158. številka.                            Ljubljana, v petek 12. julija.                      XXII. leto, 1889.
Izhaja  vsak   dan »večer,  izimši   uedelje in praznike,  ter  velja po po St i  prejeman  za  avst ro-oge rake   dežole   za   vae   leto   15   gld.,   za   pol   leta   8   gld., za fietrt leta 4 gld.,   za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lj ubijano brez pogiljanja na  dom za vse leto   13 gld.,   za četrt  leta 3 gld. 30 kr.,   za jeden mesec 1 gld.  10 kr.    Za po&iljanje  na   dom računa se
po 10 kr. za mesoc, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko veC, kolikor po&tnina znaSa.
Za oznanila plaCuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanik) jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce Be dvakrat,  in po 4 kr., Ce se trikrat ali vefikrat tiska.
DopiBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vrafiajo. — Dredni&tvo in upravnifitvo je v Gospodskih nlicah St.   12.
DpravniStva naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j.vse administrativne stvari.
Nekoliko o „Samojedih".
Uljudnost je lepa čednost, zlasti za tistega, kdor jo ima. Uljudnost se v socijalnem življenji zelo čisla, nekaterniki ćelo trde, da je merilo omik«. Ako je poslednja trditev le količkaj osnovana, po-tem nam podajata poslednja uvodna članka v našem klerikalnem glasilu dovolj gradiva, da si moremo napraviti tako merilo, katero pa ne bode posebno laskavo za dotične gospode.
Kakor smo že veeraj povedali, pisali so „Slo-venčevi" uredniki o mladočeških kandidatih, da v zbornici niti sedeti ne bodu znali, nam pa so na-trosili nekoliko Ijubeznivih psovk, ki bi niti Terzitu ne bile v nečast. A lovorike, ki so ni jih stekli s predvčerajšojim člankom, jim Še neso bile dovolj. Včeraj posvetili so nov članek z naslovom „Oiai-kani Samoje di".
Članek pisan je v tako finem duhu, tako oli-kano in duhteče, da je vsekako treba seznaniti čitatelje ž njim, kajti škoda bi bila, ko bi taka cvetka zapala pozabljivosti.
Brezimni pisatelj podaje nam v rečenem Članku najprej opis Samojedov. To so „ljudje brez vsakeršnega rahlejšega človeškegačuta, toni. bebci.^d^jrjjaki,, ki se v t.olpah poti-kajo od kraja dokraja, napadaju in mor e* svoje slabše eoplemeuco ter kot pravi človekojedci povživajo meso u morjen ih. Radi tega jih prikladno nazivljajo — Samoj ed e".
Po tej „prikladni" karakteristiki pravi sicer pisatelj, da so istiniti Saraojedi boljSi, kakor si jih je on domišljat za Bvoje mladosti, toda :
„Samojede iz naših otroških let, namreč ljudi, ki se popadajo, istinito ali moralno more" eden dru-zega in neusmiljeno požirajo, najdemo povsod in ne le v Sibiriji".
Potem pisatelj mej drugim dalje mo Iruje tako :
„In kakor je v vsaki verski družbi takih ljudi, ki se samo o tem žive, da grdijo, kaže gmotno in nravno uničujejo svoje sovernike, istotako se godi v    narodnem    oziru.    Vsak    narod   ima   svoje
Samojede. Vidimo jih na Francoskem in Španjskem, v Nemcih, Ogrih in Lahih, v zadnjem času pa zlasti pri nas na Kranjskom, kjer so začeli kazati rožičke in biti krog sebe s pestmi in petami. Kozolce prevračajo divjega veselju, da so drugim pokazali surovo svojo moč in terorizovali mirnejSe ljudi, kakor petelini na dvorišći hodijo mej jato perjadi, ki se zbira na ujihov klic ter premlevajo Htare obrabljene, puble fraze, ki diše po Češnju, smoli in salu. Tuđi v sloveimkem maloštevilnem narodu utaborila se je stranka, katero je znesel veter z vseh strani, kakor vrtinec kolobar sredi polja, ki si je postavila za načelo, zvitim in glupim načinom napadati adravo telo svojega lastnega naroda, slabiti je in uničiti. Za vsak o ceno — bodi&i tako ali tako — napadati se mora. Mi smo mi, je njihovo geslo, brez nas ni Slovenije, brez nas ni življenja. In če priđe tribun, ki razpali to množico z navadnimi „hauerji", vzdigne ga na rame ter narodu posade na glave. In gorje onemu, ki se drzne ganiti z mezincem ter pokazati nevoljo, da nerad nosi usiljeno mu breme. To so sedaj slovenske razmere. Kdor kriči, ta velja. Take ljudi bi Jahko imenovali ali — da govorimo o celoti — taka stranka zasluži ime: Stranka narodnih FJamoiedo v."              ,
S temi citati bode čitateljem gotovo dovolj. Čitajo se, kakor nekdanji nemškutarski izbruhi po znani aferi na Janjčah iu v Vevćah. Ć love ka kar kurja polt oblije, ko crno na belem bere, kako se na Kranjskem bije s pest mi in petami krog sebe, kako se kaže surova moč, terorizu-jejo mirnejši Ijudje, ko je gorje onemu, ki se drne ganiti z mezincem.
Vse   te   grehe,   vse   te ostudnosti pa ima po trditvi „Slovenčevi* naša stranka na sebi, kajti mi smo „narodni   Samojedi". Na ta nekvalifikovan na pad   pač ni   boljšega odgovora, nego je znani    stih Seume-jev:
„W«r     Wilden     sind    doch     besa're Menschen".
Tridnevna slavnost Vodnikova.
(Konec.)
Ob 5. uri bila je napovedana ljudska veselica na Jami pri Žibertu, na rojstnem domu Vodnikovom. Gorenja Šiška še ni imela toliko obiskovalcev, kakor ta dan, bilo jih je ve& tisoč in srečen je bil, kdor je ulovi! kak sedež ali kako improvizovano mi zo.
Brdka gospica Franja Jeras, po domače Zajčeva iz Gorenje Šiške, nagovorila je došle goste z naslednjim govorom:
Visoko cenjeni ćastilci Valentina Vodnika!
Sto in jednointrideset let je minolo, kar se je rodil mož, kateremu v čast in slavo, danes prvi iu najsijajnejši narodni praznik praznujemo. Sveto pismo nam pripoveduje: po stvarjenji je bilu zemlja pusta in prazna, samo tema in voda sta jo ob* dajali toliko Časa, da je Bog s svojo vsemogočno besedo „bodi svetloba" in „naj bodo luči na nebu"! zemlji podelil Bolnce, kateri je vir vse gorkote in oživljenja. Kakor je bila precej po stvarjenji na zemlji tema, ravno tako, vladala je tuđi pri nas še pred sto in jednointridesetimi leti temna noČ v kateri je slovenski narod spal trdno spauje, dokler ni izšlo Bvitlo solnee, prvi pesnik slovenski Valentin Vodnik, buditetj narodov, ki ga je iz-budil iz trduega špan ja.
Hvaležnost je najlepSa Čednost in hvaležen je narod slovenski svojemu buditelju in vodniku, kar je pokazal s tem, da mu je postavil spomenik v beli Ljubljani, kateri naj priča poznim rodovom, da je hvaležen svojemu buditelju in mojstru pevcev.
itazkrit je kip  na onem mesti, Kjor delal si za narod svoj Živeč le r/auj v ljubezni zveati Poatavljen jo spomenik tvoj
donelo je daues naudušeno iz krepkih grl vrlih pevcev pred onim poslopjem, v katerem je on kot učitelj  deloval.
In zdaj slavni ćastilci, dragi nam gostje, potrudili ste se iz bele Ljubljane v aosedno Zgornjo Šiško, k rojstni hiši, kjer je   tekla   zibelka našega
LISTEK
Pruska gomila pri Brežicah.
Ob Zagrebški cesti 15 minut od Brežic od-daljen stoji mali holnaec i ta je gomila 3—4000 ujetih Piuhov. Bili eo od geDerala Finka armade v bitki pri Marksenu na Saksonskein ujeti. Od is-tega oddelka, kateri je bil namenjen v Karlovec, umrlo jih je 1758.1. preko 3000 v Brežkem okraji na rudeči grizi, ki je tu onda etrašaDske žrtve za-htevala.
Tako piše Schmutz p. 600 v Historisch-topo graphisches Lexicon von Steiermark, Gratz  1822.
Že 1. 1875. podal sem se v Brežki mestni urad, ker sem hotel poizvedeti temeljito ves ta do-godjaj, a žal v Brežkem mestnem arhivu nesem na-šel nikake listine, ki bi navajalu ta dogodek, ker je mnogo listin v teku let se pogubilo.
Schmutz tuđi ne omenja vira, iz katerega je zajel gori navedeno crtico.
Čislo 3—4000 se mi dozdeva sicer pretirano, a istinito je le, da je ondu pod holmom pokopano čislo pruskih vojakov, ker zato tuđi narod ve.
Naj i Tebe, blagi čitatelj moj, seznanim z okolico in mestom jedinim na   Slovenskem,  kjer preko
3000 nemških   bojevnikov   spi   nevzdramno   smrtno spanje.
Ako kreneš iz starodavnih Brežic za Časa turskih bojev in kmetskih puntov silo važnega mesteca po Zagrebški cesti, priđeš po pouosnem drevoredu, ki vodi ob vitkej ograji ličnega grajskega vrta, k nekdaj Brežki marof imenovanej pristavi, ki je jako slula zbog svoje 8irarije in je v lasti Brežke graščine (po-sestnik grof Attems). Gospodarstvena z mahom po-raščena poslopja stoje sedaj zapuščena, prazni hlevi z zapahnenimi dverimi, v katerih je mukalo in ble-ketalo na stotine dobro rejene živine, in opustošon razrit kameniti spomenik, ki stoji na travniku blizu hlevov posvećen svetemu Wendelinu s čudnim, da šegavim napisom:
nO groBBer \VendolinvB
Ein reichor Viehapatron,
Wann dv beschizeu willat,
Kein Vich erkranckon kan."
značijo, da je o času robote cvela tu živinoreja.
