Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din* 20‘— inozemstvo Din 30	.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu šiev. 13.633.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. e UPRAVN1ŠTV0: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
?®'4nina plačana v gotovini. ŠTEV. 184.
  nr-nir— n—m—iiwii»»mih . :>*•««•*».
Posamezna številka Din 1—, LETO Ui.
Priznajte barvo!
Dan na dan zatrjuje esdeesarski tisk, da SDS ni zainteresirana pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt ia industrijo, na dan ponavljajo tudi vsi njeni prikriti in nepokriti eksponenti to gorosta-«no neresnico. Ne čudimo se seveda, če se esdeesarski tisk le gorostasne neresnice ne sramuje, ker poznamo moralno akovost tega tiska. Čudimo pa se, da to grdo neresnico tudi vsi oni Uliiki in trgovci, ki kandidirajo na es-ee‘Sarski listi in ki jih javnost vendar ..e hotela identificirati z esdeesarskim ! _ oin. Ju tem gospodom naš apel, da Poznajo barvo!
Predvsem ©no vprašanje: Ali so vsi 1jr kandidati »nestrankarske« liste člani SDS ali niso? Vsa javnost jih pozna le kot pristaše SDS, ker so skoraj vsi svojo pripadnost h SDS že opetovano in javno deklarirali. Ali je morda kdo od gospodov izstopil v zadnjem času iz SDS? Ali je bil kdo od gospodov vendarle tako možat, da je premagal vso komodnost in na vse udarce slovenskemu gospodarstvu, ki jih je zadala SDS, odgovoril z izstopom iz te propadajoče stranke?
Zakaj jasno ko beli dan je, da je kandidatna Usta, ki je sestavljena iz samih izrazitih pristašev SDS tudi esdeesarska Usta. In samo pomilujemo one gospode,
. kljub tej jasnosti trde nasprotno!
Ce pa so gospodje kljuki vsem grehom -DS še vedno njeni člani, in če vseeno strjujejo, da ni iz samih članov SDS sestavljena lista esdeesarska, potem pa zadeva poštenost, da poilajo javnosti jam-s*vo, da so se res oprostili esdeesarske komande in da bodo njeni kandidati v fesnicj vodili samo strokovno, gospoda r-nestrankarsko politiko v Zbornici. _iti sence takega jamstva pa nismo °ziveli. Nasprotno samo težke dokaze, da o takem jamstvu ni mogoče niti govoriti. Pogajanja je v imenu obrtnikov in trgovcev, ki so pristaši SDS, vodil <*. dr. Kramer. Zakaj jih ni vodil kak obil-n k a , trgovec? Kaj So gospodje ukrenili, da vsaj v bodoče ne bo v njih imenu sklepala SDS?	J
si|° lom'i kopje za njih listo es-deesarski tisk. .Kaj mislijo gospodje, da je javnost res tako naivna, da bo verjela
da se eksponira esdeesarski tisk za n<jih
listo samo zaradi njih lepih oči? Ne pripisujte take naivnosti drugim, ker drugače beste vi sami veljali za tako naivne.
Toda esdesarski tisk ne brani samo iste esdeesarskih obrtnikov, on napada ‘Udi vs^ obrtnike in trgovce, ki niso za ^ listo. Aid je morda tudi to v programu gospodov, ki predlagajo esdeesarsko li-
ftt°’ d^io° l^r^n ‘'brlniki po listih
napadajo, kei nofejo	f	a-
ene stranke? Gospodje tudi v , onian z barvo na dan!	em	oz*ru:
•Je nad vse značilno, da se SDS ?Voje kislne firme sramuje in da jo zatajuje, roda, gospodje, zakaj delate to,tudi Vi? Če je po Vašem mnenju SDS tako slaba stranka, da jo je treba pred javnostjo ■zatajiti, kako morete biti Vi tisto žalostno sredstvo* ki naj SDS zopet dvigne? Kako morete istočasno zatajevati SDS in biti nje člani?
V	svojem oklicu nastopate proti vsem onim stvarem, ki jih je zagrešila SDS. Istočasno pa se eksponirate, da zavlada *. DS tudi v zbornici. Ali res ne spoznavate nekorektne nedoslednosti, ki je v tem \ asem postopanju? Ni mogoče sedeti na dveh stolih in ni mogoče, da se danes sramujete dejanj SDS, jutri pa zopet delate za SDS. Ali ste za SDS in previzamete tudi vso odgovornost za njena dejanja in krijete vse njene grehe, ki postanejo tudi vaši grehi, ali pa ste proti SDS in izstopite iz stranke.
Nobenih izprememb v bližnjem času.
Bled, 19. avgusta. Po izjavah, ki so jih na večer dali na Bledu navzoči ministri, so novinarji dobili vtis, da ^bližnjem času ni pričakovati nobenih sprememb.
Beograd, 19. avgusta. Včeraj je bilo politično življenje v Beogradu popolnoma mrtvo. Skoraj vsi ministri so bili izven Beograda. Uzunovič, dr. Ninčič, Dušan Trifunovič in dr. Nikič so bili na Bledu, dr. šuperina, Pucelj in dr. Šibenik pa so odšli v Zagreb na sejo Hrvatskega selja-škega kluba. Tja odide danes tudi dr. Krajač. — Tudi dr. Srskiča ni v Beogradu. — Včeraj zato v Beogradu ni bilo nobenih dogodkov, ki bi zanimali politično občinstvo, razven izročitve beograjske občine novi upravi. — Vsa politična situacija se nahaja na Bledu in v Zagrebu.
—	To mrtvilo v Beogradu b» trajalo dotlej, da se vrne predsednik vlade.
Nekateri krogi pripisujejo veliko važnost seji Hrvatskega seljaškega kluba v Zagrebu. Drugi trde zopet, da na tej seji ne more pasti nobena važnejša odločitev, ker je vprašanje dr. Nikiča skoro že rešeno in so radičeve! v tem vprašanju spregovorili že svojo zadnjo besedo.
Precejšnja važnost se pripisuje tudi navzočnosti ministrov na Bledu. Tja je
včeraj dopotoval tudi minister dr. Vaša Jovanovih, ki zaradi svoje agilnosti uživa posebno zaupanje dvora.
Za časa bivanja ministrov na Bledu se bodo rešila nekatera prav važna vprašanja naše zunanje politike.
Splošno so opazili in komentirali dejstvo, da Boža Maksimovič ni odšel na Bled, med tem ko na drugi strani dr. Ninčič Bled prav pogosto poseča. Kakor trdi okolica g. Maksimoviča, pripravlja on gradivo za pritožbo proti volitvam.
»Če bi bile zdaj volitve poslancev v narodno skupščino,« pravijo Maksimoviče vi pristaši, »bi bili mi dobili dosti več glasov, kakor pa smo jih imeli prej.«
Kljub glasovom iz vrst opozicije, da bi bil položaj Bože Maksimoviča omajan, sodijo politični krogi,sda to ni točno. Res, da dr. Ninčič dela proti njemu, da se mu 03 ve ti za slabe usluge, ki mu jih je Maksimovič napravil na Bledu. Vendar pa Maksimovič uživa zaupanje krone in tudi, zaupanje predsednika vlad® Uzuno-viiča. Intrigo, ki se vodijo proti Maksimoviču, ne bodo rodile željenega sadu. Prav tako netočna je vest, da bi bil proti Maksimoviču dr. Srskič, ki je bil še do včeraj njegov sotrudnik.
Železniške konvencije z Grško podpisane.
Beograd, 19. avgusta. Včeraj ob 10.30 dopoldne so Ule v zunanjem ministrstvu v Atenah podpisane štiri konvencije, s katerimi je končno rešeno vprašanje železniške proge Gjevgjelija — Solun in vprašanj©.solunskega pasu. S tein so tudi končno odpravljena nesoglasja, ki s\» že leta obstojala med Jugoslavijo in Grčijo. Hkrati je bila podpisana tudi pogodba o zvezi in prijateljstvu med obema državama. Besedilo te pogodbe se bo registriralo v tajništvu Zveze narodov.
Glede na te zaključne podpise konvencij in pogodbe je grški zunanji minister Ilufos poslal dr. Ninčiču naslednjo brzojavko:
»Srečen sem, da morem javiti Vaši Ekscelenci, da so popisane štiri konvencije in pa pogodba o Zvezi in prijateljstvu med našima dvema državama. Ta akt je sijajen rezultat vašega miroljubne-I ga sodelovanja in tvori varen temelj splošne konsolidacije miru med narodi na Balkanu. Prosim Vašo Ekscelenco, da blagovolite izraziti Nj. Vel. kralju Srbov,
TEŽKE ČASE NAPOVEDUJE LJUB\ DAVIDOVIČ.
Beograd, 19. avgusta. Včeraj bi se bile imele vršiti velike manifestacije za novo občinsko upravo. Za manifestacijo so se delale že velike priprave. Iz raznih delov Beograda so se odpravljali veliki sprevcdi ljudstva z zastavami. Toda 11 prava mesta Beograda je obvestila pr sedmka občine dr. Kumanudija, da
\ se rnanifestacije prepovedane.
i>0	demokrati v hotelu
Imperial« veliko zborovanje. V nabito polni dvorani je govoril Ljuba Davidovič, ki se je naj prej e zahvalil Beogradu za demokratsko zmago. Za tem je govoril o politiki in o izjavah Uzunoviča in Maksimoviča.
»Z volilnim izidom,« je rekel Davidovič, »sem prav zadovoljeil. Nisem pa zadovoljen z načinom, kako so se volitve vodile. Z volilnim izidom smemo in moramo biti zadovoljni. O načinu volitev pa bomo govorili še v narodin skupščini.
Drugega izhoda za .možate ljudi ni — in zato priznajte barvo!
Hrvatov in Slovencev moje najglobje spoštovanje in udanost, ker je pomagal likvidirati prošlost in obnoviti sodelovanje, polno medsebojnega zaupanja, ki je imelo tako sijajen in srečen rezultat za obe državi. — Rufos.
Dr. Ninčič je na to odgovoril z naslednjo brzojavko:
>S posebnim zadovoljstvom sem sprejel brzojavko Vaše Ekscelence, v kateri mi sporočate, da je naše odkritosrčno prizadevanje kronano s podpisom konvencij in pogodbe o zvezi in prijateljstvu. Obnovitev zveze med našima dvema narodoma, ki ju spaja tradicionalna vez prijateljstva in skupnih interesov, bo brez dvoma mnogo koristila vzpostavitvi trajnega miru na Balkanu in ohranitvi stanja, ki je bilo ustvarjeno z mirovnimi pogodbami. Prosim Vašo Ekscelenco, da blagovolite sporočiti g. predsedniku grške republike čustva mojega najglobljega spoštovanja in vere v napredek in lepo bodočnost naših držav. — Dr. Ninčič.«
0	sedanji vladi lahko rečete, kar hočete, samo tega ji ne smete poroko^ati, da ne bo dolgo na krmilu. Karkoli rečete vladi, vse se vam odpusti. Le če dvomite v njeno trajnost, napravite smrten greh. Samo zaradi tega je Uzunovič. z nami nezadovoljen. — Ni samo to naš cilj, da Uzunovičeva vlada odide. Tudi ni to kako naše prfcporovanje, temv§č je to le grozna logika dogodkov. Naša država pod upravo sedanje vlade ne živi, temveč jo ta vlada le mrcvari. Nihče naj se ne vara. Mi gremo nasproti teškim dogodkom, mi gremo nasproti tistim časom, ko bodo govorili prazni želodci. Poplave so se spremenile v beračenje za milodare. Vlada gre in pravi celo, da sc poplave še prav prišle, ker bo zemlja drugo leto bolj rodovitna.«
ČEŠKOSLOVAŠKI OFICIRJI PRI KRALJU.
Bled, 18. avg. Danes je sprejel kralj Aleksander' v avdienci delegacijo češkoslovaških oficirjev z generalom Jametom na čelu. Kralj je generala odlikoval z redom sv. Save II. razreda, oficirje pa z redom Belega orla V. razreda.
Seja HSK v Zagrebu.
Zagreb, 19. avgusta. 0 včerajšnji seji Hrvatskega seljaškega kluba je bil zvečer izdan naslednji komunike:
Seja Hrv. selj. kluba je trajala od 9.30 do 12. 45. Navzočih je bilo 43 poslancev, vse predsedstvo, trije ministri: Pucelj, dr. Šibenik in dr. Šuperina in dva državna podtajnika: Neudorfer in dr. Pernar. Državni podtajnik inž. Košutič je bil zaradi bolezni v družini zadržan udeležiti se seje. Prisotnih je bilo dalje kakih 100 predstavnikov okrajnih organizacij.
Prvi je govoril predsednik HSS Štefan Radič, ki je imel eno uro trajajoč govor. Kake pol ure se je bavil s političnim položajem v obče, drugi pol ure pa je govoril o svojem razgovoru s predsednikom vlade. Povdaril je posebno važnost volitev v Dalmaciji, Črni gori in Srbiji, kjer so popolnoma strti nasprotniki narodnega sporazuma, ki je s tem dobil zase pomen pravega plebiscita.
Za Štefanom Radičem je več ko eno uro govoril minister Pucelj, ki je h koncu prečita! jako temeljito, vsestransko poročilo o kmetskem gospodarstvu in o načinu, kako naj se to gospodarstvo vsestransko povzdigne in razvije.
