foStntea občana t cotovM.
Leto X, St. 183
Liubliand« četrtek 8. avgusta 1829
Cena 2 Dn
» Dta. m
«0 Da.
Uredntttvoi
& TcMoo lltVi
3122. 9133. »124, 3125 ki 3126.
• eeatt U. Teklo« tt «40
C«gei Koccoor«	Te4t*o» fcwr. 19t>
RofeoeM m m vračajo. . OflM pa
Upravalitv«! UluMu«. Pie4eiw»» « M Tele Ion U. »122. »123. <124. JI25. 1124 laaeratni oddelek'. LJuhkiama Preierno>w
obe* 4 Feketofl fa 1492 Podružnica Maribori Aleksandrova cM
it 13 rde tu« fa «56 Podružnica Celje: Kooeoova dlica II t
relet<w tt l«0 Računi pri cr.it 6eV cavvdito UuMtau S* 11.842, Praha 6isk> 78.180, Wiea Ur 105 241
Ljubljana, 7. avgusta
Y SpBtn se je vršila pod predsedstvom ministra socialne politike konferenca zastopnikov tega ministrstva, delavskih zbornic, izseljeniških uradov, izseljeniških organizacij ter sličnih ustanov, da bi se uvedla v skrbstvo za naše Izseljence nujno potrebna smotre-nost
Izseljeništvo ni samo za nas Slovence kot najmanjši del jugoslovenskega debla, ampak tudi za vso našo državo zadeva izredne važnosti. Ljudje se bodo izseljevali iz naših pasivnih pokrajin, kakor so Hrvatsko primorje, Dalmacija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in v gotovi meri tudi Slovenija, dokler jim domovina ne bo mogla nudili zadostnega zaslužka za preživljanje. Vsaj za sedaj jim tega zaslužka še ne more nuditi, ker se razvoj našega kmetijskega gospodarstva prepočasi razvija in ker prav tako tudi silno počasi napreduje razvoj naše industrije, v kateri naj bi našlo potrebni zaslužek ono prebivalstvo, ki ga domača kmečka gruda ne more preživljati. Zato bo izseljeništvo še dolgo časa naš narodni in državni problem, ki ga v lastnem interesu in v interesu našega živi j a v tujini ne smemo zapostavljati.
Doslej se je le malo storilo v skrbstvu za naše izseljence in reči moramo, da so bili tako zvani oficijelni stiki med našimi izseljenci v tujini in našo državo silno majhni, čeprav so se gotovi činitelji že tudi doslej, zlasti pa po 6. januarju močno prizadevali, da bi jih okrepili. Če so ostali naši ljudje v tujini v večji ali manjši meri zvesti domovini, gre zahvala predvsem dejstvu, da so si sami, z lastnimi močmi ustvarili organizacije in ustanove, ki so jih družile in jih ohranjale v zavesi! svojega porekla. Kair so naši izseljenci storili z lastnimi močmi in lastnimi sredstvi brez vsake zunanje pomoči za svoj obstoj, za ohranitev svojega domačega jezika in narodnega čustvovanja, je mnogo več, kakor podpora, ki so jo pri tem dobivali iz domovine.
Treba je le pomisliti, kako mogočne organizacije so si ustvarili naši izseljenci sami v Severni Ameriki, kjer imajo široko razpredene lastne podporne organizacije in celo vrsto svojih listov, med katerimi so morda slovenski najštevilnejši. Postali so skoro narod zase, ker nismo mi skrbeli niti za to, da bi iz Slovenije dobivali slovensko knjigo, da bi bili n. pr. vsaj njihovi listi točno poučeni o naših domačih razmerah, da bi jim nudili vsaj moralno podporo, ako že nismo mogli materijalne. Pri teh razmerah je um-Ijivo, dasi žalostno, da se otroci naših izseljencev v drugi in tretji generaciji amerikaniziraio, na Westfalskem pa ponemčijo. Sami smo krivi, če kot eden najmanjših narodov v Evropi oplajamo druge večmilijonske narode.
Izseljeništvo ni samo narodni, temveč tudi gospodarski in socialni problem naše države. Ako hočemo ta problem zadovoljivo rešiti, je treba predvsem izpopolniti stike med našimi službenimi predstavniki v tujini in našimi izseljenci. Čim tesnejši bodo, tem bolje bo. S tem bomo mnogo pripomogli, da nam ne bo ostal samo ohranjen naš živelj, ki ni mogel dobiti doma kruha, temveč bomo dobili v njem v tujini tudi vnete branitelje naše Jugoslavije. In takih imamo v svetu mnogo premalo. Z izpopolnitvijo teh stikov pa tudi ne bodo ostajali vsi plodovi žuljev naših izseljencem v tujini, temveč se bodo njihovi prihranki v večji meri stekali v domovino, seveda pod pogojem, da bodo zavarovani pred vsakim izkoriščanjem raznih špekulantov.
Mnogo je potov, ki vodijo do izpopolnitve teh stikov, mnenja pa smo, da bo najuspešnejša ona, po kateri se bo skušalo vzgojiti v naših izseljencih prepričanje, da domovina ne zahteva samo podpore od njih, ampak jim nudi tudi sama pomoč v tujini in da je pripravljena ob vsaki priliki braniti njihove interese.
Zavest, da je Jugoslavija v resnici njihova skrbna mati, bo ohranila njihovo ljubezen do domovine ter jih obvarovala pred vsemi tujimi vabami.
Sedanja vlada je vzela v svoj bogati program za prerojenje Jugoslavije tudi izseljeniški problem, kateremu se je sedaj, ko so opravljeni drugi najnujnejši posli posvetila z vso intenzivnostjo. Javnost, ki z ljubeznijo spremlja naše narodne in državne interese, t zadoščenjem beleži to dejstvo in iskreno želi. da bi se moglo udejstviti čim več lepih predlogov in, misli, izraženih na danes zaključeni splitski anketi.
Madžarski zdravniki na Jadranu
Sošak, 7. avgusta. Naš službeni tujsko-prometni urad v Budimoešti je organiziral izlet madžarskih zdravnikov na našo rivi-jero. Madžarski izletniki prispo na Sušak 8. septembra. Odtod odpotujejo na Rab, v Split in Dubrovnik, kjer ostanejo 4 dni. Iz Dubrovnika bo prirejen izlet v Kotor in na Cetinje. Ekskurzija madžarskih zdravnikov bo štela 160 udeležence«.
Državne podpore za gospodarske razstave
Ljubljanski velesejem dobi 30.000 Din, sadna razstava
pa še posebej 8000 Din
Beograd, 7. avgusta, p. Minister trgovine in industrije je v soglasju s predsednikom vlade podpisal rešenje o razdelitvi državne podpore za razstave. Skupna državna podpora 149.000 Din je bila razdeljena nastopno: Zagrebški Zbor v Zagrebu 45.000 iDn. velesejem v Ljubljani 30.000, razstavni odbor v Skoplju 30.000, razstavni odbor v Osi-
jeku 20.000, razstava poljskih in sadnih pridelkov v Ljubljani 8000 Din. Savez hrvatskih vinogradnikov in sadjarjev v Zagrebu 5000, Obrtno-industirijska razstava v Ljutomeru 3000, Obrtno in pomočniško društvo v Varaždinu 1000, uprava poljedelske razstave za srez razunski 1000, nerazdeljenih pa je ostalo še 6000 Diru
Ureditev obmejnega prometa z Madžarsko
Pričetek pogajanj med našo in madžarsko delegacijo — Konvencija bo uveljavljena že letos
Beograd, 7. avgusta, a. Včeraj je bila otvorjena v dvorani za konference v ministrstvu za zunanje posle konferenca jugoslovenskih in madžarskih delegatov o ureditvi obmejnega prometa. Prvo sejo je otvo-ril dr. Lujo Bakotič, pomočnik ministra zunanjih zadev.
Našo delegacijo tvorijo: dr. Stanko Er-hartid, šef odseka ministrstva zunanjih del, kot predsednik; dr. Milorad Vlaškalin, inšpektor ministrstva notranjih del in Gjor-gje Fotič, inšpektor finančnega ministrstva, kot člana, ter dr. Dragutin Nikolič, pripravnik ministrstva zunanjih del, kot tajnik.
Madžarsko delegacijo tvorijo gg.: Guflet, prvi tajnik madžarskega poslaništva v Beogradu; Laslo Hertelendi, dr. Karel Stan, Istvan Reis, Francois Mandroni in dr. Anton Polher.
Konferenca ima nalogo, da uredi vprašanje takozvanega obmejnega prometa, nadalje vprašanje dvolastniškega režima v obmejnih conah med našo kraljevino in Madžarsko v zvezi z določbami trgovinske pogodbe in njenih dodatkov od 24 julija 1924, ki stopijo po vsej priliki še to jesen v veljavo.
Važna seja bolgarskpga ministrskega sveta
Odločilno posvetovanje o jugo slovenskem predlogu novih pogajanj — Začasen sporazum med Ljapčevom in Cankovom
Sofija, 6. avgusta a. Davi se je vrnil v Sofijo minister zunanjih del Burov. Ob 10. ije imel Burov sestanek s predsednikom vlade Ljapčevom. Na sestanku sta razpravljata o odgovoru na jugoslovensko noto glede
Hiovža pogajanj med obema državama. Istemu vprašanju je bila posvečena tudi da-rnašnja popoldanska seja ministrskega sveta ki je trajala zelo dofeo, o kateri pa varu-»jeio vsi udeleženci najstrožjo tajnost.
Kdaj bo odgovor na jugoslovensko nolo izročen, še ni znano. Po nekaterih vesieh se bo to zgodilo že ta teden, po drugih ve-
steh pa §ele prihodnji. Seveda tudi o vsebini note uradno še ni znanega ničesar. Pač pa se more iz vladnih listov sklepati, ia bo bolgarska vlada sicer sprejela ponudbo novih pogajanj, vendar pa tudi ob tej priliki ponovila svojo znano zahtevo, naj 6e takoj in brez ozira na ta nova pogajanja ratificirajo in uveljavijo piroteke konvencije.
Časopisni napadi na Ljapčeva in Burova so malo ponehali. Zato so se danes razširile vesti, da je prišlo na ponedeljkovem sestanku med Ljapčevom in Cankovom, ki vodi opozicijo proti Burovu in celi sedanji vladi, do začasnega sporazuma.
Potrebe našega tujskega prometa
Letošnja sezona na Jadranu je boljša od lanske — Modernizacija hotelirstva — Poglobitev propagande
Beograd, 7. avgusta a. Včeraj se je vrnil v Beograd načelnik tujsko-prometnega oddelka v ministrstvu za trgovino in industrijo dr Ciril Žižek, ki je pravkar potoval po Dalmaciji ter sodeloval tudi na izseljeniški konferenci v Splitu. Na svojem potu se je dr. Žižek informiral o položaju tujskega prometa na naši rivijeri. Ugotoviti je mogel, da je letošnja sezona glede tujskega prometa mnogo jačja od lanske. Splošno se nadejajo, da bo letošnji tujski promet po številu dnevov in gostov znatno prekosil prometne številke lanskega leta. Vedno bolj pa se pojavlja potreba, da (
Krst tretjega kraljeviča
Bled, 7. avgusta, p. Danes opoldne se je kralj vrnil v gradič Suvobor z dvorskega lova, ki se je vršil davi v stenah pod Krmo.
Krst tretjega kraljeviča se bo vršil po najnovejših dispozicijah šele 15. avgusta. Za krstne svečanosti se vrše na dvoru velike priprave; vršile pa se bodo le v intimnem dvorskem krogu.
Vojni minister na Bledu
Bled, 7. avgusta, p. Davi je prispel na Bled minister vojske in mornarice general Hadžič. Spremlja ga šef njegovega kabineta Sibil Todorovič.
Danes ob pol 5. je bil minister Hadžič sprejet od kralja v daljši avdijenci. Kralj je pri tej priliki podpisal ministru večje število resornih ukazov.
Po končani avdijenci se je kralj z generalom Hadžičem odpeljal v blejsko okolico na daljši avtomobilski izlet.
Novoimenovana ministra prevzela svoje posle
Beograd, 7. avgusta, p. Danes je novi minister za promet inž. Radivojevič prevzel vodstvo svojega novega resora; istočasno je prevzel posle ministrstva za šume in rude minister dr. Korošec.
Tuberkulozna klinika v Beogradu
Beograd, 7. avgusta, a. Minister javnih del je podpisal sklep, s katerim se odreja licitacija v skrajšanem roku za oddajo tretjega dela gradnje tuberkuloznega oddelka državne bolnice v Beogradu. Proračunska postavka za ta dela mala 1,457.750 Din.
Udruženje male lesne industrije na Hrvatskem
Sušak, 7. avgusta, p. Z nedavno objavljenim zakonom o zaščiti male šumske industrije je predvidena dalekosežna zaščita posestnikov malih žag in lesnoindustrijskih podjetij. Na podlagi tega zakona je bilo nedavno ustanovljeno Udruženje posestnikov malih žag in lesnoindustrijskih podjetij iz Hrvatske in Slavonije, ki je te dni predložilo svoja pravila pristojnemu ministrstvu B odobrite««.
se čim prej in čim bolj izpopolni hi modernizira naše hotelirstvo, da se regulirajo in po možnosti znižajo cene, ki letos v primeri z inozemstvom že niso bile vedno konkurenčne, in da se še bolj poglobi naša propaganda v inozemstvu. Glede prvih 2 točk so že storjeni ukrepi, da bo naše hotelirstvo lahko zadostilo vsem potrebam moderne komoditete in tudi uravnalo svoje cene. Glede propagande v inozemstvu pa bo treba v prvi vrsti poskrbeti, da se za to propagando povečajo sredstva in da se v njo uvede sistematičnost.
Vprašanje konkordata
Beograd, 7. avgusta, p. Dr. Lanovič. dekan pravne fakultete v Zagrebu in priznan veščak v cerkveno-političnih in konkordatskih vprašanjih, je imel danes daljši sestanek z ministrom pravde dr. Srskičem, katerega je informiral o poteku konkordatskih pogajanj leta 1925. in o vzrokih njihovega neuspeha.
Dr. Lanovič ostane v Beogradu še nekaj dni, da sodeluje pri pripravah in zbiranju gradiva za nova konkordatska pogajanja med našo državo in Sv sto-lico. Vprašanje pogajanj pa se nahaja zaenkrat še v štadiju proučevanja, tako da še ni računati ž njihovim skorajšnjim začetkom.
Delniška glavnica PAB
Beograd, 7. avgusta d V kabinetu mi« nistra pravde se je vršila konferenca ko» miteja ministrov za osnovanje Privilegirane agrarne banke. Konferenci so prrsost« vovali ministri Uzunovid, dr. Srskič in dr. Frangeš. Komisar PAB Gjuričič je poročal o vpisu delnic in o pripravah za ustanov« no glavno skupščino banke 15. t. m. Na tej skupščini bo poleg poročila o izvrše* nih pripravah predložen tudi predlog, naj znaš adelniška glavnica Privilegirane Agrar ne banke v početku 650 milijonov dinarjev. kolikor je bilo do sedaj vpisanega delniškega kapitala.
Kredit za ootraro vojaških zgradb v Mariboru
Beograd, 7. avgusta, p. Za popravo Štirih vojaških zgradb v Mariboru je odobrenih 245.917 Din. Oddaja teh del se bo vršila 17. avgusta v Ljubljani pri komandi dravske divizije.
Prvi v Ljubljani zaolenfearf racEoaparat
Beograd, 7. avgusta, a. S sklepom ministra za javna dela je bil zaplenjen sprejemni radioaparat Maksa S. iz Ljubljane, ker ga je instaliral v svojem stanovanju brez oblastvenega dovoljenja. Imenovanemu je bil aparat odvzet, razen tega pa bo plačal še kazen v iznosu triletne pristojbine za uporabo radioaparatov. Oseba, ki ga je prijavila, prejme v nagrado eno tretjino kazni v smislu ČL 253. finančnega	za
leto 19G8./2&
Razna stališča vlad do Youngovega načrta
Francija in Italija za sprejem načrta v celoti - Jugoslavija, Rumunija, Grčija in Portugalska zahtevajo nezmanjšane deleže
šestih držav, ki so povabljeni na konferenco. Adači je izjavil, da smatra japonska vlada Youngov načrt kot podlago za končnoveljavno uredite-.- problema. Wilson, ki je prisostvoval seji kot opazovalec Amerike, si je pridržal svoje pripombe v imenu ameriške vlade. Sledili so nato predlogi glede poslovnika, ki jih je stavil Jaspar. Izvolila sta se finančni in politični odbor. V finančnem odboru bodo vse države zastopane po dveh delegatih. Finančni problemi, ki interesirajo samo države, ki so povabljene na korferenco, se bodo razpravljali le od zastopnikov teh držav. V politični komisiji pa bodo samo zastopniki glavnih držav in sicer bo poslala v to komisijo vsaka država po dva zastopnika. Pododbori so predvideni po potrebi. Snowden je ob splošnem odobravanju predlagal za predsednika finančnega odbora belgijskega finančnega ministra barona Hourtarta, ki je sorejel izvolitev. Za predsednika politične komisije je Briand predlagal Hendersona. Tudi ta je sprejel izvolitev. Nato se je zborovanje odgodilo do jutri ob 16. uri.
London, 7. avgusta, d. V tukajšnjih političnih krogih se širijo vesti, da vlada tudi v Washingtonu izvestno naraz-položenje proti Youngovemu načrtu. Za dokaz temu navajajo, da je bil odposlan kot ameriški opazovalec samo tajnik ameriškega poslaništva v Parizu. Ob tej priliki opozarjajo listi na to, da so poslale Zedinjene države na londonsko re-paracijsko konferenco 1924 Kellogga in Hovarda Logana, ki sta bila vse druge vrste opazovalca, kakor sedanji poslani-ški tajnik. Po mnenju »Daily Telegra-pha« bi videli v Beli hiši skoro rajše, da ostanejo prizadete države pri Dawesovi pogodbi, ker jim prav nič ne ugaja v Youngovem načrtu predvideno vezanje plačevanja zavezniških dolgov v Ameriki z nemškimi reparaciiskimi plačili. Poleg tega pa niso Američani tudi nič kaj posebno navdušeni za ustanovitev predvidevane svetovne reparacijske banke.
Haas, 7. avgusta, o. Na današnji generalni razpravi o Youngovem repara-cijskem načrtu se je priglasil prvi k besedi rumunski delegat, poslanik v Londonu Titulescu, ki je obrazložil zahteve po reviziji v Youngovem načrtu določenih reparacijskih kvot za Rumu-nijo.
V sličnem smislu je govoril tudi Je-rome, ravnatelj portugalske državne banke. Po govoru teh dveh zastopnikov malih držav je povzel besedo francoski finančni minister Cheron, ki je odgovoril na včerajšnja izvajanja angleškega zakladnega ministra Snowdena- Opozarjal je nato, da bo Francija po določbah razdelitve reparacijskih kvot v Youngovem načrtu v bistvu manj prejela. kakor pa po dosedaj veljavnem Da-wesovem načrtu. Navzlic temu pa prehaja Francija velikodušno preko tega žalostnega dejstva in predlaga, da naj sprejme konferenca Youngov načrt v celoti brez izpremembe. V istem smislu je govoril tudi italijanski zastopnik finančni minister Mosconi, češ da Italija za svoje težke žrtve v svetovni vojni niti od daleč ni prejela primernih proti-dajatev.
Nato sta se Venizelos in dr. Marinkovič izjavila, da se Grčija in Jugoslavija s sedaj nameravano rešitvijo ne bosta zadovoljili, ker njune obveznosti ne bodo krite.
Nato je nemški zunanji minister dr. Stresemann ponovno obrazložil stališče nemške vlade in izjavil, da bo storila nemška delegacija vse za uspešno rešitev reparacijskega vprašanja na temelju Youngovega načrta. Nemčija upošteva težko stanje malih upniških držav in je prežeta upanja, da se bo posrečilo tudi njihove zahteve rešiti v zadovoljivem smislu. Nemška delegacija bo tudi v tem pogledu storila vse. kar bo le v nienih močeh, ker se zaveda, da leži glavni pomen haaške reparacijske konference v popolni likvidaciji preteklosti ter nriorave za novo lpr>šo bodočnost.
Haasr, 7. avgusta, g. Ob 4. popoldne se }e vršil privaten razgovor zastopnikov
Anglija vrača Egiptu samostoinost
Prijateljska pogodba med obema državama za dobo 25 let — Egiptski tisk predvideva konec angleške okupacijske nadvlade
London, 7. avgusta d. Angleški zunanjepolitični urad je objavil predloge, ki jih je stavila angleška vlada egiptski za ureditev medsebojnih odnošajev potom posebne pogodbe, ki bi bila v veljavi 25 let Te predloge je sestavila že konservativna vlada, pa se jih ni upala objaviti zavoljo odpora kolonijalnega urada in desnega krila konservativne stranke, ki je nasprotovala vsakemu popuščanju napram Egiptu.
Predlog pogodbe obsega vsega skupaj 16 kratkih členov nastopne vsebine: Anglija odpokliče po podpisu pogodbe vse svoje čete iz Egipta, razen onih, ki ostanejo še v naprej vzdolž Sueškega prekopa v coni, določeni med obema državama sporazumno. Obe državi imenujeta po podpisu pogodbe svoje poslanike v Londonu in Kairu. Med obema državama bo sklenjena obrambna pogodba. Ki bo predvidevala dejansko vojno pomoč Egiptu v primeru kakega napada. Odgovornost za življenje in imetje inozemcev, nahaiajočih se v Egiptu prevzema egiPtska vlada, konzularno sodstvo angleških konzulatov v Egiptu pa prevzame mešano razsodišče, sestavljeno iz Egipčanov in Angležev, ki bo v bodoče razsojalo vse srore med Egipčani in Angleži. Odslej spadajo tudi ostali inozemci pod egiptsko sodstvo. Obenem se Anglija obveže, pripraviti v Ženevi vse potrebno za sprejem Egir>ta v Dnrtvo narodov.
London, 7. avgusta. Sočasno s predajo angleških predlogov za ureditev odnošajev z Egiptom je izmenjal angleški zunanji minister Henderson z egiptskim ministrskim predsednikom Mahmud-pašo noto, v kateri naglaša, da so angleški pogoji tako sestavljeni, da je vsako nadaljnje angleško popuščanje v tej zadevi nemogoče. Zaradi tega se nadeja angleška vlada, da bodo egiptski nacionalisti pri proučavanju predlogov upoštevali. Preds. Mahmud-paša je v svojem odgovoru izjavil, da se zaveda dejstva, da je šla Anglija pri sestavljanju teh predlogov do skrajne meje popustljivosti .
V zvezi s tem se poroča iz Kaira, da celokuono egiptsko časopisje soglaša v tem, da je nova pogodba med Anelijo in Egiptom mnogo boljša, kakor so bili prejšnji predlogi. Pogodbo bo treba sedaj izvrševati nopolnoma nepristransko in lojalno. List »Elahram« smatra, da je to prva po-eodba, ki nima zahrbtnih misli in ni dvolična in ki predvideva konec okupacije.
London, 7. avgusta o. Objava predlogov angleške vlade za iikvidiranje sporov z Egiptom in za ureditev odnošajev med obema državama komentirajo vsi angleški listi v dolgih člankih, tako da skoro i^leda. da posvečajo v tem trenutku vse ve<*'o rn-
Konservativni listi pa grajajo preveliko popustljivost vlade in opozarjajo na egiptsko mentaliteto, ki bo po tem nepričakovano velikem uspehu hotela sedaj doseči še več ter se pričela otresati tudi angleške iinan-čne kontrole. Veliko nevarnost za angleške interese vidijo konservativci tudi v tem, da pogodba ne govori o nadzorstvu Anglije nad egiptsko zunanjo politiko, k> bo sedaj lahko ubrala pota, nasprotna življen-skim interesom Anglije. V tem primeru bo Anglija izročena na milost in nemilost podvigom egiptskih nacionalistov, zlasti ker bo umaknila svoje čete.
Češkoslovaška konferenca o reparacijskem vprašanju
Praga, 7. avg. g. Na današnji seji konfe* renče, na kateri se je razpravljalo o re» paracijskih vprašanjih je zunanji minister dr. Beneš izjavil, da udeležba Češkoslova* ške na konferenci za sedaj ni aktualna, ker se bo začetkoma razpravljalo le o nemških reparacijah. Češkoslovaška se bo udeležila šele tedaj posvetovanj, ko bodo pričele razprave o avstrijskih in madžarskih reparacijah. Češkoslovaška bo glede vseh reparacijskih vprašanj stopila v stik z državami Male antante. Po poročilu dr. Beneša je sledila krajša debata. Do skle* pov ni prišlo. Prihodnja seja te komisije bo sklicana, ko bo dospelo poročilo češko« slovaškega poslanika v Parizu. Osuskega, ki zastopa Češkoslovaško na haaški kon» ferenci.
