Poštnina plačana v gotovini.
Leto XV., štev. 62
LJubljana, petek 16. marca 1934
Cena 2.— Din
UpravinStvo; Ljubljana. Knafljeva ulica 6. — Teleton št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 3. — Tel 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica 8t 11. — Teleton St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190.
Računi prt pošt ček zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien 105.241
Naročnina znaSa mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Teleton 3122, 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Svarilo Seatona Watsona
Znani poznavalec predvojnih problemov Avstro - Ogrske, angleški politični pisatelj Seaton Watson se je po londonskem propagandnem potovanju grofa Bethlena čutil prisiljenega, da v interesu pravice in resnice posveti še enkrat v nemško in madžarsko revizioni-stično politiko ter natoči čistega vina onim angleškim političnim krogom, ki jih je morda kričava madžarska agitacija le morda nekoliko približala predlagani reviziji. Prijel je za pero in priobčil v dveh uglednih revijah »Slavomc Revievv« in »International Affairs« dva temeljita članka, ki jima je dal značilen naslov: Svarilo pred preveč brezvestno propagando.
Čitateljem našega lista je znano, da je Watson že na sami Bethlenovi_ prireditvi s svojimi ugotovitvami in izneše-nimi deistvi popolnoma ovrgel temeljne misli grofovega predavanja. Po angleški tradiciji so taka predavanja nekaj zelo diskretnega in zato ne smejo preko omejenega intimnega kroga povabljencev, Madžari pa so jih netaktno iznesti v javnost ter s tem tudi Watso-na osvobodili vseh ozirov in njegovi članki so razblinili v nič vse Betlilenove
napore.	,
Scotus Viator poudarja predvsem, da bi uresničenje zahtev po reviziji zadelo povsod v prvi vrsti slovanske narode. Slovani, ki so stali med svetovno-vojno skoro strnjeno na strani antante, so z mirovnimi pogodbami dobili pravico, da >o svojih zadevah sami odločajo«. Nemški načrti za kolonizacijo vzhodne Evrope, njihova zahteva po povratku^ izgubljenih vzhodnih pokrajin in madžarske težnje za vzpostavo nekdanje kraljevine sv. Štefana so samo poskus za zopetno pod jarmi jen je slovanskih naro-dov.
Madžari operirajo dosledno s trditvijo, da je Avstro-O^rska razpadla samo zaradi pritiska velikih držav antante m bi potemtakem morale slednje skrbeti za to, da se ta krivica popravi. Poprava pa je po mnenju madžarskih plemičev možna samo z obnovitvijo njihove oligarhije. Škotski publicist pa pripisuje razpad Avstrije, zlasti pa razdelitev Ogrsl:2 samo volji podjarmi jenih narodov, ki so se odločili z? vedno stresti s sebe osovraženo nasil je nemško - madžarskega gospostva. Slovaki, Slovenci, Hrvati, Srbi in Rumuni so to svojo voljo dovolj jasno pokazali in na svetu ni moči, ki bi imela pravico to odločitev razveljaviti. Mirovne pogodbe, ki so Madžarom toliko na poti. so samo potrdile in uzakonile izvršena dejstva. Te 'istine, ki pismeno in pogodbeno utrjujejo položaj, ustvarjen od narodov samih,^ niso delo nekompetentnih ljudi, marveč ve-ščakov, ki jil Scotus Viator imenuje poštene in posebej za te evropske probleme izšolane ljudi.
Propaganda proti trianonskemu miru trdi med drugimi neresnicami tudi to, da je bila Ogrska gospodarska celota, ki se ne bi smela deliti, in da je prebivalstvo »odcepljenih« pokrajin podre.ieno tujemu igu. Iz istega zaključujejo Madžari, da ni mogoče misliti na mir, dokler ne bo revizije, ki bi zopet ustvarila nekdanjo gospodarsko in oolitično enoto. Watson osvetljuje to zahtevo iz zgodovine in pravi, da so odcepljene narodnosti živele pod tako hudim madžarskim pritiskom, kakor si ga na zapadli niti predstavljati ne morejo. Vlada, parlament, uprava, avtonomna zastopstva, evangeljska in katoliška cerkev — vse to je bilo vpreženo v koruptni voz ma-džarizacije. L. 1918. so se ti preganjani narodi naravnost oddahnili in iz diagramov njihovega razvoja v svobodi se razločno vidi, kako nasilstvo so izvajale nad njimi Apponyijeve in Betlilenove metode. Nazadovanje Madžarov v na-sleclstvenih državah je samo logična posledica svobode, medtem ko na današnjem državnem ozemlju Madžarske vlada ista raznarodovalna tendenca, le da ima sedaj za predmet svojega delovanja daleko manjše manjšine. Dokaz za nazadovanje Madžarov v odcepljenih pokrajinah nudijo predvsem Bratislava., Kožice, Užgorod, Novi Sad, Sombor itd.
Ako zatrjujejo Madžari, da hočejo samo popravilo mej, potem je treba vedeti, da bi to bil samo prvi korak hi pre-cedenčni primer za ono absurdno gonjo, ki hoče vzpostavitev nekdanje Orgske z vsemi pokrajinami, tvorečimi danes važne dele Češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunije. Rivizonisti usmerjajo svoje napade na Prago, Beograd in Bukarešto, namesto da bd si podrobneje ogledali današnje stanje v Vojvodini, na Slovaškem in Sedmograškem. Slišali bi, kaj bi jim odgovorili ti nekdanji »Ogri«-! Watson je pri tem nanizal v svojih člankih činjenice, ki so v državah Male antante dobro znane, za angleško javnost pa so naravnost odkritja.
V člankih se dotika Watson tudi agrarnega vprašanja in ugotavlja z neprikrito ironijo, da bi bila zopetna pripojitev izgubljenih pokrajin velika ško-da za madžarsko plemstvo. S temi po-
Miti proti niti brez Male antante
Senzacionalen preokret v Rimu - Madžari nasprotujejo Mussolinijevim gospodarskim načrtom - Francija za ureditev podunavskega problema le s pristankom Male antante - Tudi Nemčija stopa iz rezerve
Rim, 15. marca. k. Razvoj konference
Musso linija, dr. Dollfussa in Gombosa potrjuje pravilnost stališča, da je rešitev avstrijskega in podunavskega problema brez sodelovanja vseh ostalih zainteresiranih držav, v prvi vrsti pa Male antante. izključena. To so jasno pokazali tudi sedanji rimski razgovori, kjer so se že v početku pokazala ne samo velika nasprotja v naziranjih vseh treh državnikov glede reševanja perečih gospodarskih problemov, marveč tudi nemožnost vsake rešitve brez so-delovania drugih. Oreh, ki ga je hotel s to konferenco streti Mussolini, je vendarle pretrd.
Čeravno ni dvoma, da vlada med Rimom, Dunajem in Budimpešto glede političnih naziranj popolno soglasje, se ie baš sedaj, ko so hoteli spraviti tudi gospodarsko sodelovanje v sklad s svojimi političnimi interesi, jasno pokazalo. da se razna gospodarska vprašanja med seboj tako križajo, da je nemogoče najti rešitve v okviru trozveze. Rimska konferenca je prav za prav že končana in ni pričakovati razen običajnega komunikeja o soglasnosti naziranj nobenih konkretnejših sklepov. Po informacijah poučenih krogov je tudi sklenitev prvotno nameravanih bilateralnih pogodb že odgodena na poznejši čas.
Do tega senzacionalnega pokreta jo prišlo predvsem zaradi tehtnih pomislekov Gombosa. Madžari so se tudi tokrat pokazali praktične računa rje ter so uvideli, da bi mogel sprejem Musso-
linijevih predlogov ohladiti odnošaje do Nemčije, ki je eden največjih kupcev madžarskega žita. Po drugi strani prevladuje v madžarskih krogih vse bolj mnenie, da je za splošno rešitev gospodarskega problema Madžarske neobhodno potreben sporazum z Jugoslavijo odnosno z Malo antanto.
(ločilne važnosti ie bila tudi resna intervencija Francije, ki je dala Rimu vedeti, da Francija v nobenem primeru ne bi mogla pristati na eventualni sporazum rimske konference, če tega ne b.i storila tudi Maia antanta. Obenem je francoska vlada resno nasvetovala. naj se rimska pogajanja razširijo na vse interesente v Podunaviu
Senzacijo so vzbudile danes tudi vesti iz italijanskih krogov, da bo na povabilo italijanske vlade že v bližnjih dneh prispel v Rim nemški zunanji minister, iz česar sklepajo, da je Mussolini uvidel tudi potrebo sporazuma z Nemčijo. Znova so se danes razširile tudi govorice, da bo v kratkem posetii Rim tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. ki bo v imenu Male an-tainte vodil pogajanja z Mussolinijem.
Za razvoi rimskih razgovorov zelo značilno je dalje dejstvo, da avstrijski kancelar dr. Dollfuss na vse strani de-mantira vesti o političnem ozadju rimske konference ter poudarja le željo po tesnejšem gospodarskem sodelovanju vseh podunavskih držav. O prvotnem optimizmu dr. Dollfussa ni več nobenega sledu.
Gospodarstvo jačje od političnih simpatij
Madžari nočejo izgubiti nemškega trga za svoje žito ter postati docela odvisni od Italije
Budimpešta, 15. marca. čg. V tukajšnjih političnih in gospodarskih krogih potrjujejo informacije, da so pogajanja v Rimu naletela v resnici na izredno hude težave. V prvi vrsti gre za odkup madžarskega žita, glede katerega še vedno ni dosežen nikak načelen sporazum. Madžarska ima leto za letom po 6 do 7 milijonov ton žita za izvoz. Italija je prevzela dosedaj vsako leto povprečno 1,300.000 ton. Ker pa je v zadnjem času fašistični režim v Italiji silno povečal propagando za italijansko žitno osamosvojitev, dočim bi Madžarska baš nasprotno želela še povečati uvoz svojega žita v Italijo, se Madžarska seveda ne more odreči koncesijam, katere ji ponuja Nemčija, ki je prav tako velik konsument madžarskega žita.
Spričo tega se je v Rimu nenadoma pojavila želja, da bi se Nemčija pozvala k sodelovanju za ureditev podunavskih gospodarskih problemov. Že snoči so se v Rimu razširili glasovi, da bo bržkone še te dni prispel v Rim nemški zunanji minister dr. Neurath. Misel o nemškem sodelovaniu sedaj celo v Rimu pozdravljajo, čeprav so se fašistični listi do zadnjega zaganiali v Nemčijo zaradi njenega posebnega stališča, ki ga je zavzela napram Podunavju nele v političnem, marveč tudi v gospodarskem pogledu.
Velike težave povzroča tudi italijanska zahteva, da bi se usmeril ves avstrijski bi madžarskj prekomorskj promet skozi tržaško luko. Madžarska ie sedai izvažala svoje žito po Dunavu na Črno morje in odtod dalje na svoja tržišča v inozemstvo. Ta pot Je bila zanjo tudi najcenejša. V Sulini so madžarsko blago pretovorili na madžarske oceanske ladje in prepeljali tako v lastni režiji v vse pomorske luke, ki so dosedaj prevzemale madžarsko žito. Prevoz madžarskih agrarnih produktov preko Trsta bi bil nedvomno dažji, posebno še, ker bi se
krajinami bi Madžarska dobila nazaj tudi kmete, ki so osvobojeni fevdalnega robstva in sede kot svobodni kmetje na nekdaj plemiški zemljiški lasti. To dejstvo bi tudi za ostalo Madžarsko izzvalo agrarno reformo, kajti plemičem bi se pač ne posrečilo izgnati kmetov z zemlje in jih napraviti zopet za tlačane.
V ostalem, zaključuje Watsor, pa se mora angleška javnost zavedati, -ia imajo madžarski emisarji za berlinsko poslušalstvo čisto drugačno iaeolugijo in frazeologijo kakor v Londonu. Tam so nastopali kot- nemški zavezniki v boju prod slovanski poriavi, na Angleškem pa so se proglasili za bojevnike pravične stvari, ki zahtevajo za madžarski narod svoboščine in zaščito njegovih življenjskih interesov. Razvoj pa je pokazal, da je madžarski kmet v nasled-stvenih državah ravno v tem oogledu na boljšem, nego v sami Madžarski.
moral usmeriti preko Avstrije in Trbiža na Trst. Poleg rehabilitacije tržaške luke poskuša Italija s temi svojimi zahtevami tudi doseči, da bi se povečala aktivnost nienib
ladjedelnic.
Čeprav bodo o vsem teh vprašanjih v Rimu še podrobno razpravljali na skupnih konferencah, je vendarle malo verjetno, da bodo prišli do kakega rezultata, razen, če Italija pristane na Izredno velike koncesije zlasti v korist Madžarske.
Razen tega zatrjujejo v tukajšnjih političnih krogih, da je madžarska gospodarska komisija že pri prvih pogajanjih zadela na sicer pričakovane, toda vendarle zelo znatne težave pri razpravi o posameznih vprašanjih. Med temi so v glavnem veterinarski ukrepi v relaciji proti Italiji, kakor
tudi v prometu z Avstrijo. Dela strokovnih komisij v Rimu so zaradi teh problemov zastala in bodo skušali razčistiti glavne probleme na skupnih sestankih šefov vseh treh vlad.
Pesimistično presojanje madžarskega tiska
Tudi madžarski tisk, ki je včeraj nami-gaval, da so pogajanja v Rimu zadela «ia težave, je postal danes še jasnejši. Posebni poročevalci madžarskih listov poročajo iz Rima, da so se med strokovnjaki vseh treh držav pojavila različna mnenja In se je razpoloženje med njimi zelo poostrilo. Na-sprotstva so se pojavila v agrarnih skupi-
nah proti predalekoseinl gospodarski združitvi, ker se agrarni interesenti boje, da bi zaradi teh dogovorov trpeli poljedelski interesi njihovih držav. Posebno se poudarja, da se je sedaj prvič pojavila tudi v Italiji skupina agrarcev, ki se prav ta. ko kot avstrijska brani poplavljenja dežele s tujimi agrarnimi proizvodi. Iz današnjih madžarskih listov se dobi vtis, da so nastale težave prav znatne, kajti listi apelirajo na uvidevnost Mussolinija, opozarjajoč ga ob enem, naj pomisli kakšne nedogledne posledice bi utegnil imeti neuspeh sedanje konference za njegov politični in državniški prestiž. Poročevalci sklepajo ob koncu svojih poročil, da po sedanjem stanju nikakor nI pričakovati, da bi dosegel Mussolini na konferenci popoln uspeh.
opomin
Energična intervencija v Rimu: pristanek Francije odvisen od pristanka Male antante
Rim, 15. marca -v. Veliko senzacijo je vzbudil danes poset francoskega poslanika de Chambruna pri državnem podtajnlku za zunanje zadeve Suvichu, s katerim je imel nad pol ure trajajoč razgovor, čeprav so v uradnih krogih skrajno rezervirani in odklanjajo vsako izjavo, se doznava. da je francoski poslanik obvestil italijansko vlado o stališču Francije glede rimskih razgovorov.
Pariz, 15. marca AA. »L* Ho-mme Llbre« je priobčil danes uvodnik o rimskih razgovorih in pravi med drugim:
pripravljeni smo priznati Mussolinlju, da se je odločil izpremeuiti nekatera svoja politična pojmovanja in da se je pridružd Franciji pri obrambi avstrijske neodvisnosti. Italijanska vlada sme v tej stvari računati na naše sodelovanje. Toda po drug. strani se mora italijanska vlada zavedati, da bo francosko-italijansko sodelovanje koristno in učinkovito samo tedaj, če bo v popolnem soglasju z državami Male antan-te Pripravljeni sm0 Iskreno sodelovati z Italijo, zahtevamo pa, da italijanska politi-ka ne bo naperjena zoper Interese naših prijateljev in zaveznikov iz Prage, Bukarešte in Beograda. Na političnem polj" nc zadošča, da se je Italija izrekla zoper• An-schluss; morala bi se takoj In <?efin.t.vno odreči tudi sleherni reviziomstični ideji, ki je v zadnjih letih predstavljala bolj ali manj glavni temelj italijanskega diplomatskega delovanja. Zato se ob sedanjem obisku Dollfussa In Gombosa v Rimu ponuja Mussolinlju edinstvena priložnost, da postavi temelje sistemu sodelovanja z Avstrijo in Madžarsko, ki ne bi bile iz nJega izključene niti Francija niti države Male antante. Na tak način bi se francosko-ita-lijanski razgovori prenesli na polje praktične Izvedbe, akcija za mir bi pa po zaslugi dejanskega sodelovanja med Italijo ln Francijo odnesla odločilno zmago.
Tudi »Ordre« se bavi s tem vprašanjem ln naglaša med drugim, da imajo rimski razgovori ne samo gospodarski značaj, temveč tudi politični pomen. To se najbolje vidi lz Dollfussove izjave, da mora Italija.
Pričetek trgovinskih
pogajanj z Nemčijo
Včerai sta Imeli obe delegaciji svojo prvo sejo — Izjave še£a nemške delegacije jugoslovenskim novuiarjem
Beograd, 15. marca. p. Davi ob 7.25 je prispela v Beograd nemška delegacija za trgovinska pogajanja z našo državo. Delegacijo vodi ministerialni direktor Oton Sarnow in je prva službena delegacija, ki je prišla v Jugoslavijo po hitlerjevskem prevratu. Pri sprejemu na kolodvoru so bili prisotni nemški poslanik von Heeren v spremstvu osobja nemškega poslanistva, celokupna naša delegacija za trgovinska pogajanja z Nemčijo ter višji uradniki zunanjega in trgovinskega ministrstva. Nemškim "delegatom so bili rezervirani apart-mani v hotelu »Srpski kralj«.
V naš' delegaciji za pogajanja z Nemčijo so kot predsednik Milivoj Pilja, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo, in kot člani dr. Milan Lazarevid. načelnik trgovinskega ministrstva, Anton Korošec, načelnik kmetijskega ministrstva Radnrlo Ruidič. načelnik finančnega ministrstva, dr. Milutin Petrovič, šef urada za kontrolo izvoza' živine, dr. Josip Macan tajnik zunanjega ministrstva. Antula. šef odseka trgovinskega ministrstva in dr. Pesič. višji tajnik finančnega ministrstva.
Šef nemške delegacije g. Sarnow je že dopoldne okrog 11. posetii šefa jugoslovenske delegacije načelnika^ g. Piljo in imel z njim daljši razgovor. Nato sta oba odšla k našemu trgovinskemu ministru g. Juriju Demetroviču. Zatem sta se sestali obe delegacij? k prvi skupni seji. Otvoritv: so sledili medsebojni pozdravi, nato pz je b:* takoj določen delovni program Jutri ob 11. se sestane ožji odbor, sestavljen iz nekaterih članov obeh delegacij, ki bo pričel sestavljati tekst nove trgovinske pogodbe V Beograd prispe te dni kot zastopnik nem škega zunanjega ministra še načelnik von Stein.
Ministerialni direktor Oton Sarnow je ----- -------- —
danes opoldne v svojih apartmanih v hote- ■ ni trdnejši temelji.
In »Srpski kralj« sprejel naše novinarje m jim dal na njihova vprašanja vec kratkih odgovorov. Ne pričakujte, je dejal g. Sar-now. da vam bom mogel mnogo povedati, še preden se prično naš; razgovori z vašimi zastopniki. Zato pa sedaj izkoristim ugodno priliko, da izrazim globoko hvaležnost za prisrčen sprejem, ki so ga nam priredili v Beogradu. Nemška delegacija je iskreno pripravljena h* navdahnjena z željo, da sklene z Jugoslavijo trajen trgovinski sporazum. Naravno, da se v današnjih prilikah sklepajo pogodbe za krajše dobe. Vendar pa bomo skušali doseči pogodbo, ki bo trajala več let. Zato tudi upam. da se bodo odnošaji med obema našima državama vedno bolje razvijali, kar bo v skladu z obojestranskimi interesi.
Na vp-ašanie. kako je z zaposlitvijo jugoslovenskih delovnih sil v Nemčiji in z nemškimi v Jugoslaviji, je g. Sarnow izjavil. da es nadeja, da bo tudi to vprašanj povolino rešeno. Že potek naših pogajanj, je dejal. bo. kakor se nadejam, povolino vn1'val na bodoči razvoj gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Nemčijo. V največjem interesu obeh držav je. da se pove?a njuna medsebojni! trgovina. Na bazi teh skupnih interesov bo mogoče kljub velikim težavam, ki jih povzroča današnje gospodarsko stanje ?e na teh pogajanjih doseči rezultate, s katerinv se bosta 7ado-voljili ob»» državi. Geografski položaj obeh rl'žav je zelo povolien ip primcep za razvoj med"=ehoinega prometa. Nitma gospodarska struktura pa ie taka. da se bosta mo«" obe državi medseboino snopolni^va ti. Kakor so bil' živahni trgovipski odno šaii v preteklosti je zaključil £». Sarnow tako bodo na?« prizadevanja po mojem mišljenju dovedla do tega. d« bodo tudi za bodoče odnošaje na teh pogajanjih zgraje-
Avstrija in Madžarska delati za koncentriranje vseh živih sli v podunavskih državah, da se prepreči polom držav v teh krajih. Dollfuss je pri tej prilisi dodal, da ta smoter Madžarske, Italije in Avstrije nikogar De izključuje iz vzajemnega sodelovanja teh treh držav, ker imajo vse podu-navske države isti skupni cilj.
Rim vabi Nemčijo,
Rim, 15. marca w. Posebno pozornoet posvečajo odločilni krogi obisku nemškega poslanika Hassella pri Gfimbosu ln omenjajo razne diplomatske dogodke preteklih dni, po katerih se da domnevati, da je prišlo med Italijo in Nemčijo v vprašanju Po dunavja do gotovega zbližanja. Ob enem se naglaša, da je spornih točk med Italijo in Franciji mnogo in da sta obe državi edini samo glede »Anschlussa«, dočim soglašata Nemčija in Italija prav za prav v vseh točkah razen »Anschlussa«.
Nemčija pa Jugoslavijo
Berlin, 15. marca w. Istočasno z nemško-italijanskimi časopisnimi dvoboji In ohladitvijo odnošajev med Rimom in Berlinom, se opaža v nemškem tisku vse živahnejša tendenca za čim tesnejše zbližanje z Jugoslavijo. »Berliner Tagblatt« napoveduje poglobitev nemško-jugoslovenskih odnošajev in prihaja do zaključka, da za tesno sodelovanje Nemčije z Jugoslavijo nI nika-kih ovir.
Stališče češkoslovaške
Praga, 15. marca w. Tu spremljajo rimska posvetovanja z veliko pozornostjo. Dr. Beneš, ki je za jutri dopoldne napovedal velik zunanje-politični govor, se je odločil, da bo pojasnil svoje stališče glede problema Podunavja šele v teku prihodnjega tedna. Praška vlada zastopa slej ko Prej stališče, da more sprejeti samo takšno rešitev avstrijskega vprašanja, ki ne bo rezultat enostranskega postopanja ene same velesllle. Nikdar In nikoli Hradčln ne bo pristal na to, da bi ena sama velesila odločala o bistvenih vprašanjih Podunavja. češkoslovaška vztraja na tem, da je treba vse zadeve, ki zanimajo mednarodno Javnost v Avstriji in na Madžarskem, razčistiti pred širokim forumom, pred katerim bodo Imele velesile pa tudi male države priložnost, da Izrečejo svoje mnenje In prijavijo svoje zahteve.
Ponovna avdijenca pri kralju
Rim, 15. marca w. Kralj Je dopoldne sprejel v posebni avdijenci avstrijskega zveznega kancelarja dr. Dollfussa in mv džarskega ministrskega predsednika Gflm-bčsa. Nato je bil v kraljevem gradu svečan zajtrk, katerega so se razen kralja in kraljice udeležili princ in princesa Piemontska, princesa Marija Savojsfta, zvezni kancelar dr. Dollfuss, ministrski predsednik Gom-bOs, šef vlade Mussolini, spremljevalci obeh gostov, poslanika Avstrije in Madžarske pri Kvirinalu z osobjem obeh poslaništev, italijanska poslanika na Dunaju ln v Budimpešti ter razne visoke osebnosti kraljevega dvora.
7500 kg dinamita
eksplodiralo
Strahovita, nesreča v ameriškem pristanišču La Libertad (San Salvador), 15. marca. k. V tukajšnjem pristanišču je prišlo včeraj pri prekladanju streliva do katastrofalne eksplozije. Eksplodiralo je hkratu 150 zabojev z okrog 7500 kg dinamita 150 (po drugih vesteh celo 250) delavcev je bilo ubitih, 40 drugih pa hudo ranjenih. Vse stavbe v pristanišču in vse manjše ladje so bile uničene. Mnogo hiš v mestu je poškodo vanih. Vzroka nesreče niso mogli dognati. Tudi škode ni mogoče oceniti. Uničenih je bilo 15 000 vreč kave; zgorelo je več sto hektolitrov bencina v bližnjih tankih. Eksplozija je bila tako silna, da so jo čuli v San Salvadoru. ki je 22 milj oddaljen od Libertada V Libertadu so bili izmed javnih poslopij posebno hudo poškodovani sedež pristaniškega poveljstva carinarnica in pošta Poleg pristanišča je veliko kopališče, ki je sedai vse razdejano. Več sto kabin je porušenih V času. ko je nastala eksplozija, es je mnogo ljudi kopalo. Tudi med kopalci je bilo več ranjenih. V pristaniških skla-I diščih se je z veliko naglico razširil požar,
LJUBLJANSKI PRORAČUN ODOBREN
Občinski svet je včeraj soglasno odobril proračune vseh mestnih
podjetij in končal razpravo
Ljubljana, 15. marca
Proračunska razprava ljubljanskega občinskega sveta je trajala »noči do 1. ponoči in je bil končno proračun mestnega zaklada sprejet. Proti Je glasoval le obč. svet. dr. Cepuder. Sprejeti so bili tudi predlagani amandmani.
Danes popoldne ob 16. se je nadaljevala proračunska seja ljubljanskega občinskega sveta. Na vrsto so prišli proračuni mestnih podjetij.
Proračun mestne klavnice
izkazuje prejemkov 4,090.600 Din in stroškov 4,055.673 Din, torej prebitka 34.927 Din. Podžupan Jarc je kot poročevalec pojasnil način in obseg poslovanja klavnice in utemeljil razne postavke proračuna. Med drugim je omenil nedavno razstavo mesnih izdelkov v Ljubljani, ki je dokaz, da <ahko doma izdelamo najrazličnejše vrste mesnih izdelkov, tako da nam ni treba iskati tega blaga v inozemstvu.
V debati je obe. svet. Zajec poudarjal, da je naša klavnica vzorno urejena in da so vsi interesenti zelo hvaležni mestni občini, da je postavila tako lep zavod. Pač pa so mesarske stojnice na Vodnikovem trgu škandal za naše lepo m snažno mesto. Podžupan Jarc je rekel, da je preureditev teh mesarskih stojnic v tesni zvezi z regulacijo Ljubljanice. Sedaj, ko se ta bliža že uspešni dovršitvi, bo tudi vprašanje mesarskih stojnic kmalu odpravljeno z dnevnega reda.
Proračun vodovoda
izkazuje prejemkov 7,801.203 Din in izdatkov 7.611.110 Din. torej prebitka 190.093 Din. Poročevalec obč. svet Rado Hribar je najprej podal pregled poslovanja mestnega vodovoda v letu 1933. Največja poraba vode je bila dne 8. avgusta z 203.408 litri. Pojasnil je potem posamezne postavke proračuna in poudarjal, da je neobhodno potrebno povečanje vodnega rezervoarja, za kar bo potrebnih 2 in pol milijona dinarjev.