S teni poročilom so se bavili nato pred-1 sednik IISS, minister dr. Šuperina in državni podtajnik Neudorfer, ki so dodajali jako važne in praktične pripombe in predloge.
Minister dr. šuperina je poročal o kreditih, ki jih daje poštna hranilnica, ter o reformah, ki so se izvršile in ki se še Pripravljajo, da bo poštna hranilnica čim bolje služila kmetskemu narodu.
POPOLDANSKA SEJA.
Hrv. selj. kluba je trajala od 2.H0 popoldne do 8.30 zvečer. Popoldne je govoril najprej minister za agrarno reformo dr. Šibenik, ki je podal zelo izčrpno poročilo o agrarnem zakonu v Dalmaciji, 'la zakon je že dobil kraljevo predodo-brenje in je prešel že tudi skozi ministrski svet. Za tem je minister govoril o agrarnem zakonu za Južno Srbijo, ki je že gotov, ter o zakonu za Bosno in Hercegovino, kjer se je bavil posebno s popravkom nekaterih nepravilnosti pri podeljevanju pašnih pravic. Dalje je govoril
o	ureditvi agrarnih odnošajev v severnih krajih, t. j. v Vojvodini, Hrvatski in Slavoniji. Njegovo poročilo je trajalo tričetrt. ure.	*
Tudi k temu poročilu so naslednji govorniki dodali še mnogo dragocenih opazk in misli, kaljcr tufli konkretnih predlogov. S celo razpravo o tem predmetu se je h koncu bavil tudi predsednik HSS.	|
Potem je govoril še minister dr. Šnpe-rina, ki je podal jako važno in temeljito poročilo o svojem delu v ministrstvu za pošto od svojega nastopa pa do danes. Na koncu govora je dopolnil še svoje svoje dopoldansko poročilo o poštni hranilnici ter na to poročal o velikih radijskih postajah v Beogradu in Zagrebu in
o	ureditvi ladijskega brzojavljenja na vseh naših parnikih.
Jutri se bo seja ob 9 dopoldne nadaljevala. Dotlej pa bo odbor trojice pravnikov: dr. Šibenik, Kežman in Krnjevič, izdelal poročilo o predlogu, da se dr. Nikič na temelju zahteve 36 članov HS kluba izroči protikorupcijskemu anketnemu odboru.
BOLGARSKA VLADA KLEVEČE.
Beograd, 19. avgusta. Vlada Ljapčeva je začela razširjati vesti o napadih jugo-slovenskili komitskih čet na bolgarsko ozemlje. Vse te vesti so prazne kleteve.
Neiskren apel.
»Obilni Vestnik je objavil cd 37 obrtnikov podpisan oklic z ozirom na volitve v Zbornico za trgovino, obrt iu iiidu-strijo.
Silno zadovoljen je s tem oktirom es-deesarski tisk in tako »Jutro« ko . Slovenski Narod: hvalita oklic in ga priobčujeta v izvlečku. Tem manj pa bodo zadovoljni z ekliccm eni, katerim je namenjen, ker tako vodenega oklica še ni zlepa čitala slovenska javnost. Ves oklic ni pravzaprav nič drugega ko slab izvleček iz oklica združenih stanovskih list. Niti ene nove stvari ne prinaša oklic v Obrtnem Vestniku«, temveč nasprotno premolčuje celo stvari, ki se tičejo vsakega obrtnika.
Tako nič ne briga avtorje nepotrebnega oklica draginja in protidraginjski zakon, tako ne najdejo niti besede za zvezo Slovenije z morjem in tudi gospodarski svet in ustanovitev zakonodajne gospodarske zbornice ni našla milosti pri avtorjih izvlečka. Iu vendar so si vse te stvari v oklicu združenih stanovskih list omenjene in bi zato imeli avtorji novega oklica dolžnost, da se o njih izjavijo, ker vse to so temeljne zahteve vsega slovenskega gospodarskega sveta in obrtnikov se prav posebno.
Pri medlosti oklica v »Obrtnem Vestniku« se končno ni čuditi, če avtorji oklica tudi niso imeli poguma označiti stvari pri pravem imenu. Ne upajo se povspeti do tega, da bi povedali, da je današnje mizerije obrtnikov kriv slab gospodarski sistem, ne upajo se izreči nobene besede proti onemif centralizmu, ki je povzročil, da se skoraj že najmanjša dobava oddaja v Beogradu. Vidi se, da si gospodje se niso na jasnem, kje je glavni vzrok propadanja slovenskega gospodarstva in vidi se, da se gospodje še niso odločili za resen boj. Polovičarstvo v -pravem pomenu besede je oklic »Obrtnega Vestnika in to polovičarstvo je najmočnejša njegova diskvalifikacija.
Kakor pa je oklic kratkobeseden glede obrtniških zahtev in značilen po pomanjkanju vsakega odločnega tona — in mislimo, da obrtniki brez odločnosti nikamor ne pridejo —, tako pa je na drugi strani oklic poln neiskrenosti in gostobesednosti.
Tako se naglasa v oklicu, da organizirano obrtništvo — izpuščeno je: v SDS organizirano obrtništvo — odklanja vsako vmešavanje političnih strank v volitve v Zbornico. Nadalje se pravi, da odklanja to obrtništvo tudi vsa dnevna politična gesla in fraze, ki imajo samo ta namen, da zasužnjujejo obrtništvo političnim strankam. In dalje se pravi, da hočejo ti (v SDS edganizirani) obrtniki ščititi vsakogar ne glede na njegovo strankarsko pripadnost. In končno se pravi, da mora v Zbornici prenehati vsaka politika in da treba zapoditi politiko iz gospodarskih institucij.
Kako lepe besede, kako krasne fraze! Ampak gospodje bedo oprostili, če v iskrenost teh lepih besedi nihče ne veruje.
Zakaj če bi bile te besede res iskrene, potem bi moral biti tu podan dokaz, da je res mislilo sestaviti nestrankarsko in samo obrtniško stanovsko listo. Toda vsi ti najnovejši pristaši protistrankar-stva v gospodarskih zastopih ne povedo niti z besddico, da so se res potrudili sestaviti tako nestrankarsko listo. Nobene besede ni, da bi skušali doseči sporazum z Jugoslovansko obrtno zvezo, nobene besede ni o kakih pogajanjih z drugimi •skupinami obrtnikov. Vse njihovo ne-.slrankarstvo obstoji samo v tem, da so
združili vse obrtniške organizacije, ki so v rokah pristašev SDS in da so vse druge organizacije prezrli. In to naj bo nestrankarski nastop?
Pravijo, da odklanjajo vsako vmešavanje političnih strank v volitve v Zbornico. Sijajno! Toda ni še dolgo od tega, ko so mogli citati v Jutru«, da je vodil pogajanja v imenu SDS za volitve v Zbornico, ne kak obrtnik, tem več dr. Kramar, a na to dejstvo ti najnovejši nestrankarji molče. In mogli so čitati, da se je dr. Kramer pogajal tudi za obrtni odsek, ampak tudi to dejstvo so gospodje prezrli.
Pravijo nadalje gospodje, da so vedno pripravljeni ščititi vsakega posameznika ne glede na strankarsko pripadnost. Kje pa so bili ti gospodje tedaj, ko so se proti posameznikom uprizarjale najostudnejše osebne gonje? Takrat, ko je bil čas, niso nastopili, sedaj pred volitvami pa pravijo, da bodo nastopili. Kdo naj jim vendar veruje?
Pravijo, da so proti vsaki politiki v gospodarskih zastopih. Toda morda se gospodje spomnijo, da je za časa zadnjih skupščinskih volitev izšel v »Gostilničarskem listu' poziv, da volijo vsi obrtniki za »narodni« blok. Kdo od gospodov podpisnikov sedanjega oklica pa je tedaj proti temu protestiral? Naj stopi vendar na plan tisti gospod!
Lepo je, če kdo govori, da je proti strankarstvu v gospodarskih zastopih, toda samo govorjenje ne zadostuje. Treba je to tudi z dejanji dokazati! Kdaj pa ste gospodje podali ta dokaz?
Ali mar s tem, da ste bili oficielni kandidati na listah SDS?
Ali mar s tem, da ste molčali, ko je SDS zadala obrtništvu najtežji udarec?
Ali mar s tem, da stte molčali na centralizacijo bolniškega zavarovanja?
Ali mar s tem, da ste molčali na vse one zakone, ki so povzročili sedanjo davčno preobremenitev?
Gospodje, govorite vendar, samo en dokaz, da niste šli vedno čez drn in strn za SDS.
Jasna je stvar in vsa Slovenija ve, da gre pri sedanjih volitvah v Zbornico samo za dve listi, za listo SDS in listo združenih gospodarskih krogov.
Res je sicer, da je SDS tako diskreditirana, da ne sme pod svojim imenom nastopiti, res je tudi to, da pravi vsled tega, da je desinteresirana pri sedanjih volitvah, toda še bolj res je, da tako naivnih ljudi v Sloveniji ni, ki bi v to verjeli! In če so hoteli gospodje, da bo njihov »nestrankarski« apel res veljal kot nestrankarski, potem so morali svoje ne-strankarstvo dokazati. Toda dokaza niso niti poskusili in ga tudi niso mogli poskusiti, ker so se pač zavedali, da bi poskus dokaza propadel na vsej trti.
Ne gre danes samo za žongliranje z besedami »nestrankarstvo«, '»stanovska politika« in slično, temveč danes gre za postavitev slovenske gospodarske fronte, ker samo ta more vreči sistem, ki mori in duši vse slovensko gospodarstvo.
Ta gospodarska fronta je postavljena, s svojim oklicem v »Obrtnem Vestniku pa so se obrtniki, pristaši SDS, iz te fronte izločili. Ne v korist obrtništva, temveč samo v korist SDS, ki se skriva za njih firmo.
Da pa so se dali gospodje v to izrabiti, je najmočnejši argument proti njim in zalo je tudi usoda njih liste zapečatena.
Ne odkrito, pa tudi ne prikrito ne bo vladala SDS nad slovenskim obrtuikpm in volitve v Zbornico bodo to pokazale i vso silo!
~ Rezultat občinskih volitev v Srbiji in Črni gori. Zagrebške »Novosti« označujejo na podlagi informacij od zelo dobro "poučene osebe politični položaj po nedeljskih občinskih volitvah tako-le:^ Občinske volitve so predvsem dokazale, <da so široki sloji za sporazum. Posebne važnosti pa je rezultat volitev v Beogradu. Iz tega rezultata se vidi, da predstavljata Boža Maksimovič in Krsta Miletič dva nasprotna pola v radikalni stranki. Krsta Miletič velja kot človek stare strankarske šole in je odločen »pašičevec«, dočim je Maksimovič za sodelovanje z davidovičevci in spahovci. Ugoden potek tozadevnih pogajanj ki so se že vršila, pa je bil z radikalne strani preprečen od Uzunoviča in Ninčiča (ker bi bil potem zunanji minister dr. Voja Marinkovič, op. ured.), od demokratske
Politične vesti.
strani pa od Ljube Davidoviea in V oje Veljkoviča.,Ni pa bila težnja po razširjenju vlade z demokrati in JMO naperjena proti Radiču, temveč z njo se je hotelo predvsem združiti vse resne elemente za zboljšanje nase kaotične uprave in za ublažitev gospodarske krize. Obenem pa se je hotelo tudi likvidirati eno konfesionalno vprašanje, ker bi spahovci vstopili v demokratsko stranko in bi jim bila tako dana možnost, da se končno opredele ali za kmetsko, srbsko ali čisto jugoslovensko stališče. Ta težnja po razširjenju vlade pa je bila tako iz radikalnih ko iz demokratskih vrst preprečena. Predvsem so bili to ljudje iz stare šole in ti so tudi vsled tega povzročiti razkol v radikalnih vrstah. Značilno je, da se razven ministra Periča in deloma Uzunoviča ni niti en minister eksponiral za
| oficielno radikalno listo. Zato se je nasprotno opazile, da so uradniki zunanjega ministra skoraj brez izjeme glasovali za Bobičevo listo in ker se je vrhu tega razširila vest, da misli Uzunovič izročiti Pašiču vlado takoj, ko se ta vrne, so se ministri tem manj angažirali za Maksimoviča. Posebno pa so bili bosnski radikalci aktivni, ki se boje, ra bi z razširjenjem vlade z demokrati prišli tudi muslimani v Bosni do veljave. Zato so na vse načine kvarili pogajanja z demokrati. — Rezultat volitev bi bil potemtakem tai,
1.	Radikalna stranka stopa v dobo razčiščevanja in odločilnega boja med Maksimovičem in Krsto Miletičem. 2. Tako-zvani centrumaši in nevtralneži v radikalni stranki se bodo morali končno opredeliti, če sc za to ali ono stran. 3. Od uspeha tega razčiščevanja je odvisno, če se sedanja vlada razširi tudi na davido-vičevce in spahovce.
— Maksimovič bo zahteval izključitev Krste Miletiča in radikalne stranke, ker se Krsta Miletič ni niti najmanje brigal za volilni boj v Knjaževcu in Zaječaru, v svojem volilnem okraju, temveč je dopustil, da sta obe ti stari radikalni trdnjavi padli v roke demokratov.