Slabi uspehi Venizelistov pri občinskih volitvah
Atene, 7. avgusta g. Slabi rezultati, ki so šh Veatoeišsti dosejSj pri občanskih volitvah, so povzroči® splošno iznemadenij-e. Komen.tiTa<jo se z nezadovoljstvom Ipudstva z venzelistično poii-tilko, z ne.ra®r>o'ožeT.feim gospodarskih krogov ter z visokima davžti, s katerimi j« v zveza veloka dirafftifla.
Nemški kancelar Franken-MiilleT okreval
Berlin, 7. a.vgrusta a. Po imormacijah iz potice-r«Sh virov je državni kancler MuEIer že doikaj otoreivaj in bo v ikratkem prevzel sv-oie posSe.
Zasluženo izključenje
Parte, 7. av®nsta a. »Jou<rna.!« poroča, da je OTvršnii odbor francoske komunist ione stranke iafctfuSl ?tz strariVe alzaSkega poslanca Murreria, ker je sMeml vc®rai sporazumi s klerškafainii av-tonourristi.
zornost t*m nred'o7om. kakor sami haaški \ v • „ . 10	j
reoaraciKki konferenci. Vladni oredlne t>0- IVettial oasa OTlSnel V UarigraO
zdravljajo skoro vsi listi delavske in liberalne stranke, ki vidiio v njem odločen korak k ureditvi egiotskega vprašanja v smisla, ki bo zadovoljil obe prizadeti stranki.
Angora, 7. avgiusta a. Mustafa Kemal paša je danes prispel v Carigrad, kjer bo pregledal gar-nizs.jo. KemaJ paša bo najbrže oboskaJ tudi Odra ia Locensrad.

Glavni problemi našega izseljenistva
Zaključek velike splitske ankete - Izseljeniški domovi Notranja kolonizacija - Tesnejši duševni stiki - Olajšanje obiska domovine
Spnt, 7. avgusta. J. Danes je bila zaključena konferenca o izselieniškem vprašanju, sklicana od ministrstva socialne politike. Konferenca je imela štiri seje. na katerih ?e govorilo nad 40 govornikov, zastopnikov »raznih organizacij, zainteresiranih na iz-seljeniškem vprašanju, ter posameznih iz-sedjerarSkiii strokovnjakov. Med najvažnejšimi vprašanji, o kateri« se je razpravljajo, je brlo vprašanje sodelovanja izseljenske službe z borzami dela in oblastnimi Samoupravami v cilju, kako naj bi se z zaposlitvijo v domovini preprečilo izseljevanje m kako naj bi se uredilo rzseljeva-cje v onih krajih, kjer je neizbežno. Vsi €ovormki so povdaTjali potrebo, da se pred •vsem poiščejo v evropskih državah novi fcraji z najboljšimi pogoji za plasiranje naših delovnih moči. Da se to doseže, ie tretja zaključitve čim boljših konvencij z državami, kasno* se izseljujejo naši ljudje; •konvencije morajo stremiti za tem. da bi se •po možnosti naši izseljenci izenačili v delavnih pogojih z domačini.
Naglašala se je dalje potreba zaščite izseljencev pred raznimi ode-ruhi pri nji.iovem odhodu iz domovine in potreba njihovega čim boljšega informiranja o razmerah v tkžavah, kamor potujejo. Razpravljalo se je •tudi o potrebnih ukrepih za zaščito izseljencev v državah, v katerih so se naselili.
Mnogo pozornosti je posvečala konferenca ureditvi diplomatske in konzularne službe do izseljeniških funkcijonarjev. Udeleženci konference so povdarjali potrebo, da bi vršile izseljeniško službo po možnosti osebe iz izseljeniških vrst samin. Diplomatsko službo je treba čim bolj usposobiti za moderne izseljeniške funkcije v socijalnem smislu. Konzularni organi nai bodo v čim ožjrh stikih z našimi kolonijami in posameznimi izseljenci. Konferenca se je postavila na stališče, naj se nudi pomoč vsem rojakom ne glede na njihovo državljanstvo. Konzuli naj imajo svoje urade v čim pri-•kladnejših mestih, predvsem v središčih naših naselbin.
Mnogo se je govorilo na konferenci o za-Sčiti prihrankov in viog, ki jih pošiljajo izseljenci v domovino. Naglašala se ie po-•treba, da se čimprej pozovejo na kazensko *>dgovarnost vsi krivci za upropaščsnje rz-«eljeniškega denarja. Pozdravljena je bila •akcija Poštne Hranilnice, da organizira pod najboljšimi pogoji pošiljanje denarja izseljencev ter zasigura njegovo zaščito.
Velika pozornost se je nadalje na konferenci posvečala potrebi, da se čim bolj izpopolni že obstoječi kataster naših Izseljencev, naših naselbin in našega tiska v Ameriki. in pa potrebi čim boljšega obveščanja •našega ttskarv Ameriki, ki ie sedaj še pre-■puščen sam sebi4n podaja dostikrat-žrtev •najneugodnejših vesti o naši državi ter o •razmerah v njej. Treba ie rešiti vprašanje poštnega debita za naš izseljeniški tisk. •Posebno skrb je treba posvetiti vzpostavi čim tesnejše zveze izseljencev z domovino. •V prvi vrsti morajo poslaništva in druga predstavništva naše- države v inozemstvu •hitro in uslužno reševati želje izseljencev. •Treba je zlasti pospeševati trgovske zve-
•ze med domovino in državami, v katerih • žive naši izseljenci. Osnujejo naj se mešane trgovske zbornice v teh državah.
Povdarjala se je na konferenci nadalje važnost vpliva naših prosvetnih ip dobrodelni.! društev med izseljenci. Z zadovoljstvom je bilo sprejeto na znanj«, da bodo ■podvzeti ukrepi za odstranitev neprilik pri povracku izseljencev in da se bo omogoč.lo ■povratnikom neovirano posečanje njihovih sorodnikov v domovini, ne glede na njihovo vojašlko obveznost. Ta akcija se bo vodila z našimi izselieniškimi organizacijami -v sporazumu z ministrstvom trgovine in industrije ter njegovim turističnim uradom.
Ideja zgraditve izseljeniških domov je bila pozdravljena z velikim zadovoljstvom. Ti domovi bodo na razpolago tudi izseljeni-•škim izletniškim skupinam pri njihovih obiskih v domovini.
V	ministrstvu socialne politike se bo osno vala strokovna komisija za izdelavo izse-Ijeniškega zakona ter stalna posvetovalna 'korporacija za izseljeniška vprašanja pod imenom »Izseljeniški svet«. V inozemstvu naj se organizirajo mešana društva, ki bi jih tvorili naši izseljenci ter domačini onih •krajev, kjer so se naši ljudje naselili. V izseljenšškecn zakonu je treba razširiti pojem izseljenistva tudi na kontinentalne države in na intelektualne delavce.
Izseljeniška služba naj se vzdržuje z dr. žavnimi sredstvi, tako da bo izseljeniški fond ostal prost za podpiranje ustanov, ki so v zvezi z našo emigracijo. Sprožen je bi! predlog, naj se osnuje internat za izseljeniške otroke in zavetišče za onemogle povratnike.
V	zvezi s temi problemi se iq mnogo razpravljalo o vprašanju notranje kolonizacije, ki naj bi začela omejevati izseljevanje v tujino in pospeševati povratek izseljencev. Zato se je povdarila potreba proučitve, koliko zemlje bi se še lanko dobilo pri izvedbi agrarne reforme in po izvršenih melioracijskih delih. V to svrho bi bilo treba ustvariti tudi državno centralo za organi* ziranje kolonizacije, za nabavo inventarja teir za nadzorstvo nad naseljenci v koloniziranih krajih.
Udeleženci konference so pozdravili akcijo ministra dr. Drinkoviča za zavarovanje izseljencev v prvem letu njihovega biva« nja v tuji državi. Izražena je bila želja, naj se pri izseljevanja posveča velika pozornost družini kot celoti.
Stavljeni konkretni predlogi in izražene želje bodo v ministrstvu socialne poHtike vzeti v razmišljanje in rešitev. Konferenca je končno izrazila zadovoljstvo nad izvršenim delom ter izrekla zahvalo ministra dr. Drinkoviču, ker }e sklical anketo ▼ Splitu kot središču Dalmacije, ki ie najbolj ■interesirana na izseljeniškem problemu. •Minister dr. Drinkovič še je ob zaključku, •konference zahvalil udeležencem za sodelovanje, nakar je opoldne proglasil konferenco za zaključeno.
Jutri se bo v Splita pod predsedstvom •ministra dr. Drinkoviča pričela zdravstvena anketa.
-*č8Sg»0?>
Glavni problemi naše zdravstvene uprave
Delovni program zdravstvene ankete v Splitu — Organizacijska načela javnega zdravstvenega skrbstva
Beograd, 4. avgusta.
8. in 9. avgusta se bo vršila v Splitu relika sanitetna konferenca, od katere se pričakujejo dalekosežni sklepi. Konferenci bodo prisostvovali Drvi sanitetni in zdravstvenopoiitični veščaki naše države. Vodilno besedo bo imel na konferenci vsekakor načelnik oddelka za narodno zdravje dr. Š tam par, čigar stremljenja na higijenskem polju so ob-čepriznana in upoštevana tudi od inozemskih higijenskih krogov.
Glavno vprašanje konference bo sanitetni zakon, ki je v načrtu že gotov. Minister za socijalno poiitiko in narod- | no zdravje dr. Drinkovič pa hoče pred sestavo definitivnega načrta slišati na- | ziranja vseh prizadetih krogov, pred- j vsem seveda zdravnikov. Konferenci bodo postavljena v tem pogledu nasled- j nja vprašanja:	1
Ali nai se sestavi samo en sanitetni | zakon ali pa za vsako sanitetno področje poseben zakon?
Ali naj se po sprejemu enotnega sanitetnega zakona urede posamezna zdravstvena vprašanja z uredbami in pravilniki?
Kako naj se uredi zdravniška služba države in samouprave?
Ali je za izvrševanje prakse potreben še poseben nadaljevalni študij po končanih izpitih in kako dolgo naj traja ta študij in pod kakimi pogoji?
Kdo sme izvrševati zdravniško prakso?
Ali je treba ustanoviti posebna zdravniška sodišča?
Ali naj se tudi v krajih, kjer nimajo stalnih občinskih zdravnikov, upelje zakonska obveza in sistem samostojnih aH združenih zdravstvenih občin, kakčr je to v veljavi na Hrvatskem in v Sloveniji?
Kakšno strokovno osobje naj še nastavljajo zdravstvene občine?
Koliko naj znaša minimum in koliko maksimum prebivalstva posamezne zdravstvene občine?
Vprašanje bolnišnic.
Važen bo nadalie problem bolnišnic. Zlasti gre za vprašanje, ali naj se bolnišnice vzdržujejo potom proračunskih
kreditov ali pa z bolniško-oskrbstvenl-mi stroški, ki naj jih nosijo država, oblast in občine. Razmišljati bo treba tudi o tem, ali naj se velike občine z zakonom prisilijo, da ustanovijo svoje bolnišnice.
Posebno aktualna bo odločitev v vprašanju, ali naj se zgradi manjše število večjih bolnic z vsemi modernimi zdravniškimi napravami ter istočasno razširi dosedanji sistem zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj, ki naj razpolagajo le z najnujnejšimi bolniškimi in zdravniškimi sredstvi za prvo pomoč in za prevoz v večje bolnice, ali pa naj se osnuje več manjših bolnic.
Kakšno snecijalno kvalifikacijo naj Imajo bolniški zdravniki in v koliko se smejo baviti s privatno prakso, je tudi vprašanje, ki zasluži dokaj pažnje.
Koncentracija sanitetne službe.
Nagli razmah zdravstvenih ustanov po ujedinjenju zahteva nujno koncentracijo vse zdravstvene službe. Klinr"ke. splošne bolnice, razna zdravilišča, dečji domovi, zdravstvene posta ie, domovi narodnega zdravja, invalidski zavodi, ortopedske bolnice, higijenski zavodi in razne šole za sanitetno osobje so kar rastle iz tal. Za vodstvo vseh teh ustanov so bile ustanovljene razne administrativne enote, kar zahteva znatne izdatke iz državnega b»džeta. Potrebno ie zato. da se izvede koncentracija teh ustanov nod enotnim vodstvom in enotno troravo.
Končno se bo na konferenci razpravljalo o sodelovanju sanitetnih organov in ustanov. V nosledniem času se .le razvila vznoredna akcija sanitetnih ustanov države in samoupravnih teles ter privatnih društev, kot na primer ofcrov-fch uradov za zavarovance de'av-cev, društva Merkur. Bratovsk?h sklad-mc. Pd^čf""^ kri?a, zdravstvenih zadrti? 5+d. Konferenca bo nremišlievnia n mo*"oct' Vni9V>r?riif» jn skupnega dela vcoTi	Vorr^r^rli.
K*n*?rr>rto* v	bft tor*f fmeta
o-h^r-ri {rra,rittrf> fn mnogo vprašanj, da nanje odgovori.
šahovski turnir v Karlovih Varih
Dan remijev in nekončanih partij — Dr. Vidmar dosegel proti
Maroczyjn remis
Marshall, Rubinstein-Grflnfeld in Bogolju-bov-Mattison.
V petek se vršijo naslednje partije: Joh-ner-Treybal, Niemcovič-Euwe, Capablanca-
Becker, Mattison-Menšikova, Grunfeld-Ta-tes, Marshall-Canal, Samisch-Bogoljubov, Gilg-Rubinstein, ColleThomas, Vidmar-Tar-takower in Spielmann-Maroczy. Stanje po sedmem kolu je naslednje:
Karlove Vary, 7. avgusta g. Spielmann je danes zopet nadaljeval svoj zmagovalni pohod. V prvem igralnem času je po sigurni pozicijski igri porazil ' Johnerja po 24 potezah. Gdč. Menšikova je po velikopotezni igri izgubila v 28 potezah proti Ca-pablancL Igra štirih tekačev med dr. Vidmarjem in Maroczyjem je po 20 potezah končala remis. Remis so končale še naslednje partije: dr. Tartakower-Colle, Rubin-stein-Samisch, Bogoljubov-Marshall in Grunfeld-Canal. Mattison je porazil Yate-sa. Igra Thomas-Gilg ni bila končana.
Jutri Je odmor. Igrale se bodo le nedokončane partije dr. Treyba!-Yates, Samisch
Spielmann 6 in pol, dr. Euwe pet, Vidmar, Capablanca 4 in pol, Rubinstein, Canal, Ni-emeovič 4, Griinfeld, Becker, Mattison, Joh-ner 3 in pol, Samisch, Tartakower, Bogoljubov 3, Gilg, Maroczy, Yates, Marshall 2 in pol. Cole, dr. Treybal 2, Thomas 1 in pol, Menšikova 1.
Juriga kot priča proti Tuki
Tuka izdelal načrt za odcepitev Slovaške — Vezal se je z vsemi mogočimi strankami, da doseže svoj cilj
Madžari obsodili na 20 let ječe.
O Tuki se je izrazil, da ie nemogoče, da se človek, ki je bil 40 let Madžar tako hitro preorijentira. Glede afere ponareje-vanja francoskih frankov je stranka sklenila naj se ta aiera na kratko obsodi Tuka pa je ta stavek črtal iz resolucije ter se je kasneje opravičeval, da je pozabil na to. On je sploh rad pozabljal take stvari, ki jih je hotel pozabiti. Tuka se je bahal. da je bil zaupnik Rima. Nato je prjšlo do živahne kontroverze med predsednikom, obrambo in pričo. Tuka je v dalisi iziavi zavrnil trditve Jurisre. ki jin je označii deloma kot metočne, deloma kot nesporazumlienje. Imel »da je vedno v mislih avtonomijo po vzorcu ^Anglije, to se pravi avtonomijo v okvirju •države, toda na najširši podlagi. Nato je »bil zaslišan dr Hudec, kj se je pred prevratom imenoval Huuyadi. Dr. Hudec je bil •glavni organizator Rodobrane ter je izjavil, da je Tuka financiral Rodobrance.
Bratislava, 7. avgusta ga. Senzacija današnje razprave proti Tuki je b'1-o zasliševanje poslanca Jurige, ki je bil nedavno •izključen iz slovaške ljudske stranke. Poslanec Juriga ie izjavil, da je hotel Tuka •odcepiti Slovaško od republike ter ustanoviti popolnoma suvereno državo z lastno ■upravo in lastnim vojaštvom. Kot dokaz za <to je poslanec Juriga navedel avtonomi-tstični načrt, ki ga je izdelal Tuka. Juriga ie ■dejal, da bi hotel vedeti, kdaj in po katerem nalogu je Tuka izdelal ta načrt. Dogaja se namreč, da izdelavajo politiki programe po naročilu, kakor čevljar čevlje. Tuka je imel v ogniu dve železi. Bil ie namreč v zvezi z voditeljem čsl. fašistov in s komunisti, Rodrbranci so v primeru revolucije računali tako s podporo faš'stov kakor s podporo komunistov. Juriga je izjavil, da so ga Madžari svoj čas za mnogo manjši pregrešek nego je sedanii Tukov zločin obsodili na dve leti ječe. Ako bi bil zakrivil to, kar je zakrivil Tuka. bi ga bili
Kitajska popušča zaradi svojega neugodnega finančnega položaja
Vsi dohodki kitajske vlade se potrošijo za vedsko — Kredit nacionalistov v inozemstvu je popolnoma izčrpan
Nanking, 7. avgusta o. Na drugi plenarni konferenci kitajskega narodnega obrambnega sveta je imel obširen referat o položaju kitajskih financ in vojske maršal Cangkajšek. Po njegovem mnenju šteje sedaj kitajska vojska nekaj nad dva milijona oboroženih mož, kar je po zaključku državljanskih vojsk vsekakor preveč. Zaradi tega je predlagal, da se zniža število vojakov na 1,200.000, kar bo še vedno dovolj za obrambo reda in očuvanje državnega edinstva.
^ Skupni dohodki kitajske nacionalistične vlade znašajo nekai nad 450 milijonov mehiških dolarjev. Od te vsote ie bilo porabljenih 100 milijonov dolarjev za plačilo državnih dolgov. Vse ostalo pa ie bilo porabljeno za vojsko, ki potroši letno najmanj 496 milijonov mehiških dolarjev. Na ta način nastali deficit je krila nankinška vlada z inozemskimi posojili, ki jih pa danes že tudi ne more skoro več najemati, ker je padel kitajski kredit že skoro pod ničlo.
Zato bo ena prvih in najtežjih nalog nan-kinške vlade urediti kitajske finance ter izvesti popolno reorganizacijo državnih izdatkov. Prvi korak k temu bo velika redukcija kitajske vojske, ki bo izvedena še tekom tega leta. Ta redukcija bo povzročila nacionalistični vladi še vsekakor ve-
like težave, ker se bodo odpuščeni vojaki gotovo upirali in skušali na svojo pest nadaljevati vojaško življenje pod poveljstvom raznih generalov, kot za čas državljanske vojne.
London, 7. avgusta o. Poročilo maršala Cangkajška o finančnem stanju Kitajske je povzročilo v tukajšnjih krogih veliko zanimanje. Londonski listi vidijo v njem objavljen glavni vzrok popuščanja Kitajcev napram Rusiji, ki se opaža poslednje čase pri razgovorih v Harbinu. Kitajska nacionalistična vlada je danes brez denarja in ne more kljub najboljši volji voditi vojne z Runjo, da ne pahne države v bankerot. Nankinški nacionalisti so sicer računali pri svojem nastopu proti Rusiji na finančno podporo Anglije in Amerike, pa so se morali iz poročil iz Londona in Washingto-na uveriti. da na to podporo ni računati, ker sta obe državi odločno nenaklonjeni novim vojnim zapletljajem na Kitajskem.
Nankfng. 7. avgusta a. Nankinški zunanji minister Vang je izjavil, da so se končala rusko kitajska po?aianja za ureditev sporov med obema državama, ki so se vrši'a v Mančuliju brez uspeha. Nankinška vlada bo, čim preime podrobno poročilo svojih de'e?atov. obvestila o poteku pogajanj vse države podpisnice Kelloggove pogodbe.

Umor pri Zagrebu
Zagreb, 7. avgusta, č. V noči od pone« deljka na torek se je pripetil v neki mali hišici pičel kilometer od Sesvetov zločin, čigar žrtev je postal vojni invalid Luka Frljak. Umorjen je bil s topim predme* tom, s katerim je dobil štiri smrtne poškodbe. Na mestu dogodka niso izsledili nobenih znakov boja, zaradi česar mislijo, da je bil umorjen v spanju. V bližini hiše so našli krvavo kladivo, ki so ga sosedje spoznali kot last Frljaka. Ugotovljeno je bilo, da je bil ubit prav s tem kladivom, ki ga je zločinec odvrgel na begu. Kakor kažejo okoliščine, ne gre za roparski umor. Motiv dogodka ie iskati bržčas v družin« skih razmerah. Pokojnik je bil zelo prepirljivega značaja in je živel s svojo dru« žino trajno v nesoglasju. Zato se vodi pre-ikava v tem pTavcu.
Velika avtomobilska nesreča v Dubrovniku
Dubrovnik, 7. avgusta č. Danes ob 1. popoldne se ie pripetila v Dubrovniku težka avtomobilska nesreča, pri kateri je bila ena oseba ubita, devet pa jih je bilo ranjenih. Avtobus dubrovniške električne železnice, ki vzdržuje od 15. julija osebni promet med Dubrovnikom in Gružem, se je namreč prevrnil v bližini pomorske vojne akademije. Avtobus je vozil od postajališča Pile proti Gružu z 11 osebami Prevrnil se je na ovinku pred vojno akademijo, ko je vozil navzdol. Pri nesreči sta bili dve osebi težko ranjeni, osem pa lahko. Vojaški uradnik pomorske vojne akademije Cuško-vič, rodom iz Trebinja, je pozneje ob 3. popoldne umrl v bolnici Razbil si je bil lobanjo ter dobil tudi težke poškodbe na hrbtu. Ponesrečenec se do svoje smrti ni več zavedel
Ostale ranjence to odpnstffl ▼ domačo oskrbo, ko so jim v bolnici obvezal! rane. Šofer Špero je bil aretiran in oddan ▼ preiskovalni zapor.	' i''
Kakor se domneva, se Je nesreča pripetila, ker je bila cesta spolzka. Bila je namreč malo prej poškropljena. Šofer je zakrivil nesrečo na ta način, da je krenil preveč na levo, da bi se Izognil jarku, ki ie nastal »>ri polivanja ceste z vodo. Pri tem je opazil na cesti velik kamen, kate-rerr>u se j« fcotel v zadnjem bipn izogniti, ker pa Je bila zavora že rn^rta, je avto zavoril v jarek in se prevrnil.
Pokoini Suškovid je bil 26 let star ter zapušča v Trebinjj starine in brate. Znan je trii kot vesten uradnik.
I Dr. Eckener trgovski vodja Zenpelinovih tvornic?
Lakehurst, 7. avgusta, d. Potniki, ki so se priglasili za polet s Zeppelinom okoli sveta so dobili poziv, da naj se javijo jutri zjutraj ob 3. uri, ker bo okoli 4. Zep> pelin odletel proti Friedrichshafnu. Po po«
ročilih vremenskih opazovalnic, so vre* menske prilike nad Atlantskim Oceanom zelo prikladne za polet. V krogih nemške posadke zrakoplova »Grof £eppelin«, se širijo vesti, da bo na tem poletu preko Oceana poslednfič vodil zrakoplov dr. Eckener kot kapitan, ker bo odslej najbrže prevzel trgovsko vodstvo Zeppelinovih tvornic v Friedrichshafnu.
Bitka med vlomilci in policijo v Parizu
Pariz, 7. tvgusta. d. Pri policijskem ob* hodu po pariškem delavskem predmestju Clignaucourt je naletela policijska patru« lja na pet vlomilcev, ki so bili ravno odpirali dve trgovini. Ko so hoteli policisti aretirati vlomilce, so ti potegnili orožje in pričeli streljati. Vnela se je prava bit« ka. Roparji so skočili nato v neki zaprt avtomobil in se odpeljali Policijski straž« niki so jih zasledovali po ulicah. Med za« sledovanjem so roparji neprestano streljali na policijo, dokler niso izginili ▼ temi. Policija je aretirala enega izmed vlomil« cev, ki ni mogel več pravočasno skočiti na avtomobil.
Seton Watson ponovno nevarno obolel
Bttkarešta, 7. arvgusta č. Zuaod an^eSci fcnffi-jfevmak Seton Waitso<i, ki s« mnudi seda-j v Riwmi-niifi, k včeraj ponovno obolel oa vrKtFi grk. zaradi česar bo potrebna operacija. Tetnpera-fora boMca presega stalno 39 stoipimj.