Obč. svet. Seunig je rekel, da je tarifa za večjo porabo vode, torej tarifa za porabo industrije previsoka. Zaradi tega si velika industrija raje postavlja lastne vodnjake in ne reflektira na mestni vodovod, zaradi tega so se skrčili od leta do leta prejemki za večjo porabo vode. Lastna cena za vodo znaša 50 par, zato naj bi se cena za večjo porabo vode za industrijske s vrhe nastavila k večjemu na 75 par.
Poročevalec Hribar je odgovoril, da je voda za večjo porabo veljala nekdaj 1.50 Din, občinski svet je pa svoj čas sklenil, da se zviša ta cena na 3 Din in da gre diferenca kot prispevek za amortizacijo 6 odstotnega amortizacijskega posojila. Zaradi tega sklepa ima mestni vodovod vezane roke, priznava pa nujno potrebo, da se do-tični sklep revidira in reformira tarifa za večjo porabo vode. Nato je bil proračun mestnega vodovoda soglasno sprejet.
Proračun elektrarne
izkazuje v prejemkih 16,655.000 Din in v izdatkih 16,605.399 Din, torej prebitek 49.601 Din. Poročevalec obč. svet. Rado Hribar je med drugim navedel, da znaša sedaj dolžina kablov 74 km, celotno omrežje pa 220 km. Tudi letos se bodo nadaljevala dela pri polaganju kablov ter je v proračunu v to svrho določenih 700.000 Din
Obč. svet. Šterk je poudarjal, da so cene električnega toka predrage, zaradi česar je občina izgubila že mnogo industrijskih podjetij, ki so se naselila drugod, kjer so lahko dobila cenejši tok. Zadnji čas je, da se cena električnega toka za industrijska podjetja zniža. Prav tako naj bi se znižala cena za električno razsvetljavo v kavarnah, gostilnah in hotelih, s čemer bi občina prav nič ne izgubila, ker bi se porabilo toliko več toka.
Obč svet. Pičman je predlagal naj se ukine mestna trgovina z električnimi predmeti in naj mestna elektrarna ne izvaja sama monterskih del po stanovanjih.
Tudi obč. svet. Olup se je izrekel za znižanje cene električnega toka za industrijo. Razsvetljava čevljarskega mostu naj se uredi tako. kakor je projektirana.
Obč. svet dr Fettich je poudarjal, da je cena 90 par. ki jo plačuje tramvaj, previsoka in bi bilo prav, da bi se znižala vsaj na SO par. Elektrarna s tem ne bo oškodovana, ker bo cestna železnica porabila v letošnjem letu več toka.
Obč. svet Seunig je izjavil, da so bili njegovi in mnogih drugih pomisleki proti pogodbi s Česnovo elektrarno pritisnjeni v ozadje samo zato, ker je bilo rečeno, da bo pogodbo potrdilo tudi finančno ministrstvo. Če je g. žunan včeraj obvestil občinski svet, da je banska uprava potrdila pogodbo. potem to nikakor še ne pomeni, da bi se pogodba že lahko izvajala, kajti po mestnem statutu mora vsako kreditno operacijo nad 10 000 kron odobriti tudi najvišja instanca, to je finančno ministrstvo.
Poročevalec Hribar je med drugim povedal. da je upravni odbor mestne elektrarne že v preteklem letu pričel proučevati načrte za znižanje cen električnega toka Pri določevanju cene za industrijo namerava postopati individualno kakor imajo uvedeno tudi že drugod, skušal pa bo nuditi tudi čim več ugodnosti pri dobavah za potrebe gospodinjstva. Upa, da bo mogoče upravnemu odboru priti že v kratkem pred občinski svet z novimi predlogi in novo tarifo Tramvaju se bo lahko pocenil tok. čim ga bo začela dobavljati Česnova elektrarna Pogodbo s Česnom smatra za ugodno, enako tudi vsi ostali člani upravnega odbora Nato je referent podal še pojasnila na nekatere želje in zahteve predgo-vornikov. Proračun mestne elektrarne je bil soglasno odobren.
Proračun plinarne
izkazuje izdatkov 4,836.453 Din. dohodkov 1.860.835 Din. torej prebitka 24.382 Din Po lopolni prenovi plinarne bo mogoče misliti •ia znižanje cene plina 2e dosedanja obno-•tvena dela so rodila dobre posledice; 80
Ntotkov vseh del je bilo izvršenih od do-; ičib podjetnikov Proračun je bil brez de-
e soglasno odobren.
Pogrebni zavod
izkazuje 1.236 677 Din izdatkov, 1,268.604 Din dohodkov, torej dobiček 51.927 Din. Proračun je bil odobren soglasno Poročal ie obč. svet. Josip Turk.
Mestna zastavljalnica
izkazuje izdatkov 399.054 Din, dohodkov 400.400 Din. torej prebitka 1346 Din Poročal je obč svet. Urbas. V preteklem letu se je promet zastavljalnice znatno povečal. Večja posojila pa so se dajala le tedaj, če so bila na razpolago denarna sredstva. Obresti ni mogoče znižati, ker bi potem zastavljalnica izkazovala izgubo.
Obč. svet. Dachs je izrazil mnenje, da zastavljalnica ni socialna ustanova, ker samo zavaja ljudi, da prodajajo svoje zadnje imetje Bilo bi bolje, če bi se odpravila.
Obč svet. dr. Šubic je izjavil, da se ne strinja s tem mnenjem. Zastavljalnica omogoča najrevnejšim in tudi srednjim slojem, kadar pridejo v stisko, da dobe hitro in brez posebnih fornVnosti kratkoročna ali daljša posojila. Ta posojila pa morajo biti poceni, zato se zde 12 odst. obresti tudi njemu previsoke. Treba jih je vsekakor znir žati.
Obč. svet. Šterk je izjavil, da se stroški režije ne dajo znižati, ker so že zelo nizki. Najbolje bi bilo, če bi mestna občina dajala zastavljalnici stalno letno subvencijo vsaj 100.000 Din, da bi se mogla znižati obrestna mera.
Po pojasnilih referenta Urbasa je bil proračun mestne zastavljalnice sprejet soglasno, skupno s predlogom župana dr. Puca, da se naroči upravnemu odboru, naj zniža obrestno mero na primerno višino.
Mestna priprega
velja 1,359618 D<in, nosi pa 1,393.980, tako da ima 34.262 Din prebitka. Poročal je obč. svet. Slovša.
Obč. svet Rebek je rekel, da je ustanova mestne pristave močno zastarela in ne odgovarja več današnjim razmeram. Na periferiji je mnogo davkoplačevalcev, ki bi radi v času slabe konjunkture zaslužili kaj t vožnjami. Vsekakor pa je treba priprego motorizirati.
Poročevalec SlovSa je izjavil, da se Je upravni odbor že pečal z vprašanjem mo-torizacije, prišel pa je do prepričanja, da bi bila predraga že zaradi visokih cen bencina. Nato je bil proračun mestne pripre-ge sprejet soglasno in s tem tudi proračun vseh mestnih podjetij.
Občinski svet je prešel nato na
računski zaključek za 1. 1933
Poročevalec obč. svet. Ivan Tavčar Je med drugim navedel, da je izkazal računski zaključek za 1. 1928 primanjkljaj 622.182 Din, za 1. 1929. primanjkljaja 1.670.972 Din, za 1 1930. prebitka 2,143.762 Din, za leto 1931. prebitka 2.275.785 in za leto 1932. prebitka 1,297.338 Din.
Naknadna splošna debata
K razpravi o računskem zaključku se je oglasilo več govornikov, ki so se včeraj zaradi pozne ure odrekli besedi k prora* čunu in so sedaj v razpravi o računskem sklepu razvili svoje misli k občinskemu proračunu in k računskemu sklepu.
Podžupan prof. Jarc
je kritiziral, da je v razpravi o proračunu preveč prevladal kampanilizem. Želeti bi bilo, da se v taki stvari obrne pogled na širše pojave, ki služijo splošni javnosti in ne na drobne potrebe posameznih okrajev ali oseb. Govoril je tudi o tujskem prometu, za katerega pospeševanje je v proraču* nu vnesenih 70.000 Din. V letu 1929 je bilo v Ljubljani 52.000 tujcev, od teh en« tretjina inozemcev, v letih 1930 in 1931 po 59.000, v letu 1932 55.000 in v letu 1933 75.000, če pa odračunamo sokolski zlet, še vedno preko 55.000 tujcev s 150.000 prenoč"
ninami. če je vsak tujec potrošil na dan le 100 Din, da to 1,500.000 Din. Letos se namerava v Ljubljani prirediti velik festival: »Dnevi slovanske glasbe, slovanske pesmi in slovanskih plesov«. Prireditev bo gotovo privabila tudi mnogo inozemcev.
Podžupan Jarc je nadalje poudarjal, da je potrebno sestaviti mestno statistiko in oživotvoriti idejo mestnega muzeja. Muzej naj se namesti v Auerspergovi palači Občina bo vsako leto zgradila po par ateljejev za umetnike, s postavko 40.000 Din, ki je v proračunu, pa bo od umetnikov kupovala njihova dela. Dobro bi bilo. da bi se n« magistratu ustanovil poseben referat za telesno vzgojo.
Obč. svet. Frefih
je poudarjal dobre strani proračuna in našteval dela, ki bi jih morala mestna občina v prospeh in v okras mesta še izvesti.
Obč. svet. Urbas
je zahteval, naj se Vodnikov trg tlakuje, naj se ruske barake ob kolodvoru odstranijo in izvedejo razna nujna cestna dela.
Obč. svet. inž. Pavlin
se je bavil posebno s tehničnimi deli. to je s cestami, ulicami in trgi ter • problemom brezposelnosti. Javna dela so najbolj uspešno sredstvo v borbi proti brezposelnosti. V tem oziru pa je potrebna tudi podpora dr zave.
Obč. svet. dr. Cepudei
je najprej zavrnil očitek partizanstva, ki je bil včeraj vržen proti njemu; partizan ni bil nikdar. Njegove zahteve in predloge mu narekujejo le interesi občine. Nato se je povrnil na že včeraj sproženo vprašanje personalne politike. Mestni statut res določa, da ima župan pravico nastavljati in od" puščati dnevničarje in pomožne sluge, toda isti statut pravi, da plače določa občinski svet Statut misli pri tem pač Ie take dnevničarje, ki se rabijo trenutno za kako prehodno važno delo, ne pa dnevničarjev, ki izvr šujejo svoje posle cele mesece ali leta. Taki dnevničarji so se nastavljali in proti temu smo se člani personalno pravnega odseka upirali, saj nismo nikdaT izvedeli, pod ka* kimi pogoji in s kakimi plačami se dotič-niki nastavljajo. Personalna politika Je ena najvažnejših, ker se mora v njej upoštevati v velikem delu tudi socialni moment če imamo na razpolago 50 ali 100 kompeten-tov za vsako prosto mesto, bi bilo pač umestno, da ne izbira en sam. marveč se odgovornost razdeli na večje število oseb.
Obč. svet. Pičman
je izpopolnil svoj včerajšnji predlog, naj mestna občina pokloni zemljišče za stavbo obrtniškega doma. K zadrugi, ki naj bi zgradila in upravljal« obrtniški dom, naj bi se pritegniti zastopniki vseli obrtniških organizacij. Isto naj bo z vajeniškim domom.
Obč. svet. dr. Šubic
je poudarjal, da izredni časi zahtevajo izredne ukrepe, katerih izraz je tudi sedanji proračun. Mnogo potrebnega in koristnega je bilo treba izpustiti. Toplo se zavzema za izdatnejšo podporo upodabljajočih umetnikov. V dravski banovini je le 30 odstotkov likovnih umetnikov, ki imajo stalne plače, 70 odst. pa jih je navezanih zgolj na zaslužek svojih rok. Vsota, določena ▼ letošnjem proračunu ta naše umetnike, it nezadostna, zaradi česar priporoča občinskemu svetu, naj iz občinskega obratnega kapitala ta znesek izdatno zviša vsaj do višine 100.000 Din.
Razvila se je nato še živahna debata, nakar je bil ob 22. računski zaključek za 1 1932. soglasno odobren in 8 tem proračunska razprava končana.
Edenova bilanca
Francija bolj ko kdaj prej proti oborožitvi Nemčije Anglija zopet za tesnejSe sodelovanje v okviru DN
Pariz, 15. marca. A A. Po pisanju današnjih jutranjikov vsebuje nemški odgovor na francosko noto o razorožitvi z dne 14. februarja, ki ga zdaj proučuje zunanje ministrstvo, v glavnem že prej znano tezo o ponovni oborožitvi Nemčije. Nemška vlada je obenem izrečno prosila francosko vlado, naj se vsebina nemškega odgovora za zdaj še ne objavi v tisku.
Novo nemško spomenico so francoski krogi po informacijah »Petit Parisiena« sprejeli brez razburjenja Čeprav njena vsebina še ni znana, domnevajo listi, da ne prinaša nikakega novega element«, marveč ponavlja že znano stališče Nemčije. V ostalem soglašajo vsi današnji listi, d« je Francija že na skrajni meji, do koder more iti duh spravljivosti in želja po sporazumu. Nemške zahteve glede dejanske ob-orožbe in koneksnih organizacij so za Francijo življenjske važnosti. Dokler nim* Francija poroštva za popolnoma resno Izvršitev. poroštva, ki lahko nadomesti pravni temeli, vsebovan v mirovni pogodbi, ne morejo biti nemške zahteve za Francijo predmet kakršnegakoli mešetarjenja.
Pariz, 15. marca. A A. Zunaniepolitičn: odbor poslanske zbornice je po razpravi r zunanie-političnem položaju z vsemi glasovi proti enemu soreiel resolucijo, ki potrjuje niegovo politiko za razorožitev in kontrolo ob organiziranju varnosti ter slej ko orel nasprotuje zopetni oborožitvi Nemčije. Resoluclia dalie nagla?a živo željo, da se soreime splošna razorož'fvena konvencija. če se pa to ne b? zgodilo, da se omeji oboroževan 'e in tako preprečijo nevarnosti ki groze miru od tekmovanja pri oboroževanju.
Ureieno razopoievai«^ ali nekontrolirano oboroževanje
London. 15. marca. AA. Zunanji mim ster Simon je snoči posegel v razpravo o razorožitvenem vprašanju v spodnji zbor niči. V teku svojih izvajanj se je zelo po
hvalno izrazil o Edenovem poslanstvu in izjavil med drugim: Glede razorožitvenega vnrašanj« stojimo zdaj pred alternativo: ali urejeno razoroževanje, aH pa nekontrolirano oboroževanje. Ponovno oboroževanje bi šlo v nedoglednost Na vsak način je boljši tud' stokrat slab sporazum, kakor p« noben sporazum. Simon je v tej zvezi omenil nedavni predlog podpredsednika angleške vlade Stanleva Baldwina. da bi kazalo, če bi se razorožitvena pogajanja ponesrečila, skleniti konvencijo v omejenem obsegu. Misel o ureditvi letalskega oboroževanja. pri čemer naj bi države izvzele posamezna področja in ozemlja, vsebuje razne težkoče. Na kraju ie zunanji minister še enkrat poudarjal, da so glavni cilj' angleške zunanje poPtike ti-le- ohranitev in podpiranje miru. ohranitev Društva narodov in njegove avtoritete, po drugi strani pa razorožitvena konvencija, čeprav v *nočno skrčenem obsegu.
Francoski odgovor Angliji
Pari«, 15. marca.w. Ministrski svet. ki mu bo predložen odgovor angleški vladi v končno veliavni obliki, je sklican za soboto Besedilo francoske note j? zunanji minister že izdelal in bo naibri takoj po odobritvi ministrskega sveta sporočena v London.
Preiskava o aferah Staviskega
Pariz, 15 marca. A A. Preiskava o umoru sodnega svetnika Princea se nadaljuje Do poldne so vnovič zaslišali rumunskega in ženjerja Simonoviča in ga pozvali da po jasni mnogoštevilna protislovja med seda njimi in prejšnjimi izpovedbami Dopoldn-je pravosodni minister Cheron konferiral > ravnateljem varnostne policije generalnim prokuratorjem v D'ionu in prnkuratorjeir republike o okoliščinah, v katerih se vrš; nreiskava Na podlagi upravne preiskave Je bil danes odstavljen poljedelski ravnatelj R'anchard. k' je istotako zapleten v afero
Aretacija pobeglega voditelja Železne garde
BukareSta. 15. marca. s. Danes opoldne so v Bukarešti aretirali voditelja »fcMezne garde« Kornelija Codreana. ki je od decembra lanskega leta pobegnil in so ga iskali zaman. Codreanu ee je pripeljal z avtomobilom pred vojaško sodišče in je hotel v spremstvu odvetnika in bivšega polkovnika Cavoiana baš stopiti v poslopje, ko so ga spoznali agenti tajne policije in ga takoi aretirali. Codreanu je izjavil, da se je hotel javiti vo-iaSksmu odvetniku, da bi se mogel ldcle žiti raizprave zaradi umora ministrskega predsednika Duee. ki se bo pričela v ponedeljek. Vest o nkeovi aretaciji ie izzvala v prestolnici veliko senzacijo in so jo listi objavili v posebnih izdajah.
Katastrofa pri Lagnyju pred zbornico
Pariz, 15. marca. AA Danes dopoldne so bile v poslanski zbornici na dnevnem redu posledn.e interpelacije o železniški katastrofi pri Lagnyju. Minister za javna dela Flandin je izjavil, da so bile glavni vzrok katastrofe zamude vlakov usodnega večera. Železniškemu osebju se ne more nič očitati, vendar pa po drugi strani zamude vlakov niso izključno posledica atmosferskih razmer. Sodna preiskava in upravna anketa, ki se še vršita, bosta še dognali, koga zadene krivda. Vlada bo storila vse. kar je v njeni moči. da se uvedejo na progah kovinski vagoni in takšni signalni sistemi, ki bodo onemogočili podobne katastrofe. Naposled je poslanec Chautemps predlagal dnevni red z zaupnico vladi in zaključitev debate. Poslanska zbornica je sprejela njegov predlog s 400 glasovi proti 180.
Pomfrjenje med Poljsko in Nemčijo
Berlin, 15. marca w. Z današnjim dnem »o bile razveljavljene vse prepovedi poljskih listov v Nemčiji, istočasno pa je tudi poljska vlada preklicala prepovedi nemških listov na Poljskem.
Hitlerizem v fraku
Monakovo, 15. marca AA. Bavarski minister za gospodarstvo Je kot pristojni organ za izvedbo zakona o zaščiti nacionalnih simbolov na Bavarskem podal načelno pojasnilo, po katerem noša rjavih frakov in smokingov ne nasprotuje temu zakonu. V zvezi s tem razglašajo, da je rjav smo-king strankarsko že uzakonjen za večerne prireditve.
Seja sveta balkanske konference
Beograd, 15. marca p. Nacionalni komite balkanske konference Je prejel vabilo, da se udeleži seje sveta balkanske konference, ki bo 31. t. m. v Atenah. Na njej se bo določil dnevni red prihodnjega plenarnega sestankp konference, ki bo v oktobru v eni izmed balkanskih prestolnic.
Eksplozija na zagrebškem kolodvoru
Zagreb. 15. marca AA. Banska uprava poroča: Danes ob 17.22 se je na glavnem kolodvoru v garderobi pripetila eksplozija. Preiskava je ugotovila, da je bilo v nekem zavoju perja, izročenem v garderobi, spravljeno razstrelivo, ki je pozneje eksplodiralo. čeprav so bili med eksplozijo v garderobi trije železniški nameščenci, ni nihče ranjen. Eksplozija je povzročila samo neznatno gtvarno škodo.	fo
Nedelja občnih zborov v lendavskem srezu
DoL Lendava, 12. marca.
Strankine organizacije v našem srezu so se letos nekoliko zakasnile z rednimi občnimi zbori. Zato pa je sedaj delo tem bolj intenzivno. Minula nedelja je bila čisto v znamenju občnih zborov krajevnih organizacij JNS. Vršii so se v Dol. Lendavi, DoL Bistrici, v Mostju, Ivancih ia v Gomilici.
Na oočnem zboru lendavske krajevne organizacije so podali predsednik Skalič, tajnik in blagajnik jasno sliko političnega položaja v Dol. Lendavi, kjer se mora organizacija boriti z raznimi težkočami. Poudarjali so zlasti dvoličnost nekaterih ljudi, ki nastopajo napram narodu še vedno v kožuhu starih partizanov, navzgor se pa kažejo najboljše pristaše stranke. Njihovo dvolično postopanje najlepše očitujejo tNovine«, ki v zadnjih številkah na ogaben način napadajo organizacije stranke ter posamezne predstavnike JNS v srezu. češ da so proti veri in da organizirajo socialistično stranko. Zato je nujno potrebno, da napravjjo višje strankine instance v tem pogledu red. V tem pogledu so bile sprejete tudi primerne resolucije.
Po poročilu tajnika sreske organizacije g. Izidorja Horvata so se vršile volitve novega odbora in so bili izvoljeni: za predsednika g. župnik Skalič, za podpredsednika notar g. dr. Peterllm in trgovec g. Jurij Novak, za tajnika pa sodni uradnik Z. Geder.
Organizacija šteje 200 članov. Občni zbor naj bo vzpodbuda vsem pristašem, da se še bolj oklenejo stranke. Vrata v vrste JNS so vsakemu odprta, ki pristopa s čistim srcem in z jasnimi nameni. Oni pa ki se ne morejo ali ne marajo otrest' stare mentalitete. naj nas puste kar pri miru.
Rokoborbe v Delavski zbornici
Ljubljana, 15. marca.
Današnji večer sta se kot prva srečala Bognar (M) in Ljubljančan Sotter. med katerima še ni prišlo do odločitve. Najbrže bo rezultat neodločen.
Snoči sta končala neodločeno Herzog (J) n Bognar. Borba je nu.dida mnogo lepih ehničnih fines
Czaja (M) je kljub dvojnemu nelsonu premaga1 Avstrijca Kawana. Tom Sayer e slavil s krasnim trikom zmago nad Nemcem Marunkem šotlar in robustni Mrna na sta se borila neodločeno.
Jutri bodo tri borbe do končne odloč'*-ve, in sicer med Bognariem in Herzogom Mirno iti Kawanom ter Czajo in Tomom Saverom.
Mariborski občinski svet
Maribor. 15. marca.
Nocoj te imel mariborski občinski svet pod predsedstvom župana dr. Lipolda svojo drugo redno sejo v ktošnjem letu. Na dnevnem redu so bili važni predlogi, ki zadevajo občinsko gospodarstvo in bodoči razvoj mesta. Zato je vladajo tudi med publiko večje zanimanje kakor po navadi.
Zupan dr. Lipnld j^ med drugim uvodoma poročal, da sta se zahvalila za mesti občinskih svetnikov dr. Pavel Strm še k. ki ie deloval v občinskem svetu nepretrgoma 10 let in je bil sedai premeščen iz Maribora v Mursko Soboto, kjer je prevzel me*»to gimnazijskega ravnatelja, ter obč. svet. Franjo Peric. ki je deloval v občinskem sveta 3 teta in je bil s^dai imenovan za upravnika mariborskih mestnih podjetij. Obema se ie župan zahvalil ra njuno zelo usT>ešno delovi-nie v občins&em svetu. Finančno ministrstvo je odobrilo v celoti mariborski občinski proračun, kakor ea ie sprejel občinski svet. črtalo ie le poglavje o prehodnih računskih postavkah in pa 12odstotni veselič-ni davek, za katerega ie odškodovalo mesto uh ta^način. da bo nrejemala občina polovico državnega veseUčnega davka, in sicer po 10 odnosno 5 odstotkov od ke vstoonice. Glede Dlovnine. k; ie b'1« vnešr;« v nrora-8jn. pa bo morala občina napraviti novo vlogo.
Obč. svet. Jnrek je opozoril na to, da le
ljubljanska železniška direkcija odoovsdala stanovanje 40 želecmičarskim družinam v železničarski koloniji. Prosil je župana, naj ukrene vse potrebno, da bi direkcija preklicala odpoved, ker občina nima potrebnih stanovanj za te želazn;čarie. Odgovoril mu ie obč. svet. Tumjiej. ki ie dejal, da so bila odnovedana stanovanja le starejšim železničarjem. ki imajo že odrasle otroke in so stanovanja dobili gospodarsko mnogo šibkejši ž^lezničarski nameščenci, ki imajo po 40 do 70 odstotkov manjše prispevke in trikrat toliko nedoraslih otr^k, kakor prizadete ie-lezničarske družinie. Razvila pf le o tem ii vahna debata, ki jo ie zaključil župan z obljubo, da bo sporočil železniški direkciji, da mestna občina v p^isnici nima na razpolago za omenjene železničarje potrebnih stanovanj.
Za tretji odsek je poročal obč svet. Tum-pej. Sprejet j** bil predlog gradbenega urada. da se zidarskim mojstrom, ki izvršujejo svoio obrt na področju mariborske mestne občine, dovoli še nadaljnje n<mtesni*-no obratovanje. Nadalje je bil sprejet predlog gradbenega urada glede preimenovanja, oziroma poenostavljenja raznih uličnih imen.
Za industriiske gradbe je bilo določeno, da se sm«o poslooia za težko industrijo graditi v Meljtu. na teritoriju nad desnim bregom Drave in ob Zrkovski cesti na P<> brežju. za poslopja za mehanično indjstnjo. ki ne povzroča mnogo dima. plinov ;o ro-nota. pa na svetu vzhodno od Pohorske ce-sle in južno od Ruške e^ste. dalie vzhodm od Tržaške ceste in severno od vzporednika skozi Linhartovo ulico do Drave, iz-vzemši kom^eks bolnice in kaznilnice, med Tržaško in Ptujsko cesto ter ob državni cesti severno Maribora, izvzemši stranski dolina.
Sprejet je bil predlog gradbenega odseka glede ulične regulacij? ob ZrinjSkcga trgu. Gradbeni ods^k ie daljp izdelal or^dlog. po katerem bi «1a zvezna ulica od Orožnove ulice mimo Kaf^rieve hišo na Slomškov tnr. »kozi Tkalsko ulico do Aueriev? hiše. v Ve-trinjsko ulico, nato r>a poševno v Kopališko ulico in od tam do Mariiine ulice Pn tem načrtu bi bilo treba podreti saTnn 0 hiš. dočim bi morali po prvotnem načrtu podreti 26 obiektov.
Glede javnih del. ki na1 se izvršijo na stroške državnega fonda za javna dela, 6e je občinski svet odločil, predlagati zgradbo novega mositu v Melju, gradnjo podvoza v Magdalenskem predmestu in regulacijo Koroške o^ste.
Za četrti odsek fe poročal obč. svet. Sa-bothv. Račun«ke zaključke za I. 1931. bosta r>regledala obč. svet Pogačnik in Kovačič. Kot oddelek regilaciiskega sklada se ustanovi o^stni in kanalizacijski fond. Davščina na voznino za neprijavljena drva se bo tx>-birala na ta način: mestno knjigovodstvo bo poslalo orizadetim. ki so pozabili prijaviti uvoz drv. naiorej olačilni nalog, ki bo obenem veljal kot ooomin. nato pa jih bo kaznovalo z globo, kakor to določa tozadevni pravilnik.