= Obnova falzifikatorskega procesa. Madjarski falzifikatorji so očividno mnenja, da je že prišel čas, ko je Evropa pozabila na škandalozni falzifikatorski proces in da bo mogoče sedaj vse krivce brez odpora evropskega javnega mnenja izpustiti. In tako je obnovljen falzifikatorski proces in že je tudi prinesel svojo senzacijo. Windischgratzov tajnik Deziderij Raba je namreč izjavil sodniku, da so bile vse njegove izjave, s katerimi je obdolžil člane vlade, kakor Bethlena, notranjega ministsa in druge, navadna laž. Vse te obdolžitve, da mu je zasigural njegov zagovornik dr. Teleli. Izpoved Rabe je seveda nezmiselna, ker njegov zagovornik je občeval z njim le v prisotnosti sodnika in bi ta sigurno takoj nastopil, če bi dr. Teleli nagovarjal Rabo k obdol-žitvi članov vlade. Toda razmere na Ma-djarskem so pač take, da ni izključeno, da bo dr. Teleh obsojen, vsi glavni in resnični krivci pa oproščeni.
— Sovjeti proti francosko-rumunski prijateljski pogodbi. Sovjeti so zelo ogorčeni vsled Irancosko-rumunske prijateljske pogodbe. Pravijo, da je ta pogodba
naperjena naravnost proti njim, ker je z njo Francija popolnoma sprejela rumun-sko stališče v besarabskem vprašanju. Toda to vprašanje je nemogoče rešiti drugače fcakor s plebiscitom in od te zahteve Rusija nikakor ne odstopi. Dokler ta zahteva ne bo uresničena, tudi ni mogoče govoriti o miru na bližnjem vzhodu.
— Angleški rudarji pripravljeni h pogajanjem. Delegatska konferenca rudarjev je s 428.000 proti 360.000 glasovom sklenila, da se obnovi pogajanja z lastniki premogokopov in vlado. Ministrski predsednik Baldwin se je takoj nato vrnil v London. Glavna zahteva rudarjev bo, da se vodijo pogajanja z vsemi rudari i ne pa samo z delegati posameznih okrajev. Rudarji bodo skušali ohraniti sedemurnik in nezmanjšane mezde.
— Španija zahteva Tanger za sebe. V intervievvu z madridskim dopisnikom tista »ABC« je Primo de Rivera med drugim izjavil, da Španija zahteva priklopite v Tangera španski maroški coni. — Zahteva Primo de Rivere je vzbudila precejšnje začudenje, ker ni Primo de Rivera ob svojem poslednjem bivanju v Parizu
o	tem omenil niti besede. Po sklenitvi prijateljske pogodbe z Italijo pa je špan-vski diktator dobil očividno pogum, da zahteva za Španijo Tanger, ki je podvržen mednarodnemu režimu in kar smatia Francija za konCnoveljavno rešeno.
— Kulturni boj v Mehiki. Na ameriško-mehikanski meji so ameriške čete aretirale generala Estrade in Sepulvedra v hipu, ko sta hotela na čelu 150 moz bro-ječe oborožene čete prestopiti ameriška tla. Oba generala sta imela tudi oklopni avtomobil in celo vrsto avtomobilov, natovorjenih z municijo in orožjem. Estrade je bil svoje dni mehikanski vojni minister. Njegov načrt je bil, da osvoji par mehikanskih mest na meji in da osnuje potem revolucionarno vlado, ki bi potem vodila boj proti predsedniku Callesu. Vse kaže, da je Estrada podpiral tudi general Huerta, bivši mehikanski predsednik. Oba generala in vse spremstvo so bili prepeljani v San Diego, kjer bodo postavljeni ured sodišče zaradi nameravanega upora prot državi, ki je v prijateljskih odnošajih z Združenimi državami s • Amerike in zaradi kršitve	, tralnosti. — Novi spopadi. V San g
je prišlo do težkih spopadov med katoliki in policijo. Tekom spopadov je bilo 20 oseb ranjenih, med njimi 3 težko. Šele došlo vojaštvo je moglo vpostaviti red. — Nadškof Mora stavljen pod obtožbo. Vlada je slavila nadškofa Moro vsled objave veleizdajalskega članka pod obtožbo. Nadškof je izjavil, da je pač primoran biti glavni voditelj katoliške stvari in da zato rad prevzame za svoje delo nebeško plačilo.
Vse informacije glede volitev v Zbornico za trgovino, obrt in industrij0 daje somišljenikom Volilna pisarna VOLILNEGA ODBORA ZDRUŽENIH STANOVSKIH KANDIDATNIH LIST TRGOVCEV, OBRTNIKOV IN INDUSTRIJCEV, Kolodvorska ulica št. 8, Ljubljana. Na njo se obračajte glede informacij, ali in v katerem odseku imate volilno pravico in če je Vaše podjetje v redu vpisano.
VOLILNI ODBOR.
»POZDRAVLJAMO!«
Kakor je znano že iz polemike med dr. Kramerjem in g. Ogrinom, se je hotel dr. Kramer, ki ni trgovec, čeprav je bil minister za trgovino, pogajati o volitvah J v Trgovsko zbornico samo z zastopniki SLS, torej ne z zastopiki trgovine in obrti, ampak s politiki, ker SLS ni stanovsko obrtna ali trgovska, ampak čisto politična organizacija.
Včerajšnji »Slov. Narod« pa priobčuje neki odstavek iz oklica esdeesarskih obrtnih organizacij, kjer te same tudi odklanjajo vmešavanje politikov v izključno trgovsko-obrtne zadeve in dostavlja:
»Pozdravljamo ta odločen in samozavesten nastop dbrtništva Slovenije!«
Tudi naše trgovstvo in obrtništvo pozdravlja parolo, da mora politika iz Trgovske zbornice ven, a najprej mora izginiti iz nje — esdeesarija! Prej ne bo miru v deželi.
PAMETNA BESEDA.
Iz volilnega proglasa esdeesarskih gospodarskih organizacij: » Obrtništvo
odklanja pri teh volitvah vsa dnevna politična gesla in Iraze, katere imajo edino
le ta namen, da zasužnjujejo obrtnišNu. političnim strankam. — Kakor znano, se je z g. Ogrinom hotel pogajati v imenu bas tistih gospodarskih organizacij, v katerih proglasu beremo navedene besede, g. dr. Kramer, vodilen politik SDS! Da, pozdravljamo!
KRATKE VESTI.
Kongres za svejtovni mir je bil včeraj
olvorjen v Bierville-u v Franciji.
Bivši ministrski predsednik Kalandani in več grških oficirjev je bilo aretiranih, ker da so pripravljali vstajo na Kreti.
Angleški rudarji so dobili iz Rusije^ - -pet denarno pomoč v znesku 20.000 tun-tov.
Mednarodni dijaški kongres je bil
otvorjen v torek v Pragi.
V Čechath!
Dnevno dež! Zemlja je prenasičena z vodo. Rastline vsled pomanjkanja zraka hirajo — umirajo. Na delu so encimi oksidačni, ki povzročajo v rastlinah razkroj: razvija se mlečna 'kislina, alkohol in ogljikova kislina. Alkohol 'oksidira v , ocet - aldepid - ocetno kislino - metan, a konečno preide v mravlieno kislino Belančevine se razkrajajo v amidne m amimove kisline, amonjak, ki se zopet veže z organskimi kislinami itd. Ako izde-renro n. pr. repo pred in po daljšem podvodnem stanju, vidimo, da je repa potem, ko je bila dalje časa v mokrem in pod vodo, mnogo lažja. Eto, v njej se vršijo opisani razkrojni procesi! In tako
v	vsaki rastlini, ki je pod vodo - 'brez zraka. Škoda, ki jo je povzročila l^ošnj« povodenj in deževno vreme v ccli^ pri-pi, presega milijarde. Češka 'je meri s poplavami to točann^ g0 g^(.er državah še najbolje iz£*a'in njenih pri-velike poplave ob	je	relativno
tokih, toda celotna
manjša.	ijedelca	ovira stalno dež
®sl|e,g^n žito slabo in neenakomerno dozoi^va-	za hmeli n* baš ugodno.
Toda pri vsem tem ne obupava in ne tarna, in dela procesij za lepo vreme; temveč skuša izkoristiti vsako pri i *o in priti v okom prirodnim silami.
Oglejmo si malo pobližje češkega me
ANTON BIRGMAYER ml., Maribor, član srednjeevropskega gospodarskega zasedanja:
Srednjeevropska gospodarska kriza.
ne prepovedi delovanje tako ovirajo, da so težkoče deloma nevzdržljive, deloma nalagajo tak riziko, da povzročajo razmeroma v ogromni izmeri podraženje.
Med prizadete te današnje gospodarske krize pa spada v enaki meri tudi državni ali privatni uradnik, kakor tudi delavec. Vsled skrčenih dohodkov, na drugi strani pa radi velikih izdatkov za vojsko in za oboroževanje, morajo vse srednjeevropske države, v kolikor s pogodbami niso vejane na gotovo brojno stenje vojske, ogromne primanjkljaje v državnem proračunu na nekak način kriti, kar daje povod teko k štednostnim meiam, kakor tudi povzroča nesorazmerno povišanje davkov. Pri štedenje se naj-preje izdatki skrčijo in pri tem se seže večinoma na plače državnih nameščencev.
Obična krilatica je postal izrek: >Zivi-mo v gospodarski krizi« in prav nič novega nam ni to. Toda ne samo pri nas se čuti to nezdravo stanje, nego se pojavlja po vsej Srednji Evropi. Da bi se postavila tej krizi po robu, da bi našla sredstva in pote, kako bi se to nezdravo razmerje odstranilo, se je ustanovila institucija, ki je po vsej Srednji Evropi razdeljena ter po vseh glavnih mestih Evrope zaseda. Ta institucija se imenuje: »Srednjeevropsko gospodarsko zasedanje«.
Tej instituciji pripadajo najprominent-flejše osebnosti gospodarski politiki, mnogo ministrov, vodilne, bančne, industrijske in trgovske kapacitete, dvanajst različnih držav. Delovni komite sestoji iz sledečih osebnosti: Bančni predsednik Badio, Varšava, podpredsednik italijanske trgovske zbornice dr. Carlo Corti, do-* cent Rikard Dolberg, Dunaj, minister n. r- dr. Georg Gothein, Berlin, ekscelenca ntiaister n. r. dr. A. van Gyn, Nizozemca, državni tajnik dr. Elmer Hantos, Budimpešta, minister n. r. dr. H. Hotavec, Praga, mr/ Kempf, predsednik pariške trgovske zbornice, Pariz, ravnatelj Ljubomir St. Kosier, finančni politik, Za-komercialni svetnik, Julio Meinl, s,lr George Paish, London, predsednik j.'. Reich, Dunaj, dr. Maks Smolensky, Urich, j dr. Preko 50 industrijskih in £°vskih zbornic ter organizacij je v zadnjem času tej instituciji pristopilo.
Nazadnje j© zasedala ta institucija na Dunaju dne 8. in 9. septembra 1925 ter sledijo nadaljnja zasedanja v Parizu, Varšavi, Berlinu, Pragi, Budimpešti, Bukarešti in Beogradu. Ta zasedanja imajo zaenkrat namen ustvariti mostišče, da bi se promet, trgovina, denarstvo, industrija, carina in postopek s potnimi listi med posameznimi evropskimi državami z manjšim trenjem in plodonosno razvil.
Mere, s katerimi so po edine srednjeevropske države ena proti drugi zaprle svoje meje, z izključenjem posameznih rinških mej, z izključenjem posameznih držav iz direktnega prometa, z raznimi d.rlofbami za promet z devizami in valuto, v vseh evropskih državah s striktnem izvajanjem postopka s potnimi listi S(> povzročile v vseh srednjeevropskih državah gospodarsko krizo, koje posledice še danes ni mogoče pregledati. Prej največji industrijski centri so izgubili svoje širno tržišče, ker vsaka država z visoko zaščitno carino svojo lastno ^dustrijo podpira. Slednja pa kljub te-ni življenja zmožna,.ker kot mlado Ujetje ni v stanu dolgoletna izkustva ^aT| industrije izkoristiti, radi tega dela ražje in je prisiljena za mnogo višje ce-'svoje produkte prodajati, medtem je industrija, ki poceni dela in ki je popreje konkurent1?’, radi Očitne carine od Sec n t iZkli“£ena- Ravno tako tudi
Vsled visokih davkov trpijo podjetja, trgovci, ki so v svoji produktivnosti ovirani, morajo svoje obrate skrčiti, svoje delavce in nastavljence reducirati, vsled česar nastaja brezposelnost.
Državno gospodarstvo in neskončno kolo, ki daje občutiti vsak pregrešek proti starim, skozi tisočletja zbranim izkustvom gospodarskega napredka in izmenjave blaga vsaki gospodarski edinici, to je da tja do najmanjšega, zadnjega družinskega gospodinjstva, j Le silno majhen del lahko doseže kak dobiček, pa tudi ta je samo navidezen.