Smrt nositelja hitrostnega letalskega rekorda
Bordeanx, 7. avgusta, a. Na tukajšnjem vojaškem letališču se je smrtno ponesrečil dosedanji iKis:t«il.i svetovnega hitrostnega tetafeikega rekord* Bomoet, kri se }e pravkar pripraiviliial za tek'!rcovam'}a za Sotaieideirievo fcu5X>- BU je na mestu mrtev.
Samomor umobolne matere
Apatin, 7. avpusta. p. Umobolna žena delavca Tome Huleja je neki dan skočila .t Dunav s evojim detetom. Danec je voda vrgla na breg truplo utopljene žene, dočim o detetu še ni sledu.
Tekme za državno plavalno prvenstvo
Naša plavalna garda je že zbrana
Priprave za tekmovanje za državno pla* valno prvenstvo so v polnem teku. Na pla« valnem prostoru se gradi velika tribina, kjer bo prostora za oblečene gledalce, pla« vališče samo se urejuje in pripravlja, tekmovalci, ki so tekom zadnjih dni dospeli v Ljubljano, pa že s polno paro pridno in vestno trenirajo.
Povsem nov duh je zavladal v ilirijan« skem kopališču: med pestro vrvenje ko« palcev so se pomešale krepke, zagorele, mišičaste postave plavalnih fenomenov iz Beograda, Splita, Dubrovnika. Sušaka ... Resni so ti obrazi. Vsem bereš na licu, da jim v srcu živi velik cilj, v borbi za prven« stvo žrtvovati vse, zmagati in pripomoči svojemu klubu do čim večjega uspeha!
Splitski Jadran, lanski državni prvak bo na tekmovanju najštevilnejše zastopan. Ped vodstvom neumornega, izkušenega svojega trenerja Macanoviča si prizadevajo čim racijonalnejše uporabiti poslednje trenutke in izpopolniti svoje znanje. Pri tem je občudovati njih vzorno disciplino in poslušnost napram svojim predpostav« ljenim funkcijonarjem: nič besedi, nič pre« rekanja, nič beganja in kričanja, samo kra=« tek rezek žvižg, par besed v megafon in masa 80 plavačev ve, kaj ima storiti, slepo sledi povelju. Vzoren vzgled vsem na« šim športnikom!
Jug iz Dubrovnika je dospel ▼ sredo zjutraj iz Trsta, kjer je v torek igral pri« jateljsko plavalno tekmo z »Unione Spor« tiva Triestina«, kateremu je ▼ celotnem placementu podlegel z razliko ene točke, zmagal pa je v vvaterpolu z rezultatom 6 : 1. Žal v teamu Juga manjka znana od« lična plavačica in rekorderka Stanka Kata« videva, kar se bo Jugu vsekakor mnogo poznalo. Sicer pa so Jugaši in Jugašice ▼ izborni kondiciji in trdno upajo ▼ svoj uspeh!
Najbolj handicapirana nastopi na prven« stvu sušaška Victoria, ki je morala v Ljub« Ijano brez svojega najboljšega plavaea« sprinterja Ljuba Smokvine, ki je službeno moral odpotovati v Bremen. Vendar pa moremo z gotovostjo pričakovati, da bo» do ostali, skušajoč zamašiti to vrzel, tem« bclj zastavili vse svoje sile in uspeh sigtrr« no ne bo izostal.
Tudi beograjski Bob ni kompleten: manjkata mu odlični plavačici sestri Ne« va in Zlata Bulat, ki sta dosegli že letos visoko formo, manjka pa tudi izborni wa» terpolo igrač Duško Žeželj, ki je bil nji« hovemu moštvu velika in jaka opora!
Včeraj popoldne so dospeli v Ljubljano tudi člani in članice Karlovačkega Sport-skega Udruženja, približno 30 oseb. Nastop teh plavačev in piavalk pa je še dvomljiv, ker je klub prepozno prijavil svoje kon« kurente.
Ali bo nastopil državni prvak Grlic?
Kakor znano, starta dosedanji prvak * skokih g. Bogomil Grilc za Karlovačk* Sportsko Udruženje. Tudi njega ni klub pravočasno prijavil, zaradi česar po pravi« lih ne more startati ter braniti naslov državnega prvaka. Vsi prijavljeni skakači in skakačice vseh klubov pa so včeraj do« poldne v lepi sportski gesti predložili Sa« vezu prošnjo, naj se g. Grilcu kljub for« malni napaki glede prijave dovoli nastop. Dosedaj to vprašanje še ni rešeno. Tudi ako g. Grilc ne bi dobil dovoljenja za nastop, je gotovo, da bo določen v jirgoslo« vensko ekipo, ki bo startala na slovanski plavalni olimpijadi v Varšavi
Prihod članov Saveza.
S plavači beograjskega Bob«kIuba so prt» speli tudi nekateri člani Jugoslovenskega Plivačkega Saveza, med njimi gg. Mita Mir-kovič, Gjoka Lukič, Dejan Jankovič in Ko« larič. V nedeljo prispe v Ljubljano tudi predsednik Saveza inž. Radojlovič. Člani Saveza so včeraj imeli sejo, na kateri so razpravljali o zadevah, ki se tičejo plaval* nega prvenstva.
Trening se nadaljuje.
Skoraj ves dan so predvsem zunan> plavači pridno trenirali. Občinstvo je tre« ning zasledovalo z velikim zanimanjem, zlasti skoke. Že sedaj se more reči, da bo Ilirija v tej disciplini absolutno prevladovala.
Popoldne ob 17.30 se je vršila trening vaterpolo tekma med SK Jadranom iz Splita in domačo Ilirijo.
SK Jadran (Split) SK Ilirija 14 : 0 (8 : 0)
Moštvi sta nastopili v naslednjih posta« vah: Jadran: Katunarič, Kuljiš. Culič, Ro= je, Mirko Mirkovič, Rešker, Birimiša. — Ilirija: Peče, Otruba, Kolacio, Medved, Se. ver, Grilc, Bleiweis.
Tekma je pokazala, da v vaterpolu, * katerem bo sicer Primorje zastopalo slovenske barve, nimamo skoraj nobenega iz« gleda. V tej disciplini nas zunanji klubi mnogo prekašajo. Jadranaš: so se izkazali kot izborni plavači ter so se odlikovali s točnim pokrivanjem in dodajanjem. Naj« boljši njihov, igrač je bil Roje, ki je zabil večino golov. Ilirija je mnogo zaostajala ▼ pokrivanju in tudi v plavanju ni bila kos svojim nasprotnikom. Sodil je dobro g. Macanovič.
Danes je zadnji dan treninga, jutri pri* čnejo prve tekme.
Tragične posledice nepre-mišlienosti stavkajočih
Bukarešta, 7. avgusta, a. Agencija Rado poroča, da vlada v lupenijskem srezu zo« pet red. Število mrtvih je poskočilo na 29. Časopisje obžaluje nemile dogodke in ne« premišljenosti delavstva, ki ni hotelo za-putiti električne centrale, najsi je s tem vedoma ogražala življenje svojih tovari« sev v rovih. Oblasti so poskušale uporne delavce pregovoriti s tem. da so jih opo» zarjale na usodo njihovih tovarišev nod zemljo in jim obljubljale prost odhod. Delavci so v odgovor na ponudb« oblastev napadli vojaštvo, ki je moralo seči po ©rož ju. Nato je vojaštvo izpraznilo elektrarno.
Naši Kraji in Ijtidje
Stjepan Radič,
ki se sa spominjamo danes ob obletnici njegove smrti. Slika ga predstavlja, ko se ie poslednBč mudil v Ljubljani.
Dr. Otmar Pirkmajer,
MvS mariborski veliki župan in načelnik notranjega ministrstva je imenovan ra generalnega inšpektorja ministrstva notranjih deL Po novem zakonu o no-
tranji upravi je uvedena institucija »generalnega inšpektorata notranje uprave,« ki vrši v imenu ministra kontroio celokupne notranje uprave. Za prva dva generalna inšpektorja sta imenovana načelnika dr. Pirkmajer in A. Kuzma-novič. Za dr. Pirkmajer ja, ki si je stekel največjih zaslug kot prvi veliki župan in organizator mariborske oblasti ter se je v notranjem ministrstvu uveljavil kot odličen strokovnjak v zakonodajnem in upravno- reformnem delu, je imenovanje generalnim inšpektorjem izredno častno priznanje.
Generalni inšpektor dr. Frrkmajer se nahaja sedaj na dopustu v toplicah v Laškem.
Velik razvoj Skoplja
Po zaključenem ljudskem štetju in po nreditvi vsega statističnega materijala je občinska uprava mesta Skopi je izdala obširnejše poročilo, ki dokazuje, da se mesto lepo razvija.
Skoplje ima 73.196 prebivalcev tn to 41.811 moških in 31.385 ženskih. V tem številu pa ni všteto prebivalstvo novih predmestij Oušanovca, Zlokučan, Gornje Vodne in Butelja.
Razdelitev po verski ln narodnostni pripadnosti se še ni dala izvesti zaradi preobilice materijala. Izgleda pa, da je kristjanov dobre dve tretjini in le ena tretjina muslimanov in vseh drugih veroizpovedi.
Ta popis dokazuje ogromen razvoj središča Južne Srbije tekom zadnjih 10 let
P« pripovedovanja starih meSčanov Je imelo »koplje ▼ 70. letih prešlega veka, ko je bil prenešen valijat iz Prištine v Skoplje in ko je bila otvorjena železniška zveza Skoplje-Solun, komaj sedem do osem tisoč prebivalcev. To število se le L 1892. dvignilo na 18 do 20 tisoč. Najvišje število prebivalstva Je bilo beleženo v dobi turške revolucije 1908 in 1909, ko se je v Skoplju naselilo mnogo ljudi z juga. Pozneje pa je prebivalstvo tega mesta zopet padaio in je bilo ob osvobojenju ▼ Skoplju največ 32.000 prebivalcev.
Od osvobojenja pa se Je Skoplje naglo razvilo. Leta 1901. Je bilo že okrog 39.000 prebivalcev in se je to število, kakor vidimo, tekom osmih let skoraj podvojilo.
300 francoskih rodbin
1 »v v	1	•
obisce grobove svojcev
v Jugoslaviji
Koncem avgusta prispe v Jugoslavijo velika skupina francoskih državljanov, ki Jih na našo državo veže spomin na žrtve, padle za skupno zmago dveh prijateljskih narodov. Nad 300 pripadnikov francoskih rodbin bo romalo v našo domovino, kjer počivajo kosti njihovih najbližjih rodbinskih članov. To romanje bo organiziral neki francoski krožek ob sodelovanju bojevnikov iz svetovne vojne v Beogradu. Romanje bo vodil prof. Louis Cordier, eden najiskrenejših prijateljev našega naroda.
Skupina romarjev se bo 33. avgusta vkrcala v Marseilleu ter prispe dne 27. avgusta v Solun, v Beograd pa dne 5. septembra. V naši državi obiščejo grobove padlih na Kajmakčalanu in na vseh onih krajih, v katerih so pokopane kosti francoskih junakov. Naša vlada je francoskim romarjem dovolila znaten popust na vseh naših prometnih sredstvih in tudi naša vojska Bra nudi svojo pomoč.
Kaj je Marija Pomagaj povedala za ameriške Slovence
Na katoliškem shodu ameriških Slovencev v Lemontu je imel sklepni govor frančiškanski pater dr. Hugo Bren iz samostana na Brezjah, ki se je tjakaj pripeljal iz domovine »kot zastopnik ljubljanskega škofa« in je govoril o tem, kaj mu je Marija na Brezjah naročila. Iz njegovega govora, ki ga v celoti prinaša »Amerikanski Slovenec«, posnemamo:
»Upam, da bo v vaših srcih še mesta za en govor, saj je zadnji. To upam tem bolj, ker ne bom govoril v svojem imenu, ampak v imenu naše drage narodne Matere Marije Pomagaj na Brezjah.«
Ko je oče dr. Bren uredil vse potrebno za pot v Ameriko, je za Binkošti poromal k Materi na Brezje po slovo in blagoslov in jo je vprašal, če ima za svoje otroke v Ameriki kako naročilo. »Zdelo se mi je, da me je še bolj materinsko pogledala. Še bolj se je zjasnilo njeno miljeno obličje. Dejala mi je z glasom, prežetim materinske ljubezni: O da, mnogo ti imam naročiti!«
In Mat! Marija je p. dr. Brenu predvsem naročila lepe pozdrave, nato pa povedala nekatere zgodbe, med njimi naslednjo:
»Par let je tega, ko je prišel k meni po slovo mladenič, veselje svojih staršev in ponos župnije, eden najbolj navdušenih Orlov. Ker doma zanj ni bilo mesta, domačija je čakala drugega brata, se je odločil čez morje za srečo. Lepo je tu uredil svoje dušne račune. — Kot živ tabernakelj je pokleknil pred me in me prosil blagoslova ter varstva na pot v neznani svet. Ko je svoji dobri materi podal roko v slovo in mu je ta izročila dedščino slovenske matere: Jože, name lahko pozabiš, samo na Bo^a in Marijo nikar! — je skoraj nejevoljen odgovoril: »Mama, saj me poznate, glede tega bodite brez skrbi!« Prvo in drugo leto so res pridno romala njegova pisma z dolarskimi prilogami v domovino. »Štirje so Vaši, draga mama,« se je navadno glasilo, »enega pa nesite na Brezje, kadar boste gori romale, Mariji v dar, da bi me še naprej varovala vsega hudega, kakor me je doslej!« Tretje leto je tu in tam še priro-malo kako pismo, a je bilo nekam kratko in hladno, Ie redko s kako dolarsko prilogo za mater. Četrto leto pa je oboje prenehalo. Prišlo pa je p'smo od druge strani, da je postal nekdanji navdušeni Orel, Jože N., hud socialist ki ima za svojo pobožno mater le še pomilovalni nasmeh. Materi je skoraj srce počilo žalosti, ko je to izve-
Kulturni pregled
L J. Rjepin mrtev in fiv. K jubilejnemu
članku v nedeljski številki pripominjamo to-le: Pred meseci emo čitali v nekem ruskem emigrantskem listu, da bo 6. avgusta S51etnica velikega slikarja Ilije Jefimoviča Rjepina. Iz notice bi bilo videti, da Rjepin še živi. Za jubilej smo se ga spomnili z omenjenim člankom in da overovimo letnico rojstva, smo pogledali v 10. zvezek najnovejše izdaje »Mayerjevega leksikona«, ki je izšel L 1929. Tu opazimo: t 17. julija 1918 Koukala (Wiborg). Torej mrtev? Mogoče; nemška leksikogratska temeljitost
slovi po vsem svetu. In vendar _ Ilja Je-
fimovič Rjepin še živi, čeprav ni več aktiven. Svojo 851etnioo obhaja v izgnanstvu, krepko zabavljajoč na boljševike. (Glej članek V. Cervinke v praških »Nar. Listih c z dne 6. t. m.). Tako zanesljivi so torej nemški leksikoni! Vsekakor bo slavni rlikar in pisatelj Tolstega še dolgo užival luč tega sveta, ker je bil že tolikokrat pokopan. To mu slovanski kulturni svet tudi iskreno želi!
Jaromir Boreekf, znani češki pesnik in
{»revajalec, je slavil dne €. t m. šestdeset-etnico. Idal je več pesniškil zbirk in prevajal Flauberta, Wildea in druge.
Glasbeno - igodovinski muzej, eden največjih te vrste, je bil otvorjen minule dni v Niirnbergu (Nemčija).
Mednarodni pesniški turnir. 2e dolgo deluje v Chamberyju v francoski Savoji »Academie des Jeux Florimontainsc, ki se po svojem programu približuje literarnemu občestvu Felibrov, ki ga je osnoval v Pro-venci njen veliki poet Mistrat Ta »akade-
mija< prireja pod srednjeveškim naslovom »Tournoi du Glaive« (turnir meča) mednarodne pesniške tekme, ki so posvečene v prvi vrsti velikim osebnostim po Bossneto-vem geslu »Daleč so nam junaki, ki nimajo človekoljubja«. Pesmi o takih ljudeh se javno prečitajo in avtorji, ki dobe največ glasov, prejmejo mojstrsko nagrado in častno kolajno. Za prihodnji »turnir« so povabljeni k tekmovanju tudi pesniki vseh drugih prijateljskih narodov.
O slovenskih prevodih ii Remarqnejeve-ga spisa »Na lapadn nič novega« nam piše Fr. B.: >V zadnjem času čitam v nekem ljubljanskem dnevniku »prevode« najmar-kantnejših mest tega romana, ki so jim dodani naslovi (original jih nima!) »Napad«, »V granatnem lijaku«, »Korporal Himmel-stoss«, »Smrt«. Zdi se, da je to priprava za celoten prevod. Zato je treba opozoriti, da ne bo prepozno, kar se v prvih dveh odlomkih imenuje prevod, ne zasluži tega imena niti za šolsko nalogo v prvi gimnaziji Ko sem primerjal prevod z izvirnikom, sem imel občutek, da je prevajalec napisal vsak nemški stavek na poseben listek, jih do dobrega zmešal in potem jemal listke kar po vrsti, ne oziraje se na zvezo. Pri tem ae je polovica listkov sploh igubila, ker ima prvi odlomek v izvirniku več ko 20 strani, prevod pa saino 93 podlistkovih vrstic, ne glede na to, da je konec za lase privlečen iz nekega drugega poglavja. Taki prevodi niso častni za nivo naše žurnalistike, ki bi morala malo bolj respektirati literarne kvalitete. Boljše nič, kakor tako.<
dela. Kjer Je dobila kak dinar, ga fe ▼ ruto zavezala in zopet in zopet jih je preštevala, kda] lih bo zadosti za na Brezje.
Kadarkoli je kdo v bližini aranžiral romarski voz, se je ona priglasila, češ, voz stane samo toliko, jaz imam pa toliko, še eno sv. mašo bom lahko plačala za svojega Jožka. Kako je ta ma»i goreče molila: »Marija, vrni mi ga, preden umrjem. Saj Te ne prosim, da bi mi pisal, še manj, da bi mi kaj poslal, samo tega Te prosim, samo to bi pred smrtjo še rada slišala od katerekoli strani, da se je vrnil k Bogu in Tebi!« Ni dočakala, čeravno sem jaz hitela za njim po njegovih krivih potih. Mašil je ušesa mojim klicem in iz ust mu je bruhala strašna kletev« . . .
Vse to in tako je patru dr. (Brenn povedala Mati Marija na Brezjah. Ali je treba njegovemu pričevanju še kaj dodati?
Smrtna nesreča male deklice
Metlika, 7. avgusta
Danes popoldne se je vršil pogreb male Jelke Milčinovičeve, ki se je pri igranju smrtno ponesrečila. Poskakovala je v ponedeljek proti večeru blizu domače hiše. Truga za prevažanje peska, prislonjena ob zid, se je tedaj nagnila in pokopala malo Jelko pod seboj. Zdravnik dr. Malešič, ki je bil takoj poklican na pomoč, je ugotovil, da je težka truga dekletcu prebila lobanjo in zlomila levo nogo. Vsaka pomoč je bila zaman. Dekletce je ponoči začelo bruhati kri in je včeraj dopoldne umrlo.
Sličnih nesreč se je v našem okolišu primerilo že več. Naj bo ta tragična smrt komaj tri in pol leta stare devojčice svarilo lastnikom trug, da jih ne prislanjajo ob zid. Mati ponesrečene deklice ie vsa obupana, oče pa se nahaja na potovanju po Nemčiji.
Belokranjsko pismo
Črnomelj, 7. avgusta
Razbeljena Je zemlja in izžareva omotično soparico. V hladu se oglašajo cikade. Obrežji Kolpe sta živi. Hrvatje vabijo Kranjce in Kranjci »prek« v goste. Vrišč, krik in smeh se meša s pobreškim šumom. Žalostno zeva raztrgani jez, ki ga je letošnji led globoko razklal na dvoje. Lan in konoplja se godi v vodi, ker ni rose. Po košenicah se potem suši in skoro se bodo oglasile klepetave trlice. Takrat bo »ženska košnja« — delo in smeh obenem.
Med gasilce me je zaneslo v nedeljo v starodavni Gradac. Presrčna slavnost po vnanjosti in vsebini. Za mizami častitljivi Belokranjci-gasilci z ženami, na plesišču mladi svet ves razigran. Črnomaljci in Metličani debatirajo o svojih »motornih«. Pri dolgi mizi ves moški krasinec z gasilskimi čepicam. Gazda Miko ždi na kraju poleg gostiteljice Maričke. Vmes pa hodi gasilski župnik Nemanjič, ponosno z gasilsko čepico na glavi. Dohajajoče goste sprejema in pozdravlja elegantni Mazele,. ki. izgleda v uniformi kakor kakšen francoski general. Pa jih takole na tihem premeriš in pretuhtaš po prejšnjem političnem prepričanju. Nič se ne pozna — vse je složno in veselo.
Naprej gre moja pot preko Krupe v rajski Semič. Ni ga menda kolodvora v domovini, kjer bi bil železni konj zavozil tako po sredi vinogradov kakor tukaj. Narod čaka in upa v trepetu pred ujlmo na letošnji pridelek. Semič in Bled sta dva kolodvora, ki zadivita človeka, ko se pripelje iz enega ali iz drugega tunela. Pri Bledu krasen pogled na jezero, pri Semiču še lepši razgled po Beli Krajini tja doli v globoko Hrvatijo.
Vse čudovitejši razgled pa Je še z Mirne gore, kjer se te dni pripravljajo na otvoritev prve planinske postojanke — planinske koče SPD. Pridite prijatelji sem doli, da se navžijete lepega razgleda tudi pri nas. Bela Krajina se pošteno pripravlja na ta planinski praznik, da dostojno sprejme prvič tudi turiste. Od Semiča je 2 uri hoda po lepi, deloma senčni poti. Proviant pustite to pot doma. Vsega bo tam — Ie dobre volje prinesite s seboj. Ko bo grozdje zrelo, bo Mirna gora gotovo najbolj privlačna točka za izletnike v Belo Krajino.
Tatinska nevarnost
Ljubljana, 7. avgusta
Kakor smo že javljali, so se pričele v Ljubljani v poslednjem času tatvine neverjetno množiti, slede pa tudi manjši viomi, ki jih izvršujejo neznani storilci. So to ne preveč nevarni vlomi in nekam nerodni, ko ne poznajo mojstrskega orodja in uspejo le redko. Tudi če se jim kak vlom posreči, odidejo vlomilci navadno z manjšim plenom, ki jim bore malo zaleže. Na policiji je bilo prijavljenih v poslednjem času več primerov podstrešnih tatvin v Šiški, pa tudi v sredini mesta. Dalje so bili izvršeni vlomi v bufet pri Sv. Križu tik pokopališča, vlom v trgovino Kaiser in v neko gostilno v predmestju. IV včerajšnji noči pa so se spravili neznani vlomilci zopet nad Sno-jevo trafiko na Dunajski cesti 47. Ko je prišel trafikant davi do trafike in odprl lokal, je opazil takoj pri vstopu, da je v trafiki vse razmetano, da leži vse križem in da zija v zadnji steni velika odprtina. Presenečeni trafikant je stopil iz trafike na dvorišče in ugledal tamkaj velik rov ter razmetano zemljo. Neznani storilci so orodje odnesli proč. V trafiko so prišli na ta način, da so s krampom in lopatami izgre-bli zemljo, nakar so prebili zid in tako prispeli skozi nastalo odprtino v notranjost. Morali pa so biti neznansko razočarani, kajti mesto pričakovanega velikega plena denarja, tobačnih izdelkov in morebiti tudi znamk so našli v lokalu le nekaj nad 70 dopisnic in nekaj drugih malenkosti, ki so jih vzeli s seboj. Previdni trafikant ki stanuje v bližini, je odnesel namreč vso zalogo domov na stanovanje. Snoj je vlom prijavil policiji, ki je pričela poizvedovati za storilci spočetka po tamkajšnjem okolišu, a je sled vodila drugam. Detektivi vrše med tem še vedno poizvedovanja in je upati, da bodo prav kmalu prijeli tatinsko družbo.
Večia tatvina le bila Izvršena včeraj v poooldanskih urah v Mostah na Zaloški cesti 97 v hi?i posestnika Jožefa Šušteršiča. Ta je odšel poooldne z odraslimi družinskimi člani na nolje. Doma je ostala le 13-letna hčerka, ki je pazila na mlajšega bratca. Šušteršičevi so pred odhodom hišna
amožavesteti
m negovati:
Tudi ako Je kak moški takozvanl tip Jasa, vendar ni gotovo da bo imel uspehe povsod. K temu je potrebna kultivirana pojava v splošnem, predvsem brezhibno negovan, lasje, — 10 minut dela ter enkratno umivanj« s Elida-Shampoo-nom in zaže'jen* Mspeh Je tu. Praktično za vsacega moškega. Vza>n« se iahko povsod s seboj. Takoj gotev Očisti temeljito lase in lasišče, ter odstrani
p.iiljai.