Okrajnim predstojnikom se dovoli odškodnina za čiščenje njihovih prostorov, in sicer po 200 Din na mesec, ki gredo na račun rezervnega kredita. Zadrugi Pohorskega doma se je podaljšala garancija za njeno posojilo Prošn f p za nakup parcel so se lgodi-1e: Francu Kodeli. Franjm Guliču. Stanku DeMi. Ivanu Grosekj in V^koslavj Cvetko-vi. naknadno r>a ie bil odobren sklen. da se naiame 2^0 000 Din posojila, ki ga bo m v «tna občina noraib;la za gradnio drugega nadstropja Delavskega azila v Gregorčičevi ulici.
Iz fonda za nepredvidene davke le občinski svet dovolil podnoro 2500 Din pevskemu društvu »Vardarju«. ki prirjdi v Mariboru svoi koncert in •I>r*V) Din za proslavo I51etnice osvoboditve Maribora. Sledile eo nato še nadomestne volitve v posamezne odsfke na mesto odstopivših občinskih svetnikov.
Dovolj zabave v sliki in besedi
nadi tedensko za 2 Din revija »ŽIVLJENJE IN SVET«, Id priobčuje redno tudi rubrike: fcah — Za misleče glave — Anekdote — Risarske uganke — Humor (Adamson ln Behacelj)
Vr»,
<mI
Zagrebška vremenska napo red za danes:
Oblačno, ponekod deževno, nekoliko bolj hladno. — Situaciia včerajšnjega dne: Veliki ciklon, ki ie včeraj prevladoval nad se-verozapadnim d^lom kontinenta, se je nad \loami razdMil v dva dpla Deloma ?e začel prodirati proti severovzhodu, deloma pa oroti jugu na Tirensko morje Visoki pritisk se je iz iužne Evrope umaknil na južne robove Španije in v Malo Aziio V Pri morju ie pritisk nadel za 3 do P mm Temperature ao naraste za 1 do 6 stopi ni na vzhodu v centralnih in iužnih krajih države, na seve-rozamadu so padle za 1 do 4 stopinje, ali pa ostale n-^nvempntens Dunajska »Temenska napoved za pefelt Spremenljivo, ponekod deževno. Za^adno vreme; temperatura nad normalo, toda padajoča.
lasi kraji in ljudje
Kontreadmiral Marijan L. Polic
vršilec dolžnosti komandanta kr. vojne mornarice
Po upokojitvi podadmirala Nikole Stan-koviča je Nj. Vel. kralj te dni postavil kontreadmirala Marijana L. Poliča za vršilca dolžnosti komandanta mornarice. Gospod Polič je iz Jastrebarskega, kjer se je rodil 5. maja 1876 (oče je bil županjski tajnik). Po gimnaziji v Zagrebu je bil dne 1. oktobra 1893 sprejet v a. o. mornarico.
fce 1898 je postal poročnik fregate, nakar je redno napredoval in je pred štirimi leti dosegel v naši mornarici čin kontreadmi-rala.. Uslužben na raznih a. o. vojnih ladjah je prebrodil mnoga morja in spoznal pol sveta. Kot izkušen oficir, kot dober starešina in ljubezniv, demokratičen družabnik, uživa veliko spoštovanje in priljubljenost v vojaških kakor civilnih krogih. Krasijo ga številna odlikovanja, med njimi: Sv. Sava III., Jugoslovenska krona III. in IV., Beli orel V., oficirski znak francoske častne legije in švedski Meč I. stopnje. Z zaupanjem lahko zremo v novega poveljnika čuvarjev sinjega Jadrana, med katerimi je tudi odlično število slovenskih fantov.
Inž. Evgen Poniž f
Ljubljana. 15. marca Z veliko žalostjo smo prejeli vest, da je danes umrl g. inž. Evgen Poniž, tehnični višji pristav kr. banske uprave. Pokojnik se je rodil 10 junija 1898 v Vipavi. Realko je končal 1915 v Idriji. Leta 1916. je bil poklican v vojsko. Ko se je vrnil iz ruskega ujetništva, je vstopil med koroške dobrovoljce ter se je udeležil vseh bojev. Kot rezervni pešadijski poročnik je
odlikovan z Jugoslovensko krono V. stopnje. Po demobilizaciji je vstopil v železniško službo, ki jo je po 4 letih zapustil, kajti ambicije nadarjenega mladeniča ;»o stremele k dosegi visokošolske -'z-obrazbe. 1928 je bil na univerzi v Ljubljani diplomiran za gradbenega inženjerja.
Nato je vstopil v samoupravno službo, kjer je razvil vse svoje velike sposobnosti. Visoko izobražen, temeljit, vesten, se je uveljavil tako, da v svoji službi zapušča globoko vrzel. Pogrešali ga bodo vsi njegovi sodelavci, pa tudi ogromen krog znancev, ki si jih je pridobil širom domovine med svojim plodonosnim udejstvova-njem. V stanovskih krogih je dosegel s svojo kolegijalnostjo, odkritostjo, osvajajoče tovariško zvestobo, požrtvovalnostjo
ln neutrudno delavnostjo vidna mesta: bil
je II. blagajnik ljubljanske sekcije in član glavne uprave Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov; žalostno naključje je naneslo, da bo v nedeljo 18. t m. plenarna seja glavne uprave v Ljubljani in bomo takrat kropili svežo gomilo njega, ki je toliko žrtvoval za stanovske interese. Ko so lani prišli v Ljubljano ln na Gorenjsko bolgarski inženjerji. smo naprtili že bolnemu sedanjemu pokojniku težko breme organizacije tega obiska. Izvršil jo je brezhibno, vse se je ujemalo na minuto: gostje so doživeli nepozabne vtise, v ozadju pa je skromno ostal on, ki smo sprejeli tudi to veliko žrtev od njega. kakor nekaj ob sebi umevnega.
Svoje s trnjem posuto življenje je posvetil tihi rodbinici, ki ji je hotel dati vse, kar premore. Sredi ogromno razvite delavnosti, neutrudne borbe za obstoj ljubljene obitelji, široko zasnovanega strokovnega in stanovskega dela je pozabil — nase. Prepozno in šele na vsestransko prigovarjanje je začel iskati trajno izgubljeno zdravje. Življenjska energija, ki jo je kazal vedno, nas je preslepila še pred nekaj tedni, ko se je od nas poslavljal »za 10 dni«, odhajajoč v bolnišnico, iz katere se je zadnji dan pred smrtjo na lastno željo vrnil domov.
S ponosom smo ga prištevali v svoje vrste. z brezmejno žalostjo ga bomo spremili na njegovi zadnji poti. V njegovem smislu se bodo naše misli mudile z globokim sočutjem pri njegovi težko prizadeti rodbinici. V spominih našega strokovnega in stanovskega delovanja bo ostal
Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« g renči ca izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimokterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
lik pokojnega prijatelja in kolege svetal, čist, nepozaben.
Slava njegovemu spominul Inž. L. B.
. Smrt Hinka Lavrenčaka
Ljubljana, 15. marca
V splošni bolnici je ponoči preminul Hinko Lavrenčak, oče vršilca dolžnosti šefa državnega tožilca g. Vilka Lavrenčaka. Učakal je lepo starost 77 let. Po rodu je bil iz Brežic, kjer mu je bil oče sodni kanclist. Zaradi pomanjkanja sredstev Je Hinko moral prekiniti študij v Celju, nakar je kot uradnik stopil v pisarno dr. Bizjaka v Brežicah, s katerim se je pozneje preselil v Radovljico. Pozneje je dobil službo v pisarni dr. Janka Vilfana, radovljiškega župana in vnetega ljubitelja planin, po katerem se imenuje planinska ko-
ča na Begunjščici. Zaradi nadaljnjega študija otrok se je pokojnik 1. 1906. preselil v Ljubljano, kjer je postal knjigovodja odvetniške pisarne pok. dr. Valentina Kri-sperja in dr. Tominška. Pred leti je stopil v pokoj. 4. junija 1931 pa je praznoval zlato poroko. Pokojnik je bil izredno blaga duša, miren, človekoljuben značaj. Bil je rad šaljiv, toda njegova šaljivost nikoli ni presegala meja dostojnosti, zato je bil povsod' sprejet kot dober družabnik. Za njim žalujejo gospa Ana. sin in hčerke Naj bo vrlemu možu ohranjen časten spomin!
Dve žrtvi požara
Mati in hči pod zrušenim strešnim ogrodjem
Ptuj, 15. marca.
Snoči okrog 21. ure se je v Derečji vasi v ptujski okolici primerila požarna katastrofa, ki je žal zahtevala poleg materialne škode tudi dve človeški žrtvi. 581etna vdova Marija Drevenškova je bila s svojo 171etno hčerko Antonijo do večera zaposlena na polju. Okrog pol 21. ure sta se vrnili domov. Bili sta ravno sredi večerne molitve, ko je na gospodarskem poslopju nenadoma zapel rdeči petelin. Ogenj je hitro objel ves objekt. Razburjeni sta mati in hči pohiteli na prosto. Z gorečega gospodarskega poslopja se je tedaj ogenj že preselil tudi na stanovanjsko poslopje. Popolnoma zmedeni sta mati in hči skočili nazaj v gorečo hišo, da bi še rešili kaj obleke in drugih premičnin. Ko sta se vračali, se je vdrlo goreče strešno ogrodje, ki je obe nesrečni žrtvi podrlo pod seboj.
Med reševalci in gasilci, ki so medtem že prihiteli na pomoč, je nastala
zmeda. S tveganjem lastnega življenja sta se 521etni Štefan Rozman in 251etni Fric Golob vrgla v ogenj in se jima je res z junaškim žrtvovanjem posrečilo oteti obe ponesrečenki iz objema plamenov, pri tem pa sta oba odločna reševalca sama dobila precej hude opekline po vsem životu.
K požaru so najprej prihiteli vaški in kmalu nato tudi mestni gasilci z motorno brizgalno in reševalnim avtom. Z njimi je bil tudi zdravnik dr. Vrečko, ki je po prvi pomoči odredil takojšnji prevoz ponesrečenk v ptujsko bolnico. Tu se je za obe požrtvovalno zavzel službujoči zdravnik dr. B rumen. Le žal, da vsa samaritanska nega ni mogla pomagati. Davi je 171etna Antonija po strašnem trpljenju izdihnila, njena mati pa se bori s smrtjo.
Seveda sta obe poslopji navzlic prizadevanju gasilcev pogoreli do tal. Škodo cenijo na 100 tisoč dinarjev.
Nevarnost je minila
Ob lepem vremenu so vode začele upadati
Ljubljana, 15. marca
Pod režimom 40 mučencev je do davi padlo v Ljubljani in bližnji okolici 115.1 mm dežja. Dopoldne pa se je vreme spet vneslo, vetrovi so precej odločno razgnali motne oblake, proti poldnevu je spet začelo prijazno prigrevati pomladno solnce m vode so začele upadati. Položaj že kar ni bil rožnat. Spet je bil ogrožen velik del dravske banovine. Zlasti Sava je dosegla že izredno višino, saj na primer na Črnučah baje že 8 let ni imela tako visokega stanja. Pri Tacnu je bila davi se 3.20 m nad normalo. Z Gorenjskega prinaša mno-*o lesovja. ki se rado zajezi pri tacenskem mostu in elektrarni. Regulirati bo treba
C,NaSBa?ju je bilo stanje takisto precej opasno. Pri Vevčah so ugotovili da je bila Ljubljanica davi 2.50 nad normalo. Ob svo-
jem izlivu je potrgala precej rodovitne zemlje. Čez dan pa je Ljubljanica še naraščala, ker so bili na Notranjskem hudi nalivi, od katerih šele zdaj prihaja vodovje skozi podzemske struge.
Planine so se nam danes predstavile z novo snežno odejo, ki nekoliko ohlaja ozračje. Vendar pa upajmo, da bo solnce od dne do dne zmagovitejše. Zvečer se je nebo nad Ljubljano lepo zjasnilo, živo srebro je zlezlo pod 10 stopinj C, barometer pa tiči še vedno na 746.
Poplave ob Lipniški dolini
Podnart, 15. marca
Zaradi obilnega dežja, ki je padal že od nedelje zjutraj, in zaradi naglega tajanja snega so Linnica in vsi ostali potoki močno narasli. Lipnica je od torka na sredo prestopila bregove in poplavila vse ob vo-
Naše stare zaklade prodajajo v Ameriki
Ljubljana. 15. marca
Pravkar izišla 5. številka »Proteja«, ilustriranega časopisa za poljudno prirodo-znanstvo nam ponovno dokazuje, kako pomemben je za nas domač, slovenski priro-doslovni mesečnik Ne toliko po opiemi. a po vsebini ga moremo vzporediti brez vsakih pomislekov vsem onim tujim priro-doznanstvenim časopisom, ki prihajajo k nam ponajveč iz Nemčije, pa tudi od drugod. Izšel je komaj petič, a že se opaža, kako priljubljen je postal prijateljem prirode. saj vsakokrat težko čakamo nanj.
Tokrat je celo nekoliko bogateje opremljen; prinaša namreč kot prilogo sliko očarljive kapniške tvorbe, partijo pred »Te-tarato« iz Križne jame. Vsak članek pomeni ljubiteljem prirode nekaj posebnega. Ivan Michler nas v svojem članku »Križna jama« popelje v prelepi podzemni svet ene izmed naših največjih in najlepših kraških jam Z vso spretnostjo izkušenega jamarja nas vodi po širokih in ozkih rovih romantičnega podzemnega sveta in razkazuje krasote, kakršnih ne najdemo nikjer dru-gie v naravi. Toda ne le po svojih narav, nih krasotah. Križna jama ,je znamenita tudi notem. ker predstavlja pravi mavzolej preostankov jamskega medveda, nekdanjega prebivalca te jame. Iz dvorane v dvorano sledim® s piscem šumečemu potoku, vzpenjamo se mimo plitvih vodnih
tolmunčkov na sigastih tleh in dospemo do kristalno-čistega jezera. Z acetilenko v roki, se vozimo po tej mirni vodni gladini in na 4 m globokem dnu moremo opaziti celo posamezne kamenčke. Globoko v Jami naletimo tudi na vodopad, ki ga prikazuje slika v tekstu in na ovojni strani lista. Obljuba, da bomo v Proteju slišaji o Križni jami še več, je za nas razveseljiva, kajti predobno se zavedamo, da je Križna jama naša izredna znamenitost, ki ima za povzdigo našega tujskega prometa svoj poseben, ne majhen pomen.
Pavla Grošlja članek: »Zakladi Kranjske« je za nas senzacionalno odkritje, kajti vest, kako se naše prehistorične znamenitosti in bajni zakladi prodajajo v Ameriki na javni dražbi, je stvar, ki nas po-pari. Tcda stva- se ni godila , morda pred sto leti aii še dalje nazaj, temveč se je omenjena dražba vršila letos 29. januarja. Vojvodinja meklenburška. ki se je zelo zanimala za arheologijo, je na našem ozemlju odprla 922 keltskih grobov in dragocenosti neprecenljive znanstvene vrednosti brez težave odnesla Njena hči sedaj to v dolarski Ameriki prodaja po dražbenem podjetju. Kaj je ostalo nam od tega? Niti imena nam niso privoščili! Avtor pravi ob koncu članka: »Ko prebiram lepi katalog, ki ga je sedem učenjakov sestavilo za dražbo meklenburške zbirke ter srečavam v njem imena najraznovrstnejših narodov in plemen, ki so v pradavnini živela ter se kretala po Evropi, tedaj mi oko nehote išče ime mojega naroda, ki je bil poldrug
tisoč let lastnik in čuvar teh bajnih zakladov. Zaman!... Kakor da smo srednje-afriško pleme, ki nima svojega narodnega imena, temveč samo biološki naziv, kakor ga ima kakšna pasma vijolic ali kuncev. Morda pa so nas zamolčali iz obzirnosti. Ali naj ves svet izve za naše ponižanje? Ali naj res izve, da živi v kulturni Evropi narod, ki je bil lastnik in čuvar tega bogastva ... pa je šel in kakor Ezav za skledo leče prodal svoje prvenstvene pravice nad zakladi, ki so vztrasli iz njegove zemlje in bili v njej zakopani.«
Inž. Ciril Pire nas v članku »Betelgenze« seznani z rdečo zvezdo desnega Oriono-vega ramena. Z raznimi modernimi metodami je mogla priti astronomija do zaključka, da je Betelgenze rdeč orjak, na pričet-ku svojega razvitka, da znaša njegova površinska temperatura 3000 stopinj, da je oddaljen od nas 280 svetlobnih let in da je njegov premer 640 milijonov km — P. Gnezda zanimivo opisuje v svojem članku biološko-fiziolo^ki poj8" spanja, otrplosti in mirovanja živali pozimi ter nas seznani z vplivom temperature na stanje ln življenjske pojave za vse naše najnavad-nejše živ».!i, ki prezimujejo.
Poleg knjižnih novosti čitamo med drobnimi vestmi na prvem mestu o »umazanem morju«, pojavu z gornjega Jadrana v mesecu juliju in avgustu. Na morski površini se namreč pojavijo rumenkaste ali slv-kaste krpe, ki jih }e toliko, da dajo morski vodi izgled umazanostj. To povzročajo mase kremenastih morskih alg (Diatomeae)
di ležeče travnike jn njive. Vodomerilec ob betonirani brvi pri Podnartu je v sredo zjutraj kazal 2 m nad normalo in je voda šla čez brv. Vsi mostovi od Lipnice do Podnarta razen onega, ki drži iz Pod-narta na Ovsiše, so pod vodo in je prehod preko njih nemogoč. Voda odnaša hlode, deske, drva in vse, kar doseže.
V sredo dopoldne je Lipnica postala zelo kalna, ker je začela v Kropi pri izviru Kroparice trgati večje plasti zemlje. V Podnartu je g. Štularju pretrgala travnik 10 m široko in 100 m v dolžino in mu vzela pod hišo ležeči most. Ker je struga Lipnice v tej bližini plitva, teče zdaj polovica vode po novi strugi.
Savinja se je unesla
Celje, 15. marca Savinja narašča ln pada — to se sedaj ponavlja že tri dni. V noči na četrtek je Savinja zopet padla za 30 cm, dopoldne je narasla za 30 cm in dosegla isto višino kakor v torek in sredo, popoldne pa je začela padati, ker se je v Savinjski dolini dopoldne zjasnilo.
Tržiško Bistrico je treba nujno regulirati!
Tržič, 15. marca Razdivjana Bistrica je tokrat dosegla in deloma presegla katastrofalno povodenj 1. 1922. V svojem zgornjem teku je napravila veleposestniku Bornu ogromno škodo. Odnesla mu je dra mostova, podrla cestno škarpo v dolžini 30 m in zasula cesto na debelo z rečnim gramozom. Odplavila je velike količine lesa in napravila tudi sicer veliko škodo. Cesta v Dolino, ki jo oskrbuje veleposestnik Born sam. bo za splošni promet najmanj mesec dni zaprta. Ta zapora bo napravila voznikom ogromno škodo. Zanimivo je tudi. da Je obtičal Matevžev avtotaksi, ki je peljal v vorek zvečer nekaj stražnikov-graničarjev v Dolino, izpod Lukca na cesti, ker je Bistrica preplavila cesto in ni mogel voziti dalje v Tržič. Voda je nastopila neverjetno hitro. Matevž sam je moral prebiti vso viharno noč na svojem vozu in se je šele zjutraj vrnil peš domov v Tržič, ves pre-mražen hvaleč Boga za golo življenje. Voz stoji še danes na cesti in se ne ve, kedaj ga bo dobil v Tržič. Prav tako kakor pri Bornu je Bistrica
Tudi vi se boste prepričali,
da so nogavice z gornjim zaščitnim znakom one, po katerih ste vedno hrepeneli. Diskretne, gosto pletene in trpežne.
pustošila tudi pri tovarni Ch. Moline. Delovodja in delavci so vso noč stražili la čistili v smrtni nevarnosti jezove in za-tvornice, da so jih očuvali večjega razdejanja. Tovarna sama je bila morala ustaviti obrat, vse pa je bilo zagrnjeno v temo. zakaj tudi lastna elektrarna ni mog'* delovati zaradi prevelike vode.
V Tržiču je dvignila Bistrica jez pod mostom državne ceste in ima skrbnik jeza veliko škodo. Nižje doli na Loki je zopet utrgala veliko plodne zemlje, v Pod-brezju pa se je razlila čez njive in travnike in pobrala vse, kar ji je prišlo na pot.
Na vodo mislimo žalibog samo takrat, kadar je velika, takoj pa pozabimo na njo, če se vrne v svojo strugo. Dosti se je že pisalo o tem in onem. Tržiško Bistrico pa bo tudi treba regulirati, ker bo sicer kmalu resno ogrožena vas Loka z vsemi hišami ob vodi. Med javna dela tržiškega sodnega okraja spada tudi regulacija Bistrice in Mošcnika.
Vihar pa je napravil tudi sicer izredno škodo na strehah in kozolcih. Pometal je opeko in prevrnil vse, kar ni trdno stalo. Ljudje so mislili, da je sodni dan.
Danes zadnjikrat velefilm po Puccinljevl operi:
MADAME BUTTERFLT
Divna pesem ljubezni ljubke cvetljice lz zemlje v kateri sonce ne zaide ...
V glavni vlogi SYLVIA SIDNEY
Danes ob 4., ln S.% Predprodaja vstopnic od 11. do
Elitni kino Matica
Za vzgojo debeloplodnega kostanja
Korist, ki nam jo donaša domači kostanj, obstoji zdaj pri nas v glavnem v lesu in le manj v sadu, ki predstavlja sicer odlično ljudsko hrano, je pa za trg navadno predroben, tedaj mnogo manj vreden kakor debeli kostanj ali maron, ki ga naši trgovci uvažajo povečini iz Italije za drag denar Ni pa dvoma, da bi to sorto kostanja lahko sami doma pridelovali, in sicer v krajih, kjer so dani pogoji. Zlasti v bolj toplih legah (vinorodnih okoliših), bi nam debeli kostanj donašal lahko
Erav lepe dohodke. To bi se dalo precej itro in razmerno lahko doseči s cepljenjem neprestarih in nepregosto stoječih, bujno rastočih samoniklih kostanjevih dreves v krajih z milejšim podnebjem. Cepljenje kostanja ni težko in se ga vsak kmetovalec v najkrajšem času nauči. Najenostavnejši in najlažji, pa tudi najzanesljivejši način je cepljenje za kožo (liihad) ▼ mesecu maju s cepiči, ki smo jih že pozimi narezali.
Da bi se uvajanje debelega kostanja s pomočjo cepljenja v dravski banovini čim prej pričelo, bo banska uprava priredila meseca maja v srezih Mariboru levem in desnem bregu, Ptuju, Ljutomeru, Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Celju, Laškem, Brežicah, Krškem, Novem mestu, Metliki in Črnomlju kratke praktične tečaje o cepljenju kostanja ter je dotičnim sreskim na-čelstvom že dodelila v to svrho primerno množino cepičev debelega kostanja (maro-na) za porazdelitev med udeležence tečajev, tako da si bo mogel vsak od njih že letos cepiti nekaj mladih kostanjevih dreves na lastnem posestvu.
Dan in kraj prireditve teh tečajev kakor tudi rok za prijavo k udeležbi bodo dotična sreska načelstva pravočasno razglasila.	_
človek in dom
je stalna ilustrirana rubrika v tedenski reviji »ŽIVLJENJE IN SVET«. V tej rubriki poročajo strokovnjaki in strokovnjakinje o umetnosti, kako se s skromnimi sredstvi uredi okusno, udobno in lepo stanovanje, ki pomeni pol življenja. Poleg tega prina&a obilico praktičnih nasvetov za vsakdanjo uporabo
Harmoničen trozvok vsega dobrega so tri Idealna sredstva za nego lepote: dovršeno blago lilljino mlečno milo »Paracelsus« in nezamenljiva lilijina mlečna krema »Para-celsus« in odlični puder »Liane« Paracel-sus. Njihovo delovaanje vam bo nudilo izredno zadovoljstvo, treba je samo, da vedno zahtevate izrecno »Paracelsus« izdelke.
Pobijajmo vandalizem!
Ljubljana, 15. marca
Mestna občina ljubljanska žrtvuje leto za letom velike denarne vsote in mnogo dela in truda za pomnoževanje in vzdrževanje javnih parkov in nasadov. Te žrtve se doprinasajo za olepšanje zunanjega mestnega lica. za ustvaritev vabljivosti tujemu obiskovalcu, predvsem pa za zdravje domačinov in naših otrok. Parki, javni nasadi so pljuča, s katerimi dihamo zdrav, svež zrak, so estetski pripomoček za vzgojo mladine, nudijo blago zavetje vsakomur ki si želi po delu miru in odpočitka.
Komaj pa so se začela prva pomladna dela, že je zlobna, vandalska roka segla k uničevanju. Prvi nasad pri novo obnovljeni cerkvi sv. Florijana je postal žrtev te zlobe, tudi nasajeno cipreso je zlomil nekdo na dvoje. Takšno postopanje se obsoja samo po sebi, je v sramoto storilcu, v škodo nasadov in slednjič v škodo vsega prebivalstva, ki z davščinami pripomore, da se ustvarijo prebivalstvu in mestu dostojni parki. Mestno načelstvo apelira zato na vse mestno prebivalstvo, ki ima smisla in ljubezni do javnih parkov, da pazi in preprečuje vsako zlonamernost. S tem stori uslugo napravi in sebi. Zlasti se opozarjajo starši, da pazijo na otroke, da ne delajo škode. Šoloobvezna mladina naj se pouči v šolah o pomenu .in potrebi javnih nasadov, da si vendar že vzgojimo bodočega meščana, ki bo dejansko tudi čuvar in prijatelj mesta ln njegovih naprav. Sramotno poškodovanje javnih nasadov ln drugih mestnih naprav pa je tudi kaznivo. V vsakem primeru bodo policijski in mestni organi izvršili najstrožjo preiskavo in poskrbeli, da prejme vandal zasluženo kazen in poravna nastalo škodo.
Ako bo tudi občinstvo storilo svojo dolžnost in skrbelo samo, da »e iztrebijo divjanja v mestnih nasadih, ki so name« njeni vsemu ljudstvu, se bo končalo tudi zlohotno poškodovanje, kar bo samo na čast mestu in meščanstvu.
MM
katerih so našli v teh kepah okoli 180 vrst. Zanimivo je tudi poročilo, koliko važnosti polaga novi češki učni načrt na to, da se vzbudi v učencih čim večja ljubezen do prirode in lepot domače zemlje. — Običajnemu opisu neba v tem mesecu sledi obširni odgovor na vprašanje v štev. 4., nato pa novo vprašanje, ki bo najbrž tudi poznavalcem ptičev dokajšnja zagonetka.
1. Lovie.
Mariborsko gledališko pismo
Po premieri »Vijolice z Montmartra« t gdč. Eriko Druzovičevo iz Zagreba ono dobili še reprizo Tijardovičeve »Male Flora-mye< z go. Marico Lubejevo, ki je gostovala v naslovni vlogi. Dos?gla ie leip uspsb. vendar njena kreacija ni zasenčila domače Flo-ramve gdč. Pavle Udovičeve. Sicer ee pa igra te dni »Vijolica z Montmartrac vs?lei. kadar gdč. Druzovičeva lahko zapjsti Zagreb.