Medtem ko propagirajo Amerikanci poenostavljenje in združenje obratov, se ustanavljajo v nasledstvenih državah z ogromnimi kapitali industrije, ki pa večinoma nimajo obstanka. Investirani bančni kapital se niti ne obrestuje, še manj pa amortizira in prej ali slej podjetje likvidira. Ako pa podjetje gre, trpi na zmanjšani kupni moči publike in mora v svrho prodaje svoje zaloge nove produkcije na ta način zmanjšati, da dela samo tri ali štiri dni v tednu. Tako je prišel delavec ob zmožnost zaslužka za kritje življenskih potrebščin ter mora trpeti pomanjkanje in gladovati. Drugod delo poiskati, ni mogoče, ker se poedine države obranijo jedva svojih brezposelnih in zaradi tega svoj delovni trg zapro. Amerika je priseljevanje takih, ki delo iščejo, kontingentirala in le redkim smrtnikom se posreči, da najdejo onkraj velike luže delo. Primerjajmo dohodke kvalificiranega delavca v Ameriki in pri nas! V. Ameriki more zadostiti vsak dninar s svojim zaslužbom svojim življen-skim in kulturnim potrebam, celo v Nemčiji je to že skoraj mogoče. V južnoevropskih državah se mora zadovoljiti delavec opoldne z vodo in ovsenim kruhom ter eventuelno le enkrat na dan toplo. Človek bi mislil, da mora obstojati ta hrana v rodovitni južni Evropi pač iz nečesa drugega. Ali je naš uradnik in delavec manj vreden, kot oni v Ameriki?
Udobno življenje vseh državljanov
srednjeevropskih držav bo šele takrat mogoče, ko se bodo medsebojne meje odprle in se bodo nehale gospodarske ovire
na ozemlju, ki veže poedine narodnosti, in da se to doseže, je cilj in naloga srednjeevropskega gospodarskega zasedanja.
Napeto razmerje med Jugoslavijo in Bolgarsko.
Pod gornjim naslovom prinaša >N. Ztiricher Zeitung« zanimiv članek, ki ga radi njegov® zanimivosti prinašamo v izvlečku:
Narodostno vprašanje v Macedoniji je bilo že pred vojno pogosto evropskim velesilam dobrodošel povod za vmešavanje v razmere balkanskih držav, po vojni pa tudi ni izgubilo na svojem pomenu, čeprav se je konstelacija moči med Jugoslavijo, Bolgarijo in Grčijo znatno izpre-menila. Macedonci, ld so vodili pod turško vlado prav uspešno >guerilla« borbo, se po vojni nikakor niso dali omejevati v svojih »akcijah«. Dogodki prejšnjega leta, ko je grško vojaštvo zasledovalo komite prav na bolgarsko ozemlje, so vzbudili v Evropi precejšno pozornost. Le zmernosti Jugoslavije gre zasluga, da se je tedaj dogodek mirno poravnal.
Kljub navideznemu pomirjenju pa mir ni dolgo trajal, kajti vojaški razorožitvi ni v Bolgariji sledila duhovna razorožitev. Macedonski komite ni hotel zatajiti svoj® tradicije. Za časa turškega gospostva je razvila Bolgarija izredno živahno agitacijo med slovanskimi Macedonci. Komitaške borbe pa so vživale v takratni romantično navdahnjeni Evropi svoje simpatije. Ker je tudi prebivalstvo videlo v komitik svoje edine maščevalce in podpornike, s» je vedno bolj utrjevalo mnenje, da so ta ozemlja bolgarska. Srbija ni mogla posvečati Macedoniji toliko pozornosti, ker je stremela bolj za združitvijo z brati v Avstro-Ogrski, zato je bila ta dežela, ki je nekoč tvorila jedro in središč« srednjeveške srbske države, od srbske propagande zanemarjena. Največ beguncev iz Macedonije se je zateklo v Bolgarijo, kjer so se naselili navadno v imestih in se s svojo delavnostjo hitro povzpeli do prvih vrst ter tvorijo še danes velik del mestnega prebivalstva.
Po balkanskih vojnah so se določile nove meje, kateie je Srbija z malimi korekturami obdržala do danes. Macedonci v Bolgariji se naravno še do danes niso mogli sprijazniti z njimi. Manjkalo je tudi vsako razumevanje za težavno stališče, ki ga je imela po vojni bolgarska vlada v svoji zunaji politiki.
Stambolinski je sicer stremel za sporazum, toda našel je pri Srbih le nezaupljivost in omalovaževanje. To je bilo vsled še povsod vidnih sledov bratomornih vojn sicer razumljivo, ne pa umestno, kar je brzo dokazal padec Stambolin-skega. Posledica je bila, da se je pričela voditi na obeh stranek politika, ki se. prav nič ne približuje velikemu cilju jugoslovanskih mislecev, — združitvi Jugoslavije z Bolgarijo. Žalostno poglavje ? zgodovini jugoslovansko-bolgarskih od-nošajev bo, s kakim pomanjkanjem razumevanja so -bili svojčas sprejeti v Beogradu impulzivni predlogi bolgar-
skega kmetskega vodje Stambolinskega. Stambolinskijeva stranka se je znala očuvati vplivov macedonskega komiteja, k čemur ji je ravno mnogo pomagal njen socijalni boj med vasjo in mestom. Tudi niso mogla ustvariti primernega razpoloženja večna vznemirjanja bolgarskih ilegalnih organizacij, ki so skušale na vsak način preprečiti popolno izmirjenje med obema ljudstvoma.
Samo v letu 1925 so komitaši ubili 75 jugoslovanskih državljanov. Jugoslovanska vlada je sicer izdala popolno amne*-stijo za medvojne zločine, v upanju, da se odnošaji med Jugoslavijo in emigranti pomirijo. Amnestija je res mnogo emigrantov privabila, pa ne vedno vsled njihovega domotožja, kar je dokazal umor novinarja Hadži Popoviča.
Toda šele dogodki pri Krivi Palanki, blizu jugoslovansko-bolgarske meje, so prisilili jugoslovanska vlado, da je nastopila bolj energično. Časopisje neke velesile, ki se zadnje čase čudovito mnogo zanima za Balkan, je sicer te dogodke razkričalo kot važno nevarnost, njemu pa je sledilo senzacije željno zapadno časopisje.
Jugoslovanska zunanja politika pa je ■ dokazala, da nima mnogo smisla za raz-' na nespametna pustolovstva. Sledila je izmena misli med Beogradom, Bukarešto in Atenami, ki je imela za posledico jugoslcvensko noto v Sofiji. Danes je gotovo, da so bile vse vesti o grožnji z oboroženo intervencijo izmišljene. Verjetno pa je,- da bo zadeva predložena Društvu narodov. Prizadete vlade so se tudi dogovorile o pobijanju komitaških tolp, ki pomenjajo stalno nevarnost za mirno sožitje balkanskih držav.
Nepojmljivo bi bilo, da bi se bolgarska vlada še dalje zapirala proti takim argumentom in to tem bolj, ker so tudi velesile privolile k tem korakom. Znano je, da se je angleški poslanik v Beogradu zadnje čase stalno posvetoval z dr. 'Nin-čičem. Verjetno je tudi, da bo Bolgarija sama izrabila to priliko in bo razpustila tudi njenemu notranjemu miru nevarne macedonske organizacije. V nasprotnem slučaju se bo moralo pečati s stvarjo naj-brže kako mednarodno razsodišče.
S tem bi bili tudi podani predpogoji za balkanski garancijski pakt in bi se neskončna jugoslovansko-grška pogajanja morala končno enkrat končati.
Z iztrebitvijo komitaških band bi se dosegel prvi korak k ustvaritvi enotne velike Jugoslavije s priključeno Bolgarijo, kar že danes zahtevajo Hrvati in Slovenci, dočim Srbi to le skrivaj želijo. ■
Oglašujte v , Narodnem Dnevniku".
ta! Pred v.sem nad** L. .
splošna strdJL,
nost. Teda, da si to takoj razložimo!
| Češkoslovaška republika šteje 13 milijonov 600.000 duš. Je močno obljudena ^ na 1 km3 živi 100 ljudi. Od vsega prebivalstva se bavi s kmetijstvom 40%; 0stali se zanimajo z industrijo 34%, trgovino in novčarštvom 10%, prostimi političnimi in drugimi službami 16%. Teh
4?%mP^VaiCev’ ki ®e bavi s kmetijstvom, ima za svoj«	,
no) na razpolago sledes/^0 ^ ,OV‘
delske visoke šole, 12 višiih ,polie'
skih šol, 113 nižjih gospoda rski^°fa.r"
33 gospodinjskih šol, s češkim u<sai£1 g zikom. Razven tega 3 z nemškim učnim jezikom: 1 visoka, 4 višje, 33 nižjih, 5 specialnih in 8 gospodinjskih, s poljskim
2,	ukrajinskim 1 in v Podkarpatski Rusiji 3.
V	vsem je v Republiki 239 izobraže-
•	valnih zavodov za kmetski naraščaj. Ako primerjamo to število s številom naših kmet. šol, dobimo razmerje 5 : 1. Ako pa vzamemo v poštev, da se pri nas ba-
vi	80% prebivalcev s kmetijstvom, se razmerje 'poslabša v 10 : 1, t. j.: imamo mi 10 krat manj teh kmetijskih izobraževalnih zavodov ko Cehi. Toda Cehi s tem niso zadovoljni. In letos se mnogo govori o reorganizaciji kmet. šolstva. Kmet. ministrstvo ideluje obširno publikacijo o reorganizaciji kmet. šolstva in kmet. pouka. Tu moramo omeniti naj-
novejšo izobraževalno institucijo za široke kmečke sloje. To so večerni tečaji (2 ^rat tedensko) za hlapce, dekle itd. sploh za kmečke delovine moči; slično kakor imamo mi obrtne večerne tečaje.
Dejstvo je namreč, da delo v kmetijstvu, opravljeno s pravilnim strokovnim razumevanjem, zahteva mnogo večjo duševno sposobnost in prilagoditev k najrazličnejšim poslom, kot delo v industriji, ki postane v mnogi slučajih povsem mehanično.
Zanimivo je to, da se kmet. uradni-štvo rekrutira iz visokih šol! Absolventi vseh drugih kmetijskih šol se vrnejo domov na očetov dom, ker prevzamejo Pr<~j ali slej posestvo. In tako je danes Vftn+° tlajti mlajšega kmeta, ki ni aibsol-računn*!,6 šo*- Obisk Sol je dober; peseča tegale80 d° 90% kmetskih sinov
v i t o^'me ti is tvo^k & te-mu Prin>erno raz-v to kmet jstvo, ki Je jako totenzi in
ki uporablja v svojem obratu vsa razpoložljiva tehnična sredstva. In ti kmetje imajo tudi večje kulturne potrebe! Toda zadostitev teh kulturnih potreb jih navaja k intenzivnejšemu in racionalnejšemu gospodarstvu. Od cele državne površine, ki meri 140.484 km’, je samo 4.5% neplodne zemlje. Polja je 42%, j travnikov 9.9%, pašnikov 8.6%, vinogradov in vrtov 1.1%, gozdov 33.3% in 5.2% odpade na zgradbe in ceste.
Od poljskih kultur zavzema prvo m9- '
sito in najboljšo zemljo: sladkorna repa. Ječmen-pivofvarski (Hana!) uspeva tukaj jako dobro in i z njega se pripravlja izboren slad. Pšenica in rž se sejeta glavno za lastno potrebo. Jako je priljubljen ržen kruh! V hladnejših predelih se sejo oves, ki jako obilno rodi. Krompir, lan, konoplje (Podkarpatska Rusija) in mak se gojijo za industrijske svrhe. Tur-šfica slabo dozoreva in jo je le malo. Sejejo tudi tobak, ki pa ne daje dobre kvalitete (monopol). Jako lepo je razvito vrtnarstvo in pridelovanje pridelkov za na trg: kakor hrena, gorčice itd. Važno mesto zavzema sadjarstvo! Po vseh mejah, ob poteh in cestah, na travnikih, kolikor jih je, na'deteljiščih itd. je sadno drevje zasajeno. Iz daleka je krajina lep, pester naraven park! Vinogradništvo ne zavzema pomembnega mesta (premalo kalorij!) Edino v krajih: Melnik, Zernošek, Pavlovski vrhi, so mesta, kjer vinska trta uspeva; V Malih Karpatih in v Podkarpatski Rusiji raste ua solnčnih legah dobro vino, a la To-kajsko. Ena najplodnejših kmetijskih panog je v krajih >rudeče zemlje« (Perm formacija!) za češkega kmeta »hmeljar-/qV0<v Svetovno znani >Zatečki hmelj« (Semsak!) je pripomogel kmetom teh geoloških leg na jako visoko socialno stanje; pri rtjih je bogastvo!
gospodarskih industrij je na prvem mestu: fabrikacija sladkorja. Za tem prida: fabrikaoija špirita, pivovarstvo (Pl-
zen!) mlinarstvo, mlekarstvo in sirarstvo, fabrikacija cikorije in sadnih konzerv!
Odpadki teh industrij se uporabijo zopet v gospodarstvu za krmo živine. Vsled obilne razpoložljive množine teh odpadkov, ki so dobra in krepka hrana za živin , je razumevno, da je pašnikov in travnikov samo 8.6% oziroma 9.9%. Vsa druga krma se pridela na polju — detelja, lucerna, in dobi iz gospod, tovarn. Temu primerno je tudi stanje živine: lepo rejena in težkega kova. Od pasem je najrazširjenejša: Bemsko-kanadska, simentalska in domača s simentalsko oz. pinegavsko. Hlevi so lepo moderno urejeni in cisti. Krave imajo povprečno srednjo težino 6—7 q. Mlečnost mi ravno dobra: 2000—2500 1. Pri tej krepki krmi bi lahko bila mnogo boljša. Vsled tega tudi poskušajo z drugimi, mlečnimi pasmami: nemško nižinsko in montafonsko. Vendar montafonska, vsled pomanjkanja paše degenerira! Izredno lepo je urejena svinjereja, Svinjaki, vsi moderno preurejeni, higijenski in za desinfekedjo lahko izvedljivi. Pasma: domača X angleško; že prevladuje angleška! Izborno za tov. Glasovita Praška šunka! Marjasoi dosežejo težo 400 kg.