ASHAMPOO
vrata sicer zaklenili, pozabili pa so na odprto okno. Otroci, ki so nekaj časa tekali okrog domače hiše, so se pozneje porazgubili in je okrog 15. prikorakal čez dvorišče mlad, okrog 15-leten ciganček ves ubog in razcapan, toda živih oči, ki so nemirno švigale sem in tja, kar je opazila Šušteršičeva soseda Lojzka Škoda. Ni se dosti zmenila za mladega tujčka in Je odšla zopet v hišo. Ciganček se je skril za hip za neki vogal, nakar je skočil čez dvorišče, splezal skozi okno in se znašel ▼ Šušteršičevi spalnici V naglici je pregle-.dal razne predale in slednjič iztaknil ve-
liko škatljo, r kateri se Je bleščala sam zlatnina. Mladi cigan Je ves vesel nagrabil tri velike ovratne verižice, 7 prstanov, 2 broši, nekaj parov uhanov ta več komadov avstro-ogrskih petkronskih tolarjev, nakar Je po isti poti izginil in Jo popihal baje v smeri proti Šmartnu ob Savi. Tamkaj je morda plen izročil poglavarju družine, katera kampira v nekem gozdičku. Šušteršič, ki je oškodovan za okrog 6500 Din, se je zvečer takoj podal na stražnico, vendar stražniki med tem že pobeglih ciganov še niso mogli aretirati.
Internacijonalna tekma lahkih letal
Včeraj, 7. t m. se Je pričel krožni let lahkih letal preko Evrope. Pogoji, ki Jih Je stavila Internacionalna federacija aeronav-tike, naj ob svoji izvedbi dokažejo, da so letala glede sigurnosti, rednosti prometa in udobnosti v toliko že napredovala, da prihajajo dejansko v poštev kot prometno sredstvo posameznika. Proga, ki naj jo prelete letala, gre iz Pariza v Basel, dalje preko Lyona, Marseillea, Saint Raphaela, Turina, Milana, Benetk, Zagreba, Beograda, Turn Severina, Bukarešte, Turn Severina, Budimpešte, Dunaja, Brna, Prage, Vratisla-ve, Varšave, Poznanja, Berlina, Hamburga, Amsterdama, Bruxellesa nazaj v Pariz. Dolžina poti znaša 6025 km, kar je treba preleteti v največ 14 dneh. Oni, ki žele biti med prvimi, pa morajo progo absolvirati v 8 dneh, tako da bodo 14. t m. ob 15. zopet na letališču v Parizu.
Udeležba s strani evropskih držav Je nad vse pričakovanje velika. Zbralo se je iz Nemčije 34 letal, od katerih je po zadnjih poročilih eno ponesrečilo pri produkcijah nad Parizom izven konkurence. Češkoslovaška je poslala 4 aparate, Francija, pod koje imenom tekmuje 17 Francozov, 1 Ju-gosloven, 1 Braziljanec, 1 Američan, 2 Belgijca in 5 Angležev je postavilo 28 letal, med katerimi so najznamenitejša letala, ki se bodo brez dvoma borila z nemškimi letali za prvenstvo. Drugi jugoslovenski aparat ki je bil tudi prijavljen, ki naj bi ga postavil na tekmo ljubljanski Aero-klub, žal, zaradi prepozne dobave materijala iz inozemstva ni dograjen in bo mogel tekmovati šele na slični tekmi, ki se ponovi prihodnje leto in jo organizira letošnji zmagovalec. Italija je javila 14 letal, Švica 2, tako da je bilo prijavljenih vsega 82 letal, od katerih se jih udeležuje tekme 65.
Krožni evropski let se je začel 7. avgusta ob 9. dopoldne. Najhitrejši aparati bodo tekom današnjega dne preleteli naše ozemlje do Zagreba in jih bo moči opazovati na progi vzdolž Gorjancev pri Novem mestu. Letala lete namreč iz Benetk preko Trsta proti Zagrebu in morajo, ako gredo v ravni črti preleteti kočevske hribe in gozdove. Start iz Beograda je dovoljen šele
Pri slabi prebavi, aHaiboikrvnosffl, sJrujSanju, bledici obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Framz Josefova« grenčica ; zborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo nai-neznel§i otroci dobro preneso *FT?ANZ JOSBFOVO« vodo. — Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
r petek 9. t m. ob 7. zjutraj, tako da bodo najhitrejši tekmovalci že tekom današnjega dne, ako hočejo biti med prvimi, pristali v Beogradu in tamkaj prenočili.
Favoriti na tem poletu so angleška letala tipa »De Havilland Moth«, kakršnega smo Ljubljančani spoznali pri znanem poletu »Miss Dalmacija«, francoska letala Cau-dron in nemška letala BFW M 23, ki so slična naši »Ljubljani«, ter dvokrovnik D 18, ki je pri zadnjih tekmah ▼ Nemčiji dosegel med vsemi aparati najboljši čas. Vsa ta letala so opremljena z motorji svetovnega slovesa in to Gypsy 85/95 PS, ki je kopija »Cirrus« motorja, ki ga ima tudi »Ljubljana«, Salmson AD 9 45 PS, s katerim so opremljena po večini francoska letala, med njimi pa tudi naš novosadski »Sivi Soko«, ki ga pilotira na tekmi Slovenec Ernest Turko, ter »Cirrus * motor, kakršen je nabavljen za novo ljubljansko letalo, ki se ga poslužujejo Angleži, Nemci in Italijani, ker je priznano doslej najboljši motor za lahka letala v Evropi.
O tej velezanimivi tekmi bomo še poročali, ko bodo tekmovalci preleteli naše ozemlje in ko bomo že vsaj približno lahko ngotovili začetni placement raznih tipov lahkih športnih letaL

OTROŠKE nogavice
*ilGOH
*
Domače vesti
' • Kraljeva zatirala, k Beograda Je prejel
predsednik tujsko-jprametnega društva Kranjska gora naslednjo zahvalo: »Njegovo Veličanstvo kralj se srčno zahvaljuje za izjavo odanosti, katero ste poslali r imenu udeležencev na proslavi 25 letnice tujsko-prometnega društva in otvoritve kopališča Jasna. — Minister dvora: B. D. Jevtič«.
•	* Izpremeanbe ▼ naši vojski. Za računska
revidenta sta določena Pri dravski divizij-ski oblasti administrativni kapetan 2. razreda ekonomske stroke Lovro Vodušek, pri komandi L arenijske o/Masti pa administrativni kapertan 1. razreda ekonomske stroke Alojzij HraSovec. Poročniki korvete ki so letos absolvirali pomorsko vojno akademijo, so pr rdel jeni na službovanje: na križarko »Dalmacija« Friderik Bambič, Oton Lufoec, Iv. Osterc, A. Menčak, Matija ■Podkrajžefe in Franc Zmrzlekar: na lcr. brod »Jastreb« Srečko Sršen; na kr. brod »Hvar« MilivoJ Kockar; na kr. brod ».Močni« Anton Razitager, ▼ rečno olbatno komando pa Dra-gotin Sič.
• Naši novinarji na Poljskem. Nagi novinarji so na svojem potovanju na Poljskem v ponedeljek prispeli v Gdanj. poljsko pristanišče ob Baltiškem morju. Na železniški postaji jih je pozdravil župan Staniševski in velika množica meščanov. Jugoslovenskim novinarjem Je župan razkazal pristanišče, opoldne pa jim je priredil banket v Domu narodnega zdravja. V svojem govoru na večerji je župan pozdravil jugoslo-verrske goste ter povdarjal slične težnje Poljske in Jugoslavije glede pomorskega razvoja. Na koncu svojega govora je župan nazdravil našemu kralju Aleksandru in Jugoslaviji. Odgovoril mn je dr. Radovanovič naglašajoč sličnost borbe, ki so io Jugos/to-veni in Poljaki vodili za svoie morje ter naipfl zdravico Poljski in njenemu morju. ' • Dr. Štampar na inšpekcijskem potova-tajn. Načelnik ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Štampar se je želeč se upoznati z dobrimi in slabimi stran mi naših bolnic v ponedeljek podal na več-■je tasipekcijsko potovanje, na katerem bo 'obiskal in pregledal nekoliko večiin oblastnih bolnic. V Knagujevcu je predvčerajšnjim izvršil temeljito revizijo v tamkajšnji bolni-tei, potem pa je imel konferenco s šefi oddelkov in z zdravniki na kateri ie razložil 'svoje želje in namere glede delovanja na-'ših zdravstvenih institucij. Prispel bo najbrže tudi v Slovenijo.
1 * Tovariši bojevniki razvijte 11. avgusta prapor zvestobe, ljubezni in slovenske možatosti in odkorakajte vsi kakor en mož v divno Gorenjsko, na Brezje. V lepi slogi, v bratski vzajemnosti prisluhnite utripu naše lepe zemlje, za katero so izkrvaveli borci in seiite si v žutjave roke, Zapoite naše običajae pesmi in v prijatelj skem razgovoru preživite lepi dan. Opozar. iamo vas da odhaja posebni vlak iz Ljubljane 11. t. m. ob 7.40 in se vrača z Otoč ob 13.415. Za ta vlak agitiTajte, da bo to res specijelno naš vlak. Izkaznice dobite na Brezjah pri odbornikih glavnega odbora ZSV. Vožnja je za vse udeležence, torej tudi za žene in otroke polovična. Tovariši 11. t m. vsi na Brezje! — Glavna odbor ZSV v Ljubljani.
•	Krajevni odbor Rdečega križa na Trati t Poljanski dolini ima v svoiem delovnem programu važno nalogo, pripomoči občinam v Poljanski dolini do skupne hiralnice in sirotišnice. Dokler siromaki moreio še hoditi, gredo kot berači od hiše do hiše. če pa kdo tako oslabi, da si ne more saoi iskati prehrane, je pa pogosto še večji trpin, ker nima primernega stanovanja in oskrbe. Zato so vse občine Poljanske doline sklenile, da se čimprej zgradi hiralnica ia sirotišnica za Poljansko dolino. Da se ta plemeniti namen lažje izvrši, je podpisani krajevni odbor Rdečega križa sklenil, izvesti v ta namen zbirko milia darov. Obrača se predvsem na prebivalce Poljanske doline. Ker pa je bila ta v zadnjih letih po povodnjih zelo prizadeta, prosimo pomoči tudi javna oblastva in denarne zavode. Tudi poljanski rojaki, ki bivajo v Ameriki in drugod, ter jim je mogoče kaj utrpeti, naj čujejo našo prošnjo in po možnosti prispevajo. Gre za javno zadevo krščanske ljubezni in človekoljubnosti, zato se obračamo na vsa dobra srca brez razlike, doma in drugod. Imena darovalcev bodo vpisana v spominski knjigi. Imena ustanovnikov, ki darujejo vsaj 1000 dinarjev, ter dobrotnikov, ki darujejo vsaj 500 dinarjev, bodo pa v zgrajeni hiralnici vklesana v spomin poznim rodovom. Prispevki naj se pošiljajo podpisanemu odboru, ki bo o njih vodil natančen račun. — Krajevni odbor Rdečega križa na Trati, p. Gorenja vas nad Škofjo Loko.
•	»Domači prijatelj.« Izšla je osma Številka priljubljene revije »■Domača prijateli« Naš znani pripovednik dr. Ivan Lah je podal v sezonskem pismu »Li pomniš dni...« mnogo čustvenega hrepenenja na bežne dneve počitnic. B. P. piše o triimfih, ki jih je dosegla v tujini naša prva plesalka Lidija Wisiakova, ki je sedaj za kratek čas v Ljubljani na oddihu, da se pripravi za težke naloge, ki jo čakajo v Parizu v Operi Comkiue, kjer je angažirana. Poezijo zastopajo: Miran Jarc, Rad. Peterlin-Pe-truška in Robert Louis Stevenson v prevodu A. D. Prof. S. Š. je opisal našega popularnega slikarja Hinka Smrekarja. Poglobil se je v Smrekarjevo ustvarjanje in ga Je v glavnih potezah narisal kot umetnika in kot človeka. Smrekar ni samo upodabljajoči umetnik, temveč se v tihih urah bavi tudi s poezijo, kar priča njegov »Mornar«. Zanimiv je članek »Žena na mesecu«, pester je grafološki kotiček in drugo. Mladinska priloga »Naš obzor« ie izredno pestra m zanimiva. Obe reviji sta bogato ilustrirani, posebno lepe so slike naše Koroške, kjer pa se je na strani 213. žal nrinila pomota »Faško jezero«, ki se pravilno .imenuje »BJaško jezero«. Posebno bogato sta
ilustrirana članek S. Š. s slikami akad. slikarja Hinka Smrekarja in »Originalni lesorez« z lesorezi akad. slikarja E ustina. Ti riviji moremo le vsem toplo priporočati. Naročnina za obe reviji za celo leto samo 60 Din. Uprava je na Miklošičevi cesti 13. i * Priprave za razstavo jugoslovenske kulture v Ženevi. Kakor smo že poročali, namerava naša država ob priliki jesenskega ®asedanja Društva narodov prirediti v Ženevi večio razstavo, ki bo prikazala delovanje naše države na kultur"-— oodročju v minulem desetletju. »Vre: nravi, da bo razstava otvorjena 3. septe.,.jra. Organiziranje je poverjeno sekretarju ministrstva za trgovino in industrijo Jaši Grgaševiču, 'ki je že odpotoval v Split zaradi posvetovanja z ministrom dr. Drinkovičem. Posebna pozornost bo posvečena socijalni politiki in narodnemu zdravstvu. Za časa iz-iožbe bodo nekateri naši strokovnjaki priredili v Ženevi več predavanj. Glede priprav se v ministrstvu za trgovino in industrijo vršijo posvetovanja predstavnikov zainteresiranih ustanov.
Vsi na sokolsko prireditev v Grosuplje
v nedeljo 11. VEL 1929.
razdaljo 380 km r 6 urah in prispela v MIlan okoE poldneva.
• Smrtna nesreča. Na orožniSkl postali v
Medulinu pri Puli je služila 39 letna Gra-halič. Te dni je neki orožnik mahal s puško okoli sebe in pri tem ustTelil Graha-Jičevo v prsa. Spravili so j° v pulsko bolnico, kjer je kmalu umrla. > * Tatvine ovac se dogajajo v Istri dan na dan. V bližini Pule je pase! mlad pastirček čredo okoli 40 ovac. Približala sta se mu dva človeka in zahtevala, da naj se takoj odstrani. Deček je zbežal, lopova pa sta odgnala ovce v gozdič. Pastir ie hitel na orožniško postajo in tam je povedal, kaj se je zgodilo. Ovce so našli potem v reki dolini. Tatova sta zbežala, ko sta čutila, da ju orožniki zasledujejo.
POTENJE ROK, NOG itd.
zanesljivo odstrani »SUDOR«-mast lekarne »Pri orlu«, Celje.
*	Prvi Devoltine zgrajen v domači tovarni. Letošnjih letalskih tekem Male antante se bodo udeležili tudi enosedežni lovski aparati. Letel bo tudi Devoitine 27, ki ga je nedavno zgradila domača tvomica avijonov »Zmaj« v Zemunu. V torek je novo letalo preizkusil sloviti francoski letalec Marcel Doret in izrazil vse priznanje naši domači letalski produkciji.
*	Esperantsko-slovenski ključ (slovarček) je dotiskan in na razpolago. Naročila sprejema Klub esperantistov v Ljubljani (Narodna kavarna). Cena 3 Din.
*	Žična železnica v Boki Kotorskl. Družba za eksiploatacijo lesa d. d. v Zagrebu, ki je svojedobno kupila veliko Voinovičevo žago v Risnju, ki zaposluje nad 400 delavcev, je v zadnjem času nakupila velik gozdni kompleks v okolici Nikšiča. Sedaj se vrši trasiranje velike žične železnice, s katero se bo les prevažal do moria v Risnju. Proga je dolga 46 kilometrov. V Risnju se ■bo uredilo obsežno pristanišče za velike tovorne parobrode.
MAMNOTEC
pristen, po Din 20.— kg, dobite v drogeriji A.
KANC SINOVA.	10019
1 * Senzacijonalna tatvina titanita. O letošnji.! velikonočnih praznikih je v Karlovcu povzročila pravo senzacijo tatvina Velike množine titanita iz tovarne za eksplozivni materijal. Končno je policija vendar prišla na pravi sled in danes so tatovi titanita že pod ključem. Znano je. da so tatovi deloma iz Karlovca, deloma iz Zagreba. V interesu preiskave pa se podrobnosti še ne objavljajo.
• Tovarna Jos. RelcTi sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.
Tajinstveni
KINO »IDEAL«
Prodane duše
V gl. vlogi JOHN GILBi RT
Popol loma novo! rv č v Ljubljani! D<n 2. 4 6.
*	Za zboljšanje gostilniške obrti v Bosni
Zveza gostilničarjev v Bosni ie uvidela po- : trebo, da se razmere v tej obrti razčistijo in izboljšajo. Na poslednji seji zveze je bil •storjen sklep, da se prične intenzivna bor- : ba protj ilegalnemu točenju pijač, zlasti po j Selih. Storili so se tudi koraki, da se v Sa- : rajevu ustanovi šola za izobrazbo strokov- j nega osobja, ki je danes na prav nizki stop- j toji. Ugotovilo se je tudi, da mnogi natakarji grdo odirajo goste. Ako se dosedanje izkušnje z moškim personalom ne bodo izboljšale, se bodo začeie nameščati ženske. Zveza je končno tudi razpravljala o ustanovitvi fonda za zavarovanje članov za primer bolezni in starosti.
*	Podpore, ki bi mu omogočile obisk tehnične srednje šole,, išče mladenič, izučen rezbarstva, ki ima talent in veselje do kiparstva. Prijav dobrotnikov sprejema uredništvo.
*	Promet tujcev na našem Primorju je na višku. Pomladanska sezona letos ni bila ugodna, poletna sezona pa je že doslej za dvajset odstotkov presegla frekvenco lanskega leta. Največji kontingent gostov je iz Češkoslovaške in Nemčije. Število Madžarov in Poljakov je znatno naraslo, število gostov iz Avstrije pa se je nekoliko znižalo.
*	Smrtna nesreča lovca. V Podgorici pri Šibeniku se je smrtno ponesrečil mladi seljak Ivan Živkovič. Ko se je z nabito dvo-ceko podal na lov, je naletel na dva psa, ki sta se srdito ravsala. Hotel ju je prepoditi s puškinim kopitom. Pri tem pa je zadel ob kamen. Puška se je sprožila in naboj je lovca zadel v trebuh. Ostal je na mestu mrtev.
*	Najden paket z obveznicami Vojne škode. Podružnica Prve hrvatske štedioni-tee v Beogradu je predvčerajšnjim prejela obvestilo, da je njem paket s 350 obvezni-fcami Vojne škode — ki se je bil nedavno na ■zagoneten način izgubil med vožnjo od postaje do omenjene podružnice — našel neki delavec iz Balkanske ulice ter ga vrnil poŠti.
ITO — zobna pasta najboljša.
*	DHak iz Pirota utonil. Nameščenec zagrebškega mestnega kopališča o»b Savi 'je našel predvčerajšnjim zvečer v neki kabini moško obleko. Bilo je jasno, da je do-'fični kopalec utonil. Že tekom noči se je ugotovila identiteta utopljenca: Zove se Aleksander Mladenovič, dijak šestega razreda gimnazije v Pirotu, k5 je na počitnicah bival pri nekem svojem sorodniku v Zagrebu. Na nekem plitkem kraju ie skočil v Savo ter z glavo priletel na kamen. Truplo so našli.
*	Tekma potnih golobov. V nedefljo zjutraj so spustili s pristana Audance v Trstu 400 golobov, ki jih je poslalo v Trst društvo »Šport colcmbofilo m-;lanese« za tekmo •Trst-M-lan. G^Infbje s® se dvignili visoko nad milisko dolino, leteli proti Istri in od tam v smer med Benetkami in Chioggio. Prva skupina šestih golobov ie preletela
v glavni vlogi ruski umetnik
Ivan aicžuln
Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri
E1 tni kino Matica. Iz LfubHane
■ u— LjublJ?ma si bo Izbrala miss Ilirijo.
Katero bo doletela ta sreča? ugibajo Ljubljančani, odkar so zvedeli, da bo na družabnem weekendu Aerokluba v kopališču Ilirije 14. t. m. izbrana tudi naileipša ko palka. Vse kandidatke lepotne konkurence bodo obenem z občinstvom na omenjeni prireditvi filmane. Film se bo potem predvajal v elitnem kinu Matici v Liubljani in v drugih kinematografih Slovenije. Gledalci bodo videli na platnu vse kandidatke in bo do šele pri predvajanju filma z gasovanjem izvolili miss Ilirijo. Pred filmaniem bodo na programu družabnega weekenda zanimiva predvajanja Aerokluba z letali-modeli in padobram ter napete sprtne akrobacije naših rekorderjev. Po filrnanju se bo občinstvo zabavalo z raznimi družabnimi igrami na kopnem in na vodi. Smeha in presenečenj ne bo manjkalo. Ob mraku se bodo produ-cirali naši skakači ob baini razsvetljavi žarometov in umetnega ognja. Dame, ki se nameravajo udeležiti tekmovania za miss Ilirijo, naj se zgla.se zaradi podrobnih informacij v upravi kopališča Ilirije od 7. do pol 8. dnevno do ponedeljka 12. t. m.
u— Za Sokolski dom na Taboru je daroval g. župan dr. Dinko Puc ob priliki svoje petdesetletnice Din 1000. Bratska nvala!
u— Slavje Sokola v Mostah ie zaradi tehničnih ovir preloženo na 1. september. Priprave so v polnem teku. da bo slovesnost 15 letnice društva z razvitiem prapora, ki mu bo kumoval Nj. Vis. prestolonaslednik Peter čim dostojnejša.
u— Smrtna kosa. Po dolgi bolezni je utut <a posestnica gospa Josipina D o 1 i n š e k, bi je dosegla častitljivo starost 80 let. Pogreb blagopokojne bo danes ob 16. iz bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojni blag spomni, rodbini iskreno sožaliel
u— V Pariz Je namenjena. Krepko kmečko dekle Angelca je prišla pred mesec! iz malega trga na deželi v Ljubljano, kjer je iskala službe. Angelca se je naselila pri neki starejši ženski in ko ie dobila službo, je vse plačala v redu. Poslednji čas oa je pričela Angelca dobivati neka pisma iz tujine •in jo je pričela gospodinja zaradi tega nekam postrani gledati. Morda se ie bala, da izgubi pošteno plačnico, ali pa ie imela kaj drugega zoper njo. Ko ji je predvčerajšnjim Angelca omenila, da odide v Pariz, se je gospodinja samo namrdnila, nakar jo je pričela zmerjati in ji slednjič očitala celo tatvino. Angelca je jokala in včeraj zjutraj prišla na policijo, kjer je našla tudi gospodinjo, ki jo je obdolžila, da ii je okrid la denar, da se odpelje v tujino. K sreči pa se je zadeva na policiji pojasnila v prid Angelce, ki je dokazala, da sta ii denar poklala njena dva v Parizu živeča brata, h katerima je namenjena. Gospodinja je prejela na policiji pošteno lekcijo. Angelca je dejala, da se odpelje v Pariz, kamor .bo poklicala pozneje tudi svojega fanta.
u— Huda brata. Brata Josip in France P. se že od nekdaj ne moreta. Nedavno sta se 'stapla in je Josip svojega drugega brata tež ko telesno poškodoval. Včerai dopoldne sta imela oba zaradi tega na sodišču razpravo in je b!l Jože seveda obsoien. S sodišča sta odšla najprej vsak v svojo gostilno. pozneje pa sta se sešla zooet v dal-matfnsk* gostilni v Kersnikovi ul!ci. Ker sta ga imela že oba preveč pod k?ioo. sta se kmalu začela zbadati in rezultat tega je bil ponoven prepir, kr ie končal s pretepom. Kot bi trenil, sta bila oba petelina skupaj,
tekla Je kri bi je moral intervenirati obve-iščeni stražnik. Ta je oba razdružil ter ju odvede! na policijo, kjer sta bila zaslišana, nakar bo sedaj zopet sledila tožba.
u— Znan navihanec. Janez V. doma nekje z Dolenjskega, je znan pohajač, ki ie kliub svoji mladosti že presedel več kazni med štirimi stenami. Iz zapora je prišel šele pred dobrim tednom in se zonet znašel na ulici, kier je gledal in oprezoval za prilikami kake nove pustolovščine. Ta se mu je tudi posrečila. Na cesti je našel svojega znanca kovača Franceta Starca, ki je nosil s seboj večji zavoj perila, ki ga ie nameraval spraviti domov. Stare je imel pri sebi nekaj kovačev ter je povabil Janeza v gostilno k Belemu volku, kjer sta se pogovarjala kot stara znanca o vse.i mogočih stvareh. Slednjič je omenil Stare, da ima še neko pot in prosil natakarico, da mu zavoj, ki ga je nosil s seboj, spravi za kako uro. Janez in France sta odšla nato zopet na ulico in se poslovila. France je odšel po svojfii opravkih, Janez pa je zavil za vogalom in se čez čas zopet pojavil v omenjeni gostilni, kjer je dejal natakarici, naj izroči zavoj njemu, češ, da se ie France premislil in hoče imeti zavoj zortet nazaj. Natakarica mu je perilo res izročila. Janez jo je nato brzo popihal, da mu ne pride nasproti France, ki je pozneje gotovo hudo obžaloval srečanje s sleparskim znancem. Stare je oškodovan za okrog 600 Din, zdi se pa, da bo Janez spravil perilo v denar za manjšo vsoto, ki io bo pognal po grlu, predno ga zaloti mož postave, da ga odvede zopet v luknjo, kamor spada.
u— Pretep med pomočnikoma. Pred hišo na Rebri 15 sta se pričela prepirati 61 letni pleskarski pomočnik Jože B. ter njegov 32 letni tovariš Alojzij Č. Ko je B. odšel v hišo, je skoči! Lojze za njim, ga pobil na tla ter ranil na hrbtu in na glavi. Starejši pomočnik se je pred hujšim mlaišim tovarišem zatekel na stražnico. B. ie mora! iskati zdravniške pomoči, dočim bodo togotne-ga Lojzeta podučili o lepem vedenju na 'sodišču.
u— Tatvina kolesa. V Šolskem drevoredu izpred stojnice mesarja Muserja je predvčerajšnjim nekdo odpeljal mesarskemu pomočniku Cirilu Trčku osem sto Din vredno črno pleskano kolo s prestavno ploščo v obliki zvezde in z navzgor obrnjenim krmilom. Neznani tat ie odpeljal kolo ob priliki, ko so bili ljudje zaposleni s prodajanjem oziroma nakupovanjem mesa in ko je lastnik kolesa Trček skočil za hip po opravkih. Tatvine koles na trgu so sploh zelo pogoste, zato bi bilo potrebno, da oo-lagajo lastniki več pažnje na kolesa, oziroma da jih zaklepajo, čeravno jih puste naslonjene le za kratek čas.
u— Zasledovanj vlomilec. Te dni je pobegnil iz ljubljanske jetnišnice 42 letni Andrej Požar, ki je izredno nevaren tat n vlomilec. Kmalu po pobegu iz zapora se je iPožar pojavil v Štepanji vasi. kier je vlomil v stanovanje Franceta Vrbinca. Nakra-del je več obleke in veliko drugih vredno-stnin predmetov ter ubežal dalie na deželo, kjer ga orožniki zaman zasledujejo. Požar se je zatekel najbrže na Dolenisko, kjer sedaj vdira v razne kmečke domove. Zasledovani vlomilec je srednje postave, črnili las in rjavih oči.
