Št. 332 (14.728) letoXLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembfa 1944 do.l. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ut Montecchi 6 - Tel. 030/7795600 _
GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. M81/533382 -
CH)AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
J o n n UD	postmnapiačanavgotovn
tOUU UK SPB). IN ABB.POST.GR. 1/70
NICOSIAlel. 040 / 369135 Hitra pomoč: 0337 / 539231
SOBOTA, 11. DECEMBRA 1993
Hegel »obiskal« licej
Prešeren
^__Marjan Kemperle
V 5. B razredu znanst-veuega liceja Franceta FreSerna v Trstu so vCe-riB med uro filozofije w-TaVnavali Georga l imelma Friedricha Hegla. »Ideja, veCna po sebi m kot taka, se uresni-Cuie, se izvaja in uživa v sami sebi večno kot absolutni duh,« je nekje zapisal veliki nemški filozof.
Na liceju PreSeren so vCeraj ob 45-letnici ene pd temeljnih, najbolj idealnih deklaracij, kar jih je doslej sprejel Clo-vak, tisti, o njegovih pravicah, uresničili lepo idejo: o veliki, vesoljni Ideji človekovih pravic so z besedo in črko spregovorili sami dijaki.
Pred tedni se je zbralo kakih dvajset mladih raziskovalcev in začeli so zbirati gradivo, ga pregledali in izluščili iz njega tisto, kar se jim je zdelo najbolj pomembno. Iz tega je nastala brosurica. Ob človeko-vih pravicah so dobile v Publikaciji mesto še pravice otrok in žensk ter zapisa o Organizaciji združenih narodov in Amnesty International, lo svoje gradivo so 'lijaki predstavili po raz-redih drugim sošolcem.
, Zamisel je zanimiva 'U pomembna vsaj iz uveh razlogov. Dijaki so se sami »spoprijeli« s te-aiami, o katerih v Šolah
vedno premalo sliSijo. Samostojno so opravljali P°uk državljanske vzgoje, in to tudi ob dneh, ko je ni bilo na urniku Iberi: ko so bile Sole zaprte zaradi volitev). Opravili so raziskavo, to Ja ustvarjalno delo. V italijanskem Šolskem sistemu, ki še vedno privi-legira pasivno sprejemanje znanja, pomeni tak način dela osvežitev, in nenazadnje, svoje mianje so nato »ponudi-n« vrstnikom-sošolcem.
Nočem trditi, da je bi-io vse, kar je skupina uijakov opravila, brezhibno. Sami raziskovalci so iznesli nekaj samokritičnih mnenj o svojem ''Projektu«. Dlakocepiti o tem bi bilo odvečno zmanjševanje njihovega bnda. Mnogo bolj važno je ugotoviti, da je bila dijakom dana možnost: Ponujena jim je bila ideja. Dijaki so se je oprijeli, jo uresničili, jo izvedli, in - prepričan sem - ob koncu tudi uživali ob pogledu na svoje delo. Pa Se Hegel se jim je verjetno nasmehnil tam zgoraj, z vrha svoje velike, absolutne Ideje...
MILAN / TAJNIK DSL SE JE PROSTOVOLJNO PREDSTAVIL SODNIKOM
Occhetto pri Di Pietru
Za srečanje se je odločil po novicah, ki so bile objavljene v prejšnjih dneh in po govoricah o sodnem obvestilu
RIM - Tajnik Demokratične stranke levice Achille Occhetto je bil včeraj v Milanu za spontano pričevanje milanskima tožilcema Gherardu Colombu in Antoniu Di Pietru.
Za ta korak se je Occhetto, kot je sam poudaril po vrnitvi v Rim, odločil po novicah, ki so bile objavljene te dni in po govoricah o domnevnem jamstvenem obvestilu, ki naj bi ga pripravljali na milanskem tožilstvu. Kaže, da je bil v več kot dveumem zasliševanju govor predvsem o nekaterih dogodkih, ki jih v svojih spomenicah navaja bivši socialistični tajnik Bettino Craxi in ki zadevajo podkupnine v zvezi z gradnjo milanske podzemske železnice, ob tem pa tudi o odnosih med DSL in Montedisonom. Takoj po pogovo-
ru s Hrastovim tajnikom, se je tožilec Di Pietro vrnil v sodno palačo, kjer je dobro uro poročal šefu tožilstva Francescu Save-riu Borelliju. v
Occhetto, ki je po vrnitvi v Rim ocenil srečanje kot koristno in zelo pomembno, je bil zaslišan kot priča, kar dokazuje, da zaenkrat sodniki niso sprejeli nobenega ukrepa proti njemu.
Milanski sodnik za preliminarne preiskave Italo Ghitti pa je včeraj zaslišal bivšega predsednika Montedisona Maria Schimbemija, ki je v hišnem priporu. Zasliševanje je bilo kmalu prekinjeno in bo nadaljevalo v torek, ker je Schimberni prosil, da bi videl prej poročilo, ki omenja za 500 milijard lir »črnih sredstev«. (VT) Več na 3. strani
TRST / ZAKLJUČEK MEDNARODNE KONFERENCE
Evropska listina o prometnicah
TRST - V Trstu se je včeraj končala mednarodna Konferenca o prevozih v Sredozemlju, ki jo je organizirala italijanska vlada v sodelovanju z Evropsko skupnostjo. Ob koncu zasedanja so delegati soglasno odobrili deklaracijo o novi vseevropski politiki, ki naj teži k transnacionalnemu razvoju prometa. Listina nadalje govori o potrebi po bolj uravnovešenih odnosih posebno med železnico in cesto.
Na tržaški konferenci so sodelovale delegacije iz tridesetih držav Evropske skupnosti, srednje in vzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Včerajšnega zasedanja se je udeležil tudi italijanski minister za prevoze Raf-faele Costa, ki je bil med glavnimi pobudniki kon-
ference. Gost iz Rima je imel včeraj v Trstu več sestankov s predstavniki pristanišča, z voditelji državnih železnic ter s predstavniki sindikatov pristaniških delavcev.
V Trstu je tekla beseda o novem mednarodnem sporazumu o kombiniranih prevozih (AGCT), ki je stopil v veljavo 20. oktobra. V tem sporazumu je govor tudi o novi hitri železniški progi na relacijah Sever-Jug ter Vzhod-Zahod. Gre za načrt, ki med drugim neposredno zanima Furlanijo-Julijsko krajino, Trst in želez-niskee zveze s Slovenijo ter s podonavskim območjem.
Na sliki (Foto Križ-mančič/KROMA} slovenska delegacija.
Na 27. strani
Peterie
pisal
Andreotti
LJUBLJANA -Minister za zunanje zadeve RS Lojze Peterle je naslovil na italijanskega zunanjega ministra Beniaini-na Andreatto pismo, v katerem se mu zahvaljuje za zagotovilo, da si bo italijanska stran prizadevala, da v nezmanjšanem obsegu finančno podpre dejavnosti slovenske manjšine v Italiji.
Glede namere sveta RTVS, da preoblikuje programsko shemo TV Koper-Capodistria, pa minister Peterle izraža zagotovilo, da v Sloveniji ne bodo zmanjševali ravni pravic italijanski narodni skupnosti.
Pravni položaj italijanske narodne skupnosti v Sloveniji je zgleden tudi po evropskih merilih, kar cenijo drugod po Evropi, poudarja minister Peterle ter izraža upanje, da bo lahko v kratkem prišlo do uvedbe TV oddaj za slovensko manjšino v Italiji.
AVSTRIJA
Eksplozivna pisma so poslali neonacisti
DUNAJ - Teden dni po eksploziji prvega pisma v manjšinskem uredništvu ORF je ozadje serije krvavih bombnih atentatov v Avstriji razkrito. Atentate, pri katerih so bile ranjene štiri osebe, med njimi tudi dunajski župan Helmut Zilk, so izvedli avstrijski neonacisti. Avstrijskim varnostnim organom je s pomočjo prebivalstva in pozornosti čeških carinikov uspelo odkriti in aretirati dve osebi, po vsej verjetnosti celo glavna akterja atentatov. V teku pa je izsledovanje še tretjega domnevnega storilca. Oba aretirana pripadata de-snoekstremistični organizaciji VAPO. (I.L.)
Na 14. strani
Kamen: dokaz življenjskosti gospodarske dejavnosti
Sinoči so v prostorih SKD Igo Gmden v Nabrežini slovesno odprli razstavo kamnitih izdelkov obrtnikov in ustvarjalcev z naslovom Kamen... Raztava se uokvirja v niz prireditev, ki jih je nabrežin-sko društvo pripravilo za proslavitev 100-letnice rojstva domačega pesnika, na
njej pa sodeluje 16 razstavljalcev. Podobno razstavo je društvo priredilo pred približno letom dni, a sedanja je bogatejša: lep dokaz življenjskosti gospodarske dejavnosti, po kateri je Nabrežina znana daleč po svetu. (Foto S. Ferrari/KROMA) Na 6. strani
TRST / PUBLIKACIJA
Dijaki Prešerna o pravicah
TRST - Na liceju Franceta Prešerna so včeraj svojevrstno proslavili 45. dan Splošne deklaracije o pravicah človeka. Skupina dijakov je po obsežni raziskavi sama pripravila brošurico o pravicah človeka, otrok in žensk, in jo predstavila sošolcem. Skupine dijakov so med prvo in drugo učno uro- »obiskale« posamezne razrede in vrstnike seznanili s svojim delom ter jim izročili publikacijo. Dijaki so o pobudi spregovorili po Radiu Trst A, broSurico pa so izročili tudi podpredsedniku deželnega sveta Milošu Budinu. Na
srečanju z njim so iznesli tudi Zeljo: zaželeli so, da bi Dežela izdala tekst konvencije o pravicah otroka, in to v italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini.
»Brošura o deklaracijah in konvencijah OZN«, kot je uradni naslov dijaške publikacije, je sila zanimiv prispevek mladih ljudi o temeljnih človekovih vprašanjih, zato jo bomo v celoti objavili v naši jutrišnji številki.
Danes na slovenskih višjih šolah ne bo pouka. Dijaki se bodo udeležili protestne manifestacije po mestnih ulicah.
Na 4. in 5. strani
POLITIKA / PRIČAKOVANJE ZA DANAŠNJE ZASEDANJE »LUMBARDOV«
Pred kongresom Uge prevladujejo neznanke
Vojmir Tavčar
RIM - »Kongres Severne lige bo nedvomno potekal v zaskrbljenem in napetem vzdušju.« Tako ja poudarila vCeraj dopoldne ob predstavitvi svoje nove revije poslanka in voditeljica Ligine katoliške komisije Irene Pivetti. In prav napetost, zakr-bljenost pa tudi velika volja delegatov do razpravljanja in zahtev po pojasnilih so ena od redkih- gotovosti na predvečer kongresa Lige, ki se ho zaCel danes opoldne v Assagu pri Milanu. Na splošno prevladujejo neznanke, dvomi in dileme v gibanju, ki je morda po sili razmer zraslo prehitro in ki sedaj išCe svojo pot v zaostreni klimi poraza v Genovi in Benetkah in ob mučnem vtisu vpletenosti -Čeprav zelo marginalne - v podkupninsko afero.
Primer bivšega upravnega tajnika Alessan-dra Patellija, ki je bil aretiran in je sedaj na hišnem priporu zaradi kršitve zakona o finansiranju strank, je namreč med članstvo odjeknil z rušilno močjo granate. »Telefoni parlamentarnih skupin in sekcijskih sedežev so stalno brneli. Klicali so ljudje, ki so hoteli izraziti solidarnost, veliko pa je bilo tudi takih, ki so protestirali in zahtevali pojasnila,« je rekla Irene Pivetti, ki je bila vCeraj dopoldne ena od redkih dosegljivih parlamentarcev Lige. »Baza je zaprepadena, po-
Arhivska slika liderja Severne lige Umberta Bossija z bivšim strankinim blagajnikom Alessandrom Patellijem, ki je priznal, da je prejel 300 milijonov lir v brk zakonu o javnem finansiranju strank (telefoto AP)
nižana, jezna. V bistvu gre za problem devišt-va: nekaterih se ne prestopi, in konec,« je še podčrtala poslanka, ki je dodala, da vsi sicer podpirajo tajnika Umberta Bossija, medtem ko bivši upravitelj Pa-telli ne uživa velike solidarnosti.
In medtem ko sodniki raziskujejo Patel-lijevo pojasnjevanje (ki ga je osvojil tudi Bos-si), da je res prejel denar od Montedisona, vendar naj bi mu ga še isti dan ukradli neznanci, ki so vdrli v stari sedež Lige v Ul. Arbe
v Milanu, je nad »podkupninsko devištvo lumbardov« postavil velik vprašaj Pier Gian-ni Prosperini, bivši milanski občinski odbornik in bivši Član Lige. Prosperini je vCeraj izjavil, da je Liga neve-zala stike z Montediso-nom že leta 1991 in sicer s tedanjim drugim možem v stranki Giu-seppejem Leonijem. »Bil sem pristen na seji, na kateri je Leoni povedal, da je stopil v stik z Gardinijevimi predstavniki in zagotovo vem, da je do srečanja med Ligo in
Montedisonom prišlo leta 1992. Bossi je tedaj poslal Patellija, saj je bil skupno z Leonijem edini, ki mu je ob tako delikatni nalogi zaupal,« je zaostril napad Prosperini.
Liga preživlja izredno kočljivo fazo in ne samo zaradi podkupninske afere, v katero je vpletena, Čeprav zelo marginalno. Čuti se obkrožena, kot izhaja tudi iz sporočila parlamentarnih skupin, in se vprašuje, kako naprej. Iskati zavezništva, ali nadaljevati z dosedanjo izkušnjo samohodca na
italijanski politični sceni? Bombastična retorika, s katero so parlamentarci potrdili zaupanje tajniku (»Giussa-nov meC je še krepko v njegovih rokah...« piše v sporočilu, ki Bossija proglaša za »genialnega in neoporečnega liderja Lige«) ne prikriva zadrege. Prve odgovore bo najbrž dal šele danes Bossi s svojim poročilom. VCeraj je lider »lumbardov« molčal, iz izjav načelnika senatorske skupine Francesca Speronija, ki velja za enega od Bossijevih zvestih polkovnikov, pa bi morda lahko skle-pali, da Ligo mika soočenje z referendumskim lider jem Mariom Segnijem, pa tudi z založnikom Silviom Berlusconijem, ki je zaCel »tkati platno desno sredinskega kartela«. »HoCemo slišati Segnija in Berlusconija,« je izjavil vCeraj Speroni, Čeprav ni pokazal velike simpatije za nobenega od dveh. Bolj pragmatičen je bil ideolog Gianfranco Miglio, ki je ugotovil, da je »Berlusconijev program najbližji našemu«.
Liga pa ni edina, ki razmišlja o dialogu z »Njegovim oddajništ-vom«. Ce Segni poudarja, da je on lider kartela, ki je alternativa levici, Martinazzolijev sodelavec Rocco Butti-glione ponuja Berlusconiju jamstvo, da ne bo izpostavljen političnim maščevanjem, v zameno pa predlaga, naj se ne spušCa v politično areno.
GARANT ZA INFORMACIJO^}'
Zmanjšati
število
nelworkov
RIM - Treba je omejiti število vsedržavnih televizijskih netvrorkov. Rai in Fininvest bi se morali odpovedati vsaka eni mreži, ker »je bila krepko presežena meja dovoljenih koncentracij«. Tako je garant za založništvo in televizijo Giuseppe Santaniello agenciji Kronos antidpi-rat smernice svojega prispevka na vsedržavni konferenci o informiranju, ki jo bo prihodnji teden priredila y Rimu vlada.
Cilj konference, ki bo 16. in 17. decembra, je zbrati gradivo in mnenja glavnih državnih in zasebnih dejavnikov na področju informiranja. To gradivo pa naj bi bila osnova za reformiranje norm na področju javnega obveščanja, televizije in audiovizuelnih sredstev. K sodelovanju je bilo povabljenih okoli 50 protagonistov italijanskega sistema komuniciranja.
Poročilo garanta za založništvo in televizijo, ki mora bedeti nad spoštovanjem zakonskih določil, bo v tem okviru eno od najpomembnejših. In Santaniello je že nakazal teme, ki jih namerava obravnavati: koncentracija televizije, problem pravične porazdelitve reklame, pa tudi problem »videokracije«, ki bi lahko bil zelo nevaren, Ce bi sel v smer deformacije demokracije, ker bi lahko prispeval k manipuliranju z volilci. Tudi zato Santaniello v teh dneh preučuje televizijsko volilno kampanjo, ki jo je v Tarantu vodil
»telepridigar« in lastnik postaje At6 Giancarlo Ci-to, ki je bil med hrugiH1 izvoljen za župana apulj-skega mesta.
V okviru napetosti, ki jih je izzvala volilna kampanja, je Santaniello obravnaval tudi primer tržaškega Piccola in pojasnil svojo vlogo. Povedal je, da se je misovski pm slanec Maurizio Gasparn pritožil zaradi »neverjetne pristranskosti« tržaškega lista. Garant je pismo poslal odgovornemu uredniku Mariu Quaii, novinarjev odgovor s pojasnili pa posredoval poslancu Gaspar-riju. Santaniello je dodal, da ni slo za nobeno oporekanje tržaškemu dnevniku. saj je samo opozoril na protest misovskega parlamentarca, medtem ko bi oporekanje zahtevalo tudi navedbo morebitnih prekrškov in predvidenih sankcij.
Uvod v teden, ki bo posvečen vprašanjem informiranja, je bil seminar na to temo, ki sta ga priredili parlamentarni skupini Krščanske demokracije. Na tem simpoziju je prišlo do izraza naraščajoče razhajanje med upravnim svetom Rai in vlado o povišku naročnine. Vlada govori o 4 odstotkih, predsednik Rai Claudio Dematte pa zahteva vsaj 15 odstotkov. »Brez tega poviška bo Rai obsojena na bankrot,« je dejal De-mattd, ki je vidno razburjen zapustil seminar in namignil na možnost odstopa, Ce vlada ne bo zadostila zahtevam upravnega sveta. (VT)
NOVICE
RIM / 30.000 KOVINARJEV PROTESTIRALO
Zavzemanja za povratek v Italijo Silvie Baraldini
RIM - V naslednjih dneh se bosta v Washingtonu sestali odgovorna za kazenski resor pri italijanskem pravosodnem ministrstvu Liliana Ferraro in Joanne Harris, ki na pristojnem ministrstvu ZDA opravlja podobno funkcijo, da bi razpravljali o primeru Silvie Baraldini. Za srečanje sta se dogovorila aprila letos pravosodna ministra Janet Re-no in Giovanni Conso. Jutri pa bo Silvia Baraldini v zaporu Marianna v Floridi, kjer je zaprta že 12. leto, praznovala svoj 46. rojstni dan. Ob tej priložnosti in pa predvsem zato, da bi ponovno priklical pozornost javnosti, se je Vzdržavni odbor za solidarnost s Silvio Baraldini odločil za vrsto pobud. Jutri zjutraj bo protestni sit-in pred veleposlaništvom ZDA v Rimu, popoldne bodo slični protesti pred konzulati ZDA v Milanu, Firencah in Neaplju, medtem ko se bodo solidarnostne pobude zvrstile še v 17 drugih mestih.
Združenje založnikov o bilanci dnevnikov
RIM - V sredo, 15. t.m. bo Združenje italijanskih založnikov FIEG predstavilo dve raziskavi o stanju dnevnega tiska. Kot sporoča v posebni noti, bodo dali v javnost rezultate raziskave o bilancah založniških podjetij, ki izdajajo dnevnike. Raziskavo, iz katere je razvidno finančno stanje dnevnega tiska v obdonju 190-92, je po nalogu Fiega izvedla specializiranega podjetja Deloitte in Touche. Druga raziskava, ki jo je pripravil študijski urad Fiega, pa se nanaša na gospodarsko-pro-duktivni razvoj tiska v Italiji v istem triletnem obdobju.
»Brez krepke industrije se država ne more razvijati«
RIM - »Ce se po današnji stavki stanje ne bo spremenilo, se bomo januarja vrnili na ulice s splošno stavko vseh delavcev kovinarske stroke.« To je bil opomin, ki ga je z odra na Trgu Svetih apostolov v Rimu tajnik sindikata delavcev kovinarske stroke Fiom Fausto Vigevani naslovil vladi, državni in zasebnim industrijcem.
Delavci v plavih kombinezonih so se vrnili na ulice po skoraj dveh letih, da bi z množično manifestacijo protestirali zoper krizo, predvsem pa proti klestenju delovnih mest. Na pobudo treh sindikatov kovinarske stroke Fiom, Film in Uilm se je vCeraj zbralo v Rimu okoli 30 tisoč delavcev državnih in zaseb-
nih industrij v krizi v predstavništvu delavcev vseh italijanskih dežel, še zlasti pa tistih, kjer je kriza najhujša. Z gesli, transparenti in z govorom Fausta Vigevinija so delavci rekli odločen Ne tako načrtu za restruktu-racijo Fiata kot načrtu za preustroj Olivettija in za klešCenje državne industrije. Kot sredstvo za preseganje krize so nakazali solidarnostne pogodbe in opozorili na prijeme nemškega koncerna Volkwagen, obenem pa zahtevali od vlade primerno industrijsko politiko in obrambo delovnih mest. Predvsem pa vsem dejavnikom naslovili jasno opozorilo:	brez
krepke industrije sodobna država ne more rasti in se razvijah. (VT)
Novi rimski župan Francesca Rutelli se se včeraj pogovarjal s stavkajočimi kovinarji (AP)
ITALIJA / TAJNIK DSL OCCHETTO NEPRIČAKOVANO PRED SODNIKI
NOVICE
Nenaden obisk
^Voditelj DSL je zanikal vsakršno vpletenost v podkupninski sistem Živčna reakcija denarnega trga in ošibitev lire v odnosu do marke
RIM - Po govoricah aomnevnih jamstveni obvestilih in po novical so prihajale iz milansl; sodne dvorane na proc< su zoper poslovneža Se 8la Cusanija, je tajnih DS Achilie Occhetto nehal odlaganjem in sklenil, d spontano priča pred m banskimi sodniki, ki raz skujejo podkupninsk atere. Včeraj dopoldne ; sedel na letalo za Milar ]er se je dobri dve uri z< 2al na pogovoru s toži oema Gherardom Colon bom in Antoniom Di Pii bom.
, Kot že pred časom so-j balističnemu tajniku Bet-j .bnu Craxiju je tudi Oc-ohettu uspelo prelisičiti I novinarje. Z milanskima ožilcem se je namreč I srečal v kasarni finančne straže, daleč od obljudenih hodnikov milanskega tožilstva, kjer so tenko-slušni novinarji stalno na Preži. In kaže, da je za ta Occhettov sklep vedel le omejeni krog najožjih tajnikov sodelavcev, saj je ob uradnem sporočilu DSL od srečanju Occhet-j . Pietro- Colombo, velika večina hrastovih poslancev dobesedno »padla z nebes«.
Po novicah, ki so pro-nicnile skozi zid uradne molčečnosti, je do kasarne finančne straže Oc-chetta pospremil odvetnik Guido Calvi, ki pa ni prisostvoval pogovoru, kor sta tožilca zaslišala Jajnika DSL kot »osebo, ki je seznanjena z dogodki« in torej kot pričo. To dej-stvo pa je dokaz, da zaenkrat tožilstvo Occhet-tn ni naslovilo nobenega »poziva, naj se javi«, kot Se po novem imenuje nekdanje jamstveno obve-
stilo. Kaže, da je tajnik DSL odgovarjal predvsem na vprašanja, ki zadevajo Hrast in še prej KPI in ki jih je v svojih spomenicah navedel socialistični tajnik Craxi. Se zlasti naj bi bil govor o podkupninah v zvezi z gradnjo milanske podzemne želenzni-ce. Morda pa - milanski sodni kronisti na to prisegajo tudi glede na dolžino zasliševanja - je bil govor todi o odnosih med DSL in Montedisonom ter o srečanjih med Occhettom in Gardinijem. O teh je v sodni dvorani na procesu Cusani govoril bivši upravitelj kemijskega koncerna Carlo Sama, ki je sicer dodal, da je bila predmet pogovora prihodnost kemijske industrije in ne problem finansiranja politike.
Occhettovo pričevanje je trajalo okoli dve uri, kot izhaja tudi iz uradnega sporočila DSL. »Achille Occhetto se je sreCal s sodnikoma Antonio Di Pietrom in Gheradom Co-lombom, da bi potrdil popolno zaupanje in podporo DSL zavzemanju sodstva v prid zakonitosti,« je z ne povsem srečno roko zapisal tiskovni urad Hrasta in dodal, da je tajnik »ob tej priložnosti, tudi glede na novice zadnjih dni, hotel dati sodnikom kot priča vse potrebne precizacije, ki težijo k izključitvi DS1 iz podkupninske afere«.
Nekaj malega je Achille Occhetto dodal po vrnitvi v Rim. »Slo je za zelo prisrčno srečanje, na katerem smo povedali resnico o stvareh, ki so prišle na
dan v teh dneh. Slo je za pomeben, koristen in pozitiven pogovor,« je rekel tajnik Hrasta in dodal, da je tožilcem v bistvu povedal to, kar je veCer prej izavil na oddaji »Rosso e nero«.
Novica o srečanju med Occhettom in milanskima tožilcema je iznenadila poslance Hrasta, vendar jih ni vznemirila. Vsi so reagirali umirjeno in sproščeno, ko so jim novinarji pokazali sporočilo tiskovnega urada DSL. »Ce nas klerikalno-faši-stiCna fronta misli napadati s tem, nima nabitega orožja,« je dejal načelnik skupine Massimo Dilema, ki je dodal, da stranka ni vpletena v podkupninsko afero. »Ce si Occhetto zasluži, da ga oskubijo, naj ga kar. Vendar ne
verjamem. Zaupamo sodnikom, smo pa tudi zelo mirno,« se je pošalil poslanec Lettieri. Sicer pa tudi poslancem drugih strank ni bilo mogoče izvleci, kaj veC, razen honije nad neposrečenim začetnim stavkom hrastovega tidskovnega sporočila.
Na govorice o domnevni vpletenosti tajnika DSL v podkupninsko afero pa je bolj živCno reagiral de-nanrni trg. Lira se je odbila v odnosu do marke in evropskih valut in tudi italijanske državne zadolžnice so izgubile na vrednosti. Po svoje dokaz o stabilizacijski vlogi, ki jo trg pripisuje DSL 'še zlasti po tem, ko je tudi Confindustria umaknila veto na levo reformistično vlado.
Vojmir TavCar
NOVA SPOMENICA BIVŠEGA UDERJA ITALIJANSKIH SOCIALISTOV
Craxi zopet polemičen
RIM - Bivši socialistični tajnik Bettino Craxi noče s politične scene. In po nekajdnevnem molku se je spet oglasil s tem, da je objavil drugo spomenico, ki jo je pred Časom izrodi milanskim sodnikom, ki raziskujejo podkupninsko afero. Objavo je utemeljeval z napadom na milansko tožilstvo, Ceš da ne spoštuje dolžnostne zaupnosti in dovoli pronicanje delov pričevanja na Časopise.
Tudi drugi Craxijev dokument ne vsebuje posebnih novosti v primerjavi s tem, kar je bivši socialistični tajnik že izjavil v parlamentu in na novinarskih konferencah. Dve sta glavni tarči Craxijevega pričevanja: gospodarstveniki in KPI-DSL. O gospodar-
skih krogih, »tako zasebnih kot javnih« Craxi trdi, da so se »povsem zavedali finančnih potreb politične oblasti« in dodaja, da je »bila stranka le zadnji člen v verigi vplivanja gospodarstva na odločitve politike«. Glede socialistične stranke pa Craxi spet zvrača vso krivdo na ramena pokojnega upravnega tajnika PSI Vincenza Balzama, pa tudi na njegove gospodarske sogovornike. »Če se je inž. De Benedetti srečeval z Balzamom, mislim, da nista kramljala o bodočnosti pisalnega stroja, pa tudi inž. Romiti se najbrž ni srečeval z Balzamom, da bi izmenjal mnenja z bivšim ministrom za prevoze.« Craxi je priznal, da je tudi osebno poznal vo-
dilne italijanske podjetnike in me-nažerje, toda upravnemu tajniku Balzamu je pripisal »avtonomijo iniciative« za zbiranje sredstev za PSI, ob tem pa tudi podčrtal, »nekontrolirano podjetnost« nekaterih sodelavcev upravnega tajništva stranke.
Se ostrejši je bil Craxi do KPI-DSL. Največjo opozicijsko stranko obtožuje, da se je (ne edina, vendar v najveCji meri) napajala s posebno podkupnino- zakupini in podzakupi javni del, ki so bili priznani zadrugam. »Tudi mafija noče vselej denarja, paC pa ima rajši podzakupe,« je zapisal Craxi in ponovil obtožbe, da se je KPI finansirala tudi prek trgovine z nekdanjo Vzodno Evropo. (VT)
Ponatis deželne publikacije »Na strani občana« tudi v slovenščini
TBST - Predsedstvo deželne skupščine Furlanije - Julijske krajine je sprejelo na zadnji seji sklep, ki pooblašča Urad za zakonodajne študije, da vnovič natiska dovoljšnje število izvodov publikacije z naslovom »Na strani občana« (»Dalla parte del cittadino«), S to publikacijo želi deželna uprava seznaniti širšo javnost s tem, kakšne pravice imajo občani in kakšne dolžnosti imajo nasproti njim javni uradi. Publikacija je namreč že posla, a povpraševanje po njej je še zelo veliko.
Tu velja izrecno poudariti, da bodo gotovo število izvodov tokrat natiskali tudi v slovenskem jeziku.
Podpisan sporazum o prispevkih italijanski manjšini v Istri
RIM - Predstavnika zunanjega ministrstva in Ljudske univerze v Trstu sta podpisala sporazum o sprostitvi tretje tranše finančnih sredstev v korist italijanske narodnostne skupnosti v Istri in na Reki, ki jih predvidevajo zakonski »predpisi za razvoj dejavnosti in mednarodne kooperacije« v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Gre za 4 milijarde lir, ki jih bodo uporabili za restavriranje in siceršnja zidarska dela na poslopjih, kjer so sedeži Skupnosti Italijanov, za zagon tiskovne agencije Aia v Kopru, za delovanje Centra za obdelavo podatkov (Cipo), ki ga je ustanovila Unija Italijanov, za namestitev alarmnih naprav na poslopju, kjer ima sedež rovinjski Center za zgodovinske raziskave, za okrepitev jamstvenega sklada, za pospešitev kulturnega udejstvovanja in tako naprej.
Tombesi: Ovrednotiti mednarodno vlogo tržaškega pristanišča
TRST - Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi je posredoval pri predlagateljih zakona o reformi pristanišč z zahtevo, da se ustrezno ovrednoti mednarodna vloga tržaške luke, kakor jo potrjujejo Mirovna pogodba iz leta 1947 in poznejši sporazumi, ki jih je podpisala rimska vlada, vključno z Londonsko spomenico iz leta 1954. Italija se je izrecno obvezala, da bo jamčila za svoboden promet v tržaški prosti luki in tega se mora držati še naprej - Osimskim sporazumom navkljub. V nasprotnem primeru bi kršila mednarodne dogovore in hudo prizadela konkurenčnost tržaškega pristanišča.
____POLITIKA / PO RIMSKI RAZSODBI O TRŽAŠKIH POKRAJINSKIH VOLITVAH_
Nesmiselna ponovitev
Vsi se strinjajo, naj vlada in parlament skličeta volitve z novimi simboli in novimi kandidati
TRST - Volitve morajo biti, a z ^ovimi simboli in z novimi kandidatnimi listami. To je soglasno duienje vseh političnih strank, po-fsm ko je državni svet razveljavil junijske pokrajinske volitve in °dredil njihovo ponovitev. V šestih mesecih (pokrajinske volitve so bile junija) se je namreč politič-Ui položaj na Tržaškem bistveno spremenil, tako da bi bila ponovitev volitev popolnoma nesmiselna 111 bi pomenila le nepotrebno trošenje javnega denarja.
Postopek za sklicanje novih vo-titev pa ni tako preprost. Vlada in Parlament bi morala namreč ”de tacto“ razveljaviti razsodbo naj-višjega upravnega telesa; Ce obstaja soglasna politična volja za ta korak, pa so ovire le teoretične. Kakorkoli že, za sklicanje novih volitev je v vsakem primeru nujno Potreben državni zakon, naj ga odobri parlament ali vlada s posebnim odlokom. Glede na politič-Ue razmere v državi (parlament je
tik pred razpustom) bo o tem sklepu najbrž odločal ministrski svet.
Da bi bila ponovitev pokrajinskih volitev nesmiselna in nepotrebna, menita tudi Ivan Peterlin in Nives Košuta. Prvi je bil junija predsedniški kandidat stranke Slovenske skupnosti, ki ni zbrala dovolj glasov za svetovalski mandat, Košutova, ki pripada Demokratični stranki levice, pa je bila (čeprav za kratek Časa) edina Slovenka v pokrajinski skupščini. Peterlin je v prvi vrsti zadovoljen, da je dokončno padla uprava predsednika Sardosa Albertinija, ki je bila izvoljena z minimalno razliko glasov in ki je bila poleg tega še Slovencem zelo nenaklonjena. Nekdanji kandidat SSk upa, da bo spričo spremenjenega političnega položaja na pokrajinski ravni v Rimu vendarle prevladala zdrava pamet in da bo tudi prefekt naredil svojo dolžnost in sklical nove volitve.
To je tudi stališče Košutove, ki pričakuje enoten pritisk vseh
tržaških strank na Rim, da sklice nove volitve. Od junija do danes se je v Trstu marsikaj zgodilo in spremenilo. Poglejmo samo Krščansko demokracijo, ki se je pred občinskimi volitvami razklala na dva dela. Uradna stranka se je vključila v napredni tabor, ki je za župana izvolil Riccarda Illyja, njene desničarske in nacionalistično obarvane struje pa so podprle Giulia Staffierija.
Razkol v KD pa ni edina sprememba v tržaški politiki. Nekatere stranke (od manjših laičnih sil do socialistov) so ob nedavnih občinskih volitvah pravzaprav izginile. Lista za Trst se je povezala z neo-fašisti in z gibanjem upokojencev, Slovenska skupnost pa je s svojimi kandidati pristopila k Zavezništvu za Trst. Da ne govorimo o Severni ligi, ki je še pred pokrajinskimi volitvami izključila svojega predsedniškega kandidata, slednji je bil kljub temu izvoljen v pokrajinski svet ter je na prvi seji odstopil.
Nives Košuta (levo) in Ivan Peterlin nasprotujeta ponovitvi pokrajinskih volitev

PREDSEDNIK FIN1NVESJA SNUJE NOVO CENTRISTIČNO FORMACIJO
Berlusconi razpreda svojo mrežo tudi v FJk
Doslej pa je, kaže, vse ostalo pri osebnih pogovorih
Rudi Pavšič
VIDEM - V teh dneh se veliko piše in govori o možnosti, da bi televizijski mogotec Silvio Berlusconi neposredno stopil na politično sceno in ustanovil novi center. Težko je povedati, koliko resnice je v teh izjavah, saj tudi sam Berlusconi ni bil doslej dovolj jasen.
Bolj zgovoren je vsekakor njegov »uslužbenec« Vittorio Sgarbi, ki napoveduje navezo Ber-lusconi-Sgarbi. Poznavajoč osebo, lahko rečemo, da ni najbolj verodostojna. Sgarbi v svojih televizijskih pogovorih in v samem intervjuju za tednik »Espresso« med parlamentarci, ki bi mu sledili v tej politični avanturi, omenja tudi furlansko parlamentarko PSI Roberto Bredo. Slednja na vprašanje, koliko so resnične Sgarbije-ve besede, zatrjuje, da gre za fantazije slavnega umetnostnega kritika, s katerim se o teh vprašanjih ni nikoli pogovarjala. Breda dodaja, da Italija potrebuje nekakšen center, ki bi del državljanov«šeitil« pred moCno prevlado levice in desnice. Sama pa ni pripravljena stopiti v politični boj ali bolj enostavno povedano po za-padu mandata bo zapustila aktivno politiko.
Med vidnimi osebnostmi, ki jih Časopisi omenjajo kot nosilne stebre Berlusconijeve stranke v naši deželi, je tudi predsednik furlanskih industrij cev Carlo Melzi. Le-ta, podobno kot Breda, zavrača te tr-
Silvio Berlusconi (telefoto AP)
ditve in ugotavlja, da dokler bo na Čelu Zveze industrijcev, se ne bo aktivno ukvarjal s politiko. Melzi sicer priznava, da je doslej volil za Krščansko demokracijo in da danes, po razkolu v KD, čuti potrebo po takšnem političnem subjektu, ki bi ustrezal zmernim, cen-trističnirn težnjam. Predsednik industrijcev dodaja, da se je z nekateri-
mi Berlusconijevimi predstavniki res srečal, vse pa je ostalo le na nivoju pogovora.
Ce Melzi načelno odklanja politično sodelovanje z Berlusconijem, drugi predstavniki videmske Zveze industrijcev pa se mu nasmihajo. To je primer podpredsednika zveze Franca Fontaninija, lastnika jeklarne, ki bi bil pri-
pravljen stopiti na voz Fininvesta. Sicer tudi v gospodarskem svetu niso vsi navdušeni nad takšno rešitvijo. Adriano Luci, predsednik mladih industrijcev, denimo, je pokazal pripravljenost, da bi na prihodnjih parlamentarnih volitvah nastopil za napredno-le-vičarski kartel, podobno kot je to storila Salomonova v Benetkah, ki je podprla kandidaturo župana Cacciarija.
Iz informacij, ki smo jih dobili, lahko rečemo, da že nekaj časa vidni predstavniki Fininvesta pletejo mrežo tudi v naši deželi. VeC je bilo srečanj in stikov s posamezniki, da bi preverili pripravljenost k sodelovanju. Ključni človek teh pogovorov naj bi bil Enzo Tornelli, zastopnik Fininvesta v Trstu. Okoli njega naj bi sestavil ekipo sodelavcev, ki imajo nalogo zbirati vojake za Čete »Njegovega oddaj-ništva«.
Med možnimi pripadniki gibanja »Forza Ita-lia« naj bi bili tudi nekateri slovenski predstavniki iz Benečije. Resnici na ljubo moramo reci, da te vesti nismo preverili z zainteresbanimi, tako da je stvar ovita še v precejšnjo negotovost.
Porast
izvoza
iz
Furlanije
VIDEM - V letu 1993 je prodaja furlanskih izdelkov v tujino narasla za 23 odstotkov.Podatek je objavil Furlanski center za trgovino s tujino (Cefce), ki deluje v okviru Videmske trgovinske zbornice. Porastu izvoza je prav gotovo botrovala devalvacija- lire. Najvecji
porast je zabeležil lesni sektor (86 milijard lir izvoza vec kot lani), poleg tega pa Se mehanska in tekstilna industrija. Po predvidevanjih Cefce pa so tudi perspektive dobre tudi za prihodnje leto, ko naj bi beležili porast celotne industrijske proizvodnje.
Kras:
sklep
Dežele
kmalu
nared
TRST - Sredi prihodnjega tedna bo končno vse nared za podpis programskega sporazuma med Občino in Pokrajino Trst, Deželo in Kraško gorsko skupnostjo o izvajanju izrednih ukrepov za družbeno-gospodar-ski razvoj tržaškega Krasa v smislu deželnega zakona št. 16 iz lanskega leta, ki predvideva v ta namen 15 milijard lir, uporabnih v desetletju 1992-2002. To nam je povedal funkcionar deželne uprave s pojasnilom, da je novo besedilo ustreznega sklepa že sestavljeno (v njem je bilo treba zamenjati ime bivšega odbornika Daria Ter-sarja z zdajšnjim odbornikom za finance in načrtovanje Pie-trom Arduinijem) in ga bodo pojutrišnjem izročili v pretres deželnemu odboru. Do tega je prišlo, kot je znano, le nekaj dni potem, ko je izredni komisar Tržaške občine Francesco Larosa odobril sklep, ki pooblašča novega župana, da podpise programski sporazum. Na ta sklep je bilo treba dolgo čakati, ker ga je prejšnji župan Giu-lio Staffieri bojkotiral, pač v skladu s svojo sistematično diskriminacijsko politiko do tistega dela občine, ki ga naseljujejo tudi Slovenci.
H PROTEST / VISJESOLCfl?
Danes dijaška manifestacija vTrstu
TRST - Slovenski in italijanski dijaki bodo danes manifestirali po tržaških ulicah proti zadnjima spornima odlokoma ministrice za Šolstvo jervolinove, ki po njihovem mnenju spodkopata temelje enakopravni Soli. Slovenski višjeSolci so se zbrali včeraj na zborovanjih, na katerih so jih njihovi predstavniki v dijaškem odboru seznanili z razlogi, ki so že pred tedni privedli do protestnih akcij po Italiji. Po skupščinah so nam poslali stališče,ki so ga zavzeli ob današnji stavki, in poziv za udeležbo na manifestaciji, ki se bo začela ob 9. uri na Goldonijevem trgu.
»POZOR! POZOR!«
Od septembra do danes, od severa do juga, se v Italiji širi protest proti odloku »Jer-volino«... proti odloku 228...«
S temi besedami dijaški odbor poziva slovenske dijake k udeležbi manifestacije v soboto, 11. decembra.
Šolstvo je po našem
Zavod, ki bi na primer bil »sponsoriziran« od uspešnega in premožnega podjetnika, bi gotovo bil na višji kvalitetni ravni (z boljšimi in višje plačanimi profesorji, to je z višjimi stroški in torej večjim bremenom za družine), kot zavod, ki se opira le na pomoč državnih ustanov (npr. Dežele). Iz tega je razvidno, da
mnenju ena najpo- "^bodo razlike v izo-membnejših institucij braževanju med veliki-
v demokratični državi, ki je ne bi smeli penali-zirati in odvreči »komercializaciji«. Ni naloga te ustanove, da bi državo reševala iz krize, vsaj ne pod takimi pogoji.
Sama ministrica Jer-volino je na tiskovni konferenci izjavila, da mora šola pripomoči pri socio-ekonomski rasti države in sicer tako, da bodo državni prispevki posameznim zavodom okrnjeni in bodo morali ti preskrbeti .dodatne finance. Višanje obveznih šolskih davkov in iskanje zunanjih »sponzorjev« bi privedlo do vse večjih razlik med revnejšimi in bogatejšimi, skratka do institucionaliziranega klasizma.
mi industrijskimi in ekonomskimi centri ter revnejšimi predeli države, med središčem in periferijo vse večje.
Čeprav ni zavest problema med slovenskimi šolniki in dijaki še dozorela, se naših zavodov naCrt še posebno tiče. Katera izmed zamejskih krovnih organizacij in tvrdk bi si v kriznem obdobju prevzela še dodatno breme delnega finansiranja naših zavodov? Zdi se nam nujno, da nas pri tem našem protestu podprejo vse napreduje in demokratične sile, zato vabimo/da se udeležijo manifestacije poleg dijakov tudi profesorji in ravnatelji.
Dijaški odbor
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dmžba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst
Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 im. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
' Cena: 1.300 LIT-50 SIT Naročnina za Italijo: lema 315.000 LIT za leto 1993 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTREEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
DANES
MONTESHELL / CGIL CISL IN UIL PISALI MINISTRU ZA DELO GIUGNIJU
Oddaja Canale 5 o naši deželi
Delavcem se lahko podaljša izredna dopolnilna blagajna
\/ torek srečanje med družbo, sindikati in deželno upravo
VIDEM - Oddaja »Ciao Italia«, ki jo vsako soboto med 10.15 in 11.45 pošilja v eter TV postaja Canale 5, bo danes v celoti posvečena Furlaniji - Julijski krajini. Poseben poudarek bo na kmetijski dejavnosti, govor pa bo tudi o njenih' kulturnih, etničnih, gastronomskih in turističnih posebnostih. O kmetijskem pridelku bo v oddaji, ki jo vodi Patri-zio Baroni, spregovoril deželni odbornik za kmetijstvo D’Orlandi. Posebno zanimivi bodo posnetki s helikopterja, prikazani pa bodo tudi prošutarne v San Danie-leju, sirarne in bazeni za gojenje postrvi, govor pa bo tudi o čebelarstvu ter o ljudskih tradicijah dežele.
TRST - Delavci bivše žaveljske rafinerije Aquila morda le ne bodo ostali na cesti. Tržaška pokrajinska vodstva sindikatov Cgil, Cisl in Uil so se namreč pisno obrnila na ministra za delo Gina Giugnija s prošnjo, naj bi se zavzel za podaljšanje izredne dopolnilne blagajne, ki bi morala dokončno zapasti v torek, 21. decembra, s Čimer bi ostalo delavstvo brez zaposlitve. Podaljšanje je v resnici mogoče in sicer na podlagi novega zakonskega odloka št. 478, ki ga je izdal ministrski svet 26. novembra letos. Sindikalisti so zaprosili ministra tudi za Čimprejšnji sestanek, da bi ga lahko neposredno seznanili s kočljivim problemom, ki se je pojavil v trenutku, ko je deželna vlada Furlanije-Julijske krajine nedavno tega soglasno zavrnila naCrt družbe Monteshell o izgradnji podzemnega skladišča za utekočinjeni propan in butan na območju nekdanje naftne Čistilnice.
Pobuda sindikatov je imela že
ugoden učinek: pooblaščeni upravitelj Monteshella inž. Melacini je izrazil predsedniku deželnega odbora Fontaniniju pripravljenost, da s pristojnimi deželnimi dejavniki preučijo žgoCe vprašanje in poskusijo preprečiti odpust prizadetih delavcev. Melacini je to sporočil tudi ministrstvu za okolje in seveda sindikatom. Ne samo, dialog v boje, torej med družbo, Deželo in sindikalisti se bo nadaljeval že v torek, 14. decembra, dan poprej pa se bodo delavci zbrali na skupščini v prostorih pokrajinskega vodstva Cisl.
Če se le-tem mudi, pa je le malo na boljšem delovna sila škedenjske železarne AFS. Njena usoda bi morala biti znana v petek, 17. decembra, ko naj bi rimska vlada izrekla dokončno mnenje oziroma pojasnila, ali namerava pod pritiskom Evropske skupnosti, ki zahteva okrnitev jeklarske proizvodnje, prizadeti tudi bžaški obrat, čeprav deluje v vseh pogledih docela v skla-
du z usbeznimi določili ES. Kovinarski sindikati iz sklopa Cgil, Cisl in Uil zahtevajo od minisbstva za indusbijo seveda povoljno mnenje in to čimprej, drugače bi se utegnil kdo izmed kupcev AFS kaj kmalu premisliti. Tajništva Fiom, Fim in Uilm pripravljajo vrsto pobud v podkrepitev te zahteve, orisali pa jih bodo na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali za pojubišnjem, 13. decembra, ob 10. mi v prostorih tovarniške menze.
Za preživetje se borijo, kot je znano, tudi delavci Tržaškega arzenala sv. Marka: od skupnega števila 440 jih je v dopolnilni blagajni kar 180, Ce pa bo holding Fincan-tieri uresničil svojo namero o likvidaciji obrata, bodo v to blagajno vpisali vso delovno silo ozboma jo premestili v tržiško ladjedelnico. Možnost tega dokazuje po mnenju sindikalistov že okoliščina, da jih vabi Fincantieri v sredo, 15. decembra, na sestanek v prostorih In-tersinda. (dg)
TRST
Sobota, 11. decembra 1993
ŠOLSTVO / NA LICEJU PREŠEREN
Dijaki govorili dijakom o človekovih pravicah
Pobuda ob 45. dnevu Deklaracije o pravicah človeka
Velik plakat s plame-0ln in lovorovim ven-Cern. )e včeraj na vhodnih Vratih liceja Prešeren opo-^'al na 45. dan Splošne eklaracije o pravicah °veka. »Dan človekovih Pravic« je monopoliziral Prvi dve učni uri na klatenem in znanstvenem rceju, protagonisti te mo-^opolizacije pa so bili rjaki sami: v skupinah P° tri so od razreda do razreda predocili sosol-earn pomen Deklaracije, jrrn izročili brošuro na to arn°’ ki so jo sami pripra-.	’ izzvali nekaj vprašanj
ln Prisluhnili njihovim brnenjem.
Z včerajšnjimi predsta-V!tvami brošure po razre-arh je kakih 20 dijakov kronalo nekajtedensko pripravljalno delo. Na pobudo ravnatelja Sama
Marjan Kemperle
Pahorja so zaceli dijaki zbirati gradivo o OZN, o Deklaraciji o pravicah človeka, o konvenciji o pravicah otrok, o pravicah žensk, o delovanju Amne-sty International in o Dnevu opismenjevanja. Iz obsežne dokumentacije so izluščili bistvene točke in jih združili v brošuro, ki so jo sicer pripravili na vrat na nos, a je vsekakor vreden pokazatelj njihovega zavzetega dela.
■ Včeraj dopoldne smo pospremili dijaško skupino (sestavljali so jo An-drejka Starec, 1. B razred, Mojca Kalc, 2. C in Ivo Kerže, 4. C) med njenim predstavitvenim popotovanjem od razreda do razreda. Profesorji in dijaki
so hib seveda že predhodno obveščeni o prihodu; pričakovali so ga in pazljivo prisluhnili. Potem ko je Ivo obrazložil, kako je prišlo do pobude, sta Mojca ali Andrejka prebrali spremno besedo k brošuri, ki so jo nato izročili dijaškim predstavnikom v posameznem razredu. V nekaterih razredih se je razpredla krajša razprava, ki so jo spodbudili sami profesorji. Ali je taka deklaracija uresničljiva, ali pa bo ostala utopija, verbalna vaja, se je glasilo osrednje vprašanje. Težko jo bo uresničiti, morda nemogoče, saj raja, ki ga nakazuje Deklaracija v svojih načelih, na zemlji nikoli
ne bo, se je glasil odgovor, a vsekakor ima smisel boriti se za ideale, ki so Deklaracijo navdihnili.
Včerajšnja predstavitev dijaške brošure je predstavljala za dijake liceja Prešeren lep obveščevalni in spodbujevalni moment, ki je bil toliko bolj pomemben, ker so ga sami pripravili. Sarfti organizatorji so na poznejšem srečanju s podpredsednikom deželnega sveta Budinom dokaj samokritično ugotovili, da ni bilo vse tako, kot bi si želeli (premalo Časa na razpolago, mnogo gradiva), »akcija« pa gotovo predstavlja novost, ki jo gre pohvaliti, in - če bo mo-.goče - tudi razširiti na druga področja, da ne bi ostala muha enodnevnica.
ŠOLSTVO / DIJAKI NA DEŽELI
Budinu peticija o zaščiti otrok
Podpredsednik Dežele sprejel dijake
[-ŠOLSTVO / UTRINKI OB AKCIJI »ČLOVEKOVE PRAVICE«h
Mnenja dijakov o predstavitvi brošure: »Zanimiva novost, pohvala sošolcem!«
^Janstveni licej včeraj: dijaki »predavajo« dijakom (f. KROMA)
Po včerajšnji predstavitvi raziskave o Človekovih pravicah na bceju Prešeren smo zbrali nekaj mnenj dijakov o pobudi. Takole so povedali:
Ginevra Kocjan (organizatorka iz 2. ki. hceja): »Vse smo pripravib sami; učno osebje nam ni pri tem nic pomagalo. Upam da smo se izkazab in da smo dru-gun dijakom in profesorjem predstaviti verodostojno sliko o vprašanju človekovih pravic.«
' Ivo Kerže (organizator, 4. C zn. licej); »Največje težav nam je povzročalo pomanjkanje Časa. Gradiva je bilo mnogo, treba ga je bilo primemo izluščiti. Sprva smo imelii nekaj organizacijskih težav, zatem pa je delo vendarle steklo.«
Marinka KodriC (2. A zn. licej): »Raziskava se mi je zdela v redu. Dijaki so se precej poglobili v oris OZN, Amnesty International in posameznih deklaracij.«
Podpredsednik deželnega sveta Budin z dijaki liceja France Prešeren (foto KROMA)
Dijaki liceja Prešeren, ki so vCeraj na Soli »predavali« sošolcem ob svetovnem dnevu Deklaracije o pravicah človeka, so se opoldne v deželni palači srečali s podpredsednikom deželnega sveta Milošem Budinom. Visokega političnega predstavnika so seznanili s svojo raziskavo in mu tudi izročili izvod brošure, ki so jo natisnili ob tej priložnosti, iznesli pa so mu tudi dve želji: prošnjo, da bi deželni svet natisnil (v italijanščini, slovenščini, furlanšCini in nemščini) in razdelil .po šolah tekst konvencije o otrokovih pravicah, in peticijo z željo, da bi deželni svet odobril zakone, ki bi ščitili otrokove pravice.
Budin je bil vesel njihovega prihoda. Poudaril je, da pravilnik deželnega sveta nudi šolam možnost, da se v živo seznanijo z delovanjem institucij in ustanov, a da slovenske šole premalo izkoriščajo to možnost. O brošuri je povedal, da je sad in zasluga osebnih intelektualnih zanimanj dijakov in ravnatelja, in da je gotovo koristna. Dijake je seznanil s sklepom predsedstva deželnega sveta, da natisne v slovenščini publikacijo »Dalla parte del cittadino«, izrekel pa je tudi mnenje, da bi bilo koristno natisniti tudi konvencijo o pravicah otroka.
Dijaki so želeli izvedeti tudi za podpredsednikovo mnenje o današnji stavki. Za Budina je to »priložnost za kulturno rast dijakov, da se na terenu približajo snovi državljanske vzgoje.« Ko ga je dijakinja vprašala, ali bi se kot profesor udeležil manifestacije, je zelo "politično" odgovoril, da »trenutno ni profesor« in da bo »vsak presodil po svoje«.
Kristjan Doljak (5. B zn. licej); »Predstavitev se mi je zdela malce preveC površinska. Zadeva je pomembna in bi jo morali še bolj poglobiti. Važno pa je, da so se dijaki zanknali, da so se zbirali v šoti tudi ob prostih dneh in da je pri pobudi sodeloval tudi ravnatelj.«
Ivana Mahnič (1. ki. licej): »Pobuda je bila organizirana zelo na hitro; nekateri sploh niso vedeli, da je v teku: pri njej bi lahko sodelovalo veC dijakov. Brošure še nisem prebrala, predstavitev pa se mi je zdela preveC splošna. Ideja je zelo pozitivna, novost pa vsekakor zanimiva«
Borut Plesničar (3. C zn. licej); »Odkar sem na Soli nisem se doživel nekaj takega.. Dijaki, ki so pripravili raziskavo bi morali biti deležni posebne pohvale, saj so prišli v šolo tudi ob prostih dneh. Čeprav sem brošuro le prebrskal, se mi zdi, da je dobro pripravljena.«
NAPOVEDANEGA SREČANJA Z ŽUPANOM NI BILO
Pobudniki »centra Gambini« čakajo na odgovore uprave
Sinoči koncert glasbenih skupin - Solidarnost prebivalstva
Tržaški občinski odbor bo morda danes sklepal o Usodi občinskega poslopja v Ul. Gambini, ki 8a je pred nekaj dnevi zasedel Kolektiv za družbe-Ue prostore. Mladi, ki so odločili za to akcijo, hočejo - kot znano - opo-zpriti občinsko upravo in Širšo javnost na kronično vPrasanje pomanjkanja Prostorov za -družbeno
dejavnost. Napovedanega srečanja z županom linjem ni bilo, kar mladi ne ocenjujejo negativno, tudi zato, ker jim je župan obljubil, da Občina ne namerava stati križem rok, a hoCe resno vzeti v pretres ta kočljiv problem.
Za kroniko naj povemo, da je Illy zasedbo formalno prijavil policiji, ni
pa podpisal odloka za izgon mladih. Kolektiv (njihova pobuda zelo spominja na milanski center Leoncavallo) tolmači to kot županovo pripravljenost za dialog in zato z precejšnjim zaupanjem Čaka na razvoj dogajanj.
Življenje v bivši menzi občinske ustanove ECA pa se medtem mirno nadaljuje. Mladi (okrog te pobude se giblje vsega skupaj približno sto ljudi) so se odločili za samoupravni način te miroljubne zasedbe, ki je tudi vCeraj naletela na precejšnjo solidarnost številnih prebivalcev Ul. Gambini in sosednjih ulic. Prostori so vsekakor precej neudobni in hladni, Kolektiv pa je napeljal elektriko, ki pa jo bo redno plačal Občini,
za kar so že usposobili poseben števec. V zasedenem centru načrtujejo razne kulturne prireditve, ki bodo seveda odprte vsem, sinoCi pa je bil že na programu prvi glasbeni koncert, ki je privabil lepo Število poslušalcev.
Kolektiv predlaga mestni upravi, naj v poslopju uredi odprt socialni center. Novemu županu so že ponudili udarniško in prostovoljno delo, saj imajo v lastnih vrstah strokovno usposobljene ljudi, od zidarjev do inštalaterjev, od elektrikarjev do pleskarjev, na razpolago pa imajo tudi svojega inženirja, ki lahko ob tej priložnosti pomaga občinskim funkcionarjem z nasveti za čimboljšo ureditev prostorov.
Bojkot šolskih volitev
13. decembra bodo na Tržaškem volitve v 18. šolski ok-
katerega je prišlo zaradi dolgotrajne nesklepčnosti v ok-rojnem svetu.
Odbor Sindikata slovenske šole, vabi osebje slovenskih Sol v 18. okraju, da se tudi tokrat, kot vedno doslej, ne
Solo.
H	52. OBLETNICA	h
Spominska svečanost pred spomenikom Tomažiču in tovarišem
Govorila bosta sen. Šema in Miran Košuta - Prireditev v Prosvetnem domu
Jutri ob 15. uri bo na openskem Strelišču spominska svečanost ob 52-letnici usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu: Finka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala.
Govornika bosta na nedeljski svečanosti senator Paolo Šema in Miran Košuta, predsedovala bo Kostanca Filipovič, sodeloval pa bo openski Moški pevski zbor Tabor, pod vodstvom Sveta Grgiča.
Takoj po svečanosti, se bodo udeleženci zbrali v Prosvetni dvorani, kjer bodo domači recita-
torji in pripovedovalci, skupno z ženskim in moškim pevskim zborom Tabor, ponovili recital, ki so ga, po zamisli in v režiji Draga Gorupa, z lepim uspehom izvedli na proslavi v počastitev 50-letnice padca fašizma. V recitalu bodo nastopili tudi hramonikarji Glasbene matice iz razreda prof. Loredane Co-ceani.
Istočasno bodo v dvorani odprli tudi razstavo društva Edinost »25 let pod fašizmom«, ki so si jo mnogi Tržačani že ogledali, ko je bila pred časom v pritličnih prostorih občinske palače v Trstu.
(N.L.)
OBČINA TRST
Danes prva seja novega odbora
Danes se bo prvič uradno sestal občinski odbor župana Riccarda Illyja. Nove upravitelje je že uradno imenoval Zupan, njihovo imenovanje pa mora sedaj se potrditi občinski svčt, ki se bo najbrž sestal prihodnji teden.
Odbor ie takole sestavljen: Faoio Carenello (urbanistika in okolje), Roberto Damiani (kultura, šolstvo in stiki z javnostjo), Franco Degrassi (finance, načrtovanje in nadzorstvo). Eugenio Del Piero (ekonomija), Sergio Grioni (kvaliteta uslug in občinskih servisov), Gianni Pecol Co-minotto (zdravstvo), Giorgio Zanfagnin (vodenje občinskih uradov) in Viviana de Grisogono (javna dela). Illy še ni imenoval odbornika za šport.