Novo premiero smo pa doživeli v drami. Na vrsto je prišla znana drama Ivana S. Turgenieva »Natalija«, ki nam je bila obljubljena že za lansko pisateljevo pjtdeeet-l-tnioo smrti, se pa menda zaradi prezaposlenosti ansambla z drugimi deli ni mogla naštudirati. »Natalija« j« tipično rusko d->lo tiste pretekle dobe. ko so dramatiki ustvarjali iz vsakdanjega življenja močne naihološke umetnin? brez vsakih velikih zunanjih konfliktov. Današnji doba, ko nam ie idila predvojnih dosetlitij ie skoraj do-
cela neznana. so drame, kakor je »Natalija«, precej oddal jem?. Njeni problemi so sicer globoki, toda za sv?t v širšem smislu Skoraj majhni. Cene ji to seveda ne jemlje, na odru pa more doseči popoln uspeih samo tedaj. če jo zrežira velik umetnik psiholog in jo tudi odigrajo nadpovprečni igralci. Dorasli eo ji popolnoma morda samo hudožestv> niki, ki eo mimo tega še Rusi in poznajo do dna ruska 6vet.
Za režiserja g. Jožata Kovičs *e bila »Natalija« pretrd or?h; ostal ie na površini in ni znal uskladiti igTe posameznikov in celote tako. dia bi 6e približala sugestiji prepričljivosti. Ker so naši igralci prezaposleni, ker je bilo delo prenaglo naštudirano in ker so jim bile vloge tuje. kakor tudi okoli« dogajanja, so večinoma pač »igrali«, ne pa tadi ustvarjali. Menda san že pred leti na-glasil in so to ugotovili tudi drugi — da g. Jož; Kovič ni režiser za fine psihološke drame, zato na i bi ostal tam, kjer ustvarja lahko res dobre režije. Vsak ne more biti za vas in ni to nobeno zmanjševanje vrednosti. V »Okencu« s;m mu jo priznal n. pr. lOOodstotno.
Prav tako nas niso mogli ogreti vsi igralci. Visoko nad vsemi in blizu resničnemu duhu drame ie bila prav za prav samo edč. Kraljeva kot Natalija Petrovna. Mestoma nas ie njena igra kar očarala. Skoda Ift, da režiser nekaterih dolgoveraiosti ni čital. ker bi bila tudi njena igra poteni še boli efektna. Za njo je bil nafboliši lik Rakitm g. Rada Nakreta. ki je ©den najbolj nadarjenih naših mladih igralcev. Vživel se ia ▼ dih
Domače vesti
Za 130 Din
V razpravi proti morilcem Mirka Neu-dorierja in polagalcem peklenskih strojev pridejo na dan tu in tam hudo čudne stvari. Vsebina samiti zIočinskih dajanj, ki so jih izvršili ti bedni sluge glavnih zločincev, »kritih varno za mejami, je opisana v skrbno sestavljeni obtožnici, ki sm« jo včeraj objavili. Vseh navedenih dejstev ne more dosti izpremeniti dolgotrajno zasliševanje obtožencev. Prihaja pa tu in tam na dan slika strahovite propalosti ljudi, katerih »o se posluževali taki ničvredni stvori, kakor sta baš Perčec in Pavelič ln z njima vred vsi oni brezdušni zaščitniki, ki dajejo asistenco in omogočajo prenašanje eksplozivov na naše mirno ozemlje. Een sam primer:
Predsednik državnega sodišča za zaščito države je vprašal glavnega obtoženca Frana Zrinjskega:
_ Povejte mi. ali ste kdaj vprašali, ali ae vam je vzbudila vest, zakaj in v kakšno »vrho izvršujete atentate na vlake?
_ Za sto in trideSet dinarjev, gospod
predsednik, je poudaril bedni Zrinjski ln še dostavil: — To je »vrha pri meni!
_ Za sto in trideset dinarjev, je pomilovalno pretehtal predsednik njegove besede in nato dejal: — Ampak, če peklenski stroj z zlobno nakano postavite na progo, da bi eksplodiral pod ekspresnim vlakom, tedaj lahko ubijete trideset ljudi. Pomislite, v primeri s takim številom žrtev je vendar sto ln trideset dinarjev naravnost ničla. Premislite, pri vas sto ln trideset dinarjev, — a tam trideset razmesarjenih mrličev. Ali vidite res samo onega boga —
denar?	,	. x.l «
_ Ta bog — denar — je meni rešil življenje. Umrl bi sicer od gladu.
In to nI prav nič res, da bi bil Franjo Zrinjski sicer umrl od gladu. V njegovem kraju še ni nihče umrl od gladu. Vzemimo pa, da bi bil za sto ln trideset dinarjev nadalje vrši! zločinstva in polagal peklenske stroje — kakšne satanske profesije se vendar še najdejo na tem božjem svetu!
♦	Delegatsko zborovanje NSZ bo v ponedeljek 19. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljuoljani. Običajni dnevni red. Pri vstopu v dvorano bo moral vsak delegat oddati Doverilnico s poJjim imenom in žigom organizacije.
♦	Napredovanje. Povišana je za višjega pristava na šolski polikliniki v Ljubljani v 7 skupini dr Slavka Kristan-Lunaček.
mantika Hektorja Berlioza »Faustovo pogubljenje« za soli, zbor in orkester. Sodelujoči solisti: Vera Majdičeva, Josip Gostič, Robert Primožič, Tone Petrovčič. moški in mešani zbor Glasbene Matice in orkester kralj, e garde. Istega dne popoldne ob 15. bo izvajal Matični zbor cerkven koncert Gallusovih skladb v cerkvi sv. Antona v Bregalniški uilicj. Prodaja vstopnic za oba 'koncerta v naprej pri blagajni Kolarčeve narodne univerze in v Harmoniji. Koncert
bo dirigiral ravnatelj opere g. Marko Polič.
♦	Statistika borz dela. Statistični podatki borz dela izkazujejo za mesec febr. 28.570 poklicnih, manuelnih delavcev. Na področju borz je bilo v februarju izdanih za poldrugi milijon podpor prijavljenim brezposelnim delavcem, ponudfo dela pa je bilo toliko, da jih odpade na 100 brezposelnih delavcev komaj 4.5.
♦	Smrt zaslužnega nadučitelja. V Hrastniku je umrl g. Ivan Sorčan, nadučitelj star 82 let, tast župana v Laškem, g. dr. Frana Rosa. Zaslužnega narodnega vzgojitelja bodo danes ob pol 16. spremili k večnemu počitku v Dragi. — Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Velikonočne razglednice Ciril Metodove družbe se naročajo v pisarni, Ljubljana, Beethovnova ul. št. 2. Podpirajte CM družbo!
♦	Naša prva solarna na Jadranu je velike važnosti za naše gospodarstvo. Letos bo
obratovala že v polnem obsegu. Pridobivala bo 40 do 50 tisoč ton kuhinjske soli, kar bo zadostovalo za naše potrebe brez uvoza. Kako je urejena in kako dela, poroča Z v. štrekelj v pravkar izišli številki tedenske revije »življenje in svet«, članek vsebuje tudi zemljevid ter grafikon uvoza ln ceao soli od 1. 1925. do 1933.
♦	Dalmatinski Izseljenci. Izseljenstvo v Dalmaciji že nekaj let ni več močan gospodarski faktor, postaja pa vedno bolj pereče socialno vprašanje. Nekdaj so izseljenci s svojimi prihranki pokrivali velik del primanjkljaja domačega gospodarstva in ker je toliko delovnih moči odhajalo vsako leto v tujino, doma ni moglo priti do brezposelnosti. Vsega tega nI več in se vse težave najboljše vidijo v naslednjih podatkih: L. 1930. je bilo v primorski banovini izdanih 5349 izseljenskih notnih listov, naslednje leto 1703, leta 1932 samo 781, lani pa komaj okrog 500 in so med temi všteti tudi dokumenti izseljencev, ki so bili v stari domovini na obisku. Benkovački okraj je prejel lani od svojih lz tujine 50.000 Din
JUTRI!
OPERETA FRANZA LEHARJA

CARJEVIC
MARTHA EGGERTH — HANS SOHNKER — GEORG ALEKSANDER
II
♦	Opravljanje praktičnega izpita iz trs-ničarstva. G. ban je v smislu pravilnika o opravljanju praktičnega izpita za vodstvo
irivatnih trsnic za trsničarje (»Službeni Jst« z dne 27. januarja 1. 1932.) 'menoval za letos posebno tričlansko komisijo. Praktični izpiti iz trsničarstva se bodo delali pred navedeno komisijo 14. aprila na ba-novinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Interesenti, ki želijo ustanoviti lastne trsnice, naj vložijo čim prej pravilno kolkovane prošnje (5 Din) na bansko upravo po pristojnih sreskih načelstvih.
♦	Iz Zveze kulturnih društev. Sokolsko društvo Velike Lašče priredi 18. t. m. ob 15. uri predavanje g. dr. Breznika o New Yorku. — Ljudska univerza v Kočevju pa priredi pod okriljem ZKD predavanje ob 11. v hotelu »Trst« o temi: Naš denar.
♦	Da se železniško osebje seznani s posameznimi panogami kmetijstva in v svrho propagande umnega kmetijstva je generalna direkcija državnih železnic dovolila, da dš. poljedelski odsek prometnega oddelka generalne direkcije na kratkih tečajih železniškemu progovnemu osebju vsa potrebna navodila iz kmetijstva.
♦	Rdeči križ in železnice. Na podUgl pooblastila člena 42. zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije je minister za socialno politiko in narodno zdravje predpisal pravilnik o popustih Da državnih železnicah za člane Rdečega križa.
♦	Beograjske Slovence opozarjamo na koncert Glasbene Matice ljubljanske v Beogradu v nedeljo 18. t m. ob ^ 21. v velika dvorani Koiarčeve narodne univerze. Izvajalo se bo grandiozno delo francoskega ro-
Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da cesto očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenek oe.
vlog? in uspel. Natalijin mož Islajev je bil Z. Furijan. sijajen kakor vedno po maski in vsej zunanji karakterizaciii in tudi sicer še nad ostalim nižjim nivojem. Nekako v srjdi «e ie gibala Majeva mati ge. Dragrutinovi-feve, ki ra bila mestoma Drav prepričljiva.
Mimo teh ni bila nobena vloga docela dotrajana in življenjsko resnična, četudi so se nekati približen-ali boliš: igri in so mestoma bili neprisiljeni, kakor n. pr. g. Crno-bori kot nemški vzgojitelj Šeraf, ga. Za-krajškova koi družabnica Bogdanovna in g. Pavle KoviJ kot zdravnik Špigeljskij. Ga. Savinova je igrala rejenko Veročko dobro samo zunanje, na oko. G. Gorinšek se ora-vač ponavlja in scena med njegovim Boišin-oovim ter špigeljekim nas ni mogla Dreori-čati. da gre za res. Le nekaj momentov ie kazalo več ko improvizacijo. Docela neprepričljiv je bil g. Joža Kovič kot dijak in učitelj Koljev. Ves trud. da bi se vživeli v vero. da je to 211etni mladenič, ki g svojo mladostjo osvaja ženska srca. ja bil zaman. (Zakaj na bi bil Koliev rajša g. Nakrsf in Rakitin g J. Kovič?) In potem neresnična sl ižkinia Katia gdč. Starčeve, ki ni vedela, kai nai na odri počne, in je le stopicala sem fer tja! Kolikokrat bo še treba povedati. de to niso vlog1 zanjo? Sluga Matvei in mali Kolia sta bila g. Blaž in mali Mohor Se dokaj dobra.
Germanizmi dokazujejo, da delo ni prt?75>-de>no iz originala. Pr^vaialec na pozna slovenskega duala in operira z nen>otrabnimi brvatrami.	R Rehar-
prejšnje leto pa okrog 300.000, imotski okraj lani en milijon, leta 1931. skoraj tri, Tomislav-grad lani okrog 800.000, prejšnja leta preko dva milijona, Livno pa okrog 300.000 napram 700.000 Din v letu 1931. Podobno je tudi v drugih okrajih in povsod bi bile ogromne razlike, če bi izvedli primerjave še za več let nazaj.
ZVOČNI KINO IDEAL
Danes ob 4., 7. in 9.^4 uri zvečer: Premiera! Fritz Schnlz in Jnlins Falkenstein v veseli opereti
„Roža iz Pariza44
Vstopnina: Din 4.—, 6.— ln 8.— Din
♦	Francoske cigarete dobimo. Na podlagi sporazuma med našo upravo državnih monopolov in francosko državno režijo se bodo naše cigarete »Strumica«, »Var-dar«, »Drina« in »Zeta« kmalu lahko prodajale v Franciji; pri nas pa francoske cigarete »Week-End«, »Gitanes Maryland«, »Gauloises Maryland« in »Gauloises Caporal Ordinaire«. Vse štiri vrste francoskih, cigaret so v škatlicah po 20 komadov in prodajale se bodo Prve po 18, druge p0 13, tretje po 12, četrte pa po 10 Din. Zaenkrat jih bodo morali imeti samo velezakupniki na sedežin 'banovin in pa na Bledu ter v poletni sezoni v Crikvenlcl, Novem, Ra-bu, Starem gradu na Hvaru ln Hercegno-vom.
♦	Most preko Sotle (Flgarjev most) v
tiru banovinske ceste n. reda, št. 293, Stara vas-Sotla bo od 19. t. m. do preklica za ves promet zaprt.
♦	Pogrešani delavki. Iz Tržiča nam poročajo: V torek sta odšli neznano kam dve dela viki tržiške predilnice: Debevc Anica ln sarabon Marija. Ljudski glas hoče vedeti, da sta postali žrtvi narasle Bistrice, v katere valovih sta našli prezgodnjo smrt. Domači orožniki s0 neutrudljivo na delu za iskanjem, toda uspeha do sedaj ni bilo. Zadnjič so mladenki videli v torek popoldne ko sta šli na delo. Od tedaj je izginila za njima vsaka sled.
♦	Nevarna burja v Karlovcu ln okolici.
V torek in sredo je divjala v Karlovcu ln okolici orkanska burja, ki je poškodovala mnogo poslopij. Na karlovškem trgu je prevrnila stojnice in vozove. Poleg tega pa .ie orkanski južni veter tudi močno izsušil zemljišča, Ker je Kolpa v 24 urah narasla od 240 na 640 cm nad normalo. se prebivalstvo boji poplav.
♦	Tihotapsko skladišče v cerkvi. Finančni organi so se dolgo trudili, piredno so prišli na sled dobro organizirani tihotapski družbi, ki je imela svoje središče v Visokem v Bosni. Temeljito so preiskali hiše mnogih sumljivih prebivalcev, uspeha pa navadno ni bilo pri teh preiskavah. Opazili so tudi, da se baš v tem kraju razpeče-valci vtihotapljenega tobaka zalagajo z novimi zalogami, kar je bilo najboljši dokaz, da imajo tihotapci tam dobro skrivališče. Ko so pred nekaj dnevi zajeli spet nekaj razpečevalcev tobaka, je eden od njih imenoval kot svojega znanca tudi sina cerkovnika visoš/ke cerkve. To je dalo povod za preiskavo v sami cerkvi in tam so finančni organi našli bogato zalogo tobaka.. Cerkov-nikovega sina Radivojeviča je finančna uprava sedaj obsodila na globo 210.000 Din Din.
♦	Razprava proti blagajniku sreskega sodišča v Petrovcu, ki je že od 1. 1924. zagre šil 70 poneverb, ker je potreboval denar za politične agitacije in zveze, je preložena do konca t. m. Zagovornik obtoženega Stamen-
jDobro prebava
pol zdravja!
Lahko, normalno izpraz-njenje pri zagatenju, lenivosti črevesja vam omogočijo Artin - dra-
VseDina Škatlice po ».— Din zadostuje za 4 do 6-krat.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Odobreno od min. »oc. politik« in narodnega tdnarja, S. Br. 8?.1!5, od 12. d«*mbra 1933.
koviča je predlagal naj še pregledajo še neke knjige sres. sodišča. Veščaki so pregledali samo one spise, ki jih je Stamensovič zmašil v vreče in pometal v reko Mlavo, kjer so jih pozneje našli. O zanimivi razpravi je »Jutro« te dni obširneje poročalo.
♦	Umetna gnojila za cvetlice priporoča drogerija Kacc v nebotičniku in v židovski ulici v Ljubljani.
♦	Adresar industrije, obrti, trgovine, bankarstva, zadružništva ln drugih ustanov ter tujsko^prometnih industrij, ki ga je pravkar zelo pregledno urejenega za dravsko banovino izdal Jugoslovenski industrijsko gospodarski-kompas Ljubljana-Moste, se dobi v Tiskovni zadrugi v Ljubljani še-lenburgova ulica 3.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH.
NAJLEPŠA KOLEKCIJA
novih, modernih pomladnih plaščev v vseh cenah od Din 360.— naprej v damski konfekciji	76
PAULIN, LJubljana
KONGRESNI TRG 5
Iz Ljubljane
u— Novi francoski konzul g. Remerand Gabrijel je sinoči prispel v Ljubljano, da nastopi nov0 službeno mesto. G. konzul Neuville, ki je premeščen v Madrid, se odpelje iz Ljubljane jutri zjutraj Ob 7.45 s simplonskim ekspresom.
u— Koncert mariborskih harmonikarjev. Samo še en dan nas loči od nastopa malih mariborskih harmonikarjev pod vodstvom prof. Viktorja Schweigarja. Je to zbor 25 mladih veselih lic, ki skrbi za razvedrilo in ljubko igro tako doma kakor na raznih javnih nastopih. Saj izvajajo poleg kranjske kmečke »ohceti«, kar Je sklepna točka sporeda, še 30 narodnih in pona-rodelih popevk 'bodisi v pevskem zboru, spremljevanju harmonik ali pa samo v zboru harmonik. Njihov prvi koncertni večer bo v soboto 17. t. m. ob 20. v veliki dvorani. Vstopnice od 6—30 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
u— Gojence srednjih in osnovnih šol opozarjamo na mladinski koncert mariborskih harmonikarjev, ki bo v nedeljo 18. t. m. ob 11. dopoldne v unionski dvorani. Mladi zbor harmonikarjev izvaja na mladinskem koncertu prav isti program kakor v soboto zvečer. Cene pa so od 3 do 12 Din, naročajo se skupno pri šolskih vodstvih, odnosno ravnateljstvih in dvignejo v knjigarni Glasbene Matice. Poudarjamo še enkrat, da je nedeljski dopoldanski koncert namenjen edinole šoloobvezni mladini.
u— Društvo »Kneginja Zorka« obhaja obletnico smrti Nj. Vis. kneginje Zorke. blagopokojne matere našega kralja v soboto 17. L m. Ta dan se bo služil v Njen spomin parastos v pravoslavni kapeli v vojašnici na Taboru. Upravni od^or vabi vse članice, da se zadušnice za visoko zaščdt-nico našega društva v čim večjem številu udeležijo.
u— Udruženje Jugoslovenskih Inienjer-Jev In arhitektov-sekcija Ljubljana vabi
člane, da se udeleže pogreba pokojnega g. inž. Evgena Poniža, ki bo v soboto 17. t. m. ob 2. popoldne izpred hiše žalosti v Costovi ulici 14 (za Bežigradom).
u— Sreski odbor JNS za ljubljansko okolico bo imel na praznik 19. t. m. ob 9. dopoldne v Ljubljani v restavraciji »Zvezdi« sejo na katero so vabljeni sreski odborniki. Obenem javlja tajništvo, da je sreska skupščina zaradi tehničnih ovir preložena na nedeljo 8. aprila ob 9. dopoldne v »Zvezdi«.
I. medn.
PLESNI TURNIR
z velikim dru2. plesom sobota 17. marca — Kazina Nastop prvakov Jugosalvije, Avstrije in Nemčije 2906-a
u— Gospodarsko, kulturno 'n narodno društvo za trnovski okraj priredi v soboto 17. t. m. ob 20. v prostorih gostilne Soklič, Pred konjušnico, predavanje. Predaval bo g. mag. svetnik dr. Franta Mis o zanimivi ln podučni temi »Dvajset navodil za srečo in zdravje«. Po predavanju bo prijateljski sestanek. Vse članstvo in prijatelje društva vabimo k polnoštevilnl udeležbi. — Odbor.
u— Glas od doma, primorska revija.
Uprizoritev bo v ponedeljek ob 11. v »Uni-onu«. Vstopnina 3 do 12 Din. Za uprizoritev vlada veliko zanimanje. S svojim pesetom boste tudi podprli plemenito delo akademske omladine. Rezervirajte si vstopnice pri primorskih akademikih, šelenburgova 7-1.
u— Jugoslovenska ženska zvera opozarja članice ženskih društev, da poteče rok za pobiranje podpisov proti redukciji žen v državni ln privatni službi v soboto 17. t. m opoldne. Vsaka članica lahko pobira podpise na navadnih polah, ki Jih odda v soboto popoldne v prostorih Jugoslovenske ženske zveze, Rimska cesta 9., pritličje, kjer Jih opremimo z žigom.
u— Združenje čevljarjev naznanja, da poteče rok za prijavo pridobnlne 31. t. m.. In vabi gg. člane, da se zaradi tozadevnih 'nformacij zglasijo pri združenju.
DR. MED.
IVO BAJŽELJ
specijalist za kožne ln spolne bolezni ordlnlra od 10. % do 12.% in od 4. do 7. ure
Ordinacije za kozmetiko — Rontgen Dfaffcermfa
Dalmatinova ulica Stev. 3, L nadstropje.
Damsko kroj. risanje
poučuje modni salon ROZMAN, Ljubljana, Dvorni trg 3. Naučite se garantirano v 8 dneh. Istotam se izdelujejo kroji po meri. Informacije dobite pismeno. 2916
V »Krki« pri Mikliču drevi prosvetno družabni večer z Uratnikovim predavanjem! Dolenjci in prijatelji »Krke«, udeležite se ga polnoštevilno! Pereče predavanje! Godba! Vstop vsakomur prost!
u— Kolo juso^lorenskih sester r štepa-nji vasi vabi vise ženstvo. zlasti članice, na 10. redni in jubilejni občni zbor. ki se bo vršil v nedeljo dne 18. t. m. ob 15. v telovadnici SokoLskaga doma v Stepanji vasi.
u— Občni zbor Splošnega ženskega dru-itva bo danes ob 4. popoldne v društvenih prostorih na Rimski cesti 9. članice in gospodinje vabimo k obilni udeležbi.
u— Jadranašice! Udeležite se čim polno-številneje članskega sestanka, ki bo danes ob 14. Udeležba je za vse obvezna!
u— Jadranaši! Pevska vaja bo drevi ob 6. v areni Narodnega doma.
u— Ponovno prosimo vse one, ki so se priglasili in plačali za posebni vlak bodisi pri Putniku ali Matični knjigarni, da dvignejo tam vplačano vsoto, ker je posebni vlak zaradi premajhne prijave odpovedan u— V mestni klavnici se bo v soboto ob 15. prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni.
u— Novosti iz kinematografov. Film »Ma-dame Butterfly« privablja v Elitni kino Matica gledalce in jih zadovoljuje v vsakem pogledu. Sjivia Sidney briljira. Režija je odlična, oprema zelo lepa, a glasba — ali Je treba izgubljati besed? Film vsekakor zasluži pozornost vse Ljubljane. — V kratkem "bomo videli film »Carjevlč«, ustvarjen Po Leharjevi opereti. Ime Leharjevo jamči, da tudi ne gre za plehko, povprečno stvaritev, marveč za lepo, duhovito stvaritev vedre Muze. Marta Eggerthova, ki jo poznamo iz mojstrovine »Hrepenenje«, Je tudi v tem filmu izvrstna. Z njo oživljajo Igro same dobre ln znane moči: Ery Bos ln Ida Wii8t, Georg Alexander in Anton Polntner — Pa še besedo o novem sporedu ZKD. Film »Otok demonov« je bil ustvarjen na otoku Bali v malajskem arhlpelu, kjer no ohranjeni tisočletni običaji, človek cstnni pred posnetki ondotne arhitekture ln prod nastopi prebivalcev z njihovim starim kultom nagote. Ogled je vsekakor priporočljiv Film se bo predvajal ob pol 15. v Matici
u— Smrt pod vlakom. Kakor smo že beležili, so našli predsinočnjim okrog 20. ob železniškem prelazu na koncu Aleševčeve ulice v šiškl. strahovito razmesarjeno mo-
ZVOČNI KINO DVOR
Telefon 2730
Samo Se danes ob 4., 7. ln 9. uri
.rt?mi««ra f'..m* b j« oevojii *r«i rtM aamodo-v
,SENCE PRETEKLOSTI*
tiugeo K!6[>f«r. Ma?<la Sonj«. B«.nm Teh« Cene Din 2.—, 4.—, 6.— in 8.— Din
ško truplo. Obe nogi je imel povoženec od rezani tik ob životu. Na kraj nesreče je prišla po 21. uri policijska komisija, ki je aa podlagi dokumentov ugotovila, da gre za upokojenega 50 letnega mornariškega kapitana tehnične stroke Frana č e 11 k a. Pokojnik je bil zelo živčno bolan in je šel pod vlak gotovo v duševni zmedenosti. O nesrečni smrti so poročali pokojnikovi sestri v št. Vid, truplo pa so na odredbo policije prepeljali v mrtvašnico pri Sv Krištofu.
Družabni večer
vsem Jožicam ln Jožetom priredi
SK ILIRIJA
t nedeljo 18. t. m. ob 20.30 v dvorani hotela Miklič.	Ples do S. ure.
2897-a
družabnosti, je pričakovati, da bodo člani ln številni naši prijatelji do zadnjega kotička napolnili dvorano. Geslo vseh {lirij*-nov in pristašev Ilirije naj bo: r nedeljo vsi na družabni večer Ilirije.
u— Za velikonočna voščila rabite Ciril Metodove razglednice!
Iz Celja
e— Zahvala Nj. Vel. kralja Maistrovim borcem. Na vdanostno brzojavko, poslano s sestanka Maistrovih borcev v Celju NJ. Vel. kralju, je prejel celjski odsek Zveze Maistrovih borcev naslednje obvestilo 6resk<-ga načelnika v Celju: Po brzojavnem ni-logu g. šefa kabineta ministra notranjih zadev z dne 26. februarja mi je čast izreči zahvalo za brzojavne izraze vdanosti, predložene Nj. Vel. kralju o priliki sestanka Maistrovih borcev v Celju dne 18. februa -Ja.
e— Občinska organizacija JN8 za D> brno bo imela redni občni t bor t nedel o
18. t. m. po rani maši ob 8. v narodni šoli na Dobrni. Poročali bodo gg. narodni poslanec Ivan Prekoršek, predsednik sreske c ■-ganizacije JNS dr. Drnest Kalan in sreski veterinarski referent MaKsim Sribar.
e— Lichtenbergova »Kariera kanclIsU Wlnzlga«, ki jo Je v torek uprizorila ljubljanska drama v celjskem gledališču, je duhovita satira na avstrijsko birokracijo ii obravnavanje resnih človeških zadev s suhoparnega »uradnega« Ia protekclonlstl> nega stališča. Avtor pa v karikiranju včr-sih pretirava. Zaradi tega se verjetnost dogajanja zmanjšuje, kar je v škodo efekta igre. Kreftova režija je bila temeljita in krepko zajeta. Tragikomični lik kanclista Vinziga, bi se s simuliranjem blaznosti bori za ogroženo polovico pokojnine, je podal g. Sancin z veliko naravnostjo, doslednostjo ln rutino. Posrečena tipa sta ustvarila gg Potokar in Jerman kot finančni ln kmetijski minister. Z dobro karakterizacijo sta s* uveljavila gg. Lipah (dvorni svetnik Dol«-. schal) in Plut (sluga Prandl). Zelo pohva.'-ne like so ustvarili tudi ga. M. Danilova »n gdč. Boltarjeva ter gg. Jan, Drenovec ia Zeleznik. Gledališče je bilo spet polno. Občinstvo se je prisrčno zabavalo in je nagradilo igralce po vsakem dejanju z živahnim aplavzom — R. P.
e— šahovsko slmultanko je priredila la-hovska sekcija SK Jugoslavije v Celju v torek 13. t. m. Igral je znani šahovski pro-pagator In odlični celjski šahist g. JoeM> Grašer proti 13 igralcem. Rezultat Je bil obojestransko zadovoljiv. Gosp. Grašer jo pozval Igralce, da bi se v večji meri, nego Je to običajno, posvetili tej lepi Igri.
e— »Nova Doba« bo Izšla jutri v sobo*.o ob 14. namesto danes.
e— Kino Union. Dane« ob 16.16 in 20.30 zvečni velefilm »Solnčni žarki« ia dvo zvočni predigri.