Ob robu drevoreda razteza se tja do Zagreb-ške ceste hoJmec in uprav ta grič je gomila, o ka-terej poroča Schmutz. Zelena trata krije sedaj gomilo, a po obdelanem svetu koraka spomladi slovenski ratar, po letu pa se ziblje tu zlato klasje i razlega veselo petje marljivih ženic, a nikdo bb več ne spominja umrlih pruskih vojakov, ki daleč
od severne jim rodne zemlje  spe lahno spanje smrtno mirno v tujej slovenski zemlji.
Ko sem Še dijačil, zahajal sem o počitnicah mnogokrat tu sem ua rob drevoreda, legel na pisano trato, ter udal se domišljiji!
Čestokrat sem našel tu pokojnega bolehavega rodoljuba dr. Razlaga, ki je žal tuđi že pozabljen, spremljal me je nepozabljivi prijatelj Janko Frice, kojemu ae je v trudapolnem življenji mej stotinami želja spolnila le jedina, da mu
„v zemlji domaći truplo leži" —
In tuđi sedaj, ko me osoda dovede v domovje, zahajam s srcem pregrešnim na ta kraj. Tu kjer sem toliko sanjaril, tu, kjer sem gradil si zlate gradove v oblake, usiljujejo bg mi nehote v spomin brez-cvetne mladosti leta. Tu se spominjani prijatelja, spominjam se pozabljenin vojnikov, i vsako drevo dozdeva se mi mogočni spomenik.
Mnogokrat je legal mrak na zemljo in stoprav večerno zvonenje milo ubranih Čatežkih zvonov vzbu-jalo me je iz domišliije' A kako .lepo ti je tuđi tu! Proti vzhodu se širi plodovito polje, lepe od rodovitnih njiv obdane vaši leže po tej plani, po katerej bistra Sava tira svoje valove. Onstran Save ob prisojnem grići razproBtira se mirno selo Catež> a v sredini njegovej na cvetnej ledini beli se prijazna cerkvica.
prvega alavca Vodnika, da tuđi ta kraj počastite. V imenu svojem in mojih tovaršic klićem vsem društvom in gostom, od blizu in daleč od Mure in Drave, iz bratske Koroške i/, sosednega Primorja in od vseh slovenskih in slovauskih krajev „dobro nam došli f"   „Slava Vodnikovim Častilcem! Slava!"
Jako umesten bil je g. učitelja Fr. Ga leta slavnostni govor, v kateretn je z iskrenimi bese-dami naglašal Vodnikove zasluge. Govor bil je vsprejet z živioklici in sploSnim odobravanjem in potem pričela se je prava ljudska veselica, a pet-jem, sviranjem vojaške godbe in z bazarjeiu. Bid'.te Šišenske pevke v narodni nosi, 8 pečo na glavi, so posebno ugajale gostom, ki so se do pozue noči izvrstno zabavali  na Vodnikovem rojatvenem domu.
S tem je opis slavnosti končan in preostaje nam samo še, priobeiti došle telegrame, kar se bode zgodilo v pnhodnji številki.
0 skupnom vzgojnem delovanji domače hiše in sole.
v.
Da zamore ljudska šoia doseči kolikor mogoče svoj nameravani smoter, je treba tuđi, da kažejo staiiši doma zanimanje do tega, kar se otrok v Soli uči.
Če otrok vidi, da se oče, mati brigata za po-eamezne predmete, v kojih se otrek v soli vadi, z večjo marljivostjo bode se jih poprijel in uspešnejše bode mogel ravnati učitelj ž njim. Kako lepa prilika Be ponuja starišem zvečer, osobito v zimskem času, ker je navada, da takoj, ko postane mračno, še ue prižgo luči, da povprašajo svojega solo obiskajočega dečka ali deklico po tem ali onem, kaj se v soli godi. Prvokrat seveda ne bodo mnogo od otroka zvedeli, a prepričali se bodo, da bode začel isti kasneje brez njihovega prigovarjanja o Soli in predmetib ter sploh o šolskem življenji to in ono pripovedovati.
Važen je tuđi trenutek, v katerem priđe otrok a pismeno sodbo o njegovih pritrudib, marljivosti in zadržanju iz dole domov priđe, t. j. kadar prinese šolako naznanilo. Od tega, kar porečejo stariši šolskemu naznanilu, zavisno je često vse veselje do učenja, tedaj ves nadaljni uspeh pri učenji  otroka.
Nekateri stariši podpišejo naznanilo in še niti ne pogledajo kaj je v njem napisano. Otroci teh starišev si gotovo ne bodo prizadevali v šolskih predmetih napredovati, saj vedo, da je starišem vse jedno, imajo li dobre ali slabe rede v šolskem naznanilu.
Prav hvalevreduo je ravnanje tistih roditeljev, ki otroka takrat, ko prinese šolsko spričevalo spod-bujajo k marljivosti in vztrajnosti ter mu obljubijo morebiti tuđi kakšno davilo, če si do prihodnje raz-delitve svoje naznanilo  izboljša.  —
Zanimanje do šolskega delovanja kažejo stariši tuđi s tem, da povprašajo včasih svojega otroka po pismenib nalogab, katere učitelj v soli otrokom na dom daje. Pa ne samo, da po nalogi povprašajo, ampak tuđi potera pogledajo, če jo je otrok izvršil. Zelo umestno je, naloge, koje so slabo in površno izdelane, še jedenkrat pisati dati.
Re8, da je to skoro nekoliko preveč zahtevano, a stariši naj pomislijo, da če tuđi olajšajo ua tak način zelo učiteljev trud, vender mnogo več v prid in korist svojih otrok store, nego pa v hasek učitelja.
VI.
Konečno še jedno željo in sicer to-le:
Stariši naj stopijo večkrat k učitelju povprašat, kako je ž njihovim otrokom, posebno pa g<* naj pri prvem dohodu otroka v solo ter sploh začetka vsa-kega šolskega leta opozorijo na mogoče posebnosti, pogreške telesne ali duševne ter na avojstva otro-kova v obče.
Niti dve človeški naravi ništa jednaki. Tiao-čero kombinirani so dari in zniožnoati otroka; vsak ima druge strani, kojih se je učitelju pri vzgoji lotiti, če hoče ž njim napredovati. To posebnost otroka in človeka sploh imenujemo njegovo individualnost.
Učitelj ne more z vsemi otroki jednako ravnati ; pri jednem stori oster pogled več kot pri drugem kaka večja kazen, recimo zadržanje po soli.
Učitelju se treba tedaj pri njegovem delovanji ozirati na individualnost učenca. To pa mora pri vsakem prej dobro poznati, je na tanko in več časa studirati.
Kdo pa pozna bistvo otroka bolje nego njegovi stariši?
Migljaji in poročila, katere učitelji od starišev v tej zadevi dobe, so jim dobro došli in dragoceni doneski k spoznavi gojenca. Nasprotno je pa tuđi za stariše dobro vedeti, kako napreduje in se obnaša njih otrok v Soli in kako naj ravnajo ž njim doma, da bode v pouku bolje napredoval.
Ne misli, da s takim povpraševanjem po svojem otroku, učitelja samo nadleguješ, nikakor ne temveč še vesel te je učitelj, če je le količkaj izveden mož, kajti mnogo, mnogo ti ima povedati.
Vse to pa, kar »em na dolgo in obzirno raz-kladal, združim kot ponovitev v ta-le kratka pravila :
Vzajemno delovanje domače hiše in sole je prvi in glavni pogoj dobre izreje otrok.
Da pa se to doseže, je treba, da stariši
1.  svoje otroke  kolikor mogoče dobro za Solo pripravijo in v njih vzbudijo veselje do sole;
2.  da otroke pridno in redno v solo pošiljajo; *   3. da   govore   v navzočnosti   otrok   o   soli in
njenih organih vedno lepo in spoštljivo;
4. da se zanimajo za to, kar se otroci v soli uče ;
6. da povprašajo pri učiteljib večkrat po avo jih otrocifa.
S temi pravili in s prisrčno željo, da bi se stariši pri vzgoji svojih otrok vsaj nekoliko po njih ravnati hoteli, končam te svoje skromne vrstice ter še dostavljam:
Delujmo skupno, trudimo se skupuo, da bo-demo vzgoji li iz naše mladeži pobožne kristijane ter dobre državljane, ter da bodemo mogli z mirno vestjo reci:
Mladina, ti si naše veselje, naš ponos, mladina, ti si v resnici up in nada   boljše bodočnosti !
Anton Kosi.
Politični razgled.
UTotraiije <ležele.
V Lj ubija ni,  12. julija.
Rcželnl zbori baje letos začno zborovati dne 9. septembra. Politični svet je letos posebno radoveden, kako bode zborovanja Ćeškega deželnega zbora. Mladočehi bodo gotovo porabili svoj ugod-nnjši položaj. V nekaterih deželnih zborih bodo klerikttlci skusili aprožiti šolsko vprašanje. Poseb-nega uspeha pa najbrž  nemajo pričakuvat.
Ban hrvutftk.1 vrnil se je z inspekcijskega potovanja v Karlovci, časopisi, kateri zobljajo oves iz vladnih jaali obširno opiaujejo, s kako nauduše-nostjo so v tem kroji, kjer je pred dvemu. leti vse bilo starčevičevskega mišljenja, prebivalci vsprejeli bana. Suveda je pred vsetn dobro, da se posluša tuđi nasprotni glas, tako tuđi tukuj. Opozicijski listi so dobili poročila iz Karlovca, da se je ne-umornemu delovanju vsega „oficijalnega aparata" res posrećilo banu priredili lep vaprejem. Prezgodaj se pa vesele oficijozi trdeč, da je a tem že pala trti nj a va opozicije. Karlovec je pri vsakej priliki pokazal, da se drži zgodo vinskih tradicij in visoko ceni narodno misel. O tem pa aranžeri sami ne goje nikacih iluzij. Nasprotnih demonstracij rea v Karlovci ni bilo, ker ineščaristvo že samo ve, kaj je dolžno zastopniku cesarja, če bi ga tuđi no bili na to opozarjali debelo tiskani oklici gospoda župana. Vaprejem veljal je le zastopniku in kr. apostolj-skega velečastva, ne pa banovoj osobi sam ej. Vender ae je marsikuj videlo, kar ni kazalo baš posebnoga naudušenja. Pri prihodu je župan vsprejel bana le s štirimi obftinskimi sveto-valci. Mnogobrojnejše so bili zastopniki pravoslavne cerkvene občine, Ob ulicah, po katerih je bil spre-vod, je mladina raznih šol delala hpalir. V spre-vodu je pa manjkalo dvanajst Karlovških cehov z zastavami, če tuđi so bili navedeni v programu. Le malo hiš je bilo olepšanih, na ulicah je bilo manj Ijudij nego po navadi. Ma magistratu je ban vsprejel deputacije in se jo pri tej priliki govorilo o zaže-lenem zjedinjenji mesta z Banjo in o nadah na prihodnjost Posebno laskavo za bana, pač ni, da se je o sedanjoBti le malo govorilo. Ban je ogledal cerkve, in mlin Pera Slepčevića, kjer se je tako dolgo zamudil, da ni mogel ogledati gradjanske bolnice. Banket, ki je bil v hotelu „Mesto Reka" je dalje trajal, nego je bilo dolofieno v programu in je zaradi tega ban pomeje odpotoval. Sploh se je pa videlo, da o kakem naudušenji ni govora, da je vse bilo nekako umetno prirejeno in prisiljeno. Ban sam je pač videl, da še ni, pridobil src Kar lovčanov.