I Kino Ljubljanski dvori 1
_Telefon 2730_I
Iz Celia
e— Naraščanje tujskega prometa. V
>.adnjih mesecih je prispelo v Celie precej ^ovih letoviščarjev. Prvačiio gostje iz Beograda, Zagreba, Subotice. Osi.ieka in •lrugih južnih krajev naše države. Mnogo "m je tudi inozemcev, zlasti Dunaičanov, katerim so se tekom par tednov priskutila italijanska obmorska kopališča do vr.ia gr-»a zaradi pretiranih cen in neprijetnega strogega nadzorstva. Kljub temu. da so cene pred dnevi gotovim življenjskim potrebščinam poskočile, se jim vidi življenje v našem mestu prav ceneno in prijetno. S tem pa jih bomo za prihodnje letoviške sezone tudi stalno priklenili nase.
e— Kopanje na Savinji je zopet v polnem •razmahu. Voda, ki se je v petek popolnoma skalila in je narasla do vrha bregov, je tekom nedelje in ponedeljka padia na normalno poletno višino in se je tudi primemo očistila. Pač pa nekaj moti kopalce: Dočim je bila poprej struga poleg plavajočega spla va koncem moškega kopališča primerno globoka, jo je zadnja narasla voda popolnoma izpremenila in jo zasula skoro meter visoko s predem, opeko in večjim kamenjem. Pri splavu je zdaj voda komaj dobrega pol metra globoka, pač pa je silno deroča. Sicer pa je zdaj kopanje prijetneje, ker je voda vsaj nekoliko ohlajena, ker fcl stopinj, ki jih je voda imela prejšnji te-tien, ni vsakomur ugajalo.
e— Nerazumevanje posameznikov za *-iigijeno. Še vedno opažajo tulci v mestu ♦vse graje vredno navado posamzenili služkinj in gospodinj, ki v pomanjkanju smisla ^a snažnost, dostojnost in higijeno iztrka-Vaio krpe, s katerimi brišejo 'prah po svojih stanovanjih, kar skozi okna na ulico, in to Miieajno v času, ko se na ulici na'.iaja največ ljudi. Seveda so žrtev takih prašnih titentatov iz všine navadno ničesar hudega Sluteči letoviščairji, ki v počasnem sprehodu ogledujejo mesto in njegove posebnosti. Da letoviščarji ne hodijo v Celje baš zaradi požiranja bacilov, bo tudi takim pre-*comodnim čistilkam stanovanj jasno. Men-Wa ne bo treba poseči po samopomoči.
a— Idiličen mir v Celju. Že nekaj tednov se v Celju ni pripetilo, da bi policija prejela tekom 24 ur nobene prijave niti izvršila kako aretacijo. Včeraj pa so v poli-liskem oddelku tukajšnjega sreskega po-srtavarstva izobesili tako zvano *belo ban-dero«. Niti običajnih prestopkov cestno-policijskega reda ni bilo. Tudi mrliška kro-«iika je »suha«, za kar bi Celie zavidalo marsikatero renomirano kopališče
a— Znani vojvodinski osihografolog Winterry sprejema posetnike do nedelje U. t. m. v celjskem hotelu pri »Pošti«, od ponedeljka do sobote 17. t. m. pa v Mariboru •v hotelu pri »Zamorcu«. Nato odpotuje v ; inozemstvo.
krivisostni tujec
Družab ia kriminala drama
Ob 4., četrt na 7., pol 8. in 9.
Iz Maribora
a— Izlet na Plitvička Jezera in Hrvavsko Primorje z mestnim avtobusom. Odhod dne 14. t. m. ob 2. pop. z Glavnega trga. Prvi dan prenočevanje v Samoboru, drugi dan na Plitvičkin jezerih, tretji dan na Sušaku, četrti dan v Zagrebu. Avtobus bo vozil vsak dan od 4. do 9. dop. in od 16. do 21. ure Izletniki naj izvolijo plačati polovico potna Pristojbine v znesku 300 Din takoj pri blagajni podjetja, Plinarniška ulica št. 9, drugo polovico pa po povratku. Natančnejša pojasnila daje vodstvo podietia tel. št. 471.
a— Himen. Včeraj se je poročil v Mariboru g. Emil Barilli, gostilničar z gdč. Ivanko Jarc. Mlademu narodnemu paru želimo obilo sreče!
a— Uprava Zdravstvenega doma v Mariboru sporoča, da je naslavljati dopise na •jmenjeni urad na naslov »Zdravsrveni dom v Mariboru in ne več »Zdravstveni dom Maribor v Celju« kakor dosedai.
a— Nezgoda pri delu. Mehanik AdoM Dobrajc si je pri delu poškodoval levo nogo. Moral ie iskati zdravniške pomoči.
a— Umrla je včerai ponoči v Mariboru V 73 letu starosti vdova po nadučitelju, feospa Marija Malenšek, mati mariborskega učitelja g. Malenška. Pogreb se bo vršil v petek, ob 5. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na P obrežju. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalie!
a— Preprečen beg iz življenja. Začasno brezposelna modistinja M. P., se je včeraj oblečena vrgla v valove Drave, a je kmalu bričela klicati na pomoč, nakar so io v bližini nahajajoči kopalci takoj potegnili !z vode. Vzrok poizkušenega samomora nI znan, domneva pa se, da gre za ljubezensko afero.
a— Zlato zobovje je naše! g. Fr. Irgolič. Oddal ga Je na policijskem komisarijatu, kjer ga dobi lastnik nazaj.
a— Ukraden briljantni prstan. Neki mariborski dami je bil že približno pred enim mesecem v sanatoriiu KlenOvnik pri Zagrebu ukraden briljantni prstan, vreden nad >3000 Din. Vsa poizvedovanja tamkajšnjih oblasti so ostala zaman. Včeraj pa je mariborska policija ustavila na ulici neko Marijo K, ki je postopala v zadnjem času po mestu brez dela. Na veliko presenečenje so našli pri njej pri zaslišanju ukradeni dragoceni prstan. Mlada tatica ie kmalu priznala, da je ukradla prstan med pospravljanjem bolniške sobe. Izročili so jo okrožnemu sodišču.
Iz borovškega kota
Kramjsilra gora, 5. avgnrsta. Delo ie Borovcu praznik, a praivi prazaAj so mu sfbrajmo neivšečmi in kljub svoji, precej nestanovitni veri bi nazadnje rad videl, če bi kdo za vselej odiprar/il pra&nlke. Naf.eipše praznike pa ofcteja prav v teb dJieh, ko oiprav-liia košuto vtsciko gori na semože-tiii v Brlogih. Seveda, pri Jtošniii sedaj ne pozrna več stairoh, oriigiaalaiih običajev, ki je vse pobrala moderna kultura. A kljuib tema se sliši praiv v delimo vesela sn:th mladih in stta.rih koscev ter graWčevk, ki do-mujejo za dober teden dni na gori. Ni več dr-zoiviiteea »valianja«, ki je nepoučenemu gledalca sitisnii strah v srce, ker se je bal, da si prešerna mlad.lina poiomd kosti in razoige glavo v divjem strmoglavijeoja po gladkem bregu. A vse je bilo le za šaio, saneh in kTateik čas ia tega mladi Borovci Sikcro ne pozriajo več. Le pesmi zvenč iz visočirue pozno v noč in človek jiti rad posluša., ker so po večini samo korošlki napevi, ki so se v zadnjem času .pod vplivom letoviiščar-jev spet ujdojnačiJj po vsej Doiitu.
Živiljenče po letoviš&u in pesefcno v kopaJčšču Je te dni postalo spet živahno. Zadnge deževje im občutni hlad sta goste sicer preceu deprimi-raia, a novo, za več dni ustaljeno vroče vTeime je prineslo spet dobro voljo med množico naših lietoviščainjev. Vsi prihajajoči in odhajajoči vte&i so polni, a na peron,u je vrvenje huiše nego na ljubljanskem gla/vatem kolodvoru. Postaja je absolutno premajhna in nSakor ne odgovarja sedanjemu prometu, še manj pa ugiedu, ki ga naše letovišče vsekakor zasluži. Zveza za tujski promet mora na vsak načim pri žetezniš-ki upravi iz poslovati, da se postaja čirnipred poveča, oziroma zigradj nova stavba, ki bi v vseh ozirih odgovarjala planinski okolici.
Stari gTefci se maščujejo tudi pri naši pošti. Že neštetokrat simo opozarjali, da je lokal pre-marhein in ni nikakor v skladu z dostojanstvom uradne imsfiltracije, še manj pa z ugiedotn Kranjske gore kot našega največjega in najprijoiblje-nejšega letovišča. Kakor se cuje, je vrh vsega lokal tudi odpovedan, ker namerava lastnica vso hišo preurediti v kavarno. Poštna uprava bo morala pač skrbeti, da s- zasigura nov toka?, kar bo pač spričo pomanjkanja primernih zgradb prav težko, ker Iršnii lastniki upotrebljujejo vse razpoiožfrjive prostore izključno za preskrbova-nije letoviščarjev, in bo radi tega primorana, da si zgradi lastno poslopje, kar bi bilo v interesu tujskega prometa satrno želeti — Stari in originalni pismonoša Joža, ki ie bil pri letoviščarji h in domač'jn!'ih zaradi svoje potrpežljivosti nad vse priljubljen, je stopil v bridko zasluženi pokoj in v sezoni ga bedeta morala nadomesto-vati vsai dva namestnika, da se bo dostavite* pošte vršila redno.
V splošnem se v borovSkem kotu ne dogaja prav ničesar, kar bi zanimalo širšo javnost. Kjvečieimra kaj takega, kar služi humorju v prilog in je v restvci originalno in prav po borov-Skii faizomi. Na primer, kar se ie te dni dogodita borovškeirrai največf>emiu ribrčiu. Lovil je ribe v vročem solnou ta z največjo smolo. Nevoljen poSegme trnek iz vode im zadremdiie. A v sanjah se mn zdi, da je za trnek prijela najkrasmejša postrv. Ves vesel potegne trnek m se zbudi in gflefj — na vrvici je visela tolsta kura. ki le bih ptogeitniJa črva s trnkom vred. Pač redki lovski blagor, ki je popolnoma resničen in daleč od ribiške latinščSne, čcpraiv se >e dogodil v sani Borovšld vasi.
Iz Trbovelj
t— CirO-Me todovi moški podružnici v Trbovljah so darovali mesto cvetja na kr» sto umrlega g. Volkerja: Josip Kos, Mir» ko Kos in Josip Hauk vsak po 100 Din, skupaj 300 Din. Lepa hvala!
t— Delavsko kolesarsko društvo nam sporoča, da je v nedeljo 4. t. m, samo vo* diio svojo prireditev in da kolesarji iz Hrastnika niso sodelovalL
t— Aretacija. Aretiran je bil delavec Bastifi, ker je osumljen, da je na dan 1. t. m. izobesil na Kleku rdečo zastavo. Od« dan je bil v sodne zazore v Laškem.
Iz Hrastnika
h— Novo gasilno društvo. Pretečeno ne* deljo se je ustanovilo poleg že obstoječe« ga gasilnega društva še eno. In sicer pri steklarni. To bo nekako tovarniško društvo, kakor jih imajo že druga podjetja. Pri ustanovnem občnem zboru sta bila na« vzoča župui podnačelnik g. Dolinšek in župni poslovodja g. Holešek, oba iz trbo« veljske gasilske župe. Prvi je že nekaj ča» sa sem instruiral sedanje nove društvene finkcijonarje in vadil tudi moštvo. Za društvenega načelnika je bil izvoljen inž. Schmauz, za poveljnika pa g. Veršnak. Novo društvo je tudi prijavilo pristop k trboveljski gasilski žup; in Jugoslovenski
fasilski zvezi. — V ilustracijo pa še to«le:
retečeni teden je imelo to novo društvo vajo s svojo brizgalno. Ker se je v hudi vročini glavna struga potoka Boben popol« noma posušila, so hoteli dobiti vodo iz stranske struge, ki vodi k električni cen« trali steklarne. Ta voda pa je tako črna in gosta od pranja premoga, da so se zamašili ventili brizgalne in seveda brizgal« na ni več sprejemala in ne oddajala vode. Vzemimo, da bi v takem suhem času iz« bruhnil v steklarni ogenj, takrat ne bi mo« glo reševati in gasiti goreče steklarne no^ beno gasilno društvo, ker ni vode v bližini in tovarna bi se morala prepustiti usodi. In zopet pridemo na ono staro pesem: Hrastnik potrebuje velik vodovod ne sa« mo zaradi potrebe zdrave pitne vode, tem* več tudi iz varnostnih ozirov. Pri steklar« ni se bo moralo postaviti več hidrantov, od koder bi se dobila v usodnem trenutku voda, katero bi lahko uporabilo pri svojem človekoljubnem delu novo gasilno društvo, kateremu želimo lep, popoln razmah.
h— Že deloma napovedani občni zbor gostilniške zadruge se ne bo vršil danes (v četrtek), temveč drugi teden.
Iz Laškega
1— Regulacija Savinje. Točno pred tre« mi meseci se je vršil v Laškem od ljub« ljanskega oblastnega komisarja sklicani razgovor glede regulacije Savinje. Župan laški je tedaj stavil konkretne predloge, ki so bili soglasno sprejeti, ostali pa so očividno samo na papirju. Eden teh pred« logov je bil, naj bi oblastni komisarijat dal izgotoviti načrte in proračun za regulacijo Savinje v laškem okraju, drugi pa, naj bi se vršila konferenca obeh oblastnih komi-sarijatov, h kateri bi bile klicane tudi ne« posredno prizadete občine. Do danes se ni zgodilo nič in menda ni odveč, če sta« vimo vprašanje, zakaj se vršijo taki raz« govori, ali samo zaradi dnevnic?!
1— šolarski vlak, to je mešani vlak bo baje od septembra naprej zopet uveden, kar je pač zelo potrebno in večje neumnosti ni, da vozi iz Celja do Trbovelj to« vorni vlak, kateremu se samo zaradi ka« prič ne priklopijo osebni vozovi. Kako je to no 6. januarju mogoče, ne razumemo.
1— Letovišče. Semkaj je prispel, kakor že lani, na letovišče predsednik Stola sed-morice g. dr. Okretič. Odličnemu gostu, ki nam, upamo, ostane zvest tudi nadalje, kličemo prisrčno dobrodošlico in mu že« limo, da se med nami dobro počuti, pa tudi zasluženo odpočije! — Te dni nas za« pusti soproga g. admirala Priče po več« tedenskem bivanju v naših toplicah. — Tujcev je še vsdno polno, eni prihajajo, drugi zopet odhajajo. Na krajši obisk je prišel tudi urednik graške »Tagespost«, g. A. Castelliz.
h Koniic
nj— Dravinjska podružnica SPD v Ko= njicah je na novo markirala pot iz trga 5v. Lovrenc na Pohorju do svoje koče na Pesku. Tako bo turistom, ki se udeležijo otvoritve dne 15. t. m. omogočen '.ahek dohod tudi iz Sv. Lovrenca, odkoder vodi najkrajša pot za turiste iz Maribora in sploh iz Dravske doline. Podružnica je tu« di izsekala dohod do lovrenških jezer in istotako zaznamovala pot do tja. Vsa mar« kirana pota so zaznamovana z orijentacij« skimi tablami.
nj— Gasilska slavnost. V nedeljo se je vršila blagoslovitev nove motorne brizgal« ne. Ob tej priliki je tudi bila velika Ijud« ska veselica. Slavnost je bila dobro obiskana in je moralno in gmotno zadovolji« vo uspela.
nj— Jetnlčar g. Josip Jerman je preme« ščen kot izvršilni organ k okrajnemu so« dišču v Ptuj. Težko ga bodemo pogrešali, ker z njim izgubi narodna družba zopet enega član*, ^—'-'tamo mu pa k boljšemu službenemu mestu.
nj— Požar zasadi nevihte. Po celem okraiu je v petek popoldne divjala silna nevihta. Strela je udarila v poslopje Josipa Gumzeja iz Gabrovelj pri Konjicah in ga popolnoma upepelila. Stanovalci so rešili jedva golo življenje. Nesrečneži so bili zavarovani za malenkosten znesek in bodo gotovo blaga srca revežem pomagala v tej težki nesreči. Isti dan je strela udarila tu« di v strelovod tovarne Laurich v Konjicah in ga pokvarila. Drugih težjih posledic ni bilo.
Vsi na sokolsko prireditev v Grosuplje
v nedeljo 11. VEL 1929.
Šport
Športni drobiž
V	nedeljo se nadaljuje nogometno tekmovanje za državno prvenstvo z dvema tekmama. V Zagrebu igra Jugoslavija pro« ti Hašku, v Beogradu pa Hajduk proti BSK. Zlasti zadnja tekma se pričakuje z veliko napetostjo. Dosedaj je padlo v dr« žavno«prvenstvenih tekmah 42 golov.
V	zadnjem času se ni mnogo slišalo o plavačih, ki bi poskušali preplavati Ro-kavski zaliv. Kakor znano, ga je angleška plavalka miss Haoke preplavala v smeri Francija : Anglija. Ta uspeh pa ne zado« stuje. Sedaj hoče preplavati Rokavki pre« liv v smeri Anglija : Francija. Miss Haw< ke pridno trenira pod nadzorstvom kape-tana Beassonsa. Ona upa, da bo prva žen« ska, ki bo preplavala zaliv z obeh strani. Startala bo s South Forelandsa, ko bo to dopustilo vreme. Ona se nada, da bo do« segla francosko obalo v 14 urah.
Jean Taris, francoski plavalni prvak, si je v Salfordu priboril angleško prvenstvo v prostem plavanju na 500 yardov. Posta« vil je nov rekord na to progo s 5:56.4. Prišel je na cilj več kot pol minute prej nego Angleža Whiteside in Cunningham.
Mednarodni teniški turnir za prvenstvo države.
Medfclubškj odbor za mednarodne turnirje v Za®rebu razpisuje mednarodni teniški turnir za prvenstvo države in za pokala Nj. Vel. kralja Aleksandra im kraljice Marije, ki se bo vršni od 28. avgusta do 1. septembra t. L aa igriščih Haška v Zagrebu:
Program je naslednji:
1. Gospod']« posamezniki za prvenstvo države. Poika<i Nj. Vel kralja. (Pri tej točki morejo sodelovati samo prvorazredni igrači, ki jffih bo izbral odbor.) 2. Dame poedinke za prvenstvo države. Pokal Nj. Vel. kraljice. 3. Gospodje posamezniki za prvenstvo Hrvatske io Slavonije. (Pri tej točki morejo sodelovati samo državljana SHS.) 4. Gospodje v dvore za prvenstvo države. 5. Dame v dvoje za prvenstvo države. 6. Gospodje i« dame v dvoje za prvenstvo države. 7. Tekme juniorjev in juro-ork.
Prijave se sprejemajo do nedelje 25. avgusta t. 1. do IS. ure na naslov dr. Stevana Hadž:ja, Zagreb, Markov trg. Prijave so veljavne samo tedaj, ako posameznik sodeijuje vsaj pri dveh točka.h in ako je prijavnima plačana do konca prijavnega roka. Tekmovanje prične v sredo 28. avgusta t. J. ob 15. tri. Igra se na tri sete, samo issre pod točko 1. se igraijo v predzadnjem in zadnjem kolni na pet se tov, a pod točko 3. in 4. samo v zadnjem kolu. Žoge Spalding.
PrafOTTcife za zlat« teWoval-ne ritaikste če Vi<?e Baltičeve
1.	Plakete se imenujejo »Zla«e tekmovalne plakete Vide Baltičeve«; kovane so iz 6-karatnega zilata in tehtajo po 12 gramov.
2.	Plakete si lahko priborijo atleti, člani Akademskega športnega kluba Primorje v Ljubljan.
3.	Plakete se razpisujejo za naslednje Iahko-aitietske discipline: tek 100 m. 200 m, 400 in, 800 m. 1500 m. 5000 m, 10.000 m, 110 m z zaprekami in štafeta 4 krat 100 m; met disika, krogie, kopja n kladiva; skok v dafovo, višino, ob palici in troskok. Vsega skupaj 17 disciplfin z 20 plaketami.
4.	Plaketo si pribori verificVa« 0ao ASK Primerja. ako v naštetih disciplinah postavi nov državni rekord (ne izenači) a.K pa trikrat izboljša obstoječi registrirani slovenski najboljši rezultat. Za prrboriitev plaket v štafeti je potrebna postavitev novega državnega rekorda ali trikratna amaiga na državnem prvenstvu a® pa trikratno feboKšatiie najboljšega reg-striTanega slovenskega rezultata.
5.	Rezultate i-e doseči v prisotnosti vsaj tirefo saveznih sodn'kov; tozadevne podip:sane protokole je poslati vodstvu k!"ba.
6.	Atlet, ki izstopi iz ASK Prlmorja, mora vodstvu kln-.ba vrniti priboTjeme plakete, za katere se ponovno po tem ra^zpisu tekmuje. Zaradi tega mora atlet, ki si pribori plaketo, podpisati re-verz, s katerim se obvezuje, da bo vrnil plaketo klubskem« vodstva, ako izstopi iiz kluba.
7.	Propoz^cije stopijo v veljavo 1. afvgusta 1929. — ASK Rrimoirje.
iz L. N. P. — (Službeno.) Seja riovoiarvojPenega upravnega odbora se bo vršila v petek 9. t. m. ob 20. v zadnji sobi restavracije Slon, Prosim, da se te seje zanesljivo udeleže tudi vsi odborniki rorejSmiega upravnega cd>bora. - Predsedstvo.
