Primorski °stninn M __i—i AJ1*3 plačana v gotovini p ., bb- postale j gruppo Lena 90 lir nevmk Leto XXIX. St. 117 (8519) TRST, nedelja, 20. maja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Brežnj e v pri Brandtu bifore hladne vojne, ki je I potrdil in utrdil vse tisto, kar ga tete P'0 vojni tako je bilo do zdaj doseženo, hkra- htvj. ^0 ZrL nd.nn«A mpH aa- ti nn rtrlrtrl rtnitrn c+ron Ticocr-v) r\6 PO PREPRIČANJU PREISKOVALCEV IN KLJUB IZJAVAM ATENTATORJA za °i. ; ba, n,, ® nakopičila hladna voj l^vij* zaznamovana kot po-t-Vrop. steber atlantizma v ki as ;■ Zares se je gora ledu. tefes &ed našimi očmi stalila h° taki ^? Evropa po novi poti tejša 7’® Je neprimerno ugodji kainL, Vse evropske narode teo v tudi za mir ne sa-Vr°pi, ampak na svetu Tai^ b° snn?reo'brat je rodilo usodno, >ZJ1anje, kam bi vso Ev-Ke glerioS svet te vse države, 1-bernu na t°> kateremu družilo redu pripadajo, pripe-,i?4ržeVaadaljevanje napetosti, jaijrijp ?J,e hladne vojne, nar ?tvi. ^. tekmovanje v oboro-tefli Vpie spoznanje je napotilo k Vs®m ae st*e> da so začele J°jheea n<>vo politiko medse-te bo . s°delovanja, tako, ki v^bsebr.,• 1gibala nevarnostim V° sP°rcv, ki kaj lah- h tefti n? -3o v oborožen spor. m hioiis “Viru je tudi Zahodna Pa Vsi Pod Brandtom zavr-^aanj0 "Itedanje dlje, vso do-K bj« ,P°litiiko, vse tako gle-, hibi I1 je videlo v atomski izjave ^®tevitni vir moči in t? . ,di v Sovjetski zvezi na6 a vnanja, da je sieliih novo> na drugačnih iv^aputain2?^6^ urejati odnose h^ii ulst!enim svetom. Raz-se n°i ie . dejal Brežnjev, v 01ošii d ljuje, toda samo na S;0 Pa Področju, ne sme-h^0roženPUStati, da Preraste v J°ve Jb spopad. Odtod pojav in1.! Pohtiki Sovjetske 7^av drugih socialističnih w °dnih zahodne Evrope in lie®r je ri Si- nasploh. Ta nova ► lkl so7,if0dlla svoj izraz v po-snla s0ripia’ 86 pravl miroljub-ž!6hitbidf1°yanja med sociali-avaiili kapitalističnimi dr- Hik^Pie -itu 3e Prišlo, da so jw. Odnosh!11016?3? p,° drugač-v,,sih srečala na sredi K^dt^nodnonemški kancler >ar*ja B3 , zaoeI politiko odpi-rt 62a Dcl.tl Vzh°du, Sovjetska Politiko sožitji a z zaho- ti pa odprl novo stran vsesplošnega, posebej gospodarskega, sodelovanja med državama. Brežnj c bo odšel domov s sporazumom, ki bo zajamčil zelo široke okvire gospodarskih odnosov, ki bo Zahodni Nemčiji odprl na stežaj obširni sovjetski trg, Sovjetski zvezi pa bo omogočil priliv sodobne visoke zahodne tehnologije. Zahodna Nemčija bo kmalu deležna velikanskih količin sovjetskega zemeljskega plina, Sovjetska zveza pa zahodnemš-fcih strojev, naprav, in vseh tehnoloških, dosežkov. Če pa je tako sodelovanje, potem je težko obnoviti hladno vojno, težko je načeti politične in druge spore. Obisk Brežnj eva, oziroma sedanji uradni sovjetsko - zahod-nonemški pogovori naj bi dokončno zaprli vse temne strani v knjigi medvojnega in povojnega stanja med dvema pomembnima evropskima silama, Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo in odprli nove, svetlejše. Evropa si ne more kaj, da tega ne bi bila vesela. DRAGO KOŠMRLJ Zločinski atentat v Milanu pripravila mednarodna teroristična organizacija Za zapahi 35-letni Arabec iz Jemena, ki ga sumijo «sodeIovanja pri pokolu» Soočenje med Bertolijem in misovskim sindikalistom Mersijem - Leta 1969 se je Gianfranco Bertoli menda udeležil neofašistične demonstracije v Vidmu MILAN, 19. — Atentat pred milansko kvesturo ni bil pobuda ne-uravnovešenca ali fanatika, pač pa sad kriminalnega načrta, ki so ga skrbno izdelale centrale provokacije v tujini. To je domneva, ki se vsak dan bolj utrjuje, čeprav atentator, 40-letni Gianfranco Bertoli, vztrajno in trdovratno trdi, da se je zamisel o alentatu rodila v njegovi glavi ter da jo je sam tudi izvedel. Toda preiskovalci mu ne verjamejo. O tem priča dejstvo, da so danes ustavili nekega Arabca iz Jemena, ki ga sumijo »sodelovanja v pokolu«. Arabca, ki mu je ime Mohamed Saed in ki je star 35 let, je policija ustavila preteklo noč v Benetkah. Gre za elegantno oblečenega moškega, ki govori skoraj brezhibno italijansko, angleško in nemško. Prišel je v Jesolo blizu Benetk 10. maja in se naselil v hotelu Luna, kjer je povedal, da se je pripeljal z avtobusom iz Avstrije. Do 16. maja se sploh ni premaknil iz hotela, češ da pričakuje telefonski poziv iz Londona. Ko je prejel poziv, 16. maja zvečer, se je naslednjega dne oddaljil in povedal, da gre v Benetke. Pozneje pa je telefo- niral v hotel in povedal, da je v Milanu. Vratarja hotela je opozoril, da bi utegnili telefonirati iz nekega milanskega hotela in mu naročil naj jim v tem primeru da podatke potnega lista, tako da bo lahko prispel v Milanu. V Benetke se je nato vrnil šele včeraj pozno zvečer, ko so ga ustavili policijski agenti, ki so ga nemudoma odpeljali v Milan na razpolago sodnikom, ki vodijo preiskavo o atentatu pred kvesturo. Eden od sodnikov, dr. Scarpinato, je pojasnil, da je Saed v «sodnjiskem priporu«, ni pa hotel povedati, katere elemente je zbral proti njemu. Kot kaže, so Arabca ustavili na osnovi poročila neke tuje obveščevalne službe, ki je nadzorovala Brežnjev (levo) in Brandt podpisujeta sporazum o gospodarskem, industrijskem in znanstvenem sodelovanju med SZ in Zahodno Nemčijo Saed in ki je opozorila italijansko policijo na njegov obisk iz Benetk v Milan prav na dan a-tentata. Toda glavni vzrok, zaradi katerega so preiskovalci prepričani, da je bil Bertoli samo izvrševalec ukazov, je pričevanje mi-sovskega sindikalista Rodolfa Mersija, katerega je atentator o-biskal na domu kmalu po prihodu v Milan in le nekaj ur pred svojim kriminalnim početjem. Mer-si, ki so ga danes ponovno zaslišali in nato soočili z atentatorjem, je baje izjavil, da mu je Bertoli povedal, da je prisiljen izvesti a-tentat, ker bi ga v nasprotnem primeru ubili. O tem, kdo je Bertoli ju grozil, pa so za sedaj možne le domneve. O poteku novega zasliševanja atentatorja ni zanesljivih vesti. Bertoli je potrdil, da je bila bomba namenjena političnim in vojaškim predstavnikom, ki so zapuščali kvesturo, ter ponovno obžaloval, da je povzročil smrt mladega dekleta. Povedal je tudi, da je potni list Massima Magri-ja, s katerim je odšel v Izrael in se nato preko Francije vrnil v Italijo, kupil v Milanu za 50 tisoč hr, nd pa znal pojasniti, od kod je dobil denar. Kot je znano, so preiskovalci že včeraj .1 slišali zakonitega lastnika pob nega lista, ki živi v Bergamu ter je pripadnik skrajno levičarskega gibanja, marksistično - leninistične komunistične partije Italije. Zaslišanje je trajalo celih sedem ur: preiskovalci so Magriju očitali, da je izjavil, da so mu potni list ukradli, medtem ko iz zapisnika prijave izhaja, da je dokument zgubil. Magri je pojasnil, da so mu potni list zares ukradli iz avtomobila, da pa mu je sam policijski agent, kateremu je prijavil tatvino, svetoval, naj v prijavi zapiše, da gre za zgubo, ker bi bila sicer procedura, da bi mu izdali kopijo dokumenta, izredno dolga in zapletena. Tudi bomba, ki je povzročila pokol, je v središču pozornosti preiskovalcev, ki močno dvomijo, da bi jo Bertoli prinesel s seboj iz Izraela, kjer so pregledi na mejah zelo strogi. Bolj verjetna je domneva, da si je bombo priskrbel v Marseillu, kjer se je atentator ustavil nekaj dni. Ko bi bila ta domneva potrjena, potem bi bil potrjen tudi obstoj mednarodnih povezav. Policijski izvedenci sedaj znova pregledujejo ostanke ročne bombe tipa «ananas», da bi ugotovili, ali je bila res izraelske izdelave, kot so mislili na prvi pogled, ali pa je bila izdelana kje drugje. Milanske sodne oblasti so medtem vprašale videmsko kvesturo za pojasnila glede Bartolijeve politične preteklosti. Kaže namreč, da je a-tentator nekaj časa zahajal v videmski sedež neofašistične organizacije «Ordine nuovo«. V arhivih političnega oddelka v Vidmu so dejansko našli sliko, ki jo je neki policist posnel med neofašistično demonstracijo v Vidmu 31. maja 1969. V ospredju je videti človeka z naočniki, ki je zelo podoben Berto-liju. Kvestura v Padovi pa poizveduje o domnevnem prijateljstvu med Bertolijem in padovskim fašistom Tomasonijem, ki je bb svoj čas zapleten v znano «zadevo Juliano«. Tako so ugotovili, da sta Bertoli in Tomasoni nekaj časa spala v istem stanovanju, zaradi česar je gotovo, da sta se poznala, čeprav še ni dokazano, da sta bila prijatelja. ZA KULTURNI DOM KOROŠKIH SLOVENCEV Proglas odbora za postavitev Kulturnega doma v Celovcu, ki so ga sprejeli na zboru obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev dne 15. maja 1973 Na zboru odbornikov in krajev nih zaupnikov vseh narodnih organizacij koroških Slovencev, ki je bil 15. t. m. v Celovcu na pobudo obeh osrednjih organizacij k oroških Slovencev, so poleg politične resolucije, ki jo bosta obe o rganizaciji naslovili na avstrijsko vlado, sprejeli tudi proglas za sl ovenski Kulturni dom v Celovcu in ga dali v javnost. Proglas je naslovljen na vso slo vensko javnost, na rojake v svetu in zlasti v matični domovini, n a vse jugoslovanske narode in na demokratične sile v Avstriji. Gl asi se: «Koroški Slovenci živimo od naselitve skozi stoletja strnjeno povezani s celotnim slovenskim narodom in njegovim kulturnim razvojem. Z našim kulturnim ustvarjanjem smo ves čas dokazovali svojo kulturno povezanost z narodno celoto, Tudi doba nacističnega nasilja ni preprečila naše Dovezanosti z narodno celoto, marveč nas je iskra odpora proti nečloveškemu naši ju in proti poskusom uničenja naše narodnostne skupnosti le še bolj združila. Pač pa nam je za-dejal nacizem z razpustom vseh kulturno - prosvetnih organizacij in z zaplembo vseh kulturnih ustanov in dobrin nepopravljivo škodo. Kljub temu smo koroški Slovenci po drugi svetovni vojni pričeli spet s kulturno dejavnostjo in jo razvijali na vseh panogah: na kultur-no-prosvetnem, literarnem, znanstvenem in tudi umetnostnem področju. To je močan kulturni potencial. NA VABILO PREDSEDNIKA LEONEJA Ceausescu pride jutri na uradni obisk v Rim Romunskega predsednika bo sprejel tudi papež Pavel VI. RIM, 19. — Predsednik državnega sveta socialistične republike Romunije in glavni tajnik romunske komunistične partije Nikolaj Ceausescu bo prispel v ponedeljek, na vabilo predsednika italijanske republika Leoneja, na uradni obisk v Italijo. Ceausescu bo prvi romunski državni glavar, ki bo prišel uradno v Italijo, v zgodovini diplomatskih odnosov med obema državama. Romunskega voditelja bo spremljala njegova soproga, z njim pa bodo tudi podpredsednik vlade Patan, zunanji minister Macove-scu in minister za industrijo A-vram. Na letališču Ciampinu, kamor bo Ceausescu prispel v ponedeljek ob 14. uri, ga bo sprejel predsednik republike Leone skupno s predsednikoma obeh vej parlamenta, predsednikom vlade, predsednikom ustavnega sodišča, zunanjim ministrom in drugimi člani vlade. nillllllll>lllllllllll>l>lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll«l|||||i|||ii||||f||||||||||||||||||||||ni||||||||||||||||||||||||||i||||||||||||||||||||||||||||||llllllllllllllllli||||||ui||i||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|l|iil|||||,|,|||1||,|||,1|,||||||||1||||||||||, SADOVI PRVIH URADNIH POGOVOROV BRANDT-BREŽNJEV V BONNU Podpisan desetletni sporazum o gospodarskem industrijskem in znanstvenem sodelovanju Podpisana tudi sporazuma o letalskem prometu in o kulturnem sodelovanju sožitja z zaho- (VT^ovi c R^^uio S°,_ tedni in veliki. to°vtetskr4 Jlh sporazum med rt eib6ij0 , ,zvezo in Zahodno Sb obvezuje državi, Pri ?,Sta nikoli uporabili Qbsto?'ejante spornih zalijte s Pmf J,a Pomembni spora-N zah^?0’ ki Jamči dokonč-je v dnih meja Poljske, k, Qdno : iavi dogovor med Ho ^rneni ^zhodno Nemčijo, ho teiznanio 3Un0 medeseboj- H^alnerr^, 111 odPira vrata Jltea sodelovanju med I® °dpra jr, n6no v tem okviru N vnri-n°.tudi najbolj koč-v^tejnnje, ki je kalilo lin*11, vpre d vzhod°m te zaho-teHt. basanje zahodnega Ber- b?tl0sihnmt3Pa nova stepa v w 2ah0ri?ed. Sovietsko zvezo S.-ŽteSa°TiNemčij0- ko drža- z^dke ir, pPe sadove dobre u Hovo x ze sejeta semena bJtepje ’ tf oQlj uspešno sode-ra>" ' B.reznjev je prišel k BONN, 19. — Prvi del obiska in uradnih pogovorov glavnega tajnika sovjetske komunistične partije Leonida Brežnjeva v Zahodni Nemčiji se je danes zaključil s podpisom treh važnih sporazumov med Sovjetsko zvezo in Zvezno republiko Nemčijo. Sporazumi imajo desetletno veljavnost in bodo raztegnjeni tudi na zahodni del Berlina, kar v Bonnu tolmačijo kot priznanje Sovjetske zveze vezi tega dela Berlina z Zahodno Nemčijo, v skladu s šfiristranskim dogovorom iz septembra leta 1971 u- da bi po eni strani Iz vsebine treh sporazumov sodeč, so pogovori Brežnjev -Brandt rodili izredno zadovoljive sadove za obe državi. Najvažnejši je sporazum o gospodarskem, industrijskem in znanstvenem sodelovanju med obema državama. Podrobnosti tega sporazuma bo izdelala mešana sovjetsko -zahodnonemška komisija, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma. Sporazum med drugim določa, poleg industrijskega sodelovanja, tudi namestitev in posodobljenje industrijskih proizvodov, pri izkoriščanju surovin, zamenjavo industrijskih licenc in patentov ter tehničnih informacij. V Bonnu so označili ta sporazum za izredno važen, ki bb'omogočil Zahodni Nemčiji, da bo sodelovala pri nadaljnji krepitvi in posodabljanju sovjetske industrije, hkrati pa bo' Zahodna Nemčija 'deležna največje sovjetske pozornosti pri uvozu surovin in zame- njavi industrijskih izdelkov s Sovjetsko zvezo. Dogovorili so se tu- di, da bodo čimprej proučili vpra- šanje, ustanovitve mešanih družb za gradnjo v Sovjetski zvezi atomskih central in za vključitev Zahodne Nemčije pri uresničevanju v Sovjetski zvezi novega programa za izkoriščanje zemeljskega plina. Zahodnonemški gospodarski krogi izražajo svoje zadovoljstvo za ta sporazum, ki bo omogočil Zahodni Nemčiji, da si zagotovi za dalj časa velike količine energetskih sredstev. Zunanja ministra Gromiko in Scheel pa sta podpisala sporazum o letalskem prometu, ki dovoljuje zahodnonemški letalski družbi «Lufthansa», da lahko uporablja enkrat mesečno pot čez severni tečaj na Japonsko, s čimer bodo zahodnonemška letala skrajšala za šest ur potovanje na Daljni vzhod. Sporazum o kulturnem sodelovanju pa sta podpisala pri- stojna ministra obeh držav in določa poleg drugega tudi pospešitev kulturnih izmenjav na vseh ravneh in možnost obojestranskega priznanja akademskih diplom. Po podpisu sporazumov med o-bema državama je Brežnjev obiskal predsednika zahodnonemške republike Gustava Heinemanna. Med pogovorom je glavni tajnik sovjetske KP povabil Heinemanna na uradni obisk v Sovjetsko zvezo, kar je Heinemann sprejel. Kancler Brandt je v intervjuju za zahodnonemško televizijo izrazil prepričanje, da so obisk Brežnjeva, pogovori in podpisani sporazumi odprli še bolj na stežaj vrata sodelovanja med Zvezno republiko Nemčijo in Sovjetsko zvezo, še posebno je poudaril važnost sporazuma o gospodarskem sodelovanju in iz-ražil zaupanje, da no sporazum omogočil hitrejši razvoj skupnega izkoriščanja surovin. Isto velja za Brandta tudi glede gradnje novih industrijskih objektov v Sovjetski zvezi ter glede možnosti izvoza zahodnonemškega Kapitala v okviru skupne proizvodnje blaga za prodajo na tujih tržiščih. Glede Berlina pa je kancler izjavil, da ga to vpra- šanje ne skrbi in da bodo dosegli dokončni sporazum še pred odhodom Brežnjeva iz Bonna. Tudi voditelj sovjetske partije je izjavil zahodnonemški televiziji, da je med pogovori našel največje razumevanje. Poudaril je, da je smoter vsakega obiska doseči čim tesnejše sodelovanje in izboljšati odnose ter vsestranske vezi in zaupanje med državami. Sovjetska agencija TASS, v poročilu svojega dopisnika iz Bonna, ugotavlja, da sta Brežnjev in Brandt posvetila velik del svojih Pogovorov bodoči evropski kon-terenci in vprašanju zmanjšanja oboroženih sil v Evropi. Agencija tudi poudarja, da sta oba voditelja. poudarila pomen prejšnjih srečanj v Moskvi, ki sta odprli Pot današnjim sporazumom. PARIZ, 19. — štiri ure in dvajset minut je trajalo današnje tretje srečanje med Nixonovim svetovalcem Kissingerjem in sever-novietnamskim pogajalcem Le Duc Thojerp, ki sta bila ob odhodu iz tele v Saint . nom - la Bretechu videti nasmejana in zadovoljna. Jutri se pogajalca ne bosta sestala. Sporazum med vlado in sindikati poldržavnih uslužbencev RIM, 19. — Na ministrstvu za delo in ob navzočnosti ministra Coppa so preteklo noč podpisali sporazum o ureditvi zahtev poldržavnih uslužbencev. Pogajanj so se poleg sindikatov neposredno prizadetih uslužbencev udeležili tudi trije zvezni tajniki CGIL, CI SL in UIL. Sporazum določa novo ureditev plač poldržavnih uslužbencev v pričakovanju odobritve zakonskega osnutka o preureditvi prejemkov in službe državnih in poldržavnih uslužbencev, ki ga bo vlada kmalu predložila parlamentu. Sporazum določa tudi vključitev v plačo vseh dosedanjih preureditev in doklad, ki so jih uslužbenci dobivali, razen 12.000 lir mesečno, ki jih dobivajo za «spodbudo». Poleg tega bodo z novim sporazumom dobili tudi o-krog 28.000 lir mesečnega dodatka, ki bo vključen v plačo, ko bodo odobrili omenjeni zakonski osnutek. Prvi pogovor bosta imela Ceausescu in Leone v ponedeljek ob 17.45 na Kvirinalu. Zvečer pa bo na Kvirinalu slovesna večerja za romunske goste. V torek dopoldne bo na Kvirinalu orugi uradni pogovor med obema državnima glavarjema ob navzočnosti obeh zunanjih ministrov in članov obeh delegacij. Nato bo imel Ceausescu pogovor v vib Madama s predsednikom vlade Andreottijem. V torek ob 18. uri bo Ceau-sesca sprejel na Kapitolu rimski župan in ga pozdravil v imenu rimske občine. V sredo dopoldne, po uradnem obisku, se bodo Ceausescu in njegovi spremljevalci poslovili od gostiteljev na Kvirinalu in nato odpotovali na zasebni obisk v Genovo, Turin in Milan, kjer bodo obiskali razne tovarne Pred ponovno vrnitvijo v Rim, kjer bo Ceausesca 26. t.m. sprejel papež Pavel VI., bo romunski predsednik obiskal republiko :Wn Marino. Isti dan popoldne bodo romunski gostje odpotovali v domovino. RIM, 19. — Avtonomni sindikat osnovne šole (SNASE) je sporočil, da je osrednji izvršni odbor na današnjem sestanku sklenil preklicati stavko, ki je bila napovedana od 22. do 25. t.m. Izvršni odbor je sprejel ta sklep, da pokaže dobro voljo SINOČI V NOVI GORICI Poslovilna predstava Nade Gabrijelčičeve NOVA GORICA, 19. - Danes je bila v veliki dvorani Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici zadnja premiera letošnje sezone. Na sporedu je bila drama Federica Garcie Lorce vDom Bernarde Albe» z Nado Gabrijelčičevo v naslovni vlogi. S to predstavo se Nada Gabrijel-čičeva poslavlja od gledališkega življenja. Prihodnji teden jo bomo videli v Trstu. Predstava je imela zelo velik uspeh in predvsem je prišla do izraza tragična atmosfera velikega španskega dramatika. Gabrijelčičeva je v tej vlogi ponovno pokazala vso svojo veliko interpretacijsko moč likov, ki slovijo kot najboljši v svetovni gledališki literaturi. Ob zaključku predstave je predsednik gledališkega sveta Iztok Jereb izrekel besede slovesa naši veliki igralki, ki so jo ob tej priliki obdarovali s cvetjem in drugimi darovi. Na predstavi so bili številni gostje slovenskega gledališkega in pa družbeno-politie-nega življenja iz Ljubljome, Trsta in drugih slovenskih mest. V sredo, 23. t.m. bo Primorska dramsko gledališče gostovalo v gledališču Verdi v Gorici, v petek, 25. t.m., pa v Trstu. ki ga ne smemo prezreti in ga pustiti shirati, marveč mu moramo dokazati svojo življenjsko voljo in svojo življenjsko moč, ki nujno zahteva tudi javno priznanje prisotnosti našega človeka na avtohtoni domači zemlji. Očitno to naše kulturno samo-rastništvo našim narodnim nasprotnikom ne gre v račun, zaradi česar so se združili na ponoven pohod proti našim pravicam, da bi onemogočili naš obstoj in nadaljnji razvoj. Le taso je razumeti nacionalistične pogrome na dvojezične napise lanske jeseni, le tako hujskanje proti zadnjim ostankom slovenskega jezika v šoli in v cerkvi, le tako končno ponavljajoče se očitke nelojalnosti in nevzvestobe proti naši narodnostni skupnosti. Napak pa bi bilo, če bi ob tem novem naskoku narodnih nasprotnikov na naše pravice in ob silnih strukturnih spremembah današnjega časa, ki se tudi pred našo narodnostno skupnostjo ne zaustavijo, ne videli ogroženosti naše narodnostne skupnosti ter nevarnosti za njen nadaljnji kul turni in vsesplošni razvoj. Zato se v tem težkem času ponovnega pritiska in ogražanja c-bračamo na vso slovensko javnost, da nam pomaga pri zgraditvi slovenskega Kulturnega doma v Celovcu, ki naj bi kot kulturno središče duhovno povezoval vse sloje in stanove koroških Slovencev, krepil naša narodna prizadevanja, našo narodno zavest in samozavest. Z ustanovitvijo visoke šole in slovenske gimnazije v Celovcu so temu postavljene širše naloge: postati bo moral shajališče naše narodne inteligence, študentov in dijakov ter kulturno žarišče vseh koroških Slovencev. Služiti bo moral predvsem skupnim kulturnim potrebam: centralni knjižnici, znanstvenemu inštitutu, raznim servisnim službam, umetniškim razstavam, muzeju, jasno pa tudi predstavam na odru, koncertom in drugim kulturnim prireditvam, prav tako pa tudi družabnosti in ne nazadnje kulturni komunikaciji s sosednim narodom. Spričo maloštevidnosti naše narodnostne skupnosti in njene gospodarske šibkosti se zavedamo, da tudi ob združitvi vseh naših realnih možnosti sami ne moremo uresničiti tega sodobnim potrebam odgovarjajočega načrta, pač pa v zvezi tesne kulturne povezanosti prčakujemo učinkovito pomoč rojakov po svetu in zlasti matičnega naroda in vseh jugoslovanskih narodov, ki so v zgodovini in zlasti v zadnjem času vedno spet dokazali svoje živo zanimanje za naš obstoj in nadaljnji razvoj. V pričakovanju, da bodo tudi avstrijske demokratične sile pokazale razumevanje za to našo težnjo in nam nudile podporo, pa naj bi Kulturni dom v Celovcu postal viden znak, da sta oba naroda na Koroškem na poti medsebojnega spoštovanja namejena k novim oblikam in ciljem kulturnega sodelovanja in prijateljskega sožitja*. Kdo je oborožil zločinsko roko atentatorja, ki je povzročil poko! pred milansko kvesturo? Preiskovalci so prepričani, da Bertoli ni zakrivil strahotnega zločina na lastno pobudo, ampak da je bil le izvrševalec ukazov neke za sedaj neznane centrale provokacije v tujini. Aretacija nekega Arabca iz Jemena potrjuje domnevo, da je imel atentator sodelavce. Včeraj se je v Lignanu začel deželni kongres PSi. V svojem govoru je deželni tajnik stranke Tringale med drugim tudi potrdil zahtevo po zaščiti Slovencev tudi v videmski pokrajini, pokrajinski odbornik Lucijan Volk pa je v svojem posegu postavil zahtevo po globalni zaščiti Slovencev. Včeraj je bil v Trstu podtajnik Si-monacci, ki je moral priznati pasivnost vlade pri reševanju vprašanj pristanišč, a je seveda, govoril je namreč na kongresu pri-staniščnikov CISL, tudi obljubil rešitev najbolj perečih problemov. TRŽAŠKI DNEVNIK 20. maja 1973 PRVI DAN DEŽELNEGA KONGRESA PSI V LIGNANU Stvarni pogoji socialistične stranke za obnovitev levosredinske uprave Deželni tajnik PSI Tringale je odločno zahteval priznanje vseh pravic Slovencev v videmski pokrajini - Pokrajinski odbornik Volk o globalni zaščiti Slovencev in o pristojnosti dežele Včeraj se je pričel prvi kongres socialistične stranke, ki ima de želni značaj in ki sovpada z zaključkom drugega zakonodajnega razdobja dežele Furlanije - Julijske krajine. Kongres je bil prvotno zamišljen kot nekaj formalnega, vendar pa je že včeraj prišlo do izraza nekaj osnovnih teženj socialistične stranke in predvsem zahteva članov, da se ustvari enotno deželno vodstvo. Ta stališča so bila izražena v uvodnem političnem poročilu deželnega tajnika Trin-galeja in bodo po vsej verjetnosti tudi «botrovala» novemu deželnemu vostvu, ki ga bo kongres danes izvolil. Na deželnem kongresu PSI sodeluje 123 delegatov, deželni in vsedržavni poslanci, člani dosedanjega deželnega odbora in drugi najvidnejši izvoljeni predstavniki stranke. Kongres se je pričel z veliko zamudo šele ob 15.45 v kinu «City» v Lignanu, ko je deželni tajnik Tringale prečital obsežno poročilo o splošnem italijanskem političnem položaju, ko je socialistična stranka v opoziciji v odnosu do sedanje vlade desnega centra. Tringale je nato obravnaval konkretni politični položaj v naši deželi, ki ga je označil za bistveno drugačnega in ko je dejal, da socialisti ne morejo ocenjevati dosedanjega dela levosredinske deželne uprave negativno, da pa istočasno prav tako morajo odločno izreči določene kritike. V tej zvezi je Tringale podčrtal nekatere dosežke in nekatere pogoje, ki jih zastavljajo socialisti glede sodelovanja v bodoči koaliciji leve sredine, kolikor bi izšla iz volilnih rezultatov. Deželni tajnik Tringale je podčrtal, da so bili doseženi pomembni rezultati, ko je deželna uprava odločno zavrnila kakršenkoli poskus povratka fašizma ali nedemokratičnega odnosa, kar je nekaj novega v primerjavi s prejšnjo zakonodajno dobo. Dežela je podčrtala svojo mednarodno vlogo in je razširila svoje odnose z bližnjimi področji s Koroško, Slovenijo in Hrvaško. To ji je uspelo tudi zaradi tega ker je upoštevala prisotnost slovenske etnične skupnosti iz političnega, socialnega in kulturnega vidika. Tringale je nadaljeval, da socialisti prav gotovo ne morejo biti zadovoljni z vsem kar je bilo narejeno in da morajo upoštevati slabosti leve sredine, slabosti sil, ki sestavljajo to koalicijo in tudi slabosti socialistov samih. V tej zvezi je Tringale navedel vrsto zahtev in številne pogoje, za prihodnjo predvidljivo sodelovanje v okviru leve sredine. Govoril je o gospodarskih vprašanjih, o načrtovanju v okviru dežele, o vojaških služnostih, ki zavirajo normalni razvoj. še posebej je pa poudaril izseljevanje, ki predstavlja stalno izkrvavitev najboljših sil, odtujitev na tisoče delavcev in obubožanje celotne dežele. V ta okvir spadajo tudi vprašanja slovenske manjšine, ki ne živi samo v tržaški in goriški pokrajini, temveč je prisotna tudi v videmski pokraj.ni. V odnosu do teh vprašanj uežeia ni pravilno ravnala, ni bila odločna in ni prevzela svojih odgovornosti, temveč se je podredila vladni razlagi. V drugem poglavju je Tringale obravnaval demokratično metodo, ki bi morala voditi deželno upravo in je govoril o točnih