Iz Maribora
a— Srebrna poroka. Preteklo nedeljo £ a v ožjem krogu svojdh sorodnikov, prir teljev in znancev slavflla srebrno porot znana ug!e«dn:a mariborska gostilničar,-a Štefan n Matilda Ivičeva v Raičevi ulic.
JUTRI!
OPERETA FRANZA LEHARJA
CARJEVIC
MARTHA EGGERTH — HANS SOHNKER — GEORG ALEKSANDER
1
I f
t I
u— Na praznik sv. Jožefa dne 19. t. m.
ob 3. popoldne uprizori Šentjakobski gledališki oder poslednjič v sezoni veseloigro •Radio tenor«. Kupleti, operne arije in polno komičnih zapletljajev poživlja to izvrstno veseloigro. Pridite, do solz se boste nasmejali! Predprodaja vstopnic na prazniš od 10. do 12. in eno uro pred predstavo v Mestnem domu.
u— Napaden pred hišo. Ko m Je predsinočnjim vrnil trgovski potnik 'Ivan Kern domov v St Vid nad Ljubljano, ga je p>red domačo hišo napadel neznanec, ki ga je z vso silo udaril po desni strani glave in mu tako poškodoval desno oko, da eo morali Kema spraviti v bolnišnico.
u— Izgubljena hranilna knjižica. Na Dolenjski cesti je izgubila Marija Turkova lz Dešeče vasi pri Žužemberku hranilno knjižico Prve hrvatske štedionice na Ime Matije Zaletla z vlogo 10.000 Din. Knjižice najditelj ni izročil ne lastniku niti ne oblasti, zato je prav verjetno, da Jo je prodal kakemu prekupčevalcu.
u— Statistika biciklov. Na oba davčna urada, za mesto kakor okolico, Je zadnje dni velikanski naval kolesarjev, ki prihajajo plačevat dTžavno takso po 20 Din za svoja kolesa. Končna statistika mestnih in okoličanskih koles še ni zaključena, ker plačevanje še traja, toda pri davčnem uradu za okolico je bilo doslej prijavljenih 12.000 koles, pri mestnem uradu pa do 7000 Kolesarstvo se je v primeri s predvojnim časom močno razvilo. V mestna ln druga podjetja prihajajo na delo mnogi, daleč v okolici stanujoči delavci, ki se poslužujejo tega praktičnega vozila.
u— Za velikeo plesno revijo znanih prvakov Iz Avstrije, Nemčije In Jugoslavije na I. mednarodnem plesnem turnirju — v soboto 17. t. m. v Kazini — vlada veliko zanimanje med vso ljubljansko družbo. NaJ-Inteiesantnejši bo boj prvakov Avstrije inž. Skalke-NVening in prvaka nemškega saveza g. Lorenzutti-Berg, ki nastopita prvič skupno na nevtralnem turnirju. Istotako se bodo naši prvaki merili z avstrijskimi moj-stri-amaterji inž. Wolf-baron Salis in dr. Schreiner-von Gr&fenstein. Da bo dostop mogoč tudi gledalcem neplesalcem, bo galerija odprta. Vse informacije pri PSK v Kazini. Nagrade so razstavljene pri tv Bonač u— Družabni večer SK Ilirije Ilirija pri redi v nedeljo 18. t. m. ob 20.30 v hotelu Miklič družabni večer na čast Jožicam 'n Jožetom Prireditev Je združena s plesom in bo trajala do 3 zjutraj Na tem večeru se bodo oficielno razdelila darila zmagoval kam dopoldanskega cross-country teka za irvenstvo dravske banovine, ki se bo vršil nod pokroviteljstvom mestne občine ljub Ijanske. ki Je darovala za ta tek krasen ln dragocen pokal Ker so vse lllrijanske prireditve obče znane po svoji neprisiljeni
Številnim čestitkam »e priključujemo tudi mi.
a— Jožefovanje. Mariborsko obrtno društvo bo tudi letos na svečan način proslavilo praznik svojega zaščitnika. Na praznik 19. t m. se bo ob 8.30 zbral v Narodnem domu obrtniški naraščaj in mojstri, cd koder bo skupni odhod k služb: božji ki fcu v frančiškanski cerkvi ob 9. uri. Po maš: bo predavanje v Narodnem domu. Slovensko obrtno društvo vabi vse mariborske obrtnike, da se te proslave udeležo v čim večjem številu.
a— Nezgoda. V sredo »e Je prt Sv. M.-klavžu na Dravskem polju ponesrečil ste ni vikar Franc Kolenc iz Maribora. Peljal se je na svojem motorju proti Mariboru in je med vožnjo padel z vozila ter se huje poškodoval na glavi Poklicani reševalci so ponesrečenega vikarja prepeljali v mariborsko bolnišnico.
JIH
Ne samo šport,
Id Je ▼ prvi meri koristen telesnenra zdravju, ampak
tudi duhovna Izobrazba
je potrebna odrasli mladini v nagih časih. Najlepšo in najcenejšo priliko za Izobrazbo, ki je ni mogla dati šola, nudi ilustrirana tedenska revija »ŽIVLJENJE IN SVET«. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5
a— Nesreča pri zidanju hiše. Pri zidanju neke hiše v Vrhlogu je bil zaposlen 24-letni posestniški sin Ivan Gregorič. k-i ga ie predvčerajšnjim popoldne doletela huda nesreča. Podrl se je dej zidu ter ga pokopal pod seboj. Gregorič ima tako hude poškodbe po vsem telesu, da so ga morali odpremiti v mariborsko bolnišnico.
a— Mestni avtobusni promet se bo 18. in 19. t m. pomnoži! na progi n, Glavni trg—Studenci. Avtobusi bodo vozdli do koroškega kolodvora po Črtomirovi in Tvor-niški cesti v obeh smereh.
a— Lastniki koles, ki še niso poravnali redne letne takse za leto 1934. se pozivajo, da store to takoj, najkasneje pa do 31. t m., sicer se bo proti zamudnikom uvedlo kazensko postopanie
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
»JUTRO* št. 62
Radio kotiček
Marsikdo, ki ia šel te dni mimo glnho-nemnice, si ni mogel razlagati. zakai nape-ljavajo vanjo telefon, 6ai po telefonu vendar ni mogoče migati. To h že ras. Res pa ie tudi. da ie že 200 let od tega, odkar se
v	gluhonemnicah sploh ne miga več. ampak goji samo žh.- govor Kako se to zanimivo delo prav za prav vrši, o temi nam bo dr3-
vi	ob 18.30 predaval strokovni učitelj gosp Vilko M a z i. Med n jegovim predavanjem, ki bomo prenašali iz gluhonemnice. bomo "nekaj minut poslušali tudi svojevrstna glasove gl.ihonamce<v iz njihove bivamioe. Seveda je treba te Pasove z veliko potrpežljivostjo piliti p'i pouku, kar pa bomo imeli priliko poslušati prihodnji teden, ko bodo naspali pred mikrofonom posamezni razredi. Kdor o sodobnem pouku gluhonemoev noče misliti več nesodobno, naj ne zamudi tah zanimivih predavanj.
E
It Kamnika
ka- Javna dela. Iz bednostnega fonda je rejel kamniški srez za javna dela 1300W J>in, katere je sorazmerno razdelil na vse dele sreza Predvsem bo s tem denarjem izvršil nekatera najnujnejša popravila na cestah, kjer se porabi denar skoro izključno samo za delavske mezde Zdaj ze dalj časa popravljajo cesto Kamnik-Stahovica, katero je jesenska poplava Bistrice na vec krajih raztrgala. Delo je šlo prav hitro od rok in bo v glavnem končano že prihodnji teden, pozneje pa bo cesta potrebna še vec drutfih popravil, katera pa bo moral izvršiti cestni odbor. Nadalje se iz bednostnega fonda »rade v Radomljah močne obrambne sten" in jezbice ob strugi Bistrice za varstvo radomeljskega mosta, ki je bil v zad-nji povodnji že močno ogrožen. V Dragom-liu na meji ljubljanskega in kamniškega sreza bodo preložili cesto in odstranili nevaren ovinek. Prihodnje dni pa pneno v Motniku z nekaterimi deli za obrambo ba-novinske ceste proti nevarnim hudournikom. Tudi v Lukovici. v Mostah in Vodicah pridejo v kratkem na vrsto razna popravila na cestah, ki se bodo izplačala iz bednostnega fonda.
T7 TfVHrtveli
t— Občni zbor Narodne strokovne zveze v Trbovljah se je vršil nedavno v Forte-jevi dvorani. Obsežna dvorana je bila nabito polna. Zbor je vodil predsednik g. štruc ki je naglasil razveseljivo dejstvo, da se je NSZ v preteklem letu močno razmahnila. Delavstvo čedalje bolj priznava, da ie rešitev delavskega vprašanja v nacionalni državi mogoče le v združitvi vsega delavstva na nacionalni podlagi. Poudarjal je da odločilni činitelji premalo upoštevajo težnje narodnega delavstva. Delavstvo mnogo pričakuje od akcije, ki se je začela za zgradbo zasavske ceste, za katero se zavzemata tako JNS kakor NSZ. V imenu občinske organizacije JNS je pozdravil zborovalce g. Pleskovič Rudolf, ki je poudarjal, da bo našlo članstvo NSZ v JNS ob vsaki priliki vsestransko podporo. Občinska organizacija JNS bo zastavila vse sile, da se realizira načrt zasavske ceste. Pozval je vse navzoče, da se oklenejo svoje strokovne organizacije, ker le v slogi je moč. G. Miha Kor"n, bivši predsednik NSZ, je obrazložil značaj današnje dobe, ko zmaguje na vsej črti nacionalizem. To je val. ki ga ne bo mogel ustaviti nihče. Zmagal' je drugod, pa bo zmagal tudi pri nas. Delavstvo bi varalo samo sebe, ako bi tega ne hotelo spoznati in bi se upiralo razvoju časa. NSZ postaja močan Činitelj narodnega delavskega gibanja v rudarskih revirjih. Tajniško poročilo je podal g. Tra-tar. blagajniško g. Skrinar, revizijsko pa predsednik revizijskega odbora g. Barbo-rič. Blagajniku je bila izrečena razrešni-ca z zahvalo. O delu kulturno-prosvetnega odseka je poročal g. Seme. Odsek je imel več prosvetnih prireditev, ki so vse dobro uspele Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor. Sprejete so bile naslednje resolucije: 1. Centrala NSZ naj ukrene potrebno ,da se po Delavski zbornici in banski upravi forsira pri vladi zakon o eksistenčnem minimu rudarskega in celotnega jugoslovanskega delavstva, ki naj zagotovi delovnemu narodu dostojni obstoj. 2. V dravski banovini naj se takoj razpišejo javna dela. in to v prvi vrsti v rudarskih revirjih, kjer živi večina kvalificiranega delavstva. Vsaj osnovna plača naj bi bila enaka plači rudarjev. 3. Pri teh naj se zaposlijo v prvi vrsti brezposelni in delno zaposleni rudarji iz rudarskih revirjev. 4. Kraljevska vlada naj prične pogajanja z TPD za dobavo premoga za državne železnice. Te dobave naj se zvišajo, da bo delavstvo bolj zaposleno. Pogajanja naj se prično takoj, da zaradi zakasnelega zaključka ne bo trpelo delavstvo.
Iz Tržiča
v tržiškem kotu razsaja letos gripa že kar epidemično, V zadnjem času je zahtevala dve smrtni žrtvi. Komaj smo položili v grob značilno pojavo trafikanta-invalida Miho Megušarja, že ie naznanil navček smrt trgovca in posestnika gosr* Nikolaja Teuerschuha. Z njim je lege! v grob tip dobričine-samca, ki je bil vsakomur na uslugo, ki je pisa! pol stoletja vsem neukim okoličanom pisma, davč. položnice, naslove, skratka, ki je za neštete opravljal posle zasebnega tajnika, ki je znal ohraniti vse srčne bolečine svojih kMjentov za sebe in v lepih besedah izpeljati nerodno nazna-čeno misel, da se je prejemniku topilo srce in je ginien odgovarjal dopisnici ali dopisniku. Pri »Šetincu«, kakor se pravi po domače pri trši, ie bilo zbirališče krajevnih upokojencev, ki so rešetalL ob prihodu jutranje pošte časopisne novice in krivili ali opravičevali politike, dobri gospod Niko pa se je zadovoljno smehljal in pridajal svoje opombe. Z njim je legel v grob kos Tržiča, niegov sloves bo pa živel med Trščani do poznih rodov. Naj počiva v miru!
Iz Llutomera
lj_ Zelena bratovščina sreza Ljutomera, Murske Sobote in Dolnje Lendave je
zborovala 4. t. m. v Ljutomeru. Predsednik dr. Stajnko je med številnimi udeleženci mogel pozdraviti tudi častnega člana podružnice g. dr. Farčnika. Predsednik sc je spominjal umrlih članov Bolkoviča Jakoba od Sv. Jurija in Zomljiča Štefana iz ESeltincev, nato pa je poročal o delovanju podružnice. Tajnik Reicb je poročal, da šte je podružnica 219 članov, kar še ni zadovoljivo. Zato je predlagal, da priredi podružnica v svojem okolišu več predavanj, da zatre mrharstvo, ki ga uganjajo nečlani in da poskrbe zakupniki lovov, da bodo psi čuvaji člani društva. Podružnica se je
udeležila dražbe zaplenjenega orožja, da ni prešlo spet v roke divjina lovcem. Blagaj-nikovo poročilo je pokazalo, da Je gmotno stanje podružnice ugodno. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen stari odbor. Nato so zborovale! razpravljali še o zavarovanju lovcev, o lovskih predavanjih, o zakupih lovišč, o povabljanju nečlanov na love in o prodaji divjačine, katere cena je prenizka. Naposled je bilo sklenjeno, da se po-zovejo zakupniki v srezu Ljutomeru, naj za dobo 3 let ne streljajo nobene srnjadi.
lj— Podmladek RK na meščanski šoli bo imel 15. aprila prireditev v prid ubožnim učencem ter prosi, naj se društva pri določitvi svojih prireditev ozirajo na ta datum.
Javna zahvala
Dobrodelna prireditev mestne občine ljubljanske je nad vse pričakovanje ugodno uspela. Za ta uspeh se je zahvaliti predvsem vsem nastopajočim društvom in posameznikom, vsem darovalcem nmogobroj-nih daril in .preplačil, zlasti pa se tudi vsem posetnikom prireditve. Ljubljana in njeno meščanstvo vseh stanov sta v soboto na izredno lep način manifestirala, da skrb in ljubezen do bližnjega še živi. Nihče ni odrekel svoje pomoči, kar dokazuje globoko zavest in razumevanje do revnih, brezposelnih someščanov in je najboljše jamstvo za bodočnost, da bodo Ljubljančani v skupnem sožitju in v medsebojni pomoči vedno radi lajšali gorje svojemu bližnjemu ln skupno, čeprav s težkimi napori, utirali pot v boljše čase.
Mestna občina ljubljanska se na tem mestu prisrčno zahvaljuje časopisju, mnogoštevilnim sodelujočim, darovalcem in vsemu prebivalstvu z željo, da bi ta humanitarna manifestacija našla najboljši odmev pri onih, katerim je namenjena, vse nas pa okrepila s prepričanjem, da je dobrodelnost, izvirajoča iz čuta notranje dolžnosti in dobrote, pač največje zadoščenje posamezniku in družbi.
župan In mestni načelnik: Dr. Dinko Puc I. r.
Sokol
Kulturni praznik gorenjskega Sokol-stva na Jesenicah. Prosvetni dnevi, ki jih že tretje leto prireja kranjska sokolska žu-pa, nudijo najlepše slike sistematično organiziranega kulturnega dela v sokolskih edi-nicah. Letos priredi kranjska sokolska ž upa prosvetni dan v nedeljo 18. t m. ob 15. v Sokolskem domu na Jesenicah z zelo pestrim pevskim in glasbenim sporedom, ki ga bo prenašala ljubljanska radijska postaja. Po prijavah sodeč, bo letošnji prosvetni dan daleč presegal dosedanje in obeta biti največja kulturna prireditev, kar jih je bilo kdaj te vrste na Gorenjskem. Na koncertu bodo sodelovali mešani zbori iz Kranja. Kranjske gore, z Jesenic in Dobrave — Podnarta, moški zbori pa iz Podbrezii. Škofje Loke in Stražišča. Nastopili bodo tudi jeseniški mladinski orkester in mladinski mešani zbor in kompletna jeseniška sokolska godba na pihala, ki bo izvajala veličastno češko skladbo »Sen češkoslovaškega legijonarja«. Se posebej pa nastopi godalni kvartet bratov Sorgov z Jesenic ki bo izvajal težko Beethovnovo skladbo. Spored otvorijo skupni orkestri, ki bodo izvajali »Vltavo«, simfonično pesnitev iz cikla »Moja domovina«. Sledi »Sokolski pozdrav«, ki ga bodo peli skupni zbori. Na sporedu bodo še slovanski skladatelji Klemenčič. Adamič. Gerbič, Grgoševič, Schwab. Forster, Medved. Milojevič. Mirk, Aljaž. Prelovec, Kernjak, Ipavec, Marolt, Marinkovič. Veselja, Novak in Hazdrih. Snored zaključijo skupni moški zbori, ki bodo zapeli pesmi: »Narodni zbor«. »Hrvatskoj« in »Jadransko morje«.
Sokolsko društvo Krška vas priredi v nedeljo 18. t. m. ob 15. v prostoru gasilnega doma v Krški vasi dve igri, in sicer: »Pogodba« in »Pot do srca«. Vabljeni vsi. pridite in podprite naše delo!
GOSPODARSTVO
Repertoar
DRAMA. Začetek ob 20. Petek. 16.: Zaprto.
Sobota, 17.: Beograd nekdaj in sedaj. Premiera. Izven. Nedelja, 18. ob 15.: Raj potepuhov. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Izven. — Ob 20.: Kariera kanclista Vinciga. Globoko znižane ceni od 5 do 14 Din.
OPERA.
Začetek ob 20. Peteik. 16.: Carmen. Gostuje Marij Šimenc. Izven.
Sobota, 17. ob 15.: Marta. Dijaška predstava Globoko znižane cene od 5 do 14
Din.
Nedelja. 18. ob 15.: Gorenjski slavček. Gostu ja Marij Šimenc. Izven. Znižane ce-n€. _ Ob 20.: Ples v Savoji. Izvan. Znižane cene.
*
»Beograd nekdaj in sedajc. delo največjega beograjskega dramatika Branislava Nuši 6a, uprizori naša drama prvič v soboto 17. t. m. Delo. ki nam slika razi« rodova v Beo-gadu, režira g. Bratko Kreft. Nastopijo v posameznih ulogah: ge. Nablocka. Rakarjoiva. Gabrijelčičeva. Vida Juvanova.. gdč. Slav5<* va in gdč. Fratnikova. Dalje gg.: Cesar. Jerman, Plut, Zeleznik, Dramovec. Daneš. Poto-kar in drugi. Na premiero še prav posebno opozarjamo. Predstava je izven abonmaja.
Ponovno opozarjamo na gostovanje odličnega tenorista Marija Šimenca v operi »Carmen« dravi ob 20. izven abonmaja po običajnih opernih cenah. Na zadnjem šimenče-vem konoertu je mnogoštevilno zbrana publika z iskrenim navdušenjem pozdravila odličnega pevca in izrazila tudi željo, da bi ga ponovno slišala v opeiri. Tej želji je mpra-va ustregla in uvrstila nie-govo gostovanje v tek predstav. — Posetnike nedeljskih popoldanskih opamih predstav opozarjamo, da bo e. Marii Šimenc gostoval Se v nedelio 18. t. m. ob 15.. in 6icetr v izredno priliub-lieni domači Foersterjevi operi »Gorenjski slavček«. Na to Šimenčevo gostovanja opozarjamo posetnike z dežele. — V n-nielio zvečer pa se poje ponovno po znižanih cenah opareta »Ples v Savoju c. Tokrat pore tenorsko ulogo g. JelaČin. Vsa ostala zasedba a eo. Giungjenac na čelu kakor običajno.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE.
Ponedeljek. 19. ob 15.: Radio tenor. Zadnjič v sezoni._
Mariborsko gledališče
Petek. 16.: Zaprto.
Sobota, 17.: Mala Floram7e. Globoko zmiza-ne oetne.
Znižanje obrestne mere za blagajniške zapise Narodne banke
Kakor smo že včeraj poročali, le Narodna banka ponovno znižala obrestno mero. ki k> sama plačuje na svoje blagajniška zapise, in si car tako, da odslei ne bo eč izdajala enomesečnih zapiskov, za katere je bila že sedaj obrestna mera le 0.5 °/e, temveč samo dvomesečna in tromesečne blagajniške zapise. Za dvomesečne zapise se obrestna mera zniža od 1.5 na 1*/«. za tromesečne zapise po 2.5 na 2°/o. V kako znatni meri le obrestna mera za blagajniške zapisa nazadovala v razdobju enega leta, odkar Narodna banka izdaja te zapise, nam pokaže naslednia primerjava višine obrestne m are:
eno- dvo- tre« mesečni
•/• •/•
1. dec. 1932 l.ajpr. 1933 l.sopt. ., 1. dec. ., 9. febr. 1934 1. apr. „ 15. marc „
/•
4
9
1.5 1
0.5 2
5
3
2.5 2
1.5 3 1
6 6
3.5
3
2.5
4 o
Kakor smo ža enkrat navedli, Msotavlja Narodna banka v svojem letnem poročilu, da sa obtok blagajniških zapisov navzlie zniževanju obrestne mere stalno dviga. Ob koncu preteklega leta. ia bilo v obtoku za 341 miliionov takih bonov nasproti 236 miliionov ob koncu leta 1932. Očividno ima obtok blagajniških bonov nadalje rastočo tendenco. Obrestna mara za blagajniške zapise Na rodne banke bi bila v normaflnih razmerah nekako merilo za likvidnost našega denar-T*pga trga. Padec te obrestna mere v zad-njam času pa nam pove predvsem to, da pri n-pt=» ni organiziran trg za kratkoročne fa-ložbe denarja in da je povpraševanje po kratkoročnih plasmanih od strani^ denarnih zavodov, ki sa ne moreio odločiti za dajanje kreditov v gospodarstvu, prav znatno.
Indeks cen na debelo v februarju
Indeks Narodne banke za cene na debelo pokarale v febriarju nasproti januarju na-stonne izprememba:
Skupina rastlinskih proizvodov zaznamuje 54.4 točke nasoroti 53.2. skupina živinskih proizvodov 57.0 napnnoti 57.8. skupina mineralnih proizvodov 83.7 nasproti 76.2. skupina industrijskih izdelkov 69.1 nasproti 69 2 Splošni indeks znaiša torei 63.6 nasproti 63.9. medtem ko ie indeks izvoznih predmetov dosaoel 58.2 nasproti 59.2, a uvoznih 72 9 nasnroti 72.9.
Snlošni indeks se ie drienil za 0.7 točke nasproti ianuariu. Med skupinskimi indeksi ie indeks rastlinskih proizvodov poskočil za 1.2 točke, kar prihaia od izboljšanja cene koruzi, ječmenu, oredtvu in suhim č.^oliam Živinski proizvodi eo padli za 0.8 točke: popustile eo cene laicem in iagniečiirn kožam, medtem ko so se srednredebale svinie. mas*, slanina, zaklam perutnina in prvovrstni voli podražili. Indeks mineralnih proizvodov ookazuie znaten d vi« za 7.5 točke, kair prihaia od pove^ania državne trošarine na p»-troleiskia proizvode. Industrijski izdelki so neznatno oslabeli, in sicer samo za 0.1 torke zaradi padca cen opekarskih izdelkov: na-sTvotno rv so se mlinski ted?1ki nekoliko nodražili. Pri uvoznih predmetih sta se podražila kava in čai. medt.^n ko so se pocenili sirovo bombažno .predivo. poper, oluto-vina in nitaste vrtače. tako da le indeks t ah oro izvodov ostal n»»?zpremenien. Izvozni
oedmeti so sa pocenili za 1 točko.
—— *
Gospodarske vesti
= V interesu 3000 mlinov in Prejeli smo: Pri zadnjem zasedanju banovinskega sveta ie bila v proračun za dravsko banovino sprejeta izredna davščina na vodne sile kot redno proračunsko obdavčenja. Ta taksa na vodne sila nai bi po ocenitvi donašala okog 1 miliiona Din. Ke 60 s to postavko, ki določa obdavčenje vsake vodosilne naprave nad 10 ks. prizadeta vse manjše elektrarne, vsi mlini in žage v pod.eželrj. ie t interesu obrtniških organizacii, da spraivijo svoie predloge pred končno odločitvijo. Novo obdavčenje električne energija, odnosno vodnih sil bi poleg občinske trošarine, ba-novinske trošarina, prometnega davka, vodnega davka in dohodnina pomenilo že Šesto obremenitev izrabe vodnih sil, teea elaiv-naga činitelia pospeševanja gospodarstva in napredka naše banovine. Načelo vsake davščina je upoštevanje gospodarskega efekta obrata. Pri uvedbi te davščine pa bi as i« to ne oziralo in bi bila obdavčena tudi t>a-sivna podjetja in bi gospodarsko Sibkei&i procentualno več nlačavali od povoljno poslujoči h obratov. Zlasti pa bi bili prizadel mlini in žage. ki iih ie po naših zaseka h in dolinah okrog 3000 in katerih gospodarski efpkt ni prav najpovolinejši. Polee teh bi bilo prizadetih okrog 70 manjših elaktrarn, čisto domačih podjetij, ki že> zdai ne izkazujejo povolrnih poslov. Naposled pa davščina v načelu nasprotuje zakonu o vodnih silah iz leta 1931.. ki določa posebne ugodnosti za nove vodosilne naprave z namanom pospeševanja elektrifikacije in izkoriščanja te najcenejše in naitpriročneiše prirodne sila-oomočnice človeku. Novo breme ne bi prineslo toliko dohodkov banovini, kolikor bi škodovalo gradnji novih naprav in izkoriščanju narodnega kapitala — vodnih sil v pospeševanja in napredek gospodarstva dežela. Od prizadetih ie vložena prošnja na g. bana in na finančno minietnstvo, da umakne šesto nameravano davščino na električno eergijo, odnosno vodne sila. V interesu gospodarstvenikov je. da prizadevanja lastnikov. zadrug in upraviteljev vodosilnih naprav v podeželju za tirmaknienie te namera-vana davščine podprejo, kajti moglo bi »e zgoditi, kakor sa |e zgodilo • trošarino na električni tok. ki ie relativno najviše obdavčila našo banovino, posebno ker ie tok pri nas nafceneiSi ,	_ „ .