NOVICE
Zlatega Svetega Justa bodo podelili v sredo
Uradna podelitev nagrade Zlatega Svetega Justa profesorju Lucianu Fondi bo v sredo, 15. trn. Nagrado mu bodo podelili ob 12. uri, v dvorani občinskega sveta. Podelitev nagrade tokrat sovpada s prvim javnim nastopom v občinski dvorani novoizvoljenega župana Riccarda Illyja. Manifestacije se bodo ude-leždli predstavniki deželnih in mestnih oblasti, poleg njih pa bodo prisotni tudi predstavniki občinskega odbora in občinski svetovalci. Izbiro tržaških kronistov, ki so nagrado Zlatega Svetega Justa podelili prof. Lucianu Fondi, so v znanstvenih krogih zelo ugodno ocenili. Prof. Fonda je za to priznanje prejel Številne Čestitke in brzojavke, med katerimi tudi nobelovega nagrajenca Abdusa Salama, ki prof. Fondo označuje kot glavnega pobudnika za uresničitev svetlobnega pospeSevalnika Elettra.
Natečaj KZE glede uporabe toksičnih plinov
Tržaška krajevna zdravstvena enota je razpisala natečaj za izpite, na osnovi katerih se bodo udeleženci potegovali za “patent", s katerim jim bo pri njihovem delu dovoljeno, da bodo lahko “delovali" s toksičnimi plini. Interesenti bodo morali prošnje vložiti do 31. januarja, za vse informacije pa se lahko obrnejo na Sektor javne higiene in ekologije. Za tržaško KZE se morajo interesenti obrniti na urade v Ul. Fameto, št. 3 (tel.399-5186).
Priprave na festival popevke
Tridesetega novembra je zapadel rok za predstavitev skladb in tekstov za Tretji festival slovenske popevke, ki bo, Ce bo slo vse po nadtih nekje v prihodnjem marcu v Kulturnem domu v Trstu.Takoj za tem so se zbrali odborniki društva iz Barkovelj in ostali organizatorji festivala, da bi se pogovorili o nadaljnjem delu. Vsa dela, ki so jih prejeli, so izroCih posebni komisiji, ki bo izbrala 16 skladb. Prihodnji sestanek bo 16. trn. v društvenih prostorih v Barkovljah, na katerem bomo lahko že izvedeli za naslove popevk, ki jih bomo potem posluSah na festivalu. (N.L.)
V sredo stavka v javnih prevozih
Konzorcialno podjetje za prevoze sporoča, da bo v sredo, 15. t.m., lahko prišlo do nekaterih nevšečnosti v avtobusnem prometu. Vsedržavna tajništva FILT-CGIL, F1T-CISL in UILTRASPORTI so namreč okli-calka stavko avtoprevoznikov. Stavka se bo zaCela ob 11.30 in se zaključila ob 13.30.
Stanovalci Ul. Calpumio proti občinski upravi
Skupina stanovalcev iz Ul. Calpumio je vložila priziv na Tržaško občino, ker je slednja izdala dovoljenje za razširitev ulice, zaradi česar bo treba razlastiti zemljišča vsaj 10 lastnikov. Na tak način bodo razlastili okrog 1.400 kvadratnih metrov za “javno korist". Prizadeti stanovalci poudarjajo, da v tem primem ne gre za šole, ah kakršnokoli drugo poslopje, ki bi bilo namenjeno krajevni skupnosti, ampak za zasebno gradbeništvo. Poleg tega dodajajo, da si bo nekatere stroške morala prevzeti občinska uprava.
RAJONI / ZAKLJUČUJEMO PREGLED PO VOLITVAH 21. NOVEMBRA
Tudi rajonski svetovalci se pripravljajo na delo
Tokrat bomo Slovenci zastopani tudi v vseh mestnih sosvetih
Kako bo^lo delovali rajonski sveti v novi mandatni dobi, je z marsikaterega vidika še zelo odprto vprašanje. Nova tržaška občinska uprava jim bo morala natančneje določiti pristojnosti, sicer pa se bodo morali najprej sami znajti, zlasti mestni, ki so bili. po dva in dva spojeni, da bi ustrezali novi zakonodaji, po kateri morajo rajoni praviloma šteti okrog 40 tisoC prebivalcev. Pri tem se zlasti v mestu postavlja tudi nelahko vprašanje, kakšne upravno-politiCne večine se bodo v posameznih sosvetih oblikovale, saj ne Illiyjva ne Staffierijeva volilna naveza ne razpolagata z absolutno večino in bo povsod odločilno stališče, ki ga bo zavzela Severna liga. Danes bomo nekoliko pogledali, kakšne so razmere v sosvetu za Novo mesto, Novo mitnico, Sv. Vid in Staro mesto, v sosvetu za Staro mitnico in Sv. Jakob ter v sosvetu za Skedenj, Carbolo, Sv. Soboto in Sv. Sergij. S tem bomo tudi zaključili pregled po rajonih, ki smo ga zaceli takoj po volitvah.
Novo Mesto, Nova Mitnica, Sv. Vid, Staro Mesto
Sedeži v tem rajonskem svetu bodo tako porazdeljeni: 5 jih bo imela Severna liga, 4 LpT, 3 Al-leanza nazionale, 2 DSL, 2 Zavezništvo za Trst, 2 KD, 1 SKP in 1 Cristiano popolari. Edina slovenska predstavnica je prof. Laura Abrami, ki je bila izvoljena kot kandidatka SSk na listi Zavezništva za Trst. Tako nam je povedala:
Laura Abrami
»Ponosna sem, da sem bila izvoljena v ta mestni sosvet, v katerega doslej ni bil izvoljen še noben Slovenec. Zato se prav toplo zahvaljujem vsem, ki so me na volitvah podprli. Moj rod je pristno tržaški in Abramovi stanujejo v strogem mestnem središCu že skoraj 150 let. Čutim veliko odgovornost, ki jo prevzemam z izvolitvijo. Upam, da bomo Slovenci, ki živimo v središCu mesta, tudi ob tem novem dejstvu našli stično točko, ki nas bo povezovala. Na razpolago želim biti vsem, ki bi me hoteli opozoriti na kak problem. Po svojih moCeh jih bom skušala reševati. Posebno pa bi se hotela baviti s problemi socialnega značaja in priti na pomoC zlasti ljudem v stiski.«
Skedenj, Carbola, Sv. Sobota, Sv. Sergij
Sedeži v tem rajon-
Jasna Petaros por. Hrvatič
skem svetu bodo tako porazdeljeni: 6 jih bo imela Severna liga, 3 KD, 3 LpT, 3 Alleanza nazionale, 2 DSL, 1 SKP, 1 Zavezništvo za Trst in 1 Cristiano popolari. Med Slovenci sta bila izvoljena Jasna Petaros por. Hrvatic na listi DSL in Sergij Pet-tirosso kot kandidat SSk na listi Zavezništva za Trst.
»Upam, da v novem rajonskem svetu ne bo vladalo takšno vzdušje, kot je bilo v starem ške-denjskem, kjer se je edini slovenski predstavnik moral stalno spopadati zaradi pravice do rabe slovenščine,« nam je dejala HrvatiCeva. »Tokrat bi moralo biti boljše že zato, ker sva dva Slovenca, veliko pa pričakujem tudi od Illyjeve občinske uprave. Sicer pa nas Čaka veliko dela. Pri nas je veliko socialnih problemov, naš okraj je najbolj onesnažen v občini zaradi prisotnosti in-
Sergij Pettirosso
dustrijskih obratov itd. Upam tudi, da nam bo nova občinska uprava dala primerne pristojnosti,« je zaključila HrvatiCeva.
»Svoj mandat v rajonskem svetu začenjam z veliko vnemo,« nam je povedal Pettirosso. »lipam, da se bo osnovala politično odprta uprav-no-politicna večina. Sicer pa si bom prizadeval za uresničitev programa, s katerim sem se predstavil na volitvah. Problemov je nic koliko, od urbanističnih do socialnih, posebno rad pa bi nekaj prispeval k utrditvi prijateljskega sožitja med tu živečima narodoma, ki je pri nas iz veC razlogov precej problematično.«
Stara Mitnica, Sv. Jakob
Sedeži v tem rajonskem svetu bodo tako porazdeljeni: 5 jih bo imela Severna liga, 3 KD, 3 LpT, 3 Alleanza nazionale, 2 DSL, 2 Zavezništvo

Boris Siama
za Trst, 1 SKP in \ Upokojenci. Kot edini Slovenec je bil izvoljen kandidat SSk na listi Zavezništva za Trst Boris Slama, ki nam je ob zaCetku mandata takole povedal:
»Najprej bi se rad zahvalil vsem volilcem, ki so prispevali k moji izvolitvi. Slovenska skupnost bo prvič zastopana v tem rajonskem svetu, zato si štejem v veliko Čast, da sem njen svetovalec, kar mi hkrati seveda nalaga velike odgovornosti ne samo do volilcev SSk, ampak do vseh Slovencev, ki tukaj živijo. Povezovanje stranke Slovenske skupnosti z Zavezništvom za Trst je obrodilo zelo koristne rezultate "in upam, da je to samo začetek širšega povezovanja. Rajonski sveti i" majo sedaj nove pristojnosti in upam, da bo n-prava župana Illyja pokazala posluh in razumevanje za naše delo«.
RAZSTAVA / OB 100-LETNICI ROJSTVA NABRE2INSKEGA PESNIKA
MIELA / PREDSTAVA ZA OTROKE
Kamniti izdelki na ogled v prostorih SKD Igo Gruden
Na razstavi sodeluje 16 obrtnikov in ustvarjalcev
Ob navzocnoti lepega števila domačinov, izvedencev, predstavnikov krajevnih oblasti s podžupanjo Vero Tuto Ban na Čelu in drugih obiskovalcev so sinoči v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini slovesno odprli razstavo kamnitih izdelkov domačih obtrt-nikov in ustvarjalcev (foto KROMA). Razstava, ki nosi naslov Kamen..., se uokvirja v niz prireditev, ki jih je nabrežinsko društvo pripravilo za proslavitev 100-letnice rojstva pesnika, po katerem je poimenovano, pri njenem oblikovanju pa sta sodelovali Društvo zamejskih likovnikov in SD Sokol ob finančni podpori nabrežinske KmeCke in obrtne hranilnice in posojilnice.
NavzoCe sta uvodoma nagovorila predsednik društva Nevenko Gruden in društvena odbornica za kulturo Maja Lapornik Pelikan. Podčrtala sta tesno vez kraškega človeka s kamnom, kakor seveda tudi veliko tradicijo kamnarstva, po kateri je Nabrežina znana daleC po svetu. In ta tradicija je še danes živa, kot se je mogoče prepričati z ogledom vaz, možnerjev, pepelnikov, miz, okraskov in drugih kamnitih izdelkov na sami razstavi. Na njej so postavili svoje izdelke na ogled Tomaž Caharija, Marko in Kristjan Zidarič, Andrej Mervič, Gior-gia Zandomeni, Alberto in Walter Gruden, Antonio in Marco Mosetti, Peter Škabar, podjetje
IMA, Pavel Hrovatin, Skupina Kontovel 72, Milan Pernarčič in Mario Gruden.
Razstava bi morala biti na ogled le še danes od 18. do 20. ure in jutri od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Kot nam je pove-
dal društveni odbornik Ivo Marušič, ki je razstavo uredil skupno s kolegi Martinom Venierjem, Oskarjem Mastenom in Alešem Pertotom, pa bodo Cas ogleda po vsej verjetnosti podaljšali še za nekaj dni.
Cnudk) Cavalli ali umetnost pripovedovanja
Popoldne je vodil seminar v Gregorčičevi dvorani
Nagajivi škrati, igriva pravljična bitja, leteči predmeti, nato pa še Čarovnice, huda nadnaravna bitja: vse to in še marsikaj se je prepletalo v včerajšnjem nastopu Claudia Cavallija, ki ga -kot so tudi jasno in glasno sami dokazali - otroci naravnost obožujejo. Poznajo ga iz uspešne otroške TV oddaje L’al-bero azzurro, priljubil se jim je s svojim vabljivim načinom pripovedovanja najrazličnejših zgodb, ki uspejo začarati v krog pripovedne niti tudi odrasle.
Včeraj dopoldne je Claudio Cavalli torej žel uspeh med občinstvom najmlajših, otrok slovenskih in italijanskih vrtcev in osnovnih šol. Navdušil jih je s svojo
Claudio Cavalli
preprosto, a učinkovito iznajdljivostjo pri ustvarjanju igrač, predmetov, svetlobnih iger. Dobesedno privezal pa jih je na sedeže gledališča
Miela predvsem s svojo presenetljivo spretnostjo v pripovedovanju.
Cavalli je s svojo najnovejšo gledališko predstavo Gnomi a vapore včeraj dopoldne nastopil v Mieli na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z združenjem Lupusinfa-bula. Cavallijevo prisotnost v našem mestu pa je popoldne dopolnil še seminar o umetnosti pripovedovanja.
V Gregorčičevi dvorani je tako učiteljem, vzgojiteljem in animatorjem odkrival prvine in osnovna izhodišča, ki jih pripovedovalec mora upoštevati, ko želi biti učinkovit in hoCe privabiti vso pozornost svojih poslušalcev.
Damiana Ota
.JAVNA DELA / PROBLEMI CESTNEGA OMREŽJA NA NAŠEM PODEŽELJU
Ceste v devinsko-nabrežinski občini potrebujejo popravila
Posebno zelo prometna pokrajinska cesta, ki pelje po Nabrežini, je že dalj časa slabo prevozna, cesta Mavhinje-Cerovlje pa je še delno udrta
Ceste v devinsko-sbrežinki občini Prav gotovo niso v najboljšem stanju, se po njih vozi, marsikje kar Pošteno paziti, da od-Potje cel avtomobil, goveda pa nevseCno-1 zaradi slabih cest najbolj občutijo do-ntacini, ki se morajo P° njih vsak dan vbzi-n blaj omenimo nekaj Znacilnih primerov.
’ posebno slabem stanju je že dalj Časa Predvsem pokrajinska nasta, ki pelje po sami ^abrežini. Ko so pred ak-im letom pod njo Postavljali cevi za nietan, kanalizacijo in vodovod, so jo seveda nudo razkopali, a po-ern so jo le delno popravili.
Tako je 2e dalj Časa a s težavo prevozen odsek pokrajinske ceste med Nabrežino Kamnolomi in Nabrežino Centrom, pa !udi pred Nabrežino ^Križem je marsikje .alt v obupnem stanju.
Pravo sramoto pa Predstavlja cesta med Cerovljami in Mavhi-njami. Tu se je ce-stišCe v bližini pokopališča že pred kaki-jni sedmimi leti udr-1°> pokrajinska uprava pa v vsem tem Ca-sn ni znala napraviti nie drugega, kot cesto delno zapreti! Stvar je tako stara, da je zob Časa medtem že pošteno načel varnostne Pregrade, kot je razvidno na sliki (Foto KROMA/Ferrari).
Seveda pa bi lahko °rnenili še celo vrsto
drugih problemov v devinsko-nabrežin-skem cestnem omrežju. Tako se npr. že desetletja govori o potrebi po železniškem nadvozu na cesti Na-brežina-Sempolaj. NekoC je že kazalo, da je naCrt zanj izdelan in da obstajajo tudi potrebna finančna sredstva za njegovo realizacijo. Toda iz vsega tega se še vedno ni nic rodilo.
Kolikor smo^mogli zvedeti, bi morala za ureditev marsičesa od navedenega poskrbeti predvsem pokrajinska uprava. Seveda pa ne bi bilo odveč, Ce bi si zadevo vzele k srcu tudi druge krajevne uprave, začenši z občinsko.
Tako zgleda cesta med Cerovljami in Mavhinjami (Foto Ferrari/KROMA)
HUMANITARNA DEJAVNOST
Akcija Slovenskega dobrodelnega društva ob Miklavžu za revne in potrebne otroke
V četrtek popoldne smo obiskali sedež Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, kjer je pet Članic pripravljalo darilne pakete za Miklavža.
»Nimamo navade, da bi delale ob tem prazniku kakšno prireditev. Bolj nam je na tem, da pripravimo pakete z raznimi potrebščinami za revne otroke in da tudi nakažemo denarne vsote za plačilo šolskih refekcij, za obisk raznih tečajev, športne šole in še drugih dejavnosti, ki jih je paC treba plačati.«
Učitelji so tisti, ki dajejo podatke društvu o najbolj potrebnih otrocih; denarne prispevke pa društvo izroča tudi učiteljem, ki jih potem, po svoji uvidevnosti in po razbCnih potrebah, tudi debjo.
Pakete, ki so jih pripravljale pridne in požrtvovalne Članice društva Silva in Sonja Gašperšič, Majda Ostan, Ondina Pavletič in Irena Srebotnjak, so bili kar
bogati. V njih so bila razna oblačila, perilo, čevlji, šolske potrebščine in še marsikaj.
»Ni nam žal dela, niti poti in truda za nabiranje prispevkov in tudi raznih artiklov. Rade opravljamo vsako leto to delo, ker smo prepričane, da pomagamo marsikomu v stiski.«
Nekatere Članice so se prav tisti dan vrnile iz Portoroža, kamor so odpeljale ustanovi Caritas veliko količino oblačil, obutve, hrane in zdravil, namenjenih beguncem iz Bosne. Povedale so nam, da imajo stalne stike z omenjeno ustanovo in da so veliko blaga, ki so ga zbrale od prijateljev, znancev, pa tudi pri podjetjih iz Turina, Pordenona, Milana, Mester in celo iz Nemčije, že prepeljali z nekaj kamioni TIR tako v Portorož, v Sežano, v Ajdovščino in še kam, kjer so zbirna mesta za begunce.	Neva Lukeš
MILJE / MLADINSKI GLEDALIŠKI FESTIVAL
Včeraj prva okrogla miza in skupina Donafi & Olesen
Danes dopoldne vrsta zanimivih seminarjev v centru Millo
Ralijansko-holandska dvojica Donati in Olesen, je stara znanka milj-sbega festivala mladin-skega gledališča, je si-Foci uvedla prireditveni del letošnje zimske izdaje. Kot izdaja že naslov predstave - »The best of Sonati & Olesen« - sta komika zbrala in predstavila vrsto skečev in domislic, ki so bile nosilne i°Cke njihovih prejšnjih Predstav. Včeraj popoldne pa je bil v kulturnem krožku Millo na Trgu Republike prvi od številnih Predvidenih seminarjev. Na pobudo centra za mladinsko literaturo Alberti so razpravljali o Prehodu iz pravljičnega v svet realnosti. Danes zjutraj ob 9.30 pa se bo zacelo prvo od treh predvidenih sreCanj.
Hodila se je toliko pričakovana
Martina
in osrečila mamo Patri-zio, očka Fulviota in bratca Michaela.
K rojstvu čestitajo mama Bojana in oCe Livio ter nona Vida
S starši se veselijo, novorojenki pa želijo vso srečo
sestra Saša, Ezio, Matthias in Meggy
Čb tem veselem dogodku iskreno čestita brat Andrej z ženo Valentino in hčerkico Veroniko
de Balzano, Tommaso Gi-glio, Michela Mis.
UMRLI SO: 82-letna Ro-salia Duca, 75-letna Maria VVidmann, 87-letna Bruna Marchios, 68-letni Arrigo Ferraris, 89-letna Domenica Apollonio, 86.letna Narcisa Zupancich, 31-letna Adriano Russo, 54-letna Flavia Camillo, 84-letna Maria Massimin, 93-letna Maria Crevatin, 78-letni Lucio Rossetti, 84-letna lolanda Rodaro, 71-letna Elda Aiuti, 77-letna Stefania Turco, 87-letni Luigi Cogoy, 83-letna Lidia Muzicek.
OKLICI: kompjutrski tehnik Franco Popp in trgovska pomočnica Giuliana Brunetti, uradnik Mauro Scropetta in uradnica Bru-nella Alessandri, zdravstveni zastopnik Michele Sason in terapevtka Tatiana Levec, uradnik Alessandro Contouma in uradnica Eli-sabeth Oberdank, postaje-naCelnik Tullio Chelleri in univerz, študentka Laura Bliznakoff, uradnik Michele Petz in univerz.študentka Cristiana Dalla Zonca, trg. pomočnik Guido Cigliani in točajka Elena Gagliardi, trgovec Pierpaolo Capponi in baristka Luana Danieli, podjetnik Paolo Dona’ in gospodinja Benilda Francisco.
□
LEKARNE
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
11.	decembra 1993
DAMAZ
Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.45 - Luna vzide ob 5.14 in zatone ob 14.47.
Jutri, NEDELJA,
12.	decembra 1993
IVANA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,2 stopinje, zračni tlak 1018,8 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo oblaCno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Luca Fai-dutti, Lorenzo Giacomini, Valentina Cirelli, Nicoletta Maffioli, Andrea Miotto, Mathias Castellarin, Matil-
Od ponedeljka, 6. decembra, do nedelje, 12. decembra 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Cavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored 11 - Barkovlje (tel. 410928).
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19-30 do 20.30
Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2.
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2 (tel. 764441).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, sporoča, da bo 15. decembra deželni šolski urad v Trstu (Trg sv. Antona Novega 6, urnik 10.00 - 13.00) objavil pokrajinske lestvice asistentov tehničnega in praktičnega pouka, ki so uspešno opravili natečaj na podlagi
Skupina oz. dvojica Donati & Olesen, ki je nastopila sinoči v gledališču Verdi v Miljah
DARILA in DARILCA
za ose' žefie/ in o/mse: ...'(/ra/iAe	.... kasete'
...leseni, keramični, kamniti in usmeni izc/e/Ai...
TRŽAŠKA KNJIGARNA TRST, Ul. Sv. Frančiška 20 tel. 635969
... IMe sama knjige!
izpitov in uradnih listin. Sindikat sporoča obenem, da je deželni šolski urad razpisal natečaj na podlagi izpitov in uradnih listin za delovno mesto ravnatelja na Slovenskem znanstvenem liceju. Prošnje sprejema omenjeni urad (Trg sv. Antona Novega 6, 34122 Trst). Rok za vložitev prošenj zapade 30. decembra.
PRISPEVKI
Ob 4. obletnici smrti Danila Benčine darujeta žena in hčerka 300.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Ob priliki noninega rojstnega dne darujem 30.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
V	spomin na Pepija Ukmarja darujeta Nives in Gigi Delorenzi 20.000 lir za MPZ Vesna. V isti namen daruje Viktorija Košuta (Križ 296) 10.000 lir za MPZ Vesna.
Namesto cvetja na grob Odona Sedmaka daruje Ida Semec 20.000 lir za MPZ Vesna in 10.000 lir za 2PZ Vesna.
Namesto cvetja na grob Pina Fonda darujejo družine Gruden, Doljak in Rebula 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V isti namen daruje družina Hermana Svetlica 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	počastitev spomina Stanka Prašlja darujeta Vojka in Ivan Ukmar 20.000 lir za KRUT.
Namesto cvetja na grob pok. Marije Žagar vd. Zupančič darujeta družini Žagar in Ferluga 50.000 lir za os Kajuh - Gropada.
Namesto cvetja na grob pok. Pepija GaCa daruje Eda Kalc z družino 30.000 lir za oš Kajuh - Gropada.
Namesto cvetja na grob pok. Marije Bandi por. Stepančič darujejo družine Tercic 200.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Maria Milica darujejo pevke: Bruna, Martina, Alma, Ingrid, Anka, Ester, Sonja, Alda, Majda, Tatjana in Nadja
110.000	lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na mamo Josi-pino daruje Uci Dolenc
50.000	lir za zbore Vesela pomlad.
Namesto cvetja na grob Milana Cebulca daruje Vida veluscek 50.000 lir za SPD Tabor.
V	spomin na oCeta Milana Cebulca in ob 3. obletnici smrti mame daruje sin Milko 200.000 lir za SPD Tabor in 200.000 lir za MoPZ Tabor.
Namesto cvetja na grob Maria Milica daruje Marija Milic 30.000 lir za SK Kras.
V	spomin na drago mamo Jelko daruje Lili Cebu-lec (Repen 93) 50.000 lir za tabornike RMV - Trst.
V	spomin na Maria Milica daruje Aleksandra Bra-toš por. Milic 10.000 lir za MPZ RdeCa zvezda in
10.000	lir za SK Kras.
V	spomin na Maria Milica daruje Renato Doljak z družino 20.000 lir za SK Kras.
Namesto cvetja na grob drage prijateljice Marije Bandi vd. Stepančič daruje Alojzija Olenik 20.000 lir za KD Primorsko - MaCkolje.
Ob 2. obletnici smrti Marije Gomezelj-Pasarit darujeta Milan in hci Nataša
50.000	lir za KD Primorsko - MaCkolje.
Ob 1. obletnici smrti dragega brata Rudija Gergica daruje sestra Marjeta z družino 50.000 lir za Stranko komunistične prenove.
Ob 1. obletnici smrti dragega Rudija darujeta družini Gergic in Iskra 100.000 lir za Stranko komunistične prenove.
V	spomin na Odona Sedmaka darujeta Desanka in Vojmir Tretjak 25.000 lir za MPZ Vesna in 25.000 lir za DPZ Vesna.
V	spomin na bratranca Odona Sedmaka daruje Lidija Caharija 20.000 lir za SD Mladina.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ronald Hanvood
GARDEROBER
Režija Vinko Modemdorfer Danes,	11. t.m., ob 20.30 ABONMA RED B
ZSKD vljudno vabi v torek, 14. decembra 1993, ob 17. uri v Gregorčičevo dvorano
na predstavitveno srečanje
SEMINARJA ZA RETORIKO
Seminar, ki bo potekal januarja, je namenjen vsem, ki javno nastopajo in ima namen usposobiti udeležence v gladkem in jasnem izražanju, v improvizaciji govornih nastopov, v sproščenem in učinkovitem sporočanju, tako v pisni, kot tudi v ustni obliki.
KD FRAN VENTURINI
vabi na
koncert
ob 25-letnici delovanja moškega pevskega zbora. Sodeluje tudi otroški zbor.
Danes, 11. decembra, ob 20. uri v Domu Anton Ukmar Miro pri Domju.
SKD »IGO GRUDEN«
Pod pokroviteljstvom KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE V NABREŽINI, vabi na ogled razstave
»KAMEN... «
Razstavljajo krajevni obrtniki ter ustvarjalci in oblikovalci kraškega kamna v društveni dvorani »Igo Gruden«, Nabrežina 89, s sledečim urnikom.
danes,	11.12.	od 18.00 do 20.00
jutri,	12.12.	bd 10.00 do 12.00
od 16.00 do 20.00
v sodelovanju z DZL in SD »SOKOL«
KINO
ARISTON -	15.30,
18.35, 21.45 »Addio mia concubina«, r. Chen Kai-ge, i. Gong Li.
EXCELSIOR - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Pic-colo grande amore« r. Carle Vanzina, i. Barbara Snellenburg.
EXCELSIOR AZZURRA -16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Caro diario«, r. Nanni Moretti.
NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Ka-lifornia«, i. Brad Pitt.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »Le donne non vogliono piu«.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22:i5 »Gio-vanni Falcone«, i. Gian-carlo Giannini, Michele Placido.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »In-sonnia d’amore«, i. Tom Hanks, Meg Ryan.
GRATTACIELO - 16.30,
18.15,	20.10, 22.00 »Alad-din«, risani film, prod. Walt Disney.
MIGNON - 16.30 18.20,
20.15,	22.15 »Senza tre-gua«, i. J.C. Van Damme.
EDEN - 15.30 - 22.00 »Manya anale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.30,
19.50, 22.10 »Sol levan-te«, r. Philip Kaufman, i. Sean Connery, Wesley Snipes.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »Occhi di serpente«, r. Abel Ferrara, i. Harvey Keitel, Madon-na.
LUMIERE -	16.30,
18.20, 20.10, 22.15 »Per amore solo per amore«, i. Diego Abatantuono, Stefa-nia Sandrelli.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Pruriti erotici della mia segretaria«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
a PRIREDITVE
KD PRIMORSKO -MACKOLJE vabi na KONCERT TREH ZBOROV danes, 11. t. m., ob 20.30 v dvorani cerkve S. Maria Maggiore, Ul. Collegio 6, Trst. Sodelujejo gostitelj srečanja MePZ CAI - So-cieta Alpina delle Giulie -Trst, zbor CAI - Čedad in MePZ Primorsko Mačkolje. Vstop prost.
KD PRIMORSKO vabi na ogled RAZSTAVE PTIČEV IN KAKTUSOV, ki bo v Srenjski hiši v Mačkoljah s sledečim urnikom: jutri, 12. t. m., od 10. do 20. ure, v ponedeljek, 13. t. m., od 9. do 13. in od 16. do 20. ure. Jutri bo ob 17. uri tudi krajši program z diapozitivi.
KD RDEČA ZVEZDA organizira v nedeljo, 19. t. m., ob 17. uri v SaleZu ogled in pokušnjo izdelkov »IZ DOMAČE PECI«. Najboljši izdelek iz vsake kategorije (1. raznovrsten kruh, 2. domače pecivo, 3. po želji in fantaziji) bo nagrajen. Prijave zbiramo še v torek, 14. t. m., tel. 229533, od 15. do 18. ure. Sodelujejo Tonca in Vanka, vaški godci, Magda Škrk ... Prispevki bodo šli v človekoljubne namene. Vabljeni.
KD ROVTE-KOLONKO-VEC - Ul. Monte Sernio 27 - gostuje jutri, 12. t. m., ob 17. uri pevsko skupino iz Rezije Te rože majawe. Silvana Paletti pa bo predstavila svoje poezije.
OB 40-LETNICI RMV taborniki vabijo sedanje in bivše člane ter prijatelje na SLAVNOSTNI OBČNI ZBOR s kulturnim programom »Tam ob ognju našem«, ki bo v soboto, 18. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
SKD GRAD v sodelovanju z Rdečim križem Ita-
JADKANSKI KOLEDAR s knjižno zbirko
bomo predstavili na tiskovni konferenci v ponedeljek, 13. t.m., ob 11. uri
na sedežu Založbe v Trstu,
Ul. Montecchi 6, VI. nadstr.
lije prireja 10-dnevni brezplačni tečaj OSNOVE PRVE POMOČI, ki bo predvidoma v januarju in se bo odvijal v društvenih prostorih. Vodila ga bo dr. Petaros, ob koncu bodo udeleženci prejeli potrdilo. Informacije in vpisovanje do 15. t. m. na tel. št. 422582 (Karmela Bellafon-tana) v večernih urah.
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ prireja JUBILEJNI KONCERT ob 25. obletnici obnovitve v nedeljo, 19. t. m., ob 17. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo v ponedeljek, 13. decembra, ROZANA KOSTJAL pripravila »Sa-vrinski večer«. Začetek ob 20.30.
KD FRAN VENTURINI
vabi na KONCERT ob 25-letnici delovanja moškega pevskega zbora, sodeloval bo tudi otroški zbor, danes, 11. t. m., ob 20. uri v Domu Anton Ukmar Miro pri Domju.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi danes, 11. t. m., na večer na temo: Ti bom že jaz pokazal Ameriko. Diapozitive o svojem potovanju v New York in New Orleans nam bo pokazal Fabrizio Polojac. Začetek ob 18.30.
LJ - OBVESTILA
ANPPIA-VZAPP, ANPI-VZPI, ANED-VZED. Jutri, 12. t. m., ob 15. uri na Openskem strelišču SPOMINSKA SVEČANOST ob 52-letnici usmrtitve obsojencev na II. tržaškem procesu: Finko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal. Spregovorila bosta sen. Paolo Šema in Miran Košuta, predsedovala bo Kostanca Filipovič, sodeloval MoPZ Tabor.
SKD TABOR, VZPI-AN-PI OPČINE - Jutri, 12. t. m., ob 16. uri v Prosvetnem domu. Recital po zamisli in režiji Draga Gorjupa OB 50-LETNICI PADCA FAŠIZMA. Nastopili bodo recitatorji in pripovedovalci MoPZ in ZPZ Tabor, harmonikarji Glasbene matice iz razreda prof. Loredane Coceani. Odprtje razstave društva Edinost: 25 let pod fašizmom.
TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo v decembru poslovala od ponedeljka do sobote po običajnem urniku od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00 in tudi v nedeljo, 19. od 10.00 do 12.00 ter od 16.00 do 18.00.
SKD GRAD vabi na ogled sejma BOŽIČNIH ROČNIH DEL PO NASE v Ovčarjevi hiši pri Banih. Sejem bo odprt danes, 11., in jutri, 12., ter v soboto, 18., in v nedeljo, 19. decembra, od 16. do 19.-ure.
DANES, 11. t. m., ob 15.30 bo v Ul. del Ronco 5, II. nadstr., Chen Li Fan PRIKAZAL TRADICIONALNO	KITAJSKO
SLIKARSTVO.
SKD	CEROVLJE-
MAVHINJE obvešča člane in simpatizerje, da bo III. REDNI OBČNI ZBOR v sredo, 15. decembra, na društvenem sedežu v
Mavhinjah št. 38, v prvem sklicanju ob 20. uri in v drugem sklicanju ob 20.3.0. Vljudno vabljeni.
SKLAD MITJA CUK vabi do 15. -t.m. na ogled razstave ilustracij Vesne Bene detič v dvorano Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV -TRST, Združenje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem in KRUT vabijo na TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST, ki bo 29. t. m. ob 17. uri v Gostilni Sardoč v Prečniku. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324. Zagotovljen prevoz z avtobusi.
V ŽUPNIJSKI DVORANI v Nabrežini je še jutri odprt sejem božičnih ročnih del z urnikom od 16. do 20. ure. Izkupiček bo namenjen Karitas in nakupu šolskega materiala.
MALI OGLASI
OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi prijatelje in goste na pokušnjo domače kapljice in svežih kolin.
OSMICO je odprl Zori Pangerc pod Krogljami na št. 474.
OSMICA je odprta pri Cvetki in Mirku na Briščah. Ob dobrem prigrizku točijo domače belo in teran.
OSMICO je odprl Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Jadran v Ricmanjih.
PRI KOVAČEVIH v Doberdobu - Pot na Drago 3 -so odprli agriturizem. Točijo belo in črno vino ter postrežejo s pristno domačo kuhinjo.
BERTO TONKIC, Tržaška 25 - Doberdob, toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek še do nedelje, 19. decembra. Pohitite!
OSMICO ima odprto Just Škerlj, Salež 44.
OSMICO imata Marcelo in Ervin Doljak v Samator-ci 22.
OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju.
UPRAVITELJA Dolores in Fabio vabita v Gostilno Tence v Prečniku. Nudita tudi odlične pizze. Tel. na št. 201112.
PRODAM nissan 200 SX, letnik oktober 1992, plave metalizirane barve, prevoženih 27.000 km, po ugodni ceni. Tel. na št. 200939 od 12. do 13. ure.
DIPLOMIRANA medicinska sestra v Gorici, vpisana v poklicno zbornico bolničarjev, nudi nego ostarelim in bolnikom na domu in v bolnišnici (ponoči). Andreja tel. 0038665/26520.
GOSPODJE poslovneži, se mar poslovno ali kako drugače nahajate v Ljubljani? Se želite po napornem delu sprostiti? Nič. lažjega, ukradite si urico časa in naše čedne in simpatične maserke vam v eksotičnem ambientu ob sprostilni glasbi pomagajo pregnati utrujenost in polepšati vaš vsakdanjik. Vsak dan od 10. do 22. ure, tel. št. (0038661) 1291319.
POOBLAŠČENA DELAVNICA
anaa
jjiulia
SERVIS POPRAVILA
TRST - Ulica Giulia 55 - Tel. 569998
kontrola ispušnih plinov nastavitev vbrizga goriva popravila v garanciji in servis s kuponi
VILES / V URADIH OBRATA SAN.CARLO__^
Drugič oropani v treh tednih
Storilec je zanesljivo isti kot 19. novembre
Isti zakrinkan in obo rožen ropar je predinocl že drugič v treh tedni*1 oropal-uslužbence v ul3' dih skladišča jestvin San Carlo v industrijski coni v Vilešu. Človek močna postave je ob 20.20, n3' tanko ob isti uri kot U novembra, s pištolo v roki vlomil v urad, kj6r so trije uslužbenci zapi' rali blagajno. Ukazal jim je, naj se zleknejo na tla. pobral denar (poldrugi milijon v gotovini in čeke v vrednosti 5 milij°j nov, ki pa so neprenosrii in torej zanj neuporabni) ter zbežal. Uslužbenci Dino Tonus, Bruno. Ne-gro in Elio Pacifici (prva dva sta doživela tudi no- . vembrski rop) so lahko 1® obvestili karabinjerje, ki vodijo preiskavo že o pr' vem ropu.
Hala podjetja San Carlo in (levo) uradi, v katere je ropar predsinodi vlomil že drugič (foto Studio Reportage)
H VRH h
Srečanje
mladine
Danes bo v kul-turno-športnem središču na Vrhu srečanje mladih, ki delujejo v okviru KD Oton Zupančič iz Standreža in športnega odseka KD Danica z Vrha. Prijateljske vezi med njimi segajo v začetek 70. let, ko se je v Standrežu in na Vrhu zvrstilo kar nekaj srečanj. Tako se je porodila zamisel o pobratenju, ki se je uresničila v domu Andreja Budala v Standrežu 7. novembra 1976, ko sta takratna predsednika društev Stano Pavlin (KD Oton Zupančič) in Leopold Devetak (KD Danica) podpisala listino pobratenja.
Udeleženci današnjega srečanja so bili takrat še otroci, a so kljub temu ohranili misel in sporočilo takratnega pobratenja. Razumeli so važnost trdne povezanosti slovenskih ljudi v zamejskem prostoru. Stiki se tudi zato danes obnavljajo in se bodo mladi danes srečali, zato da bi še utrdili medsebojno prijateljstvo. Srečanje se bo pričelo v zgodnjih popoldanskih urah z nogometno tekmo med ekipama obeh vasi, sledil bo ogled kraške jame Kraljice krasa, s položitvijo rož pred spomenik pa bodo udeleženci počastili spomin padlih. Večer se bo zaključil z družabnostjo v prostorih kulturno-športnega središča na Vrhu.
KINO H ČRPALKE
GORICA
VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »Per legitti-ma accusa«. I. Don Joh-nosn in Rebecca De Mor-nay. Ozvočenje Dolby stereo.
Danes popoldne in ju' tri so na Goriškem dež*11' ne bencinske črpalke GORICA EP - Ul. Crispi ESSO - Ul. L. Isonzo MONTESHELL - Ul.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Per amore, solo per amore«. I. D. Abatantuono in S. Sandrelli.
TR2JC
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Caro diario«. Rež. Nanni Moretti.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI THEA, Raštel 52, tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701.
POGREBI
Danes: 8.00 Andrea Fantin iz splošne bolnišnice v Ločnik, 10.00 Pie-tro Daris iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, 13.15 Luigi Del Bon Iz splošne bolnišnice v Krmin, 13.15 Katerina Mauri iz splošne bolnišnice v Koprivno.
KONCERT
Vokalne skupine KRILA iz Tacna pri Ljubljani
v Sovodnje - cerkev ob 10. uri
v Štandrež - Župnijska dvorana ob 17. uri
jutri, 12.12.1993.
URARNA - ZLATARNA DRAGULJARNA
Ul. Rastello26-GORICA
Aquileia
ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste
TRŽIČ
MONTESHELL - Ul-Boito
EP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich
KRMIN
AGEP - Drev. V. Giulia
GRADIŠČE
MONTESHELL - Uh Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Garibaldi SLOVRENC MONTESHELL - Uh D’Annunzio.
RONKE
AGIP - UL Redipuglia
MARJAN
MONTESHELL - Uh Manzoni
STARANCAN
AGIP - Ul. Mainardis.
ZAHVALA
Zahvala godbi na pihala Kras iz Doberdoba, pevskemu zboru Jezero iz Doberdoba, združenju Confagricoltori in vsem, ki so nam v tem težkem trenutku stali ob strani in ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage mame in sestre
Jožice
Sinova Borut in Iztok ter hčerka Zdenka in brat Cvetko
Doberdob,
11. decembra 1993
Člani mešanega pevskega zbora Oton Župančič iz Standreža sočustvujejo s svojci pokojne Paole Peric vd. Volčič
J*Og»CA / KORZO VERDI ZAPRT OB PRAZNIKIH
Namesto prometa mimohodi godb
Na občini razstava umetniške obrti
Razgibano
pomično
prizorišče
Konec tedna bo na Političnem prizorišču razgiban. Stranke, ki so jih upravne volitve ze skoraj izbrisale s pouličnega zemljevida, iščejo nove poti za Preživetje, novi pro-tagonisti pa se sprašujejo o lastnih Perspektivah.
PSI ima danes ob 10. uri v kinu Itaha v Krnunu izredni pokrajinski kongres, ki so ga sicer pričakale žolčne polemike “stare garde”. Voditelj prenove Franco Stacul je še včeraj ostro zavrnil natolcevanja glede prispevka Zveze indu-strijcev. Danes bo lahko preštel svoje somišljenike (doslej je v “novo PSI” pristopilo 188 elanov) in dokončno obračunal z nasprotniki.
Jutri se bo prenovila KD: ob 10.30 bo v Fogarjevem avditoriju pokrajinski ustanovni kongres Ljudske stranke. Povabih so tudi Tino Ansel-mi.
Premikajo se tudi drugi: sinoči je Severna liga priredila javno skupščino z volilci, misovci pa so 86 v ožjem krogu spraševali, kaj z glasovi, s katerimi so jih Ponekod nepriCako- -vano obdarih volilci.
Vladni komisar dr. Lorenze de Luca di Pietra-lata, ki upravlja goriško občino, je sklenil, da bodo tudi letos zaprli prometu sicer majhen del središča mesta v času božičnih in novoletnih praznikov. Od 8. ure v sredo, 15. decembra, do 3. januarja bo odsek Verdijevega korza zaprt za ves promet in primerno okrašen. Od križišča z ulico Garibaldi do ulice Crispi bo torej samo prehod za pešce in prostor za razne prireditve, ki jih napovedujejo Trgovinska zbornica, združenje trgovcev ASCOM, občinska uprava in drugi, ki so na katerikoli naCin prispevali za poživitev prazničnega vzdušja.
Letos bo na korzu tudi veC prireditev, ki so jih vCeraj predstavili na novinarski konferenci. Na sporedu so trije koncerti s sprevodom pihalnih orkestrov: 18. decembra bo igrala godba iz Krmi-na, 19. pihalni orkester iz Turjaka in 23. decembra bodo nastopili godbeniki iz TrZiCa.
2e danes ob 16. uri pa bodo v atriju goriškega županstva'odprli razstavo umetniške obrti, ki jo občina prireja z dvojnim namenom: po eni strani želijo ovrednotiti obrtniško ustvarjalnost, po drugi strani pa občanom ponuditi priložnost za nakup nekoliko drugačnega božičnega darilca. S tem je združen tudi vz-gojno-solidarnostni cilj, saj bodo poleg zasebnih ustvarjalcev sodelovali na razstavi tudi dijaki likovnega zavoda in pacienti rehabilitacijskega
■ KRONIKA / PROMETNA NESREČA
Ženska ranjena v trčenju nedaleč od Rdeče hiše
centra za mentalno higieno. Na ogled bodo slike, izdelki iz keramike, lesa, papirja, pletenine in tapiserije, izdelki iz testenin in soli ter razni drugi premeti. Razstava b° na ogled v atriju županstva do 24. decembra ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
Prihodnjo nedeljo pripravljajo tudi velik sprevod s svetilkami, ki si jih bodo otroci izdelali sami. K sodelovanju so povabili osnovnošolce in na občini so prepričani, da bo sodelovalo najmanj 200 otrok, ki bodo izdelali vsak svojo božično svetilko in šli z njo v sprevodu od spominskega parka do Travnika.
2e jutri pa prirejajo sejem rabljenih stvari v ulicah Ascoli in sv. Ivana. To območje so pred kratkim premedili in zaprli prometu, z jutrišnjim sejmom in obrobnimi prireditvami pa naj bi ga tudi simbolično otvorili.
GORICA / KINO VITTOR1A
Vse večji obisk omogočil nakup novih sedežev
Zo'praznike film "Aladdin"
Dobri dve leti po odprtju prenovljene kinodvorane Vittoria je slovenska družba Transmedia pred novimi mejniki. Pred dnevi je upravni odbor na razširjeni seji s elani sprejel nekaj važnih odločitev. Pomemben, v finančnem pogledu dokaj zahteven vendar za občinstvo izredno dobrodošel je sklep o nabavi novih sedežev. Po delni prenovi dvorane pred dvema letoma, nabavi ozvočenja Dolby stereo (kino Vittoria je edini na Goriškem s tako sodobno opremo) bodo stare lesene sedeže nadomestili novi mehki in udobni. Dvorana bo tako že pred božičnimi prazniki pripravljena na predvideni naval občinstva. Upravitelj kina Igor Prinčič si je namreč za obdobje praznikov zagotovil risani film»Aladdin«, ki je v ZDA potolkel vse rekorde gledanosti.
Toda kako je lahko družba, ki jo je skupina navdušencev ustanovila s skromnimi prihranki ela-
nov, v samih dveh letih lahko uresničila tako zahtevne naCrte? Odgovor je gotovo v strokovnosti uprave in kakovosti ponudbe, zaradi. Cesar obisk neprestano raste in prav uspeh pri poslovanju omogoča nove investicije. Podatki so zgovorni. V prvi sezoni 1991/92, ki se je sicer zaCela šele konec oktobra in končala junija, je kino Vittoria obiskalo nekaj več kot 13 tisoC gledalcev. V lanski sezoni se je obisk povzpel že na veC kot 23 tisoC, trend pa se letos nadaljuje: od zadnjih dni avgusta pa do 20. novembra letos si je predstave ogledalo že veC kot 8 tisoC gledalcev (v istem obdobju lani jih je bilo približno 5 tisoC). Ge k temu dodamo še novost poletne sezone z upravljanjem kina Cristallo v Gradežu (21 tisoč gledalcev v štirih mesecih), je na dlani, da se kinu Vittoria, družbi Transmedia in seveda goriškim filmskim ljubiteljem pišejo še lepši Časi.
NOVICE
Danes protest dijakov
Dijaki se bodo danes tudi na Goriškem pridružili vsedržavnemu protestu dijaškega gibanja zoper privatizacijo javnega šolstva in druge sporne ukrepe ministrice Jervolinove. V naši pokrjaini prirejajo dve manifestaciji: ob 8.45 se bodo goriški dijaki zbrali pred spominskim parkom, šli nato v sprevodu do šolskega skrbništva in nato na odprto skupščino v kino Vittoria. V TržiCu bo sprevod krenil ob 8.30 izpred športne palače in se zaključil z zvborovanjem na Trgu Republike. Delegacija dijakov z Goriškega se bo udeležila tudi vsedržavne manifestacije v Rimu. Slovenski višješolci se bodo prav tako udeležili protesta z udeležbo na goriški demonstraciji delegacija pa bo predvidoma odšla v Trst na menifestacijo tamkajšnjih dijakov.
Novi prostori v bolnišnici
V nekdanjem sanatoriju zraven splošne goriške bolnišnice bodo danes ob navzočnosti deželnega odbornika za zdravstvo Gianpiera Fasole formalno otvorili nove prostore oddelkov za dermatologijo in hemodializo. Za obisk odbornika je precej pričakovanja tudi zaradi zaskrbljujočih vesti glede novih ovir v postopku za grandjo nove bolnišnice.
Trgovine jutri odprte
Trgovsko združenje ASCOM obvešCa vse goriške občane, da bo zaradi božičnih praznikov umik trgovin spremenjen in da bodo zaradi tega jutri in v ponedeljek, 12. in 13. decembra, lahko odprte vse trgovine ves dan. V sredo, 15. decembra, pa imajo lahko odprte svoje trgovine tudi v popoldanskem delovnem Času vsi trgovci z jestvinami in vse cve-tlicame.
Trženje na cesti Tržič-Gradež
Včeraj je na pokrajinski cesti iz TrZiCa proti Gradežu, v vasi Bistrinja prišlo do prometne nesreče. 43-letni Virginio Dabiale iz Cervinjana, ki je vozil avto znamke fiat uno, je prepozno pred seboj zagledal motorista in ga je podrl. 19-letni Mehmet Isa iz Tržiča, Ul. Giarette, se ni ustavil na križišču, ko se je pripeljal iz Ul. Nuova Bagni na pokrajinsko cesto. V nesreči je bil Isa ranjen. V tržiški bolnišnici se bo zaradi ran po obrazu in udarca v prsi zdravil 20 dni.
V Četrtek zveCer je prišlo do prometne nesreče pri Kdeci hiši, v kateri je 60-letna Ivana Gruden iz Lokavca pri Ajdovščini bila težje ranjena. Prepeljali jo v Šempeter, kjer so v bolnišnici ugotovili, da 11,13 zlomljeno koleno. Zdravila se bo poldrugi me-s®c. Grudnova se je peljala v oplu kadett, ki ga je vo-zil 37-letni Branko Lavrenčič prav tako iz Lokavca. ^oljal je iz smeri Ul. Terza Armata proti RdeCi hiši, k° je v Ul. Kugy pripeljala z avtom znamke renault 5 2 nasprotne strani Cez križišče 51-letna Nivea Kuret 12 Gorice, Ul. della Bona.
Na sliki: prizorišče nesreče (foto Studio Reportage)
Obrestne mere, zaračunavanje storitev in pogojev poslovanja lahko preberete na informativnih analitičnih listih, ki so razobešeni v naših poslovnih prostorih
Časa & Časa
NIŽJI OBROK ZA PRVIH 8 LET
IZPLAČILO:
takojšnje
ROK:
od 8 do 20 let
DOPOLNILA: brezplačno zavarovanje proti požaru r>'	*zavarovanje
ob primeru smrti ^akumulacijski plan za predčasno poravnavo
0481-381628. 381629
CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
KULTURNI DOGODKI
Sobota, 11. decembra 1993
ZALOŽNIŠTVO / V PONEDELJEK DVE PREDSTAVITVI
»Prazgodovinska gradišča« v slovenščini in italijanščini
Slovenska izdaja sodi v zbirko Jadranskega koledarja za leto '94
Pravkar je izšla knjiga Prazgodovinska gradišča Tržaške pokrajine. Vsaka nova knjiga, ki izide pri nas, je dogodek, ki nas razveseli. Naše veselje je dvojno, saj sta v bistvu izšli dve knjigi: ena v slovenskem jeziku in druga v italijanskem z naslovom »I Castellieri della Provincia di Trieste«. Za nameček pa dodamo še podatek, da sta tudi oba avtorja (Lidija Rupel in Stanko Flego) domačina. Ker sta tudi založnik (Založništvo tržaškega tiska) in izdajatelj (Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici) pri nas doma, se nahajamo pred popolnoma domačim izdelkom, saj je za tisk poskrbela tudi domača tiskarna Graphart. Lahko smo torej zadovoljni, da so vse sile iz vrst slovenske narodne skupnosti.
NaCrtno delo obrodi sadove. To lahko rečemo tudi za knjigo, o kateri govorimo. Delo je bilo zastavljeno v Komisiji za topografijo, ki deluje že deseto leto v sklopu Odseka za zgodovino pri NSK v Trstu. Razčlenjena dejavnost (arheološka skupina na mladinskih raziskovalnih taborih, občasne razstave, vrsta člankov v strokovnih revijah Slovenije in Italije, redno sestajanje, kartoteka in priročna knjižnica) je pripeljala tudi do samostojnih publikacij Članov skupine (Stanko Flego, Lidija Rupel, Matej Zupančič). Tokrat je pred nami dvojna publikacija o gradiščih na Tržaškem. Tako sta domačina opisala del svoje preteklosti in ga predsta-
vila javnosti. Slovenska izdaja je ena prvih tovrstnih del, italijanska izdaja pa je v bistvu prva sistematična knjiga o utr-jenjih prazgodovinskih naselbinah v Trstu in okolici po 90-tih letih odkar je izšla temeljna knjiga izpod peresa Mar-chesettija. Torej v bistvu dosežek na polju slovenskega in italijanskega zgodovinopisja na področju prazgodovine.
Publikacija obsega 240 strani. Besedila so obogatena s slikovnim in kartografskim gradivom. Oplemeniti jo še barvna priloga z značilnimi posnetki, priložen je zemljevid z gradišči. Vsebinsko pa je knjiga porazdeljena na spremno besedo (Marina Moretti), uvodno razmišljanje av-
torjev, nato si sledijo geografski opis, kronološki oris, karakteristike gradišč na Tržaškem, katek oris raziskav, vsemu temu pa sledi podroben opis in oris 53 (triinpet-sedet) gradišč na ozemlju sedanje Tržaške pokrajine.
V ponedeljek, 13. decembra 1993 bosta kar dve predstavitvi. Najprej bo ob 11 uri v prostorih Založništva tržaškega tiska predstavitev Jadranskega koledarja 1994 s knjižno zbirko, v kateri je publikacija Prazgodovinska gradišča. Popoldne ob 18. uri bo v Časnikarskem krožku v Trstu (Korzo Italia 13) predstavitev italijanske izdaje (I Castellieri della Provincia di Trieste). (mil)
OB 400-LETNICI PALMANOVE / RAZSTAVA ODPRTA SAMO ŠE DO NEDELJE
Car Današnjih in včerajšnjih čipk
Ob razstavi so pripravili zanimiv katalog s fotografijami najdragocenejših primerkov
V prostorih Napoleonske smodniSnice je Se do nedelje odprta razstava Današnjih in včerajšnjih Čipk, ki so večinoma last Sklada palače Coroni-ni Cronberg iz Gorice. Gre za vrsto izredno dragocenih primerkov, ki jih je sklad dal prvič na ogled, zanimivi pa so tudi iz zgodovinskega vidika, saj nudijo pregled razvoja izdelovanja Čipk. V Gorici je namreC poznana Sola Čipk oziroma za kleklanje, kjer se še danes veliko, oseb, pretežno žensk, uci te stare obrti. Tej šoli so tudi zaupali pripravo »zgodovinske« razstave v Palmanovi. Sicer pa razstava »očarljivih prosojnosti« sodi v okvir praznovanj ob 400-letnici mesta-utrdbe Palmanove.
Eden od številnih zanimvih in dragocenih primerkov »goriških« čipk (iz kataloga)
NEAPELJSKI KANTAVTOR V TRSTU
Bennato: zasanjanost in protest
Marjan Kemperle
Neapeljski kantavtor Edoardo Bennato je znan tržaškemu občinstvu. Pred leti je nastopil v gle' dališCu Rossetti in na prostem na Gradu. Pretekli torek je za svoje ponovno srečanje s Tržačani izbral manjši, intimnejši prostor: diskoteko Mac-chiavelli (bivši Big Ben) na barkovljanskem nabrežju.
Bennato je vsaj po neCem res Čistokrvni Nea-plejCan. Je velik ljubitelj glasbe, pa naj jo izvaja sam ali pa v skupini. Tako se je tudi predstavil v torek na odru: najprej sam, z izključno »pomočjo« zveste dvanajststrunke, nepogrešljivih orglic in bobencka, ki mu je z nogo dajal ritem, nato s šestčlansko skupino »neapeljskega zaščitnega porekla«.
Edoardo Bennato je veliki kontestator, a obenem tudi veliki zasanjanec. Ne priznava nobene avtoritete, vsako oblast bi rad poslal v zapor (»In prigione, in prigione«, je ponavljajoče kričal v mikrofon), rad pa bi peterpanovsko zaživel na Otoku, ki ga ni. Skeptično gleda na svet, kakršnega sta ga ustvarila in pokvarila človeška, moška logika in razum, in vidi rešitev le v ženskih instinktivnih občutkih. (»Cisti razum je privedel Človeštvo na rob propada, le ženska ga lahko s svojim neracionalnim pogledom reši katastrofe.«)
Kantavtor je bil v diskoteki mnogo bolj zgovoren kot na koncertih izpred let, ko je odpel svoje brez vsakega besednega utrinka ali komentarja. Glavno besedo so imele seveda pesmi tega »neapeljskega šansonjerja 20. stoletja«. Mnoge so se nanašale prav na mesto, ki mu je najbolj pri srcu, a do katerega goji ekstremna, nasprotujoča si Čustva ljubezni in sovraštva. V Neaplju se ne reši »nisciuno«, je zapel. In kako bi se tudi lahko, ko pa se ni nihče zgrozil nad tistim, kar se je dogodilo pod Drevoredom Augusto (»Pred svetovnim nogometnim prvenstvom leta ’90 so zaceli pod drevoredom graditi predor, ki je sedaj že nekaj let opuščen in zaman Čaka, da bi ga dogradili.«).
Bennato si je med večerom privoščil tudi nekaj happeninga: vrsto »neapeljskih bluesov«, kot jih je poimenoval, med katerimi je bila zabava na odru med glasbeniki vsaj tolikšna kot zabava na plesišču. Mladim je seveda postregel tudi z vrsto svojih hitov, kot sta na primer bila Sono solo can-zonette (»Kaj bi bilo, ko bi me oCe tistega dne ne peljal v bar, v katerem je pel juke-box? Mogoče bi postal inženir ali uradnik,« je ugotavljal post fe-stum) in Collodijevska 11 gatto e la volpe. Temperamentni glasbenik in pevec je dobri dve uri z besedo in glasbo zabaval občinstvo, ki ga je krepko po polnoči še privabilo na oder za dodatni vražji rock.
ZA NAJMLAJŠE
Tokrat je tudi Galeb rabil veliko dežnikov
Tretja letošnja številka mladinske revije Galeb ima dežnike na naslovnici, kot to terjajo vremenske razmere. Sicer pa je Galeb veder in prijeten kot vselej, še posebno pisane so ilustracije; tokrat objavljamo ilustracijo Magde Tavčar k Alenkinem razredu Branke Jurca.
_______ZALOŽNIŠTVO / SLOVENSKI PRIMORSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON
V tokratnem snopiču je tudi več osebnosti iz Benečije in Rezije
Leksikon, ki šteje že 19 zvezkov, že od vsega začetka ureja prof. Martin Jev-
__________________4_______;______________________________.
Jože Koren
V	koledarski knjižni zbirki go-riške Mohorjeve družbe za leto 1994 je, kot običajno, izšel tudi novi, 19. snopič Slovenskega primorskega biografskega leksikona, ki ga od začetka ureja prof. Martin Jevnikar. Gre za prvi samostojni dodatni snopič (Črka A je bila vključena v zadnji redni, 18. snopič) od Črke B do Črke L. Obsega 200 strani od str. 497 do str. 696, prinaša 430 gesel, ki jih je napisalo 76 avtorjev poleg tistih, ki jih je redigiralo uredništvo samo. Med priimki osebnosti so tako tisti, ki so bili iz različnih vzrokov izpuščeni v rednih snopcih, kot tisti, ki so se v zadnjih dveh desetletjih do danes na novo pojavili in uveljavili na raznih delovnih področjih Primorske negelde na sedanjo državno mejo.
V	seznamu izpuščenih v red-
nih snopičih izstopajo osebnosti kot na pr. istrski narodni junak Vladimir Gortan, plemiška rodbina Formentinijev, tržaški arhitekt Franjo Kosovel, tigrovec in borec NOB Tine Lipovec, tržaški italijanski diplomat De Cgstro, zgodovinar NOB dr. Tone Ferenc in še drugi in je seveda pravilno, da so zdaj zabeleženi v tem dodatnem snopiču, saj je njihov prispevek tako ali drugače pomemben za preteklost primorskih Slovencev.
Po drugi strani pa je izjemno bogat seznam osebnosti iz vrst mladih povojnih generacij, ki iz objektivnih razlogov še niso mogle priti v redne snopiče, saj so v javno življenje in delovanje vstopile in se uveljavile po njihovem izidu. Med njimi imamo vrsto javnih družbeno-politiCnih delavcev kot so na pr. Miloš Budin,
Bojan Brezigar, Pavel Fonda, kulturnih delavcev in ustarjalcev kot so na pr. Miran Košuta, Dušan Jelinčič, Bogdan Kralj, Al-do Ukmar, Drago Gorjup, Nadja KrišCak, gospodarstvenikov kot so na pr. Joško Gravner, Mario Gregorič, Edi Kante in še drugi.
V tem snopiču so še posebej temeljito obdelane osebnosti iz beneške Slovenije in vsaj delno tudi iz Rezije. Vse veC je med obravnavanimi osebnostmi tudi tistih iz slovenskega zdomstva v Argentini in Severni Ameriki.
Vedno širši krog osebnosti, pa tudi sodelavcev, v zadnjih letnikih Slovenskega primorskega biografskega leksikona v primerjavi s prvimi snopiči, je lahko tudi dokaz, ali vsaj posledica, leksikonove vse večje konceptualne širine, kar je ena od zelo pomembnih značilnosti v
razvoju tega podviga. Kajti Ce je res, da z odmikanjem Časov ostajajo na vrhu vedno le najbolj kakovostni dosežki, je prav tako res, da se zgodovina nekega naroda posebno pa še številčno majhne narodnostne skupnosti kakršna je naša, primorska in ^ njej zamejska še posebej, gradi tudi na seštevku velikega števila morda manj izstopajoči, a zato ne manj pomembnih ustvarjalnih prizadevanj širokega kroga ljudi.
In prav v tem je, poleg drugih že omenjenih, ne glede na to, da odmera dolžine posameznih gesel morda ni vedno najbolj ustrezna oz. da vCasih prihaja do nesorazmerij, pomembna odlika in prednost Slovenskega primorskega biografskega laksikona, ki bo s prihodnjim, dvajsetim snopičem, zaključen.
SVET
Sobota, 11. decembra 1993
RUSIJA / PRED JUTRIŠNJIMI VOLITVAMI
Zaupanje Zahoda ne pomeni zaupanja ruskih volilcev
Evropa podpira Jelcina, ta pa še ni prepričan v zmago
BRUSELJ - Ruski predse-< nik Boris Jelcin se je včeraj P° tridnevnem obisku v Bruslju vrnil v Moskvo. V
uSesih so mu še vedno odmevale pohvale in spo-ude voditeljev Evropske llniie. ki so mu izrekli vso podporo in svoje preprica-0)e, da bo zmagal na voli-tvak. Vendar Jelcinu to ne zadošča, potrebuje edino re-snicno sodbo - ta pa bo padla v nedeljo v volilne skri-
njice p0 vsej Rusiji.
Y jasni želji, da prepriča Se Hste neodločne volilce, ki
Oo vedo, komu bi dali svoj Slos, je v zadnjem televizijskem govoru pred volitvami Judi opozoril, da lahko nji-uov »ne« državo pahne v državljansko vojno.„»V va-šjli rokah je odločitev - bo "1 ne bo miru in spokoja v Rusiji,« je Jelcin pozval vo-klce. Jutri se bo na volišča odpravilo 107 milijonov ljudi, ki bodo izbrali nov parla-njent, saj je predsednik Jelcin prejšnjega razpustil. Se Pomembnejše pa je jutrišnje glasovanje o osnutku nove Ustave, ki predsedniku države daje večja pooblastila na rucun parlamenta.
Reformistični blok pa je včeraj zadal Se en udarec svojim nasprotnikom. Skraj-nega nacionalista Vladimirja 2irinovskega, ki je s svojimi Prepričljivimi televizijskimi nastopi osvojil marsikaterega volilca, so obtožili, da je demagog in da predstavlja resno grožnjo obstoju države. »To je grožnja narodovemu obstoju. Ce je bila do danes to le šala, je zdaj vse skupaj postalo zastrašujo-i Ce,« je Ruska izbira zapisala v svoji izjavi. Stranka Ziri-novskega pa bo po predvidevanjih na volitvah zbrala Potrebnih pet odstotkov glasov m tako vstopila v novo državno dumo. (Agencije!
Boris Jelcin: mož, ki popiva, a ni nikoli pijan
MOSKVA - »Car« je sicer utrujen od bojev, a se zlahka prelevi tudi v diktatorja. Kljub svojim 63. letom »levjesrčni« Boris Jelcin ni nehal presenečati, saj nima prav nobenega namena, da bi prepustil oblast, ki bo prežeta z elementi samovlade, vsaj do predsedniških volitev leta 1996. »Včasih se pojavi misel: 'Oditi, oditi, oditi...’ Toda potem premislim in si rečem: 'Kje pa, kje pa, ’« je pred kratkim zaupal ruski predsednik režiserju El-darju Rjazanovu, ki ga je snemal za televizijski intervju, v katerem se sprehaja po zasneženem gozdu's »šapko« v roki. Čeprav bo po vsej verjetnosti dobil tudi svojo najnovejSo stavo, po kateri bo imela Rusija predsedniški režim in parlament, ki bo po novi ustavi enodomen, Borisu Jelcinu nikakor ni všeč, da bi zapustil politično prizorišče. In čeprav se zdi, da se je odrekel predčasnim predsedniškim volitvam, ki jih je sam napovedal septembra, da bi si tako zagotovil naklonjenost parlamentarne opozicije, je to storil le zato, ker Se ni našel primernega naslednika. Očitno ga ne vznemirja preveč, da se oblast vse bolj osredotoča v njegovih rokah: nedavne kritike, la jih je na njegov račun izrekel režiser Stanislav Govoruhin, so ga hudo razjezile. Opravil je s svojima dvema poglavitnima nasprotnikoma, z nekdanjim podpredsednikom Aleksandrom Ruckojem in
nekdanjim predsednikom parlamenta Ruslanom Hasbulatovom, ki sta oba v zaporu, in takoj zatem obnovil staro rusko tradicijo avtoritarne oblasti, zraven pa na vsa usta zagotavljal, »da vše to počne za Rusijo«, nikakor pa ne zase. S tem so tudi končana leta vsakovrstnih demokratizacij, se pravi ideologije, ki ga je ponesla na vrh in v imenu katere je zadal smrtni udarec nekdanji SZ. »Rusija Se ni pripravljena na Široko demokracijo,« je izjavil minister za zunanje zadeve Andrej Ko-zirjev, ki je izrekel le mnenje, kakršnega zastopa večina predsednikovih svetovalcev. Nekdanji nadomestni član politbiroja Ko-
Sedanjost in preteklost
munistične partije Boris Jelcin, ki se je leta 1985 iz svojega vojaSko-industrij-skega Svrdlovska na Uralu preselil v Moskvo, je zaradi obstrukcije parlamenta doživel marsikaj, kar ga je pred komaj devetimi meseci skoraj stalo glave. Se so v spominu njegovi obupani nastopi v Kongresu ljudskih poslancev, velikanske in vsemogočne zakonodajne skupščine, ki si je zastavila za svoj poglavitni cilj njegovo odstranitev. Ti prizori so zgovorno pričali o politiku, globoko zapredenem v mreže demokratičnih iger, potem ko je večino svoje kariere preživel v Semiramidinih vrtovih sovjetske KP. Vendar pa se je, če se je hotel znebiti tega neprijetnega zakonodajnega telesa, »car« moral zateči k nasilju, ki se mu je kar dve leti uspešno izogibal. Boris Jelcin danes priznava, da je prav on dal ukaz za streljanje na ruski parlament, kamor se je zateklo več generalov, podpredsednik države, predsednik parlamenta in na stotine uporniških poslancev. »Najvažnejši seveda nisem bil jaz sam, šlo je za Rusijo, ki se je znašla na robu državljanske vojne. Prav v teh skrajnih okoliščinah se Boris Jelcin kar najbolje znajde kot človek, »ki popiva, a ni nikoli pijan«, zna potegniti pmvo potezo v kriznem položaju, kot je že dokazal s svojo hladnokrvnostjo pri poskusu državnega udara avgusta 1991.
Paola Messana / AFP
RUSIJA / RAZLIČNI POGLEDI NA PRIHODNOST
Miljarder Borovoj napoveduje norišnico
Reformiste obtožuje, da ne verjamejo v tržno gospodarstvo
MOSKVA - Ruski predsednik vlade Jegor Gajdar, minister za finance Boris Fjodorov in predsednik Jelcin so Se vedno komunisti, le predstavljajo se kot reformisti. Z Jelcinom je konec. Po volitvah bo v Rusiji prava norišnica. Tako meni ruski milijarder Konstantin Borovoj.
Sedi v udobnem usnjenem fotelju in kadi. Njegov moskovski urad obdajajo temna ogledala. Borovoj je verjetno najbogatejsi kandidat na nedeljskih volitvah. Boji se, da bodo nekateri, kot na primer Gajdar in Fjodorov, ki zagovarjajo gospodarske reforme, svoj pravi, komunistični obraz pokazali takrat, ko bodo prišli na oblast, in takrat bo Jelcinov oplel.
»Gajdar in Fjodorov sta komunista, pa tudi Jelcin. Govorijo o odprtem trgu, vendar pa na žalost ne verjamejo vanj,« je v nedavnem pogovoru izjavil Borovoj. Meni namreč, da vsi trije izhajajo iz partijske nomenklature, ki je vodila SZ v komunističnem obdobju in so zato se vedno povezani s starim sistemom, »Se vedno pripadajo staremu sistemu in so proti spremembam, Ce se te ne vključujejo v njihov sistem,« je dodal. »Jelcin ni vec pomemben. Zahod si želi preprostih odgovorov na vprašanja o ruskih zadevah, vendar pa so stvari še kako zapletene. Zelo pomembno je, da Jelcin dobi podporo, hkrati pa je tudi pomembno, da je pod nadzorom.«
Njegov tako imenovani Avgustovski blok ni dobil dovolj glasov, da bi lahko samostojno nastopil na volitvah. Zato je podpisal volilni sporazum z Rusko izbiro. Borovoj je ustanovil družbo Ruska blagovna menjava in zgradil pravi poslovni imperij, ki zavzema bančno in trgovinsko področje. Njegova stranka sicer ne bi dobila zadostne podpore, vendar pa bo Rusko izbiro spodbujala k razvoju podjetništva, prispevala pa bo tudi finančna sredstva. j>Rusko izbiro podpiram, vendar pa se bojim, da nekateri
njeni elani v bistvu niso povsem odkriti. Zadeva zna biti nevarna, ker so naši politiki brez pravih političnih izkušenj,« je povedal Borovoj. Po njegovem novi parlament ne bo razrešil Jelcinovih nesoglasij z zakonodajalci. Njegova reformistična smer je v nasprotju s programi strank, kot so Krščanski demokrati, ki jih vodi Aleksander Ogorodnikov. Krščanski demokrati se bolj zavzemajo za socialne programe, in ne toliko za liberalizacijo. Ogorodnikov je preživel sedem let v nakem taborišču le zato, ker je organiziral krščanski seminar. Liberalni demokrati Vladimirja Zhirinovskega so nekakšni militantni nacionalisti, ki menijo, da bi morala Rusija vključevati območja nekdanje SZ in postati močnejša kot Zahod.
Borovoj meni, da so ankete prav zaradi takšnih programov tako vznemirljive, ravno tako pa tudi volilna kampanja. »Po volitvah bo Rusija ena sama norišnica. Prišlo bo do nenavadne koalicijske vlade; spominjala bo na koalicijo različnih lobijev. Vlado bodo sestavljali liberalci, komunisti, ljudje, Id imajo v oblasti vojaške komplekse in - radikalci, se pravi nekdanji rdeči baroni, pre-stavniki industrije.« Borovoj je povedal, da bo sodeloval v parlamentu, in sicer prek Ruske izbire, hkrati pa si bo prizadeval za hitrejše reforme. »Ljudje, kot je Gajdar, si želijo le moCne vlade. V resnici pa sploh ne verjamejo v tržno gospodarstvo.« Z nasmehom je dodal; »Veliko laže bi se bilo v parlamentu pogovarjati s komunisti, kajti zdaj se zavedajo, da bi lahko proti njim uporabili tanke, ce bi bilo potrebno. Seveda je to le šala,« je hitro dodal. »-Kljub temu pa je v naši vladi na žalost zakoreninjena nekakšna 'kalašnikovska’ mentaliteta Nekdanja sovjetska družba je bila kot nekakšno koncentracijsko taborišče. In prav zato bo nad nami vedno visel Damoklejev meC - se pravi naša preteklost.«________________Eiif Kaban / Reuter
RUSIJA / VERSKI PREPOROD
Sveti Vladimir, oče ruskega krščanstva, je premagal Karla Manca in 70 let socializma
WASHINGTON - Morda bo Rusija doživela najveeji verski preporod, ki mu v zgodovini ni para in ki ga spodbuja tudi verski fanatizem in invidualizem. To napoveduje pred kratkim objavljena študija, kjer najdemo podatek, da zdaj kar tretjina Rusov, ki so bili ateisti, verjame v boga.
Avtor raziskave je profesor Andrew Greeley z univerze v Chichagu; Greely je sicer sociolog, hkrati pa tudi rimskokatoliški duhovnik. Študija navaja, da je bil le eden od desetih Rusov vzgojen v ortodoksni tradiciji, kljub temu pa jih zdaj skoraj trikrat veC. Verni so postali predvsem ljudje v starosti pod 25 let, največ novih vernikov je v Moskvi, v drugih, predvsem bolj oddaljenih krajih, je njihovo število precej manjše. Analiza je nastala na podlagi vzorčnih vprašanj, na katera je odgovorilo 2964 vprašanih. Anketo je izvedel institut za sociološke raziskave.
»V Rusiji je vladal socializem polnih 70 let, vendar pa vse kaže, da je vera Se vedno navzoča,« je v spremni besedi ankete, ki jo je izdal Nacionalni center za raziskavo javnega mnenja (National Opi-nion Research Center) zapisal Greeley, ki meni, da si je nekdanji sistem v,Sovjetski zvezi zelo prizadeval izkore-niti vero. Vladalo je nekakšno prepričanje, znano iz Marxovih del, da je vera opij ljudstva. Zdaj se je izkazalo, da je prišlo v miselnosti ljudi do velikih sprememb: »Fatalizem in vera v boga sta stvar vsakega posameznika,« je izjavil Greely in dodal: »Prišli smo do spoznanja, da je sveti Vladimir, ustanovitelj ruskega krščanstva, premagal Karla Marxa.«
Profesor Greely meni, da v postkomunistični Rusiji ni prišlo le do političnih, gospodarskih in socialnih sprememb, ampak tudi do verskega preporoda. »Ce bi spregledali versko prebujenje, bi bilo to lahko usodno,« meni Greely in pri tem navaja Homeinijevo islamsko revolucijo z začetka 70. let.
Študija je tudi pokazala, da sedem od desetih vprašanih močno verjame cerkvenim dostojanstvenikom, v ZDA pa je na isto vprašanje pozitivno odgovorilo 39 od-stotokov vprašanih. Rusi imajo veliko večje zaupanje v cerkev; parlamentu, javnim ustanovam, sodiSCem in izobraževalnemu sistemu zaupa polovica manj vprašanih.
Greeley zatrjuje, da je rusko zaupanje v posvetne ustanove podobno ameriškemu. Raziskava je pokazala, da kar 40 odstotokov vprašanih verjame v Čudeže, tretjina v nebesa, 30 odstotkov v pekel, 28, odstotkov jih meni, da čutijo božjo navzočnost, tretjina vprašanih pa se redno udeležuje verskih obredov.
Jim Wolf/Reuter
v Rusiji