Omenim naj še perutninarstvo. Izredno je razširjena gos. Gosi je po vaseh toliko, da so za avtomobilista in biciklista prava nadloga in nevarnost! Čebelarstvo je lepo razvito na Slovaškem. Na visoki stopinji razvoja je ribarstvo. (Dalje prih.)
Štev. 184.
m iwwnniiiir
Dnevne vesti.
BRATJE, SESTRE!
Razsrjene nebeške sile so udarile domovino.
Poplavljena, opustošeaia je najrodo-vitnejša zemlja, porušeni so domovi, človeška življenja utopljena v divjem valu, pridelki uničeni,
obup, glad, bolezen tam, kjer je se nedavno vladalo delo in zadovoljstvo! Strahovita je škoda!
Kogar je zadela, mar ji je kriv?
Mar naj jo nosi sam, sam in brez pomoči pod njo omaguje?
Mar nima brata v širni domovini, nima sestre?
Sestre im bratje! Ni nas vseh zadela nesreča. Vsi, ki nas ni zadela — pomagajmo, hvaležni se odkupimo!
Vsi, ki nam je prizanesla grozota poplave — odkupimo se!
Vsi, ki nismo v obupnem boju s sovražnimi silami smrti gledali v oči — odkupimo se!
Vsi, ki nam ni ugrabil neusmiljeni val in v neznanem grobu pokopal ljubljene dece, milih roditeljev — odkupimo se!
Vsi, ki smo ostali pod suhim krovom in ne begamo brez doma — odkupimo se!	•
Vsi, ki imamo svoj vsakdanji kruh — odkupimo se!
%	Odkupimo	se! Pomagajmo!
Dajmo iz dobre volje, hvaležni, da nam nebo ni vzelo s silo! Dajmo od srca, da bo bednim srcem v tolažbo!
Bodimo bratje in sestre, da ne bomo bre*z sester in bratov, kadar bo nas udarila nesreča!
Odkupimo se!
Kdor lahko da, naj da obilno! Kdor ne more, a bo vendar dal, — še več bo tehtal njegov mali dar!
Nepregledna je škoda tudi v slovenskih pokrajinah. Le-teni so namenjeni po bratovskem sklepu Glavnega odbora vsi darovi, kar jih bomo nabrali v svojem področju.
Darovi se stekajo pri oblastnem odboru Rdečega križa v Ljubljani.
Narodni oblastni odbor RDEČEGA KRIŽA.
tovarno za sladkor. Pozvan je neki inžener iz Škodovih tovarn iz Prage ki bo imel nalogo voditi ta dela.
— Regulacija Donave na Češkoslovaškem ozemlju. Regulacijska dela na Donavi, ki so bila projektirana za to leto, so končana. Struga je očiščena in na nekaterih mestih poglobljena, tako da je sedaj povsod globoka dva metra. Dosedanja dela in dela, ki so predvidena za prihodnje leto, bodo stala 5 milijonov češkoslovaških kron.
— Naš članek o slavistu Miklošiču je prineslo ».Narodno Djelo«, ki izhaja v Zagrebu v okrajšanem prevodu brez navedbe vira in tudi v vsemi tiskovnimi napakami, ki 60 se pripetile našemu listu.
— Gledališka in baletna šola v Beogradu. Oddelek za umetnost v prosvetnem ministrstvu sprejema prijave za sprejem v »Glu-mačko-baletsko šolo v Beogradu«. Vpisovanje traja do 1. septembra; s tem dnem se prične pouk.	—	......
— Gajda in naši oficirji. V Brnu izhajajoče »Lidove Noviny« poročajo, da se je hotel vdeležiti letošnjo spomlad znani čehoslovaški general Gajda neke ekskurzije češkoslovaških oficirjev v Jugoslavijo da pa so se temu jugoslovanski oficirji proiivili. Jugoslovanski
ravni k HorP.nt dl\ Kostič ie OZnaČil
— Čehoslovaški senatorji in poslanci obiščejo Jugoslavijo. Poslanik Ninčič je oficijel-no povabil čehoslovaške poslance in senatorje, da obiščejo Jugoslavijo. Ti so se povabilu odzvali in pridejo v Jugoslavijo koncem septembra. Obiskali bodo Beograd, Zagreb m Ljubljano.
— Izlet nemških univerzitetnih profesorjev v Jugoslavijo. Kancem tega meseca prispe v Split skupina 30 nemških univerzitetnih profesorjev. Izletniki obiščejo med drugim tudi Ljubljano. V Beogradu, Zagrebu in Ljubljani iiin prirede naši univerzitetni profesorji svečan sprejem. Nemški univerzitetni ^profesorji bodo proučevali razmere v naši državi ter se bodo dalje časa mudili v Dalmaciji, kjer si ogledajo tamkajšnje zgodovinske znamenitosti.	...
— Mednarodni invalidski kongres v Ženevi. V Ženevi se vrši dne 47. septembra velik mednarodni kongres vojnih invalidov. Naše udruženje vojnih invalidov bosta zastopala na tem kongresu predsednik udruženja P. Lazarevič in podpredsednik J. Popovič.
— Podpora za strokovne šole. V ministrstvu trgovine in industrije je predviden kredit 100.000 Din za podpore nedržavnim obrtnim in drugim strokovnim šolam v Sloveniji. Podpore se razdele že početkom bodočega
šolskega leta.	...	.
  Nova seizmološka postaja je vzpostavljena v Mandalini pri Šibeniku. Vodstvo je poverjeno tamkajšnji komandi podoficirske
šol&*	•	•
— Prodaja loterijskih obveznic inozemskih državnih posojil prepovedana, l inanftm minister je ponovno prepovedal prodajo in nakup loterijskih obveznic inozemskih državnih posojil v naši državi. Za nakup m prodajo takih obveznic je treba posebnega dovoljenja finančnega ministrstva.
— Save* športnih ribiških društev. Dne 2— t. m. se vrši v Zagrebu ustanovni obem zbor »Saveza športnih ribarskih društev kraljev 1 ne SHS«. Cilj saveza je združitev vseh športnih društev v državi, pospeševanje ribiškega športa, razven tega pa tudi pospeševanje ribariva v vseh sladkih vodah naše države.
— Jubilej gumarskega udruženja. Glavna u,prava Jugoslovenskega šumarskega udruze-n a je sklenila, da se ima začetkom meseca oktobra slovesno proslaviti 50-letmca ustanovitve prve šumarske strokovne organizacije. Ob tej priliki bo izdana posebna spomenica.
— Dan materinskega udruženja. Materinsko udruženje bo proslavilo letos svoj dan dne 6. septembra, na dan rojstva prestolonaslednika1. Zbirali se bodo prispevki s prodajanjem prestolonaslednikove slike. Ti prispevki se bodo poklonili Narodnemu odboru za poplavljence.
— Sladkorna tovarna v Starem Sivcu. UDrava udruženja proizvajalcev sladkorne pese je »klenila zgraditi v Starem Sivcu novo
vojaški zdravnik docent dr. Kostič je označil Gajdo kot goljufa, ker se je izdajal, kot znano, svoječasno v Odesi neupravičeno za zdravnika ter mu je bilo poverjeno na podlagi falzificiranih spričeval lečenje srbskih vojakov. Gajdin obisk Jugoslavije je vsled tega faktično izostal. — V »Venkovu« pa se zavzemi bivši ruski legionar Friihauf za Gajdo ter označuje Gajdino obremenilno pričo Ivana Solovjeva kot tatuiin propalico, ki je bila zasačena nekoč v hlevu v zelo sumljivi situaciji prj živini.
— Izseljevanje iz Nemčije po vojni. Iz Berlina poročajo: Glasom uradne statistike se je izselilo iz Nemčije po vojni okoli pol milijona ljudi, na drugi strani pa se jih je priselilo v Nemčijo iz pokrajin, ki so pripadle drugim državam okoli 1 in pol milijona.
— Nenavadna odškodninska tožba. Pred nekaj meseci se je pripeljal v Maribor neki Amerikanec Klapper z ženo. Dočim je imela žena svoje dokumente v redu ter je smela ostati v Mariboru so oblasiti njenega moža zavrnile. Mož se je moral vrniti na Dunaj — odkoder je bila dvojica odpotovala — ter spraviti tam svoje dokumente v red. Predno se mu je to posrečilo sta minula cela dva meseca. Ko se je vrnil v Maribor je izvedel, da je postal med tem časom vdovec. Radi tega je napravil zoper našo državo odškodninsko tožbo, češ da je umrla njegova žena radi premrzle vode v Mariboru. Njegov odškodninski zahtevek znaša 200.000 dolarjev. Tožba je bila seveda zavrnjena.
— Stavka v norveški papirni industriji. V pondeljek je -stopilo v Oslu v stavko l2.o00 •delavcev papirne industrije, ker jim nameravajo delodajalci znižati njihove plače za 27 odstotkov.
— Velika vremenska katastrofa v Bareelo-ni. Nad Barcelono je divjalo te dni silno neurje. Vsled nenavadnega, močnega naliva, je bilo hipoma vse mesto preplavljeno. Katastrofa je zahtevala številne ljudske žrtve ter povzročila veliko materialno škodo. ^
— Aretacija težkega zločinca v Berlinu. Te dni se je posrečilo policiji v Berlinu aretirati rrevejanega težkega zločinca Humbarta. V letih 1922 do 1924 je strahovala Berlin deset-glava tolpa banditpv in vlomilcev, ki je bila znana pod imenom »Reizig-Kolona.« Leta 1924 je bilo prijetih šest članov te nevarne tolpe, katerim so dokazali nad 30 vlomov. Bili so Obsojeni od 3 do 10 let težke je£e. Oba njihova voditelja sta ušla. Zadnje dnt pa je bila berlinska policija obveščena, da se je Humbart zopet pojavil v Berlinu. Policija je takoj obkolila hišo, v kateri je bil slavni vlomilec skrit ter zasedla vse izhode. Toda v hiši ga niso mogli najti. Končno pa so odkrili neka tapecirana vrata, lu so vodila iz njegovega stanovanja v sosednje, loda odpreti jih niso mogli, ker so bila močno zavarovana z žico in železnimi ploščami. Ko so začeli vrata jazbijati s sekirami, se jim je vlomilec prostovoljno predal.
- Goljulife madžarskega akviziterja. Lansko leto se je pojavil v Osijeku neki Elemer-Szoszg iz Budimpešte, ki je nabiral oglase za neki almanah. Ker se je izkazal z legitimacijo madžarske trgovske in obrtne zbornice, mu je dala osješka trgovska zbornica pripo^ ročilno pismo za osješka podjetja. Na podlagi teea priporočila je izvabil <3d raznih trgovskih in industrijskih podjetij črez 300.000 dinarjev, nakar je izginil. Cez dalje časa S0.P°" slali oškodovanci v Budimpešto osebo, ki fe je informirala glede almanaha in akviziterja. V Budimpešti pa je odposlanec zvedel, da je možakar čisto navaden goljuf. Budimpestan-ska policija je uvedla preiskavo. Medtem pa je imel navihanec drzno čelo, da*se je ponovno pojavil v Osijeku. O njegovem prihodu je bila takoj obveščena policija. iNo, goljul je nevarnost pravočasno opazil ter neznanoKam izginil.
— Originalna počastitev groba neznanega vojaka. V"Parizu je izpil te dni neki Amerikanec na grobu neznanega vojaka v svojem spleenu na dušek buteljko šampanjca, naMr ie treščil kozarec na mramorao ploščo, da se je razbil. Storilca, ki je izgubil v svetovni vojni nogo, je izročila policija državnemu
den prepir in pretep. Pri tem sta bili dve osebi zaklani ter obležali na mestu mrtvi. Policija je aretirala mnogo gostov, ki so pa vsi zatrjevali da niso udeleženi pri uboju. Čez eno uro pa je prišel kriminalni uradnik, izbral iz cele tolpe dva človeka, ju zaprl v temnico, druge pa izpustil. Možakarja sta lagala še dalje. Nenadoma pa se je stena njune celice razsvetlila in začela se je kinematografska predstava, ki je bila za oba prav nepričakovana. Na steni se je odigral cel potek boja v lokalu in mogla sta se videti, kako sta z nožem v roki napadla svoja dva nasprotnika ter ju zaklala. Njihov zločin je bil dokazan s pomočjo filmskega aparata. — S takimi malimi filmskimi aparati so baje opremljeni številni policaji v Ameriki, kar bo kriminalistiki vsekakor v velikansko korist.