programih in o odločitvah za katere bi se morali dogovoriti in ki bi jih morali tudi izvesti. Vse to pa je seveda tesno povezano z notranjimi vprašanji stranke in s sodelovanjem različnih komponent PSI. Med prvimi govorniki je odbornik tržaške pokrajine Lucijan Volk na ciežeinem kongresu poudaril nekatera pomembna vprašanja, ki se nanašajo na notranje slabosti glede organizacije socialistične stranke in na nezadovoljive programe v javnih upravah. Komisije, ki naj bi izdelale načrte, se niso sestajale, kot je bilo to določeno, in ni prišlo do notranjega organskega sodelovmija med krajevnimi upravami in deželo. V oj k je se zlasti podčrtal pomembno vprašanje decentralizacije oblasti, ko tudi dežela ni izpolnila vseh pričakovanj. Stranka je v vsedržavnem okviru sklenila, da mora predstavljati zdravstvena reforma eno izmed ključnih vprašanj demokratične in družbene reforme. Tudi krajevne izkušnje in primeri do katerih je prišlo v Gorici potrjujejo, da do tega ni prišlo. Lucijan Volk je nato dejal, da vse socialiste še zlasti zanimajo vprašanja demokracije in svobode, ki istovetijo z odnosom do slovenske etnične skupine v naši deželi. Dežela Furlanija - Julijska krajina ima posebni statut prav zaradi tega ker v tržaški, goriški in videmski pokrajini obstaja slovenska manjšina kot je to tudi izrecno podčrtal deželni tajnik Tringale. Slovenska skupnost je sestavljena iz državljanov, ki so sestavni del demokratične republike, nastale iz odporniškega gibanja, ki so za takšno republiko, za takšno ustavo mnogo prispevali. Zaradi tega se je tudi od dežele mnogo pričakovalo in še zlasti, da bo dežela sprejela tiste ukrepe, ki bodo zagotovili obstoj in razvoj Slovencev kot ljudi in kot skupnosti nekako podobno kot je bilo za Francoze in za Nemce v Val d’Aosti in v Južni Tirolski. Osrednja vlada pa je osredotočila vse odločitve in ni deželi prepustila ustreznih pristojnosti. Lucijan Volk je nadaljeval, da je posebno pomembna zasluga socialistične stranke, ko je za Trst in Go- (Nadaljevanje na 8. strani) Jutri za KPI shod posl. Napolitana KPI nadaljuje svojo volilno kampanjo. Precejšnje zanimanje vlada za zborovanje, ki ga bo imel v ponedeljek, ob 18. uri na Goldoni-jeven trgu, član osrednjega vodstva KPI posl. Giorgio Napolita-no. Predstavila ga bosta Jelka Grbec in Mauro Gialuz, ki kandidirata v deželni svet. Ob 20. uri bo Napolitano govoril v Miljah, kjer ga bosta predstavila kandidat za deželni svet Donadel in v slovenščini Peter Viola. Očitno je, da usmerja KPI svojo volilno kampanjo k čimvečji mobilizaciji protifašističnih sil, posebno še po milanskih dogodkih in to povezuje z zahtevo po takojšnjem zrušenju Andreottijeve vlade. Danes prireja KPI sledeča volilna zborovanja: ob 11. uri bo v naselju Sv. Sergija sen. Paolo Šema, ob 11.30 pa na Trgu Deberti. • Na sedežu volilnega urada pri tržaškem prizivnim sodišču so včeraj vložili en sam znak. Gre za znak izvenparlamentame skupine PCdl (m-1). Kot znano vlagajo stranke svoje znake, da bi jih zaščitili pred možnimi «plagiati» pred in med zbiranjem podpisov za formalno vložitev kandidatnih list. Podpise stranke še zbirajo. ŽRTEV PROMETNE NESREČE V Štivanu izgubil življenje mladenič iz Medje vasi Sinoči približno ob 22. uri se je pripetila v štivanu huda prometna nesreča, ki je pretrgala nit še. mladega življenja 17-letnega Fulvia Le- giše iz Medje vasi 5. Do nesreče je prišlo na križišču med cesto, ki pelje iz Devina v Tržič in cesto, ki se v Štivanu odcepi za Gorico. Mladi Fulvio je privozil s svojim motornim kolesom vrste gilere po goriški cesti. Ravno ko je privozil do križišča, je po obalni cesti privozil Bruno Blason iz Gradišča, ki je šofiral svoj fiat 127 z evidenčno tablico GO 64900. Fant se ni pravočasno ustavil in tako je avto silovito trčil vanj. Fulvio Legiša je obležal sredi ceste. Reševalcem je bilo takoj jasno, da je njegovo stanje izredno resno in res je nesrečni mladenič izdihnil še preden so ga z rešilcem Rdečega kriza prepeljali v tržiško bolnišnico. Umrl je zaradi hudih notranjih poškodb. Agenti prometne policije so pod močnim dežjem dalj časa skušali u-gotoviti točno dinamiko smrtne nesreče in na kraj je prispel tudi sam poveljnik polk. Borsetta. Komaj po 23. uri je promet spet redno stekel. KONCERT PEVSKEGA ZBORA RADiSE S KOROŠKEGA S svojo narodno pesmijo Korošci navdušili občinstvo Nabito polna dvorana PD «V. Vodnik» Koroški bratje še danes gostje Dolinčanov Dvorana prosvetnega društva ^Valentin Vodnik)> v Dolini je bila sinoči nabito polna občinstva, ki je pohitelo na koncert pevskega zbora «Radiše» s Koroškega in pevce za vsako pesem nagradilo s toplim aplavzom. Koroški bratje, ki so zdaj vrnili obisk Dolinčanov, so s svojo otožno in melodično koroško narodno pesmijo ganili in navdušili poslušalce, na zahtevo občinstva pa so ponovili Kernjakovo «Rož, Podjuna, Zila». Najprej je nastopil mešani zbor, nato moški zbor ter spet mešani zbor, Skupno so pod vodstvom Ši-meja Wrulicha zapeli IS pesmi, od teh kar 16 koroških narodnih, za zaključek, po pozdravnih nagovorih pa še «Zdravljico». V imenu prosvetnega društva je drage goste pozdravil Vojko Kocjančič in jim izročil za spomin akvarel Roberta Elavatgja ter šop cvetja. Za topel sprejem se je v imenu pevskega zbora «Radiše» zahvalil Tomaž Ogris, ki je poudaril, kako nas veže enaka usoda in bol. Gostje s Koroškega so Dolinčanom izročili šopek rož in plošče. V imenu SRZ je pozdravil pevski zbor PO GOVORU NA KONGRESU FILP-CISL Podtajnik Simonacci (KD) priznal pasivnost vlade Zahteval je, med drugim, tudi omejitev pravice do stavke V petek se je v veliki dvorani pomorske postaje začel kongres sindikata pristaniških delavcev CISL, ki se ga — poleg 140 delegatov — udeležuje tudi podtajnik za trgovinsko morrrrico v Andreottijevi vladi poslanec Simonacci. V svojem pozdravnem govoru stvo si ne more lastiti odgovornosti za položaj javnih del v tržaški luki, na katerega so ga opozarjali sindikalisti pristaniških delavcev CGIL. V zaključku svojega pozdrava se je podtajnik Simonacci dotaknil tudi trenutnega političnega položaja. zbranim sindikalistom, je posl. Si- j Ugotovil je, da se morajo sindikati mcvacci veliko ffovrril o krizi ita- ! združiti v obrambi demokratičnih lijanski prlsV””* in priznal, da ustanov ,.l „ .—; ž ______: X _ • _____• vlada pri tem še precejšnja pasivnost. Pač pa je obljubil, da se bosta vlada in CIPE pozanimala za korenito spremembo pristaniških struktur in njihove tehnološke kapacitete. V tem pogledu je dejal, da bi njegovo ministrstvo rado združilo v sebi vse pristojnosti, kar zadeva načrtovanje in uresni- čevanj^ javnih . (jel. Seveda ni nikomur ušlo, da je pa prav mini- ster za trgovinsko mornarico, posl. Lupiš, nič manj kot dva tedna pred ttem izjavil v Trstu, pred pomorsko postajo, da njegovo ministr- mm LINES ilUtl*! moška in ženska oblačila UL. CARDUCCI, 4 ■ TEL 31-188 - TRST Včeraj sta se poročila OLGA PETAROS in VILJEM PREGARO Prosvetno društvo «Slavec» iz Ricmanj jima želi mnogo sreče v skupnem življenju. ideja... uspeh... zagotovljen.., lineaL, Res je, sicer, da so sindikati proglasili nezdružljivost političnih in sindikalnih funkcij, vendar je podtajnik Simonacci bil v naši deželi zaradi volilne kampanje. Na nekem zborovanju, kjer je govoril za KD, je Simonacci dejal, da je Andreottijeva vlada sad političnega preokreta volivcev 7. maja lani. Zato gre za zaupanje ljudi in vladanjih he more’ izdati’.' Pri "tem, seveda, ni komentiral dejstva, da je vlada ostala v parlamentu brez večine in da ji marsikdaj tudi izposojeni glasovi desničarske MSI ne zaležejo. Simonacci je tudi dejal, da ne nasprotuje levi sredini, vendar je v isti sapi ostro polemiziral s socialisti, češ da je njihova politika prej ko slej dvoumna. Dejal je celo, da se je ta dvoumnost v primerjavi s pomladjo 1972 še zaostrila. Tako je Simonacci tudi poudaril, katere so teme, ki jih bo morala KD postaviti v ospredje razprave o novi vladni politiki. To naj bi, po mnenju demokristjanske-ga podtajnika, bile: javni red, zakonska ureditev pravice do stavke, gospodarska obnova, solidarnost demokratičnih strank v parlamentu in v vseh drugih organih, kot so dežele. Iz tega ni jasno, če je Simonacci hotel poudariti, da bi morale obstajati v Rimu in Trstu enake večinske koalicije. Volilno kampanjo začenjajo tudi liberalci, ki imajo v gosteh podtajnika za zdravstvo nosi. De Lorenza. Ta se bo v pokrajinski umobolnici srečal z upravnim osebjem, v ponedeljek zvečer pa s predstavniki nekaterih prostih poklicev. Zvečer, ob 19.30 pa bo v krožku «Gobbetti» govoril o zdravstveni reformi. PLI je sporočila tudi, da bo v petek obiskal Trst podtajnik Pa-pa, ki se bo srečal s predstavni-ki tržaških gospodarskih krogov, nato pa govoril v istem krožku o vprašanjih gospodarstva. Miro Kapelj, v imenu občinske u-prave pa župan Dušan Lovriha, ki je omenil zatiranje narodnostnih pravic koroških Slovencev in nevarno porajanje nacističnih ter fašističnih sil. Podaril jim je značko stoletnice dolinske pošte. Dolinski pevski zbor je sprejel goste na trgu «Na gorico s pesmijo «Pozdravljeno. Sledil je sprejem v župnijski dvorani in Dolinčani so zapeli še dve narodni pesmi. Na večerji, po koncertu, so se Dolinčani. zadržali s koroškimi gosti v prijetnem pogovoru, danes pa jim bodo razkazali najbolj značilne kraje dolinske občine. Nad 500 gledalcev iz Ajdovščine in Škofij na predstavi «Tolmincev» Stalno slovensko gledališče je imelo sinoči v Kulturnem domu v gosteh več kot 400 gledalcev iz Ajdovščine in okrog 100 iz Škofij, ki so si prišli ogledat predstavo Pregljevih «Tolmincev». Bili so to v glavnem abonenti na gledališko sezono iz Ajdovščine in pa člani tovarniških sindikatov. Pred tolikšnim številom občinstva se je celotni igralski kolektiv še posebej potrudil in predstava je od začetka do konca bila deležna izredne pozornosti pa tudi navdušenja občinstva, ki je pogosto ploskalo izvajalcem tudi ob posameznih prizorih. Po zaključku predstave se je igralcem s toplimi besedami zahvalila za umetniški užitek v imenu ajdovskega občinstva ravnateljica tamkajšnje gimnazije prof. Mira Novakova. Dejala je, da je spričo osamljenosti modernega človeka v potrošniškem brezdušnem času prava sreča, da imamo še žarišča, ki nas s svojo umetniško močjo povezujejo. Eno izmed takih žarišč — je dejala — je prav gotovo gledališče in tržaško slovensko še posebej. Tu se z nastopajočimi zlijemo v čustveni utrip — je dejala — ki ne pozna meja in zastojev na njih in ki nas dela srečne ene in druge. V imenu ansambla se je za tako množičen obisk zahvalil Jožko Lukeš, ki je dejal, da je prav zaradi navzočnosti gostov iz Ajdovščine in Škofij zadobila predstava še bolj kot sicer značaj prazničnosti. Izrekel je željo, da bi še in še prihajali v gledališki'h^aht, v katerem bodo vedno dragi in dobrodošli gostje. Dramska družina iz Brežic v gosteh p. d. Prosek-Kontovei V okviru bratskih kulturnih srečanj je bila sinoči v gosteh prosvetnega društva Prosek — Kon-tovel dramska skupina Delavsko prosvetnega društva «Svoboda» bratov Milavcev iz Brežic. V Prosvetni dvorani na Proseku se je domačemu občinstvu predstavila s komedijo v treh dejanjih Sama in Belle Spewack «Naši trije angeli#. Delo samo na sebi nima posebnih ambicij in tudi režijski prijem ter interpretacija brežiških amaterjev ri bila na posebni višini, čemur so delno pripomogle nevšečnosti tehničnega značaja (med predstavo je namreč zmanjkala luč zaradi slabega vremena in so morali zato odigrati ob medlem svitu sveč). Kljub temu pa je občinstvo sprejelo goste iz matične domovine s posebnim navdušenjem, ki dokazuje, kaiko so našim ljudem pri srcu takšni kulturni stiki, ki utrjujejo in dopolnjujejo prizadevanja za u-veljavljanje skupnega kulturnega prostora. V komediji so nastopili Božo Pevec. Martina Bakše, Milka Berlan, Ana Marija Šetinc, Ludvik Metelko, Ivan Peric, Ivan Kramarič, Ivan Vogrinc, Ivan Denžič in Avgust Berlan. Režijo je oskrbel Ivan Kramarič. ■ifiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiaiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiifliiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiifliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiaiiiiiiiiitviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiniiiiiiiiiiiiii Danes, NEDELJA, 20. maja BERNARD Sonce vzide ob 4.28 in zatone ob 19.34 — Dolžina dneva 15.06 — Luna vzide ob 22.37 in zatone ob 6.34 Jutri, PONEDELJEK, 21. maja IVON Včeraj-danes Vreme včeraj: najvišja temperatura 20,9 stopinje, najnižja 12,6, ob 19. uri 17,8 stopinje, zračni pritisk 1009,1 pada, veter 6 km severni, vlaga 73 odstotkov, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,2 stopinje. Rojstva, smrti in poroke Dne 19. maja 1973 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 89-letni Ivan Sancin, 72-letna Giuli Maria Caizi vd. Bes-so, 70-letna Maria Bertani por. Bi-gollo, 85-letna Maria Barnaba, 72-letni Angelo Marini, 83-letni Giuseppe Bonavia, 85-letni Marcello Bagato. OKLICI: Radiotehnik Franco Ra-detic in frizerka Miriam Muggia, trgovec Claudio De Ros, trg. po- močnica Patricia Trimarchi. brez- BIRME 1973 Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%, — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti. Urama in zlatarna Trst LAURENTI Trieste, Largo Santorio 4 poselni Gaetano Neri in gospodinja Silvana Sulcic, delavec Livio Afri in gospodinja Margherita Scarpa, Za vašo poroko.. «F0T0GRAFIA» E E ON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) uradnik Franco Parenzan in frizerka Lidia Mervich, elektrovarilec Lu-ciano Gnudi in gospodinja Nurinar-da Urbina Prado, natakar Nereo Zavagno in uradnica Gabriella Pa-dovan, častnik trg. mornarice An-drea Accardo in uradnica Isabella Gentile, učitelj Gino Rassini in učiteljica Isolda Micali, orkestraš Lu-ciano Glavina in univ. študentka Eugenia Lozzi, uradnik Fabio Leva in uradnica Carina Tadini, mehanik Nerio Weingartler in uradnica Luciana Racco, paznik Sabino Sar-della in gospodinja Sabina Plani-tario, agent JV Guido Devigenti in gospodinja Lidia Zorzutti, špediter Paolo Danassa in uradnica Sonia Pettirosso, uradnik Serafino Giro-lami in gospodinja Elena Annese, pomorščak Nerio Dagostini in delavka Clara Clappis, finančni stražnik Luigi Smeragliuolo in trg. pomočnica Albina Kramasteter, urad nik Albano Biagio in uradnica Ma ria Varesano, uradnik Giovanni To-nello in šivilja Teodora Pincin, bolničar Fulvio Furlan in študentka Paola Millo, vodja podjetja Gianni Leonori in univ. študentka Maria Žerjal, profesor Alberto Stebel in uradnica Annamaria Coral, šofer Giorgio Della Zotta in uradnica Rosita ZolHa, uradnik Gilberto Jurman in študentka Maura Bogoni, uradnik Lodi Del Piccolo in uradnica Alida Grassi, uradnik Edoardo Pellizon in trg. pomočnica Claudia Flora, trgovec Vincenzo Masella in uradnica Rossana Gaio, delavec Antonio Puri n in gospodinja Bruna Zugna, uradnik Ferruccio Se-mani in otroška vrtnarica Maria Valci, strojni častnik Silvio Gabri in tajnica Liliana Davi .mehanik Alessandro Škerlj in trg. pomočnica Maria Candini, polagalec parke-tov Alberto Bezzi in uradnica Fa-bia Scussolin, delavec Dino Berger in uradnica Caterina Sauro, računovodja Danilo Kulla in uradnica Fio- SEBOFLEX VSE ZA CONO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 51. Tel. 733-361 Prijatelje m naprošamo da nas znance obiščejo rella Rinaldi, elektrovarilec Claudio Zecchin in trg. pomočnica Loreda-. na Skarabot, železničar Carlo Loi in uradnica Alma Lazzari, kemik Enzo Bagnolatti in uradnica Bruna Zagliati, upokojenec Antonio Riedl in delavka Alcea Da Rold, uradnik Dino Fonda in učiteljica Mariagrazia Mcscarda, uradnik Tul-lio Ermacora in uradnica Rina Predonzani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grigo-lon, Alla Minerva, Trg. V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unita 4; Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj). LOTERIJA BARI CAGLIAR1 FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE 86 52 7 81 12 13 39 35 29 52 33 47 49 76 56 29 9 14 25 56 NAŠA POMLAD REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV V KULTURNEM DOMU V TRSTU (Ulica Petronio 4) Danes, 20. maja 1973 ob 17. uri Prireditelji: Slovenska prosvetna zveza — Združenje pevskih zborov Primorske — Glasbena matica Trst Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta Gledališča GLASBENA MATICA - TRST II. ZAKLJUČNA AKADEMIJA ŠOLE GLASBENE MATICE s sodelovanjem gojencev Centra za glasbeno vzgojo iz Kopra V torek, 22. maja 1973 ob 20.30 Mala dvorana Kulturnega doma Vljudno vabljeni! Vstop prost! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Poslovilna predstava slovenske igralke Nade Gabrijelčičeve FEDERICO G. LORCA DOM BERNARDE AEBE drama v 3 dejanjih (dveh delih) režija: Jože Babič scena: Sveta Jovanovič kostumi: Milena Kumar glasbena oprema: Tone Natek V petek, 25. maja ob 21. uri za abonma A — premierski PD «FRANCE PREŠEREN# Boljunee priredi v sredo, 23. maja t. 1. ob 20.30 v srenjski hiši v Bo-ljuncu predavanje o ((KMEČKIH PUNTIH« Predaval bo prof. Branko Marušič, direktor goriškega muzeja Grad Kromberk. Vljudno vabljeni! Odbor S P D T priredi v četrtek, 24. t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani 8. PLANINSKI VEČER na katerem bo član Angel Carli predvajal filme izletov planinskega društva. Prosvetno društvo «1. GRBEC# Skedenj vabi na predavanje prof. SAMA PAHORJA: JEZIKOVNE PRAVICE TRŽAŠKIH SLOVENCEV ki bo v petek, 25. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Ob 50. obletnici M. d. ((Prosveta# Opčine Slovensko PD «TABOR» - Opčine priredi v Prosvetnem domu na Opčinah v soboto, 26. maja ob 20.30 in v nedeljo, 27. maja ob 17. uri: ZAKLJUČNI NASTOP GOJENK BALETNEGA TEČAJA Nastopa 60 gojenk. Vodja tečaja: učiteljica ANICA CAH Vljudno vabljeni !!! KROŽEK ABSOLVENTOV SLOVENSKE TRGOVSKE AKADEMIJE m vabi svoje člane na REDNI OBČNI ZBOR ki bo 24. maja v mali dvorani Kulturnega doma ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju, z običajnim dnevnim redom. SLEDI ZAKUSKA Tržaški partizanski pevski zbor 2. junija 1973 ob 21. uri v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4 PARTIZANSKI MITING SODELUJE INSTRUMENTALNI ANSAMBEL Recitator JULIJ GUŠTIN Scena JOŽE CESAR Dirigent OSKAR KJUDER Šolske vesti 2 X 1 ENALOTTO 211 XXI X 1 1 KVOTE: 12 točk — 37.673.000; 11 točk — 264.000; 10 točk - 21.800 lir. Tajništvo trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois# — Trst, Vrdelska cesta 13/2, obvešča bivše dijake, ki so opravili zrelostni izpit v šolskih letih 1968-69, 1969-70, 1970-71 in 1971-72, da so diplome pripravljene in prosi prizadete, da jih čimprej osebno dvignejo na zavodu vsak dan od 10. do 12. uro. ODBOR ŠOLA — GLEDALIŠČE Kulturni dom Vas vljudno vabi na AKADEMIJO SLOVENSKIH NIŽJIH SREDNJIH SOL NA TRŽAŠKEM ki bo v torek, 22. maja 1973 ob 17. uri Slovenski klub priredi v torek, 22. maja ob 20.30 v sodelovanju s SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO in P. D. «SLAVKO ŠKAMPERLE# SLAVNOSTNI VEČER MARIJE MIJOTOVE (ob njenem življenjskem prazniku) Na sporedu: recitacije, skeč in nastop pevskega zbora. Vabljeni! V ponedeljek, 21. maja bo imelo Društvo slovenskih izobražencev v mali dvorani Slovenske prosvete v Donizettijevi ulici 3 ((KOROŠKI VEČER# Na njem bodo podelili letošnjo nagrado «Vstajenje» koroški pesnici Milki Hartmanovi, ki se bo udeležila večera. O njenem pesništvu bo govoril prof. Jevnikar, člani radijskega odra pa bodo brali nekaj njenih pesmi. Začetek ob 20.15. Izleti ŠD Breg obvešča vse udeležence izleta v Ljubljano, da je zbirališče in odhod pri Križcu pod Dolino ob 6.30. Nadalje obvešča, da je še nekaj prostih mest v drugem avtobusu. Vpisovanje se nadaljuje še do torka pri vaških zastopnikih. Prosimo, da pohitite. Slovensko planinsko društvo organizira v . nedeljo, 27.. maja izlet na Nanos ob priliki 80-letnice Planinske zveze Slovenije. Slavje priredi Planinsko društvo Vipava za primorski meddruštveni odbor. Zbirališče z osebnimi avtomobili v Vipavi na trgu ob 7.30 zjutraj. SPDT organizira, dne 2. in 3. junija 1973 izlet na Stol. Avtobus bo odpeljal iz Trsta (kraj in ura bosta naknadno javljena) na Ljubelj. Iz Ljubelja vzpon čez Zelenico na Stol (2236 m). Prenočišče v Prešernovi koči. Drugi dan sestop po grebenu na Dom Pristava. Za neplanince pa ogled Vintgarja in prenočišče v Radovljici. Drugi dan se bodo nepla-ninci popeljali v Bohinj na ogled slapa Savice in po želji z žičnico na Vogel. Vpisovanje pri Norči v Ul. Geppa 9. KULTURNI DOM «Na- Danes, 20. t.m. ob 17. url ,a. ša pomlad#. Revija otroških m dinskih zborov. Prireditelji: ska prosvetna zveza, Združenje a skih zborov Primorske in “las matica - Trst. SAG Predstave Slovenskega amaterski Ljud- gledališča v Trstu: Danes, 20. maja ob 17.30 v -skem domu v Trebčah: Arkady kum: ((Sovražnika?#, dramska V sredo, 23. maja ob 19.30 nje na XVI. srečanju gledalcem pin Slovenije v Kočevju: Jože y šek ((Povečevalno steklo#, far treh delih. Kino 22.15 Nazionale 15.00 «11 giomo del fu^ Barvni film. Igra Oliver R'eea povedano mladini pod M- ie . e. Excelsior 10.00-11.30 matineja: ^ dy Gonzales supersonico#-Disnejeva barvna risanka.. yte Excelsior 15.00 «Oggi sposi- jaCj condoglianze#. Barvni toro- jagoD Lemmon, Barbara Harris m Robards^ bieu»- Grattacielo 15.00 «La femme en ^ Barvni film. Michael Pic«« “ Massari. . Fenice 15.00 - 17.15 - l9-45 «Fuggivano, si amavano, gta no e uccidevano — Getaw3S ’ pre-ve McQueen in Ali MacGra povedano mladini pod M- e (jal Eden 15.00 «Leva lo diavolo j,eB1y ...convento». Barvni f. prePove- Benussi, Gabrielle Tinh. dano mladini pod 18. letom- garVJii Ritz 15.00 «11 grande duello#- ya„ (vestern film. Igrajo: ^ Cleef, Peter 0’Brien. a gli Aurora 15.00 «E’ simpatij0’ jgra romperei il muso». Barvni t Romy Schneider. _ cap6" sparav« stri#. Barvni film. Igra Cristallo 15.00 «La morte aCCpgtekti'r' mezzanotte#. Barvni film-. j 14-mladim Pou naca indemoniata#. Barvni Prepovedano mladini pod leten1; Moderno 14.30 «Gli ordiri Jš* in della Vira:g mn m pa*- Impero 15.00 «Cari gern gale*1’0 film. Igrata: Enrico Mar in Florinda Bolkan. KINO NA OPČINAH u 15 uri predvaja danes ob 1 ' Aj()V> ((SNEGULJČICA IN 7 SR ^ Najbolj znan in najlepsi klasiki Walta Disneya- Prosveta P.d. «S. Škamperle# priredi enodnevni izlet na Koroško 10. junija 1973 za člane in prijatelje društva. Osebni dokument — potni list. Vpisnina v prostorih društva na stadionu «1. maj» vsak večer od 19.45 do 20.45. cin govoril o P6511^ ,n0 prof. Ivanu Trinku. Vl.iud Mali oglasi .CITROEN# 7..H,eh“_Wnrodaja “1"' »UH ivuCii’" --- _-n n ali* * , Samarittani in Miceo mRPftnieyer 4/ mestnih delov v Dne 19. maja je preminil naš dragi IVAN SANCIN Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 21. t. m. ob 15.30 iz mr splošne bolnišnice naravnost, v škedenjsko cerkev. paVla, žalostno vest sporočajo bratje Just, Albin, Karlo, sestra svakinje, svald vnuki in drugi sorodniki. neg0. Posebna zahvala zdravniku dr. Luciu Lovisatu za skr Trst, 20. maja 1973 Občinska pogrebna služba. Ul. Zonta 7/C ZAHVALA Ob izgubi našega dragega MIRA KRIŽMANČIČA se zahvaljujemo vsem. ki so ga v tako velikem številu na zadnji poti in s cvetjem ali drugače počastili njegov * . . . i____c„o(, hčerki Em3 V Trst, 20. maja 1973 žalujoča žena Sveta, hčer 1 z Saša z družinama, sestra družino in drugo sorodstv ZAHVALA Ganjeni zaradi izrazov sočutja ob smrti našega drageg ALBERTA KRAUA počastili ujeS°v se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način spomin. žena, hči, sin in mama Trst, 20. maja 1973 OUIUC1UC1. ,L Capitol 15.30 «L’uomo_dai se^ jje#- ka. Prepovedano letom. . ,..na, i*0’ Filodrammatico 15-00 «Ci)S 1 fjlrfi- ordi' ni». Barvni film. Monica ^ Claudine Auger. Prepoved3 beli3 dini pod 14. letom. Vittorio Veneto 14.30 serata della mia vita#-^ Sof^' Dina de Laurentiisa. Al Michael Simon. , ,, njan^3 Abbazia 14.30 «Ma PaPa ^ Bu- sola?# Zabavni barvnl„,TjeaL bara Streisand in B. O j l]lt ve3' Astra 15.00 «H cavaliere ° charleS detta». Barvni film- l®1 Quinney. - a Ideale 14.30 «Domani P tare la tua vedova^’eStem ^ Epidemia#. Barvni ’""T«,ge. Graig Hill in Claudine ^ ggi-vni Danes, 20. maja t. b°b ^ g društvenih prostorih Anton chiavelli 22/H, bo Prof‘^ pisa^ A ^^oršfci*5iieviiifc 20. maja 1973 LANSKI PROMET V ŠTEVILKAH Več blaga po morju (zlasti nafte) manj po železnici in s tovornjaki IZ ŠMARIJ NA VIPAVSKEM Ciril Klemše praznoval 80-letnito jjfe/Več trave prihaja iz Brazilije * Dovoz agrumov ia bombaža se krti Med zalednimi deželami na prvem mestu A vstrija, na drugem Jugoslavija * T ' - h//'- (^aška trgovinska dokončne S? zbornica je uradne podatke "brja •°JU blagovnega prometa po bčju 111 Po kopnem na našem podpre?) , 1972. Ustrezni statistični ^Pfnet °°ravnava posebej blagovni cestj morju> Po železnici in po po MORJU in Je Upen blagovni promet po mor-3S,524027V omenienem letu dosegel S.' . ton (leta 1971 34,358.029 ln sicer 34,033.028 ton v do-odvozu. 