Personal beliefs:
Nikoli niso verjeli v Boga
Vedno so verjeli v Boga
3% J
So verjeli v Boga, ven- So bili ateisti, sedaj dar so postali ateisti pa verjamejo v Boga
Vera v družbi:
Podpirajo	Cerkev ima	Zelo
verouk	prevelik	zaupajo
v šoli	vpliv „	cerkvi
Vir: International Social Survey Na vprašanja je leta 1991 odgovorilo 2.964 odraslih oseb.
AP/Wm. J. Castello
12
Sobota, 11. decembra 1993
SVET
______BOSNA IN HERCEGOVINA_
Po letu in pol razkosavanja
BiH je samo še skupek nacionalnih enklav
ZAGREB - Vse večja razkosanost ozemelj, razdrta nekdanja zavezništva in vse hujša nesoglasja znotraj istih taborov, taksna je bilanca 20 mesecev trajajoče vojne v Bosni in Hercegovini, kjer postaja Število enklav skoraj nepregledno in jasno priča o tem, kako BiH razpada na vse drobnejše koščke. Voditelji vseh treh skupnosti (srbske, muslimanske in hrvaške), ki se zavedajo teh dezintegracijskih procesov, skuSajo okrepiti predvsem svoje majhne nacionalne državice, med katerimi srbske in hrvaške vse manj prikrivajo željo, da bi se priključile svoji »matični« sosedi.
Delitev na nacionalne enklave
Razdor, do katerega je prišlo letošnjo pomlad v nestabilnem zakonu, sklenjenem iz raCunice med Hrvati in Muslimani, ki je Muslimanom zagotavljal preskrbo z orožjem iz Hrvaške, Hrvatom pa možnost, da na ozemljih, ki jih je zasedel HVO (oborožena vojska bosanskih Hrvatov), okrepijo svojo oblast, je globoko zaznamoval posledice teh spopadov. Vojaške operacije HVO v centralni Bosni so povzročile nastanek vrste en-
klav, ki jih obdajajo muslimanska ozemlja, kakršna so Žepa, Vitez in Kiseljak, oziroma tistih, ki mejijo na srbske položaje, kot so Vareš, ki je padel prejšnji mesec, ŽepCa ali Brecelj. Zaradi teh uspehov so si Muslimani pridobili precej sklenjeno ozemlje v srednji Bosni, Čeprav so še zmeraj odrezani od svojih vzhodnih enklav, Srebrenice, Žepe in Goražda, od juga (Mostarja), severnega srednjega predela (Maglaja), zlasti pa od bihaške enklave na zahodu z vsemi njenimi odcepitvenimi težnjami. Bosanski Srbi,
NOVICE
Stavka albanskih študentov
TIRANA - Blizu 4600 študentov Politehničnega instituta iz Tirane je v petek nadaljevalo tridnevno stavko. Študentje zahtevajo pisna zagotovila premiera Meksija za izboljšanje življenjskih razmer v študentskih naseljih, kjer ni niti vode, in za izboljšanje standarda nasploh. Predstaviki 15.000 stavkajočih študentov so se v Četrtek po pogovoru z ministrom za izobraževanje Teliti j errr odločili za prekinitev stavke, vendar študentje omenjenega in-štiuta s stavko nadaljujejo.	(STA, AFP)
Prekinitev pogajanj o palestinski avtonomiji
KAIRO, JERUZALEM - Palestinski veleposlanik v Kairu Said Kamal je v petek sporočil, da so pogajanja z Izraelom o prevzemu palestinske avtonomije na zasedenih ozemljih, ki naj bi se začela v ponedeljek, prekinjena. Datum, ko jih bodo nadaljevali, Se ni določen, saj pogajalci čakajo na izid pogovorov med izraelskim premieram Jicakom Rabinom in vodjem PLO Jase-rjem Arafatom, ki se bosta v nedeljo sestala v Kairu. Osrednji spor med Izraelom in Palestinci je Se zmeraj datum umika izraelske vojske iz Gaze in Jeriha. Na pogovore z Arafatom pa je v petek iz Jeruzalema v Tunis prispel ameriški državni sekretar VVarren Christopher. V Izraelu se je sestal z izraelskim zunanjim ministrom Simonom Peresom, ki nasprotuje preložitvi začetka izvedbe določil izraelsko-palestinskega sporazuma o palestinski avtonomiji na zasedenih ozemljih, saj bi po njegovem mnenju to prineslo izgubo nadzora nad položajem. Christopher, ki bo v soboto z obiskom v Maroku zaključil turnejo po Bližnjem vzhodu, si močno prizadeva razrešiti zastoj v mirovnem procesu, vendar se razmere Se bolj zapletajo. Arafat je namreč razočaran nad četrtkovimi pogovori s Peresom in upa na uspeh nedeljskega srečanja z Rabinom. Kljub povečanemu nadzoru pa se spopadi med Palestinci in Izraelci na zasedenih ozemljih nadaljujejo. (Reuter, telefoto: AP)
ki se moCno zavedajo svoje velikanske vojaške premoči, zaradi katere so spravili pod nadzor 70 odstotkov ozemlja, zdaj lahko manipulirajo s Hrvati in Muslimani. Srbske sile so podprle Hrvate v centralni Bosni, na jugu pa pomagajo tudi muslimanskim silam. Zdi se, da prav ta fenomen razkriva, kako ta vojna ni veC toliko rezultat nekdanjih sovraštev kot predvsem spopad se: danjih interesov. Vse te enklave so daleč stran od svojih vojaških poveljstev, ki imajo velikanske težave pri vzpostavljanju nadzora nad njimi ter pri zagotavljanju vojaške pomoči; spreminjajo se v fevde pod vodstvom posameznih »vojvod«, bolj ah manj nagnjenih k miru ali vojni.
Bihaški fevd Fikreta Abdiča
V Veliki Kladuši na severnem delu muslimanske enklave BihaCa (na zahodu) kraljuje Fikret AbdiC, absolutni gospodar kmetij sko-prehram-benega kombinata, ki tudi v vojni ni nehal delovati, prepričan, da lahko gospodarski interesi prevladajo vojne strasti. Fikret Abdič je kot nekdanji elan predsedstva Bosne, kamor je bil izvoljen na prvih svobodnih volitvah novembra 1990, podpisal mirovni sporazum tako s Srbi kot s Hrvati, v imenu svojega fevda, ki ga je razglasil za »avtonomno pokrajino zahodne Bosne« ter tako moCno ogrozil oblast predsednika Alija Izetbe-goviča. Na tem izoliranem ozemlju, ki je bilo
/
Za vsak košček bosanske zemlje tudi v prihodnje leto
pred vojno trgovinsko povezano predvsem z Zagrebom in hrvaškim pristaniščem Reko, zdaj poteka cvetoCa trgovina z bosanskimi Srbi in Hrvati. AbdiC igra na karto, da gre za narodnostno neoporečno ozemlje, vključno z Bihačem, ki je pomembno železniško križišče. Se kako ga potrebujejo tudi Srbi za svojo povezavo z Beogradom in za povezavo tistih ozemlj, ki jih nadzorujejo na jugu Hrvaške in na severu Bosne. A kljub vsem tem prizadevanjem muslimanski od-cepiteljski voditelj nadzoruje le tretjino svojega ozemlja, na katerem je večina vojske ostala zvesta Sarajevu.
Samovoljne enklave
V vseh teh enklavah pa se hkrati porajajo tudi zagrizene vojaške strasti, kot se to dogaja v Kiseljaku, kjer so oborožene sile sejale teror po Varešu. Prav te naj bi bile odgovorne za pokol 25 vaščanov muslimanske vasi Stupnji dol, medtem ko je poveljnik enot HVO v Kiseljaku Ivica RajiC, preden so ga odstavili, grozil celo s tem, da bo bombardiral Sarajevo ter tako razkril, da tudi Hrvati sodelujejo pri obleganju prestolnice BiH. Razkosanje ozemlja je povzročila vrsta vojaških povelj-
nikov ali preprosto poveljnikov tolp, ki nadzorujejo del ceste, pomemben most in bd vseh zahtevajo cestnine, mostnine in različne odkupnine.
Odpadništvo in razpuščenost sta močno spodkopala njihov mednarodni ugled, zato si Muslimani in Hrvati prizadevajo uveljaviti red pri svojih oboroženih silah ter zaostriti disciplino na vseh področjih. Tako naj bi bosansko vojsko že očistili vseh »mafioznih elementov«, vlada pa je že imenovala ministre, ki so odgovorni za posamezne regije, da se ne bi dale zapeljati zgledu, kakršnega jim ponuja BihaC. Zagreb je v Bosno poslal enega najboljših Častnikov generala Anteja Ros-sa, Cigar naloga je ponovno uvesti red v vrste HVO, ki je bil doslej podrejen civilnim oblastem. A tudi voditelju Srbov Radovanu KaradžiCu, ki mu je septembra še grozil upor srbskih vojakov v Banja Luki (na severozahodu), se je posrečilo obrniti položaj v svoj prid: znebil se je mestnih oblasti, ki so mu neprestano očitale, da je preveč navezan na Beograd, .medtem ko so te zagovarjale predvsem povezavo med Srbi na Hrvaškem.
Helene Despic-Popovic / AFP
SRBSKA KRAJINA
Postopno
popuščanje
Unprofor: Obe strani morata pridobiti čas za premislek
TURANJ - Znova so odprli mlekarno prav blizu frontne Črte, znova je stekla izmenjava paketov in po dveh letih ločitve so se znova srečali elani posameznih družin: tako si Unprofor s politiko majhnih korakov prizadeva, da bi spet stkal vezi med hrvaškimi oblastmi in srbskimi odcepitelji iz Krajine. V Turanju, majhni vasi 50 kilometrov južno od Zagreba, na nikogaršnji zemlji med hrvaškimi in srbskimi položaji, nadzoruje danski general Pjart Hesselberg že tretje srebanje med krajevnimi vojaškimi poveljniki obeh sprtih strani.
14. novembra sta poveljnik hrvaškega garnizona iz Karlovca, polkovnik Miljevac in poveljnik srbskih enot v Kordu-nu polkovnik Bulat sklenila »gentlemenski sporazum« o prenehanju sovražnosti na tem območju. Od takrat se sestajata vsak teden in dopolnjujta sporazum, po mnenju Unproforja »zelo uspešno«. »Namen vsega tega,« pojasnjuje direktor za civilne zadeve Unproforja v severnem sektorju Kenyan Charles Kirudja, »je v popuščanju napetosti, da bi ljudje lahko v miru razmislili o tem, kako naj rešijo svoj spor.« Vsak sestanek pomeni »korak napredka«, je dejal.
V torek sta se oba poveljnika dogovorila, da bosta deminirala območje Turanja ter tako omogočila prehod modrim Čeladam, vzpostavila novo neposredno telefonsko zvezo med obema štaboma ter dovolila izmenjavo obiskov Srbov iz Kar-
lovca pri njihovih druži' nah na drugi strani Iran-tne Crte.Vsak srbski vaščan je vojak, ki mora 4 dni preživeti na fronti, potem pa se za en dan vrne domov, kot je povedal eden francoskih pripadnikov modrih Čelad.
V okviru teh sporazumov so Srbi že zapustiti enega od gričev, s katerega je mogoCe vojaško obvladovati Karlovac, ter dovolili francoskemu bataljonu, da je tam postavil svojo opazovalnico, na kateri se izmenjuje noC in dan 7 vojakov. Ta tako imenovana Kota 44, kjer so Francozi nastanjeni v snežnih iglujih, je edini kraj, »od koder je mogoče nadzorovati obstreljevanje Karlovca«, pojasni stotnik Duverger. Ameriške oblasti so zahtevale, naj sile ZN na ta grič pošljejo vojake, da bi lahko znova vzpostavili kontrolno točko v Turanju, saj skozenj poteka Človekoljubna pomor;.
Na sedežu Unproforja v Topuskem Častnik za civilne zadeve Paolo Raf-fone meni, da »človekoljubna pomoč podpira mirovni proces«. Proces, Id utegne postati vprašljiv zaradi volitev, ki bodo potekale v nedeljo, Čeprav so po mnenju Hrvaške nezakonite.
Priljubljeni kandidat iz Beograda Milan Martič, ustanovitelj srbske milice, se v svoji predvolilni kampanji zavzema, da bi se Krajina priključila Srbiji in bi se okrepila njena obrambna moC. Za program, ki je očitno povsem v nasprotju s tistim, za katerega si prizadevajo Združeni narodi.
H. D. P./AFP
ANGOLA / ODNOSI S KUBO
Kubanci se tokrat v Luando vračajo kot poslovneži
izdelovalci igrač, lastniki butikov ponujajo svojo blago kar na mestnih ulicah in ob prometnih poteh
LUANDA - Zadnji kubanski vojak je zapustil Angolo 25. maja 1991, potem ko se je uradno končala državljanska vojna v Angoli in s tem »mednarodno poslanstvo« Fidela Castra. Danes se Kubanci vračajo v Angolo, vendar v smislu javnih zadev.
Po dveh letih poznavanja države so organizirali vključitev Angole v tržno gospodarstvo in se popolnoma reorganizirali v zasebni družbi, s tem da imajo interese tako v gradbenih podjetjih kot v butikih z oblačili, industriji igraC in komunalnih podjetjih.
V Luandi imajo kubanski butiki stojnice kar na cestah in Kubanci povečujejo promet med Havano in glavnim mestom Angole, kjer je mogoCe vse kupiti in vse prodati. Kuba si obenem Zeli sodelovanja z angolsko vlado na področju izobraževanja in medicine. Precejšnje število kubanskih zdravnikov dela v bolnišnicah Luande, še posebej v
vojaški bolnišnici. Gospodarske zveze s Kubo so le nov prispevek v hladni vojni po povezavi angolske diplomacije s sovjetskim blokom ob osamosvojitvi leta 1975. V opravičilo, Ceš da je to edini naCin, kako »nasprotovati napadom iz Južne Afrike,« kar je podprla tudi Unita, se je v Angoli leta 1988 število kubanskih vojakov dvignilo na 50.000.
Tristranska pogajanja, ki so jih nadzorovale Združene države, so decembra 1. 1988 določila pospešen umik kubanskih Cet zaradi neodvisnosti Namibije in umika Južnoafriške repubb-ke. Umik, ki se je začel leta 1989, je bil zaključen leta 1991, malo zatem, ko so podpisali mirovno pogodbo, ki je zahtevala prekinitev šestnajstletne državljanske vojne. Ob odhodu Cet iz države so v Luandi odkrih spomenik v spomin na najhujše boje v angolski državljanski vojni (Kuito Cuna-vale, Lucala, Ambriz). Navzočnost Kubancev v Angoh
je bila ena glavnih tem predvolilne kampanje Unite pred septembrskimi volitvami leta 1992. Po enem od diplomatskih predstavnikov kubanske ambasade v Luandi »protikubanska kampanja Savimbija ni imela nobenih odmevov.« »Prebivalstvo nikoh ni bilo sovražno razpoloženo do Kubancev,« pravi.»Vsako-gar je vsaj enkrat zdravil kubanski zdravnik, vsakega otroka vsaj enkrat poučeval kubanski učitelj in skoraj vsako hišo je že popravljal kubanski zidar.« Brez poglabljanja v podrobnosti omenja, da je svobodno sodelovanje iz let ’82 do ’83 postalo »pogajalski odnos med dvema odločnima strankama.« Ubco, kjer ima prostore kubanska ambasada, so prebivalci Luande krstili za »havansko borzo«: to je kraj, kjer poulični mešetarji mimoidočim najbolj napadalno tlačijo pod nos šope denarja in kjer tečaj dolarja trenutno najbolj cveti.	(AFP)
Ves dobiček od obrti potuje iz Luande v Havano
NORVEŠKA / VISOKO PRIZNANJE
NOVICE
V Oslu Mandela in De Klerk prejela Nobelovo nagrado
Oba upata, da se bo kljub težavam demokratizacija nadaljevala
Šest mrtvih v eksploziji letala cisterne v Wisconsinu
VVASHINGTON - Sest pripadnikov narodne garde je vCeraj izgubilo življenje v eksploziji letala cisterne KC-135 med vzdrževalnimi deli na letališču Mitchell v Wisconsinu. Kot so kasneje sporočili, so vojaki v letalu popravljali neko okvaro na električnem omrežju, ko je nenadoma izbruhnil požar, nekaj minut kasneje pa je razneslo rezervoarje z gorivom. Eksplozija je bila tako močna, da je razbila vse šipe na letaliških zgradbah in za nekaj metrov premaknila bližnja vojaška transportna letala.
»Serijski morilec« ubija deklice
NEW YORK - Angie Housman je imela 9 let, njeno truplo so pred dvema tednoma našli v nekem gozdu. Cassidy Senter je bila stara 10 let, izginila je 1. decembra, tudi njo je kot prej Angie ubila ista oseba. V Hazehvoodu, gosposki četrti St. Louisa, deklice mori »serial killer« (serijski morilec). Čaka jih ob belem dnevu na avtobusnih postajališčih, ko se vračajo iz sole: s silo jih strpa v avtomobil in jih nato ubije na kakem osamljenem kraju.
Mesto je zajela panika. Ko je pred dvema dnevoma policija odkrila trupelce Cassidy Senter, so začele krožiti govorice o groznih amputacijah in satanskih obredih. Policija je takoj zanikala take govorice, a ji ni uspelo preprečiti panike, saj je pred tem neka druga deklica za las ušla ugrabitvi. Prisebno je v neznanca zagnala šolsko torbico in zbežala. Prav ta spodletela agresija je omogočila policiji, da je sestavila foto robot domnevnega morilca, ki naj bi bil srednjih let, močne postave in redkih las.
OSLO - Optimizem in volja do sprave sta označevala posega Nelsona Mandele in Frederika De Klerka med včerajšnjo slovestnostjo ob podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu, ki letos znaša 6, 7 milijona švedskih kron.
»Tu predstavljava milijone ljudi, ki so imeli hrabrost, da so se uprli sistemu vojne, nasilja, diskriminacije in nadvlade. Prve svobodne volitve 27. aprila 1994 so rezultat tega dolgega boja, je poudaril predsednik Afriškega narodnega kongresa Nelson Mandela.
»Ni časa, da bi se veselili«, je povedal južnoafriški predsednik De Klerk. »Vsi, ki verjamejo v mir, morajo stopnjevati svoje napore, tako da našim državljanom zago-
_______ROMUNIJA_________
Ogorčenje
BUKAREŠTA - V vsej Romuniji je povzročila ogorčenje razsodba sodišča v glavnem mestu samozvane pridnestrske republike Tiraspolu, s katero so enega Moldovca obsodili na smrt, drugih pet pa na dolge zaporne kazni zaradi »terorizma in protidržav-ne dejavnosh«. Vse romunske stranke so takoj poslale poziv državnikom sveta z zahtevo, naj preprečijo uresničitev razsodbe, ki jo je izrekla »zadnja boljševiška oblast na evropskih tleh«. Predsednik republike Ion Iliescu pa je razsodbo ožigosal kot primitiven in nezakonit zločin.
Po vsej državi so bile protiruske manifestacije; v Bukarešti je policija le s težavo preprečila manifestan-tom, da ne bi vdrli v msko veleposlaništvo. Romunija se namreč ne more sprijazniti s tem, da je romunsko govoreča Moldova izgubila Pridnesterje, kjer so Rusi, Ukrajinci in Gagauzd v večini. Vsi dosedanji vojaški poskusi, da bi z vojaško silo pokorih uporno Pridnesterje, so se namreč izjalovili, ker so se v bran Nemol-dovcev postavih pripadniki 19. mske armade.
		