— Tri metre dolge kače na berlinskih ulicah. Iz Berlina poročajo: V Schonbergu vlada že nekaj dni nenavadna razburjenost. Neka stara dama je opravljala hišna dela, ko je v svojo velikansko grozo opazila pod svojo posteljo ogromno kačo. Zagnala je obupen krik in vik, nakar so prihiteli sosedje, policija in ogujegasci, ki so po dolgem preganjanju kačo ubili. Drugi dan je našla zopet neka druga gospa istotako kačo pod svozim divanom. Uljudno pozvana od policajev, naj izvoli priti izpod zofe, kača ni zaupala policajem, oboroženim z motikami in sekirami, temveč je neaenkrat skočila na balkon ter padla na cesto, kjer jo je povozil ravno mimo drveči avto. Nedaleč od te hiše pa so našli naslednji dan zopet kar 7 mladih kač, ki so se veselo igrale med seboj. Policajem se je posrečilo ujeti jih in zbasati v vreče, nakar so jih odnesli v zoologični vrt. Pri tej priliki je policija ugotovila, od kje so kače. Ušle so nekemu raziskovalcu tropičnih krajev, ki je imel v bližini omenjenih hiš svoj terarij. Ker je ta možakar izpovedal da mu manjkajo še tri velike strupene kače, se je ta vest bliskoma razširila po vsem Berlinu ter povzročila strašno paniko. Kljub naporom policije kač še niso našli.	*
— Gerhart Hauptmann v službi filma. Slavni nemški pesnik Gerhart Hauptmann je šel med filmske pesnike. Kakor poroča »Berliner »Zeitung«, bo pisal za novi Faustov film »Ufa« naslove in tekst.
— Nick Carter umrl. V Leadfieldu v Ameriki je umrl pisatelj detektivskih romanov Nick Carter, katerega pravo ime je bilo R. Coryell. Svoj čas je bil posebno med mladino silno priljubljen. Ljudje so njegove spise kar požirali in užival je poleg Shelook Holmesa približno tako svetovno slavo, kakor sedaj kak nogometaški ali pa boksarski »stare
Ljubljana.
pravdništvu.
  Tihotapstvo iz radovednosti. Pred neKo-
lik0 dnevi se je vršila pred nekim ameriškim sodiščem obravnava proti znamenitemu milijarderju M. W. Rokefelerju radi tihotapstva. Milijarder je bil osojen na 400 dolarjev globe. | Pri obravnavi je Rokefeler izjavil, da je uti-hotapil 14 britev za raziranje, eno pipo m dva para očal, s tem pa da ni hotel oškodovati države, marveč se je hotel samo prepričati. če vrše carinski organi svojo službo dovoli vestno.	....	,	, . .
— Kino v službi policije. V nekem lokalu ameriškega mesta je nastal med gosti nena-
l— Ministri potovali skozi Ljubljano. Predvčerajšnjim se je peljal skozi Ljubljano minister za šume in rude dr. Nikič, včeraj pa ministrski predsednik Uzunovič, zunanji minister dr. Ninčič in vojni minister Trifunovič. Vsi Mirje ministri so potoval na Bled v avdijenco h kralju.
1— CehoslovoSki oficirji v Ljubljani. Včeraj dopoldne so prispeli, na povratku na Če-hoslovaško, v Ljubljano čehoslovaški gene-ralno-štabni oficirji, ki so si ogledali, kot smo že poročali, pod vodstvom francoskega generala Jameta bojišča v južni Srbiji izza svetovne vojne. Na glavnem kolodvoru so jih pozdravili V\ imenu vojaške oblasti general Zivkovič, polkovnik Antonijevič in v imenu velikega župana pa dr. Andrejka. Opoldne so se peljali čehoslovaške oficirji na Bled, kjer jih je sprejel v avdijenci kralj. Zvečer so se vrnili v Ljubljano, kjer jim je priredil Ljubljanski klub v prostorih >Zvezde< banket. Iz Ljubljane so se odpeljali češkoslovaški oficirji preko Maribora na Češkoslovaško.
1— Odbor Ljubljanskega Sokola naznanja svojemu članstvu, da je zopet posegla neizprosna smrt v naše vrste ter nam ugrabila brata Jakob Zalaanika, ki je bil nad štirideset let včlanjen v našem dru&tvu ter bil dolgo vrsto let tudi odbornik. Naša dolžnost je, da ga spremimo v častnem Številu na poslednji poti. Pogreb se vrši izpred hiše žalosti Stari trg št. 21 v četrtek dne 19. t. m. Zbirališče članstva v ‘kroju ob pol ib-uri v »Narodnem domu«. — Zdravo!
1— Ples in prosto zabavo prireda gradbeni odbor Rožnodolskega doma v nedeljo dne 22. t. m. na Strelišču pod Rožnikom. Začetek ob 16. (4-) uri popoldne. Godba salonski orkester. Vstopnina prosta.
Velika prireditev »Nar. žel. glasbenega društva Sloje« bo na vrtu in v vseh gornjih prostorih Narodnega doma, dne 5. septembra t. 1.
Maribor.
m— Važni sklepi zadnje občinske seje mariborske: 1. Spremeba pravil Mestne hranilnice, v toliko da bo znašalo število odbornikov upravnega odbora 24. Odbornike voli direktno občinski svet po proporcu. 12 jih voli občina sama, 12 jih pa predlaga upravni odbor. Upravni odbor pa mora predlagati najmanj 6 (šest) občinskih odbornikov. Vsaika stranka, ki ima v obč. svetu štiri mandate, voli enega odbornika. Več sprememb je bilo sklenjenih glede tehnične strani obratovanja. 2. Nadzorstvo nad upravo Narodnega gledališča v Mariboru. Na predlog obč. svet. Bahuna se je sestavil petčlanski odbor za kontrolo uprave Narodnega gledališča, katermu dovoljuje občina mariborska letno prav čedne subvencije. . ■ m— Mariborski župan dr. Josip Leskovar je nastopil 14 dnevni dopust. Nadomestuje
^neumetnostno slikarska razstava v Mariboru. Umetniki slikarji gg. Cotič, Mezan in Pirnat, prirede v času od 25. septembra do 10. oktobra t. 1. v vel. kazinski dvorani razstavo svojih najnovejših del.
m— Poročila sta se na Prevaljah na Koroškem e. dr. Franc Sušnik, prof. na mariborskem moškem učiteljišču in gdč. Tončkfl Plešivčnikova, hči veleposestnika ta l« ^ trgovca v Prevaljah. Vrlima koroškima vencema naše iskrene če*titke!
m— Jugoslov. Matica, podružnica v Mariboru, je svoje uradne prostore premestila v Slovensko ulico 2 in posluje dnevno od 17. do 19. ure.
m— Strašna smrt mladega dekleta. Minulo soboto je 20 letna Liza Bolielj iz Sv. Petra pri Mariboru pomagala sosedu mlatiti žito na stroj. Ko se je sklonila, da vtakne snop v stroj, so jo zgrabili zobje stroja za doli viseče lase ter ji zdrobili v 'trenutku glavo. Deklica je bila zelo pridna.
m— Pri Splošni stavbeni družbi na Teznem pri Mariboru zaposleni delavec ključavničar Alojz Klin se je pri delu tako težko ponesrečil, da so ga morali nemudoma prepeljati v bolnico. Zlomil si je obe nogi ter se močno poškodovali na glavd.
šolstvo.
Začetek šol. leta 1926-27 na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani in na z njo združenih oddelkih: Vpisovanje: Mestna ženska gimnazija. Vpisovanje za na novo vstojpivše gojenke v I. do VIII. razred se vrši v sredo 1. iseptembra od 9. do 11. S seboj je prinesti zadnje izpričevalo in krstni list. Sprejemni izpit za te gojenke je v. četrtek, 2. septembra ob 8. Gojenke, K' so bile že na zavodu, se javijo v petek,
3. septembra od 9. do 11. — Razredni in dodatni izpiti se vrše 27., 28. in 30. avgusta, vsakokrat ob 8. Natančnejši razpored glej na deski. — Otvoritvena služba božja je v soboto, 4. septembra ob 9. v nunski cerkvi in je obvezana za vse gojenke. — Pričetek pouka v ipolnem obsegu v pondeljek, 6. septembra ob 8.
Enoletni trgovski tečaj. Rok za vpisovanje je določen na torek, 14. septembra od 9. do 11. Sprejemni izpit je v sredo 15. septembra. Pouk se- p>rične v četrtek, 16. septembra ob 8.
Enoletna gospodinjska šola. Rot za vpisovanje je določen na 29. in 30. septembra ob 9. zjutraj. Pouk se prične 1. oktobra ob 8.
Na I. drž. gimnaziji v Ljubljani se bodo vršili sprejemni izpiti za I. razred 3. septembra s pričetkom ob 9. Vpisovanje se bo izvršilo ist dan od 8. do 9. Razredni, dopolnilni in privatni izpiti se bodo vršili od 29. do 31. avg. Šolska maša bo
4. sept. ob 8. Natančni podatki so razvidni iz oglasov v gimnazijski avli.
Na III. državni gimnaziji v Ljubljani (Beethovnova ulica) se bodo vpisovali učenci v I. razred 1. septembra od 8. cb 9. v ravnateljevi pisarni. S seboj naj prenesejo krstni list in šolsko izpričevalo, ki velja za vstop v srednje šole. Po vpisovanju se prično sprejemni izpiti. 2. septembra od 10. do 12. bo v učilnicah vpisovanje v 2. do 8. razred, vpisovanje re-petentov v vse razrede pa v ravnateljevi pisarni. Vsak učenec mora predložiti letno izpričevalo in plačati 15 Din za tiskovine in dij. knjižnico. Učenci tujih zavodov se bodo vpisovali 3. septembra dop v pisarni. Otvoritvena služba božja ibo 4. septembra ob 8. v Križankah, 6. septembra ob 8. pa začetek rednega pouka.
   ............
ŠAHOVSKI TURNIR.
III. kolo. — Turnir A. Igra pridobiva stalno na ostrini. Včeraj je bil dan remijev, kar znači trdovratno igranje. Furlani je pričel ostro napadati solidnega Didzinskija, toda brezuspešno. Remis je konec njegovih prizadevanj. Vidmar je prišel danes v turnirski lokal neobrit. To izvira iz obljube, da se ne obrije prej, dokler ne dobi partije. Njegov nasprotnik mu je hotel ustreči in je izgubil proti njemu figuro, toda Vidmar je bil-s čita-njem romana tako zaposlen, da ni izrabil dobrih šana in je dosegel le remi«. Dernov-šek ie zaustavil Rožiča na njegovi zmagoviti poti. Partija je bila neodločena. Pač pa je dr Singer z vehementno igro porazil rotja kova in rutinirani Kulžuiski istotako Marjanoviča. — Turnir B. V tej skupini je bil boj ostrejši. Jerošov mladega Toda ni mogel prer magati in je partija ostala remis. Grencarski pa je izgubil proti Mrzlikarju ostro igro, ki jo naš igralec ni zdrfel. Tekavčič je Pirca zvabil v skrito past in je dobil po kratki igra. Nesrečni Kozomara je izgubil proti Rieslu. Rupnik pa je zopet senzacijonelno ‘zmagal Ačimoviča po krasni efektni končni 'kombinaciji. Kalabar je dobro spal in zato tudi dobro igral. Premagal je Agapjejeva ter ga a tem vrgel iz vodstva.	Ag0.
Stanje po 3. kolu: Furlani, Rožič -K’ Rup-pjejev, Didzinski, Grenčarski,	Jonke,
nik, dr. Singer 2, Dernovšek, J«? Rjesl, Te-Mrzlikar, Pirc, Tot, Vogeln* r, pro{ ^ozo-kavčič 1 (1), Ačimovič, Poljakov, Vid-mara, Marjanovič 1. u
'"‘1!	- 111 kol°- Gdč. Jelačino-
r!ivnril« proti Lapajnetovi strabo-v“	na	kraljevo	krilo. Vsled slabe
obrambe je nasprotnica partijo končno izgubila. Ga. Černe je favoritinjo gdč. Vadnalo-vo porazila po krepki pozicijski borbi. Stanje po III. kolu: Ga. Černe 2 (1) gdč. Vadnal 2, ga. Šerban 1 (1), gdč. Lapajne 1, gdč. Jelačin 0.
Štev. 184.
NARODNI DNEVNIK, 19. avgusta 1928.
IgiaflPDBflgBIgMMba v..v~.> r.TPT-rrt1-t
Stran 5.
Šport.
DELAVSKO« ŠPORTNO GIBANJE V JUGOSLAVIJI.
Kakor doznavamo, se je v Zagrebu vršila dne 25. julija Delavska športna konferenca iz zastopnikov delavskih športnik klube. vseh pokrajin države. Zbrani zastopniki so predvsem pretresali vprašanje o osnovanju delavsko kmetskega športnega bloka v Jugoslaviji, o izgradnji in o notranji odganizaeiji športnega bloka.
Iz njihovega stališča posnemamo, da hočejo ustvariti v državi ><novo« športno gibanje, ki naj bazira na razredni podlagi in na marksizmu. Za zgled so vzeli ti športniki obe razredni sporlni internacionali, to je takozvano Lucernsko športno internacionalo, ki temelji na razrednem pravcu in se momentano nahaja v socialističnem taboru- in na takozvano Rdečo 'Portno internacionalo (komunistično). In v smislu ojačitve »delavskega« gibanja so zbrani zastopniki delavskih športnikov v Zagrebu izdelali podrobnejši načrt za osnovanje Delavsko-kmetskega športnega bloka za Jugoslavijo po zgledu zapadnoevropskih socialističnih in komunističnih športnih savezov, ki bo temeljil na razrednosti in marksizmu.
Nekaj sličnega tej konferenci je bita konferenca slovenskih delavskih športnih klubov dne 24. maja t. 1. v Trbovljah, o kateri, smo že poročali. V bistvu se ujemajo vsi sklepi slovenske delavske sport-11e konference v Trbovljah in one sploš-*le vseh treh jugoslovanskih narodov v
Magrebu.
