^llaUa — 1 — T M-» — u--» - » « Leto LXXII., št. 110 a Lfabljara, p Izhaio vsak don popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst d Din 2, do 100 vrst 6 Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inserotni davek posebej W Jugoslaviji Din 12.—, zo inozemstvo Din // „Slovenski Narod" velja mesečno 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTYO LJUBLJANA, Knafljrra ulica »ev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 m 31-26. Podružnice; MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverieva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ui. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 H SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Pakt s Turčijo London 15. maja br. Nedeljski listi »Observerv. »Sundav Times« in drugi obširno komentirajo dogodke zadnjega ttona in v prvi vrsti opozarjajo na izreden pomen angleško-turškega sporazuma in vojaške zveze, ki jo je po napovedih angleškega in turškega ministrskega predsednika pričakovati že v najkrajšem času V vsej angleški diplomatski akciji, pravi »Observer*. je sporazum s Turčijo doslej največjega pomena. Ta sporazum pomeni, da bo sedaj spričo izrednega strateškega položaja Turčije na Balkanu kakor na Sredozemskem morju mogoče učinkovito zavarovati varnost dežel v obeh področjih. Glede na to bo vojaška zveza s Turčijo naravnost vogelni kamen novega varnostnega sistema v Evropi. Ko bo postavljen še tretji vogelni kamen te stavbe v Rusiji, bo evropski mir zavarovan in ravnovesje sil na kontinetu neomajno. Chambeiiainov in Daladierov govor sta bila odločilnega pomena za trenutno situacijo. Gdansk ie bil v njunem centru. Chamberlain je obeležil vsak poskus, da bi se Gdansk porabil kot izhodišče za napad na poljsko neodvisnost, za casus belli. spričo katerega bi Anglija z vso odločnostjo in požrtvovalnostjo angažirala vse svoje neizčrpne sile za obrambo svojega poljskega zaveznika. Kakor poročajo iz Pariza, se ie vodijo pogajanja, da se angleško-turškemu pakta priključi tudi Francija. Ob enem so se pričela pogajanja za sklenitev stičnega pakta Francije in Anglije z Rumunijo. Balkanski fronti naj bi se priključila tudi še Bolgarija, za kar se zavzemata zlasti Turčija in Anglija. Na ta način bo ta fronta v najkrajšem času popolnoma strnjena Nemška sodba o turškem paktu Berlin, 15. maja. A A. DNB objavlja: Berlinske politične kroge je posebno zanimal oni del govora turškega ministrskega predsednika, ki ga je imel v parlamentu glede angleško-turškega sporazuma, v katerem je predsednik vlade odkrito izjavil, da je Turčija s tem sporazumom opustila nevtralnostno politiko. Omenjeni krogi poudarjajo, da je s tem javno povedano, da nova politika pomenja stvarno akt neprijateljstva.. Ako bi Turčija nadaljevala pot, ki ga je izbrala njena vlada, potem bi po mnenju berlinskin političnih krogov morala tudi svojo zunanjo politiko podvreči interesom Velike Britanije. Mussolini za Rooseveltovo tezo Včerajšnji Mussolinijev govor je izzval veliko pozornost, ker zastopa mnenje . da se dajo vsi spori urediti brez meča Turin, 15. maja. r. Včeraj je imel ministrski predsednik Mussolini tukaj na velikem zborovanju fašistične stranke govor, v katerem se je dotaknil tudi mednarodnega položaja. Govoreč o sedanji mednarodni napetosti je dejal, da milijoni po vsem svetu pričakujejo odgovor na vprašanje: vojna ali mir? To je najtežje vprašanje še posebno za one, ki nosijo odgovornost. Na podlagi objektivnega in hladnega proučevanja položaja pa vam lahko na to vprašanje odgovorim, da v tem trenutku v Evropi ni nobenega vprašanja ali problema, ki bi opravičil vojno. Vedeti je treba, da vojna ne bi ostala omejena zgolj na Evropo, marveč bi zajela ves svet. So v evropski politiki vozli, ki jih je treba brezpogojno rešiti, toda ne z mečem. To ni samo mnenje italijanske, nego tudi nemške vlade. So pa tudi primeri, ko je boljša kruta realnost kakor pa neizvestna in dolga negotovost. V svojem govoru je Mussolini podčrtal povezanost Italije z Nemčijo in kritiziral sistem jamstev, ki jih uvajajo zapadne velesile. Nemčija in Italija ne bosta popustili, Čeprav se zavedata, da so vsa ta zavezništva naperjena proti njima. Kakor sta se borili proti Versaillesu, tako se bosta borili tudi proti temu novemu sistemu, ki ima zgolj namen obkolitev ItaHje in Nemčije. Na koncu je ponovno naglasu, da Italija ne želi vojne, a je pripravljena boriti se za svoje cilje dc kraja. Rim, 15. maja. r. Mussolinijeva izjava je bila v vsej italijanski javnosti sprejeta x velikim olajšanjem, ker iz nje sklepajo, da Mussolini ne želi vojne in se bo