	FRANCIJA / NA PROGI PARIZ-NICA	
Spodletel poskus ugrabitve francoskega airbusa A-320
lovijo njihove pravice in njihovo varnost.« De Klerk je podobno kot Mandela navedel, da bodo prihodnje volitve 27. aprila začetek nove ere, ki pomeni konec 340 let trajajoče nadvlade belopolte manjšine. Južnoafriški predsednik je priznal, da »bo pot v demokracijo polna ovir, a to je edina pot, ker ni vrnitve«.
Nobelova nagrada za mir je nedvomno najvišje priznanje za politika, ki se trudita, da bi v Južni Afriki po letih rasnega razlikovanja in nadvlade belcev končno zavladala demokracija. Nihče pred leti ne bi verjel, da bo pred 57 leti rojeni De Klerk mesničil tako amb-ciozen načrt, saj je bil do svojega 53 leta skoraj neznan odvetnik. Leta 1989 je odstranil tedanjega predsednika Botha, 2. februarja 1989 pa je ves svet presenetil, ko je z legalizacijo črnskih političnih strank in z osvobodit-vijo Nelsona Mandele začel rušiti aparteheid.
Morilci otrok ne bodo imeli več »popustov«
PARIZ - V Franciji se nadaljuje polemika glede zakonskega osnutka, ki ne dovoljuje »zapornih popustov« za zločine spolne narave in proti otrokom. Francoska javnost je namreč še vedno pod šokom, ker je septembra neki spolni izprijenec, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo, posilil in ubil med jet-niškim dopustom malo Karine. Francija se je v bistvu razklala ob tem vprašanju. Zagovorniki strogosti se strnjajo, da je.treba preprečiti spolnim ma-niakom in morilcem otrok, da bi na podlagi obstoječe zakonodaje ponovno prišli na prostost po nekaj letih zapora.
Brodolom pred Devonom
LONDON - V silovitem neurju, ki je divjal v Rokav-skem prelivu, je potonila tudi malteška tovorna ladja, ki je prevažala strupene kemikalije. 16-član-sko posadko so rešili s helikopterji. (Telefoto APJ
FIERA Dl PORDENONE 8-12. DECEMBER ’93
8. -11. -12. december od 10. do 20. ure 9. -10. december od 14.30 do 20. ure
RAZSTAVE
•Steklarska umetnost v Furlaniji - Julijski krajini
•Jaslice različnih dežel •Obrtništvo v Karniji •Tradicionalni izdelki kovanega železa, vrbja in ličja •Spretne roke
Neizkušenega zračnega gusarja so v Nici onesposobili
PARIZ - Na letališču v Nici se je včeraj srečno končal poskus preusmeritve francoskega potniškega letala na progi Pariz-Nica. Nekaj tre-I Jiutkdv pred pristankom j6 v pilotsko kabino air-ousa A-320 vdrl moški srednjih let, ki je bil obo-Jožen z nožem. Posadki )e ukazal, naj letalo popelje v Tripolis, v nasprotnem primeru naj bi aktiviral ročno bombo. Kapitanu je uspelo prepričati zračnega gusarja, da mora letalo pristati v Nici, ker nima dovolj goriva. Po pristanku je zračni gusar dovolil ženskam, otrokom in tujcem, da lahko zapustijo letalo. ^ bistvu pa je letalo zapustilo vseh 123 potnikov, tako da je na leta-U ostala le šestčlanska
Arhivski posnetek airbusa A-320 francoske letalske družbe Air France (Telefoto AP)
posadka.	skupnosti v Nici, saj je	ugrabitelja, tako da se mu
Policija je takoj obkoli-	bilo takoj jasno, da gre za	je tudi posadka izmuznila letalo s posebnimi pro-	muslimana, baje pripad-	la. Policija ga je nato brez
titerorističnimi enotami,	nika alžirske Islamske	večjih težav onesposobila
na letališče so poklicali	fronte rešitve. Vsekakor	in ugotovila, da je bil nož
tudi imama muslimanske	je šlo za neizkušenega	edino njegovo orožje.
19. SALON
OBRTNIŠTVA
dežel
Alpe Adria
Ente perlo Sviluppo delFArtigianato del Fridli Venezia Giulia Ustanova za razvoj obrtništva
v Furlaniji - Julijski krajini
Široka izbira božičnih daril
IMPRESA
DONNA
2. posvet o ženskem podjetništvu
Avtonomna ustanova “Fiera di Pordenone" Združenje obrtnikov pordenonske pokrajine-Confartigianato
fiaCRUP
CassadiRisparmio dl Udine e Pordenone
_______AVSTRIJA / POMEMBEN USPEH PRI iZSLEDOVANJU STORILCEV KRVAVEGA NASILJA__
Storilci so neonacisti
Aretirana osumljenca člana avstrijske desnoekstremistične organizacije VAPO - Izsledovanje po tretji osebi - Kriminalisti odkrili »laboratorij« za izdelavo bomb - Nevarnost maščevalnih akcij
Ivan Lukan
DUNAJ - Krvava serija bombnih atentatov z eksplozivnimi pismi v Avstriji je bilo dejanje avstrijske desnoekstre-mistiCne scene! Varnostnim organom je - s pomočjo prebivalstva in tudi pozornosti Čeških carinikov - uspelo raz-krititi in aretirati dve osebi, po vsej verjetnosti celo glavna akterja atentatov, pri katerih je v zadnjih dneh bilo težko ranjenih štiri oseb, med njimi tudi socialdemokratski dunajski župan Helmut Zilk. V teku pa je bilo vCeraj izsledovanje še tretjega domnevnega storilca, konkretnih informacij o tej
osebi pa je doslej ministrstvo za notranje zadeve zadržalo.
Obe aretirani osebi so avstrijska državljana ter pripadata desnoekstre-mistiCni organizaciji VAPO (Narodnozvesta izvenparlamentarna opozicija), katere voditelj je šele pred dobrim mesecem na dest let zapora obsojeni neonacist Martin Kiissel. Cilj avstrijskim varnostnim organom dobro znane skrajno desničarske VAPO je ponovna ustanovitev Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) ter razbitje sedanje demokratičnega sistema v Avstriji. VAPO
Notranji minister Loschnak ni izključil, da obstajajo povezave z nemško desnoekstremistične sceno.
NOVICE
Ambrozy odločno odklanja slovensko etnično zbornico
CELOVEC - Predsednik koroških socialdemokratov Peter Ambrozy je vCeraj na tiskovni konferenci Delovne skupnosti »Avstrijske narodnosti v SPO« odločno odklonil ustanovitev etnične zbornice za koroške Slovence, kot jo želi uresničiti Narodni svet koroških Slovencev. Ambrozy je dejal, da bi bila ustanovitev narodnostne zbornice »napačna pot«, da bi se s tem ustvarila samo »nova oblika raz-mejavanja«, ter da bi etnična zbornica lahko povzročila nove konflikte. Izrekel se je za integracijski model, torej politično integracijo manjšine v večinske stranke in pri tem poudaril, da »manjšinske zadeve niso zadeve samo manjšine, temveč manjšine in večine«. Zato za manjšinsko politiko prevzamejo soodgovornost tudi večinske stranke, je dejal Ambrozy in poudaril, da trenutno ne vidi nikakršnega razloga, da bi socialdemokratska stranka podprla oz. privolila v ustanovitev neke etnične zbornice za koroške Slovence.
Zvezni kongres Zelenih
CELOVEC - Včeraj se je v domu glasbe v Celovcu začel tridnevni zvezni kongres avstrijskih Zelenih, na katerem bodo delegati iz vseh zveznih dežel postavili kretnice za volilno leto 1994 (državnozborske volitve, referendum o pristopu Avstrije k Evropski uniji, deželnozborske volitve na Koroškem - op. ured.). Na tiskovni konferenci se je državna poslanka Marijana GrandiC predstavila kot glavna kandidatka Zelenih za Koroško pri državnozborskih volitvah, Karin Pruha pa kot glavna kandidatka pri deželnozborskih volitvah. Na zveznem kongresu bodo delegati dokončno izvolili kandidatno listo Zelenih za državnozborske volitve, ki bodo predvidoma jeseni leta 1994.
je tudi tesno povezana z desnoekstremistiCno sceno v Nemčiji, tako da ni izključeno, da so v ozadju bombnih atentatov tudi desni skrajneži v Nemčiji. Na to je predvsem opozirol tudi notranji minister Loschnak, na povezave med avstrijsko in nemško desnoekstremisticneo sceno pa je začetek tedna že opozoril vodja Dokumentacijskega arhiva avstrijskega upora Neugebauer.
Aretirana osumljenca, 26-letnega elektroin-žinirja Petra B. iz Dunaja in njegovega ideološkega somišljenika Alexandra W. iz Nižje Avstrije, policija od Četrtka zveCer neprekinjejo zaslišjuje, notranji minister Franz Loschnak pa je sporočil, da se indiciji proti osumljencima vse bolj krepijo.
Kljub aretaciji dveh morebitnih atentatorjev je Loschnak poudaril, da še vedno obstaja nevarnost novih bombnih atentatov, ker je lahko mogoCe, da je krog od-pošiljateljev eksplozivnih bomb širši ter da bi lahko celo prišlo do maščevalnih akcij. Menil pa je policija z aretacijo dveh desnih srajnežev razkrila »prvi kolešček« ter izrazil pričakovanje, da bodo temu uspehu v boju proti desnemu ekstremizmu sledili še drugi.
Kot je včeraj bilo s strani policije sporočeno, je prvo odločilno opozorilo, da je kasneje na avstrijsko-Cesški meji aretirani 26-letni elek-troinžinir morda vpleten v atentate, prišlo od neke zenske iz Nižje Avstrije, ki je opazovala osumljenca, ko je le-ta kupil znamke z motivom cerkve Loretto na Gradiščanskem, kiso bile na vseh eksplozivnih pismih. Zenska je mladega moža tako natančno opisala, da je kriminalna policija iz podatkov izdelala computersko fan-
tomsko sliko. Le-ta je policijo peljala na sled varnostnim organom poznanemu elanu des-noekstremistiCne scene, saj je osumljenec elan tako imenovane desno-ekstremisticne organizacije »Narodnozvest iz-venparlamentarne opozicija« (VAPO).
Drugi odločilni tip pa je malo kasneje prišel s Cesške meje, kjer so Češki cariniki zaustavili osumljenca, ker so v njegovem osebnem avtomobilu našli ogromne količine orožja (pouške, bombe). Cariniki so mladega elektroinžinirja takoj aretirali, vzpostavili stik do svojih av-strijkih kolegov in ga potem tudi takoj izročili avstrijskim varnostnim organom. Peter B. je hotel pobegniti v Nemčijo, konkretno v Berlin.
Pri hišni preiskavi v stanovanju elektroinžinirja na Dunaju so kriminalisti potem našli vrsto indicij, ki so okrepili sum, da gre pri aretirani osebi za enega od od-pošiljateljev eksplozivnih bomb. Našli so med drugim ingedience za proizvodnjo pisemskih bomb - glicerin, žvepleno kislino itd. - naleteli pa so tudi na belo pisemsko kuverto, ki je bila idtenticna s kuverti eksplozivnih pisem.
Drugega osumljenca, Alexandra W., je policija aretirala v njevovem stanovanju v Schwechatu pri Dunaju. Tu je policija odkrila pravi »la-bor« za izdelavo pisemskih bomb, tako da - to vsaj trdijo varnostni organi - ni dvoma, da so eksplozivna pisma bila preparirana v tem »la-borju«.
Na drugega osumljenca je policijo opozoril nameščenec neke lekarne, pri katerem si je Alexander W. poskrbel ingredience za izdelavo pisemskih bomb.
Z aretacijo teh dveh pripadnikov desnoeks-tremistiCnega tabora se
Ekstremisti so razposlali deset takih eksplozivnih pisem, štiri osebe so bile ranjene.
je potrdil sum avstrijskih varnostnih organov, ki so od vsega začetka bili prepričani, da gre za atentate, za- katerimi stoji avstrijska desnoeks-tremistiCna scena.
Kot znano, so bili prejemniki vseh deset eks-plozvinih pisem osebe, ki so se aktivno prizadevale za pozitivno reševanje vprašanj v zvezi s tujci, begunci, azilanti in tudi manjšinami.
Prvi žrtvi krvave serije atentatov, ki se je pred tednom dni zajela Avstrijo, sta bila urednica televizijske oddaje ORF za tujce v Avstriji Silvana Meixner ter hart-berški mestni župnik August Janisch (oba sta bila težje ranjena), svoj višek pa je bombna serija dosegla z atentatom na dunajskega župana Helmuta Zilka. Težje ranjena pa je bila tudi še • 18-letna tajnica neke dunajske odvetniške pisarne, ki je zastopala tudi turške stranke.
Spodleteli pa so atentati z eksplozivnimi pismi na direktorja avstrijskega Karitas Helmuta Schiillerja, na državne poslanke Zelenih Made-laine Petrovič in Terezijo StojsiC, na ministrico za ženska vprašanja Johanne Dohnal ter na pi-
sarno za pomoC tujcem na Dunaju.
Zdravstveno stanje vseh štiri žrtev nasilja, predvsem najtežje ranjenega dunajskega župana Helmuta Zilka, se z dneva v dan izboljšuje. Pri Zilku so kirurgi uspešno izvedli že tretjo operacijo na levi roki, na kateri je pri eksploziji pisemske bombe izgubil tre prste. Prominenten bolnik, kateremu ne bo treba amputirati celo roko, se že sprehaja, za kratek Cas je celo sprejel obiskovalce, med drugim zveznega kanclerja Vranitzkega.
Iz dunajske splošne bolnišCnice (AKH) so tudi sporočili, da bodo verjetno vse žrtve bombnih atentatov lahko za Božic zapustili bolniš- • nico.
Na deset let zapora, obsojen Martin Kussel.
Direktor Neugebauer s propagandnim materialom avstrijske desničarske scene.
Strokovnjaki kriminalne službe so imeli mnogo dela.
SLOVENIJA
Sobota, 11. decembra 1993
•It
V pričakovanju močnejšega sunka
Seizmologi so previdni in priznavajo, da potresa ne morejo napovedati
Ljubljana - v zadnjih
r veh tednih so naprave seizmološkega observatorija na Lolovcu zaznale kar nekaj Potresnih sunkov, ki so ime-m vsi, razen tistega pri Litiji, opicenter zahodno in jugoza-, hodno od Ljubljane. Potresi niso povzrocih večje škode, razen ponekod manjše ra-^poke na starih, slabo teme-'jffiuh in slabo zgrajenih hi-šah. Mag. Renato Vidrih s seizmološkega observatorija na Golovcu pravi, dg so za-nnji potresi nasploh značilni za aktivna tektonska obmo-cja v Sloveniji. V prvi vrsti s° to prelomi na Ijubljan-
kšen je bil potres v okolici Ilirske Bistrice, ki je imel žarišče v globini od 10 do 15 kilometrov pod površino snežniškega območja. Čutili so ga celo Ljubljančani, stanujoči v višjih nadstropjih. Povsem drugače so potres skoraj enake jakosti na območju Litije Čutih predvsem domačini, saj je imel žarišCe »le« 5 kilometrov pod površino, spremljalo pa ga je tudi bobnenje.
Priznan slovenski strokovnjak za potresno tektoniko prof. Sergej Bubnov je povedal, da potresov ni mogoče napovedati. Renato Vidrih z
Kronologija šestih potresov
Začelo se je zadnjo nedeljo v novembru. Ob 11.29 se je stresla okolica Ilirske Bistrice, Pivke in Postojne, isti dan ob 20.24 pa so drugi potresni sunek najbolj Čutih prebivalci Litije, Šmartnega pri Litiji, Grosupelj, Ljubljančani pa v Mostah, Vevčah in na Kodeljevem. Oba sunka sta dosegla moc med 4. in 5. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Nato je 6. decembra ob 23.27 potres vzdramil prebivalce Vrhnike, Logatca, Horjula, Dragomerja in okolice. Naslednji dan se je na istem področju streslo zjutraj ob 2.23 nato pa še ob 16.18, moc sunkov pa je bila med 4. in 5. stopnjo po Mercalliju. Zadnji med močnejšimi potresnimi sunki je bil v četrtek, 9. decembra, ob 10.34 Čutili pa so ga predvsem prebivalci Zabič pri Ilirski Bistrici.
# JEŠ]
MARIBOR
* KRANJ
* CELJE
INTENZITETA (JAKOST) POTRESOV (po Mercallijevi lestvici;
04-5
LJUBLJANA
GORICA
LITIJA
VRHNIKI
NOVO MESTO
\ IL. BISTRICA ♦ KOPER (0/
Tla so se tresla na območjih, ki so znana po tektonskih prelomih
STRANKE / LOKALNA SAMOUPRAVA
O zavrnitvi ustavnega zakona
SKD nasprotuje sprejemu zakona, Demokrati pa so za sporazum
skem, idrijskem in krško-brežiškem območju, sledita Pa ilifskobistriško in litijsko območje. Sicer pa Vidrih opozarja, da je potencialno potresno območje celotno ozemlje Slovenije.
Letos je bilo na ilirskobi-striškem območju in v okolici Vrhnike kar nekaj šibkih potresov, ki pa jih ljudje niso ^aznali. Potresna energija se je sprostila ob znanih tekton-skih prelomih v notranjosti zemlje. Čeprav se-sunki zaradi trenj ob prelomih sproščajo neprestano, imajo vendarle redki med njimi znaCaj Potresa. Do »pravega« potre-sa pride takrat, ko se med i trenjem »nekaj zatakne«. Ta-
observatorija na Golovcu pa meni, da bi v Sloveniji za kvahtetno spremljanje potresnega dogajanja potrebovali predvsem dobro ravzejano mrežo merilnih postaj. Poleg postaj na Golovcu, Vojskem pri Idriji, Cerknici in v Bojancih v Beh Krajini ter začasnih merilnih mest na Golici in v Krškem bi jih predvsem v severni in vzhodni Sloveniji potrebovati še sedem. Po Vidrihovih besedah na podlagi zadnjih potresov ni mogoCe sklepati o potresih v prihodnje: »Vemo, da bo v kratkem v Sloveniji močnejši potres, vendar se ga ne da napovedati.«
Borut Meško
LJUBLJANA - Zavrnitev zakona o lokalni samoupravi v državnem zboru sta vCeraj komentirali kar dve stranki. Miroslav Mozetič (SKD) je dejal, da v stranki izhajajo iz predpostavke, da je potrebno ustavo Cim hitreje udejanjiti in pričeti z reformo državne uprave. Ker to ni izvedljivo do aprila, je potrebno podaljšati mandate občinskim skupščinam. Krščanski demokrati nasprotujejo tudi sprejemu ustavnega zakona, saj bi se tako usklajevanje stare zakonodaje z ustavo podaljšalo še za eno leto. Tudi Rajko Pir-
nat je govoril o nujni uveljavitvi lokalne samouprave in reformi državne uprave. Pri tem je dejal, da bi pomenile volitve v sedanje občine kršitev ustavne pravice, ki državljanom daje pravico voliti in oblikovati lokalne skupnosti po lastni volji.
Tone Peršak (DŠ) pa je omenil, da bo državni zbor na decembrski seji obravnaval dva zakona, ki ju je vložila poslanska skupina demokratske stranke. To sta zakon o poracunavanju obveznosti do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zakon o vzpostavitvi
____- AFERA OROŽJE / PARLAMENTARNA PREISKAVA_
Naslednje priče bodo uslužbenci letališča, nato pa še politiki
Orožje ni bilo namenjeno za uporabo v Sloveniji
LJUBLJANA - Parlamentarna preiskovalna komisija. ki raziskuje politična ozadja nezakonitega trgovanja z orožjem, še posebej pa mariborske afere, je včeraj za zaprtimi vrati kot priče zališala predstojnika slovenskih kriminalistov Mitjo Klavoro, poslovodeCega Sove Draga Ferša in prvega Človeka vojaške varnostne službe Andreja Lovšina. Po zaslišanju oba obveščevalca nista dajala nikakršnih izjav ■ niti o tem, ali sta obe službi doslej odkrili kakršna koti nova dejstva o mariborski orožarski aferi. Mitja Klavora pa je samo potrdil Veljavnost doslej znanih in-fromacij in povedal, da v preiskavi niso ugotovili morebitne vpletenosti države v tagovino z orožjem, ki je potekala preko mariborskega letališča.
Predsednik komisije Zoran Madon je po zaslišanjih povedal, da so slišali nekaj novih podatkov o vpletenosti uslužbencev Varnostno -informativne službe, da pa ta hip še ni mogoče sklepati, ali so bili v nezakonite posle vmešani tudi vodilni slovenski politiki. V torek se bodo elani komisije sestali na neformalnem sestanku, na katerem se bodo dogovorih, katere bodo naslednje priče. Madon meni, da bi morah začeti pri uslužbencih na mariborskem letališču, predvsem delavcih Visa, ki bi lahko povedali, kdo iz političnih vrhov je dajal ukaze. Sele potem se bodo verjetno pogovorili s politiki (finančnim, obrambnim‘in notranjim ministrom, predsenikom vlade, predsednikom države...)
O vsebini včerajšnjega
zaslišanja je Madon potrdil dal je še, da bodo preisko-samo informacijo, da oro- valci tudi odslej delali za žje ni bilo namenjeno za zaprtimi vrati, uporabo v Sloveniji. Pove-	Tanja Starič
Andrej Lovšin, prvi človek vojaške varnostne službe, po včerajšnjem zaslišanju ni hotel dati nobenih izjav.
agrarnih skupnosti. Prvemu zakonu poslanci v dosedanjih dveh branjih niso nasprotovali, zato pričakujejo, da bo sprejet. Zakonu o vzpostavitvi agrarnih skupnosti pa je vlada nasprotovala in bo predlagala svoja dopolnila.
O dinamiki in načinu izvedbe lokalne samouprave pa si bodo demokrati prizadevali doseči sporazum. Vsakršno preglasovanje bi v občinah lahko povzročilo blokado. Tisti, ki so zavrnili sprejem ustavnega zakona, pa po Peršakovem mnenju želijo ustvariti pravni nered, saj bi takšna zmeda pripeljala do predčasnih volitev, na katerih bi populistične sile lahko iztržile ugoden rezultat.
Matjaž Albreht
Proti mržnji do tujcev
LJUBLJANA - V mesecu decembru po vsej Evropi potekajo prireditve, ki pozivajo državljane k strpnosti do tujcev. Tako tudi Mladi liberalni demokrati v sodelovanju z LDS pripravljajo podobno akcijo z naslovom »Recite nestrpnosti ne!«. V njenem okviru bodo od 13. do 18. decembra pripravili teden boja proti nestrpnosti in ksenofobiji. Akcijo začeli s podelitvijo nagrad Zlata ptica, v tednu dni pa se bo v ljubljanski Kinoteki zvf-•stilo nekaj protinacionah-sticnih filmov: Cmo ogrinjalo, Na svidenje otroci, Veliki diktator, Vojakova zgodba, Tuja nacija in Mississippi v plamenih. Pripravili bodo tudi koncert in okroglo mizo na temo Postmoderni nacionalizem.	(C. R.)
Hollywood ali propad
Dimitrij Rupel
Ne bo dolgo, pa se bodo slovenski šolarji spraševali: »Je .tvoj oCe pri Civilni iniciativi ali pri Udbomafiji?« Kmalu nato bodo volive ali referendum, na katerem bodo morali državljani obkrožiti eno od dveh kratic:
1.	SCI (Stranka civilne iniciative),
2.	SUM (Stranka udbomafije).
Na Japonskem in v ZDA so raziskovalci javnega mnenja odraslim zastavili naslednje vprašanje: »Ali se strinjate, da je treba otroke ze v Času, ko hodijo v osnovno šolo, naučiti, da je denar najvažnejša stvar na svetu?« Japonci so se večinoma strinjali, Američani pa se večinoma niso strinjali. Sociologi (med drugimi na primer ameriški Ronald Inglehart) na koncu vseh vprašanj o modemih vrednotah zastavijo še preprosto vprašanje, ali je važnejši denar ali so važnejše ideje. Imenovani mož ugotavlja, da se razvite zahodne družbe (na primer Evropska unija in ZDA) pri izbiri svojih nacionalnih ciljev oziroma pri svojih vrednotah usmerjajo vse manj materialistično. Naše zahodne sodobnike, ki so si glavna materialna vprašanja (ustrezno gospodarsko stabilnost, rast in višino narodnega dohodka) tako rekoč »uredili«, zanimajo predvsem »postmateri-alisticni« cilji, kot so recimo vpliv na družbene in vladne odločitve, večja skrb za posameznika, ekologija, svoboda govora itn. Med materialistične vrednote, ki naše razvitejše sodobnike skrbijo vse manj in manj, pa sodijo skrb za obrambne sile in zaupanje vanje, boj proti kriminalu, boj proti višanju cen, stabilno in naraščajoče gospodarstvo, predvsem pa vzdrževanje reda. Ge poenostavim: vse manj je važen denar, vse važnejše so ideje!
Pred nekaj dnevi sem med študenti sociologije v predavalnici 3. letnika FDV naredil kratko anketo in ugotovil, da jih bolj kot vse druge zanimajo materialistične vrednote. Velika večina (80 odstotkov tega sicer ne ravno reprezentativnega vzorca) meni, da je za Slovenijo v tem Času važno predvsem gospodarstvo. Najnovejše rezultate raziskave Slovensko javno mnenje bomo še pregledovali in razlagali na mnoge načine, toda tudi ti rezultati (vsaj na prvi pogled) kažejo precej moCno usmeritev k materialističnim vrednotam. To je glede na krizo, v kateri se je znašla Slovenija, najbrž normalno. Med materialistične cilje ali vrednote spadajo tudi »fiziološke« potrebe, torej zahteve po redu, mo-Cni obrambi in boj proti kriminalu.
Kako se glede takšnih ciljev in takšnega razpoloženja ravnajo slovenske stranke? Domnevati je mogoCe, da bodo najbolj uspešne tiste, ki najustrezneje predstavljajo večinske interese oziroma vrednote. Vse važnejše bodo tiste stranke, ki bodo uveljavljale red in disciplino in bodo poskrbele za gospodarsko stabilnost. Imenujemo jih »materialistične« stranke!
Večina danes obstoječih strank je v svojih programih preudarna, previdna, uravnovešena in... nejasna. Po eni plati poudarjajo gospodarske, po drugi nematerialne vrednote..Na slovenskem političnem obzorju pa se je zdaj že z drugim »obvestilom« pojavila t. i. »Civilna ini-cijativa«. Njena gesla so red, pravičnost, etnično Cista država in oborožena obramba. Slovenci bi bili bogati, ko ne bi bila vsega pokradla druga stranka: Udbomafija!
Slovenci se potemtakem lahko razdelijo na dva dela. Kdo želi biti v SUM (Stranka udbomafije)? Prosto po SCI (Stranka ciVilne iniciative - ki bi se lahko preimenovala v Stranko državljanske pobude in popolnoma zmešala volilce s kratico SDP) spadajo v SUM predvsem »bivši komunisti« in »del LDS«. V SCI (ali SDP?) spadajo vsi drugi. Tudi »sredinci«? Demokrati? Zeleni? Tudi Drnovšek osebno?
Ko so v Sovjetski zvezi poleti 1991 izvedli državni udar in ko so namesto Gorbačova začasno zavladali generali in šefi obveščevalnih služb, me je obiskal njihov diplomatski predstavnik. Uradno mi je sporočil, da bo v Sovjetski zvezi poslej red, predvsem pa bojo nehali krasti. »Naše ljudstvo«, je rekel predstavnik, »pozdravlja veliko spremembo. Imeli bomo nižje cene in višje plače.« Moj odgovor je bil: »Čestitam!« Cez štirinajst dni se je ponovno oglasil. Mirno je rekel, da je bilo tisto z višjimi plaCami in nižjimi cenami neumnost in da rusko ljudstvo pozdravlja novo veliko spremembo, ki ji je ime Boris Jelcin.
NA KRATKO
Mednarodni znanstveni simpozij o mladinski književnosti
MARIBOR - Podpredsednik mariborske občinske skupščine Aleš Arih je v Četrtek popoldne odprl v prostorih Univerzitetne knjižnice v Mariboru mednarodni znanstveni simpozij Mladinska književnost na razpotju - problem trivialnosti v mladinski književnosti. Pripravila sta ga Center za mladinsko književnost in didaktiko mladinske književnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru in Avstrijska Čitalnica v Univerzitetni knjižnici v Mariboru. Podpredsedik Aleš Arih je Čestital organizatorjem k pripravi simpozija in se je zahvalil tudi prof. Jožetu Filu za veC kot tridesetletno delo pri festivalu Kurirček in mu izročil spominsko knjižno darilo. Dr. Meta Grosman iz Ljubljane je govorila o temi Trivialna književnost - iziv za učitelja in pomoč za uCenca, direktorica dunajskega Mednarodnega inštituta za mednarodno književnost in raziskavo branja mag. Karin Sollat pa je predstavila temo z naslovom Vrhovi avstrijske mladinske književnosti v primerjavi s trivialno književnostjo. Mladinski znanstveni simpozij je trajal dva dni. (STA)
Enes Kiševič v DSP
LJUBLJANA - V organizaciji Društva slovenskih pisateljev in društva Ljiljan se je v Četrtek na Tomšičevi poslušalcem predstavil pesnik in igralec Enes Kiševič. Pesnika, avtorja dvanajstih pesniških zbirk, je predstavil Josip Osti, ki je podaril predvsem zlitje ljubezenskih in vznesenih pesmi z izkušnjo balkanske vojne, ki je predvsem v lanski zbirki Sjeda djeca, ki je izšla v Zagrebu z motom "nemoj da tvoje oCi se rodenih usta stide", ter nakazuje avtorjev prehod v molitev. Osti je poudaril, da solza v KiševiCevih oCeh ni zameglila pogleda, temveč deluje kot kristal, ki omogoča videti svet še natančneje. Kiševič je poslušalcem s suvereno dramsko izpovednostjo predstavil nekaj svojih pretresljivih pesmi zadnjega obdobja, med katerimi je Hamino zarotitev, navdihnjeno s posiljevanjem muslimanskih žena, predsednik slovenske pisateljske organizacije Dane Zajc prebral tudi v slovenskem prevodu. Tone Vrhovnik
Prva "žetev”
Mihelačevega kluba
LJUBLJANA - Založba Mihelač je letos dosegla kar lepo število zavidljivih uspehov. Komaj mesec dni po tem, ko so ustanovih knjižni klub Molj,_ so s kataloškim načinom prodaje uspeli prodati kar 19.000 knjig in tako pokriti celotne stroške za izdajo kataloga, ki je izšel v 600.000 izvodih. V skoraj vseh slovenskih krajih so v knjigarnah odprli svoje knjižne centre (doslej jih je 16), imenovane Mihelačev klub velikih ugodnosti. Založba Devin v Trstu, katere direktor je Jaro Mihelač, mednik založbe Mihelač, ki naj bi v bodoče med drugim skrbela tudi za izmenjavo slovenske in italijanske literature, je že sklenila dogovor z italijanskim založnikom Einaudijem in dobila na vpogled pet knjižnih uspešnic z italijanskega trga, ki naj bi jih založba Devin izdala v slovenščini. Med avtorji, ki pišejo v slovenščini, izšli pa naj bi tudi v italijanščini, so najverjetneje v igri Drago JanCar, Marjan Rožanc, Igor Likar, Jani Virk in še nekaj znanih slovenskih pisoCih imen. Vanda Straka
KULTURNO POVEZOVANJE / KOLIKO STANE ČLANSTVO V SLOVENSKIH DRUŠTVIH
Na članih društvo ne stoji
Od stanovske do sindikalne dejavnosti - Precej razlik v ugodnostih za člane - Nekatero društva članarine ne zaračunavajo
Kako delujejo slovenska društva, ustanovljena na področju kulturnih dejavnosti, kako se financirajo in katere ugodnosti prinašajo Članstvu?
. Poklicali smo na nekaj naključno izbranih društev in ob veliki »razpršenosti« osnovnih namenov združevanja poiskali nekaj skupnih točk. Temeljna je predvsem v tem, da skorajda vsa stanovska društva kulturne sfere poslujejo skladno s stanjem kulture v slovenski družbi: ob večinoma simbolični članarini se za svojo dejavnost in akcije finančno napajajo iz subvencij, ki jim jih dodeljujejo različna ministrstva, bolj agilna društva pa si najdejo tudi sponzorje, ki jim, pogosto kar s konkretnimi materialnimi sredstvi, pomagajo izpeljati zastavljene naloge. Kot vzorčen primer naj navedemo Društvo za primerjalno književnost, ki za predavateljski del dobiva sredstva od Ministrstva za znanost, revijo pa deloma pokrivata Ministrstvo za šolstvo in šport in Ministrstvo za kulturo.
Nekatera izmed društev (med njimi naj omenimo Društvo modnih delavcev in Zveza društev likovnih umetnikov) poleg stanovske opravljajo tudi socialno funkcijo, saj si njihovi elani prek društva lahko uredijo pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.
Zdi se, da društva največkrat služijo preprečevanju »državne neumnosti«, ki se nemalokrat izraža v vrsti ukrepov,
5500 t
5000 --
2500 --
2000 --
1500 --
1000
500 --
Primerjava letnih članarin sloveskih kulturnih društev
statutov in zakonov (status svobodnih umetnikov, zakon o dohodnini itd), ki predvsem tistim, ki ne delujejo znotraj zavodov in institucij režejo še tanjši kos 'kruha. Nekoliko paradoksalno je tudi dejstvo, da Ministrstvo za kulturo podpira projekte nekaterih društev, katerih elani se združujejo zgolj na ljubiteljski ravni, zapostavljena pa so tista društva, katerih delo se združuje na osnovi strokovnosti. Med društvi, ki nemalokrat prevzamejo tudi vlogo »sindikata«, je prav gotovo Zveza društev likovnih umetnikov, ki svojim 606. elanom nudi nasvete pri odmeri davkov in dohodnine, ugodnosti pri računih za avtorske honorarje in hkrati nudi pomoC pri reševanju najrazličnejših
sporov.- Članarina tako (razen pri nekaterih izjemah, kot so Društvo modnih delavcev, Slovensko bibliofilsko društvo, Društvo baletnih umetnikov, Društvo dramskih umetnikov in še nekaterih, ki živijo izključno od Članarine), ni osnovni vir financiranja društev in variira (graf) med nic in 3.500 tolarji letne Članarine, med »dražja« pa sodita na primer Društvo slovenskih založnikov in Društvo arhitektov. Ugodnosti, ki jih imajo elani, niso povsod sorazmerne z višino članarine, večina društev pa svojim elanom omogoča predvsem udeležbo v društvenih dejavnostih (poslušanje predavanj, informacije dogajanjih na skupnem interesnem področju in podobno).
(V.S., M.T. in T.V.)
LIKOVNA UMETNOST / OTVORITEV ATELJEJA IN RAZSTAVA KERAMIKE
Mnogi verjamejo v prvo lastovko
V Rožni dolini so v sredo odprli mednarodni atelje VIVO in zasebno šolo za dekorativno slikarstvo
Keramika zakonskega para iz Sibirije (Foto: B. Plavevski)
LJUBLJANA - Pravijo, da prva lastovka še ne prinese pomladi. Vendar pa mnogi verjamejo vanje in eden izmed njih je Jože HudeCek, ki je odprl mednarodni atelje VTVO in šolo za dekorativno slikarstvo.
Atelje je namreč prvi tovrsten pri nas iri želja vseh je, da ne tudi zadnji. V njem se bo gojila nekdanja, že nekoliko pozabljena umetnost, saj danes med nami ni veC tistega, Čemur smo rekli umetna obrt.
Lastnik ateljeja Ivo Kisovec je mojster tisočerih umetnosti. V prostorih njegove delavnice bodo potekali tečaji keramike, risanja, lepljenja stekla, spretnosti, ki nam v našemu vsakdanjemu življenju niso veC blizu.
Prav je, da se razstavljanje v ateljeju zaCenja s keramiko, saj se je Človek najprej izražal prav z lončarskimi izdelki.Tako nam zakonca Sergej in Ljuba Hahonin iz sibirskega Krasnojarska odkrivata samosvojo keramično dejavnost, ki je povezana z lokalnimi izročili in odseva vplive marsikatero stare visoke kulture.
V svoja dela skušata povzeti nekaj duha severnjaške umetnosti in ornamentike in tako je keramika fino barvna in tonsko obdelana z najrazličnejšimi oksidi in glazurami. Njuni izdelki pa niso le taki, da jih postaviš na polico in pozabiš nanje, ampak imajo tudi povsem uporabno vrednost. Na raz-
stavnih policah najdemo svečnike, šatuljice, vazice in celo posode za sadje.
Prvi obiskovalci, ki jih je bilo toliko, da se razstave sploh ni dalo v miru ogledati, so bili navdušeni nad keramiko in so v svojih notesih že označili termine, ko bodo lahko obiskovali teCaj.
Slavnostni nagovor ob otvoritvi razstave ruskih zakoncev je imel Jurij Stepanovič Girenko, odpravnik poslov veleposlaništva Ruske federacije v Ljubljani. V ruski slovenščini je poleg povabila k ogledu razstave in poslušanju ruskih romanc, vse prisotne povabil tudi na pokušino ruske vodke.
Irena Sorn
KULTURNI STIKI
Po uspešnem receptu
»Slovenija danes« od 14. do 24. oktobra v Regensburgu
LJUBLJANA - »Glavni cilj prireditev je bil po oceni nemških gostiteljev dosežen, Slovenija se je predstavila kot mlada srednjeevropska država, Id je v istem kulturnem prostoru kot Bavarska, ki je zanimanja vreden gospodarski partner in ki je znova zanimiva za nemške turiste,«so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih Ministrstva za kulturo. Vzrok za nekoliko zakasnelo obveščanje javnosti pa je bilo Čakanje na še zadnje odmeve nemških medijev na to prireditev.
Prireditev ima svojo predzgodovino v partnerskih stikih med gradom Podsreda in bavarskim gradomAVolfsegg, ki jih od leta 1989 vzdržujeta in razvijata spominski park Trebce-Kozjanski park in Krajevna skupnost Podsreda na naši ter občina Wolfšegg in regenburška mestna kulturna uprava z dr. Adolfom J. Eichenseerjem na Čelu na bavarski strani. Dr. Adolf J. Eichenseer je bil tudi pobudnik zamisli, da naj bi se iz partnerskega zametka razširili kulturni stiki na širšo Slovenijo na eni in na vso bavarsko pokrajino Oberpflaz na drugi strani. Navedeno promocijsko, prireditev je torej predlagala nemška stran, ki je slovenskemu Ministrstvu za kulturo sugerirala preizkušen in uspešen recept, po katerem se je zvrstilo že petnajst podobnih prireditev, predstavitev Slovenije v Donavskem nakupovalnem centru pa je bila že 16. in prva tuja promocijska prireditev.
Predstavite^ Slovenije - prireditev je obiskalo prek 200.000 obiskovalcev - je imela za okvir slovensko kulturno in naravno dediščino, ki naj bi poudarila skupno srednjeevropsko zgodovino, identiteto in pestrost naravnega in evropskost kulturnega prostora. Na regensburških prireditvah, skupno so zaobjele devetnajst različnih prizorišč, je sodelovalo 454 udeležencev iz Slovenije, M so pripravili 120 ur programa. Prav za to priložnost je bilo pripravljenih pet samostojnih publikacij in devet priložnostnih tiskov. Med najpomembnejšimi kulturnimi prireditvami velja omeniti koncert Pihalnega orkestra Senovo in Greentown Jazz Banda, nastop harfistke Mojce Zlobko in flavtista Cveta Kobala ter nastop Slovenskega okteta. Po ocenah nemških gostiteljev je bila oblikovno in tehnično najbolj dognana arheološka razstava, ki jo je pripravil Mestni muzej iz Ljubljane, veliko pozornost poznavalcev pa je vzbudila tudi razstava izbranih primerkov sakralne umetnosti z območja kozjanskega parka. Regensburške prireditve so bile priložnost ne samo za družabno in kulturno srečanje; že v Času prireditev je bilo namreč sklenjenih veC gospodarskih dogovorov, vendar pa celotne podobe o uspešnosti gospodarske predstavitve zdaj še ne moremo podati.	Miha Trefalt
RESNA GLASBA / RECENZIJA PRAIZVEDBE SLOVENSKE SPEVOIGRE
Čitalnica’93
Zatelebanost v govejo muziko - Bolestno poudarjanje majhnosti -Sindrom humerščine - Izvrstno izdelana posrečena parodija
Tomaž Svete: Ugrabitev z Laudaškega jezera, spevoigra v dveh dejanjih. Izvajalci: Hitomi Akiyama (sopran), Herbert Drami (tenor), Robert Florianschiitz (bari-ten); Saša Olenjuk (vio-lina), Nataša Paklar (flavta), Jure Jenko (kla-nnet), Iztok Babnik (pozavna), Zoran Markovič (kontrabas) Drago Gorenc (tolkala), Bojan Gorišek (klavir); TomaZ Svete (dirigiranje, scena m luc).
Slovenceljne, se je Pred Časom zapisalo Svetlani Makarovič, združuje žlahtna lastnost zateleba-nosti v govejo muziko. Čeprav bi morala ta misel pesnico pravzaprav zaplesti v kazenski pregon zaradi duševnega mučenja živali, je Svetlana Makarovič zadela v Cmo. Seveda - o tem se bo lahko sporazumeti - problema na predstavlja ubogo in nic krivo govedo, temveč Slovenceljni, ki z vsemi možnimi blagoslovi (iz vseh smeri vetrov, pri Čemer tudi sredina ni izključena) telebanijo slovensko glasbeno kulturo, Pa nic kulturo in nic glasbeno pa Se manj kot nic slovensko.
Problematika seveda ni nova, je takorekoc nezamenljivi in tudi neuničljivi del nacionalne glasbene usmerjenosti, ki pod plaščem prav bolestnega poudarjanja nase majhnosti isce zgolj utemeljitve za svojo premišljeno načrtovano strokovno zaprtost. Takoimenovana glasbena stroka se je zato tudi vedno brez sramu in pravzaprav brez potrebe udinjala politiki, saj so Posamezniki takorekoc s svojo'»napredno« politično opredeljenostjo - resnično ali igrano - lahko onemogočili vsa možna stremljenja po kvalitativnem vrednotenju znotraj glasbene dejavnosti in si s tem zagotovili oblastne Položaje z domala neomejenimi možnostmi odločanja in privilegije, ki jih se do danes ni nihče ogrozil.
Privilegiji so vzdrževali stanje, ki so ga glasbeniki sami opredelili kot nekakšen sindorm humeršCi-ne, kar naj bi v osnovi pomenilo negiranje vseh razvojnih sestavin v zgodovini glasbene dejavnosti in s tem vračanje k izvorom muzikalne Čistosti pradavne glasbene dediščine in z prav mesijansko prikazano nalogo Ustvariti množično potrebo po uživanju izdelkov takih izhodišč. Skratka: bumeršCina je s preobleko poštenjakarske naivnosti v imenu slovenske ljudske pesmi šarila in večkrat celo s pomočjo najrazličnejših politikantskih potez terorizirala vsako najmanjšo strokovno potezo in pripeljala do tistega, Čemur pravi Svetlana Makarovič zatelebanost v govejo muziko.
HumeršCina pa ni omejena zgolj na glasbeno dejavnost, kajti stremljivost brez odgovornosti, to pa lahko prinaša le znanje, je pri nas bolj razširjena, kot si morda mislimo.
Ce na Ministrstvu za kulturo priznajo, da se v uradnih dokumentih »namenoma« ne izogibajo tudi »najbolj v nebo vpijočih neumnosti« in s tem izzovejo takorekoc načrtovano in očitno zaželje-no, Čeprav nepotrebno in stvari škodljivo razburjenje prizadetih, je to le del resnice. Oholost in skorajda pobalinska poniglavost sodita res med bistvene sestavine humer-SCine, toda dalekosežnej-Sa in bolj nevarna je dosledna sprevrženost pri tolmačenju besedil poslovnih načel, katerim so že v njihovem zametku isti ljudje take možnosti že vnaprej dobesedno vgrajevali.
Z drugimi besedami: humerSCini zavezani ljudje se izrekajo danes negativno o stvari, ki so jo dan prej na enak način, to je brez utemeljenega premisleka in morda celo z izkoriščanjem trenutnega političnega vzdušja, takorekoc vsilili in zato ni Čudno, da vse, kar so »si zamislili... ne ponuja niti kratkoročnih rešitev, kaj šele dolgoročne,...«. Poleg tega humeršCina zmore delovanje le v preživelih kategorijah in zato ne more dojeti, da je npr. v okviru problematike samostojnih kulturnih delavcev mnogo sestavin »Se bistvenejših« kot je socialistično odločanje kdo je umetnik in kdo ne: »ureditev davčnih olaj-• Sav« na splošno, »ustanavljanje fondacij, omogočanje sodobnega mecenstva in drugih mehanizmov, ki bodo lajšali delo ne samo umetnikom, temveč tudi državi«.
Rešitev še dolgo ne bo, kajti humeršCina je na pohodu.
Tudi naj naše Akademije za glasbo ter Fakultete za muzikologijo ne skrbi bodočnost, kajti pri vsej kritiki ravni njunih dejavnosti je pravzaprav tudi tisto, kar sploh Se delajo, povsem odveč. Dobili smo namreč preroka novega glasbenega dojemanja, ki predstavlja pravo stičišče humeršCine. V našem dnevnem Časopisju je vesoljna Slovenija lahko prebrala, kaj je prav pri glasbi in kaj ne. Predvsem Slovenceljne ne sme »slepiti konservatorijska zahteva po tehnični gladkosti«, koncertant ne sme biti »bravuroznež ali kdo, ki bi se poceni razkrival pred zgodovinskimi dosežki nekdanjih skladateljev« in »ki mu je treba gledati pod prste in ugotavljati, kje se gre smuk in kje lomi slalomske palice«. Nic hudega, Ce bi imel zaradi naravno kipeče muzikalnosti težave, kajti »ljubljansko občinstvo, ki so ga spričo
novoveške dekadence, v kateri je treba vse videti, izreci, otipati, razložiti in presoditi, razvadile tudi glasbene površnosti, zunanji učinki, Cezmemosti in hitrosti«, morda ne bo voljno sprejelo - denimo -pianista, ki bi imel težave s premikanjem prstov. NiC zato, Ce ta Guru humeršCine v osamosvojeni Sloveniji ne loCi med med umetniškim izrazom in zvezdništvom, pometimo vse skupaj, pa bo končno mir pred vsemi, ki na kulturnem področju z nekakšnim znanjem onemogočajo prvinski izbruh slovenske muzikalnosti.
Ta visokoleteča in globoka ideologija vsekakor ne bo mogla mimo praizvedbe slovenske spevoigre v dveh dejanjih z naslovom Ugrabitev z Lau-
daškega jezera skladatelja Tomaža Sveteta.
Tomaž Svete je izvrstno izdelal posrečeno parodijo naše Citalniške preteklosti,, z vso orožarno Čustveno napetega svetoboljstva in nekakšnimi živimi slikami, torej izdelava nekakšne multi-mužikalne glasbe, »spričo katere in za katero stoji, tudi kadar sedi«, kot bi lahko rekli po novem.
Celotni vtis so na žalost vendarle nekoliko motili izvajajoči instrumentalisti, ki so v stilu »novoveške dekadence« igrali tako, da je bilo mo-goCe »vse videti, izreci, otipati, razložiti in presoditi« in so skupaj z dirigirajočim skladateljem delali vtis, da jih »slepi kon-servatorijska zahteva po tehnični gladkosti.« Če-
prav zaradi povedanega ni bilo mogoče »dodobra« izživeti vse avtorjeve »ekološke, mirovniške in človekoljubne zamisli«, so poslušalci vendarle začutili, da so »na koncertu, ki zahteva izjemno koncentracijo in sodelovanje. Zbranost in navzočnost sta pac premalo -« Svete-tu, »ki vsak trenutek Culi in misli vsako svojo noto...«. Seveda, »kdor je znal poslušati«, je gotovo - videl.
Milan Stibilj
Citati v nevednicah so vzeti iz naslednjih Člankov: Kako ubog mora biti slovenski umetnik? (Jelka Sutej Adamič) Delo, 13. septembra 1993, str. 6; Kdor je znal poslušati... (Miha Zadnikar) Delo, 27. novembra 1993, stran 7.
Najbolje prodajane- knjige s področja humanistike in esejistike ( od 10. novembra do 10. decembra) Knjigama Karantanija, Stari trg 21, Ljubljana
1.	J. Krishnamurti: Svoboda je, zal. Jensterle, 1993
2.	A. de Mello: Zavedanje, zal. župnjisce Dravlje, 1991
3.	M. Schapiro: Umetnostnozgodovinski spisi, S. H. 1989
4.	D. Ovsec: Slovenska mitologija, Domus, 1991
5.	J. Kirschner: Umetnost egoizma, DZS, 1993 Knjigama Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana
1.	D. Poniž, N. Barbarič, M. Stancar: Esej in solski esej, Rep. zavod za šolstvo in šport, 1993
2.	J. Musek: Osebnost pod drobnogledom, Obzorja, 1993	-
3.	O. Weininger: Spol in značaj, Društvo za teoretsko psihoanalizo
4.	Filozofija skozi psihoanalizo VH, Dr. za teor. psihoanalizo, 1993
5.	T. Hribar: Fenomenologija I, Slovenska matica, 1993 Tržaška knjigama, San Francesco 20, Trst
1.	J. Koruza: ZnaCaj pesniškega zbornika, Obzorja, 1993
2.	F. Zadravec: Slovenska ekspresionistična literatura, Pomurska založba, 1993
3.	M, Kersevan: Vstop v krščanstvo drugače, Cankarjeva založba, 1903
4.	M. Novak Kajzer: Kako pišejo, Mihelač, 1993
5.	F. Bernik: Študije o slovenski poeziji, DZS, 1993 Knjigama Drava, Paulitschgasse 5-7, Celovec
1.	B. Osolnik: Med svetom in domovino, Obzorja in Dolenjska založba, 1992
2.	B. M. GombaC: Trst- Trieste. dve imeni, ena identiteta. Narodni muzej in Tržaška založba, 1993
3.	C. Zlobec: Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko, Mihelač, 1992
4.	D. Rupel: Slovenstvo kot politično prepričanje, Kres, 1992
5.	Kulturni večeri Bojana Stiha v hotelu Slon, Drava, 1992 Knjigama založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor
1.	A. Mclntyre: Kratka zgodovina etike, Znanst. in publicist središče, 1993
2.	K. Jung: Spomini, sanje, misli, DZS, 1993
3.	S. Aurobindo: Integralna joga, S matica, 1990
4.	Y. Wayne: Življenje kot igra, Ganeš, 1993
5.	J. K. Van Sleet: Skrita moc osebnosti, Tangram, 1992
(V. S.)
ALOJZ IHAN: RITEM, pesniška zbirka, mehka vezava z zaščitnim ovitkom, 73 strani, Založba VVieser, Salzburg - Celovec 1993,1400 tolarjev.
Po izjemnem uspehu pesniške zbirke Srebrnik konec osemdesetih je Alojz Ihan izdal še eno pesniško zbirko in nekoliko izginil iz slovenske literature, redki nastopi in objave pa so pričali o premiku njegove poetike v smeri proze oziroma "zgodbarsko fabulirane" pesmi v prozi, kar je tudi temeljna oznaka pričujoče zbirke Ritem. Ihan postavlja bralca pred vrsto Človeških izkušenj in dogodkov, ki s svojo navadnostjo z izjemno jezikovno obdelavo splavajo nad površje, se zableščijo kot estetsko-duhovni biseri in zapustijo za seboj prijeten vtis do-polnjenosti, ki ni zgolj estetske ali moralne vrste.
Poseben Car daje nekaterim pesmim pogled "od zgoraj", s stališča večnosti in vpra-sljivosti veličine dogodkov, ki se zdijo pomembni in neliki (Pogreb), drugim pa pretanjena ljubezenska in erotična motivika (Metalec nožev). Očitno ni razloga, da tudi tretja zbirka Alojza Ihana ne bi bila kmalu razprodana po receptu Srebrnika.	(T. V.)
MICHAEL GUTTEN-BRUNNER: PESMI, založba VVieser, Salzburg -Celovec 1993, prevedel Andrej Kokot, kartonska vezava, 75 strani, 1870 tolarjev.
PriCujoC izbor prevedenih pesmi avstrijskega pesnika je prva vezana izdaja, ki naj bi Širši slovenski javnosti predstavila njegovo svojsko liriko ter humanistično mišljenje, ki ga le ta izraža. Michael Guttenbrunner je doma z avstrijske Koroške, zato je pobliže se-
PETER HANDKE: SE ENKRAT O DEVETI DEŽELI, VVieser, Sal-zburg-Celovec 1993, kartonska vezava, 90 strani, 1400 tolarjev.
Ob začetkih osamosvajanja Slovenije se je pisatelj Peter Handke na novo dejstvo odzval precej drugače kot večina Slovencev, kar je povzročilo nemalo polemik in razprav. Na nastajanje nove državice je gledal nekako zviška, s precej prizanesljivosti ter zlasti v eseju Slovo od devete dežele ljudi oziroma njihovo politično vodstvo opozarjal na vse prej kot rožnato prihodnost, ki se jim obeta, Ce si bodo domišljali, da bodo samostojni.
PriCujoCa knjiga objavlja troje pogovorov, ki so se odvijali med Handkejem in Jožetom Horvatom v letih med 1887 in 1992. Osnovni predmet, okoli katerega so se pogovori vrteli, je
MIHA MAZZINI: SATANOVA KRONA, roman, ver. 1.05; mehka vezava z zaščitnim ovitkom, 199 strani, Založba VVieser, Salzburg -Celovec 1993, 1870 tolarjev.
Avtor romanov Drobtinice in Zbiralec imen, noveleskne zbirke Godbe in obširnega opusa računalniških člankov in programov, se v novem romanesknem besedilu na nenavaden naCin loteva "veCne" ljubezenske zgodbe, v kateri se prvo-
DNEVNIK
SELITVE
!l;.,..l	......
znanjen s problemi slovenske manjšine in jih skuša skupaj z njo tudi reševati. Osnova njegovega pesniškega in kul-turnokriticnega dela je nenehno iskanje resnice in resničnosti ter globoko sočustvuje z vsakomer, ki je utrpel krivico in ki ga je družba potisnila na rob.
V svojih pesmih razkriva in kritično ocenjuje napake sodobne družbe, katerih pogosta posledica je krivično človeško trpljenje. Pesnik sočutno gleda na vse ponižane in razžaljene, v njegovih pesmih se zrcalijo dogodki, ki se odvijajo po svetu.
Kot velik občudovalec Ivana Cankarja in njegove socialno kritične literature, na nek naCin nadaljuje in hkrati nadgrajuje njegovo delo. S poezijo skuša premakniti svet, da bi spregledal svoje zablode in krenil po poti resnice. (V. V.)
bil slovenski prostor, jezik, slovenski človek v Handkejevih delih.
Zaradi politične situacije, ki se je v teh letih bliskovito spreminjala, pa se govorca tej temi nista mogla izogniti. Ob koncu knjige je dodan še skrajšan pogovor iz leta 1983, ki se je v Celovcu odvijal med Petrom in Lojzetom Wieserjem ter Handkejem, beseda pa je tekla predvsem o Koroški, njenih pisateljih in posebnostih.	(V. S.)
osebni pripovedovalec zaljubi v lekarnarko Evo. Izpolnitev ljubezni motita tako nenavadna "junakova" kafkovska zbirka frustracij in strahov kakor Evin še-zivi ostareli mož, vendar niti smrt slednjega ne prinese (Četudi naslovi poglavij obljubljajo prav to) srečne združitve.
V paradoksalnem sklepu nekoliko v prihodnost pomaknjenega žanrskega romana Mazzini preseneti bralca z vrsto nepričakovanih obratov, ki v Čudaškem pripovedovalcu vzbudijo edino možno rešitev, takšno iz filma Iztrebljevalec. Da Eva kljub moževi smrti (tudi ta je imel svoje posebnosti!) ne pade v objem iz Dr. Živaga ali vsaj Cvetja v jeseni, bo spremljanje dogodivščin Mazzinijevega junaka Satanove krone nedvomno opravičilo. Zanimiv roman z utemeljenimi premori za tango in bizarnimi liki. (T. V.)
■»mm.
DŽEVAD KARA-HASAN : DNEVNIK SELITVE, prevedel Milan Vogel, Wieser, Salzburg-Celovec 1993, kartonska vezava, 87 strani, 1400 tolarjev.
Sarajevo je v Časih sožitja različnih jugoslovanskih narodov veljalo za najbolj živahno in odprto mesto, kljub temu da je glede na svoj geografski položaj z vseh strani ograjeno s hribi, ki naj bi ga varovali pred napadalci. Prav s tehdiri-bov ga danes napada nekoč bratska armada, ki je s svojim delom dosegla, da so nastale knjige kot je Dnevnik selitve, ki ga je bosanski kulturnik Karaha-san napisal po tem, ko je oblegano mesto zapustil.
Kot je zapisal avtor zbirke esejev sam, knjiga ”ni obupan pogled nazaj, temveč razvejan portret mesta, ki je hkrati na robu in v srcu Evrope”. V zbirki so zbrani eseji, v katerih avtor predstavlja mesto z zgodovinskega in geografskega zornega kota ter preide na njegovo sedanjost, na “selitev, kakršno doživlja Sarajevo, ko se seli iz materialne v idealno stvarnost, iz svoje kotline, obdane z griči, v pomnenje, spomin, v idealno." Eseji so izšli tudi v nemškem jeziku.	(V. S.)
^	Sobota, 11. decembra 1993
ZNANJE
ZDRAVSTVO / DRASTIČNO KRČENJE CENE ZDRAVJA BO POVZROČILO NOVO BREZPOSELNOST
Skrb za zdravje ljudi v očeh ekonomistov
Z vidika tradicionalne tržne ekonomije je zdravstvo prava katastrofa, menijo strokovnjaki, Ce se požvižgajo na svetniški sij,' ki obdaja zdravniški poklic, in Ce jih ne boli zob ali trebuh. Bolnik, torej kupec, prav malo ve, kaj kupuje in mora za nasvet povprašati prodajalca. Zdravstvenik, torej prodajalec je nagrajen od števila svojih storitev ah pa s trdno zasidrano plaCo, v nobenem primeru pa ne po svoji učinkovitosti in uspešnosti. Cena, ki jo kupec neposredno -ali z delom svojega dela preko delodajalca - plačuje, je komajda povezana s tem, kar za svoj denar dobi. Nezavarovanemu ali posredno zavarovanemu stroške poravnajo davkoplačevalci. Tudi tam, kjer mora bolnik sodelovati pri stroških zdravljenja sam, je to le drobec vso-
te, ki so jo porabiti zanj.
Ti ekonomski nesmisli, ki prežemajo vse sisteme zdravstva, so krivi, da stroški za to »industrijo« skoraj povsod strmo rastejo, velik del porabnikov pa oddaljujejo od zdravstva, ponekod celo izključujejo. Za zdravstvo porabljeni denar omejuje druge potrebe in zmanjšuje kompetitivnost gospodarstva. V ZDA, na primer, je v vsakem novem avtomobilu vgrajenega za 2.000 dolarjev zdravja.
Vlada Billa Clintona, ki se je spoprijela s tem problemom, se posvetuje z ekonomisti s celega sveta in zbira njihova stališča. Ta so največkrat vratolomno nespoštljiva in objedajo prav vse sisteme, po katerih razne dežele kroje zdravje svojim občanom. Spodbude, pravijo, ki so sicer gonilo tožnega te-
kmovanja, so v zdravstvu povsem izkrivljene. Ta mišljenja so zanimiva, kljub temu, da radikalne rešitve ne ponujajo.
Kadarkoli so zdravniki plačani po svojih storitvah, jih naredijo veC, kot je treba, pravijo ekonomisti. Strah pred tožbami zaradi malomarnega zdravljenja jih sili v odrejanje nepotrebnih preiskav in postopkov. Morebitni spodrsljaj jih stane drago, ker bodo bolniku plaCali odškodnino, zato se zavarujejo in stroške premije prevale nazaj na plačnika. Tudi bolniki, Id so polno zavarovani, zahtevajo veC zdravljenja, kot je to potrebno. Celotni stroški zdravstva bi se skrčili, Ce bi bolnik moral poravnati vsaj del cene uslug. Ze nizka participacija, ki je za premožnejšega nepomembna in globalno
neučinkovita, pa lahko, kot smo to tudi pri nas občutiti, občutno udari po žepu revnejšega. Višja in ekonomsko učinkovita soudeležba pri stroških pa hi v primeru hujše bolezni uničila skoraj vsakega. Na stroške zdravljenja hujših akutnih bolezni bolnik tudi nima nobenega vpliva. Navzgor omejena participacija zavarovanca vzpodbuja, da zanemarja manjše in cenejše preventivne posege; posledični stroški za velika in draga zdravljenja ga ne bodo toliko boleli.
Na udaru je bila tudi nova ameriška zamisel o bodočih Organizacijah za zdravstveno oskrbo, ki hi za določeno »Članarino« pokrila vse medicinske potrebe občanov, ki so se vanjo zapisati. Za zdravnike v teh organizacijah, ki bi imeli fiksne
plače, bi bilo smotrno zdraviti cim manj. Nasprotno pa bi bolniki, ki bi tako Organizacijo vzdrževali, zahtevali za svoj denar Cim veC. Povsem naravno je, da bi se Organizacija potrudila pridobiti Cim veC vpisanih elanov in zanje porabiti Cim manj Časa. Nesmislov teh izkrivljenih ekonomskih spodbud zdravstva ni mogoče odpraviti z radikalnimi spremembami, ker bi te prinesle nove napake. Bolj smotrno bi bilo kolikor mogoče omiliti stare. Zdrava tekmovalna spodbuda, predlagajo, bi bilo na primer plačilo zdravnika, odvisno od števila bolnikov, za katere skrbi. Milijarda nekakšnih »mikroorganizacij« torej, med katerimi bi bolnik lahko svobodno izbiral. Iskanje dobička s preskopim zdravljenjem bi zdravniku
odtehtal strah, da bo bolnik odnesel svoj denar drugam. Svobodna izbira zdravnika je pomembna, vendar sama po sebi še ne zadostuje. Bolnika utegne drago stati, preden ugotovi, da je svoje zdravje zaupal napačnim rokam. Logično bi bilo zdravniško učinkovitost ocenjevati ter o tem obveščati javnost. Bolniki bi se lažje odločali, zdravniki bi med seboj tekmovali, stroški pa bi padali.
Zagotavljanje kakovosti (-quality assurance), ki je prodrlo že skoraj v vsako poro sodobnega gospodarstva, mora v bodočnosti preoblikovati tudi zdravstvo. Postopke, ki so le malo vredni, toda dragi, je treba izločiti. In • dejansko v ZDA že teCejo vroCe debate o resničnem doprinosu raznih medicinskih »high-tech« posegov k
zdravstveni oskrbi človeka.
To pa lahko ugotove le temeljite študije, ki so drage same po sebi. Administracija že zdaj požre petino denarja namenjenega zdravju.
Je pa še druga plat medalje, opozarjajo ekonomisti. Medicina se povsod draži in tvori zelo pomemben segment gospodarstva, ki je v | bližnji preteklosti ustvaril množico novih delovnih mest.
Vsak novčič, ki ga zdravstvo porabi, nekdo vendarle dobi in od njega živi. Drastično krčenje cene zdravja po načelih tožnega tekmovanja bi na koncu verige rodilo novo brezposelnost, kot to zdaj že dobro poznamo iz	I
primerov v drugih panogah.	j
Zgodba torej o jari kači in steklem polžu - tudi v materinščini.
Marijan Erjavec
Perspektivnost za rejce nojev
Ce bi sodili po Martinu Krpanu, pa po najveejem razmahu informatizacije m Slovenskem prav v času, ko so bile meje na Slovenskem za uvoz računalniške opreme hermetično zaprte, smo Slovenci iznajdljiv narod. Zato pravzaprav preseneča, kako se slovenski kmet drži tistega, ker je delal stoletja - čas in trg pa narekujeta novo in novo. Zato ni čudno, da se nekatere dejavnosti, ki bi lahko poživile slovensko kmetijstvo, pojavljajo s sramežljivo oznako »dopolnilne». Gojenje gob, zlasti tistih z dokazanimi zdravilnimi učinki (Sitake), je že taka dejavnost. Kot novo dopolnilno dejavnost pa ponujajo tudi nojerejo. Ne glede na določene moralne in etične zadržke (noj je zaščitena žival, pa tudi goveda in svinje so, preden seje začela njihova reja, živeli v naravi) utegne biti to donosna kmetijska dejavnost - noj bi utegnil letno navreči do 20.000 DEM zaslužka. Pri založbi Skladar je izšla drobna knjižica, priročnik Vojka Freliha: Reja nojev. Knjižico in nojerejo je pred kratkim javnosti predstavila Zadruga rejcev nojev Ostrich z.o.o. iz Radovljice, ki združuje že več kot 50 članov. Na predstavitvi so povedali, da je noj žival, ki jo je mogoče v prehrambene in uporabne namene »reciklirati« praktično v celoti. Iz knjižice med drugim zvemo, da ima med različnimi vrstami mesa nojevo najnižjo kalorično vrednost (96, 9 cal), najmanj (22 g) proteinov, najmanj (2 g) maščobe, najmanj (8 mg) holesterola, 2,1 ogHko\ih hidratov in 5, 2 mg kalcija (svinjina 3 mg). Knjižica je zanimiva tako za tiste, ki noje že redijo, ali samo razmišljajo o tem, da bi jih redili, kakor tudi za radovedneže, ki bi radi o nojih izvedeli kaj več. To so bili tudi motivi, ki so vodili avtorja Vojka Freliha, M je tudi sam rejec nojev in velik ljubitelj živali, da se je lotil pisanja tega priročnika. Pii-ličnik oziroma knjižica Reja nojev pa žal spominja na priročnike za področje kmetijstva iz minulih let. Pohvaliti velja pregledne črke, pa zato grajati tisk fotografij, saj danes tehnologija omogoča dobro reprodukcijo, tudi iz mogoče slabe fotografije.	Matija Hudovernik
HIPNOLOGIJA (5) / NAD NEGATIVNE AVTOSUGEST1JE S POZITIVNIMI SUGESTIJAMI
Neverbalni prenosi hipnoterapevlskih sugestij
Rosenthalov elektje brez dvoma vreden resnega premisleka in upoštevanja pri terapevtskih postopkih
Portret mladeniške mimike (Foto: Ivan Pinkava)
Pri strokovno brezhibni hipnozi praviloma ne prihaja do incidentov. V petih do sedmih odstotkih primerov je mogoče po prebujanju zaznati minimalne, izredno kratkotrajne glavobole ali podobno nelagodje. Hkrati pa vemo, da lahko s hipnozo glavobole lahko celo olajšamo oziroma pozdravimo, kar velja tudi za resnejše in dolgotrajnejše tovrstne težave. Znano je, da kakšnih pet do deset odstotkov ljudi muci ta težava, pri Čemer so najbolj neznosne migrene. Seveda je za hipnotera-pevta v takih primerih zapoved številka 1: pacient mora biti prej temeljito nevrološko pregledan - z vso moderno aparaturno tehniko oziroma diagno^ stiko. Zelo je namreč pomembno, da ne bi spregledali morebitnega organskega obolenja, na primer možganskega tumorja. Omembe vredno je tudi dejstvo, da je po možganskih poškodbah glavobol mogoče zadovoljivo zdraviti s hipnozo. V tem pogledu je najtemeljitejšo statistično obdelavo podal finski kirurg Claes Cedercreutz, sicer tudi dolgoletni predsednik finskega Zdravniškega združenja za hipnozo. Terapije tovrstnih glavobolov sem izvajal tudi sam.
Sugestija igra v medicini vsekakor veliko vlogo. Pri pacientih se zdravstveno stanje pogosto odvija tako, kot si bolniki sami dopovedujejo, pa naj gre za avtosugestijo kot izključni rezultat bolnikove lastne domišljije ali pa za sugestijo, ki prihaja iz okolice. Uveljavljeno je mnenje, da je približno 50 odstotkov splošnih zdravstvenih težav psihosomatskega izvora, se pravi kot plod avtosugestije. Negativno
avtosugestijo je mogoče zdraviti s pozitivno sugestijo. To velja za področje klasične medicine, zdi se pa, da na področju tako imenovane alternativne medicine avtosugestija igra odločilno vlogo.
Psihiater Claes Bick iz Dahna (Nemčija) navaja v svoji knjigi Nevrohipno-za - skalpel duše dokumentirane podatke, na podlagi katerih je razvidno, naj bi Mesmerjevi pacienti pri zdravljenju, dobivali krce, ker naj bi imel avtor »magnetizma« »magnetni prenos«. Charcotovi pacienti naj bi dobivali med zdravljenjem s hipnozo histerične napade, ker je ta Francoz verjel, da je hipnoza oblika histerije, pacienti drugih zdravnikov, ki so verjeli, da je hipnoza pač sugestija, pa so ostajali mirni. Bick nato navaja sicer znano dejstvo, da' je slavni ameriški hipnolog Milton Eric-kson svoje paciente uvajal v hipnozo popolnoma brez besed, torej z mimiko. In tako je ta nemški znanstvenik, ki je v svojem kraju organiziral že veC kot 20 simpozijev o hipnozi, organiziral leta 1988 v Miinchnu prvi svetovni kongres o dominantnosti možganskih hemisfer. Avtor navaja še druga podobna dejstva, na koncu pa ugotavlja, da se nekatera psihična stanja nekako podzavestno, vsekakor pa po neznani poti prenašajo na pacienta, kakor da s pomočjo »fluida« ali nekakšne neznane energije. Ugotovitev pa ni povsem nova.
British medical Journal je 23. avgusta 1952 poročal o primeru britanskega anestezista Masona. Ta zdravnik je preprosto zamenjal kožno obolenje ichtyosis congenita/mor-bus Brocq, izpuščaje v obliki ribje kože, za nava-
dne bradavice. S hipnozo je namreč zdravil 16-le-tnega mladeniča, pri katerem so poprej odpovedala vsa terapevtska sredstva. Z ustreznimi sugestijami je, mislec, da gre za bradavice, Mason že po nekaj urah dosegel izboljšanje, Cez nekaj dni pa že 80-odstotno. Znano je, da so bradavice v hipnozi ozdravljive v 80 do 90 odstotkih primerov. VeC strokovnih revij je še po štirih letih prikazovalo slike, da je kožno s'ta-nje še po tem Času zares kazalo znamenja prepričljivega izboljšanja. In zdaj k bistvu. Ko je Mason nekaj dni po spektakularnem dosežku na zdravniškem simpoziju žel aplavz ob tem poročilu, je bil nemalo presenečen, da je šlo pravzaprav za diagnostično pomoto. V mladeničevem primem je bil namreč prepričan, da je šlo za hipnoterapijo bradavic po celotnem telesu. Ihtioza pa je, vsaj dotlej, veljala za neozdravljivo. Dejansko pa je nekaj mesecev pozneje isti Mason skušal s hipnozo ozdraviti še 8 primerov, ob katerih se je tudi sam zavedal, da so ihtiotiCni -in rezultat: popoln neuspeh! Zgolj zato, ker je vedel, da je m. Brocq neozdravljiv. Terapevt je v svoji domišljiji paC zdravil »bradavice«, in ta misel se je prenašala - kako, ne vemo - na pacienta. Nekaj let pozneje so strokovna zdravniška glasila, tudi dermatološka, priobčila še štiri primere, kjer so zdravniki zdravili ihti-ozo, ki so jo šteli za neozdravljivo, s hipnozo. Izboljšanje je bilo pri tem minimalno, vsekakor pa neprimerljivo z Masono-vim. Ni bila namreč na delu tista Masonova naravnanost,-ki je leta 1952 prinesla uspeh. Razmišljanja o tem posebnem
učinku so bila navzoča in objavljena tudi na simpoziju o hipnozi januarja 1977 na Academy of Science, New York.
Učinek naravnanosti so poimenovali kot »-experimenter effect« ali pa po ameriškem psihologu Robertu Rosenthalu - »Rosenthalov efekt«. Pozneje so ga imenovali tudi Pygmalionov efekt. Pygmalion, ki je bil mitološki kralj na Cipru, naj bi se zaljubil v kip, ki ga je napravil sam - boginja Afrodita pa naj bi bila kip oživila.Rosenthalov efekt, torej nekakšno prenašanje določenih duševnih stanj, misli na drugega človeka, naj bi igral vlogo v medicini, tudi pedagogiki, raznih družbenih odnosih itn. Te rešilne bilke so se oprijeli tudi zagovorniki zimajCutnega zaznavanja, tudi tako imenovane alternativne medicine, kot je (bio) pra-noterapija in podobno.
Rosenthalov efekt je brez dvoma vreden resnega upoštevanja. Hkrati pa pri tem ni odveC nekoliko previdnosti in strpnosti. Ze znani francoski astronom Laplace je pred dvema stoletjema izjavljal, da potrebuje vsaka nova teorija, bolj ko je nenavadna, toliko veC dokazov za potrditev. In pred veC kot desetimi leti je ameriški jedrski fizik John Fowler zapisal, da vsako novo dognanje potrebuje za uveljavitev najmanj sto dokazov. Fowler, pred mnogimi leti kandidat za Nobelovo nagrado za fizi-ko, je veljal za odločnega nasprotnika vsega, kar je dišalo po paranormalnem. Sicer pa je pri podzavestnem stiku med dvema osebama dvomljivo, ali lahko izključimo fiziognomiko, se pravi nekakšen prenos obrazne mimike.
Miloš Remic
(Nadaljevanje prihodnjič)
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
UUBLJANA
CANKARJIV DOMrtel.: 061/ 222-815
TnvS ^ v nedeljo, 12. decembra, ob 20. uri BE-tUNTANC: TATOVI MOKRIH ROBČKOV (KD).
DRAMA SNG, tel: 061/221-511
D™es, 11. decembra, ob 19.30 L. Pirandello: KOT HOCES, za izven. Gostovanje SLG iz Celja. V ?™o, 15. decembra, ob 19.30 I. Cankar: ZA NARO-, H* BLAGOR, za abonma dijaški 4 večerni in izven. MALA DRAMA SNG, tel: 061/ 221-511 Danes, 11. decembra, ob 20. uri, W. Allen: ZAIGRAJ t^®AT, SAM, za izven. Razprodano! V četrtek, 6. decembra, ob 20. uri M. Jesih: LJUBITI, za izven. OPERA SNG, tel.: 061/331-950 Danes, 11, decembra, ob 19. uri Čajkovski: HRE-MAC, za abonma red sobota, izven in konto. V ponedeljek, 13. decembra, ob 15. uri Strauss ml.: NE-10PIR Razprodano! V torek, 14. decembra, ob 10. UTI Cmni-SMEranTrtPA ----j---lir*__i.
dano!
SMG, tel.: 061/1253-312
Danes, 11. decembra, ob 19.30 E. Filipčič: PSIHA, za ^en in konto. Predstava bo še v ponedeljek, 13. decembra, ob isti uri.
Šentjakobsko gled., tel: 061/312-860
Uanes, 11. decembra, ob 16. uri A. Lindgren-V. Ar-bar-Stih: PIKA NOGAVIČKA, za izven. Predstava bo Se v nedeljo, 12. decembra, ob 16. uri, za izven.
EUD FRANCE PREŠEREN, tel: 061/ 332-288 Danes, 11. decembra, ob 21. uri Gledališče Ane Mon-
ro: VARIETE. V nedeljo, 12. decembra, ob 20. uri Zijali Sokolovič: GLUMAČ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ.
MESTNO GLEDALIŠČE, tel.: 061/210-852
Danes, 11. decembra, ob 19.30 M. Camolleti: PRIDI GOLA NA VEČERJO. Razprodano! Predstava bo Se v ’ sredo, 15. decembra, ob 19.30, za abonma red O in v Četrtek, 16. decembra, ob 19.30, za abonma študentski A.
KOMENDA
Danes, 11. decembra, ob 19.30 v Kulturnem domu, komedija N. Simon: BOSA V PARKU.
MARIBOR
DRAMA SNG, tel: 062/221-206
V	nedeljo, 12. decembra, ob 20. uri v Minoritski cerkvi M. VezoviSek: JERMANOVO SEME.
MALI ODER, tel.: 062/221-206
V	nedeljo, 12. decembra, ob 16. uri KABARET XX. STOLETJA: ISADORA, za red nedelja. V sredo, 15. decembra, ob 22. uri koncert Vlada Kreslina: NAJLE-. PSA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJA, za izven.
OPERA IN BALET, tel: 062/ 221-206
V	ponedeljek, 13. decembra, ob 18. uri Verdi: LA TRAVIATA. V sredo, 15. decembra, ob 19.30 Verdi: RIGOLETTO, za abonente in izven.
ŠKOFJA LOKA
LOŠKI ODER
V	ponedeljek, 13. decembra, ob 20. uri Zijah Sokolo-viC: CABARES, CABAREI.
furlanija-julijska krajina
TRST
Kulturni dom
Slovensko Stalno Gledališče
Danes, 11. t. m., ob 20.30 (red B) premiera komedije Ronalda Harwooda »Garderober«. Režija Vinko Mbderndorfer. Nastopajo Alojz Svete, Lidija Kozlovič, Bogdana Bratuž, Anton Petje, Lučka Počkaj, Stojan Colja, Valter Dragan. Ponovitve: jutri, 12. t. m., ob 16. uri (red C); v sredo, 15. t. m., ob 20.30 (red D); v Četrtek, 16. t. m., ob 20.30 (red E); v petek, 17. t. m., ob 20.30 (red F).
SSG gostuje jutri, 12. t.m., ob 10: uri v Domu Španskih borcev v Ljubljani s predstavo »Cesarjeva nova oblačila*. Režija Vladimir Jurc.
Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna sezona
Danes, 11. t. m., ob 17. uri (red B) druga ponovitev opere »Hansel in Grethel«. Direktor Michael Luig. Ponovitev jutri, 12. t. m., ob 16. uri (red D).
Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12,16-21).
Gledališče Rossetti
Danes, 11. t. m., ob 20.30 bo Piccolo Teatro iz Milana predstavil C. Goldonijevo komedijo »Primorske zdrahe«. Režija Giorgio Strehler. V abonmaju odrezek St. 4, Red prva sobota.Jutri ponovitev ob 16. uri.
Pri blagajni gledališča je v teku potrditev starih in vpisovanje novih abonmajev. Gledališče Cristallo-La Contrada Jutri, 12. t.m., ob 11. uri : iz cikla »Ti povem pravljico* bo na sporedu »Don Kihot» - Ugo Amodeo in skupina Opera Gioiosa.
KOROŠKA
LOJZE SPACAL V VIDMU
»Večkrat so me vprašali: kaj pomeni zate Kras? Čeprav sem se rodil v Trstu, se čutim Kraševca, saj je to zemlja mojih prednikov.« Tako je v prispevku Nekaj mojih misli o Krasu v katalogu L. Spacal - Nekaj del 1960-83 - zapisal sam slikar, ki v teh dneh razstavlja v videmski galeriji Artesegno, Ul. DAronco 12. O »svojem« Krasu je Lojze Spacal Se zapisal: »Slikati Kras zame ne pomeni narisati pokrajinice z drevescem, hišico z možičkom, ki koplje-in orje. Mislim, da je treba pirodreti v drobovje Krasa, ga občutiti, ga doživeti, če ga hočemo zares razumeti. Samo v tem primeru se nam bo ta zemlja odprla in se bo ponudila človeku in umetniku v vsej svoji veličini in v svojem trpkem čaru.«
Samostojna razstava Lojzeta Spacala v Vidmu bo odprta do 18. januarja '94, in sicer ob petkih, sobotah, ponedeljkih in torkih od 17. do 20. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
Na sliki Svetilnik sanj iz leta '91
■ r7iV4>i fiVJ	-
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Razstava svetovne novinarske fotografije 1993 je na ogled do 26. decembra (Sprejemna dvorana).
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Razstava Študentskih del oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani in Pedagoške fakultete v Mariboru je na ogled do 12. decembra.
KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7
Razstava ČIPKE IZ BABIČINE SKRINJE je na ogled do 6. januarja.
IDICO, Igriška 5
Razstavi MASA OKRSLAR: Propagandna akcija za perilo Orctndee Lisca in TOMAŽ GREGORIČ: O predmetih sta na ogled do 17. decembra.
SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ, Plečnikov trg 1
CELOVEC Mestno gledališče
Danes, 11. t.m., ob 19.30: Franz Lebar »Vesela vdova* - Die lustige Witwe.
Jutri, 12. t.m., ob 15.00 - Der Mann von La Man-cha. «
SENTPRIMOŽ
Kulturni dom: Danes ob 19.30 - Gledališka predstava ob 100-letnici rojstva koroškega pisatelja P. Voranca »Prizori s Prežihom*.
Ponovitev jutri, 12. t.m., ob ob 14.30 in ob 19.30.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
MREŽA ZA METELKOVO, tel.: 061/ 217-212
Danes, 11. decembra, ob 20. uri koncert HEAD BAN-GER in THE BL1TZ KRIEG (Gala dvorana); ob 21.30 Channel Zero videoprojekcija: CRUIS1NG (Sola-klet).
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288
V	sredo, 15. decembra, bo ob 20. uri v okviru ciklusa Vesele znanosti predaval IZTOK GEISTER: Ah nam je narava v napoto?
GLEDALIŠČE GLEJ, tel: 061/216-679
Vsak četrtek in petek v decembru, ob 21. uri predstava NEURODANCER
GALERIJA SOU, Kersnikova 4
v ponedeljek, 13. decembra, bo ob 20.30 pogovor v okviru projekta FA1R - DIALOGI O FOTOGRAFIJI, na temo fotografija v filmu,
ZVITA, Gotska 18
Danes, 11. decembra, bo od 14. ure dalje družabno srečanje. Za razvedrilo bodo poskrbeli: pevka Meta Močnik, igralca Marjana Brecelj in Boris Cavazza, Meta in Robert iz kluba Klobuk.
SEŽANA
KC SREČKO KOSOVEL
V	Četrtek, 16. decembra, ob 20. uri KLEPET DOMA -
javna radijska oddaja, vodi RADO CASL.
RECITE NESTRPNOSTI NE!
Teden boja proti nestrpnosti in ksenofobiji od 13. do 18. decembra
V	ponedeljek, 13. decembra, ob 17. uri v hotelu Hondav Inn, podelitev nagrad ZLATA PTICA in začetek akcije Recite nestrpnosti ne! ob 20. uri dnevi antinacionalistiCnega filma v Kinoteki Ljubljana;
v torek, 14. decembra, ob 20. uri Hribarjev veCer v klubu Penati: POSTMODERNI NACIONALIZEM; ob 18. in 20. uri dnevi antinacionalistiCnega filma v Kinoteki Ljubljana;
v sredo, 15. decembra, ob 18. in 20.30 dnevi antina-cionalistiCnega filma v Kinoteki Ljubljana;
v Četrtek, 16. decembra, ob 18. uri koncert RECITE NESTRPNOSTI NE! v Kulturnem domu Grosuplje; ob 18. in 20. uri dnevi antinacionalistiCnega filma v Kinoteki Ljubljana;
v petek, 17. decembra, ob 18. in ob 20. uri dnevi antinacionalistiCnega filma v Kinoteki Ljubljana;
V	soboto, 18. decembra, ob 18. uri in 20.15 dnevi antinacionalistiCnega filma v Kinoteki Ljubljana.
MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14
Razstava fotografij JANEZA MARENCICA je na ogled do 16. januarja.
Razstava ODMIK IN BLIŽINA je na ogled do 9. januarja.
NARODNA GALERIJA, Prežihova 1
Razstava FRANA KLEMENČIČA (1880-1961), sopotnika slovenskih impresionistov, je na ogled do 10. januarja.
V	torek, 14. decembra, bo ob 11. uri otvoritev razstave avstrijskega umetnika ARNULFA RAINERJA. Razstava bo na ogled do 31. januarja.
GALERIJA PIC LEK, Verovškova 57
V	torek, 14. decembra, bo ob 13. uri otvoritev razstave slik KATARINE BELAVIC in ESTERE LAMPIČ. Razstava bo na ogled do 14. januarja.
G AT.KRIJ A KOMPAS, Slovenska 36
BožiCno-novoletna prodajna razstava del slovenskih slikarjev in grafikov.
GALERIJA SLOVENIJALES,
Dunajska cesta 22
Razstava akademske slikarke MARJANCE JEMEC-BOZIC je na ogled do 31. decembra.
GALERIJA TIVOLI, Pod tumorn 3
Razstava grafik akademskega slikarja GORAZDA SEFRANA je na ogled do 19. decembra.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik ERNESTA KRNAICA-ENCIJA je na ogled do 21. decembra.
GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8
Razstava umetniških del slikarjev in kiparjev iz likovne delavnice MISEL IN KORENINE je na ogled do 14. decembra.
KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61
Razstava akademske slikarke VIDE SUVNIKER-BELANTIC je na ogled do 14. decembra.
V	sredo, 15. decembra, ob 19. uri otvoritev razstave SREČNA AFRIKA - otroške igrače iz Gane in Burkine Faso.
LJUBLJANSKA BANKA, Trg republike 2
V	avli LB je do 15. decembra na ogled razstava novega ciklusa vese slikarja JOŽETA ŠAJNA.
GORNJA RADGONA
KNJIŽNICA LU
Razstava del ANICE ZULA z naslovom SVILA IN BARVA je na ogled do 22. decembra.
BOLA
GALERIJA INSULA, Smrekarjeva 20
Razstava risb slikarke METE KRAŠOVEC.
KAMNIK
RAZSTAVIŠČE VERONIKA
Pregledna razstava slik POLDETA MIHELIČA.
KRANJ
MALA GALERIJA IN GALERIJA V MESTNI HIŠI
Razstava Bienale mesta Kranj 1993 je na ogled do 25. decembra.
GALERIJA GRAFIT, Tavčarjeva ulica 18
Razstava del slikarja ANDREJA TROBENTARJA je na ogled do 16. decembra.
MENGEŠ
Razstava del slikarja DUŠANA LIPOVCA v prostorih knjižnice v Osnovni Soli Mengeš je na ogled do 24. decembra.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska ulica 7
Tretja medregionalna likovna razstava je na ogled do 7. januarja.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2, Tartinijev tre 3
Prodajna razstava miniatur in novoletnih originalnih voščilnic je na ogled do 6. januarja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
MlUf
Kulturni center G. Millo
Danes, 11. im., ob%9.30, 10.30 in 12.00 - seminarji za sole.
ZA NAJMLAJŠE
SLOVENIJA
' UUBLJANA
LGL, tel.: 061/314-962
Veliki oder: danes, 11. decembra, ob 17.30 srečanje s Svetlano Makarovič, ki bo pripovedovala Pesnitev - Grozovitev. Predstava bo se v nedeljo, 12. decembra, ob 11. uri, za izven. V nedeljo, 12. decembra, ob 17. uri S. Makarovič: SAPRAMI-SKA, za izven.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288
Danes, 11. decembra, ob 17. uri lutkovna igrica KUŽEK IN MUCA.
KD SPANSKI BORCI, tel.: 061/1404-183
Danes, 11. decembra, ob 16. uri E. Vos: PLEŠOČI OSLIČEK, Moje gledališče iz Ljubljane.
KRANJ
PGK, tel.: 064/22-681
Danes, 11. decembra, ob 16. uri R. Thaventiial: ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE, za izven in konto.
ŠMIHEL
KPD ŠMIHEL
Danes, 11. decembra, ob 19.30, premiera T. Svetina: DREVO NAD PREPADOM.
TRST
TGalerija
Do 20. t. m. bo na ogled razstava Jasne Merku »Žarni papir«.
Kulturni dom
V vhodnem fojerju je do konca decembra na ogled spominska razstava ob 50-letnici Partizanskega dnevnika.^
Dvorana Tripcovich
Do 22. t. m. bo v fojerju na ogled razstava Marina Zocha.
Art Gallery
Do 20. t. m. bo na ogled skupinska prodajpa razstava skulptur in grafik.
Sejna dvorana Hranilnice in posojilnice
Do 16. t. m. bo na ogled razstava ilustracij Vesne BenedetiC.
ČEDAD
Tržaška kreditna banka
Do 15. januarja 1994 razstavlja svoja dela Ra-
do Jagodic.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija
Do 30. januarja 1994 razstavlja svoja dela Valentin Oman.
Galerija Judith VValker
Do 22. t.m. razstavlja svoja dela Konrad Koller.
TINJE
V	galeriji Tinje razstavlja svoja dela Irene Gutt-GregoriC.
Do 18. decembra bodo razstavljali »Koroške motive* elani likovne sekcije Vir kulturno-umetniskega društva Radovljica.
BELJAK
Galerija M. Kopp
V	galeriji razstavlja prof. Josef Tichy.
GLASBA
SLOVENIJA
UUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
Danes, 11. decembra, bo ob 19.30 OPERNI GALA VECER OB 80-LETNia KSENIJE VIDAH (GD).
V	ponedeljek, 13. decembra, ob 20.30 BETONTRACK. Nastopa MITJA VRHOVNDC-SMREKAR z gosti (GD).
V	torek, 14. decembra, ob 19.30, premiera otroškega muzikla BUCKA NA BROADWAYU (LD). SLOVENSKA FILHARMONIJA,
tel.: 061/213-640
V	torek, 14: decembra, ob 19.30 koncert flavte brez meja: MASA BERTOK, VESNA JAN, NATAŠA PAKLAR in KAROLINA SANTL-ZUPAN. Program: Boi-smortier, Fuerstenau, Lancen, Ramovš, Kumar, Lauber, Gmot.
GALERIJA INSULA, tel.: 061/221-794
V	torek, 14. decembra, bodo ob 19. uri GLASBENI DIALOGI: BOJAN DROBEZ (kitara) in LADO JAKŠA (klaviature in pihala).
KLUB PENATI, tel.: 061/322-382
V	sredo, 15. decembra, Šolski program - jazz oddelek SGS.
CEUE
SLG, tel.: 063/25-332
Danes, 11. decembra, ob 19.30 koncert DARJE ŠVAJGER.
KAMNIK
SS RUDOLF MAISTER
Danes, 11. decembra, ob 20. uri praznični koncert Mestne godbe Kamnik.
MARIBOR
KAZINSKA DVORANA, tel.: 062/221-206
Danes, 11. decembra, bo ob 19.30 koncert JUTTE SEIFERT in NE-VENA BELAMARICA.
NARODNI MUZEJ
Matjaž Kmecl
Andrej Smole znameniti Slovenec
igra Tone Gogala
Režija Dušan Mlakar
Petek, 10.12. ob 20h Četrtek, 23.12. ob 1711 Sreda, 29.12. ob 20*1
Rezervacije: blagajna muzeja 218 886
FJK
TRST
Gledališče Rossetti
Tržaško koncertno druStvo-
V ponedeljek, 13. t. m., pb 20.30 bosta nastopila Giorgio Zagnoni in Alessandro Spec-chi.
Župnijska cerkev Svlvan
V petek, 17. t.m., ob 20.30 bo na sporedu 3. božična revija, ki jo prireja zbor Jacobus Gallus iz Trsta. Sodelovala bosta tudi italijanski zbor Societa Polifonica S.M.Maggiore, ki ga vodi Marco Podde in MePZ Primorsko iz MaCkolj pod vodstvom Antona Baloha.
MIUE
Gledališče Verdi
Sezona jazz koncertov 1993-94 - 29. januarja 1994, ob 20.30 bo nastopil ansambel The Fringe.
GORICA
Avditorij Savin
V četrtek, 30, t.m., ob 20.30 novoletni koncert z orkestrom Oltenia. Vodi Ovidiu Balan.Solistka Anastasia Tchebotariova - violina.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V petek, 14. januarja 1994, ob 20.30 koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta. Solista sopran Luisa Castellani in violinist Sergej Krylov.
SLOVENSKI PROGRAMI
ST SLOVENIJA 1
Zlati prah: Cmci so odleteli Radovedni Tacek: Preproga LonCek, kuhaj!: Zelenjavna pogača
Otroci širnega sveta, 24/26 del ameriške dokumentarne nanizanke
Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike
Zgodbe iz školjke
Brezrepi Peter, švedski risani film
Poročila
Tednik
Večerni gost: FranCek Rudolf
Mestni fantje, ponovitev ameriškega filma
TV dnevnik 1
Terra X, 3/8 del nemške dokumentarne serije
Prvi uspehi: Aleksandra Pavlovič, klavir
Regionalni program Ljubljana RPL
TV mernik
Risanka
Žrebanje 3x3
TV dnevnik 2, vreme, šport
Utrip
Križkraž
Korenine slovenske lipe:
DomaCe obrti na Slovenskem: Lončarji, 8. oddaja TV dnevnik 3, VPS 2215
Sova
Želite, Milord?, 6., zadnji del angleške nanizanke, VPS 2250 Smrt na preži, ameriški film, VPS 0000
fr* SLOVENIJA 2
09.55
11.25
11.55
12.50
14.30
14.55
19.30 20.10
21.00
21.30
22.35
Veysonnaz: Veleslalom (Z), 1. tek, prenos
Sova, ponovitev
Ko se srca vnamejo, 2. epizoda am. nanizanke Poirot Agathe Christie, 6/8 del angleške nanizanke Športna sobota
Planica: Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos Veysonnaz: Veleslalom (Z), 2. tek, posnetek Miinchen: Compaq Grand Siam Pokal (M), prenos finala Dnevnik 2
D. Clement-I. La Frenais: Udobna vožnja, 4/6 del angleške nadaljevanke
Veliki zločini in procesi 20. stoletja, 11/13 del angleške dokumentarne serije
Na Valentinovo leta 1929 se je zgodil eden največjih zločinov v zgodovini mafije: hladnokrvni umor sedmih elanov 0'Bannionove tolpe v Chicagu je naznanil vzpon Al Capo-na-Brazgotinca na položaj nespornega »botra« zločinov. Poglej in zadeni Sobotna noc
A KANALA
09.00
10.00 10.45 12.15 17.00 17.55
18.30 18.50
19.00 19.10
20.00
20.30
21.00
23.00 23.25
01.00
CMT
Kino, kino, kino, ponovitev oddaje o filmu Dekleta s plaže, ponovitev ameriškega filma Teden na borzi, ponovitev ITV - oddaja za begunce
BMX: Svetovno prvenstvo v rolkanju, Limoges 1993, 6. oddaja: Eksperti, master
Svetovno prvenstvo v BMX prostem stilu v Limogesu, v Franciji, boste lahko videli v dveh oddajah. V prvi bodo na sporedu vsa tekmovanja v razredu eksperti z vajami na tleh in nastopi na rampi. Omeniti moramo, da bomo v tej oddaji videli tudi nastop edinega slovenskega predstavnika Simona Stojka Falka, ki je v kategoriji eksperti 19 zasedel drugo mesto.
Študentska 1/4, oddaja študentov FDV
Študentsko prvenstvo v jadranju-Course de TEurope '93
Risanke
Devlinova zveza, ponovitev 13. dela am. nadaljevanke: Jennifer
Modna dežela, oddaja o modi Radio FM, 1. del ameriške nanizanke Ljubezen ali denar Klic divjine, ameriški film
Igrajo: Erič Poster, Maurice Grandmaison, John Tallman, Griffin Casey, Faith Clift in drugi; režija Jay Schlossberg-Co-hen
Poročila v angleščini CMT
Video strani

KOPER
18.00
Korenine slovenske lipe
tniHSF KOROŠKA
19.00
Avstrija danes
RAI 1
RETE 4
Koncert
Variete: II buono e il cat-tivo (5. odd.)
TV film: La piccola fiam-miferaia (dram., ZDA ’87, i. Keisha Knight) 100-letnica Bance dTtalia Dnevnik in vreme Rubrika o medicini: Check-up Izžrebanje lota Dnevnik in,Tri minute Nan.: Cose deli’ altro mondo
Šport: IP v košarki Filo-doro Bologna - Benetton Treviso
7 dni v Parlamentu Glasba: Supermomix TV film: L’ultimo Natale (dram., ZDA ’90, i. Mary, T. Moore, B. Peters), vmes (18.00) dnevnik in žrebanje lota Nedeljski evangelij Vreme, dnevnik, šport Variete: Scommettiamo che...? (vodita Fabrizio frizzi, Milly Carlucci) Dnevnik 1 Posebnosti TG 1 Dnevnik in vreme Filmske novosti Film: Tre amici, le mogli e (affettuosamente) le al-tre (Fr. ’74, r. C. Sautet, i. Y. Montand, M. Piccoli)
RAI 2
Videocomic
Variete: Mattina in fami-glia
8.00, 9.00,10.00 dnevnik Evropski dnevi Aktualno: Prossimo tuo Nan.: L’arca del dottor Bayer
Variete: In famiglia Dnevnik, rubrika Drib-bling in vreme Glasba: Scanzonatissima Giorno di festa (vodi Sandra Milo)
Izžrebanje lota Male in velike zgodbe Nan.: Woof, 17.35 Lassie Film: Mezzanotte d’amo-re (kom., It. '70, r. E. M Fizzarotti, i. Romina Power, Al Bano)
Vreme,dnevnik,šport Variete: Ventieventi Aktualno: Mixer - Zakaj Buddha?
Nan., 8.30 nad. Piccola Cenerentola, Anima per-sa, 9.30 dnevnik Nad.: Soledad, 10.30 Febbre d’amore, 11.15 Quando arriva 1’amore Dnevnik
Ceravamo tanto amati
Dnevnik
Nad.: Sentieri
Rubrika o lepoti
Kviz: lo tu e mamma,
16.00 aktualna odd: Per-
donami
Nan.: Doppio gioco a San Francisco, vmes (17.30) dnevnik
Funari News, vmes (19.00) dnevnik TG 4 Film: Assassino di pietra (krim., ZDA ’73, i. Charles Bronson, M. Balsam) Nan.: Ragionevoli dubbi Aktualno: Ai tempi miei, 23.30 dnevnik
CANALE 5
Na prvi strani Aktualno: A tutto volu-me, 9.30 dok. 5 kontinentov, 10.15Ciao Italia, 11.40 Forum
Nan.. Le nuove avventu-re di Skippy Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Amici, 15.30 Anteprima
Otroški variete:- risanke in kviz
Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 Si o no Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Fantozzi alla ri-scossa (kom., ’90)
Film: Donna d’onore 2 (dram., ’93, i. C. Alt, M. Ontkean, 1. del)
Dnevnik
Koncert: F. De Gregori
ITALIA 1
	Dnevnik in vreme	
	Nan.: Un giustiziere a New York	
	Nočni šport: boks (IP di-	
	letantov), 0.45 SP v	
	snowboardu, 1.15 Motor	
	Show, 1.45 SP v biljardu	
		