Vnamjc d#^*V45.
V NrbfJI se močno ttrijo rop%r*tv« Zares strašne stvari vedo povedati razni listi. Mi vemo, da so take vesti navadno nekoliko pretirane, a nekoliko resnice pa mora biti v tem, ker tuđi srbski listi tega ne zanikavajo. „Srbska Nezavisnost" organ liberalcev vsa ropanja, umore in požiganja podtika radikalcem in prinaša o njih obširna poročila v po-sebnej rubriki. Drugi srbski listi pa pišejo, da ro-pajo najvec odpuščeni policaji in žandarmi, katere je bila nastavila naprednjašlra vlada, sedanja pa od-pustila zaradi  nesposobnosti.
RiiNlto vojno ministerstvo se je odločilo, da se za vojsko omislijo repetirke z malim kalibrom. Teh novih pušk bode se nekaj izdelalo v ruskih, nekaj v franeoskih tovarnah.
Zbornica franeoska vsprejela je ves francoskl vojaški zakon po željah levice. Skrajna levica se je tako dolgo upirala novemu vojaškemu zakonu, dokler
f^T" Dalje v prilogi. "^S
Nad vasjo dviga se temno gorovje na skrili pa mu žeđi otožna cerkvica svetega Vida. Osamljena je, poztibljeua skoro, i često dejal sem, ko mi je na njo strmilo oko:
„Zstkaj   si zupu3č«iia Na gori cerkvica V Zukuj te mah obrasca I zvon glasu  ne da?"
Oj koHkokrat sem jo mah ni 1 s prijatelji, a še pogosteje sam, tara po seučnatem gaji mimo dr. Raz-laga vinograda k temu milemu, tihemu svetišči, ter a potoma mroaral Heiaejeve prekrasne granese:
„Ee treibt uiich ein duukles Sehnen
Ilinaut' zur \Valdeahoh;
Dcrt Kist sich  auf in Thranen
Mein Iibergrosses  Weh!"
Tu gori podaje se očaranemu očesu prekrasen razgled.
Proti vzfaodu na meji štajersko-hrvatskej dviga ne lična v gotiškem slogu zidana Dobavska cerkev, ako se obrneš proti severu zagledaš Artičko - Sro-meljske vinske gorice, po katerih so posuti vinski hramovi. Ako slučajno priđeš kdaj v ta kraj, potrudi se iti, blagi čitatelj, ter obišči zapuŠČeno cer-kvico svetega Vida, ne bode ti žal, strmel bodeš kako lepa, kako krasna je Savska ravan slovenske zemlje.                                               F—n K—č.
Blddne duše.
Roman.
ČeSki spisal Vacslav Beiieš - Tfebizsky,  preložil I. Gornik. Prvi đ.el.
X. fDalje.)
Zaspana sem, mamica!"
„Moraš se premagati dete! Zaspala bi v uro-kih in potem bilo bi zlo."
Mati bi bila takoj povedala priraer, kako je jedenkrat za mladih let sama zaspala v urokih in kako je potem težko, grozno težko utokala, kako so ji prorokovali le še jeden dan . . . Najedenkrat od-prle so se sobine dveri in v sobo je stopila starka.
„Pozdravljeni, Skurka, pozdravljeni! Sedite semkaj-le!"
„Hvala mati! Bog blagoslovi! Vsaj ni Svčt-luška bolna?"
„Nekje dobila je uroke, veste one hude!a
„Uroke   —   uroke in še hude.a
Stara žena zmajevala je resno z glavo, da so se ji rnaiali končki rudeče, okrog glave zavezane rute.
„Borno videli. Takoj ne bo več urokov. Poznamo jih dve vrsti.   Jedna prihaja v oči,   v ušesa,
v glavo in potem v vse telo. Tej vrsti urokov je pomoči, jaz vsaj pomogla sem vselej. Druga vrsta pa prihaja do srca in tej zlata mamka, je le jedna pomoč."
Skurka nalila je v medno kupo vode, v njo nasula je nekaj, potem nad njo govorila in nad vsem naredila tri velike krize. Seljakinja ni niti dihala, Svčtluški pa je bilo, kakor da bi dobivala mrzlico. Kedarkoli se je sestala s to ženo, nikdar jej ni bilo dobro . . .
„Zdi se mi, da so to druge vrste uroki, mamka V
Skurka stopila je k devojki in segla ji proti glavi, a Svčtluška so je ognila in jedva, da ni vskriknila.
„Glej, glej! Boji se stare roke: — Res, da ni več gladka, a nekdaj je bila", opomnila je Skurka, a ni se več smejala. Rekla je s tako jezljivim, skoro sičečim glasom, da je kmetica že obžalovala, ker jo je klicala v hiso.
„Tu že nemam ničesar delati 1 Ako bi me po-trebovali, le pokličite me in jaz pridem, če treba, o polunoči. Mej tem bodite zdravi, ti golobica, pa ne letaj v gozdove, v njih so kragulji, v njih so jastrebi, krokarji, same ujede . . . Moram še h Kočarkovim."
Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 158 12. jnlija  1889.
ni dobila odločnih zagotovil, da se bode novačenje ra/širilo tuđi na semeniščnike. Nikakor ni hotela privoliti, da bi bodoči duhovniki morali biti prosti vojaščini, ilokler so mladi, i'ikliccvali bo se na to, da je dober vojak lahko še dober duhovnik, kar se je videlo na Piji IX.
Bruseljska „Indohendance Belge" je izvcdela, da se je grof Andn>ssy proti nekoj vieokej osobi kaj neugodno izrazi I o položaji. Uekel je, da bi bilo inoguče sporazum ljenju z ltusijo, 6« bi bila politika grofa Kalnoky ja jasnejSa in bi sa vedelo, kuj hoče. Sedaj s« pa Rusija ne more sporazumeti z Avstrijo, ker avstrijskih namenov ne pozna. Kal-noky-jeva politika bode pa vsckako privela do vojne zaradi upliva v orijentu. To želi Bismarck, ker bodo Nemci lahko podavili Francozu, ko se bodo bojevali Avstrijci in Rusi.
Pariški dopisnik „Kreutzzeitunge" je našel uzrok, zakaj Anglija in Rusija nenta prijazni \em Čiji. Temu so uzrok ženske. Ruska carica in so-proga angleškega prestolonaslednika sta Danki in svoje soproge hujskata proti Nemčiji. Car pa So vedno omnbujo, kajti Nemtije se boji iu Francozom prav ne zaupa. Kaj posebnega dopisnik ni izumil, le to ni prav verojetuo, da bi se Rusi bolj bali Nemcev, nego pa Nemci Rusov.
V Hclglji bode nova kazenska pravda, ki utcgno škodovati stdanji vladi. Znano je, da na je v pravdi proti anarhistom pokazalo, da je vlada po vobuuih in ščuvalcih delavcev šuutala k zlodeJBtvom. Glavni agent vlade je bil nek Pourbaix. Scdaj se je proti temu poštenjaku začela sodnja preiskava, ki je pokazala, da je bil načelnik posebno policijske Blužbe, ki ni spadala pod javno policijo. Državno pravdništvo ga toži, da je z govori zapeljaval de-lavce k zločinom, da je pomagal z dinamitom raz-ruševati poslopja, da je priporočal delavcem, da naj z dinamitom razstrelć tovarne in da je že tri leta imel in razpošiljal razna razstrelila in morilna orodja.
Dopisi
Iz Krmi|a (J. julija. (Izv. dopis.] Volitve so pri kraji. — Splošnim zanimaujom 6itali smo tuđi mi v raznih časnikih dopise glede volitev ter pozdravljali splošno zanirnanjo za kandidate od een-traluega volilnoga   odbora v Ljubljani  priporočaue.
—   Presenečila  naa  je vender-ie vest iz Ljubljane^ da občo spoštovani dr. B!ciweis-Trstenižki, sin oteta slov. naroda, ni prodrl.    Kaj iacegu mi nesmo pri-čokovali.   — Bog vedi, kak duh naudajal je takrat volilce, da so se toliko spozabili   tor volili po čas* nikih ne zelo priporočevalno opisano osobo. — No
"~\ Kiaiiji smo pokazali, bodi-si,   kur se tiče volitve v kmetskih občinah bodi-si ono v mestu, da nesmo
—   kar bi dejal neki tukajšnji gospod — muteo. — Akopram   se je  na   tihem nasproti agitovalo in je agitacija še le   ponehala,   ko   ao videli,   da  je vse zainan, akoravno se je delalo na to,   da  bode   kar najmanj mogoče voliluih    mož   prisotnih   na volišči, vender se je vkljub vsemu temu zbralo na dan volitve 85 zavednih mož, ki so volili takorekoč jednoglasno g.  dr. Tuvčarja, —  Vunj   stavili   ho   zbrani volilci zuupanje,  prepričani,   da   bode   z vsem   naporom delal v korist  našemu metstu.    Njegovi izvo-litvi, njemu na čast pokali   bo  popoludue   na dveh krajib topiči, v veselje zavednim volilcem,   v nepo-pisno — radost (?) — tihim agitatorjem.