skušal na vsak način izogniti vsemu, kar bi moglo Italijo zaplesti v spopad z orožjem. V Berlinu sodijo, da je bil Mussolini tokrat izredno zmeren in miroljuben. Pričakovali so mnogo bolj ostre in odločne izjave proti politiki Anglije in Francije. V Parizu in Londonu podčrtavajo zmernost Mussolinijevih izjav in sklepajo, da Mussolini ne želi voditi preveč riskantne politike ter pušča še vedno odprta vrata za pogajanja in mirno ureditev obstoječih sporov. Odmev v Parizu in Londonu Pariz, 15. maja. e. Francoski diplomatski krogi podčrtavajo zmernost Mussolinije-vega govora in zlasti poudarjajo, da je Mussolini naglašal. da želita Italija in Nemčija mir. Kar se tiče Mussolinijeve kritike sistema jamstev zapadnih velesil, poudarjajo, da so ta jamstva naperjena le Proti morebitnemu napadalcu in proti temu, da bi kdo v Evropi nadvlada! s silo. Ce državi osi Rim-Berlin nimata nobenih napadalnih namenov, potem pač nimata povoda, da sta proti temo sistemu kolektivne varnosti in potem tudi teh sil ne bo treba mobilizirati. London. 15. maja. Reuterjev diplomatski sotrudnik doznava, da vtis, ki ga je napravil včerajšnji Mussolinijev govor v londonskih diplomatskih krogih, ni neoovo-ljen. Mussolini je bil v svojih izjavah izredno miroljuben in zmeren. Tisti del Mus-solinijevega govora, v katerem poudarja, da danes ni vprašanja v Evropi, zaradi katerega bi bilo potrebno stopiti v vojno in njegove aluzije na vozle, U bi se mogli razvozljati brez meča, tolmačijo diplomatski krogi kot dokaz, da želi Mussolini rešitev sporov s pogajanji. V političnih krogih sicer sodijo, da je največji del Mussolini je vega govora namenjen »domači porabi«, vendar pa priznavajo, da ni nepovoljno vplival na splošno razpoloženje v Evropi Mussolinijev govor zavzema v današnjem angleškem tisku prvo mesto. »Times« pravi, da Mussolinijev govor ne bo poslabšal položaja v Evropi. »News Chronicle« naglasa, da bi bilo napačno smatrati, da se bo Mussolini spremenil, vendar pa daje pomirljivi ton njegovega govora upanje, da se ohrani mir. »Dailv Mail« smatra, da se na osnovi Mussolini je vega govora vidi, da postaja vloga Anglije v Evropi vedno močnejša tako. da zavzema polagoma položaj, s katerega lahko ohrani mir v Evropi. »Dailv Express« pravi, da je bil Mussolinijev govor v glavnem miroljuben in da daje hrabrost onim. ki želijo mir v Evropi. Poljski vojni minister v Parizu Varšava, 15. maja. e. General Galicki. minister za narodno obrambo, se je včeraj odpeljal na neslužbeni obisk v Pariz. General Weygand v Londonu London, 15. maja. e. Snoči je nepričakovano prispel v London francoski general Weygand. Po službenih obvestilih je prišel na zasebni obisk. Njegov obisk po obisku zunanjega ministra Bonneta je vzbudil v Londonu ogromno zanimanje. Sele pred dnevi se je vrnil general Wey-gand s svojega potovanja na vzhpdu. V Anglijo bi moral priti na čelu skupine bivših francoskih bojevnikov, vendar je bil ta obisk odpovedan, češ da je general zaposlen z drugimi važnejšimi posli. Zdaj pa se je nepričakovano pojavil v Londonu. Sodijo, da bo general Weygand na vsak način stopil v stik s predstavniki angleškega generalnega štaba. Angleška podpora Grčiji Atene, 15. maja br. Del angleške trgovinske delegacije, ki je pred dnevi v Bukarešti uspešno zaključila pogajanja za novo ureditev gospodarskih odnošajev med Rumunijo in Anglijo, je danes pod vodstvom prvega gospodarskega sveu.Voica angleške vlade sira Lighta Rossa prispel v Atene. Delegacija ima tu prav tako misijo, kakor jo je imela v Bukarešli. Ra-Čunajo, da bo v kratkem dosežen tudi specialni gospodarski sporazum med Anglijo in Grčijo, po katerem bo Anejija v najkrajšem roku dobavila Grčiji znatne količine orožja, streliva in letal. Angleška obramba na višini London, 15. maja. br. V Angliji se mudi misija 100 francoskih letalskih oficirjev pod vodstvom generala Dussieura. Snoči je imel general Dussieur v Birminghamu govor, v katerem je izrazil svoje občudovanje nad sijajno organizacijo angleške obrambe proti letalskim napadom. Kdorkoli ie misli, da lahko s letalsko silo stre angleški odpor, se bridko moti. Anglija In Francija bosta kot nerasdrufni zaveznici branili mir. Nimata pa navade, da bi obe- šali svoje uspehe na JiifcM zven. Ko bo nastopu čm dejanj, bost* spet dokazali svojo moralno tehnično m fizično premoč. » bo Nocoj je prispel v Anglijo tudi šef franco- Mali j skega generalnega štaba general We7gand 1^ m 1--ta r**-!'] vn-',il iniii ki se je pridružil misiji. Delna mobilizacija na švedskem? Parlament je odobril podaljšanje vojaškega roka in vpoklic več letnikov rezervistov S točk ho 1 