^ RAI 3		
		
		
	Pregled tiska	
igli	Film: Nonna Felicita (kom., It. ’38, i. D. Galli)	
	TGR Vivere il mare	
	Oddaja o kmetijstvu	
	SP v smučanju: tek, 9.50 ženski veleslalom, 1. tek,	
	10.45 moški smuk, 12.05 tek, 12.50 zenski veleslalom, 2. tek, 13.30 tek,	
	vmes (12.00) dnevnik	
	Deželne vesti, dnevnik	
	TGR - Okolje Italija	
	Šport: IP v rugbyju, 16.00 IP diletantov v	
	boksu, 16.30 IP v odbojki	
	Scusate 1’anticipo	a
	Vreme in dnevnik	
	Deželne vesti	
	BlobCartoon, Kino'	
	Film: Grano rosso san-gue 2 (srh., ZDA ’92, i. T.	
	Knox, P. Scherrer)	
	Dnevnik ob 22.30	
	Aktualno: Harem	
	Variete: Magazine 3	
	Dnevnik in vreme	
m	Variete: Fuori orario	
Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Variete: Non e la RAI Nan.: Ultraman Aktualno: A tutto volu-me
Variete: UnoMania Nan.: Agli ordini papa Variete: Mitico Šport studio
Nan.: SuperVicky, 18.30 Bayside School, 19.00 II principe di Bel Air Odprti studio Varieteja: Karaoke, 20.30 Sobota v cirkusu Sgarbi quotidiani Film: Stella di latta (vestern, ZDA ’73, i. John Wayne, G. Kennedy) Šport studio in vreme Nan.: Starsky & Hutch, A-Team, Baby Sitter
# TELE 4
13.40, 22.30 Športna stran, 13.30, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: Profumo di potere
MONTECARLO
22.30 Dnevnik
10.45,	12.55 SP v
smučanju
Športno popoldne .
IP v košarki
Film: Solaris (fant., ’53)
Film: Il piccolo fuggitivo
S Koper	Hrvaška 1
	Mannix, ameriška tv na-		Dobro jutro
	nizanka		Poročila
	Galebji otok, pon. 6. dela		Dr. Argus, 5. del
	ital. nadaljevanke po		Kaj se dogaja z menoj?
	izvirni povesti Nestora		Poročila
	Ungara		Pikova dama, 1. dejanje
	Kennedy, pon. 3 dela		opere P.I. Čajkovskega
	ital.-ameriške nadalje-		Prizma, multinacionalni
	vanke		magazin
	Company & Dance, glas-		Porodila
	ba in še kaj iz diskotek		Veliki Dan Patch, am-
	Čarobna svetilka, otroški		otroški film
	program		Hišni ljubljenčki
	Stanje stvari - Mladi, po-		Mladi Indiana Jones,
	novitev		5/17 del am. nanizanke
	Korenine slovenske lipe:		Poročila
	Pretakanja - življenje		Potovanje v VuCjak, 15.,
	med Bardom in Trstom,		zadnji del hrvaške nada-
	4. oddaja: Krušarice		ljevanke
	Dokumentarna oddaja		Televizija o televiziji
	TV Poper, kabaretno-sati-		Santa Barbara, 583. del
	rična oddaja		ameriške nadaljevanke
	Dnevnik		Na začetku je bila beseda
	Jutri je nedelja - verska		Dnevnik 1
	oddaja		Film - Video - Film
	Mannix, ameriška tv na-		Smrtonosna privlačnost,
	nizanka		ameriški film
	Backroads, ameriška ko-		Igrajo: Wynona Ryder,
	medija, 1981		Christian Slater, Lisanne
	Igrajo:	Sally Field,		Falk, Shannon Doherty
	Tommy Lee Jones in dru-		in drugi; režija Michael
	gi; režija Martin Ritt.		Lehman.
	Dnevnik		Poročila
	Achtung Baby!,		Športna sobota
	oddaja o kulturi		Slika na sliko
	Sandokan, ital.-avstr.-		Poročila v nemščini
	nemška nadaljevanka	[|T|1[|	Sanje brez meja
	Horoskop		
			✓
EIMF1 Avstrija 1		:|	
	Cas v sliki		r
	Pri Huxtablovih		
	Evroturizem: Poljska-Krakov		.
	Zelena karta, pon. am. komedije	M Hrvaška 2	
	Cas v sliki		
	Pojoča družina Engel s Tirolskega, avstrijski film		TV-koledar
	Stan in Olio		Planica: Smučarski skoki,
	Knoff-Hoff Show		prenos
	Pingu		Velika Gorica: Polfinale v
	Duck Tales		namiznem tenisrt:
	X - Large		Hrvaška-Ceska
	Cas v sliki		Dunaj: Odbojkarska evro-
	V stalni pripravljenosti		liga:
	Cas v sliki		Mladost-Teleges, prenos
	Kdor reče A, igra		Želite, Milord?, 24/26 del
	Zlata dekleta, am. humo-		angh. humor, nanizanke
	ristična nanizanka		Proti toku
	Popoln umor, am. krimi-		Risanka
	nalna komedija		Dnevnik
	Cas v sliki		Tudi to je ljubezen, 19.
	V mreži nasilja, am. tv		del am. hum. nanizanke
	kriminalka, 1986		Elitne bojne enote, 3/7
	Igrajo: Richard Crenna*,		del am. dokum. serije
	John Shea in drugi; režija		Cro Pop Rock
	Michael Miller.		NoCna izmena:
	Poročila		Severna obzorja, 5/29 del
	Ex libris		Vampir, 5., zadnji del
	Tisoč mojstrovin		Bottom, 5/6 del
Avstrija 2	
	Veysonnaz: Veleslalom (Z), 1. tek Val dlsere: Smuk (M)
	Tisoč mojstrovin
	Veysonnaz: Veleslalom (Z), 2.tek
	Ali imate radi klasiko?
H	Kevin-sam doma, pon. am. komedije
	Ozri se po deželi
	Ljuba družina
	Živali išCejo dom
	Šport SP - Biatlon, iz Sportga-steina SP - Sankanje, iz Innsbrucka
im	Avstrija danes
IH?!	Cas v sliki
RnfR	Kultura
isjj	Morlock, nemška serija
B	Stefanie Werger-Strastno, portret moCne ženske
	Tenis: Grand Siam Cup, polfinale iz Miinchna Miami Vice
(m™) Madžarska
	SonCni vzhod
	Verski program za refor-matsko mladino
	Otroški program
	Sosedje, serija
	Opoldanski zvon
	Panorama, svetovna politika
	Vaterpolo? Vasas-Dubrovnik
	Sezamova ulica
	Pokrajine..., madžarski Cigani iz Romunije
	Disneyjevo popoldne
	Moja hiša, kultura bivanja
	Žrebanje lota
	Pogled domov
	Kolo sreče
	Dnevnik
	Evropska filmoteka Julija in duhovi; režija Federico Fellini
	Tenis, posnetek iz Miin-chna
	Balet
	Dnevnik
^aT^VSlOVENIJA 1	11.40
Brezrepi peter, švedski barvni film, 1981
Brezrepi Peter je klasični junak, ki ga na Švedskem dobro poznajo in imajo radi otroci in odrasli. Čisto navaden mali muc, kije izgubil rep, ne pa nadarjenosti in Pameti, mora kar naprej premagovati svoje tri nasprotnike: Krutega Mousa, neumnega Billa in Bulla. Risanka nikakor ni poskus zgledovanja na Toma in Jerryja, ampak je avtentična švedska zgodba.
if''*
KANALA
21.00
KLIC DIVJINE, ameriški film
Fant pobegne iz zavoda k svojemu očetu v divjino, v gore. To seveda njegovim zdravnikom nikakor ni všeč in bi ga na vsak način radi spravili nazaj za zidove. Vendar klic divjine je močnejši...
Film je režiral Jay Schlossberg - Cohen, igrajo pa: Fric Poster, Maurice Grandmaison, John Tallman, Gnffin Casey, Faith Clift in drugi.
RADIO SLOVENIJA 2	22.20
AMERIŠKA POPULARNA GLASBA, glasbena oddaja
Tokrat boste lahko poslušali nekatere pesmi s koncertne plišče Gena Clarka z naslovom Silhouetted in Light. Ploščo so izdali po glasbenikovi smrti. Gene Clark je znan po sodelovanju z legendarno ameriško rockovsko skupino The Byrds, posnet pa je tudi veliko zanimivih solističnih plošč. Oddajo je pripravil Jane Weber.
RADIO SLOVENIJA 3	19.30
ANTONIN DVORAK,
prenos iz Metropolitanske opere
Poslušali boste Rusalko Antonina Dvoraka v novi režijski postavitvi s slovaško sopranistko Gabrielo Bena-čkovo v naslovni vlogi. V odmoru prenosa se bo ure-nidca Marjana Mrak pogovarjala z generalnim direktorjem Metroplitanske opere Josephom Volpejem med drugim tudi o nekdanji prvi dami te operne hiše Zinki Kunčevi, ki je začela svojo kariero v Ljubljani.
RADIO SLOVENIJA 3
FILE: FILM.DOC, oddaja o filmu
12.05
V Berlinu so podelili Felikse najboljšim evropskim filmom, v Portorožu je bil tretji slovenski filmski maraton -festival in strokovno posvetovanje, ki so se ga udeležili tudi tuji gostje in spregovorili o položaju filma v Evropi, o možnosti koprodukcij in udeležbi bank pri sofinanciranju filmske produkcije ter o evropskih skla-dih, ki podpirajo filmsko umetnost.
00
TV SLOVENIJA 1	20.30
KRIŽKRAŽ, vodi Miša Molk	
Oto Pestner stavi letos kar dva jubileja. Svojih 25 let na glasbeni sceni in 25 let uspešnega dela New Swing Guarteta.
Ko smo se sprehodili skozi dolgoletno glasbeno pot Ota Pestnerja, smo ob pregledu skladb našteli tudi lepo število pevskih duetov. Tako smo v decembrsko oddajo Križkraž povabili kar 8 slovenskih pevk, s katerimi je Oto Pestner prepeval največ o ljubezni.
V studiu bo skupaj z voditeljico Mišo Molk gostil tudi Alenko Pinterič, Marto Zore, Alenko Godec, Tatjano Dremelj, Ireno Vrčkovnik, Nado Zgur in skrito gostjo.
S toliko ženskami naenkrat je verjetno redkokdaj obkrožen, vendar kdo se ne bi z veseljem postavil zraven takega vokala; celo Mišo je prepričal, da je napisala prijetno skladbico o Sobotni noči sam pa jo je seveda uglasbil; veselo, živahno, tako kot zna. In tudi ta čisto nov duet bomo slišali prav v sobotnem Križkražu. Upam, da bo tudi za gledalce to res prijeten večer.
Če vsaj malo poznate glasbeno pot Ota Pestnerja, tudi skrita gostja ne bo težka uganka. Pridružite se torej tej druščini.
TV SLOVENIJA 1	17.10
TERRA X, dokumentarna serija	
Čarobni kotički na Kanarskih otokih, 3. del serije
Za obalami Kanarskih otokov, ki jih preplavljajo turisti, je skrivnostna vulkanska pokrajina, naseljena s številnF mi nenavadnimi živalmi.
Tu uspevajo zmajevke, drevesa, ki to sploh nišo, saj so v resnici velikanške cvetice iz pradavnine. Tu so sledovi davno pozabljene kulture belih kamenodobnih ljudi: žrtveniki jamskih ljudi, slikarije in nepojasnjena znamenja na skalovju ter skrita svetišča z menhiri in kamni, razporejenimi v krog, ki spominjajo na francosko in irsko megalitsko kulturo.
Kdo so bili ljudje, ki so v v kameni dobi naseljevali otoke in kako so v svojih primitivnih čolnih dosegli te obale?
Ekipa nemške televizije preučuje njihove mumije, ki so se ohranile zaradi smole zmajevk in rekonstruira nekdanji mlečni obred.
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 22,40
Vietnamski veterani in mafijaši
SMRT NA PREŽI, ameriški barvni film
Scenarij: David J. Knig-hom in Robert Boris po zgodbi D. J. Knighoma
režija: VVilliam A. Graham fotografija: Frank Holgate glasba: Fred Karlin in Michael Hoenig
igrajo: Larry Hagman, Su-san Anspach, James Gam-mon, Michael C. Gwynne Film SMRT NA PREŽI je akcijski thriller, v katerem je glavna privlačnost pravo ka-skaderstvo s helikopterji. Boj za preživetje in tudi za velik denar se skorajda izključno odvija v zraku in v ozkih soteskah, ki so nevarna past za helikopterje.
Sam je bil nekoč general v
vietnamski vojni, zdaj pa je pilot helikopterja v vojni bazi sredi puščave ob mehiški meji.
Ko je bil v Saigonu, je prijateljeval z ameriško vojno zdravnico, ki pa se je nenadoma poročila z drugim. Ta odpisana, pa vendar Se vedno boleCa ljubezen, znova počasi oživlja, ko se Chriss, po mnogih letih, pojavi v letalski bazi in Sama skuSa prepričati v nevarno pustolovščino: za veliko vsoto naj bi jo prepeljal v Mehiko, saj ji tostran meje strežejo po življenju. Sam sprva ne pristane, ko pa uvidi, kako zelo ogrožajo njegovo nekdanjo
ljubezen, se ven darle odloči, da jo bo branil. Naloga je težka, saj se brž odk rije, da jo skuSa ugrabiti nevarna tolpa, povrhu pa mu Chriss niti no-Ce izdati, v Cern je razlog za grožnje.
PoCasi se razkrije, da so mafijaSi ubili moža, ker je imel zveze s preprodajalcem mamil, ne nazadnje pa je skril tudi ogromno vsoto denarja, ki bi se ga lopovi radi polastili. Toda tudi oni imajo helikopterje in letala in tako se Sam in Chriss na begu kar naprej neprijetno srečujeta z zasledovalci, njuno zadnje srečanje z zasledovalci pa je smrtno tveganje...
ITALIA 1
CAHILL, US MARSHALL, ameriški film, 1973
22.40
Šerif se ne meni za svoja sinova, zato sodelujeta pri ropu. Oče zasleduje roparje in jih tudi izsledi, vendar pride ravno ob pravem času, da reši svoja sinova, ki ju hočejo roparji ubiti. Igrajo: John Wayne (na sliki), George Kennedy, Gary Grimes in drugi. Film je režiral Andrevz McLdglen, ki je znan po vesternih, v katerih je čutiti vpliv režiserja Johna Forda. George Kennedy je igral predvsem negativne vloge revolverašev in policajev.
rt0
00>
RIL 2
UMOR NA LADJI BOUNTV,
ameriški film, 1935
00.05
Leta 1787 se je posadka angleške vojne ladje Bounty, pod vodstvom oficirja Fletcherja Christiana uprla kapitanu Williamu Blighu. Po tem zgodovinskem dogodku sta Charles Nordhoffs in James Norman napisala roman, ki je imel velik uspej in leta 1935 so posneli tudi film, kjer je glavno vlogo igral Clarke Gable. Zelo znana je tudi druga verzija filma iz leta 1962, kjer je igral Marlon Brando. Film je režiral Frank Lloyd.
mmm m
MUSIČ TELEVISION
08.00	Awake on 1he Wild Side: 10.00 Jams Live:
11.00	Ihe Big Picture; 11.30 Vol; 13.30 Brst Look;
14.00	Video: Sobota za soul; 16.30 En Vogue: Past, Present & Future; 17.00 Dance; 18.00 Ihe Big Picture; 18.30 Weekend Edition; 19.00 Braun European Top 20; 21.00 Saturday Night Live: Bill Murray in Percy Sedge; 21.30 Unplugged: R&B;
22.00	The Soul Of MTV; 23.30 Unplugged: Up-town
SKY ONE
07.00	Rin Tin lin; 08.00 Fun Factory; 12.00 X-Men;
12.30	The Mighty Morphin Power Rangers; 13.00 Rokoborba; 14.00 Rags To Riches; 15.00 Zaljubljen v čarovnico; 15.30 Fashion TV; 17.00 The Dukes Of Flazard; 18.00 Rokoborba; 19.00 E Street; 20.00 Deep Space Nine; 21.00 Nerešene skrivnosti; 22.00 Cops; 22.30 Xposure; 23.00 Ameriška rokoborba; 00.00 Stingray
PRO 7
05.15	Serije, ponovitve; 09.15 Steza slonov, pon. am. filma; 11.15 Težave v raju, pon. am. filma;
13.30	Vse čisto normalno; 13.55 Kung Fu, serija;
14.50	Franck Buck-Pustolovec na Maleziji; 15.50 Vohun s hladnim nosom, angl. film; 17.30 Har-dball, serija; 18.30 Vse čisto normalno-vzorna družina; 19.25 Roseanne; 20.00 Poročila; 20.15 Ujetniki v globini, norv.-angl. akcijski film; 22.20 Run Tiger Run, am. akcijski film; 00,15 Special Squad; 01.05 Poročila; 01.15 Kabinet groze dr. Phibesa, angleška grozljivka
PREMIERE
07.00	Pes z imenom Beethoven; 09.25 Grenko zmagoslavje, am. kriminalka; 13.15 Kino '93;
13.30	Tereza in moški, ital. komedija; 17.40 Smrt v ogledalu, am. triler; 19.15 Četrta dimenzija;
20.15	Moj bratranec Winnie, am. komedija; 22.10 Kot luč v temi, am, film; 00.20 Dame Ed-na's Show
SATI
06.50	Ponovitve serij; 11.05 Gospodarski forum; 11.35 Kevin-sam doma, pon. am. komedije; 12.40 Božič v Evropi; 13.50 Tenis: Grand Siam, prenos polfinala iz Hamburga; 18.00 Nogomet; 19.20 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Heino-Show; 22.00 Ohoho moški; 23.00 Poročilo o učenkah 8, nem. mehki pomofilm
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.25 St. Caterina: Smučarski teki, 5km (2), prenos; 11.00 Val dlsere: Smuk (M); 12.00 Leysin: Smuk©: 13.15 Ranica: Smučarski skoki; 15.00 Akrobatsko smučanje; 16.00 Smučarski teki, 30km (M);17.00 SP v latinoameri-ških plesih; 18.00 Smuk (M), vrhunci; 19.00 Smuk ©, vrhunci; 20.00 Smučarski skoki, iz Planice;
21.00	Rally iz Avstralije; 22.00 Boks, profesionalci
RTL
06.00	Risanke; 08.45 Serije, ponovitve; 12.40 Polna hiša; 13.10 Princ z Bel-Aira; 13.40 Major Dad;
14.10	Otifanti; 14.45 Knight Rider; 15.45 A-Team; 16.45 21, Jump Street; 17.45 The Heights; 18.45 Poročila; 19.15 Beveriy Mills, 90210; 20.15 Kmečki diplomat, komedija; 21.45 Boste 23.00 V soboto zvečer, skeči in parodije; 00.00 Feniks-Naslada in bolečina, am, erot. film
RTL 2
14.00	Asfaltna džungla, pon. am. filma; 16.10 Moški mojega življenja, nem. melodrama; 18.00 Poročila; 18.10 Mrs. V. Mistress, izraelska komedija; 20.00 Poročila; 20.15 Polje sanj, am. fantazijski film; 22.20 Rambo, am. akc. film; 00.05 Upor na ladji Bounty, am. pust. film, 1935
SKY MOVIES PLUS
15.00	Ironclads; 17.00 Frtzwilly; 19.00 Chamele-ons; 21.00 Dead Again; 23.00 Final Analysis; 01.05 The Other VVoman
MOVIE CHANNEL
15.00 Guilty By Suspicion; 17,00 Teenage Mutant Ninja Turtles; 19.00 Babes In Toyland; 20.40 Božič na filmu; 21.00 Memoirs Of An Invisible Man; 23.00 Ricochet; 00.45 Deadly Intenti-ons.. Again?
FILMNET +
12.10	A Day In October; 14,00 Doni Tell Her Ifs Me; 16.00 K-TV; 16.25 Hunden Rover Tar Semester; 18.00 Aliče; 20.00 Hard To KIH; 22.35 Movie Magic
CNN
06.30	Healthworks; 07.30 Earth Matters; 08.00 World Business This Week; 08.30 Diplomatic Licence; 09,00 Inside Business; 11.30 International Correspondents; 15.00 Science and Techno-logy; 16.00 Showbiz Thb Week; 20.30 International Correspondents; 21.00 Futurewatch
r
RADIO
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila;
14.05	Poslušalci čestitajo;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Adventna razmišljanja; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Radijska igra; 23.05 Liter, nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.30 Obvestila; 12.10 Šport; 13.00 Do 13-ih; 13.50 Ocene; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.50 Šport;
19.30	Sobotni disco club;
21.30	Azzurro; 22.20 Ameriška popularna glasba.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 10.05 Zgodnja dela;
11.05	Jazz, blues, dixie-land; 13.05 Izbrali smo;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Komorni zbor RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv;
18.05	Roman; 18.25 Ob 100-letnici smrti Čajkovskega; 19.30 Opera: Ru-salka; 23.00 Znamenite partiture; 23.55 Utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8-100,3-100,6-104,3
-	107,6 MHz)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Otvoritev;
6.30	Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val;
8.15	Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.15 Utrinki, zanimivosti; 9.45 Du, jes? - zabavno in humorno; 11.00 Sobotna terenska akcija;
11.30	Turistična poročila;
12.00	S terena; 12.30 Opoldnevnik; 13.05 Terenska akcija; 13.45 Utrinki, zanimivosti; 14.00 Okno v svet; 14.30 Napoved športnega vikenda;
15.30	Dogodki in odmevi
-	prenos RS; 16,05 Glasba po željah; 16.35-19.00 Sobotni «jam session«; 17,30 Primorski dnevnik; 19.30-
22.00	Športna sobota;
23.15	Nočni program RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.45 Ulica velikih vrtov; 8.05 Horoskop; 8.40 Igrajte z nami; 8.50 Dobro jutro otroci; 9.45 Po vaši izbiri; 10.00 Pregled tiska; 11.00 Rande-
vous 12.00 Souvenir d'ltaly; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Redakcija mladih; 16.00 Hot hits; 18.45 Segovia; 20.00 Nočni program.
R. Glas Ljubljane
7.00	Dober dan; 8.40 Slovenske novice; 9.45 Kam danes v Ljubljani; 10.15 Novice; 10.30 Kultura; 11.15 Angleščina; 12.00 BBC Novice; 13.00 Za domače živali; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.15, 18.15 Novice;
18.45	Vreme; 20.00 Coun-try glasba; 02.00 Sat.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
9.20	Ti jaz in najin otrok;
12.00	Mali oglasi; 14.30 Velike ideje malih glav;
16.20	Izbor pesmi tedna;
19.20	Večerni program.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.15 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših; 13.00 Slovensko-bi-striška panorama; 14.10 Iz Slovenskih goric; 14.40 Od Ptuja do Ormoža;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila;
19.30	Športna sobota;
20.00	Prenos 26. Festivala narečnih popevk Maribor 93; 22.00 Zrcalo dneva -Nočni program.
Radio Študent
11.00	Vžig; 14.30 Razširjamo obzorja; 18.00 Satuf-day Djihad Fever; 19.00 Tolpa bumov: Art Ensam-ble of Chicago with Amabhuto; 20.00 Agencija Dallas predstavlja;
21.00	Ghost of Iguana, zadnji koncert The Stoo-ges; 24.00 Radio-satelit.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00. 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Revi-val; 9.00 Med nebom in zemljo (T. Česen); 9.20 Potpuri; 10.10 Koncert: Simf. orkester RTV Slovenija; 11.45 Potpuri; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta ro-zajanski glas - oddaja iz Rezije, nato Orkestri;
12.45	Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon;
15.00	Ena se tebi je želja spolnila; 15.30 Soft mušic;
16.00	Odkritje Amerike; 16.25 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: glasbeni poklon gojencev Slov. centra za glasbeno vzgojo Emil Komel; 18.00 Kriminalka: Za plačilo ti prinašam slovo (avtor in r. Janez Povše); 18.40 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10,00 Foyer; 15.00 Glasba po željah.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
y
Sobota, 11. decembra 1993
SLOVENSKA KRONIKA
PIRAN / OB DNEVU ČLOVEKOVIH PRAVIC •
Vzgoja za mir in muttikulturalnost
Osnovna šola Cirila Kosmača sodeluje v Unescovem projektu - Sodelujejo tudi begunci
Včerajšnji dan človekovih pravic so na na piranski osnovni Soli Cirila KosmaCa obeležili s pričetkom sistematičnega mirovnega pouka. Razredniki so uCence najprej seznanili s pojmom človekovih pravic, poudarili pa so zlasti deklaracijo OZN o pravicah otrok. Nato so igrali igro vlog Marija je izginila, v kateri gre za novinarko, ki je razkrila nepravilnosti, ki so jih zagrešile oblasti v njeni deželi, in je zato izginila v labirintu represivnih mehanizmov; otroci v igri zasledujejo njeno usodo. Učenci so pisali tudi spise o krivici, ki se jim je zgodila. Ravnateljica Sole Alenka Mikeln je povedala, da so se vsi učitelji zelo resno in zavzeto lotili priprav na ta
poseben šolski dan. »S pomočjo naše dejavnosti nastaja povsem nov, bolj kakovosten uCni naCrt,« pravi Mikelnova.
Piranska osnovna Sola je prva v Sloveniji, ki je bila vključena v projekt ASP (Associated Schools Project in Education for Internatinal Co-operation and Peace). Projekt, ki ga Unesco izvaja že 40 let, je namenjen iskanju novih poti in pristopov k pripravi otrok in mladostnikov na družbeno življenje. Pri tem je bistvena vzgoja za mir in življenje v multikulturalni družbi. V projekt, kamor je kot 116. država aprila letos pristopila tudi Slovenija, je vključenih že 2.960 šol po vsem svetu.
Piransko osnovno Solo so Unescovi delavci spo-
znali in povabili k temu programu že lani, ko so se seznanili s požrtvovalno in zavzeto pomočjo šolskih delavcev pri ustanovitvi in delovanju Sole za begunske otroke iz Bosne. Prav piranski Soli je pripadla Čast, da je izbrana za model v novem Unescovem projektu Share - izobraževanje in pomoC za begunske otroke. Projekt naj bi begunskim otrokom vsega sveta zagotovil kar najboljše šolanje, da se bodo po umiritvi položaja lahko vrnili domov kot pomembni nosilci napredka v domači deželi. V piransko begunsko osnovno šolo je sedaj vključenih 132 otrok. Lani, v začetku, so delali po skrajšanem program, letos pa že izvajajo popoln uCni
Ob dnevu človekovih pravic poseben program (Foto: Boris Vuk)
program, kot ga je predpisalo bosansko šolsko ministrstvo. Ob dnevu Človekovih pravic so otroci v begunski šoli pisali o kršitvah človekovih pravic, ki so jih mnogi od njih doživeli, preden so prišli sem.
V okviru projekta ASP v Unescovem centru v Parizu vsaki vključeni Soli dodelijo dve sestrski šoli - eno iz bolj in drugo iz manj razvitega okolja. Piranska osnovna Sola je tako povezana s šolo v
Drammensu na Norveškem in s šolo v Agiri v južni Italiji. Z obema bodo izmenjevali izkušnje, predvidene pa so tudi občasne izmenjave skupin šolarjev, ki se bodo vključevali v pouk v teh prijateljskih šolah in se tako neposredno seznanjali z življenjem v drugačnem okolju. Zato se bodo v Piranu zdaj posvetili predvsem učenju tujih jezikov.
Piranska osnovna prav zdaj končuje zahtevno
naložbo - dograditev veznega trakta med dvema kriloma šolskega poslopja. Tu bo poleg velike telovadnice še nekaj manjših večnamenskih dvoran in prostorov ter upravni del in kuhinja, na podstrešju pa bodo uredili Unescov center za Slovenijo. Predvidevajo, da bo tu že v maju prihodnjega leta organiziran Unescov posvet o interdisciplinarnem izobraževanju.
Boris Vuk
Raje
osla
kot...
Na Četrtkovi seji občinske skupščine poslanci niso izvolili novega župana, saj nobeden od dveh kandidatov ni dobil zadostnega števila glasov. Kandidirala sta Jerko Čehovin, direktor postojnskega podjetja HOT, Hoteli-turizem, in Ivan Vodopivec, nekdanji predsednik Območne gospodarske zbornice Postojna. Poslanci so sprejeli ponovni 14-dnevni rok za vlaganje kandidatur.
Nekaj poslancev v razpravi ni moglo mimo pojasnjevanja, zakaj bodo ali ne bodo glasovali za posameznega kandidata. Vladimir Slejko je bil prepričan, da je funkcija župana predvsem Častna, zato naj bi to postal nekdo, ki je zaslužen za napredek občine. V nadaljevanju pa je še izjavil, da bi imel za župana raje osla kot Vodopivca... (M. G.)
PIRANSKE NOVICE
Dr. Pirjevec gost
Skupnosti Italijanov
Knjiga dr.Jožeta Pirjevca "Vidov dan” s podnaslovom Zgodba o neki tragediji, je po dveh mesecih že doživela prvi ponatis. Ob tej priložnosti so v piranski Skupnosti Italijanov "Giuseppe Tartini” v sodelovanju s Kulturno sekcijo SKGZ iz Gorice pripravili predstavitev knjige in pogovor z avtorjem knjige. Knjiga Dr. Pirjevca, ki je priznan kot najvecji italijanski strokovnjak za zgodovino Balkana, je nastala na podlagi njegovih strokovno poglobljenih komentarjev balkanskega dogajanja, ki so bili v Času razraščanja balkanske krize predvajani na RAL V tej svoji obsežni monografiji avtor obravnava srbsko vprašanje m zlasti porajanje in razraščanje srbskega nacionalizma v obdobju od leta 1918 do 1992 ter zelo lucidno prikazuje vzroke in nastanek sedanje balkanske morije. V prpravi je že tudi slovenski prevod knjige, ki bo izšel pri koprski založbi Lipa v maju prihodnjega leta. (B. V.)
Staro pokopališče se potrebujejo
Pred nedavnim sprejetjem lokacijskega načrta za razširitev piranskega pokopališča in gradnjo dvonadstropne garažne hiše v neposredni bhžini so se na KSP Okolje spomniti starega pokopališča in občini predlagali odobritev sredstev za obnovo objektov na njem. Nujno bi bilo treba obnoviti pročelje, streho in vhodna vrata dotrajane osrednje zgradbe ter ograjo ob severnem delu pokopališča. Po njihovem mnenju ima pokopališče tudi zgodovinsko vrednost in že zaradi tega ga ne bi smeli zanemarjati. Na
Okolju pravijo, da je dokumentacija že izdelana, počakati morajo le še na glavni projekt in gradbeno dovoljenje. Vrednost del ocenjujejo na 20 milijonov tolarjev.	(A. Zn.)
Kdaj širitev smetišča?
Smetišče v Dragonji, ki so ga konec lanskega leta temeljito prenoviti, bo zadoščalo le Se za dobro leto. Robert Časar, direktor sektorja komunalnih dejavnosti v Okolju, je povedal, da so že izdelati lokacijski, načrt in ga tudi predložili izvršnemu svetu, vendar se zadeva ni premaknila z mesta. Po načrtu naj bi smetišče razširiti za en hektar. Časar, ki je kandidat za novega piranskega mandatarja, obljublja, da se bo njegova vlada takoj posvetila temu vprašanju, Ce bo izvoljen.	(A. Zn.)
Razstava miniatur in unikatnih voščilnic
V prikupni galeriji Meduza 2 na Cankarjevem nabrežju 7 je od torka odprta prodajna razstava miniatur in unikatnih voščilnic, na kateri s svojimi deti sodeluje veC kot trideset znanih slovenskih likovnih umetnikov. Nives Marvin iz Obalnih galerij, ki tudi sama predstavlja svoja dela, je povedala, da miniatura spremlja »pravo« slikarstvo skozi vso zgodovino in tudi v našem stoletju, navkljub Številnim novim usmeritvam in drugačnemu razmišljanju. Se veC, v slovenskem prostoru se je v zadnjem Času povečalo zanimanje za to zvrst slikarstva, kar dokazujeta dve uspešni razstavi v Ljubljani, o katerih se je govorilo in pjsalo celo na tujem. Dela, ki so vredna tudi nakupa, bodo na ogled do 6. januarja prihodnje leto. (A. Zn.)
_______SEŽANA / VISOKA OBLETNICA_____
Vida Štolfa - devetdesetletnica
Nekdanja predmetna učiteljica je še vedno čila in živahna
PORTOROŽ / TURISTIČNO DRUŠTVO
Nagrada je turističnim delavcem vlila novih moči
Ko jo sreCaš v trgovini ali na ulici, si ne moreš predstavljati, da se
je ta Čila, prijazna in duhovita gospa rodila pred devetdesetimi leti.
In vendar je res!
Sežanka Vida Štolfa, upokojena predmetna učiteljica, je 25.novembra letos slavila svoj 90. rojstni dan.
Številnim čestitkam, pisnim in ustnim, se je pridružil tudi kolektiv Osnovne Sole Srečka Kosovela iz Sežane, ki je pripravil srečanje z gospo Vido. Pri njpj so ob prigrizku in v prijetnem vzdušju obudili nekaj spominov na tiste dni, ko je gospa Vida še učila in vodila
Šolsko knjižnico ter se razdajala in požrtvovalno vzbujala ljubezen do domaCe besede in knjige.
Bila je in ostala pojem dobre učiteljice, priljubljene vzgojiteljice, svetovalke in prijateljice.
Čeprav je prejela veliko Čestitk z dobrimi željami in ji je veliko ljudi stisnilo roko, vem, da jih je še veliko v Sežani in drugod, kjer jo poznajo, ki bi to radi storili.
Bog Vas živi, draga gospa Vida!
Pavel Škrinjar
NOVA GORICA / PRIREDITVE
Zveza prijateljev mladine obljublja marsikaj
Pokrovitelji božičnih in novoletnih prireditev so denar namenili neposredno vrtcem, šolam in zavodom
Tako kot druga leta se pri novogoriški Zvezi prijateljev mladine tudi letos trudijo izpeljati božično-novoletni program za otroke. Za organizacijo skrbi poseben odbor, ki bo obdaril vse predšolske otroke od drugega leta dalje ter vse prizadete in invalidne otroke v občini, mlajše od 18 let.
V občini je okoli 3500 predšolskih otrok (od drugega do šestega leta starosti), ki bodo obdarovani med 16. in 25. decembrom. Darila bo dobilo tudi okoli 350 invalidnih otrok in 70 begunskih otrok, ki skupaj s svojimi starši bivajo na območju novogoriške občine, naj: veC pri sorodnikih. Denar za njihovo obdaritev je prispevala ZPM Slovenije, na posebnem žiroraCunu pa
ga zbira tudi novogoriška zveza. Nanj se steka denar pokroviteljev, sindikatov in občanov, del sredstev pa je prispeval tudi občinski proračun. V sklop bo-žiCno-novoletnih obdaritev sodi tudi sktipno darilo, paketi, ki jih za vse šole in vrtce v občini, za zavod v Stari Gori in osnovno Solo Kozara (za prizadeto mladino) v vrednosti 50 ti-soC tolarjev poklanja Hit. Kaj bo v teh paketih, bodo izbrali elani koordinacijskega odbora pri ZPM.
Seveda božica in novega leta ni brez pričakovanja Božička in dedka Mraza. Eden ati drugi bo s svojimi Čarobnimi bitji obiskal vse vrtce v občini, zato povsod že pripravljajo programe za njihov sprejem. Pri tem so se izkazale predvsem vzgojiteljice in
varuške, pa tudi nekateri učitelji skupaj z uCenci ter prizadevni elani raznih društev, ki vključujejo invalidno mladino. Vsi vrtci bodo na te prireditve povabiti vse otroke iz svojega okoliša, predvsem tiste, ki vrtca ne obiskujejo.
V Novi Gorici sd bo od 20. do 30. decembra vsako popoldne v pravljični novoletni vasi odvijal zabavni program za otroke in odrasle. Nastopali bodo številni ansambli narodne in zabavne glasbe, Čarovniki, zabavna tekmovanja za nagrade itd. V nedeljo, 26. decembra, bo Novo Gorico popoldne obiskal dedek Mraz s svojim sprevodom, v katerem bodo tudi znani pevci in ansambli slovenske zabavne scene.
Vojko Cuder
Turistično društvo Portorož je na območnem zboru v klubu Venus pod hotelom Riviera praktično »vstalo od mrtvih«. Nedavno priznanje Turistične zveze Slovenije, ki je Portorož izbrala za najbolj urejen turistični kraj pri nas, je ljudem očitno vlil novega poguma. Ker pa stoodstotni romantiki ne gre zaupati, bo držalo tudi, da je portoroškemu turizmu zaradi Čedalje hujše konkurence zaCela teci voda v grlo in da je težnje po združevanju moCi ter bolj ati manj enotnega nastopanja na našem in tujem trgu treba preprosto pripisati potrebi. Tega udeleženci niso niti skrivati.
Pri Mitji Jančarju, dosedanjem predsedniku društva, ki je sicer odstopil že aprila, je bilo Čutiti olajšanje, saj je bilo očitno, da je s sebe odvrgel precejšnje breme. Delo je bilo namreč povsem volontersko in ker je večina (kot se tako rado primeri) od njega dvignila roke, ga je ob pomoči delavk krajevne skupnosti (ki bi morale biti honorirane, pa niso bile) praktično opravljal sam. Prav zaradi »nedejavnosti« se niso dotakniti letošnjih proračunskih 300 tisoC tolarjev, namenjenih za delovanje društva. To bo vsekakor lepa popotnica novemu 8-clanskemu izvršilnemu odbom, v katerem so zbrani predstavniki vseh segmentov turistične ponudbe v Portorožu.
Za novo predsednico je bilo izvoljena Andreja Fato-ric iz SoCe/, sicer predavateljica turistične organizacije
na izolski gostinski šoli. Za krst svojega mandata je povedala, da si dela brez sodelovanja vseh krajanov ne predstavlja in da tudi ne bi imelo smisla. Važno pa bo tudi - kar velja zlasti za odbor - v vsakovrstnih razmerah najti prave motive.
V razpravi je bilo s strani udeležencev slišati mnogo zanimivega in kritičnega: od tega, da je Kaštel pravzaprav Cma gradnja, do tega, da bi bilo potrebno Portorožu vrniti meteorološko postajo, saj je večkrat med Portorožem in Sečovljami tudi do sedem stopinj Celzija temperaturne razlike. Zelo zanimivo možno izhodišče je postavil zasebni gostinec Marjan Fujan: »Vprašati se moramo naposled, od Česa živi Portorož, od industrije ali turizma? Ce od slednjega, bo moral vsak med nami za ta turizem tudi kaj storiti.«
Vsekakor je bilo v Venu-su videti zlasti mlajše, sveže obraze, manjkali pa so mnogi, ki so prostor »obvladovati« do zdaj. Po Portorožu se Siri nekakšna govorica, da razvoj kraja zavbajo sami krajani, zlasti starejši, ki polni sebe ne morejo imeti ne vem koliko razumevanja za nove trende, zlasti tiste, ki jih bi lahko razvijali ponoči. Zbor je bil pravzaprav enkratna priložnost za neke vrste soočenje, položitev argumentov na mizo, do Cesar pa kajpada ni prišlo. Nekdo je neuradno komentiral, da najbrž zaradi pozne ure, saj se je zbor konCal skoraj ob sedmih zveCer.
Andrej Žnidarčič
Štiridesetletnica glasbene šole
Sežanska glasbena šola letos praznuje 40-letnico delovanja, jubilej pa bodo počastili z različnimi prireditvami. V Kulturnem centru Srečka Kosovela so se sinoči predstavili mladi glasbeniki in učitelji koncertanti z obeh strani meje, ponovitev koncerta pa bo danes zveCer v Trstu. V sežanski glasbeni šoli se pripravljajo tudi na božiCno-novoletni koncert, na katerem bodo nastopiti gojenci vseh instrumentalnih oddelkov, komorne skupine, otroški pevski zbor in šolski pihalni orkester. (O. K. S.)
SLOVENSKA KRONIKA
Sobota, 11. decembra 1993
MURSKA SOBOTA / ZAPOSLOVANJE
V pomurski regiji je na obzorju nov val brezposelnosti
9969 delavcev dela v podjetjih, ki so blokirana - Hudo breme so rast plač, visoke davčne obremenitve in presvoboden uvoz blaga
Tudi v gospodarstvu Pomurja se nadaljujejo negativni trendi. Ob vse večji brezposelnosti in padanju industrijske proizvodnje za 3, 6 odstotka in vse večjem uvozu se real-
Kot je povedal generalni direktor najuspešnejšega pomurskega podjetja Mure Božo Kuharic, bo slovenska ekonomija ob sedanji politiki neizbežno Padla, še posebej zato, ker se ves svet srečuje s rece-sijo, ob tem pa naš delavec ob povprečni neto plači 600 nemških mark zaradi velikih proračunskih obremenitev stane 1200 niark. Take cene s konkurenco cenene delovne sile v vzhodnih državah razpadlega socialističnega bloka ne homo vzdržali.
Za zdaj nas še rešuje večja kakovost naših izdelkov in sodobnejša tehnologija, zaklale pa nas bodo prevelike domače obremenitve. Skratka cene naše zraCne obrambe in dragih krpanj proračunskih lukenj zahodni kupci ne bodo plačevali pri nakupu naših oblek in dragega. Za zdaj imamo tudi najbolj svoboden uvoz v Evropi, zato se zastavlja vprašanje, kaj bomo lahko na pogajanjih s tujci še popustili pri uvajanju svobodne trgovine. Ena večjih napak naše trgovinske politike je, da največ uvažamo iz »najdražjih« držav Avstrije in Nemčije. Uvažamo več gotovih izdelkov kot reprodukcijskih materialov zato tudi naložbe upadajo.
Sicer pa je taCas v Pomurju zaposlenost le še 31
odstotna v primerjavi z letom 1987, ko je imelo delo še 43 odstotkov>aktivnega prebivalstva. V Pomurju je število zaposlenih 879 pravnih opseb, od tega 700 iz gospodarstva s 23.755 zaposlenimi in 1 ib iz negospodarstva s 5.172 zaposlenimi letos zmanjšalo za 870 delavcev. Naj-veCji padec števila zaposlenih 584 delavcev oziroma 26, 6 odstotka so zabeležili gradbinci. Za 25, 3 odstotka oziroma 104 delavce se je povečalo število zaposlenih v gostinstvu, za 13, 3 odstotke oziroma za 97 delavcev v službah finančnih in poslovnih storitev in za 16, 9 ^odstotka oziroma 29 delavcev v gozdarstvu.
V devetih mesecih letošnjega leta je nato dohodek pravnih oseb v gospo-
darstvu v Pomurju dosegel vrednost 102 milijardi tolarjev (1, 6 milionov DEM), v enakem obdobju lanskega leta pa 70,1 milijarde tolarjev (1, 4 milionov DEM). Od tega je 52, 3 odstotka vseh prihodkov ustvarila industrija in 18, 6 odstotka trgovina. Prav slednji podatek kaže, da je dejavnost trgovine in fina-Cno poslovnih storitev v pomurskem gospodarstvu slabša od slovenskega povprečja.
Ob tem je vsekakor zanimivo, da je do septembra povprečna plaCa v gospodarstvu Pomurja znašala 70.375 tolaijev, kar je za 51, 5 odstotkov veC kot v enakem obdobju lani. V negospodarstvu pa je znašala 86.587 tolarjev oziroma kar 60 odstotkov veC kot lani. V gospodarstvu
Slovenije je povprečna plaCa v devetih mesecih letošnjega leta znašala 67.721, kar je 3, 8 odstotka manj kot v Pomurju, v negospodarstvu pa je bila slovenska povprečna plaCa 91.625 tolarjev oziroma za 5, 8 odstotka veC kot v Pomurju.
Tu je bilo v povprečju nad pet dni mesečno blokiranih 65, lani 56 pravnih oseb. Povprečni mesečni znesek blokiranih sredstev je lani znašal 449 milionov, letos pa 649 milionov tolarjev. V podjetjih z blokiranimi žirora-Cuni je mesečno bilo zaposlenih 9.949 delavcev oziroma 11, 7 odstotka veC kot lani. Na obzorju oziroma še bližje so novi stečaji v Elradu iz Gornje Radgone, Avtoradgoni in drugje.
Boris Hegeduš
NOVOMEŠKE NOVICE
Podelitev občinskih raziskovalnih nagrad
Sekretariat za družbene dejavnosti občine Novo mesto ^ je danes pripravil že šestnajsto podehtev nagrad za inovativno in raziskovalno dejavnost v letu 1993. Programa, ki se je pričel v Dolenjskem muzeju s predstavitvijo občinske raziskovalne dejavnosti in raziskovalne enote v GIP Pionir, se je udeležil tudi minister za znanost in tehnologijo RS dr. Rado Bohinc. Podelitev letošnjih nagrad so opravih v inovativno in raziskovalno uspešnem zasebnem podjetju Željko v Cegelnici. Pode-lili so trinajst nagrad, ki jih je prejelo šestnajst posameznikov, in sicer za raziskovalno delo mladih (1), mentorsko delo z mladimi (2), inovativno delo (5) in raziskovalno delo (5 nagrad).	(J. 2.)
Prispevek IS za gradnjo porodnišnice
Izvršni svet občine Novo mesto je na svoji zadnji seji odločil, da bo za gradnjo nove porodnišnice v Novem mestu dobrodelno prispeval tisoC nemških mark v tolarski protivrednosti. Znesek bo nakazan iz postavke Tekoča proračunska rezerva.	(J. Ž.)
Predstavitev knjige Art Paradox
V prostorih Zavarovalnice Tiha so pripravili predstavitev knjige slikarja Staneta Jagodica Art Paradox, ki je izšla pri Dolenjski založbi v nakladi 2000 izvodov, od tega polovica v angleškem jeziku. Knjiga je sestavljena iz treh delov - pesniškega, likovnega in satiričnega - in je protest mnetnika proti vojni na Balkanu. Z nekaterimi že objavljenimi zloženkami je slikar svetovno javnost pretresel bolj kot televizijski posnetki z bojišč, hkrati pa je zaradi pristnega humorja primerna za širok krog ljudi. Ob sami predstavitvi so pripravili multimedijsko sporočilo Dobro jutro, gospod Orvvell - satirično poezijo iz knjige, ki jo je recitiral igralec SNG Igor Kamnikar. Tiha je kot generalni pokrovitelj predstavitve in knjige dokazala, da jo zanima tudi umetnost.	(J. Z.)
LJUBLJANA / ZDRAVSTVO
Sedem desetletij uspešnega dela ginekološke klinike
Ginekološka klinika praznuje letos 70-letnico. Porodniška dejavnost je pravzaprav veliko daljša, saj je bila v Ljubljani babiška šola že pred 240 leti. Velik strokovni vzpon in razvoj je klinika doživela v petdesetih letih, v drugi polovici 80-tih pa smo dobili novo porodnišnico. Lansko leto so, kot so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci, sprejeli skoraj dvajset tisoč bolnic, imeli 6100 porodov, 700 carskih rezov in veC kot sedem tisoč drugih ginekoloških operacij, na ambulantne preglede pa je prišlo skoraj 58 tisoč žensk. V letošnjem letu pa kaže, da bo porodov manj kot lani,
zanimivo pa je, da je med bodočimi oCeti vedno veC zanimanja za prisotnost ob porodu.
' S svojo dejavnostjo se ljubljanska ginekološka klinika uvršCa v evropski vrh. Znana je zlasti po ginekološki onkologiji in urologiji, po endoskopiji in peiinatologiji oziroma skrbi za nedonošenčke. Pomembne uspehe dosega tudi enota za reprodukcijo, zlasti pri zdravljenju sterilnosti in metodi »in vitro« ali prenosu zarodka, posebno pozornost pa namenjajo humani genetiki. Ta oddelek je tudi eden najve-Cjih v Evropi.
Katarina Novak
____________štore / Železarna____________
Tudi zasebniki odpuščajo
Povsem potihem bo ob kruh še sto nekdanjih delavcev železarne
Ze leta 1991, ko železarne še niso bile podržavljene, so v Železarni Store razmišljali, kako zmanjšati število zaposlenih in stroške z njimi. Poleg drugih ukrepov so zato iz podjetja izločili nekatere postranske dejavnosti.
Sklenili so pogodbe s petimi zasebnimi podjetji, ki so bila pripravljena prevzeti tudi nekaj njihovih delavcev. Podjetje Eurostil je prevzelo 30 Čistilk, podjetje Vazi 26 delavcev, ki naj bi se ukvarjali z varnostjo in zaščito, 'podjetje Trgo-šped prevozništvo in šo-
ferje, podjetje Hernavs pa družbeno prehrano in 26 kuharic. Zasebno podjetje Gradbeništvo in obrt je prevzelo enajst delavcev železarne, toda podjetje je šlo že po letu dni v steCaj. Zdaj pa kaže, da bo ob zmanjševanju dejavnosti štorskih železarskih družb tudi približno sto delavcev pri zasebnikih, ki so dve leti sluzili na raCun železarskih družb, ostalo brez dela. Lastnik Euro-stila že napoveduje bistveno zmanjšanje števila Čistilk, prav tako Vazi, Trgošped je že odslovil polovico izmed tridese-
tih zaposlenih, ki ga sedaj tožijo, lastnik podjetja Hernavs pa se je s štorskimi sindikati sporazumel, da od 26 zaposlenih odpusti 13 delavk.
Slabo za delavce in za železarje je določilo, ki so ga zapisali v vse pogodbe z zasebnimi podjetji. Pravi namreč, da lahko zasebniki, Ce delavcev ne bodo veC potrebovali, te pošljejo nazaj v železarno ter da jim torej ni treba izplačati nadomestil osebnega dohodka za pol leta in odpravnin.
Brane Piano
MARIBORSKI NOVICI
Aranžerska delavnica v knjižnici
Mariborska knjižnica se poleg izposoje knjig ukvarja tudi s prirejanjem razstav in prireditev. Ta mesec je v knjižnici Rotovž na ogled razstava Božic na Slovenskem, v knjižnici Nova vas Omamentika-Lize Vrane, v knjižnici Tabor pa Praznični Cas. Zanimiva prireditev bo na sporedu v torek, 14. decembra, ob 17. uri. V Mali dvorani na Rotovškem trgu bo namreč potekala aran-žerska delavnica pod vodstvom cvetličarke Mije Stipic, ki bo predstavila izdelovanje novoletnih okraskov in ovijanje daril. Ta prireditev bo potekala v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje.	(J. S.)
Mednarodna družina -utopija ali realnost?
vodi Zlatko Tišljar, se je zato odločilo, da pripravi simpozij z naslovom Mednaro utopija ah realnost? Kot nam je povedal Zlatko Tišljar, bo prireditev v avstrijskem Gradcu, kjer so že imenovali organizacijski odbor za pripravo simpozija. Organizacijski odbor vodi prof. Karl Haas, pokroviteljstvo pa je prevzel graški župan. Na simpoziju bodo obravnavali položaj v mešanih zakonih, ki jih je zavoljo selitev ljudi Čedalje veC.	0. S.)
IDRIJA / RAZDELILNA TRANSFORMATORSKA POSTAJA
LJUTOMER / POSOJILA
Manjša poraba elektrike
Elektro Primorska je danes na Marofu v Spodnji Idriji odprla novo 110/20 kilovatno razdelilno transformatorsko postajo, s katero bo na Idrijskem odslej poskrbljeno za kakovostnejšo električno energijo. Odprtja se je udeležil tudi državni sekretar za energetiko Boris Sovič, ki je povedal, da je po odprtju razdelilne postaje v Metliki in v Vrhovem v zadnjih mesecih to že tretji pomembnejši energetski objekt pri nas.
Direktor Elektro Primorske iz Nove Gorice Karlo Skrt je povedal, da so objekt, ki je vreden šest milijonov nemških mark, gradili dobro leto in pol, po enomesečni preizkušnji pa ga bodo v teh dneh vklopili v omrežje. Nova razdelilna transformatorska postaja omogoča zanesljivejšo in kakovostnejšo oskrbo z električno enegijo za
Z novo transformatorsko postajo bodo na Marofu zmanjšali porabo elektrike (Foto: R. B.) velike industrijske električne energije z le- vodno omrežje, s Čimer obrate in ostale upora- tno porabo 40 milijo- se bodo občutno zmanj-bnike. Preko te razdelil- nov kilovatnih ur. šali sedanji izpadi in ne postaje bo na širšem Hkrati z novo razdelil- izgube v električnem območju Idrije oskrbo- no postajo so obnovili omrežju, vanih 4000 odjemalcev tudi dotrajano daljno-	Roman Bric
Denar je bil namenjen za dobre investicije
Izvršni svet je preverjal podatke o ugodnostih, ki sto jih bili v zadnjih treh letih deležni dve pomembni panogi
Ljutomerski izvršni svet je na pobudo skupščinskih poslancev zbral informacije o finančnih ugodnostih, ki so jih bili deležni kmetje, obrtniki in podjetniki v zadnjih treh letih. Zaradi govoric, da nekateri posamezniki sredstev niso uporabljali namensko oziroma, da so bili ugodnosti deležni prepogosto, bo naslednje skupščinsko zasedanje gotovo precej živahno.
Posojila za vzpodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji je leta 1991 prejelo 21 investitorjev v skupni vrednosti.
5.759.116	tolarjev, leta
1992	pet v skupni vrednso-ti 5.550.000 tolarjev, leta
1993	pa osem v vrednosti
7.773.116	tolarjev. Vsa sredstva so bila namensko uporabljena - večinoma za gradnjo oziroma rekonstru-
kcijo govejih ali svinjskih hlevov ter nakup opreme.
Posojila, namenjene pospeševanju gospodarskega razvoja občine, je v letu 1991 prejelo 15 investitorjev v skupni vrednosti 2.635.000 tolarjev, sredstva pa so bila zagotovljena iz občinskega proračuna. V letu 1992 so trinajstim investitorjem odobrili 12 milijonov tolarjev kredita -polovico iz proračuna, polovico pa je prispevala LB -Pomurska banka. Sredstva so bila dodeljena kot brezobrestno posojilo z devizno klavzulo, z enoletnim moratorijem, potem pa odplačilom v treh do petih letih.
FinanCne intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo hrane so bila namenjena predvsem obnovi ali uvajanju
plemenske Črede, pri reji prašičjega mesa, pridelavi' semen žitaric, pese in semenskega krompirja ter vzgoji sadik in trsnih cepljenk. V letu 1991 je sredstva prejelo 52 investitorjev, podatkov o višini sredstev pa niso uspeli zbrati. Leta 1992 je 53 investitorjev prejejo skupaj 32.987.000 tolarjev, leta 1993 pa 86 investitorjev skupaj 54.370.000 tolarjev. Ta sredstva so se delila v obliki nepovratnih sredstev ali pa ugodnih posojil, porabljena pa morajo biti v dveh letih. Nadzor nad investicijami izvaja Kmetijska pospeševalna služba, inšpekcija in 2VZ za Pomurje. Po doslej zbranih podatkih so bila vsa sredstva uporabljena namensko.
Goran Ohman
Sobota, 11. decembra 1993
ŠPORT
NOVICE
Danes
Sobota, 11. decembra 1994 ODBOJKA
MOŠKA B 2 LIGA
20.30 v Standrežu: Imsa Kmečka banka - Rum Baker Trst ŽENSKA Gl LIGA
18.00	na Opčinah: Koimpex - Ghemar; 20.30 v Trstu, šola Suvich: Bor Tombolini - Volley bali Gemona
MOŠKA C2 LIGA
19.00	v Sovodnjah: Soča Sobema - Mossa Can-dolini; 20.30 v Trstu, na Alturi: Bor Omse -01yimpia CDR; 20.30 na Opčinah: Koimpex -Fagagna
ŽENSKA C2 LIGA
20.00	v Dolini: Breg - Cus Videm; 20.00 v Marti-gnaccu: Libertas Martignacco - Sokol Indules;
20.00	v Muši: Mossa - Kmečka banka 1. MOŠKA DIVIZIJA
20.30	v Pierisu: Libertas Turriaco - Valprapor SoCa Espego
DEČKI
15.30	v Trstu, na 1. maju: Bor - SantAndrea DEKLICE
15.30	v Trstu, Suvich: Pallavolo Trieste B - Bor KOŠARKA
MOŠKA C LIGA
20.30	v Gradišču, Ul. San Michele: Itala San Marco - Jadran TKB
20.30	v Portogruaru, Ul. S. Elisabetta: Portogrua-ro - Bor Radenska
PROMOCIJSKA LIGA
17.30	v Nabrežini: Lega nazionale - Sokol Warm; 18.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom
-	Grado; 20.30 v Trstu, Monte cengio: Cus - Cici-bona Mingot; 20.30 v BrišCikih, dom Ervatti: Kontovel - Lav. Porto
NARAŠČAJNIKI
16.00	v BrišCikih, dem Ervatti: Jadran Eurosava
-	Dino Conti DEČKI
15.30	v Fiumicello, Ul. Pellis: Fiumicello - Dom
NOGOMET
MLADINCI - DEŽELNO PRVENSTVO
14.30	v Gorici, Ul. Colonia: Juventina - Lucinico MLADINCI - POKRAJINSKO PRVENSTVO
14.30	v Bazovici: Zarja - San Marco Sistiano;
15.00	na Opčinah, Villaggio fanciullo: SanfAn-drea - Primorje
NAJMLAJSI
15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Staranzano CICIBANI
15.00 v Doberdobu: Mladost - Staranzano; 15.00 v Trstu, igrišče Costalunga: Breg - Altura Mug-gesana; 15.00 v Trstu, Ul. Pascoli: Esperia - Primorje ROKOMET MOŠKA C LIGA
15.00	v Zgoniku: Kras Trimac - Cus Venezia ZENSKA C LIGA
20.30	v Vicenzi: Mori - Kras PLAVANJE ZAČETNIKI A IN B
18.00	v Trštu, bazen Bianchi: nastopa tudi Bor
Jutri
Nedelja, 12. decembra 1993 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
14.30	na Proseku: Primorje - Trivignano; 14.30 v Cervinjanu: Pro Cervignano - Juventina
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Bazovici: Zarja - Union 91; 14.30 v Bear-ziju, Ul. Don Bosco: Bearzi - Vesna
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Repnu: Kras - Morsano; 14.30 v Trebčah: Primorec -Brian; 14.30 na PadriCah: Gaja - Capriva
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Doberdobu: Mladost - Moimacco; 14.30 v Trstu: Servola - Dolina; 17.00 v Trstu, Ul. Fel-luga: Lelio Team - Breg
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - Portuale NAJMLAJSI
10.30 v Trstu, 1. maj: Bor Farco - Domio ZAČETNIKI
10.30	v Bazovici: Zarja Adriaimpex A - Chiarbo-la; 14.30 v Trstu, pri sv. Sergiju: San Sergio -Zarja Adriaimpex B
ODBOJKA
MLADINCI
11.00	v Trstu, Čampi Elisi: SantAndrea - Bor; 11.00 na Opčinah: Koimpex - Volley club MLADINKE
11.30	v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt B - Sokol DEČKI
9.30	na Opčinah: Koimpex - Rum Baker
Pojutrišnjem
Ponedeljek, 13. decembra 1993 KOŠARKA
18.30	v BrišCikih, dom Ervatti: Kontovel - Arte;
20.30	v BrišCikih, dom Ervatti: Cicibona - Bor Radenska; 21.00 v Miljah:Tntermuggia - Breg NOGOMET
PRVENSTVO CSI
17.30	na Proseku: Primorje - SantAndrea
KOŠARKA / 12. KOLO C LIGE
Bo Itala lahek plen Jadrana?
Pri nasprotnikih tudi »ex« Marko Corsi
Po navdušujoči zmagi proti moštvu Fantuzzi iz Pordenona bo Jadran Tkb v današnjem 12. kolu igral v Gradišču proti Itali San Marco. Z zmago proti Pordenonu so jadranovci pridobili veC samozavesti in tudi s psihološkega vidika je bil ta uspeh pomemben, saj so prekinili Črto porazov.. Proti Fantinu, Mara-nu in ostalim smo po daljšem Času gledali prepričljiv nastop Maura Cuka in smo se z njim tudi na kratko pogovorili.
V sredo si igral mnogo bolj zagrizeno m požrtvovalno. Si se ustrašil, da boš zgubil mesto v postavi?
»Sele sedaj poCasi prihajam v nekdanjo formo, saj sem zaradi hude poškodbe gležnja dalj Časa
miroval in to se je tudi negativno odražalo na igrišču. Zadovoljen pa sem, da so mlajši že pokazali kaj veljajo, tako da smo kriti tudi za naslednja leta, ko bomo sta-rerjši odnehali«.
Proti Fantuzziju ste dokazali, da je obramba najvažnejši element košarke. S tako obrambo bi najbrž zmagali tudi v Castelfrancu in Sadleju...
»V Castelfrancu smo imeli Crn dan, oni pa so igrali sijajno in si povsem zaslužili zmago, drugače pa je bilo v Sacileju, kjer bi z boljšo igro lahko mirno osvojili točki«.
Zgrešena podaja Arene bi kmalu izjalovila vložen trud. Kako ste ta dogodek komentirali po tekmi?
»Take napake spadajo h košarki, tudi tiste navidezno najbolj naivne. Christianu nismo ničesar očitali, ker se to lahko zgodi komurkoli in tudi zato, ker smo ... ostali brez besed. Pozitivno je bilo, da smo v podaljšku zaigrali še boljše«.
Itala se doslej ni izkazala. Kaj veš o njej, kako ste se na tekmo pripravili?
»Pri njih igra tudi naš bivši soigralec Marko Corsi, nevarna pa sta Merljak in Sartori. To, da so oni na spodnjem delu lestvice, še ne pomeni, da bo naša naloga enostavna. Ce želimo osvojiti eno izmed prvih dveh mest, moramo take tekme zmagati, to pa je možno le Ce stopimo na igrišče motivirani in nasprotnika ne podcenjujemo«.
Tvoj mlajši brat Corra-do že igra bolj rekreativno. Boste kdaj igrali skupaj ali boš končal kariero z Jadranovim dresom?
»Mislim, da bom svojo športno pot konCal pri Jadranu, ne vem pa, koliko let bom še igral. Pri moji starosti moraš vsako leto ocenjevati, ali si telesno še sposoben igrati, med samo sezono pa ugotavljati, ali ima sploh še smisla na-
daljevati«.
(V Jogan)
2e 14. sezona z Jadranom-za Maura Cuka (f. KROMA)
KOŠARKA / D LIGA, 12. KOlOp
V Portogruaru Bor Radenska brez 3 igralcev
V 12. kolu košarkarskega prvenstva D lige bo Bor Radenska drevi igral v Portogruaru proti istoimenskemu moštvu, ki ima na skupni lestvici enako število točk kot borovci, sad petih zmag (Arte Go, Spresiano, Barco-lana, Intermuggia in Villorba) ter šestih porazov, mnogi izmed katerih res presenetljivi in povsem nepričakovani (doma s Sgt in Porcio in v zadnjem kolu s Sena-torsi iz Gorice, ki so tako letos prvič zmaga-li).
Današnji Borov nasprotnik, za katerega igra tudi bivši A ligaš Egidio Delle Vedove, je torej sposoben zane-
sljivo premagati kogarkoli, a tudi izgubiti s šibkejšimi ekipami. V Borovem taboru so kljub šestim zaporednim porazom prepričani, da bo prej ali slej prišla na dan realna moC ekipe in da se bodo letošnji novi posamezniki kmalu znašli v novi sredini. Borovci so tudi ta teden trenirali vsak dan, današnje tekme pa se gotovo ne bosta udeležila Stefan Samec (poškodovan) in Gianfranco Carbo-nara (delovne obveznosti), v dvomu pa je tudi Robi Smotlak, ki je spet zbolel za gripo in bo najbrž ostal v Trstu, težave pa se za trenerja Sancina še kopičijo. (VJ)
_______MINIBASKET / TURNIR EVVIVA IL MINIBAKSET_______
V finalni skupini poraz Bora in Poleta
Openci pa so igrali doslej svojo najboljšo tekmo - Med mlajšimi borovci uspešni
STAREJŠI
FINALNA SKUPINA
Azzurra - Bor A 76:52 (45:27)
BOR A: Miralem 17 (1:4), Pison 1 (1:2), Tolentino, Veni 2, Kafol (0:2), Lovriha 3 (1:4), Gaburro 8 (0:2), Corbatti 4 (0:2), Lombardo 2, Valassi 2, Štokelj 15 (1:2), vaditelj Corbatti.
PM: 4:15. PON: Lovriha. SON: 22..
Tekmec je bil tokrat boljši, toda borovci so naleteli na slab
leev. V
prav vse Poletove minikošarkarje.
MLAJŠI
Suvich - Bor 8:47 (8:31)