SK Na.tekar. Danes v četrtek obvezni tre-vmg za vse proste igralce ob 15 30 na igrišču ASK Primorje. Točnost! — Ta,'n% H.
ZSK Hemes. Seja š%šega odbora S. t. m. ob 20. tiri pri Kn<nča#u. Na sejo se vabi g. Kos.
SK TFršfa (nogomet tw sek<-tja). Danes, v četrtek tirenšig I. sktfVine in obenem sestanek za-radf odbruda I. moštva roa D^uaj. kateremu naj točno ob 18-30 prisostvuješ TVbamtrič. Ve-rvvšek. Bergle«. S+reh^vec. PteS. Varšek. Lado. TTm.tejre-Ver, R^haT. Venfco. Košek, Doberiet. 0bw«.	— NaiMirtc.
SK IPrlfa (olavahto prvenstvo). Za plavalno prvenstvo 9. do 11. t. m. morajo p^sita-vt* no<»r>-mefrta. iaMf^Vtsllr-a m teT^ifet^a se^cVv?, 15 doVih statre.Kvh redftefeiv. Ctfanl. ki se hooHo sitaiviti na ra®Wa'8jO. nai se iavSV) dames. v četrtek. točno ob 10. na nogometnem igrišča gosp. Be-teitfro.
VRANSKO °QR0č!l0
Meteorološki zavod v Ljubljani. 7. avgusta 1929. ViStna barometra 308 8 m.
Kraj	Cas	Barom.	Teroper.
Opazovanja			
l.|ubl|<ina Maribor Zagreb Beograd Saralevo Dubrovnik	8.	761-6 760-3 761*0 758-1 760*8	17 19 20 17 18
Skopli«	7	758-8	23
SpIH		751--«	22
S
m
V
a>
O! > 80 70 70 9> 70
£0
50
Smer vetra io brzina v m ta tek
mirno N 2 WSW 6 NW 4 mirno
N 1
NNE 4
Js
M | i-
Padavine
Vr*»
dež
10 ! dzž 8
3
V BUD dO
7. nra
f*l
01
Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 27.4 C, najnižja 13.3 C. Solnce vzhaja ob 452, zahaja ob 19.17, luna vzhaja ob 8.36, zahaja ob 21.21. Dunajska napoved za četrtek: Večinoma jasno, temperatura se bo dvignila.
Stediti z pleničkami?
„Ne tega mi pač ni treba več" povdaija gospa Mica. »Dobro negovano dete, kakor je moja Majdica. dobiva vedno sveže perilo, ia katero skrbi brez truda le
Gospodarstvo
Načrt obrtnega zakona
Po vesteh iz Beograda, bo načrt obrtnega zakona v kratkem predložen vsem v poštev prihajajočim korporacijam v izjavo. Ta zakonski načrt, ki ga je ii/ielala poetfcna komisija v trgovinskem ministrstvi uod vodstvom načelnika gosp. Krpana, je zelo obsežen ter bazira v glavnem na modernih načelih.
Glede rokodelske obrti predpisuje vzpo-
sobljenostni dokaz po dovršeni predpisani učni in pomočniški dobi, kakor tudi mojstrsko preizkušnjo. Seznam rokodelskih obrti odgovarja v splošnem sedaj v Sloveniji veljavnim predpisom. Glede trgovskih obrti predpisuje štiriletno učno in pomočniško prakšo ter vzposobljenostni dokaz za vodstvo trgovskih knjig.
Koncesijski sistem se je obdržal za večino onih obrti, za katere je predpisano koncesijoniranje že po pri nas veljavnem obrtnem redu. Tiskarske obrti predvidoma v načrtu ne bodo koncesijonirane.
Posebna določila vsebuje načrt glede stavbne obrti, ki jo deli v o skupin: v gra-diteljsko (stavbeniško), zidarsko, tesarsko, kamnoseško in vodnjakarsko. Za stavbeniško obrt predpisuje posebni stavbeniški izpit, za ostale gradbene obrti pa poseben mojstrski izpit. Ta del zakonskega načrta se v znatni meri opira na dosedanje obrtne predpise v naprednih državah.
V zakonu je urejena tudi gostilničarja obrt, in sicer z okvirnimi določbami, s čimer je dana podlaga za revizijo dosedanjih določb, ki bazirajo na zakonu o taksah, odnosno na pravilniku o gostilnah in kavarnah.
Glede nekaterih koncesijoniranih^ obrti vsebuje zakonski načrt posebne določbe in možnost, da minister za trgovino in industrijo predpiše vzposobljenostni dokaz. Za industrijska podjetja se skuša od gotove strani uvesti koncesijski sistem, tako da bi bila ustanovitev industrijskega podjetja, odvisna od dovoljenja pristojne oblasti, kar morda ne bi bilo v interesu razvoja naše industrije. Poleg tega urejuje načrt zakona v posebnem oddelku raznrodaje v trgovinah (tozadevne določbe so bile z malimi spremembami že pred kratkim uveljavljene z zakonom o razprodajah.)
Tudi rp.zmerje pomožnega osobja je urejeno s i>osebn;mi določbami, ki razpravljajo o vaiencih in pomočnikih. Novost so posebne širše določbe glede obrtnega šolstva.
Predpisi glede strokovnih organizacij sledijo v precejšnji meri ureditvi tega vprašanja v naših pokrajinah. Zakon uvaja obli-gatorno»t strokovnih ndruženi za trgovino, za obrt in za industriio. Predvidoma se bo uverPa tudi oblisratornost za zT^ze teh udruženj. Dalie vsebuie zakonski načrt določbe glede sodišč dobrih ljudi, ki bi razsojala snore med člani ud roženi in njihovimi nameščenci, ki izvirajo iz delovnega razmerja.
Vprašanje pristojnosti za izdajanje obrtnih listov se ima urediti v smislu predlogov splitske konference zbornic, po katerih naj bodo za izdajanje obrtnih 1'stov pristojne gosoo^arske zbornice, za izdajanje koncesijskih 1'stin pa državna obrtna ob'astva. Končna odločba o tem bo padla najbrž šele po zaslišanju korporacii. Kakor se čuje. nekaterim zbornicam dodelitev tega delokroga ni simpatična.
= Pred reformami v fnsolvenčnem pravil.
Iz Beograda poročajo, da se v pravosodnem ministrstvu intenzivno dela na načrtu novega enotnega konkurznega zakona in zakona o prisilni poravnavi izven konknrza. Minister pravde dr. Srskič je to delo posne-šil v sporazumu z ministrskim predsednikom Perom Zivkovičem. Povodom zadnjih številnih konkurzov, predvsem v Beogradu, je bilo ugotovljeno, da 60 se vršile zlorabe in da bi se na korist upnikov pri dobri ure-dilni insolvenčnega nrava dal preprečili marsiVak konkurz. Zdi se. da so beograjski gospodarski krogi no letošnjih težVih izkušnjah opustili nadaljnii odpor proti uvedbi izvenkonkurznega poravnalnega postopanja, ki more pri zadostnih kavtelah proti zlorabam preprečiti konknrze onih tvrdk, ki so zaradi imobUnosti prišle v tež'-oče, ki pa so drugače življenja zmožne. Jugoslovensko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu se je šele rrred kratkim ponovno zavzelo za uvedbo izvenkonkurznega poravnalnega postoria-nja, ki je canes uvedeno skoro v vseh ev-ronskih dfž-i\,»h. Na podlagi dolgoletni".! izkušenj v teh državah, ki se kažejo zlasti v številnih novelizacijah zakonov bo golovo tudi nam mogoče sestaviti zakon v taki obliki, da bodo v polni meri zaščiteni interesi upnikov in bodo onemogočene zlorabi. Seveda je ojTebno, da istočasno dobimo tudi modern kon*urzni zakon, V-j bo omogočil večjo ekspe P'ivnost v postopala in bo istočasno preprečil, da konkurzna masa skopni na minimum. — V zvezi s p-ip^uvami za ureditev insolvenčnega prava je zanimiva tudi predstavka, ki jo je beograjska Trgovska zbornica te ini predložila beograjskemu trgovskemu sodišču glede imenovanja upraviteljev konknrznih mas. Zbornica namreč zahteva, di s-e za upravitelje konkurznih mas imenujeo trgovci, in sicer po možnosti trgovci one stroke, kateri pripadata pod-jetie v kon*!<r/.'i. t^oio zaMevo nt a:'(-'h e z dosedaniim' slabim' izkušnjami v primerih, ko so bili za konkurzre upravitelje imenovane osebe, ki nri najboljši volji zaradi nepoznavanja dotične stroke niso mogle pravilno izvrševati ta delikatni poseL
_ Letošnji sedmi mednarodni hmeljarski kongres se bo vršil 15. avgusta v Fried-richshafnu ob Bodenskem jezeru (lam se ]e, kakor znano, vršil v Novem Sadu). Ker je pričakovati, da bo nemški Reiclistag ze v jeseni sprejel hmeliski provenjencni^zakon, je Zveza nemških hmeljarskih udruženj za isti dan sklicala v Friedrichshatnn izredno skupščino, da še enkrat zavzame v javnosti svoje stališče k potrebi uvedbe tega prove-njenčnega zakona.
_ Poslabšanje naše trgovinske bilance i Avstrijo. Že lani se je naša trgovinska bilanca z Avstrijo napram prejšnjim letom precej poslabšala, in sicer predvsem zaradi zaščitne trgovinske politike Avstrije v pogledu agrarnih proizvodov. Navzlic splošnemu zboljšanju naše trgovinske bilance in zmanjšanju pasivnosti v I. polletju tek. leta, pa se je letos naša trgovinska bilanca z Avstrijo dalje poslabšala. Po avtstrij. statistiki se je pasivnost naše snnanje trgovine z Av-triio v I. polletin t. 1. dviEnila na 23.4 milijona šilingov ali 187 miliionov Din napram 14 milijonom šilingov (112 milijonov Din) v prvem polletju pret. leta. Naš uvoz iz Avstrije se je namreč dvignil od 73.5 na 76.9, naš izvoz na je nazadoval od 59.5 na 53.5 milijona šilingov.
= Pred otvoritvijo proge Kragnjevae-Kralievo, ki predstavlja del bodoče jadranske železnice. Iz Beograda poročajo, da bo koncem tele. meseca slovesno otvorjena proga Kragujevac - Kraljevo, ki leži. kakor znano, v trasi bodoče jadranske železnice od Beograda na Kotor. Dela na progi so že povsem gotova in ie treba le še izdelati in opremiti postaje. Proga Kragujevac - Kraljevo ie bila, kakor znano, zgrajena iz onega dela Blairovega posojila, ki je bil pogodbeno rezerviran za gradbo te proge. Podaljšek proge do Raškega pa je še v gra lbi.
—	Napredek naše domače letalske industrije. V zemunski tvornici »Zmaj« (Petrovič & Šterič) je bilo te dni izdelano prvo leta1©, ki je izdelano samo iz kovin (dura-lumin). Letalo je tipa »Devoitin 27« ih je opremljeno z motorjem »Hispano« od 550 HP Tvornica bo naši vojski v kratkem dobavila še dve taki letali, in sicer za predsto-ječo tekmo letalcev Male antante. Pri poskusnem poletu se je novi aparat prav dobro obnesel.
= Hmeljariem. V legitimacije, ki ja Je založilo Hmeljarsko društvo v Žalcu, se je vrinila neljuba pomota in se vsi hmeljarji, ki se jih bodo posluževali, naprošajo, da prečrtajo v legitimacijah »H«	nado-
meščalo z >1«. — Društveno vodstvo.
—	Konkurz je razglašen o imovini Albina Jančarja, stavbnega m"zarja v Smledniku, sedai v Ljubliani (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Kranju 12. t. m., ugotovitveni narok 30. septembra).
= Obseg izprtia v angleški bombažni industriji. V lancashirski bombažni industriji obratuje trenutno le nekaj podietij, kjer eo delavci priVali na 12^% znižanje mezd. Vsi ostali obrati (1800 predilnic in tkalnic) oa mirujejo- Za presojo važnosti tega mezdnega konflikta v angleški bombažni industriji naj navedemo, da predstavljajo bombažni izdelki nič manj kakor eno četrtino vsega izvoza Anglije. Od 160 milijonov vre-ten in treh milijonov statev na vsem svetu, odpade samo na angleško bombažno .ndu-strijo 50 milijonov vreten in tričetrt milijona statev. Pričakuje se, da bo izurfje trajalo na »manj tri tedne, v katerem času nameravajo posamezna podjetja prodati zaloge gotovio izdelkov. Skupne mezde izrrlih delavcev znašajo na teden okr »g 2 milijona funtov ali 550 milijonov Din. Za to vsoto so torej lelav« i tedensko oškodovani. Po zatrdilu pristrjrega ministrstva i islav;r po predpisih nimajo pravice na brezposelno podporo.
—	Dobave. Vršile ee bodo ofertalne licitacije: 22. t. m. pri Inžerjerskem c-udeiku savske divizijske oblash v Zagrebu glede zgradbe skladišča za reflektorsko opravo v ZapTebu; 23. t. m. pa glede zgradbe skladišča za reflektorsko oorivo v Karlovcu; 24. t. m. pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave 3100^0 m platna; 15. t. m. glede dobave 1,750000 komadov jutinih vreč. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Vršile se bodo naslednje pismene pogodbe glede dosave ovsa, sena in slame, in sicer: t m. pri komandi vojnega okruga v Karlovcu glede dobave ifO tisoč kg ovsa in pri komandi vojnega okruga v Varaždinu glede dobave 150.000 kg slame; 9. t. m. pri komandi mesta v Č^J-ov-cu glede dobave 260.000 kg -ena; 10 £ m. pri komandi mesta v čakovcu glede icbave 150.000 kg ovsa; 12. t. m. pri komandi vojnega okruga v Varaždinu glede dobave 260.000 kg sena; 13. t m. pri komandi mesta v Čakovcu glede dobave 100.000 kg slame: 14. t m. pri komandi vojnega okruga v Karlovcu glede dobave 90.000 kg slame; 16. t. m. pri komandi vojnega okruga v Karlovcu glede dobave 60.000 kg sena. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah.)
Borze
7. avgusta.
Na ljubljanski borzi je bila danes potreba po devizah nekoliko večja, predvsem v devizah na Berlin. Curih in London. Tečaji so v glavnem ostali nespremenjeni, le deviza na Pariz je nekoliko popustila. Vso potrebo je krila Narodna banka.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda brez intervencije Poštne hranilnice '
obdržala včerajšnje tečaje. Zaključena je bila samo za aranžma po 406, za december pa je notirala 420 — 421. Tržišče zasebnih vrednot je dalje zanemarjeno. Med banSni-mi papirji so bili zaključki samo v Prašte-dioni po 862.5 in v Unionbanki po 202. Narodna banka je čvrsta pri 8200 — 8400. Med industrijskimi papirji je bila zaključena samo Drava po 400. Trboveljska notira 452.5 do 459 brez prometa.
Devize in valute.
LJubljana. Amsterdam 22.8175, BerJjn 13 56 do 13.59 (13.575), Bruselj 7.9205, Budimpešta 9.9479, Curih 10944—1097.4 (1095 9), Dunaj 8.0113 do 8.0413 (8.0363). London 276—276.80 (276.40), Newyork 56.86, Pariz 222—224 (223), Praga 168.20 do 169 (168.60), Trst 297.82.
Zagreb. London 276 — 276 8, Newyork 56.76 — 56.96, Pariz 22204 — 224.4, Milan 296.779 — 298.776, Curih 10&L4 — 1097.4, Berlin 13 56 _ 13.59, Dunaj 8.0113—8.0413, Praga 168.20 — 169.
Curih. Zagreb 9.1275. London 25.22125, Newyork 519.825, Pariz 20.35, Milan 27.18, Berlin 123.87, Dunaj 73.23, Praga 15 38, Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.655, Sofija 3.75, Varšava 58.25.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 170 den.. Ljub. kreditna 123 d., Praštediona 850 d.. Kreditni 170 d., Vevče 130 d. Ruše 275—285, Stavbna 50 A, Se-šir 105 d., Kranj. ind. dr. 250 d.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 405.5 — 406.5, kasa 405.5 — 406.5, za avgust 406.5 —' 408, za december 420 _ 4*21; bančne vrednote: Praštediona 852.5 — 859, Union 202 _ 203. Srpska 152 — 155, Jugo 80.75 — 81, Narodna 8200 — 8400, Zemalj-ska 125 _ 135, Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 15.75 — 16: industrijske vrednote: Našička 1600 — 1725, Narodna šum-ska 40 — 48, Gutmann 205 — 210, Slaveks 96 den., Slavonija 135 bi., Danica 120—130. Drava 400—410, Šečerana 420—440. Split cement 500 — 590. Union mlin 175 bi.. Vevče 128 den., Lievaonica 175 — 185, Trbovlje 452.5 — 459.
Beograd. Investicijsko 87 — 87-75, agrarne 52 5, Vojna škoda 4^.5 — 407, za december 421.25 — 421.50, Narodna banka 8250.
Blagovna tržišča
+ Živinski sejem ▼ Ljubljani (7. t. m.)
Na današnji živinski 9ejem je bilo prignanih 200 konj, 86 volov, 104 krave, 40 telet in 77 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 60 konj, 29 volov, 45 krav, 28 telet in 73 prašičkov. Dogon je bil še prilično dober, kupčija pa je bila bolj mlačna. Voli so se pocenili za 25 do 50 par pri kg, cene drugi živini pa so ostale v glavnem nespremenjene. Za kg žive teže notirajo (v oklepajih cene od zadnjega sejma 17. julija): voli I. 11 Din (11.25), II. 10 Din (10.55). III. 9 Din (9.25), krave debele 5.50 — 7-50 Din (nespremenjeno), krave klobasarice 4 — 5 Din (nespremenjeno), teleta 14 — 15 Din (13 — 15). Nekaj konj je bilo prodanih za Italijo.
-f Žitni trg (7. t m.) Na chicašld žitni borzi je septemberska pšenica ponovno popustila od 138% na 131 in sedem osmink centa za bušel, decemberska pa od 146 in sedem osmink na 140. Ponovno nazadovan.e ameriških tečajev ni imelo na našem tržišču večjih posledic, kajti vojvodinski pio-ducenti nočejo prodajati pšenice izpod 210 Din. Naše tržišče je povsem mirno in je le malo kupčije, deloma tudi zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, ki so večinoma investirana v kupčijah prejšnjega meseca. Baška pšenica stane trenutno 210 _ 212.5 Din, potiska pa nespremenjeno 230—235. Koruza notira 208 — 210, moka pa stane 320 Din za 100 kg. Navzlic znatnejšemu padcu ameriških tečajev so naše cene še vedno pod izvozno pariteto.
-f Ljubljanska blagovna borza (7- t n>-) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Nudi ee pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni); baška stara po '275 do 277-50. baška nova, nzančno blago po ^75— 27".30; mck".: >0«, fco. Ljubljana, plač. oo prejemu po 4C0 do 402.5; koruza: baška. zdrava, rešetana, plač- 30 dni, mlevska tarifa po 260 262.5, navadna tarifa po 267-5 — 270; ječmen: baški ozimni po 270 — 275: oves: baški, navadna tarifa po*265 — 275.
-f Novesadska blagovna borza (7. t. m.) Tendenca mlačna. Cene pšenici 60 nekoliko popustile. Pšenica: baška 205 _ 210: potiska 215 — 220; banaška 205 — 207.5. Ječmen: baški 160 — 165. Oves: baški in srem-ski 180 — 185; banaški 175 — 180. Koruza: baška in sremska 205 — 210; bar ska 202.5 — 207.5. Moka: baška >0g< 315 do 320; >2« 295 — 300; »5< 275 — 280; »6« 260 — 265; »7< 220 — 225: 140 — 145. Otrobi: bafki in banaški 120 _ 125. Promet: Šo vagonov pšenice, 5 vagonov moke in 2 vagona ovsa.
+ Dunajska borza sa kmetijske proizvode (6. t. m.) V skladu z nižjimi teča ji na ameriških borzah, kakor tudi na budimpeštan-ski terminski borzi, se je blago na dunajskem tržišču nekoliko pocenilo, vendar pa ni prišlo do znatnejšega prometa. Zato so tudi uradni tečajo ostali zaenkrat nespremenjeni.
+ Dunajski svinjski sejem (6. t. m.) Dogon: 13116 komadov, od tega 1349 iz Jugoslavije, 9651 iz Poljske in 1191 iz Rumuni-ie. Pri živahnem prometu eo ae pitani in mesni prašiči podražili od o do 10 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2.40 — 2.45, angleške križane 2.35 — 2.65, kmečke 2.30 — 2.45, stare 220 — 2.30, mesne 2.30 — 2.85.
Iz življenja in sveta
Predsednik deželnega sodišča je izginil
Zločin ali slučaj blaznosti?
2e celo vrsto dni se trudijo nemške oblasti, da bi dognale, kam je izginil znani berlinski sodnik,
predsednik deželnega sodišča dr. Max Bombe.
Zadnjikrat so ga opazili v majhnem feletnem kraju nedaleč od prestolice, od tam je tudi poslal svoji gospodinji razglednico, potem je zmanjkala za njim vsaka sled. Kraj, kjer je izginil, poseča vsak teden na tisoče in tisoče Berlinčanov, ki se hodijo sem kopat in solnčit k neštevilnim majhnim jeze« rom, s katerimi je pokrajina posejana. Nje središče je mestece Neu*Ruppin. Od kar ljudje pomnijo, se ni zgodila
to nobena večja nesreča ali celo zločin,
še običajnih potepuhov in podobnih elementov, ki iščejo teme, tam ne po* znajo. Tem večja skrivnost je potem, kam je izginil odlični pravoslovec. Preiskali so vso okolico, prebrskali so najbolj zapuščena kote, kamor ne sto* pi po cele mesece in cela leta nobena človeška noga — takšnih samot je v neposredni bližini milijonskega mesta veliko, čeprav je to čudno slišati — preiskali so vodovja, orožniki, skavti, vojaki in policisti so bili dan in noč na nogah, vendar o Bombeju nobene* ga sledu. Kaj se je zgodilo ž njim? Kriminalisti ugibajo vse mogoče, a vsaka domneva visi v zraku. Najbolj čudna in vendar upravičena razlaga pa bi bila ta, na katero so prišli v zad* njih dneh. Znamenja govore, da Bom* be v tistem času
ni bil v pobd posest! svojfh duševnih sH.
Čudna je že omenjena razglednica, ki jo je bil poslal svoji gospodinji. Karta sama na sebi je brezpomembne vsebine, toda podpis na njej slove »dr. Martin Bombe« namesto dr. Max Bombe«. Pisava je brezpogojno njego* va, tako da je potvorba izključena — tem bolj pa preseneča podpis, ki na* vaja tuje krstno ime namesto prave* ga. Človek v normalnem stanju ne bo delal takšnih zamenjav. Zato domne* vajo, da je napadla izginulega nepre* redka bolezen, ki se kaže v tem, da izgubi pacijent spomin na vse, da po*
Nameščencem finančnih straž posebne ugodnosti!
Dospel je finejšj lahen loden za kroje in ga oddajamo v vseh množinah po Din 180.— za mefer. Fino izgotovljene kompletne kroje pa po Din 780.—, toda samo pri tvrdfei	1
DRAGO SCITVVAB, LJUBLJANA.
zabi na svoje ime in stanovanje ter se potepa brez cilja bogve kod, med tem ko ga iščejo po vseh koncih in krajih tisoči. Če je ta domneva pravilna, te* daj se bo izgubljenec nekega dne sam pojavil ali pa ga bodo izsledili povsem nenadno. Zelo presenetljivo pa je, da se more celo splošno znana osebnost v naših dneh navzlic njihovemu do* vršenemu policijskemu in poizvedo* valnemu aparatu, pred očmi milijonov izgubiti tako kakor drobna šivanka v pesku neobljudene puščave.
Belgijski ministrski predsednik Jaspar
Je bi Izvoljen za predsednika reparacijske konference v Haagu.