m, 15. maja. AA. Havas: V poslanski zbornici je prišlo do obširne debate o narodni obrambi. Pri tej priliki so razpravljali o vladnih načrtih za okrepitev vojnih efektrvov zlasti s podaljšanjem oibvezne vojaške službe na kopnem in v mornarici, ki bi se morala podaljšati od 200 na 340 dna. Na temelju zakona o vojaški obveznosti je vlada sklenila pozvati pod orožje letnik 1936- Pristojni parlamentarni odbor je priporočil v celoti vladni načrt in izrazil željo, da se pokličeta pod orožje tudi letnika 1934 in ±935. vojni minister je v svojem govoru poudaril da ni izgleda, da bi skoraj popustila mednarodna napetost. Istočasno pa je tudi izjavil, da ni spornih vprašanj med švedsko in ostalimi državami, ki bi mogla povzročiti vojno. Parlament je izglasoval zakonski osnutek za povećanje vojnih efek-tivov s 138 proti 39 glasovi. Istočasno je za ta osnutek načrt glasoval tudi 3ennt in ga odobril z 89 proti 37 glasovi. Madžarska ostane zvesta osi Rim-Berlin želi pa prijateljstvo tudi z drugimi državami Budimpešta, 15. maja. AA. (Havas) Madžarski zunanji minister grof Czaky je imel včeraj popoldne govor v Sopronju, kjer kandidira pri bodočih parlamentarnih volitvah. V svojem govoru je grof Czakv obrazložil odnose Madžarske do Italije, Nemčije, Poljske, Jugoslavije in Rumunije, ter odnose Madžarske do zapadnih velesil. Grof Czakv je poudaril, da bo Madžarska branila svojo neodvisnost in teritorialno nedeljivost, če bi bilo to potrebno. Prijateljska Nemčija smatra Madžarsko ravnino za nekršljivo in nima navade igrati se s svojo besedo. Nato je grof Czakv govoril o narodnih manjšinah, ter poudaril interese, ki vežejo Madžarsko z državami osišča Rim-Berlin. Ta skupna pota so vplivala, da od nas ne zahteva nikdo ničesar in da nam ni treba trkati na tuja vrata. Nadaljevati želimo svojo pot z našo lastno silo. Ko je govoril o prijateljstvu Madžarske do drugih držav, je dejal, da med svoje prijatelje v prvi vrsti šteje Nemčijo in Italijo, pri katerih lahko Madžarska računa na podporo. Dejal pa je, da med prijatelje šteje tudi Poljsko, ki ji pošilja svoje iskrene želje, da najde svojo pot v smeri razvoja miru in sile v idealih narodne časti in modrosti. Dotaknil se je odnosov z Jugoslavijo in Rumunijo ter dejal, da so odnosi Madžarske do Jugoslavije dobri in da je tudi na strani Rumunije razumevanje. Končno je grof Czakv dejal, da goji madžarski narod željo do kulturnega in gospodarskega razvoja z zapadnimi velesilami, ki lahko mnogo zboljšajo položaj v srednji Evropi. Ob koncu svojega govora je poudaril, da vodi Madžarsko močna vlada, ki s krepko roko želi uresničiti program, ki je določen že več let. Tisti, ki želi prijateljstvo z Nemčijo in Madžarsko, tisti, ki želi sodelovanje na ustvaritvi možnega razvoja v miru, ta je z nami Tisti pa, ki hoče povzročiti neizvesnost. sumničenja in spore in išče celo avantur, ta lahko spremeni svojo pot. Vsaka država ima svoje prepričanje, toda mi ne moremo dovoliti, da posamezniki postanejo uporniki v pravnem smislu besede, ker je končni cilj vlade, da dela v interesu bodočnosti madžarskega naroda. Madžarski novinarji v Jugoslaviji Beograd. 15. maja. AA. Snoči je prispela v Beograd skupina 14 madžarskih novinarjev, ki bodo bivali v Jugoslaviji okoli 10 dni. Madžarski novinarji bodo najprej ostali dva dni v Beogradu, nato bodo odpotovali na Oplenac. odtod pa v Mataru-ško banjo. Zičko banjo ter Vrnjačko banjo, odtod pa dalje v Sarajevo, Dubrovnik. Split. Plitvička jezera, Zagreb. Bled in Ljubljano, odkoder se bodo ponovno vrnili v Beograd. Madžarsko skupino novinarjev vodi višji vladni svetnik Jože Ti-vatal. Novinarji predstavljajo večinoma budimpeštanske liste nekaj pa lih je tudi iz provincijskih mest Madžarske novinarje so na beograjski postaji sprejeli predstavniki beograjskih listov, in predstavnik Putnika, ki ie organiziral to turnejo. Angleški kraljevski par bo prišel v Ameriko z veliko zamudo London, 15. maja. br. Parnik »Emoress of Australia«, s katerim potujeta kralj Jurij in kraljica Elizabeta v Kanado, je v pretekli noči preplul pičlih pet milj. Davi se je vreme sicer zjasnilo, a ladja je bila skoraj vsa obdana cd ledenih gor. Spričo tega bo, kakor kaže. prispela v Quebec s 24urno zamudo. Ameriški protest v Tokiju Tokio, 15. maja. br. Ameriški o">siarik je bil včeraj v zunanjem ministrstv i *n je v imenu ameriške vlade odločno protestiral proti nečloveškim japonskim letalskim napadom na nezaščitena kitajska mesta, pred vsem pa na Cunkinč. ki je malone popolnoma razdejan. Pogajanja med Nemčijo in Bolivijo VVashingion, 15. maja. br. Državni tajnik za zunanje zadeve Ccrdell Hull je snoči novinarjem raja vil, da je ameriška vlada prejela informacije o pogajanjih mod Bolhi jo in Nemčijo. Po teh informacijah naj bi se že v kratkem sklenil poseben trgovinski sporazum med obema državama, po katerem bo Bolivija v bodoče dobavljala Nemčiji v prvi vrsti petrolej. Praznik device Orleanske v Franciji Pariz. 