K temu najnovejšemu športnemu gibanju v državi bi dodali le kratko pripombo. — Ne glede na to, da se, kakor eita-mo v različnih marksističnih listih, — delavsko socialistično-komunistično gibanje konsolidira in da se oddaljuje od ta-kozvane buržoazije vseh narodov, je le potrebno, da se delavski kakor tudi kmetski športniki ne emancipirajo od Jugoslovanskega Nogometnega Saveza, to ni niti v njihovem in niti v interesu Saveza samega (JNSa) pravilno. Naša drsava do danes še nima takozvanih delavskih športnih savezov, ki so morda člani Lucemske športne internacionale, ampak ima enoten športni pokret, kjer so popolnoma enakopravni i delavci, i kmet-■■ •■30 i »buržuji«. ■
Emancipacija delavskih in kmetskih športnih klubov JNSa bi mnogo pomenila, kajti to bi bilo cepljenje, kar bi mnogo škodovalo jugoslovanskemu športnemu pokretu. In radi tega bi bilo najbolj priporočljivo, da zainteresirani delavski in kmetski razredni in marksistični športniki ne vodijo nikake separatistične taktike v športnem gibanju Jugoslavije.
Utis poseta zagrebške »športne« publike v Ljubljani. Vsem ljubljanskim športnikom je brez dvoma znano obnašanje in >drukarija« zagrebške publike, deloma * b fnV6n • k*11 6asoPisov, deloma iz L: U,e	Da	5 ponaša tako na
•	nji ] igriščih, tega jim pač ne moremo zameriti, ker nosijo itak sami zle posle-ice (inozemski klubi igrajo zelo neradi v ^	u^’	amPak,	da se kot gostje po-
našajo brez vsakega takta naravnost fa-kinsko, to nam dosedaj še ni bilo znano
—	še manj smo to pričakovali. Vzamemo v to svrho samo eno izmed cvetk, ki so jih raztrosili in obenem tudi žalostnega sPomina zapustili, v Ljubljani: pred hotelom »Slon« stoji tisooglava zagrebška sportska publika, kateri govori zelen mladič z balkona. Med drugimi izbruhi skrajno nedostojnosti, nesramnosti in ža-
!dmpatitoTbrttskf^^4eČ0 žalJivk°t na co: »Nazdravljam Zagrfi Beogradu pa nudim, neka ^^zove’ . kante.« Pri tem mu poda drugi nesramni 1
zelenaš neko staro »kiblo«, ki jo pm dvigne ter vihti nad zagrebško publiko, ki mu navdušeno pritrjuje in frenetičnb ploska. S tem svojim nesramnim činom so »Sportisti« iz Zagreba zgubili še tisto j malo simpatij, ki so jih uživali pri Slo- , vencih.
V	kajaku iz Dunaja v Kairo. Dunajčan Ernst Grunfeld, ki se je 1. junija z i
10	tovariši odpeljal z Dunaja v kajaku (lahak čoln,,čigar lesene ogrodje je prevlečeno s platnom), je dospel v Kairo. Pot je šla po Donavi z Dunaja čez Budimpešto in Beograda v Kostanco, od tu po Črnem morju v Konstantinopel v Dardanele, kjer so drzni potniki dosegli Egejsko morje. Po zanimivi in deloma neyarni morski vožnji so dosegli Aleksandrijo, odkoder so nadaljevali pot
po Nilu navzgor. Vendar jih je od 11 oseb doseglo Nil samo 6, ostale so izgubili na svoji dolgi in nevarni poti, ni pa dosedaj še poročila, kako so dotični poginili.
Najhitrejše živali. Neki angleški priro-doslovec je napravil celo vrsto preizkusov in opazovanj, da bi mogel določiti hitrost posameznih živali. Če bi se poskusili vsi četveronožci sveta v teku, bi prvo nagrado brez dvoma dobil hrt, ko-jega hitrost znaša na minuto ca 1250 111. Njemu najbližji je konj s 1160 m, žirafa z 900 m, tiger z 860 m, Severni jelen z 850 m, volli s 570 m in zajec s 400 m na minuto. Med tiči je najhitrejši golob-pismonoša, ki drži rekord s 1200 m v minuti. Za tem pride albatros, ki jedva zaostaja za njim. Kar se tiče rib, ki jih tudi omenja angleški zoolog, je na prvem mestu deliin, ki brez truda napravi 31
I	km na uro, losos preplava 27, slanik pa 22 km na uro; zlato sredo pa drži kljub svojemu nerodnemu dolgemu telesu som, ki doseže 23 km na uro.
Pri lahkoatletskih mojstrstvih v Tam-mersforilu so dosegli finski atleti kljub slabemu vremenu sledeče izborne uspehe: 200 111: Astrom 22.3 — 400 m: Astrom 50.2 — 100 m: Ilelle 10.8 — 800 111: Ala-jeki 1:56.5 — 5000 m: Nurmi 14:48.3 — 10.000 ni: Nurmi 31:12.2 — 400 111 pre-graje: NVilen 55.5 — 110 m pregraje: Wi-len 15.5 — skok v daljavo: Sandstrom 6.99 111 — kopje: Pentila 61.98 111 — krogla: Irjola }4.50 m — skok v višino: Wahlstedt 1.85 m — skok ob palici: Lindroth 3.60 m — troskok: Jarvinen 14.59 m — disk: Nuttymaa 44.63 m — 1500 111: 4.03.
Latiški rekord. Witoli je zboljšal lati-ški rekord v letu krogle na 14.20 m.
Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni".
Anton Pevc:
MLEČNI IZDELKI NA KMETIJSKI RAZSTAVI od 4. do 18. septembra 1926.
Mleko vsebuje v najboljšem razmerju vse redilne snovi, ki jih potrebuje telo za svojo prehrano; le vode ima za želodec odraslega človeka preveč, da bi moglo brez vsake priprave ali predelave prihajati v poštev kot hrana. V mleku uspevajo najugodnejše skoraj vsi različni mikroorganizmi, bakteriji, ki pospešujejo zdravje človeka ali ki tudi uničujejo njegovo zdravje, ako je bilo mleko enim ali drugim potem bolezensko okuženo; naloga mlekarske tehnike je preprečevati bolezensko okuženje in pospeševati v njem zdravju koristne bakterije. Iz mleka prihajajo zdravju koristni bakteriji v mlečne izdelke; uživanje mlečnih izdelkov, ki vsebujejo vsi le še malo prvotne preobilice vode nepredelanega mleka, je. zato za odraslega človeka zdravo in mu podaljša življenje. Izbrati si je med različnimi mlečnimi izdelki one, ki bodo ne-le zdravju koristni, marveč, ki tudi različnemu okusu posameznikov najbolj prijajo; tako izbiro boš najlažje izvršil, čim posetiš mlekarsko razstavo. To-raj: Kdor hoče ostati zdrav in dolgo živeti, mora posečati mlekarske razstave.
Da je mleko zdravo je prastaro vsakomur znano dejstvo. Piti mleko takoj sveže pomolzeno izpod krave so zdravniki slabokrvnim ali slabotnim osebam včasih prav zelo predpisovali in v velemestih so nalašč zdravstveni zavodi vzdrževali molzne krave v to svrho. Ker se tako mleko ne prileže vsakemu želodcu odnosno se enemu ali drugemu gnusi, je polagoma nastopilo zdravljenje s kefirjem, kumisom in joghurtom, vsi kisli proizvodi mleka. Kefir je mleko za-kisano s »prosom preroka Mohameda« izvirno le kobilino mleko; vsebuje obilo ogljikove kisline in nekoliko alkohola, izborno zdravilo za pokvarjena prebavila in baje ‘celo proti jetiki. Kumis je s kvasnimi glivami podobno pivu zakisano mleko; ima često do 3 odstotke alkohola
v sebi. Joghurt ali bolgarsko kislo mleko je tudi pri nas precej znano; ker je v Bolgariji izmed vseh narodov razmeroma največ ljudi, ki dočakajo starost nad 100 _et, je profesor Močnikov pred dvema »,etV,?tl0tjl, pri2el razširjati teorijo, da je visoko starost pripisovati predvsem a rovaš temu splošno-razširjenem 11 uživanju joghurta. Izvrstno je joghurt iz ovčjega mleka ali iz amesi ovčjega s kravjim mlekom; vsikdar najprvo z vročino razkuženo mleko se pusti v odkriti posodi vreti 2 uri nad ognjem ali na drug način zgostiti na okroglo polovico pr-votne prostornine, na kar se shladi na 45° C in zakisa s starim joghurtom ali Pri ijas s čistim nasadom gotovih dolgo-Paličastih, iz izvirnega j ogli ur ta ošamo-Jna''^kterijev. Lactobacillus bulgari-Pre,d našim navadnim kislini
i	Hni	.lm.a joghurt vsekakor	to	pred-
*	'	.	P® 12 Prekuhanega mleka;	v surovem	kislem naidemr>	*	*	o
ji	i	.J mo namreč	še	po 8
dneh, v maslu iz surovo im i 1
n •	e smetane
se po 14 dneh in v siru iz surovega mleka še po 2 mesecih žive, za oklevanje usposobljene bacile jetike-imune (nedostopne) napram jetiki pa niso molzne živali nobene pasme, tudi ne štajerske bele ali plave, v mlečnosti zaostale*krave, ker je celo 'pri kozah jetika danes prav gosta prikazen. Joghurt enako je a«idofilno mleko, ki ga je zadnja leta,pričel širiti ameriški profesor dr, Rettger; za okisanje uporabljeni bakteriji Lacto-
bacillus acidophilus so bolgarskim podobne paličke, le da so bili neposredno iz človeških odpadkov osamovani, toraj v črevah dobro uspevajoči, telo osvežujočo mlečno kislino tvoreči mikroorganizmi, o joghurtovih in o mlečnokislin-skih bakterijah našega navadnega kislega mleka (slednji so okrogle oblike) trdijo bakteriologi, da v črevah poginejo in da je zdravilni učinek teh izdelkov pripisovati edino na rovaš osvežujoče mlečne kisline. Okus vsakega teh mleč-nokislih izdelkov je različen, zato bo vsak konsument, ki bo posetil mlekarsko razstavo, našel kaj za svoj okus. Toda ne-le za konsumenta in mestne gospodinje je osebna izbira teh proizvodov lia
1	azstavi važna; posetiti jo morajo tudi vse naše kmetske gospodinje in dekleta toliko kolikor bolgarska, ruska ali mohamedanska žena mora znati izrabljati mleko slovenska kmetska gospodinja tudi in ne nuditi toliko mleka prašičem, družini pa le repo in krompir.
Vsakdo hoče živeti zdraho in dolgo. Izven dvoma je, da to dosežeš najlažje z uživanjem mlečnih izdelkov vseh vrst mleka, masla in sira. Vsak bo zato posetil mlekarsko razstavo. Trajala bo vseh 10 dni in v tem času se vsakdo lahko v gneči razvrsti. Doma ostal bo v teh dnevih le, kdor je življenja v dolini solz že sit.
KAKTEJE — SEDANJA MODA.
Ze precejšno vrsto let vzbujajo kakteje in sukulanti pozornost in privlačnost publike. Ni pa ravno slučaj, da ravno sedanji čas vzbuja ljubezen do kaktej — so pač prišle v modo.
Poleg oblike, začete od okroglega kaktusa do mnogokrat razraščenega in vejnatega ali celo stebelnega cereusa, prednjači cvet kaktusa. Najhvaležnejše vseh vrst kaktusa so epihyleje, ki so po-največkrat zraščene kot drevesca s krono. Ze v pryem letu njenega obstoja'"po-ganja ipar cvetov, ki se množijo od leta 0 *eta ter si na ta način vzgoji ljubitelj '■lasno so^n° dekoracijo, ki se mu vsako leto izplača z bogatim svežim cvetjem.
' j'"e vrste kaktej so nekoliko manj radodarne s cvetjem od kojih cveto ne-, katere le nekoliko dni, da celo, kakor J!ca. n°či« (cereus grandiflorus) samo nekaj ur ponoči. Zato so pa ti cveti take nepnmerjajoče lepote in posebno-
st\ ,za Prvega prijatelja kaktej cvetoča doba njegovih vzgoje-nčkov v resnici prav posebnost. (
Kako je treba vpostaviti pravo sliko kaktej in sukulantov, nam bo pokazala letošnja vrtnarska razstava od 4. do 13. septembra »Ljubljana v jeseni«, kjer bodo razstavljene razne vrste kaktej in sukulantov.
Poleg grupacije kaktusov razstavljeni bodo tudi vsakovrstni moderni venci iu šopki ter aranžmaji za Vsa>o priložnostno prireditev.
_______________ Franc	Herzmansky.
To li ono.
TITININA zahvala.
Rini, 15. avgusta. Mali pes >Ti-•titfa«, k; je spremljal Nobdla na poletu na severni tečaj je bil odlikovan od fašističnega društva aa varstvo živali z zlato kolajno z napisom: »Zvestemu in pogumnemu’ spremljevalcu velikega odkritelja severnega tečaja.« Razen tega mu je pisalo društvo častno pismo.