= Ustavljen odtok »lata ii Francije i® Nizozemske. Kakor znano, (e po izvršeni stabilizaciji dolarja priče-lo naglo odtekati zlato iz Evropa v Ameriko in sta bili pri le>m predvsem prizadeto Francija in Nizozemska. Prenos znatnih količin zlata v ' -riiteo pn ie kmalj povzročil, da je tečai dolaria na e-vropskih tržiščih, ki se ie preje gibel 4 do 5'/« nad pariteto, popustil in se ie že zelo približal pariteti, tako da se eiblie danes samo l°/o nad pariteto. Z nazadovanjem tečaja dolaria je odpadla rpoinost dobička pri arbitraži z zlatom med Francijo in Ameriko in so se zaradi tega ustavili nadalmii transporti zlata. Francoska banka izkazuje v ninoveišam Izkazu le še malenkostno nazadovanje zlatega zaklada, in sicer sa 48 milijonov na 73.928 milijonov frankov. PrejSnil
tedan le znašal odtok ie 463 milijonov, predzadnji teden pa skoro 2 milijardi. Tudi Nizo-semaka banka ie ▼ «voi» izkazu od 5. marca zabeležila staro stanje, tako da ee je tudi tu odtok zlata ustavil.
= UvHjavljenje preferenc« *a avstrijski les v Franciji. Kakor poročajo % Dunaja, bo 24. t. m. stopil v veljavo francosko« - avstrijski sporazum, po katerem bo Avstrija uži-<v\ala m izvoz lesa v Francijo preferenco v višini 5 frankov na 100 kg za količino 15.200 vagonov letno.
= Narodno premoženje Sviee. Švica je, kakor znano, država, kjer ie povprečje narodnega premoženja na poeamerzneg* državljana med vsemi državami največje. Te dni je bila v Švici izdana najnovejša statistika o narodnem premoženju, iz katere i» razvidno, da znaša skupno narodno premoženje švioe 62.4 milijarde švicarskih frankov. t j. skoro 1000 miliiard I>in (narodno premoženje Jugoslavije, ki ima 3 in polkrat več prabivalcev nego Švica, 6e ceni na okrog 500 miliiard Din. Na prebivalca Švice odpade 15.200 frankov premoženja, t. j. skoro V« miliiona Din (v Jugoslaviji odpada na prebivalca okrog 36.000 Din).
= švicarsko - jugoslovenskj klirinški pro met izkazuje od srede februarja do 7. marca malenkostno povišanja salda v korist Švice, in sicer od 774.000 na 786.000 frankov (sredi januarja je znašal saldo nad 1 milijon švicarskih frankov). Po švicarski statistiki se naša zunanja trgovina s Švico nadalje precej ugodno razviai. V prvih dveh mesecih smo izvozili v švioo za 1,920.000 frankov blaga, uvozili pa smo iz šviee le za 873.000 frankov blaga.
= Blagajniški posli pri občinah. Kralrav-ska uprava ie izdala okrožnico vsem občinam dravske banovine (razen Ljubljane. Maribora, Celja in Ptuja), v kateri odreja glede na § 1. uradbe od 4. decembra 1930. da morajo v ve ah občinah dravske banovine najkasneje z novim proračjnskim Mom (1. aprila 1934) prevzeti posle občinskih blagajnikov po pravilu člani občinske uprave, ki jih za to določi občinski odbor, razen v občinah, kjer opravljajo občinske blagajniška posle zato nastavljeni občinski uradniki. Nikdar ne sme biti občinski blagajnik predsednik občine sam, ker ie on nakazo-valec in ker je dolžan enkrat na me6e« pregledati poslovanja občinskeea blagajnika in ugotoviti stanie občinske blagajne.
= Pregled in iigosanje mer. Trgovinski minister je na osnovi zakona o merah izdal odlok, po katerem se Sl^n 7. uradbe o pregledu in žigosanju meril spremeni tako-le: Roki, v katerih je treba napraviti in ponoviti presled in žigosanje, znašajo: 1. dva leti za merila dolžine in debelini z* priprave za merienie dolžine in površine za merila za tekočine, priprave za merienie tekočine, votlinska merila in priprave za merjenje materiala, za uteže. tehtnice in taksametre; 2. za vodomera, plinomere :n tokomere bo osrednja uprava za mere ob priliki odobravanja posameznih fabrikatov na podlagi preizkjšnie sistema ugotovila od primera do primera roke. v katerih bo treba dotični aparat predložiti v pregled in žigosanje: ti roki pa ne morejo biti večji kakor tri leta sa vodomere. 5 let za plino-mera. 10 let za mokre plinomere in pot let za tokomere.	.	_
= Nadaljnje izboljšanje vinskih cen v »a-nahj. Kakor poročaio iz Vršca. so eane vinu navzlic mirni kupčiji nadalie čvrste. Zaloge pri trgovcih v Vršcu se cenijo na 360 — 380 vagonov, od tega pa je la še 40 vaganotv starega vina. Cene so sedai naslednje, in si-car za letnik 1932: običajna betla vina (10 do 13 stooini Maliganda) 3 50—4 Din. sortna vina 4—6 Din: letnik 1933: običaina bela vina (slankamenka in dinka) * 8—9 slonim 2.50—2.70 Din, 9—10 stopinj 2.70—290 Din; 10-11 stopinj 2.90—3.10 Din. 11.5 stopinj 3.25 Din, navadna rdeča vina (portugalka. kadarka) z 9-11 stopinj 2.60-3.10 D m; ot*lo 2.10—2.50 Din, sortna vina z 16—12 stopinj 3—4.25 Din.	1M1
= Napoved pridobnhie n leto »»34. Združenje trgovce* v Ljubljani opozarja člane, da pot^e rok za vložitev napovedi pridob-nine za lete 1934 (dohodek L 1933.) 31. t rn. Oni. ki bi do taga dne ne mogli predložiti dila dobiio trgovci v tajništvu združenja, nodališanje roka prijave. Vsa ostala navo-napovedi. nai zaprosijo pri davčni upravi za = Prisilna uprava pri tekstilni druibi »Kočevje«. Po sklepu sreskega sodišča v Kočevju le bil pri družbi »Kočevie<. tekstilna industrijska družba z o. z. v Kočevju* postavljen za prisilnega upravitelja g. Anton Lovšin, notar v Kočevju, ki bo za firmo podpisoval samostojno.
= V trgovinski register sta ee vpisal! nastopni bvrdki: »Quebracho«, dražba z o. t. v Sevnici (izdelovanje in prodaja strojilnlb snovi, »lasti ekstrakta ix lesa ouebracho; osnovna glavnica 100.000 Din; poslovodje: Evgsn Kaposi. ravnatelj Našičke tvornice *a-nina v Zagrebu; dr. Artur Silbaretein. ravnatelj Tvornice tanina »Sisak« d. d.; Pavao Smerd, prokurist tvrdke S. H. Guitmann. d. d. Belišče in Ante Fiecber. član ravnatelj-etva tvrdke »Jugotanin« v Zagrebu); Sodin Blaž, trgovina z mašanim blagom in dežal-nimi pridelki Sp. Hudinja-
s Insol vence v februar in. Državni Statistični urad 0 izdal statistiko o kotikurzib in poravnalnih postopanjih v mesecu februarju. n katere i« razvidno, da je bilo v tem mesecu v naši državi 27 konkurzov (lani 32) in 38 poravnalnih postopanj (lani 31). skupai torei 65 insolvenc nasproti 63 v lanskem februarju. V posameznih banovinah je bilo število insolvenc naslednje (prva številka označuje število konkjrzov, druga »>a število poravnalnih postopanj; v oklepa i ib ustrezajoči podatki za lanski februar): var-dareka banovina 3 + 1 (1 + 1). vrbaefca
0	+ 1 (2 + 2). dravska 6 + 7 (7 + «). drm-eka 3 + 4 (2 + 2), dunaveka 0 + 7 (6 + 6), zetska 0 + 1 (0 + 1). moravska 3 + 0 (6 + 1). primomka 4 + 1 (1 + 0). savska 5 + 11 (6 + 8). Baofcmd 3 + 5 (2 M), število insolvene se ie sadnje meseee povečalo. kar je pripisati ukinjenja posrede«ral-nih postopanj. V lanskem septembra amo
1	m ali le 17 iraolvene (konkurzov in poravnalnih postopanj), v oktobru 15. v novtnbru 41, v decembru 30. ▼ jamarju 57 in v februarju pa 65. Skupaj Je bilo v prvih dveb mesecih t 1. v naši drlavi 122 insolvene (56 konkurzov in 66 poravnalnih postopanj) nasproti 149 v istem razdobju lanskeca leta (75 + 74). V dravski banovini Je bilo ▼ prvih dv^h mesacih L L 28 Insolvene (14 + 14) nasproti 27 v prvih dveh mesecih lanskega leta (18 + 14\
=r Dobava avtobusa. Komanda pomorskega zrakooJovStva v Divuljah spreiema do 12 a/prila pon jdbe glede dobave 20 do 30
sedežna a avtobusa.	. ,,__
Dobave: Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 400 kom ročajev iz bukovega lesa, 6.500 m bakrene gole žice in 900 kom
Zopet nefcai
novega S
Da, to je pralni prašek .PERION*, ki vam olajša trud pri pranju in napravi vaše perilo snežno belo
izolatorjev. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje pismeno licitacijo za oddajo kolodvorskega bifeja na postaji Maribor gl. kol. v šestmesečni zakup, ki se bo vršila 17. t. m. v pisarni šefa postaje Maribor gl. kol.
Borze
15. marea.
Na ljubljanski borzi so tečaft derviz ostati danes v glavnem nespremenjeni. Avstrijski šiling je v privatnem kliringu notiral 9.15 do 9.25 (v Zagrabj promet po 9.1850, v Beogradu po 9.20). Grški boni so se trgovali v Beogradu po 34.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala včerajšnje tečaje; trgovala se ie za kaso po 316 (v BeogTadu po 316.50 in 316). za april po 313 in za junij po 311. Nadalja je bil promet v 7°/« investicijskem posojilu po 72, v 7°/o Blairovem posojilu po 51.75 in v 8°/o Blairovein posojilu po 51.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2311.24 - 2322.60, Berlin 1360.97—1371.77, Bruselj 800.25 do 804.18, Curih 1108.35—1113.85, London 174.75—176.35, New York 3405.50—3433.7«, Pariz 225.88—227.—, Praga 142.34—143.20, Trst 293.79—296.19 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringru 9.15 do 9.25.
Zagreb. Amsterdam 231L24 — 2322.60, Beilin 1360.97 — 1371.77, Bruselj 800.24 do 804.18, London 173.97—175.57, Milan 293.79 do 296.19, Newyork kabel 3427.50—3455 75, ček 3405.50 — 343.75, Pariz 225.85—226.97. Praga 142.29 — 143.15. Curih 1108.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.38, London 15.80. New-vork 309.75, Bruselj 72.2250. Milan 26.55, Madid 42.2250. Amsterdam 208.50. Berlin 122.9750, Dunaj 56.90, Stockholm 81.45. Oslo 79.35. Kobenhavn 70.50. Praga 12.85. Varšava 58.3250, Bukarašta 3.05.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.32, London 27.61, Milan 45.25, Newyork 539.87, Pariz 35.59, Praga 21.74, Curih 174.28. 100 S v zlatu 128 < oao.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 316 _ 817, 7»/»
investicijsko 72 — 73, 8"/o Blair 54 den., 7e/o Blair 51.50 den., 7°/o posojilo Dri. hipo-tekarne banke 64 den., 4°/o a^iarne 95 den, 6°/. begluške 53 — 54
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 316 — 317, za april 313 — 314, za mai 312 do 313, za junij 311 _ 312. 7% investicijsko 72 — 73. 7°/» Blair 51.75 — 52.25. 8°/o Blair
54 _ 55. 7+ Drž. hipotekama banka 63.50
den.. 6°/o begluške 53.25 — 54; delnice: Narodna banka 4100 — 4300, Priv. agrarna banka 255 — 256, Šečerana Oeijek 145 do 160, Tbovlja 107 — U5
Beograd. Vojna škoda 316.50, 316 zaklj, 7*/» investicijsko 72 zaMj., 4°/» agrarn* 36 do 37, 6°/« beffluške 54. 53.70 zaklj., 8°/« Blair 54.50 — 55. 7% Blair 52 — 52.50 7«/» Drž. hipotekama banka 64 — SS, Narodna banka 4150 zaklj., Priv. agrar. banka 257.50, 255.50 zakli.
Dnnaj. Dun«v-Sava-Jadran 12.45, Državna železnice 17.75, Trbovaljska 13. Alpine-Mon-tan. 12.40.
Blagovna tržišča
ŽITO.
+ Chieago. 15. marca. Začetni tečaji t Pšenica: za mai 88. za julij 88.25. za sap-tember 89.25; koruza: za maj 51.125, za Julij 53.125, za september 54.25.
+ Winnipe£, 15. marca. Začertni tečaji? Pšenica: za maj 68.375, za julii 69
+ Ljubljanska borza (15. t. m.) Tendenca za žito živahna. — Nudijo ee (vse za slovensko postaio. plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška. 79-80 ka po 147.50 — 150: sremska in banatska, 78-79 kilogramov po 145 — 147 50: koruza (po navadni tarifi): nova času primemo suha s kakovostno garancijo 115 —117.50; za april 125 — 127.50, za maj 132 50 — 135; moka: baška »0< po 245 — 250: banatska po 255 do 260.
+ Novosadska blagovna borza (15. t m ) Tendenca stalna, promet ie bil slab. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad. gornje-banatska in sremska 101 — 103; baška. okolica Sombor 100 — 102 ; 6re<iniebaška 102 d-. 104; gorajabaška in baška ladia Beg»'j 108—105; baška pot. in slavon. 104-106; baška. ladia Tisa 106 _ 107; uižnobnnatska 99—101. Oves: baški. sremski 58 — 60; ba-nateki 54 - 56 slavonski 52 - 54. Ječmen: baški. sremski. 65'66 kg 72.50—75; pomladni 67/68 kg 82 — 84 Koruza: baška sremska stara 81—82: stara okol Sombor 82—c3: baška. sremska nova 66—67; nova sušena 76 — 77. — Moka: baška, banatska >Og« m «Ogg< 177.50 _ 197 50 »2« 15750 — 177.50: >5« 187.50 - 157 50. .6« 107 50 _ 11750 .7« 75 — <5: >S* 72.50 - 75: sremska Ravenska >0g« In .Ogg« 172 50 - 187.50 .2* 152.50 - 167 50 »5« 132 50 _ 147 50
102.SO l«?r,n »7« 75 RS-72.50 _ 75. Otrobi: baški, sremski 71-73; benateki 68 — 71. Fitol: baški in sremski brez vre« 110 — 112.50.
Na plavajočem tedniku
Brodolome! v polarnem morju čakajo na rešitev, če ne bo prepozno
Ena izmed zadnjih vesti je velela, da se je drzni požrtvovalnosti pilota Lepidevske-ga posrečilo znižati število brodolomcev s ponesrečenega ledolomilca »čeljuskina« od 101 na 89. S svojim letalom »A. N. T. 4« je prepeljal s plavajočega lednika, ki je
4 t. Njegova hitrost 205 km na uro ni prevelika, a letalo tudi ni bilo zgrajeno zavoljo hitrostnih rekordov. Namenjeno je samo službi v arktičnem ozemlju in je zato opremljeno s sankami. In to službo izpolnjuje, kakor vidimo, zelo dobro. Treba
»CeJjuskin« skuša prodirati v plavajočem ledu
postal po sili razmer bivališče članov eks" pedicije in posadke »Čeljuskina«, 10 žensk in obe deklici — eno triletne, drugo šestmesečno - v Uelen na polotoku Cukcev. Slo je večinoma za žene in hčere članov meteorološke postaje na Vraglovem otoku.
Enokrovnik »A. N. T. 4« je eden najboljših, kar so jih izdelali v Rusiji. Ima 27 m krilne razpetine in si natovon lahko bi bilo samo še 7 poletov te Trste, da bi
rešili vse može, ki čakajo na ledeni plošči željno na to rešitev. Zal pa so bile vremenske prilike vsaj do zadnje vesti skrajno neugodne in Lepidevski ni mogel ponoviti svojega poskusa, vsaj ne na takšen način. Druga nerodnost je tudi ta, da se je plavajoči ledeni otok zmanjšal na polovico, kar je silno otežkočilo pristajanje tako velikemu letalu, kakršno je »A. N. T. 4«. Brodolomci so sedaj z vso vnemo na delu, da
razširijo in zravnajo prostor za pristajanje, tako da bo pripraven tudi za to letalo.
Med tem pa je dospelo v Uelen drugo letalo, ki zahteva manjšo pristajalno ploskev, a je zato sposobno spraviti na krov tudi le 4 do 5 oseb. To letalo pa doslej zaradi viharjev ni moglo priti v akcijo, kakor ne letalo, ki so si ga brodolomci sami rešili z zadostno množino kuriva in mazil-nega olja s krova »Čeljuskina«. To letalo je tako majhno, da bo utegnilo ob ugodnem vremenu prevažati komaj posamezne bolnike, ki jih je na plavajoči ledeni plošči navzlic vsej skrbi tudi nekaj. Se najbolj izdatno pomoč si obetajo ponesrečenci od ledolomilca »Stalingrada«, ki se bliža ledeni plošči z veliko zalogo živil, kuriva, zdravil, raznih nadomestnih delov in z več letali. Toda »Stalingrad« je po zadnjih ve-stih naletel na velike ovire v podobi ledenih mas, ki so ga prisilile do velikih ovinkov.
Položaj torej ni prav nič rožnat in zato ni nič čudnega, če čaka ne samo Rusija, ampak ves cvct z veliko skrbjo, kako se bo končala ta zapletena drama v Tečajnem morju. Stvar je tem bolj nevarna, ker 9e tudi letiena plošča z brodolomci stalno odmika sibirski obali proti severovzhodu, kar gotovo ne olajšuje reševalnih del. Te dni so se začele v njej pojavljati tudi razpoke. Zaradi teh razpok se je zrušila ena izmed zasilnih lesenih zgradb na plošči in ljudje v njej so se le z največjo težavo rešili mrzlega groba v Tečajnem morju. Tok, ki žene ploščo proti severovzhodu, je bržkone isti, ki ga je izkoristila Nansenova ladja »Fram« in ki je 1. 1881. gnal razbitine ladje »Jeannette« do Groenlanda.
Edina dobrota je ta da je Lepidevskemu uspelo založiti brodolomce z veliko količino živil in z novimi akumulatorji za malo oddajno postajo na plavajočem ledniku, tako da so lahko v brezžični zvezi s svetom. Ker je prof. Schmidtu, vodji ponesrečene ekspedicije, uspelo rešiti tudi vse nav-tične instrumente, lahko ob vsaki primerni priliki ugotovi natančni položaj svoje ledene ladje in ga brezžično »poroči reševalcem.
Zanimivosti iz časopisnega sveta
Noben list na svetu se ne more po velikosti meriti z ameriškim »Iluminated Quadrvpte Constellation«, ki ga izdaja zveza " tiskarnarjev in založnikov v New Torku. Izdaja ga pa — vsako stoletje enkrat Prva številka je izšla 1. 1850. in edini izvod, ki ga ima Evropa, hranijo kot veliko redkost v časopisnem muzeju v Aache-nu. Velika je pa ta redkost tudi v dobesednem pomenu, saj meri v višino 2.5 m. v širino 1.80. Druga številka izide menda leta 1950. in bo vsebovala izčrpno zgodovino stoletja z mnogimi ilustracijami.
V nasprotju s tem si je mehiški list »E1 Telegramma«, ki je med tem že prenehal izhajati, lastil naslov najmanjšega lista na svetu. Ta naslov mu je odvzel pred nedavnim še dosti manjši »Little Standard«, ki izhaja v Torquayu na Angleškem. Meri samo 75 mm v višino in 60 mm v širino. En sam človek ga piše, stavi in razpošilja. Enako majhen list »Cosme Monthlv« izdaja angleška kolonija v Cosmu (Paragvaj), razmnožujejo ga pa s pisalnim strojem
Nekaj zavisti morajo Evropi vzbuditi naprave, ki jih je osnovalo veliko časopisno podjetje v Buenos Airesu. V njegovi palači je velika plesna dvorana, velika knjižnica, ki je dostopna občinstvu, z vsemi modernimi pripomočki opremijen<t zdravniška posvetovalnica in lekarna. Zdravnik je urednikom in stavcem stalno na razpolago, a na željo obišče brezplačno tudi naročnike in čitatelje. Na strehi časopisne palače je velikanska parna sirena, ki napolni ozračje s pravim radostnim tuljenjem, čim dospe v uredništvo kakšna važna vest. Po potrebi se prav nič ne straši zbuditi ponoči celo mesto iz spanja. Podjetje mora sicer za takšne kalitve nočnega miru plačevati globe, a plačuje jih rado. saj ve, da gre strošek za to reklamo in še lep dobiček po vrhu iz žepov — radovednega občinstva!
Milijon pilotov v Rusiji
Po nedavnem sklepu sveta ljudskih komisarjev v Moskvi bo Rusija v teku druge petletke, t. j. do 1. 1938 vzgojila milijon letalskih pilotov, nadaljnjega pol milijona letalcev pa bo absolviralo tečaj za jadralno letalstvo. Jadralni letalci bodo rabili kot rezerva. Piloti se bodo izobraževali v štiridesetih šolah za letalce.
Atentat na čisto glasbo
Navzlic vsem protestom in prepovedim (takšno prepoved je izdal n. pr. Adolf Hitler) ni prav nič videti, da bi se bil svet do danes kaj prida naveličal jazzovske glasbe. Nasprotno, število njenih ljubiteljev in braniteljev se ni prav nič spremenilo in vsepovsod opažamo, kako prehajajo njeni načini iz izrazne oblike v oficiel-no glasbo in si jo osvajajo.
In kdo je izvršil ta »atentat na čisto glasbo?« Najmodernejši skladatelj Rus Igor Stravinski, ki je prevzel vso odgovornost za veliko modo jazza in čigar izjave (z njegovo sliko) pri občuje pravkar izišla številka ilustrovane tedenske revije »življenje in svet«.
Svetovni šahovski dvoboj
Na velikonočno nedeljo se bo začela tekma za svetovno prvenstvo v šahu. Nasproti si bosta stala šahovska mojstra Francije in Nemčije, Aljehin in Bogoljubov, ki sta rodom oba Rusa, toda sta se dala na-turalizirati vsak v drugi državi Evrope.
šahista se ne bosta prvič srečala kot nasprotnika v šahovski areni. Že 1. 1929. je Bogoljubov prvak Nemčije, izzval Alje-hina m je bil seveda od njega poražen, kar se bo najbrže tudi to pot ponovilo. Red šahovske tekme je sestavljen tako, da se bodo prve tri šahovske partije med nasprotnikoma odigrale v prvem tednu aprila v Baden-Badnu. četrta in peta partija bo v Villingenu, potem bosta romala šahovska mojstra skozi naslednja mesta: Karlsruhe, Pforzheim, M ona ko vo, Bayreuth, Norim-berk, Wiesbaden, Mannheim in Karlsruhe. Za nekatere partije so se ponudila tudi mesta Hof, Konstanz in Stuttgart, toda nemška šahovska zveza jih je zaenkrat odbila.
Kako sodijo o tem dvoboju šahovski mojstri, priča izjava nekega ruskega mojstra: »če bo Bogoljubov porazil Aljehina, naj ve, da bo takoj izzvan k obrambi svojega novega naslova svetovnega mojstra. Na dvoboj ga bo namreč pozvalo najmanj dvajset konkurentov.« Seveda pa do tega ne bo prišlo, kajti vsi računajo s sigurnostjo, da bo tudi to pot premagal Bogoljubova Aliehin.
Mlada poročenca
T Charentonn (na Francoskem) se je 14-letna Simona f ao.oin
17-letnlm izvoljencem
■"><Mla s svoHm
Arktična obleka
J. S. Warmbath, udeleženec Pearyjeve arktične opreme I. 1898, je te dni ob priliki velikega mraza s snežnim viharjem v VVashingtonu oblekel svojo arktično obleko
Krsta na morju
Japonsko torpedovko »Tomozura«. ki se je bila potopila pri otočju Goto zaradi konstrukcijske napake, so prepeljali v sa-sebsko pristanišče. V trenutku nesreče je bilo na torpedovki 113 mož posadke. Od teh se je rešila samo šestorica.
Rešenci pripovedujejo, da je podmornico odplavil najprej mogočen val, ki je povzročil, da se je ladja takoj pogreznila pod vodo. Med rešenci je tudi poveljnik podmornice Ivaze. Njegova vdova je izjavila, da ji je močno žal, ker se njen mož ni ob nastopu katastrofe ustrelil.
Japonska javnost stoji še vedno pod vtisom nesreče, ki pomenja za japonsko mornarico tem večji udarec, ker je bila japonska vlada pravkar na tem, da da zgraditi še 16 podmornic enakega tipa.
Nova ležišča zlata
Najdbe zlata v zadnjem času so dale povod za domneve, da leži v Transvaalu (Oranje) zlata žila, ki ima 50 km v premeru in se vleče v daljavo 160 km. Središče žile je mesto Parys. Poskusi z zlato rudo, ki so jo izkopali na tridesetih različnih krajih, so pokazali, da pride na vsako tono za sedem pennyjev čistega zlata.
Restavracija Napoleonove hiše na Elbi
Kakor poročajo iz Rima, je dal Mussoli-ni pobudo za obnovitev hiše na Elbi, kjer je Napoleon svojčas živel. Poznejši cesar Francije je stanoval v San Marinu in Por-toferratu. Mussolinl je dal restavrirati obe hiši na željo francoskega napoleonskega raziskovalca Deleona iz Grenobleja.
Ameriška vojaška letala in pošta
Generalni major Roulois, vrhovni poveljnik vojaških letalskih edinic v Ameriki, je prepovedal prevažanje pošte z letali ameriškega zračnega brodovja. Vsa pošta, ki je doslej potovala z letali, se bo odslej trans-portirato z brzimi vlaki.
Prince mrtev al! živ?
Nepojasnjena vloga inženjerja Simonovima — Slepar* Jeva vdova se izvija na vse načine — Kaj bo ugotovila pariška obdukcija ? — Korupcija tudi v kolonialnem ministrstvu
kj — Pariz, 14. marca Državno tožilstvo in policija se trudita, da bi dognala pravi vzrok pojava ruskega inženjerja Simonoviča in nekega Maksa Garfunkla v Dijonu dne 20. februarja. Ta dan je, kakor znano, dan smrti sodnega svetnika Princeja. Posebno pri Simonovl-6u Je upravičen sum. da hote meša že itak
Govoreče ustnice
k zadevni sliki v včerajšnji številki. Od leve proti desni: Miriam Hopkins, Clau-dette Colbert, CaroJe Lombard ia Jean Harlove.
Inž. Simonovič
zelo zamotano uganko Princejeve smrti. Simonovič je namreč bil tisti, ki je izjavil, da je srečal Princeja pri nekem časopisnem kiosku v Dijonu. Policija sumi, da je dal to izjavo nalašč, da bi speljal preiskovalno komisijo na krivo pot.