15. maja e. Včerai so v Parizu na svečan način proslavili obletnico smrti Jeanne d'Arc. Letos je bila svečanost povsod mnogo bolj impozantna in prisostvovalo ji je povsod več ljudi kakor prejšnja leta. Ves Pariz je bil včeraj okrašen z državnimi zastavami device Orleanske. Spomenik v Parizu je bil ves v zelenju in okrašen z zastavami. Dopoldne je predsednik vlade Daladier skuoaj s člani kabineta in komandantom Pariza odšel pred spomenik, kjer je položil k vznožju krasen venec Sorzna poročila. Curih, 15. maja. Beograd 10, Pariz 11.795, London 20.8425, New York 445.125, Bruselj 75.775. Milan 23.41. Amsterdam 238.90, Berlin 178.65, Praga 15.25. Varšava 83.75, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25. Naročajte, čitajte in širite „Slovenski Narod"! Nj. Vis* knez Pavle in kneginja Olga sta opolnoči zapustila Rim, 15. maja. AA. Štefani: Po obisku okolice Firence sta se Nj. kr. Vis. knez Pavle in kneginja Olga proti večeru vrnila v mesto, kjer sta ju v fiorentinski palači Pitti sprejela princ in princesa Pie-montska. Intimni večerji so prisostvovali jugoslovenski zunanji minister dr. Cincar Marković ter člani jugoslovenskegsa in italijanskega spremstva. Okoli polnoči sta Nj. kr. Visočanstvi zapustili Firenco. prisrčno pozdravljeni od velike množice ljudstva. Vse mesto je bilo okrašeno z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami ter razkošno razsvetljeno. Povorka avtomobilov visokih gostov in njihovega spremstva se je peljala skozi kordon Častnih čet, za četami pa se je zbralo v gostih vrstah prebivalstvo Firence. Železniška postaja je bila vsa v svetlobi tisočih žarnic, mod tem ko je fasada bila razsvetljena z bengalskim ognjem. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je v spremstvu Nj. kr. Vis. princa Piemontskega izvršil pregled častne čete. ki je bila v njegovo čast postavljena na postaji. Nato sta se Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga poslovila od princa in princese Piemontske, od zunanjega ministra Ciana ter drugih uglednih osebnosti ter stopila v spremstvu jugoslovanskega zunanjega ministra Cincar-Markovića v vlak. Nj. kr. Vis. knez Pavle in prestolonaslednik Umberto sta si prisrčno stisnila roki medtem ko sta se Nj kr. Vis. kneginja Olga in princesa Marija Jose nežno objeli. Na vratih vagona sta Nj. kr. Visočanstvi še enkrat pozdravili visoka gostitelja ter ugledne osebnosti, ki so ju spremljale. Ko je vlak zapuščal železniško postajo, je godba zaigrala jugoslo-vensko himno. peiiticni o$§ornH Lojalnost nemških hatoUh&v Katoliška časopisna agencija »l^a Corri-spondenza« v Rimu je nedavno objavila članek, v katerem razpravlja o razmerju med nemškimi katoliki in nacionalističnim režimom. Iz tega članku je posnela »Berli-ner Borsenzeitungcc te-le značilne odstavke: »Xemški katoliki so se iskreno udeleževali svečanosti ob petdesetletnici \-odje Hitlerja. Oni v svoji ljubezni do domovine v nobenem pogledu ne zaostajajo za ostalimi Xemci in zro v vodji najvišji in najzane sljivejši izraz nove veličine ra/ho. woje bodočnosti in oživotvorjenje s\>ojih tako dolgo nasilno zadrže\*anih legitimnih zahtev po nacionalnem edinstvu in volji za združitev vseh ljudi ene rase in krvi v č\Tst nacionalni blok. \cmški katoliki so gojili neo majno vero. da bo ta njihova lojalnost in to polno priznanje velikega uspeha ponov ne obnove S'emčije, ki jo je tako srečno započel vodja, imela za posledico, da bo odstranjeno \'$uko še obstoječe nezaupanje. Točno se ravnajoč po navodilih, ki so jim jih dali škofje, so izvedli politično akcijo čiščenja in skrbno revizijo jih pozi cij, pri čemer je iz \-erskega delovanja odstranjeno v^ako politično mešetar jen je. \emški katoliki, ki predstai fjajo danes ve liko ljudsko maso. kaieie pomen se vedno bolj čuti v življenju nemškega naroda, prosijo Boga. da bi blagoslovil vodjo in naklonil popoln uspeh njego\emu delu. Obenem izražajo svoje trdno prepričanje, da bo vodju svoje miroljubne zmagovite uspe he. ki so kronali vse njegove akcije, izpopolnil s popolnim verskim izmirjenjem, s čimer bo ditrut nemškemu netrodu v roke nova čvrsta podlaga za njegove moralne podvige in zdra\* materialni napredek«. — Zdi se. da se voditelji nemških katolikov nadejajo, da bo v d ogledne m času prišlo do izmir