Naše mosto ima jako lepo lego in to mora mi priznavati vsak. Obe strani mesta obdajata vodi, Sava iu Kokru.   Žeje   torej   nam   ne  bode počiniti,
dasi tuđi se pripeti mnogokrat, da se moreta samo dva, včasih le jeden vodnjuk rabiti. — No to še za nas potri)ežljive Kranjce ni tako hudo, a pre-idimo na drug predmet.
Vroče je, pravijo, da je 25 ° v senci, ohladil bi se rad. Odgovor bodeš dobil: Idi se kopat na prosto; ali ne veš, da toplice za Kranj so še-le v Parizu naiočene iu rabijo, ko bodo dodelane, 9D9 let, da doBno Bemkaj. — Blaženi Kranjci, rekel bodež, dragi bralec, ko bereš te vrstice; toliko vode imate, pa že lastnih toplic ne. No pa, vsaj toplice na pa-pirji so tuđi nekaj vredne, kdor se želi kopati, uaj gre na Bled ali pa v Loko, kaj ne da, tako pore-čete Vi, meatni očetje. — Pratika kuže „jasno", — nebo je pooblačeno. — Idi po mestnem trgu, a ne pozabi svetilnico seboj vzeti, ker ne vidiš pet kornkov predse;   VpraSaš, kaj  to  pomeni'?
Odgovorilo se ti bode: Kar „Pratika" pove, to je pribito in tega načela držali so se vedno nuši predniki, posiitmati v vsem jib moramo tuđi mi. Kaj pa z redom v našem mestu?
Za vsokim oglom, da še ćelo na glavnem trgu vidiš lahko, malo da ne vsaki dan, otioke, ki igrajo za denar ter pušijo smodčice. Redar naš, saj imamo sumo jednega, drugi ima vecjidel cei dan metlo v rok ah, se ne zincni za take stvari, to mu je deveta briga. — Zasluga njegova za mesto je posebno ta, da pruiad poseda po krčinah ter tako vsaj krčmu rje nekoliko okoristi; ako nastane po uoči kak tepež, se, ako le niogočo, odstrani, pobere pete ter fikrije za kak vogal.
Iz 14ruliju 10. julija. (Izv. dop.J Deželno zborska volitev, ki so je ravnokar zvršila pri nas, bila je prevažnoga pomena za naše mesto, ne le zaradi tega, ker smo po njej pridobili si izvrstnega nadaijenega poslanca dr. Tavčarja, ki bo uažemu mestu gotovo pil vsak' priliki posvetil izborne svoje duševne vrline, ampak važna tuđi zaradi tega, ker smo imeli priliko, prav globoko v srce pogledati nekaterim našim gospodom, ob jednem pa tuđi opa-zovati posebno zavednost in samostojnost tistih volilcev, ki so pri volitvi svoj glas oddali za dr. T a v č a r - j a.
Dosedaj bili so nekateri naši gospodje nava-jeni, da eo pri vspkej važnejši priliki oblastno iz-davaM ljudstvu parolo po svojej volji ter zahtevali točno nje zvršitev. Toda pri tej volitvi jim je pa grozno spodletelo, in zakaj ? — Ker se ueso v&lli ueprietianfcki in pravično, in ker so javno mnenjo hoteli koofiskovati iz osobnih ozirov. Zaradi osobne meržnje, ki bo jo izzu starih časov imeli zoper dr. Tavčarja, Ščuvali so volilce zoper njega, ter agi-tovali za npsprotne kandidate smešnega spomina. In ko so spoznali, da s temi kandidati ni upati zmage, popustili so mandat gospodu okrajnemu gla-varju, dobro vedoč, da bi bil on zbog svoje pri-Ijubljeiiofiti jedini resni nasprotni kandidat. To pa ni storila, kpkor je „Narod" napačno poročal, nem-ška stranka, ampak to so storili naši možje, za-slopijeni po svojej strasti zoper dr. Tavčarja. In ko je gospod glavar odklonil mandat, bili so po polnoma poraženi, delali so sicer še na to, da bi se volilci no udeležili volitve, pa tuđi tega neso dosegli, kajti udeležba bila je živahnu iu jednoglasno volil se je dr. Tavfiar.
„Počakajtc malo!" Majka je odšla in prinenla neka) v naročji.
„Tu imate, Skiirka !"
„Vesela bi bila, inainka, da bi pomogla, l'o-plučaj in povrni vam Bog!u
Skiirka nesla je od sodnikuvib dobio četrt krhljev.
n'?t\3 nekaterikrat sem ti rekel, <la ne puŠčaj te klopetuljo niti čez prag naše biše. Urez uzroka te potem povsod opravlja. Ali se ne RpoininjjiH već dogodka a kiavamiV Od onega časa je niti vitluti ne morem."
Sodnik Kvet premeiil jo nukolikokrat «obo iu pljunil. Pred leti zbolele so jim krave od nujmlajše telice do najntarejše sivke. Pokliculi so Skiirko. Bkiirka prišla je s ćelo binago koreninic. Ruzdelila jih je na toliko delov, kolikor je bilo krav. Vsako peRt jib je pokropila z blagoslovljeno vodo, prekri-žala jih nekolikrat in razdelila pravično vsem od imjiiilajše telice do jednoroge sivke. A kravam ni pomogla. Poginile so razveli troh vao, ko pa so jo potem Ijuilje vprašali, kaka živinska bolezen je to, nasmijala ho je po svoji fttnri nuvadi in rokla /biul-Ijivo:  „Lakota". A lagala je v oči, ker pri sodniku
Kvčtu živela je vedno dobro tuđi nema stvar. In zato je Hodnik ni mogel trpeti.
„Deklctu prišlo je tako nanagloma slabo, da si niti sveta niseiu vedela."
„To je od megel,  prespala bo."
„Bog dnj, da bi bilo tako," vzdihnila je mati „A srečala je Oufadovega in govorila ž njim."
Sodnik Kvet je naglo obutal. „Da jo ž njim govorila?" Iu pri tem uprl je oštro oči v ženo. „Kdo pa ti je to povedalV
„Rekla mi je sania."
Sodnik je /inajal nekoiikokrat ■/. glavo in sede za mizo. V sobi nastala je grobna tišina, kakor bi so bil čas v istini v svojem večnein teku UHtavil. Mati sedula je na klopi j)ii peči, luč na onjiAči pa je dogoruvala.
Pri Kodnikovih danos ni niliće čital iz knjig, katere je zadnjič prinosel lUfunda, in bile so vender tako zanimivo; da bi jib bili drugikrat pokušali do belega jutra. Ljubeznivo čitateljico je danes bolela glava, sodniku zavijalo se je globoko čelo v mrak, majka pa je šla ni ej tem ven, od pila jo z lnlika dvor: v izbico i u poslušala, čo deklica h\n. Svotluška je. spala, a diliala je Im tro, kakor kedar hg kdo npeha.                                              ^Uaijo piih.)
Mialim, da so se žalostni ti agitatorji pri tej rolitvi do dobrega prepričali, da volilci našega mesta leso nlepo orodje v njihovih rokah ali pa glaso-/aien stroj biez lastnega preudarka, ampak uverili io se lahko, da so naši volilci pametni, samostojni in zavedni možje, ki so z bistrim očeaom spoznali škodljivi upliv tistih mož, kateri so želeli in delali na to, da bi v javnih zadevah odločevali osobni jziri in osobne strasti. Volitci pokazali so svojo zrelost v političnih stvareh, oni so mirno in brez predsodkov preudarjali položaj in so prišli do zaključka, da je treba voliti tistega kaudidata, ki v sebi združuje najboljše sposobnosti za deželnozborskf mandat. Volili so po dobrem svojem preprićanji, in stali so za to svoje prepričanje neomahljivi kakor skala v razburjeuem morji, ob kateri so se razbijali sovražni valovi. Volilci pokazali so tako samostojnost in značajnost, da je vse čatsti vredna. Slava torej zavedDim volilcem!
Glasbena Matica.
V torek dno ti. t. m. zaključila je „Glasbena Matica*1 šolsko ieto 1888/9. Povoljni uspehi javnih izpitov, vršivših Be dne 5., 6. 8. in 9. julija zvečerod 1l2ii. do 8. ure bili so pač dokaz, kako dovzetua je naša mladiž za divno glasbeno umetnost in kako vrlo napreduje „Matičina glasbena" šola.
Izpiti raztezali so se na vso stroke glaabenega pouka. Ni nam naloga, ocenjevati vsub posamnih toček obširnega zanimivega vsporeda, a konštatu-jomo z veseljem, da so vsi gojenci dane jim naloge prav dobro in deloma izvrstno pogodili, Posebno dobro uspevala je goslarska šola, katerej je učitelj g. Mozer udihnil tako rekoč novo življenje. A tuđi ostalo učiteljsko osobje bilo je svojej težavni nalogi popolnoma kos, in zahvala, katero mu je izrekel goapod predsednik Fran Ravnikar v svojem nagovoiu, bila je istinito zaslužena. U veselilo nas je tuđi lepo iu dostojno vedenje gojencev mej izpiti, kar nam je zopet dokaz, da je vodstvo solo v pravih rokah.
1.   V igri na klavirji odlikovali so se: £. Sittig   in   M. Šuman   (učiteljica   gospica   Bogomila Šuman);   Gecelj,  JamSek, Meden  (učitelj g. vodja Gerbič); Bučar,   Čelešnik,   Daueš,   sestri   Lukman, Milčinski,   sestri Moos, Pfeifer,  Prelesnik, V. Ravnikar, Sark, Seliškar, Tome in Zevnik (učitelj gosp. Julij vit. JanuŠovskv).
2.   V igri   na   goslih:    Pertl  in Gabrijel (učitelj gosp. Moser).
3.   Vigrinatrobilih: Kos in Theuerschuh, (učitelj g. St'aral).
4.   V solo-petji: Bučar Fran, Bučar Tere-zija in L. Verbuuec. Osobito ugajala sta nam sled-njič imenovane   gojenke   nenavadno   čvrsti   glas  in Čista intonacija.
Tuđi odgovori iz teorijakega in harmonijskega pouka bili so povoljni; v harmoniji pokazala se je posebno uvežbana gojenka Milčinski.