V preiskovalni komisiji zaradi afere Staviskega je prišla na dan ugotovitev, da je član te komisije, poslanec George Man-del, tudi sam nekoč bil s Staviskim pri mizi. To je izdal velesleparjev tajnik Romagnino. Mandei, ki so ga vprašali, če je to res, ne taji dejstva. Pravi pa, da je bil k mizi Staviskega pozvan od nekega prijatelja, po poklicu industrijca. Pri tistem obedu so sedeli za mizo Staviskega tudi upravni svetniki zavarovalne družbe »La Fonciere«. Stavisky pa se gostom ni predstavil pod pravim imenom, marveč pod imenom »Georges Alexandre«.
Izjave, ki jih Je zadnje dni dal Romagnino, je vzel preiskovalni sodnik na zapisnik, seveda s potrebno opreznostjo, kajti Romagnino je po vsej priliki zelo zvit človek. Vprašan, če se je gospa Staviska udeleževala podvigov svojega moža, je Romagnino odgovoril: »Stavisky mi je večkrat dejal: ženske in kupčije ne spadajo skupaj.« Preiskovalni sodnik je zaradi tega vnovič zaslišal lepo Arletto Stavisko in je dobil na vprašanje, če je vedela za poslovanje svojega moža, v odgovor: »Ljubila sem zelo svojega moža in tudi on je bil brezdvomno vdan meni. Prav zato ni hotel, da bi se mešala v njegove zadeve. To danes zelo obžalujem, kajti če bi bila poznala skrivnostna pota svojega moža, ne bi bilo nikoli prišlo do takšnih afer, kakršne zaposlujejo danes francosko javnost.
Poznala sem le nekatere znance Staviskega, predvsem Bonnaureja, Aymarda, Du-barryja in še nekatere druge.«
Včeraj so prenesli truplo sodnega svetnika Princeja, katerega so bili izkopali na pokopališču v Yzeureju pri Dijonu, v tukajšnji Medicinski institut. Prevoz trupla je pozorno spremljala vsa pariška Javnost, čemur se ni čuditi, saj gre za pojasnitev vprašanja, če je bil Prince umorjen ali ne. Posebno »Libertč« se na široko bavi s tem problemom. Trdi namreč, da je bil umor Princeja samo simuliran in da je Prince najbrže v oblasti ustrahovalcev. Zaradi tega je oblegala včeraj ves dan Medicinski zavod velika množica ljudstva, še bolj nestrpni kakor ljudje pa so bili reporterji. Treba je namreč vedeti, da živi ves francoski tisk že nekaj tednov od Princejev^a slučaja.
Afera Staviskega je postala detektivski roman v najzvestejšem pomenu besede. Saj so vanjo zapleteni ministri, državni podtajniki, poslanci, senatorji, vsakovrstni ravnatelji in javni delavci. Primerilo ae je tudi, da je zaradi zasliševanj skočil v Se<-no advokat Raymond Hubert in kmalu za njim še neka ženska z imenom de Taris, o kateri pa se je kasneje izkazalo, da je storila to zaradi nesrečne ljnbezni. Vse te senzacije napenjajo od dne do dne bolj živce čitateljev, ki nestrpno čakajo, kaj se bo izcimilo iz vsega tega. Razumljivo je torej, da je bilo za vse ogromno presenečenje poročilo »Libertč«, ki pravi, da Prince sploh ni bil umorjen ... Baje so ta umor zalezovalci Princeja tako spretno insceni-rali, da ne vedo niti člani preiskovalne komisije, kakšen je rezultat preiskave.
»Libertč« pravi, da je mafija Staviskega ugrabila Princeja in ga drži najbrže pod ključem v kakšni vili blizu Dijona. Ta, ki so ga našli povoženega na tračnicah, ni bil Prince, ampak neka druga oseba, dvojnik sodnega svetnika. Zaradi tega so truplo v Dijonu povožene osebe še enkrat ekshumi-rali in zdaj se bo z vsemi pripomočki ugotovilo, če je bil to pravi ali lažni sodnik Prince.
*
Pariški »Matin« poroča o nerednostih, ki so jih odkrili v ministrstvu za kolonije. List piše, da ne kradejo razni funkcionarji samo doma. ampak tudi v kolonijah. Leta 1932. so n. pr. nakupile francoske oblasti v Indokini za 22.7 milijonov frankov opija, ko pa so ga hotele uporabiti, so odkrile, da je opij neraben. S tem je oškodovana francoska država za 22.7 milijonov frankov, ki so splahneli v nič.
Občutno vrzel,
v izobrazbi, ki vas spričo pomanjkanja oziroma predragih pripomočkov ovira na vaši poti do uspeha, izpolnite s čitanjem ilustriranega tedenskega obzornika »ŽIVLJENJE IN SVET«. Posamezni zvezki samo 2 Din. V redni naročnini samo 20 Din na tri mesece. (Okoli 400 strani poljudno znanstvenega in zabavnega štiva z mne gimi slikami). Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5
Ford zvišuje plače
Tx New Yorka poročajo, da so naznanile Fordove avtomobilske tvornice v Dearbor-nu vsemu delavstvu, da bodo zvišale sedanje najnižje plače, ki znašajo 4.4 dolarjev na 5 dolarjev.
Ford, ki ni podpisal Rooseveltove kode za zvišanje plač, je torej prvi ameriški podjetnik, ki izpolnjuje pogoje kode. Kaj to pomeni, naj si predstavi vsakdo sam, kajti Ford Ima samo v detroitskem okraju 120.000 delavcev.
Žalne znamke v Relgiji
Belgijska poštna uprava naznanja, da pripravlja serijo žalnih znamk v spomin pokojnega kralja Alberta. Prva serija bo obsegala znamke s sliko pokojnega vladarja po 75 centimov, druga serija znamke po 1.25 frankov. Znamke bodo veljavne doma in v kolonijah.. Znamke bodo imele sliko kralja Alberta v črnem okviru. Po dosedanjih vesteh pridejo te znamke v promet že v prvi polovici aprila.
Odkod restavrant?
Francoskemu kuharju Boulangerju gre hvala, da so dobili francoski izkuhi ime, ki je danes razširjeno po vsem civiliziranem svetu, namreč restavrant. Boulanger Je namreč ustanovil izkuh, nad katerim je visela tabla z napisom: »Venite ad me omnes, qui stomacho laboratis, et ego re-staurabo vcxs!«
Originalen napis je bil tako privlačen, da so ga jeli povsod posnemati. K Boulangerju je začel dreti ves gladni Pariz in mož je imeJ več nego dovolj dela, da je postregel vsem gostom. Ime restavrant pa je posihmal ostalo trdno in se je kmalu pojavilo nad vsakim boljšim izkuhom.
Dvojčka — dva očeta!
Iz Stockholma poročajo, da je razpravljalo sodišče v Karlskroni na švedskem o tožbi neke ženske, ki je tožila očeta svojih dvojčkov zaradi alimentacij. Tožiteljica je navajala v tožbi, da je toženec oče njenih otrok.
Sodišče je nato odredilo krvno preiskavo, ki je pokazala, da pride toženec v poštev samo kot oče enega izmed dvojčkov. Po tem dognanju je tudi uredilo pravno stran odplačevanja. Zdaj iščejo očeta drugega dvojčka. — Zadeva je zbudila na švedskem veliko zanimanje.
Tri smrti zaradi enega moškega
Iz Novega Kečkeja na Madžarskem poročajo. da so se tri deklice zaljubile v enega in istega moškega. Zaradi nesrečne ljubezni so vse tri istočasno skušale izvršiti samomor Dvema je to takoj uspelo, tretjo pa so rešili. Naslednji dan pa je šla v neki vinograd in se tam obesila. — OrožniStvo je zaradi nenavadnega ozadja uvedlo preiskavo in aretiralo »nedosegljivega ljubimca«.
Ženska vseučiliška profesorica na Poljskem
Poljska vlada je nedavno imenovala Cezar e jo Ehrenkreutzovo, hčer francoskega učenjaka Baudouina de Courtnaya, ki je študirala na univerzah v Krakovu in Leningradu, za profesorico etnografije in varšavskem vseučilišču. Ta dama je prva vseučiliška profesorica v poljski državi. Poljski listi pišejo, da poučujeta na poljskih univerzah še dve dami, toda obe imata značaj izrednih profesoric, medtem ko je Ehrenkreutzova redna profesorica.
Likvidacija koncentracijskih taborišč?
Pruski ministrski predsednik GSrlng je izdal vsem podrejenim policijskim ravna*-teljstvom nalog, da morajo do 20. marca sestaviti sezname o političnih jetnikih.. Vsak seznam mora vsebovati poleg imen oseb tudi predloge glede nadaljnjega postopanja s sedanjimi političnimi jetniki v taboriščih. Vsa taborišča, ki imajo zdaj še značaj koncentracijskih taborišč, se morajo razpustiti in se po vsej priliki ne bodo več obnovila.
ANEKDOTA
Blilo-jva je obiskal nekega dne mlad glasbenik s šopom not pod pazduho. Slavni ka-pelnik je takoj razumel, da mu hoče mladi mož predvajati svoja najnovejša dela in se je skušaj izmuzniti tej neprijetnosti tako, da je začel govoriti o vseh mogočih drugih stvareh. Mladenič je postajal čedalje nervoznejši, končno se je opogumil in ga vprašal, dali mu sme zaigrati novo skladbo. Biilow je odvrnil, da je klavir žal popolnoma razglašen, na kar je obiskovalec dejal, da ga to pač ne moti, »Pač pa moti mene!« je dejal Bttlovv lakonično.
VSAK DAN ENA
S
Izgubljeni sin Povratek iz Evrope v domačo vas
»JUTRO« St 62 --- ■	-----7	■ =- Petek, 16. IIL 1934
P O R T
Velike skakalne tekme v Planici
Ljubljana, 15. marca.
SK Ilirija je prejela danes nove prijave za mednarodno skakanje v Planici. Kako pomembna bo ta prireditev, je najbolj razvidno iz imen sodelujočih tekmovalcev. Duzdaj je prijavljena elita svetovnih skakačev Poleg že imenovanih Norvežanov tako Siegmunda Ruuda in Sorenseva, ki je svetovni rekorder v skokih, se je prijavil sedaj tudi drugi »leteči Norvežan« njegov brat Birger Ruud, ki je bil letos prvak na slovitih hollmenkolskih tekmah. Bivši naš trener Sigmund Guttormsen, ki študira že tri leta v" Curihu, se je razvil v enega naj-odličnejših skakačev. a na startu bomo videli tudi slavnega Norvežana Radmara, Sorensena in Olafa Ullanda ter poljskega trenerja skakačev Perra Jonssena. Prijavila sta se tudi švicarski prvak v skokih za leto 1934 Norvežan Raidar Hof in Ciy:n Alstad, torej osem največjih predstavnikov norveškega smučarskega športa, poleg Poljakov, Cehov in Avstrijcev Ob zaključku športne sezone nam je Ilirija torej pripravila na svoji prekrasni skakalnici senzacijo, o kateri bodo pisali tudi daleč preko meje naše domovine.
Preureditev skakalnice jc v delu, povečan bo zalet, da bodo mogoči skoki do 90 metrov Snega je dovolj in včeraj je zopet snežilo. Za posebni vlak iz Ljubljane v Planico so od danes dalje v prodaji vozni listki v športnih trgovinah A. Goreč, Kolb in Predalič, Alpina in obe biljetarnici Put-nika. Vozni listek z vstopnico vred velja 4S Din. Železniška upravi bo preskrbela, da n bo povoda za pritožbe, kc>^r se je to zgodilo pri državnem prvenstvv Pre-skrbite si vozne listke pravočasno, da pojdejo vse priprave v redu!
Rapid : Primorje
V nedeljo bo po dolgem presledku gostovalo v Ljubljani moštvo mariborskega Rapida. Gre za gosta z velikimi ambicijami. Nadeja se namreč, da mu bo letos po skoro 15-letnem boju sreča nekoliko bolj naklonjena in da si bo osvojil prvenstvo našega podsaveza. Kot rečeno, ambicija je tu in edi: d nasprotnik mu je samo ljubljanska D rija.
Ne glečs na to okolnost, pa je Rapid vsekakor moštvo, ki vedno predvaja lepo, poletno in ambiciozno igro.
Primorj«, ki mora proti takemu nasprotniku postaviti svo;'e ligino moštvo, bo imelo teži«o delo. Ligaši naj se kar ne vdajo v prevelike upe Napeti bo treba od vsega začetka in zaigrati tako, kakor da gre za važno ligaško tekmo. Rapid kot napadalec bo imel lažjo nalogo Primorje pa ne sme igrati v obrambnem slogu, temveč kot rečeno kot ligaš, ki se bori proti težjemu ligašu. Le v tem primeru bo igra lepa in zanimiva.
Tekma se bo začela ob 16. uri. Predtek-
mo zaigrajo ob 14. juniorji domačina z
ljubljanskim Korotanom.
^eifski nogomet v praznikih
SK Celje in SK Olimp v Celju sta povabila za nedeljo 18. in ponedeljek 19. t. m. v goste dva najmočnejša Ugaša LNP, in sicer SK Ilirijo iz Ljubljane in SK Rapid iz Maribora, da odigrata dve prijateljski nogometni tekmi V nedeljo iS. t. m. ob 13.30 bo na Glaziji predtekma med SK Olimpom in SK Laškim ob 15 pa glavna tekma med SK Ilirijo in SK Celjem, v ponedeljek 19 t. m. ob 13.30 pa predtekma med celjskim vojaškim teamom in SK Celjem ob 15 pa glavna tekma med SK Ra-pidom in SK Olimpom
Ilirija in Rapid sta poleg Primorja sedaj brez dvoma najboljša kluba v dravski banovini To dokazujejo rezultati v jesenskem podsaveznem prvenstvu ln na pomladanskih prijateljskih tekmah. SK Celje in SK Olimp bosta imela pred pričetkom prvenstvenega tekmovanja težko preizkušnjo. Vojaški team in SK Laško bosta nastopila v svoji naimočnejši postavi, tako da bodo vse štiri tekme vseskozi zanimive in napete.
Ženski gozdi?! tek za prvenstvo drav. banovine
Borba za modri pokal me^ta Ljubljane
Podsavez ženskih športov otvori v nedeljo dopoldne sezono za gozdne teke. že začetek bo Izredno zanimiva borba za prvenstvo dravske banovine. Nedeljski tek bo generalna preizkušnja za državno prvenstvo, ki bo v Ljubljani 8. aprila, v nedeljo nastopita družini Ilirije in Atene, kar bo vrednost prireditve močno dvignilo. Pri poskusnem propagandnem teku v jeseni je sigurno in z veliko premočjo zmagala Ilirija, preko zime pa je Atena svojo družino izpopolnila z novimi mladimi močmi, ki so zimski čas Izrabile za smotren in oster trening tako da so sedaj jako nevaren protivnik Ilirije, ako ne celo favorit za podsaveznega prvaka.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela mestna občina ljubljanska, kar daje teku prav poseben pomen Istočasno je mestna občina ustanovila za to tekmovanje. ki se bo vršilo odslej vsako leto, krasen in dragocen pokal pod imenom »Modri pokal mesta Ljubljane«. Pri nedeHskem teku bo startalo rekordno število atletinj. Pred ženskim tekom nastopijo naši najmlajši country tekači, ki bodo tekli na Isti progi kakor dekleta. Tudi ta prireditev obeta zanimiv in dober šport, ker se nahajajo med juniorji nekateri Izvrstni tekači, ki bodo prej ali slej zamenjali naše današnje »kanone«. Start in cilj je za oba teka pri drsališču Ilirije, in sicer ob 10.30 za jtmiorje, ob 11. pa za dekleta.
Službene objave LNP
(Nadaljevanje seje p. o. dne 7- marca 1934)
Vzamejo se ca znanje dopisi: ISSK Maribor št 284 od 6 marca, SK Jugoslavija od 28 februarja, JNS br K 269 od 2 marca, SK Enakost od 1 marca, SK Ilirija od 5 marra, SJNS Ljubljana od 7 marca; zapisnika o o. Trbovlje od 2<5 februarja m 5 marca zapisniki o- o Celje od 18 m 26 februarja ter 5 marca, zapisnik o o Maribor od 26 februarja Vzame se ua znanje poročilo službujočega odbornika g prof Jelačiča o tekmi Gradjanski : ČSK 4 marca Potrjujejo se brzojavke SK Ko-•otan, Kranj od 2 marca. SK Bratstvo od
3. marca in JNS od 2. marca. Na ostale dopise sledijo pismene rešitve.
Izžrebajo se pari ln termini podsaveznega prvega razreda: 8. aprila Celje : CSK, Maribor : 'Ilirija, Hermes : železničar; 15. aprila Ilirija : Celje, Maribor : Hermes; 22. aprila Maribor : CSK, Hermes : Celje; 29. aprila Hermes : Ilirija, Maribor : Celje, CSK : železničar; 6. maja Celje : železničar, Hermes : CSK; 13. maja Maribor : železničar; 27. maja Ilirija : CSK;
з.	junija Ilirija : železničar; termini Rapida se bodo objavili, čim dobi Rapid od političnih oblasti dovoljenje za igranje javnih tekem. Tekme se igrajo vedno na igrišču prvoimenovanega klu'ba.
Potrjujejo se termini in pari mariborskega o. o.: 8. aprila Panonija : Svoboda. Ptuj : Drava; 15. aprila Mura : Gradjanski, Svoboda : Drava, Ptuj : Panonija; 22. aprila Ptuj : Svoboda, Panonija : Mura; 29. aprila Drava : Gradjanski, Mura : Svoboda; 6. maja Ptuj : Mura, Svoboda : Gradjanski; 10. maja Drava : Ptuj; 13. maja Ptuj : Gradjanski, Panonija : Drava; 20. maja Gradjanski : Panonija, Mura: Drava Tekme se igrajo vedno na igrišču prvoimenovanega kluba.
Potrjujejo se termini ln pari celjskega o. o.: 25. marca Olimp : Atletiki; 8. aprila Laško : Jugoslavija; 15. aprila Laško : Šoštanj; 22. aprila Jugoslavija : Šoštanj; 29. aprila Jugoslavija : Olimp; 6. maja Laško : Atletiki; 13. maja Laško : Olimp; 27. maja Jugoslavija : Atletiki; 3. junija Atletiki : šoštanj; 10. junija fto-štanj : Olimp. Vse tekme se Igrajo v Celju, prvoimenovani klubi imajo Izbero igrišča.
Potrjujejo se termini ln pari o. o. Trbovlje: 1. zagorska grupa: 8. aprila Litija : Zagorje, Svoboda : Sloga; 15. aprila Zagorje : Sloga; 22. aprila Svoboda : Zagorje, Litija : Sloga; 29. aprila Svoboda : Litija; 2. hrastniška grupa: 8. aprila Rudar : Delavec; 15. aprila Delavec : Hrastnik; 22. aprila Rudar : Hrastnik; 3. trboveljska grupa: 8. aprila Amater : Retje- 15. aprila Retje : Dobrna; 22. aprila Trbovlje : Retje; 29. aprila Trbovlje : Dobrna; 6. maja Amater : Dobrna; 13. maja Amater : Trbovlje. Prvoimenovani klubi imajo izbero igrišča.
Termini ljubljanskega okrožja se boao določili ca prihodnji seji.
Poziva se o. o. Trbovlje, da odvede 5% od prvenstvenih tekem jesenske sezone 1933 LNP. — Novak, m. p.
Proslava SK Retje. SK Retje bo v nedeljo proslavil petletnico svojega obstoja. Za to proslavo razpisuje pokalno tekmo po naslednjem redu: v nedeljo 18. t. m. ob 8 30 nastopijo rezervna moštva Amaterja in Retja ter Dobrne in Trbovlja. Ob 14.30 bosta nastopila zmagovalca dopoldanskih tekem. Zmagovalec dobi lep kip nogometaša, Ob 16. tekma Jadran L, Ljubljana : Retje in Amater I. : Trbovlje I. Igra se dvakrat 30 minut, isto tudi zmagovalca. Zmagovalec dobi krasno zastavico. Vse tekme se igrajo na igrišču Amaterja.
Nogomet v Litiji. Zadnjo nedeljo je SK Litija otvoril spomladansko nogometno sezono s tekmo z Zagorjem. Pričakovala se je zmaga Zagorja, vendar pa je tekma z ; : 2 (2 : 0) ostala neodločena.
Službene objave ljubljanskega podsaveza JS2S. (Seja uprav, odbora dne 14. marca.) Navzoči dr. Bradač, Sturz, Svetlr čeva, Jelenčeva, Ruplova, major Jane, Kar-ba, Schnellerjeva, Baltesar, Kušar, prof. Ste-pišnik, Jurman. Odsotna dr. Adlešičeva m Kermavner opravičeno. — Na znanje se vzame izjava SK Celja, da v pomladni sezoni ne more nastopiti v prvenstvenih tekmah. Odobri se v načelu medmestna bazenska tekma Zagreb : Ljubljana dne 25. t. m. v Zagrebu, katero je savez že odobril. — Klubom se sporoča, da je prijavr.ma za countrv dne 8. aprila t. j. za dražvno prvenstvo znižana na 30 Din. Čitajo se s pravico takojšnjega nastopa za SK Ilirijo atletinje: Pirš Joža, Janežič Vida in Vidic Angelca. — Nt! znanje se vzame poročilo predsednika g. d-. Ij-auača, da je p-.evzela pokroviteljstvo nad countrv tekmo za prvenstvo dravske banovine v nedeljo 18. t. m. mestna občina ljubljanska in da je ustanovila za ta tek prehodno darilo pod imenom »Modri pokal mesta Ljubljane«. — Osvoji se predlog Ilirije, da prevzame podsavez izvedbo njenega mladinskega coun-try- teka, ki bo na isti progi, kakor ženski, in sicer po! ure pred ženskim. — Sklene se nabaviti za zmagovalko poedinko lično darilo, za nadaljnjih pet pa plakete. — SK Ilirija in TKD Atena se pozivata, da pošljeta k nedeljskemu teku po sedem odraslih članov, odnosno članic za rediteljsko in drugo pomožno službo. — Odborniško službo vrši pri nedeljskem teku prof StepiS-nik. Darila, od katerih je pokal, ki si ga pribori klub, prehoden, ostala darila pa pridejo v trajno posest tekmovalk, se bodo oficielno razdelila ob 21. na družabnem večeru, ki ga priredi Ilirija v dvorani hotela Miklič/Določi se za nedeljsko prireditev ta-le vstopnina: odrasli 5 Din, dijaki in mlad;na 3 Din.
Službeno iz LNP. Danes se vrši seja
и.	o. ob 21. uri v tajništvu.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 18.30 bo v telovadnici osnovne sole na Grabnu gimnastični trening. Istotam bo sestanek vseh countrv tekačev seniorjev zaradi udeležbe na prvenstvu Celia in ju-niorjev zaradi propagandnega teka v nedeljo. Vsi in točno!
ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Danes ob 20.30 važna odborova seja. Vabljeni na obvezno udeležbo gg. načelnik, Kermavner. Luin. Zorga A., Skušek, Slamič Lavo. Puc Igor, Raič Dušan. Sosič.
ŽSK Hermes (table-tenis). Danes ob 18.30 sestanek sekcijskega odbora pri »Ko čarju«. Polnoštevilna udeležba! — (Nogometna sekcija). Danes ob 20. seia sekcijskega odbora pri Kočarju. Na sejo se pozivajo: Mikluš, Franetič, Nedog. Od 15. naprej strogo obvezen trening vseh igračev na igrišču. Obveščata se Čebohin in Moko-re! na tekmi 18 in 19. t. m. Pepček če je mogoče za oba dni. Igra se 18. v Kranju s Korotanom. 19 v Ljubljani z Reko. — Centralni odbor ima sejo ob 19 istotam
SK Jadran. Danes ob 19.30 članski sestanek vsega članstva, posebno pa 1. in II moštva zaradi nedeljskih tekem pri Sokli-ču Kdor bo zadržan, naj to javi kapetanu
TSK Slovan. Drevi ob 20 v gostiln' pri Kruliču članski sestanek na katerem se določijo postave moštev za trening tekmo v nedeljo proti Grafiki in za prijateljsko tekmo v ponedeljek proti Zagorju. Ob 20. v gostilni Krušič važna seja odbora.
Iz življenja na deieli
Iz Murske Sobote
Dramski odsek murskosoboškega
Sokola pripravlja Cankarjevo dramo »Hlapci«, ki Jo uprizori 24. t. m. ob 8. x uvodnim predavanjem. Vsekakor bo to dogodek za naš kraj že glede na to, ker se Cankarjeva beseda tako redko sliši na našem odru. Dramskemu odseku pod predsedstvom br. dr. Smerdua, se mora priznati, da je prav delaven. Se v letošnjem letu se nam obljublja poleg drugih iger Cankarjeva »Hlapec J v /nej ln njegova pravica« v Delakovi prireditvi. Krona letošnjega od-sekovega dela pa bodo vsekakor Kreftovi »Celjski grofje«, ki se bodo uprizorili na
prostem pred Szaparyjevim gradom. *
LAVERCA. Sokolska četa priredi v nedeljo 18. t m. ob 15. v proslavo Jurčičeve 90 letnice narodno igro s petjem »Domen«.
Vabljeni!
MEŽIŠKA DOLINA. V nedeljo 18. t m. bodo koroški pevci, čvrsti kmečki fantje iz Podjunske doline, 30 po številu, prvič obiskali Mežiško dolino, odkar je potegnjena meja preko zemlje slovenskega Korotana. Pevci prispejo v nedeljo z vlakom ob 10.30 v Gu-štani. kjer prirede v Sokolskem domu ob 16. koncert koroških pesmi. Zvečer istega dne pa bodo peli na Prevaljah pri Rozmanu. Na Jožefovo bodo pokazali lepoto svojih pesmi pri službi božji v cerkvi Marije na jezeru na Prevaljah, a potem pohite v skrajni kot iMežiške doline, v Mežico, kjer bo popoldne ob 15. v Šolski telovadnici koncert. Častna udeležba pri sprejemu in koncertu naj bo moralna opora njim, ki bodo v naši sredini prijetni gosti.
SV. LOVRENC NA POHORJU. Dne 28. februarja se je vršil občni zbor krajevne protituberkulozne lige, ki Je bila ustanovljena 1. 1930. s požrtvovalnim predsednikom šolskim upraviteljem g. Stankom Lavričem na čelu. Organizacija se zlasti udejstvuje s tem, da preskrbuje ubogim šolskim otrokom med opoldanskim odmorom mleko in kruh. Razdelilo se je v tekočem šolskem letu do občnega zbora 3651 porcij mleka in kruha. Za to potrebna sredstva dobiva liga delno iz članarine (48 članov), delno pa iz prispevkov raznih domačih dobrotnikov. V znamenju boja proti jetiki so se vršila tudi predavanja banovinskega zdravnika g. dr. Pirnata o jetiki in higijeni. Omenjeni g. zdravnik se tudi s posebno ljubeznijo zavzema za slabotno ubožno deco, ki ji nudi v potrebi vsak čas brezplačno zdravniško pomoč.