jenja med nacionalističnim režimom in nemškimi katoliki, če so tc nade upravičene, bo pokazala bodočnost. Nova načela Beograjska tedenska revija »S'apred« piše: »Oznanjajo se neka nova načela. Bog in bogme, njih zares ni težko razumeti. Koža M ti naježi in lasje ti vstajajo, kadar jih Doslušaš. ker fraza, ki jih pokriva, ne more skriti tudi njihovega jedra. Ni mnogo teh novih načel in ni se jih težko naučiti. Pr\*o je načelo, da ima vsak narod toliko pra\"ice. kolikor ima močit Drugo načelo je, da je moč edini temelj mednarodnih odnošajev. Tretje načelo je. da ima samo tisti narod pravico do svoje države, ki se mu države ne more odvzeti, četrto načelo je. da ima močnejši pravico, da slabej'semu vzame vse. kar sam potrebuje. In tako dalje. Iz teh štirih temeljnih načel se izvajajo vsa druga potrebna načela — po načelu, da ni treba načel tam. kjer Je merodajna tvoja želja ali potreba. In vsa stvar se reducira na eno edino pravilo: povej mi. koliko imaš letal in topov, pa ti povem, koliko imaš pravice. Politika, ki se vodi po teh načelih, se ponekod imenuje politika »dinamizma«, ponekod politika »zgodovinskega razvoja«, ponekod politika »življenjskega prostora** a mana je pod splošnim imenom kot politika »zavarovanja mira*.« Inserirajte v „SL Narodu44! »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 15. maja 1939. Stev. 1 10 Kladivarji Jugoslavije ob meji Včeraj to zborovali mariborski dobroV»lj*i — Dobro* voijci zvesto tta branik« Jugoslavije Maribor, 14. maja V restavracijskih prostorih Narodnega doma so se zbrali danes dopoldne v izredno lepem številu člani mariborske organizacije vojnih dobrovoljcev k letošnjemu letnemu občnemu zboru svoje krajevne organizacije. Zbor je otvoril in vodil predsednik tov. Viktor Grčar. ki je že v svojih uvodnih besedah dal vidnega izraza zadovoljstvu nad tako lepo udeležbo in pod črtal - Obenem potrebo po čim tesnejšem strnjen ju dobrovoljsfcih vrst. Tople pozdravne besede je naslovil na navzočnega zastopnika ljubljanske sreske organizacije tov. Josipa Žagarja, nakar je v jedrnatih obrisih orisal delo mariborskega odbora v preteklem poslovnem letu, ki je bilo z o žiro m na sedanje stanje v svetu prav razgibano in živahno. Organizacija naših dobrovoljcev je izvedla več uspešnih akcij. Posredovala je za svoje člane, udojstvovala pa se je tudi v sklopu z ostalimi narodnimi organizacijami za naše nacionalne pravice. Lepo je uspelo predavanje, ki ga je imel predsednik v marib. Ljudski univerzi o dobrovoljclruin njihovem pokretu ter vob^če o pomenu dobrovoljstva za «ašo mlado državo. Šal da se tega predavanja ni mogla udeležiti tudi naša šolska mladina. Mnogo prizadevanja in truda je bilo vloženega v čim dostojnejšo počastitev preminulega carzanskega junaka lov. dr. Ljudevita Pivka, kateremu je organizacija hotela odkriti na tuk. dri. .učiteljišču spominsko ploščo. Žal pa ni prišlo do uresničenja tega načrta in se je emblem, namenjen za spominsko ploščo, vzidal na Pivkov nagrobni spomenik. Ob nameravani proslavi 20-letnice našega narodnega in državnega z edin jenja, ki naj bi se izvršila na strogo narodni podlagi, je v pripravah sodelovala tudi organizacija naših dobrovoljcev. dočim se radi zaprek ni mogla udeležiti takratne razstave ob priliki lanskega Mariborskega tedna. Tudi kasnejši načrt za ločeno proslavo 20 letnice so novo nastale prilike v svetu preprečile. Ob zaključku svojega govora je tov. Grč ar posvetil tople spominske besede preminulemu vojnemu drugu Ljudevitu Puclju, ki je kot četnik sodeloval pri vseh pokreti h srbske vojske in ki si je stekel velike zasluge na polju naše narodne časti in slave. Pucelj je omahnil v prerani grob. ker ni našel več poti nazaj v civilizacijo. Vsi navzoči dobrovoljci so počastili spomin vojnega druga s klici slava. Sledila so poročila društvenega tajnika tov. phm. Viktorja Puksa, blagajnika Andreja fteleja in preglednika raetttJOv lov. Kolika. V tajnikovem poročilu tie Mali velika in neumorna delavnost dotarovoljake organizacije, ki se Ji Je po*roWio, di Je dosegla končnd rešitev vpraJanJa pOualj-Sanja termina za priznanje dobro vol jstta. s čimer 90 bila odpravljena vsa napačna tolmačenja tozadevnega amanamaja: Organizacija se je vneto udeleževala. V3eh akcij, pri katerih je 51 o za narodno stvar našega obmejnega ozerhlja. V lepem število je razoečala lansko leto izdano dobro v oljsko knjigo »Kladivarji Jugoslavije*. Za drugo knjigo, ki bo v kratkem izšla, se že zbirajo rokopisi. Svoje poročilo 3e zaključil mag. Puks s pozivom, da dobrovoljci ne klonejo z duhom ter da ohranijo vero v sebe in državo, prav tako kakor so jo ohranili v najtežjih trenutkih, ko se je s krvjo ustvarjala naša država. Vsi moramo pokazati svetu, da je Jugoslavija Ustvarjena s krvjo in da jo bomo. če bo to potrebno tudi s krvjo branili. Iz skrbno sestavljenega blagajnik ovega poročila je razvidno, da je bilo v preteklem letu din 8.529 dohodkov ter din 2.941 izdatkov. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik Viktor Grčar, podpredsednik Pogačnik, tajnik Puks, blagajnik Zele, Člani odbora španger, Lenard in Voštar, namestnika Faganeli in Peric, v nadzorni odbor pa dr. Brenčič. Sardoč in inž. Vidic, namestnika Maric in Kolšek. Za delegata za letošnjo lebio Skupščino centralne organizacije je imenovan tOV. Andrej žel©. Letošnji dobrovoljski zbor je v zbranih besedah pozdravil ljubljanski delegat tov. Žagar, ki je izročil pozdrave tovariške organizacije v Ljubljani ter izrazil srčno željo, da bi se stiki med obema organizacijama še bolj poglobili in da bi dobrovoljski duh našel pot tudi v vrste naše mladine. Zahvalil se mu je za pozdrave predsedujoči in ob zaključku letošnjega zbora še s prav posebnim poudarkom naglasil pripravljenost naših dobrovoljcev. ki imajo v mislih samo našo lepo Jugoslavijo, našo narodno vladarsko hišo in našega mladega kralja Petra II., kateremu žele dobrovoljci zdravje in čim več uspehov v korist nas vseh. S tem je bila zaključena letoSnja do-brovoljska skupščina, s katero stopajo v novo. poslovno dobo nadaljnjega marljivega delovanja. lotevati oS-up veeli lokalnih patriotov, ki so marali prisostvovati obupni bedi, predočeni po iSSK. Mariboru. Tehnično so sicer Gorenjci tttoifcajah m dtimtčkn moštvom in tudi obvbdinje žoge )c bflo za goste po večini problei*; Toda pri stvari so bili gorem jski fantje. Kič ne de, će j£ žoga JO ali 100 m daleč* rbak čas jevsark Igralec v" vgri in zato ne fefttfetaja v startu za tistega pol koraka, /a kolikor so čestokrat bili domačini prekratki Res je siceTj da Šb bile terenske prilike otKipnc. vendar tte bi lahko Oh« ISSK Maribo* Zaigral ptTVSVtn drugače, •ko bi forsirali tint je pametto iglo. Predrtem moramo poUtkrriti. da je bil tiŠfr&d njnUtean izključno sam nase. KtKi so ttčji M Igre posvetili svoj« sile obrambi, tafco da je napad »\ isel r »raku«. In de je ze napad dobil kakšno uporabljivo *ogo, je postala z redkimi izjemami plen nasprotne obrambe. Danes se je znova pokazalo, da ni zmerom dobro forafftrtt dfcfc^vno igro\Htakor je na primer danes nabrotil ISSK Maribor. Najboljša obmmKa jo ki bo napad, saj ni bil današnji fiasp>otri.ilć veltkeiga farmara, da bi se ga morati bati... Tudi jo napravilo cornače moštvo usodno napako, ker je igralo visok nogomet, ki Mariborčanom absolutno ne prrja. Tudi po sicer mokrem tere-ifb lahko čisto lepo zaigraš po tleh, kar se je pTtvo svoj dan pripravljenosti. Ob petih zjutraj so se vsi oddelki zbrali v lepem številu pred Sokolskim domom, od koder so odšli z gasilsko godbo na čelu proti Radgonski cesti, kjer jih je nagovoril društveni starosta br. Jože Velnar in navduševal za sokolsko delo. Nato so se pričele tekme članstva in naraščaj nikov. Tekmovalci so pokazali lepe sposobnosti in dosegli prav zadovoljive uspehe. Nd praznik v četrtek 18. t m. bo sokolsko društvo v Murski Soboti priredilo spet svojo priljubljeno m tradicionalno tombolo, ki bo glede na letošnji jubilejni zlet ena dosedaj največjih tombol v Prekmurju. Lovcem na srečo je namenjenih mnogo lepiti dobitkov. Za prvo tombolo je krasno motorno kolo, ki ima v izložbenem oknu vedno polno občudovalcev. Najmodernejša ala-moreznica, ki bo za drugo tombolo, je želja vsakega kmetovalca. Nadalje bo še pet koks, ženskih in molkih, razno blago, ure itd. P riče tok tombole bo ob po! 3. pri Sokol-skem domu. Ker so zveze z vlaki proti Ljutomeru zelo ugodne, bo tudn s te strani velik obisk. Zmagoslavje naše preporodite pesmi Koncerta Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane in mariborskih srednješolskih pevskih zborov Maribor, 15. maja. V veliki dvorani Narodnega doma je bil včeraj dopoldne 18. redni letni občni zbor največje gospodarske usianove v našem mestu, to je Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev. V smislu novih pravil so prisostvovali današnjemu občnemu zboru, za katerega je bilo izredno veliko zanimanje, le delegati in sicer 102 po številu. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. Anton Reher, ki je podal tudi poslovno poročilo zadruge. V zadrugi je včlanjenih 5287 zadrugar-jev s 5288 deleži, to je za 438 več kakor v pretekli poslovni dobi. Promet je lani znašal skupno 27,389.359 din, in sicer v špeceriji 17,945.019.15 din, v manufakturi 5,266.830.95 din, v kurivu l,737-424.lQ din, v restavraciji 1,679.487.75 in v pekarni 760.597.10, kosmat dobiček brez ristorna pa znaša v špeceriji 2,906.911.02 din, v manufakturi 726.763.18 din, v kurivu 385.203 din 58 p, v restavraciji 281.358.21 din, v pekarni pa 246.542.83 din. rtačun bilance izkazuje naslednje postavke: Nepremičnine 3,677.036 din, premičnine 1,609.663.73 din, dolžniki 5 milijonov 470.512.88 din, vloge 235.895.68 din, blago 5,736.583.29 din. z raznimi drugimi postavki znašajo aktive 17,247.881.28 din. Med drugim nahajamo članske deleže s 527.022.40 din, razne sklade 7,945.131.98 din, upniki so izkazani z 7,806.153.55 din, tako da znaša pasiva z drugimi raznimi postavkami vred 17,247.881.28 din. Račun zgube in dobička izkazuje vsoto 3 milijone 737.957.81 zgube in dobička, kosmati dobiček sam pa se izkazuje s 3 milijoni 104.558.82 din. Zanimive so razne postavke. Tako so znašali osebni izdatki (plače in dodatki osebju, nagrade članom odbora ter boln. in pokoj, zavarovanje) 1 milijon 700.704.75, najemnina 272.845.92 din, pisarniški stroški 131.959.39 din, ceniki in koledar 114.651.53 din, vzdrževanje premičnin in nepremičnin 176.148.60 din, obresti 330.436.40 din, davki in druge dajatve znašajo 367.431.60 din, odpisi na razne sklade itd 296.708.55 din. Cisti poslovni prebitek se bo v smislu predloga upravnega odbora in nadzorstva razdelil takole: za rezervni sklad pojde 20°/», za pokojninski sklad službencev 5°.'o, za sklad za skupne prosvetne in dobrodelne namene članov 156/o, za sklad za članske namene (posmrtnina) 2Vo, za sklad za zadružno propagando 5°/o, za sklad za dvomljive terjatve l°'o, ostanek 52%> se povrne zadružnikom sorazmerno s količino v letu 1938^ v zadrugi nabavljenega in plačanega blaga. Ta ostanek darujejo in vložijo člani in sicer v znesku 90°/© v sklad za članske namene, iz katerega dobivajo v smrtnih primerih podpore sorazmerno po nabavah blaga, ostalih 10° o pa darujejo skladu za zadružno propagando. V teku današnjega občnega zbora, ki je bil zelo razgiban in mestoma buren, so se slišali razni zanimivi očitki, ki gotovo niso v Čast zadrugarstva. Občni zbor je dosegel svoj vrhunec, ko je dal predsednik g. Reher na glasovanje predlog takozvanega delovnega kluba, ki je zahteval, nai se dosedanja uprava popolnoma izmenja. Zadevno glasovanje se je vršilo tajno in je bilo za popolno izmenjavo odbora oddanih 53 glasov, dočim je bilo proti predlogu delovnega kluba 42 delegatov. Eksekutiva delovnega kluba je zatem predlagala svojo kandidatno listo, ki je bila z večino glasov sprejeta. V novem Upravnem odboru so: dr. Janko Hacln, Franjo Juha rt, Ivan Močivnik. Anton Reher, Slava Pahor, Danilo Vezjak, Tone Bajt, Janko Križan, Mirko Lešnik, Drago Gračner, Jože Gorup, Alojz Turk in Jože Močan iz Celja. Namestniki so: Herma Bračič, Simon Klemenčič, Peter Klarič in Jernej Videnšek iz Celja. Nadzorni odbor pa je takole sestavljen: Ladislav Mlaker, Mljo Fajt, Srečko Andrejčič, Ernest Pipan, Ivan Ribič, Julij Amalietti in dr. Dolničar iz Celja. Namestniki: Franc Cov-nik, Anton Mohor in Bogomir Zdolšek iz Celja. Pri slučajnostih so se obravnavale bodoče smernice delovanja Nabavljalne zadruge drž. nameščencev. Občni zbor je odobril spremembe nekaterih členov pravil, nakar je predsedujoči po 8 urnem trajanju zaključil zborovanje. Novi odbor se bo konstituiral v smislu pravil na svoji prvi seji. Mariborske in okoliške novice Maribor, 14. maja. Snočnji prelepi koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane je privabil množice v veliko dvorano Sokolskega doma, tako da je bila dvorana z galerijami nabito polna. Koncert naših akademikov je bil pravi triumf naše lepe preporodne postni, ki se je vrstila v bogatem, skrbno sestavljenem koncertnem sporedu. Od točke do točke je žel Akademski pevski zbor pod vodstvom svojega zaslužnega zborovodje F. Marolta viharno odobravanje in ploskanje; ki se je stopnjevalo do viška, ko se je pojavil na odru g. Božo Podkrajšek ter izročil dragim gostom krasen lovorjev venec, ovit v državni trobojnici ter izdelan v obliki velikega srca. Občinstvo je vzklikalo brez konca in kraja, navdušenje je zajelo vso dvorano, in je trajalo do zaključka koncerta, ko so dragi gostje skupno z zbranim občinstvom gromko odpeli vseslovensko himno »Hej Slovani« in zatem »Naprej zastava slave«. Na koncert so prišli zastopniki vseh stanov in poklicev. Znova se je pokazalo, koliko priljubljenost uživa tudi v Mariboru Akademski pevski zbor iz Ljubljane. Koncertu, o katerem prinesemo še izčrpno strokovno poročilo, pa so prisostvova- -« Maribor. 