Kdo je gdč. Menčikova
Gdč. Vera Menčikova je predvsem edina dama, ki je imela toliko pogu* ma, da se je šla pomeriti z najboljši* mi šahovskimi mojstri na mednarod* ni turnir v Karlovih Varih. Veliko sre* če na tem turnirju sicer nima, vendar vzbuja že kot reprezentantinja žen* skega spola na šahovskem polju, ki ie bilo doslej več ali manj rezervirano moškim, toliko zanimanja, da zas>uži nekoliko vrstic. C sebi je pripovedo* vala Menčikova novinarjem sledeče:
»Rodila sem se v Moskvi in vzrasla sem v Rusiji, vendar živim že osem let v Hastingsu, angleškem kopališču. Ker je ostal moj oče češkoslovaški držav* ljan, sem češkoslovaška državljanka prav za prav tudi jaz, vendar ne go* vorim češčine, temveč samo ruščino in angleščino. Sahirati sem pričela v svojem devetem letu, pozneje me je v tej igri poučeval sam šahovski moj*
Marsikdo se ne bi odločil za operacijo,
II Jo Je tevedeJ prof. Stromnza te dni na nekem Jaguarja. Operacijsko mizo so postavili naravnost
v Metko ne arne zverine.
ster Maroczy. L. 1923. sem postala
članica šahovskega kluba v Hastingsu in za Božič sem igrala tam. L. 1927. sem dobila na mednarodnem damskem šahovskem turnirju od razpoložljivih 11 točk celih 10 in pol.«
Metanje iz gostilne -razžaljenje časti
Neko berlinsko sodišče je rešilo te dni staro sporno vprašanje, šlo je za to, ali sme gostilničar brez kazni in po mili volji postaviti gosta pred vra* ta. Takšen slučaj se je pripetil v pr» vovrstnem hotelu, v katerem je nasto* pil lastnoročno sam njegov šef in na podlagi gole pritožbe s strani ostalih gostov proti gospodu in dami, ne da bi se niti prepričal, da*li je ta pritož* ba upravičena. Napodeni par ga je to* žil in hotelir je bil oglobljen na 200 mark, ker ju ni napodil z zadostnimi razlogi. To pa je težko razžaljenje ča* sti. V vsakem slučaju, celo če gre za upravičene razloge pa ima gost pravi* co ostati tako dolgo v lokalu, dokler ni pospravil naročenih jedi in pijač.
Bradati postni uradniki
Poštni uradniki v litovskem Karna* su niso zadovoljni s sedanjimi svojimi plačami. Prosili so vlado že opetova* no za povišanje, pa brezuspešno. Se* daj so sklenili štrajk posebne vrste: noben poštni uradnik se ne bo dal obriti in ostrici, dokler ne dosežejo zahtevanega povišanja plač. Običajno je, da se z uradniki proglasijo solidar* ne uradnice. V poročilu iz Karnasa pa ni nič povedano, kako hočejo štraj* kati gospodične poštne uradnice. Naj* brže si nekaj časa ne bodo strigle las.
Tragičen dvoboj v avtomobilih
V	Albaniju v Zedinjenih državah se je vršil radi lepih oči neke mladen* ke dvoboj v avtomobi'ih. Pričel se je v aristokratskem predmestju Blessing Road. V vsakem avtomobilu sta bila po dva moža. Določen je bil krai za dvobni. ali eden izmed dvobojevnikov je bil nestrpen tako, da je začel na poti streljati na naspro+ni avtomobil. Odgovor je dobil s streli z napadene« ga avtomobila. Avtomobila sta brzela dalje, strel je sledil strelu, konec je bil ta. da se ie eden avtomobilov za* tekel na dvorišče bližnje bolnice, kjer sta nadla iz avta dva moža. vsa krva* va. Kmalu na to sta umrla. Druga dva sedita v zaporu.
»Mati sufražetk« umrla
V	Londonu je umrla v starosti 82 let gospa Millicent Fawcettova, »mati su* fražetk«. Bila je žena znamenitemu slepemu ministru za pošte Fawcettu in je že 1. 1869. začela trdo, toda uspešno borbo za žensko volilno pri* vico. Bila je soustanoviteljica angleške zveze za žensko volilno pravico, čije predsednica je b'la do 1. 1919. Omem* be vreden je tudi nje pogumni nastop ob izbruhu svetovne vojne, ko jo je obsodila z odločno spomenico na zu* nanje ministrstvo in zastopnike tujih držav.
Mravljinci v velemestu
Južna in zapadna predmestja Berli* na so napadli velikanski roji letečih mravljincev. Bilo iih je mestoma to* liko, da so pokrili ceste in hodnike. Vdrli so celo v stanovanja in se jih ni bilo mogoče ubraniti. Alarmirati so morali gasilce, da so jih odnlavili z vodnimi curki, mnogo poslopij pa so morali ljudje izprazniti.
Knut Hatnsun ne mara
v vv •
čaščenja
Slavni danski pisatelj, ki je obhajal 4. t. m. svojo 701etnico, je že nekoli* ko dni prej zginil z doma, samo da bi mu ne bilo treba sprejemati sitnih ča* stilcev. ki so za ta dan pripravljali na* val na njegov dom. Kakor sedaj po* ročajo, se je podal v norveško meste* ce Christiansen, kjer si je najel in*
Zajtrk na valovih
Testa drema defeRcaaaa se le rdelo zaanafo, da U radi preprostega zajtrka ostovU! grete Tatov* poletnega morja. Čemu neki? Kot miza lahko fuagira navadna boja, namesto stotov M pomagamo z dvema pnevmatikama — več pa tudi m treba.
kognito majhno sobo v tamošnjem mornarskem domu. Prebil je kritične dneve v tem domu v pogovorih in skupnih obedih z ostalimi gosti, ne da bi ga kdo spoznal. Nekateri norveški novinarji so sicer vedeli, kje je, pa so bili toliko taktni, da so mu dali mir.
Rumunska kraljica piše drame
V Parizu pripravljajo inscenacijo pravljične igre »Ilderim«, ki jo je na* pisala rumunska kraljica Marija in skomponiral ravnatelj rumunskega konservatoriia Noma Otesco. Režijo pariške predstave je prevzel ravnatelj bukareštanskega narodnega gledališča Viktor Esthmin. Omislili so si jo pred vsem v propagandne svrhe, zavoljo franr-osko*rumunskega kulturnega zbli* žanja.
Znamke z žarnico
Združene države so izdale znamko za dva centa, ki nosi podobo prve električne žarnice, kakršno je pred 50 leti izumil Edison. Na ta način so do* slej počastili le malokateri izum, n. pr. letalo, parnike, kolesa in lokomotive, torei samo prometna sredstva. To je prvič, da so uporabili za podobo na znamki drugo iznajdbo, ki pa to po* zornost vsekakor zasluži.
Nespoštljiva reklama
Mussolini je izdal odlok, da ne sme v Italiii nihče uporabljati reklam, ki bi imele naslikane italijanske vojake. Povod za to odredbo je dal inserat, na katerem vidiš bersaljerja, ki s pri* dom uporablja neki prašek proti mr* česu. To namigavanje na vsakdanjost voiaškega življenja škoduje po Mus* solinijevem naziranju prestižu italijan* ske armade in zato takšne reklame ne trpi.
Zaradi kanarčka v smrt
V Lvovu se je zastrupila neka urad* niča 1'nicka. Povod za ta samomor je bil precej neobičajen. Ilnicka je imela namreč kanarčka in ta ji ie umrl. Te* ga ni mogla preboleti in sklenila je, da se odpravi na oni svet. Oddali so jo v brezunnem staniu v bolnišnico.
»Pretepli ste svojo ženo. To je pravo figarstvo!«
»O gospod predsednik, le poglejte jo! To je zahtevalo pravega poguma.«
Konjunktura akcentov
Govoreči film je ustvaril inostran« skim igralcem v Hollywoodu novo šanso. Skoraj osminka vseh ulog v teh filmih zahteva tuj naglas. Skoraj ni filma, v katerem ne bi nastopala kak« šna francoska hišna, kakšen irski po« licist, eksotični monarh, italijanski grof itd. Vse takšne osebnosti pa mo« rajo seveda govoriti eksotično angle* ščino, vsaj kar se tiče akcenta in za« to imajo za te uloge še posebno pred« nost igralci, ki se na eksotični akcent razumejo. Igralcem s korektno izgo« vorjavo sploh ne dajejo drugih ulog razen tipično ameriških. Med te ne« srečnike spadajo n. pr. priznane veli« čine kakor Clara Bow, Charles Ro» gers, Nancy Carroll, Richard Dix, Ga« ry Cooper in drugi.
Izvleček iz programov
LJUBLJANA (572 m), ZAGREB (307 m), BCO-GRAD (429 m), PRAGA (342 m), BRNO (432 m), VARŠAVA (1411 m). DUNAJ (517 m). BERLIN (418 ni), FRANKFURT (390 m), LANGENBERG (473 m), STUTTGART (350 m). BUDIMPEŠTA (550 m), LONDON (Daventry 1533 m), RLM (441 m). STOCKHOLM (Motala 1348 m).*
Četrtek, 8. avgusta.
LJUBLJANA 12.30: Reproduoiram gSasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reprodmciraaa glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Reprcdticirana glasba. — 19-30: Zgodovina Slovencev. — 20: Prenos koncerta z Unioo&ke®* vrta. — 22: Na.poved £asa in poročila.
Petek, 9. avgusta.
LJUBLJANA 12.30: Rep rod uci ram glarfja. — 13: Naipoved časa, borza« vesti, reprodiucirasta. glasba. — 13.30: Poroči La iz dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 20: Gospodinjska ura.
—	20.30: Pevski večer tenorista lip ske o.pere g. L. Bajdeta. — 21-30: Koncert radio-orkestra. — 23: Napoved časa ki poročila.
ZAGREB: 13.15: Reproducirana gJasba. — 20-35 :V-eče.r poljske giltsbe. — 212: Lahka veoeif-na godba. — BEOGRAD 12.45: ReiprcdiucErasa glasba. — 18: Koncert radio-orkestra. — 20.30: Večerni 'koncert. — 31.30: Poročila. — 212: Klavirski koncert. — 22.40: Črtanje modennsh francoskih novel. — 23: Reproducirana glasba. — PRAGA 16.30: Koncert komorne gilasfbe. — 19.05: Igra. — 21: Prenos koncerta iz Prage. — 22.25: Godba za ples. — BRiNO 16-30: Prenos koncerta iz Prage. — 21: Koncert vojaške godbe. — 22.25: Godba za ples. — VARŠAVA 16-30: Gramofon. — 18: Orkestra len koncert. — 20-30: Sirnfotiičeo koncert. — DUNAJ 1'1: Dopoldanski koncert. — 1<6: koncert orkestra. — 19.15: Violinske in klavirske skladbe. — 20.05: Veseloigra. — Orkestralen koncert lahke glasbe. — BERLIN 17JO: Pevski koncert. — 20: Mešan večer. — FRANK-FURT 18: Koncert iz Stuttgarta. — 20: Prenos programa iz StiKttga-rta. — LANGENBERG 17-35: Violinski, pevski in klavirski koncert. — 20: Po-toca pisma o ljubezni m dr trgih rečeh. — Noarrt koncert. — STUTTGART 16.15: Dunajska glasba.
—	18: Večerni 'koncert. — 20.10: Koncert velilko-niskega nacionalnega orkestra. — 21.45: Recitacije in glasba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — lf7.15: Ciganska godiba. — 18.30: Gramofon. — 19.45: Godba za ples. — 21: Klavirski konoert. — Ciganska godba. — LONDON 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21.35: Mešan večer. — 22.45: Presenečenja. — 23: Plesna godba. — RIM 17.30: Pojx)Wans5d koncert. — 21 :Oipereta »Čardašfca taieg^ja«. — STOKIIOLM 18.30: Lahka godba. — 20: Orkestralen koncert. — 21.40: Godba aa pfes.
M. Zoščenko:
Kako je Semjon Semjonovič hodil za aristokratko
Jaz. bratec, ne trpim žensk, ki nosijo klobuke. Leta ti taka-le ženska v klobučku, ima nogavice iz pajčevine, morda oelo mopska v naročju in še zlat zob po vrhu, nak, take aristokratke niso zame več ženske, ampak čisto navadne cune. To se pravi, svoje dni setn se radi jaz zagledal v aristokratko. se snr^ehaial z njo in jo vodil v gle-dal;šče. V teatru se je tudi vse tisto zgodbo. Prav v teatru se je razščepe-rila njena ideologija v vsem obsegu.
Seznani sem se z njo na zborovanju. Gledam okoli sebe, pa ti stoji tam stvarca, nogavičke iz pajčevine, zlat zob.
—	Odkod, pravim, državljanka? Iz katerega okraja?
—	Jaz? reče ona. Iz sedmega.
—	Prosim...., želim vam tam dosti zabave.
In že se mi je nekako čudno vsedla v s.ce. Večkrat sem se napotil k njej. Mnogokrat sem prišel tudi kot uradna oseba.
—	Tako in tako, državljanka, kako
je s poškodbami stranišča in vodovoda? Funkcionira?
—	Da, odgovori, funkcionira.
In si močneje zadrgne šal. Nobene sladke besede. Samo oko ji zamežika. In zob se ji zasvetl;ka v ustih.
Hod m tako mesec dni k njej in se m« privadi. Začenja določneje odgo-r arjati:
—	Tako hi tako, vodovod krasno funkcionira, hvala lepa, Semjon Semjonovič.
Kar je sledilo, je bilo še lepše: sprehajava se Po cestah. Ko greva iz h še, mi ukaže, naj jo vodim pod roko. Storim tako :n se vlečem ob nje' ko zaljubljen som. Ne vem, kaj bi govoril. Sramujem se pred ljudmi.
No, in nekoč mi pravi:
—	Kaj je to, Semjon Semjonovič, da me venomer vodite po teh cestah. Imam jih že polno glavo. Kot ljubezniv kavalir bi me vendar enkrat peljali v gledališče!
—	To se še lahko zgodi, odvrnem.
Ko nalašč razdeli drugi dan komce-
lica vstopnice za opero. Fno dobim sam drugo mi da Vasika ključavničar.
Vstopnice so razFčne. Moja za parter, Vasjkina za galerijo. Natančneje se ne zanimam zanje. In tako greva. Poiščeva st prostore.
Ana se vsede na moj, jaz na Vasjkin prostor. Sedim za stebri in ne vidim dosti. Če se naginem preko roba. nejasno razločim pod seboj svojo damo.
Iz samega dolgočasja grem dol. Pav-za, Tudi ona promenira.
—	Dober dan! ji rečem.
—	Dober dan!
—	Rad bi videl, če funkcionira tu vodovod?
—	Ne vem. odvrne.
In jo mahne proti okrepčevališču. Jaz za njo. Ozre se po bufetu. V bufetu pulti, na pultih torte.
In jaz osel, buržuj, stopim za njo ln ji ponudim:
—	Če bi morda želeli pojesti kolao.. Nič se ne ženrajte... Plačam jaz!
—	Merci! reče. In ročno stopi z fz-zivajočimi koraki k pultu... hop... itn že ima v rokah torto.
—	Sežem po svojih parah. Kvečjemu za tri torte. Zajedla se je vanje. Nemirno pobrskam Po svo jih žep h. Preštevam denar, ki ga imam na dlani. Odpihnil bi ga lahko z nje!
Poje nrvo... hop... in že zag-abi drugo. ZakaSHam. In molčim. Poloti se me silna buržujska sramežljivost. Kaj se to prav: kavalir brez denarja?!
Hodim okoli nje, ko petelin, ona se mi nasmehne; vse na njej odraža kom-
plimente. Pravim ji:
—	Ali ne bi bilo čas, da pogledava za prostori? Morda je že zvonilo.
—	Ne!
In vzame tretjo!
—	Ali ne bo preveč na prazen želodec? Zgodi se vam lahko, da boste bruhal1.
—	Ne, sem navajena.
In vzame četrto!!
Kri mi stopi v glavo.
—	Položite nazaj! pravim.
Presitraši se. Odpre usta. V ustih se
ji zasvetlika zlat zob. Meni je, ko da so s€ mi vajeti izmuznile iz rok.
—	Vse eno je. mislim, tako ali tako ne pojdem več z njo.
—	Položite nazaj! kričim, za hudiča, položite nazaj!
Položi nazaj. Jaz k prodajalcu:
—	Koliko plačam za použite tri torte?
Prodajalec se malomarno drži. Igra topes.
—	Vi plačate, pravi, za štiTi použite torte! Tako in tako.
—	Kako, pravim, za štiri použite? Če leži četrta vendar na miz ?
—	Ne, ne! ponavlja on, res leži na mizi, toda objedena in premečkana s prsti.
—	Kaj? pravim, objedena? Za boga!
Strašno komično fantazijo imate!
Prodajalec se ne zmeni. Krili z rokam; nad jedrni.
Krog nas polno ljudi. Naravno. Sofijo. Eni pravijo: objedena; drugi: ni!
Potegnem listnico iz žepa. Vsa krama se zakotali po tleh. Jasno. Ljudje se glasno smejejo. Meni ni prav nič veselo pri srcu.
Štejem denar. Natančno za štiri. Prekleto, ves prepir zastonj!
Plačam in se obrnem k dami:
—	Pojejte do krnica! Plačano!
Ne dotakne se. Ženira se. Pa se ti pririne falot:
—	Dajte meni, pravi, bom jaz pojedel.
In resmčno požre, pes prašičji. Za moj lastni denar!
Greva na prostore ln gledava opero do konca. In domov.
Pred vrati mi pravi:
—	Strašna svinjarija od vas, Semjon Semjonovič. Kdor nima denarja, naj ne hodi z damami.
Odvrnem ji:
—	Sreča ni v denarju, državljanka.
Oprostite izrazu.
In tako sva šla vsaksebi.
Nak, bratec, jaz resnično ne trpim takihle aristokratk.
Mlcbei Zčvaco:
194
V krempliih inkvizicije
Zgodovinski roman
■Cvo, častita očeta, jejta in pijta... Poskusita mi samo grižljaj te paštete, samo požarek tega vina in koLnem se vama, da bom tudi jaz jedel in pil.«
Tako govoreč j© napeto opazoval požeruha, njiju klavrno mr-danje z obrazom in lakomne, žalostne poglede, s katerimi sta se ozirala na jed in pijačo, ki jima jo je ponujal. Niti zavedal se ni, kako strašno muko jima pripravlja.
»Ne moreva vam ustreči,« ie nekoč potrto odvrnil eden izmed menihov.
»Zakaj ne?« je vprašal Pardaillan.
»Na žakist so nama strogo prepovedali kaj sprejeti od vas.«
»Bičali bi naju, če bi prekinila prepoved,« je dodal drugi.
»In zaprli bi naju ob kruhu in vodi...«
»Nu, pa nikar,« je dejal Pardaillan.
In sam pri sebi je menil:
»Seveda, kako bi? Lopova vesta, da je vsako kosilo zastrupljeno.«
Ko se je tretji dan približala ura obeda, sta brata Baptist fn Caharija — zakaj tako jima je bilo ime — kakor po navadi stopila v vitezovo sobo; toda prinesla mu nista ničesar. Oba sta bila videti kar najboljše volje. Namestu da bi jel pripravljati mizo, je brat Baptist s svojim bobnečim basom naznanil:
»Ce hoče gospod vitez oditi z nama v obednico, nama bo čast,
da mu podava kosflo.«
Pardaillan je osupnil. Kaj Je pomenila ta fantarija !n kakšno bridko presenečenje, kakšna past se je skrivala za njo?
Po radostnih obrazih svojih ječaTjev, po njunem muzanju in spogledovanju je sodil, da se nekaj pripravlja zoper njega. Zato je suho odvrnil:
»Častiti oče, enkrat za vselej sem vam povedal, da nočem Jesti. Zato vama nikakor ne bo časrt, da bi mi podala obed, kajti sklenil sem, da se ne ganem iz te sobe.«
To rekši se je vrgel v svoj naslanjač ter jima obrnil hrbet
Meniha sta se spogledala. Obraza sta se jima raztegnila in bratu Cahariji se je i-zvil tak vzdih, da bi bil dTevo izruvaL
»A vendar bo treba iti,« je rekel čez nekaj trenutkov brat Baptist.
Pardaillan je presenečen vzdignil glavo.
»Treba?« je zaitegmi s porogljivim glasom. »Zakaj pa?«
»Ukaz je tak,« je krotko dejal brat Caharija.
»In če se mu ne pokorim?«
»Tedaj bi vas morala nesti.«
Pardaillan je naglo stopil dva koraka naprej. Tri dni se je že postil, a vendar je čutil v sebi še dovolj moči, da spravi dva nesramna kutarja k pameti. Že je hotel planiti madnja s pestmi, ko mu je nenadna misel zadržala roko.
»Ali sem neumen,« je dejal sam pr! sebi. »Kdo ve, morda pa najdem toli zaželjeno priliko, da jim jo zagodem? Vsekako mi bo le v korist, če se ogledam po samostanu. Človek nikoli ne ve...« Zaključek te misli je bil tak, da je namesitu pretepanja prijazno odvrnil:
»Naj bo! Radovoljno pojdem z vama, da se vama ne bo treba mučiti.«
Meniha sta se zadovoljno zarežafeu Pozmla sta jetnScovo čudovito moč, in dasi sta imela trden namen izjpolniti dobljeni ukaz in sta se tudi zanašala na svoje krepke mišice, sta bila vendar miroljubne nravi in nista koprnela- po tem, da bi na svoji koži poizkusila vitezove pretepaške odlike.
»Imenitno, gospod plemič,« je veselo dejal brat Baptist, rzpa-
metovali ste se, hvala Bogu! In, tako mi svetega Baptista, mojega nebeškega patrona, ne bo vam žal, da se seznanite z obednico, kamor vas morava peljati!«
»Pojdimo tedaj, častiti oče, če je (tako zapovedano. Opozorim vas le, da me tudi (fco pot ne boste pregovorili; zaužil ne bom niti najmanjše malenkosti.«
Meniha sta se viznemirjeno spogledala in obraza sta se jima stemnila.
»Bh,« je rekel brad Baptist, »le pojdimo. Videti hočem, ali ste res tak junak, da bi se odvrniti od mize, ki vas čaka.«
Na hodniku jih je sprejelo šest menihov, ki so obkolili viteza in ga odvedli do vrat obednice.
Spremstvo je ostalo zunaj in Pandafflan je s svojima vsakdanjima čuvarjema stopil v dvorano. Cul je, kako so zapahi zaškripali za njim. Ko je oprezljivo pogledal okoli sebe, je ves zadivljen obstal pred krasno sliko, ki se ie ponujala njegovim očem.
Dvorana je bila štirjaška, visoka in prostrana. Tla, strop in leseni opaž, ki je pokrival stene, so bili prava čudesa mozaične in kiparske umetnosti. Štiri flamske preproge so krasile dve strani dvorane ter predstavljale četvorico letnih časov. Predmet vseh štirih slik so bile grmade jedil in steklenk, ki so jih vpodobljene osebe, moški in ženske, pogoltno spravljale s sveta.
Sokol
Sokol Moste bratskim društvom! Zaradi zleta v Domžale, Grosuplje in nekaterih drugih društvenih prireditev v naši žu-pi, ki so bile predvidene za 11. t m. že preje, je slavnostni odbor na že-lio prizadetih ter po nasvetu župe in Šaveza soglasno sklenil preložiti nameravano proslavo 151etnice in razvitja prapora na 1. september. Preložitev je sicer za naše društvo žrtev, ker so priprave bile že gotove, toda zaradi sokol-skega bratstva smo jo doprinesli, da ni bilo treba preje določenih nastopov prelagati. Istočasno pa prosimo vsa društva ljubljanske in sosednjih žup, vse brate in sestre, da nas polnoštevilno posetijo ta dan, ki naj bo res pravi narodni praznik. Vabila, lepake in letake smo že razposlali. Navodila slede. — Zdravo!
Sokolsko društvo v Cerknici praznuje letos 20-letnico svojega obstoja in z njim združenega marljivega sokolske-ga dela za narod in državo. V proslavo te pomembne obletnice se vrši v komaj dograjenem domu dne 11. t. m. ob 14. velika javna veselica s telovadnimi nastopi. Vse telovadne vrste se pridno pripravljajo in vežbajo proste in orodne vaje. Pravo atrakcijo med telovadnimi, točkami pomenijo simbolične vaje po znanem napevu: »Buči morie adrijan-sko«. Po telovadbi je prosta zabava s srečolovom, šaljivo pošto, plesom in se bodo točila najboljša vina in sveže pijače ter nudila dobra jedača po primernih cenah. Vstopnina za osebo 5 Din. K vsem vlakom, ki prihajajo in odhajajo na Rakek, bo vozil avtobus. Obeta se obilen obisk, posebno od strani Ljubljančanov. ki nameravajo združiti poset naše prireditve s peš-izletom iz Borovnice preko romantičnega Pekla v Begunje in Cerknico. Sokoli in prijatelji, obiščite nas v velikem številu.
F. CUDEM, Ljubljana
Prešernova 1
Poročni prstani
izučen mehanik z dolgoletno prakso, soliden in zanesljiv. Ponudbe je poslati na And. Jakil, tvorn. koža i crpeia d. d.
Karlovac.
