Fri?? riatea » r-iL'j'ji.
Leto XIX*, št. 74
Ljublana, sreda io. marca I938
Cesa 2 Din
_ .— =r i-;	_ aia. * .a-ri ^
-	fc 2-11 LL2. LLl-fe. y^j* 1
juk-I -i-	'-T-- .aia.
—rr'i-g wa.-ìcr I-—I sa: r<aefeE	I=4-fi
—	l-i-.^iT. ic. 1J6.
r«* i :—	:s £ ~r—i--*	:-
is - t r*- 11 ì-Ll ?~i-Ti	*
• - . t-

>'"r —i---» — » gì
Za -<-2
Z'ZCjfZA- .JLL.
: I-i 15.-— ti _
7" -■"-!« ~ » • ' : " i • '.T* I "i -"1 i»
"Ili " 1122 r_i4 r ^ IUS u • - -rr ria aai ira n * z£.~fzjz ir. I-è-ti "ei-Ti Striasela. T--—^-T-I ^ica	L

Evropsko poslanstvo češkoslovaške
."-7- — v-
ANGLEŠKO SVARILO HLINKI
Značilna brzojavka publicista Scotusa Viatoria, znanega prijatelja
Čehoslovakov, patru Hlinki


• r i-
£3." I
'2-i.

■ : : - —. -
: r j- ;
i£irr- m—.-: Ki-
12 *T '
"*----I .- :	~ - -i
Ti	—	- -, —
Pariz poudarja stvarnost ln umirjenost govora
-z -—: z



rtr

:a ri «: • : :


Nemški glas
r.—! : r m
—•	- c* , : - :	- * : ■


ČSK - velika
trdnjava
c r>:_"
_rj 5 _
: iriaa

. : « - :
- *•: - t

Evrooa soglaša z dr, H odio

ki in: : .1 :•:. ire
yt —i r ri ■VP-—

.v. -
r1' ~r :>t .11 a '.T-— . v—---

T	^
. . : : - -i 1-

SLmoatičen vtis v Italiji
Viharna seja pcslanske zbornice
r—in. -'.-

rrt -•- -
12.	12 • ~ 7

-i - "
ič : i r ~.-i 11	: i— ;
1 ' - —1 —n 1 1	r i" -
- —» -t- a— • ixrlri — :*i i»:-=-a~ "-i--.: ni:* a.. 7i_<-kia ti: i-i -"t -.1 rut* : -i-L.s 1	«"J
Nov poskus za spravo med Vatikanom in Nemčijo
Vedno večji odmev po kloni tv ene poslanice avstrijskih škofov — Hitler bo v Rimo o bis kai tudi papeža
Franco pred Lerido
Mesto Barbastro v plamenih — Republikanske cete razstreljujejo na cm i ka vse mostove
.-ruri.
r ■ ~ -


ž : ~ • -


x i..i:n.ia t.-i. Sr	ü : *anv:,T - - r
?•: i-i zn.i :crr
•r-a :i>ria - t :•• :	1■
.-i.T'1	t «r	r
i t i	"i 1 t -r" -	-
r irrster"? T resu 7~i_r r '«fra.»:
- T "	<T * "IS''
f.ITLT-:i?3 - l'i.*" 10.

11.. :•:■"


. ■ . lir ... z______^

_* ~.r T..	T «fa.	—^f
-7-. r~ "	r^i-TT- U fr-ilTi-s;	V -
H . _ .	T1SZZ-: _ ta: :	Ti* vr-
'TI^T— ' r-------o: :-l =7c:	J: ;•!
_____ _	;«i>'-i V ti	t«: i^rit • • n-
...... _ ._	riü' " ro^?.1* :.! c *i :	"•:<•: i
______;______iT sv» i«» ?m>i :	T c fü «i
.— . ~. .t.	re r-i-i.tj rr c i r«i	: a ;•: 'oje ~
_____ - ..	ii!ff;.en i T'-' : — r	-■rai liiL <

.1.___

Tudi starokatoliika cerkev bla eo slavij a hitleriz-em
P a pen - poslanik v Ankari

agsžirf ;j.h'j: Sea&er	7
----ftrn yz~ - ZZ ■ J""■	T»:š 1_1 f.> T	~ 3C*33JtI TOTlSČa
1 -j - 12	i-m: :a zj:
£3üi. — r— iTUiir-	: to ir-Rta :	:-s. ; tia *■ ii
r-iiui f : 1 .:. ia :• :<ir
—	^ . . y ^ _ . .	_
"i 1	:t- • i ri^i :<:>£ xac. ioi
*■ :•: "-* šc '	-	li si
^"-r* ia	-•:: s», ia -i	s: :•: a
"- c -: : ~	.	i<:«ii» <: ~ .
rsicce i «>: si-nél* «: : : r^asr.e.
Iz Francove^a tabora
'-•3 3rr^rc2- -- — -r	*.'—.:—•: am-
in; :: ìcm i>: .-..	;
-	; i : "i :'i": i 1
tsi-j.:-» 1 rati—	;	iosT .11
ia »č^ir"!. •:•:■. ta 1 i H i :.t
-ai : ÌT: ia n 5JI_X5 Ea.'.i :.i. : r-i
"is Tr jia miu r ; -i.:a-i .aj. li-SX1. is. la"a~*i. ia* "-"ire.ii? s
: r a —»i i x; £: •:>: i i ~ z t^i na i--jj.
R epub likansk o
vojno poročilo
- j;;	— .1 — r	~—>; —j -^t..
}■■: ;	iric ~r~i: .1 m : «<: i"i-
i i«: - ". 1 * ~
- - - -
i 1 :
" - :

-JCi i * -a . - . •: a. '• i
r i
L'm i*Mi- c :oir-n •: i-: -ti: I - :a 5-iii ia.: ia
.*	i- :a-:ci	* 11
.i . >1 : : *"i -i ia— T-i i;«: ?<:-i :'a.i-_: sie ca. 1 1 : i/.:- . ia ~ji: i-ät*.
T : i*n -—ai»:t:: a*ü ia«i ~er :i. i«:	!•: ia~.±i _a.n.ri. 1= 7:-«i V
General Poxas cwistavljen
lincea. 1*- i l" :. -1i7 ziri
~ S31-— "»5C1	srsa1
- - i : .'ila.* ■ t n: "a* a 'ly ?—1 •
I'fia. .t. .
—-- K^-Ì-tì M
..— ' _ .1.
_ 7 - ^.-r ■

" " j 1	~ 3



rT'1
• — — -.
Finančni načrti Blcunove vlade
- 3-a i.i_-ia. r T-»: "na { ?•* « T
iasi-:~.Ii cr:<ra *xi- r.i : nr.óe^-1 nee - ~a-i:i i'Xa " * ti i-a'ia *a:TiL s:
la ì i na < me* :: a~ * tx-r-a nei i-iì i. ia T a-ia 1 ~ ie ia.ne i*r»«r l'i ' a,:^ cui": i 1 ~ 11a' .T Ì..«> t ì-i. .r^i.ra r ara 2 :*ii:- f ia£ :ca :
iaa.ii. taa:1* T-a-ia	a n. t l'i
la :ci ia 7 r«i"üf TTsrloäei isf a~<;*" a lasu - »i ti 'i i ' ia i 7 ?•:!•:• *'ìh ?<c;a
30.000 Japoncev obkoljenih
O hrupni napori japonske vojske v južnem Saatmagu* da se reši iz kitajskega oklepa
—•—11-7 —* nxn3. :. IL "a. lin i .j"i«i_:	:a 101^11:	i»:cia~iir:	a *-
" -'• -1'1- ■ ìicc1:?"7 ~ irx:-. ~&z nri- c: ■ :?£::•_:- —1 :la.ia	u r i .m 7 1-
— ' hčhi: _r:£:an4.	11 -1- -gt rt.ti i-:*ü lita iscesc* 1«*: ia
1
ii:c.ir bz icacišEIi i ~ — " -g^-i-r— 12-
:ai-i-i
. — . i—
•	ar-ia—.	- »: 1« i ki-
-1- - - r --
» > —• -

—z


: • i

VC ri-

ll : lanlöi"-:	r~i-i —r- .; -rra^i.
Rekorden polet v Brazilijo
Su i« .iBieà-1	-'inntra
lermsti litrniiAf	-ijßi lo-a-ic-i x-
ra :»*• "^si.	- s^i*-: ' 11
.—Tr Tf T-E^-^-^iTi	:' i_{ :. - 1«:--
- :in ?	i>: i.""1 aj-ri f: ".
l-ntt**-!. Tiar'!	T-,--r-i c- r- ^
T'-«"rn«- -i-1 '	' -»" —
17^J» 1,-T fX^TVJ^n;	'"W TT T "r-^ -1 T'' "
-r-jc-1-^."a ".<?-" • <: e	■ >:
jy ' a • -o-.- --r--	f r-. ti —un - j.
•n.i -f-iia IS	JgT .t cutie i. u
ri. ::is : 12 :22cC2E5 T^-^irc -(i iei2; l^ C icctis^i 5*2-1 Ičs rc~re 1 zc-rz >sii: sncc,-
Novi belgijski poslanik v Rimu
iü ir i'iii-, rr:c"	. -
HjLUI ii "TTl- l ir	3C'l«:vŠl«i
" :ru anan i^i JI
Krst torpedo vk e «Xagrelr4
-ersi- jcsses	: ir r»iói fr-z^-lž
T"it± t pr- t: - —r-_ — --	2 . h: -ì ai i--ia i aa t - j- ì r;
xrte ta«ts. «Iii."n si 12Trsa	zrXf.T-C-z —»marca »Za^ric-«. c
—ir - 1 prsi ."sr«iccs. 12 s:	: • ra t iai: i-ia^. ST-čciist r<i
üi i~2jC*.I. Tir; _t ij»n."-i-Ä-	:č r»:« - t ir»:-n.:«T i:~icäeci:i* t i,-,»
ar i-a I'- mu i : t. a -sc i -	"i i.i-ia i-iia-xa "luca. 1: r sr—I
*«:?~:<ia ia «r ire -i c~a-M-* ia*i 1 fai	n "Mc'ca. -«-«. f-— >1
"irr-n 1 -a*-?- a r*a" t iscti.i ' ' t-z ."ii»:*ic"	- iii v a ÉasrooeÌBSE -«--ga - Tr t rniTi
ix1"-« • 1 'i 1— :~a Ta r	1 je :<aa"i~i ±n®r& ii-oian-* Frhoč-
lar ia :a*i n iis*-: rrii »i	1." nesec i»:»i<: srosr-Ii t mir-e ri n??: 1 ÜCUIU^c. rrjKi^-.a a T si inserž » ^tic i»'rriU:.-: xri«iOc«nt: »-Išifcgecec.
Po veliki proračunski
razpravi v senatu
Beograd, 28. marca.
V soboto je bila parlamentarna razprava o proračunu za leto 1938/39 zaključena z glasavau^envvrsenatu. Državni gospodarski zakon je bil torej pravočasno odobren. Proračunska razprava v samem senatu je bila zelo zanimiva. Od nje je malo prodrlo v javnost, toda-tem več- pozornosti je vzbudila v onih političnih krogih, ki so ji mojrli slediti. Debato so nosili v glavnem člani senatorskega kluba Jugosloven-ske nacionalne stranke, ki šteje sedaj sicer samo 16 senatorjev, a je ostal v senatu predstavitelj jasne politične linije ter visokega moralnega ln intelektualnega nivoja.
Posebno so se v teh razpravah odlikovali ne samo $ poznavanjem problemov, z odločnostjo nastopa in s širokogrudnostjo svojih pogledov ter s svojimi govorniškimi sposobnostmi. senatorji dr. Andjelinovič, dr. Kramer, Ivan Pucelj in dr. Nemec. V finančnem odboru senata, ki je moral proračunsko razpravo opraviti v treh dneh in je zaradi tega zboroval vedno daleč čez polnoč, so imenovani senatorji v podrobni analizi samega proračuna in zlasti še finančnega zakona obravnavali nebroj velikih in malih, splošnih in lokalnih vprašanj ter so V marsikaterem problemu "izzvali neposredno ali pa vsaj posredno razčišče-nje.
Senator dr..Krämer je v finančnem odboru zlasti obdelal splošne gospodarske in upravne probleme, senator Pucelj pa je podvrgel podrobni analizi vladno politiko. Oba slovenska senatorja sta se javljala za be«edo skoraj pri vsakem ministrstvu.
Pri proračunski razpravi v plenarnih seje h penata ua.so dajali ton in držali višino zopet predvsem govorniki iz opozicije. V načelni razpravi so bila posebno pomembna izvaianja senatorja dr. Kramerja, ki je zaključil vrsto govornikov z dveumim govorom. v katerem je podal prerez današnje državne in narodne politike in izvajal zaključke, ki po vzbudili splošno pozornost tudi izven senata. Njegova izvajanja o potrebi nacionalne solidarnosti v težkih in u.sodepolnih časih, katere preživlja Jugoslavija, in njegova naznačba, po kateri poti ie treba iskati izhoda iz zamotanega položaja ter omogočiti krenko. a tudi uspešno de!o za našo notranio konsolidacijo in ojačanje obrambe sposobnosti našega napoja v vsakem pogledu, so napravila globok vtis. Pilen dojem je zapustil govor senatoria Puclja o koroškem vprašanju pri raznravi o zadevah zunanjega ministrstva.
Poglavje za?e so hili jrovori senatoria dr. Andjelinoviča. in to tako oni polemičnega značaji, kakor tudi njegova analiza zunanje politike, ki jo je obeleževalo ne-
le izvrstno poznavanje mednarodnih dogodkov, temveč tudi dokumentirano dokazovanje pravilnosti govornikove teze. Seveda so se opozicijski govorniki javljali tudi, v plenarnih sejah k.večini._resorov. Senator dr. Nemec, je zlasti pri ministrstvih pravde in notranjih del ter pri raznih finančnih vprašanjih s "svojo temeljito pravniško erudicijo, solidnim poznavanjem premnogih podrobnosti in s treznostjo svojih pogledov mnogo doprinesel k temeljitosti razprav. Z veliko pozornostjo je senat poslušal govore dveh mož, katerih imeni pozna vsa Jugoslavija: senatorja dr. Petra Zeca. ki je govoril o splošni državni politiki. in senatorja Jeremije živanoviča, ki je prvič izstopil iz svoje prostovoljno si naložene rezerve, da spregovori pri resoru ministrstva prosvete resne in tehtne besede o vzgoji naše mlade generacije in posebno o delu in dolžnostih učiteljstva in profesorstva, predvsem pa prosvetne uprave same.
Zaključni govor v celokupni debati je imel senator dr. Kramer, ki je z velikim poznavanjem materije podvrgel analizi predvsem bistvene in najbolj pomembne odredbe finančnega zakona, v katerih se zrcali današnia polit'ka vlade in iz katerih so razvidne niene namere za bodoče lefo. Nai omenimo končno še senatorja Milana Marjanoviča. enega naSih političnih ^starcev«, ki pa je s svežostjo svojih pogledov in z razumevanjem današnjih problemov najsrečneiše donolnil število odličnih govornikov iz tabora ,TNS.
Kar je tudi pri tei debati bilo še posebej značilno 'n razveseljivo, je dejstvo, kako se formira v širok;h vrstah jugosloven-skih nacionalistov stvarna vsebina jugoslovenskega programa. Pri Hrvatih in Srbih se je razodevalo isto razumevanje za posebne slovenske probleme, kakor pri Slovencih za hrvatska in srbska vprašanja. Govorniki, ki so razlagali načelna stališča jusroslovenskih nacionalistov napram aktualnim potrebam in nalogam današnjice, so s krepko odločnostio. globoko resnostio in ono širokcgrudnopHo. ki sega do skrajnih mej bistvenih državmh in narodnih interesov. formulirali svoje nazore. Nič ni bolj značilno kakor deistvo, da je glasilo dr. Mačka, ki je v naiostrejšem nasprot-stvu napram jugoslovanskim nacionabstom loinlno dalo izraza globokemu vtisu dr. An-dielmovičevega govora o hrvatskem vpra-Sanili, nazivaioč nieeova izvajanja besede za^krblienega domoTiuba.
V razpravah finančnega odbora in ple-numa ie bilo dano mnoeo noia «mil, med niimi tudi nekai zelo zanimivih za naše slovenske krais in razmere. Na to vprašanje se še povrnemo.
'dring v Gradcu,
»eis na Dunaju
Pro|ža|sr»da za I|uiske glasovanje je v polnem razmahu
Velika zborovanja povsod
Dunaj, 29 marca. o. Danes popoldne ob 34. je prispel z letalom v Avstrijo nemški propagandni minister dr. Göbbels. V As-pernu, kjer je njegovo letalo pristalo na tamošnjem letališču, so mu priredili svečan sprejem. Tudi na vsej poti od Asper-na do Dunaja so mu tisočglave množice prirejale manifestacije.
Kakor pred njim Hitler in Göring se je tudi dr. Göbbels nastanil v hotelu >; Imperia! :. Nocoj govori na velikem propagandnem shodu v bivšem severozapadnem kolodvoru. Na Dunaju namerava ostati do četrtka in bo v tem času sprejel večje število deputacij. Jutri popoldne se bodo pri njem zglasili zastopniki dunajskih umetnikov. V četrtek popoldne se bo z letalom vrnil v Nemčijo, kjer bo še tisti večer govoril na sličnem propagandnem zborovanju v Vra-tislavi.
Gradec. 29. marca. vv. Nocoj po 18. uri
se je maršal Göring iz Leobna in Eisenerze s posebnim vlakom pripeljal v Gradec, kjer so mu že na postaji priredili velik sprejem. S p;:staje se je v družb1 grajskih voditeljev narodnih socialistov odpeljal po mestu ves čas med velikimi ova-cijarni množic. Zvečer se je odpeljal v de-lnvsk' okraj Eggenberg, kjer je bilo v tamkajšnji tovarni vagonov veliko zborovanje.
Preci svojim odhodom iz Leobna je bil Göring tudi v donawskih topilnicah. Izjav! je da bo Alpine Montan vključena v veliki koncem Herman Göring-Werke. V E'séherzn ' je izjavil da s? bo produkcija želP7~e. rude na štajerskem v najkrajšem času podvojila.
©Msk v Celovcu
Celovec, 29. marca. AA. (DNB). Vodja nemškega sporta von Tschammer und Osten se je danes pripeljal v Celovec.
Polfske pripombe
k Hltlerjsvini govorim
Varšava. 29. marca. AA~ (DNB). Zdaj ko je nemški kancelar Hitler začel s svojo agitacijo za piebiscit. Pol'ska telegrafska agencija ugotavlja, do v vseh njegovih govorih prihajata do izraza dve glavni gesli: 1. da jc priključitev Avstrije k nemškemu rajhu gotovo dejstvo m da bo plebiscit ta političen akt svečano vnese! v knjigo nemške zgodovine, 2., da je narodni socialistični rajh zaščitnik vseh Nemcev po vsem svetu. Poljska telegrafska agercija prinaša tudi obzirno poročilo, v katerem ponavlja posebno tiste dele iz H'tlerjevega govora v berlinskem Sportpalastu ki podčrtavajo pravico nemškega naroda do samoodluče-vanja.
Prof. J a gir ostane
Dunaj, 29. marca. o. Prof. dr. Nikola Ja-gič, o katerem se je včeraj poročalo, da je bil kot vodja dunajske vseučiliške klinike odstavljen, je danes sporočil, da bo ostal na svojem mestu.
London, 29. marca. h. Dunajski poročevalec »Daily Maila« poroča, da so iz neznanih razlogov zaprli prof. dr. Otona Lö-wija z graške univerze, ki je leta 1936. skupno s sirom Dalejem dobil Nobelovo
nagrado za medicino in fiziologijo. Drugega avstrijskega Nobelovega nagrajenca prof. Ervina Schröttngerja prav tako z graške univerze, ki je dobil I. 1933. Nobelovo nagrado za fiziko, so zaradi njegovega protinaeističnega udejstvovanja odpustili iz službe.
Sprememba pri glasbenem festivalu v Firenzi
Dunaj, 29. marca h. »Neues Wiener Tagblatt« poroča iz Firenze, da so spremenili spored firenškega glasbenega tedna, tako da ne bosta nastopila dirigent Bruno Walter in režiser Wallerstein ki sta žida. Izvajanje Brahmsovega »Requiema« bodo poverili kakemu arijskemu dirigentu.
Avdiesice ministra AlSIerifa
Beograd, 29. marca. AA. Ob 11. dopoldne je Nj. Vel. kraljica Marija sprejela v avdienci v dvorcu na Dedinja italijanskega ministra za ljudsko kulturo Alfierija. Poti ure nato je ministra Alfierija v Belih dvorih sprejel Nj. Vis. knez namestnik Pavle.
Beograd, 29. marca. AA. Ob 6. popoldne je kraljevski namestnik dr. Stanko-vič sprejel v avcliene italijanskega mini-stra Dina Alfierija in prebil z njim okol; pol ure v razgovoru.
Beograd, 29. marca. a. O priliki otvoritve Razstave portretov v teku stoletij je ital ianski poslanik Indelli s svojo gospo priredil na italijanskem poslaništvu kosilo na čast visokemu pokrovitelju razstave Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Na kosilu 'so bMj tudi predsednik vlade dr. Sfccijadinovc, minister Alfieri, prosvetni minister Magaraševič, minister dvora An-tič, ma.-šal dvora čo!ak-Antič. beograjski župan Vlada Ilič in drugi odlični povabljenci.
Beograd, 29. marca. p. Finančni minister Let ca je bil včeraj v avdiencah pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in pri obeh kraljevih namestnikih dr. Peroviču in dr. Stanikoviču. Pri tej priliki je bil podpisan proračun s finančnim zakonom za leto 1938/39, ki bo stopil v veljavo s 1. aprilom.
Odkritje sisonsenika
Jurifa Bianchini ja
Spl't, 29. ' marca. o. Ob 10-letnici smrti prvega dosmrtnega predsednika Jadranske straže .bivšega podpredsednika vlade in velikega jugoslovenskega ideologa Jurija Bianchnija. je Jadranska straža v Splitu danes odkrila pokojniku doprsni kip na dvorišču novega doma Jadranske sitraže. K otvoritvi so prišli poleg zastopnikov lokalnih oblasti tudi vojni minister general Marič v spremstvu poveljnika naše vojne mornarice vieeadmlrala Poliča in poveljnika jadranske divizije generala Isailoviča. zagrebški župan dr. Peičič in drugi.
Beležke
Socialističen shod v Ljubljani
V nedeljo dopoldne je bil v Ljubljani shod pristašev bivše socialno-demokratske stranke. Zborovanje je bilo izredno dobro obiskano tako, da so ljudje napolnili prostrano dvorano Delavske zbornice in vse priključene prostore, pa morali stati še na dvoršču. Glavni referent je bil znani socialistični voditelj dr. Zivko Topalovič iz Beograda. Obširno je govoril o sporazumu združene opozicije, ki ga je označil kot enega največjih dogodkov v našem političnem življenju zadnjega časa. Pomanjkljiv se mu zdi sporazum samo zaràdi tega, da ne računa z delavstvom, ki mora odločilno sodelovati pri vsem bodočem političnem dogajanju. Končno je orisal potrebo, da dobi socialistično delavstvo zopet svojo stranko in svobodne strokovne organizacije.
Izvajanja dr. Topaloviča so zborovalci sprejeli z velikim odobravanjem. Nato je bivši predsednik Delavske zbornice g. Se-dej govoril o raznih aktualnih socialnih zadevah delavstva, zlast-' o delovnem času, o minimalnih mezdah in o starostnem zavarovanju. Tudi on je končal s poudarkom zahteve po delavski socialistični stranki.
Predsednik g. Stanko je zaključil zborovanje, ki je poteklo brez vsakega incidenta.
Kulturnopolitični
program JRZ
O govoru senatorja dr. Luja Vojnoviča, ki je nastopal kot glavni govornik kluba senatorjev JRZ, smo že poročali. »Vreme« objavlja izvleček iz njegovih izvajanj, kjer je dokazoval, da je Jugoslaviji nujno potrebna prosvetna centralizacija. Dalje je govoril o potrebi nacionalne vzgoje naših srednješolcev. Rekel je, da mora biti »vzgoja naše srednješolske mladine .jugosloven-ska, ne pa pokrajinska. Mladi jugoslovenski generaciji je treba vliti jugoslovensko mišljenje, da bo našla v njem svojo narodno individualnost, ker je moje globoko prepričanje. da ni raznih individualnih tipov, nego samo en tip — jugoslovenski.«
Končno je razpravljal senator dr. Voj-novič o univerzah. »Kakor so mi realne gimnazije antipatične, tako mi je tudi an-tipatična absolutna avtonomija univerz, ker pomeni to znižanje našega kulturnega obzorja za nekaj stopenj«. Zaradi tega je predlagal tudi ukinitev svobodne volitve profesorjev, ker je to »veliko zlo«.
Nadškof dr. Stepinac o inteligenci
V	Zagrebu so imeli jezuiti postne duhovne vaje za katoliške akademike in aka-demičarke. Zaključka se je udeležil tudi zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac. Imel je daljši nagovor, v katerem je pozival akademike naj ostanejo zvesti svojim katoliškim organizacijam. »Časi v katerih živimo so težki«, je med drugim rekel. »Cesto smatrajo katoliške intelektualce za nazad-njake. Na njihov naslov je čuti kaj neokusne šale. Dobri položaji so zanje skoraj nedosegljivi, ako se ne odrečejo svojemu prepričanju. Pogosto jih proglašajo za sovražnike naroda, ako ne rečejo svoj amen na tudi najbolj neverjetne izpade posameznikov, ki so vzeli patent na patriotizem .., Neredko slišimo danes govoriti, da razum-ništvo ne pripada ljudstvu. Ako more napredovati človek brez glave in možgjn. potem lahko napreduje tudi ljudstvo brez zdrave in poštene inteligence. Zaradi tega ljudstvo ne more odklanjati sodelovanja z inteligenco, ki mu hoče dobro.«
Govor nadškofa dr. Stepinca tolmačijo v zagrebških političnih krog'h kot odgovor na izvajanja nekaterih ideologov hrvatskega kmetskega pokreta, ki poskušajo čim bolj poglobiti razlike med hrvatsko vasjo in mestom ter izdelati do popolnosti teorijo o »pokvarjeni gospodi«.
Nova centralna banka
Novosadski »Dan«, ki je sedaj glasilo JRZ, poroča iz Beograda, da je zopet aktualno vprašanje ustanovitve Privilegirane industrijske banke. Izdelani so že vsi potrebni načrti za ustanovitev tega novega centralnega denarnega zavoda, ki bi naj omogočil postopno nacionalizacijo industrije v naši državi. Privilegirana industrijska banka bi razpolagala s sredstvi do dveh milijard dinarjev. Njena funkcija bi bila prvenstveno v kreditiranju zasebnikov za nakup industrijskih podjetij ki so sedaj še v tujih rokah.
Volitve v veliki bosanski občini
V	nedeljo so bile občinske volitve tudi v Zavidovičih v Bosni. Postavljene so b;le tri liste. Lista JRZ je dobila 1430 glasov, lista jugoslovenskih nacionalistov 1038, lista HSS pa 843 glasov.
Zanimivo gasilsko zborovanje
Iz Gornje Radgone nam pišejo:
V	torek 2. t, m. je bil izredni občni zbor tukajšnje gasilske čete, v kateri je b i poslednjih sedem let tajnik g. Franc Snoj, sedanji I. podsiarešina državne gasilske zveze. Za občni zbor je bilo med članstvom veliko zanimanje, ker je šlo za odpravo raznih nesoglasij v vodstvu čete. Predsednik g. Joža Hrastelj je otvoril zborovanje in najprej prečital dopis, s katerim je g Snoj opravičil svojo odsotnost. Poročal je nato o vzrokih, zakaj je bil sklican izredni občni zbor. Rekel je, da se je kriza v četi začela že pred letom dni, ko je dotedanji agilni četni poveljnik g. Stane Civi-dini zakadi nasprotstev z g. Snojem odstopil. Razmere se ni*o zboljšale in 9. marca t. 1. je iz enakih razlogov odstopila celotna uprava ter sklicala izredni občni zbor. V nasprotju z g. Snojem je prišel tudi predsednik sam, ker je smatral, da je v četi treba gledati predvsem na dolžnosti in prospeh te važne obmejne organizacije.
Za volitve sta bili predlagani dve listi, prva z dosedanjim predsednikom Hraste-Ijem, druga z g. Snojem na čelu. Za listo g. Hrastelja ie bilo oddanih 33, za Snojevo pa en glas. C'anstvo je izid volitev sprejelo z velikim aplavzom. Za poveljnika je bil nato zopet izvoljen g. Cividini. G. Snoj ni več v upravi svoje matične čete.
I
Tipičen primer
V Kopitarjevi ulici imajo zadnje čase hude in težke skrbi s svojimi »tavajočimi« pristaši. Krščanski socialisti se nikakor nočejo ukloniti diktatu in he»dijo svojo por. Profesor Kocbek s svojimi ne odneha in zanaša svoje »razkolniške« misli celo med širše sloje pristašev; zdi sc. da ima žc večino med mlado tako zvano katoliško inteligenco. ki v masah poscia njegova predavanja in navdušeno pritrjuje njegovim izvajanjem. Tudi med duhovščino sc pojavljajo zelo močne strujc, ki imajo povsem druge nazore, kakor pa gospodje pri »Slovencu«. O katoliški akademski mladini in njenem gledanju na pereče probleme niti ne govorimo, saj fantje svojega mišljenja prav nič ne prikrivajo. Povrh vsega so zapeli nad slovensko zemljo še pomladanski viharji, ki so posebno v nedeljo močno raz-gnali oblake.
Po vsem tem je razumljivo da se prizadeti ozirajo na vse strani, da bi kje zagledali grešnega kozla1 ki bi mu naprtili svoje grehe in ga poslali v puščavo delat pokoro... Izbrali so si senatorja dr. Grgo Andjelinoviča in z njim seveda tudi neizogibno .INS, češ, da sta napadla slovensko Akademijo znanosti in umetnosti in se zopet enkrat pokazala »sovražnika slovenskega naroda « Gospodje ne bi bili zvesti svojim preizkušenim tradicijam, če ne bi po svoje prikrojili pravi smisel Andjelinovičevega govora. Dočim je navedel dr. Andjelinovič ustanovitev slovenske Akademije kot primer, kako sc pri nas sistematično goji in oblikuje nacionalna in kulturna individualnost, trdi »Slovenec«, da je napadal ustanovitev te akademije. Pri tem je glasilo katoliške akcije zamolčalo nadaljevanje izvajanj dr. Andjelinoviča, ki jc dejal: ker ni bilo izvedeno načelo skupne jugosloven-
ske akademije z odseki v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, imajo seveda Slovenci ravno tako pravico do svoje akademije, kakor jo imajo Srbi s svojo Srbsko akademijo. Doda! je šc. da privošči Slovencem iz srca lastno Akademijo znanosti in da ji želi vse najboljše. Vse to je dični organ Kopitarjeve ulice zamolčai. Enako pa je zamolčal govor glavnega govornika svoje lavine stranke, člana senatorskega kluba JRZ. dr. Lu-je Vojnoviča. ki sc je tudi dotakni! vprašanja akademij znanosti v Jugoslaviji.
Senator dr. Lujo Vojnovič je namreč v imenu JRZ povsem preciziral nazor, da potrebujemo Jugoslovcni samo eno akademijo znanosti, ki naj bi imela svoj sedež v Zagrebu. Ta akademija naj bi imela tri sckcije: slovensko, srbsko in hrvatsko, ki bi skupaj predstavljale znanstveno in umetniško vrednost, kakršne šc dolgo ne bo mogla predstavljati niti beograjska Srbska. niti zagrebška Jugoslovenska in ne nova ljubljanska Akademija znanosti in umetnosti. Proti tej zamisli ni protestiral niti senator Smodej. niti njegovi kolege, kljub temu da iih je dr. Andjelinovič opozoril na to in jih povprašal, kako jc mogoče spraviti predlog dr. Vojnoviča v sklad z neosnovanimi in tendencioznimi izpadi »Slovenca« zaradi njegovega (Andjelinovičevega) govora Gospodje so molčali, kakor molči »Slovenec«. A kljub temu bo »Slovenec« o prvi priliki zopet lagal, da jc JNS proti Slovencem in on edini njihov zagovornik. obenem j>a šc glasnik morale, poštenja in resnice. .
Razvoj dogodkov pri nas pa dokazuje, da so ljudje že dobro i/pregledali vso to dvolično igro in slepomišenje gospodov iz Kopitarjeve ulice in da jo tudi primerno ocenjujejo in honoriraio.
„Živlfenski prostor cerkve"
Dunajska »Rcichspost«, ki jc bila do poslednjih sprememb v Avstriji glavno glasilo katoliških vladnih krogov, objavlja v svoji številki z dne 26. t. m. čisto drugače inspiriran članek pod naslovom: »Življenjski prostor cerkve«. V članku pobija trditve, da bi si bila pravilno razumljeno krščanstvo in narodni socializem v nasprotju, kakor so to katoliški krogi v Avstriji »dosledno šepetali avstrijskemu ljudstvu.« List sedaj med drugim ugotavlja:
»Zakon krvi ni nasproten božjemu zakonu, ker je sam božji zakon, saj spada v oni večni red, ki ga je Bog dai vsemu svojemu stvarstvu. Zato ni lc narodni, temveč naravnost verski zločin, ako klika političnih egoistov, kakor se jc to v nein;ki zgodovini večkrat zgodilo, pod kakršnokoli krinko izvrši separatistično izdajstvo ... Kadar to-
rej narodni socialist poziva k narodni edinosti. postopa v duhu pozitivnega krščanstva. Ako bi se v Nemčiji ne bil pojavil narodni socializem, bi bile nemške cerkve kvečjemu lc še muzeji, kinematografi ali gledališča, samostani pa kaznilnice, če ne celo razvaline. Seveda se navzlic temu lahko pojavijo nasprotja v odnošajih ccrk% s in stranke, toda ta nasprotja niso v programu. temveč samo v naravi ljudi. i>c vedno se najdejo ljudje, ki mislijo, da sc cerkev ne more pečati samo z dušebrižnišivom in večnimi, nadzem.skimi stvarmi, češ, da to pomeni »umik cerkve v zakristijo«. Toda tu ne gre za zakristijo, temveč za oltar, kajti kje naj srce cerkve udarja, ako nc tu. v zakramentu in v božji besedi? Samo tu. ne pa v posvetnem in političnem je pravi življenjski prostor cerkve ...
n
Velikonočne šolske počitnice
Beograd, 29. marca. Po odredbi ministrstva prosvete bodo letošnje velikonočne počitnice trajale 12 dni in sicer skupno za vse šole v državi. Začele se bodo v petek, 15. aprila in končale v torek, 26. aprila. Dne 27. aprila se bo začel zopet reden pouk. Počitnice bodo tako obsegle katoliške in pravoslavne velikonočne praznike, ki si letos sledijo v razmaku samo enega tedna.
Poslanik Puric
pri Bonecurju
Pariz. 20. marca AA. Zunanji minister Paul Boncour .ie dopoldne sprej 1 juio lo-venskega poslanika Puriča. zotem pa nizozemskega Ln norveškega poe'anika.
Zasedanje železniških strokovnjakov Male antante
Spl't 29 .marca. o. Teden dni je v Splitu zasedala korftisija železniški strokovnjakov Male antante. Razpravljala je o enotnem pravilniku za počitniški, prtljažni in blagovni promet v državah Male antante ter med njim1'. Danes je zaključila prvo polovico svojega dela. Sestavljene so bile določbe glede potniškega in prtljažnega prometa. Vprašanja, ki se tičejo blagovnega prometa, bo kom: ai j a obravnavala na svojem bližnjem zasedanju v Rumuniji.
Legitimacije za delavce in nameščence
Beograd, 29. marca. p. »Službene novi-ne« so danes objavile uredbo z zakonsko veljavo, ki jo je izdal ministrski svet na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje ter na osnovi § 84 finančnega zakona za 1937/38. Uredba predpisuje legitimacije, odnosno delavske knjižice za vse delavce in nameščence. Te knjižice bodo veljale tudi kot iavne izkaznice.
Razen tega je minister za socialno politiko in narodno zdravje predpisal pravilnik o posredovanju dela.
Gostovanje bolgarskih Igralcev
Beograd, 29. marca. p. Davi eia prispela iz Sofije predsednik udruženja gledaliških igralcev Kirov in upravnik kooperativnega teatra v Sofiji Stanev, da bi v naših večjih meslih organizirala gostovanje bolgarskega zadružnega gledališča.
Velik uspeh dirigenta Matačiča v Budimpešti
Budimpešta, 29- marca. AA. Po izredno uspelem gostovanju zagrebškega pevskega društva r.Lisinski je snoči nadarjeni jugoslovenski glasbenik Lovro Matačič dirigiral budim pešt ansk em u koncertnemu orkestru ter se mu je posrečilo popolnoma osvojili glasbeno občinstvo madžarske prestolnice. Koncert je bil pod rogentovim pokroviteljstvom v veliki dvorani budinipeštanske re-dute, kjer je prostora za 1200 ljudi. Občiu-stvo je po vsaki toùki nagradilo umetnika Matačiča z viharnim ploskanjem. Posebno globok vtis so na občinstvo naredile skladbe Baranovskega in Gotovca. Koncerta se je udeležila vsa budinipeManska elita m?d drugimi poslanik dr. Vukfevič. Madžarski listi ugotavljajo soglasno velike Matačičeve umetniške sposobnosti ter tra postavljajo med prve evropska dirigente.
Jugo$£ovensko-ru2iifi.3$ka trgovinska zbornica
Beo<rrad. *20. marca. p. Na pobudo go;po-darskeira *veta Male arrtarif ■ i> iuum-i-av-ii-sko-rumunsko društvo v Beogradu sklenilo pod okriljem svoje uprave ustanoviti juiio-slovensko-rumunsko trgovinsko zbornico, bo pospeševala trgovinske odnoSaje med Jugoslavijo in Rumunijo.
Napredovanje
Beograd, 20. manca p. Napro ovili so •* fi. v 5. jn o/.ajino skupino profesorji dr. Roman Savnrk, Branko Ool!u''x>vič, in Maks Stanovnik na II.. Rafael Bačar na III. realni gimnaziji, dr. Ivan Vrečar in dr. Mila.n Grošelj na klasični gimnaziji v Ljui.lj.mi ter Ivam Mlinar in Franio Rojšek na realni ginmaziji v Celju.
Hud orkan nad Norveško
Oslo, 29. marca. AA. Silen orkan, ki je d vjal preteklo nedeljo nad Norveško, posebno ob zahodni obali, je povzročil ogromno škodo. Pravijo, da je bil to naj-silovitejši orkan zadnjih 17 let. 40 ribičev je utonilo. V eni sami družin: je izgubilo življenje 5 članov in sicer oče ter 4 sinovi.
Mednarodni šahovski turnir v L odia
Lodž, 29. marca. V VII. kolu je igral Pire proti Appelu Niemcovičevo obrambo in je gladko dobil. Najdorf je v ortodoks-nem damskem gambitu osvojil kmeta in v lepi končnici porazil Regedzinskega. Eli-skases je v francoski igri proti Suliku osvojil figuro in z lahkoto zmagal. Dr. Seitz je proti Stahlbeigu igral gambit zelo slabo, tako da je Šved v briljantni končnici zmagal. Dr Tartakower si je sicer proti Petrovu v Collejevem sisterru priboril majhno prednost, ki pa nI zadostova;*. za zmago. Igra se ie končala neodločno. Kolski je v češki obrambi g prodiranjem vezanih kmetov porazil Steinerja. Gr^rsten-feld je igral zelo napeto igro s FryJma-nom in končno zmagal.
V Vin. kolu so bili naslednji rezultati: Foltys : Sulik neodločeno. Stahlberg je porazil Gerstenfelda, Frydman je remizi-ral s Pircem, Petrov s Kolskim. dr. Tartakower je norazil Najdorfa. Dr. Seitz je v časovni stiski pokvaril svojo pozicijo in je izid negotov. Partija Menšikova — Reged-zinski se je razvila v nejasno končnico težkih figur. Aljehinova obramba Steiner — Appel je bila prekinjena v poziciji, v kateri imata obe stranki ugodne Sanse.
Appel je v VI. kolu prekinjeno partijo proti Gerstenfeldu dobil. Foltys pa je porazil Menšikovo.
Stanje no Vin kolu: Pire 6 in pol. Stahl-berg 6. Eliskases 4 in pol (IV Foltys in Gerstenfeld 4 in pol, dr. Tartakower 4 (11, Frydman. Kolski in Petrov 4. Appel in Re-gedzinski 3 in pol (1), Najdorf 3 in pol. Steiner 2 in pol (2). Sulik 2 in pol. Menšikova 1 in pol (1), dr, Seitz 1 (1).
Vremenska napoved
Zemtinska vremenska napoved '■ Jasno v primorju in zapadnih predelih, v ostalih krajih >-e bo zjasnilo, le ponekod bo <e nekaj dežja ali celo snega. Ponoči bo precej hladno.
Zagrebška: Vse kaže. da s» bo vrem* zbolj&ilo. Temperature «e bodo dvignile, 1« spočetka 1k> se nekolfko oblačno. Dunajska; Pove&ai
.	»JTJTRO« št. 74.	- J _________
Naši kraji in ljudje
Italijanski minister na Oplencu in Avali
Kakor smo že poročali, je hila v nedeljo v Beogradu otvorjena velika zgodovinska razstava slovitih italijanskih slikarjev. K otvoritvi razstave je v zastopstvu italijanske vlade prispel v Beograd minister za ljudsko prosveto g. Dino Alfieri, dočim je bil znani italijanski gospodarstvenik in bivši minister grof Volpi že poprej v Beogradu. Oba sta s svojimi spremljevalci v ponedeljek posetila Oplenac in Avalo ter položila velika venca na grob kralja Aleksandra in na grob neznanega junaka. — Nasa slika nam kaže prizor z Avale, ko polaga minister Alfieri venec ob spomenik
na grobu neznanega junaka
Preslava skladatelja dr» Antona Schwaba
številne čestitke, lep koncert v polnem gledališču
Vso nesnago in vse madeže od rje boste z lahkoto odstranili, ne da bi se bilo treba bati, da ostanejo sledovi na emajlu.
Slepar Klaus izročen sodišču
Oblast va sumijo, da je tudi vohunil
Celje, 29. marca.
"Pojdimo v Celje, po belo veselje«! (Oton Zupančič), je bila včeraj parola vseh, ki spoštujejo skladatelja dr. Antona Schwaba in cenijo njegovo delo za prospeh slovenske glasbe. Ves dan so deževale v jubilantovo prijazno stanovanje v Olginem dvorcu čestitke: brzojavke, pisma, razglednice. Družina, ki se je bila za to izredno slovesnost vsa zbrala okoli svojega ljubega očeta, je imela obilo posla.
Razumljivo pa je, da slovesno praznovanje tega pomembnega cine ne bi imelo polnovrednega zaključka na drug način, kakor da je Celjsko pevsko društvo v razprodanem gledališču zapelo pod vodstvom svojega temperamentnega pevovodje gospoda Peca šegnle skrbno pripravljeno kar 18 slavljenčevih skladb, bodisi v moškem in mešanem zboru in še s samospevi s spremljevanjem klavirja. Kar malo predolga in utrudljiva je bila ta velika maša. Toda pesem za pesmijo je užigala vzhiče-Bo poslušalstvo do dolgo trajajočih nepo-nehajoč h aplavzov. Vrli predsednik CPD g prof. Fink je pred koncertom v temeljitem. izčrpno zasnovanem nagovora oiisal bogato glasbeno delo dr. Antona Schwaba. Potem smo pa z užitkom poslušali glasbene cvetke iz skladateljevega vrta. Posamič izvajanj ne moremo naštevati ker bi to 5 Jutru" vzelo preveč prostora. Zbora CPD v moški in mešani postav' sta kompaktna in lepo zvenita Edina niihova napaka je, da preveč forsirata in včasih kar kričita. Zato so lepo umerjene dinamično fino ocl-
Vače, 29. marca
Orožniški komandir Strajnar na Vačah je znan kot spreten kriminalist. Razvoz-ljaj je že nekatere uganke in spravil tega ali onega zakrknjenega grešnika, kamor spada. V središču pozornosti so zdaj njegova razkritja v Brezniku pod Sv. Goro. Pojasnirejo se žalostni grehi v družini Osolnikov, ki so znani v vsem svetogor-skem okolišu kot najpremožnejši kmetje. Orožniki z Vač so prišli na sled starim grehom ob priliki tatvine zlate ure. ki je biia ukradena kmetu Brodarju v Kandršah.
Brodarjeva zlata ura
je bila že dalje časa družinska dragocenost, ki so jo shranjevali v kamri v stari skrinji. Precej časa so jo pogrešali in zaman ugibali, kdo bi bil tat. Slednjič je padel sum na Štefana Osolnika. čeprav ni bil potreben zaslužka, je Štefan nekoč prišel k Brodarjevim na dnino. Ko se ma je ponudila prilika, je izmahnil zlato uro iz r.ezakljeniene skrinje. Ko so ga orožniki prijeli, se je kmalu vdal in trdil, da je vzel uro zato, ker ni dobil zaslužka takoj izplačanega. Ure pa ni hotel vrniti. Pripovedoval je. da io je prodal nekemu znancu v Trbovljah za bore 50 din. Toda orožniki so Trboveljčana zaman iskali, človeka s takim imenom, kakor ga je navajal Štefan, ni v Trbovljah. Pri ponovnem zaslišanju in preiskovanju se je izkazalo, da je Štefan podaril ukradeno zlato uro neki svoji prijateljici. Kmalu nato sta se Štefan in dekle sprla. Ko so se orožniki zgla-sili pri dekletu, so nepričakovano prišle na dan skrivnosti, ki segajo celo desetletje na.zaj.
V drami »Veriga« nam kaže pisatelj Finžgar, kako lahko pri nas na deželi zaradi kratke verige, ki so jo našli pri zapuščenem vodnjaku, nastane med sosedoma usoden prepir. Prav tako je bilo tudi v Brezniku. Med kupom kamenja se je našel star železen obroč. Osolnikovi so trdili, da je obroč njihov, sosedje Jogrovi pa so ga trdili za svojega. Obroč, ki ni vreden počenega groša, je povzročil razprtijo med sosedi, ki so si bili dolga leta najboljši prijatelji. Ko so zdaj prišli orožniki z Vač preiskavat zadevo ukradene zlate ure in so se zgrlasili pri Jogrovih, so jim ti podali važne navedbe o zagonetni smrti gospodarja Osolnika. ki se je moral pred 10 leti posloviti od življenja.
O šolnik je napovedal samomor
Gospodar Jože Osolnik je pred 10 leti posodil svojemu svaku Grilu z Vrha pri Kandršah 35.000 din. Gril je bil zadolžen, pa se je upal s posojilom spraviti iz težav. Toda prišle so nadenj nove nesreče in posojila ni mogel vrniti. Zlezel je popolnoma
tehtane pesmi dosegle mnogo večji učinek, kakor tiste, v katerih je zbor odprl vse za-tvomice svojega veselega navdušenja za močan in silen izraz. Da je dr. Schwabova nad vse njegove skladbe najpriljubljenejša pesem našega naroda tudi to pot našla globok odmev v srcih vseh prisotnih ni treba posebej poudarjati To je tudi zasluga odlične sopranistinje gospe Helene dr. Rajhove. Pa se je tudi solist-baritonist g. Andro štrukelj ob smiselnem klavirskem spremljevanju gdč. Milene Oražnove kar srečno predstavil. In slednjič ne smem za-molčati, da je v »Zlati kangljici« ljubko s svojim mehkim glasom gostolela gdč. Fanči štrukljeva. Ad hoc sestavljeni orkester je potreben za svojo trudoljubnost pohvale, vendar do homogenosti in glasbeno-prepričevalnega izraza manjka še precej stopenj po lestvici navzgor.
Po srednjem odmoru so se oglasili pred jubilantom na odru vpričo zbora vsi gran-tulantje. Zastopniki društev so mu prinesli vencev, cvetja, skladatelj prof. Vasilij Mirk mu je čestital v imenu uprave Ipav-čeve župe v Mariboru, jaz sem izpregovo-ril par Prelovčevih porednih besedi, da sem pa to zabrisal, sem mu pa iz velikega spoštovanja poklonil svoj najnovejši mešani zbor na besedilo pesnice Mare Tavčarjeve, ki ga bo prvo izvajalo Celjsko pevsko društvo. — Predsednik Hubadove župe JPS g. dr. Anton švigelj je pa dr. Schwabu brzojavno čestital.	v
Snočnji večer je bil lep in vreden počastitve našega zaslužnega glasbenega mojstra.	Z. P.
na kant in tako je tudi njegov svak Osolnik izgubil 35 tisočakov. Varčnega moža je to tako potrlo, da je domačim in sosedom več krat ves obupan potožil: »Kar obesil ae bom!«
Res, kmalu nato so našli starega Osolnika obešenega na kozolcu. Domači so bili na videz sila potrti, tragična smrt je bila prijavljena orožnikom. V Breznik se je podala sodna komisija. Kakor zdaj pripovedujejo, je sodni zdravnik takrat našel
V ponedeljek zvečer je imela redni občni zbor Vodnkova družba. V dvorani Zveze kulturnih društev zbrane člane je pozdravil predsednik, ravnatelj Rasto P u -stoslemšek in se s toplo občutenimi besedami spomnil predvsem bivšega druž-binega podpredsednika dr. Ljudevita Pivka in dragih dveh med letom umrlih ustanovnih članov: Josipa Turka in notarja Lava S e v n i k a . Prav tako je pie-tetno omenil dva pokojna družbina poverjenika: Josipa Lapajneta in Frana Pogačnika.
Nato je predsednik prečital poročilo književnega referenta, 'pisatelja dr. Ivana Laha. ki zaradi bolezni ni mogel prisostvovati občnemu zboru. Književni referent omenja v uvodu svojega poročila razveseljivo dejstvo, da je Vodnikova družba kljub krizi, o kateri tožijo predvsem kulturni delavci in podjetniki, oddala vse, kar je lani natisnila. To priča, da ima družba že trdne korenine v narodu in da vlada med njo in članstvom najboljše soglasje. Ta uspeh pa ni bil dosežen s kakšnim popuščanjem glede književnega programa, nasprotno, zdi se, da mora družba iz starih kolotočev iskati novih poti dobre ljudske literature.
Nato je književni referent dr. Lah napovedal za letošnje leto štiri knjige. Poleg Vodnikove pratike v redakciji prof. dr. Pavla K a r 1 i n a bo izdala družba povest Lojzeta Z u p a n c a »Tretji rod«, ki opisuje povoine razmere v naših kočevskih krajih dalje povest dr. Iva šorlija »Novi dom«, ki obravnava usodo begunske družine iz našega Primorja. četrta kniiga bo spis prof. Janka Orožna »Karadžor-
1v želodcu obešenega gospodarja znake nekega strupa. Drobovje je bilo poslano v kemijsko preiskavo. Toda čez čas je ves dogodek prešel v pozabo. Kakor se govori, je bilo v gotovem pogledu tega krivo tudi pomanjkanje kreditev v resoru ministrstva pravde. Govorice so se sčasoma polegle. Toda nič ni tako skrito, da ne bi nekoč postalo očito.
Smrt starega Osojnika pojasnjena
Vdova Marija Csolnikova je nekaj let po moževi smrti navezala prijateljsko razmerje z Jogrovim sinom Francetom. Kazalo je celo, da se bosta poročila. V takšni intimnosti je vdova zaupala Francetu, da njen mož Jože ni umrl po lastni volji, temveč da ga je ona s svojimi sinovi spravila s sveta. Dala mu je čaja s strihninom. Ko je mož použil čudno pijačo, se je takoj zgrozil in obupan zajokal: »Zena, kaj si storila! To ni nikak čaj, strupa si mi dala!« — Kmalu nato je Osolnik podlegel. Ponoči so odnesli lastnega očeta na kozolec in mu ovili vrv okrog vratu. Saj verjetnost za samomor je povečalo govorjenje obupanega moža, ki je prej sam pravil, da se bo zaradi izgube posojila obesil.
Zdaj je vse to izpovedal orožnikom France Joger, trdeč, da mu je tako pripovedovala vdova Mari ja. Prav enako pa izpoveduje tudi Jakob Joger. ki je bil prijatelj z Osolnikovimi fanti. Osolnikov Štefan mu je prav tako pravil, kako so sredi noči obešali očeta, ko je kar na naglem podlegel.
Tako so torej orožniki z Vač razkrili zločin, storjen pred 10 leti. Seveda so takoj aretirali vdovo Marijo in sina Štefana. Jogrova fanta Jaka in France sta bila zaslišana ir, sta z zavestjo polne odgovornosti potrdila resničnost svojih izpovedb. Mati in sin sta bila prepeljana sodišču v Litiji, nato pa je državno tožilstvo iz Ljubljane odredilo, da pripeljejo oba v Ljubljano. Ob tem so aretirali še drugega Osol-nikovesra sina. ki je bil že zdoma in so ga po'skali v službi.
Dogodek je zgrozil vso prostrano okolico. Ob tej priliki pa se je obudil spomin tudi na nenadno smrt 151etne hribovske deklice, ki so jo pred leti našli mrtvo. Bila je ustreljena iz lovske puške. Preiskava ie ugotovila, da jo je zadel neki kmečki fant po nesrečnem nakliučju. ko je snažil svojo lovsko puško. Beležimo govorico, ki trdi. da je b;lo mlado dekle zapeljano. Ob-lastva. raziskujeio zdaj tudi ta primer, da se dožene. ali je bila smrti mladega dekleta res kriva zgolj nesreča.
Odprava denarnih pismonoš v Ljubljani
Iz trgovskih krogov v Ljubljani nam pišejo:
Kakor poročajo iz Beograda, bo po na-redbi ministrstva pošte in brzojava izvršena reorganizacija poštne dostavljalne službe v Ljubljani. Posebni denarni pismonoše se odpravijo in njihov posel bodo prevzeli redni pismonoše. Ljubljana ima do sedaj 35 pismonoš in 6 denarnih dostavljačcv. V bodoče naj ima 40 pismonoš. ki bodo opravljali ves dostavljalni posel. S to odredbo pridejo pismonoše, a tudi najširši krogi ljubljanskega prebivalstva z dežja pod kap v pravem smislu te prislovice. Kako naj pismonoša, ki že do sedaj hodi okrog na-tovorjen s pismi, sodnimi dostavitvami, re-komandiranimi in porto dopisi, opravlja še denarni posel s podpisovanjem in izplačevanjem. to je uganka, ki jc jako težko rešljiva za vsakogar, kj količkaj pozna sistem dostavljanja. Prva posledica bodo nove zamude pri dostavljanju pošte Druga bo preobremenitev osobja, ki je že danes prevelika. Splošno se priznava, da ima Ljubljana že sedaj premalo pismonoš, a kljub temu naj se njihovo število še zniža! Nerazumljivo je, kdo je mogel kaj takega predlagati. Ne moremo verjeti, da bi tak predlog stavila ljubljanska pošta ali pa poštna direkcija. Pripominjamo, da je zagrebška direkcija sličen poskus za Zagreb odločno odklonila in da bo torej te svojevrstne reorganizacije deležna menda samo Ljubljana. Stvar je tem bolj žalostna, ker stopi nova razporeditev že 5. aprila v veljavo.
dževiči«, posvečen dvajsetletnici naše svobodne narodne države. Ta knjiga bo prikazala čitatelju štiri vladarske osebnosti: Karadžordža, Aleksandra, Petra Osvoboditelja in Aleksandra Zedinitelja.
Občni zbor je z zadovoljstvom odobril ta mnogo obetajoči knjižni program.
Družbin tajnik dr. Pavel Kar lin je poročal o notranjem poslovanju družbe. Posebej je omenil slavnostno odborovo sejo v spomin 1801etnice rojstva Valentina Vodnika, označil s številkami delo družbine pisarne in se zahvalil naprednemu tisku za pomoč pri reklami. Ob koncu je napovedal, da bo Vodnikova družba v novem poslovnem letu stopila v stik z našimi izseljenci in njih organizacijami ter jim darovala večje število svojih knjig.
Po blagajniškem poročilu Milana S t e r -1 e k a r j a je povzel besedo družbin gospodar profesor J. V r h o v n i k , ki je uvodoma izjavil, da lahko V. d. prvikrat po 1. 1930 zabeleži vesel pojav: članstvo ni padlo, marveč je celo lepo napredovalo, kar pomeni v danih razmerah velik uspeh. Od 1. 1931. do 1. 1936. je družba vsako leto nazadovala v številu članstva; posebno občuten padec ji je povzročila gospodarska kriza 1. 1932., ko je izgubila 2798 članov. V preteklem poslovnem letu je štela skupaj 13.451 članov; v primeri z 1. 1936. je torej število naraslo za 379.
Teritorialno je bilo članstvo razdeljeno naslednje: Ljubljansko okrožje 8208 čl. (porast 303), mariborsko 4346 (porast 248 čl.), banovine izven dravske 635 (padec 165), kraji izven države 105 (padec 7). V ljubljanskem okrožju izkazuje največji porast srez Radovljica, za njim pa slede po
Maribor, 29. marca.
»Konzula« Edgarja Klausa je mariborska policija snoči po večdnevnem temeljitem zasliševanjem izročila v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Ko so Klausu sporočili, da ga bodo izročili sodišču ter da ga bodo po prestani sodni kazni izročili preko meje, je pričel »konzul« Klaus milo prositi, naj ga nikar ne iz.ročijo nemškim oblast vom, ker mu je ljubše vse drugo, ka-
kor pa to. Ta njegova prošnja je umevna, če sklepamo iz raznih okoliščin, da ima na vesti precej stvari na teritoriju današnje Nemčije, saj jc dolga leta živel v Nemčiji in je stalno potoval iz Maribora na vse strani.
Pri snočnjem zasliševanju je Klaus priznal, da ni bil konzul, ampak le konzularni uradnik. Vendar mu na policiji niso verjeli, ker ne razpolaga Klaus z nobenim originalnim dokumentom. Poč pa je zelo verjetno, da je »konzul Klaus« pričel svoio »sijajno« kariero kot krojač. Ugotovilo se je namreč, da si je hlače vedno sam likal in da je ta posel opravljal naravnost mojstrsko. Tudi vedo nekateri mariborski krojači povedati, da je bil Klaus pri posku-
vrstnem redu Kranj, Kočevje, Krško, Logatec, Črnomelj, Laško in Litija, Novo mesto, Ljubljana okolica in Erežice. Padec izkazujeta Ljubljana-mesto in Kamnik. V mariborskem okrožju zavzema prvo mesto porasta srez Dravograd, nato pa slede Celje, Ptuj, Konjice, Maribor desni breg. Nazadovala sta sreza Dol. Lendava in Slo-venjgradec.
Grós članstva tvori naše podeželsko ljudstvo z 89S0 člani (porast 715), medtem ko kažejo naša tri največja mesta Ljubljana. Maribor in Celje nazadovanje. Zlasti Ljubljana, ki je središče naprednega življa, izkazuje odločno premalo članstva. — Družba je imela v preteklem poslovnem letu 444 uspešno delujočih poverjenikov. Občni zbor je sprejel z zadovoljstvom na znanje gospodarjevo poročilo in je izrekel jx>sebno zahvalo delavnim poverjenikom, ki so zastavili svoj vpliv in trud za uspešni napredek družbe.
Po razrešnici, ki jo je predlagal ravnatelj Fr. Jcran, je bil sprejet sklep, da ostane članarina nespremenjena.
Nato so se izvršile volitve predsednika in odbora. Za predsednika je bil zopet soglasno izvoljen dosedanji predsednik ravnatelj Rasto Pustoslemšek, ki vodi družbo že od ustanovitve. V odbor so bili izvoljeni naslednji: upokojeni podban dr. Otmar Pirkmaier, gimn. ravnatelj Josip Breznik, upravnik štud. knjižnice dr. Janko šlebinger. prosvetni načelnik dr. R. Mole, prof. dr. Ivan Lah. prof. Fr. Vrhov-nik, dr, P. Karlin, Milan Sterlekar, Vilko Mazi in urednik B. Borko. V nadzorstvo pa Adolf Ribnikar, Franc Jeran in prof. Miroslav Adlešič.
Predsednik R. Pustoslemšek je zaključil občni zbor s pozivom na novo smotrno delo za Vodnikovo družbo'.
šnjah oblek silno kritičen in tako strokovno vešč, da so se krojači kar čudili, kako da se »konzul« tako temeljito spozna na krojaške strokovne izraze. To daje sklepati, da je bil »konzul« v svojih mladih letih najbrže krojač. To domnevo potrjuje tudi okolnost. da je bi! »konzul« vedno elegantno oblečen ter kakor vlit.
Pri zasliševanju »konzula Klausa« sc je dognalo, da je tudi specialist za doba\*> nemških mark. Nekaterim je namreč obljubljal. da jim preskrbi nemške marke po tečaju 9 din, četudi je znašal tečaj marke 16 din. Kako je »konzul Klaus« to mogel izvesti brez lastne škode, jc zaenkrat še neugotovljeno. Zdi se pa da niso prizadeti videli v pretežni večini slučajev niti svojih dinarjev, niti mark.
Klaus si je s prijazno besedo in svojim finim vljudnim ter prepričevalnim nastopom znal pridobiti povsod, kamor je stopil, precejšnje zaupanje. O tem vedo mnogo povedati mariborski trgovci, kjer je na-kupoval razne potrebščine, za katere pa jim je pod rafinirano iztuhtanimi pretvezami ostal dolžan lepe zneske. Žrtve zaupanja so postale tudi številne mariborske trafikantinje, ki so se takoj ob prvem j>o-ročilu, ki ga je objavil tukajšnji »Večer-nik« v soboto in ponedeljek, pohitele na policijo, kjer so prijavile svoje terjatve. »Konzul Klaus« je imel posebno rad cigare in je samo pri eni trafikantinji ostal dolžan 1500 dinarjev. Vse te žrtve bodo trpko občutile poslcdice lahkovernega zaupanja.
Tukajšnja oblastva so imela g. »konzula« Klausa tudi na sumu. da se peča z vohunstvom. K temu sumu je dajal Klaus povod s svojimi številnimi potovanji na vse strani in pa s tem, da ie imel v vlakih dolge in neprekinjene konference s tujimi osebami, ki jih naši varnostni organi niso poznali. To smer preiskave pa je tukajšnja policija opustila, ker ni bilo za to domnevo nikakšnega dokazilnega materiala. Zaradi tega domnevajo, da je »konzul« Klaus iskal po vlakih novih poznanstev ter novih žrtev za svoje nečuvene sleparske podvige, saj mu je bilo z zgovornostjo in fantastičnimi gospodarskimi zasnovami, ki jih je pričaral pred oči svojih sopotnikov, zelo lahko pridobiti si njihovo zaupanje, čim je spoznal, da imajo ono ranljivo točko, s katero je Klaus najbolj računal: lahkovernost, naivno in otroško zaupljivost.
Smrtna žrtev nesreče na Vrhniki
Ljubljana, 29. marca.
Na cestah v mestu in okolici se zadnji čas spet množe prometne nesreče. V pori edel isk i izdaji smo poročali o dveh hudih, karambelih, ki sta se drug za drug im pripetila v soboto in nedeljo zvečer v siški in na šmartinski cesti, da sta morala dva vozača nevarno ranjena na kirurški oddelek. Davi je prišlo do precej hude nesreče na Tržaški cesti nasproti znani Za-lokarjevi tovarni kvasa. Z dvorišča tovarne Se je pripeljal na kolesu 26-letni mizarski pomočnik Rado Malenšek, ki stanuje na cesti IV št. 11 v Rožni dolini. Prav tedaj je pridrvel po cesti avtomobil, k; j« Malenška podrl, da je obležal nezavesten, s hudimi poštocdbami po glavi in životu, pretresel si je tudi možgane. Reševalci ao Malenška brž prepeljali v bolniš-n'ico.
Okrog 10. pa se je na glavni cesti r-a Vrhniki pripetila podobna, a še hujša nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. Z motociklom se je po cesti peljal 26-letni pekovsk1 peanoónik Franc Ju rac, po rodu iz P re valj in zaposlen pri pekovskem mojstru Ignaciju Rotar ju na Stari poti na Vrhniki. Nasproti mu je privozil vojaški avtomobil in Juiac se je na lepem znašel pod njim. Dobil je hude notranje in zunanje poškodbe. Ko so prihteli reševalci iz Ljubljane, da ga propeljejo na kirurški oddelek, je bil še pri zavesti. V bolnišnici pa mu zdravnik' kljub najskrbnejši negi niso mogli -več rešiti življenja. še malo pred 16. uro je Jurac poškodbam podlegel.
Lep dar: Zgodbe brez groze
Oeeta so zastrupili in obesili
Baskritfa o slesinu. Izvršenem pred desetimi leti
LUIS ? E E N K £ R — JUTRI V KINU UNIONU
Premiera njegovega najnovejšega in najgrandijoznejšega visokoalpinskega filma izdelanega po C. Hänslovem romanu »DER KAMPF UMS MATTERHORN«
; Klic Motterlìomnl
Uspešen razvoj Vodnikove družbe
Vsa lanska naklada je bila oddana do zadnje knjige
»JUTRO« št. 74.
4
Sre3ä, Stf. UT. 1538.
Domače vesti
V Jakopičevem paviljonu
Razstava, ki so jo priredili trije mladi ;slikarji, Slovak Mikulal Galanda iz Bratislave ter Miha Maleš iz Ljubljane in Zoran Mušič iz Maribora, je v naši javnosti po pravici vzbudita mnogo živega zanimanja. Razstava je zavzela vse štiri dvorane paviljona in obsega blizu 500 slik, lesorezov, litografij, gvašev, ujedank, linorezov, risb in originalne keramike.
Miha Maleš: Julija Primi cova
Veliko večino razstavljenih del tvorijo lesorezi, linorezi in keramike Mihe Maleša, da nam njegova udeležba nudi nazoren retrospektivni pregled vsega njegovega umetniškega razvoja, hkra+u pa daje priliko redko bogatega izbora Posebno pozornost zaslužijo gvaši Zorana Mušiča. čigar ustvarjanje je sredi najbolj razgibane dinamike in se s pomembnimi uspehi bori za čim popolnejši izraz v smislu čiste koloristike. Oba domača umetnika sta že prve dni prodala lepo število razstavljenih del.
Mikulaš Galanda. ki se je slovenskima tovarišema pridružil z okrog 50 litografija-mi, risbami in radirankami. je mlad profesor iz Bratislave, ki se j2 z Jakcem in Ma-lešem učil pri mojstru Brömseju v Pragi. Galanda je razstavljal med drugim že na Biennali in v Moskvi in predstavlja zanimiv primer v iskanju sodobne umetniške forme. Razstava bo odprta samo do nedelje, zato naj se ljubitelji umetnosti podvizajo z obiskom.
OTVORITEV
moM salon
GOSPODE!
ZA DAME IN
<
Predvajanje pomladnih
modelov IX DAMO IN GOSPODA v sredo 30. t. m. ob 5. uri pop in pol 9. uri zvečer, v novih prostorih na Mestnem trgu štev. 24.
SOUVAN• CO
MODERN TAILORING.
Radi velikega zanimanja prosimo, da si pravočasno rezervirajte prostore !
*	Nemški državljani (bivši avstrijski zvezni državljani) v dravski banovini in plebiscit. Nemški konzulat nas je naprosil, da objavimo: Glasovnico za volitev dne 10. «prila izda proti izkazu z veljavnim potnim listom ekspozitura nemškega konzulata iz Zagreba v Ljubljani. Potni list j 3 sicer tudi potreben za potovanje iz Jugoslavije in za vrnitev po volitvi. Obmejni prebivalci potujejo tudi lahko iz Jugoslavije in se vrnejo na podlagi prelaznice odnosno obmejne karta. Te osebe prejmejo glasovnico — če nimajo ■potnih listov — proti izkazu 7. avstrijskim domovinskim listom, odnosno opcijskim dekretom. Ekspozitura Ljubljana ni v stanu, «ia odgovarja na posebna vprašanja. Nadaljnja poročila sledijo po časopisju.
*	Redni občni zbor oblastnega odbora Jadranske straže v Ljubljani bo dne 8. maja ob 9 30 uri dopoldne v prostorih Narodne čitalnice v Kamniku po običajnem dnevnem redu.
Proti trdi stolici in hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna »Franz-Josefova« grenčica že davno pre-skušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče.
Ocl. reg. S. br. 15. 485/35
*	Obmejni dravograjski srez bo imel 3. aprila lepo slavje, na katero se že pripravlja z vso vestnostjo. Mladinski zbori iz Prevalj, Guštanja, Dravograda, Vuzeni-ce in Marenberga prirede skupen okrožni nastop ob pol 11. v Guštanju, v Dravogradu pa ob 16- uri. 200 mladh zbranih pevcev bo izvajalo skupno in posamezno koroške in narodne pesmi. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel sreski načelnik g. Milač. Pričakujemo, da bo znajo občinstvo ceniti namen in pomen prireditve. Koncert bo prenašal iz Dravograda Radio Ljubljana.
•Mednarodni ekspresni parnikj na Duna-tu so nastopili službo letošnje sezone v ponedeljek. Doslej so brodovi največje mednarodne ekspresne plovbe na Dunaju pluli pod avstrijsko zastavo, zdaj pa plujejo pod nemško. To so največji potniški brodovi vsega Bunava »Uranus«, »Saturnus« in »Helios«. Po velikosti «e more z njimi meriti samo rumunski reprezentativni parnik »Ca-rol II.«, ki je najmodernejši potniški parnik na vsem Dunavu.
»Dom likovne umetnosti v Zagrebu. Trg kralja Petra 6pada med one dele Zagreba, ki so dolga leta čakali na definitivno ureditev. Na trgu je lep park in zdaj urejujejo pločnike okrog novega reprezentativnega poslopja Doma likovne umetnosti, ki je bil zgrajen po načrtih velikega umetnika Ivana Meštroviča. Dom bo odprt letos v jeseni in prirejena bo takrat reprezentativna umetniška prireditev. Dom bi bil moral biti otvor-jen že lani, a se to ni zgodilo, ker je zmanjkalo denarnih sredstev za popolno dovršitev. Zdaj je dobilo Hrvatsko društvo umetnosti pol milijona od banske uprave in ravno toliko tudi od mesitne občine, kar je zadostovalo za dovršitev doma.
ARMATURE ZA PLIN, VODO IN PARO
tovarna LUTZ, LJUBLJANA — ŠIŠKA, TELEFON 32-52,
*	Zaradi nerodnosti, ki so se dogajale v preteklih letih, ob priliki odhajanja rekru-tov v stalni kader, je pristojna upravna ohdast odredila, da rekruti med potjo ne «mejo obiskovati točilnic alkoholnih pijač ter se morajo pokoravati vsem odredbam občinskih oblasti. Rekruti tudi izven točilnic (na cesti, železnici, kolodvoru) ne sinejo sprejemati alkoholnih pijač, niti jih nositi s seboj. Zaradi zaščite javnega miru in rada ob priliki odhoda rekruitov v stalni kader je vsem točilnicam alkoholnih pijač prepovedano, da rekrutom in njihovemu spremstvu v času. ko odhajajo v stalni kader, točijo pijače. Prepoved velja za občine, iz katerih prihajajo rekruti, kakor za občine skozi katere potujejo do komande. Prekrški te na-redbe se bodo kaznovali z denarno globo ali zaporom.
*	Na svoj 70. rojstni dan je umrl gospod Albin Konrad, postajenačelnik v pokoju iz Gornjega Doliča. Pokojnik, značajen mož in vzoren družinski oče, je bil znan ne samo v železničarskih krogih, marveč je imel mnogo prijateljev in znancev daleč naokrog. Zapustil je hčerki Berto in Viko. K večnemu počitku ga bodo položili jutri ob 16. pri Sv. Križu v Ljubljani. — V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Pavla Maiijeva, dolgoletna zvesta in marljiva uslužbenka tvrdke Dovrà Demšarja. Pogreb bo danes ob 14. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Za spomlad
po zmernih cenah, svilene
charmeuse bluze
prinaša MELA — Tyrseva 20
*Dva nova moderna parnika. v zadnjih letih so naša brodarska društva vložila mnogo truda in gmotnih žrtev za povečanje plovnih parnikov. Jadranska piovi.a je dala zdaj v splitski ladjedelnici zgraditi dva nova parmiika »Sarajevo« in »Šumadija«. Oba sta zgrajena po najnovejšem modelu. Parnik »Šumadija« je že popolnoma gotov in bo po novem voznem redu prevzel dnevno progo Metkovič—Split in Split—Vis. Parnik »Sarajevo« pa bo dovršen v dveh mesecih.
*	Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju je nakazala glavni družbi din 101, kateri znesek so darovali zavedni Čehi v družbi Slovencev za narodno-obrambni sklad kot izraz praktične vzajemnosti. Iskrena hvala!
*	železničarskj izlet v Nemčijo. S 15.
aprilom poteče rok prijav za izlet v Nemčijo (München, Berlin, Siemens Hamburg, z obiskom Prage, Dunaja, Budimpešte) ter prosimo vse članstvo, k"' si je rezerviralo mesta, naj pošlje še pismene prijave. Odhod iz Ljubljane med 16. in 20. junijem 19-38. Prijave poslati na izletno vodstvo UJNŽB, Ljubljana, Masarykcva cesta, palača Grafike.
*	Neprijeten doživljaj mujezina med po" tresoin. V Kostajnici je povzročil potres velik strah mujeainu Mulabdiču. ki je stal na minaretu glavne džamije. Baš ko je izgovoril prve besede molitve »Alah egber«, se je začel minaret tresti in mujezin je seveda od strahu nehal »učiti . Mol'tve ni nadaljeval in kar drsel je po strmih stopnjicah. Zvečer je iz previdnosti kar pred džamijo pozval vernike k molitvi.
Krtače za lase, glavniki, čopiči za rasiran je, zobne ščetke, najboljše vrste in najceneje pri »Nada«, parfumerija v Frančiškanski ulici, Ljubljana.
*	Poneverba pri davčni upravi v Metkoviču. Organi finančne direkcije iz Splita so izvršili pregled blagajne davčne uprave v Metkoviču ter ugotovili primanjkljaj v znesku 250.000 din. Takoj po tej ugotovitvi so zaprli šefa davčne uprave in nekega višjega kontrolorja. Ko je prišla komisija, se je šef davčne uprave obrnil na neke trgovce in špediterje v Metkoviču ter jih prosil, da bi mu posodili denar za kritje primanjkljaja. Trgovci so res zbrali okrog sto tisočakov, kar pa seveda ni zadostovalo.
*	Pravda zaradi pol dinarja. Pred okrajnim sodiščem v Križevcih je razprava, ki kaže. zaradi kakšnih malenkosti se tožarijo naši kmetje.. V Vojakovcu je krava kmeta V u kovica prišla na njivo soseda Colarica in poteptala nekaj krompirja. Colarič je zahteval cenitev škode. Škodo so mu cenili na 50 par, za cenitev pa je moral plačati 20 din. Ker teh 20 din in pol ni hotel plačati njegov sosed, ga je tožil. Vukovič je bil seveda na plačilo obsojen in so takrat stroški narasli že na 120 din. Tega plačila se je Vukovič seved še bolj branil in je tako prišlo sedaj do nove razprave, pri kateri bodo zaslišali kakih 6 prič. Trdovratna kmeta se nočeta pobotati in pravda bo požrla zdaj najbrž kravo, ki je napravila z pol dinarja škode.
*	Novi roman Miška Kranjca, priljubljenega pripovednika, izide pri Slovenski matici. Obsegal bo 400 strani Izide aprilla pod naslovom »Kapitanovi«. Ta roman in Sedmakov roman »Kaplan Martin če-darmac« in Kidričeve Zgodovine slovenskega slovstva 5. snopič stanejo skupaj 50 din. Slovenska matica v Ljubljani.
*	Za velikonočna voščila ima Družba sv. Cirila in Metoda v zalogi 6 vrst novih razglednic. Kupujte in uporabljajte CM razglednice, ker s tem podpirate našo narodno obrambno družbo.
*	Mislite že sedaj na avtoizlete v Italijo: Gorica — Trst ali Padova Benetke, 2 do 4 dnevne. 7. in 16. aprila. Brezplačna navodila pošlje na zahtevo «Družisvet«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
*	Posojilo na 400 odstotkov. V Aleksincu Je bilo te dni nenavadno zborovanje. Tega zborovanja ni nihče sklical in tudi oblastvu ni bilo prijavljeno. Zbrali so se mnogoštevil
ni dolžniki znanega aleksinskega bogataša Stojana Pešiča. Temu veljaku se je po vojni bogastvo kar kopičilo. Začel ie 7. rie baš veliko vsoto denarja, katerega pa je znal izkoristiti na zelo ploden način. Kmetom je dajal posojila na visoke obresti. Po poklicu je bil mož oderuh ali ?zelenašr, kakor pravijo takim ljudem v Srbiji, Ko je med splošno krizo prišlo do zastoja v nlačevanju dolžnih obrokov, se je Pešič obrnil na sodnijo. Oliresti pa so bile tako visoke, da dolžniki sploh niso prišli do tega, da bi vračevali glavnico, ker so jih že obresti same zadušile. Na zborovanju dolžnikov je bilo ugotovljeno, da so nekateri plačali za posojila obresti do 400 odstotkov. Nekdo si je izposodil 20.000 din. plačal je že 10.000 din. zdaj pa zelenaš zahteva d njega še 5G.OOO diu. Pešiča cenijo danes na 20 milijonov in je vse to zaslužil z brezvestnim oderuštvom.
+ Gozdni požar na Dolenjskem. V gozdu, ki je lasi g. Henigmana. posestnika v Toplicah in spada pod katastralno občino Jurka vas. je nastal požar, ki je uničil štiri orale mladega nasada. Požar, ki se je zaradi suše in lepega vremena hiitro siril, so le s težavo pogasili. Domnevajo, da je l>ovzročila požar hudobna roka iz sovraštva. To ni prvi primer. da se je posestniku v gozdu povzročila tako občutna škoda. Posestnik sam sicer sumi povzročitelja, a ga zaenkrat ne more ovaditi, ker mu zločina ne more dokazati.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1
+ Za veliko noč izleti v Trst, Idrijo Benetke ali Firenze in v Graz. Prijave in informacije v izletni pisarni .M. OKORN. Ljubljana. hotel Slon, tel. 26—45. Vhod iz Prešernove ulice.	'
pnp> o'<; „VlSETlL
TRIKO PERILO
kakòr hitro ga le enkratobleče te
Iz Ljubljane
u— Smrt ugledne žene. Kakor smo beležili, je umrla gospa Miri ja Zužkova po rodu Domia<liševa. soproga sodnega nadsvetnika v pokoju g. Leopolda Žižka. Rajnica je bila uvidevna blaga žena g. nadsvetnika, ki je služil kot predstojnik okrajnega sodišča nad 25 let v Postojni. 01,. snirlii njegove blage žene se vsi bivši uslužbenci v Postojni in drugod s toplo zalivalo spominjajo blage gospe in g. nadsvetnika, kateremu želijo, da preboli usodni udarec. Pokojna gospa je omogočala svojemu možu mirno družinsko življenje sredi takratnih razburkanih političnih razmer. Saj nemšfkutarstvo je bilo dovolj nagajivo, a g. nadsvetnik in njegova gospa sta ljubila zgolj mir, pošteno-t in pravičnost. Ota plemenita sta pomagala, vsakomur, ki je bil njune [>oiiioči potreben.
Kino SLOGA, telefon 27-30
Samo še danes ob 14.30 in ob 16. uri za mladino: izredni predstavi po skrajno znižanih cenah. Cene od Din 2.50 do Din 6.50. SHIP.LEY TEMPLE:
SIROTA MALA BOGATINKA.
Ob 19. uri premiera izredno napetega filma
CHARLIE CHAN V EGIPTU
Tajnosti faraonove grobnice!
u— Predvajanje filmov o pri rodu ili lepotah Češkoslovaške, o sokolstvu in armadi vzbuja v naših krajih mnogo pozornosti in občinstvo vsepovsod izraža tople simpatije do Češkoslovaške. Prav posdbno prisrčna manifestacija je bila v ponedeljek zvečer v kinu Matici. Dvorana ie bila napolnjena do kraja, mnogi so morali oditi brez vstopnice. V?s čas je v dvorani vladalo razpoloženje prave bratske in sestrske skupnosti pripadnikov ljubljanskih sokolskih društev. Ko ]e Janez Poharc izpregovoril uvodno l>esedo, je občinstvo porabilo priliko, da je izkazalo tople ovacije konzulu ČSR g. inž. Mi-^ovske-niu, prisrčno pa je pozdravljalo tudi prvega podstarosto SKJ brata Gangla in predsednika JČ lige dr. Stareta. Slike prirodnili lepot bratske republike, še prav posebno krasni !>osnetki Prage v cvetju, so vzbujali občudovanje. Silovito je občinstvo ploskalo, ko ;e uzrlo na platnu nesmrtnega prezidenta Ma-saryka in nato sedanjega pogumnega krmar ja češkoslovaške usode dr. Edvarda Bene-ša. Kongres 30.000 češkoslovaških legionar-jev in mogočni prizori z zadnjega vsosokol skega zleta v Pragi so bili pač najboljša du ševna priprava za letošnjo veličastno sokol-sko slavje v srcu slovanstva. Posebno je učinkoval sijajno pripravljeni zvočni film o češkoslovaški armadi. Celotna predstava pa je bila harmonično zaključena s prvim češkoslovaškim koloriranim filmom o svečanostih češkoslovaške kmetske mladine, kjer smo lahko očudovali naj pestrejšo lepoto narodnih noš. Bil je res lep, vzpodbuden večer.
KINO UNION, tel. 22-21 Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Žena je izginila....9
Burka! — P. Kamp, H. Moser, Theo Lingen, Lucie Englisch.
u— Francoski institut opozarja na predavanje, ki bo v četrtek 31. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predaval bo g. profesor Jean Lacroix in sicer o današnjem stanju francoskega jezika. Vabljeni!
u— Gospodarstvo po načrtu — problem.
O tem nam bo danes predaval bivši minister socialne politike, univ. prof. g. dr. Andrej Gosar v »Klubu absolviranh trgovskih akademikov« v veliki dvorani Trgovske akademije ob 20 .uri. K predavanju, ki bo obravnavalo dandanes bolj in bolj pereče vprašanje smotrnega gospodarstva, so vabljeni vsi, ki imajo zanimanje za sodobna gospodarska vprašanja. Vstop prost.
u— Ponovno opozarjamo članstvo ljubljanskih sokolskih društev na predavanje, ki ga priredi prosvetni odsek Sokola I. drevi ob 20. v mali dvorani na Taboru. Naslov predavanja: >Sokolstvo - svetovni nazor«. Predava br. Jože Rus. Vabljeni zlasti člani in članice društvenih uprav in vaditeljskih zborov.
zobna pasta Ch'orodo nt
u— Prirodoslovno društvo v Ljubljani
opozarja svoje člane na predavanje Jadranske straže, ki bo v sredo 30. t m. ob 20. uri v restavraciji Zvezde.
u— Ljubljanski kvartet Ik> zaigral v ponedeljek prvič na svojem koncertu Blaž Ar-nič?y godalni kvartet op. 16. Novi kvartet Blaža Arnica ima 3 stavke, ki so izredno zanimivi in !>odo prav gotovo ugajali koncertnemu občinstvu. Blaž Arnie se je dobro uveljavil pri nas kot skladatelj velikih simfoničnih del, je izredno plodovit in agilen t3r se uveljavlja tudi kot koncertni igralec na orgiah. Poleg Arnica izvaja Ljubljanski kvartet še Brahmsa in C. Francka, pri katerem sodeluie naša odlična pianistka Zora Zarnikova. Koncert bo v ponedeljek 4. t. ni. v veliki filharmonični dvorani.
u— J. n. a. k. viteškega kralja Alf k-sandra I. Uedinitclja — Ed'nst\o. Danes bo v klubovem lokalu izredni občni zbor. Udeležba radi važnosti obvezna.
n— Veselo Bučarjevo igro z godi»» in petjem »Smuk smuk!« bodo ponovili šenlja-kobčani v so!x>to ob 20.15 in v nedeljo ob 16. uri. Dejanje nas povede v planinski hotel. kjer se odigravajo med zakoncema Pe-regrinom in Klotildo nad vse zabavni prizori. ki se z naslo|H>ni lepe pustolovke Danice Se stopnjujejo. Dalje vas bo zabaval originalni kočar Frone v družbi nerodne smu-čarke-novinke *i<n veselih smučarjev. Igro prepletajo temperamentni glasbeni vložki, ki jih spremlja orkester Sokola I. V soboio zvečer in v nedeljo po|>oldne napolnile Šentjakobsko gledališče, če se hočete od srca nasmejati!
u— Mestna ženska Ciril Metodova podružnica v Ljubljani priredi 2. in B. aprila zbirko v korist CM družbe.
u— »Gospejno društvo krščanske ljubezni sv> Vincencija Pavel.« ima svoj občni zbor v ponedeljek 4. apri'a cb 4. popoldne v društveni sobi na Poljanski c. šL 16. z občajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor.
I
KINO MATICA
VELEFILM — PODMORNICA D-l
Iz Maribora
a— Naročnikom »Jutra« in »Večernika«-. Cenjeni naročniki »Jutra« v Tattenbacho-vi, Cvetlični, Prečni, Aleksandrovi, Jože Vošnjakovi, Wildcnreinerjevi, Sodni, Loški, Marijini, Kopališki in Frančiškanski ulici ter cenjeni naročniki »Večernika« v Cvetlični, Tattenbachovi. Sodni, Loški, Wildenreinerjevi. Usnjarski ulici, na Trgu Svobode, v Ključavničarski, lože Vošnjakovi, Aleksandrovi cesti. Kopališki. Cankarjevi, Prečni, Marijini, Frančiškanski in Cafovi ulic^ sc naprošajo, naj blagovolijo oprostiti, čc bi naših tfnevnikov tc dni ne prejeli točno in redno, kakor siccr. ker je naša raznašalka v omenjenih ulicah nenadoma zbolela in traja nekoliko časa. duklcr se ne uvede novi raznašalec.
a— Polkovnik Juraj čordašič premeščen. Tc dni zapušča Maribor polkovnik Juraj čordašič V teku svojega bivanja v Mariboru, kamor je prispel meseca maja 1935. iz Beograda, si je stekel v vseh krogih mariborskega prebivalstva iskrene simpatije. S svojim ljubeznivim vedno prijaznim nastopom ter strogo korektnostjo si je tudi v vrstah svojih stanovskih tovarišev pridobil mnogo iskrenih prijateljev ter spošto-valcev. Polkovnik Juraj Čordašič je premeščen k 11. pešpolku »Karadjordjc« v Ben-kovac v Boki Kotorski. Priljubljenemu višjemu častniku priredijo častniki mariborske garnizije v četrtek 31. t. m. pri »Orlu« poslovilni večer, na katerem sc bodo poslovili tudi od osta'ih premeščenih častnikov: generalštabncga majorja Stjcpana Kosa, kapetana Miodraga Markoviča. Aleksandra Vcsiča Borislava Jovanoviča, poročnikov Božidara Iliča in Milana Stojanoviča ter podporočnikov Momčila Golubovica. Josipa Boškoviča. Rada Krivokapiča. Draga Brajkoviča. Aleksandra Gojica in Franca Primožiča.
a— Mariboski rezervni častniki so se zbrali v ponedeljek 28. t. m. zvečer pri »Novem svetu« k 12. rednemu občnemu zboru pododbora Združenja mariborskih rezervnih častnikov in bojevnikov. Zaslužni predsednik g. J. Perhavec jc uvodoma pozdravil majorja Čubelica kor zastopnika mestnega poveljnika generala Č. Stanojloviča, garnizonarja podpolkovnika Masiača. zastopnika vojnega okrožja kapetana Čajnov-ca ter zvezinega odposlanca inž. Bcvca. Zatem je v svojem klenem poročilu omenjal zvezino uspešno delovanje ter razgibano poživljenost mariborskega pododbora. Zatem so poročali tajnik Korbar, blagajnik Ciril Grešak in g. J Barle za nadzorni odbor. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor z g. J. Perhavcem na čelu. V smislu novih pravil se je izvolilo tudi častno razsodišče. Zvezin odposlanec inž. Beve je spregovoril tople priznalne besede o delu pododbora ter obrazložil novi pravilnik, s katerim se bo društveno delovanje lahko močno razmahnilo.
a— V studenški Ljudski univerzi predava v četrtek 31. t. m g. Jože Lampret o temi »Današnje stanje kmečke vasi«. Tedenske slike. Brez vstopnine.
Reis-ul-ulema čauŠevič
Pokojni bivši verski pogfavar naših muslimanom- Džemaludin Č auše vi č ni bil
samo v verskem pogledu voditelj naših muslimanov, temveč tudi najzaslužnejši kulturni in socialni deiavec med muslimanskim livljem. Verski poglavar muslimanov
Bosne in Hercegovine je bil polnih 16 let (1914—1930) in v tej dobi je izvedel mnoge verske in socialne reforme. Tako n. pr je pred mnogimi leti nastopil proti konservativnim muslimanom, dokazujoč, da islamski verski predpisi ne prepovedujejo ženam odkrite noše ter poklicnega in družabnega udejstvovanja izven doma. ì'elike zasluge si je pridobil pri reorganizaciji in pri smotrnem izkoriščanju vakufskih (verskih) zemljišč in ustanov v korist islamske skupnosti. Kot odločnega in naprednega voditelja muslimanskega živila ga je Avstrija za tirala in več let ni hotela potrditi njegove izvolitve za reis-ul-ulemo. Čauševič je odlično poznal vse orientalske jezike, arabskega in turškega pa prav tako kakor srbohrvaščino. Bil je naš največji islamski teolog in teološki pisatelj. Luni spomladi je dovršil svoj srbohrvatski prevod Kurana. prve in najvažnejše islamske verske kniige. iz arabskega teksta. Prevod obsega okrog 1050 strani, čauševič ostane nenadomestljiv med našim muslimanskim življem.
Občinske doklade so se znižale na 50°/o, in sicer v studenški občini v smislu sklepa proračunske seje od 28. t. m. Osebni izdatki izkazujejo 92.100 dinarjev, materialni izdatki 514.512 dinarjev. Dohodki skupaj 514.512 dinarjev. Po preccj živahnem razmotrivanju je bil obračun soglasno sprejet. Občinskim delavcem se je zvišala plača za 50 par na uro.
a— Ceneno meso. Danes se prodaja ob 8. uri zjutraj na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 150 kg govejega mesa po kg din 4. na osebo po največ 2 kg.
a— Kmbrio v smetišču. Orožniki so našli na Dobravi v Dravski dolini v smetišču 6 meseccv star človeški plod. Sedaj poizvedujejo za materjo.
a— Prijava psov in plačilo davkov. V času od 1. do 15. aprila je treba pri mestnem knjigovodstvu prijaviti vsakega nad 3 mesece starega psa in sicer pismeno na predpisani tiskovini, ki se dobi v mestnem knjigovodstvu proti odškodnini 25 par. Obenem s prijavo mora lastnik nabaviti pasjo znamko proti odškodnini din 2.50 in plačati pasji davek. Po 15. aprilu bo konjač pse brez veljavne znamke polovil in po 48 urah. ako se taksa ne plača, pokončal. Kdor svojega psa ne prijavi ali ga nepravilno prijavi, se kaznuje v denarju do din 900 ali s zaporom do 30 dni.
a— Me$to lastne žene nabunkal drugo. A. M. iz Sp. Vižinge je podedoval večjo vsoto denarja. V navdušenju je precej popival. Ko se je vinjen vračal domov, je navalil na šolsko sluginjo Knezovo iz Marenberga ter pričel brez povoda udrihati s palico po njeni glavi. Kmalu pa se je izkazalo. da se je hotel A. M. znesti nad svojo /eno, da pa se je pri tem zmotil in da jo je Knezova skupila zaradi usodne zamenjave.
Iz €dfa
e— Ljudsko vseučilišče. V risalnici meščanske šole bo predavala danes ob 20. znana pobornica za ženske pravice ga. Angela Vodetova iz Ljubljane o temi »Ženino delo za narod«. Na to zanimivo predavanje opozarjamo vsakogar, zlasti pa ženski svet.
KINO METROPOL.
Danes »ROSE MARIE«.
(Jeanetta Mac Donald. Nelson Eddy).
e— Lastniki motornih vozil in koles v
Celju in celjskem srezu, ki si še niso nabavili novih evidenčnih tablic za 1. 1938-, se pozivajo, da dvignejo evidenčne tablice takoj pri svoji pristojni oblasti, ker bo po 1. aprilu vožnja s starimi evidenčnim: tablicami prepovedana.
KINO UNION.
Danes »LA P.ANDERA« (Zastava).
(Annabela, Jean Gabin).
e— Tlakovanje celjskih ulic. Mestna občina je dala pred kratkim kanalizirati zapadni del Gosposke ulice. Kanalizirani del ulice so nato delno pretlakovali. Ker so pa to delo izvršili ob mrzlem vremenu, se je pozneje ob toplem vremenu zemlja nekoliko vgreznila in se je seveda tudi tlak vdal. Tako odlično »pretlakovana« prometna ulica povzroča sedaj upravičeno zgražanje voznikov in pešcev, k: pravijo, da so ceste in ulice zrcalo občinskega gospodarstva. Pretlakovanje je nujno potrebno med drugim tudi na Dečkovem trgu, na Sodnijski stezi, ki vodi k okrožnemu sodišču, na ulici Pred grofijo in Ozki ulici. Najnujnejše pa je tlakovanje Vodnikove in Aškerčeve ulice, ki ne ustrezata niti najprimitivnejšim zahtevam sodobnega prometa.
državne razredne
VABIMO VAS K IGRI
Prvo žrebanje bo 13. in 14*aprila t.L Ioteri*e
Zadružna hranilnica, /&
LJUBLJANA — DALMATINOVA 6.
€»ospo d arsivo
Primanjkljaj pri OUZD v Ljubljani
Ravnovesje je ogroženo, ker mora sedaj okrožni urad prispevati 5% svojih dohodkov v centralne fonde za odpis neizterljivih terjatev in za kritje primanjkljajev drugih okrožnih uradov
Ravnateljstvo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je na svoji seji 26. marca odobrilo računski zaključek za preteklo leto. ki se nanaša samo na bolniško zavarovanje, med tem ko sestavlja računske zaključke za nezgodno in starostno zavarovanje osrednji urad v Zagrabil. Okrožni urad vivi seveda tudi posle za nezgodno in starostno zavarovanje in prejema po določilih statuta ustrezne dele povračil k upravnim stroškom. Višino teh [»vračil pa bo določil šel? osrednji urad na podlagi zaključkov vs'h okrožnih uradov v državi.
Poslovno poročilo poudarja, da je bilo lansko leto v znamenju važnih «socialno političnih reform, ki eo tehnično in ekonomično zelo vplivala na ustroj poslovanja. Uvedba starostnega zavarovanja, uvedba minimalnih mezd in zvišanje doklad za torze dala. vse to pom: 'ni povečanje poslov. Najbolj obremenjuje administracijo uvedba starostnega zavarovanja.
Povprečno število zavarovancev je lani naraslo za 8578 na 94.495 in po bili zaradi fsa dohodki za 5 in pol milijona višji nego v prejšnjem letu. Odstotek bolnikov ie bil nekoliko nižji in je znašal 2.81"/o (prejšnje leto 2.92). nižji so bili tudi stroški za zdravnike in upravni stroški. Narasli pa so stroški za zdravila, za oskrbnine v bolnišnicah, za porodmiške podpore in pogrebnine. Ti ■višji izdatki pa po gospodarsko ravnovesje «rada porušili, kar se izraža v primanjkljaju > višini 50.00(1 din. Urad je lani izplačeval v:šje podpore v obliki podaljšane podporne dobe preko 6 tednov iz svojih skromnih rezerv in iz likvidacijske imovine bivših nosilcev obveznega zavarovanja in je bilo s tega naslova izplačanih 085.000 din.
Skupni dohodki so lani znašali 48.4 milijona Din (prejšnje leto 43.1), od česar odpade na predpis bolniško zavarovanih prispevkov 45.5 milijona din nasproti 41.9 milijona din v prejšnjem letu in 38.5 milijona v letu 1935.
Skupni izdatki pa so lani znašali 48.5 milijona din nasproti 42.8 milijona din v prejšnjem letu in 39.2 milijona din v letu 1935. Na hranarinah je bilo izplačanih 13.5 milijona din (12.6) na porodniških podporah in dajatvah 2.9 (2.5), na zdravniških stroških 5.3 (4.9), za zdravila 5.0 (3.9), za oskrbnine v bolnišnicah 6.6 (5.5). za zdravljenje v zdraviliščih 3.1 milijona din (2.9) td. Za hranarino ie lani šlo 28.3% skupnih izdatkov in se je ta odstotek zmanjšal nasproti prejšnjemu letu. ko je znašal 29.2%. Zmrr.išal se je tudi odstotek zdravniških stroškov od 11.3% na 11%, povečal pa se
Letna skupščina Združenja
trgovcev v Easšovijjici
I-»ue 25. marca je imelo združenje trgovcev za radovljiški srez ua Jesenicah tvojo letno skupščino, ki jio je vodil podpredsednik g. Savuik. Pozdravil je delegata Zbornice za TOI zborn. svetnika g- Srn er kol ja in z.^ opaika tujske prometne zveze aa Jesenicah s. Merlaka. Poročaj je. da je v teku le:a odložil mesto pre ise, nika g. Fiirsager in je obenem predlagal, da skupščina izvoli dolgoletnega zaslužnega predsednika Fiir-sagerja /a častnega člana kar je bilo sprejeto.
Tajniško poročilo je podal g. Josip Hočevar. ki je me i drugim omenil, da je imelo združenje lani 395 članov, ki so imeli za-poei juh 91 pomočnikov ter 69 učencev in učenk. Poročal je nadalje, da je na področju i. '.ruženjo krošnja-rstvo in nelegalno trgovanje zavzeto tak obs-eg. da j« bilo združenje primoraaio nastaviti posebnega kontrolnega organa za zašle 1 ovato je krošnjarstva. ki uspešno deluje. K rošnjars-tvo j- v radovljiškem s rezu kot obmejnem srezu. prepovedano. Omenil je prireditev trgovskega kongresa v Ljubljani in priporočal naročanje »Trirovskeira lista«. Premoženje združenja se je skrčilo za okrog 3000 din na 134.000 di . ker se krnsko leto ni pobirala članarina.
Zl om. svetnik g. Smerkolj se je zahvalil za pozdrave in je v lepih besedah ormi težave in napore trgovstva. Obljubil :e vso podporo zbornice in zvezp. G. Ambrož ič iz Ljub nega je predlagal, naj združenje apelira na sresko oačelstvo, <:« naj naroči orožn organom intenzivnejše zasledovanje nelegakiega. trgovanja. Prosil ie tudi za posredovanje zveze da se vendar enkrat ukine rentnina na neizterjane obresti. G. čuček z Jesenic je prelagal, na.i se ustanovi odsek. ki bi po svojih organih-j u risiti h zastopal pravne zadeve trgovcev pri sodiščih, s posebnim odrom r« ponovno povišanje sodnih taks. ki so itak že neznosne.
Pri volitvi so bili izvoljeni dosedanji zaslužni člani uprave, za predsednika pa g. Savnik Vinko iz Radovljice.
Gospodarske vesti
= Vprašanje likvidacije naSega plačilnega prometa z Avstrijo in tečaj Klinga.
Ko se je prejšnji teden avstrijski šiling na naših borzah dvignil na 9.20 — 9.25 smo na tem mestu izrazili dvom, ali je nova relacija med šilingom in marko merodaj-na tudi za izvajanje plačilnega sporazuma 7, Avstrijo, dokler ne pride do likvidacije klirinškega prometa, zlasti ker bi to glede na tečaj marke pomenilo, da bi morali naši izvozniki poravnati svoje stare dolgove v šilingih po tečaju, ki presega dosedanjo zlato vrednost šilinga. Avstrijski šiling je zadnje dni zonet popustil in se giblje sedaj na višini 8.60 do 8.70. Po vesteh iz Beograda je Narodna banka opozorila, da velja sedanja relacija 1.50 šilinga za 1 marko samo v notranjem prometu med Avstrijo in Nemčijo in da ne velja za stare obveznosti iz avstrijskega trgovinskega prometa. Po beograiskih informacijah bo naša država o priliki pogajanj za likvidacijo klirinškega prometa z Avstrijo zahtevala, da se stare naše terjatve in obveznosti likvidirajo na podlagi razmerja 2.10 šilinga za marko, kar pomeni, da bi sedaj znašal tečaj šilingra srlede na sedanji tečaj marke okrog 7 Din.
= Opozorilo izvoznikom in uvoznikom blaga v Avstrijo. Uvozniki in izvozniki, ki imajo terjatve napram avstrijskim tvrdkam odnosno. ki avstrijskim tvrdkam dolgujejo, morajo celokupno teriatev odnosno dolžno vsoto takoj prijavili pooblaščenim denarnim zavodom, ki morajo spiske teh prijav ; edložiti Narodni banki nemudoma a naj-a&ueje do 5. aprila t. 1«	v
je odstotek za oskrbnino v bolnišnicah od 12.8 na 13.7%. Upravni stroški so znašali
7.6	milijona din nasproti 7.1 milijona din v prejšnjem letu, vendar so lani predstavljali le 15.7% celotnih izdatkov nasproti 16.4% v prejšnjem letu in 17.9®/o v letu 1935. Zavarovanci so lani prejeli na podporah v denarju 16.9 milijona din.
Bilanca izkazuje 1.8 milijona din gotovine in naložb, od tega j.e 0.8 milijona din pod zaporo. Premični inventar je izkazan po odpisu z zneskom 2.5 milijona din. Največjo postavko tvorijo dolžniki za neplačane premije, namreč 27 milijonov din (v prejšnjem letu 18.1 milijona din). To znatno povečanje je očitno v zvezi z uvedbo starostnega zavarovanja. Med obveznostmi urada tvorijo največjo postavko obveznosti nasproti Osrednjemu uradu iz naslova predpisanih in pobranih prispevkov nezgodnega in starostnega zavarovanja ter za zaostanke iz obračunov prejšnjih let v višini 17 5 milijona din (pr. leto 11.1). Delavski zbornici dolguje okrožni urad 0.7 milijona din. Borzi dela pa 3.2 milijona d:n Sklad lastnih prihrankov znaša 1.4 milijona, sklad za dajanje večjih podpor 5.1 milijona Din in likvidacijska imovina
1.7	milijona din.
Nepovoljni rezultat poslovanja v preteklem letu je znak. da se pri nas dobrine zakona vsako leto bolj izkoriščajo S spremembami v statutu se je položaj urada znatno poslabšal. Urad bo moral vsako leto prispevati 2.5% rednih sredstev v centralni sklad za odpis neizterljivih prispevkov in 2.5% v centralni sklad za pokritje primanjkljaja. S tem bodo uradu znižana redna sredstva za 5% in bo ogrožena likvidnost pa tildi aktivnost.
Pozornost zbuja zlasti visoka postavka neplačanih premij, ki je že davno prekoračila najvišjo dopustno mejo. Visok zaostanek pa pomeni sedaj ob uvedbi starostnega zavarovanja nevarnost za pravice onemoglih in invalidn'b zavarovancev Te pravice zakon veže za dejansko plačane prispevke. Zato ie urad pri^ljen da uvaja proti nerednim plačnikom najstrožjo izterjavo. Prisilna izteriava 7ahteva tudi velike stroške ki so znašali lani nad 1 milijon din. medtem ko znašaio povračila za te stroške komaj H tega zneska. Vsekakor bi bil urad v ugodnejšem položaju če bi vsi delodajalci v redu poravnali svoie obveznosti saj bi se s tem že upravni stroški znižali za 2.5%. uradu ne bi bilo treba, da si izposoja denar in bi si prihranil tudi obresti.
= Vprašanje avstrijskih trgovskih pogodb. Iz Berlina poročajo, da se tam mudijo zastopniki avstrijskega trgovinskega ministrstva in kmetijskega ministrstva zaradi pogajanj o tem. kako naj se dosedanje avstrijske trgovinske pogodbe z dragimi državami prilagodijo nemškemu sistemu trgovinskih pogodb.
= Uredba o določitvi števila sedežev in področij novih samostojnih pokojninskih
zavodov za uslužbence je objavljena v »Službenih novinah« od 26. t. m. in je s tem dnem stopila v veljavo.
= Carinske deklaracije se lahko pišejo tudi s pisalnim strojem. Carinski oddelek finančnega ministrstva je izdal odločbo, po kateri se spremeni formalni postopek pri carinjenju blaga, in sicer tako, da se lahko v bodoče deklaracije pišejo ali s črnilom ali pa s pisalnim strojem. Predloži-telj deklaracije pa se mora na deklaraciji lastnoročno podpisati.
= Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani bo imelo 6. aprila ob Ì0. uri dopoldne v društveni sejni dvorani v palači Ljubljanske kreditne banke XII. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
= Naš uvoz zlata v februarju. Po uradnih podatkih o našem uvozu v februarju smo v tem mesecu uvozili iz Anglije 88.4 kilograma zlata iz Nemčije 55.2 kg, skupaj torej 123.6 kg v vrednosti 61.8 milijona Din.
= Opozorilo uvoznikom iz Anglije, Francije in Belgije. Odbor za uvoz pri Narodni banki poziva vse zainteresirane uvoznike iz Anglije, Francije in Belgije da pravočasno vlože svoje prošnje za uvoz blaga (za katero velja uvozna kontrola), in sicer za drugo tromesečje 1938. Prošnje naj napišejo na predpisanih obrazcih in naj navedejo točno vse potrebne podatke.
— Spremembe pri dunajski Creditanstalt.
Dunajska, velebanka Creditanstalt Wiener Bankverein je imela te dni občni zbor. ki je sklenil, da se od doseženega čistega dobička 11.5 milijona šilingov (prejšnje leto 4.9) izplača 5"/o dividenda na prednostne delnice in 5°/o dividenda n,a temeljne delnice. Banka od leta 1930 ni plačala, nobene divklen-de. Izvoljen je bil docela nov upravni svet. Od starih upravnih svetnikov je iponovno izvoljen le dr Meyer iz Cu,riha. V upravni svet je prišel med drugimi Herman Abs kot zastopnik največje rajliovske banke »Deutsche Bank«.
= Dobave, štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 5. aprila ponudbe za dobavo lanenega firneža, laka, terpentnskega olja in raznih barv, do 7 aprila za dobavo raznega usnja, linoleja. lanenega platna in raznih vrvi, do 8. aprila za dobavo platnenih trakov, 25.000 kg svinjske masti, do 20. aprila za dobavo čolnov iz gume s priborom. D'trekcija drž. rudnika Ugljevik siprejema do 8. aprila ponudbe za dobavo električnega materiala. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema dio 6. aprila ponudbe za dobavo bakrene žce, železnih vijakov, svinjske dlake, usnja, platna, žice, jelovega jamskega lesa, risalnih potrebščin. Direkcija dirž. rudnika v Velenju sprejema do 13 .aprila ponudbe za dobavo mlina za fino drobljenje, do 20. aprila pa za dobavo raznega orodja in materiala za kopolnico.
Borze
29. marca
Na ljubljanski borzi so se avstrijski šilingi danes nekoliko okrepili in so se trgoval po 8.75, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238, V za-

prati se pravi:
perilo zaupati blagemu Sckichtovemu terpentinovem milu. Schichtovo ter-pentinovo milo razkroji nesnago temeljito in prizanesljivo in oh rani perilo dolgo časa kot novo.
SCHICHTOVO TERPENTIN®™ MILO
pere bleščeče belo!
grebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.6650 (v Beogradu 8.75), v angleških funtih po 23S in v gršk ih bonih po 29.50. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu 14.48, za 15. maj pa v Zagrebu 14.35.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila danes tendenca v državnih papirjih prav čvrsta in se je Vojna škoda trgovala po 475 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 476 — 478). Promet je bi še v 6n'n dalmatinskih obveznicah po 92 (v Beogradu po 93), v 7°/o stabilizacijskem posojilu po 98, v 7n/o Blairovem posojilu po 90.50 (v Beogradu po 90.50) in v 8"'« Blairovem posojilu po 96.50 — 97 (v Beogradu po 96).
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2407.91—2422.50 Berlin 1744-52 — 1758.40. Bnaselj 733.69
—	738.75, Curih 996.45 — 1003.52, London 215.61 — 217.66. New York 4318.51
—	4354.82, Pariz 130.77 — 132 21, Praga 151.83 — 152-94, Trst 228.44 — 231.53.
Curih. Beograd 10, Pariz 13.20, London 21.6675, New York 436.25. Bruselj 73.6250, Milan 23, Amsterdam 241.5250, Berlin 175.15, Dunaj bankovci 57, Stockholm 111.6750, Oslo 108.8750. Köbenhavn 96 725 Praga Ì5.24, Varšava 82.24, Budimpešta 86.25, Atene 3.95 Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 475 — 477, 4n/n agrarne 60.50 den-, 4% severne agrarne 60 den., 6% begluèke 92.50 den., 6% dalm. agrarne 91.50 — 92. 7n/o stabiliz 97.50 — 98.25, 7% invest. 98 den.
7°/o Drž. hip. banka 99.50 den.. 7°/o Blair 90.50 — 91, 8o/o Blair 96 — 97; delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 217 den., Trboveljska 200 — 220, Gutman 65 bi.. Sečerana Osijek 110 — 135, Dubrovačka 375 — 400, Oceania 600 den, Jadranska 370 — 405.
Beograd. Vojna škoda 476.50 — 478. za maj — (476.50), 4n/» agrame 62 den., 6% begluàke 94 — 94.50 (94), 6% dalm. agrarne 93.50 — 93.75 ( 93), 7®/0 invest. 100.50 den (101), 7®/0 Drž. hip. banka 100 den.. 7% Blair 91 bi. (90.50). 8"/« Bla r 96 den. (96), Narodna banka 7300 bi. (7300), PAB — (222).
Blagovna tržišča
2 ITO
-f Chicago, 29. marca. Začetni tečaji: pšenica: /.a mai 86.50. za julij 82.50, za se,'t. 83.25: koruza: za maj 61.625, za julij 62.625
+ Novosadska blagovna borza (29. t. m ). Tendenca nespremenjena. Pšenica: (78 — 79 kg) baška 176 — 179; sremska 175 — 178: baška potiska 1'8—180: slavonska 177—179. Koruza: baška 99 — 100. banatska 96 — 97. Oves: taški 131 - 133: sremski 132 - 134; slavonski 135 — 137. Ječmen: baški in sremski 63/64 ku 142 50 - 145 Moka: baška in sremska «Og» in «Ogg» 272.50 - 282.50; «2» 252.50 - 262 50. «5» 282.50 - 242.50: «6» 212.50 — 222.50: €?» 182.50 — 192.50; >8« 117.50— 122.50. Otrobi: baški in sremski v vrečah 94 — 99. Fižol: baški in sremski 187.50 - 192.50
BOMBAŽ
+ Liverpool. 28. marca. Ten 'anca mirna. Zaključni tečaji: za mare 4.85 (prejšnji ls».n 4.81). za junij 4.92 (4.87), za sept. 5.01 (4,96).
Okrog proračuna mesta Kranja
Predložen je bil en dan pred sejo
Kranj, 28. marca.
Na zadnji občinski seji je bil sprejet proračun mesta Kranja za 1938/39. Od tri-desetorice je prisostvovalo 21 odbornikov. Župan Češenj je v uvodu ugotavljal, da jc bil proračun pravilno razglašen, vsakomur na vpogled in da ni bilo nikakih ugovorov. Nato je prečital pismo podžupana Košni-ka, ki zahteva v imenu kompromisne manjšine, da se proračunska seja preloži za teden dni Podžupan je opozoril odbornike na to, da je že prej zahteval, naj se proračun razmnoži in pravočasno stavi na razpolago, da zavzamejo vsi odborniki svoje stališče. V odgovor pa so dobili odborniki proračun na razpolago en cel dan pred sejo Glede 3-milijonskega proračuna se pač ne more zahtevati od občinskega odbornika, da bi si v enem samem dnevu napravil sodbo. Podžupan je opozoril vladajočo večino, da vsi kompromisarji skupaj ne predstavljajo niti 50 odstotkov volilnih upravičencev, če se vpoštuva, da je 28 odbornikov volilo samega sebe.
Po tem uvodu je predsednik finančnega odbora g. Fock prečita! proračun. Odbornik kompromisne manjšine g Čolnar je zahteval, da se da predlog podžupana Košnika na glasovanje, ko je vendar neumestno, da so občinski odborniki dobili proračun v roke šele 24 ur pred sejo. Kranjska občina je najbrž zadnja v drž . ki s skoraj 2-mesečno zamudo sklepa o proračunu šele proti koncu marca Pismeni predlog podžupana Košnika, naj se seja preloži, je bil nato z 18 proti 2 glasovoma odklonjen, nakar je občinski svet enostavno prešel na obravnavanje posameznih postavk Prvi je odbornik Čolnar omenil, da kaže sestava proračuna
za 1 milijon din poviška, kar je vsekakor nekoliko preveč, čeprav zahtevajo nastale potrebe nekaj več izdatkov. Omenil je, da župana dopoldne sploh ni lahko dobiti v občinski pisarni, zato na i dopoldansko delo prevzame proti delitvi županove plače eden izmed gospodov iz uprave. Predlog je bil odklonjen. Ostale postavke iz osebnih izdatkov so bile sprejete brez debate. Tako znašajo osebni izdatki skupaj 485.895 din. Skupno izkazuje proračun 3,059.218 din izdatkov in istotoliko dohodkov
Na seji so na posamezne predloge izglasovali povišanje prispevkov gasilskima četama v Kranju in Primskovem. glasbeni šoli in dijaški kuhinji v primeru primanjkljaja. Sokolu in drugim kulturnim društvom je letos namenjenih samo 10.000 din. Za telesno vzgojo je navedenih 6.000 din. Kakšna telesna vzgoja je mišljena, si še nismo na jasnem. Pri gradbeni stroki so nove postavke in sicer za novi most čez Kokro še 125.000 din, za razširjenje savskega mostu 200 000 din, za bodoče kopališče 250.000 din. Za ureditev vodovoda, kar je najnujnejše, ni nobenih točnih proračunov in bomo — po besedah g. župana — dobili denar iz nekega velikega posojila.
Pri dohodkih je nenavadna, čudna postavka »pavšalirana trošarina« 720.000 din. To ni stara osovražena trošarina, temveč nov prispevek industrije, katerega bo ta — ampak šele po sporazumu — plačevala mestni občini in sicer v iznosu 3% od celotnega prometa. — Proračun je bil sprejet z 20 glasovi večine. Čc pomislimo, da sta glasovali za proračun dve tretjini odbornikov, potem se lahko reče, da je bil novi proračun sprejet od 33% volilnih upravičencev mestne občine kranjske.
SPORT
V nekaj vrstah
V nedeljo je imela Zveza slovenskih lah-koatletskib klubov v Ljubljani po sklopu lahkoatletskega saveza svojo glavno skupščino. na kateri se je najprej preimenovala v »lahkoatletski podsavez v Ljubljani«. Na skupščini je bilo od včlanjenih 24 klubov zastopanih 20. Po poročilih glavnih funkcionarjev se je razvila živahna razprava, v kateri eo bili najbolj aktivni zastopniki mariborskih klubov, ki eo dali razumeti. da z delom ljubljanskih olif omikov Zveze niso bili najbolj zadovoljni. Zelo zanimivo .je bilo poročilo tehničnega referenta, ki je med drugim ugotovil, da branijo slovenski lahkoatleti nad polovico državnih rekordov. Podsavez ima sedaj nad 600 verificiranih atletov in je priredil na svojem področju skoraj 70 samostojnih prireditev. Največji uspeh je dosegla s'ovonska lahka atletika ra troboju Ljubljana—Zagreb—Beograd kjer si je v najmočnejši konkurenci osvojila prvo mesto Ljubljana. V državni reprezentanci ie bilo lami 13 predstavnikov Zveze. Pri volitvah je bila s 13:4 glasovom izvoljena lista e predsednikom geom. Čer-netom na öelu. V odboru so razen njegn še gg. Jiigovec, Finec. ing. Lah, Sancin, Cu-derman, PoIajnar, pr°f. Dobovšek in druffi H kraju skupščine je Mie sprejeta precej huda spomenica proti jnco^ve^skemii olimpijskemu odboru in 6avezu športnih sa-vezov, ki da sta dozdaj popolnoma zanemar jala slovenski sport, posebej pa Se eno nje-
govih najlioljših 'panog — lahko atletiko. Slednjič je skupščina izglasovala pismeno zalivalo s. Savu Sancinu. ki se je po 2<j letih plodonosnega de>la za slovensko lahko atletiko umaknil iz aktivnega dela na tem polju.
»Adieu Fi ance ^ aLi »Bonjour France« (»Zbogom Francija« ali »Zdravo Francija«), eno izmed teh gesel velja za nedeljo, ko bo naea državna nogometna reprezentanca nastopila v o Jočilni izbirni tekmi za svetovno prvenstvo s Poljsko. Postava našega moštva je bila dokončno odobrena na sinočn.ji seji JNS in jo borno lahko objavili šele jutri Po izjavah savermega kapetana pa bo enajstorica bržkone nastopila takole: Glaser Hiigl, Puibac, Lechner. Jazfunšek, Kneževič. šipoš. Marjanovič, Lešnik. Božovič. Kokoto-vič. V moštvu bo torej šest igralcev Gra-djanskega in pet fcnraleev BSK (če Šipoša štejemo med Zagrebčane, čeprav ima še neke obveznosti s Francozi). Danes igra to moštvo še zadnjo tekmo za trercäng. im sicer z reprezentanco Novega Sada ipotem pa bo do ne liei je v varetvu g. Kike Popoviča n-' ♦ihi Fruški gori.
Naši izseljenci v Severni Amerik: eo priredili od 25. do 27. t. m. v Gari tretje srb-sko-ameriške športno tekme- za katere se je prijavilo ^ moštev po 20 tekmovalcev Minister za t^esno vzgojo dr. Veko-lav Mile! ič je poklonil prehodni pokal 7& zmagoval ca na tem turnirju. To je prvič, da so naš] izseljenci dobili športno n agra'o od jug^slo" venskega ministra za telesno vz.or>jo. g čimer je storjen prvi ko~ak za sode'Ovanje našega mini t rs t va z izseljenci športniki To sodelovanje bo koristilo ne samo športu naših izseljencev, temveč tudi športu doma.
Razpis
VI. medklubskih kolesarskih dirk 2SK Hermesa
Kolesarska sekcija 2. S. K. Hermes v Ljubljan1 razpisuje za. nedeljo dne 24. aprila t. 1. ob pol 14. VI. medklubske krožne kolesarske dirke za novince, juniorje ia prvorazredne dirkače na običajni krožni progi; Zgornja šiška — Koseze — Podutik — Glince — DoLn'ce — Dravlje — Zgornja šiška s startom in ciljem blizu Gasilskega doma v Zg. šiškL Progo, ki je dolga 8 km, bedo prevozili novnei dvakrat (16 km), juniorji štirikrat (32 km) prvorazredni dirkači pa osemkrat ( 64 km ) in so zanje razpisane naslednje nagrade: za novince: 1. spominska diploma, 2, 3. in 4. spominske kolajne, za juniorje: 1, 2, 3, 4. praktična darila, 5. diploma 6, 7, 8, 9. spom. kolajne.
Prvorazredni: 1 prkal, 2. tubolar in diploma, 3, 4,5. praktična darila, 6,7, 8. spominske kolajne.
Navodila
Pravico sta rta ima vsak dirkač, ki ima pravilno izdano verifikacijo koles, zveze kralj. Jugoslavi je za leto 1938. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost in se moia strogo ravnati po policijskih cestnih predpis h. — Kolesa morajo biti zaradi nevarne pnoge opremljena s s:gum mi zavorami (na sprednjem in zadnjem kolesu), brez katerih bo dirkačem start za-branjen. — Dirkač, ki se v teku dirke količkaj posluži vodstva tretje osebe ( bodisi motorista, avtomobilista ali kolesarja) razen sokonkurenta, bo takoj diskvalificiran. — Morebitni protesti se morajo vložiti najkasneje pol ure po končani dirki (za vsako skupino ločeno) z vlcigo Din 25.— prireditveni kom siji. katera se v primeru, če pritožnik dokaže opravičenost svoje pritožbe, vrne. sicer pa ta znese-k zapade v korist prireditelja. — Vp snina k dirki je določena za novince 3 din, za juniorje in prvorazredne dirkače pa 6 din. Za garancijo števlke se poleg vpisnina pobere še 10 din, ki se po oddaji številke vrnejo. Dirkači se morajo javiti prireditveni kom siji najmanj eno uro pred pri-četkom dirke.
Vse razpisane nagrade se razdelijo na družabni zabavi, ki bo po končanih dirkah v znani restavraciji pri :Martincu«.
Glavna skupščina GZSP bo v nedeljo dne 24. aprila t. 1. v hotelu »Triglav« na Jesenicah s sledečim dnevnim redom: či-tanje zapisnika zadnje redne glavne skupščine. poročila upravnega in nadzornega odbora, razia pereča vprašanja in raznoterosti. Ker je ta skupščina izredne važnosti za nadaljnji razvoj in obstoj GZSP in zaradi sodelovanja z ostalimi smučarskimi organizacijami se poziva vse članstvo. da se je sigurno udeleži po svojih pooblaščenih zastopnikih.
Prvenst\ o Cel ja v eross-countryju za se niorje in juniorje bo priredil SK Celje v nedeljo 3. aprila ob 11. na celjski Glaziji. Ves potek tekmovanja bo na igrišču, tako da bodo mogli gledalci od začetka do konca prisostvovati borbi posameznih atletov. Daljša proga za se ni or je meri 5000 m, juniorska pa 2000 m. Na junicrski progi bodo tekmovali tudi seniorji-srednje-prasaši. Občinstvo je vabljeno, da si ogleda to zanimivo tekmovanje.
Pozdravni večer na čast svojemu tekmovalcu tov. Francetu Smoleju priredi GZSP drevi ob 20. v restavraciji »Hermann« na Jesenicah. Gorenjci — Jeseničani, pokažimo in dokažimo z udeležbo na tem večeru, da znamo priznati in ceniti velike žrtve ter sijajne zmage našega Franceta, ki je kljub mnogim laskavim in mamljivim ponudbam ostal še zmerom zvest Gorenjski in Jesenicam.
SK »Adrija«. Drevi ob 20. sestanek no-gom. sekcije v papirniški restavraciji na Vevčah. Važno zaradi nedeljske prv. tekme.
— »Ilustrovane sportske novosti« štev. 14. so izšle. Največ gradiva imajo to pot iz nogometnega sporta, in sicer deloma zaradi nedeljske tekme s Poljsko, deloma pa z zadnjega kola v ligaškem tekmovanju. Zan imiv je dalje Dečmanov članek o pregledu letošnje smučarske sezone, pa tudi med ostalo vsebino bo marskaj novega za športnike in prijatelje sporta vseh vrst. Posamezne številke so po dinl.
Iz življenja na deželi
Iz Trbovelj
t— Podružnica slovenskega čebelarskega društva v Trbovljah vabi svoje člane in vse prijatelje čebelarstva, da se udeležijo predavanja. ki bo v nedeljo ob 9. pri čebelnjaku g. M. Jenka v Hrastniku. Predaval bo g. prof. Verbič iz Ljubljane o zboljšanju če-belne paše in o medečih rastlinah. Dolžnost vsakega Čebelarja je. da se udeleži predavanja. ker se bodo delila semena medečih rastlin. Voščine naj se izročijo do konca marca 2. Jenku v Hrastniku.
t— SK Trbovlje sklicuje za nedeljo 3. 4 ob 9. občni zbor v gostilni Fani Povšetove. Članstvo se naproša, da se čim številnejš:> udeleži skupščinskega sestanka in do takrat po možnosti poravna svojo članarino.
«
Nemška filmska akademija
Berlinski uradni list objavlja naredbo nemškega kancelarja za ustanovitev nemške filmske akademije. Ta zavod se bo osnoval zato, da bo nemška filmska produkcija čvrsto prežeta z duhom nacizma in rasizma.
Jan Bata — častni doktor
V avli brnske tehnike je bil te dni pro-moviran industrijec Jan Bata za častnega doktorja tehničnih znanosti. Ob tej priložnosti se je pripeljalo iz Batove naselbine v Zlinu 300 avtomobilov z gosti, med katerimi je bilo tudi mnogo delavcev.
Protiplinski stolp v Berlini!
čiščenje na Dunaju I
Na dunajski univerzi čistijo dalje in kakor javlja »Pariser Tageszeitung«, niso med žrtvami novega režima samo židovski zdravniki, temveč tudi arijci. Med temi se nahaja, kako rje »Jutro« že zabeležilo, sloviti internist Jagič, poleg njega pa tudi profesor na kliniki za živčne bolezni, naslednik Wagner-Jauregga, Pötzl, ki je bil odpuščen baje zaradi tega. ker je privrženec Freudove psihoanalitične teorije. Židovske zdravnike so odstranili z dosedanjih položajev, toda so jih tudi prisilili, da še nadalje vrše svoje delo.
Sveto romanje h Gangesu
V Berlinu so postavili železobetonski stolp, ki meri v višino 24 m in sprejme lahko 300 oseb. Stolp je od vseh strani hermetično zaprt ter predstavlja prvovrstno obrambno postojanko za primer plinskih napadov. Naprave za zračenje omogočajo ljudem, ki se zatečejo v takšen stolp, ostati v njem več ur
House
V Newyorku je v visoki starosti umrl polkovnik House, čegar ime je združeno z usodo razdelitve našega naroda in z določitvijo meja naše države. Bil je eden izmed onih Američanov, ki so poznali težavne narodnostne probleme Evrope iz lastnega proučevanja in je imel dovolj idealizma, da je hotel ta vprašanja rešiti tako. da bi bili manjši narodi čim manj prizadeti.
House vse svoje življenje ni nikoli opravljal kake javne funkcije, za svoj veliki ugled pa se je imel zahvaliti okoliščini, da je bil intimen prijatelj Woodrowa Wilso-na, kateremu je po izvolitvi za predsednika Zedinjenih držav postal stalni svetovalec Bi! je pristaš demokratske stranke in je ob predsedniških volitvah vodil volilno borbo v korist in prosneh svojega prijatelja Wilsona. Po volitvah ga je poslal Wilson v Evropo, da bi proučil možnost, ali se da ohraniti svetovni mir s tesnim sodelovanjem Amerike in Anglije. Sredi študija ga je prehitel izbruh svetovne vojne, vendar na Housova po: ni biia zaman, kajti pridobil si je bi! poznanje evropskih problemov ter je zaradi tega postal Wilsonov zaupnik in veščak.
Poznavalci ameriške politike pripisujejo Housovemu vplivu vsa Wilsonova prizadevanja za pomirjenje vojujočih držav, kakor tudi predsednikovo odločitev, da se mora nemška vojaška kasta popolnoma uničiti. S tem namenom je kot zastopnik Wilso-nov prevzel mesto zastopnika Zedinjenih držav v najvišjem vojnem svetu v Parizu, j Velik delež je imel tudi na znamenitih 14 j
V
esed v 10 mesecih
Velik uspeh ruske radio postaje na Severnem tečaju
Ruska polarna odprava Papariina in tovarišev je končala svoje delo in njeni člani so se vrnili s slavo in uspehi ovenčani v Moskvo, kjer so začeli urejevati ves material. Razume se, da tega gradiva ni mogoče pregledati v nekaj tednih. Potrebno bo za to dovolj časa. celo leto dni. Šele potem bodo objavljeni rezultati, ki gotovo niso majhni.
Posebno zanima ljudi delo ruske polarne postaje, ki je omogočala Papaninovcem. da so imeli stalno zvezo s svetom. Krenklova postaja je imela antensko moč 20 watov. V7 desetih mesecih je oddala nad 1550 ra-diogramov ter več nego tisoč vremenskih poročil, skupaj okoli 75.000 besed!
Ko je odprava odrinila proti Severnemu tečaju, je bilo najvažnejše vprašanje dobava energije za radijsko postajo. To vprašanje je bilo kmalu rešeno, kajti tam, kjer se je odprava spustila na zemljo in se uta-
borila na nji, je piha! močan veter. Akumulatorji so bili na ta način vedno polni.
S pomočjo zračnega vijaka je bil v obratu majhen dinamo, ki je nepretrgoma napajal akumulatorje. Preden je ckspedicija odrinila na pot, je Papanin računal, da bo imel dovolj sile komaj za eno vremensko poročilo na dan. Radiotelegrafist Krenkel pa je postavil ta račun na glavo. V praksi se je namreč pokazalo, da je dovolj energije za štiri poročila.
Dolgo časa je bila radijska postaja Pa-paninovcev tudi v stalni zvezi s tovariši na Rudolfovem otoku, in sicer na valu 56 m. Krenkel pa je bil tudi stalno v zvezi z norveško radijsko postajo na otoku Jan Mavenu. Kadar je Krenkel oddajal poročila. so imeli radijski amaterji priložnost poslušati njegova poročila in tudi razgovore med polarnimi raziskovalci ia ruskimi radijskimi postajami.
ravna za unone
Sorodniki pokojnega Kupelwieserja se tepejo zaradi prodaje letoviškega raja
Dunajsko civilno sodišče ima v rokah veiliko pravdo, v kateri gre za težke milijone in ki je v njenem središču otok Brioni pri Pulju.
Kot tožiteljica je nastopila v Italiji ži-
S tanki podirajo hiše
y Bovongdonu, grofija Dorset na Angleškem podirajo stare biče z zastarelimi
tanki iz svetovne vojne
veča Elda Kupelwieserjeva, žena najljubšega sina ustanovitelja slovitega letoviškega raja na omenjenem otoC-.u. Ta sin, Karl Kupelwieser, je po svojem očetu podedoval več nego tretjino otoka z vsemi hotelskimi pedjetji.
Z raznimi nakupi je svojo posest povečal, tako da je bila na zadnje več nego polovica otoka v njegovih rokah. Moral se je pa obvezati, da prepusti za primer svoje smrti, vso to posest skupini sorodnikov v Pulju, za kar je dobil odločilno besedo v upravi letoviškega otoka. Kari Kupel-wieser pa se je čutil v svejih upanjih osle-parjenega in je pred letom dni izvršil samomor.
Njegova vdova je obnovila pogodbo z isto skupino sorodnikov in bi morala za to dobiti za 400.000 lir brions'üh obligacij v prosto razpolaganje in nadaljnji poldrug milijon lir za poznajši čas. Razen tega bi morala dobiti dosmrtno pravico bivanja v razkošni vili na otoku in hrano.
Nekaj pozneje je otok kupila italijanska vlada za 10 milijonov lir in pri tem se je izkazalo, da sorodniki njene pravice do dosmrtnega bivanja v vili, ki si jo je b la izbrala, niso bili vknjižili in tako je v nasprotju z drugimi lastniki vil izgubila pravico do odškodnine, ko je italijanska vlada otok prevzela. Zato je Elda Kupelwieserjeva sopogodbenike tožila. Njihova obramba pravi, da je bila prav ca do vile, ki so jo priznali Kupelwieserjevi, brez pomena, kajti vila je bila obtežena s hipotekami in te so 'mele prednost.
Sodišče se doslej še ni moglo odločiti in je sklenilo, da razpravo odgodi, da zbere nove podatke,
Polkovnik Edvard House
Rajši je plačal davke . • •
Za dan 30. marca je bila napovedana javna dražba graščine Slavkov na Češkem. Graščina je last plemenitašev Palffyjev. Ker pa lastniki niso plačevali davkov in je terjatev narasla na 700 tisoč Kč. je davčna uprava sklenila posestvo prodati na javni dražbi. Nu, preden je prišlo do tega, so Palffyjevi vendarle spravili skupaj potrebno vsoto za plačilo davkov in dražba je bila preklicana.
Italijansko-angleška pogajanja v Rimu
Vsakih dvanajst let romajo pobožni Indijci med 13. marcem in 13. aprilom k sveti reki Gangesu, da se v njenih vodah okopa.jo. Letos je takšno leto zopet na vrsti in rom?rji, v prvi vrsti svečeniki, prihajajo k reki z velikimi ceremonijami na slonih
Plinske maske — dolžnost
Trije tipi mask v ČSR — Prispevek za plinske maske
siromašnih prebivalcev
Posvetovanja češkoslovaških min'strov narodne obrambe, notranjih zadev in trgovine za obvezno na->avo plinskih mask so že tako napredovala, da bodo oblast va že v bližnjih dneh izdala zadevni odlok.
Ljudem bodo na razpclago trije tipi mask, za enega izmed teh se bodo morali odločiti. Vsaka oseba, ki plačuje dohodninski davek, bo morala biti opremljena s tem zaščitnim pripomočkom zoper plinske napade. Vsaka bo morala plačati 15 Kč v poseben sklad, iz katerega bodo nabavili plinske maske za neimovite osebe.
Maske same bodo veljale 70 do 100 Kč! Poleg standardnega tipa bo imel vsakdo mežnost, da si nabavi še posebno plinsko
masko. Tako bodo na razpolago maske t^k kratkovidne, daljnovidne itd. češkoslovaško ljudstvo si kupuje maske že sedaj, ka zadevna odredba niti še ni izšla .
Za sto tisoč dolarjev
uplenjenih vrednosti
štirje maskirani razbojniki so pred dnevi napadli dom njujorškega milijonarja Charlcsa Millgreena. Prisilili so gospodarja. da jim je izdal skrivališče lišpa in denarja. Nato so uplenili za sto tisoč dolarjev vrednostnih predmetov in še nekaj tisoč dolarjev v denarju. S plenom so tatovi izginili brez sledu.
Gorces letalo
treščilo v
Nesreča francoskega poštnega aeroplana
V zapuščenem delu Pirenejev pri Cani-gonu jc treščilo na tla in zgorelo francosko letalo, ki je prihajalo iz Orana s pošto iz Južne Amerike. Na krovu je bilo pet potnikov in trije člani posadke, ki jih je smatrati vse za mrtve. Pc padcu je goreče letalo padlo v globoko prepad.
Letalo bi bilo moralo prispeti v Toulouse že zgodaj pojx)!dr.e, pa ga ni bilo niti do poznega večera. Šele tedaj so zvedeli,
da je mogočni aparat zadel v neko skalo, se vnel in treščil v prepad.
Nekateri samotni gorjanci so katastrofo opa/ovali od daleč, zavoljo težavnega ozemlja in viharja, ki je tedaj nastal, pa niso mogli takoj na pomoč Rešilna ekspedicija jc pozneje našla samo nekatere sežgane kose aparata in enega izmed potnikov mrtvega. Kaj je z ostalimi sedmimi, doslej ni znano, malo pa je verjetno, da bi bili ostali živi.
Mož, čegar ime Je združeno z usodo razdelitve našega
naroda
točkah, s katerimi je Wilson močno oslabil politično pozicijo osrednjih velesil. Kot ljubitelj miru je sestavil tudi načrt za pravila Društva narodov, ki so bila na Wilso-nov pritisk tudi sprejeta.
Z našo usodo ima House neposredno zvezo kot tvorec znane Wilsonove črte, ki je naši državi zagotavljala daleko ugodnejše meje nasproti Italiji nego so sedanje. Na žalost pa med ostalimi odličnimi člani mirovne konference ni našel razumevanja. Slednji so rajši ugodili zahtevam rimskih politikov na Krasu, nego da bi Italijo pripustili k razdelitvi osvojenih nemških kolonij. Wilsonova črta je bila tudi za naše politike ena izmed mnogih zamujenih prilik.
Zgoraj: lord Perth; spodaj: grof Ciano
Ostanke ponesrečenega letala so našli med snegom v višini 2400 m
Sedemletna
tožiteljica
Sedemletna učenka je vložila proti svojemu učitelju tožbo zavoljo razžaljenja! Ta skoraj neverjetna pravda se jc odigrala pred okrajnim sodiščem v Trebiču na Moravskem in se je nadaljevala potem še pred okrožnim sodiščem v Jihlavi.
Sedemletnica je namreč tožila učitelja Jožefa Dufka iz. Hostakova zavoljo njegove izjave: »Kdor laže. ta kraue.« kajti čutila se je po tej izjavi prizadeto. Sodnik je bil v Trebiču toliko pameten, da je učitelja oprostil, češ da ima mož med svojim vzgojnim delom pač pravico tudi do takšnih izrekov. S tem se ni zadovoljila mala tožiteljica. oziroma nje pravni zastopnik. Stvar je prišla pred višjo inštanco v Jihla-vo. ki je pa odločila isto tako kakor nižja inštanca.
Nar. socialistična stranka na Madžarskem
Madžarski poslanec Hubav. ki jc bil pri zadnjih nadomestnih volitvah izvoljen na podlagi desničarskega programa za poslanca v madžarsko zbornico, je izjavil, da bo v parlamentu proglasil ustanovitev madžarske narodno-socialistične stranke.
ANEKDOTA
Pred kratkim umrli angleški igralec sir Herbert Beerbom Tree je sedel nekoč v zadnjem dejanju neke Shakespeareove igre v velikem stolu in je pravkar hotel začeti z monologom, ko ga je zmotilo mijavka-nje. >.Kje je?« je zašepetal inspicientu, ki je stal med kulisami. In ko mu inspicient v največji zadregi ni mogel odgovoriti, je nadaljeval besno: »Poiščite jo vendar! Pokvarila bo vso predstavo! Občinstvo se pričenja že smejati! Za vraga, poiščite jo vendar! Ali je ne morete najti?« — »Sem jo že našel! je zašepetal inspicient, » sedli ste nanjo!«
VSAK DAN ENA
16 ribičev je utonilo
Ob nabrežju Trömsöja jc te dni razsajal silen vihar Več ribiških bark se je odtrgalo od brega in veter jih je odnesel na odprto morje. Pogrešajo 16 ribičev, ki so po vsej priliki utonili.
»Oprostite — ali ste kje videli žogo za tenis?«
'»Rie et Rae«»
»JUTRO« št. 74,
7
Sre3a, 30. IU. 193$.
Kulturni pregled
Osamosvojitev v naši strokovni književnosti
Z nedavno izišlim 41, zvezkom je bil zaključen dr. Nema >Trgovskogospo-d a r s k i leksikon za vsakogar«, ki s svojima ùvema debelima knjigama predstavlja novo obogatitev naše praktične književnosti. Enciklopedija znanja«, ki jo je pričela pred leti izdajati Umetniäka propaganda (inž. Hugo Uhlir), nas je z dosedanjimi deli že dokaj eman-cipirala od tujejezične literature te vrste. Opozarjamo samo na dr. Glonarja »Poučni slovar« (v dveh knjigah) in dr. Nema >Domači vedež« (tudi v dveh knjigah), ki ne nadomeščata samo tujih lek-sikalnih del te vrste, marveč sta do neke mere za potrebe slovenskega človeka sploh nenadomestljiva, saj najde tu oblo podatkov o domačih razmerah, ljudeh in pojavih, ki mu marajo biti najbližji in ki jih drugod zaman išče. Če pridružimo tem knjigam še Glonarjev »Slovar slovenskega jezika« in dostavimo vsaj še Dinando-ve »Naše zdravilne rastline« kot knjigo, ki jo lahko s pridom rabi sleherni naš človek, tedaj imamo z dvema knjigama . Trgovsko-gospodarskega leksikona« že lepo število priročnikov-, kakršnih smo še pred enim desetletjem očitno pogrešali in ki smo si jih želeli zaradi izpopolnitve praktične literature.
V naših razmerah imajo take knjige v> čji pomen kakor d mg cd, kjer so lahko samo poslovna zadeva in komaj kaj več. Pri nas moramo vedno misliti na narodni in kulturni pomen naše emancipacije od tujejezičnih praktičnih priročnikov.
Poučni slovar« in »Trgovsko-gcspodarski leksikon : sta opravila pri nas nekako pionirsko delo, ki ga ne kaže omalovaževati. Že razširjenje in uvajanje domačega na-zivoslovja je potrebno in koristno delo. Prav leksikon lahko mnogo pripomore, da začno tako zvani praktični ljudje opuščati tuje izraze in spakedranke. Zato ima izdajanje takih del svoj pomen tudi preko ožjega interesnega kroga: z njimi se podpirajo obča kulturna stremljenja.
Strokovno oceno Trgovsko-gospodarskega leksikona za vsakogar« je treba prepustit; strokovnim peresom. Iz zaključne besede izvemo, da je bil urednik slovarja ing. Hugo U h 1 i f. ki je obenem njegov založnik in avtoi člankov v slovarju. Pri sestavljanju se je naslanjal na češki >mD t tu v obehodni slovnik«, kakor tudi na dela drugih tujih in domačih avtor-
jev; poleg toga so sodelovali z izvirnimi strokovnimi prispevki doc. dr. Gorazd Kušej (pravo), bančni ravnatelj St. Hlusička (bančništvo) in prof. dr. V. S trn ad in dr. Fr. Bradač. Tudi ne-stirokovnjaško pregledavanje lahko ugotovi nekatere očitne vrine tega dela. Predvsem je to njegova preglednost, nadalje jasnost njegovega stila in jezika, mnogo-stranost grad va, ki kaže široko pojmovanje »trgovsko-gos<podarskega« programa in ozir na domače potrebe. Tako je pri statističnih podatkih vedno upoštevana tudi naša država, pravni zakoni in predpis', ki s« tičejo gospodarstva, so obdelani samcstojno; med gradivom so uva-ževane tudi naše posebnosti, ki se v tujih priročnikih ne omenjajo. Tako je ta leksikon sad premišljenega kompromsa med kompilacijo tujih spisov in samostojnim delom; tudi tam, kjer se v glavnem drži tujih podlog, je geslo obdelano z zre-lišča domačih razmer in potreb.
Sedaj. ko je zaključeno tudi to veliko ueio, mu kulturna kronika dolguje zabe-ležbo in priznanje, da je bilo delo opravljeno resno in vešče. »Trgcvsko-gospodar-ski leksikon« bo lahko na polici slehernega našega gospodarskega človeka nujen in polnovreden priročnik, ne pa morda samo domač »surogat«. Slovenskemu delu take vrste se ni več treba »sramovati« pred tujimi priročniki, saj jih v marsičem še prekaša.
Leksikon bi bil potreben tudi slovenskemu trgovskemu naraščaju in bi kazalo misliti na to, kako bi se v tem primeru premagala ovira sorazmerno vi so k e cene. Nekoč so dajal1' absolventom strokovnih šol v priznanje odličnega uspeha strokovne knjige kot dobre svetovalke na poti od teorije v prakso. Pri nas smo lani opazili značilen sklep, da dobe namesto knjig — hranilno knjižico. Ne vem, koliko je pri tem odločevala slaba volja, ki jo kažejo nekateri -> gospod ars k i ljudje« nasproti knjigi in koliko so hoteli samo vzpodbuditi varčevanje. Vsekako pa na trgovsko-gospodarakem področju ne bo napredka brez impulzov, ki jih daje človeku ediao-le knjiga. Zato je treba priporočiti tudi »praktičnim ljudem« stalen stik s knjigo, zlasti s strokovno knjigo v domačem jeziku. Kajti jezik je posredovalec duha, in samo duh giblje življenje k napredku.
—O.
Dr. Nikola Bobčev umrl
lz Sofije je prispela vev-t. da je umrl dne -3. t. m. eden najzaslužnejših propagator-iev slovanske vzajemnostne misli med Bolgari. neumorni delavec za kulturno zbliževanje slovanskih narodov dr Nikola Savov Bobčev.
Rodil se i ■ 1. 18<>3 v Eleni, obiskoval srednjo šolo v južnoruskem mestu Nikolajev in dovršil univerzitetne študije v Lipskem (1. 1SS7). Bil Je dolga leta gimnazijski profesor in ravnatelj, član Prosvetnega sveta pri so~ fiiski-ai Prosvetnem ministrstvu, sekcijski načelnik in glavni inšpektor tega ministrstva. Od 1. 1911 'Jo 1913 je bil ravnatelj Narodne knjižnice v Sofiji. Od 1 1913 do 1926 je bil lektor, nato pa redni profesor bolgarskega jezika na Trgovski gimnaziji v Sofiji; prav tako je I.il lektor bolgarščine, pozneje pa tudi profesor nemškega in bolgarskega jezika na I. 1921. ustanovljene n Svobodnem v.-eui-ilišču v Sofiji.
H r. Nikola Bobčev je bil Man Bolgarske akademije znanostK in umetnosti. Izmed njegovih spisov .-o posebno važni tile: »Izobra-žniieto v blgarskata narodna epika , »Filo-sofskata propedevtika v naši t je srjedmi uči-lišča •. (i os olj v Blgar.-ko', »Vazov v slav-ian-kifie literaturi'. »Stavjanofilskoto dvi-ženi > v Rusija i novobolgarskoto obrazova-nie
Od ]. 1907. je bil dr. Nikola Bobčev urednik revije : Slavjanski glas . glasila Slovanskega društva v Bolgariji, kakor tudi drugih izdaj tega zaslužnega in pomembnega društva. V njegovi redakciji .je med drugim izšel zbornik Proslava ua Osvoboditelnata vojna (1877—78)«.
Z njegovo smrtjo je zazijala v vrstah Slovanskega društva v Sofiji globoka vrzel. Odličnemu Slovanu bo ohranjen v zgodovini slovanske vzajemnostne misli časten in trajen spomin!
da se »zelo« ne moti, če najbrže« skladbe ne morejo biti »zelo« dovršene itd. Ali so to častni argumenti za muzika, ki hoče resno presojati premišljeno delo?
k odstavku V. Stravinskega, Schönberga. Hindemitha, Berga in druge nisem »privlekel« v debato, ker imajo klasike v mezincu, temveč kar so ti gospodje pestali atonalni atematskì in lapidami ne zaradi neznanja, pač pa zaradi znanja! Motijo se namreč oni, ki menijo, da ti pridevniki značijo neocemljivo kaotičnost.
K odstavku VI. Da »eni tudi jaz za stilno objektivno šolo, sem naznačil že v prvem članku. Stavim pa, da vsa ta znanost ne zaleže tam, kjer ni talenta. Le m°čna osebnost, prežeta z glasbo in pa s tistim nagonom ,ki sili vse duševno doživljanje, da se Sprosti v tonih, se bo z njo okoristila, če ne bo zavila prekmalo na lastna pota!	Pavel šivic
Op. uredništva. Po teh pojasn'lih je polemika, za nas končana.
Polemika o kompozicijski šoli v Ljubljani
K odgovoru Uroša Prevorška »še o kompozicijski šoli v »Ljubljani« imam pristaviti sledeče:
k odstavku I. G. Prevoršek me je v prvem članku imenoma navedel med onimi, katerim odreka vsakršno znanje kompozicijske tehnike. Qui tacet, consentire vide tur, torej je moral pričakovati odgovora.
k odstavku II. Ni res. da sem smatral pisanje o perečih vprašanjih, ki se pojavljajo v zvezi z bodočo glasb, akadem-jo, škodljivo in nedopustno. Pač pa sem to trdil o enostranskem in nt objektivnem ter krivičnem pisanju.
k odstavku III. Spoštujemo skladatelje in poboimike novih stremljenj le zaradi njih znanja in uspeha, ne pa zaradi njih neznanja in neuspeha Ali ni skrajno neverjetno, da bi g. SI. Osterc, ki mu g. Prevoršek v svojem drugem članku daje hote gornje atribute, ne bil svojih učencev • brez izjeme.') nauči! ničesar, kar je le podobno skladateljski tehniki?"
k odstavku IV. Poudarjam ponovno, da bi g. Prevoršek uvide 1, kolika je skupnost v delih bivših Osterčev h učencev, čim bi se potrudil, preprčati se o dejstvih, o katerih nepoučen javno razpravlja. Vem, da je izkupiček mojega dosedanjega sklada-teijskega delovanja majhen. Vendar g. Prevoršek tudi ve, da se v prvi vrsti udej-stvujem kot pedagog in pianist. Zato sem kar ponosen, da je moje kompozitorno delo še vedno tolikšno kot delo nekaterih glasbeni kov -sk 1 a da te I je v, ki 90 g. Prevor-šku »vodilni«. Kar se t:če kvalitete mojih del, bi si Prevoršikovo sodbo jemal k srcu, da niso kompetentnejši (in med njimi taki ki, imajo klasike »v malem prstu) drugačnega mnenja od njega. Ker g. Prevoršek polaga toliko važnost na tehnično plat, mu zagotavljam, da znam v svojem delu zagovarjati in utemeljiti vsako noto. Zato odklanjam P revo rakovo edinstveno sodbo, zavito v kopico »skromnih opaž!'.s,
Mlakarjeva v Beogradu
Na praznik, dne 25. marca .ie tudi Beograd doživel premiere Lhotkovega baleta ;; Vrag na vasi«, ki ga Ljubljana dobro pozna že z jesenskega gostovanja obeh plesnih umetnikov — Mlakarjevih. Predstavi je dala svečano obeležje navzočnost ministrskega predsednika, nekaterih ministrov, diplomatov itd. Z napetostjo in zanimanjem je beograjsko občinstvo, ki je napolnilo gledališče, sledilo dogodkom na odru in zvokom v orkestru ter med scenami, ob pavzah, posebno pa ob zaključku iz navdušenja nad živim koloni obsipalo izvajalce, predvsem oba Mlakarjeva in rektorja g. Lhotko z burnimi ovacijami.
Mlakarjeva poznata svoje občinstvo. To izkustvo jima je poleg prečiščenega okusa in zanesljivega instinkta pomagalo ustvariti to triurno, po narodni osnovi prikrojeno in na nacionalnih plesnih in glasbenih motivih zgrajeno delo. ki kljub pogosti epičnosti, tipični za južne Slovane, lahko do kraja zanima in obdrži gledalca v napetosti. Posamez-
ne scene so koreografsko izborno zaokrožene, lirično razpoloženje se menjava z epič-nim, fantastične in groteskne epizode ee vrstijo učinkovito za komičnimi, povrh pa je sodelovanje med dovršenim plesnim ffibom in spretno napisano glasbo v pravem smislu idealno.
Beograjska izvedba je bila pod vodstvom samega skladatelja Lhotke prav posrečena. Večji oder, boljša oprema in številnejši baletni zbor so posebno v ansambelskili scenah pripomogli, delu do večje barvitosti iu močnejšega stopnjevanja v primeri z ljubljansko vprizoritvijo. Z glasbenega vidika pa smemo biti po pravici ponosni na ljubljansko izvedbo, ki dela čast domačemu orkestru in njegovemu dirigentu, ravnatelju g. Poliču.	P. Š.
Mogočna skupščina sokolske gorenjske župe
Kaj je z „Veliko puntarijo?"
Glede na članek pod tem naslovom smo prejeli naslednji popravek:
Prosimo, da priobčite v smislu zakona o tisku z ozirom na članek v Kulturnem pregledu: Kaj je z Veliko puntarijo?« na str. 7 v 1. in 2. stolpcu 51. številke Vašega lista z dne 2. marca 1937 naslednji popravek:
»Skupina okrog dr. Ehrlicha« ni sporočila v Beograd nikakih pretenj z demonstracijami. »Mladeniči okrog »Straže v viharju« niso nikaki kulturno diktatorski teroristi, še manj »se seveda šele vadijo v kulturnem terorizmu.« Krog akademikov okrog »Straže v viharju« ni »nikaka skupinica sfanatiziranih študentov«, temveč hoče biti le načelen in dosleden v svojem mišljenju in delu. Ni res, da bi skupina »okrog Straže v viharju« kdajkoli žugala z demonstracijami zoper Kreftovo »Veliko puntarijo«. Še manj pa je res. da bi »zamenjavala, če treba, duha s pestjo«.
Uredništvo in konzorcij »Straže v viharju«
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Sreda. 30.: Pokojnik. Red B. Četrtek. 31.: Zadrega nad zadrego. Red Četrtek.
Petek. 1. aprila: Zaprlo. Sobota. 2.: Veronika Deseniška. Izven. Gostuje gdč. Bogomila Nučičeva. Znižane cene od 20 din navzdol.
Nušiceva poslednja komedija »Pokojnik« je imela na našem odru velik uspeh. Vse glavne vloge so zasedene po najboljših igralcih. ki so pri vsaki predstavi tudi na odprtem odru deležni toplega priznanja.
OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 30.: Tosca. Red Sreda. Četrtek, 31.: Seviljski brivec. Gostuje Ada
Sari. Izven. Petek, 1. aprila: Rigoletto. Proslava 25-let-nice umetniškega delovanja višjega režiserja prof. Osipa šesta. Izven.
DRAMA
Ada Sari. ena najslavnejših koloraturk svetovnega slovesa, bo pela svojo najboljšo vlogo Rosino v »Seviljskem brivcu.' Na nastop tako znamenite pevke opozarjamo in vabimo občinstvo. Ostala zasedba običajna. Gospa umetnica je gostovala v minulih dneh v Beogradu, sedaj pa gooiuje v Sofiji, odkoder pride v Ljubljano.
Bivša člana naše «pere. gg. Josip Gostič in Jlarjan Rus, bosta sodelovala v petek zvečer v Verdi jevi operi : Rigoletto s katero sa proslavi 25-letaica umetniškega delovanja prof. Osi [«i Šesta. Tudti zasedba ostalih vlog je zanimiva. Naslovno vlogo jk>-je g. Primožič, ki je brez dvoma eden najboljših Rigolettov, kar jih je nastopilo v naši operi. Gildo bo pela prvič gdč. Nolli/je-va. Maddaleno ga. Kogojeva in Sparafuoila g. Betetto. Občinstvo vabimo, da z obilnim posetoni počasti jubilej prof. šesta, ki je bil vedno delaven na vse strani in bil skoro vselej vsem, ki so se obrnili nanj za pomoč, na razpolago. Tako naj bo častna dolžnost našiga občinstva, da prisostvuje v petek proslavi v operi.
Znamenita plesna umetnika Pia in Pino Mlakar prideta zopet v Ljubljano na enkratno gostovanje v ponedeljek 4. aprila v operno gledališče. Pod njunim vodstvom in z njunim sodelovanjem v glavnih dveh vlogah se bo ponovila izvedba Lhotkovega baleta »Vrag na vasi:;, pri katerem nastopi tudi del baleta zagrebškega gledališča. Uprava bo izvedla to gostovanje le, ako bo odziv ljubljanskega občinstva zadosten in bo do nedelje 3. t. m. prodano dovoljno število vstopnic. Zato prosimo in vabimo interesente, da si kupijo vstopnice pri dnevni blagajni v oneri pravočasno.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, '2. aprila ob 20.15.: Smuk smuk. Nedelja. 3. ob 16.: Smuk smuk.
MAKlBUKähO GLEDALIŠČE
Sreda, 30.: Zaprto. Četrtek, 31.: Nečak. Red B.
V nedeljo dopoldne je bila v Kranju redna glavna skupščina sokolske župe Kranj, ki je bila odlično obiskana. Dvorana je bila lepo okrašena, s pročelja Narodnega doma pa je plapolala ogromna državna zastava.
župni starešina br. Jaka špicar je toplo pozdravil delegate, predvsem pa zastopnika saveza SKJ dr. Branka čipčiča iz Beograda. Brzojavni pozdravi so bili poslani I. sokolskemu starešini kralju Petru, ministru za telesno vzgojo naroda in Savezu SKJ v Beogradu. Brat špicar je končal svoj nagovor z vzklikom: »Veliki Stvarnik, daj moč, zdravje in srečo našemu mlademu kralju, da nam bo zgradil veliko, močno in nepremagljivo Jugoslavijo!« Sokoli iz Kranja so nato zanosno zapeli državno himno. Starešina je dalje orisal sokolske nalege in smotre v tem, da se vzgaja telesno in duševno močan narod in da delujemo na zbližanju slovanskih narodov in držav. Iskreno je pozdravil v Kranju bivajoče brate Čehe in je naslovil bratske pozdrave češki obci sokolski in vsemu češkoslovaškemu narodu. Spomnil se je med letom umrlih bratov in sester: Tomaža Ma-saryka, Renate Tyrševe, škofa Uccelinija, Ivana Bajžlja, saveznega gospodarja Branka živkoviča, blagajnika Momčila Brano-vačkega, dr. Ljudevita Pivka, Mateja Hu-bada in tragično preminulih starešin z Bleda in Gorja Ivana Kende in Jakoba Kunstlja.
Poročila tajnika, načelnika in drugih či-niteljev so pričala, da je bilo sokolsko delo v minulem letu najbolj razgibano m najuspešnejše, odkar obstoja župa. Edinice so deloma korporativno. deloma z močnimi cleputacijami sodelovale pr! razvitju članskega prapora Sokola na Blejski Dobravi in naraščajskega prapora v Stražišču, na slavi planinskega polka v škofji Loki, pri razvitju I. deškega prapora v Kranju, pri
Sokolsko društvo Ljubljana - Šiška obvešča vse svoje članstvo, da bodo odslej statistične uradne ure vsak četrtek od 18. do 20. ure v Sokolskem domu. Vabimo članstvo, da se teh uradnih ur čimbolj poslužuje in pri tej priliki poravnava svoje obveznosti napram društvu.
Mursk0 sokolsko okrožje Ljutomer. V nedeljo je bila seja Murskosokolskeea okrožju v Ljutomeru, na kateri so se razpravljale razne važne tekoče zadeve, zlasti propaganda in priprave za vsesokoJski zlet v Pragi, kamor je prijavljenih deslej 25 čianov in članic, po večini telovadečih. Sklepalo se je nadalje o društvenih nastopih, ki so predvideni o okrožju in sicer v 5 edinicah v teku junija, julija in septembra in to v Ljutomeru 12. junija, v Verže-ju 26- junija, Sv. Jurij v maju. Cven ali štrigova dne 10. julija, okrožni zlet pa dne 11. septembra v Gornji Radgoni. Tok-me članstva :n naraščaja bodo v Ljutomeru za vse edinice v okrožju 16. junija popoldne, mladinski dan dne 18. septembra, tajni pešizlet v septembru. Pri volitvah je bil z malo spremembo izvoljen po večini star odbor z br. Slavkom Stopa.r-jem in s. Ogorelčevo Marico na čelu.
odkritju spomenika dr. Ivanu Tavčarju na Visokem ter pri odkritju spominske ploiče
inž. Ivanu Gosarju v škofji Loki, pri otvoritvi Petrovega okrevališča v Kranjski gori in pri otvoritvi dvorane sokolskega doma v Žirovnici.
2upni zlet llTjulija na Jesenicah je veličastno uspel. V sprevodu je korakak» 2.822 oseb, pri javni telovadbi pa je nastopilo okoli 2.000 telovadcev in telovadk. vštevši vojaštvo, župa je imela 94.247 dohodkov in 90.907 din izdatkov. V 31 edinicah je včlanjenih 4.929 članstva naraščaja in dece. Kljub čiščenju je bilo v preteklem letu vpisanih 157 pripadnikov več kakor v letu 1936. Vsa poročila ao bila soglasno sprejeta.
Burno pozdravljen je povzel besedo dr. Branko čipčič. Sporočil je sokolske pozdrave iz prestolnice in poudaril, da Sokolstvo v središču države budno zasleduje delo Sokolstva v obmejnih krajih. Pozval je navzočne, naj se v častnem števihi udeleže zleta v Pragi, kjer bomo z drugimi slovanskimi narodi složno manifestirali za slovansko stvar. Njegov govor je bil večkrat prekinjen a viharnim odobravanjem. Savezu SKJ je bila poslana v potrditev lista z Jakobom špicarjem na čelu. Sokolski pevci iz Kranja so zaključili tmpozant-no skupščino s himno »Hej Slovani«. Pela je vsa dvorana.
Iz Zagorja
z— Smrt uglednega nmža. Po dolgim bo-lehanju je umrl v oonedeljek zvečer upokojeni steklarski mojster g. Josin Ernejc. star 6S let. Zagorj? je izgubilo z njim enega izmed redkih odkritih in poštenih mož. Pokojni Ernejc se je izučil v steklarski stroki ter svoje znanje izpopolnil tudi v tujini. Dva krat je bi! v Ameriki, kjer si ie prislužil lipo premoženje. Potem je delal v zafforski steklarni ter bil po njeni ukinitvi upokojen. Dokler mu je zdravje dopuščalo, je rad zahajal med zeleno bratovščino, ki je zdaj izgubila zvestega in značilnega člana. Polig soproffa žaluje za njim sin Josip, ki je uffieden posestnik, trgovec in gostilničar v Zagorju. Mnogoštevilni prijatelji in znanci bodo ohranili Josipa Ernejca v lepem «spominu. Žalujočim iskreno sožalje.
RADIO
Sreda 30. marea
Ljubljana 11.30: Prenos iz Splita: spuščanje v morje prve jugoslovenske torpedov k e. — 12: Radijski šramel. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Operni odlomki (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Novi smisel narodnih običajev (prof. N. Kuret). — 18.20: Sev-dainke (plošče). — 18.40: Beograd, ki umira in vstaja v novo življenje (g. V. Regally i. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Kiplingova dela m njih pomen za našo mladino. — 19.50: šah- — 20: Koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani. <ür. prof. L. M. škerjanc. — 21: Klavirski koncert (plošče). — 21.15: äramel kvartet »škrjam-ček«. — 22: Napovedi, poročite,. — ».15: Za oddih (plošče).
Četrtek, ,31. marra
Ljubljana 12: Nekaj okroglih za čas. -— 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Operetni napevi (plošči). — 14: Napovedi. — 18: Koncert Radijskega orke-stra. — 18.40: Slovenščina aa Sloveaoe (<Jr. R. Koèa riè). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.50: 10 minut zabave (član Nar. g! x). Fr. Lipah). — 20: Koncert: Pevsko društvo *Li-ra-: iz K«n»>rka. Radijski orkester in plošče.
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Operetna gladim (Radijski orkester).
Beograd 16.30: Violinske skladbe, narodne pismi in plesi. — 20: Orke^trairci in pevski koncert. — 22.15: Godalni kvartet. — Zagreb 17.15: Orkestralni in pevski koncert.
—	20: Prenos iz Beograda. — 22.20 : Ples.
—	Praga 19.15: Plošče. — 19.55: Zvočna igra. — /1.25: Komorna glasba. — Varšava 19.30: Zborovsko petje. — 20: Pester gla* beni spored. — 22.20: Komorna glasba. — Sofija 17.30: Vojaška godba. — 20.45: Straus-sove iwmi. — 21.25: Lahka godba in ples.
—	Dunaj 10.50: Ljudska glasba. — 12: Or-kertter. — 17: Virtuozna. mraika. — 1$: Komorni koncert. — 20: Pester a<K>re>d. — 20.45: Operna glasba. — 22/30: Plesna muzika. — Berlin 19.10: Schumannov? skladbe.
—	20: Plesni večer. — 22.30: 1% Stuttgarts.
—	München 19.10: Opere>tmi večer. — 21.10: Kan tata o petju. — 22.40: Nočoi koneert i«, Hamburga. — Stuttgart 19.15: L*»hka glasba. — 20.15: Plošče. — 20.45: Beethovnove skladi*». — 22.30: N mška lahka glasba. — 24: Pester glasbeni spored.
SO 1°	pasto


($0
Veliko zastopstvo avtomobilov najbolj
znane znamke
išče za vodstvo svoje velike avtomehanične delavnice mlajšega, spretnega, marljivega in energičnega
ltiojsfra-poslovodjo
jugoslovenskega državljana, s perfektnim znanjem tudi nemškega jezika. Pismene ponudbe v obeh jezikih ter fotografijo nasloviti na »Inserta«, oglasni zavod, Zagreb, Jelačičev trg 4 pod šifro »Pouzdana sila«.
Tvrdka Lovro Demšar
sporoča, da je dne 28. t. m. po težkem trpljenju preminula njena dolgoletna in marljiva uslužbenka, gospa
PAVLA MALI
Pogreb bo v sredo, 30. t. m. ob 2. uri izpred
mrtvaške veže Splošne bolnice.
Zvesto sodelavko ohranimo v trajnem spominu!
LJUBLJANA, dne 29. marca 1938.
LE OGLASI V „JUTRU" IMAJO NAJVEČJI USPEH!
Jackson Gregory:	5
Juana Castanares
koman
»Bojite se, to je vse,« se je Kid zasmejal. »A le zakurite, če hočete. Čim bolj svetlo bo, tem bolj zame. — Moj Bog, kako ste občutljivi!«
Pohitela je bila h košari z drvmi in strahoma odskočila, ko je z dolgim korakom stopil ob njeno stran.
»Kaj ste tako plašni, plavolasa lepotica Guera?« je Kid nestrpno dejal. »Saj vas ne mislim zadaviti! Ali sem mar ljudojed, ki žre mlada dekletca? Stojte! Ne izmuznete se mi! Ne izpustim vas — «
Tedajci je planil skozi odprto okno jasen, smrt-nohladen glas. Čeprav ni zvenel dosti močneje od običajnega pogovora, jima je udaril na ušesa kakor vzbuh:
»Tako ti Boga, Kid French, primi za samokres in brani se!«
DVA ODJAŠETA, EDEN OSTANE
Kid French, ki ni bil drugače nikoli v zadregi za besedo, je kakor nem z odprtimi usti strmel v vsi-ljenca. Presenečenje ga je bilo omamilo. Tako varnega se je čutil pred vsako motnjo, tako prepričan je bil, da danes ne bo več srečal Hawka, in zdaj mu je donel njegov glas na uho kakor glas
žive pogube. Hawkova glava se je pokazala v okenskem okviru, in cev njegove puške je iz razdalje nekaj korakov pomerila nanj.
Ko ga je prvi strah minil in je še vedno čutil življenje v sebi, se je Kid French hitro spet zbral Sekunda za sekundo je minevala, ne da bi bil počil strel, ki bi bil moral dati Hawkovim besedam poudarek. Kid se je ta čas utegnil spomniti svojega samokresa, ki mu je le rahlo tičal za pasom, a spoznal je bil, da bi ga že prvi mig s prstom utegnil stati življenje. Zato se je odločil in vrgel obe roki visoko v zrak. Ker je precej dobro poznal ljudi, je vedel, da s tem ne tvega ničesar; je še vedno na svetu dovolj norcev, ki ne sprožijo, če nasprotnik iztegne roke kvišku. In Hawk je bil izmed teh norcev.
»Vdam se,« je negotovo zastokal Kid, in ustnice so se mu spačile. »Uj—jel si me k—kakor jagnje«
»Zelo me mika, da bi te upihnil, naj primeš za orožje ali ne,« je rekel Hawk, in Kida Frencha je izpreletela mrzla zona.
»T—to bi bil um—mor,« se je zarežal.
»Umor? Če ubijem podlega črva, kakršen si ti? Zoprna žival!«
Kid French si je obliznil ustnice in globoko zasopel. Ne, tako dolgo človek ne čaka, ako res hlepi po krvi.
»Beži, beži,« se je ohrabril. »Niti dotaknil se nisem gospodične, če ti je toliko do tega. Nič ža-lega ji nisem mislil storiti. Samo —«
»Jezik za zobe!« je kriknil Hawk. Jezilo ga je, da se je bil spustil v prerekanje, namesto da bi bil
Kida pri priči ustrelil. A ta ga je pravilno sodil: Hawk ni bil zmožen pomeriti na človeka, ki je stal pred njim in držal roke kvišku.
Guera razen prvega presenečenega vzklika še ni bila dala glasu od sebe S Kidom vred je mislila, da mu bo Hawk pognal svinčenko v glavo, in zdaj se ni mogla ne ganiti ne izpregovoriti. Še vedno vsa iznemogla od groze, je dihnila:
»Ne! Nikar ga ne ubijte!«
Kidov zbegani pogled je blodil med njima sem in tja, in spet in spet se je oblizoval po ustnicah.
»Tako je prav — to je dobra —«
»Guera Perrigo!« je rezko zaklical Hawk.
Celo zdaj se je zavedla, da jo imenuje spet »Guera Perrigo«, prav tako kakor prej, ko se je poslavljal In mahoma je zaslutila, zakaj Kid ni smel zvedeti, kdo je. niti ne, da sama pozna svoje pravo ime. In zdaj je tudi razumela da je Hawk prej čutil navzočnost tretjega človeka Zato je tako glasno govoril z njo. In že od prvega trenutka je imel namen da se nenadoma vrne.
»Da?« je rekla kakor da bi se dramila iz sanj. »Ali naj kaj storim?«
»Vzemite mu orožje A pazite! Držite se kar moči daleč proč od njega samo s prsti sezite po samokres Ako se gane, odskočite v stran — da ga lahko počim.«
Trepetala je in le s težavo brzdala mišice. S palcem in konci prstov je potegnila Kidu samokres izza pasu. Nato je odskočila. Zelo «e je morala premagati, da se ie dotaknila orožja. Zdaj ji je zdrknilo izmed prstov in zaropotalo na tla.
»Porinite ga z nogo v kot,« je rekel Hawk.
»Oh, saj teko ne storim ničesar!« je French zatrdil.
»V kot za vrata stopi!« je ukazal Hawk. »Postavi se z obrazom k steni! Zdaj pridem noter.«
»Le daj!« je Kid zagodmial. Smrtni strah ga je bil minil. Jeza in osramočen;^ sta kipela v njem, že zdaj je mislil na maščevanje. Zal mu je bilo, da se prej ni upal ustreliti.
Hawk je zlezel skozi okno, ne da bi spustil Kida Frencha izpred oči, vsak trenutek nàred, da sproži samokres.
»Če bi le vedel, kaj naj storim s teboj,« je za-mrmral, ko je bil v koči.	^
»Izpusti me — to je edino, kar moreš,« je med zobmi zarenčal Kid. »Čim prej, tem bolje! In ko se prihodnjič srečava —« je izzivalno dodal in prilil ploho kletvin in grdih psovk izza krčevito spačenih ustnic.
Hawk mu je jezno ukazal, naj molči.
»S pištolo te česnem po butici, pa si odpravljen,« je rekel, in Kid French se je ugriznil v jezik.
Zdaj si je Hawk prvič privoščil pogled na dekle, ki je stalo zraven njega. Bila je strahotno bleda in njene oči so se otroško dvigale k njemu. Torej mu ie vendar že neomejeno zaupala, njemu edinemu izmed vseh ljudi, kar jih je poznala.
»Kaj bi bilo, da se niste vrnili!« je zašepetala.
»Nikar ne izgubljajte poguma!« je rekel s hrabrilnim glasom.
MALI OGLASI
Beseda 1 Oln. davek 3 Din za SUro all dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln.
Delovodja
dobi takoj mesto za elektrotehnično obrt. Poizve se Dolenjska cesa 23a, Černe.
6419-1
Frizerko
'dobro moč, sprejme proti dobri plači Salon Vreček, Ljubljana VII, Celovška 30a 6427-1
2 frizerki
dobro izurjeni ter prakti-kantko, sprejmem takoj t stalno službo. Rep Viktor, frizer, Ljubljana, Gled.iii-ika S.	6417-1
Brivski pomočnik
dober delavec, dohi stalno službo takoj pri Ivan Vozlič, Celje.
6425-1
Kleparski pomočnik
dobro izurjen v vodovodni inštalacijski stroki, vojaščine prost, dobi takoj stalno službo. Ponudbe s točno navedbo do*-danjih služb je poslati na podruinico Jutra v Celju pod značko »Dobro izu/jen«.
6423-1
Dobrega
lesostrugarja
ln vajenca Išče za ta koj Rojina Prane, Kolo dvorska ul. 8. 6083 1
Brivski pomočnik
dober delavec, dobi službo pri Ivan Gjurin, Kamnik. Takojšen nastop.
6388-1
Kuharico
pridno, pošteno, ki zna dobro kuhati, sprejme družina. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
640S-1
Natakarico
pošteno, pridno, simoatič-no, od 19 do 25 let, staro, sprejmem takoj. Dobrodošlo znanje nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Koroško«.
6384-1
Vrtnarja s prakso
r kulturi trajnic, lepotič nega grmičevja in konifer, sprejmemo. Posestvo Selc p. St. Vid pri Stični.
5859-1
Dekle za vse
pridno in pošteno, ne izpod 30 let staro, dobi službo pri samostojni sospej. — Fonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljše«.
6382-1
Samostojne
kuharice
dekleta za vsa hišna in kmečka dela, doSt službe v posredovalnici Wolfova 10. fstotam je prenočišče za ženske in se naroča list »Gospodinjska pomočnica«.
6380-1
Prva jugoslov. tvornica vagonov
v Slav. Brodu potrebuje takoj vešče mizarje, eiektri-karje, železostrugarje in pleskarje.
6399-1
Natakarico
čedne in prik^pljive zunanjosti, mlajšo, spreime boljša gostilna Nas ov v vseh poslovalnicah Jutra.
6392-1
Krojaškega
pomočnika
kateri ima veselje tudi za izvežbanje v damskem delu, sprejmem takoj Pleško, Cankarjevo nabrežje 3.
6402-1
Brivskega
pomočnika
sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6411-1
Knjigovodja
mlajša moč, z dovršeno trgovsko akademijo ali s pra-leso, dobi nameščenje. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo osebnih podatkov, dosedanjega zaposlenja in referenc ie poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zavarovalnica 777«.
6410-1
Krojaškega
pomočnika
ki ie vajen vseh del, mlajšo moč, sprejmem takoi. Franc Gerjevič, krojač Brežice.
6416-1
Beseda 1 Din. davek 3 Oln za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vrtnar
samski, vešč v sadjarstvu, cvetlicah in zelenjavi, z več-leno prakso in spričevali, išče službe. Dopise na ogl. odd Jutra pod značko »Samostojen«.
6430-2
Gospodična
24 let stara, z znanjem nemščine in hrv*5č:ne. išče mesta k otrokom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6403-2
itllllllll'ljlllllllliliilllllllllllillliHitiil'liiiii'ilinmiii'nini!
Vajenci (ke)
•^■■iii)(nM>trinMifiiiiMiirn:>TitfKi(iiiT»iiiiitiiiiitifniRmi> Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro al) dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Mehanične obrti
ali kliučavn-čarske, se želi izučiti 16 leten zdrav, močan fant z vso oskrbo in to na deželi. Prašnikar Ivan Zg. Šiška 310.
6395-44
1KKEHIRAJTE \ „JUTItll"!
Pouk
ijca-aa i Ulli aavei <3 Din za àuro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Inštruktor ja(ico)
za italijanski jezik, iščem. Ponudbe pod »Konverza-cija« na ogl. odd. Jutra.
6397-4
SNSERIRAJ V „JUTRU"!
Strojepisni pouk
Večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Dva oddelka — od pol 7. do s in od pol 8. do 9. zvtČT. Najmodernejša strojepisnica, na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. — Vpisovanje dnevno od pol 7. do 8. zvečer. Šolnina najnižja. Pričetek pouka 4. aprila. Tečaji 2 do 4 mesece. — Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15.
6396-4

VajuoLo- 3 o. t.nt.
YJL O. hju, apj^eex^
Radi velikega zanimanja prosimo, da st pravočasno rezervirajte prostore i
Prodam
Beseda i Uln Javen j Din za Sltro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjš) znesek 17 Din
Voluharje
preženeš usresno z Zelio pasto. Tuba z navodilom Din is.50. V4 kc doza Din 75 Sever & Komp.. Ljublana.	5860-6
Gg. Frizerji!
Aparate za trajno ondu lacljo ln pribor za gotovino in na obroke dobite po najnovejših cenah. Josip Pavlečič— električar Zagreb. Deže lifeva ul. 76. 6062 6
Kočija
eno in dvovprežna naravno lakirana ugodno naprodaj. Kamnik Mai strova 3.	6084 6
Radi selitve
ugodno prodam kuhinjsko pohištvo, kauč in fotelie, omare, perziiske preproge in še druge stvari. Ogled palača Dunav, vrata št. 22, II. nadstropje, vhod Beethovnova ul. 14.
6329-6
Motorno kolo
s prikolico
Harley Davidson 1200 ccm v zelo dobrem stanju, nove pnevmati ke prodam radi naba ve avtomobia. Naslov v vseh poslov. Jutra.
5956 10
Prodam Indian 750
demontiran, nr.v, bati, cil. prebrušeni Garaža Kopač. Frankopanska.
6385-10
Ford avto
poltovorni, dobro ohranjen, ugodno prodam. Sv. Petra cesta 48.
5283-10
Les
2 lekarniški
tara tehtnici
nosilnost do i kg. br^zhib ni, žigosani, iz medi, brez omarice, agodno prodam. Lekarna Hočevar, Vrhnika.
6343-6
Kufzim
Seseda I Din. davek t Din za šiTro aJl daian)? naslova 5 Din. Najmanjši 17 Oln
Fotelje in mize
rabljene a v dobrem >tanju za opremo pisarne kupimo takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fotelji«.
6393-7
Avto,nt o t o
tieseda 1 Din. davek -Din. es šUro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši rTPtPk 17 Din.
Motorno kolo
znamke Diamant 98 ccm — prodam. Ljubljana, Tržaška 92. Vič.	6420-10
tieseda i Uil davek Din za šifro al) daianje naslova 5 Din Najmanjš) znesek 17 Din
Bukova drva
napol suha, postavljena na dom, prodam vsako količino Cena po dogovoru. Naslov v vsen poslovalnicah Jutra.
6*86-15
Javorovih desk
tri kubične metre bo prodanih na javni dražbi v Tržiču, v Predilniški ulici št. 1 25. aprila ob 11. uri. Na dražbo opozarjamo interesente.
6333-15
CZEEEB
Beseda i Om davek j Din za slfro ali dajanje oasiova 5 Din NqimanJSt znesek 17 Din.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje, delnice 3% obveznice vnovčuiem po najvišii ceni takoi * gotovim. Kupujte srečke Dri. razredne loterije v moji kolekturi »Vrelec «eie«. AL. HLAN1NSEK Ljubljana, Beethovnova 14. Telefoo 35-10. Irg. agenrura za bančnt io kreditne posle.
25-16
Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe:
Posest
reseda • Din davek j Din za Sltro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Stavbene parcele
so naprodai v Celju. Vpraša se pri Faninger, Glavni trg št. 8, Celje.
6424-20
Prodam ali
zamenjam
za protivrednost v Mariboru stavbni prostor ca 5.000 kv metrov na periferiji Ljub-jane. Zraven vodovod in elektrika. Pripravno za kako obrt ali vrtnarijo. Suštaršič Leopold. Maribor, Wattova ulica 3-1.
6297-20
LokalU
öcneu. * Uni laven 4
Din za šuro ali dajanje naslova 5 DLn. Najmanjš; znesek 17 Din.
Trgovino
z mešanim blagom in inventarjem oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj oddam«.
5814-19
Pisarno
na dvorišču. Kolodvorska 18 oddam. Vprašati pri hišniku 6415-19
Stanovanj?
odtla
Beseda 1 Din, daveK J Din za Slfro al) dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trisobno stanovanje
v centru mesta, oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
6381-21
Enosobno
mansardno
stanovanje, oddam maja na Bleiweisovi cesti št. 9. Informacije II. nadstr., levo.
6412-21
Maločlanski družini
oddam enosobno stanovanje za april. Rožna dolina Cesta VI, 4.
6414-21
Štev. 15.040-1938.
NATEČAJ.
Na podlagi sklepa predsedništva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu z dne 22. marca 1938. 1. pod čl. 6 sej. zapisnika se razpisuje s tem natečaj za izpopolnenje :
1.	za pet mest pomožnih dnevničarjev z dovršeno pravno fakulteto s plačo od din 1200.— za prve tri mesece službovanja, a dalje s plačo od din 1350.— mesečno.
2.	za dve mesti pomožnih dnevničarjev z dovršeno filozofsko fakulteto in diplomo iz matematike s plačo din od 1200.— za prve tri mesece službovanja, a dalje s plačo din 1350.— mesečno.
3.	za tri mesta diplomiranih absolventov ekonomsko-komer-cijalne visoke šole s plačo od din 1200.— za prve tri mesece službovanja, a dalje s plačo din 1350.— mesečno.
4.	za deset mest pomožnih dnevničarjev s popolno izobrazbo srednje šole oziroma trgovske akademije in maturo s plačo din 1200.— mesečno.
5.	za štirideset mest pomožnih dnevničarjev z najmanj štiri-razredno srednjo ali njej enako šolo s plačo din 1000.— mesečno.
Pogoji za nameščenje so sledeči:
a)	da so reflektanti državljani kraljevine Jugoslavije in da so vešči srbo-hrvatskega ali slovenskega jezika.
b)	da so dovršili 18. leto življenja m da niso starejši od 35 let.
c)	da imajo telesno, duševno in moralno sposobnost za službo pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev.
d)	da so brezhibnega vedenja tei da niso Dili odpuščeni iz službe Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali iz kake druge javne službe.
e)	da ne stoje pod skrbstvom ali konkurzom, da niso v preiskavi ali pravomočno obsojeni za zločinstvo ali prestopek iz koristoljubja ali za prekršek prometne ali poslovne tajne (§ 186 Zor-a).
Poleg tega morajo Imeti reflektanti lep rokopis, a za mesta pod 5. imajo prednost oni, ki so vešči strojepisja.
Izbrane osebe bodo poklicane postopno v službo, po službeni potrebi.
Prošnji ima vsak prosilec priložiti: rojstno spričevalo, domovinski list, spričevala o dosedanjem poklicu, o zdravju, vedenju, goiv-a spričevala, liste o zakoniti zakonski zvezi, o letih otrok Z v je se mora dokazati s spričevalom zdravnika Osrednjega urada zii zavarovanje delavcev ali njegovih krajevnih organov ali zdravnika državnih ali samoupravnih oblasti ter s še enim spričevalom izdanem po državnem ali drugem javnem dispanzerju odnosno zdravniku specijalistu za tuberkulozo.
Lastnoročno pisane ponudbe in s popolnimi dokazili opremljene prošnje morajo prosilci nasloviti na Osrednji urad za zavarovanje delavcev najkasneje do zaključno 23. aprila 1938. L do 12. ure dopoldne.
Na zakasnele ali nezadostno opremljene prošnje se ne bo oziralo.
Namestitev vseh sprejetih oseb je začasna in traja, v kolikor službeni odnos ne bi bil prej razrefen <§§ 4 in 11 Pravilnika o službenem odnosu dnevničarjev) do 31 decembra 1938 zaključno ko preneha s tem. da se v 1939 letu lahko ponovno sprejmejo v službo odnosno morejo nameščenje podaljšati v mejah v budžetu odobrenih mest za to leto.
OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V ZAGREBU.
4-sobno stanovanje
pripravno zlasti za pisarniške lokale, oddam \ Dalmatinovi ulici v naiem za 1. maj. Naslov v vs.h poslovalnicah Jutra.
6364-21
Štirisobno
stanovanje
komfortno, z vrtom oddam v vili. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6426-21
./J uimiliKt
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
strogo separirano, oddam 1—2 osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6409-23 Oddam sobo
lepo opremljeno, s parketom in elektriko. Mestni trg 17-1. vrata 8. ev. prazno solr.čno, Bleiweisova 9-1.
6406-23
Domač
cvetlični med
trudi najceneje J Menart. Domžale. 6142 33
Beseda 1 Din davek 3 Din za širro all dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Lovski pes
nemški kratkodlaki, z izvrstnim nosom, dobro dresuro naprodai radi opustitve lova star 3 leta. Naprodaj puška kal. 8 z daljnogledom. — Martin Gjurin, Kamnik.
6401-27
Lepo solnčno sobo
za dve ali tri osebe, s hrano in vso oskrbo, poemi oddam. Sv. Jakoba trg 5.
6418-23
Veliko sob •
prazno, lepo in zrrčno, s souporabo kopalnic oddam takoj. Ilirska 8 II. n.. levo.	407-23
Opremljeno s bo
s posebnim vhodom, ačno v sredini mesta, odC-m T. aprila. Naslov v vs.h poslovalnicah Jutra.
( 8-23
r >l>
4
deseaa i L>m daven s Din. u> iifrc al) da inj»-aaslova 5 Din Nalmanjši znesek 17 Olii
Sobo
išče gospod, po možnosti z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »1. april«.
6404-23a
Dopisi
Vsaka beseda 2 din; da^ vek 3 din. za dajanje naslova 5 din. najmanjši znesek 20 din.
Drago Černe
Izpit jutri četrtek ob devetih trideset.
6398-24
»Emil A«
Dvignite nujno pismo pod prvim znakom.
6429-24
fallili1/!
Gospod v službi
bi se rad spoznal s kuharico ali služkinio. Žen;tev ni izključena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Resno«.
6387-25
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjš znesek 17 Din.

Xajbol jšl trbovef ?skl
PREMOG
brez d rahu, koks, suha drva
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 6, Telef 20-59
Tisoče zahval prejema »MORANA«
ttOOFIMA KOZMETIKA- S P U I T
JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE
42
Ko hoče nato jadrno umakniti glavo, se udari z njo še ob okno, tako da izgubi vso pamet. Džimi porabi to priliko: po bliskovo plane skozi okno in smukne pod omaro...
Urejuje Davorin Savljen. — laiaja sa fconzordl »Jutra« Adoli Ribnikar. - Ze Narodno tiskarno d. d. tot tiskaraarja Fran Jeran. - Za inseratnl del le odgovoren Aloja Novak. - Val v LJubljani