111 2,490.999 ton v d 1»estlI0VO2u je bila daleč na prvem ■Silij *fova nafta, in sicer z 31 »iilijon O00.395 tonami (od tega 28 Wo4) V 5®.971 ton za Čezalpski naf-1bda> ’ ^ drugem mestu je bila v0!u’ tretjem premog itd. V od-tisoč “Ajvažnejšo postavko (694 ^ 'loba ^°n-* Predstavljala goriva indij j.Va raznega blaga za potrebe ®37.229 .fP^dk; na drugem mestu s nleionami so bila mineralna o-tem ko so dosegle druge bla- Dojjj Postavke znatno manjše vred- tel l774surove kave je lani dose-^08.739 ton’ od tega Slavnina %r je t0n^ *z Brazilije, dovoz agrumom ,5®tdo nazadoval v primeri z (od tp„ 971 tn dosegel 129.931 ton \ e^ . ton iz Izraela); do-!adova]So^nega lesa je ponovno na-Ijji ■ Ul sicer z 68.934 ton v letu tildi ■? ^-629 ton v lanskem letu. ^Padel °'°z bombaža je lani močno S D' m sicer z 49.157 na 39.562 Pašo blaga so ladje pripeljale v ^ jjL 0 v kontejnerjih: v dovozu •■n 7.252 , našteli 6.805, v odvozu lito . . * ^ s k*1’ 133 je obojesmerni pro- PDn ^tejnerji dosegel 14.027 kosov. iil^ET PO ŽELEZNICI i Promet po železnici med tonov*. uko in zaledjem je lani Nazadoval za nad 200.000 ton z letom 1971. Obojesmemo >:7K659 »<«.613 ton v letu 1971 na Je namreč skrčilo z 1 mi- -^ 978.613 ^ti v ton’ Padec pa je bil viden ?aiedje Prometu v smeri luka — ’&t®68n tt-228.039 ton v letu 1971, V 1011 v letu 1972)’ "Jbj^ zne blagovne postavke so v jNnjg ruom prometu dosegle na-h i5lfi«ednosb: premog 4.687 ton, fHa' S ton, ruda 255.472 ton, mi-ia j°ba 103.244 ton, les 52.298 arugo blago skupaj 1,322.965 . belgj £ celotn*>0sarneztPb zalednih držav ern blagovnem prometu po btost 1 0= --------------------------- C499 r^t Je bil naslednji: notra- >« Je 392.567 ton, Avstrija 542 ton, zahodna Nemčija 235 ^°MEtL '7ugos*av*ja 352.030 ton. bla, ton, 1^ PO CESTI b"1 Poni agovn> promet po cesti je 'kdteta t . v Primeri z letom 1971. leta ° *» obojesmerni promet te- na prehodih iz pristanišča našteli le 2,276.752 ton blaga. Odvoz blaga s tovornjaki je neprimerno večji od dovoza v smeri zaledje — luka (lani 1,951.313 ton proti 352.439 tonam), posamezne blagovne postavke pa so v letu 1972 dosegle naslednje vrednosti: premog 13.441 ton, žita in oljčna semena 20.837, rude 126.591, mineralna olja 1,417.689, les 31.983 in drugo blago 666.211 ton. In končno še pregled blagovnega prometa s tovornjaki po posameznih zalednih državah: na notranjost Italije je lani odpadlo 1,705.767 ton, na Avstrijo 387.512 ton, na Jugoslavijo 149.131 ton, itd. Spoštujte naravo! Pokrajinska uprava skupno, z vsemi občinami, s pokrajinsko turistično ustanovo in z letoviščarskimi u-stanovami iz Trsta, Devina - Nabrežine in Milj priporoča vsem turistom in izletnikom, ki se hočejo odpočiti v naravi po delovnem■ tednu, naj spoštujejo naravno okolje, nai se spomnijo, da je to edinstveno naravno bogastvo, Id ga je tre- j ba nepokvarjenega izročiti našim potomcem, da ga bodo lahko tudi oni uživali. Zato pokrajinska uprava priporoča, da se izognemo dejanjem, ki so pravi atentat na naravo: prižiganje ognjev, odmetavanje smeti in neuporabnih predmetov, trganje popkov, parkiranje avtov na travnikih in predvsem vdiranje na zasebna polja in teptanje njiv. Turistom, ki so namenjeni onstran meje, pa priporočamo, naj ne odmetavajo smeti ob robove cest, ki se na tak način spreminjajo v prava smetišča. V ta namen bo tržaška pokrajinska uprava izvedla propagandno kampanjo in bo postavila napise v Darovi in prispevki Ciril Klemše s svojo ženo Viktorijo V krogu svojih dragih je v nedeljo praznoval v Šmarjah na Vipavskem svojo 80-letnico življenja Ciril Klemše, ki bo septembra s. svojo ženo Viktorijo roj. Makovec, po rodu iz Velikih Žabelj, slavil zlato poroko. V osemdesetih letih je Ciril Klemše marsikaj doživel in prestal. Med prvo svetovno vojno je bil na fron- več jezikih, s katerimi bo vabila v Galiciji, nato pa pri Dober-vse, ki potujejo skozi našo pokra- J~u" T' J : 1 : jino, k varstvu in spoštovanju naravnega okolja. dobu. V drugi svetovni vojni, v narodnoosvobodilnem boju, pa je vsa njegova družina aktivno sodelova- la in pomagala partizanom. Ciril Klemše je bil predsednik gospodarske komisije in je zbiral ter odpošiljal hrano za borce IX. korpusa. Ciril in Viktorija sta bila vedno zelo marljiva ter zavedna Slovenca in sta tako vzgojila tudi svoje štiri otroke. Pridružujemo se čestitkam in voščilom ter želimo Viktoriji in Cirilu, da bi s svojimi sinovi in hčerko ter njihovimi družinami, z vnuki in pravnuki praznovala še mnogo življenjskih ob letnic. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V MAČKOLJAH Maks Ota (Krogle 33) 10.000 lir, Josip Sancin (Dolina 112) 10.000 lir, Duilio Norio (Trst) 2000 lir, Armando Roncelli (Trst) 1000 lir, družina Anton Parovel (Mačkolje 50) 10.000 lir, družina Silvester Ole-nik (Mačkolje 52) 10.000 lir. družina Ema Tul (Mačkolje) 10.000 lir, družina Danilo Kos (Mačkolje) 5000 lir, družina Kodrič (Trst) 50.000 lir, družina Oskar Strajn (Mačkolje) 20 000 lir, družina Marij Smo-tlak (Mačkolje 55) 10.000 lir, družina Slavec (Mačkolje) 2000 lir, družina Smotlak (Mačkolje 96) 20.000 lir, Lucijan Zonta (Mačkolje 52) 20.000 lir, družina Boris Tul (Mačkolje 53) 5000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V GABROVCU Gracijela Marcuzzi (Gabrovec 55) 5000 lir, Ivan Obad (Gabrovec 16) 5000 lir, Anica in Milko Širca tDe-vinščina) 5.000 lir, Mirko Furlan (Gabrovec 26) 25.000 lir, A. B. 2500 lir. Š. d. «01impija» Gabrovec daruje izkupiček tekme Adria-Olimpija 40.000 lir. Ob 30. obletnici smrti moža in očeta darujeta Pepa in Pepka (Gabrovec št. 14) 5000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI Namesto cvetja na grob Mirota niiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiijiii|l,,|,,,,,I,,l,ll,,,llllllllllllllInI|1I|||||||II|I||I|(||I1|||||||||l|||III|llllllllllI(llllllu,n,,1,,Illl,,|(llllllllllllllllIIIIIIIIIII||||||||||||||IInmi|II||I|||||||||||||I||I|||nI|||||||II||||||(||(||||uu|||(|||||n(||||||lu|||||||M||i||(B S PETKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA 0B RAZPUSTU ENC0 RAZPRAVA 0 SILNEM NARAŠČANJU DRAGINJE Omejena dejavnost ustanove, ki bi lahko mnogo prispevala v boju proti višanju cen - Vprašanje kontingenta mesa ■ Predvidena okrepitev mreže «Coop» tudi na področju tekstilnih izdelkov tržaški občinski svet na isti seji spoprijel z dvema navidezno samostojnima, v resnici pa povezanima vprašanjema naraščanja cen in splošne draginje ter razpusta občinske konzumne ustanove ENCO. Protislovje je samo v tem, da gre drugi sklep (razpust ustanove) razumeti kot samokritično spoznanje občinskih upraviteljev, da so bili nemočni spričo mreže interesov zasebnih trgovcev, grosistov, posrednikov in velikih špekulantov in da tudi občinska ustanova ENCO ni znala uveljaviti svoje vloge. Prav zato, ker je manj znana, je prav, da ustanovo ENCO, čeprav šele po uradnem razpustu, predstavimo bralcem. Ustanovljena je bila leta 1946 z zakonom. Bila so trda povojna leta, ko je bilo živil malo in se je špekulacija bohotila. Po zakonu je bila dolžnost ustanove, ^šal 2,337.671 ton, so lani I da «z vsemi koristnimi in potreb- ll!ll||||a| 11,1 IIUl lil II lil IIMII UMI ■IIIIIIIM lllll M MIMMIIIIIII Hilli Jl^BLETOici uspešnega partizanskega napada “ANES v DIVAČI KULTURNI PRAZNIK Gallusova odličja zaslužnim pevcem Ni verjetno naključje, da se je 1 nimi sredstvi onemogoča višanje ■ -vtai0 . kf Pevskih zborov v naši 0-Cv^rinim ahko P°našajo s svo-bar// naPrekinjenim delova-tijL. vas tv Praznuje prijazna, kra-°bletnlana SvtB krajevni praz-lt5Cle, na n a° usPešne partizanske CV i?kaudatna dva nemška vla-akt;,U ter Počastitev polsto-J1 Pevcpvnega, sodelovanja neka-t ježka • V domačem zboru. k* /‘Vaški b'ua pot- ki si jo je uti- V? danes v0r,od svoiega ™čei- »ost botrovaiaVfrdur je Pevcem ve‘ Saj .do Sua a ljubezen in navezali ^ bil0 Jega naroda in glasbe, št z Vedtlo o^f.stvo slovenske pe-has® Zena 6^° bodrilo skozi mrač-Vl^k™ne našega naroda. Hh javen janist *,n Pevovodja Pe-IjuK °sLjo v.Je,z njemu lastno spo-VpH®zen ru ePd svojim domačinom tv> ^slovenske pesmi ter jo jšal, 1 in marsikdaj veliko gj|ie nasledila zborovodinja v C.°r“osHn je z vestnostjo in 1 kih pa°.?Premljala pevski zbor bo 1 :fepiia „ fašističnega terorja tia/akor narodno zavest med voj- z vso pre- V encf Pevske nastope ter Cdi dfn ovania- Df °ljivo svaa yrš‘ divaski zbor za-ri^vlk si ^ Poslanstvo. Letno pri-ftvij?v‘ji pr}/e nastope, sodeluje V1’ radijskih ka poje- občinskl iabi Skreno Ip^nast°Pih ftd- *at° Va>tom ,eskamo, zlasti pevcem 3e Prejeli1 J?°m° za svoje delo-J 1 Gallusova odličja in jim želimo, da bi še v bodoče nadaljevali pot svojih predhodnikov. Danes popoldan ob 16._ uri bo v Zadružnem domu v Divači kulturna prireditev, ki jo bo vodil gledališki umetnik Stane Raztresen, sodelovali pa bodo ženski, moški in mešani pevski zbor ter domača godba na pihala. Gallusova odličja bo podelil tajnik Združenja pevskih zborov Primorske tov. Klavdij Koloini. E. R. življenjskih stroškov*. Kako? Ustanovljene so bile občinske menze, urejena mesnica za slabše vrste mesa, odprti kioski za prodajo prehrambenih proizvodov. To je bilo leta 1946 in tako je bilo stanje ustanove tudi danes, ko se je položaj korenito spremenil. Prehrambenih izdelkov je sicer dovolj, je pa tudi res, da draginja narašča in da bi ENCO lahko razširila in okrepila svojo dejavnost. Tega ni storila in zašla v finančno krizo. Osebje je terjalo svoje pravice, kar je režijske stroške zvišalo za 30 od sto, v tistem trenutku pa je vzdrževanje take birokratske strukture ob tako majhnem in o-mejenem delokrogu, postalo prete-žavno in neposrebno. Od tod sklep po razpustu. Ali je bila možna drugačna pot? Morda gre predvsem za kritiko preteklega dela, oziroma pasivnosti preteklih uprav ENCO. Občinski svetovalci Kocjančič (KPI) in Giuricin (PSI), pa tudi drugi, so dovolj jasno povedali, da je bila možna tudi druga pot. ENCO bi lahko, naprimer, nakupoval na lastno pest velike količine prehrambenih izdelkov po nizkih cenah in jih delil delavskim zadrugam, ustanovam, bolnišnicam, šolam. Kot primer naj velja uvažanje «samostojnega kontingenta* neocarinjenega mesa iz Jugoslavije. Dejansko so se s tem okoristili zasebni grosisti, medtem ko je cena mesa ostala ista. To meso pa bi lahko v celoti upravljala ENCO: ga kupila in nato po nizkih cenah prodajala v svojih kioskih in trgovinah. Sindikalne organizacije so zagovarjale prav to stališče. Giuricin pa je v svojem posegu predlagal, naj bi to vlogo prevzela nase občina ob sodelovanju z delavskimi zadrugami. Osebje ENCO bo namreč prešlo v okvir delavskih zadrug, ki jih bo treba močno okrepiti in jim dati nove razsežnosti. Sam župan Spaccini je v svojih zaključnih izjavah poudaril, da bo treba najti sporazum s sindikati in okoliškimi občinami za raztegnitev mreže prodajalnic «Coop» v pokrajini. Zadrugam pa bi preostala še naloga, da razširijo svojo dejavnost tudi na druga področja, kot je preprodaja konfekcije, tekstila in gospodinjskih pripomočkov. Končno je občinski svet z glasovi strank leve sredine razpustil ENCO in pooblastil odbor, da poskrbi za ponovno zaposlitev uslužbencev ustanove. Proti so glasovali, iz različnih razlogov, svetovalci KPI, PLI in MSI. še prej je svetovalska skupina PSI preko svojega načelnika zagotovila uslužbencem, da bo njihov položaj urejen. V nasprotnem primeru bo PSI sprožila krizo občinske koalicije. DANES, 20. MAJA OB 16. URI PRAZNIK ČEŠENJ V MAČKOLJAH NASTOPAJO: Godba na pihala iz Brega Mešani domači pevski zbor Moški pevski zbor PD «Tabor» z Opčin Otroški pevski zbor «Slovenski šopek* iz Mačkolj Nastop ansambla «Ottavia Brajka* iz Izole s pevskimi in humorističnimi točkami. BOGAT SREČOLOV Od 20. do 24. ure prosta zabava. Igra ansambel «Ottavia Brajka«. Deloval bo dobro založen kiosk z domačim vinom, s čevapčiči in klobasami. JUTRI, 21. maja 1973 : od 18. ure dalje deluje kiosk in prosta zabava. Igrajo fantje iz Ptrebenega. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 27. maja 1973 NA PROSEKU IN KONTO VELU Razpravljajo o možnosti gradnje kulturnega doma Nabiralna akcija je že v polnem teku T^idmo- ulednidtu-u Tržaška poštna uprava je res muhasta! Slovensko naslovljene pošiljke dostavlja ne glede na popolnost naslova le kadar se ji zdi. Pred meseci smo objavili pismo, ki je bilo poslano Okrajnemu uradu za neposredne davke v Trstu s točno označenim naslovom in poštno številko, pa ga je poštna uprava zavrnila, češ da naslovnik ni poznan. Nekaj tednov nato je istemu uradu redno dostavila slovensko naslovljeno letno prijavo dohodkov, čeprav je bila praktično brez naslova (oznaka «v Trstu* je pre-splošna, da bi jo lahko šteli za naslov v pravem pomenu). Danes je ista poštna uprava zavrnila pismo, ki je bilo poslano 15. t. m. Odbor-ništvu za šolstvo in kulturne dejavnosti Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, češ da je naslovnik neznan! Skrajni čas je že, da se poštna uprava neha igračkati in da zagotovi v smislu Posebnega statuta «enakost v ravnanju* tudi «pripadnikom jugoslovanske etnične skupine*, ki se pri naslavljanju poštnih pošiljk poslužujejo «svojega jezika*. Prosek in Kontovel imata zelo bogato in pestro ljudsko-prosvetno delovanje. V naših dveh vaseh deluje cela vrsta kulturnih, gospodarskih in športnih društev. Toda vsa ta društva imajo le zasilne prostore, ki preprečujejo, da bi se njihovo delovanje čimbolj razširilo in razmahnilo. Predvsem se opaža pomanjkanje večje dvorane, ki naj bi služila za kulturne, športne in zabavne prireditve. Današnja dvoranica v Prosvetnem domu na Proseku je le začasna rešitev. V njej je namreč samo 110 sedežev in nikakor ne more zadovoljiti potrebe dveh tako velikih vasi kot sta Prosek in Kontovel. Zaradi tega je prosvetno društvo Prosek — Kontovel pred časom sklicalo sestanek, na katerega je povabilo vsa vaška kulturna, športna in gospodarska društva ter predstavnike političnih skupin s Proseka — Kontovela ter domačo zvezo borcev. Vse te organizacije so .se polnoštevilno odzvale vabilu in poslale svoje predstavnike na skupne sestanke. Do sedaj je bilo že več razgovorov in sej Tu se je na drobno in na široko razpravljalo o možnosti gradnje Kulturnega doma, ki naj bi bil skupen za Prosek in Kontovel. Pripravljalni odbor je že pričel z nabiralno akcijo. Večina naših organizacij se je že odzvala in prispevala svoj delež. Amaterski oder Prosek — Kontovel pa je sklenil, da bo v s^o, 23. maja i ob 21. uri v Prosvetnem domu na Proseku ponovil veseloigro Branislava Nušiča «Emandpirane žene*, kateri dobiček bo šel v sklad za gradnjo Kulturnega doma. Vabimo vse vaščane, da se polnoštevilno udeležijo te predstave. P. M. IIIIIIIIIIIIIII1MIIIIIII mil M11 Iiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniinn,,,,,,,,,m 80 let Angela Forčiča narodnega borca iz Svetega Pred nedavnim je znani prosvet ni delavec iz Svetega pri Komnu, Angel Forčič, praznoval svojo 80-letnico. Ko je obhajal 75-letnico smo mu posvetili članek, v katerem smo mu zaželeli še mnogo zdravih let. Danes smo zadovoljni, da so se takratne naše želje vse do tega trenutka izpolnile in preostaja nam samo še želja, da bi se izpolnjevale tudi v bodoče, saj jubilant Angel to zasluži. Naj samo na kratko obnovimo njegovo življenjsko pot. Rodil se je v revni 14-čianski družini in se najprej zaposlil kot mizarski vajenec v Solkanu in nato kot mizarski pomočnik v Gorici. V tisti čas sodijo tudi začetki njegovega prosvetnega delovanja. Ob izbruhu balkanske vojne ga je avstrijska policija zaprla kot srbofila, saj je bil član odseka za pomoč balkanskim bratom. Bil je v vojaških zaporih na današnjem Trgu Oberdan v Trstu, na rihemberškem in liubiianskem Gradu, kjer se je srečal z Ivanom Cankarjem in dr. Ivanom Tavčarjem. Potem so ga s kazenskim bataljonom poslali najprej na srbsko in potem na italijansko fronto, kjer je prestal 10 ofenziv. Ob polomu leta 1918 se je javil narodnemu svetu v Gorici, kjer ga je dr. Karel Podgornik postavil za poveljnika severnega kolodvora, to je današnjega goriškega kolodvora na jugoslovanski strani. V dobi med obema vojnama je spet prosvetno deloval zlasti na Krasu, bil pa je tudi predsednik prosvetnega društva «Mladika* v Gorici. Na začetku druge svetovne vojne so ga italijanske oblasti aretirale že leta 1942 skupaj s sinom, v septembru 1943 pa je že bil aktivist OF in kot tak šolski referent. Leto kasneje so ga zaprii Nemci in odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Bil je tudi v Dachau, kasneje pa so ga priključili internirancem iz Komna, katerih vas so medtem požgali. Po osvobodit-v> se je vrnil domov in spet prijel za delo na prosvetno - političnem področju in deloval do upokojitve m še kasneje. V spomin na požig Komna in od-gon ljudi iz taborišča je spesnil trilogijo o komenski tragediji, katero so čitale gimnazijke na občinskem prazniku v Komnu. V njej je opisal napad čete pod vodstvom heroja Stjenke na oddelek dobro oboroženih Nemcev, požig Komna, Tomačevce, Malega dola in Rihen-nerka ter vrnitev v požgane a svobodne domove. Ko se danes spominja davnih tet mu je prijetno v zavesti, da je vedno in povsod storil svojo narodno in napredno dolžnost, žal Pa mu je — tako pravi — da se vse to danes premalo upošteva, ha se o vsem tem trdem boju primorskih Slovencev za svobodo pre malo piše in premalo z njim se-znania 'innainja mladina. Kdo mu ne bi dal prav, ko pa je sam del tega boja in te zgodovine, na ks tero so naši ljudje upravičeno po nosni. Še na dolga leta tovariš Angel Vam želimo tudi s te strani meje. p. d. Stališče Kmečke zveze o napovedanih gradnjah novih naftovodov in drugih infrastruktur Glavni svet Kmečke zveze je na svoji seji dne 12. maja 1973 razpravljal tudi o vprašanju nameravane gradnje novih naftovodov po ozemlju naše pokrajine. Glavni svet je mnenja, da obsežni posegi na teritorij, kot so naftovodi ali velike prometne infrastrukture prav gotovo ne koristijo krajevnemu kmetijstvu, nasprotno predstavljajo zanj veliko škodo, ker mu odvzemajo obdelovalne površine, razkosajo o-zemlje, onemogočajo paše in na splošno ovirajo kmetijsko dejavnost. Kmetje in polkmetje na našem o-zemlju imajo poleg tega še slabe izkušnje s takimi pobudami, saj za nenadomestljivo izgubljeno zemljo nikoli ne dobijo prave odškodnine, morajo čakati na izplačila leta in leta, poleg tega je gradnja naftovoda in metanovoda v zadnjih letih zapustila zemljišča v okolici opustošena, ker niso jih postavili v prejšnje stanje. Zaradi tega je razumljivo, da gledajo na nove napovedane gradnje z zaskrbljenostjo in nezadovoljstvom ter obžalujejo, da niso občinske uprave čutile potrebe, da se posvetujejo s kmeti in njihovo sindikalno organizacijo, preden so zavzele glede teh nameravanih gradenj uradno stališče. želeti je, da postane posvetovanje tudi s sindikati kmetov, ko gre za vprašanja teritorija, ki jih neposredno zadevajo, ustaljena praksa, ki se sicer vedno bolj uveljavlja v odnosih z delavskimi sindikati, v smislu vedno večje demokratizacije javnih odločitev. Križmančiča daruje Karlo Kalc (Picko) z družino 2000 lir. V počastitev spomina pok. Mirota Križmančiča daruje Vilko Križman-čič 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Mirota Križmančiča darujeta Francelj in Teo Križmančič 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Mirota Križmančiča daruje Miro Grgič z družino 5000 lir. Štefanija Marc (Laikova) z družino daruje 5000 lir. Namesto cvetja na grob Mirota Križmančiča daruje Edo Župančič 10.000 iir. V počastitev spomina pok. Mirota Križmančiča daruje Srečko Križmančič (Fogonov) 5000 lir. Namesto cvetja na grob Mirota Križmančiča daruje Anton Marc 10.000 lir. V počastitev spomina pok. Mire Gornik daruje Anton Marc 5000 lir. Namesto cvetja na grob Mirota Križmančiča daruje Pepka (Kožino-va) 2000 lir. Namesto cvetja na grob Mirkota Križmančiča darujejo Ančka, Vida in Zofka 2000 lir. Namesto cvetja na grob Mirota Križmančiča daruje Maria Župančič (Šubrova) z družino 5000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Mira Križmančiča darujejo Herman Križman z družino 5000 lir, Svetko Čufar z družino in Marija Mevlja 4000 lir, Zdenka Marc z družino 10.000 lir in Ivan čač z družino 5000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA Pavla Luin 1500 lir, Adriano Se-viliani 2000 lir, Ivan Segulja 1000 lir, Anna Gosetti 1000 lir, Lucija Loukas 500 lir, Stelio Vecchiet 500 lir, Ingrid Žerjal 1000 lir, Eletta Del Mestre 1000 lir, Zora Milič 10.000 lh-, Ana Mezzetti 5000 lir, Kristina Moser 1000 lir. Ob 20-letnici smrti (17. t.m.) Ivanke Furlan darujejo moz Emil ter hčeri Adelija in Bianca 5000 lir. ZA TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR V počastitev spomina pok. Alberta čoka daruje brat Rudolf (Nando) čok 10.000 lir. V isti namen darujeta Milka in Oskar Kju-der 10.000 lir. V počastitev spomina Alberta čoka daruje Karla Golob 1000 lir. V počastitev spomina Alberta čoka daruje Pina Golob 1000 lir. Luigi Gabrielli (Trst) 3000 lir, Slava Slavec (Boljunec) 5000 lir, Rudolf Marc (Bazovica) 5000 lir, Mario Renčelj (Bazovica) 2000 lir, Silvester Grgič (Bazovica) 4000 lir. * * * Namesto cvetja na grob Mirota Križmančiča darujeta Mila in Učo urkič 2000 lir za PD «S. škam-lerle*. V spomin pok. Maria Pregarca daruje Cecilija Petaros 3000 lir za PD «S!avec» iz Ricmanj. Namesto cvetja na grob Mirota Križmančiča darujeta Francelj in Teo Križmančič 10.000 lir za ŠD «Zarja». Štefanija Marc (Laikova) z dru- žino daruje 5000 lir za ŠD «Zarja». Prihodnji mesec praznuje PD «Primorec» iz Trebč 75-letnico obstoja in ob tej priliki daruje društvu Štefan Jerin 10.000 lir. V počastitev spomina Mirota Križmančiča darujejo Ančka, Vida in Zofka 2000 lir za ŠD «Zarja». Namesto cvetja na grob bratranca Alberta daruje Mičel Čok 1000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Alberta čoka daruje Karla Golob 2000 lir za Dijaško matico in 1000 lir za PD «S. Škamperle*. V počastitev spomina Alberta čoka daruje Pina Golob 2000 lir za Dijaško matico, 2000 lir za Glasbeno matico in 1000 lir za PD «Škamperle». V počastitev spomina Alberta Čoka daruje Mira Golob 1000 lir za Dijaško matico, 1000 lir za Glasbeno matico in 1000 lir za PD «S. Škamperle*. V počastitev spomina Alberta čoka daruje Pini Kocjančič 1000 lir za Dijaško matico in 1000 lir za PD «S. Škamperle*. 17. maja je poteklo dvajset let od smrti Ivanke Furlan. V njen spomin darujejo mož Emil ter hčerki Adeiija in Bianca 10.000 lir za komunistični tisk. Štefan Kralj daruje ob 75. obletnici društva 10.000 Ur za PD »Primorec* iz Trebč. Ob drugi obletnici smrti prof. Ivana Sosiča daruje žena z otroci 5000 lir za ŠD »Polet* in 5000 lir za popravila dvorane PD «Tabor». V počastitev spomina prof. Ivana Sosiča, ob 2. obletnici smrti darujeta Serafin in Zofija Hrovatin 10.000 lir za popravilo dvorane PD »Tabor*. V počastitev spomina Alberta Kralja darujeta Angelca in Zvonko Malalan 3000 lir za popravilo prosvetne dvorane na Opčinah. V počastitev spomina Stanislava Ote iz Boljunca darujejo pogrebni pevci 8000 Ur za PD »France Prešeren*. V počastitev spomina dragega moža, očeta in nonota Ivana Sancina darujeta družini Sancin in Meneghetti 10.000 lir za PD »France Prešeren* v Boljuncu. Ob 8. obletnici mamine smrti darujejo Ada, Savina in Olga 15.000 Ur za ŠD Kontovel. V spomin pok. Alberta čoka daruje Pavla Gombač 5000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Mira Križmančiča darujeta sestrični Marija in Viktorija 6000 Ur za ŠD Zarja. ZA ŠENTJAKOBSKO KULTURNO DRUŠTVO so darovali: uč. Miranda Loren-zutti 10.000, Lidija Valenčič 5000. Santina Driussi 5000, Ivanka Mar-chesi 10.000, Pina Merlini 2000 ga. Urbančič 10.000, V. M. 10.000 lir; namesto cvetja na grob pok. Jožefe Zavadlav Oskar in Angela žužek 10.000 lir; ob desetletnici smrti tete Ivanke Daria Zlobec 15.000, v spomin pokojne Lucije Hvalič družina Gio-vannini 5000 lir. iiiiiiiiiiiiuiiriiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiHiiiiiiiuuii PATRONAT INAC OBVESTILA 34133 Trst, Ul. Cirenrae 8/h - Tel.-f. 62785 STAROSTNA POKOJNINA Zavarovanci imajo pravico do starostne pokojnine pod sledečimi pogoji: 1. Moški, ki so dopolnili 60. leto starosti, ženske, ki so dopolnile 55. leto starosti. 2. Plačanih mora biti vsaj 15 let prispevkov, oziroma — 180 mesečnih prispevkov, če gre za delavce, ki so plačani mesečno; — 780 tedenskih prispevkov, če gre za delavce, ki so plačani tedensko; — 2340 dnevnih prispevkov, če gre za nekvalificirane kmete; — 1560 dnevnih prispevkov, če gre za nekvalificirane kmetice; — 1560 dnevnih prispevkov, če gre za kvaUficirane kmete; - III DARWIL TRST — TRG SV. ANTONA 4/1 - II Tel. 36231 — 61932 nudi najpopolnejšo izbiro v Evropi (6) izdelkov iz zlata srebra draguljev 800 različnih tipov in modelov ur visoke švicarske kvalitete s posebnimi popusti Obiščite našo razstavo danes popoldne od 16. do 20. ure Sodelovali boste pri novem BREZPLAČNEM ŽREBANJU 50 BOGATIH NAGRAD Aut. Min. 2/252758 del 2.5.1973 — 1040 dnevnih prispevkov, če gre za kvalificirane kmeiice. Prošnjo za starostno pokojnino je treba narediti na posebni tiskovini, ki jo nudi INPS in ji priložiti sledeče dokumente: 1. Družinski list. 2. Osebna knjižica. Starostna pokojnina bo veljala s prvim dnem naslednjega meseca, ko je bila prošnja vložena Zavarovanci imajo pravico do starostne pokojnine tudi z manjšim številom plačanih prispevkov v primeru, da so plačevali prostovoljne prispevke v obdobju od 1. 1. 1952 do 31. 12. 1961. V tem primeru imajo pravico do starostne pokojnine, če je bilo plačanih: 1 leto prost, prispevkov do 1. 1952 2 leti prost, prispevkov do 1. 1953 3 leta prost, prispevkov do 1. 1954 4 leta prost, prispevkov do 1. 1955 5 let prost, prispevkov do 1. 1956 7 let prost, prispevkov do 1. 1957 8 let prost, prispevkov do 1. 1958 9 let prost, prispevkov do 1. 1959 11 let prost, prispevkov do 1. 1960 13 let prost, prispevkov do 1. 