VELIKA NEDELJA. V nedeljo 25. febr. se je vršil v Altovi gostilni dobro obiskan občni zbor občinske organizacije JNS. V uvodu je predsednik g. Belšek govoril o pomenu ln namenu JNS. Članov je štela organizacija prej 40, pri občnem zboru in pozneje pa jih je pristopilo še več, tako da jih šteje zdaj 60. V novi odbor so bili izvoljeni: za predsednika g. Belšak, v ostali odbor pa gg. Kovačec, Kness, Preindl, Kle-menčič, Hržič, Alt, Meznarič, Bokša, Sok, Fideršek, Kuharič in Frarfgeš. H koncu je govoril o zaščiti kmetov in drugih važnih vprašanjih g. Grivec iz Ormoža ter pozival zborovalce k aktivnosti pri gradnji naše bodočnosti. — V soboto S. t. m. je bil na tukajšnji Soli zakl|Hčen šesttedenski kmetijski tečaj, ki se ga je ljudstvo pridno udeleževalo. Obisk je znašal poprečno 100 ljudi. Zelo so se zanimale za predavanja gospodinje in dekleta. Pri zaključku je bil navzoč sreski načelnik g. dr. Bra-tina, ki je sam predaval o obči upravi in državljanski vzgoji. G. Zorčič Je na tečaju razpravljal o vseh panogah kmetijstva, g. Belšak o zadružništvu, g. Nardin o živalskih boleznih, g. dr. Carf o tuberkulozi in g. Gerlevc o gozdaustvu. Na zaključni prireditvi je s svojim dobro izvež-banlm mladinskim zborom nastopil učitelj g. Kotnik ln je bil deležen splošnega priznanja. Velikonedeljčani so prirediteljem in predavateljem hvaležni za trud.
si d i o
Pefek. 16. marca.
LJUBLJANA 11: Šolska una; Življenje otrok pri raznih narodih (M. Zor). — 12.15; Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas. plošče. — 18: Orkestralna narodna glasba na ploščah. _ 18.30: Predavanj? o cluhonemi deci (Vilko Mazi). — 19: Sokolstvo. — 19.30: Izleti za nedeljo (dr. Andrejka). _ 20: Prenos programa iz Zagreba. — 22: Čas. poročila, za smeh in dobro voljo (plošče).
BEOGRAD 17: Lahka godba orkestra. — 19: Narodne pssmi. — 20: Prenos koncertnega večera iz Zagreba. — Plesna mjzika na ploščah. — PRAGA 19.20: Koncert iz Brna. — 20: Lahka glasba. _ 21: Orkestralen koncert. — BRNO 19.20: Godba na Dihala. — 20: Prenos koncerta iz Pra^e. — 21: Plošče. — 21.25: Orgelski koncert. _ VARŠAVA 20.15: Premos simfoničnega koncerta iz Krakova. — 22.40: Plesna glasba.
—	DUNAJ 12: Lahka glasba na ploščah. — 17.30: Klavirski koncert. - 19.05: Verzi in nesmi o pomladi. — 20.45: Koncert vojaške godbe. — 22.05: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20.10: Narodne pesmi. — 20.30: Večer italijanske glasbe. — 23: Dunajska glasba. — K6NIGSBERG 20.10: Koncert orkestra in solistov. — 23: Lahka in plesna glasba. — MCHLACKER 20.10: Mešan program. _ 22.45: Plošče. — 24: Nočni koncert. —
Sobota. 17. marca.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Poročila. _ 13: čas. plošč ž. — 18: Rienrodjci-rane vesele slovenske pesmi. — 18.30: Zabavno predavanje (ga. Medvedova in g. San-cin). — 19.30: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Vebsr). — 20: Prenos operete »Rože v snegu« iz Maribora. V odmoru napoved časa in poročila.
BEOGRAD 17: Koncert orkestra. — 19.30: Narodne pesmi. — 20.40: Preno6 koncerta ljubljanske Glasbene Matice. _ 23: Plesn? muzika. — PRAGA 19.20: Šramel - kvartet.
—	20: Prenos operete iz Bratislave__22.30:
Orkestralen koncert iz Moravske Ostra ve. — BRNO 20; Prenos marionetne reviie. — 22.30: Program kakor v Pragi. _ VARSA V A 20.3f): Pwpki in klavirski koncert -21.20: Chopinove klavirske skladbe. — 22.15 Plesna glasba. — 2305: Kabaretni rvo^ram _ DUNAJ 11.30: Plošča. - 16 35: Ork^ ster mandolin — 17* D maiski simfoniki
—	19: Beethovnove kluvirskf sonate. -20.05: Slušna igra _ 21 45 Koncert -vrko stra. — RERLTN 2010- Zabave-n pro^rs-n _ KONTGSBERG 20.10: Večer lj^ke in ple sn«> glasb^. _ 93; Prenos iz Berlina MfTHLACKER 20.10: Večer lahke glasb
—	22.45: Plošče. - 23: Orkester. — 24: NV ni koncert.
Vremensko poročilo I AQA Starke
rilke sa oanafibo kraja pomenilo:
8 ter t tke u označbo kraja pomenijo L čas opasovaaja, 2 stanje barometra. S temperatura. 4 relativna naga v %, i
smer ld brzina vetra, C oblačnost 1_10.
7. padavine t nun, I vrau padavin. Temperatura: prve fttevtlke pomenijo najvišjo druge aajnitjo temperaturo 16. marca
LJubljana T. 761.0. 7.0. 86, ES. 10, 414. del; Ljubljana 13, 7514. 10.2, «L W2, 7, —, —; Maribor 7, 749.4. 7.0. 90, NW1. 10. «.0. det; Zagreb 7, 749.7, 13.0, 60. SS, 10. —. —; Beograd 7, 753.3, 14.0, 85, SSE5. 9, —, —; Sarajevo 7, 753.5, 16.0, 80. SSW7. 10. —, —; Skoplje 7, 7©2.0. 3.0, 90. mirno, 10, —, —; Split 7, 752.6. 14.0. 90. SE9, 10. —. —; Kumbor 7, 765.9, 19.0, 30, ENE8, 10, —. —; Rab 7. 763.4. 7.0, 90, W6W 2. megla, 10. 8.0. dež.
Temperatura: LJubljana —, 5.1; 10.6, —; Maribor 18 4, fl.O; Zagreto 17.0, 10.0; Beograd 22.0. 13.0; Sarajevo 19.0, 14.0; 8kopIJe 20.0, 2.0; Split 15.0. 13.0; Kumbor —. 18.0; Rab —. 7.0.
Sobice vzhaja ob 6.16. zahaja ob 18.06.
Vabilo na
39. redni občni zbor
•Okraj, posojilnice ▼ Litiji,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 30. marca t. L
ob 14. uri v posojllniški pisarni.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	čitanje revizijskega poročila.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1933.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob
navedenem času, se vrti pol ure pozneje drug občni zbor, na istem mestu in po istem dnevnem redu, ki bo veljavno sklepal, ne glede na število udeležencev.
2924
NAČELSTVO.
KREMA TOKALON
(rožnate barve) vsebu-'e Biocel. ki se pridobiva od mladih živali po izumu prof. dr. Stejskala.
Edino hranivo za ko2o z jamstvom od 200.000 Din
2ene od 50 !et lahko sedaj izgledajo, kakor da jim je komaj 30 let.
Uporabljajte kremo Tokalon rožnate barve zvečer pred počitkom, kremo Tokalon bele barve, ki ni mastna, pa zjutraj.
Zahvala.
Vsem, ki bo nam ob smrti našega nepozabnega
dr. ERNESTA KOiIKTA
izrazili svoje sožalje, vsem darovalcem vencev ln cvetja ter vsem, ki so dragemu pokojniku izkazali zadnjo čast, izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
Iskreno hvaležni smo g. zdravniku dr. Pavlu Krajcu za njegov trud v njegovi bolezni, prečastitemu g. proštu dr. Cerinu Karlu za vodstvo pogreba, častiti duhovščini in gg. oo. frančiškanom.
Dalje izrekamo zahvalo g. predsedniku ljublj. okrožnega sodišča P. Keršiču, g. zastopniku apelacijskega sodišča dr. Al. Debeljaku, zastopniku sreskega sodišča sodniku F. Merali, g. sodniku Branku Goslarju za iskrene poslovilne besede, namestniku drž. tožilca ljubljanskega in zastopniku društva »Pravnik« dr. Lu-čovniku, predsedniku okrožnega sodišča novomeškega g. dr. J. Kavčiču, zastopnikoma »Društva slov. sodnikov« gg. A. Kacjanu in J. Prijatelju, ter vsem njegovim številnim gg. stanovskim kolegom. Nadalje višj. pis. ravnatelju g. Abramu, zastopniku »Zaščite« g. VI. Bavdeku, g. sreskemu načelniku F. Logerju, g. županu dr. J. Režeku, g. žandarmerijskemu majorju živkoviču in gg. častnikom, gg. zastopnikom drž. realne gimnazije in vsem zastopnikom raznih uradov, ter nositeljem krste in gg. usm. bratom. Končno vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem iz Novega mesta, Ljubljane, Kranja in škofje Loke in prav vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin pokojnika in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Maša zadušnica se bere v soboto ob 8. url v stolni cerkvi.
Žalujoči ostali
' V - v- >»' v-
Bret poMtmeg« otirtm&t
*
Obilo« Ljub' M'v-tni pogrebni t*TjyJ
Naznanjamo žalostno vest, da je naS srčnoljubljeni soprog in oče, ozir. brat, svak in stric, gospod
o v
OlffZ
ttf£e £vgen (P
gradb. inženjer, rez. peš. Doročnlk, odlikovan z redom jugoslovanske
Krone V. razreda
v četrtek, dne 15. t. m. po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 17. t m. ob 2. uri pop. Iz hiše žalosti, Costova ulica štev. 4 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 16. marca 1934.
2922-a
MARA, soproga; TASICA, hčerka; BAJKO in ROMAN, brata in
ostalo sorodstvo.
-g-
Po dolgem trpljenju je dne 15. marca umrl naš dobri in srčno ljubljeni oče in soprog
Hinko Lavrenčak
odvetniški uradnik v pok.
Pogreb bo v soboto, dne 17. marca ob 4. uri popoldne iz-"red mrtvaške veže državne bolnice.
Ljubljana-Maribor-Skoplje, dne 15. marca 1934.
2919	Žalujoči ostali.
V .'.H
H. Hi	5
Krinka proti krinki
Roman
A v tem obrazu, ki se je skrival za svojo mrzlo krinko, ni bilo moči mčesar razbrati. Molčal je, in le odločni, štrleči podbradek je kazal, da mi ostane samo ena pot: ubogati.
»Ce naj potem takem dam gospodu konzulu malce pouka v umetnosti vlamljania.«
Hudobno me je pogledal. Videti je bilo, da ga vodi dobro premišljen načrt. Natanko je vedel, kaj dela. Bil sem samo figura v njegovi šahovski igri.
A tudi jaz se nisem zmotil v vlogi, ki sem jo igral, ampak sem z največjo mirnostjo dokončal stavek: tedaj vsaj upam, da bom za svoj izgubljeni čas dobro poplačan.«
»Bojim se, da vam bo plačilo še prebogato...« je s poudarkom odvrnil konzul. »Pet minut vam dam... Saj ste me razumeli?!«
»Pet minut?« sem rekel.
»In še nekaj: poslej boste delali vse, karkoli vam porečem... grez čenčanja in neumnega vpraševanja. Vedite, da nimava več dosti časa. Samo hitrost in popolna pokorščina vas moreta rešiti. Ob najmanjšem uporu...« Pomembno je udaril po svojem orožju. »Besedo vam dam, da se ne šalim. Vest me nikoli za nič ne peče!«
Bog ve, da sem mu to rad verjel. In tako sem se lotil dela, čeprav nisem mogel slutiti, zakaj.
Nekam sitno je delati, ako rabijo tvoj hrbet za satnokresno tarčo. Tako ti je, kakor da bi nosil na plečih mravljišče, v katerem je izbruhnila revolicija.
Konzul me je z velikim zanim?niem opazoval; to sem videl, ko sem skrivaj pogledal izza komolca.
Nekaj se mi je zdelo čudno. V njegovem pogledu ni bilo lajiške radovednosti, ampak nekaj presojajočega in preizkušajočega, skoraj takisto, kakor da bi mojster nadzoroval delo svojega učenca.
A njegov samokres mi ni dajal mnogo časa za opazovanje in premišljevanje.
Vem, da sem delal vročično; prepričan sem bil, da tiste besede o petih minutah niso bile izrečene tja v en-dan. In pet minut je tudi res najkrajši čas, v katerem je mogoče priti taki železni debe-luški do živega.
Roka mi je od vlage spet in spet spodrsnila na električnem svedru, in pot mi je curkoma lil s čela v oči. Hropel sem; Lz ust mi .ie puhala vroča sapa, ki se je v kapljah zbirala na gladkem črnem trebuhu železne gospe.
Nazadnje je bila luknja vendar že tolikšna, da sem mogel vtakniti vanjo svoj dilomitni naboj.
.. pet minut je minilo!« je zaklical trdi glas za mojim hrbtom.
Tisti mah sem odskočil od blagajne.
Sičan.ie se je oglasilo in utihnilo, kakor da bi prav hitro odprl vodovod in ga nato mahoma spet zaprl.
Taka je bila Dilomitova govorica!
To je bila njegova kvantica!
In to je bil konec gospe z debelim trebuhom, nenasitnice v jekleni kombineži, ki sem jo bil pokapal s svojim grenkim znojem.
»Dobro!...« je rekel glas zraven mene.
Nič občudovanja ni bilo v tem glasu ... samo ugotovitev... kakor da se drugega tudi ni nadejal od mene.
Ta »dobro« je pomenil: »Tako, to je zdaj opravljeno... in zdaj se lotiva drugega dela.«
Da. trebušata gospa je bila opravljena — ona, ki mi je ležala na prsih v sanjah vseh mojih zadnjih noči! Ali--!
Tako si zmage nisem predstavljal. Biia je hujša od Pyrrhove!
Polmetrska, ozka reža je nalik grdemu črvu lezla iz notranjosti železne blagajne navzven.
Žival je bila ubita. Iztrebiti jo — malenkost.
In konzul me je silil, naj igram komedijo do konca.
Kaj hočeš od mene? Ali se igraš z menoj kakor mačka z ujeto miško?! Ali bo konec pesmi tak, da me vendarle požreš?!
A zdaj sem držal tisto, kar so oklopne plošče tako ljubosumno varovale, v roki: konzulovo jekleno kaseto!
Ali mi je ni takoj iztrgal iz roke?!
Ali se mu oči niso zaiskrile v nenadni togoti?!
Ali me ni njegova pest takoj pobila na tla? Ali ni smrtonosni veter iz njegovega samokresa upihnil lučke mojega življenja?!
Ne to ne ono se ni zgodilo!
Konzul se je nasmehnil. Prvikrat sem zagledal na njegovem obrazu smehljaj, v katerem je bilo res nekaj humorja.
»Plačilo za pouk!« je rekel in z dolgim, koščenim prstom potipal kaseto, ki sem jo držal v roki.
Gotovo bere negotovost v mojih očeh. Ve, da ga ne razumem in ne verjamem njegovim besedam, ampak da slutim sam Bog si ga vedi kakšno past.
Zato nadaljuje:
»Se enkrat vas opozorim na svoje besede. Samo pokorščina vam ostaiie, nič drugega ne. Premišljevali boste lahko pozneje. Tako je in — mir besedi. To je vaše plačilo. Vzemite to kaseto s seboj. Pa konec debate!«
Njegov glas je spet trd in sirov, in smehljaj mu je kakor izbrisan z obraza.
CENE MALIM OGLASOM
Po 5« par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n;M <m	€ .
odgovor, priložite 1FM J« V Znamkan.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malili oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana.
Sebi in svojim
v pouk in zabavo
naročite ilustrirano tedensko revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET"
Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5.
Pouk
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Di.'a!d 12 Din
Francosko
konverzacijo
c-6®rn s« par bt dnevno. Naslov t ovsenem o-ddflku »Jutra«.	8399-4
Beseda 1 Din. davek 2 Din m Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Sadna drevesa
v'#'i> in nizkn-d-ebelne ja Ivane ter hruške, češplje, črešnje, višnje, breskve, marelice, agras in ribez, •»jamčena rodovitnost, dobit« pni Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg št. 3 Zahtevajte cenik. "7666-6
Otroški voziček
moderen, globok, #naiea, aapnedaj na Celovški cesti ft. 14, pritličje.
8383-6
Službo dobi
cSeseda 1 Din davek 2 Din rjk šifro ali dajanje na ^lova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Pek. pomočnika
ki bi -s ? na 5«! tudi k m h, in
vajenca
»prejme takoj L. PreSeTj r Litij«.	6j4o-1
Plačilno natakarico
mlajšo, poJteao, prijetne zunanjosti, sposobno v ser-■viramj-u in računanju, z 1000—2000 Din gotovine za w*evzem ročne kleti. sprejme takoj hotel Triglav v ■Sevnici ob Savi. Služb3 je dobra tn stalna. 8342-1
Mestna obalna Noro mesto razpisuje e 1. aprilom 1034 mesto
občin, stražnika
Pogoji, ped katerimi se bo služba podelila se dobijo med uradnimi urami pri predsedstvu mestne občine. — Rok ze vlaganje ■prošenj do 25. marca 1S®4. Predsedstvo mestne občine Novo mesto, dne 14. marca 1934.	8545-1
Pekovski pomočnik
skupni de-'avec, 6 svojim kolesom, dobi stalno službo. Ponudbe z navedbo plače ne naslov: Janžeko-vič, parna pekarna. Dol. Lendava.	8&10-!
Spretne modistinje
sprejme salon Mirni Sark. Osebno ee predstaviti med ■12. in '/» 13. uro, Kreditna banka IV. nadstropje.
8351-3
Donašalko
za kavarno, dobro izvež-bano sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Popolnoma zanesljiva«. 8556-1
Avtotapetnik
samostojen delavec, dobi stalno nameščenj«. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Avtotapetnik«.	8570-1
Šiviljo
za damske plašče, »prejme Smerajc. Tržaška cesta št. 5.	8i
74-1
Kroj. pomočnika
za fino delo, sprejme v stalno službo Fran Iglič, Pražakova ulica štev. 10.
8587-!
Postrežnico
snažno in urno, sprejmem za pospravljanje boljšega stanovanja, pranje in likanje, od >/4 7. do 5. ure. Celovška cesta štev. *4.
8586-1
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Avto ± rti o>tjo
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši
znesek 17 Din.
Odprt avto
pod 1000 kg, pripraven za ■prevoz blaga, zelo ugodno naprodaj. Kot plačilo se vzame tudi hranilne knjižice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •»Odprt«.	8362-10
Kolesa
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dve moški kolesi
poceni naprodaj na Sv.
Petra cesti 76.
858i-11
Kapital
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vrednostne papirje
kupuje in pregled žrebanj vrši Slovenska banka v Ljubljani, Kretov trg 10 in Aleksandrova cest.'. 4JU (palača Vit torija).
8079-16
Posest
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 D_n.
V Vojniku pri Celju
zelo ugodno neprodaj hiša št. 10 z vrtom. Polovico kupnine se more plačati z vlogami celjskih denarnih zavodov. — Pojasnila daj« dr. Stojan Ivan v Celju. 0č-tif8
Vodna moč
z večjim poslopjem neprodaj. Naslov v oglesnem oddelku »Jutra«. 8537-20
V najem
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilno
oddam v najem proti odkupu inven-arja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V Ljubljani«.
8571-17
Pridelki
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši
znesek 17 Din Prvovrstne in presušenne
orehe in jederca
po ugodni ceni nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposveteka cesta št. 5.
8440-33
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje ua slova 5 Din. Najmanjši
znesek 17 Din
/
Kostanjev taninski les
v skorji In obeljen kupuj* stalno in plača proti du plikatu: Hadl, Novo mesto 93-13
Kavarno-
restavracijo
»Koreo« v Sisku, Hrvatska, prodam radi smrtnega slučaja. Obrat se nahaja v strogem centru mesta.. Posel dobro uveden. — Dopise na r.aslov: Anton Eiiii, Sisak. 8538-19
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek i? Din.
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo in pritikMnami, iščem v" mestu ali bližnji okolici. Ponudbe z navedbo cen« na oglasni od de lek »Ju-tra« pod značko »Snainosifc	856821/a
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lokal v Kranju
pripraven z«, pisarno ali obrt — na najppometnejši točki takoj oddam. Poiizve se v d-elikatesi Terčon.
8438-19
Lokal
primeren za delavnico ali skladišče, v sredini mesta takoj oddam. Poizve se v kavami »Leon«. 8364-19
Hotel Union
v Kranju
s kavarno ln restavracijo oddam, event. tudi ugodno prodam. — Ponudbe na naslov: Fra-njo Sire, Kranj 8423-19
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sobo
■po možnosti s sotrpo^bo klavir ia, iščem v bližini realkt/. Naslov pove o?!, oddelek »Jutra«. 8501-3S/a
Prazno sobo
e separatnim vhodom, 5t-sto :n svetlo, v mestu iščem za takoj. Pon-udbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dve oknii. 8500-28'a
Sobo odda
Beseda 50 par. davek 2 Din
za šilro ali dajanje na slova 3 Din Nalmanjši roesek 12 Din
Opremljene sobe
e posebnim vhodom, z 1 ali 2 posteljama po 130 ilo 200 Din, s hrano* ali brez oddam blizu tramvaja v Sp. Šiški, Cernetova 31.
8352-23
Gdč., gospoda
ali dva dijaka
poceni siprejm-em v lepo sobo t posebnim vhod-o-m, na željo tudi a h-ano. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 7286-23
DANES
Ljuba Jurkovič:
(Ilustriral V. Mazi)
27
Bum! Bumbum! se je razletel kotel ladje; ladja je dobila luknjo in se takoj začela potapljati. Hkratu je izbruhnil na ladji požar. Med potniki je nastal neznanski vrišč In jok. Bili so kakor brez glave; skakali so v morje In se borili drug z drugim za prostor v čolnu ali za rešilni pas. Bila Je temna, mrzla noč. Moj Bog, kaka nesreča! Vsi potniki so utonili v valovih razburkanega morja.
sveže morske ribe
Na ražnju: brancin, sanpiero, cevoli, barboni, brodeto iz
palamide.	2923
Restavracija SLAMIČ, Gosposvetska cesta
NAZNANJAM CENJENEMU OBČINSTVU
da bom ODPRL PODRUŽNICO v soboto, dne 17. marca 1934 v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta štev. 92, poleg štadiona. Nudil bom vse vrste svežega in prekajenega mesa, kakor tudi mesne izdelke. Zagotavljam, da bom cenj. odjemalce postregel s prvovrstnim blagom ter solidno postrežbo. Priporoča se
ZALAR FRANC, mesar in prekajevalec
LJUBLJANA, Pleteršnikova 25	2912-a
Tvrdka Ignac Repše, Ljubljana, Dvorni trg 1
priporoča iflf*r
vsakovrstno pohištvo
izdelano iz zajamčeno suhega lesa po najnižjih cenah. Kvalitetna izdelava po lastnih in danih načrtih.
Opremljeno sobo
lepo in solatno. s parketom, elektriko tn vhodom s stopnišča oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	8548-23
Sobo z 2 posteljama
poceni oddam v Rožni ul. št. 19.	8505-23
Sobo
opremljeno ali pralno, e separatnim vhodom, v centru mesta takoj oddam. — Naslov v oglasnem odd-elku ♦Jutra«.	8428-23
Dopisi
Beseda 2 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvigniti sledeča pisma:
A u to. A., Brezskrbna starost, Bodočnost, Cenejše zidanje. Cista soba. Cisto stanovanje. Do 10.000. Denar. Dobra moč 100. E'ek tromotor. Ekonom, Energičen, Gotovina. G. L. 46. GaJvanizaci-a. Gostilna z lokalom. Grad. Hvaležna. Izprašan. Inženjer, Kom fortno. Kartoteka. Lj uhlja"« stalno. Ljubiteljica otrok. Lastni dom. L*-pa zunanjost. Miško k"lo. Marec 1934. Medarec. M-o-distin;a. Nujno. Na'akari-c« II. m.. Nagrada 150. Nemščina. Osam!'«!. Odkrit značaj. Odhod 5. aprila, Osebni pomenek. Prid na pošten«. Prilika. Provizija. Popolnoma ;zv<ž-bana. Pomožna moj. Primerni. Ranid. Redka prilika, Rentabilnost. Reference 800. Strankam prijetno. Srečko. So'nčno. Samn*to:nn 1. Skupne zahteve. Sprememba 1.17. Spalnica. T.ikn^nje plačilo. Turbina. Tvhomil. T^st. Tekni. Modietinj«. Pdeb-no, Vsnko obrestovan'*. Vernika. Zobna praksa. Z.1-100. 3330. 36. 94. 100.000. 25—35.
BPPPdn 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Šivalni stroj
moški »Siager«. kakor tudi
športni voziček
poceni proda Vreniak Viktor, Rožna dolina VII/22.
8577-29
Lokomobilo
za proizvajanje pare, kurilna ploskev najmanj 30 ms, kupim. Ponudbe za dobro ohranjen« lokomobi-!e na ogl. oddelek »Jutra« pod žifro »Lokomobia«.
8422-29
Generator (dinamo)
za izmenični tok 6—30 Ks rabljen, dalje 500 kg rabljene bakren« iioe 25 mm1 in izolatorje kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Eiektra-ma« 8539-29
rarnjfrl
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pianino
£e'ezne konstrukcije, ter
harmonij
za koncert«, zelo poceni proda Tur in t Celju.
8578-2«
EZ52GE3SB9
Beseda 1 Din. davek 2 Din 7a šifro aH dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Opozorilo
Tvrdko Gentlemac. opozar ja cenj. odjemalce, da vajenec Kazimir Bulok ni več upravičen inkasireti.
8573-S1
Razno
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Telefon M5P
Premog Jr^k Karbepakete drva in koks /\ nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5.
Prehodna dekliška doba
je med 12. in 17. letom. To je doba, ko mora imeti vsaka deklica zdravo kri, zdrave živce, izvrsten tek.
za jačenje krvi, živcev, teka
Energin v lekarnah: steklenica Din 35.— r. g, Br. s787'83.
Občina Ljubljen M-eetni pogrebna savod
V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
FRANJOČELIK
MORN. TEHN. KAPETAN V POK
dne 14. marca nenadoma preminil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 17. marca 1934 ob %3. uri popoldne izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana-Maribor, dne 15. marca 1934.
2927
Žalujoči ostali.
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik.
Za vedno je zaprl trudne oči naS ustanovni in častni član, gospod
Jvutt Sorcan
šol. upravitelj v pok., odlikovan * redom sv. Save V. reda, zlato kolajno in srebrno kolajno
Pogreb blagopokojnega se vrši v petek, dne 18. III. ob %16. uri od hiše žalosti na pokopališče v Dragi. Ohranimo mu časten spomin.
2925	Prost. gas. deta Hrastnik.
m

I
V težki žalosti sporočamo tužno vest, da nas je po mučni bolezni zapustil naš iskreno ljubljeni, dobri oče, ded, tast. gospod
Ivan Sorčan
nadučitelj v pokoju
v 82. letu starosti.
K večnemu počitku ga bomo spremili na pokopališče v Dragi v petek, dne 16. t. m. ob pol 4. uri popoldne.
Hrastnik - Laško, dne 15. marca 1934.

barija por. Roš, Ana vd. Fajdiga, učiteljica, hčeri; Marko in Nuša,
vnuka; dr. Fran Roš, zet.
-Š ..i-****' I
'I-'
'".vkKr'^' ■'"i -i>
<
. / i
Urejuje Davorin Ravljen Izdaja sa konzorcij >Juirai Adoll tUbnikai, Z>a Narodno tiskarno d. d, itot uskamarja Franc Jezerse*. inserauu del je odgovoren Aioj2 Novak. Vsi v Ljubljani