Gospodje 1 Moja dolžnost je, da se Vam iskreno zahvalim za čast, ki ste mi jo naklonili
kot spremljevalcu mojega gospodarja generala Nobila. Pismo shranim za zrcalo, kolajno pa bom nosil poleg svoje znamke, ki mi daje pravico, da živim.' Pse brez znamke namreč vzame in usmrti koujač. Pri ljudeh bo pač tudi tako. Toda slavnostne prilike ne smem one-čaščati z destruktvinim lajanjem. Vem, kakšne dolžnosti imam kot izboren in ariviran pes napram družabnemu redu. Vendar pa bi vas opozoril na one svoje brate, ki so bedni iu neznatni ter morajo pretrpeti toliko muk. Vem, da gre samo za proletarce, za bitja, ki so v stanu smatrati stebre družbe in vlade za vogalne kamne, kljub temu pa bi se jim. ne smelo odrekati pravice do življenja.- Vidite, gospoda, mi imamo lahko stališče: »jaz n. pr. sem od dobrih starišev, v moji mladosti je pazil name »Putzileck« mojega gospodarja (ki je bil takrat še polkovnik), vodil me je na izprehod, me umival in česal, godilo se mi je dobro.
Potem sem se udeležil v zrakoplovu »Norge- :, ki ga je zgradil papa Nobile, potovanja na severni tečaj. Poleteli smo iz Rima. Bilo je jako prijetno. Dobri stari Amundsen, mister Ellsworth in vsa posadka navadnih mehanikov (katerih imena mene in nikogar nič ne brigajo), so bili jako prijazni in od vseh talismanov, ptičev, želv in drugih živali, ki so se nahajale na krovu, sem bil jaz najbolj priljubljen in najbolj razvajen. Videli smo marsikako mesto, tudi Leningrad, nato smo pluli proti večnemu ledu. Znano vam je, gospodje, da je postalo tedaj manj prijetno. Moj gospodar se je prepiral tupatam z onim Amerikancem Ells-\vothom in samo Amundsen je ostal vedno miren in moder. Pluli smo nad onimi kraji, kjer je umrlo že toliko psov, na stotine polarnih psov. Ali se spominjate številnih ekspedicij s sanmi, ki so jih vlekli psi! Noben pes ni preživel naporov. Njihove kosti leže v snegu. Prosim, gospodje, gotovo ne nameravam preobrniti družabnega reda: toda zakaj niso dobili ti psi nobenih svetinj, zakaj niso bi-
li	deležni nobenih postumnih časti, zakaj niso postavili vsaj spomenik neznanemu psu? So pač pozabili na to!
Mi vsi, ki smo bili tako srečni, da so se nas spomnili: moj kolega novofundlandec iz Alaske, ki je rešil še ras s lem, da je prinesel čez drn in strn, čez sneg in led epidemijski serum (ter dobil zato ■spomenik); bratje od Sv. Bernarda iu par drugih, mi prominentni povzdigujemo svoje visoke in nizke glasove, mi lajamo za množico bednih. (Tu mislimo, pri ljudeh tudi ne more biti drugače.) Mislil sem na vse vojne pse, na pse, ki vodijo slepce, na mrtve in ranjene pse, ki niso mogli odnesti niti štirih nog iz Pekla vojne; na pse, ki jih, če so duševno oboleli, ne zdravijo kot ljudi2 temveč enostavno zastrupijo; na pse, ki najdejo smrt kot čuvaji, na vse te in tudi na Psa, ki ga je kurtizana Marieta Woli kruto pretepala, predno je izvršila samomor, sem mislil ulripajoečga srca, ko sem letel 72 ur proti severu. I11 postal sem šele. zopet vesel, ko sem videl dne 11. maja velike severne medvede. Veselo sem jih nalajal, saj poznam njihov kožuh, v kterem ponoči doma v Rimu ležim, medtem ko čita Nobile svoj »Corrie-re«. Krasno je bilo tudi, ko so vrgli gospodje pisane zastave na zemljo (Bog ve zakaj?). Nato pa smo pluli dalje v megli in viharju do Nome na Alaski, bili smo molčeči in skoraj obupani, ko smo končno dne 15. maja lahko pristali. Takrat se pravzaprav niso posebno mnogo brigali za nas — takrat je bil ravno Pilsud-skijev puč in proces zoper falzifikatorje trancoskih frankov — kot sedaj, ki smo prispeli v Rini ter je bil povišan Nobile kar za generala in so ga hrupno slavili.
Svojega gospodarja zelo ljubim, bojim se pa, da se utegne izpremeniti njegov plemeniti pogum v bojevitost. Čudne govore je bilo slišati. Ducem, generalom in nam finim psom se sicer ne bo nič zgodilo. Toda kašna nevarnost preti ubogim bastardom in ubogi vprežni živini!
Ali me boste poslušali? Nisem učenjak, temveč samo talisman. Toda nočem prinašati nobene STeče več in dvigam v znak protesta zadnjo nogo nad častnim pismen in kolajno, če boste pre-s 1, gospodje, preko tega mojega pisma na dnevni red v svoji sigurnosti in v s vesti si, da lahko delate, kar hočete, ker psi, ki lajajo, ne grizejo.«
—	cape paža itd. Kompozicija dveh ali treh množina modnih možnosti. Fantazijska krzna j natančno fako dolgi kot obleka, osebno li-vrst blaga bo omogočala jesenski modi veli-	v finih barvah se vpornbljajo za ovratnike	j	pičen za jesensko mcdo je sledeči ansambel:
ko variacijo. Kot podloga za cape-e in	plašče	plaščev. Prehod od blaga h krznu tvori cesto	j/ krilo in raven	plašč iz	ripsa, barva: rose
se vporablja zelo pogosto crepe-romain. Na \ diskretna kovinska vezenina. Oblike oblek se j nacre. Tudi »gazela« in črna barva se kom-drugi 9trani se kombinira zopet temen	crepe-	J	menjavajo med jttmprom in fasono lahke blu-	j	binira. Deviza	je:krasen	material in rafini-
satin s finimi ripsi iz česar rezultira	velika	j	za, plastroni in telovniki. Plašči so po večini	|	rana izdelava.
Gospodarstvo.
Ljubljanska borza. 18. avgusta. Zaključki: »še&ir«, Škofja Loka 108.
BORZE.
Zagreb, 18. avgusta. Devize: Nevvork ček 50.464—56.7fi4 London 275.13—270.33, Berlin 1349—1353, Milan 186.65—187.85, Pariz 163— 165, Praga 167.38—168.38, Curih 1094.8— 1G98.6, Dunaj izplačilo 799.25—803.25, ček 799.15—803.15.
Curih, 18. avgusta. Beograd 9.125, Newyork 517.50, London 25.15, Pariš 14.525, Berlin 123.20, Dunaj 73.10, Bukarešta 2.41, Sofija 3.7425, Budapešta 0.00723375, Milan 17.025, raga 15.325.
Modno pismo.
Tudi jesenska in zimska moda je glede barv silno bogata. Časi, ko- so zadostovale modra, .rjava, siva in črna barva so minuli. Moderni medtoni so tako diskretni, da zadovoljijo vsako željo. Lako trdimo, da je v letošnji jesenski sezoni najbolj modema siva barva. Siva kot staniol, kot škrl, kot svinec, platina ali ona mehka siva, ki jo imenujejo kratko in pregnantno »megleno sivo«. Rožnata utegne postati nekoliko temnejša ter se bo imenovala potem »praline«, »rose nacre*', originalna je rjavkasta roza barva. Svetle peščene barve ne pridejo v poštev, kljub temu pa je zelo priljubljena rumenkasto siva barva, imenovana »gazela«. Od rdečih bodo posebno efektne »ibis , »airelle«, »flamingo« in »ametist«, vse nianse so zastopane in najsi se svetlikajo modro ali lila, ali kakorkoli. Tudi »mauve« bo zelo upoštevana. Kar se tiče blaga, pridejo predvsem v poštev: rips, cord-baržun, otoman, epinglč, vse te vrste so zelo moderne. Prav ljubke so tudi kasha double, ki so posebno prikladne za trodelne promenadne kostume obleka-cape-plašč. Cape tudi še ni odigral -svoje vloge, novi kroji so cape bersaglieri (natančna imitacija italijanskih oficirskih cape-ov), mala pelerinca
Izrezek v obliki črke »U«.
Moderni jesenski plašči.
»Ene sva krvi, jaz in ti,« se je hitro oglasil Mowgli in izgovoril ka£je geslo. V groblji vsenaokrog sebe je slišal šumenje in sikanje in je zaklical geslo v drugič, da bi bil bolj gotov.
»Vse na tla,« se je oglasilo več zamolklih glasov. Vsaka stara razvalina v Indiji postane prej ali slej bivališče kač in v stari poletni vili je mrgolelo naočark. »Mirno stoj, mali brat, da nam ne storiš kaj žalega z nogami.«
Mcvvgli je stal mirno kolikor je le mogel, upiral oči skozi odprtine ter po.slušal besni vrišč boja okoli Črnega panterja — vikanje, čebljanje, trganje opic, pa globoko, hripavo pokašljevanje Bagheere, ki je skakal pod
kopicami sovražnic. Prvikrat izza svojega življenja se je Bagheera boril za svoje življenje.
»Baloo mora tudi biti blizu; Bagheera ne bi bil sam prišel,« si je mislil Mowgli in je na ves glas zavpil: »V kotanjo, Bagheera! Zvali so-v vodno shrambo! Zvali sp tja in skoči noter! V vodo!«
•	Bagheera ga je slišal in klic, ki mu je oznanjal, da je Motvgli na varnem, ga je navdal z novim pogumom. Drzno, ped za pedjo si je delal pot*proti vodnim kotanjam in molče udrihal.
Tedajci se je začul od razrušenega zidovja, ki je bilo najbližje džungli, gromki bojni krik Balcoja. Stari medved je bil sicer napel vse moči, a ni mogel priti prej. »Bagheera!« je vpil, tukaj sem! Plezam! Hitim! Ahmvcra! Kamenje mi drsi pod nogami! čakajte, da pridem še jaz, ti nagnusni Baudar-log!«
Prisopihal je na ploščad in mahoma izginil v va-lovju opic. Postavil se je na zadnje negi, iztegnil sprednji šapi in objel toliko opic, kolikor jih je mogel, jih
Rudyard Kipling:	19
Knjiga o džungli.
»Vem, vem,« je dejal Bagheera. >Da bi le Baloo bil tukaj. Sedaj morava pač storiti, kar premoreva sama. Ko oblak zakrije mesec, pojdem na ploščad. Tam jmajo nekako posvetovanje o fantu.«
»Dober lov!« je odgovorila Kaa jezno in je odlezla proti zapadnemu zidovju. Slučajno je bil ta del zidovja najmanj porušen in je' nekolika zadrževal veliko kačo, predno je mogla najti pot po kamenju.
Oblak je zakril mesec, in ko je Motvgli ugibal, kaj se prigodi sedaj, je začul lahke Bagheerine šape na ploščadi. Črni panter se je bil skoraj neslišno priplazil po obronku in je mlatil — če bi grizel, bi samo tratil čas — na levo in desno po opicah, ki so sedele okrog Mowglija v krogih po petdeset, šestdeset glav po vrsti. Vzdignilo se je silno tu len je od strahu in togote, ko pa se je Bagheera izpotaknil nad telesi, ki so se valila in suvala pod njim, je ena zavpila:	Saj je samo eden!
Ubijte ga! Ubijte ga!« Nad Baglieero se je zgrudila množica opic, ki so grizle praskale, suvale, tolkle, pet ali šest pa je pograbilo Mowglija in ga vleklo do zidovja poletne vile, kjer so ga pahnile skozi odprtino razpadle kupole. Med ljudmi vzgojeni deček bi se bil močno pobil, kajti padel je dobrih deset čevljev globoko, ali Motvgli je padel, kakor ga je bil Baloo učil padati in je priletel na tla nalahno.
»Ostani tukaj,« so mu zaklicale opice, dokler ne pobijemo tvejega prijatelja. Pozneje pa se poigramo s teboj, če te kačje ljudstvo pusti živega.
(Dalje prih.)
CARINSKO POSHBDN1ŠK1 Dl SPEDI-CIJSKI BUBEAU
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 4i
£*»	5	^	K	promenadne,	bele	In barvaste,
ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samo veznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne .. potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. • -Nizke cene. — Velika izbira samo pri
Klotfom 1/11. - Telef. 58.
Radov braojavfeami .OBOM*. V Teleron Int. St.
PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Bakek.
Ob avl] s vse v to stroko spadajoče posle najhitreje ln pod ku-Iantnimi pogojL
lastopnlkl drnSbe spalnih voz S. O. N. za ekspresne poSIljke.
Na dobro
domačo hrano se sprejmejo abonenti. Stari tri št. 34/11., levo vrata st. 1
JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA
Potnike
dobro vpeljane sprejme vinska trgovina. Ponudbe in zahteve naj se pošlje na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Lopova 21/I1I-
i	pod »vinska trgovina«.
Naročajte .Narod. Dnevnik'
' ' ,	O
UiMnnnl** tovarna vinskega kisa,
JIID "“r
rtajIIrtej 51 In naJoRusnejšI na-mizni kis las vinskega Risa.
ZAHTEVAJTE PONUDBO I "PL
Tehnično la HlgrlJenlCno najmoder-/ neje urejena klsarna v Jugoslaviji.
Pbaraai ijubljans, Danajska ca*ta it. ta, M. nadstropja.
Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din 1—.
Stekleno
strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani
MODROCE
iz najboljžega domačega in češkega platna, postelj-ne mreže, zložljive postelje, otomane, dekoracijske patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN, j	tapetnik
| Ljubljana, Krekov trg 7.
Za tisfkarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.
Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR,