Beograd, K>. avgusta. v. Mhdetrotvo socialne politike in narodnega nimvja zbira in-fcenrivno materija! m sestavo zakona o ata-fipžadi. Kakor je znano, ao «su detoma m-Sčtteni intere« hišne služinčadi v zapadnih daSh naše države« dofirm ao na mbodn rar jagu <*riave prepottehl domaH poaT popolnoma *votxxtnj volp gospodarja. V »ved a tem bo skSicalo nantstrstvo tekom prihodnjega mesteca anketo, na kateri se bo pM-uževaj načrt zakone oMfcrih poaHh. Prav tako pripravljajo ▼ ininistiatm za Boekdno politiko anketo o uredit« polah ja kmetskih; deiavoev. Na anketo bodo pozvani zastopniki kmetskih poBestorikor ti po-ljedeWWh deteveev. /VtaSOa aa botahoai fr\-bodnjega measea r fcgga^M. IV#edakke delavce bo Metopaki IJrfiJimA« Aikuhi zborate vsekala vsemu MARIBORSKI ICTagaBBH Cena 1 Dir Knat-In praznikov ali po pottl in »Sloveo-fitev. 1 Dtn. „ JUTRA" Katastrofalna poplava v zgornji Italip V LignrikUi alpah ]e porušeni jez povzročil poplavo, ki ]e porušila več vasi in zahtevala več sto smrtnih žrtev 1 Milan, 16. avgusta, k. Katastrofa, ki sw je predvečerajšnjjm pripetila v golini reke Orbe v kigurskih Alpah, je zavzela silen obseg. Preplavljenih je cela vrsta vasi in trgov na daljavo 40 km. Pod yodo je 80 kvadratnih kilometrov zemeljske površine. Doslej ša ni ugQtoy]^*n9 točno število žrtve. Prekinjene, so tudi vse železniške in eestnezveze. razen ene. Oblasti so nemudoma prijel,e- z reševalno akcijo, ki je, še vedno, v polnem teku. Katastrofi ..jo, nastala, ker se je zaradi silnega naliva v torek zjutraj v umetnem »Reru Onaiglieto, ki ga je zapiral velik.'jez. nabralo 18 milijonov kubičnih metrov; vode. Silne množine vode so naenkrat vdrle po dolini i>n sproto uničevale in rušile vse, kar jim je bilo na poti -Najprej je bila poplavljena vas San Giordio, takoj za njo pa vsa vasi občine Molare in potem vasi okrog Prenose in trga Ovade. Popolnoma »o bile porušene vasi Reba, Ghiaia, Cr^molino, Pailleo, Borgo, Basaluzzo, Fresonara, Silvano, Capri-aa, Bormida in Orti Zaradi naJiva je prestopila bregove tudi reka Bormida ato, Zaradi maliva je prestopila bregove tudi reka Bormida, ki je preplavila okrog 3 000 ha zemlje. Vode so porušile železniški most na progi Ovnda-Acpui osem minut potem, k« je šel preko njega potniški vlak, na dalje most na cesti Oyada-Molare — Acpui in le nekaj manjših mostov. San Rnesora ie prihitel v Borgo Ovado italijanski kf^lj, ki je takoj obiskal vse poplavljeno ozemlje. Jezero Orsiglieto je sedaj že popolnoma upadlo in ie v njem‘la okrog 2 milijona. kubičnih metrov vode. ki za dolino ne po/heni nikake nevarnosti več. Rim, 15. avgusta, d. Velika vremenska katastrofa v zgornji Italiji je po policijskih poročilih zahtevala 600 smrtnih žrtev. V noči na sredoso potegnili iz vode okroglo 600 trupel, pričakovati pa se more, da bo smrtnih žrtev še več, morda eelo nad tisoč. Samo iz vasi Molare bo deroči valovi odnesli 150 ljudi, po večini žensk in otrok. Uničena je tudi vsa letina riža, pa tudi več predilnic so porušile vode. Porušeni so tudi nešteti mostovi in je bila prekinjena zveza med Genovo ter Alessandrijo. Neurje vsepovsod Zagreb, 16. avgusta, n. Kratka nevihta,'ki je včeraj divjala nad Zagrebom in okolico. je prizadela znatno škodo v predmestjih in okoliških vaseh. Posebno so poSkodovani sadovnjaki in koruzna polja. Blizu letališča se je porušil neki zid na lesnega trgovca Mirka Kuzjaka. kd je dobil nevarne poškodbe. Na cesto v bližini železniške postaje Pod-sused je padlo drevo, ki je pretrgalo električni vod Zagreb - Karlovac, tako da so žice visele preko ceste. Ko se je pripeljal mimo z vozom 22-letni Miško Štefok. mu je tok ubil konja, njega samega pa onesvestil Krako7, 16. avgueta. bi Nad mestom je včeraj divjala huda nevihta, ki je povzročila ogromno škodo. Mnogi mesti okraji so bili vsi poplavljeni. Vihar je bil tako močan, da je podrl več hiš. Doslej še niso ugotovili, ali je zahteval tudi človeške žrtve. Tudi iz drugih krajev juine in kongresne Poljske poročajo o'hudih nevihtah, med katerimi je Strela povzročila potare in Je pogorelo več vasi. Budimpešta, l6. avgnafta. AiA. Včeraj okoli 6. popoldne se je v Budimpešti in nienl neposredni okolici utrgal oblak. Neurje je povzročilo mnogo škod«. Nova bolgarska ustava bo ustrezala duhu novega časa in tradicijam bolgarskega naroda Sofija, 16. ajvgusta. AA. Včeraj popoldne sin in.> Ja predsednik vlade Andrej Tošev in pravosodni minister Ka-radžozov konferenco, na kateri sta proučila vsa vprašanja, ki se nanašajo na izdelavo nove ustave in novega volilnega zakona.. Po konferenci je predsednik vlade Andrej Tošev v razgovoru s porcčfvalci listov izjavj.1: »Delal sem z ministrom Karadžozo-vim na načrtu nove ustave. Kdaj bo načrt gotov, se še na more redi, ker moramo zbrati šft mnogo materijala. Nova ustava v nobenem primeru ne bo oktroi-irana, temveč jo bo narod odobril. Ustrezala bo duhu novega časa in tradicijam ter običajem našega naroda. Sporedno z ustavo izdelujemo tudi volilni zakon. Vršile se bodo. volitve v veliko narodno skupščino, ki bo proučila in odobrila novo ustavo. Ko bom z ministrom Kaiadžozovim proučil načrt, ga bom najprej izročil v proučitev ministrskemu svetu, nato pa vsem poklicanim osebam, to je pravnikom, politikom in drugim javnim delavcem. Pristali bomo na vse, kar bo koristno in plodovito. Načrt utegne biti gotov do jeseni.« Na vprašanje novinarjev, kaj je resnice na vesteh o odstopu nekaterih ministrov in bližajoči se izpremembi vlade, je predsednik g. Andrej Tošev odgovoril: »Nikalrih izprememb ni. Povedati vam moram, da ni nobena vlada večna. Mi smo prišli, da izpolnimo poslanstvo, ki ga je jasno orisal krnliev manifest.« položaj ob Baltiškem morju, z e »o vzne» mirjene in sicer tembolj, ker se širijo tudi govorice o nemško«poljsko*finski vojaški zvezi. Kaj se pripravlja na severu Evrope Možnost sklenitve vojaške zveze med Nemčijo, in Finsko j •. London, 16. avgusta, g. Današnji jutranji tisk piše o' nedavnem obisku poljskega ministra Becka na Finskem: Dočim so zapadne sile popolnoma za» poslene z abesinskim vprašanjem, se za kulisami na severu Evrope razvija velika aktivnost, ki bo morda v krat= kem spravila na dan važne dogodke. Dasi se kot namen Beckovega obiska v finski prestolnici .označuje vrnitev obiska finskega zunanjega ministra v Varšavi gre v resnici že za drugo e ta* pd važnega * diplomatskega razvoja. Nemčija in Poljska mislita na ustvari« tev Moka sil, ki bi obvladal Baltiško morje. Nemško«poljska pogodba se je izpremenila v tesno zvezo. Zopetna oborožitev Nemčije, pogajanja med Poljsko in Finsko ter odklonilno stali* šče, ki ga obe državi zavzemata naspro ti vzhodni pogodbi, so posamezne eta» p« ■ zbližani« med temi državami. Skan* dim*vsi c drten so zaradi priprav, Uri VkmHl* fmnfm Bodočnost Maribora In njegovo zunanje lice Velikopotezni načrti za olepšavo mesta — Ureditev in preureditev trgov, ulic in cest — Maribor ima vse pogoje za letovičarsko mesto Ni še dolgo, ko je naš obmejni Maribor razočaran stal ob grobu nekaterih zanj življensko važnih institucij, ki so bile demontirane zaradi upravne centralizacije. Takrat je g strahom zrl v svojo nejasno bodočnost. Ukinitev in preselitev samoupravnih in državnih uradov je vsekala vsemu mariborskemu Depolitizacija bolgarskih strokovnih organizacij Sofija, 16. avgusta, p. Ker so bile isto časno $ političnimi strankami razpuščene tudi strokovne delavske organizacije, je vlada dala inicijativo za osnovanje novih »apolitičnih delavskih sindikatov. Ker so priprave za nove sindikalne organizacije že zaključene, se bodo pričela prirejati prihodnji teden po vsej državi velika strokovna zborovanja, na katerih se bodo ustanavljale posamesae delavske zveze. Pol stoletja ie detuje CMD, dmtfrno So »a jwf s*ofef}»* gospodarstvu hude rane. Za njih »gubo je bilo potrebno najti nadomestila. Svoje usode pa Maribor ni gledal križem rok, marveč je segel po samopomoči. Skoro nepričakovano se je znašel pred dvema velikima problemoma, ki sta odločujoče važnosti za njegov« bodočnost, za njegov, proč vit. Današnja doba in dane prilike so našemu obmejnemu Mariboru narekovaja, da mora postati velik. Z vso intenzivnostjo se je pričela akcija aa in korporacijo okoliških občin, ki je dlanes le v odločilnem stadiju.V velikem Mariboru je njegova velika bodočnost. Prerokujejo idealni regulacijski načrt, ki ga izdeluje mestni gradbeni urad in eo bistveni deli tega načrta deloma že »na-ni mariborski javnosti. Vzporedno z akcijo za Veliki Maribor pa je raslo prepričanje, da je tujski promet važen gospodarski činitelj, prepričanje, da so prav v tujskem prometu zakopani bogati zakladi in da je v tujskem prometu bodočnost našega mesta. V eri po vsem svetu naglo se razvijajočega tujskega prometa se je .tudi naš Maribor pričel zavedati svoje lepote in zanimivosti, svojih spomenikov, zgodovinske in kulturne preteklosti, tipičnosti naroda in pokrajine, zavedati se je pričel svoje ugodne klime, privlačnosti svoje romantične, s travniki in polji ter z gozdovi in goricami posejane okolice in spoznal dragocenosti svojih naravnih dobrin, ki mu nudijo vse pogoje zn uspešen razvoj tujskega prometa, fle več! Našemu obmejnemu Maribor* sa dani vsi pogoji.da uostane privlačen le-toviščarski kraj. V solnčnem zatišju se razprostira na obeh stranoh Drave in preživlja svoje dneve ustvarjajoče mu procvit v ugodnem podnebju v zgodnjih pomladih, v zmernih poletjih in v soln-čnih jesenih. Njegove rasti no ovirajo viharji in ne puste megle, njegov rod je zdrav in ne pozna bolezni Tipične eo šege in navade njegovega okoliškega ljudstva. Maribor ima go ®ki zrak in zdravo vodo. Je mesto brez ropota in hrupa in brez strupenih dimov. Ljnd-stvo njegovo je prijazno, veselo in zabavno. Mimo velikega Maribora je^ danes za njegovo bodočnost v ospredju naglo se razvijajoči tujski promet. V negovi službi je danes velika iniciativnost vsega Maribora. Tujskemu prometu služi Mariborski teden, služi mu delovanje tujsko prometnih ustanov in organizacij, vso pozornost in podporo pa mu nudi tudi mestna občina. Stalno se večajo njene subvencije in na vidiku je tudi poseben tufeko-proroertnri oddelek. Ni še pa javnosti znamo, kako velikopotezni so načrti mestnega gradbenega urada za olepšavo mesto, za ureditev trgov, ufcte, cest bi javnih nasadov, ki bodo feoristiK popagandi m lepoto m privlačnost našega Maribora. Naš mestni gradbeni urad je postal ' prava kovačnica; v kateri se kujejo načrti za bo-čtočnoet Maribora in njegove zunanje podobe. Podobne kovačnice pa so tudi druge tujsko-prometne ustanove,'ki eo skovale že marsikateri javni in gospodarski podvig. Mestni gradbeni urad si je flwest svoje dolžnosti, evest si je danega položaja za bodočnost mesta, ki ga regulira, modernizira, ki urejuje njegove trge, ulice, ceste in javne nasade, ter S5čje vsepovsod finančnih sredstev za uresničenje svojih naravnost velikopoteznih načrtov. Krivično je bila v zadnjem času izrečena marsikatera na, račun mestnega gradbenega urada glede jttvnih del. Birokratizem je tisto zlo, ki ga ovira v njegovem ustvarjanju. In Mor pozna naše upravno .poslovanje, pozna tudi birokratizem. Vsak posame-Rcrik zahteva to, kar ja njemu.všeč, me-rtnl gradbeni urad pa mora skrbeti, da bo vse, kar je novo ustvarjenega všeč erfoti in celokupnosti. Načrti, ki ji?j ustvarja, ne smejo služiti kratki dobi, marveč stoletju. In prav tako tudi javna dala. • Oe hoče postati naš Maribor letovi-SBaraki kraj, mora dobiti primerno tipi-&k> zunanjo podobo, ki se predvsem odraža v skrbno in moderno urejenih mestnih ulicah, cestah, trgih in javnih nasadih. V tem praven zappčeto.delo bo mestnemu gradbenemu uradu šlo odslej hitreje od rok, ker to&.Tjftkah-nav pr»« vifeiik 6 mesthin ulieah in cestah, ki ga >b izdala banska uprava in ki ga bo javnosti obelodanil »Službeni list«. Še letos bo gradbeni urad uredil Dvofakovo cesto in pešpoti ob njej na obeh straneh. Prihodnjo pomlad bo asfaltirali Gosposko ulico, tlakoval bo dol Tatteubacbo-w ulice med Kopališko triioo in Glavnim trgom ter obenem odstranil ostre in $*vneimi prometu nevarne ovinke na vo-gfrith Vetrinjske ki Tattenbachove nB- MariborSki grad ee ter Tattenbaehove in Kopališke ulice. Ker je pokazala praksa, da najuspešneje služijo današnjemu javnemu prometu primerno široka cestišča, bo ista zožil v Kopališki in na Meljski cesti, nadalje je na programu zožitev eestišč vseh mnaj prometnih mestnih ulic in cest, obenem pa razširitev pešpoti. V ulicah in cestah, kjer so stari kostanjevi nasadi, bo mestni gradbeni urad kostanje podrl, cestišča »ožii, razširil peš pati, ob straneh pa uredil lične gredice, posajene s travo in »asajene z mladimi drevesnimi nasadi. Zelo.bi bilo priporočljivo in'tipično; za Maribor, če bi te nasade tvorilo raznovrstno sadno drevje, kakor višnje, jablane, hruške in morebi-,ti celo vinska trta. Po takih nasadih bi postalo naše mesto značilno, ker bi se naravno .in harmonično zlilo e svojo romantično okolico. Tudi Itmajp taki nasadi dvojno pflatoost lepote:” spomladi krasen cvet, jeseni okusen sad. Lepi pa so le nasadi sadnega drevja', dokler so mladi. Ko bi se postarali, bi šelaMčo bres večje škode in ' stToškbv »opet zamenjali,* mladimi. Bojazen, da bodo sadje kradK meSčami, je naivna. Bj naivna fa nepotrebna }e tudi glede nWsn*k»r bo-po IjjuMjani. , Palača mariborske Mestne hranilnice Opozorilo izvoznikom sadja Ker jo nastopila sezona iavoaa sadja, je potrebno, da so izvozniki točno infarmairaini glede predpisov, ki ao v zvečat z neoviranim izvozom sadja. Od merodajnih faktorjev smo do-bdJi sledeče informacije: VaaJto poSHjko sadja maraspremiljartii: overanje ofevoeu, m-java pošiitfateUja ta fabcp&t. c*rt4f»cat. a) Overenje o i®voru izdaja kctnlsar za pregled sadjR v kraju, kjsr m vagon nafctar da. b) Izjavo paMjttbeiJa izstavija onan po6iljaibetj ta jo mora prflotttt tovornemu Mstn pri odpremi poftB j- Joe. FturmiAarje xa te izjarwe dobi izvosuik pri dottčaem komkorju aa -pregled aadja, a* pa prt kPoijoprtv redni ogledni i kontrolni stainc&c v Topčidttru odnosno v Zagrebu c) F#topatoio&ke certifikate izdajo strokovnjaki, ki Jih je mforatrabvo aa kmetijstvo odredlto za pragied sartta v obmejnih postajah. V svrtio fitopatoloSkaga pregleda sadja in izdajanja certifikatov je potrebno, da se izvozniki postaj Maribor, Čakovec, Radgona, KSctoriba ta ostaiHh postag v tern delu držaive obrnejo na »POljoprivredno ogte-drao ta toanitrotoo postajo« v Zagreta ali pe poiščejo njoiwve ittbopatoloSke strokovnja-te (dr. Itomfte-M tat BoijMl »U l (Setev ta ta*. Orocnan Brna), od katerih bo eden sfcatoo bkvai v Mariboni za časa naj-večjega izvoza sadja (tel. 28-47), a drugi v' Čakovca (sreako načedatvo^. Dve zarthiitvl soclalno-politični Beograd, 16. ne politike in ten^vno finžadi. Sfiitaoi daKh Po Mariboru sem in tja Samolzobrazba učiteljstva Drugi pedagoški počitniški tečaj Pedagoške centrale v Mariboru Pedagoška centrala v Mariboru, ki že nekaj lat potom svoje znanstvene in strokovne knJUtaiče v predavanji to nn drug način seznanja učiteljstvo z najnovejšlmi izsledki na polju pedagogike in psihologije, si Je zadnja leta uvrstila v svoj program tudi prirejanje počitniških pedagoških tečajev z namenom, da učiteljstvo seznani vsaj v glavnih obrisih s sodiobno pedagoško in psihološko znanostjo in ga uvede, da se poglobi v ta najnovejša vprašanja ta razmetrivamja. Tl tečaji so podlaga ta dajo možnost učitelju, da gre z duhom časa naprej in so obenem nekaka pobuda, da nadaljuje aamatoohraže vanje ta izpopolnjevanje. Tečaji so zamišljeni smotrano ter sistematsko od lota do lata predelajb gotovo snov, tel pa vendar vsebuje po drugi strani nOteo zaokroženo oefloto za sebe. Prvi tak tečaj se ze z uspehom vršil v lanskim počitnicah. Letošnji n. počitniški pedagoški tečaj Pedagoške centrale, ki se vrši na tukajšnjem državnem učiteljišču, se je pričel v ponedeljek 12. t. m, ta bo trajal do 25. avgusta. Udeležuje se ga blizu 100 učiteljev ta učiteljic lz vseh krajev naše banovine (eden je prispel celo iz Srbija) NJIH požrtvovalnost Je treba še posebno cenditl, sad ne žrtvujejo samo svojih počitnic, ampak se še poleg tega vzdržujejo izven svojega službenega kraja na lastne stroške. Otvoritveno predavanje Je imel v ponedeljek znani delavec ta strokovnjak na pedagoškem polju g* prof. O. ftlhh o temi »Osnove teoretske pedagogike.« Pri tej priliki je tečajnike (prevladuj ojo učite, ljlce) kot predsednik Pedagoške centrale prav prisrčno pozdravil. Poleg njega predava na tem tečaju še vse potno znanih pedagoških strokovnjakov. Tako obravnava g. prof. S. Ljubunčič iz Zagreba o temi »Kritičen pretres jugoslovanskega, po osvobojenju izišlega pedagojskega slovstva«, oblastni šolski nadzornik v p. g. Matija Senkpvlč o temi j Zmdsed ta naloge osnovne ter višje narodne šole«, prof. dr. Pran žgeč o »Socioloških metodah razisko-vega okolja«, prof. g. Pran Fink o »Psihologiji šolskega novinca m o novejših metodah elementarnega čitainega ta pisalnega pouka«, nastavnlk meščanske šole g. Albert žerjav o temi »Izbrana poglavja iz posebne didaktike zgodovinskega pouka«, prof. Danica Gitaškova o temi »Izbrana poglavja iz posebne didaktike slovenskega jezikovnega pouka«, učitelj g. Ernest Vrane o »Teoriji ta praksi strnjenega pouka«, g. prof. Radovan Klopčič o temi »Izbrana poglavja iz posebne didaktike risalnega pouka«, ter strokovni učitelj g. Ivan Robnik o »Bistvu, zamisli in namenu rokotvornega pouka«. Predavanja se vrše v splošnem predpoldne (pet ur), popoldnevi ta nedelje pa so namenjeni za skupne izlete v okolico. Tečajniki, v kolikor niso iz mesta ta okolice, so nastanjeni v Dijaškem odnosno UčLteljisIkem domu. Tečaj je detao plastično usmerjen in vsehuje poleg navedenega tudi hospditacijo v državni narodni ždi pri Sv. Lovrencu na Poharju, ki bo v soboto pod vodstvom tamošnjega upravitelja g. St Lavriča. Mariborsko gasilstvo Pire jeli smo s proSnJo za objavo: Mjrrruv, brez viika na zunaj, stremi krepka mariborska četa k vzvišenim gasilskim ciljem. Članstvo je brezplačno dan ta noč pripravldeaio rešiti in ublažiti, kar je zakrivila nesreča ali hudobija. Reševalni oddelek je močno obremenjen ta je nov moderen reševalni avto nujno potreben. S podporo občine ta javnosti bo rešeno v kratkem tudi to vprašanje. Novi obrambni načrt za mesto je v izdelavi. 65 letnica čete se bliža ta naj bi bila mogočna manifestacija socijatae misli: ljuibi ta pomagaj svojemlu bližnjemu! Četa samaritank, ki se osnuje in vežba, bo podprla varnostno službo. Vršijo se predavanja ta v tečaju za podčastnike je prav veselo ta marljivo delo. V kratkem bo četa po zakonitih določilih sprejela ta izvežbala nove člane. Pogoj: starost nad 18 let, telesna in mbralna sposobnost in primeren poklic. Brez političnih razlik utrjuje četa z mirnim stvarnim delom zvišeno ljubav do bližnjega. Revija lovskih strelcev v Mariboru Droga garnitura Maribora je močnejša, kakor prva garnitura Celja -— Slab obisk ntager; 3. Železnik; 4. Vodolvec, vel SLO Maribor. Ztmaigiavaiec Janežič je dolbli na_ sHov »Senlionekl prvak SLD Marilbar 19®5« V oievtau »Mariborskega tedna« bo se nšle na vojaškem strelišču v Radvanju velilke lovske tekme, na katerih so poleg sodelovali tudi tekmovalci ta Ptuja, Ljulbljane, Zagreba ta Karlovca. Zaradi visoke kvalitete posameznih tekmovalcev je bilo tekmovanje zelo napete in zamtatvo. Organizacija je bila vzorna, rte. kar gre predvsem zohvada načelniku strelskega odteka Stavemebega lovskega društva v Mariboru g. ravnatelju dr. Ko-vtučecu ter članoma odseka gg. Vtukma-niču ta špragerju. Prireditev sc počastili z obiskom med diraglmi tudd mestni župan g. dr. LipoM, sreskl načelinilk g. dr. Senekovič ter predaednlk 3LD v Ptuju g. dr, ftmfanrmi.n. Zvečer se je vršila v lovski dvorani hotela »Orel« razglasitev rezultatov ta raadetltev nagrad! ter je podpredsednik SLD Maribor g. prof. dr. Fhi-demik raagitasitt naslednje rezultate: Tekrrš vanje lovskih parnikov: 1. Do-Itašek (Maribor); 2. Majhenič Hmffl (Maribor). Tekmovanje Jun! or Jev: (stroki, ki se doslej prt nriredlbvaih BUD Maribor še niso iv-kamiM) 1. Terčešj; 2. dr. Cosafura; 3. Kozjak; 4. ga. Kušarjev«; 5. TomažM; 6. OustlnčUč; 7. ftoater, vsi SLD Maribor. Prvaptasirairi Terčelj Je prejel pokal, ki ga Je.daroval ravnatelj dr. Kovačev, mšmo tega pa še nartov »Jantanskl prvak SLD M aribor 1935«. Tekmovanje aenlorjevt (sbrekd, M so kot Jundorjl že doseg« prvo a*l drugo nagrado). l. Teo Janežič; 2. Aleksander U. ter pokal Lovskega društva Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Mojatrsko streljanje: (aa domače ta tuje 'lovske angoutoaicilje) 1. Jeikil (Karlom vac); 2. Vuikmanlč (Maribor); 3. Rudolf Janežič (Maribor); 4. Hajmrihar (Ljulhlja-na); 6. dir. Kovačec (Maribor); 6. Gonu© (ZagirOb); 7. Spnaiger (Mariibor); 8. Starešina (Ptuj); 9. Peer (LjuMjana.); 10. Kafol (Ptuj). Naslov »Prvi mojstrski strelec SILD Marilbar 19815« ta pokal .vefletaidU-strijaloa Huitterja st je priboril g. Jak« ie Karlovca, prehodni pokal mestne občine mariborske pa si je priboril kot najbojši marilbonski etrelec g. Vukunamlč, ki mu ga Je mestni predsednik g. dr. Ltpodd oselbno toro*«. Drugi do peti plasirani so dobili naslov »iModstrski streleo SILD Marilbar 1905«. Streljanje na lončene golobe: 1. Jekli (Koršovaic); 2. Rudolf Janežič (Maribor); 3. dr. Kotva*ec (Mariibor); 4. Vukmanič (jMarfboF); 6. Haflnmihar Putmilk<-ai, Ljubljana. — Jubilejna obrtna rasstava ln jesenrica slavnost v Celovcu. Od 29. avgusta do 8 septembra bo v Celovcu jubilejna obrtna rarastava im jesenska slavnost, združena z deželno lovsko naastavo, s ogledom pitane Živine in s premdranijem plemenskih konj. Razstavili bodo svoje iadeike todi rokoded-ci malih obratov. — Kok) jugosiovenskih sester najvljudneje naproša, da se v Cim večjem Stevdhi udeleže 1. septembra plebiscitno spominske svečanosti v Sv. Danijelu pri Velenju. Vreme. Vremenska napoved pTavi, do bo hladno, oblačnost se bo zmanjšala, precej stalno vreme. Včeraj je deževalo v L Julijani, Zagrebu, Rogaški Slatini, Beogradu in na Rabu. Na j višja temperatura je znašala v Skoplju 35, v Splitu 30, v Beogradu 24, v Rogaški Slatini 23, v Sarajevu 19, v Mariboru in Zagrebu 18, v Ljubljani 16.2 Da- vi je kazal barometer v Ljiub]jani 765, temperatura je znašoila 10.2. — Tri žrtve junakov noža. Sno&i je nastal v Tuhinju hud prepir ln pretep med vinjskimi braitcd in kaočmO sta lia bojižču obležala tetko ranjena dva brata. Prvi je 25-letni France Dacar, doma lz Lak pri Kamniku, ki je dobil z nožom sunek v roko in hrbet., a mnogo težje Jo bil poškodovan njegov leto dni mlaj« brat Joia, delavec častnega odbora v Kamniku. Ta je dobil namreč sedem nevarnih sunkov in urezov po vsem telesu. Oba »o pomočit prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Tretja žrtev junaka noža je pa postal 22-1 etnl kovač Ciril Podjed iz PSaite 8, ki ga je med prepirom neki France Babnar sunil z nožem v trebuh in ga smrtno nevarno ranM. — NesreCen padec. Ervin Kolarič, 20-leftnd dijak, stanujoč Posavska cesta 9, je talko nesrečno padel, da sl je zlomil desnico. Moral je v bolnico. Iz Celja — Nenadna smrt Slovenca t v Zagrebu. Včeraj zjutraj je v Zagrebu nenadoma umrl trgovski potnik Janez Travner, doma te Škofje vasi v celjskem srezu. V sredo zvečer je prišel k Rozi Plešer v Vkški ulici in jo prosil, če bi smel pri njej prenočiti. Starka, ki oddaja postelje za ponočevanje, ga je sprejela pod streho, zahtevala je pa od njega 10 Din in legitimacijo. Travner ji je oboje izročil, češ da g™ takoj k počitku, ker ga boli srce. Mimo je prespal noč, zjutraj je pa začel naenkrait kašljati in iz nosa se mu je vlila kri. Oo-ftel je na stranišče in prosil starko naj pošlje po zdravnika. Ko se je vrnila ga ie n«-Sla že mrtvega na srtraniščču. Zadela ga je srčna kap. — Morala je krasti. V sredo se je zagovarjala pred zagrebškim sodiščem 211etna služkinja Roza Sepec zaradi vloma. Bila je že veSkrat kaznovana zaradi tatvine prvič že kot 1‘5 letno dekle. Na obravnava ie irz-jarvik, da je morala krasti ali pa udati se nemoralnemu življenju, ker drugače ni mogla živeti. Obsojena je bita na Sest mesecev. ★ V»em dobro znana radijska tedenska revija »NAŠ VAL« je izšla. V literarnem delu prinaša za današnje čase aello primerno Ivana Vuka »Zgodbo o bogatem in siromašnem kmetu in o treh volih«. Nadalje je priobčena v reviji duhovita satira Mihaiila Zoščenka »Samouk« in nadaljevanje Antona Adamiča zanimive povesti »O dobrih, slabih in zaljubljenih ljudeh«. V filmski rubriki najdejo ljubitelji filma slike najboljših igralcev 4m nadaljevanje kramljanja o novih kulturnih filmih. Vse dame pa, ki se zanimate za modo, dobite v reviji najnovejše in najlepše modele gospe Mode. Revijo zaključuje 12-stranska priloga s programi vseh večjih evropskih postaj in pregled vseh oper, operet, zvočnih iger in koncertov tega tedna. Vsi, M ee zanimate za radiofonijo, film, gledališče in modo, sporočite upravL da vam dostavi eno številko brezplačno in brez-dbvezno na ogled. Naslov: Radijska revija »NAS VAL«, Ljubljana. Iz Ljubljane —1} ČeSkoelovaSki konzul ing. Sevčik odhaja. Jugoslovensfco-čehoslovaiška liga v Ljubljani objavlja: g. ing. Sevčik Josip, konzul bratske republike češkoslovaške zapusti s svojo soprogo v prihodnji dneh našo Ljubljano, kjer je skoio 6 let živel in delovail v majožjib stikih z vsemi oblastmi in narodnimi društvi. Jugoak>ven,4;o-češkoslovaška liga v Ljubljani priredi dogovorno z ljubljanskimi nairodniimii društvi gospodu konzulu in njegovi gospe soprogi poslovilni večer s skupno večerjo v veliki dvorani Kazine v četrtek, dne 22. avgusta 1935 ob 30. uri zvečer. Zadevna vabila so MARIJ S KALAN ROMAN SiAa Silancva Snežilo ni več. Skoei visoke oblak® so se prikradli celo drobni žarki solnca in razsvetlili Jasniško dolino, da ‘to se zalesketali sneženi kristali kakor v bajni pokrajini čudežne pravljice. Vse 'naokoli je bilo belo in bleščeče, travniki, pašniki, njive, poiti, ceste in pohorske trate tam gori na bobočjih med gozdovi. Se jelke in smreke so Mie pokriti s težkimi belimi plašči, kakor da bi se odpravljale nekam na dolgo pot po januarskem mrazu. Silan te lepote ni videl, ni videl čara zimskega Pohorja, ki je kakor dih globoke poezije. Njegova glava je snovala važnejše načrte, od katerih uresničenja je bila odvisna cela vrata človeških usod... X. Sedaj se je Sida dobro zavedala, da stoji pred najusodnejšim razpet jem im se je treba naglo odločiti, na desno, na levo ali ravno naprej v negotovost. Prav tako dobro se je pa tudi zavedala, da je kljub vsem pritiskom in zapletenosti položaja končna odločitev vendarle v njenih rokah. Postavke računov so bile jasne, med njimi je zijal Samo še en sam velik vprašaj. Kaj se skriva za njim? Sida ni verjela tisti bojazni, ki se je kljub odločnosti vendarle znova vračala v njene misli. Srce ‘i je kričalo: razposlana. Prijave in rekdamacije, v kolikor bi se morebiti posamezna vabila zgubila, sprejema J ugaaloveneko-češko«! »ra- ška liga v Ljubljani, Knafljeva ulica lO-L (Pisarna dr. Egona Stareta). —lj Truplo Draga Beiana prepeljano v Ljubljano. Poročali smo, da se je danes teden v Dimiljah smrtno ponesrečil 26. letat poročnik fregate Drago Befcan sin železniškega uradnika g. Josipa Belana te Ljutomera. Truplo nesrečnega poročnika so roaAlil šele čez štiri dot 4n na očetovo željo so ga prepeljali v Ljubljano, odkoder bo danes ob 16. izpred glavaesfa kolodvora pogreto na pokopališče k Sv. Kriiu. Po. kojnd Drago Befian je oil eden našfh naj-tx®d*nejAlh pomorskih oficirjev. V pomor, siko akademijo je stopdl ’eta 1!)28, tri leta pozneje je postal poročnik korvete, lani pa poročnik fregate. Bil je aimpatdden in lju-beaanjiv mladenič, ki ga je cemll, in spoštoval vsak, kdor ga je poBial. Naj mu bo lahka domača zemlja! —lj Privatni tovorni avtomobili niso za prevažanje potnikov. Razna društva zahtevajo od uprave policije dovoljenje za porabo privatnih tovornih avtomobilov za prevoz svojih čtainov na razne prireditve izven Ljubljane. Uprava policije dosledno odklanja take prošnje. Upravnijk policije je izdal svojim organom prepoved izdajanj* takih dovoljenj, izvzemši v prav res izrednih in posebnega ozira vrednih primerov in le pod pogojom, da je tovorni avto tako opremljen, da izključuje nezgode, k«r naj ugotovi posebna komisija. Nezgod pri teh vožnjah je več kot dovolj. Uprava policije ugotavlja, da je v Ljubljani zadostno število avtobusov in avtot&k&i jev, ki imajo pravico do obstoja in do zaslužka. Pod nobenim pogojem pa ne tjo dovoljena uporaba tovornih avtomobilov za prevoz oseb n* progah, paralelnih ■ z železnico, ker bi se proti temu upravičeno pritožila železniška uprava. Upravnik policije; KerSovan s. r. —lj Ne delajte razdora v vrstah dohodar-gtvenih nainešfoncev. K tej notici v »Slovanskem narodu« nam pi5e Zveza organlzaoij mestnih uslužbencev; »Ne delajte razdora v vrstah dohodarstvenih namežčencev« danes kriči odbor »Strokovnega in podpornega društva dohodarstvenih namežčencev«., ki sam ta razdor dela v društvu, kakor tudi v »Zvezi magistralnih organizacij«. To dokazuje predvsem dejstvo, da je 27 članov na en mah neopravičeno izključil, da se znebi kontrole. Večina nameščencev je neorganiziranih in ti z izključenimi člani vred delajo na to, da bi se nezdrave razmere v odboru spremenile. Zveza organizacij mestnih uslužbencev, proti kateri sedaj nastopajo, je vse želje dohodarstvenih nameščencev vedno uvaževala in dosegla uspehe, za kar je prejela od odbora, ki sedaj, opravičujoč svoje razdiralto deio, drugače govori, pismene ln ustne zahvale in priznanja. Da sta zahtevala predsednik — ki niti član društva biti ne more — in načelstvo sedaj proste roke, Je poleg drugega vzrok ta, ker je delala Zveza v dobrobit vseh, ne pa posameznikove. —1J Jesen se je začela že včeraj. Z včerajšnjim praznikom meščani niso posebno zadovoljni. Vreme jim e prekrižalo vse naj&rte in tudi kopalne eeagtne je bilo na mah konec. SJicer pa lotos liahko poetege-mo na prste lepe nodt#e, ko je bilo primemo vreme za kopanje, čeprav so tožili od vseh eitrainl nad neraaelifiano sušo. Včeraj ee je pa zalo shladilo zaradi nallivov. DotpolJdne si rna&čaml niso upali niti iz hiB, popoldne s« pa oblekli evn&nike, ker jilh je začelo pošteno zebsti, čeprav ho Se topilo, vendar Je alaj že konec kopalne s«zone, ker se voda ne bo več talko ogre. la, da bi nas mikalo v njo kakor doslej. Počasi jadramo v j»»en, ko se bomo moral' zopet sipriijiaaniti z meglo in vsemi drugimi najdlLoigami, ki sicer gredo filistru na živce. Toda zd«j se ne toavimo več toliko z vre. imensko podirtiko, ker Je zopet prišla v mo. djo diruiga, odnosno dTinge politike ki je za nje torišče olb gostiln®klih ln kavarniških mtoauh, zlasti ob takdnem vremenu, kakršno Je bilo včeraj. Včeraj Je bila konjnk-tiura za kavarne. —lj Stanovalci iz trtfstne hHte na Trnovskem pristanu so dobili začasna stanovanja. feselllll so se vsi razen trafikantke. Ken- nišo mosM najti primernih stanovanj sami, jim Je dala streho mestna občina, dokler ne bo agrajdlla stanovanjske M8e -iiz matertjala, ki Ba bodo prMchM pri podiranju hiSe na Trnovskem, pristanu-Stanovalce eo razmestili po starih mestnih hiftah, v konjušnico v Trnovem, Sen-petersfeo voflaftnlco itd. Takd Je mestna občina zopet pokazala, da ni brezbrižna za bedo ljudi. —IJ V sončno Dalmacijo cenen 4 dnevni telet: v Splitt, Trogir, Šibenik, Sinj in na Hvar; vesela trgatev grpadlja: cel vino-grad za taletnike! Podrobna pojasnila poš-90e upnvva »Po božjem avetn«, LftfbJJana, Semifapetonsfka vojašnica 3. —IJ V RaJhenburjj In Zagrel) — dva dtne-va — za 55 Din s posebnim vflakom. Po-^snila pošlje uprava »Po božjem sveitu«, I-dotoldama, fionitperterska vutMnioa S. “ Zvočni kino Ideal ™ Sam,o še danes ob 4., 7%. in 9% uri v veselem fifami MAGDA SCHNEIDER Amor na povodcu Vstopnina 4.50, 6-50 in 10 Din. Radiopostaja na severnem tečaju Posatfka bi skočila na severni tečaj iz letal in za njo bi vrgli • padali vse potrebščine Ja Oslu poročajo, de pripravljajo znanstveni krogi držav, ki raziskujejo polarne kraje, ustanovitev »talne radiopostaje na severnem tečaju. To naj bi se zgodilo ie prihodnje leto, najpozneje pa do pomladi leta lft}7. Ko je Peary prvič prodrl na severni tečaj in ko »ta ga Amundsen rn Byrd prvič preletela, rač ni prišeo nikomur na misel, da ni daleč čas, ko se bo resno govorilo o radiopostaji na severnem tečaju. Mislili »o pač, da bi bilo mogoče vreči nas na severni tečaj avtomatično oddajno postajo, ki bi se regulirala sama in oddajala meteorološka ter druga poročila do najbližjih človeških bivališč. Prav tako, kakor »e računa zdaj samo z onimi opazovanji v stratosferi, ki so jih neposredno komtroHraH ljude, »o se pojavili dvomi o avtomatičnih meteorologih robotih. To Je bil vziok, da so prišli do zaključka, da je treba ustanoviti na severnem tečaju radiopostajo, ki . bi jo vodili ljudje. Severni tečaj je pa teoretično točka, ki se da ugotoviti samo z astronomičnim opazovanjem. Zdaj je ie točno ugotovljeno, da je severni tečaj v ledeni pustinji na morju, globokem na onih krajih do 4.000 m. Sele 700 km od tečaja se začenja prikazovati iz morja suha zemlja v obliki otokov in otočij. Radiopostajo na severnem tečaju hočejo ustanoviti takole: Prihodnje leto poleti, najkasneje pa spomladi 1937 kTene proti severu dobro opremljeno brodovje ledolomilcev in prodre čim dalje proti tečaju. Cim doseže trden led, ustanovi tam veliko letalsko bazo. To bo baza m končno prodiranje. Od tu ’ bodo startala letala s posebno opremjeno posadko, po možnosti s polarnim moštvom. Cim bo vsaj približno izračunano, kje je severni tečaj, bodo iskala letala primeren kraj, kjer bi se motil« snustiti. Seveda pa ne računajo, da bo lahko najti tak kraj. Zato bo pasadfca opreml jena • padat. V ta namen določena posadka sfcoči čim bUijc severnega tečaja ia letal, obenem pa vržejo za njo z avtomatičnimi padali vse prir pomočke in potrebščine. Tu sem spadajo ne samo živila in aparati za znanstvene opazovanja, temveč tudi posamezni deli hišic in dobro orodje. Ena izmed glavnih nalog polarnega moštva bo namreč urediti na severnem tečaju letaliSče, ki ga hočejo vsiliti ledu * najmodernejšimi fizikalnimi in kemičnimi pripomočki. V treh do štirih tednih bi se potem letala lahko spuščala kar na ledu neposredno na severnem tečaju. To lctaliSče bi bilo velikega pomena s* zračni promet med celinami, ki »e o njem baS te dni toliko teoretizira in ki Je bil te tudi storjen prvi poskus na tem polju, ko Je hotel poleteti ruski Jetalec nflvanevski iz Moskve če« severni tečaj v San Francisco. Razdelitev te doge zračne proge, recimo med Evropo ln Kanado, bi znatno pripomogla k varnosti zračnega prometa. Tu pa ne mislijo samo na varnost zračnega prometa, kajti na severnem tečaju ne bodo važna samo meteoroloSlca opo-zovanja, temveč bi nastal tudi važen pre-okret v napovedovanju vremena. Zdaj je* spložno znano, da tečaja v znatni meri »delata« vreme na kontinentih. S pomočjo radiopostaje na severnem tečaju bi lahko z mnogo večjo verjetnostjo napovedovali vreme. Seveda bo dolgo trajalo, piredno dobe učenjaki potrebne fakuSnJe. Nedvomno se odpirajo učenjakom novi pogledi jn nove možnosti v proučevanju atmosfere okrog zemlje, radiopostaja na severnem tečaju bi prinesla znanosti koristi, o katerih se nam morda zdaj niifi 8e ne sanja. Iz Celja —c ObrtniSko zborovanje. Na praznik 15. t. m. dopoldne je bil v Celjskem domu tretji redni občni zbor Osrednjega Društva jugodtovenskih obrtnikov za dravsko banovino, ki se ga je udeležilo nad 200 de. legatov skoro vseh podružnic DJO v dravski banovini. Občni zbor je pričal o slogi, agilnosti in napredku te mlade obrtni&ke organizacije. Za predsednika Osrednjega drudtva jugoslovanskih obmlkov je bil izvoljen zopet g. Lovro Plčman (Ljubljana) za podpredsednike gg. Ivan Šimenc (Ljubljana), Stojan Hdobar (Oelje) in Miha Le&rutk (Maribor) za tajnika g. Kunaver (Ljubljana), za blagajnika pa g. Vidmar (Ljubljana). Udeleženci so si popoldne ogledali celjsko obmo razstavo, ki jim je izredno ugajala. — Kaaznere delovnem trgu. Pri ekspozituro javne borze dela v Celju se je od 1. do 10. t. m, na novo prijavilo 123 brezposelnih (106 mo&kih in 18 žensk), delo je bilo ponujeno za 20 oseb) 8 moških in 12 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 10 (za Stalni moške in 6 žensk), odpotovalo je 15 oseb (9 moških in 6 žensk), odpadlo je 68 moSkih. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 244 brezposelnih (213 moških in 31 žensk) nasproti 204 (179 moškim in 25 ženskam) dae 31. juMja. Deflo dobijo: po 1 pleskar, lesostrugar ln kosec, 3 dekle, 2 privatna kuharici ter po 1 orožniška kuharica, nataikarica in sobarica. Državna razredna loterija Peti dan žrebanja 5 razreda XXX. kola, dne 3. avgusta so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 20.000 59114 Din 10.000 2997 7825 10846 18168 17833 32902 40218 43567 44596 64887 77411 85818 89845 91244 92238 Din 8.000 484 2835 8922 11154 13900 19900 29097 43445 56930 68505 75612 77668 78287 Din 6000 269 7440 10816 11634 12862 17486 27375 27507 27785 29626 29664 36176 41434 44982 57079 67631 75514 Din 5.000 210 1067 6434 7188 11146 38130 33762 41835' 41915 46247 08882 63345 93823 Din 3.000 7035 7620 8278 10178 10781 13563 17284 23022 26305 28016 28148 29489 30411 36924 42017 42293 42857 47575 50356 64282 58469 59908 68296 77113 80500 81749 82206 88925 85168 90870 98058 99985 Din 2.000 11460 18866 22451 23544 34673 35412 87515 42308 44120 47623 50672 52521 54546 57251 69923 71471 74304 77937 79023 86621 92331 915709 99700 Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor. Gosposka 25 »Danilo me ljubi!« Ko se je naposled odložila, da ga poišče, je bil sklep že čisto trden: »Ovijem se mu okoli vratu. Da, on naj me vodi ...« Kako je prehodila taeto pot do njega, ni niti vedela. Videla ni ne snega ki je na deibelo pokrival JasniSko dolino im Pohorje, ne visokega neba nad seboj. Kar naenkrat je stala pred zdravnikom, planila k njemu, ga objela, poljubila in zaihtela: »Danilo ... « »Pričaikoval sem te. Zakaj nisi prišla pirej?« je dejal z gtlasom, ki je z naporom vseh sil skrival notranjo rarb ir-jenost in je zato bil negotov. »Vem, vse vem ...c »In?« »Ni bilo prav, da si se spomnila name nazadnje.« »Vse moje misli so bale ves čas samo pri tebi, moj edini!« »Tiste misli, ki so se ukvarjale z vsemi mogočimi izhodi, celo z možnostjo poroke z — Ervinom Roganom ...« »Danilo ...« Izpustila ga je in stala pred njim do smrti osuplla. »Ne taji! Je bilo tako ali ne?« »Na poroko z Roganom nisem mislila niti en sam hip.« »Mislila si, kako bi bilo, ako rešiš a to poroko Silan o vino sebi in očetu.« »To je bila le posledica tistega, kar bi hoteli od mene.« »In vendar dokaz, da tvoja ljubezen do mene ni tako trdna, kakor sem bil vse doslej globoko prepričan.« »Ti dvomiš v mojo ljubezen? Tega riinptm pričakovala. Ti je nisem dokazala že s tem, da sem odpodila vse, kar bi se ji moglo postaviti na pot in se ti dno odločila ostati ji zvesta, naj se zgodi karkoli?« »Morda je tQ še vedno le hipni vzpoo čuvstev, ki lahko spet vpade, Sida. Vedno sem si želel, da ne bi bila Sila-nova.« »Sedaj je to ime prazno. Pred teboj stoji le še ubogo dekle, ki je ohranila od vsega, kar je imela, samo eno edino: !iut>oi.en do tebe.« »Za to ljubeznijo je pa skrita težka misel, morda še podzaves+n^. « vendar neodstranljiva ...« »Kakšna misel?« »Na Silanovino. Ih — misel na očeta ...« »Zakaj me mučid?« »Ker nočem, da bi te onesrečil. Nočem, da bi utrdil v tebi vero v nekaj, kar se utegne tako kmalu razbliniti v nič. V taki zavesti bi bilo najino razmerje pekel za tebe in mene. Sedaj si morda res prepričana, da me ljubiš, da ti do vsega drugega ni čisto nič, toua po rojstvu, krvi, vzgoji in vsem si in ostaneš Silanova. Rojena za silanovski blesk in gloriolo Silanovine. Ko bi se spomnila prepozno, da si po lastni ne- previdnosti sama in povrhu še z mojim prigovarjanjem zapravila možnost vrnitve v izgubljeno, bi vstala med nama visoka pregrada.« »Tako ne govori ljubezen. Tako govori laž. Moje temne slutnje so bile torej resnične ...« »Tako govori resnična ljubezen, Sada!« je dejal zdravnik s poudarkom težko prikrite bolečine. Videlo se je, da se obvladuje le z neskončnim naporom. »Tako govori ljubezen, ki se odreka celo lastne sreče, da jo ustvari in ohrani ljubljenemu bitju. Ta ljubezen je morda previsoka, da bi jo mogla doumeti kot ženska in povrhu še tako mlada.« »To je torej plemenita ljubezen?« je vzkliknila Sida ironično. »Od vsoto strani sili vame samo nepojmljiva »plemenitost«, ki je tako strašansko velika, da lahko ob njej poginem kakor pes na ceeti!« »Sida • • .t »Mo*a»« Vsa njena prerjšmja boleča sfcrušemost se je v hipu spremenila v strahovit odpor, vaptamtevajoč v viharju jeae užaljenosti do najglobljih globin. Njene-besede so postale kričave, histerično hreščeče: »Visa ta »plemenitost« je krinka, ki naj M zakrila še »tokrat oetudnejšo resnico, da sl me ljubil samo dokler sem bila dedinja Silanovine, hči milijonarja in magnata. Ne te hrepenenja po meni, te poW«J» po premo- ženju in bogastvu si se pfasH za menoj.« , »Sida, mog Bog, Sida!« je zdravnik, a dekJe ga n& lw^ poslušati. »Imeli bo prav tisti, ki so me že od vsega začetka svarili pred tvojo »Mn-beanijo.« In ja« sem bila talko nemarna, da jim nisem verjela. Morala sem obubožati, da spoznam resnico, ki je podla, ostudna, strašna ...« »Sida, to je grozno, nehaj! Tega ne prenesem. Sedaj mi je vseeno. Prekršim tudi obljubo ...« Hotel se ji je približati, jo objeti in ji povedati tisto, kar bi jo v trenotkn raaorofflo, a bilo je še prepozno. »Ne dotekni se me!« je zakričala s Stoto spremenjenim glasom. »Tvoja bližina bi me oskrunila. Podleži* V obupu se je zagnal proti njej, jo zagrabil za roko, a ona ga je z naporom vseh sil odsunfe od sebe ln se osvobodita. Je zaprosil Jafie, »tvoj ode je bA ...« »Nobene besede veK Motene laži! Med nama je komee ...« Obrnila se je in planila skoel vrata tako nagto, da je trajalo nekaj hipov, preden se je adravmlk zavedel, kaj se je prav za prav 2godSo. Skočil je za njo: »S!da, vse tt povem. Počakaj! Samo še eno besedo ...« Z vrat jo Je videi, kafco Je skočUa na kontfa ki zdirjala z njim skozi Hruš-nioo kakor viher. lObče jo ne bi bil doirftejl Sirar 4 Petek, I«. avgusta 1935 Sto*. 184 V Heidelbergu in Stuttgartu Stdoino navdušenje za zale Študentke — Sod, ki drži 221.726 litrov Ljubljana, 16. avgusta. KanAno se moramo ločiti od ceste Adolfa Hitlerja. Bili smo menda prvi Slovenci, ki smo se voaaili z avtobusom po nji. Pred Darmstadtom smo zavili na ožjo, a nič manj gladko cesto in jo ubrali proti Heidelbergu. Biti smo torej v eni najlepših pokrajin Nemčije, Se vedno eo nas spremljali bogati vinograda in prostrani, lepo negovani sadni vrtovi. Od Darmstadta do Heidelberga se vlečie skoraj en sam sadni vrt na obeh straneh ceste. Saninjo direvje raste kar ipo njivah in menda jim nič ne Škoduje, sicer bi ga posekali. Nad kroert v bolj zaostalih krajih se pa boji sadnega drevja celo na travnikih in košeninah ded, da mu v senci ne bo rasla trava, V Heidelbergu je nas čakalo smo si seveda na hitro roko ogledaH tudi znamenito razvalino, ostanke velikega gradu, ki so ga Francozi po 30 letni vojni leta 1689 in 1693 večinoma porušili, leta 1764 je pa udarila vanj Se strela in tako so ostale razen kletnih prostorov le te razvaline. Tu je mnogo znamenitosti, med njtaii tudi znanj, leta 1751 izdelani hekteL. berSki sod, ki meri v premam skoraj 7 m, dolg je nad 10 m ta drži 221.726 litrov. Grad so pozneje restavrirali, koMior ra je pač dalo, in zdaj Je velika privlačnost tujcev, ki prihajajo v Heidelberg. Čaroben je pogled z grajske planote na mesto, na reko Neokair in Rhetoako ravnino. V grajskem vrtu Je obnovljena spominska pto-SSa m Goethejeve iaprehode « Marianoo von WiiUenier to Goethejeva klop. Mfe ■ M. i '* i * . „ oTARA UNIVERZA V HEIDELBERGU kosilo in ker pokrajina sama ne nudi nič posebnega, smo se stisnili vaak v svoj kotiček in mislili na dobrote, ki so nas {skale v slavnem vseučiiliškem mestu. Pred Heidelbergom pri NeuheLtnu smo videli veliko industrijo za izdelovanje ma. terija.la za gradnjo cest. Že 'nočno preob-ložcind z najdepSmi vtisi in polni navdušenja za udobno potovanje z avtobusom srno prispeli kmalu po dvanajsti v Heidelberg in zapeljali naravnost na sloviti grad v krasno, najmodernejše opremljeno grajsko restavracijo h kosilu. Heidelberg spravljajo Nemci v zvezo s prtnimi krči. Saj je znana tista: »Ich h s h’ mein Herz in Heidelberg verloren.« Ni čuda, če izgubiš v tem lepem mestu erce, saj diši po ljubezni že kar v zraku in tudi mesto se ti kaj hitro tako prikupi, da bi najraje ostal kar v njem med brhkimi študentkami in zaljubljenimi študenti. 80.000 prebivalcev šteje to Krasno mesto ob reki Neckar, ležeče ob vznožju v bujno 7°lemje velikega gozda zavitega hriba. 7r.to ima. izredno milo podnebje, gozdov z lep‘mi i sprehajališči je za Heidelbergom nsd 3000 ha. Mesto slovi po najstarejši vi^nkl Soli, po univerzi Ftuperto-Carola, ustanovljeni leta 1386, po najlepši in umetnostno najbogatejša nemški razva-Vn' starodavnega gradu . |>o zdraviliščih H sanatorijih ter radioaktivnih vrelcih. N*, heidelborški univerzi predavajo medi-c..iške avtoritete svetovnega slovesa. V restavraciji »Schloaspark Casino« so nam postregli z imenitnim kosilom, potem smo pa hiteli po grajskih razvalinah. Na t; fantje in možje so se brž seznanili p nkuptao zalih študentk in že so bili naj-prijatelji. Kar pomigali so se med n'e in tekmovali so med seboj, kdo jim bo fcelj pihal na srce tako, da so se hotele noT.adnje odpeljati kar z nami in bi se tudi bile, da smo imeli dovolj velik avto-1'iM. Da ete videli zakonske može na dopustil in tudi onadva pod nadzorstvom, k e k o so j>m žarele oči in kako so mencav z nogami zadaj, če so jih prehiteli fvi,tje in jih potisnili nazaj. fo je bilo kramljanja amelia, kok »tiranja,‘ pisanja n>».f(ovov. obljub in vacHhov. Ko «no se k-.- 'ino ločili ni bilo mahanja z robci ne konca ne kraja. Tudi fotografirali smo £? skupaj za spomin. Mer smo že bili vrh grajskega hjjiba, - - -- Tf^. • . 1 " ~~-----------xnrr=rr.-: Lion Feuchtwanger: 5 statve. Stuttgart ima anafiaj solidnega starega nemškega mesta, kjer prenovijo premožni ljudje starega kova, ki jim novotarije ne diše, pa naj prihajajo od desne ali od leve. Pred večerjo smo se odpeljali na hrib med vffle .Jdkoder se tl odpre očarljiva panorama. Mesto spominja po svoji legi močno na Sarajevo, nuno da Je mnogo večje in lepše. V Stuttgartu smo morali v hotelu prvič izpolniti prijavnice. Po izborni večerji, med katero so nam servirali tudi aparten kompot za pikantno izpremembo, »mo šli še nekoliko po mestu, da smo ai ogledali nočno razsvetljavo in bogate izložbe. Mimo mesto Je Stuttgart, skoraj kakor Ljubljana. Tudi tam srečuje* zvečer precej pijančkov to kakor pri ims kolovratijo sprti sami s seboj aH pa prijatelji z vsem svetom, tudi tam po ulicah. Skoraj nikjer pa ne vidiš po velikih nemških me«tih stražnika. Menda sede vad doma na stražnici to čakajo, če se kaj zgodi v mestu. Nikjer ni bOo nobenega, naenkrat Jih je pa pridrvela ceta četa v glavno uKco, kjer Je mladina v ldnu s solze zbujajočimi bombard demonstrirala proti nekemu ruskemu fitmu. Kakor bi trenil z očesom Je bito poslopje obkoljeno, nihče ni smel iz kina, nihče vanj. Samo nekaj minut je trajalo, pa Je bilo demonstracij konec. Nobenega nepotrebnega razburjanja in beganja, tudi v demonstracijah so Nemci stvarni, kratki to točni. Impomirajo ti oeto, kader demonstrirajo. J- *. ASganski kraij se žen! Irtkazalo se Je, da nedavno sklicanje afganskih ministrov Iz Londona, Moskve to Ankare v Kabul ni imelo vznemirjajočega ozadja, kakor se Je mislilo, temveč da gre za strogo domačo zadevo. Afganski kralj se hoče namreč oieniti in zato je poklical na dvor poslanike iz držav, Id so na Afganistanu najbolj zainteresirane. Kralj Zahir Je hotel namreč i vedeti, kakšno stališče zavzemajo te države glede njegove ženitve. Kralju Je mnogo ležeč« . na tem, da bi države pristale na njegovo ženitev. . , . - Prvenstvo Jugoslavije v lahki atletiki Prične še danes ob I8.30, jutri in v nedeljo ob 17 se bo nadaljevala — Startna lista Iz Heidelberga nas Je vodila pot proti Stuttgartu, kjer smo prenočili, še vedno so nas spremljali ob cesti bujni sadni vrtovi, po gričih pa lepi vinogradi tja do Stuttgarta. Stuttgart ieži v kotlini, kakor Verdiun ali Liege. 450.000 prebivalcev šteje in je eno najstarejših nemških mest, staro nad 700 let. Ima pa med velikimi nemškimi mesta morda najlapšo le^o. Toda starost se mestu prav nič ne pozna, človek bi mislil, da preživlja šele prve dni svoje vesele mladosti. Moderna posiopja kraljujejo nad starimi deli mesta, po okoliških gričih so kakor črede bel?h ovac med bujnim zelenjem posejane lepe vile. Celi okraji mesta so novi, kakor v malo-katerem drugem nemškem mestu. Novi del Stuttgarta je pognal iz tal tam, kjer so stale prej stare hiše, ki so se morale umakniti. Niso se pa umaknili samo stari zidovi, temveč tudi zastareli nazori.,in po pravici se imenuje .sedaj Stuttgart najmodernejše južnonemško velemesto. Stuttgart je središče in zbirališče političnega, gospodarskega in kulturnega življenja vse Wilrtemberške. Obdajajo ga krami gozdovi in griči. Mesto ima močno razvito industrijo, tu je sedež po vsem svatu znanih avtomobilskih tovarn Dai-mler-Benz in Bogch. Poleg nebotičnika in krasnega mestnega okraja okrog novega kolodvora te pa prijetno preseneti v Stuttgartu tudi monumentalni Grajski trg, a še bolj morda korak v srednji vek, ki se ti odkrije okrog rotovža, kjer stoje stare, pestro poslikane hiše, kjer so ozke, slikovite ulice, vodeče skozi osrčje starega mesta. Posebnih znamenitosti Stuttgart nima, le če si trgovec, si lanko ogledaš bogate trgovine s krasnimi modernimi izložbami. Tu smo prvič doživeli, da so nam nacionalni šovinisti potrgali z avtobusa reklamne lističe francoskih m belgijskih hotelov. Nikjer drugje v Nemčiji nismo naleteli na tako ozkosrčnost in zagrizenost. Večerjo in postelje smo imeli pripravljene v elegantnem hotelu »Viktoria Hospitz.« To je bil najlepši hotel, kar se jih je nam odprlo na vsej poti. ru se vedno ustavi tudi Hitler, kadar pride v Stuttgart. V nasprotju z drugimi mesti, posebno s Frankfurtom, a to znano trdnjavo hitlerjevskega pokreta, pa nismo oparili v Stuttgartu elkonaj nobene nazijevške za- Ljubljana, 16. avgusta. Petek, 16. t. m. ob 18.30 tiri; tak 5000 m: 1. Brun&ek (Jug. Celje), 2. Bru San (Iliri j a K 3. Caviž (Slavija Varaždin), 4. Ceke (PSK), 5. DorSifi (Mth.Zagreb) C. Krev (Prim), 7. Krpan (Prim.), 8. Osterman (H.), 9.Grakar Ivan (Prim.), 10. Starman 1. (Sloga), 11. Šindelar (Concordija), 12. Šporn (iH.) Sobota, 17. t. m. ob 17. nrl: predteki 100 m: I. 1. Kovačij (Prim.), 2. M, iazzi (Hašk), 3. Ristitf (PSK), 4. Stevanovič (Jug. Beograd), B. Stropnik (Zel. Maribor), 6. Šušteršič (Prim.), U. 1 Bauer (PSK), 2. Cerar Dr. (Prim), S. Dremil (Cone.), 4. Ferkovič M. (Hašk), 5. dr. Jamnieky (Hašk), 6. Rijavec (Slavija Varaždin). III. Izbirno: 1. Malnarič, 2. Pleterski, 3. Skok, 4. Sodnik, 5. Urbančič, 6. We 4, 7% in 9>4 im SVETISLAV PETROVIČ v Leharjevi opereti PAGANINI Nov Paramountov žumal Globoko znižane cene. Kraljeva nevesta Je vnukinja airdar* Mohameda Jussufa Kairna, edinega direktnega potomca afganske dinastije, ki itvi že bbzu GO let v izgnanstvu v Indiji. Sedanji kralj Zahir izvira kakor kralj Amarsutah is stranske veje kraljevskega rodu in se ho6e z ženitvijo tesno spojiti s dinastijo, da hrt bili izključeni vsi drami o legitimnosti njegovih vladarskih pravic. Zato so Mii poktlcand v Kabulo omenjen trije poslaniki, da bi kralj zvedel, kakšno stališče zavzemajo glede njegove ženitve Anglija, Rusija in Madžar in Jagodo-venita Pio starem ljudskem pregovora ne smlildejo, paič pa a naj bddo fe tako TMdbfinl. Tako «ti M M-šla pred 30 leti r Parim mflada Jasoebv vemeka državljanka Berta. IMsnf«, M > Je tam šiUirtiirali, in ManMar DwH Stana, ki se je predstavljen m tomKnMfcaea wi<-narja. Me njiana se Je i—ifc) IJabanmo raasmerje In imela ate neufconetoega otroka A®geMko, steno leta 19*0 MM Ml Ko Je pa morate Bert* totasa tata satpostafci Paraa in cul potov albi k >bdkni makart ▼ Jat., goslavido, je prosila Haraa, nstf ataM aa otroka, dokler se ne vrne. Trdite Je sfcer da z njim ne bo mogla žtveiti razumella, toda otroka ni tujim ljudem, čea udkM■—>u kara. Bra-strašeoa Berta je talnad tidpotorala t P»-ria, kjer je pa dete 6m nedrafl (M raaiiil«, da je adpdlural Herca t Ik iaakt Prautee Je bila z njftm tmdl mate Aadta te Ja pa Heroz kimate wapiwH MB DraaMra. Ja »led aa otrokom lagtafl šele te dni Je matt arattatek da Ja etenk na red|i. Herca eam je Ml prt f -iirtrr1 v Bpsrjesu ln mUx> it dOpoUamte m mitm. Hotefla je vneti k mM <*«rtta. *** ate ra je teano u*«rl te drttajwy> tuMMMi. aa katerega »e Je HHMfcl ■iilmite, m apra. jefcl tw«be na tar Ja kart Hma lastnorot&no matanteo Kteniin te tata IM v Parian. OMartd so V je povedal, kje Je ata*. te i jie v reUl v Dresden* «a Ja raorrt paMtea« v EJperjes. IDo Ja j prispela, Ja raete maCt oroteikov In afttotartte ih)bt Jo k aviodl stari nnateil ni bSo doma, flteer M w H »tera> ari. 'Vil/ Goepod Bckstain Bao^Mna Tako to- rej, Maks. adaj sem tl po»ra* N j< Maa. A« veš, kdo Je AOahT - To je tariki bog. — Kdo Je pa Maks jee^a in ofa ma pnnMji1 Ho, njegov pro_. pra-Maks hitra: »jegor — Mir prebiva v tari olMi. vzdihne mož, ko kupi svoji Sem vano obleko. tate> Mte priiako- Suss Homan Suss je imel res namen odpočiti si v V/ildbadu. Imel je za seboj dve razburljivi kupčiji, glo je v prvi vrsti za uvedbo kolekov v kneževini Pfalz. Volilna kneževina si je dala plačati proMeto v s oko zakupnino. Ljudje so se branili nc-voga davka kakor stekel pes. On se pa ni dal zastiraMti, proti psovkam, grožnjam, demonstracijam pred svojimi pisarnami, proti pamfletom in naflil-n :-.tim je imel pečat in podpis volil-r.f ,ra kneza, od svojega spisa ni papu-p il niti ene črke in to se je tudi iapla-ča'o, saj je prodal pogodbo najprej z dobičkom 12.000 cefldnov. In ne da bi si bil privoščil malo počitka, ne, teh 12.000 cekinov je moralo tafcoj delati dalje. Odločno, naglo in osredotočeno — dali so mu samo dva dni za premi-?'ck — se je vrgel v pogodbo o kovan- c;h z Darmstadtom. Nevama kučija ! Njegov brat, baron, krščen Žid, ki je bil vendar v Darmstadtu doma i® je zelo dobro po®-nal razmere, si ni upal tega. Sam Izak Landauer je kimal z glavo in nehal se je smejati. Dohodke pobirajoči uradi v Badendurlaohiu, Amsbachu, Waldeoku Fuldi, Hechingenu in Montfortu so bili ogorčeni konlkureniti in kovali so, kar so mogli. Kovati še sdabši denar, za to je bila potrebna prokleto hladna kri in do obupa železno čelo. Siias je imeJ oboje. Pa tiudi to kupčijo je znal pravočasno opustiti z dobičkom. Zdaj je imel lepi hiši v Frankfurtu in Mamnhei-mu, obe brez dolgov, poleg tega pa še nepremičnine v vzhodnem delu diržave, za katere ni niihče vedel. Kapital, stiki, naslov, kredit. Glas prebrisane glave in srečne roke. Zdaj si je lahko privošči mimo življenje. čeprav so se miu adeJa načela Izaka Landauer ja zgrešena — njegov lastni način, kako občevati z visokimi gospodi in prisliniti se k njim, je bil gotovo času primernejši in edino pravilen — je bilo vendar nespametno zavreči bogate izkušnje tega genija prejšnjega pokolenja, tega izkušanega finančnika in poznavalca ljudi. Vprašal je torerj kar naravnost grofico, kako je z njenimi i zgledi, nadami, težlkočami in kupčijami Čim je nanesel pogovor na kupčije, se je Izak Landauer otresel zaspanosti in uprl svoje lokave, zelo bistre oči v svojega družabnika. Njegovo trgovsko načelo je bilo držati se 'kar najbodj resnice. Baš s svojo odločnostjo in presenetljivo iskrenostjo je dosegel največje uspehe. Vedel je, da Suss grofice niti spoštovati ne more: njena hvaležnost se mu je adela nedostojna, nizkotna. Zakaj bi tovariša malo ne podražil, zakaj bi ne postavil nevarnosti in izgle-dov kupčije v najsvetlejšo luč ? Ama-liairal je kratko in stvarno. Prevejena dama, tale grofica. Minogo smisla ima za realnost. Vsak porast vojvodove strasti si je dala plačati z zemljišči in privilegiji, če se je ljubezen vojvode ohlajaJa, je moral to, vračajoč se plačati z denarjem in dragulji. Karj je vložila v trgovino ? Lep obrae, neznaten plemiški naslpv, močno dvomljivo de-vištvo. Niti obleke ni imela poštene, ko je prišla k dvoru. In kaj vse je spravila skupaj ? Maj je grofica Wiirbeno-va, grofica Urach, ekselenca, soproga dvornega maršala, soproga predsednika sveta. Ima vrhovno nadzorstvo nad vojvodsko blagajno. Osemnajst tisoč cekinov apanaže. Rodbinske nakite in domače dragulje. Vse časti, naslade in privilegije državne kneginje. Kapital v gotovini in menice na Prago, Benetke, Ženevo, Hamburg, viteška posestva FreudenthaJ, Boichingen, vasi Stetten in Hopfigheim, veleposestvi Wilzheim in Brenz z Oggenhausnom in Manschal-kenzimmemom. Prebrisana žena, dražestna žena, žena ki ve, kaj hoče. Za-sJuži, da bi bila židovka. Baje je prišla v nemilost, je menil Siiss. Ni se mogla sporazumeti a svojim bratom. Po kraju se šušlja, da je njen brat sam svetoval vojvodi, naj jo odstrani. Tudi pruski kralj mn je prir govairjal, naj se je iznebi. Grofica se stara, je trmasta in svojeglava. In kako debela je ! Vojvodi se je Se pristu-dilo toliko meščobe. Ta se spoana na vse, je odgovoril Izak Landauer. Ona dobro ve, da je angleška banka zanesljivejša od prisege ljubezni iz ust vihravega vojvode. Zavarovana je, godi se ji bolje od marsikaterega državnega kneza. Verjemite mi, rebe Josef Suss. Siiss je skrivil usta. Zakaj je dejal »rebe Josef Siisss« ? Zakaj ne »goepod dvomi upravitelj«, ali kolega, ali kaj podobnega ? Težko je govoriti s tem starcem. Vsakega človeka kompromitira. Če jo bo pustil vojvoda pasti, je dejal čee nekaj časa, si bo s tem presneto malo opomogel. V vojvodini gledajo nanj kakor na kugo. Vba dežela ga sovraži. Vsa dežela ga Izak LandMMr s hom. Odkimal je x gteao, tf j redko, že nekoSko afco glavo to smehnil. Ib M« : je raaramal, da ima praiv. Pokažite mi Mrtroanmea, premetenega florah*, ki irfma preti sebi sovraštva dežele ? Kdar m rasHkmje od drugih, ima proti se** sovraštvo dežele. Sovraštvo dečele dviga kred*. Njegov mirni, la—odm gtra je dražil Stissa. — VlaSoga I — Sfconrignfi je z ramenL — Lakomna, nedostojnega vedenja, poleg tega pa fe z»raljena in stara. , Prazne besede, rribe Josef, Stise je dejal Izak Landauer mimo. — Vla*u- , ga ! Prazna beseda! S teni se tolažijo krepostne, plemiške stare device, Id ji zavidajo. Kraljica Esther tudi ni mogla verjeti, aH postane Ahasverjeva prilež-nica. Pravim vam, rebe Josef Siiss, ta ženska je vredna petkrat stotisoč cekinov. Ona je prevajana, ona ve kaj hoče. Mar ni odprla Židom vrat v svoje vasi in na svoja posestva ? Ne iz sentimentalnosti, bog varuj ! Toda prebrisana je m dobro ve, Mo je pcetaisan, s kom se da govoriti in delati. Petkrat stotisoč ! Ne, vredna je petsto petdeset tisoč. unn» tfi-pn-rr - » >Naro<** uaKanof n*c Je^rtefc - fla upraw m taaecaou au UMa Ote« UhrtteaC - m % IjsUjua.