14. maja Vprašanje letošnjega prvaka LNTP je bik> danes ]M>rjčnm-eljavno rešeno. " Naslov najboljšega Huba v Sloveniji — hrvaka LMP — .ši je priboril ISSK Maribor, ki je danes popoldne na igrišču SK Rapida zmagal nad eraištorico SK Bratstva z Je&enic v razmerju 2:1. Ker je ISSK Maribor tudi prvo tekrho pred tednom dni na Jesenicah odloČil v svojo korist s 3:1, bo torej zastopal slovenski nogomet v izdočilnih tekmah «a vstop v prvo ligo JMS ki se pripnejo 4. junija. PrVi nasprotnik ISSK Maribora v izločilnih tekmah bo SK Bata te Borova rn ficer bo prva tekma med obfema rtasprOrrri-:oifca v Mariboru, obratna tekma pa 11. junij* v •Btfrovu. >** - • ~~ MARIBOR : BRATSTVO W((2«) ~ « Kljub skrajno skbim vremenskimi prui-^arrt — rjaževaio Je vos dan, popoldne kakor li tudi številni odličniki mariborskega javnega življenja z mestnim poveljnikom generalom C. Stanojlovičem in mestnim županom dr. A. Juvanom na čelu. V polni dvorani Narodnega doma pa je bil snoči s pričetkom ob 18. pevski nastop vseh pevskih zborov mariborskih srednjih šol. Prevladovali so mešani zbori. Koncerta, ki je trajal do pol 20, so se udeležili poleg zavodovih ravnateljev in vzgojiteljev tudi starši dijakov ter dijakinj in drugi mariborski ljubitelji lepe slovenske pesmi Dijaštvo je ubrano in s toplim občutjem odpelo pestri akademijski spored, o čemer bomo še izčrpneje poročali. Pevovodje posameznih zborov so spričo prepričevalnega uspeha prejeli lepo priznanje za trud in požrtvovalno delovanje, prav tako pa tudi dijaška mladina za idealizem in lepo izvežbanost. Akademijo so zaključili pevci državne klasične gimnazije z državno himno. Tako je nag obmejni Maribor s svojim snočnjim krasnim obiskom pri obeh pevskih prireditvah zrtova razodel svoj globoki smisel za lepoto naše narodne pesmi, ki je doživela iskreno priznanje in odziv do oblik pravega triumfa in kulturnega zmagoslavja. iz škafa — se je na Rapidovem Igrišču zbralo okoli 500 Ijiidi. Zanimanje občinstva se je v prvi vrsti osredotočilo na goste, ki so bili za mariborsko športno občinstvo taji nstveno moštvo, to pa predvsem radi tega, ker se je posrečilo Bratstvu izločiti iz tekmovanja za prvenstvo LNP Cakovački SK, ki je veljal za pretendenta za naslov prvaka LNP. će pa je kdo pričakoval, da bodo Gorenjci predvajali kla^čen nojloniet, ta se je gotovo zmotil. Bratstvo jc moštvo kakor na primer SK Kranj ali Hermes, ki smo jih žc videli v Mariboru: nfc .slabše in tridi ti tč ooJj'šc. Bratstvo, ki je zaigralo v strlu px>\i>točnim nog^niernili' monter, je napravilo kot celota *c precej dober vtis dokaj vigrane enajstorice. k' razpolaga z ne-katerttnl do1>rimT rhocmi. Agrd. fc» jb Je t*> moštvo r^^JtlV^ v drugem polo**Ur-*i labko gledal. Pb drugi strani pa se Je mo"ral — S Pobrežja- Od zvestega naročnika smo prejeli sledeče vrstice: »Kar vesel eem. ko pride »Slovenski Narod t, ker vem, da bom v njem spet bral par vrstic tudi o našem pobreškem življenju. Pobrežani smo vam, cenj. g. urednik, zelo hvaležni, ker posvečate toliko pozornosti našemu Pobrežju. Hotel bi vas pa opozoriti na nekaj, kar nam vsem leži na srcu, da bi povedali. Pišete o meljskem mostu. Lepa reč bi bila to. Toda Pcbrežani tako daleč niti ne mislimo. V svojih pričakovanjih, zahtevah in potrebah smo skromni, z malim zadovoljni in po velikem sploh ne segamo, četudi imamo ušesa precej napolnjena z lepimi besedami, čednostnimi obljubami. Kdo bi sanjal o moštu, ko pa živimo v pristni egiptovski temi, ki zajema v riočni uri nase a avenije« kakor so n. pr. Nasipna ulica, Masarykova ulica, špesovo selo itd V zadnji kozjaski ali pohorski vasi je menda ±A zadostno razsvetljavo bolj poskrbljeno. Menda računajo odločilni velmožje 2 mesečino, ki pa je bolj redka. Prenašati riziko sicer majhnih izdatkov na lunin svit, je sicer dobro gospodarstvo, vendar pa ima luna tudi svoje muhe in daje s tem naarm merodajnim pobreškim gospodom dober nauk življenjske modrosti, ki pravi, da je bolje na male, vsakdanje stvari in potrebe misliti in si ob teh pridobiti zasluge, ko pa o velikopoteznih stvareh sanjati, pa neslavno toniti v pozab-Ijenje. Pobrežani bi si torej zaenkrat želeli manj špekulacij na dvomljive račune luninega svita, ker elektriki bolj zaupamo.« — Enoten nastop te«sTilnegHofly*oodc- Rad B. _ Duhovnik v Ječi ne _^Ah, ta izkušnjava! Zastaviti bi bil moral več sil iti boriti se z večjo vnemo, sin moj. Jetnik: Stdrfc sem, kar sem mogel, prečistiti — saj me trije paaiiki niso mogli spraviti v ječo. ISSK Maribor vodi v slovenskem nosptmett; Naslov prvaka LNP si je včeraj priboril ISSK Maribor, ki je premagal jeseniški SK Bratstvo