Zborno petje (mešan, ženski in moški zbor) obsezalo je tri točke, ki so se jako krepko in precizno izvedle.
KoneČno zadonola je iz stoterih grl „cesarska pesem", katero je zbrano občinstvo stoje poslušalo. Naudušeni „živio" sledil je zadnjim akordom nio-gočne avstrijske himue.
Potem ogovori g. prvosednik Fr. Ravnikar vso navzočno mladež ter se toplo zahvaljuje gosp. profesor ju Franu Gorbiču na truđapolnein in vzgled-nem vodstvu solo in tuđi ostalomu učiteljskemu osobju, spodbujajoč je zajedno, da naj na dalje ustraja v napornem delovanji zu blaginjo nežne mladine, žudnjo opominjajoč k marljivomu negovanju glasbene umetnosti.
In tako jo „Glasbrjne Matice" odbor završil 8. Ieto svojega delovanja.
Krepki sadovi, ki so se pokazali pri javnih izpitih, so nam porok, da bode „Matičin" odbor »vojo težavno ualogo tuđi v bodoče častno rešil.
Rojaki! podvizajte se torej pristopati h „Glas-heni Matici", ki e svojo izvrstno uspevajočo glasbeno Solo tako blažilno upliva na nravuo vzgojo naše nežne mladine, in podpirajte jo gmotno, da jt'j bode možno s\oje delovanje vedno bolj razširjati v korist vsega naroda slovenskega.
Domaće stvari.
— (Zahvali s lo venskim drža vnim po-slaneciu) pridružile so se podružnice v Zilski Bistrici, Tolstem Vrhu, Škocijanu, v Orni in krajni šolski svet v VogrČah.
—   (V veleposestvu na KranJBkem) iz-vuljoni ao daneB:    Ervin  grof   Auersperg,    Leopolii barou   Lieebtenberg,   Karl Lukrnann,   Josip   barun Schwegel, Beno baron TautVerer, Oton barun Apfalt rern, Lev grof Auersperg, Friderik baron Reclibach, Alfona baron Wurzbach,  Adolf dr. Schatler.
—  (Imenovanje.) Gospod Fran Gogaln, na5 rojak in računski revident,   imenovan je računskim svetnikom pri strokovnem računskem   odilelku fiuančoega miuisteratva na Dunaji.
—    (Gospod   Josip 2užek,)t. kr. stav-beni priatav v Rudolfovem, priatopil je podpornemu društvu za slovenske velikoSolce na Dunaji kot pod pornik s 5 gld.    Blagemu rodoljubu bodi srčna za hvala i ker   je   iz   Rudolfovega on prvi   podpornik imenovanemu   društvu,   naj    bi   ga   posnemali tuđi drugi rodoljubi dolenjski.
—   (Na gimnaziji   v   Mariboru)   prifinc se jutri upisovaoje v prvi razred in oziroma v slovenski   oddelek,   ki   žučne    z   novim   šolnkim letom.
—   (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani)   je   imelo   XXVII.   sejo   dne 10. julija. — NavzoĆni: Prvomestoik T. Župan. Od-borniki: Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, Ivan Hribar, Matej Močnik, Luka Svetec (podpredsednik,)  dr. J. Vošnjak   (blagajnik,) Andrej Zamejec, Anton Žlogar (tajnik.) — Od   nadzorništva:   Oroslav   Dolenc, dr. Fr. Papež. — Tajnik in blagajnik naznanjata, kako sta izvrSila sklepe od zadnje seje.    NaproSeni  učni pomočki in knjige bo bili poslani na dotične kraje.
—   K Bklepni skušnji v društvenem zavodu pri   sv. Jakobu v Trstu se poda vodatveni ud Ivan Hribar, ki tedaj tuđi konečno uravna ondotne šolske zadeve.
—    Vsled   predloga   „Zavezo  slovenskih učiteljskih društev"   glede „knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda" Be sklene, da se vodstvo 8 posebno okrožnico zglasi   pri   vseh podružnicah, ki naj blagovole pos-peševati razpečavanjo družbenih spisov. — LetoS-nja   velika   skupSČina bode na Bledu dne 8. avgusta,   da   si   pri tej priliki stranski rodoljubi lahko ogledajo naš divni Bled.   —   Odbornik 1. Hribar   porota o otroSkem   zabaviSČi v Pevmi in Podgori pri Gorici, katere jo z načelnikom Goriške podružnice  prot. Spinčićem obiskal ter se prepričal o lepem   napredku v teh   zavodih. — Istotako po-roča o ustanovnem  zboru  podružnice   Crno na Ko-roškem, ki obeta lepega uspeba. — Ker je eeumorui odbornik I. Hribar kakor prej tuđi zdaj potoval oh lastnih  stroških, izreče mu vodstvo suglasno zahvalo, kar 80 ubeleži v sejni zapisnik. — Vse one podruž niče, ki še nišo poslale   letnih   prispevkov   ali   na-znanile   svojih načelništev in zastopnikov za glavno akupščino, s tem   uljudno   prosimo,   naj   blagovole, tim   prej   mogoče, to atoriti, da b<i prevzamojo potrebni pndatki za glavni izkaz.
—    ( Družba a v. Cirila i n Metnda) opn-zarja si. natelništva vm>h slovenskih   ljudskih šol v vseh pokiajinah našega ceaarstva, kjer ae čujo naš glas, naj bi blagovoljno hotela kupovati pri nj«j ali po njenih podrufcnicah ali knjižnični 1. zvo/.ek „Fianc Jožef [."  (15 kr) ali pa II. zvezek  „Utiriolf  Ilabs burSki" (20 kr.)    Tuđi III. zvezka  „Valentin Vodnik" (15 kr.) ima družba Se mnogo na razpolagtvnj*1. Uzrokt da opozarjamo tega nam je dvojon:   visoka oblastva bo ntimreć priporočala naS I. in   II. zvozek kot poBebno primerna Solski mladini   in   pa pomisli naj slovenski narod   tega,   da   mora   družba   svoje stare knjižice prodati, Ce hočo novih tiskuti. — Vo naj pa v naprej slovensko   ljudstvo, da   koj   ko se poravnaja tiskovni troski,  poroma IV. zvezek:   Ilu-badovi „Slovenski Junaki"   v naše   pokrajine.    Kaj podobnega pa ne vemo, če Re je še poslalo mej slo-veuski svet.
— (Učiteljska konferencija.) Včeraj je imelo učiteljstvo vseh Ljubljanskih ljudskih Sol v mestni dvorani konferencijo. Predsednik c. kr. mestni šoleki nadzornik g. prof. Levec imenoval je svojim name8tiiikom g. ravnatelja Hrovata in Re jo po pozdravu učiteljstvu z gorkimi besedami spominjal umrlega vladnega svetovalca J. II oče var ja, ki ima za razvoj kranjskega Ijudskega šolstva velike zasluge. Potem v prostem jako zanimivem, čez uro trajajočem govoru poročal o stanu šolstva v Ljubljani. Splošni utis mu je bil dobrodejen Pri obrav-navi posameznih predmetov podajal je učiteljstvu mnogo vodil, iz katerih se more posneti, kako na-tanko on svojo nalogo ume in kako izkušeu pedagog je. Ljubljansko učiteljstvo mora v istini ponosno biti nanj. Potem je mestni učitelj in nadzornik g. A. Žumer poročal    o   de&kih  ročnih delih
Najprvo je obrtunaval pedagogiško zgodovino glede ročnih del. Potem je poročal o sedanjom stanu tega dela v posameznih dižavah, potem dokazoval važ injst ročoega dela za vzgojo mladine in razpravljal uravnavo Dunajskih šolskih dclain. Pri tem je raz-kazoval i/delke dečkov iz šolsk^ delarne na II, mestni soli. Jako zanimiva obravmua trajala jo poldrugo uro. — Pri volitvah so se voli I i v kujiž-nični odbor gg. Ko kalj (predsednik), Bele, Žurne r, v stalni odbor pa gospodje Praprotnik, Tomšič, Va lenta in Žumer. Gosp. predsednik jo zborovaoje končal s trikratoim „slava" na pre-svetlega cesarja, na kar je učiteljstvo zapelo ce-Barako himno. Na večer se je večina mestnega uči-teljstva zbrala z g. nadzornikom vred pri kapljici vina pri Matijanu v Zgornji Šiški.
—   (Kzgradbi deželnega gledališta.) Deželni   odbor  razpolaga   seduj   u   dveh   popolnem gotovih načrtih   za   deželno gledališče,   ki   se   ima graditi   na Osarja   Josipu trgu.   Kogar   ta   načita zanimata, ju lahko do  17. t. m. ogleda v deželnem dvorci v I. nadstropji na levo. V četrtuk  18. julija anide se zopet enkota zvedencev io udeležencev, ki bode pretresala,   če   ao nacrti primerni uašim raz meratn.
—   (V   šolBki delarni)   na   drugi   meBtni soli na Cojzovej   ceBti   razstavljeni   bodo  jutri in v nedeljo izdelki dečkov, ki so se v ti delarni detali. Kogur stvar zanima, naj si jo ogleda.
—   (Na   večer  pred godom s v. Cirila in Metoda) gorelo   je okolu Celovca mnogo kre-sov.   Z GoriĆice   pri   Celovci   našteli so jih 23    V Spodnjem Itoži gorelo je nad 30 kreaov.
—   (Mrknenje lune.)   Danes  zvečer   bode luna   mrknila.   Mrknenje   pričelo   bode  ob    8. uri 49  minut. Ob 9. uri  59  minut bode skoro pol lune zatemnjene, konec mraku bode ob 11. uri 10 minut.
—  ('Dirkalne mu društvu v Ljutomeru) podarilo   je   poljedelsko   društvo   na   okrajnega za stopa prošnjo 200 gld. za dirko,   ki se ima za do-mače konje prirediti na Cvenu.   Cvensko dirkališče jo konjerejcem za vaje na razpolaganje.
— (Razpisano) je meato glavnega dav-karja v VIII., eventuavalno mesto kontrolorja pri glavni davkariji ali pa davkarjavIX razredu, event. davčnega kontrolorja ali pa pristava na Kranjskem Prošnje do 15. avguata. — V Veliki Dolini razpi-sano je mento nadučitelja z letno plačo 500 gld., pri klado in prostim stanovanjem in mesto druzega učitelja a 400 glii. un leto in stanovanjem. Prošnje v meseci duij
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 11. julija. V ogerske delegacije plenarni seji dognalo s(» je popoltio soglasje glodo sklopov avslrijske in o^trske delegacijo. Sklopi Imelo se predložili Njegovomu veločastvu v  potrjunje.
Dunaj 12, julija. (Avstrijskc delegacije končna seja.) Ko se je resila vrsta peticij, vspivjeli so se vsi prujšnji sklopi v tretjem branji. Kalnoky izrekcl delegaciji priznanje in zahvalo cesarjovn na domoljubnom vkupiiein (lelovanji in zahvalo vkupne vlado. Khevenhillor izrekol prodsedniku Wiiidiscligriltzu zahvalo na providnom vodstvu. Predsednik zahvali so ztooru na priznanji, vkupni vladi na podpori in zaključi zasodanjc s trikratimn „hoch!" na cesarja, katoronm klicu se je delegacija naudu-šeno pridružila.
Kolonj 12. julija. „Kolnische" piše, da cosarica cesarja pri potovanji na Angleško ne bode sprcniljala. Proti koncu septembra pa bodo obiskala italijanski dvor v Monzi, potoni pa s cesarjem  potovala na Grško.
Razne vesti.
*   ( V b a vas p o g o r e 1 a.)   Iz Kaala se  javlja : Vas Ubendorf   na Vezri  je 5. t. m. popolnem pogorela, le štiri   precej   osmojeno   hišice ostale so na pogorišči.    Clovek   ni zgorel   nobeu, a tem več upepelil je ogenj govedine.   Škoda je velika in tem večja, ker je malokateri kmet zavarovan.
*  (Roparstvo  v Srbiji.) Ja^na nevarnost v mnogih   okrajih   po    Srbiji je dan na dan večja. Tako počastili so s posetom te dni drzni lopovi prav tik   Kragujuvuca   Btauujočega   imovitega  kupca   Milana liadzakovica. Gospodar, kateri je bil s svojim sinom in njegovim učiteljem sam doma, ponudi ncpovabljenira gostom   1000   cokinov.    Mogočui   ro-parji   pa   ne   zmenivši   so   za lepo darilo ugrabijo isiua ter pubegnejo ž njim.    Nesrečni  oče   pa mora
naslednji dan odkupiti sinka za 2000 cekinov. Po osvobodenji sinovem pak zbere oče urno 25 krepkih mož iz okolice ter jo udere za lopovi. Uspeh tega   predrznega   podjetja pa do danes 5e ni znan.
I T,LJIIBLJil5El IfOF 1
£                                   Ktoji                                   rt
I     za vse leto gld. 4.60; za pol leta |j | gld. 2.30; za ćetrt leta gld. 1.15. \ \ jffi,^-------^.|._m-------«***,       .«.»■       «*^+».------^qg
Tujci:
10. julija.
Pri IHallči:   Auersperg   iz   Turna. — Strassoldo iz Gradca. — lierg z Dunaja. — pl. Guthmannsthal iz Gradca.
—   pl.    Savinschcgg   iz   Metlike.   — pl. Langer iz Novega Mesta.    — pl. Lenk iz Oreheka. — Schiehel iz Ilrcitenava. Urbančić   iz   Polhovega Gradca. — Simon iz Maribora. —
—  llorovic, Polacek, Weis9 z Dunaja.
Pri Klonu ;  Hclnvegel z Dunaja. — Golica z Dunaja.
—  Oatertag ia Sežane. — Vital,   Dalle,   Torrel,   Freisingcr iz Trsta.   —   de  Roja iz Kcljaka. — Deseppi iz Kcko. — Wilde iz Gorica.
Pri Avstrljskem ceaarjl: Jezcršek iz Goronjevasi.
Meteorologično   poročilo.
S5 7. zjutraj    737 2 mm.     17'8'C    ■!. vzh.    jau.
.5,   2. popol.   737-4 mb.     288°C     al. jz.     jas.     OOOmm.
o   9. zvofier   737-7 u.     21'2° C     si. jz.     jari.
■? I 7. zjutraj   788'9 mm.      19O°C    al. vzh.    jas.
.2,   2. popol.    7381 mm.     310°C    si. vzh.    jas.     OOOmm.
^    9. zvečer   738*2 mm.     23-6° C    si. vzh.    jaa.
Srednja  temperatura   226°   in  24-5",   za 3-7° in  f>-G° nad normaloiu.
!O*\x3^.3^s!lsa, borza
dnć 12 julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj      —            daoea
Papirna renta.....gld.   831*5      — gld.   84-—
Srehrna renta.....„      84-90      —     „      84-40
Zlata renta......,     109-95      —    „    109 85
B°/o marena renta  ....       ,       9D80      —    ,      9975
Akcijo narodne banke.    .    .      „    907'—      —     „    90G- —
Kreditne akcije.....      ,    303 —      —    „    303—
London........      n    U9-20      —    ,    11920
Srebro........„      —•—      —     „      —•—
Napol.........      ,        9-45 V, —    „        9'4f)'/,
C. kr. cekini......,        5R4      —    .        5-G4
Nomfike marke.....,      58 25% —    .      5830
4°/,, državno Hn;Jto i«. I.  1864 , ^BO gh\    133  gld   50     kr-.
Državne nrečke iz  I. 1H64         nti-00    -       173    »    25      ••
Ogerska zlata renta  4°/0......     100    „    05      „
Ogcrska papirna renta   5°/0    .          ...      95    „    30      „
5U/O Štajerske zemljišfc. odvess. oblig.    .    .       —    „    —      ,,
Dunavu rep. arečke   5°/0    .    .      100 gld.    122    „    25      „
Zemlj. obi!, avstr. 4'/t°/0 zl»*< zast. listi .     119    »,    —      »
Kreditne  srefike.....100 gld.    183    „    25      „
Rudolfovo srečke.....       10 .,         19    „    25      „
Akcije   anglo-avstr. banko    .    .      120 ,,      122    „    60      „
Trammway-drnftt.  volj.  170 gld.  a. v.      .    229    „    —      „
Zahvala.
Vsein c«Tijeiiim noruclnikum, pi-ijntoljcni iu ziumceiu, ki bo ni ej holeznijo iu ob biurti našega inkrenoljubljenoga o6eta, gospoda
FRANA KOVŠCE
fikav.ali sočutje svojo, čft. gg. duhovnikom in učiteljem, vrli požarni brainbi in vboui, ki ao spremili dražega pokojnika do grobu, izrokajo naj-toplojšo zalivalo
žnlujoči ostali.
V Planini, dno 12. julija 1S89.             (MO)
Zahvala.
PodpiBani se srčno zahvaljujo vsem prijateljem in znancem, vsein gospodom c. kr. sodnij-Hkim in davkarskini uradnikom, c. kr. žandanue-rijski in iinanćni postaji, staviiemu županstvu in st;iriišiimtvu, čaatitim gospodom oo. kapucinom iz sv. Križa in Hploh r vsem udeležencein, posebno ptivskemu društvu Šturskemu, nj^ga predsedniku in povovodji in vaem gospodom pevcem, ki so inojo  ncpozabljivo  in  prelj ubij ono  mater,   gospo
JOZEFO BALLOGH
I                   c. kr. poStarico v Ajdovžčini,
I   dno 10. t. m. k vočnemu počitku spremili, kakor
I   tuđi  VHctu onim,  ki   so  mi  ustno in pismeno  ob
I   toj   nenadomeutljivi  izgubi  svojo  obžalovanjo iz-
I   rokli.
I          V Ajdovsčini, dne 11. julija 1889.
I (54i)                Karol Ballogh,
I                    c. kr. pofitiu in telegrat'ijki okspeditor.
i     V slovć!     1
<2fts               Pri   mojem  oiihodu iz Ljubljane,      <£y
<5*a£=       k* s'■• m'  ie  toliko priljubila, izrekam       «Y
<^v*      vsem    poNpešGvaleem    in    prijateljem      <&
<&&     umetnosti     liajprcNi'ćncjNo    se»-     \?
>J^Q      hvalo za  inuo^o   dokuzov   naklonj*1-      )>V
^N&C       nosti,   t?lede   prijazne^a   vsprejema in       >y
x£$C      mnogobrojnega obiaka, zlasti pa vele-      >y
<5$C      slavnim   oblastvom,   da so mi  v vseh      X
,2$C     ozirih   bila   naklonjena,   in   eenjenim     ^y
<3x>     časnikom,   ki   so   se   posebno   sporni       <o
««^S      njali moje rnzstave.   Ta čas bode mi     ^*
<$&     ostal   vedno v prijetnem   spominu   in     <3
y<J&     prosim,   da    mi   ohranite   prijnzen     N*
<||<j<     Npoiuiii, dokler se povrnein.                V
^S^            Z velespoštovanjem in uđanostjo            ^
H    Karol  QaT=.rij©l„    |
^§Jsr                Meisel-si nnslednik.      (5ti!)     x
1 Ženitbena ponudba. i
^tjl           Ljudski   učitelj   na   dcželi,    30  let   star,   lepe   |
kM    vnajnosti,  dobroduSnega značaja, s stalnim letnim   '
(Tr|!    dohodkom  600 gld.,   želi   z  namenom   oženiti   se,
Šgh     pismeno   Bcznaniti   Be   z   gospico    ali   tuđi   mlado   i
ipJ     vdovo brez otrok, ne čez 30 let staro, izobraženo,   !
^sjlj    čedne podohe in  dobrega srca ter z nekoliko pre-
^Tjl     raoženja. Prosi torej rosnih nonudeh s sliko, ter
-^     zagotavlja najstrožjo diskretnoat.                    (616-3)   !
(•'•fli            Pisma  naj   se   blagovoljno   pošiljajo   pod   na-
?;ji   slovom „30 let" npravništvn  „Slov.  Naroda".
Zaloga v Ljubljani pri vdovi gospoda Moritza Wagner-ja na Turjaškem trgu.
4>KJJf>ne     klsline     nujl»o(;*iteJMt*,      /^   -^ iinj^iHteJNn     in     u»J moćne j*a    y/^       C.  J ulkulit-na  alutlu»9 izvratuu    jr^ ^?) omVii.il hm   pijtičtt,   —   po    ^r     e-^^i^        y\
HknNnjali   dobra   pri    ^r    ^\f)               /  I
k u £ 1 j i „      vratnih      S^    , ^L^                 >r       I
boleEiilh,     žo-        /  ^\   ^  V^*/        I
1O41Č1IC1U       111             >^                               ^X                  m>^      I
niehiirne m     /^     'V            ^ ^r                   I
katttnt.       /    j\  ^   >  X      1>r(J(l^il  sc  I
S j^^**     &   S      ' naJveC 1»«"«*-  I
^)          V^«    ^rJ      ^jr       ^1*.!1*1 «i«Hta uil-  I
./^"V^^i^ ^ /    ia«T»irtUi    v*mI    in  j
>r     V> ^^   -^   >^  te«"   «lelIItateH iu so  do-  I
f/4   ^^V'        *^   ^*^                        biva pu               |
^■■P'         y^ slatinskem rnvniiteljstvu  j
y^           >^                 v Koatrevniol.             1
/             Poštu  »Slaliim  pri   ltoK«i«'i.         j
Zaloga v Ljubljani pri vdovi gospoda Moritza ona)     Wagner-ja na Turjaškem trgu.       (d
Hiša na prodaj.
Iz prosto roku tnkoj prodam v maletn mestu na <>orenJMkem hiSo, ki ima  lep razgled.
Ve£ »e poizvo pri lastiiiku sameio: ,,1'onte re-Ntante  ltariovljica *it. HO, €J«»r«'iiJMl*o4*.          i.r).')l—2)
Št. 876.                                                                 (S37)
NateCaj.
Razno popravljanje, oziroma novo zidanje pri župnijski biši in cerkvi v Iffru«ši<*i oddalo se bodu pri
iu i mu li d> Il®lta<sl|l«
katera bode dne 2i£, fulija i. 1. ob 9. uri zjutraj v oh^iiiHlct'in ni*a<lii IN><l^riulNkcni^ onemu,
ki  bodt?  najugodni'jšo  ponudlio pr dlo^il.
Vh.i delti vkup eenjfna so na 2294 gld. 12 kr.
Nutiinćnfji pokoji so na o^led pri župuii* stvu v lBo<lgt*a<lii (Istra).
Zupanstvo  Podgradske občine,
dno 7. julija  1IS89.
VIZITNICE
priporoi'-a v Ljubljani.
ir Grradci
Ckateremu je c. k. minister3tvo dalo pravico javnosti za I. razred)
s pripravljalnini raztvdoin za srednje sole. l'resluišciii peiazijouat /a 3€l g-ojencev.
Imejitel.i In •vod.ltelj:
Gradec.                         Fraii Scholz,
^4^0—4)                                                         pro skuše ni   gi m n uz i j sk i   u žitelj.
M            Naznanilo.            P
^i               ....                                          (?^
^^         Podpisani  si usoja  naznanjati  slav. obČinstvu, ^£
c^ da od »rcile IO. Juliju  daljt^ ne   prcidaja ^S jg) \ec mesu nilaclili teile v ^^olMkein ilre- (^
^^ voredii44, temvec                                          ^g
W> v mestnih mesnicah, poleg niesarskega mostu, W
^) ter  se  najtopleje  priporoča  za  prav  mnogobrojno (Jg ^^ obiskovaiije.                                                                  ^g
Pp|5                                        Z odličnim spoštovaujem                 ^^
•M               JOSip   Ocvirk,   mesar.      S
tilllillilllMi«
I Affflk,       ^AN CHRISTOPH-07 """1"/|®^ J
|f|jr|/svetli lak za tlar5W7J
I  ^^gfjvJJ7     je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.    ^^^P^ | i
{ Zaradi tuh praktičnih lastnostlj in je«ln»st.-ivne^i rahljerijn se posebno pripo- • P ron:i, kdor tiuće sam lakirati rla. — Hobe so v dveh mah /.opet ltihko rubfio ft | — Dobiva se v nizlu-nih barviih (prav kukor oljiniTe barvu) in brozbarven (ki »lliiu i ,| samu svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobć se v vseh zalogah J |f         Dobiva 8t) v Ljubljani pri                   FRAN   CHRISTOPH,        I
J TVANU     TjUCJCMANN    TT        'zuinitflj  in jedini i/.ckMovatelj prisrne-,ri f i i J. V AVi U     1j UOJV1V1AINJN - U.     avt}tie&i ]ftka Zrt tlili PRA0A & BEK0L1N. |
; A^H>. ^^k. -~■- _sjk ^ak ^^k ^(^  ^*^ ^^ ^.b. ^^ ^^ ■ ^^b. ^^ ^a^. ._.  ^__    —    —   __    __    __    __     .           W
|FJpP%j§ J^^^kisla voda po natriju in iitiju najbogatejša
Jffl\!i<[ /ćS*ml^a^!jfr\ lJI'|1H'iUŠl"'° z'lravibjo sreds.vo proti mehur-   KopaliŠĆe   Ra-vsrJš&tw r ^7''■'•SaiiP-^^ n'm '•o'ezn'mf kamenu v meliurji, pro-       ^.             •      .
^^^»HS&i^K^^^*   \^—           denaka vodu  v obče priljubljenu.    llliz» ljut«iiier».
SMF" Itu«ieii**lia kisla vodu, ob vznožji Slovenskih ^oric,  ne zn-■ueiijuti  x ItiirigoiiNlco, to jo IiiMlkcB*.Hl»iir^er. "Tplf
('eriiviio ItH.k'i-skii kishi voda stoji več kot jedi'n dan v odprti ponodi, vender se ji^ni prav m>K* ..•, nko se z vinom poiueSa, ker i mu v H.-bi spojene o^ljikove kis!im\ To svojstvo pa jo odlikuje pred innogiiui drugimi kistimi vodauii, k:irere iiuajo n.i-v.adinj U- pmsto aii uihijj tnliio spojeno ogljikovo kislino, ki se že pogubi in raz-kadi,  knkor hitro se stcklenica uduiaSi.                       (264__13)
Zh1(i«h KhiIhii^Ijc    kislc   vode  pri P. Plaatz-1   in M. Kastner-Ji  v  LjnMjani.
C. kr.   t^fe  prir.
kneza Auersperga
železniška tovarna
'&t&T  na Dvoru na Kranjskem ~lf&
priporoča eg za zalaganje                                     (217—36)
homerčiicKa Ule^u IiIhkh, po£'i  v velikoj   izbori, okhJInć iu ogujiH^ulli  «lel<»>,
kotlov v vsakorSnjej obliki in vclikosti itd. itd., liteicit bla^» m s»t»vt»e : sfebrov, opi'ijemafiev, svcti'ničnih stebrov' priprostih in oleušanih, palic zu okrižja, celih držaliSČ. polževih stopnic, stresnih oken itd., cevij za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih opvav, vodnjakovih cevij, seaalk itd , ruduiNklli pripriiv: stop in mefikal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojov za vertanjo katnnov, rudniSkih vozk itd., l'uilu-sklh naprni: valjarjev v peack litih, trdilnih valjarjev litih v surovo žolezno obltkov-niko, pe resu ih kladiv, klegč, gkrpcev, itd, strojnlli defov aurovo litih in zlikanih, pnriiik Htrojrv do 50 konjskih sil, raNtlluiiikov in p»vtli)»iiov iz lito^a in ko-vunega železa, uiliiiHktU prlpruv^ pn]>irnićiiili |»riprnv9 otiiov za vodne tavbe, r«»ei*vnrov v vseh velikostih iz plo&čevinc in litega železa, turiti u po Girardovej in Jonvalovej sistemu po 5 do 200 konjskih kiI, traiiHiuiMiJMktli |»ripr»v: vrati 1, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z leseninai in železnimi zobmi, stalnih, s tenskih in visećih steljk, plošč za vrvi, konopce in žično vrvi, itd., Nlrof^v votloHtolpiilv, 4»<l>ajitjo<;ili votlodržnlli tttrujev, vodnih kuU>d iz li tega in kovanoga železa, žagnili Uelov, kakor tuđi pri prav za parne in vodne žage in posamičuih cirkupirnih Tavoletti- in žag z jarmom, gltakuliiice : hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih »tiskalnic, itd , želfzn v pullciilt in os*lj iz kovanega pretopljenega železa.             p^. Vpraian]a slede oen se hitro odgovore. ~W
S »a^ ZSTa- cesaxja Josipa trgrvL« -^b« g
H          Karola Gal>riel-a         U
S                               veliki svetoviioznani                    (sia—5) g
i PANOPTIKUM in MUZEJ, i
^^W        ^1^                           '"l^OWWC*t»WP^«TrDirrr   mu mii.__                      _____                                                         WY\    ^^x
5 V nedeljo 14» t» m. zadnji d a. n. $$ K            == Znižana ustopnina: =^=            M
9% Od sediij ustopnina nuiuo IO kr., otroci 5 kr« — Za vao oddolke brez vsa- ^% ^#               cepi doplatila N»mt» SO kr., za vojake do narednika  10 kr.               £#
1         Zakupni in zalagalni razglas
za zagotovljenje za dobo od Av*E£!£ J£? do 31. avgusta 189O.
j                         Zakupna oToravns-va Tooćie                           i^ll™*'        ^arščina za nasleclnje vojaške preskrbovalne potrebSčine      potrebščina                                                  j                                                                                                 l i                                                                             ------—:    ,                .        .                   .         "  ,          predmetov za                                                 j.s ]                                      o                                           vsak dan         4mesč.                jx>           |O^   krmo znafia                o      =•                      | o-g-'                                     S                za čas                                    a> -a                              «"5              5 il      celoletno                  »     tž                       \% Ia j                 -                   |                       ;              8400 4600|B800|1700    " c      ^ ^     -g       §    ^"?       «        J^       gJJ^f       l^." !                                         N              od         do              jrramoT                            ©  ©     -0       &         -       » porcij                kv                    ms    kv 1  kg             kv                         goldinarjev 1. Za  posiidkiiu' čete, zavode, osamljene in deželnolirambovske vojskine  odrielke. °1&      l»alj               l.sept.                 —     —     —     36       448       —        —      —        6       —     i    221      —     30     260   —     —        2 1    o>         g .5                                                                                                                                                                                                                                              Zraven stoječa potrebščina olja za svečavo |    2°        Jjj gj                             l.jan.      S        —     —     —     —        —                    —     iln   —       —    i    —        —     —     —     —     180   —       s stenjom vred je namenjena za c. kr. raor--<        .2, as                                              ^-i                                                             z-                 46y                       |                                                                           narski voj. Varščina znaša nntančno prora-cj         > "      Vodnfan        =g          3        —       4     —       4         22         '        ^     —     —       65    ;      25     10       3       15   20     —     —       Cunjeno 6'>/u, kavcija 10u/0 vrcđnosti po po-■~*         ti &                   '                 od            <n                                                                     Z.         IO  |                                     :                                               1                                      najnnaj  r.fni   pmzvnrlene  vrodnosti.     Olirtinn     I i    "5        "*.%                                 rt           >?         H. Za k vojnškim vajam poklieuue dopnstnike, rezerviste, nadomestne rezerviste          in producenti so  ulaganja  kavcije vsekako |    ""        ^ >      1'nlJ                 ^           «                                                                      iu deželne brambovce.                                                                       oproSCeni in se ravno tako kakor kmetijska    | ci        'E^jz             '                   S          —                        -----------    . -  .   .              .                                                                            ----■■------------     di-uštva na raspisano zaknpno  oskrbovanje »»               ^                                      -2            m                           !          1          1     60     |     —        —   1   —   |   — |     —     |              |         |          |          |           |                           voiaSkeca pr«Rkrlinvn.ni.a pnnnhnn opozarinio. 1              ^*"      l»nlj                 %                                                                            ni. Za prebode (marše). jT          Vo4ln|»n         ^;------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ po lit. A—c itd.  zvecka 0 pocojih, točka IV.
Poeoii:
1.  Obruvnava se bode vršila z vsprejemanjem samo pismenih ponudeb. Podjetniki,  ki  vojaški upravi neso zuani, morajo se o svojej solidnoati in za-lagalnej  zmožnosti v obsegu ponujene množine skazati s spričevalom politične oblasti prvo instance,   če pa irnajo (irmo s sprićevalom trgovinske in  obrtne zbornice, katerivj  pripadajo.  To spričevalo pa mora venđer biti novejšega datuma (ne čez 2 meseca staro) in mora na prošnjo stranke  vsaj  v dan   pred obravnavo priti potom političnoga oblastva oziroma imenovane zbornice 0. kr. vojaškemu preskrbovalnemu magacinu v Pulji.   Nasledki  kakeršne morebitne zamude zadevajo v vseh  slučajih le .stranko.
2.  Pismene ponudbe morajo doitt  pri obravnavnej  komisiji vsaj  do   11. ure dopoluđne  dolouenega dne za obravnavo za dotično postajo.  Na poznejše ali pa v brzojavnoj obliki došle ponudbe se ne bode oziralo.   Ko bi v kakej ponudbi cenin  naatavek v številkah   se   ne   ujemal   s  ceninim  nastavkom   v pismenih, zmatral se bode v pismenih navedeni za pravi.
3.  Natančneji pogoji se lahko vsak dan od 8. do 12. ure dopoluđne in ođ  2.  do 6.  ure popolndne   pri   vojaškem   preskrbovalnem   magacinu   v Pulji ogledajo, kjer leži za zaknpno obravnavo in pogodbeni kup v  dveli jednako se glasečih listinah napravljeni   zvezek   o   pogojih   ddo.  Pulj   1. julija   1889, od katerega se dobe izvodi proti plačilu 4 kr. za polo, na željo tuđi po pošti.
4.  Ponudbe za oddajo potrebščin   za vojaške preliode (marše)  se   imnjo staviti v zmislu točke IV. zvezka o pogojih.
5.  Preakrbovalni predmeti oddajali se   bodo   v   zgoraj   imenovanih   postaj ah.
G. Ponudniki se odreko glede izjave vojne uprave o sprejetji ponudeb spolnenju v § 8G2 občnega državljanskega zakona, potem v članili 318 in 319 avstrljskega in v § 314 in 315 ogerskega trgovskega zakona đoločenih obrokov o izjavi sprejetja obljube ali ponudbe.
7.  Oddajni obroki so sledeči:
pri furaži  lOdnevni in pri servici  15dnevni.
8.  Skupne ponudbe s« dopuščajo   le  po   članu XVII. zvezka   o  zakup-ninskih pogojih. če ponudnik stavi  ponudbo skupno, mora se v ponudbi iz-recno to povedati,  sicer ae ne zmatra za skupno.
9.  V ponuđbah je izrecno povedati, da ponudba velja za zvezano aeno, slamo za steljo in postelje.
10.  Ugodnosti vojaške železniške tarife za prevažanje ne veljajo za po-nudnika.
11.  Vojaaka uprava si pridržuje pravico, da sme oddati kake morebitne razpoložive zaloge mej pogodbeno dobo.
12.  Nadalje se bodo vsprejemale pri obravnavnej komisiji v zgoraj  po-vedanem  prostoru tuđi ponudbe za zalaganje
74000 kilograraov sena, mej tem 5800   kg. stlačenega Bena, 24800         „          slame za steljo,
137400         „          slame za postelje,
2700 kubičnih metrov trdih       1           ..    ..    ,
, „„                                 ,,..)■   nacepljenih drv
100         „            „        mehkih   J          FJ
2400 meterskih centov premoga za postajo Pulj. Od zalaganja je izključen Siveriški premog.
Množine so po tem, kakor dopuščajo prostori shranisč, doposlati v sle-dečih obrokih franko shranišče preskrbovalnega magacina   v Pulji   in   sicer: 29000 kilogramov sena                       |
6000          „          slame za steljo          do  20.  avgusta   1889,
49800          „          slame za postelje   J
25000          „          sena, mej tem 5800 kg. stlač. sena
6000         „          slame za steljo                                      do
43800          „          slame za postelje                            I 30.  aept.
1000 kubičnih  metrov trdih      drv                                  1889,
100                    „        mehkih   „
20000 kilogramov   sena                   1
6000          „          slame   za steljo / do 20   đ^rabra   1889,
6800         „          slame za  steljo        |                           .
43800         I          dame za po.te.je   } d°   28.  febmvarja  1890,
1700 kubičnih metrov trdih drv do  30.  aprila  1890. •     Po 460 meterskih centov premoga do konca januvarja, februvarja
in marca  1890.
340 meterskih centov premoga do konca aprila,  maja in avgusta   1890.
V ponuđbah za zalaganje sena in slame se ima izrecno povedati, ali se ponudba glasi za stlačeuo ali nestlačeno seno.
Pri premogu mora se še navesti nazvanje, premogovnik in krajevna lega. Ako premogova kurivna vrednost ni znana, mora podjetnik semkaj poslati prošnjo, da se odredi  kemična analiza.
Ponudnikom je dano na prosto voljo, če hočejo ponuditi vse vrate in ćele množine, ali le poaamične vrste ali večje ali manjše delne množine; ponudnik već predmetov si mora dati dovoliti, če se vsprejinejo le nekateri predmeti.
13.  Na ponudbe, ki  obaezajo krajšo zavezanoat,  nego   14 dnij,   se   ne bode oziralo.
14.   Vsak ponudnik se v ponudbi izrecno izjavi, da se podvrže določbam za gorenjo obravnavo pripravljenega zvezka o pogojih z dne 1. julija  1889. pri čemer se posebno naglaša, da je zlasti rezervno zalogo sena za  Vodnjan imeti ćelo v atlačenem stanji.
i    50 kr.   i
i  kolek  \                              Ponudbeni    formular.
I         Jaz! podpisani, stanujoč v..................................................okraja.................................................
izjavim s sedajno   ponudbo   vsled   razpisa   đdo. Pulj   dne   1. julija 1889,   da
prevzamem oddajo preskrbovalne potrebščine za postajo     .....................................................
uštevši potrebščine za k vojaškim vajam poklicanih dopustnikov, rezervistov, nadomestnih  rezervistov in deželnih brambovcev za naslednje cene in aicer:
za 1 porcijo sena a 5600 gramov........................kr., reci!........................
„1      „        Blame za steljo a  1700 gramov         ___.......__        „       .............___
„lm. cent slame za postelje                         gld........_......._......        „       .....................„,.
„1       „       premoga (povedati se mora vrsta)     „   .........................        „....................._
„   1 kilogram olja z;t sveoavo s stenjem               ........_.._.........        „       ........__.............
in  se hočem točno držati meni  znanih pogojev, nahajajočih se v za to pod-jetje napravljenom zvezku o pogojih ddo Pulj  dne  1. julija   1889  in jamčim
za to ponudbo  ne le s položeno  varščino ................gld., obstoječo iz..................................
__.........._....................., temveč tuđi z vsem premakljivim in nepremakljivim imenjem.
Nadalje se zavezujem za slučaj, da dobim zalaganje v  14 dneh po dob-Ijenem urađnem obveščenji varščino dopolniti na 10% kavcijo in dajem vojnej
PULJ, dne 1. julija 1889.
upravi pravico, ko bi to opuatil, da to dopolnitev izvede s pridržanjem za-kupnega zaslužka.
Sicer se podvržem, poleg v razglasu navedenih pogojev tuđi onim po-gojem, ki ae nahajajo v za razpisano obravnavo pripravljenem zvezku o pogojih in se odrekam v § 862 občnega državljanskega zakonika, potem v članih 318 in 319 avstrijskega in 314 in 315 ogerskega trgovskega zakona đoločenih  obrokov za vaprejetje.
Preskrbovanje prehodov (maršev) prevzamem po lit. A—c.
Datum.................................................................
N. N. stanujoč v N.
Ponudba naj se zapečati in na vnanji strani pristavi: „Ponudba vsled razglasa z dne  1. julija  1889 za obravnavo z dne  22. julija  1889."
V ponuđbah naj se varščina specijalizuje.                                     (534)
Upravna komisija c. kr. vojaskega preskrbovalnega magacina.
fzfUijatfilj  in odgovorni ar^luik: Ora^otin II ribar.
Liiataina in tiak  „Narodu« Ti.^arne".