1961 V slučaju, da so bili plačali prostovoljni prispevki po 31.12.1961, se zahteva najmanj 15 let plačanih prispevkov. Zvarovanec lahko nadaljuje delovno razmerje kljub temu, da je vložil prošnjo za starostno pokoj-j nino. V slučaju, da mu pride prošnja ugodno rešena, mu INPS od-trže na pokojnini neki dnevni znesek in to dokler ostane zaposlen. Minimalne pokojnine INPS znašajo danes okrog 32.000 lir mesečno. Tisti zavarovanci, ki imajo ženo v breme imajo pravico do družinskih doklad Za vsa pojasnila se lahko obrnete na patronat INAC, Ulica Cire-rone 8/b. tel 62785. Urnik za stranke: vsak dan od 8.30 do 12.30 vključno ob sobotah. Prejeli smo «Austria Economica« — leto V, št. 4 — april 1973. Številka se v glavnem ukvarja z udeležbo avstrijskih podjetij na nedavnem mednarodnem velesejmu v Milanu. Daljši prispevek obravnava tudi razvoj blagovne meniave med Italijo in Avstrijo v zadnjih 10 letih in poudarja, da je vrednost obo-jesmernega prometa v lanskem letu presegla 425 milijard lir. «Animali e Natura« — leto m. št. 5 — maj 1973 Revija, ki jo izdaja industrijska družba ENCIA iz Vidma, prinaša vrsto zanimivih sestavkov iz življenja živali in drtfr go podobno čtivo. PnmorŠJalinevmlc RIŠKI DNEVNIK 20. maja 1^ ZAHTEVA ENOTNE SINDIKALNE FEDERACIJE CGIL, CISL, UIL Demokratizirati upravo zakona o prosti coni ter očuvati skupni stanovanjski sklad IACP Prosta cona naj pospeši industrializacijo in ustvarjanje novih delovnih mest Skrb za gradnjo in upravo ljudskih hiš zaupati novemu deželnemu upravnemu telesu | NA PEČI BO KONEC TEDNA TRIDNEVNI PRAZNIK ANPI Pokrajinsko tajništvo federacije C GIL, CISL, UIL, je nadaljevalo razpravo o obnovi zakona o prosti coni ter je preučilo tudi zahteve stanovalcev ljudskih hiš o sestavi novega načrta o stanarinah. O prosti coni je sindikalna federacija mnenja, da se mora podaljšanje zakona izvršiti po najbolj hitri parlamentarni poti, s posredovanjem pri pristojnih oblasteh, ministrstvu in vladi, ker se naglo približujemo njegovi zapadlosti. Sindikat se pridružuje zahtevi o demokratizaciji uprave, vključitvi gospodarskih in političnih predstavništev naše pokrajine kakor tudi predstavništva delavcev. Novi zakon mora upoštevati spremembe carinskega značaja ter zagotoviti «premičnost» kontingentov, da se njihova vrednost ne bi zmanjšala. Predvsem pa jih je potrebno izkoristiti za gradnjo novih ter okrepitev obstoječih industrijskih objektov in za. povečanje zaposlenosti delavcev. V obnovljeni zakon je potrebno vključiti določila, da se posamezne koncesije blaga po ugodt nih cenah priznavajo samo ob spoštovanju zakonov in sporazumov, ki zagotavljajo delavske koristi. Zakon mora imeti daljšo časovno veljavo kot doslej ter ga je treba temeljito ■ spremeniti, da se ne bi ponavljale napake iz poprejšnjih let in da ne bi postal sredstvo, ki bi orno* gočal špekulacije v korist posameznikov. V zvezi s protestnim gibanjem stanovalcev ljudskih hiš IACP, ki se je razširilo na vso pokrajino, je sindikalna federacija mnenja, da so zahteve stanovalcev upravičene in da je potrebno ohraniti stanovanjski fond, ker tako zahtevajo koristi skupnosti. Ustanova IACP naj to doseže z izdelavo programa manjših in večjih popravil, ki naj ju finansira dežela. Sindikalna federacija predlaga ustanovitev deželnega konzorcija hiš IACP, kjer naj se soočajo in preučujejo predlogi vodstev IACP. To novo upravno telo r.aj načrtuje in u-pravlja stanovanjski fond. Deželni konzorcij za ljudske hiše naj upošteva predpise zakona 850 ter uporabi finančna sredstva za izgradnjo dostojneiših stanovanj, ki bodo v skiadu s sodobnimi potrebami občanov in ki so hkrati dosegljiva za žep tistih, ki se bodo vanje vselili. Ob koncu enotni sindikat CGIL, CISL, UIL poziva odgovorne' ustanove za izvajanje zakona 865, naj sestavijo čimbolj demokratičen u-pravni svet in zagotovijo v njem tudi zastopstvo sindikatov in združenja stanovalcev. ši otrok, ki obiskujejo osnovno šolo v Sovodnjah, ker v tem šolskem le-tu_ ni bilo v organiku dovolj razpoložljivih mest, da bi jih lahko premestili na omenjeno šolo in ker ni bilo na razpolago niti rezervnih u-čiteljev, ki bi jih lahko namestili na sovodenjski osnovni šoli. Obenem minister sporoča, da je aplikacija zakona št. 820 iz dlne 24. septembra 1971 postopna kar zadeva predpis o največjem možnem številu otrok za razred. Na koncu minister obvešča, da je ministrstvo, ob upoštevanju dejstva, da so zaradi izredno slabih šolskih prostorov, v skladu z mnenjem goriškega pokrajinskega zdravnika in 7. odlokom goriškega šolskega skrbništva, premestili osnovno šolo iz Gabrij v Sovodnje, dodelilo za tekoče leto sovoctenjskemu županu 270 tisoč lir za stroške brezplačnega prevoza šolarjev iz Gabrij v Sovodnje. Kmalu zaključek šolskega leta Šolsko skrbništvo v Gorici javlja, da se bo šolsko leto zaključilo v vseh šolah kot določajo ministrski odloki v višjih srednjih šolah. V nižjih srednjih šolah bo zaključek šolskega leta, upoštevajoč tudi deželne volitve.^ 9. junija. Ravnatelji v šolah v več kot 12 razredi imajo možnost zaključiti šolsko leto 7. junija. Šolski izidi morajo biti objavljeni do 11. junija. Izpiti se bodo pričeli 12. junija, pismene naloge bodo do 15. junija ustni izpiti pa po deželnih volitvah. V osnovnih šolah bodo izpiti za prestop v tretji razred 14. in 15. jun;ja, zaključni izpiti čez peti razred pa 20. junija. Odgovor ministra za šolstvo poslancu Škmiu Minister za šolstvo je odgovoril na pismeno vprašanje slovenskega poslanca Škerka v zvezi s problemi osnovne šole v Sovodnjah. Minister pravi v pismu, da ni bilo mogoče, kljub dobrim namenom, sprejeti zahteve, ki so jo izrazili star- Danes proslava žrtev nacističnega nasilja pri Peternelu Danes ob 14.30 bo spominska svečanost v počastitev žrtev nacistov pri Peternelih in Brdih. Spomnili se bodo bojev slovenskih in italijanskih partizanov leta 1944 proti nacistom, ld so utrpeli zelo hude izgube: 170 mrtvih. Za svoj poraz so se nacisti maščevali tako, da so 12 oseb zaprli \ nekaj hiš in jih žive zažgali. Zbranim bosta spregovorila predsednik novogoriške skupščine Rudi Šim a c in komisar divizije Garibaldi Natisone Giovanni Padoan -Vanni. demokratičnega in protifašističnega gibanja govorila dva govornika, slovenski in italijanski. Program praznika obsega razstavo in prodajo slovenskih knjig, sre-čolov, nastop godbe na pihala iz Anhovega. Pred zborovanjem bosta nastopili ženski nogometni ekipi O-limpije iz Ljubljane in Visca iz o-kolice Palmanove. OBVESTILO Seja odbora SPD bo jutri, v ponedeljek 21. maja, ob 20.30 v društvenem sedežu v Ul. Malta 2. NA POBUDO DOMAČE SEKCIJE V nedeljo popoldne nastopijo pevski zbori - Nad 300 podpisov za peticijo ANPI v Rupi, na Peči in v Gabri jah Na Peči bo konec tedna tridnevni vaški praznik, ki ga prirejajo člani sekcije bivših partizanov AN Pl Peč - Rupa. Praznik bodo pričeli v petek, 25. maja ob 20. uri s plesom, v soboto ob 20. uri bosta na sporedu tekmovanje v bri-školi in ples. Nagrade za zmagovalce v turnirju briškoie so običajne dobrote: prvi par bo dobil dva pršuta, drugi dve koli sira, tretji dve salami, četrti pa se bo moral zadovoljiti z dvema pletenkama vina. V nedeljo popoldne bodo imeli na sporedu kulturni program. Ob 17. uri bodo nastopili trije pevski zbori, in sicer domači moški zbor Ru- pa - Peč, pevski zbor «Kras» z Dola - Poljan in pevski zbor «Sreč-ko Kosovel* iz Ronk. Vmes bo Miloš Tabaj iz Štandreža recitiral vrsto pesmi. Isti večer ob 20. uri bo ples. Vse ti večere bo igral orkester «1 Nobili» iz Gorice, v bifeju bodo imeli na razpolago piščance, klobase, domače vino in druge dobrote. Na Peči, v Rupi in v Gabrijah so skoro zaključili akcijo za zbiranje podpisov v podporo peticije, ki zahteva prepoved fašistične dejavnosti. Peticijo so podpisali skoro vsi, v teh treh vaseh so nabrali skoro 300 podpisov. Tudi na prazniku bodo akcijo nadaljevali. NA POBUDO MLADINSKEGA KROŽKA Zanimivo predavanje dr. Slodnjaka o življenju in delu Ivana Preglja Občinstvo je do kraja napolnilo dvorano kluba V okviru proslav ob 260-letnici tolminskih puntarjev je na pobudo Mladinskega krožka iz Gorice univerzitetni profesor iz Ljubljane dr. Anton Slodnjak v prostorih kluba na Verdijevem korzu 13 v Gorici govoril o življenju in delu goriškega pisatelja Ivana Preglja, ki je tudi avtor zanimive knjige «Tol-minch Uglednega gosta je predstavil predsednik krožka Dušan Križman, ki je navedel nekaj podatkov o njegovem, življenju in delu na raznih univerzah na Poljskem, v Nemčiji in doma ter o njegovih delih iz literarne kritike in zgodovine, ki imajo tako važen delež v naši slovenski kulturi. Govornik je nato na kratko podal nekaj življenjskih podati^sj o piša- llllllllllllllllllllllllllllIllIlllllllllllllllllllllllllIllllimillMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllHIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllltlHIlIllItlllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllUNIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllHIIIIIIMII PO USPELEM NASTOPU V ŠTEVERJANU SE PRIPRAVLJA ZA GOSTOVANJE NA TRŽAŠKEM Pod vodstvom voditeljice Križmančičeve je folklorna skupina v Sovodnjah že precej dlje od «prvih korakov» Komaj poldrugo leto življenja - Pri izbiri plesov mora upoštevati razpoložljivost narodnih noš Vadbo je pričela v občinskem sedežu, sedaj pa se poslužuje Kulturnega doma OD 30. MAJA DO 3. JUNIJA V Podgori shod sekcije ANPI Nekdanji partizani iz Podgore, združeni v sekciji borčevske organizacije ANPI, priredilo svoj praznik od 30. maja do 3. junija. O-srednji del prireditve bo v nedeljo, 2. junija od 18. uri «Pod topoli*, kjer bosta o sedanjem političnem trenutku v državi ter o nalogah Ko je folklorist Jožko Krašček dodobra «pometel» plesišče in se potem še sam pridružil plesalcem, ki so zapustili oder, je Marko Rojc še enkrat potegnil svoj meh in z zaključnim akordom naznanil, da je sovodenjska folklorna skupina svojo točko odigrala. Občinstvo, nad tisoč ljudi, ki se je zbralo Na Dvoru v Števerjanu, je prisrčno zaploskalo ter se že pripravilo, da sledi novi točki. Medtem se je razvila za odrom živahna razprava med nastopajočimi in njihovo vaditeljico Nado Križmančič. Vsem so žareli obrazi zaradi zadovoljstva, delno pa tudi zaradi ustrujenosti, kajti dva plesa kar dobro utrudita, pa čeprav so mladi in izurjeni. Izkoristih smo priložnost in se pogovorili s Križmančičevo o dosedanjem delu, o uspehih in o tem, kaj nameravajo novega pripraviti. Preden pa bi predali besedo njej, naj jo najprej predstavimo, čeprav to skorajda ni potrebno, ker je prav tako znana po naših društvih kot njen mož profesor Silvan Križmančič, naš glasbeni pedagog in prosvetni delavec. Naša sogovornica je strokovno usposobljena za ritmiko ter je folkloro študirala kot stranski predmet. V zadnjem času je bila nekajkrat na seminarjih v Ljubljani ter zvesto spremlja vse, kar se novega pojavlja v tej ljudsko - prosvetni dejavnosti. S srcem se posveča vzgoji in va-denju sovodenjskih folkloristov, njena skrita želja pa je, da bi se ustvarili pogoji za klasično baletno vzgojo naših najmlajših. To izhaja predvsem iz njenih notranjih potreb in prepričanja, da je za takšno dejavnost med našo skupnostjo dovolj sposobne mladine. Pred leti jo je pričela razvijati v Dijaškem domu v Gorici, vendar so bile gojenke preobremenjene, da bi se lahko ukvarjale še s tem. Pa tudi v zavest naših ljudi še ni prodrla želja ali morda Dekleta in fantje sovodenjske folklorne skupine so bili z nastopom v Števerjanu očitno zadovoljni, ka.- > goče ugotoviti po živahnosti fantov, ki so v znak veselja zavihteli klobuk, ko jih je Miro Kuzmin «ujel» v svoj objektiv. Na spodnji stopnici stojita vaditeljica Nada Križmančič in harmonikar Marko Rojec, ki daje takt plesalcem pri vajah in jih hkrati še zabava s svojimi akordi celo potreba, da bi svoje otroke, zlasti deklice, privajali na ritmiko, ki je tolikega pomena zlasti za «nežni spol». Kasneje so Križmančičevo, ki je imela za seboj uspešen vzpon v baletu ljubljanske sednik društva Janko Cotič, se je porodila misel, da bi kazalo nastope folklorne skupine popestriti s pevskimi in glasbenimi točkami, ki bi s plesi imele skupno folklorno noto. Zamisel bi predstavljala pomembno Opere, povabili na šolo v Šempe- ] obogatitev, zlasti v sedanji fazi, ko UiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SEJA JE BILA V PETEK ZVEČER V razpravi o pokrajinskem proračunu v ospredju vprašanja slovenske manjšine Ferletičeva (SOI) se je zavzela za odpravo zakona 865 - dan (KD) za priznanje pravic Slovencem - Marega (KPI) je govorila o socialnih vprašanjih V petek zvečer se je, po uvodnih besedah o obsodbi atentata v Milanu in po sprejetju resolucije ob obletnici atentata pri Petovljah, v pokrajinskem svetu nadaljevala razprava o letošnjem proračunu, v katero so posegli svetovalci Bianca Marega (KPI), Marija Ferletič (S DZ) in dr. Rolando Cian (KD). Bianca Marega je govorila predvsem o vprašanjih socialnega skrbstva. Le v bežnih obrisih se je do-datknila zdravstvene oskrbe umo-bolnim, večjo pozornost je posvetila vprašanjem subnormalnih in spa-stičnih otrok. Kritizirala je dejstvo, da obstaja na Goriškem več zavodov in šol, ki so bodisi javnega kot zasebnega značaja; vsaka šola deluje nepovezano z drugimi in tako pokrajina kot dežela dajeta vsem šolam le denarne prispevke. Dejala je, da so komunisti nasprotni ustanovitvam specialnih šol za sub-normalne in druge bolne otroke ter da bi bilo treba te vpisati v redne šole vseh vrst. To delajo v nekaterih deželah v Italiji in tudi v sosednem Vidmu. Zaradi tega je po njenem mnenju lani ustanovljeni konzorcij za subnormalne otroke, ki ima svoj sedež v Gorici, v prihodnje pa ga nameravajo preseliti v Gradišče, dotrajan in lahko bi ga ukinili. Zahtevala je tudi večjo zavzetost pokrajinske uprave pri gradnji otroških jasli. Govor Marije Ferletičeve je bil v glavnem osredotočen okrog zakona št. 865 iz leta 1971, ki določa nizke odkupne cene za zemljišča, ki bi služila za gradnjo ljudskih stanovanj in drugih javnih infrastruktur. Na Goriškem bi bib lastniki zemlje v slovenskih vaseh zaradi tega zakona oškodovani. Ferletičeva je s tem v zvezi predlagala nekaj resolucij in tudi pred petkovo sejo po-krajiskega sveta so se sestali načelniki skupin, da bi skušali najti ustrezno besedilo skupne resolucije o tem vprašanju. Sporazuma pa niso dosegli, ker so na eni strani zastopniki vseh strank za to, da se zahteva revizija odkupnih cen za direktne obdelovalce zemlje, zastopnica SDZ pa zavrača zakon v celoti. Tudi njen govor v pokrajinskem svetu je bil v tem tonu, zakon je v celoti zavrnila. Med njenim govorom je prišlo do polemike med njo in komunističnima svetovalcema Sabbadinijem in Polettom bodisi med govorom o zakonu 865 kot kasneje, ko je specifično govorila o vprašanjih slovenske manjšine. Zavzela se je za čimprejšnje finansiranje gradnje slovenskih šolskih stavb in s tem v zvezi predložila tudi ustrezno resolucijo. Prav tako je predložila resolucijo o spoštovanju originalne slovenske topo-nomastike. Zadnji se je v petek zvečer oglasil k besedi demokristjan dr. Cian. V svojem govoru je praktično zaobjel vse kar praktično zanima našo pokrajino. Lahko bi rekli, da je bila vsebina njegovega govora podlaga demokrščanskega volilnega pro. grama za deželne volitve. Pokrajine so danes še vedno potrebne, nujna je večja koordinacija med raznimi javnimi ustanovami in industrijskimi konzorciji. Treba je dokončati cestno omrežje, predvsem avtocestne priključke. Nadaljevati je treba z bionifikicajo goratih področji v Brdih in na Krasu, ustanovijo naj se zdravstvene krajevne e-note, ojačiti je treba tudi v zvezi z borbo proti onesnaženju pokrajinski higienski laboratorij. V osnovnih šolah naj se učenje drugega jezika uvede v vseh razredih od tretjega dalje, izvajati je treba zakone, ki nudijo možnost gradnje ljudskih stanovanj. Cian je tudi dejal, da je potrebno ojačiti sodelovanje s sosedno Slovenijo na vseh področjih, kar se tiče slovenske manjšine ji je treba priznati njene pravice na vseh področjih in jih valorizirati. Debata o proračunu se je s tem prekinila. Na tajni seji so nato podaljšali, do prihoda novega ravnatelja, nalog za vodenje umobolnice sedanjemu poverjenemu ravnatelju dr. Zamparu. V Doberdobu nagrajevanje udeležencev občinskih iger Na dvorišču osnovne šole v Doberdobu bodo danes ob 11. uri podelili medalje zmagovalcem mladinskih občinskih iger, ki so se zaključile 12. maja. župan Jarc bo podelil zlate, srebrne in bronaste medalje. Praznik mladine bo povzdignilo igranje domače godbe na pihala. Iz najboljših deklet v občini so sestavih odbojkarsko ekipo, ki se bo pomerila da nes ob 8.15 v Gorici. Sodijo, da je kraška ekipa precej močna in ima možnosti za uspeh. ter, tam je s pridom vadlila deklice in z njimi nastopila na ljubljanski televiziji. Odkar smo se na Goriškem bolj zavzeli za kulturno-prosvetno delo ter ga popestrili in razvili tudi v pričakovanju izgradnje novega kulturnega doma v Gorici, okoli katerega je bilo opravljenega že veliko dela, od takrat dalje je zlasti naša mladina pokazala, koliko moči in sposobnosti ima, da se z uspehom uveljavlja v celi vrsti dejavnosti. Z gotovostjo bi ob strokovni pomoči Križmančičeve, ki ji je tovrstna umetniška zvrst prav gotovo pri srcu, naša mladina uspela tudi v tem. «Naie znanje obsega sklop primorskih in gorenjskih plesov — nam je dejala Nada Križmančič. — V prihodnje pa nameravamo naštudirati sklop belokranjskih plesov. Kadar se odločamo za program, moramo najprej upoštevati, kakšne noše lahko dobimo, kajti folklora, če hoče biti pristna, mora upoštevati vse elemente; plese, noše, glasbo, naravne in ne umetne nageljne. Tudi to moramo upoštevati.» Pri tem je govor nanesel na so-vodenjsko narodno nošo, ki je v Sovodnjah ni več dobiti, pač pa je en primerek shranjen v našem etnografskem odseku v Trstu. Na podlagi te noše si bo domače prosvetno društvo prizadevalo sešiti nove obleke, ki jih bo folklorna skupina uporabila pri izvajanju plesov. Kadar se bodo odločili za ta korak, bodo poklicali k sodelovanju tudi kakšnega strokovnjaka iz Slovenije in našega zamejstva, da bo naša noša, čimbolj verna kopija sovodenjske, odnosno goriške noše. Nada Križmančič nam je nato na kratko opisala zgodovino nastanka folklorne skupine in njenih dosedanjih nastopov. «Prvič smo se sešli na vaji pred poldrugim letom. Skupino sestavljajo v glavnem Sovo-denjci, nekaj pa je tudi Pečanov. Doslej smo petkrat nastopili, pripravljamo pa se za nastop v Križu. Nastopi se neprestano izboljšujejo, kar je pripisati pridnosti in vestnosti plesalcev, ki se dvakrat tedensko zbirajo na vajah ter njihovemu postopnemu privajanju na občinstvo. Treme, ki je povsem naraven spremljevalec javnih nastopov, zlasti amaterskih skupin kakršna je naša, je vedno manj. Plesalci in harmonikar, ki jih spremlja, so vedno bolj sproščeni, to pa je pri folklori zelo pomembno,* je dejala. Svoje prve korake so sovodenjski folkloristi napravili v prostorih občinske uprave, potem so se preselili v prosvetno dvorano v Gorico, sedaj pa s pridom uporabljajo Kulturni dom v vasi, kjer so pogoji za delo zelo dobri. V pogovoru, ki sta mu prisostvovala tudi Silvan Križmančič in pred- se niso naštudirali celovečernega programa in ko zlasti nimajo na voljo dovolj narodnih noš. Medtem ko se je pogovor iztekal, so se dekleta in fantje že vrnili v civilnih oblekah. «Pozabili» so na plese naših dedov in baoic ter se zapodili na plesišče, kjer je oglušujoči zabavni orkester sproščal ritme, ki jim ne veš imena, toliko jih je in tako hitro se menjavajo. Toda v njih ni tiste pristnosti, domačnosti in tudi šegavosti ne, ki jo premorejo naši folklorni plesi. Tudi zaradi tega verujemo, da bo sovodenjska folklorna skupina imela še velike uspele — v zadoščenje sebi in nam vsem. Turi na Goriškem bodo v torek stavkali uslužbenci v trgovinah in javnih lokabh. Stavko je sindikalna federacija proglasila v vsej državi. Gre za sindikalna prizadevanja za obnovitev nove delovne pogodke. Uslužbenci bencinskih črpalk bodo stavkali že danes. Za preprečevanje tihotapstva čez mejo Financarjem dodelili izučene službene pse Z goriškega, sovodenjskega in do-berdobskega županstva smo te dni prejeli obvestilo, da bodo poslej finančni stražniki patruljirali ob meji v družbi službenih psov. Na goriš-kem mejnem področju so šestim finančnim poveljstvom dodehli izučene nemške ovčarje, med katerimi so tudi poveljstva v Rupi, Dolu in v Jamljah. Za okrepitev nadzorstva ob meji so se odločbi predvsem zato, da bi preprečili tihotapstvo, ni pa izključno, da bodo psi lahko koristni tudi za preprečevanje kakšne druge dejavnosti preko meje. Skupno z obvestilom o uvedbi te novosti pa so nas županstva zaprosila, naj zlasti prebivalstvo teh krajev opozorimo, kako naj se ravna v primeru «napada» službenega psa. Vsekomur, ki bi se srečal z njim, priporočamo, naj se takoj ustavi in naj popolnoma miruje: pes mu ne bo storil hudega, toda gorje tistemu, ki bi ga dražil, se upiral ali celo skušal napasti finančnega stražnika. telju dr. Ivanu Preglju, ki se je rodil na Mostu na Soči ter umrl v Ljubljani. Pomudil se je pri njegovih spisih o tolminskih puntarjih, govoril o drugih njegovih delih kot so «Bogovec Jerne j», «Azraeh, «Plebanus Joannes» o povesti «U-mreti nočejo*, kjer opisuje borbo koroških Slovencev za svoj obstanek, itd. številni poslušalci, ki so za to priliko do kraja napolnili dvorano in med katerimi je bilo le po število mladine, predvsem dijakov, je z zanimanjem sledilo izvajanjem govornika. Sledila je debata, pri kateri se je oglasilo več prisotnih, ki so zaprosili za pojasnila in dopolnila tudi v zvezi s pisateljevim delom, ko je služboval nekaj časa v Istri in ko je tako lepo opisal v neki svoji knjigi našo jadransko obalo. Predavatelj je vsem izčrpno odgovoril in dokazal, da je v resnici zelo globok na področju iz Pregljevega življenja in dela ter tudi na splošno na področju slovenskega slovstva. Zato so ga ob zaključku nagradili z živahnim ploskanjem. Ožja skupina prijateljev in znancev pa se je zadržala ob kozarcu vina na Oslav-ju še nekaj časa v prijateljskem razgovoru z uglednim gostom. I. M. Zaključna prireditev v Dijaškem domu v Gorici V Slovenskem dijaškem domu v Gorici bosta v nedeljo, 27. maja popoldne zaključna prireditev gojencev in roditeljski sestanek. Na prireditev, ki bo ob 17. uri, vljudno vabijo gojenci, ki se bodo staršem, sošolcem in vzgojiteljem predstavili z recitacijami in prizori. Roditeljski sestanek bo ob 15. uri. Šahisti «0. Župančiča» zmagali v Gorici V Gorici so se v soboto pomerili mladi slovenski šahisti, člani krožka «Oton Župančič* iz Štandreža in njih italijanski kolegi, ki so zastopali «Circolo scacchistico gorizia-no*. Na prvem srečanju, ki je bilo v Štandrežu pred petnajstimi dnevi, so zmagali člani goriškega krožka. V soboto pa je zmaga zasijala zastopnikom štandreškega društva. Rezultati tekem so naslednji: Ož-bat S. — Pedroni 1:0; Pahor — Chetto 0:1; Vogrič — Bianchini 0 proti 1; Marinčič — Zamolo 1:0; Rener — Faganel 0:1; Nanut L. — Sfiligoi 1:0; Dornik — Heckl 0:1; Marušič — Calabrese 1:0; Lutman — Crin 0:1; čubej — Russo 0:1; Sanzin — Demarco 0:1; Ožbat K. — Giancristoforo 1:0; O. Devetak F„ Nanut B. in Dornik so zmagali ker se nasprotniki niso javili. Društvo «Oton Župančič* je torej zmagalo z 8:7. V petek ob 23. uri so agenti letečega oddelka kvesture aretirali dva mladeniča zaradi pijanosti in žalitve predstavnikov javne varnosti. Gre za 20-letnega Paola Guagbot-tija iz Trsta in njegovega prijatelja 20-letnega Giorgia Vesnaverja iz Zgonika. Mladeniča sta v petek zvečer pijana razsajala v nekem hotelu in nista hotela slišati, da bi ga zapustila. Zaradi tega je šef oddelka poklical agente kvesture, ki so fanta odpeljali. i minili i m lllllll■llllIll■ll■UIlllIllIIlllnlII■lllll n ■■ m iiiiiiii m im m m ■umi n iiiinuin min n mi DELOVANJE GORIŠKEGA SPD V nedeljo so na vrhu Kuclja krstili planince-naraščajnike Zbralo se je nad 100 planincev iz Gorice, Trsta, Nove Gorice in Kopra Gledališka predstava Jutri v Krminu Z delam «Papa caro... vo ti šparov v izvedbi g skupine < _ Slovensko planinsko drv^^ n jz redi v nedeljo, 27. ma^ rje Na' Gradišča - Vipava na . Ahraidu’: nosa, do zavetišča «Pn . orjredi Množično jubilejno> slavje f pri. Planinsko društvo «Vipav prevoz morska planinska drustv • drlJ. z lastnimi sredstvi. P11-1 ep D v ga pojasnila na sedežu br Malta 2. ^ Slovensko planinsko <*rlfv;rašldnj roča, da bo srečanje s odhod krti* danes, 20. maja i ' gor i z lastnimi avtomobili b? Vrtce, od koder se bo kr.ertecfilni Ge’ kjer bo zbirališče po 2° vetak ob 9. uri. n0 pri- Srečanje bo veljalo » ^ sotnost «Planinstvo m spe kogar*. Prispevki Za gradnjo kulturnega dor® jj0ze-Budal v štandrežu daruje ^ drv tič 10.000 lir. Odbor PVfU-‘je. štva se ji iz srca pokoj«8 Namesto cvetja na daruj®!0 Mirande ščurk - Waltn ]ir prijateljice in prijatelji • ^ 42,50« Kulturni dom v Sovodnja" br za Kulturni dom «AnQ^J v Štandrežu. Gorica . ore ed VERDI 15.00—22.00 «Fdm Bojanini-anarchia*. M. Melato ® , js. le- Barvni film. Mladim 'ZP0U tom prepovedan. con CORSO 15.15—22.00 <isk P°ročevalcev kakor oceno (dv 0v3lcev koncertov, prav go-ctfj Moramo tudi preteklo kon-0 sezono pozitivno oceniti. tvv ?r glasbenih del in izvajal-dj ^ bil dovolj širok in pester, rok k zadovoljiti tako ši- v... Wog občinstva, kakor zahtev- ' iu5Ve!db glasbenih prireditvah, c«e glasbene poslušalce. bcj? Je obsegal koncertni a- (Hk. J. s0 se zvrstili na velikem >a n' K - itijih ,fasljene matice in tukaj-Soiisy .1 stov nekateri prvovrstni ^hiovin111 ansambU iz matične kko 'Ivoma, da je bilo v okviru sp^g. Ustavljenega koncertnega ti. y a težko vsakogar zadovolji-V*viru devetih koncertov je “Vaj a ^Gca morala poseči 181^ ha vsa področja glasbene Je Temu odgovarjajoče se cev j^havalo zanimanje poslušal- V o katerih je pač vsakdo l-s Sv°ie zahteve. tegJ^gostejšimi koncerti bi u-ieljg? bolje ustreči posameznim SljivctoJ- Vendar tega finančna zmo-<4^ . or8anizatorja ni dopustila ^ tega pa se postavlja vpra-kcL- bi mogli s pogostejšimi y 1 hapolniti koncertno dvorano. kažejo izkušnje prvih V 0nir,ajsk'b sezon, da bi Ceda teko zastavljenega spo- tešitey te° našli drugo ustreznejšo * gotovo pa bo morala Glas-tiitj tatica tudi vnaprej prisluh-Jkujgtj gestijam občinstva in mu rti Prilagoditi svoj repertoar. tetha r prva nujnost, da kvali-"Ven koncerta ne sme nasti. Med , j)°satj,„.teljam:, ki so jih Izrekli čili stzr*!k*. je zlasti ona, naj bi Sbstiptevilneje zastopani domači ci. y Ustvarjalci in poustvarjal-5*1 s0lkksmeri 3e ugodno odjek-Wt*ni koncert skladb pri-tejočj 1,avt°rjev. štirje mladi, obe-jVa glasbeni umetniki domačini N*> e,,ankovič — mezzosopran, :jč ^ i hcin — bas, Žarko Hrva- in Neva Merlak dolina bbot klavir, so predstavili sMa(latJ.asbenih del primorskih j,*-' V. Mirka, M. Ko-■ Vrabca, J. Jakončiča, Vfc ^r^hitija, F. Venturinija, P. b°tnjajia’ K- Pahorja in A. Sre- !?eJet ■*'a^0 ie bil simpatično st janS^bhični poem «Škocjan-tržaškega slovenskega .1® Ubalda Vrabca v iz-vMe teteničnega orkestra Slo-'bnarmonije. 0&,islc °bčinstva je bil na-heSa an en Pri koncertih doma-%ayaaaihbla orkestra Glasbe-OTega ’ ki se je pod vodstvom J*Wra _telnega dirigenta Oskarja f/blttiiv,- tej sezoni predstavil z rtefti /h sporedom. Tako je pri iV,)j prQ„ Pcertu sezone vključil v t^hto ,g a*??. bva koncerta za tro-^ Grč=° • tenim solistom Tone-arJern; pri drugem * . NASI »estsellerji ? Poso*C° miusPešnejših knjig lia J'rČ?,znih področij sestav-? knjigarna na osno- iaH sln,lh . ugotovitev o pro-GorjCj enskih knjig v Trstu in jbjdi ta . 2teden teden moramo beležiti Ce' zh>rfUspe^ Gubčeve knjižni-. ke 30 knjig o slovenja ^hrvaškem kmetu. ^Pesnicam; So še: D°maža 'beratura Sr"! Svetina ,TeNA bi a Det o ni rorT|an o Joži Čopu, 9orahlnftvu' alpinizmu in Založk -zdala Cankarjeva Žba - Str. 484. revodi b^krr'A <> him: z '2bori in sprem- m! ' ^'iami o Heineju, ^ernu vsi5ern- Poundu, Pre- Propei ccu, Slowa- te' Prevodi so delo naj- cke bo|j jj. ------ cev | ,s °Venskih prevajal • '2dala MK. MnS,Vena dela Wohinz ITAU?aRmc' SL°VeNCI POD l9l! - ?921° ZASEDBO ki črnit0- znanstveno delo, hih jr, 'z doslej nedostop-v'nskik n®P°2nanih zgodo- LT-4m - ob- Vo Renko p0jKOV VOD tvuP°nVneb ° boju in junaš-ntr|a _ °dnega heroja Predelo • Voika. Memoarsko kriji^n J6 doživelo drugo Vojke,., lzdaio °b 30-letnici Branko*5 c- smrti' Ilustriral kr,i'9a, str.