BOR: Sovič, Grgič, Cosmo, Kralj 8, Madonia 6, B. Kemperle 8, Guštin, Dolhar 3 (1:2), Požar 4 (0:4), M. Kemperle, Flori-dan 16, B. Jogan, Krevatin, Salvi, Kneipp 2. Vaditelja: Okretič in M. Jogan
Borovi minikošarkarji so v Četrtem kolu turnirja »Evviva il minibasket« naleteli na mnogo slabšega nasprotnika (predv-
ne pa s
skupinsko igro. Jasno je, da s tako obrambo borovci ne bodo dosegli boljših rezultatov. (Niko)
Polet - Stefenel A 40:72 (24:37)
POLET: KocjanCiC 8, Grilanc 2, Guštin 4, Švab 2, Hrovatin 4, Sibelja, Mi. Suhadolc 4, Ma. Suhadolc, Piccini 6, Ferluga 2, Gregori 6, Žagar 2, vaditelj Vremec.
Poletovci so gotovo igrali eno svojih doslej najboljših tekem na tem turnirju. Proti za glavo višjim minikošarkarjem
Stefanela, ki uvršCa vse igralce letnika 1982, so se poletovci
i se naši »držali« z nasprotniki, v zadnji (6:27) pa je prišla i dan premoč gostov.
Za veliko požrtvovalnost in borbenost je treba pohvaliti
vomo kaže o premoči naših. Tudi tokrat vsi borovci zaslužijo pohvalo za požrtvovalnost in za voljo do igranja. (Matija Jogan)
Azzurra RDR - Polet 55:35 (30:18)
POLET: Milic 2, Guštin 14 (0:2), Grilanc 4 (0:2), Švab 6, Peric 6, Daneu 2 (2:2), Malalan, Paulin (0:2), iskra, Starec 1 (1:2), Rebecchi, vaditelj Vremec.
Za poletovce je bila usodna predvsem zadnja Četrtina, ko so izgubih z 2:14, sicer pa so se naši minikošarkarji skoraj enakovredno »držali« z močno ekipo Azzurre.
DEČKI
Jadran Farco - Sokol 67:49 (33:23)
Umri je povojni os TriesHne Rossetti
De Riu dejal lllyju . da denarja ni
TRST - V starosti 68 let je umrl nekdanji nogometaš Triestine in Interja Licio Rossetti.
Rossetti je v v sezoni 47/48 v dresu Triestine (trener Roc-co) osvojil naslov državnega vicepr-vaka. Za tržaški klub je v A ligi igral pet sezon in dosegel 36 golov, leta 1950 pa je prestopil k Interju.
Gasi so za Triesti-no zdaj precej težji. Včeraj se je predsednik kluba De Rih sešel z županom Iličem. Rečeno je bilo, da denarja ni niti za kritje tekočih stroškov. Zupan je obljubil, da si bo prizadeval najti kupce za društvo.
PLAVANJE / NA MITINGU EDERE
Trije Borovi plavalci so nastopili v finalu
Bron zo Miloša Kolca - Nastop v Ljubljani
Mladi Borovi plavalci so tudi v minulih dneh s serijo novih osebnih in društvenih rekordov dokazali, da naglo napredujejo, včasih celo hitreje od pričakovanega.
V priredbi društva Ede-ra je bil v sredo v bazenu Bianchi mednarodni miting Citta di Trieste za začetnike kategorije A, na katerem je nastopilo deset društev - praktično vsa najboljša iz naše dežele in pa Koper, reško Primorje in Pulj. Vsak plavalec je smel izbirati med enim samim stilom na razdalji lOOm. Zjutraj je bil na vrsti kvalifikacijski del, v popoldanski finale na dvojni razdalji pa se je uvrstilo prvih sedem tekmovalcev oz. tekmovalk za vsak letnik. Bor je nastopil s šestimi plavalci, od teh se jih je tri prebilo v finale.
Na 100 m hrbtno je to med deklicami uspelo Biserki Cesar, ki je s Časom 1:33, 6 dosegla 5. mesto, v finalu pa je bila s časom 3:22, 5 šesta.
V prsni tehniki je Bor v finale uvrstil tako Miloša Kalca (1:30, 7) kot Mattea Feruglia (1:33, 7). Kalc je nato osvojil bronasto medaljo (3:07, 4), Feruglio pa je bil sedmi (3:22, 4). Oba sta izboljšala svoja osebna rekorda, posebno pohvalo pa si zasluži Feruglio. Oba naša mlada tekmovalca sta vsekakor dokazala, da v tem stilu v svojem starostnem razredu v Trstu nimata enakovredne konkurence. Na mitingu so nastopih še Nicol Rosa, ki je bila na 100 m prosto 9. s Časom 1:22, 7 (osebni rekord), v istem stilu med dečki pa je bil Cristiana Chirani deseti (1:23, 4), Marko Zupan pa trinajsti
(1:27, 3 - osebni rekord).
Pred dnevi je na prvi preizkušnji v absolutni kategoriji v Trstu nastopila tudi Nicoletta Korošec. Na 100 m prosto je s Časom 1:11, 3 postavila nov društveni rekord, na 200 m mešano pa je svoj prejšnji najboljši Cas izboljšala kar za 17 sekund (2:54, 4). Nicoletta ima na naslednjih preizkušnjah še možnost, da doseže normo za nastop v naslednji fazi.
Skupina Borovih plavalcev je nastopila tudi na mednarodnem mitingu v Ljubljani. Tam je bila konkurenca izredno ostra, tako da borovci niso mogli doseči vidnejših uvrstitev, vendar pa je bil že sam nastop v Ljubljani - zaradi brezhibne organizacije, množičnosti (450 tekmovalcev) in lepote bazena -zanje veliko doživetje.
Kras
Trimac
prvič
doma
Kresovi rokometaši bodo danes opravili krstno prvenstveno srečanje na domačem igrišču, zato se ekipa skrbno pripravlja, da ne bi razočarala svoje publike. Nasprotnik kola bo tokrat ekipa Cus iz Benetk, ki je sestavljena pretežno iz igralcev mladinske ekipe Cusa, ki igra v A-2 ligi. Med tednom se je ekipi pridružil na treningih tudi vratar Rossi, ki je bil v prejšnjem kolu zadržan v bolnišnici. Vse je torej nared, upajmo le, da se bo tudi sreCa našim le nasmehnila in pokazala svoj lepši obraz. (Alan)
.ODBOJKA / IMSA KMEČKA BANKA PROTI TRŽAŠKEMU CUSU
Še zadnji deželni derbi prvega dela
Iniso Kmečko banko Čaka drevi v Standrežu Se četrti iri obenem zadnji deželni derbi prvega dela prvenstva B2 lige. Dosedanji obračun tovrstnih srečanj je ... stoodstoten. Goričani so zmagli v Trstu proti Pal-lavolo (3:0), v Reani del Rojale proti Pittarrellu (•ki), v sredo pa so na domačih tleh po petih nizih nepričakovano ugnali se videmski VBU. Tokrat se jim bo na drugi strani mreže skušal upirati tržaški Rum Baker, to je šesterka, ki Pomeni največje razočaranje tega uvodnega dela sezone. Tržačani so začeli prvenstvo z velikim ambicijami, do zdaj pa so premagali le skromni Porto iz Raven-ne, naj večjo »sramoto« pa so doživeli v tretjem kolu, ko jih je premagal še skromnejši mestni tekmec Pallavolo.
Kljub temu, da Tržačani res ne zbujajo pretiranega spoštovanja, jih goriški odbojkarji ne smejo podcenjevati. Po velikem sredinem naporu proti Videmčanom obstaja nevarnost, da bi tokrat zaigrali nekoliko manj zbrano, vendar si tega nikakor ne smejo privoščiti. Z zmago bi se lahko igralci Imse Kmečke banke znašli tudi na vrhu lestvice, saj ho vodilni Sedico danes gostoval pri RoVigu, s katerim delijo Goričani drugo mesto. S Sedicom se bo prihodnji teden pomerila tudi Imsa Kmečka banka, tako da ho že pred novoletnimi prazniki moč ugotoviti, kje je pravo mesto Goričanov v letošnji ligi.
Gianluca Populini - velika okrepitev Imse Kmečke banke (foto S.R.)
DEŽELNE LIGE / BOR OMSE - OLVMPIA CDR h
Moški derbi tokrat v Trstu
Sočani bodo gostili vodilno Mosso - Dekleta: doma le Breg
Tudi v deželnih ligah odbojkarji in odbojkarice ne poznajo odmora. Kola se vrstijo kot na tekočem traku. V osmih dneh jih bodo odigrali tri, danes pa bo na vrsti sedmo.
Se Se niso polegli odmevi na sre-dovo srečanje med 01ympio in Koimpexom in že je na vrsti nov derbi. Spet bo protagonist 01ympia, tokrat pa bo igrala proti Boru. Srečanje bo drevi, s pričetkom ob 20. uri, v telovadnici Sole Don Milani na Alturi v Trstu. S to tekmo bo 01ympia sklenila svoj niz derbijev v prvem delu. Zanjo obračun res ni dober. Tako proti sočanom kot proti slogašem je potegnila krajši konec. V normalnih okoliščinah bi bila drevi v Trstu favorit, tokrat pa je napoved nekoliko bolj tvegana, čeprav ostaja prednost na strani Goričanov. Točke
vsekakor potrebujejo oboji.
Zanimivo bo tudi v Sovodnjah, kjer se bo Soča Sobema pomerila z vodilno Mosso. Po dveh zaporednih porazih bi se pga še kako prilegla. Koimpex drugega mesta na lestvici bržkone ne bo hotel zapraviti, zato je pričakovati, da Fagagne ne bo podcenjeval. Ce bo tako, zmaga ne bi smela biti sporna.
Od naših treh ženskih šesterk bo doma igral le Breg. V Dolino prihaja nepremagani Cus Udine. Varovanke trenerja De Waldersteina lahko igrajo povsem sproščeno, saj nimajo kaj izgubiti. Kmečka banka mora v Musi proti povprečnemu nasprotniku potrditi, da uspeh v Fiume Venetu ni bil le muha enaodnevnica, težka, ne pa nemogoča, pa bo naloga sokolovk v Martignaccu.
POGOVOR
Balinanje je na Primorskem
ljudski šport
■
Bojan Pavletič
Ce bi govorili v vojaškem jeziku, bi lahko rekli, da je gospod Bruno Guštin poveljnik slovenske zamejske artilerije. Izstrelki njegovih "topničarjev” so namreč krogle, ki po obliki spominjajo na one, s katerimi so nekoč morski razbojniki obstreljevali z zlatom natovorjene španske galeje. Bruno Guštin je namreč načelnik balinarske sekcije pri ZSSDI, v njegovi "topničarski armadi” pa je skoraj 200 mojstrov metanja krogel.
Gotovo ste tudi vi že star balinar?
»Seveda, balinam že kakih 32 let.«
Kako ste prišli k temu športu?
»V mladih letih sem bil nogometaš. Med neko tekmo pa sem se tako poškodoval, da sem moral opustiti ta šport. Ker sem se nerad odrekel aktivnemu športu in je moj brat, ki je bil balinar, potreboval partnerja, sem se začel ukvarjati odtlej s tem športom.«
Torej nekako slučajno... N
»Tako nekako.«
Kaj je pravzaprav tisto, kar pri tem športu najbolj pritegne?
»To je gotovo družabnost. Velika družabnost med igralci.«
Balinanje je šport, ki je posebno priljubljen med Primorci. Je tako?
»Vsekakor. Menim, da predvsem zato, ker ima pri nas najdaljšo tradicijo. Poglejte, balinal je že moj nono v začetku tega stoletja. V Križu je bilo n.pr. včasih kar osem gostiln, vsaka je imela balinišče in ta so bila vsak dan zasedena. Balinanje je na Primorskem pač ljudski šport.«
Omenili ste prijetne lastnosti te dejavnosti, pa nam zdaj pojasnite, če je tudi naporna?
»Vsekakor, zlasti če se je človek loti resno. Naj navedem, da turnirji neredko trajajo od osme, devete ure zjutraj, pa tja do petih popoldne, brez prekinitve. In če se vse to še dogaja v hudi poletni vročini, potem o napomosh balinanja ne more biti dvoma.«
Koliko pravzaprav tehta tekmovalna krogla?
»Okroglo kilogram, uradno pa od 95 do 120 dkg.«
So narejene iz kake poseben snovi?
»Ne! Nekoč so bile lesene. Kasneje so jih izdelovali iz neke plastične snovi, sedanje tekmovalne krogle pa so iz brona.«
Koliko metov opravite na takem tekmovanju?
»To bo treba izračunati, vsaj približno. Vsak tekmovalec ima tri krogle, v vsakem dvoboju jih vrže nekako deset krat (tj. 30 metov), vsak dvoboj pa v poprečju traja približno uro in pol, morda kaj več ali kaj manj. V petih ali šestih dvobojih je treba torej opraviti kar kakih 150 in še več me-
tov. To pa nikakor m malo.«
Ali imate tudi balinarji tako hrupne navijače, kot v nekaterih drugih športih?
»Nekaj navijanja je že, vendar ni preveč zaželjeno. Posebno pri zbijanju je bolje, da se tekmovalec dobro koncentrira, to pa terja mir in tišino. Raje imamo uvidevne navijače.«
Pojasnite nam še, prosim, kakšna mora biti dobra balinarska steza?
»To je odvisno, če je balinišče na odprtem ali v dvorani. Na odprtem so skoraj vse steze narejene iz ilovice in peska, v dvoranah pa imajo za podlago asfalt.«
hr katero je boljše?
»Bistveno je, da je balinarska steza do-. volj trdna. Ta potreba pride posebno do izraza pri zbijanju.«
Kakšna pa je temeljna razlika med igrišči na prostem in onimi v dvoranah?
»Najpomembnejša razlika je v tem, da na igriščih na prostem v slabih vremenskih razmerah ni mogoče igrati, na onih v dvoranah pa vedno. Poglejte, pravkar sem se vrnil s Proseka, kjer sem balinal v dvorani, čeprav je pihala sicer huda burja, snežilo je, temperatura pa je bila pod ničlo. Tega na odprtem ni mogoče storiti.«
Razpolagamo zamejski Slovenci s kako balinarsko dvorano?
»Ne, prav z nobeno in to je za nas huda pomanjkljivost. Brez pokritega balinišča je težko načrtovati sistematično celoletno vadbo.«
Bi lahko rekli, da je pri nas balinanje šport starejših športnikov?
»Da in ne. Načelno se lahko ukvarja z njim vsak, tudi otroci. Tudi v naših vrstah imamo nekaj obetajočih mladih igralcev. Dejansko pa je tako, da je večina naših zamejskih igralcev starih od 25 tja do 65 let, zato je razumljivo, da čutimo pomanjkanje naraščaja. Računamo sicer, da se bo sčasoma vključilo v naše vrste več športnikov, ko bodo opustili kak drugi šport, kot sem to storil jaz, toda tudi ti ne bodo šli skozi mladinsko balinarsko dejavnost, kar bi bilo nujno, če bi hoteli to panogo razširiti in dvigniti na višjo kakovostno raven.«
Pa sva že pri zadnjem vprašanju najinega pogovora. Se je kdaj že zgodilo, da so se igralci med seboj sprli in začeti uporabljati kot argumente svoje krogle, no, da so se z njimi obmetavati?
»Ah, kje neki! Včasih na tekmah že pride do manjših nesporazumov, toda v teni primem pokličeta obe strani osebo iz nevtralnega tabora, ki razsodi položaj, njeno sodbo pa oba nasprotnika vedno upoštevata in sprejmeta. Balinanje sodi pač med najbolj miroljubne športe.«
ODBOJKA / V ZENSKI C1 LIGI
Vodilni na Opčinah Doma tudi borovke
Poškodba Ukmarjeve je, žal, zelo resna
Bor Tombolini in Koimpex bosta tekmi današnjega 7. kola odigrali pred domačimi gledalci, obetata pa se zanimiva boja.
Gost slogašic na Opčinah bo vodilni Ghemar, ki je še edina v ligi nepremagana šesterka. Bolj kot z nasprotniki se pri Koimpexu v tem času ubadajo s svojimi lastnimi težavami. Zdravniške analize so žal potrdile, da je poškodba Martine Ukmar nadvse resna. Zaradi počenih meniskusov in natrganih vezi je potrebna operacija, kar verjetno pomeni, da se je za nesrečno Martino tekmovalna sezona predčasno končala. Za ekipo je to zelo hud udarec. Trener Dra-sic pravi, da je treba seveda revidirati predprvenstvene načrte. Edini realni cilj je zdaj obstanek v ligi, Drasič pa je optimist, da ga bodo kljub težavam tudi dosegli. »2e v sredo v Moglianu so dekleta pokazala reakcijo. Vsaka si bo morala zdaj prevzeti še večji del bremena, pričakujem zato še bolj koncentrirano in borbeno igro.« Proti Ghemarju bo igrala tudi glavna podajalka Alenka Sosič, ki si je proti Moglianu lažje zvila
gleženj. Nasprotnik je seveda favorit, vendar pa Drasič opozarja, da je dosedanje točke dosegel v glavnem na račun Šibkejših v ligi.
Borovke se bodo v deželnem derbiju pomerile z novincem Gemono, ki je doslej prijetno presenetil. Posebno prestižna je bila njegova zmaga proti ambiciozni Heraclii iz Novente. Gemona je še pred dvema sezonama igrala v D ligi, v glavnem pa Sesterko sestavljajo izkušene igralke. Nasprotnik ni od muh, plave pa lahko na srečanje gledajo z optimizmom. Njihov dosedanji obračun je dober, mlade igralke so v nekaj mesecih intenzivnega dela pokazale lep tehnični in fizični napredek, kapetanka Nacinovijeva pa spet igra tako kot v najboljših časih. Borova šesterka ni se najbolje uigrana, kar pa je tudi razumljivo, saj je trener Kalc korenito spremenil koncept igre. Toda če igrajo s primerno dozo zbranosti, so plave lahko za vsakega nasprotnika že zelo trd oreh. Upajmo, das bodo v telovadnici šole Suvich spravile na kolena tudi huminsko Sesterko.
NAMIZNI TENIS / DANES IN JUTRI
Za točke v absolutni kategoriji tokrat v Veroni Deželni turnir v Zgoniku
Krasovi in Borovi namiznoteniški igralci bodo v boju za kvalifikacijske točke konec tedna zaposleni na dveh frontah. V Veroni bo danes in jutri potekal drugi državni turnir absolutnih kategorij, veljaven za pristop na državno prvenstvo. Naša dekleta bodo začela s tekmovanjem danes ob 9.30 z igro dvojic, ki so sestavljene takole: Ana Ber-sa - Monika Radovič, Vanja Milič - Katja Milič in Biserka Simoneta - Lara Posega (Bor). V popoldanskem delu ob 14. uri bodo na sporedu individualna tekmovanja v ženski konkurenci. Pravilnik določa, da se turnirja absolutne kategorije lahko udeležijo drugokategor-niki iz državnih lestvic in štiri oz. osem igralk iz predhodnega tumija tretje
kategorije, kot je primer Katje Milič, ki se je kot tretja uvrščena na enotnem turnirju v Aquili zagotovila nastop v Veroni. Krasove drugokategomice Bersan, Radovič, Simoneta in Vanja Milič ter bo-rovka Lara Posega pa se bodo gibale v svojih vodah. V kolikor se bodo naše posameznice uvrstile med prvih štiri bodo lahko nadaljevale s tekmovanjem jutri v absolutni kategoriji. Kras bo v Veroni nastopil brez edinega moškega predstavnika v tej kategoriji Igorja Miliča.
Deželni turnir v Zgonik
V športno-kulturnem centru v Zgoniku v organizaciji SK Kras bo jutri druga deželna preizkušnja za mladinske in tretjo kategorijo, ki je prav tako veljavna za kvalifikacije na državno prvenstvo kot
druga oz. vzporedna možnost tovrtsnim državnim turnirjem. Ob 8.30 do 12. ure se bodo zvrstila vsa tekmovanja mladinskih kategoij. Potem bodo na vrsti tretjekategorniki. Kras bo sodeloval s številni predstavniki, že zlasti pa je močno zastopan v mladinskih kategorijah, kjer se je izkazal tudi na prvi preizkušnji z osvojitvijo cele vrste kolajn.
Irena Rustja zmagovalka turnirja Fincantieri
Nedavno od tega je tržaški namiznoteniški klub Fincantieri organiziral pokrajinski turnir za nekvalisificirane igralce, to je tiste, ki še niso na deželnih lestvicah. Kraso-va mladinka Irena Rustja je premagala vseh pet nasprotnic in v ženski konkurenci osvojila prvo mesto. (J.J.)
Obvestila
SK BRDINA obvešča, da avtobusni izlet v Sappado odpade.
SZ BOR
prireja pod pokroviteljstvom namiznoteniške federacije mladinski pokrajinski namiznoteniški turnir za osnovnošolce in srednješolce. Odvijal se bo v soboto, 18. t. m., v Športnem centru na stadionu 1. maj z začetkom ob 15. uri. Prijave sprejemajo do 15. t. m. pri SZ Bor ob delavnikih med 17.
in 19. uro (tel. 51377 ati 566137), vpisnina znaša 2.000 tir, poravnati pa jo je mogoče tudi pred začetkom turnirja.
ZVUTS za zamejstvo organizira od 23. dec. do 2. jan. 1994 smučarske teCaje na Pohorju.
SD BREG smučarska sekcija priredi zimovanje za božic in novo leto v smučarskem centru Cerkno. Vse potrebne informacije lahko dobite na sedežu društva v dolinski občinski telovadnici ob torkih od 21. do 22. ure.
NOVICE
NBA: Houston in Seattle spet zmagala
Pet najboljših moštev v NBA ligi je spet zmagalo. Houston (Olajuvron 28 točk in 16 skokov) je s trojko Maxwella iz razdalje 10 metrov izslil podaljšek in s težavo odpravil Miami (Rice 40) ter tako ohranil možnost, da popravi rekord New Yorka 23 zmag v prvih 24 tekmah iz leta 1970. Seattle (Gill 23) je gladko zmagal v Dallasu (Harper 20) in tudi Phoenbc (K.Johnson 17 točk, 13 asistec in 10 ukradenih žog, Barkley 22) ni imel večjih težav proti VVashingtonu (Chea-ney 17). 2e 12. zaporedno zmago je dosegla Atlanta (VVilkins 23), ki se je tokrat znebila tudi San Antonia (Robinson 26). New York (Starks 2 7, Ewing 20) je zmagal v Golden Stateu (Sprewell 22), Charlotte (L.Johnson 26 točk, 16
okov, Mourning 23) pa je s košem Mourninga ' zadnji sekundi premagal Cleveland. Indiana (Miller 23) je bila boljša od Orlanda kljub temu, da je 0’Neal dosegel letos rekordnih 49 točk (17:25 pri metu iz igre).
IZIDI: Houston - Miami 115:109; Dallas - Seattle 93:125; Phoenbc - VVashington 114:95; Atlanta - San Antonio 105:95; Golden State - New York 81:95; Charlotte - Cleveland 95:93; Indiana - Orlando 111:105. (VJ)
ollettieri novi trener Borisa Beckerja
BONN - Nick Bollettieri je novi trener nemškega tenisaCa Borisa Beckerja (26 let), trikratnega zmagovalca v Wimbledonu in ta Cas 11. na svetovni lestvici. Becker je sklenil pogodbo z novim 62-letnim trenerjem med turnirjem v Miin-chnu. Bollettieri bo tako zamenjal Eriča Jelna, ki ga je Becker odslovil v ponedeljek.
»Nick Bollettieri je gotovo eden od najvecjih teniških strokovnjakov na svetu. Prepričan sem, da bom z njim dosegel dobre rezultate,« je dejal Becker.
»Zame je veliko priznanje, da lahko treniram teniškega velikana, kot je Becker,« je pristavil »teniški Michelangelo«, kot pravijo Bollettierija.
Sao Paula prepričan o zmagi
TOKIO - Nogometaši brazilskega moštva Sao Paulo so pred jutrišnjo tekmo v Tokiu za medcelinski pokal proti Milanu optimistično razpoloženi. Prepričani so, da bodo premagali Milančane in tako ponovili lanski uspeh, ko so slavili proti Barceloni.
»Igralci so telesno odlično pripravljeni in tudi vzdušje v ekipi je zelo dobro, zato tudi z zaupanjem gledam na spopad z Milanom«, pravi trener Brazilcev Santana, ki ga japonska nogometna zveza že dalj Časa snubi, da bi prevzel vodstvo reprezentance.
»Moja prva misel je sedaj Milan. O ponudbah japonske zveze bom govoril po nedeljski tekmi,« je še pristavil Santana, ki mu Japonci baje ponujajo 35.000 dolarjev na mesec.
Milanov tabor pa je razveselila vest,~da bo Sa-viCeviC jutri lahko igral. UEFA je namreč sprejela Milanov priziv, saj je izključitev Črnogorskega nogometaša zapdala že leta 1992, poleg tega pa UEFA ni pristojna za ta pokal.
SMUČARSKI SKOKI / V PLANICI
Na srednji skakalnici najdlje Japonec
Jinya Nishikata skočil kar 97 m - Na glavni tekmi tudi Kladnik, Meglič in Petek
Jasna Miunkovič
PLANICA - Najboljši smučarski skakalci na svetu so vCeraj na srednji . skakalnici pod Poncami opravili prvo preizkušnjo uvodne tekme svetovnega pokala Ruhrgas. VCeraj se je v dolini skakalnic veselil vsak, ki se mu je v kvalifikacijah uspelo uvrstiti med petdeseterico in s tem tudi na glavno tekmo na napravi s kritično točko pri 92 metrih. Najdlje je skočil Japonec Jinya Nishikata, kar 97 metrov, kvalifikacije pa so uspešno prestali tudi trije slovenski skakalci: Matjaž Kladnik, Robert Meglic in Franci Petek.
Najmlajši v slovenski reprezentanci Matjaž Kladnik je v zadnjem Času skakal zelo konstantno, v odločilnem kvalifikacijskem skoku pa je bil najboljši. SkoCil je kar 93, 5 metra. »Smučina je bila že nekoliko naCeta, vendar me je trener pravočasno obvestil o tem. Bolj sem pazil in se opiral na eno nogo,« je v izteku razlagal 18-letni Kamničan. Tudi Robi Meglic je bil najboljši v svojem včerajšnjem zadnjem poskusu in se zanesljivo uvrstil na glavno tekmovanje, kakor tudi
Matjaž Kladnik
Franci Petek. •
»Upam, da se bo forma stopnjevala tako kot v teh zadnjih treh skokih«, je po doskoku kvalifikacijskega poskusa dejal Franci Petek, ki se ni pustil premotiti niti z nekoliko slabšim zaletišCem. »V smučini so mi dilce resda malo poskakovale, ker leseno zale-tišCe neenakomerno vpija vlago in so nastali gre-bencki. Toda ni nic problematičnega. Jutri pa je tekma, kjer vsak želi skočiti najboljše.« Urban Franc je prekosil samega sebe, vendar je bil še zmeraj prekratek za en meter, kajti na današnjo tekmo so se
Doslej v Planici
1981 - K=90 m: Puikonen (Fin), 7. Ulaga; K=120 m: Jen-sen (Nor), 20. NorCiC; 1982 - K=90 m: Bremset (Nor), 12. LotriC; K=120 m: Bremset (Nor), 8, Tepeš; 1983 - K=90 m: Nykanen (Fin), 2. Ulaga, 4. Tepeš; K=120 m: Ulaga, 15. Lotric; 1984 - K=90 m: VVeissflog (Nem), 8. Ulaga; K=120 m: Ploc (Ceš), 6. Ulaga; 1986 - K=90 m: Nykanen (Fin), 4, Tepeš, 7. Ulaga; K=120 m: Vettori (Avs), 4. Ulaga; 1988 -K=90 m: Ulaga, 5. LotriC; K=120 m: Ulaga, 9. M. Debelak; 1989 - K=90: Weissflog, 6. Ulaga; K=120 m: VVeissflog (NDR), 9. Lotrič; 1990 - K=120 m: Cecon (Ita), 6. Ulaga, 9. Tepeš; K=120 m: Nikkola (Fin), 3. Ulaga, 5. Tepeš; 1992 -K=120 m: ekipno - Avstrija, 6. Slovenija; K=120: Felder, 19. Zupan; 1993 - ekipno K=120: Japonska, 3. Slovenija; K=120 M: Bredesen (Nor), 9. Komovec.
uvrstili vsi, ki so skočili vsaj 86, 5 metra, in 14 najboljših iz lanske skupne razvrstitve svetovnega pokala, kajti petnajstega Veso Hakalo, ki ni prišel v Planico, ni mogel nadomestiti 16. Masahiko Ha-rada. Tudi Samo Gostiša je pri doskoku mislil, da mu bo 85 metrov zadostovalo za.uvrstitev med petdeset najboljših, vendar ni bilo tako. »Proti koncu 'kvalifikacij je smučina postala hitrejša, tako da so skakalci za menoj imeli manjšo prednost. Res pa je tudi, da sem se bolje ujel na veliki skakalnici, za srednjo imam po operaciji slepica še premalo mod,« je povedal Logatcan, sicer lan SSK Ilirija Center iz Ljubljane.
Poskusna serija se bo začela ob 11.30, prva serija pa ob 13. uri.
Rezultati kvalifikacij: 1. Nishikata (Jap) 97, 2. Jackle (Nem) 96.5, 3. Cecon (Ita) 95, 4. Nieminen (Fin) 94.5, 5. Kladnik (Slo) in I. Lunar-di (Ita) po 93.5, 7. Gay (Fra) 93, 8. Kuttin (Avs) 92.5, 9. Ziind (Svi) in Vettori (Avs) po 92, 11. Woien (Nor), Siegmund (Nem), Ljokel-soy (Nor), Meglic (Slo) in Okabe (Jap) po 91.5, 16. Harada (Jap) 91,	17.
Freiholz (Svi), Ahonen (Fin), Tmnz (Svi), in Bredesen (Nor) po 90.5, 21. Nikkola (Fin), Moser (Avs) in Petek (Slo) po 90, 24. Soininen (Fin) in Parma (Ceš) po 89.5, 26. Martins-son (Sve), VVeissflog (Nem) in Goldberger (Avs) po 89, ... 42. Franc 85.5, 44. Gostiša 85, 56. Jekovec 82.5, 60. Komovec 80.5, 63. Dolhar 80, 67. Zupan 79.5, 68. Polajnar 78.5, 72. Fras 77, 79. Zplotnik 72.5, 83. Kolenc in Žagar po 69, 87. P KopaC 68.5, 91. Zupančič 63, 92. Bogataj (vsi Slo) 55.
-SMUČANJE / VREME NAGAM
Ženski smuk v Veysonnazu je odpadel
Moški smuk v Vol d'iseru pa bo verjetno na skrajšani progi
LJUBLJANA - Zaradi težav z novoza-padlim snegom so prireditelji ženskega smuka v Veysonnazu tekmo odpovedali. Smuk iz Veysonnaza bo predvidoma na sporedu prihodnji petek v avstrijskem St. Antonu. Organizatorji so morali sredin trening odpovedati, prav tako vCe-rajsnega, ker je na progo zapadlo preveč snega in je niso pravočasno pripravili. Zenske se bodo zaradi prestavitve smuka v veleslalomu pomerile že danes, start prvega teka bo ob 10.00, jutri, prav tako ob 10. uri, pa bo na sporedu slalom, kjer lahko pričakujemo odlične rezultate slovenskih smučark. Svetovni vrh pa ostaja isti, tako da se bodo v tehničnih disciplinah za vrh potegovale iste tekmovalke kot na prej Snih tekmah, med njimi pa bo Italijanka Com-pagnonijeva poskušala doseči že svojo drugo letošnjo zmago-
V Val d‘Iseru se bodo moški prvič v letošnji sezoni pomerili v smuku. Njihov sredin trening je odpadel zaradi težkega snega in slabe vidljivosti. Vcerajšni pa zaradi dežja, ker je bila proga premehka. Organizatorji bodo zaradi slabih pogojev na vrhnem delu pro-
ge poskušali smuk izpeljati v dveh tekih na krajši progi. PrviC letos bomo lahko videli tudi švicarska asa Heinzerja in Mahrerja, ki sta lansko leto prevladovala v tej disciplini. Njuni prvi nasprotniki bodo gotovo Avstrijci, ki so že vrsto let v svetovnem vrhu. Od slovenskih smučarjev bo nastopil samo Miran Ravter.
V	nedeljo je na sporedu superveleslalom. Ravterju se bo pridružil še Jernej Kobler, ki se je odlično odrezal na FIS tekmi v Valloireu.
V	ponedeljkovem veleslalomu, ki je preložen iz kanadskega Stonehama, bodo imeli slovenski smučarji večje možnosti za dobre rezultate. Nastopili bodo Kunc, Košir in Grilc. V torek pa sledi za smučarje nov slalom, kjer slovenska javnost nestrpno Čaka, ali bo Jure Košir končno stopil na najvišjo stopnico. Poleg tekmovalcev, ki bodo nastopili v veleslalomu, se jim bo v slalomu pridružil Miklavc in še dva, ki ju bodo izbrali iz trojice - Ravter, Brezavšček in Jovan.
V	nedeljo devetnajstega bo na sporedu še veleslalom v Villi, v ponedeljek 20. pa slalom v Ma-donni di Campiglio. (J. S.)
Huda
kazen
za
Senno
PARIZ - Predsednik mednarodne avtomo-bilstiCne federacije Max Mosley je po triurnemu zaslišanju Ayrtona Senne in Ed-dija Irvina zaradu incidenta v Suzuki, sporočil, da je Brazilec kaznovan s prepovedjo nastopa na dveh dirkah. Senna je tedaj po dolgem prepiru, zaradi tega, ker ga je Irvi-ne, ki je zaostajal za cel krog, oviral pri prehitevanju, udaril Irca. Disciplinska komisija je najprej pregledala posnetek dirke, iz katerega je razvidno, da je Irec oviral Senno in nato še zvočni posnetek prepira, ki ga je posnel nek novinar. Na podlagi »dokazov« so se vplivneži iz svetovne zveze odločili za sankcije. Senna ima 30 dni Časa za pritožbo.
KOŠARKA / V PETEM KOLU EVROPSKEGA KLUBSKEGA PRVENSTVA
Podvig Benettona v Limogesu ikb Bolonjski Bucklor nodicjrdl Jurko
V/ obeh skupinah je le grški Olympiakos še nepremagan
Še nepremagani Olympiakos ugnal tudi Belgijce
Po petih kolih košarkarskega evropskega klubskega prvenstva je v obeh skupinah ostala nepremagana le še ena ekipa: to je 01ympiakos iz Aten, ki je po pričakovanju v tem kolu doma premagal sicer doslej presenetljivo moštvo Malinsa.
Prvič pa je v 5. kolu izgubil turški Efes Pilsen, ki je bil v Bologni proti domačemu Bucklerju povsem brez moči. Buccijevo moštvo si je »zgradilo« svojo zmago predvsem z odlično obrambo, saj so Turki v prvem polčasu dosegli le bornih 27 toCk in tudi v nadaljevanju so igrali povsem podrejeno vlogo. Bolonjsko moštvo, ki je nastopilo brez poškodovanega centra, Američana Le-vingstona, je igralo zares dobro, boljša od ostalih pa.sta bila DaniloviC, ki je dal 23 točk, in Binelli, ki je dal 19 točk in imel veliko število skokov. Pri gostih je bil gotovo najboljši Naumovski, ki je dosegel 17 toCk in bil glavni pobudnik vseh akcij turške ekipe.
V A skupini je za najveCje presenečenje poskrbel Be-netton iz Trevisa, ki je v Limogesu zmagal tesno, a zasluženo. Moštvo iz Trevisa, ki je dopotovalo v Limoges po dolgi vrsti neuspešnih nastopov v prvenstvu in pokalu, je proti evropskim prvakom igralo izredno samozavestno in odloCno. Po prvem polčasu je italijanska ekipa vodila kar z 11 točkami razlike (48:37). V nadaljevanju pa je sledila reakcija gostiteljev, pri katerih je bil zlasti American Michael Young neustavljiv (47 toCk). Limoges je povedel tudi za 5 toCk, gostom pa je uspelo z dobro obrambo nadoknaditi zaostanek in v zadnjih po-
tezah tudi izbojevati sreCno zmago. Pittis (27 toCk), laco-pini in Garland (po 17) so bili najboljši strelci Benettona.
Od ostalih srečanj je v A skupini madridski Real konCno igral, kot zmore in po pričakovanju doma odpravil Bayer iz Leverkusna. V B skupim si je Benfica iz Lizbone privoščila še zagrebško Cibono in je sedaj s 4 točkami na sredini lestvice.
Joventut iz Badalone je z dragoceno zmago v Orthezu dohitel na vrhu lestvice Istanbul in Panathinaikos.
Skupina A
IZIDI 5. KOLA: Guildford - Barcelona 64:109, 01ym-piakos - Malines 71:63, Real Madrid - Bayer 90:76, Limoges - Benetton 87:89.
VRSTNI RED: 01ympiakos Atene 10, Malines, Limoges in Barcelona 6, Bayer Leverkusen, Real Madrid in Benetton Treviso 4, Guildford King 0.
PRIHODNJE KOLO (16.12.): Barcelona - 01ympiakos, Guildford - Real, Malines - Limoges, Bayer - Benetton.
Skupina B
IZIDI 5. KOLA: Clear - Panathinaikos 75:85, Pau Orthez - Joventut 82:92, Buckler - EP Istanbul 85:65, Benfica - Gibona 67:66.
VRSTNI RED: Efes Pilsen, Panathinaikos Atene in Joventut Badalona 8, Buckler Bologna 6, Pau Orthez, Clear Cantil in Gibona Zagreb 2.
PRIHODNJE KOLO (16.12.): Panathinaikos - Pau, Clear - Buckler, Joventut - Benfica, Efes Pilsen - Gibona.
TRST / SREDOZEMSKA KONFERENCA O PROMETU
Razvoj držav Evrope neločljivo povezan
Napovedano privatizacija 7. pomola tržaške luke
TRST - Se enkrat je bila vloga Trsta prikazana in Poudarjena v vsej svoji po-ttiembnosti.
Sredozemska konferen-ca o prometu, ki je bila v Četrtek in včeraj na Pomorski postaji, je le vmesni Člen med 1. evropsko konferenco o prometu, ki je Pred dvema letoma bila v Tregi, in tisto, ki bo prihodnjo pomlad na Kre-fi- Italijanski minister za prevoze Raffaele Costa je dejal, da bodo, zahvaljujoč se razpravam in dokumentom, na Kreti lahko izdela-
Marko Waltritsch
li dokončen dokument, ki naj bi v prihodnjih desetletjih služil kot podlaga razvoju prometnic na vsem starem kontinentu kot tudi v Sredozemlju. Doslej, je še dejal Costa, je vsaka država načrtovala svoje prometnice, oziroma se je to delalo znotraj Evropske gospodarske skupnosti ali pa, seveda loCeno, znotraj držav vzhodnega bloka. Sedaj je prišel Cas, da naredimo načrt v pane-
SLOVENSKI MINISTER V TRSTU
Umek o gradnji avtocest in železniških povezavah
Na včerajšnji sredozemski konferenci za prevoze je govoril tudi slovenski minister za prevoze Igor Umek. Njegov poseg je sicer bil kratek, v njem pa je Umek nakazal le nekaj stvari, ki jih je v bolj izčrpnem pisanem poročilu izročil organizatorjem konference. Izrazil je željo, da se v zaključni dokument vključi tudi pristanišče Koper, saj promet na Jadranu ne more ostati brez povezav med Trstom, Koprom in Reko kot tudi z drugimi pristanišči na italijanski oziroma hrvaški obali tega morja.
Umek je tudi postavil zahtevo, da se iz zaključka sklepnega dokumenta odstrani naziv »bivša Jugoslavija« tam, kjer se omenja prizorišče v tem predelu Evrope. Posamezne države, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, so danes samostojne, mednarodno priznane, kot take imajo stike tudi z Evropsko skupnostjo in z mednarodnimi finančnimi ustanovami. Zato je prav, da se jih naziva z njihovim imenom. Tak je primer Republike Slovenije.
Ministrovo prisotnost v Trstu smo izkoristili, da smo ga vprašali nekaj v zvezi s problemi prometa, o katerem sedaj v Sloveniji teCe razprava. Kar se avtocest tiče, nam je minister Umek povedal, da z že znanimi načrti stvari potekajo tako, kot je bilo dogovorjeno. NaCrt izgradnje avtocest je izdelan, prav tako finančna konstrukcija. Slovenija naj bi bila iz zahodne do vzhodne smeri povezana do konca tisočletja. Minister je povedal tudi, da sedaj v Ljubljani preučujejo nekatere kar precej ugodne ponudbe italijanskih investitorjev, ki bi bili radi finansirali izgradnjo slovenskih avtocest. Gre v tem primeru za posojila. To bo omo-
gočilo, da tudi italijanska gradbena podjetja sodelujejo na dražbah za oddajo del. Vprašanje zase pa je italijanska državna pomoč za delno kritje stroškov pri gradnji osimskih cest.
Slovenija se sedaj ubada tudi z modernizacijo železnic. Tu pridejo v poštev tako obnova tirov ter naprav ob njih kot tudi obnova voznega parka. Na voljo so že ugodni krediti evropskih bank in z deli bodo pričeli v kratkem. Umek je tudi povedal, da že proučujejo možnost neposredne železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko.
Tako avtoceste kot železnice v smeri Madžarske bodo gradili tudi takrat ko bo na Balkanu nehala vojna in ko bodo ponovno prometu odprte prometnice v smeri Sever-Jug po katerih je tekel promet pred njihovim nasilnim zaprtjem. Minister Umek je postavil v ospredje tudi vprašanje koprskega pristanišča, ki lahko pridobi na pomembni povezovalni vlogi Srednja in Vzhodna Evropa - Sredozemlje.
MAV.
vropskem smislu, saj je razvoj vseh držav na evropski celini neločljivo povezan. S tem v zvezi bi seveda veljalo povedati, da je marsikateri diskutant ugotovil, da se o Sredozemlju kot pomembni prometnici ponovno govori po veC kot 400 letih. Do odkritja Amerike je Sredozemlje bilo središče takratnega svetovnega prometa. Zamenjal ga je Atlantski ocean, sedaj temu to primarno vlogo odvzema Pacifik. Sredozemlje pa ima možnost, da se tu spet povzdigne na nekdanjo slavo.
Prvo violino v včerajšnji razpravi so igrali evropski poslanci in nekateri visoki funkcionarji zahodnih držav. K besedi so se oglasili tudi številni strokovnjaki iz držav Vzhodne Evrope kot tudi iz drugih držav ob Sredozemskem morju. Seveda je vsakdo prinašal svoje izkušnje, iz besed vseh pa je bilo Čutiti voljo po enotnem delovanju. Le malokdo je prikrival težave, ki pa so v sko-ro vseh primerih finančnega značaja.
Italija ima zelo zavidljivo vlogo posrednika med vzhodom in zahodom kot tudi med severom in-jugom. Pristanišča na njeni dolgi obali lahko dajo velik prispevek razvoju prometnih tokov med Vzhodon in Srednjo Evropo ter Sredozemljem in državami na drugih celinah. Prišel je Cas, še zlasti za Trst, da spet pridobi tisto pomembno vlogo, ki jo je imel v letih pred 1. svetovno vojno. Ta mednarodna vloga Trsta bo še bolj prišla v poštev po Maastrichtu, saj navodila naročajo, da mora Evropa navezati CimveC stikov z ostalim svetom. Na posvetu so seveda veliko govorili o takoimeno-vani podalpski prometnici Vzhod-Zahod, kar je seveda povezano z ojačitvijo pristanišč in pomorskega
prometa. O vlogi Jadranskega morja in luk na obalah ob njem je bilo kar precej govora. Tudi slovenski minister Umek se je vključil v razpravo in dejal, da bo treba upoštevati tudi vlogo Kopra in njegovega pristanišča. Naj od drugih razpravi j alce v omenimo tudi zastopnika Makedonije, ki je povedal, da je kljub sedanji krizi na Balkanu njegova država prometno še vedno zelo pomembna.
Včerajšnja konferenca v Trstu je zastopnikom podjetja Fiat nudila priložnost, da so na glavnem kolodvoru novinarjem in tujim zastopnikom pred-stavih nov hitri vlak »Pen-dolino«. Gre za vlak, ki lahko na normalnih tirih doseže hitrost 250 km na uro.
V zvezi z reformo pristanišč v Italiji je minister Costa povedi, da bo država, tako kot je že naredila z industrijo in bankami, zasebnikom prodala tudi nekatere naprave v pristaniščih. V zelo kratkem Času bodo v najpomembnejših evro-psldh Časopisih objavili oglas z razpisom javne licitacije za prodajo naprav na 7. pomolu v tržaškem pristanišču. Gre za objekt s
330.000	kv. m. površine, kjer so letos manipulirali
145.000	kontejnerjev. Do 31. januarja prihodnjega leta bodo funkcionarji na njegovem ministrstvu morali izdelati dokonCen načrt o privatizaciji. S tem bo Ustanova za tržaško pristanišče še bolj ovrednotila vlogo Trsta. Istočasno pa ta Ustanova nadaljuje z delom za posodobitev in ovrednotenje. pristanišča. V ta namen so na voljo investicije nad 400 milijard lir, ki jih je, ali jih bo, v naslednjih letih nakazala rimska vlada. Poleg že omenjenega 7. pomola bodo v Trstu adaptirali še nekatere druge pristaniške naprave, na katerih bodo lahko nakladali in razkladali z ladij kontejnerje.
Tridnevni seminar SDGZ o strategiji podjetij
Sekcija za zunanjo trgovino pri SDGZ bo konec januarja ali prve dni februarja v sodelovanju s konzulenCnim podjetjem COMAN iz Bologne in s Slovenskim deželnim zavodom za poklicno izobraževanje priredila v Trstu poseben tridnevni seminar, pripravljen po potrebah včlanjenih podjetij, ki delajo na področju mednarodne blagovne menjave.
Seminar, ki je namenjen upraviteljem in vodilnim kadrom naših podjetij, je prva pobuda v programu, ki predvideva še druge tečaje in dejavnosti. Tridnevni seminar na temo »Strategija podjetja in tržni razvoj - Kako se spoprijeti in obravnavati tržišče leta 2000», ki naj bi se ga udeležilo od 12
do 16 slušateljev, bo vodil priznani strokovnjak dr. Orazio Musmeci, ki dobro pozna problematiko naših podjetij.
Na letošnjih občnih zborih sekcije za zunanjo trgovino in Združenja, kot tudi na programskem srečanju mednarodnih operaterjev SDGZ na Repentabru, je bilo kot eno izmed najbolj perečih izpostavljeno prav vprašanje večje profesionalizacije naših podjetij in ta gre nujno tudi prek strokovnega ažurniranja in izobraževanja.
Vabimo vsa zainteresirana podjetja, naj čimprej potrdijo svoj interes za udeležbo (najkasneje do 14. decembra), podrobnejše informacije pa dobijo v organizacijskem tajništvu SDGZ (tel. 040/362949).
Pogled na dvorano tržaške pomorske postaje med včerajšnjim zasedanjem sredozemske konference o prometu (foto Križmančič/KROIMA)
SEDEŽ: Ul. Filzi 10 - Tel. 67001 - TRST NOVA AGENCIJA " MITNICA-BARRIERA” Trst - Ul. Carducci 41 - Korzo Saba 18 - Tel. 636311
EU / PREDSTAVNIKI VLAD O ZMANJŠEVANJU BREZPOSELNOSTI
Program bodo lahko izpeljali le s posojili
Te naj bi dale vlade in Evropska investicijska banka
BRUSELJ - Prvi dan zasedanja predstavnikov vlad in držav Evropske unije v Bruslju se je razprava vrtela predvsem okrog bele knjige. Dokument, v katerem je razdelan naCrt za pridobitev 15 milijonov delovnih mest do leta 2000, je predložil predsednik Evropske komisije Jacques Delors.Pro-blem brezposelnosti zdaj prizadeva že 17 milijonov Evropejcev.
V beli knjigi je komisija predlagala dvanajsterici, naj Se naprej nadaljuje s strogo gospodarsko politiko, naj zniža stroške plač in spodbudi obsežen program vlaganj v višini 120 milijard ecujev (135 milijard dolarjev) v naslednjih šestih letih, od katerih naj bi 48 milijard prišlo iz posojil. Zlasti njegov finan-
čni del je bil deležen kritike britanskega premierja, ki je prepričan, »da gre za novo napihovanje komisije,« kot so sporocih v francoskih diplomatskih krogih. Britanski premier meni, da si skupnost ne more dovoliti tako visokih posojil, medtem ko se vse države dvanajsterice spopadajo z lastno prezadolženostjo.
Kljub temu pa John Major ni nasprotoval temu, da bi ta program financirali s pomočjo Evropske investicijske banke (EIB), kot so podčrtali v krogih, ki so blizu bruseljski komisiji. Po besedah tiskovnega predstavnika nemške vlade je Bonn pripravljen sprostiti rezerve na raCun posojil, s katerimi bi delno financiral velika predvidena vla-
ganja. »Tako ostane še približno štiri milijarde ecujev od osmih že sproščenih milijard za oživitev gospodarstva (za katerega so se dogovorili na edinburškem vrhu decembra 1992). Zakaj jih ne bi izrabili, preden se spustimo v nove stroške?« je dejal in se pri tem skliceval na besede kanclerja Helmuta Kohla. Pri evropski komisiji so zoper ta argument pojasnili, da je bil edinburški predlog namenjen predvsem kratkoročnim operacijam (dvoletnim), medtem ko projekt, ki ga predlaga komisija za financiranje transportne infrastrukture in telekomunikacij, izhaja iz napovedane oživitve gospodarstva v letu 1994, poleg tega pa naj bi dvanajsterici zagotovil tudi možnosti za
njeno konkurenčnost v lu-Ci leta 2000. Nemčija je tem velikim projektom infrastrukture naklonjena, vendar si želi, da bi tudi finančni ministri skrbno preučili načine zagotavljanja finančnih sredstev. Podobne pomisleke je imela tudi Italija. Kancler Helmut Kohl iri predsednik Francois Mitterand pa sta podčrtala veliko nevarnost, da bi finančni ministri te naCrte utegnili tudi »pokopati«. Nizozemski minister za zunanje zadeve Piet Dankert je povedal, da Nizozemska nasprotuje povečanju kapitala Evropske investicijske banke ter izrazil dvom, ali bo posojilo, ki naj bi ga najela skupnost, »zares služilo financiranju predvidenih projektov.«
(AFP)
JEKLARSTVO / USPEH V BRUSLJU, NEUSPEH V 2ENEVI
Sporazum o italijanski jeklarski dražbi llva
\/ Ženevi pa so se izjalovila pogajanja o jeklarskem sporazumu v urugvajskem krogu
BRUSELJ - Evropska komisija je po neskončno dolgo trajajočem prepim o subvencijah državnega jeklarskega podjetja Hve Spa z Italijo končno sklenila sporazum, je sporočil predstavnik komisije v petek. »Prišlo je do sporazuma med industrijskim ministrom Paolom Savono in evropskim komisarjem za konkurenco Carlom van Miertom,« je povedal. Omenil je tudi, da so sporazum sklenili včeraj zjutraj v Bmslju, podrobnosti pa bodo sporocih danes. Bruselj in Rim sta si bila v laseh zaradi van Miertove nepopustljive zahteve, da bi v zameno za 2,6 milijarde
ecujev (2,9 milijarde dolarjev) državne pomoči Ilvi morali zapreti jeklarski obrat te družbe v Bagnoliju ter za 1,7 milijona ton zmanjšati svoje zmogljivosti v njenem obratu v Tarantu. Ta sporazum bo odprl pot za sklenitev sporazuma o svežnju posameznih primerov subvencij, ki zavira izvedbo naCrta za rešitev jeklarske industrije, kakršnega predlaga EU in po katerem naj bi jeklarji dvanajsterice svoje letne zmogljivosti v celoti zmanj-šali za 30 milijonov ton surovega jekla. O omenjenem svežnju ukrepov naj bi ministri EU razpravljali 17. decembra.	(Reuter)
ŽENEVA - Šestintrideset držav proizvajalk jekla se je včeraj odločalo o tem, ah bodo največja nesoglasja med ZDA in Evropsko unijo onemogočila tudi sklenitev jeklarskega sporazuma znotraj urugvajskega kroga. Čeprav ločeno od pogajanj 115rlržav urugvajskega kroga v okviru Splošnega sporazuma o trgovini in carinah, so skušah delegati vključiti Multilateralni sporazum o jeklu (MSA) v splošni sporazum GATT. »Sporazum MSA ne. bo sklenjen,« je izjavil predstavnik EU. ZDA niso bile sposobne pripraviti svoje jeklarske industrije, da bi se zganila.« Pogajalci Evropske unije in ZDA niso mogli doseči soglasja, ah naj sploh dovolijo subvencije v okviru sporazuma MSA, v katerega je vključenih 36 držav proizvajalk jekla, kakor tudi ne, ah bo v njem predlagani način poravnave sporov v skladu s spornimi ameriškimi protidumpinskimi zakoni, namenjenimi zaščiti domače jeklarske industrije. V začetku tega tedna sta se v Bruslju sir Leon Brittan in Mickey Kantor, ameriški, dogovorila o odpravi carin za jeklo, pri čemer sta oba pogajalca upala, da bosta to določilo uspela vključiti tudi v širša pogajanja v okviru NBA. (Reuter)
Častno
mesto
za
modri
golf
VVOLFSBURG - Pri naj-večjem evropskem proizvajalcu avtomobilov Volkswagen AG so sporocih, da je v četrtek s tekočega traku prišel njegov 65-milijonti avtomobil, in sicer modri golf. Prvi avtomobil so tu izdelali leta 1955, desetmikjontega leta 1965 in petdesetmili-jontega leta 1985, so sporočili pri Volksvvagnu. V domači tovarni v VVolfs-burgu so doslej izdelali že 28,5 milijona avtomobilov. Večino Volksvvagno-vih avtomobilov so proda-h v Nemčiji. V celoh so v Evropi prodali 13,5 milijonov avtomobilov, 10,1 milijona v ZDA in 8 milijonov v Braziliji. Najuspešnejši prodajni model vseh časov še zmeraj ostaja VW hrošč. (Reuter)
Japonska: riž med tradicijo in trgovino
TOKIO - Japonski premier je po napornih tednih skrajno utrudljivih razprav zdaj očitno pripravljen na soočenje z domačo opozicijo. Morihiro Hosokavva namerava namreč danes objaviti, da bo Japonska odprla svoje tržišče riža za uvoz. Ta sprememba bo tako odstranila temeljno oviro za uspešen zaključek urugvajskega kroga pogajanj o svetovni trgovini. Premier Morihiro Hosokavva je pod pritiskom, naj vse svoje sile posveti oživitvi stagnirajočega
gospodarstva, za danes sklical sestanek vlade, na katerem naj bi dorekli sporazum o delnem odpiranju japonskega tržišča riža, kot je v petek sporočil predstavnik vlade. Po tem sestanku naj bi Hosokavva na televiziji dal izjavo o tem, da je njegova vlada končno popustila pred vprašanjem, ki je bilo dolgo časa nedotakljivo - prepovedjo uvoza riža, s katero so zagotavljali samozadostnost pri tej strateško pomembni žitarici.	(Reuter)
Japonski kmetje zahtevajo svoj »rižev vrt« le zase - nič uvoza torej (Telefoto: AP)
TOKIO - Mnogi Japonci se še zmeraj naklonjeno spominjajo, kako je umiral cesar Hirohito, ko se je prebujal iz blodnega spanca in neprestano spraševal svojega komornika, kakšna bo letošnja žetev riža. Neposredno potem, ko so ga leta 1988 operirali za rakom, in preden je bolezen odločilno napredovala, je 87-letni Hirohito nepopustljivo vztrajal pri ritualnem sajenju riža na svoji majhni riževi plantaži v cesarski palači. Zdaj, ko se zdi, da je Japonska zaradi svojih trgovinskih partnerjev prisiljena prelomiti tisočletja staro prepoved in sprejeti na svoje tržišče uvoz tujega riža, se nasprotniki znova zatekajo k starodavnim in posvečenim mitom. »Vlada se sploh ne zaveda, da s tem uničuje tisto tradicijo, ki jo skrbno gojimo že 3000 let,« je izjavila profesorica Kazu-ko Tomiyama z univerze Rissei. Japonsko so nekoč imenovali »dežela obilne riževe žetve« in v tem tradicio-nalisti vidijo globoko, duhovno povezavo med rižem in njihovo animistično vero šinto, katere vrhovni predstavnik je japonski 'cesar. Vsak november v tokijski cesarski palači v miru in zavetju noči proslavijo praznik niinamesai (praznik božanskega obeda), najsvetejši cesarski obred v letu. Obred je razdeljen v dva dela, prvi poteka pred polnočjo, drugi potem. Cesar v snežno beli obleki vstopi v svetišče sončne boginje Amaterasu, vrhovnega japonskega božanstva, kjer opravi svete daritve nove žetve riža ter črnega in belega riževega vina, narejenega iz letošnjega pridelka. Zrna riža so sestavljena iz mešanice zrn z riževih polj, ki so jih blagoslovili šin-toistični duhovniki po vsej deželi, ter tistih zm, ki jih je požel sam cesar na svoji cesarski riževi plantaži. Ko po-
nudi hrano bogovom, cesar vstane in tudi sam použije obrok. Osnovna misel je, da se je znova rodil tako, da je novo žetev delil z boginjo. Predsednik vlade skupaj s člani vlade sedi in tiho opazuje, ko cesar vstopi v svetišče iz sosednjega prostora. Se prej, v mesecu oktobru, je praznik kannamesai, ki poteka v Velikem svetišču v srednji Japonski. Tu cesar opravi daritev amaterasu, v kateri je tudi nekaj rastlin riža nove žetve. Ta žetveni obred je veliko preprostejši kot prej omenjeni obred transcendentalnega prehoda, ki poteka v cesarski palači. Najpomembnejši cesarski rižev obred pa je dajiosai, ki ga opravijo le takrat, kadar cesar umre, v času, preden nastopi njegov naslednik, obred, ki bi ga v prevodu lahko poimenovali »prestol krizanteme«. V bistvu gre za razširjeno različico obreda niinamesai, čeprav je pomen stika z bogovi s použi-vanjem riža še globlji. Nekateri zgodovinarji verjamejo, da je bil Hirohito zadnji japonski cesar, ki so ga imeli za boga, nemara tudi zadnji, Id je praznoval te mistične obrede. Pravijo, da je njegov sin Akihito namreč tipično »postindustrijski monarh«. Moderna-zgodovina pripisuje japonskim žetvam riža 3000- letno zgodovino, ki se je začela v obdobju Jomon na južnem Kyushuju. »V obdobju Jomon, za katero sta značilna lov in prvotna akumulacija, je bila običajna hrana sestavljena iz mesa, rib in gorskih rastlin,« piše avtor Nobuo Herada v svoji knjigi Riž in meso v japonski zgodovini. »Sele pozneje, ko je začela nastajati okrog cesarja pravna država, se je začel riž skupaj z drugimi kmetijskimi pridelki spreminjati v simbole nacionalne identitete.
Abi Sekimitsu / Reuter
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Sobota, 11. decembra 1993
						mm
—		10. december 1993						
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
JHenjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Avtohiša Ljubljana* AZur Grosuplje	76,35	76,75	10,80	10,89	7,67	7,70
	76,40	76,50	10,75	10,85	7,60	7,75
	76,55	76,70	10,80	10,90	7,67	7,81
Banka Vipa Nova Gorica	76,30	76,64	10,81	10,85	7,72	7,77
BTC Ljubljana BTC Sežana	75,90	76,65	10,60	10,85	7,50	7,75
	76,00	76,72	10,75	10,90	7,68	7,80
Come 2 us*	76,45	76,60	10,81	10,87	7,65	7,80
Creditanstalt - Nova banka U	76,25	76,70	10,80	10,90	7,60	7,80
Dom caffe Domžale*	76,60	76,90	10,86	10,95	7,70	7,85
Emona Globtour*	76,30	76,68	10,77	10,86	7,65	7,72
Eros Ljubljana*	76,50	76,70	10,78	10,87	7,65	7,75
Eros Kranj*	76,50	76,70	10,78	10,87	7,65	7,75
Eurotours Ljubljana	76,25	76,80	10,75	10,90	7,65	7,80
Eiradas Idrija	76,40	76,90	10,75	10,95	7,70	7,80
Hida	76,60	76,65	10,84	10,87	7,72	7,79
Hipotekarna banka Brežice* Hram Rožice Mengeš*	76,25	76,75	10,77	10,90	7,68	7,80
	76,50	76,70	10,85	10,94	7,50	7,78
Mrika Slovenj Gradec	76,40	76,80	10,78	10,84	7,71	7,76
Ulrika Postojna	76,25	76,60	10,75	10,80	7,70	7,80
Hirika Sežana	76,55	76,63	10,82	10,87	7,72	7,80
Hirika Jesenice	76,40	76,64	10,81	10,87	7,68	7,74
Idila Sečovlje*	76,10	76,50	10,70	10,87	7,60	7,75
Komercialna banka Triglav	76,25	77,25	10,80	10,93	7,62	7,84
Kompas Hertz Celje*	76,30	76,65	10,80	10,87	7,65	7,78
Kompas Hertz Velenje*	76,30	76,70	10,80	10,87	7,65	7,78
Kompas Hertz Idrija*	76,30	76,70	10,80	10,87	7,65	7,78
Kompas Hertz Tolmin*	76,30	76,70	10,80	10,87	7,65	7,78
Kompas Hertz Bled*	76,30	76,70	10,80	10,87	7,65	7,78
Kompas Hertz Nova Gorica*	76,30	76,70	10,80	10,87	7,65	7,78
Kompas Hertz Maribor*	76,30	76,70	10,80	10,87	7,65	7,78
Kompas Holidays	76,45	76,62	10,75	10,83	7,60	7,85
Kreditna banka MB d.d.*	75,77	76,70	10,77	10,90	7,72	7,86
Klub Slovenijales	76,55	76,70	10,83	10,90	7,70	7,80
LB d.d. Ljubljana	76,54	76,89	10,82	10,93	7,67	7,83
LB splošna banka Celje	75,85	76,75	10,79	10,91	7,70	7,81
LB splošna banka Koper	75,15	76,65	10,61	10,82	7,59	7,81
LB komercialna banka NG	75,50	76,95	10,59	11,10	7,45	7,78
LB banka Zasavje, Trbovlje	75,70	76,75	10,76	10,91	7,71	7,82
Libertas Koper*	76,25	76,70	10,71	10,82	7,69	7,81
Ma Vir	76,50	76,80	10,80	10,93	7,70	7,85
Madai Nova Gorica, Šempeter	‘ 76,30	76,60	10,80	10,90	7,70	7,79
Medla*	76,60	76,70	10,84	10,90	7,70	7,75
Niprom 1, II Ljubljana	76,45	76,60	10,84	10,90	7,65	7,75
Otok Bled	76,25	76,56	10,79	10,84	7,68	7,81
Petrol*	76,63	76,68	10,81	10,84	7,69	7,79
Pigal Solkan*	76,20	76,60	10,75	J 0,85	7,66	7,78
Pigal Obutek*	76,20	76,60	10,75	10,85	7,66	7,78
Pigal Vrhnika*	76,30	76,50	10,70	10,85	7,65	7,80
Pigal Ilirska Bistrica*	76,00	76,45	10,65	10,85	7,64	7,76
Pigal Kobarid*	76,00	76,50	10,66	10,85	7,65	7,77
Pigal Avtopivon*	76,20	76,60	10,75	10,85	7,66	7,78
Pigal Koper*	76,00	76,35	10,70	10,85	7,66	7,74
Poštna banka Slovenije*	75,32	76,64	10,50	10,81	6,47	7,70
Primario Ljubljana*	76,60	76,70	10,80	10,84	7,71	7,80
Probanka Maribor	76,00	76,80	10,79	10,90	7,70	7,83
Publikum Ljubljana	76,57	76,59	10,83	10,85	7,70	7,79
Publikum Celje	76,30	76,58	10,80	10,85	7,65	7,72
Publikum Krško	76,30	76,60	10,55	10.88	7,56	7,77
Publikum Maribor	76,00	76,39	10,80	10,84	7,65	7,76
Publikum Metlika	76,10	76,70	10,70	10,90	7,60	7,80
Publikum Mozirje	76,17	76,68	10,70	10,90	7,66	7,82
Publikum Novo mesto	76,10	76,70	10,70	10,90	7,60	7,80
Publikum Tolmin	76,00	76,55	10,76	10,85	7,66	7,76
Publikum Sevnica	76,10	76,65	10,77	10,88	7,66	7,80
Publikum Šentilj	75,29	76,55	10,65	10,91	7,65	7,76
Publikum Šentjur pri Celju	76,15	76,60	10,78	10,85	7,65	7,73
Publikum Trebnje	76,15	76,72	10,76	10,88	7,66	7,81
Publikum Žalec	76,15	76,55	10,75	10,83	7,66	7.72
SKB d.d. **	• 75,88	75,98	10,79	10,80	7,70	7.71
Slovenska investicijska banka*	76,10	76,70	10,75	10,90	7,35	7,70
Slovenijaturist žel. pos. Ljubljane	* 76,45	76,75	10,72	10,87	7,55	7,80
Slovenijaturist Maribor*	76,15	76,39	10,80	10,83	7,30	7,65
Slovenska pos. In hra. Kranj	76,38	76,55	10,82	10,86	7,70	7,77
Sonce Ljubljana	76,60	76,65	10,82	10,90	7,65	7,80
SZKB d.d. Ljubljana	76,40	76,67	10,72	10,86	7,58	7,80
Tartarus Postojna	75,93	76,61	10,70	10,84	7,67	7.79
Tentours Domžale	76,50	76,80	10,75	10,90	7,57	7,75
Tori Ljubljana	76,40	76,80	10,79	i 10,92 i	7,60	7,77
UBK Ljubljana	75,80	76,60 1	10,73	10,88	7,60	7,78
Ječaj velja danes:' Zaračunavajo	provizijo: *					■■11

BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 241 z dne 10. decembra 1993 — Tečaji veljajo od 11.12.1993 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	85,5965	85,8541	86,1117
Avstrija	040	šiling	100	1070,1450	1073,3651	1076,5852
Belgija	056	frank	100	359,9510	361,0341	362,1172
Kanada	124	dolar	1	96,1776	96,4670	96,7564
Danska	208	krona	100	1925,0570	1930,8495	1936,6420
Finska	246	marka	100	2241,1336	2247,8772	2254,6208
Francija	250	frank	100	2197,1086	2203,7198	2210,3310
Nemčija	280	marka	100	7525,6332	7548,2780	7570,9228
Grčija	300	drahma	100	—	52,8078	52,9662
Irska	372	funt	1	—	182,3664	182,9135
Italija	380	lira	100	7,6423	7,6653	7,6883
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	2,0000	—
Japonska	392	jen	100	117,1364	117,4889	117,8414
Nizozemska	528	gulden	100	6720,3905	6740,6123	6760,8341
Non/eška	578	krona	100	1733,5296	1738,7458	1743,9620
Portugalska	620	escudo	100	73,7512	73,9731	74,1950
Švedska	752	krona	100	1543,5073	1548,1518	1552,7963
Švica	756	frank	100	8772,6306	8799,0277	8825,4248
Velika Britanija	826	funt šterling	1	191,3768	191,9527	192,5286
ZDA	840	dolar	1	127,7853	128,1698	128,5543
Evropska Skupnost	955	ECU	1	145,2071	145,6440	146,0809
Španija	995	peseta	100	91,9633	92,2400	92,5167
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 11. DECEMBRA 1993
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________'
(A)
tolarski
del
(B)
devizni skupaj del
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIV I 5. OKTOBRA 1993:
1,300,000
729,567
750,311
1,479,877
112,2411%	115,4324%	113,8367%
130,000
72,957
75,031
147,988
TEČAJ TOLARJA V TUJINI ■ MEDPODJETNIŠKI TRG
7. DECEMBER 1993
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	9,00	9,80
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	9,00	10,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	9,00	9,80
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,20	9,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	9,30	10,00
Italija	Kmečka banka Gorica	12,50	13,00
Italija	Tržaška kreditna banka	12,40	13,00
		
10. DECEMBER 1993	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1645,00	1690,00
nemška marka	974,00	994,00
francoski frank	283,00	291,00
holandski gulden	867,00	892,00
belgijski frank	46,00	47,60
funt šterling	2459,00	2533,00
irski šterling	2328,00	2399,00
danska krona	247,00	254,00
grška drahma	6,30	7,10
kanadski dolar	1240,00	1277,00
japonski jen	15,10	15,50
švicarski frank	1124,00	1158,00
avstrijski šiling	137,30	141,00
non/eška krona	222,50	229,00
švedska krona	198,50	204,00
portugalski escudo	9,25	9,80
španska pezeta	11,65	12,30
avstralski dolar	1103,00	1136,00
madžarski florint	12,00 .	16,00
slovenski tolar	12,40	13,00
hrvaški dinar	0,13	0,20
		
10. DECEMBER 1993	v Ul	RA H
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1650,00	1700,00
nemška marka	970,00	990,00
francoski frank	280,00	290,00
holandski gulden	860,00	889,00
belgijski frank	46,00	47,80
funt šterling	2470,00	2530,00
irski šterling	2345,00	2400,00
danska krona	247,00	255,00
grška drahma	6,70	7,20
kanadski dolar	1245,00	1275,00
švicarski frank	1128,00	1150,00
avstrijski šiling	137,00	141,00
slovenski tolar	12,50	13,00
			
9. DECEMBER 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	_	1.708	_
francoski frank	-	29.210	-
nizozemski gulden	-	89.350	-
belgijski frank	-	4.790	-
španska peseta	-	1.226	-
danska krona	-	25.570	-
kanadski dolar	-	1.292	-
japonski jen	-	1.568	-
švicarski frank	-	116.290	-
avstrijski šiling	-	14.219	-
italijanska lira	-	1.018	-
švedska krona	-	20.555	-
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 11. decembra 1993 od 00.00 ure dalje				
			2A DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so o trenutne teCaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar (vimi. Pri kon u deviz oz.	100 100 100 100 1 1 kretnih »seben	1093,3758 2244,8036 7689,0000 7,8082 195,5313 130,5592 joslih je možno ods doaovor.	1095,5088 2249,1828 7704,0000 7,8234 195,9127 130,8139 opanje giede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	76,70 76,80 panje.	76,90 76,95
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 11. decembra 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt-Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dc nutno veljavni tečajnici Banke Slovenije Slovenije povečano oziroma zmanjšano odkup prilivov in prodajo deviz do ECU = se tečaj določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezu objavljenem tečaju in v skladu s tekstom, k	DEM DEM DEM DEM ločeni na pc pri drugih v za 0,25-odst 30.000 na dc emo kupovc dopolnjuje p	76,65 76,82 76,68 76,75 • >dlagi srednjih t alutah pa je ra otne točke. Te n. Pri večjih pril 3ti in prodajati ogoje nakupa	76,80 77,02 76,88 76,95 Bčajev po tre-zmerje Banke iaji veljajo za vih in nakupih ujo valuto po li prodaje.
			
10. DECEMBER1993	v LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1673,660	—
ECU	—	1901,780	—
nemška marka	—	986,250	—
francoski frank	—	287,790	—
funt šterling	—	2504,130	—
holandski gulden	—	880,640	—
belgijski frank	—	47,122	—
španska pezeta	—	12,040	—
danska krona	—	252,130	—
irski funt	—	2381,120	—
grška drahma	—	6,899	—
portugalski escudo	—	9,652	—
kanadski dolar	—	1259,340	
japonski jen	—	15,352	—
švicarski frank	—	1149,490	—
avstrijski šiling	—	140,240	—
norveška krona	—	227,150	—
švedska krona	—	201,830	—
finska marka	— -	293,160	—
avstralski dolar		1121,350	—
		
10. DECEMBER 1993	v ŠILI	NGIH
valuta	nakupni	srednji
ameriški dolar	11,7500	12,2500
kanadski dolar	8,8000	9,2000
funt šterling	17,5000	18,3000
švicarski frank	802,5000	832,5000
belgijski frank	32,8500	34,1500
francoski frank	200,1000	209,0000
holandski gulden	615,0000	639,0000
nemška marka	689,7500	715,7500
italijanska lira	0,6920	0,7320
danska krona	175,0000	182,0000
non/eška krona	158,0000	165,0000
švedska krona	140,0000	147,0000
finska marka	203,5000	213,5000
portugalski escudo	6,7000	7,1000
španska peseta	8,4000	8,9000
japonski jen	10,700	11,1000
slovenski tolar	9,00	9,50
hn/aški dinar	0,00	0,060
| Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
POTOPIS
IZLET ZA KONEC TEDNA
S poti po divjem Kurdistonu (4)
Enoličnost pokrajine razbijajo vojaške zapore
Kozjansko - pokrajina z mnogimi obrazi <?>
Bogata naravna in kulturna dediščina Kozjanskega parke
Igdir
Naslednji dan prespimo v nekem kampu v bližini Erzuruma, kjer se prvič srečamo s Kurdi. 2e na pogled so drugačni od Turkov, saj so temnejše polti in bolj čokate postave. Prijazni pa niso nič manj kot Turki in takoj nas povabijo na čaj. Previdno vprašamo, kaj si mislijo o kurdski delavski stranki, ki naj bi ugrabljala turiste. Tu naletimo na popolnoma drugačen odgovor, kot smo jih bili vajeni doslej. »PKK jok problem,« nam po turško zatrjujejo. Kot izvemo sedaj, naj tu ne bi bilo nikaršne nevarnosti za-turiste, presenetljivo odkrito pa nam tudi povedo, da se Kurdi borijo za svobodo ter da zato napadajo turske vojaške in policijske postojanke. Prvi vtis je bil kar dober, zato se nekoliko pomirjeni odpravimo naprej.
Vozimo se proti vzhodu, po pusti vulkanski pokrajini, cesta pa je brez ovinkov speljana po valovitem terenu in spominja na ceste z ameriškega zahoda. Pokrajini nadenemo ime Arizona. V kraju Horasan zavijemo z glavne ceste Ankara-Te-heran proti kraju Kagi-zman, kjer so bili mesec dni pred tem hudi spopadi med Delavsko stranko Kurdistana - PKK in tursko armado. Vožnja po tej cesti je kar grozljiva, saj nam nasproti pripelje komaj kakšen avto, ob cesti pa ne srečamo nikogar. Zaradi puste in ne-poraščene pokrajine okrog nas, se nas Se bolj loteva občutek, da se vozimo po nenaseljenem območju, v katerega se ne
Kurdska deklica (Foto: B. Z.)
bo podal noben pameten človek
Za to da vožnja le ne bi bila preveč monotona in utrudljiva, pa poskrbita vojska in policija s številnimi blokadami in kontrolnimi točkami. Vojaki so vsi oboroženi, vidimo kar preveč tankov, oklepnih transporterjev, celo topove imajo postavljene ob cesti.
Sicer prijazni vojaki in policisti nam vsakih nekaj kilomebov pregledajo potne liste, včasih kdo pokuka tudi v kombi, vsi pa nas sprašujejo, kam gremo. Kar ne morejo ve-
rjeti, da smo namenjeni proti Araratu in Armeniji, saj gredo vendar vsi turisti na morje, na sredozemsko obalo. Le kaj delate v tej pusti pokrajini, nam pravijo, kaj ni le-pSe na peščenih plažah. Ze, že, si mislim, vendar bi rad spoznal te ljudi, njihovo kulturo, običaje, njihov jezik, množičnega turizma in prenapolnjenih plaž pa imam dovolj. Vsi po vrsti pa nam spet odsvetujejo, da bi šli še globlje v te kraje, nevarno je, zelo nevarno, pravijo.	(se nadaljuje)
Blaž Zabukovec
Od Podčetrtka do Bistrice ob Sotli mineva pod snegom speča kozjanska pokrajina, ki si jo lahko ogledamo tudi z višin. Tristo višinskih metrov nad Bistrico je vzpetina Svete Gore, znana po kompleksu več cerkva, stari romarski božji poti, gostišču in seveda razgledu. Zimski navdušenci bi si lahko omislili sneženo pot naravnost do gradu Podsreda, vendar se kot sprejemljivejša ponuja običajna cestna povezava iz Bistrice. Kmalu za naseljem pri vasi Žagaj na levi zagledamo ozek vbod v sotesko Bistrice, ki se ji mora cesta izogniti. Nekoč so ljudje na poti v Podsredo hodili po krajši pešpoti skozi tri kilometre dolgo sotesko, vendar je slabo ohranjena steza na nekaterih delih prepadno strma in pozimi neprehodna. Na južni strani se dvigujejo do štiristo metrov visoke gozdnate strmine. Po kolovozu, ki je ostanek nekdanje namere, da bi skozi sotesko speljali cesto, si vseeno lahko ogledamo začetni del te izjemne naravne znamenitosti Kozjanskega.
Podsreda tudi ni več daleč. Smo že na območju Spominskega parka Trebče, ki je povezan z ne več tako popularno polpreteklo zgodovino. Mogoče se tudi zato sedaj prebija v ospredje širše zasnovani Kozjanski park, ki bi lahko s svojo bogato naravo in kulturno dediščino razširil zanimanje za to obrobno -tudi v našem zavedanju -vendar lepo pokrajino.
Nad Podsredo je znameniti grad, ki je v minu-
lem desetletju doživel obsežno prenovo. V njem so zbirka steklarskih izdelkov, ki prikazuje tradicijo steklarstva od 17. stoletja dalje, razstava grafičnih listov gradov in srednjeveških oblačil. Obnova gradu je dokumentirana tudi s fotografijami, na katerih je grad prikazan tudi v stanju razpadanja, ki je bilo podobno kot danes na gradu Podčetrtek (ni še vse izgubljeno). V nasprotju s slednjim se tukaj počutimo prav prijetno, za avtentično vzdušje pa lahko poskrbi (za skupine nad deset ljudi po predhodni najavi) še odprto ognjišče grajske kuhinje in na njem pripravljene dobrote.
Na poti iz Podčetrtka v Podsredo bo pri iskanju vseh omenjenih znamenitosti pomagala turistična karta Rogaška Slatina v merilu 1:50.000 ali strani 115, 135 in 136 Atlasa Slovenije.	(Konec)
Dario Cortese
Soteska reke Bistrice (Fotografiji: Dario Cortese)
* *
mmmm
3
f Y W w \J
iniinumini
\ /11^ ^ /l\ 71
Grad Podsreda dobiva z obnovo nekdanjo postavnost
AVANTURA STOLETJA
Rally od Londona do Mehike le čez dve leti
15.000 km po dveh celinah v tridesetih dneh
Po 25 letih se je po vsem svetu spet povečalo zanimanje za maratonske avtomobilske rallyje: Lon-don-Sydney iz leta 1968 in London-Mexico iz leta 1970. Letos je bil že organiziran rally London-Sydney Marathon, leta 1995 pa bo - ob 25. obletnici - spet potekal rally London-Mexico.
London-Mexico Marathon je bil sprva zamišljen kot tekmovanje gentlema-nov; to naj bi bila nekakšna naporna, vendar rekreativna vožnja, kljub temu pa se je izkazalo, da je bil pravi vrhunski rally. Od drugih rallyjev se je razlikoval le v tem, da so na njem lahko sodelovali avtomobili s konca 60. let, torej avtomobili, narejeni pred letom 1968.
Tudi rally London-
Mexico bo organizban podobno. Sodelovali bodo lahko avtomobih, ki so biti narejeni do 31.12. 1970. Udeleženci rallyja bodo na dan prevoziti od 1000 dO 1500 kilometrov, vsak dan bodo morati opraviti tudi eno do tri hitrostne preizkušnje.
Mož, ki stoji za omenjenima projektoma, se imenuje Nick Brittan. V 60. letih je bil tudi sam aktivni voznik, in pred kratkim se je vrnil z enomesečnega obhoda po območjih, kjer bo organiziran rally in sicer po Južni in Srednji Ameriki. Pravi, da je zadovoljen s svojim obiskom.
Sodelovalo bo le 100 vozil
Število vozil, ki bodo sodelovala na rallyju je omejeno - dogovoriti so se
za število 100, vendar pa je bilo še pred uradno potrditvijo rallyja že prijavljenih 49 voznikov in nekateri so že plačali startnino. Organizatorji so potrditi 40 prijav, 60 mest je torej še prostih. Rally bo tako ob koncu stoletja največja avantura štirikolesnikov.
Za rally se zanimajo avtomobilisti iz različnih držav, kar potrjuje, da je zanimanje res veliko. Prijave so že prišle iz Avstralije, Južne Afrike, Nove Gvineje, Nemčije, Italije, Kana-. de in seveda Anglije.
Na vrhu seznama sta zmagovalca letošnjega rallyja London-Sydney, Francis Tuthill in Antho-ny Showell, ki sta zmagala s porschejem 911.
(Se nadaljuje) Žetim i r Soldo
Danes goduje
Dama/. 1
Damaz I. sodi med zgodnjekrščanske papeže. V osemnajstih letih papeževanja se je uspešno lotil pravnih vprašanj papeževe oblasti, na papeža je prenesel ime Pontifex Maximus in iz rimskega senata dal odstraniti kip Viktorije, s čimer je hotel simbolično prikazati propad poganskega Rima. Posredoval je v verskih razprtijah in omogočil svoji cerkvi trdnost, ki jo je le-ta še kako potrebovala v prihajajočih stoletjih preseljevanja narodov in propada rimskega cesarstva.
Damaz je bil španskega rodu. Kot mlad raziskovalec je delal v papeškem arhivu in se navduševal nad usodo mučencev. Uredil je po Rimu raztresena grobišča mučencev, postavljal na moriščih cerkve in spominske plošče. Umrl je 10. decembra leta 384. Njegov grob je v kapeli palače della Cancelleria v Rimu.
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Sobota, 11. decembra 1993
SADEŽ DURIAN
Smrdljiva
poslastica
Okus je nemogoče opisati
V prvih poletnih mesecih tržnice v jugovzhodni Aziji preplavijo veliki bodičasti sadeži, o katerih so §e pravi ljubitelji pripravljeni pogovarjati ure dolgo. Durian, kot se imenuje, je menda tudi priljubljena hrana orangutanov, domačini pa so prepričam, da ga jedo celo tigri- Menda je tudi mdCan afrodiziak in pravijo, da Se Dajaki z Bornea celo pobijajo zaradi lastništva nad dragocenimi drevesi, jn kot da to še ne bi bilo dovolj, pušča tudi neod-stranljive madeže na obleki. Torej ni nic Čudnega, da ga domačini imenujejo »kraljevi sadež«!
Durian je že na prvi pogled kaj nenavaden. Velik je kot srednje velika lubenica, rumene barve, debe-
la lupina pa je bodičasta, tako da ga je treba kar previdno prijeti. Zanj je značilen zelo moCnen in nenavaden vonj, po katerem pravi sladokusci ugotavljajo njegovo zrelost. Prav zaradi močnega vonja v marsikaterem hotelu na Tajskem, v Maleziji in v Singapurju visi napis, ki gostom prepoveduje prinašanje »dišečih« sadežev v hotel.
Ko z nožem ali sekiro odpreš trdo, kakšna dva centimetra debelo lupino, se v ločenih prekatih pokaže sočno meso, ki obdaja debele peške. Mehko in kremasto meso spominja na vanilijev puding, vendar samo na prvi pogled! Okus je praktično nemogoče opisati, saj ti kar zmanjka besed ob neverjetno harmonični kombi-
naciji grenko-sladko smrdljivih okusov, ki ti napolnijo usta in želodec za lep Cas. Znanstvenik Wallace, ki je sredi 19. stoletja obiskal Borneo, ga je opisal kot mlečen vanilijev puding z veliko
mandeljni, ki bi mu dodali philadelphijski sir in ga prelili s Čebulno omako ... Ko prvič zagrizeš v nežno meso, se ti zagotovo zagnusi za vekomaj ali pa te okus-tako prevzame, da ti ga ni nikoli dovolj! Tujci
se nad provokativnim sadežem bolj ali manj zmrdujejo, meni pa se je zelo priljubil in še danes se mi pocedijo sline, kadar pomislim na njegov enkratni, popolni okus.
Igor Fabjan
NAGRADNA AKCIJA
V našem Časniku lahko ob sredah in petkih spremljate nagradno akcijo BMW in v njej tudi sodelujete.
Z akcijo se pridružujemo kvizu »Labirint znanja«, ki je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo vsakdan na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov-RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja...
M 1U
Ime in priimek:.
Telefonska številka: Naslov:____________
Glasbena želja:.
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
f -------------
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3. - 20.4.: Pokali boste od zdravja, vendar kljub temu pazite, da se ne boste preveč izpostavljali mrazu. Partnerja boste za nekaj časa postavili »na hladno«.
BIK 21.4,- 20. 5.: Bližnji vas bo razumel in vas skusal razveseliti s Številnimi toplimi gestami ih majhnimi pozornostmi, vi pa boste posumili, da vas zgolj podkupuje.
DVOJČKA 21. 5. ■ 21. 6.: Kovali boste načrt o prevari, s katero bi povečali svoj kupdek. A sodelavec bo skromen in velikodušen samo navidez, v resnici pa je Se večji volk od vas.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Dnevov omahovanja in notranjih kofliktov bo naposled konec. Počutiti se boste temeljito preCašCeni in obnovljeni. Pa Se polepšali se boste.
t£V 23. 7. - 23. 8.:Princ vam Se zdaleč ni zameril, saj vas je vendar zgolj preizkušal: želel se je prepričati o višini vašega samospoštovanja. Izjemno ste mu všeč.
DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Partnerja nikar ne vpletajte v svoje notranje dogajanje, saj vas ne bi mogel razumeti; z veseljem pa vas bo sprejel pozneje, sveže, nove in prerojene.
TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Ce se boste dovolj vživeli v sotrpina in se vprašali, kaj bi na njegovem mestu storili vi, ga boste osrečili z uporabnim nasvetom. Vrnjeno vam bo.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Partner bo ostajal sumljivo hladen. bojte se, ne skače Cez plot. Le zbal se bo vaše odločnosti. Pokažite mu eno svojih iskric pa se bo vnel.
STRELEC 23.11. - 21.12.: Sredi poti vas bo nekdo spomnil, da vas pravzaprav nič ne privlači, marveč da od nečesa bežite. Ustavite se, počakajte preganjalca in ga sesujte v prah.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Razgovorili se boste o svoji vse manj očarljivi novosti in uživali spričo čudenja okolice. A ko bo čar zbledel do konca, ne boste verjeti niti sebi več.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: Predlagajte inovacijo. Brez skrbi, radi vas bodo poslušali, čeprav boste imeli občutek, da brcate mimo. A prav mimo je včasih najbolj prav.
RIBI 20. 2. • 20. 3.: Uživati boste v svoji pozi globokega misleca in se čutili večvredni. A ko boste naposled odprli usta, ne boste imeli ničesar povedati. Kakšna Skoda!
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. začetnici slovenske popevkarice Vodopivec, 3. mehanska združba različnih snovi, 7. prvi rimski založnik, 9. angleški naziv za vzhod, 10. .avstrijski slikar in grafik ter pisatelj (Oskar), 12. mesto in reka na Slovaškem, 13. antično mestece pri Zadru, 14. prostorninska mera za vino, 15. Človek, zakrit z masko in oblečen v posebna oblačila, 16. ime slovenske flavtistke Grafenauer, 18. reka, ki teCe skozi London, 21. Črta, 24. izkupiček, 26. ime literata Hanssona, 27. moCan dež, 28. pokrajina ob spodnjem toku reke Ganges, 30. vodilna pakistanska političarka (Benazir), 31. angleška površinska mera, acre of land, 32. nekdanja tuja glasbena skupina, 33. kemijski znak za aktinij.
Navpično:
1. privrženci Zenonove filozofske šole v Atenah, 2. ime slovenskega pravnika Korošca, 3. nekdanji hrvaški nogometaš, 4. slovenski rokometaš (Peter), 5. prebivalec Arktike, 6. krajša oblika ženskega imena Stanislava, 7. mozoljavost, 8. manjša bojna jadrnica z do štiridesetimi topovi, IT. avtomobilska oznaka Salerna, 15. najnovejša knjiga slovenskega popotnika Toma Križnarja, 17. kemijski znak za neon, 19. zel, 20. pripadnik indoiranske jezikovne veje Indoevropejcev, 21. ljubljanski baročni kipar (France-sco), 22. neprehodno črevo, 23. italijanski slikar (Raffaello), 25. Ober, 27. kemijski znak za natrij, 29. nekdanja portugalska kolonija v Indiji.
	1	2			3	4	5	6
7			8		9			
10				11				
12					•	13		
14				•	15			
	16			17				
			18			19	20	
21	22	23		•	24			25
26			•	27				
28			29					
30					31			
32						33		
•oy ‘msv ‘i05[e ‘opig ‘ehjeSuag ‘Aipu ‘«10 ‘EJaq ‘bsu ‘ezmaj, ‘Buaq ‘emos ‘ao^b ‘ujn ‘eipN ‘Bqqosoqo)j ‘}SBa ‘qpv ‘sauiz ‘y\S :ouABJopoy\
A3JIS3H
ŠAH
a b c d e f g h
1) Lombardi - Polugajevski / Reikjavik 1978
Črni kmetje v srediSCu ovirajo razvoj belih figur in beli, ki je na potezi, se je odločil za poseg v črni tabor. Po pravilno izbrani varianti se bo na Šahovnici pokazala prednost belega, ki bo tudi odločila izid partije.
Rešitev naloge
Beli je z žrtvijo skakača l.Se4:i razbil Črni kmečki klin in po l...fe4 2.Le4: zagospodaril na veliki beli diagonali. Pri tem sta mu v veliko pomoC tudi trdnjavi na odprti a in e liniji. 2...Se7 3.Ta8! Tcc7 4.Lg6! in beli lovec je zagospodaril na Šahovnici. Črni se je vdal! Na 4...Lg6: S.TeeB: s prednostjo belega.
abcdef g h
2) Hort - R. Bern / Vama 1962
Po ostri varianti kraljevo-indijske obrambe je beli zagospodaril po odprti h liniji, vendar je obramba Črnega videti uspešna. Velemojster Hort, ki je na potezi, pa misli drugače. Z učinkovito kombinacijo razbije obrambo Črnega in zmaga. Poizkusite in uspeli boste!
Rešitev naloge
Prednost belega na odprti h liniji je tolikšna, da si je Hort lahko dovolil Se žrtev figure in iz igre izločil Črnega skakača s polja f6, ki je uspeSno branil črnega kralja. Oglejmo si finale partije: l.ScB:! odigrano s ciljem, da se osvobodi točka d5 za belega skakača. l...Sd3:+ (po l...Sc6:2.Sd5!) 2.Kd2! in Črni se je vdal! Po 2...De8 3.Sd5! z matom na polju h7.	Silvo Kovač
Pisalo se je leto 1901
Prvi brezžični
prenos
Cez Atlantik
Prvo desetletje dvajsetega stoletja je prineslo osupljiv napredek v znanosti. Nova odkritja so odprla dotlej neslute-ne možnosti, nove teorije pa so spodvijale stare predstave o svetu.
Italijanski fizik Guglielmo Marconi je 12. decembra 1901 (bil je Četrtek) v kraju St. John’s na New-foundlandu sprejel * prve Cezatlantske brezžične signale. Z njegove postaje v Poldhuju so nepretrgano oddajali znak Morsejeve abecede za črko S (tri pike), sprejeli pa so ga na Signal Hillu nad pristaniščem v- St. Joh-n’su ob 12.30, 13,10 in 14.20. Prejšnje poskuse je preprečilo slabo vreme, ker so dvignili anteno z balonom. Pri uspešnih poskusih so uporabili zmaje.
Fizik Marconi, ki je pomembno zaznamoval prvo desetletje novega stoletja, se je rodil leta 1874 in umrl v 63. letu starosti.
PREBLISK
Vsak napreduje v tistem, čemur posveča največ pozornosti. Francis Bacon
Sobota, 11. decembra 1993
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA/HITRI PREHODI FRONT
ALPE JADRAN / MANJŠE PADAVINE
Vremenska slika:
Nad severno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. j ^
>^1
Hladna fronta bo danes prešla naše kraje. Z jugozahodni- topla hladna okiunja
.	.	U ‘fl 1	1 i •	&	fronta	fronta
mi vetrovi v višinah priteka k nam vlažen m razmeroma topel zrak.
*	središče središče
ciklona anticikloni
nad 80%
444	***
nad 60
Slovenija: Pretežno oblačno bo Sosednje pokrajine: Območje z manjšimi padavinami. Meja Alp bo zajelo poslabšanje vre-sneženja bo na višini okoli	mena s padavinami in ohladi-
1200 metrov. Temperature bo-	tvijo, ki se bo do večera razširi-
do od 0 do 5 °C.	lo nad vse sosednje pokrajine.
VETER I NEVIHTE
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 7.35 in zašlo ob 16.17. Dan bo dolg 8 ur in 42 minut. Luna je vzšla ob 05.12 in bo zašla ob 14.43.
RAZMERE NA CESTAH
Ceste po Sloveniji so večinoma normalno prevozne. Promet poteka tekoče in brez zastojev.
SNEŽNE RAZMERE
FURLANIJA-JK
Piancavallo	0/5	cm
Fomi di Sopra	5/10	cm
Zoncolan	0/15	cm
Trbiž	20/50	cm
Nevejsko sedlo	20/60	cm
Sauris	-/-	cm
VENETO
Sappada	0/10	cm
SNEŽNE RAZMERE
SLOVENIJA
Soriška planina	20 cm
20 cm do 35 cm od 20 do 30 cm 15 do 20 cm do 40 cm do 15 cm 35 cm snega ni do 20 cm
Stari vrh Liboje Golte Pokljuka KandrSe Logarska dolina Polževo Kalic Krvavec Rogla	od 50 do 60 cm
M. Pohorje od 35 do 45 cm
Danes: ob 1.15 najnižje -16 cm, ob 7.21 najvisje 52 cm, ob 14.22 najnižje -62 cm, ob 20.55 najvisje 29 cm.
Jutri: ob 2.04 najnižje -16 cm, ob 7.59 najvisje 53 cm, ob 14.58 najnižje -67 cm, ob 21.36 najvisje 34 cm.
V Sloveniji:
Obeti:
V nedeljo prehodno izbolj- V ponedeljek od zahoda Sanje z delnimi razjasnitva- novo poslabšanje s padavi-mi.	nami.
TEMPERATURE	
ALPE JADRAN	
včeraj ob 8. in ob 14. uri	
LJUBLJANA		4/6
TRST		9/H
CELOVEC		-21-2
BRNIK		1/4
MARIBOR		0/4
CELJE		-2/5
NOVO MESTO		-2/2
NOVA GORICA.,	6/9
MUR. SOBOTA-...	-6/0
PORTOROŽ		9/H
POSTOJNA		7/7
ILIRSKA BISTRICA.	8/H
KOČEVJE		0/4
CRNOMEU	-	0/3
SLOV. GRADEC..	2/2
BOVEC		-/■
RATEČE		-6/0
VOGEL	-	3/3
KREDARICA		-1/-1
VIDEM		'6/8
GRADEC		-7/3
MONOŠTER		0/7
ZAGREB		-2/5
REKA		9/12
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI.....	-1/1
STOCKHOLM....	-5/-2
MOSKVA.......	-3/-1
BERLIN........... 4/9
VARŠAVA......	4/8
LONDON.......	5/10
AMSTERDAM....	4/10
BRUSELJ......	6/10
PARIZ........... 7/10
DUNAJ........	9/14
ZuRICH.......	6/H
ŽENEVA.......	7/13
RIM............ 10/17
MILAN............ 3/8
BEOGRAD......	3/14
BARCELONA....	7/15
ISTAMBUL.....	10/11
MADRID.......	0/5
LIZBONA......	11/15
ATENE........... 11/19
TUNIS........... 7/21
MALTA.......... 14/19
KAIRO.......... 12/21
NARKOMANIJA / PO UBOJU PABLA ESCOBARJA
Prekupčevalci s kokainom so previdnejši in sedaj po vsemu sodeč tudi uspešnejši
Opustili so medellinske mafijsko teroristične metode in se prelevili v »poštene« poslovneže
Trgovina s kokainom
Čeprav je Escobar umrl, se trgovina s kokainom nadaljuje. V Kolumbiji je sedaj najmočnejši kartel iz Galija, ki nadzoruje vso trgovino. Ti trgovci delujejo svobodno in oblasti jih ne preganjajo tako kot Escobarja, ker jih nimajo za teroriste.
Aretacije	Število aretiranih v zvezi S	Zaplenjeni kokain
Odstotek aretiranih zaradi mamil kokainom
glede na vse aretacije v ZDA	(Razpečevanje, posest, sodelovanje) ameriška ooama straža
AP/Karl Gude, Dawn Desilets
WASHINGTON - Ame-riškim oblastem je popolnoma jasno, da smrt voditelja kokainske mafije iz Medellina Pabla Escobarja ne bo zaustavila donosnega prekupčevanja- s kokainom. Se več, po porazu medellinskega kartela so pridelovalci, proizvajalci in prekupčevalci postali previdnejši, prelevili so se v poslovneže, ki jih zanimajo le dobički in ne. mafijska oblast nad teritorijem. To velja predvsem za kokainski kartel iz Galija, ki je pravočasno ugotovil, da ga bodo kolumbijske oblasti pustile pri miru, če se bo aktivno vključil v boj proti Esco-barjevi kokainski mafiji, ki je ob dobičkih hotela še oblast. Za Ameriko je torej sedaj položaj še hujši kot v preteklosti, ker vsaj nekaj časa ne morejo računati na aktivno pomoč kolumbijskih oblasti. Iz te latinskoameriške države ne prihajajo nič kaj spodbudne vesti. Nasilje z umori in atentati se namreč nadaljuje. Samo v nedeljo je tako šest oseb izgubilo življenje v atentatih in v spopadih s poli-cijo. V takem položaju imajo trgovci s kokainom prosto pot, ker se morajo kolumbijske varnostne sile boriti proti teroristom in jih v tem boju še vedno potrebujejo.
Med drugim niso podatki iz leta 1992 nič kaj spodbudni. 2e res, da so v Ameriki iz leta v leto
zasegli večje količine kokaina, upadlo pa je število aretiranih v zvezi s kokainom. To nesporno dokazuje, da so prekupčevalci postali previdnejši in se na vse kriplje trudijo, da bi obšli nadzor ameriške carine, obalne straže in vojske. Pri tem se poslužujejo najrazličnejših tihotapskih trikov, tako da kokain potuje z drugimi pošiljkami, ne da bi prevozniki vedeli, da posredno sodelujejo v tihotapljenju mamil.
Vsi dosedanji napori ZDA, ki so tudi s finančno pomočjo posameznim državam poskusili prekiniti dobičkonosno pridelovanje koke, so se izjalovili. Kolumbija, Ekvador, Peru in Bolivija se seveda krčevito upirajo zahtevam Washingtona, da bi jim aktivno priskočil na pomoč pri uničevanju nasadov koke. Za te latinskoameriške države bi bil poseg ameriške vojske in agentov agencije za boj proti mamilom grobo vmešavanje v njihove notranje zadeve, ki bi lahko povzročilo več škode kot koristi. Ne nazadnje je treba povedati, da prekupčevanje s kokainom posredno prinaša tem državam tudi nekaj dragocene konvertibilne valute. Ze res, da so to le drobtinice, ker glavni dobički ostajajo v rokah mogočnih kokainskih kartelov, a tudi to je bolje kot nič.





novice
Grška vaza za 2 milijona funtov
LONDON - »Ne morem verjeti, Se nikoh se ni zgodilo kaj takega«, je presenečeno izjavil neki odgovorni pri londonskem Sothebysu, potem ko so za 2 milijona in 200 tisoč funtov na dražbi prodati grško vazo iz 5. stoletja pred Kristusovim rojstvom. Vsota je pravi svetovni rekord, ker niso Se nikoli prodati kake vaze za tako ceno. Pri Sothebysu so računati, da bodo vazo prodati za kakih 250 tisoč funtov.
98 kg dinarjev za eno marko
BEOGRAD - Včeraj je bila nemška marka v Beogradu vredna 98 kilogramov dinarjev, toliko namreč tehta 100 tisoč bankovcev po 5.000 dinarjev. Podatek beograjske Potituce je najbolj eklatanten dokaz astronomske inflacije, ki je letno že presegla 222.000%. »Ce greš v kavarno, plačaj kavo takoj, ker se bo med pitjem cena podvojila«, ta črni dovtip grenkega priokusa je včeraj krožil po kafičih srbsko-čmogorske federacije.
»Zimska bolezen« je tragična stvarnost
VVASHINGTON - MelanhoMja, ki pozimi prizadene številne osebe, ni psihosomatska bolezen, to trdi Norman Rosenthal, psihiater Ameriškega instituta za zdravstvo. V reviji ameriškega združenja zdravnikov je navedel, da kratki dnevi in pomanjkanje sončne
roči depresijo, ki so jo v ZDA krstiti s siglo SAD (Sezonska čustvena zmeda). Samo v ZDA letno prizadene »zimska bolezen« 35 milijonov oseb. »Iz leta v leto te osebe trpijo zaradi preutrujenosti, potrtosti in obupa«, navaja Rosenthal. To povzroča medčloveške spore in pretirano lakoto, bolezen pa se zdravi z velikimi dozami umetne svetlobe.