^142. Partizanska stično izvrstni cerkvi sv. Vincenca predstavil tri orgelske koncerte ob sodelovanju enega najvidnejših slovenskih orgelskih umetnikov Huberta Berganta. Izven a-bonmaja je orkester Glasbene matice pripravil še slavnostni koncert za 20-letnico obstoja, ki je ob tej priložnosti do kraja napolnil Kulturni dom. Ljubiteljem vokalne glasbe predvsem je bil namenjen koncert ženskega pevskega zbora «Colle-gium musicum» iz Beograda. Zanimanje širokega kroga občinstva je veljalo obema večjima ansambloma. Tako koncert pihal- j nega orkestra milice iz Ljubljane j z dirigentom Jožetom Hrimerškom i in solistom Tržanom (klarinet) kakor koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije z dirigentom Antonom Nanutom in solistom Bravničarjem (violina) sta privabila v Kulturni dom številno občinstvo. Isto velja za klavirski recital pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjakove. Kaže, da so se tudi solistični koncerti našemu občinstvu priljubili, saj je bil nastop odlične slovenske umetnice izredno dobro obiskan. Vsakomur, ki uspe najti stik z intimnim zvokom glasbenih u-metnin, so bila posebno glasbeno doživetje oba komorna koncerta: Trio Lorenz s sodelovanjem tenorista Mitja Gregorača in koncert Zagrebškega kvarteta s sodelovanjem baritonista Vladimira Ruž-djaka. Kot zanimivost prvega je bila izvedba klavirskega tria ^Posavje 1941» Danila Švare ob proslavi skladateljeve 70-letnice, pri koncertu Zagrebškega kvarteta, ki je tokrat vskočil namesto Zagrebških solistov, ki so bili zadržani, pa so poslušalci zlasti ugodno sprejeli mediimurske ljudske pesmi v priredbi in izvedbi baritonista Ruždjaka. Glasbena matica načrtuje tudi za prihodnjo abonmajsko sezono glasbeno zanimiv koncertni spored, ki bo v celoti oblikovan v začetku prihodnje sezone in tedaj tudi objavljen. Za sedaj pa lahko anticipiramo vest, da sta med drugim predvidena dva večja ansambla. Tako pevski zbor «Jože Vlahovič» iz Zagreba, ki se bo — tudi ob spremljavi narodnih instrumentov — predstavil s sporedom folklornega značaja. Zbor je prav v tej kategoriji prejel na lanskem festivalu v Arezzu prvo mesto. Kot drugi koncert večjega obsega pa omenjamo nastop orkestra in solistov ljubljanske Opere. Prepričani smo, da bo tudi prihodnja abonmajska koncertna sezona Glasbene matice privlačna ter se bodo sedanjim abonentom pridružili še novi. Pri tem naj omenimo, da si ie Glasbena matica, ki predstavlja pomemben dejavnik v kulturnem življenju Slovencev v Italiji ter se obenem smiselno vključuje v vrsto drugih koncertnih pobud, ki bogatijo tržaško glasbeno življenje, pridobila ugled tudi med italijanskimi ljubitelji glasbene umetnosti katerih številna navzočnost pri koncertih v Kulturnem domu, potrjuje, da je prav glasbena umetnost pomemben dejavnik pri prizadevanju za zbliža-nje med slovenskim in italijanskim ljudstvom in za spoznavanje njihovih kulturnih dobrin. IVAN SANCIN V LJUBLJANSKEM «SEV1LJSKEM BRIVCU* Don Basilio nove generacije Vse solistične vloge v operi so bile zaupane izključno mladim pevcem v okviru spodbudniške politike vodstva slovenske operne hiše - Uspešna avdicija v Verdiju z možnostjo gostovanja v prihodnji sezoni - Predviden nastop v okviru GM Ivan Sancin v vlogi Don Basilia Bettetto, Lupša, Merlak in sedaj mladi tržaški Ivan Sancin — štiri generacije ljubljanskih Ba-silijev iz «Seviljskega brivcam na odru ljubljanske Opere. Za našega Ivana - Giannija je bila sobotna premiera «Brivca» pod vodstvom dirigenta Milivoja Šurbeka in režiserja Borislava Popoviča doslej najlepše zadoščenje, odkar nastopa v osrednji slovenski operni hiši, v kateri je prejšnje leto bil samo še gost, od letošnjega 1. januarja pa že stalno angažirani solist. Predno mu je bila zaupana za vsakega basista sicer hvaležna vendar tudi odgovorna vloga Basilia, je nastopil v vrsti srednje zahtevnih basovskih vlog: v Su-honovi operi «Vrtinec» (Olen), v Verdijevem «Nabuccu» (Veliki duhoven), v Puccinijevi «Deklici zlatega zapada» (tri manjše vloge), v Mussorgskega «Hovanščinh (Strelec) in v Savinovem «Matiji Gubcu» (Pasanec). Nastopal je tudi že v tržaškem «Verdiju» v operah Don Carlos, Hovanščina in Turandot v ostalem pa na poletnem deželnem koncertu z dirigentom Toffolom, v Meranu, v Parmi in v Bussettu, pa na niiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniHniniiiiiiiiiiitnuiiiiiiiiiiiiniiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuin SAG V KOČEVJU S ^POVEČEVALNIM STEKLOM* Naši amaterji na festivalu gledaliških skupin Slovenije Od 70 prijavljenih predstav le šest izbranih za kočevski nastop - V času prireditev bodo tudi gledališki pogovori Pred dnevi so v gaiePji avstrijske sindikalne zveze «Auroartv odprli razstavo serigrafij znanega hrvaškega naivnega slikarja Ivana Generaliča. Slikarja je dan po o-tvoritvi sprejel sam avstrijski zvezni kancler Bruno Kreiskg, ki je najbolj znanega jugoslovanskega u-metnika naivca povabil, naj opiše Gradiščansko in gradiščanskim Hrvatom priredil ciklus predavanj o naivnem slikarstvu in o svoji u-stvarjalnosti. Na tem sprejemu je bil govor tudi o prireditvi nekakšne reprezentativne Generaličeve razstave na Dunaju. Jutri se prične v šeškovem domu v Kočevju XVI. festival gledaliških skupin Slovenije. Trajal bo do vključno sobote, 26. maja, ko bo med drugim na vrsti tudi tretja skupščina Združenja gledaliških skupin Slovenije. To je mlado gledališko združenje, v katerega je včlanjenih okrog osemdeset gledaliških skupin, med temi tudi Slovensko amatersko gledališče v Trstu, ki letos že drug‘ič sodeluje na tej pomembni manifestaciji slovenskih gledaliških ljubiteljev. Tržaško gledališče bo nastopilo v Kočevju v sredo, 23. maja ob 19.30 s farso v treh delih Jožeta Javorška «Povečevalno steklo», s katero je nastopilo že velikokrat na Primorskem, v Kopršči-ni ter v Ljubljani. Selekcijska žirija zaključne prireditve v Kočevju je imela čez vse leto veliko dela, saj si je morala ogledati okrog 70 prijavljenih predstav, od teh pa zbrati le šest za sklepno prireditev. Na seji selekcijske žirije, ki je bila 7. maja letos, so tako razpravljali o prijavah vseh skupin ter o gledaliških izhodiščih in uprizoritvenih kvalitetah, s katerimi so se posamezne skupine predstavile članom selekcijske žirije. Člani žirije so se najprej odt ločili, da upoštevajo prijave vseh ogledanih uprizoritev, potem pa so razpravljali o prijavljenih in ogledanih uprizoritvah tistih gledaliških besedil, ki jih Združenje gledaliških skupin Slovenije v svoji repertoarni politiki odklanja in jih zato ne more vključiti v prireditve XVI. srečanja. Nato so vse ostale uprizoritve glede na repertoar in uprizoritveni pristop razdelili na tri gledališka izhodišča in sicer; gledališko prvobitnost repertoarno gledališče in gledališka iskanja. Uprizoritve so razdelili takole: gledališka prvobitnost (Kastelka, Kadar se ženski jezik ne suče. Tolmun in ka- men, Manevri, Veriga-ketna. Srečka in Maščevanje). Repertoarno gledališče (Arnfisa, Snaha, Maria Stuart, Golobje miru. Tramvaj poželenje. Naši trije angeli, Delavnica oblakov, Jara meščanka, Dežela gasilcev, Policija, Dekla Ančka, Florentinski slamnik, V Zali, Glavni dobitek in Plinska luč). Gledališka iskanja («Sovraž-nika» v izvedbi SAG v Trstu, «De-žela gasilcev* v izvedbi Prešerno -vega gledališča iz Kranja, «Pove-čevalno steklo* v izvedbi SAG v Trstu ter «Veriga - ketna* v izvedbi gledališke skupine KUD Milka Zorec — Hotinja vas). Sele po tej razdelitvi je žirija pričela z določitvijo uprizoritev, ki bodo na zaključni prireditvi XVI. srečanja pomenile pregled dejavnosti slovenskih gledaliških skupin v tekoči sezoni. Tako so iz gledališke prvobitnosti izbrali uprizoritve: Veriga-ketna, Manevri in Tolmun in kamen, iz repertoarnega gledališča: Snaha in Tramvaj poželenje, iz gledaliških iskanj pa: Povečevalno steklo. Program zaključne prireditve XVI. srečanja gledaliških skupin Slovenije je potemtakem naslednji: v ponedeljek, 21. maja bo že omenjena gledališka skupina iz Hotinje vasi predstavila Finžgarjevo - Klasinčevo «Verigo - ketno», v torek, 22. maja se bo predstavila gledališka skupina KUD Solidarnost Kamnik z dramo Toneta Partljiča «Tolmun in kamen*, v sredo bo nastopilo SAG v Trstu z Javorškovo farso «Povečevalno steklo*, v četr -tek, 24. maja bo na vrsti spet Javoršek s svojimi «Manevri», ki jih bo predstavila gledališka skupina KPD Ivan Kaučič Ljutomer, v petek, 25. maja bo nastoDilo Amatersko gledališče Slava Klavora iz Maribora z dramo Tennesseeja Williamsa «Tramvaj poželenje*, v soboto, 26. maja pa bo XVI. srečanje gledaliških skupin Slovenije sklenilo Amater sko gledališče Tone Čulir z Jesenic z delom D. H. Lewrenca «Snaha». V času prireditve bodo tekli tudi gledališki pogovori, na ka-tenn bodo predavali ugledni re režiserji, ki se načrtno ukvarjajo z gledališkim amaterizmom, teme pogovorov (od torka do vkRuč-no petka) pa bodo: Odpravljanje igralskega sprenevedja, dobre in siabe strani realistične psihološke igre ter uvajanje sporočilnega igranja: Proolemi literarnega poustvarjalnega pristopa k režiji v primerjavi z ustvarjalnim avtorskim pristopom; Načrtovana aktualnost in komunikativnost programskih iskanj gledaliških skupin ter Kakšno gledališko prepričanje naj obvladuje uprizoritvena prizadevanja gledaliških skupin. raznih koncertih Glasbene matice v Kulturnem domu in v okviru tekmovanja združenja «A-mici della lirica-», na katerem je skupno z Noro Jankovičevo osvojil prvo nagrado. Ivan Sancin je začel svojo pevsko kariero kot zborovski pevec v Vrabčevem Komornem zboru in v zboru «Jacobus Gallus* in jo nadaljeval v Tržaškem oktetu kot pevec in umetniški vodja, kar je kljub opernemu angažmaju še danes, kolikor mu seveda čas dopušča. Solo petje je študiral najprej privatno v Trstu pri prof. Lozzi, letos pa končuje konservatorij Tartini v razredu prof. Ferrarija iz Milana. Od zborovskega pevca je pot do opernega solista skoraj vedno naključna, pri Ivanu Sancinu pa ni tako. Odkar poje in odkar so strokovnjaki v njem ugotovili basista velikih priročnih vokalnih kvalitet in zato tudi velikih možnosti razvoja, je bila njegova največja želja nastopati v opernem gledališču. Zavzet študij ga je v tej želji še utrdil in spodbujal in že njegovi občasni koncertni solistični nastopi so tudi manj poučene ljubitelje glasbe opozarjali, da imamo opravka s pevcem, ki je takorekoč ustvarjen za gledališke deske. Te resnice so se zavedli tudi pri gledališču «Ver-di». Angažirali so ga za nekaj nastopov v manjših vlogah, ki jih je uspešno opravil. Toda *.Verdh zaradi svojega ustroja ni gledališče, v katerem bi mladi. pevci na začetku kariere imeli možnosti rednega nastopanja ir. stalno nadzorovane rasli. To možnost je Ivan Sancin našel šele v Ljubljani in se je ~udi oprijel. Sam pravi, da je v ljubljanski Operi našel idealne pogoje za študijsko delo ne samo zaradi velikih možnosti pogostega nastopanja, temveč predvsem zaradi velike pozornosti, ki jo tamkajšnji pedagogi, dirigenti, režiserji in korepetitorji posvečajo mladim pevcem. V ljubljanski o-perni hiši je mladi pevec pod stalno kontrolo, česar v italijanskih opernih hišah ni in zaradi česar je možnost prodora mladega pevca neprimerno ■manjša, kot je v ljubljanski Operi. Odraz skrbi za mladi pevski kader je tudi tokratna postavitev «Seviljskega brivca«, v kateri so vse vodilne vloge peli izključno mladi pevci po večini angažirani šele prvo leto ali pa sploh še ne. Tako so poleg Ivana Sancina kot Basilia nastopili še Anica Pusarjeva kot Rozina, tenorist Jurij Reja kot grof Almaviva, basist Franc Javornik kot Bartolo in Jaka Jeraša kot Figaro, skratka nova generacija slovenskih opernih pevcev, ki se resno pripravlja na postopno prevzemanje vodilnih vlog in ki tudi zanesljivo obeta, da bo prehodna kriza v slovenskem opernem naraščaju vendarle premagana. Direktor ljubljanske Opere Bogo Leskovic je za tega mladega «Brivca» dejal med drugim: «To naj bi bil nekakšen nukleus širše akcije v želji po ustanovitvi ali obuditvi opernega studia, ki bo skrbel (ne v šolskem smislu) za predstavitve mladih, za uveljavljanje znanih in manj znanih del, prirejal večere, ki mole iz našega običajnega programa, uveljavljal eksperimentalne predstave, koncertne nastope itd. Želel bi, da bi se javnost zavedala. koliko truda in gmotnih sredstev je bilo vloženih v to predstavo, ki smo jo morali pripraviti. saj se da le tako omogočiti mladim prodor, afirmacijo doma — v domači hiši*. In rezultat teh naporov ni izostal. Predstava, ki so jo takoj krstili za «predstavo mladih», je bila deležna zelo dobrega sprejema občinstva in tudi strokovna kritika jo je ocenila pozitivno. Ivan Sancin ima vse vokalne in fizične karakteristike za takorekoč klasičnega Don Basilia, ki bi ob pridobitvi nujno potrebne odrske rutine ne smel zaostajati za liki, ki so jih v daljni ali komaj minuli preteklosti, ki je lahko še sedanjost, ustvarili Bettetto, Lupša in Merlak. Zadovoljen je, da mu je bila dana možnost, da nastopi v tej vlogi, ki je prava poslastica za basista, in zadovoljen je tudi, da lahko deli svoje zadovoljstvo s svojimi mladimi sovrstniki in soakterji te predstave. Toda vsak človek ima lahko tudi že na prvih stopnicah svoje kariere v katerem koli poklicu svoje skrite želje, svoje večje ali manjše ambicije: za Ivana Sancina je ta skrita želja v pričakovanju dne, ko bo lahko na opernem odru pel vlogo Filipa v Don Carlosu. Zanj je Filip največja basovska vloga. Ivan Sancin se v Ljubljani počuti dobro in pravi, da bi ljubljanskemu opernemu kolektivu rad ostal zvest čim dalj časa. Po drugi strani pa bi sprejel tudi vsako ponudbo za gostovanje v tržaškem «Verdiju». V preteklih dneh je že bil na avdiciji pri novem umetniškem direktorju tržaške operne hiše R. de Banfieldu, ki mu je po opravljeni preizkušnji zagotovil vsaj en nastop v prihodnji sezoni. če bo priložnost, bo prav rad nastopil tudi v okviru prihodnje koncertne sezone naše Glasbene matice v Kulturnem domu, pa tudi s Tržaškim oktetom ga bomo še slišali, kajti zaradi novih, se svojim starim obveznostim nikakor ne namerava odreči. Jože Koren Čile in Peru skozi kamero Aljoše Žerjala Polna dvorana domačega občinstva pa tudi gostov iz mesta je bila v p.d. «Ivan Grbec* že vnaprej šnje priznanje našemu filmarju A-ljoši Žerjalu, ki je želel svoje nove filmske dosežke prikazati najprej svojim škedenjskim rojakom. V četrtek zvečer je zavrtel potopisna filma iz Čila in Peruja. V kratkem uvodu je Žerjal najprej s skopih, vendar prepričljivih besedah opisal stvarnost v Čilu in nekaterih drugih južno ameriških državah. Tudi v predl-vajanih filmih se je odražal politični in socialni moment današnjega časa. Končno .je Žerjal vpletel v posrečeno glasbeno spremljavo, ki je bila sestavljena izključno iz folklorne južnoameriške muzike, tudi borbene in odporniške pesmi, ki spremljajo čilsko in perujsko ljudstvo v njegovih vsakdanjih bojih. Filma sta bogata na slikovitih in zelo različnih panoramah od puščave preko rodovitnih predelov do visokih And. V te razglede so vključena tudi velika, sodobno grajena mesta in stare zgodovinske, sedaj že opuščene naselbine. Občudovali smo veliko posnetkov nenavadne živopisane flore (slabše je zastopana tamkajšnja favna). Vendar stopa v ospredje južnoameriški človek, bodisi da nam ga Žerjal prikazuje v njegovih rasnih posebnostih, bodisi da nam odkriva njegove navade, način življenja pri delu in političnih manifestacijah. d. p. Aljoša Žerjal ..................i..um............................................................................................ rev i j e LITERARNE VAJE 7 S sedmo številko, ki je pravkar izšla, zaključujejo Literarne vaje svoj XXIV. letnik. Zdi se nam potrebno, da povzamemo, kar je ob tej priložnosti zapisalo uredništvo: «Tudi XXIV. letnik Literarnih vaj se je s to številko srečno zaključil. Uredništvo je prepričano, da je na dostojni višini in da so bili prispevki zanimivi, ker so sodelovale vse šole. Skušali smo vpeljati nekaj novosti, da bi v listu bolj odsevalo življenje na posameznih šolah, pa nismo našli odmeva. Imate izvoljene odbore, obračali smo se tudi nanje, da bi oni organizirali sodelavce, pa ni nič pomagalo. Zahvaliti se moramo gospe prof. Zori Tavčar - Rebulovi, ki je iiiiiiiiiiiiiiiiiiiia>iiiiiiiii|i*aillllllI,alialll>lll,llinnllllltBe9l>l>a1lll>ll,>l,ia>tl>a>>,llll>ll,>ll,>,liavl>l>lliaivlll>llt,ll>l,,,lia,l>ll,IIUI,,l,l,liaifll>ll,TlII,>llll>1,lll,IIIIII>l>>>lllll>aill>liail,,II,l>lll>,,lll,lll>Illlia,ai,*,l>llllliaill>,vl> POSTOJNSKI UMETNIK MARIO VILHAR NA DUNAJU Pred meseci smo pisali o Vilharjevem uspešnem nastopu v Parmi, danes pa lahko poročamo o uspešnem Vilharjevem drugem nastopu na Dunaju. Ob priliki 30-letnega umetniškega jubileja je Vilharjev mecen v Avstriji dr. Anton Wickl organiziral 41. samostojno razstavo našega znanega primorskega umetnika, slikarja in kiparja Maria L. Vilharja v i Avstrijskem kulturnem centru, v palači Palffy. Ob otvoritvi je bil v čast Vilharjevega jubileja prirejen sprejem, katerega se je udeležilo okrog 150 oseb iz kulturnega življenja avstrijske-prestolnice in pa konzularni zbor. Pokrovitelj sedanje Vilharjeve razstave sta bila jugoslovanski V' - jugoslovanskega društva dr. Alfred Schermann. Kritiki so zelo ugodno ocenili Vilharjeva dela, Vilhar pa je eden redkih tujih umetnikov, katerega razstavo je prenašala avstrijska barvna televizija na svojem prvem programu. Mario L. Vilhar je tokrat razstavljal 35 oljnatih slik eleposlanik v Avstriji Mitja Voš i in 6 grupnih skulptur v metali-njak in pa predsednik avstrijsko I zirani terakoti, lesu in železu. Na sliki — Znani slovenski u-metnik Mario L. Vilhar sprejema čestitke tudi od italijanskega ambasadorja v Avstriji. Vilhar je na otvoritvi prejel zlati simbol znane avstrijske firme Gazelle, katere generalni direktor je dr. Anton Wickl (na drugi sliki). Za to priložnost je firma Gazelle omogočila tudi izdajo luksuznega kataloga skrbela za rubriko Življenje na šolah in sama pripravila skoro vse ankete in pogovore. Prav tako je nabrala največ prispevkov med dijaki. Po njeni zaslugi je napisala Neva Regent Povestico s kontovelske gmajne, ki je izhajala skoz vse leto. Znano je, da je treba tudi tiste dijake, ki so literarno nadarjeni in znajo pisati, prositi, spodbujati, da kaj napišejo. To bi najlaže delali profesorji slovenščine — na vsakega posebej smo se obrnili s pismom in vabilom v prvi številki — uspeh pa ni bil zadovoljiv. Večkrat smo bili v stiski- za prispevke in zato ni bilo potrebne izbire. Kdor pa je kaj napravil za list: hvala muh Pa še tole: «Sednnji uredniški in upravni odbor vodita Literarne vaje od vsega začetka z veliko dobre volje, požrtvovalno in tudi z veliko mero časa, ki ga je treba žrtvovati za vsako številko, preden pride v Vaše roke. Koliko ur gre samo za popravljanje rokopisov in krtačnih odtisov! In prosi, prosi: dijake, da napišejo, stavca, da postavi, v tiskarni, da zlomijo strani, da natisnejo in dostavijo na šolo, zbiraj denar... Morda bi dal novi uredniški in upravni odbor novega poleta Literarnim vajam — zato bi stara odbora rada odstopila list mlajšim in podjetnejšim močem. Kdor hoče prevzeti delo, naj se oglasi!« Tako iz prvega kot iz drugega citata zveni več pritožb kot zadovoljstva. Kdor se ukvarja z urejevanjem takih in podobnih publikacij, bo to razumel in podpisani recenzent je med temi. Zato pa naj — mimo kritičnih pripomb, ki so se včasih zdele umestne in koristne — ob tej priložnosti odkrito zapiše, da je bilo delo ljudi, ki so imeli v rokah Literarne vaje, vredno truda in da je bil ta trud poplačan z lepimi rezultati. Naj zapiše še to, kar je ob neki priložnosti že, da so namreč Literarne vaje naša najaragocenej-ša revija in da so taka predvsem zato, ker privajajo mlade ljudi k pisanju in ker ustvarjajo humus, iz katerega so že in bodo gotovo tudi v bodoče zra-stli, če že ne pisatelji in pesniki po poklicu, pa prav gotovo dragoceni literarni sodelavci našega tiska in revij. Pomen Literarnih vaj in u-spehe njihovega uredništva pa končno potrjuje že samo število sodelavcev in prispevkov. Iz kazala za 24. letnik je namreč razvidne, da je 11 mladih pesnikov prispevalo 40 pesmi, blizu 60 mladih piscev pa kakih 80 in več proznih sestavkov. K temu je treba dodati še številne mlade ilustratorje ter kulturne novice, ki pa so skoraj izključno izpod peresa Martina Jevnikarja. V sporočilu uredništva je med drugim govor tudi o novem u-redniškem odboru, ki naj bi ga prevzele mlajše in podjetnejše moči. Če je ta težnja samo izraz težav, s katerimi se spopada sedanje uredništvo, potem bi bilo za nadaljnje življenje Literarnih vaj nedvomno koristneje, če bi v sedanje uredništvo v večjem številu pritegnili mlado moči in jim odmerili tudi bo*j odločujoči delež pri urejevanju in vsebinskem usmerjanju prispevkov. Poskus dialogiranja z dijaki v rubriki Življenje na šolah je nedvomno pokazal, da med mladimi srednješolci ne manjka takih. ki imajo dovolj jasn« in tudi zrele pojme o problemih časa, ki ga živijo v šoli in izven nje, in da bi ob pomoči izkušenih u-rednikov lahko v kratkem času postali sposobni samostojnega u-rejevanja. MLADIKA 3 Tretja letošnja številka Mladike je bolj ali manj v velikonočnem razpoloženju, kot se za katoliško revijo spodobi. Uvodno razmišljanje z naslovom *Od alfe do omege* je napisal Lev Detela, od katerega pa preprosti čitatelj ne bo imel mnogo. Preprostejše in zato razumljivejše so velikonočne pesmi Milene Merlakove. Zelo prijetno se bere novela Pavleta Zidarja «Meja», ki je prejela prvo nagrado na literarnem natečaju revije. V njej opisuje Zidar usodo slovenskih sosedov Melhiorja Cibica in Tonija Volariča, ki ju je meja pod Matajurjem, «tam kjer se Nadiža s svojim sanjskim o-brazom stegne na jugoslovansko stran* ločila, ki pa ju je življenjska nuja pripravila do tega, da sta jo s pomočjo živinozdrav-nika, ki je z druge strani meje z Melhiorjevo pomočjo prihitel na pomoč Tonijevi kravi, dejansko premagala in izbrisala če že ne z zemljevida, ki so ga zarisali «vsemogoči tujci*, pa gotovo iz njune zavesti. Posebno toplo je Zidar izrisal lik živinozdravnika človekoljuba, ki je s tveganjem življenja naskrivaj prešel me- jo, da bi pomagal človeku v po trebi, celotna, življenjsko ver: t na zgodba pa izveni kot obsodba prisilnega ločevanja ljudi z nesmiselno mejo, potegnjeno preko enotnega narodnega teiesa, pa čeprav je ta obsodba posi d . t na neprisiljeno in brez jeze. Kar pa v tej literarno zelo lepi pripovedi nekobko moti je nedos ledno in pogosto tudi napačno uporabljanje narečnih beneških besed. Prof. Anton Kacin piše tokrat o pisatelju in planincu Jožetu Abramu, kraškemu župniku, ki je umrl leta 1938 in ki je ime! zveze z dr. Krekom in znanim tržaškim plan:ncem dr. Kugy-jem. Abramovo ime je najtesneje povezano s triglavsko Dripo-vedko o Zlatorogu, ukvarjal pa se je tudi s prevajanjem pesmi ukrajinskih pesnikov. Jože Pe terlin se v sestavku «Lepa ko pomlad, ubrana ko velikonočno potrkavanje* zavzema za čistost govorjene in pisane besede. V nepodpisanem sestavku «E-nosmema pot je zgrešena* nekdo izraža že v samem začetku svoj dvom o resničnosti poročil, da v Južnem Vietnamu mučijo politične jetnike (poplava fotografskih dokumentov' o tem v svetovnem tisku ga očitno ni omajala v njegovem dvomu) zato, da lahko potem v duhu «zgrešenosti enosmerno poti* enostransko govori o ♦nečloveškem marksističnem zatiranju*, Livio Valenčič pa objav • lja pseudosindikalni članek o novi delavski pogodbi kovinarjev in ugotavlja, da bi v «današnjih pogojih boljše delovne pogodbe ne mogli doseči*. Srednješolka Neva Regent objavlja novelo «Momarje-va hči* v kateri piše o občutkih otroka ob odhajanju očeta - mornarja do svetu. Za rubriko «Intervju» je Ubald Vrabec dovolil reviji ponatis svojega zaključnega intervjuja na tržaškem slov. radiu, v katerem zelo iskreno govori o svojem skladateljskem nazoru in pristopu in v katerem se sam označuje za kontestatorja. Pravi, da je bila tudi njegova priključitev »Slovenski levici* in kandidatura za deželni svet odraz njegove kontesta cije. (Je mogoče to opravičilo?) _ V pregledu zameiske in zdomske literature se je Martin Jevnfkar tokrat preselil na Koroško in prikazuje pisateljski lik Janka Messnerja, Alojz Tul pa piše o zaščiti Krasa in o kraških rezervatih. Številki je priložen odtis Černigojevega linoreza iz leta 1959 z naslovom »Spomin na P. Picama* J. k. Primorski "dnevnik aja t97l NEDELJA, 20. MAJA 1973 PONEDELJEK, 21. MAJA 1973 TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 11.15 Nadaljevanka «Demetrij»; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Melodije; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 12.30 Glasba po željah; 15.45 M. Gyar-fas: «Najmanjša ljubezen na svetu*; 16.45 Glasbeni koktajl; 17.30 Glasba in šport; 13.30 Koncert; 19.15 Orkester; 19.25 Zgodovina ital. popevke; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Nesmrtne melodije; 10.00 Orkester «La Vera Romagna»; 10.30 Melodije; 11.15 Orkester Pezzotta; 11.30 Dogodki in odmevi; 11.45 Glasbeno - govorni spored; 11.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled: 14.00 Popevke; 15.00 Pisana glasba; 15.30 Plošče: 16.30 Pesem sledi pesmi; 17.00 Sosednji kraji in liudie; 17.35 Glasba po željah; 18.45 Domače pesmi in melodije; 19.15 Nedelja na športnih igriščih: 20.00 Glasba v večeru’ ?0.40 Orkestri; 21.00 športna nedelja; NarirMALfcM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba: 7.20 Klavirske skladbe; 9.00 Skladbe za godala; 10.15 Dva orkestra; 11.35 Roditeljski krožek: 12.00 Plošča za poletje; 14.00 Kviz' za otroke; 15.30 Popoldne z Mino; 17.00 Nogomet od minute do minute; 18.00 Glasbeni variete; 18.50 Nedeljski koncert: 19.30 I-talijanske popevke; 20.25 «Anda-ta e ritorno*; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po- ročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete: 11.00 Plošča za poletje; 12 00 športna prognoza: 12.30 Pisan spored; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 «Alto grad:mento»; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 16.00 Ital. folklorna glasba; 16.30 Špor+na nedelia, 17.00 Glasbeni spored: 18.00 Sporna nedelja: 18.40 Plošče; 1930 Po večernih vesteh: Giro d'Ita-lia; 20.10 Operni svet; lil. PROGRAM 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Začetni koncert; 11.00 Skladbe za orgle; 11.30 Baletna glasba; 12.20 Malipiero, Casella, Pizzetti; 13.00 Japonska folklora; 14.20 Violinist Viktor Tretjakov; 15.30 Chiarelli: «La maschera e il volto»: 17.30 Plošče resne glasbe; 18.00 Literarna oddaja; 18.45 Strani iz albuma; 19.15 Koncert; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Deva vari: «Kralj voda*, igra za otroke; 8:50 Skladbe za mladino; 9.05 Iz naših krajev; 10 05 Še pomnite, tovariši. . . Odločilna Titova dejania do II. zasedanja AVNOJ: 13.30 Nedeljska reportaža: 13.50 Domači ansambli; 14.05 Operne melodiie: 1430 F. Kosmač: Rešilni, humoreska tedna; 15.05 Vsevolod Višnjevski: «Vojakova pot*, rad. igra: 16.00 Športno popoldne: 18.05 Letite z nami! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.0? V nedeljo zvečer! ITAL TF' *=V'7UA 11.00 Maša; 12.00 Ob 12. uri; 12.30 Obed v studiu 7; 13.30 Dnevnik: 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 športni prenos; 16.45 Program za mladino; 17.45 Nogometni rezultati in kronika; 18.00 Dnevnik: 18.JO Glasbeno - govorni soored; 19.05 Napoved sporeda; 19.20 Registriran polčas nogometne tekme; 20.30 Dnevnik; 21.00 Jan Rod-ger: «Kraljica Elizabeta*; 22.20 Športna nedelja; 23.15 Dnevnik. II. KANAL 16.45 Neposredni prenos športnega dogodka; 18.55 Strnjena nogometna tekma; 21.00 Dnevnik; 12.20 Glasbena prireditev TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.10 Po ročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Oddaja za poslušalke: 13.30 Glasba po željah; 14.15 Po dnevnih vesteh pregled slov. tiska v Italiji 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Koncert; 19.45 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Basist Jože Stabej in pianist Igor Dekleva; 22.15 Zabavna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 8.40 Šola; 9.00 Operne arije; 10.00 Melodije 11.15 Prisluhnimo jim skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.35 športni ponedeljek; 14.45 Plošče; 16.40 Glasbeni spored 17.00 Ansambli in pevci narodno - zabavne glasbe; 17.45 Ponedeljkov športni pregled; 18.00 Izložba hitov; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 O-perna glasba; 21.30 Pisana glasba; 22.00 Popevke; 22.35 Godalni kvartet Amadeus. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti spored; 13.20 Hit parade; 13.45, 14.00 Ital. popevke; 15.10 Plošče za mladino; 16.40 Spored za otroke; 17.05 Sončnica; 19.10 Sindikalno - ekonomska panorama; 19.25 Plošče resne glasbe; 20.20 Andata e ri-torno; 21.15 Literarni pregled; 21.45 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Melodrama; 9.15 Orkester; 9.30 Nadaljevanka James: «Ri-tratto di signora*; 10.05 Popevke; 10.35 «Na vaši strani*; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.45 Telefonski pogovori; 19.30 Po večernih vesteh: Giro dTtalia; 20.10 Plošča za poletje; 22.43 Nadaljevanka «Tarzan»; 23.05 Jazz. 9.30 lil. PROGRAM Dve Tartinijevi skladbi; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Vivaldi in Dvorak; 14.30 Zborovska glasba; 15.45 De Falla: «La vita bre-ve»; 1720 Strani iz albuma; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert 20.15 Sodobni skladatelji’ 21.30 Montherland: «L’esi-lio*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija;-8.10 Glas ■ bena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Veliki zabavni orkestri; 9.40 Cicibanov svet; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Ramovš: Sim-fonietta; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Tuje pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.10 Komorni zbor iz Celja; 15.40 Naši simfoniki v svetu lahke glasbe: 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Zvoki in barve; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Jug. pevci zabavne glasbe; 18.35 «Inter-na 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Trio Jožeta Burnika; 20.00 «Ti in opera*: Doc. dr. Saša Cvahte; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 E. Zagoričnik: Pesmi; 23.15 Popevke. ITAL. TELEVIZIJA 9.45 Šola; 12.30 Poljudna znanost: Monografije; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina 16.00 Šola; 17.00 Spored za otroke 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Knjižni pregled; 19.15 Življenje v Veliki Britaniji; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: «Una strega in paradiso* 22.50 Filmske premiere; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.30 Srečanja: Eno uro z Claudiom Scimonejem in Beneškimi solisti; 22.20 Etru-ščanke. V GABROVCU BODO PRIHODNJO NEDELJO ODKRILI SPOMENIK PADLIM PARTIZANOM «Da se vsaj skromno oddolžimo padlim in v trajen opomin bodočim rodovom» Vas je bila «na meji» med zasedenim in partizanskim ozemljem - V vasi je bila močna nemška posadka - Divjanje zloglasnega Josepha Kettnerja, ki sedaj mirno živi v Muenchnu - Skromno obeležje na jasi ob cesti V Gabrovcu bo prihodnjo nedeljo, 27. maja, veliko in pomembno slavje. Odkrili bodo namreč spomenik padlim vaščanom v narodnoosvobodilni vojni. «Da ne pozabimo na hude čase in žrtve, da se vsaj skromno oddolžimo tistim, ki so darovali svoje življenje; da bo stalen opomin in svarilo sedanjim in bodočim rodovom.* Tako pravijo Gabrovčani, ki so že lepo uredili prostor in postavili spomenik, dokončujejo pa zadnje podrobnosti in se pripravljajo na praznik, ki ne bo samo vaški, ampak kra-ški in še več, ker je prispevek vsakega kraja, večje in manjše vasi ter naselja sestavljal skupen delež našega naroda v boju za svobodo, za zmago nad fašizmom in nacizmom. V teh čas-h, ko se fašistični zločini množijo, ko je črni pošasti treba zdrobiti glavo enkrat za vselej, pridobiva taka svečanost, kot bo pri- hodnjo nedeljo v Gabrovcu, še večji in globlji pomen. Marsikdo, ki se zdaj pelje mimo, se ustavi, gleda, sprašuje in izve, kar ni še vedel, o zgodovini teh krajev in ljudi. V petek, pozno popoldne. Visok, zravnan moški, verjetno italijanski upokojeni oficir, v družbi dveh dam in 18-20 letnega fanta, se je pripeljal z avtom in ustavil ob koncu vasi. Sprehajajo se po vasi in ustavijo pri skupini domačinov, ki so pravkar dokončali delo okrog spomenika. Radovedni so in takoj navežejo pogovor. «Kaj pripravljate? Morda kakšen spomenik?* Vpraša starejša gospa. «Da, da, spomenik padlim partizanom.* «Brav;. prav imate. Zaslužili so si ga. Kdaj ga boste odkrili?* «Prihodnio nedeljo doDoldne.* «Bo igrala tudi godba?* Domačini so ves trg lepo uredili V Gabrovcu se te dni govori le o spomeniku ter o tem, kar je z njim pov ezano JUG. TELEVIZIJA OD 20. DO 26. MAJA 1973 NEDELJA, 20. maja 1973 8.20 Neznani leteči predmeti; 9.30 Štirje kovači; 9.55 Kmetijska oddaja; 11.00 Otroška matineja; 11.55, 18.00, 20.00, 22.05 Poročila; 12.00 Delavski amandmaji; 12.45 TV kažipot; 14.55 in 16.15 Svetovno prvenstvo v motokrosu; 15.50 Ansambel Toneta žagarja; 17.15 Mladi za mlade; 18.05 Druga svetovna vojna: Bitka za Pacifik; 19.40 Barvna risanka: Kalimero; 19.45 S TV kamero v kolektivih; 20.35 Večer s Stanom; 21.20 Humoristi: Darko Markovič; 21.35 športni pregled. KOPRSKA BARVNA TV 14.55 Svetovno prvenstvo v motokrosu; 19.45 Risani film: Nov avto: 20.15 Informativna oddaja; 20.30 Film: «Čaj za dva*; 22.00 Jazz orkester. PONEDELJEK, 21. maja 1973 9.05 Odprta univerza; 9.35, 11.00, 14.45, 16.10 TV v šoli: Slovnica, Predelava sadja, Bitka na Sutjeski; 10.30 in 15.40 Angleščina; 10.45 in 15.55 Nemščina; 17.45 J. Grabov-ski: Volk in kozlički; 18.05 Risanke; 18.15 Obzornik; 18.30 Skrivnosti Jadrana; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Kalimero — risanka; 20.00 in 22.35 TV dnevnik; 20.35 Žukovicki: Sami brez angela — drama; 21.45 Po sledeh napredka. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Zabavno - glasbena oddaja; 21.30 Podivjana celica — dokumentarni film. TOREK, 22. maja 1973 9.35, 11.00, 14.45, 15.55, 16.10 TV v šoli; 10.45 in 15.35 Ruščina; 17.00 Delavski amandmaji; 17.45 E. Peroci: Ivo fotograf; 18.00 Risanke; 18.10 Obzornik; 18.25 Dalmatinske klape; 19.00 Pritlikavost in rastni hormon; 19.20 Skandinavska srečanja; 19.45 Kalimero, risanka: 20.00 in 22.15 TV dnevnik; 20.35 Diagonale; 21.25 L. N. Tolstoj: Vojna in mir. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Zabavna oddaja: Dragi laž-njivci; 21.20 Film: «Dvojnik»; 21.50 Dokumentarni film «Imeti in ne imeti*. SREDA, 23. maja 1973 8.20 in 11.00 TV v šoli; 17.45 Z nasmehom na pot — film; 18.10 Obzornik; 18.25 Od filma do filma; 18.45 Manc ali o humanizmu: Živa filozofija; 19.15 Prijatelji glasbe; 19.45 Kozmetično ogledalo; 20.00 in 22.25 TV dnevnik; 20.35 Cartouche, film. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Dokumentarni film: «Črna gora včeraj in danes*: 21.20 Zabavno - glasbena oddaja. ČETRTEK, 24. maja 1973 9.35 in 14.45 TV v šoli; 10.30 in 15.40 Angleščina; 10.45 in 15.55 Nemščina; 11.00 in 16.10 Francoščina; 17.05 S. Rozman: Mesto izobilja; 18.15 Obzornik; 18.30 Na sporedu je nemi film; 18.55 Neznani leteči predmeti; 19.45 Kalimero, risanka; 20.00 in 22.15 TV dnevnik; 20.25 Kako na oddih; 20.40 četrtkovi raz- gledi; 21.30 T. Arsovski: Zahod nad jezersko deželo. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Nadaljevanka «Saga o For sytih»; 22.00 Regionalna arhitek tura: «Subpanonska hiša*. PETEK, 25. maja 1973 9.30 in 14.15 TV v šoli; 11.00 in 15.45 Angleščina; 17.00 Otroci ob dnevu mladosti; 17.15 Naše radosti za dan mladosti; 17.45 Obzornik; 18.00 Profesor Baltazar, risanka; 18.10 Cesta in mi; 18.20 Za boljši jezik: 18.25 400 let slov. glasbe: Alojz Srebotnjak; 19.15 Kalimero — risanka; 19.30 in 23.10 TV dnevnik; 19.55 Ob dnevu mladosti — prenos: 21.40 Nadštevilna — film. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Proslava ob dnevu mladosti — prenos iz Beograda; 21.30 Poročila; 21 50 Tito v podobi in besedi; 22.00 Poje Slovenski oktet. SOBOTA, 26. maja 1973 9.35 in 11.00 TV v šoli; 16.50 Rokomet: Partizan — Borac; 18.00 Obzornik; 18.15 Mr. Magoo vam predstavlja — film; 19.00 Risanke; 19.15 Kmečka ohcet ’73; 19.45 Kalimero — risanka; 20.00 in 23.30 TV dnevnik; 20.30 Beograjska pomlad; 22.00 Šerif v New Yorku — film; 23.10 TV kažipot. KOPRSKA BARVNA TV 19 45 Balet slov. narodnega gle dališča; 20.15 Poročila; 20 30 Film: «Povrač’lo»; 21.20 Mali koncert: Neapeljske pesmi. «Seveda. Godba s Proseka.* «Potem pa pridemo. Zelo rada poslušam godbo na pihala.* Nato se oglasi visoki gospod: «Ma voi siete slavi? Parlate slavo. Questa e zona di confine.* «Slovensko govorimo, gospod. „Confine’ je bil prej pri Postojni, zdaj je tu blizu. Slovenci pa so še dlje, do morja, do Tržiča in Benečije.* «Ampak vi govorite dialekt. Pred vojno sem živel v Postojni. Spominski kamen na kraju, kjer so nacisti jeseni 1943. leta umorili 19-letnega Leandra Furlana Tam govorijo bolj čist jezik.* «Veste, gospod, vsak kraj ima svoje narečje in običaje, in študirani ljudje pravijo, da bi bilo škoda, če bi se vse to zatrlo. Kje v Italiji pa govorijo čisto italijanščino?* «Nikjer, ampak se je treba naučiti jezika, da se lahko razumemo ''n se izobražujemo,* odgovori visoki gospod. «Tudi mi, dragi gospod, bi se bili radi naučili v šoli čiste slovenščine, kot se je zdaj naši otroci. Pa smo se le nekaj sami naučili, saj morda veste, kako je bilo pod fašizmom.* Gospe so poslušale, gospod je prikimal in za slovo lepo pozdravil po hrvaško: «Do vidjenja!* «Do vidjenja, nasvidenje, arri-vederci!* so mu odzdravili domačini. Kjer je bil še pred nekaj meseci najmanj urejen prostor, postaja zdaj najlepši del vasi. Zapolnili so luknjo in lužo, zravnali in uredili prostor ter postavili spomenik po načrtu, ki ga je napravil arh. Darij Jagodic. Vse s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki. Nad zidanim podstavkom so plošče s posvetilom in imeni padlih ter pogrešanih, zgoraj pa se dviga kamnita skulptura, ki jo je v stoletjih izdelala velika umetnica — kraška narava. Ta spomenik in skulptura vzbujata že zdaj zanimive in resne posovore, ki se nanašajo na preteklost, še bolj pa na sedaniost, na nevarnost fašizma, na draginjo, na naftovode in plinovode, na tiste žične ograje z napisi «Divieto di transito*. «Pronrieta privata*, na vile, tuše in hiš'ce, ki so zrasle kot gobe po dežiu, na špekulante in na «avtorazla-ščanje*. Ni vam treba daleč cd tod, pa vidite vse to, ki vedno bolj reže v kožo in meso. Gabrovec (ime po drevju, ki tod še ni izginilo) je izrazito delavska vas, spada pod zgoniško občino, šteje 68 hiš in 234 prebivalcev. V vasi so trgovina in trafika, gostilna in mesnica, mi- zarska delavnica, telefonska govorilnica, osnovna šole in otroški vrtec. Osnovnošolskih otrok je skupno 21, v srednjo šolo (na Proseku) hodi 7 dijakov, v višje srednje šole pa 5 dijakov. Mladina se udejstvuje v športnem društvu «01impija», ki ima do sedaj le nogometno ekipo. V osnovno šolo v Gabrovcu hodijo otroci prvih treh razredov, ostali pa v Zgonik, kjer deluje šola s celodnevnim urnikom. Pod Avstrijo in potem do leta 1929 so otroci iz Gabrovca, iz Briščkov, z Devinščme in s Proseške postaje hodili v šolo, ki jo je Šolski svet zgradil na Devinščini, blizu Dolenčeve gostilne. Leta 1929 je tedanji devinsko - nabre-žinski in zgoniški podeštat Bro-vedani lepo šolsko zgradbo in vrt prodal. Zdaj je tam skladišče piva. Kot sem že omenil, je Gabrovec delavska vas. Izključno s kmetijstvom in živinorejo se u-kvarja le ena družina, drugi delajo v pristanišču in pri raznih podjetjih, nekateri pa pri železnici in v kamnolomih. Pred leti je bilo več kamnarjev in kamnosekov, kot zdaj. Tudi s kmetijstvom, zlasti z vinogradništvom se je v starih časih ukvarjalo mnogo več druž;n in so leta 1901 ustanovili «Konsumno in kmetijsko društvo*, ki je zgradilo društveno gostilno in od tedaj nepretrgoma deluje ter šteje zdaj 31 članov. Prosvetna dejavnost se je začela razvijati takoj po zadnji vojni, ko so ustanovili prosvetno društvo «Drago Bojan* in sta delovala pevski zbor (pevovodja Karlo Furlan s Proseka, nato Stanko Zidarič iz Sempola-ja) ter dramska skup:na, ki je nekajkrat nastopala tudi v drugih vaseh. Takrat so si tudi uredili malo dvorano, toda čez nekaj let je vse zamrlo in konsum-no društvo je prodalo dvorano, ki je bila njegova lastnina, da je razširilo in uredilo gostinsko dvorano. Pred I. svetovno vojno je nekaj let deloval tamburaški zbor. Spomenik, ki ga bodo prihodnjo nedeljo odkrili v parti zanom Med zadnjo vojno je vsa vas sodelovala z osvobodilnim gibanjem. Kmalu po 8. septembru je bil ustanovljen krajevni odbor OF in prvi predsednik je bil zaveden antifašist pok. Franc Černjava. Pri Gabrovcu, kjer teče železniška proga Trst — Sežana — Ljubljana, nad katero sta dva mostova (cesta v Zgonik in cesta v Komen), je bila nekakšna meja s partizanskim kra-škim področjem. Zato je bilo v vasi nastanjenih od 200 do 220 nemških vojakov, ki so stražili železniško progo in «mejo». Nemška vojaška posadka je prišla v vas, potem ko je skupina partizanov (23. ali 24. februarja 1944) razorožila in povabila v svoje vrste za boj proti nacistom karabinjersko posadko (10 -12 mož). Karabinjerji so se odzvali vabilu, čez nekaj dni (27. februarja) pa so pridrveli v vas fašisti in Nemci, «očistili» so področje in odpeljali v Nemčijo na obvezno liiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiitiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiil KRAMLJANJE NA MEJI MED ZNANOSTJO IN FANTASTIKO Klasične energetske vire nadomešča sončna toplota Ko bo zemeljskega plina zmanjkalo, ga bomo «pridelovali» Že nekaj let se govori o tem, kako bo sedanja generacija, skupno s prihodnjo, potrošila vse e-nergetske vire, tako da bo bodočim rodovom ostalo kaj malo. Nekateri celo obupujejo, ker se poraba energetskih virov tako naglo veča, da se prej kot v desetih letih podvoji. Zato ni nič čudnega če se v znanstvenih krogih sprašujejo, kako se bo življenje na Zemlji razvijalo, če bomo nadaljevali po tej poti. Ne smemo namreč pozabiti, da niti jedrska energija ne zagotavlja daljše bodočnosti, kajti tudi zaloge urana in drugih jedrskih goriv so omejene. Zato tem bolj preseneti vest, ki govori o tem, da se nam ni treba bati, ker da bomo v kratkem imeli energetskih virov dovolj in na pretek, pravzaprav da imamo teh že danes v izobilju, le da jih nismo znali uporabiti. Še več, napovedujejo nam bolj ali še bolj bogato življenje, ki da se bo v celoti spremenilo seveda v primerjavi z današnjim. Predvsem se bo spremenil — pravijo — sodobni način proizvodnje in marsikateri «čudež», ki je pripomogel k današnjemu bogastvu in blagostanju v razvitem svetu, bo šel med staro šaro in uvedli se bodo novi, bolj človeški na neki način pa tudi «primitivni» načini proizvodnje. O vsem tem velja nekoliko razmisliti. Veliki industrijski kompleksi se bodo «razbili» na drobne enote, pravijo ekonomisti in sociologi. Pravzaprav srno temu že priča. Na Švedskem na primer so začeli avtomobilsko industrijo «dro-biti» na majhne enote, tako da tekoči trak že ne velja več. Sicer pa je prav te dni šef turin-skega velikana Agnelli tudi spregovoril o tem, da bo treba pomisliti na to, kako zamenjati tekoči trak z drugim načinom dela. Na Švedskem so «razdrobili» tudi nekatera podjetja precizne mehanike. In kakšne zveze naj ima to z energetiko, o čemer smo začeli v začetku? Tudi na področju proizvodnje energetike bo prišel do izraza način razdobljene proizvodnje — pravijo. Doslej je veljalo načelo, da večji proizvodni kompleks proizvaja več in ceneje. Velika hidrocentrala proizvaja ceneno električno energijo, še večja centrala pa še cenejšo. Tako so trdili in tako je dejansko tudi bilo. Toda po najnovejših dognanjih bo tudi proizvodnja energetike «razdrobljena». Kako in zakaj? Poročilo neke komisije ameriškega vsedržavnega sklada za znanstvena raziskovanja ter a-meriške vesoljske ustanove NASA, ki govori o sončni energiji kot nacionalnem izvoru energetike, opozarja da zakoni, ki veljajo za druge energetske vire, ne veljajo za sončne energetske vire. To poročilo poudarja, da bi znala sončna energija v prihodnjih petdesetih letih postati glavni energetski vir na svetu, ki bi zamenjal nafto, premog, uran itd. Problem, ki ga je sodobna te hnologija doslej uspešno reševala v primeru gradnje sončnih central, se povsem spreminja. Tudi sončne centrale so namreč načrtovali «v velikih okvirih*. Sedaj pa so ugotovili, da tudi majhna sončna centrala daje dovolj cenene energije, da je majhna centrala celo bolj prikladna kot velika. Mala sončna centrala namreč lahko dobavlja energijo tudi manjšim naseljem, le nekaj stotinam ali tisočem prebivalcev, in to po isti ceni kot velika centrala. Ker je količina energije v sorazmerju s površino, tu sončno energijo sprejema, bi se velike centrale morale raztezati na velikanskem pocuročju, kar je tehnično težko, v nekaterih primerih celo nemogoče izvedljivo. V nasprotju s tem pa so manjši obrati izvedljivi in po prvih poskusih, ki so jih preverili, je energija, ki jo te centrale dajejo, cenejša od najcenejše električne energije iz klasičnih virov. Po študiji, ki so jo napravili na vseučilišču Maryland, bi mogle ZDA dobiti od sonca toliko energije, kolikor je potrebujejo za ogrevanje in hlajenje vseh stanovanj in poslovnih prostorov. V ameriških mestih se poleti porabi več energije kot pozimi, to se pravi da porabijo za ohlajevanje stanovanj in poslovnih prostorov več energije kot za ogrevanje istih. To pa je «kot naročeno*, saj je poleti sonca na pretek in zato tudi energije toliko yeč. Če govorimo, da bi se v prihodnjih petdesetih letih mogla sončna vročina spreminjati v pogonsko silo in energetiko nasploh, s tem ni rečeno, da bo moralo človeštvo čakati petdeset let. Ta ideja izkoriščanja sončne vročine je že danes izvedljiva. In vendar ni vse tako preprosto. Kaj pa v krajih s pogosto oblačnostjo? Kaj v časih, ko se nad nekim področjem zgrne ob-lačje za dneve in tedne? Strokovnjaki pravijo, da ne gre za to, da bi povsem izločili ostale energetske vire. Nasprotno, uose-oanje zmogljivosti bi ostale, le da bi jih ne izkoriščali kot do-siej in bi ti energetski viri le dopolnjevali sončne centrale, vrhu tega pa oi veliki oDrati se nadaije črpali energijo iz klasičnih virov in central. Pri proizvodnji energetike za daljno Dodočnost se se vedno omenja metan, torej podzemeljski pun, ki da ga bo na Zemlji vedno dovolj. Strokovnjaki pa ne računajo le s sedanjimi zalogami pouzemeljskega pima, pač pa računajo tudi s pro.zvoctnjo, t.j. neposredno proizvodnjo priročnega plina. Sončno energijo bi namreč dovili* v rastline, iz rastlin pa bi pridelovali metan. Rastline so namreč danes najbolj znani «zbiralci» in «presnavljalci» sončne energije. Ameriški strokovnjaki predlagajo gojenje raznih naglo rastočih rastlin, ki bi jih posebne bakterije v procesu fermentacije spreminjale v alkohol in v metan. Tudi v primeru takšnih «bioloških» central bi bili stroški razmeroma manjši — pravijo. Na Francoskem na primer so že preizkusili centralo na gnoj. Iz gnoja so «lovili» plin, ki je poganjal centralo. Če je še pred nedavnim človek uporabljal kot vir energije mlin na veter in smo nato ta vir e-nergetike izločili, ker smo dobili bolj konstanten vir — premog, čemu bi se človek sedaj, ko začenja klasičnih virov energetike primanjkovati, ne vrnil spet k prirodnim virom, pa čeprav slonijo ti na sodobnejši in torej višji tehnološki ravni. Mislimo pri tem na centrale, ki bi uporabljale, neposredno sončno toploto .lahko pa tudi na rastline, ki bi se preko prirodne ali umetne fermentacije spreminjale v plin, v metan, ki bo poganjal centrale. Znanstveniki so mnenja, da je ta možnost energetskih virov posebno prikladna za manj razvite dežele. Sočne centrale bi baje bile veliko cenejše kot so moderne termične in jedrske centrale. Kakor vidimo se po mnenju nekih znanstvenikov bodočim generacijam ni bati, da bi jim zmanjkalo pogonskih sil. Drugi strokovnjaki pa so mnenja, da bo v kratkem na Zemlji zmanjkalo osnovnih energetskih virov in tudi surovin. Kdo bi vse to preveril, ko pa gre že za načrte, ki mejijo s fantastiko, mi ta mnenja le beležimo v opomin ali pa tudi v tolažbo. delo vse moške, doma. polč" Zaradi svojega posebnega ; žaja, ob cesti, železnis na-in «meji», je vas imela rodnoosvofoodilni vojni sebno vlogo in nalogo zavo med komenskim in w. bil° Krasom ter Trstom, ® ker še bolj važno zaradi ms de. je na nabrežinskem P° zj0glasi'i tudi P°-__ pove- tržaškf skupino^ ,bozdravni^ v Munchnu fP""fZJrasse ,gent zlri ceni m"”'- iboV, skočila s k na 1945 udelež-1 na ko • Stanka na komandi m. za sp]( dobili navodha m °r0ZJ loval s svojo Josef Kettner, ki je opravlja svojo zol službo » -------- . strasse 85 in Rabe", Mor- 13 - tel. 458-448 in da je pozabil, kako J da je kraške vasi, in pravij • j na pred nekaj leti spet P geS]jan. Kras, v Nabrežino m seveda kot turist. v G a- Nemška vojaška P°Ra -rjla. PO" brovcu se je potem P® vs0d o-membno delo so tedaj F: jn ku- pravljali partizanski 'l koraku> rirke, ki so na vs®.e jg) i°u' brez orožja, tvegaI!p’centraci)sk? čenje in pot v končen ^ ob taborišče. Zato je Pra '0 imen« tej priložnosti nave narn jij’ gabrovskih kurirk, Viktor- je navedla prva kuni xerr)iava, ja Furlan, zdai ki J* ali Zmaga. Poleg „j0go. f0 potem dobila drugo *erpiava' bile kurirke Mari13 Kr®'1, Angelina Kralj, . Ivanka Rustja in Trnovk druge. Javko so ,mel® m Krasu-ci. hodile pa so no e- ^ Zmagin brat JosiP Jutta I926, Gabrovec št. 27 — roj naydušfn edini kmet v vasi, L vapi 'n živinorejec, kljubuje . živine redi 16 glav lepe ?° ■ prVi le sivo-rjave alpske Pa.s . k0 ppro-dal svoi prisoevek m * ..pome-žil akcPo za PO^vte gg te nika padlim. Z Pl,nl.'jnoreji, 0 dni pogovarjal o ? K* prenizki cpni m ma. _:unv. or- nima kupi od vaščanov FK°‘'a'brovške vo. pokosi skoraj ,v- dornov'- travnike in spravi . 0 žiri Pogovarjala sva se • krgde] dr«, noreii, da mu ne s0 rn gocenesa časa. J7Jtncko povedli rnp4ovr> •jr,ico ^ * ho S partizansko 'Z?Tban% fpbrusria nrPn^r1^ pod Saležom. kier • dnr?vili J Zvodai ziirirai^ se^;i. ^ vas. na so 1 h 7 ga Z® Peni ie bil ramen in sb jpišnic®’ li. odneliali so ga j honore. ni na*o pa v korone1^ » ^ n®’ koder so oo*em meg® „pn na druge min-ke voj. Fur1J delo (kopaB okone) ^ A& ,’n A'niz Grilanc n m tovormak*.____ se srečno vrnila -aVa _>» Zmagin mož Fran^ k; akti''!? bil med voino terensk apr,|a Barkovliah in * 'e ,-e,, se- no vstajo v Trstu. ceSte Dobrih deset korako stra Prosek - Gabrovec, na moStu ni, kakšnih sto metrov ma!i ja-nad trbiško f sto’Jecknromno % si med grmičevierjJmbra i9j3 ležie Tu je 26. se j sjar l . padel Leander Fur,a ^j^ni P? let. Po spopadu s P. zapaziu Zgoniku so ga _ preden bi se skril v g mU je Ustrelili so Vaš*®" nekajkrat prebodli ^ Jup]0 Šele je zagledal nieJv .. tam PaS čez nekaj dm, ko J krave. albin b1 BULGARIA - bilten- v juda ja agencija Sofia Sof>Ja’ on jezikih. Uredništvo. jih _ Ul. Levski 1. „ EUROPA INfORMAZI0; Bilten Evropskega sveta, g jn 4. ja v osmih jezikih. leto 1973. FIRENZE - Notiziaj^lece- . Posebna številka. ^ mune. na šolstvu. Januar, 1973. lorški diioviuk ŠPORT ŠPORT ŠPORT 19. maja 1973 LEP JUBILEJ SLOVENSKEGA ŠPORTA NA TRŽAŠKEM £arja bo slavila 50-letnico Vrsta jubilejnih tekmovanj in proslav ■ Zaključek 3. junija bc P^odnji in prosti zabavi dober in bo s tem praznovanje 50-letnice Zarje popolnoma uspelo. B. R. l'stanonaznoval° 50-letnico obstoja. \ (JJeno bil° leta 1923- Kot 5tia i ^ bruštva je bilo tudi ŠD ■ 1927 razpuščeno. Po o-JftJ* leta 1945, se je športno i taf V Bazovici spet obudilo, Deta in?.,Ust;a organizacije UCEF. Jo de]n SP ponovno obudili šport--ftalj v Bazovici in si za- ? leta'>rnefn'ce za delovanje, ki ga b°ŠniPV. ,° obnavljajo V okviru Jub*'ejne slovesnosti bodo i-ikarskPpSapizirali nogometni, Od-’ P1 šahovski turnir ter bar s,j ftor bo.r ima polne roke dela sfotM a Pripraviti vse urnike in *e borin P°sameznih tekmovanj, ki HS,2ačela 26. ™aja. Slovesni Neljh,;. s Analnimi tekmami ter Janija. v° nagrad in pr.znanj bo 3. Idi i,’,,n okviru te slovesnosti bo spored. Jh°GOMET Ca^avHo 5« se je osem ekip' Breg, Ufe TTe' Primorec, Primorje, So-*e H Jn*on’ Zarja in Zaule, ki "9liii ,(p Potegovtile za 3. tradicio-Hzniu a^ Zarja». Razpored po-- vit? ‘eckem tak' V>C‘: ft* ’ 5. ob 17. liri v Bazo- > Hli6g — Sovodnje. 'ah: j^a> 27. 5, ob 17. uri; v Padri- Igorje - Union, ? 'i. Campanelle «c, Bazovici Zarja jiV ob 10.30 Zaule, Primo- a. p: b? izločilen, polfinale bc i kleči e za tretje- oziroma če-ri v Rfo bo v soboto 2. 6. ob 17 i la >°Zovici. Finale za prvo me-:.S v V nedeljo 3. 6. ob 17. uri, 'Uen i-k'1azovici. Ker ie turnir iz-V primeru, če bi Da^hZ°Vici' Kinale za i -«bo vV' nedeljo 3. 6. ob 17. uri, '%0 , Baz ■ j^ani- °^° v primeru, če bi se 1,11 br|7V regularnem času zaklju-t ktttioi zrnagovalca, streljali pet He pK-r°vk (5 raznih igralcev k etr°vkase tudi P° enajst-0(J]o-d , rezultat ne bi spremenil l0Vsako žrph nastopale mla-se je šest ekip: ki bo razdelilo ekipe t. ki bosta igrali 29. { l'tataJjl0a?vo bo lahko zamenjajo ;la in dva igralca. Izklju-,>ati » ec nima več pravice na-■ r >na turnirju. j. hH Up?!pju bodo h' SoltniIJ^vbn se j- --- —t-- C ^ in d Kontovel, Sovodnje. Slo-v” ^ ponedeljek, 21. t.m. 30. tskupini, ...... a šli v Zmagovalki skupin bo JSSStfb0 ’■ Ba,v Večp^utniki se bodo pome-s^yici Hlb urah v Padričah in Ivj* bLv. ewjavnu ; R?Vlce. po ena iz Gropade, M H WlCl»an j in Lo C«.'ki: C,pa hna ^ bolj umirjen, zrja-toHu. ?T0 /grali na šah\o.v^k,om. Hlo * a katerega se je tudi tSaJHti „ Precej kandidatov. «p®yeda velja, da bo v k j v LitH Orehi* (ob cesti, ki °d četrtka, 31. mahata 3. junija vsak večer KOŠARKA 2. SLOVENSKA LIGA — ZAHOD Koper brez poraza Košarkarji, ki tekmujejo v 2. slovenski košarkarski ligi — zapad, so odigrali tekme tretjega kola. ki so se več ali- manj končale po napovedih. V ospredju sta bila dva primorska derbija. V prvem je Koper pred . svojim občinstvom, po pričakovanju toda nekoliko previsoko premagal moštvo Salonita. V moštvu zmagovalcev se pozna prisotnost odličnega Obida, ki je še lani igral za zveznega ligaša z Vrhnike, medtem ko je pri Salonitu pretežni del bremena na Mencinu, ki je v medse-zoni nabiral izkušnje pri ljubljanski Iliriji. Mencin pa je še premlad, da bi prevzemal nase še večji del igre. . , Grosist se je po porazu s Koprom doma «znese!» nad letos slabimi Ko-baridčani, ki še niso zmagali in so se ; znašfi prav na dnu lestvice. I-drija, je bila ^elo blizu prve zmage, vendar ni znala' izkoristiti prednosti domačega igrišča. Edino presenečenje kola je poraz tolminskega AET na sicer vročem terenu v Kropi na Gorenjskem. Tol- min se je po tekmi pritožil in bo ta primer kmalu obravnavala tekmovalna komisija v Novi Gorici zato rezultata te tekme v lestvici nismo upoštevali. REZULTATI 3. KOLA: Plamen — AET Tolmin 64:62 Idrija — Kladivar 63:64 Koper — Salonit 85:56 Kobarid — Grosist 54:71 Cerknica — Sava 54:75 Koper AET Tolmin Grosist Sava Salonit Kladivar Cerknica Plamen Idrija TIK LESTVICA 254-180 188 120 226:183 220:212 204:220 186:237 196:214 137:141 179:228 179:234 E. Hvalica balinanje V prvem kolu balinarskega prvenstva za društva je tržaško društvo Postelegrafonici na padriškem igrišču visoko premagal Gajo s 3:0 (posameznika: 11:6, dvojica: 11:4 in četverka: 11:8). Povratno kolo bo jutri v Trstu. ^ , ‘H- :-N Postavi železničarjev iz Gorice in Nove Gorice, ki sta se srečali v dveh prijatelj skih tekmah PSIMOPiSKE NOGOMETNE EKIPE V SLOVENSKIH LIGAH Dekančani osvojili točko v derbiju z Novogoričani V 18. kolu zmaga Izole, Primorja in Adrie - Koper in Tolmin razočarala SLOVENSKA LIGA 1 K a lestvici je Izola za eno mesto ' Izolski nogometaši so po pričako-1 napredovala, Koper pa za eno mesto vanem porazu z železničarjem v prejšnjem kolu ponovno razveselili svoje navijače in se obogatili z novima točkama. Ptujska Drava jim je po predvidevanjih zadala precej težav, končno pa je le morala priznati njihovo premoč. Do 80. minute je kljubovala napadom domačih, takrat pa je Vinko Gregorič končno kronal trud napadalcev z edinim golom tekme. Potem ko je bil Koper zadnje tri nedelje več kot uspešen, je v preteklem kolu odpovedal tam, kjer smo najmanj pričakovali. Kranjski Triglav, ki je daleč najslabše moštvo slovenske lige, je v tekmi z njim namreč slavil prvo zmago in to ne samo v spomladanskem delu, temveč v vsem prvenstvu. Gladek poraz s po enim prejetim zadetkom v vsakem polčasu ne kaže na poseben odpor koprske ekipe. Namesto, da bi se Koprčani že sedaj založili s točkami in brez večjih skrbi vstopili v zaključni del prvenstva, se bodo morali v zadnjih štirih tekmah s precej močnejšimi nasprotniki od Triglava boriti za obstanek pod precejšnjim in nič kaj prijetnim psihološkim pritiskom. DRUGE ŠPORTNE VESTI j NA « STRANI I PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA PO USPEHU GERMANIJA Po rekordu v bolnišnico Sterpin pri odličnem zdravju - Na Nanos in nazaj v 59 minutah se ,a balinarskih stezah. Do K Prijavilo sedem ekip: ena iz G Lokev. No £ b >? je /a^ač° kapljico. „abava s plesom. Poslovali založeni kioski s pri- c9riiftiiv 2fV.lbno bo spored pester da h' fi^amzatorji seveda u-tudi obisk na tekmah domač- EIja, ŠPORT danes 20- MAJA 1973 ODBOJKA 0|ympia KOŠARKA šž;*w“iu,zua Ni POP > VV2aNo,Umovanje f9atli>.9or'iku *'ra ŠK Kras Kousarstvo |S\V|ETERaN°V Ha e^ieriu Namesto velikemu zadovoljstvu, ki bi lahko kronalo tak dosežek, kot! je 24 ur trajajoči tek in na koncu doseženi rekord, gre naša misel v bolnišnico, kjer leži Germani s precej hudimi težavami z ledvicami. Zdravstvena plat podviga, ki je bila prvotno zaključena nekaj ur po koncu teka s pregledi in odpustom iz bolnišnice, se je za novega rekorderja zopet razplamtela v torek, ko so ga morali ponovno prepeljati na zdravljenje. Če ne bo novih zapletov bo Germani pod strogim zdravniškim .nadzorstvom najmanj še dva tedna, ni pa mogoče predvideti morebitnih trajmh posledic. *■ .Drugi tekač Sterpin je pa telesno v- povsem normalnem stanju. Sicer ni niti po končanem teku imel težav, le koleno mu je bilo oteklo zaradi vnetja zunanjih vezi. Seveda ga zdravje tovariša skrbi. «Armando bi moral teči le 12 ur», pravi. «Do tedaj bi morala teči skupaj, on bi pa bil prvi, da bi bil rekord 12 ur njegov. Zgodilo se je, da je bil po 12 urah Germani povsem svež in je tek nadaljeval, ker je uvidel, da ima tudi sam velike možnosti za uspeh, mene pa je že nekaj časa mučilo koleno*. «čemu pripisuješ vnetje?* «Steza ima zaradi dolge uporabe nekak jarek. Koleno je bilo preko gležnja vedno nekoliko zvito navznoter. Armando tega ni občutil, ker ima verjetno drugače grajene noge*. Huda kriza je Germanija zajela šele v kasnejših jutranjih urah. Od 11. do konca ob 14. uri ni več užival hrane in jesti ni mogel niti po končanem naporu. Njegova izčrpanost je dosegla nevarne meje. «Kako je do te zamisli sploh prišlo?* Sterpin: «Prvič sem za to vrsto teka zvedel pred tremi leti iz časopisa. Tista vest se je takoj zarila vame. Armando me je spremljal v večini treningov. Poleg običajnih tekov sva opravljala tudi tekmovalne gorske vzpone po Kamiji in drugod. Iz Razdrtega do Vojkove koče na Nanosu sva nekoč porabila po strmi poti 38 minut in nato 21 minut za povratek po daljši. Ob povratku sva pomislila, da bi dosežek lahko vpisala v spominsko knjigo v koči. In že sva bila zopet na poti proti vrhu! Iz Razdrtega sva nato nekoč tudi šla na Nanos in nato do Vipave, nato pa po isti poti nazaj. Vedno v teku*. Letos sta oba v dveh etapah že pretekla 100 kilometrov v Kavenni. Germani je znan tudi med nami. Pred leti je že nastopil na slovenskih športnih igrah in tudi zmagal v teku na 1500 metrov. Je namreč Slovenec, čeprav so ga delovne razmere privedle, da je šport gojil Ie v okviru delavskega športnega krožka ladjedelnic CRDA, kjer je tudi zaposlen kot mehanik. V mlajših letih je tudi nekaj boksal in igral nogomet. Gotovo je bila -negativna točka vse zadeve znanstvena priprava. Sterpin pa pravi k tej pripombi: «Sedaj vsakdo lahko pove svoje, ko pa sva poskus pripravljala, sva morala za vse skrbeti sama, ker ni nihče verjel v resnost podviga. Brez pretiravanja pa mislim, da bi z zdravim kolenom dosegel precej več kot 230 kilometrov*. Germani (levo) in Sterpin po koncu teka na 100 kilometrov v Ravenni V vsaki uri toliko kilometrov: 1. 11,490 J3. 8,800 2. 11,360 14. 7,600 3. 11,750 15. 6,600 4. 11,030 16. 10,550 (!!) 5. 11,170 17. 8,700 6. 10.970 18. 8,850 7. 9.930 19. 9.050 8. 10,550 20. 9,150 9. 9,100 21. 7,400 10. 10,250 22. 7,450 11. 9,500 ' ’23. -' 5.65(1 12. 9,300 24. 5,279 Do 15. ure je bil v. vodstvu Sterpin, ki je v celoti dosegel 206.679 m 100 kilometrov je Sterpin pretekel v_ 9 urah 15'59” (državni rekord) V 12 urah je bilo doseženih 126.400 metrov (drž. rekord) 221.479 metrov odgovarja 553 krogom tekališča (Germani), rezultat Sterpina pa odgovarja 516 krogom. Bruno Križman JUDO MADRID, T — Na evropskem prvenstvu v judu je welter kategoriji osvojil bronasto kolajno I-talijan Franco Navasconi. Z letalom na tekmo JUVENTUS - AJAX Potovalni urad «Aurora» ima na razpolago nekaj prostorov za potovanje z letalom iz Ljubljane v Beograd, dne 30. maja in s povratkom takoj po končani tekmi. Vožnja z letalom «DC-9», transferji, vstopnica na stadion (centralni oštevilčeni sedeži) stane 29.000 LIR Informacije in rezervacije do ponedeljka, 21. maja pri potovalnem uradu «Aurora». Ul. Ci-cerone 4, tel. 29-243. Ali so ekipi Proieterja res potrebne grobosti? Tabor v bitki za prvo mesto lestvice Branik iz Šmarij je dosegel svojo i IZIDI drugo zmago v spomladanskem de- 3ranik - Bilje 4:2, Hrvatini - Vi- lu prvenstva in je na lestvici prehitel Vipavo ter, se s točkami izenačil s Komnom. Tokrat so mladi nogometaši Branika zaigrali zelo dobro. V prvem delu je bila igra izenačena, v nadaljevanju pa so domačini povsem nadigrali moštvo Bilj. Biljčani so tako (po uspešnem začetku, ko so dosegli nekaj zaporednih zmag) popustili in so ostali praznih rok tudi v Šmarjah. TudUfcvAtfni so.se'po nekaj .sla-biH predstavah tokrat razigrali pred domačim občinstvom. V ekipi Vipa-ye se pozna, da v spomladanskem delu prvenstva igrajo v glavnem domačini. Do sedaj pa je bilo znano, da se je v tej ekipi zvrstilo mnogo vojakov, ki so prihajali in odhajali, ter se bo njihovo delo v prihodnje vsekakor obrestovalo. Moštvo Hrvatinov sodi že nekaj sezon med najboljše ekipe v ligi, toda vedno pride kaj, da se ne morejo povzpeti med najboljše. Mogoče se bodo prav v prihodnji sezoni, saj tako obljubljajo igralci sami. Pivka je vendarle prišla do prve zmage v letošnjem prvenstvu sploh. Morda bo to spodbuda za naprej. Naj se nekoliko pomudimo pri derbiju kola v Postojni. Proleter je začel tekmo v prepričanju, da mora zmagati za vsako ceno. Vendar pa so potekli dogodki drugače. Renča-ni so takoj močno napadli in gol je vseskozi «visel» v zraku. Domači nogometaši so pričeli zgubljati glavo, posluževali so se najrazličnejših grobosti. Pri tem niso izbirali sredstev. Gostujoče igralce so udarjali tudi brez stika z žogo. Sprašujemo se samo, kam vse to vodi? Ali se takih nogometašev - grobijanov ne da kaznovati? Kasneje je sodnik vendarle izključil domačega igralca. Renčani pa niso znali izkoristiti ne številčne premoči, ne številnih priložnosti. To je sploh slaba stran Renča-nov, ki v svojih vrstah nimajo pravega strelca. Kljub vsemu so Po-stonjčani prvi povedli, a že v naslednji minuti je Simčič izenačil. Do konca so si skušali Renčani zagotoviti zmago a brez uspeha. Tako so verjetno napravili uslugo Taboru, ki si bo sedaj skušal zagotoviti prvo mesto. pava 5:1. Pivka - Komen 3:1, Proleter - Renče 1:1, Tabor in Tran- šport (prosta). LESTVICA PO 18. KOLU Proleter 16 12 3 1 51:12 27 Tabor 15 13 0 2 43:10 26 Renče 15 10 3 2 39-15 23 Bilje 17 11 0 6 36:23 22 Hrvatini 15 627 40:38 14 Transport 16 5 2 9 28:44 12 Komen Branik 15 16 5 1 9 25:41 11 4 1 11 20:39 9 Vipava 15 3 2 10 22:45 8 Pivka 15 1 1 13 14:59 3 V prihodnjem kolu (danes) se bo- do sestali: Renče - Pivka, Komen - Hrvatini, Vipava - Tabor, Bilje - Transport, Proleter in Branik (prosta). Igor Varl MEDŠOLSKO PRVENSTVO Volta — Slovenske višje srednje šole 2:1 (1:1) VOLTA: Franco, Gnesda, Coccetti, Tugliach, Marchiol, Lenardon, Sain, Aquavita, Kresciak, Piemonte, Simeone, 13 Paludetto. SVS ŠOLE: Kapun, Blazina, Franko, Tence, Križmančič, štrekelj, Germani, Husu W., Caharija, čemja-va, Strnad, 13 Husu S. Strelci: v p. p. Marciiiol 32. min., Caharija 36. min., v d. p. Simeone 39. min. Zastopniki slovenskih višjih srednjih šol so se pomerili na igrišču «Flavia» pred maloštevilnimi navijači proti za razred boljši enajsterici tehničnega zavoda A. Volta, ki je imela v svojih vrstah nekatere i-gralce Triestine in Monfalconeja, ki so že nastopili v prvenstvu C lige. Volta se je od vsega začetka pognala v napad, toda obramba slovenskih šol se je branila urejeno Proti koncu polčasa pa je uspelo Marchiolu po zamotani akciji potresti Kapunovo mrežo. Naši zastopniki pa so se pognali v napad in po akciji iz kota je Caharija peto usmeril žogo v mrežo. Po počitku so Italijani bolj zagrizeno napadali in je Simeone v zadnji minuti igre še drugič potresel Kapunovo mrežo. Jolo padel (z osmega na deveto). Kljub solidnemu številu zbranih točk v spomladanskem delu se Izola spomladi še ni dvignila višje od četrtega mesta zaradi razmeroma slabe razlike v golih. Tudi sedaj ima enako število točk kot drugouvrščena Ilirija. Izolčani bi torej potrebovali tudi nekaj visokih zmag, ki pa so za njih že od nekdaj prava redkost. Danes se bo Koper doma pomeril dokaj čudnim moštvom ljubljanske Ilirije, ki enkrat zablesti, drugič pa popolnoma razočara. Izola se bo v Celju spoprijela s Kladivarjem, ki je po izrednem startu kot Kovinar popustil. Kladivar je neposredni konkurent Kopra z dna lestvice, zato lahko rečemo, da se bodo izolski nogometaši. v tej tekmi borili tudi za svoje sosede iz Kopra. ZAHODNA CONSKA LIGA Osemnastjo kolo v ZCNL je prineslo kar tri presenečenja: v Dekanih, v Tolminu in Litiji (točka še vedno neporaženega Usnjarja). Omenimo naj tudi tri dosojene enajstmetrovke: v Ajdovščini, Ljubljani in Litiji. Na lestvici je Primorje spet zavzelo drugo mesto. Jadran se je končno rešil desetega mesta in ob dokaj ugodnem razporedu v zadnjih štirih kolih lahko zadrži v stari družbi. To je tudi gotova želja ljubiteljev nogometa na Primorskem. Drugih spremen* na lestvici ni bilo. Dva gola Kopatina v Ajdovščini Srečanje med Primorjem in Piranom v Ajdovščini je imelo pričakovan potek. Ajdovci so dosegli dva gola v prvem in dva v drugem polčasu in s tem pripravili Pirančanom, ki so le enkrat premagali vratarja Primorja Marjanoviča, nov visok poraz. Strelci zadetkov so bili: Kopa tin 2, Doljak (11 m) in Jelinčič (avtogol) za Primorje ter Kopat za Piran. V Dekanih favorit ob točko Drugi primorski derbi v Dekanih med Jadranom in Vozili je prinesel domačinom lep uspeh, saj so odvzeli točko favoriziranim gostom. Jadran je tudi prvi povedel po golu Krkoča v 56. minuti, Vozila pa so kmalu nato izenačila preko svojega novega igralca Rigolota, ki je prišel iz Južne Amerike. Zgubljena točka pomeni za novogoriško ekipo neprecenljivo škodo, saj jo bo morda stala drugo mesto. Že zadnjič smo za Primorje ugotavljali,’--da si ne dovoli spodrsljajev s-slabšimi ekipami. Vozila- - pa - -bodo. .prav . zaradi njih ob najvišjo uvrstitev (najbolj značilen primer je nedvomno lanski poraz Usnjarjem v Novi Gorici). Adria: nastop v Mirnu in na Proseku Mirenska Adria je odigrala prvenstveno tekmo že v soboto, ker je v nedeljo gostovala na Proseku, kjer se je pomerila z gabrovsko Olimpijo, s katero že precej časa goji prijateljske odnose. Mirenci so v tem kolu končno zopet zmagali, obenem pa so prekinili zelo neugodno tradicijo in so prvič v štirih letih, odkar nastopajo v ZCNL, premagali poprečno moštvo LTH (Škofja Loka), ki jim nikakor ne leži. Tudi osmo medsebojno srečanje med Adrio in LTH je bilo v marsičem podobno prejšnjim. Domačini so si ustvarjali idealne pri- ložnosti, vendar žoga ni hotela v mrežo, čeprav je bila že na sami gol črti. Na drugi strani so si v obrambi privoščili neodpustljive napake in gostje bi kaj lahko povedli. Najslabše, zelo živčno in nepovezano je Adria zaigrala kmalu po odmoru, ko je sodnik izključil branilca gostov. Vendar tega ni znala izkoristiti in gostje so postali še nevarnejši kot prej. če bi v tem obdobju realizirali vsaj eno priložnost, bi zmaga bržkone spet šla v Škofjo Loko. K sreči do tega ni prišlo in mirenski igralci so si v finišu s tremi goli v šestih minutah (strelci Jerončič, Bagi in Sod-nikar — avtogol) zagotovili prepričljivo zmago. Tolmin: tudi tretja tekma doma samo remi Tolminci so prvič v spomladanskem delu razočarali. Potem ko remija v prvih dveh tekmah na domačem i-grišču nista predstavljala neuspeha (s Slovanom celo uspeh), pa je bilo v tretji tekmi z zadnjeuvrščenim Zagorjem končno pričakovati prvo letošnjo zmago v Tolminu, toda to se ni zgodilo. Čeprav so domačini večji del tekme (od gola Lebana v 15. minuti) vodili, so na koncu le prepustili točko Zagorjanom. Če k temu prištejemo še poraz v Zagorju v jesenskem delu je to neslavna bilanca z najslabšim moštvom ZCNL, ki je doslej nabralo le sedem točk (v gosteh pa doslej še niti ene). Danes: Vozila — Slovan Najzanimivejše srečanje 19. kola bo bržkone v Novi Gorici med domačini in slovanovci. Tolmin gre k Piranu, ki bi z morebitno zmago še ohranil možnost za obstanek. Primorje odhaja na Vrhniko, Adria v Litijo in Jadran v Zagorje. Ajdovci računajo na zmago, katera pa ne bo ravno lahka, saj je Usnjar letos še brez poraza. Ostala dva si želita vsaj točko. B. P. * » • ŠPORT MED ŽELEZNIČARJI Gorica-Nova Gorica 4:3 ŽEL. GORICA: Bevilacqua, Colin, 'Scariomi, Crasnich, Trampuš, Bre-Igant, Jansig, Fedri, Visintin, Prodno |kap.), Pellizzoni (Dascala, Rigonat), tehnični vodja Ivan Zei. ŽEL. NOVA GORICA: Juretič, Ve-ljkovič, Spasič, Mitič, Stefanovič, Leban, Vasiljevič, Hadajlič, Dončič, Rovčanin, Živkovič (kap.), (Niletič. Dukič): tehnični vodja Lučo Bitežnik. Pred časom sta se ekipi železni, čarjev iz Gorice in Nove Goric« srečali v povratni prijateljski tekmi na podgorskem igrišču. Prvo tekmo, ki se je zaključila z rezultatom 1:1, so odigrali 15. aprila v Novi Gorici, ko so v Jugoslaviji praznovali »Dan železničarja*. V povratni tekmi so domačini zmagali s 4:3 vendar bi Novogoričani zaslužili vsaj remi. štirikrat so zadeli prečko in so bili boljši na sredini igrišča. Goriški železničarji pa niso pokazali tako dobre igre: povedati pa je treba, da so znali dobro izkoriščati svoje napade, saj so kar štirikrat dosegli gol. Poleg rezultata pa je važnejše dejstvo, da sta se ekipi dveh sosednih mest srečali (to je bilo prvič) in sta navezali trdnejše stike med seboj. Obema tekmama je prisostvovalo mnr^o navijačev iz Nove in stare Gorice. - 'M ■' :• Še en posnetek iz gostovanja nogometašev Adrie pri Olimpiji na Proseku 0r. JHander Q Partizanski . zdravnik 67 '^^^atega, pa *udi težkega življenja partizanskega zdravnika tl ^tkej ' H ta ne bo točno znano, kaj se je zgodilo v tej ambulanti Pa 2exnjji> Zaka-J noben očividec ni preživel te tragedije.« v jan,Vem°. da so trije ranjenci, tri priče preživele trage- .j Rrv . *■_________________________________ -rv-rir*mrcin 111 HcmfiS V^TTlD. v jojv,- _ ’ ^ uri j e raiijtMiLa, ui —•— — Vv Se je t Zahval:ujoč se njihovemu pričevanju danes vemo, W Hkrat zgodilo z eno prvih partizanskih bolnic pri HZlQčii iLi!nn?8o'krat tak0 Je tudi v tem Prlmeru tragedijo a hK' zgodilo z eno prvih partizanskih bolnic pri - -okrat tako je tudi v tem primeru tragedi’~ H, je L.ajalec- Zasluga «vrlih grenadirjev«, kot piše "eHtko ila H da so s svojo prisotnostjo sprožili tragično, ^ skupine ranjencev z bolničarko na čelu, da ta izip V srnrt, kot pa da padejo živi v roke okupatorja. HsVOb_H moralna moč slovenskega človeka iz časov na-0di.ne vojne zasluži, da je ne pozabimo. JESEN 1942 POD SNEŽNIKOM H H^ag a Doljan 9 srn° se spuščali po strmi poti, ki vodi od Zgor-t-0 Vzhodl. Pr°ti Jermendolu. Noč je bila temna, zvezdnata. l- 86 Je ponujala luna. 3ila je že tik za robom o-taH0 šrph56 spuščajo od Petelinjaka strmo proti dolini. Vsak (H- v Srri rna tunina svetloba zajela tudi nas. Gozdovi pred Pri6ri Rabne police so se že kopali v luninem svitu. Jetna noč. Zaradi hoje je bilo hladno ozračje zelo Molče smo se spuščali v dolino. Nihče ni govoril. Bilo mi je kar prav tako. Vsega me je prevzel občutek notranjega zadovoljstva. Po vsem, kar sem doživel zadnje dni, sem sedaj čutil nepopisno olajšanje. Končno se vračam v enoto. Nič več ne bom trpel ne stradanja ne žeje kot doslej. Ne bo se mi treba potikati po gozdu in se skrivati pred preganjalci kot ranjena zver pred lovci. Občutek, da bo poslej življenje spet varnejše, mi je vračal zaupanje. Veselil sem se srečanja s tovariši iz bataljona. Večine nisem videl, odkar sem odšel v bolnico za Mrtalozi. Zanimalo me je, koliko jih je še živih, kakšna usoda je doletela one, ki jih ni več, koga je okupator ujel in tako dalje. Razmišljal sem o tem, kako bodo sprejeli vest o tragičnem koncu bolnice. Stotero misli se mi je vrtelo po glavi z naglico in brez reda. Bil sem nestrpen in komaj sem čakal, da se znajdem spet v krogu tovarišev. Cesto smo previdno prečkali pri hiši v Jermendolu. Postajalo je že svetleje. Noč se je umikala dnevu. S prvo zarjo je postajala hoja utrudljivejša. Bilo je še temno, ko smo se približali Babni polici. Babna polica je bila še pred kratkim cvetoča vas. Lepe hiše, lepo obdelana polja in prijazni ljudje, kii so imeli vedno dovolj suhih hrušk in lepih besed za partizana. Toda prišla je ofenziva. Vas so požgali, vse ljudi izgnali iz vasi in internirali. Namesto prijaznega nasmeha nas je sprejelo mrzlo, obžgano zidovje pogorelih hiš. Nikjer žive duše. Povsod mir in tišina. Za hip smo se ustavili pri prvem pogorišču, nato smo se vrnili v gozd tik za vasjo. Kmalu smo naleteli na nekaj partizanov. Vsi so bili moji znanci še iz bataljona Sem so prišli z namenom, da najdejo zvezo z drugimi. Sedeli smo na mehkem bukovem listju in se potiho pogovarjali. Drug drugega smo ogledovali z zanimanjem, kot da se nismo videli že nekaj let Skoraj vsak je doživel kaj takega, česar ne bo mogel nikoli pozabiti. Ce je sam srečno prestal tež- ke dni, je gotovo doletelo kaj hudega njegovega očeta, mater, Brata ali sestro ali kakega drugega sorodnika. Vsak je bil prizadet na neki način. Po njihovem govorjenju se je poznalo, da je ofenziva zapustila globoke sledi v njihovih dušah. Iz njihovega obnaša^ nja je izginila tista brezskrbnost, ki je bila značilna za čas pred ofenzivo. Prej so bili živahni, včasih celo bučni. Sedaj je vsak njihov gib izdajal previdnost, notranji nemir, ki nas je vse zaJel. Vsem se je poznala skrb, kaj bo poslej z nami, ali je partizanstvo res uničeno, kot so se raznesli glasovi po dolini. Niso verjeli tem glasovom, hoteli so se sami prepričati, se pogovoriti z drugimi in šele nato ukrepati. Toda kaj bi se dalo ukreniti po vsem tem? Ostale so še samo dve ali tri možnosti. Prijaviti se okupatorju, ki te bo ustrelil ali pa poslal v internacijo ali zapor, prestopiti k beli gardi, ki je po ofenzivi že začela dvigati svojo ostudno glavo; ali ostati v partizanih, pa naJ se zgodi karkoli. Poslušal sem, kako so preživeli ofenzavo. Vsi, ki so preživela ofenzivo, so jo preživeli zaradi tega, ker so dobro poznali te kraje. Spretno so se umikali sovražnim patrolam in se skrivali v gostem grmovju, zakopani v listju, med skalami, v krošnjah dreves ali na nepristopnih mestih strmih pobočij loških hribov. Večinoma so se umikali pred sovražnikom po dva, največ trije. Mnogi so ostali sama in se tako prebijali skozi ofenzivo. Ko je minilo najhujše in se je največji del okupatorske vojske premaknil naprej na Kočevsko in proti Gorskemu ko-tarju, so se prebijali prek Babne police proti Snežniku. Zvedelo se je, da je del bataljona ostal nedotaknjen. Ofenziva ga je obšla. Okupator namreč ni preveč natančno preiskoval obširnih snežniških gozdov, osredotočil se je bolj na naseljene kraje in gozdove okoli naselij. Kaže, da je želel prizadeti predvsem prebivalstvo in ga tako odsekati od partizanstva. To se mu je posrečilo, vendar ne povsem in tudi ne za dolgo. Na vzhodu se je že skoraj povsem zdanilo. Tu nismo smo- li ostati. Okupatorjeve patrole so še vedno imele iniciativo v rokah. Podnevi nas bi lahko kdo opazil. To bi nam utegnilo nakopati na glavo neprijetno srečanje s fašisti in nam onemogočiti pot do bataljona, ki je bil nekje v gozdu v bližini Graj-ševke. Razdelili smo se v nekaj skupin po štiri do pet ljudi in se odpravili po različnih poteh proti snežniškim gozdovom. Odšel sem s skupino, ki jo je vodil nekdo iz bivše Ra-kovške čete. Naglo in molče smo se spustili čez Babno polico in zavili v zložne hribe na drugi strani vasi. Pot je bila enolična, same košenine, posejane z redkim grmovjem. Ni čudno, da smo se v jutranjem mraku izgubili. Kljub zagotovilom našega vodnika, da bomo kmalu čez golo hribovje zavili v gozd, nam to ni uspelo. Tavali smo okoli istega hriba in se nato odpravili v smer, kjer je bilo videti, da je gozd najbližji. Popolnoma se je že zdanilo, ko smo se le nekako dokopali do gozda in z olajšanjem nadaljevali pot v taborišče. Že precej pod taboriščem, ki je bilo v bližini Grajševke, nas je ustavil stražar. Čutil nas je že od daleč, čeprav smo hodili, kar se je dalo potihoma in previdno. Ni nas zadrževal, zato nas ni niti ustavljal, molče smo se pozdravili in odšli mi mo njega v smer, ki nam jo je nakazal z roko. V taborišču je vladala popolna tišina. Nihče ni govoril na glas. Fantje so si molče dajali opravka z raznimi stvarmi. Iz njihovega obnašanja je bilo videti, kot da venomer nekaj pričakujejo. Vsi so bili nekam napeti in mnogo bolj živčni, kot sem si lahko predstavljal. Mislil sem si, da jih bom našel bolj sproščene, kakor smo bili mi. Saj jih tod niso tako zasledovali kot nas. Vsaj tako so pripovedovali drugi. Toda temu le ni halo tako. Da so se obdržali v veliki skupini, so se morali vsi spremeniti v stražarje in izvidnike. Biti so morali skrajno pre vidni in se takoj umakniti kam globlje v gozd na novo, vsaj za kiatek čas varnejše mesto. Sovražnik je nenehno šaril o-koli njih. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 8 3 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3*270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon ^ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, ^n8??ssj, upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Ms pf| 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se nar«■ J sp,_ oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije P Glavni urednik Stanislav Renko ___ T j In tiska ZTT • lrs Na letalu ni bilo bombe (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Danes dopoldne se je na beograjsko letališče prisilno spustilo letalo ameriške družbe TVVA — boeing 707 g 44 potniki in 12 člani posade. Kapetan letala Russel Means je bil ob 11. urt: in 2 minuti, ko je letalo, ki je bilo na poti iz Frankfurta za Tel Aviv nad Sarajevom obveščen, da je v letalu podtaknjena bcmba. On je o tem obvestil letališča v Beogradu, Rimu in Sofiji. Jugoslovansko letalsko nadzorstvo je takoj sklenilo sprejeti letalo in naročilo kapetanu naj pristane na letališču v Beogradu. Osebje letališča in varnostna služba so med tem sprejeli vse ustrezne ukrepe. Preden se je letalo spustilo, so že bile v pripravljenosti sanitetne, požarne in druge specializirane skupine, a letališče so zaprli za ves promet. Druga letala, ki bi morala pristati v Beogradu so bila usmerjena na Dubrovnik, Skopje in Zagreb. Pilot je, kot mu je bilo ukazano, zaustavil letalo daleč od objektov letališča. Potn'ki, ki so zapustili letalo skozi štiri zasilne izhode, so se v strahu razbežali. Nekaterim, ki so doživeli živčni napad so takoj nudili zdravniško pomoč. Potnike so potem prepeljali v pristaniško stavbo letališča, kjer jim je bilo omogočeno, da se odpočijejo in kosijo. Medtem je skupina jugoslovanskih strokovnjakov za razstreliva pod vodstvom znanega strokovnjaka Jovana Popoviča, pregledala prtljago in ostale prostore letala. Malo po 16. uri je Popovič podpisal kapetanu do- kument, da v letalu ni nobenega eksploziva. Malo za tem je letalo s potniki nadaljevalo pot za Tel Aviv. Kapetan Russel je pred od- IIIIIIIIIUIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||lii|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||ll|l|,|l|||||ll|||||||||||,mi,|,|||,,,|||,|,|,mm|,,|,|,|||,||||,,||| hodom izrazil svojo veliko zahvalo osebju letališča za hitro in učinkovito intervencijo. B. B. Kongres PSI (Nadaljevanje z 2. strani) rico in kasneje tudi za Slovence na celotnem področju Furlanije - Julijske krajine odprla nove možnosti in ko so socialistični parlamentarci, s poslancem Fortuno na čelu, pričeli odločno bitko za globalno zaščito slovenske etnične skupnosti in torej z bitko, ki se jo upravičeno označuje «demokratična in zato socialistična bitka». Od osvoboditve je minilo 28 let in krščanska demokracija še vedno govori o postopnosti, vsa ta vprašanja pa ni mogoče reševati na takšen način. Ni dovolj, da se nekaj obljublja z besedami, ni dovolj govoriti o etničnih in kulturnih tradicijah, temveč je treba ta načela vnesti v deželni statut, v njegove norme in v vsakdanjo prakso deželne uprave. Prav socialisti morajo doseči, da bo dežela sprejela razne zakone, ki se neposredno nanašajo na slovensko etnično skupnost. Pri tem pa je treba upoštevati tudi zelo resne kritike, ki so bile že v preteklosti izrečene, ko je bil govor o številnih zakonskih ukrepih in ko se niso upoštevali interesi prebivalcev, ko se zakonodajalci niso posvetovali z neposredno zainteresiranimi. Demokracija je sodelovanje in prav zaradi tega morajo vsi deželni organi upoštevati to načelo ter še zlasti, kadar gre za upravičene zahteve slovenske manjšine, ki jo je treba vprašati za njeno mnenje. Pokrajinski odbornik Volk je ob zaključku svojih izvajanj še podčrtal, da dežela lahko in mora posredovati pri osrednji oblasti zato, da se doseže glabalna zaščita slovenske narodne skupnosti, saj je za demokratično državo nesprejemljivo dejstvo, da obstajajo različni pogoji za življenje in za delovanje raznih nacionalnih skupnosti. Socialistična stranka je že vodila ta demokratični boj in socialistična stranka mora biti kompaktna in odločna sila tudi v tem novem demokratičnem in socialističnem naporu. Kongres socialistične stranke se bo jutri dopoldne nadaljeval in se bo zaključil popoldne, ko bodo delegati odobrili zaključno resolucijo in to najbrž soglasno, saj tudi danes ni prišlo do resnejših načelnih nasprotij med osnovnimi stališči. Zaključek socialističnega gospodarskega srečanja Socialisti zahtevajo stvarna in resna poroštva Programiranje na državni ravni je možno samo s sodelovanjem ljudskih množic RIM, 19. — Ob zaključku gospodarskega srečanja, ki ga je sklical PSI, je odgovorni predstavnik gospodarske sekcije PSI poslanec Giolitti izjavil, da so socialisti vedno pripravljeni, da se razgovar-jajo s tistimi političnimi in drugimi siiami, ki bi hotele prispevati h korenitemu preobratu sedanjih gospodarskih teženj v državi. Giolitti pa je na vsak način pribil, da naj si nihče ne dela iluzij, kajti gospodarsko srečanje, ki ga je pripravila socialistična stranka ne ponuja lahkih rešitev, ker ta stranka tako rekoč ni naprodaj. S temi izjavami se je zaključilo gospodarsko srečanje socialistov v gledališču «Parioli». Giolitti je v svojem zaključnem govoru obravnaval razna vprašanja, ki so jih na debati postavili številni govorniki. Med drugim se je zadržal posebno s poročilom Ruffola, ki je sicer izrazil določene pomisleke glede programiranja, kar je izzvenelo morda kot nekakšen «requiem» za to pobudo, čeprav je v bistvu izrazil prepričanje, da je programiranje še vedno življenjsko, toda le pod pogojem da preneha biti stvar zaprtih krogov tehnokracije in postane vsakdanja zadeva širokih ljudskih množic. Če programiranje ne bo prodrlo globlje, če ne bo postalo vsakdanji življenjski problem de lovnih množic, bo ostalo na ravni tehnokratskih odločitev ožjih krogov ter bo v bistvu prispevalo k okrepitvi gospodarske in politične moči ljudi, ki se povezujejo z drugimi gospodarskimi krogi (zasebnimi) večkrat na ravni nedopustnega protekcionizma. Tu izstopa pomembna vloga sindikatov, ki so izjavili, da so pripravljeni, da dajo svoj prispevek k uredi- Italijansko društvo za spoznavanje slovenskega jezika in kulture pričakuje pomoč iz javnih sredstev Te dni se je sestalo vodstvo Italijanske družbe za spoznavanje slovenskega jezika in kulture (Ente italiano per la conoscenza della lingua e della cultura slovena), ki ima svoj sedež v Ulici sv. Frančiška 20, da pregleda delo in u-spehe pretekle sezone in pripravi načrt za svojo nadaljnjo dejavnost. Družba ima dva oddelka, jezikovnega in kulturnega. Njen glavni namen je zbližanje obeh tu živečih narodov, to je Italijanov in Slovencev. Tako zbližanje kot si ga zamišljajo ustanovitelji te nad vse koristne ustanove, ki deluje že ne kaj let, pa je možno samo, če pripadniki italijanske narodnosti spoznajo tudi slovensko kulturo in naš jezik. H kulturnemu razvoju našega področja so prispevali svoj delež tudi slovenski umetniki in slovenska umetnost je pogosto posredno ali neposredno oplajala italijansko, kakor tudi obratno. Program družbe je zelo širok in zahteven in pri njegovi ostvaritvi pogosto ni dovolj samo dobra volja, temveč je njena dejavnost povezana tudi z visokimi denarnimi izdatki. Predavanja, skioptične slike, filmi, diskusijski večeri, sli- karske razstave, kakor tudi skupni obiski razstav, muzejev, kulturnih prireditev, gledališča in razni izleti v kulturno pomembne kraje v Sloveniji so povezani s stroški, ki jih ne more kriti niti družba sama niti prispevki udeležencev. Zato bi bila nujno potrebna pomoč iz javnih sredstev. Za podporo so prosili že večkrat, a doslej so naleteli vedno na nerazumevanje in na gluha ušesa. Kljub primanjkljaju v blagajni pa vsi polni zaupanja v svoje poslanstvo z navdušenjem pripravljajo nove programe, ki naj delo še poglobijo. Glede na to, da je to edina ustanova v naši deželi, ki se ukvarja s posredovanjem slovenske kulture večinskemu narodu, je vodstvo trdno prepričano v upravičenost svoje zahteve po javni podpori. ((Naše najboljše priporočilo je naše dosedanje uspešno delo», je enotno mnenje vseh članov vodstva. Vsekakor je to samo majhen del tistega, o čemer so razpravljali na zadnji seji. Ker pa je pobuda zanimiva in program obsežen, bomo o tem še poročali v enem naslednjih dni. L. S. tvi gospodarskih razmer. Sindikatom ne gre danes, da urejajo samo ozka sektorialna vprašanja, temveč skušajo obvladati celotno področje odnosov med delodajalci in delavci na ravni' celotne države. Sindikati pribijajo posebno potrebe odločne zaščite realne kupne .moči delavskih mezd ter še posebej polne zaposlenosti. Tu tiči tudi odgovor na vladno politiko, ki pravzaprav pospešuje inflacijo, ker si skuša pridobiti s povečanjem cen zaupanje določenih družbenih plasti, namesto, da bi se resno lotila osnovnih vprašanj gospodarstva. Socialisti si ne delajo iluzij, da bi bilo mogoče blokirati inflacijo iz dneva v dan. Mogoče pa je spremeniti sedanje težnje, toda le pod pogojem, korenitega preokreta italijanskega gospodarstva. Ta preokret pa mora iti vštric z večjo angažiranostjo delavskih množic pri upravljanju države in gospodarstva samega. Giolitti je v svojem govoru ostro kritiziral tudi vladno politiko na področju devalvacije. V tej zvezi je dejal, da je vlada spravila v tek «hinavsko» devalvacijo in ni nakazala njenih stvarnih meja in ni niti sprejela ustreznih ukrepov, da bi zaščitila skupnost pred njenimi negativnimi posledicami. Na kraju je Giolitti še poudaril pomembnost prihodnjega srečanja med predstavniki EGS in Amerikanci. Preusmeritev v Venezueli CIUDAD DE MEXICO, 19. — Že včeraj je skupina venezuelskih gverilcev preusmerila letalo venezuelske družbe «Avensa», ki opravlja izključno polete na ozemlju te države. Na letalu je bilo 81 potnikov. Letalo je najprej pristalo v Cura-cau in potem v Panami. Polet je nadaljevalo do Meride v Mehiki, kjer je pristalo in nato nadaljevalo pot proti mehiški prestolnici, kjer je pristalo popoldne. Gverilci so izjavili, da zahtevajo osvoboditev 78 političnih jetnikov v Venezueli. Venezuelske oblasti so odbile to zahtevo. Pozno zvečer je letalo spet odpotovalo, verjetno v smeri Kube. RIM, 19. — Socialistična poslanca senatorja Minnocci in Cavezzali sta predložila v senatu osnutek zakona v katerem se predvideva, da bi morala vsa motoma kolesa, ki dosežejo več kot 20 km hitrosti biti opremljena z evidenčno tablico ter biti tudi zavarovana kot vsa druga vozila. Socialistična senatorja trdita, da je ta ukrep potreben spričo velikega števila nesreč, ki jih tovrstna vozila povzročajo v prometu. LIMA, 19. — V glavnem mestu Peruja so se danes končali jugoslovansko - perujski razgovori med zunanjim ministroma Milošem Miničem in Miguelom Della Florom, ki sta poleg skupnega poročila o razgovorih podpisala tudi sporazum o znanstvenem in tehničnem sodelovanju med obema državama. V skupnem sporočilu se med drugim ugotavlja, da neodvisna in suverena politika Peruja in Jugoslavije temelji na načelih polne enakosti držav, samoopredelitve narodov, nevmešavanja ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOLESARSTVO DIRKA PO ITALIJI V zaključnem sprintu Mcrckx presenetil vse specialiste za hitrostno vožnjo Pred ciljem je padlo več kolesarjev, vendar bodo lahko vsi nadaljevali s tekmovanjem KOELN, 19. — Poznavalcem kolesarstva je bilo bolj ali manj jasno, da se bo današnja etapa zaklju. čila s skupinskim naletom. Le mata pa jih je bilo, ki so računali na to, da se bo ob tolikšnem številu specilistov za sprint, tega naleta (in to še kako uspešno) udeležil tudi Merckx. Toda zgodilo se je prav to. Potem ko se je četrt km pred ciljem pojavilo pol glavnine v strnjeni skupini, se je pognal v ospredje prav Merckx, priboril si je sicer le minimalno prednost, ki pa mu je že v prvi etapi prinesla rožnato majico. Gimondi je bil šele 31. Jutrišnja 2. etapa od Koelna do Luksemburga bo merila 208 km. Proga poteka po gričevnatem ozemlju in bodo bolj ali manj prišli na svoj račun sprinterji. V gneči, ka je nastala tik pred ciljem, je več kolesarjev padlo. Najhuje se je poškodoval Italijan Bas-so, ki pa bo, kot kaže, lahko jutri vseeno nadaljeval s tekmovanjem. Lestvica današnje etape: 1. Eddy Merckx (Bel.), ki je prevozil 137 km dolgo progo od Ver-viersa do Koelna v 3.09’20” s poprečno hitrostjo 43,415 km/h 2. Gerber Karstens (Niz.) 3.09’21” 3. Rick van Linden (Bel.) 4. Michele Dancelli (It.) 5. Patrik Sercu (Bel.) 3.09'24” 6. Parecchini (It.) 3.09’25” 7. Swerts (Bel.) 8. Poggiali (It.) 9. Ducreux Daniel (Fr.) 10. Bitossi (It.) 11. Mudemann (Nem.) 12. Van Roosbroeck (Bel.) 13. Rodriguez (Kol.) 14. Zilioli (It.) 15. Osler (It.) DAVISOV POKAL Jugoslavija zgublja (Od “našega dopisnika) Nova Zelandija vodi v Zagrebu v tekmovanju za Davisov pokal prptj Jugoslaviji po igri dvojic z 2:1. V prvi igri je Jovanovič zgubil v borbi s Parunom s 6:1, 3:6, 2:6, 2:6. V naslednji tekmi je Fra-nulovič premagal Faerliea s 6:2, 7:9, 2:6, 6:2, 6:1. V igri parov pa sta Novozelandca Parun in Faer-lie premagala Jugoslovana Jovanoviča in Franuloviča s 6:0, 6:3 in 6:1. Teniška zveza Jugoslavije je danes do preklica suspendirala Nikolo Piliča, ker ni hotel nastopiti v srečanju za Davisov pokal in je nadaljeval z igranjen na turnirju v Las Vegasu. B. B. * * * REGGIO EMILIA, 19. — Italija se je v teniškem tekmovanju za Davisov pokal že uvrstila v polfinale evropskega področja. V srečanju dvojic sta namreč Italijana Panat-ta in Bertolucd premagala bolgarska brata Pampulova s 6:2, 7:5 in 6:4. Italija torej vodi proti Bolgariji s 3:0. « * * Še nekaj drugih izidov Davisovega pokala: Budimpešta: SZ — Madžarska 2:1 Oslo: Francija — Norveška 3:0 Haag: Nizozemska — Romunija 2:1 Baastad: Španija — Švedska 2:1 Muenchen: ZRN — V. Britanija 3:0 Kairo: ČSSR — Egipt 3:0 m 2. moška divizij'a Kras — Inter B 3:2 (15:13, 8:15, 9:15, 15:13, 15:3) 2. ženska divizija UGSS — Breg A (15:9, 16:14, 15:12) 3:0 Breg B — Bor (15:2, 15:11, 15:11) Mladinske igre 3:0 OMA — Konto-”1 ?:0 (15:5, .* * * 15:13) Turnir VDF Inter 1904 — Bor 62:43 Polet - Villaggio del Fanciullo 48:32 * * * 1. divizija Ferroviario — Kontovel 89:37 (46:15) KOŠARKA MED NARAŠČAJMO Zaslužena zmaga Po leto ve peterka Objavljen je koledar povratnega dela /. divizij0 Prvenstvo naraščajnikov Polet — Don Bosco 36:24 POLET: Evgen Daneu (k) 5, Bri-šček, Leniša, Piccini, Rismondo 19, Aleksander Daneu 8, Rauber. V odgodeni tekmi naraščajnikov so poletovci povsem zasluženo premagal: ekipo Don Bosco. Openski košarkarji so si priborili zmago predvsem zaradi dobre obrambe mož-moža, ki je popolnoma zmedla domačine. Za graditev igre pa je poskrbel Evgen Daneu, ki je bil nedvomno najboljši v Poletovih vrstah. Za koše pa je poskrbel razpoloženi Rismondo. Skratka, zaslužena zmaga poletov-cev, še posebno ker so nastopili z okrnjeno postavo. Zaradi bolezni sta bila namreč odsotna Ferluga in Malalan. Polet bo danes, ob 11. uri, na Opčinah odigral drugo odgodeno tekmo v prvenstvu naraščajnikov, in sicer ponovno z ekipo Don Bosco. S tem srečanjem bodo poletovci končali prvenstvo naraščajnikov. Mladinske igre Jutri se bo začel finalni košarkarski del mladinskih iger. V ta del sta se uvrstili tudi dve slovenski ekipi: Polet in Kontovel. Finaliste so razdelili v dve skupini: OBČNI ZBOR KK SOŠKE ELEKTRARNE Lepi načrti za bodočnost Kmalu zopet pomembna tekmovanja na Soči - Inž. Lug novi predsednik Kajakaški klub Soške elektrarne iz Nove Gorice je imel pred nekaj dnevi svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo nad 40 članov tega kluba in predstavniki športnega življenja na Goriškem. Dosedanji predsednik kluba tov. Simoniti Lado, je zelo nazorno in izčrpno podal svoje poročilo, v katerem je omenil dejavnost'kluba v minulih 25 letih, ki je dosegel v tem razdobju nekaj izrednih rezultatov. Klub je ,<3,al kar 11 članov tiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiuiiiumiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniimiiiiiiiimiiiiMMiiiiiiiiiiiiii POGOVOR Z VODITELJI Novi nogometni klub Vodice iz Šempasa Ime so izbrali po kraju, kjer je bil leta 1942 ustanovljen partizanski Gregorčičev bataljon Od obmejnega bloka v Rožni dolini po glavni cesti Nova Gorica — Ajdovščina mimo znanega gostišča «šterk», pridemo prav kmalu do večjega naselja Šempas. Tu so konec lanskega leta ustanovili nogometni klub NK Vodice. Pobudniki so bili predvsem Maks Čermelj, Julij Štrukelj, Janko Špacapan, Oskar Špacapan, Miro Kragelj in Anton Danevčič. V pogovoru s predsednikom Maksom Čermeljem in tajnikom Stojanom Cejem, ki sta zaposlena na obmejnem bloku Rožna dolina, smo izvedeli mnogo zanimi vega. «Zakaj ime Vodice?* «V spomin na partizanske čase smo izbrali to ime, ker je na bližnjem hribu v letu 1943 bil formiran Gregorčičev bataljon.* «Kako je z igralskim kadrom in kdo trenira?* ((Imamo že 26 registranih igralcev (članov). Sedaj zbiramo tudi mladince in pionirje. Jeseni 1973 se bomo vključili v redno tekmovanje v primorski nogometni ligi s člani, z mladinci v podzvzezi ter s pionirji v občinski ligi. Člani in mladinci trenirajo skupaj dvakrat tedensko ter jih vodi za sedaj Franc Gruden, ki je tudi vratar 1. moštva in je svoječasno igral pri NK Vozila. Za pionirje bomo uvedli posebno nogometno smo, ki jo no vodil igralec Evgen Loverčič, ki je še registriran za NK Renče. Z osnovno šolo imamo zelo tesne stike, zato bomo med pionirji imeli dosti izbire. «Kako pa je z nogometnim igriščem v Šempasu?* ((Krajevna skupnost kaže veliko razumevanje za športno udejstvovanje in za množično vključitev mladine, zato nam je dala na razpolago prostor, kjer smo uredili i-grišče v velikosti 95x50 metrov. Pripravljeno je že toliko, da smo že posejali travo. Gradili bomo kmaiu tudi slačilnice in tudi ograjo z mrežo, ko bomo pridobili sredstva. Do sedaj nas stane igrišče v denarju že 2,3 starih milijonov dinarjev, čeprav smo dobili dotacijo in pomoč le 100.000 od obč. ZTK Nova Gorica in 100.000 starih dinarjev od gostišča Tabor iz Šempasa Razna podjetja so ostala do sedaj le pri obljubah. Krajevna, skupnost nam je dala preko zime brezplačno na razpolago dvorano za treninge. Tu je treba poudariti, da je kar petinštirideset klubskih članov od 60 napravilo precej udarniških ur na i-grišču, kjer je priskočila na pomoč tudi šola z učeno;, da beležimo že nad 1500 ur prostovoljnega dela pri urejanju igrišča.* «Kje ste dobili denar za plačanje strojne obdelave igrišča, za drage športne rekvizite in potrebščine in kje boste sredstva dobili za slačilnico, ograjo in razno športno o-premo?» Tu sta tajnik in predsednik istočasno pohvalila zelo delavnega klubskega funkcionarja Draga Klanjščka. On je šef odbora za prirejanje plesov v dvorani Šempas. Dobra glasba in pevci namreč vlečejo, zato imamo na stalnih plesih polno dvorano in je posebno blagajnik zadovoljen. Duša tega odbora je seveda Klanjšček, ki je zelo sposoben, marljiv, požrtvovalen, nesebičen in iznajdljiv. Vedno angažira dobre plesne ansamble in znane vrhunske pevce. «Tako se vzdržujemo tako rekoč sami s to vstopnino plesnih prireditev in popevk.* «Kako pa se pripravljate za vaše prv° prvenstvo?* ((Igrali smo že več prijateljskih nogometnih tekem, toda le zunaj, ker naše igrišče še ni nared. Srečanja smo imeli: z NK Bilje, NK Renče, NK Vipava, NK Proleter iz Postojne, NK Primorje iz Ajdovščine ter smo bili že tudi v zamejstvu v Ločniku. S tem moštvom iz sosednje dežele bomo imeli povratno srečanje v Novi Gorici. Niso pa bili samo porazi, kajti premagali smo Bilje in Renče s 3:1 in tudi Vipavo z 1:0. Do novega prvenstva bomo i-grali še več prijateljskih trening tekem, da bomo solidno pripravljeni. Na koncu bi radi poudarili, da želimo z vsemi klubi kar najtesnejše sodelovanje in dobre medsebojne olnose.* Za zaključek pač smemo reči, da nogometni entuziasti iz Šempasa morejo biti za vzor marsikateremu večjemu kraju in starim športnim klubom, da ni samo denar potreben za tako dejavnost, pač pa tudi dosti dobre volje. Taki klubi imajo' pred seboj lepo bodočnost in žago tovljen uspeh. Rudolf Varl , v državno reprezentanco, ter je e-kipno osvojil kar 13 državnih in 13 republiških prvenstev med ekipami, dočim se je pri posameznikih ta številka še občutno povečala. Klub je prevzel leta 1959 pod svoje okrilje podjetje Soške elektrarne iz Nove Gorice, tako da se je takrat preimenoval po tem delovnem kolektivu,. Klub je v vseh teh plodnih letih svojega delovanja prejel nešteto priznanj na področju telesne kulture, Blovdkovo plaketo, Kidričevo priznanje, priznanje Sveta za telesno kulturo Slovenije in občinska priznanja. Pri svojih načrtih za delo v bodoče, pa so sprejeli vrsto pomembnih sklepov, ki kažejo, da bo ta lepa in za Novo Gorico nadvse pomembna panoga zaživela v polnem razmahu. Ne bo več daleč, ko bomo na Soči priča zopet velikim, morda tudi mednarodnim tekmam, ki bi brez dvoma izredno pozitivno vplivale na popularizacijo te športne zvrsti. Svojo prvo tekmo «Ski - voda», tekmovanje v smučanju in tekmovanje v slalomu na Soči so letos zopet izvedli na Vršiču in v Trenti pod imenom ((Memorial Bojana Poberaja*, ki je postala že tradicionalna in se tako tudi kajakaši vsako leto spomnijo na svojega tragično preminulega tekmovalca. Posebno pozornost pa so posvetili svojim mladincem, za katere upajo, da jih ne bodo razočarali na prvenstvu Slovenije (do 16 let), ki bo letos prvič na sporedu. Njihovi najboljši se bodo tudi letos udeležili velikega tekmovanja v Italiji, na reki Ivrei. Sodelovali pa bodo tudi na nekaterih tekmovanjih za državno in republiško prvenstvo. Ob koncu se bedo udeležili še tradicionalnega Funovega memoriala, ter bodo poskušali na Soči prirediti po treh letih zopet tekmo v slalomu. Ob koncu zbora so izvolili novi odbor, ki ga bo vodil inž. Boris Lug skupno z osmimi člani upravnega odbora. Skratka, ploden in uspešen obč ni zbor ter korak naprej. Tudi v bodoče si bo odbor prizadeval, da bi dal sedanjim mladim fantom, kot so Vidic, Poberaj, Tomilič in Abra-mič priložnost, da svoje moči merijo z najboljšimi vrstniki v državi in da tudi oni kasneje postanejo dostojni' nasledniki svojih velikih predhodnikov, kot so bili Bone, Spacal, Prijon, Mozetič in drugi Rajmund Kolenc ATLETIKA EUGENE, 19. — Olimpijski zmagovalec v skoku v daljino Ameri-kanec Randy Williams je na nekem študentskem tekmovanju preskočil daljino 8,46 m, kar je drugi najboljši rezultat na svetu vseh časov. Svetovni rekord je last Bea-mona z znamko 8,90 m. V okviru istega tekmovanja je Don Ouarrie (Jamajka) izenačil svetovni rekord v teku na 100 jardov z 9”1, na 220 jardov pa je postavil sezonski svetovni rekord z 20”2. * » * LECELIDAE, 19. — Mladi kijevski študent Juri Sedik je postavil nov mladinski svetovni rekord v metu kladiva z razdaljo 75,70 m. NOGOMET LONDON, 19. — Anglija je premagala Škotsko z 1:0 in si je s tem dejansko že zagotovila prvo mesto na medbritanskem nogometnem prvenstvu. * * * SEUL, 19. — V kvalifikacijskem nogometnem tekmovanju za svetovno prvenstvo je Juž. Koreja premagala Tajlandijo s 4:0, Izrael pa Malezijo s 3:0. SKUPINA A ti. Polet, Inter 1904, Ginnastica na in Ricreatori; SKUPINA B pa, Kontovel, Italsider, CGS Bosco. PRVA DIVIZIJA Spored povratnega k ^ Fer- — Polet (11.00), Libertas is roviario, CGI - Cianocolon- 3. KOLO (31. 5.) ^ polet Kontovel — Libertas sgt. — CGI (11.00), Ferroviano volana, Cianocolori — 4. KOLO (2. 6.) ,0) po- Cianocolori — Kontovel t • pj^rtas let — Ferroviario (11.00). „ Ts - CGI, GMT - Servolana 5. KOLO (10. 6.) gmT - Kontovel — Polet (11-00), „.anoColo-Libertas Ts, Servolana ri, CGI — Ferroviario. 6. KOLO (17. 6.) polet Servolana — Kontovel ( • .’ r;o " — Libertas Ts (11.00), Ferro Cianocolon, CGI — GMT. 7. KOLO (21. 6.) rianocolori Kontovel — CGI (11.00), gervo- — Polet (9.30), Libertas Ts " lana, GMT — Ferroviario. KOLESARSTVO ZA KATEGORIJO VETERAN Danes dirka » Lonjerju w, Danes popoldne ob H- aia dirke Lonjerju start 7. kolesars Tek' veteranov za «Pokal Lonje ojgsarski movanje prireja domači j, va- klub Adria s sodelovanje111 ščanov. Na startu v L°nJ -------r—ja domači "h va- klub Adria s sodelovanjem bed® ščanov. Na startu v LanJ naše de vsi najboljši predstavniki geVerne žele in iz ostalih Pokraij-favništ:v0 Italije. Najštevilnejše Pre ^ ga1110 bo, ria-v Veneta, od koder ^ V>' klub Zanon Cadoneghe P® lesarjev, Padovani pa asf ‘ lanski: Proga dirke je P°j° -erju, nat° simbolični start bo v Lo ^ar b® pa uradni start v Boške!1 ’ rjgv 111 šla pisana karavana ko pyu£a * * * * v spremstva mimo Lovca > sjoVenske Bazovico, nato skozi vse ,y0 do vasi do Sesljana, kjei\““ vzpenistl obrata. Pot se bo Pnc, ^ G»; proti Mavhinjam, šemp0'"L dirka01 brovca, od koder se b ^ Tr! znova podali na Prosek s(jii pd biško cesto, ki jo bodo celoti'e' Domju. Tu se bo Prl0“. treba ga tekmovanja, saj se ti Be 72 km hitre vožnje 'zpe „to Pa ' ljuncu in proti Ključu, cj[ja (P° lahnem spustu do končnesf . va 80 km) v Lonjerju. c* da bodo kolesarji Prisp . ^ poZI,a razkropljeni, čeprav na a nCa Pjf valci trdijo, da bo ko ..u(sa z” močna in se bo na vrhu ^ vori šla skupaj skupina vsaj Pcilj 0krj čev. Predvideva se, da ^ ki® 16. ure (poprečna hitrost uro), ugdo Barve domačega kluba stopali Bonano (številka ’ (4). (2), Maver (3), in Vižintin padi ___________— %H\ aDI^ ŠPORT MED DIJAŠKO Srečanj« dijaških dom« iz Trsta in Goric« ^ ^ Gojenci slovenskega *^el», b0<|a ma iz Trsta «Srecko Qodce ju lila I/. liaia --------, . GoriCe JU danes gostili sovrstnike nekarir!, se z športnih srečanjih. Gor c ^ ^ bi zadnjič uspešni leta 1 J®’ sledili ' lg (fantje ta deldetaL ^ tfg n samo tisti, m ^ <,n.e bodo 1958 /stopili v športi- sVUJ Šimi. nato bodo deta), kier igrajo samo tisti, ki rečanjd leta in kasneje. Zadnje v namiznem tenisu. . prt” Goričani si bodo Riža^' . nainrei ogleda* .:tpUe't' Goričani si bodo Biša^ du v Trst najprej LuteH^ Občinska uprava je ze‘j B rfprt r. da bi bil kraj snu««« tva bj ta obisk hitro uS°dda jjato Odprt, od M d. » -5 odprta od 9.w ao • ■ m & domu malica in takoj P° la sp® j do na odprtih ignscih traJat na tekmovanja, ki bi skoraj do trinajste ure. ^ oo Po kosilu in predaji P° spomeb hod ob 14.30 v Bazovico do sF^ gpo-bazoviških žrtev. Po_ kra® v(*g Sti S polaganjem roz, bo P£ ra do bližnjega Jezera kje ^ dolri. glednega stolpa og ed či goj^ Glinščice. Gostje in dormc^ ^ si bodo popoldne ogled iad> Kanuisi KK Soške elektrarne Viljem Vidic med tekmovanjem