1 0 4
PRIMSKOVO PRI KRANJU. Le malokdaj se oglasimo, ker žuljava roka le težko prime za pero. Kakor drugod, je tudi pri nas škodovala suša fižolu, krompirju, detelji in otavi. Poletni pridelki so srečno spravljeni, a so zaradi izredno hudega mraza pozimi pičli. Tudi sadja ne bo obilo. Orehi so popolnoma uničeni, tako da so jih mnogo morali posekati. Naše prostovoljno gasilno društvo pod načelstvom g. Franca Sajovica dobro napreduje. Ker sedanji Gasilni dom ne ustreza več je sklenil odbor povečati ga v moderno stavbo s stanovanjem v prvem nadstropju. — Na praznik Marijinega vnebovzetja 15. t m. bo proslavila naša cerkev kar tri obletnice: 450-letnico svojega posvečenja, 300-letnico obnovljenja bratovščine Marije Vnebovzete in 200-letnico obstoja sedanje cerkve. Nekoč je bila pri nas slavna božj_a pot, a je kasneje prenehala. Na dan 15. t m. bo tudi »žegnanje«, a ne več na nedeljo po Malem Šmarnu kakor do sedaj, na kar opozarjamo vse ljubitelje dobrih krofov in drugih dobrot, ki so združene s takim dnevom. Naša brhka dekleta in ma mirne nam bodo prav rade postregle, a Štularjev Lojzek nas bo zabaval s svojo harmoniko.
KOROŠKA BELAJAVORNIK. V ne* deljo 4. t. m. je priredilo naše agilno So= kolsko društvo na svojem letnem telovadi* šču svoj običajni letni javni nastop, ki je prav lepo uspel. Sodelovala so pri nasto= pu z manjšimi odelki tudi bratska dru* štva z Bleda, Jesenic in Stražišča. Po jav» ni telovadbi se je razvila na letnem telo« vadišču in v vseh prostorih Sokolskega doma prav prijetna zabava s plesom. Pri javnem nastopu je sodelovala polnoštevib na jeseniška sokolska godba na pihala pod vodstvom kapelnika br. Kleča. Sokol Ko« roška Bela » Javornik je z uspelo prire* ditvijo lahko zadovoljen, kajti prinesla mu je lep gmoten in moralen uspeh ter mu je obenem pokazala, da ima društvo i lepo število stalnih prijateljev.	I
Nabava
svinjske masti
Direkcija državnega rudnika Velenje
■nabavi na dan 16. avgusta 1929.
2.000 kg svinjske masti
Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani. Ponudbo je kolkovati s 5 Din in predložiti najkasneje do 16. avg. 1929. dopoldne.
Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, št. 7507/IL
Sadje in zelenjad
vsake »r-te vkntiavajte samo v or gina'nih weck - ovih pn-pra*ah za vkuh v^njt. Zadevajte
WECE-A
pri vseh trgovcih. Tovarniška ralosa FRUCTUS, LJubljana, Krekov trg 10. — Zastopstvo v Mariboru: Car! Lotz in Pinter & Len ar d, Celje: Josip. Jagodič.
Stanovanje
3 — 4: sob
ki bi se lahko uporabilo tudi za poslovni lokal, se išče za takoj. V poštev pridejo le stanovanja v sredini mesta v 1. nadstropju ali visoki parter. Pismene ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Jutra« pod »Helios«.	_9991
PUTIIK
Društvo za promet potnikov m turistov v kraljevini SHS, Beograd
razpisuje natečaj
za izdelavo umetniških reklamnih plakatov naše domovine v barvi za orooa-gando našega turizma v inozemstvu.
Izdelati se imajo s?odeči tipični motivi iz glavnih tujisko-promeitnih predelov naše domovine ter pri tem -upoštevati njihovo karakteristično obeležje:
1.	Bosna (Orient — narodne noše);
2.	Dalmacija (tropska vegetacija — arhrtek-tiura — narodne noše);
3.	Hrvaitslka (Plitvice — prrro-dni pojavi);
4.	Jiužna Srbija (eodiržbine, arhitefletura — narodne noše);
5.	Skivetniša (Bled — Jezera in al-psfici motiva). PJaJcaiti so Jahko izdelani na katerikoili način,
pripravni pa. morajo .biti ea reprodukcijo v barvi. Format originala mora biti 63X95, pri čemur zgoraij ofooli 10 cm, a spodaj 20 om, za napise in tekst.
Vposlane načrte bo pre®teda?a posebna ocenjevalna komisija ter se bo prvih pet načrtov, ki bodo ocenjeni kot najboljši, odkupilo s vsemi pravicami s siiedečimi nagradami:
1.	5000.— dm	3. 2000,— Din
2.	2500.— Din	4. 1500.— Dim
5. 1000.— Dm, Za ostale načrte si »Putnik« pridržale pravico odikiupa po svobodni pogodba. Načrte je treba vposlati najkasneje do 15. septembra t. L «Put-nik< -u v Ljubljani Dunajska cesta št 1.
Opozorilo /
Prinesite aparat k delovanje aparata
Vsl~d slabo ponarejenih kemikalij Vai razmnoževalec Opalograph maže in daje umazane in nejasne odtise Vam zopet uredim, in to brezplačno Za dobro ko boste kupovali Preservat in Fixat z varstveno znamko Globus pri
nvnti, da jamčim, t
Hud. (Baraga, Gfublfama, Sclenhurgova ulica mtcv. ti
Glavna zaloga in samoprodaja original Opalographa._
Razglas.
§
Podpisano županstvo bo oddalo na zsmanjševalni ponudbi
delo m nabavo za rekonstrukcijo vodovoda v Višnji gori
Ponudbe je poslati do dne 14. avgusta t 1. — Načrti in pojasnla so razvidni v občinski pisarni v Višnji gori.
Mestno županstvo Višnja gora
dne 6. avgusta 1929.
•VaiSup
»Horfcus« tvornica konserv v Zagreba, Paromiinska cesta, kupi
tCCC-tSCC icg hrusnic
(<Preise1heeren)
Pismene ali ustmene pon/udbe se poSjejo na tvornaoo.	1 045
NEČISTO KRI
katar v želodcu in nervoznost
uttjo „Sigmargy" pastuj*
Najnovejša in najboljša iznajdba francoskega učenjaka DR. POMARET-a -Pariz. Po četrti škat'j; (180 pastil) postane kri čista; želodec je gotovo izle-čen, a nervoznost se zelo zmanjša. Kdor dosedaj ni poskusil, naj poskusi, pa se bo po prvi škatlji uveril o vrednosti tega leka. Posamezna škatljica 130 Din
Odobreno z rešenjem Ministarstva Narodnog Zdravlja Nr. 43367. Navodila pošlje proti vpoš ljatvi 2-din. znamke:
JOSIP PANTIČ, BEOGRAD Kraljice Natalije 5 (v dvorišču)
Ali Vam gre v tek
Vaša led, kadar vidite v kuhinji gornji prizor? Sigurno ne!
Da se rešite te neznosne golazni, M Vam okužuje Vašo jed, uporabljajte najbolj dovršeno sredstvo za uničevanje

Razpršujte SheIltox samo potom She®tox prši Ime«, Id Vam osžgurava maksimum dedovanja. Razpršena meglica Sdhelltoxa zalotene imsekte SIGURNO UBIJA hi v teku nekoliko minut
I osvobodi Vašo hišo od muh, moljev, komarjev, bolh, stenic, mravelj, ščurkov, njihovih jajc m
Učinki
Treframa navodila sa uporabo boste dobi® od Vašega prodajalca. Uporabljati Shellttox znači vzdrževati hišno higi-jeno v največji meri.	Dobiva se v vseh mestih.
V malih ogjasili ie siguren uspeh!
Strešna opeka
patent BOHN, VINKOVC1, zastopnik: »MATERIJ A L" dr. z o. z., Ljabljana,
Dunajska cesta št. 36
Telefon £7-16
Radio - tehnika
izurjenega v montaži radio-aparatov in vseh v to stroko spa-dajočih opravil sprejme svetovna tvrdka v Ljubljani. Ponudbe pod ozsnačko »Prvovrstna moč« na oglasni oddelek »Jutra«.
En zros Spetijallia En detai)
trgovina vozičkov in koles
V zalogi kolesne opreme in igrače za otroke Renoviranie koles, vozičkov in šivalnih stroiev	Ceniki franko.
ZEHELROK OTON
Tržaška cesta — Glince Marijin trs 8
Nadmlfnar
l 0 7
z večletno prakso, izkušen, zanesljiv in soliden človek, kakor tudi
mojster za jaremnik
dobita službo. — Ponudbe naj se pošljejo z navedbo referenc na: Koprivnički paromlin d. d. — Centrala Zagreb, Jurišičeva ul. 6.
Pozor! Gistiinčofl! Pozor
Radi opustitve lokala razprodajam celo skladišče vina izpod nabavne oene! — Ne zamudite prilike, požurite se dokler še
traja zaloga.
MILAN PA2IČ, veletrgov. z vinom, Ljubljana, Poljanska c. 17.
Generalno zastopstvo
patentiranega
»Iskalca defektov"
s katerim se dado takoj Ugotovili vse motnje pri avtomobilih kakor tudi strojih ia motorjih tudi od nestrokovnjakov, }e za lasten račun pri velikem dobička oddati pod u®odndmi pogoji.
V bodoče nobenih defektov pri avtih in strojih
Samo organizatorKwo kurjeni gospodje ali tvrdke s večjim štabom zastopnikov dobe natančnejša
pojasnila od fabrikanta: C. Meter, Hamburg, Kafeer-W«cheiiB str. 79-8S. Korespondenca po možnosti r nemškem jerikn.
Dvokolesa najboljših »vetovnih znamk v veliki izbiri, telo poceni VajnovejSi modeli otroških vozičkov jd preprostega do najfinejšega, id igraSni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevma tika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. •TRIBUNA« F. R L. tovarna dvokoles ia otroSlcih roiifkov, Ljabljana, Karlovška cesta 4
Mostni uogrebm uvoa JI	Občina Ljubljana
V najglobji žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naša ljubljena mama, stara mama, teta itd., gospa
Josipfna Dolinšek
posestnica
dne 6. avgusta 1929. ob 21. uri, po dolgi, mučni bolezni, v 80 letu starosti, previdena s tolažili za umirajoče, za vedno zapustila.
Pogreb preblage pokojnioe bo v četrtek, dne 8. avgusta 1929. ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bounce na poKOpansce pri Božjem grobu v Otepanji vasi.
Maše zadušnice se bodo brale v domači župmi cerkvi Sv. Petra.
LJUBLJANA, 7. avgusta 1920.
Žalujoča rodbina Dolinšek - Sk>vša.
» >3UT5RO< St 183
8
Četrtek, 8. VHI. 1939
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrat, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
ffCdcr ho ee
da se ntt* pošlje po posti naslov aR GaGo drugo informacijo ticoco so tnalih oglasov naj priloii v »nantUaft srn sicer ne bo prejet odgovora t jZJFmsm
CENE MAUM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je aposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
Hrr^g^rs,;.
Trg. vajenca
■ primerno Solato izobrazbo »prejme Anton Markua, K.O-tedvorska ulic* 4L S^380
Trg. pomočnike
dobro izuri ene železninarje »prejme Franc Stupica v Ljubljani, Gospos*««1** 1.
Kuharico
n dobro restavracijsko kuhinjo sprejmem takoj proti plači po dogovoru. Dopise M hotel »Trst*, Kočevje.
Dva slikarja
in pleskarja
dobro tur j ena sprejme ta-fcaj Ludvik Zaje, St. Vid sad Ljubljano.	36612
Mesarski pomočnik
•vešč v izdelavi vsakovrsi^ nih salam in klobas. samo dobra moč, dobi slnžbo. — .Ponnibe pod »Mesar« na cgi. odd. »jutra«:. 36oW
Brivski pomočnik
dober delavec in bubi-štucer, i znanjem nemščine star do 34 let, dobi takoj stalno mesto. P. Me&lnc. frizer, Bled I.	2609&
Risarja
VeSetrgovina papirja, Franjo Gartner, Zagreb, Martinče-va ulico. 15. išče veDčega risarja (rasbrirerja) 2a takoj.
36469
Perico-Iikarico
zdravo in močno sprejme s 15. avgustom Tomo Majer, kolodvorska restavracija v Mariboru.	36627
Gaterista
Manostojnega sprejmemo takoj na polnojaremnik. Ponudbe pod >Purna žaga« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	26622
Več mizar, vajencev
sprejme I. Repše. tvornica pohištva v Ljubljani — Dvorni trg 1.	26665
Dobra pletilja
Iztirjena dobi talcoj stalno službo e hrano in stanovanjem ali brez. — Nemeth. Kodeljevo 269.	266©
Natakarico
•dobro izurjeno, z osebno pravico sprejmem takoj v
hol.išo gostilno. Naslov v glasnem oddelku »Jutra«.
26635
Soboslikarskega pomočnika
dobro izurjenega, ki bi imel stalno mesto, sprejme takoj Adolf Zelnik, slikar, Ljnb-liana. Ižanska cesta št. 26.
26670
Postrežnico
mlajšo dekle, pridno m za-r.efiljiv0 iščem za dopoldanske ure. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36668
Plačilno natakarico
dobro isveabano za kavarno, išče posredovalnica Kovotnv. Dunajska cesta.
26672
Dva brivska
pomočnika
Izvrstno
prikrojevalko
(Znsebneaderin) ia barvasto ia belo moško perilo sprejme proti dobremu plačilu modna trgovina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jut.ra« pod »Znanje 97«. 26691
Dekle za vse
zanesljivo, pošteno, pridno, x večletnimi epriSevali, ki je po možnosti vešča nemščine ter šivanja, sprejme boljša obitelj poleg druge poštene služkinje. V hiši je 10 mesecev staro dete Samo re»na dekleta, ki re-flektirajo na stalno mesto in dobro postopanje, naj •pošljejo svoje ponudbe na: 13rača \Yortmann. Sušak.
26058
Gospodično
trgovvko naobraženo. hi'e-ligentno, veščo slovenščine in nemščine, dobro računa-rico, ki bi imela veselje do večje elektrotehnične trgovine, sprejmem. Kavcija zaželjena, kar pa ni pogoj. Mesto stalno, plača po dogovoru. Ponudile z navedbo staTosti. dosedanjega narne-ščenja in s sliko pod šifro -Elektropodjetje v Mariborski oblasti« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani 36631
Pek. pomočnika
mladega, ki bi tudi razna-šal kruh, sprejmemo s 15. avgustom. Pomočniki z dežele imajo prednost. Plača in drugo po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Parna pekarna«.	36634
Mizar, pomočnike
dobre v izdelovanju linega pohištva sprejme v stalno službo tovarna pohištva Fr. Vehovar, Celje.	26731
Vf HljZH:
Zastopnika
za Maribor ter za druge kraje Slovenije išče večja zavarovalnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zastopnik«. 26228
Umirovljen uradnik
srednje starosti, v Ljubljani stanujoč, 8 prfkupljivim vedenjem za poslovanje s strankami, marljivega in treznega značaja, si more pridobiti 5 do 6000 Din mesečnega zaslužka s tedensko 20-urnim pisarniškim in 20-nrnim zunanjim netežavnim poslom. Pismene ponudbe 6 foiosliko na ogl. oddelek »Jutra« pod »Agilen in vesten«.	26490

Vajenca
krepkega in zdravega drč-ka poštenih staršev, sprejme dobro idoča pekarna v večjem kraju Slovenije. — Sin železničarja ima prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nastop takoj 33«. 26633
Strojepisko
izveSbano, ki zna nekaj italijanščine aH nemščine — iščem. Ponudbe s navedbo zahtev na oglasni oddelek »Jutra« pod »Adlerica«.
26649
Kuharico
za Štiričlanske družino sprejme takoj Pačndk. Laško.	26654
Kino-operater
dobi službo v podeželskem kinu. Prednost imajo oni, ki eo zmožni kakega rokodelstva. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 36555
Modistinjo
samostojno, dobro moč iščem. Pismene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod
šifro »Modistinja«. 36688
a takoj. Enega, ki je zmožen tudi ondulinanja Plačam 700 Din ter dam hrano in stanovanje. Drugega. mladega, plačam po sposobnosti. Mirko Zetovič. Buše pri Mariboru. 26623
Pletiljo
dobro izurjeno sprejmem takojL Naslov v oglasnem •ddelku »Jutra«. 26662
Učenca
■prejmem takoj. Nasfcrv v oglasnem oddelku »Jutra«.
26694
Služinčad!
TočHce (Sehankburechen) — izvežbanega slugo (Lohn-diener), prvo hotelsko sobarico s kavcijo, restavracijske, orožniske m privatne kuharice, kuhinjsko bla-gajničarko, natakarice ter služkinje za stalno službo išče posredovalnica Ogrinc, Miklošičeva cesta 38 (bližina kolodvora).	26680
Mesarski pomočnik
soliden in marljiv, ki je tudi vesten v nakupovanju živine, dobi takoj službo. Dopise na naslov: Kociančič Ljutomer	26700
Kuharico
nntSutt jedi sprejme takoj ali e 1. septembrom Kolodvorska restavracija v Mariboru	26722
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
A gospod Kozamurnik j« Ira-el navado, da je, kadar je hodil bos, migal s prsti na nogah. To je nemara dražilo Srčka ali pa ga je morda pograbila siast do lepih belih klos* zakaj iznenada je šavsnil po njih.
Gospodična
želi mesta blagajničarke ali gospodinje v kakem večjem podjetju. Kavcije zmožna. Nastop e 1. oktobrom ali pozneje. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Blagajniča-rka«.	26433
Korespondentka
samostojna, zmožna nemške, slovenske stenografije, strojepisja, želi mesta v kakem večjem podjetju le proti oskrbi. Kavcije možna. Nastop 6 1. oiktobrom. Cenj. ponudbe pod kavcija na ogl. oddelek »Jutra«. 26432
Inteligentna
hotelska tajnica
in gospodinja, srednje starosti in čedne zunanjosti, išče primerno stalno mesto. Informacije o prejšnjih službah 6e dobijo pod značko »Zanesljiva 1897« t oglas, oddelku »Jutra«. 26248
Kuhinjsko učenko
dobro išče za takoj Tomo Majer, kolodvorska restavracija v Mariboru. 26626
Šivilja
dobro izurjena, išče stalnega mesta. Gre tudi na dom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Šivilja 10«.
3666(7
Strojevodja
normalne železnice, i i ž e mesto. Gre tudi na ozkotirno železnico ali za strojnika. Zmožen je vseh popravil pri parnih strojih. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	26621
Samostojen mizar
stavbni in portalni, želi premeniti službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Samostojen 69«. 26669
Kuharica
ki M opravljala vsa hišna dela, išče službo. Pismene ponudbe pod šifro »Marljiva« na Ekspozituro »Jutra« v Šiški.	26686
Hotelska tajnica
in gospodinja, inteligentna, išče stalno in primerno mesto. Je srednje starosti ter čedne zunanjosti. Informacije o prejšnjih službah na razpolago. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiva 1897«. 2624S
Zanesljivo dekle
vešče kuhe, šivanja in drugih gospodinjskih del, išče primerno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljivo dekle 98«
Lesen paviljon
pripraven za vsako trgovino ali obrt, posebno za mesarijo, z lepim izložbenim oknom in železnn rolo prodam. Privšek, Dunajska c. št. 7.	26060
Pozor reflektanti!
Dva platon-vozička, železna firma in dva štedilnika, vse v dobrem stanju takoj poceni naprodaj na Poljanski cesti štev. 41, pritličje.
26675
Pozor, krojači!
Dobro ohranjeno moško pupo proda Hren, Kodelje-vo, Moste pri Ljubljani.
26594
Ceno prodam:
s češkimi ploščicami obložen štedilnik, belo otroško posteljco. amerikansko pisalno mizo, brušeno zrcalo 65 X 157 cm, oljnati sliki: ^Zens« in »Vetemi mlin«. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	26479
Prva oblast, koncesljonirana
šoferska šola
Čamernik, Ljubljana (Jugo-avto), Dunajska cesta 36.
Telefon 2236. Strokovnjaki teoretični pouk in praiktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričet-kom vsakega prvega 254
Harley-Davidson
350 ccm, v brezhibnem stanju, vožen 5000 km, ugodno prodam. Na ogled v garaži Lojze, Miklošičeva cesta — pri gl. kolodvoru. 26375
Fiatauto
508,	generalno repariran, nov	blok, nov diferencial, zelo	ugodno naprodaj. Naslov	r upravi. 36449
Motorno kolo
»Ariel«, 557 ccm, dobro ohranjeno ugodno naprodaj Vprašati v pisarni Scher-baum, Maribor, Grajski trg 26624
Avto
štirisedežni, srednjelahke tipe, v brezhibnem dobrem stanju, z novimi pnevmatikami in majhno porabo bencina ter plačano takso zelo ugodno naprodaj v garaži Esspress, Vegova ulica 8.
26697
Motorna kolesa
najnovejša BSA in Wande-rer ima stalno v zaloci Pavel Štele, družba z o. z. v Ljubljani.	26733
Moško kolo
dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kolo 1929«.
26584
Moško kolo
skoro novo, ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.
Wanderer kolesa
nova. ima stalno v zalogi Pavel Štele, družba z o. z. v Ljubljani, Kapiteljska nI. št. 3. Preprodajalci znaten popust.	26735
Uradnik les. strdke
(manipulant) .knjigovodja — želi premeniti siužbo e 1. septembrom. — Prvovrstna moč, zmožen strojepisja ter slovenske, srbolirvatske in nemške korespondence. Ponudbe pod »Vesten« na podružnico »Jutra« v Celju.
26732
Absolventinja
4. razr. mešč. šole, vešča slovenskega in nemškega jezika, želi vstopiti kot va-jenka v frizersiki salon pod ugodnimi pogoji, v poljubnem mestu države. Naslov: Hommer Adele, Marilor — Krekova alica 1. 26718
»1» f«
Puhasto perje
ke po 88 Din razpošiljam po povzetju najmanj S kg, potem čisti beli puh po Din 300 kg. L BrozoviA, ke-mička čistiona perja, Zagreb, niča 32.	183
Nov gramofon
In pult
iz trdega Im* naprodaj v mlekarni trgu 9.
Ambroževem 26679
Brusnice
na drobno ia debele po najnižji dnevni ceni ee dobi t trgovini Vlado Turk, StreJišta alica. — Dobava sukcesivna koncem meseca.	36165
%updm
Pozor!	Pozor!
Mamifakturisti!
Kupim večjo partijo letne ali zimske manufakture do 300.000 Din — katero no morete spraviti v promet. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zelo nizka cena«.	26664
Blagajno
»Ti omaro, železno, ognja varno, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Blagajna«.	26650
Enodružinsko hišo
z novozidanim gospodarskim poslopjem, velikim vrto-m, poleg ležečim poljem, blizu šole v Pobrežju poceni prodam ali oddam v najem. Vprašanja: Pobrežje-Maribor, Cerkovska št. 35.
258S6
Tvorniško poslopje
enonadst-ropno, na periferiji Ljubljane naprodaj. Zazidani prostor okoli 2000 m5, poleg tovarne vila z 10 sobami in k temu spadajoče zemljišče v izmeri 18.000 m2. Hkratu se tudi proda: Parni kotel, parni stroj 6 HP, Klimaks motor 10 HP, pisarniška oprava z Wert-heim blagajno, po-hištvo za 2 stanovanjski sobi, 6obo za posle, za kuhinjo in za 2 delavski sobi, avtomobil in 2 konja. Cena- 1,600.000 Din. Posredovalci izključeni. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Tovarna 16«.
36467
Hiša z mesarijo
naprodaj. Pobrežje pri Mariboru, Cesta na Brezje 78.
26619
Hišo
z majhnim hlevom ■ za S—4 govedi kupim v Ljubljani ali kje v bližini. Cena od 70—150.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
26648
Veletrg. z vinom
in dobro uvedenim vinoto-čem, z vsem Inventarjem, v centru Ljubljane prodam Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	36676
Trgovsko hišo
na zelo prometnem kraju kupim ali vzamem v najem Ponudbe na ogla6. odde^k »Jutra« pod »Premožen 04« 36604
Vogalno hišo
dvonadstropno, lepo m moderno, pripravno za sana-torij itd., prodam. Predplačilo 500.000 Din, ostanek po dogovoru brez obresti — Brejška, Celje, Gregorčičeva ulica 3.	26735
Mlin na stalni vodi
ter 7 oralov njiv in travnikov takoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jima.
28717
100.000 Din
(deloma zadostuje kredit),
išč'im v odlično podjetje « sodelovamjem ali brez. Po nudbe na oglasni oddelek »Jut.ra« pod »Sijajna bodočnost 95«.	26695
Družabnika
z majhnim kapitalom, ra zanesljivo dobro podjetje iščnm nujno. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36714

Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Cerne — juvelir
Ljubljana, WoI?ova ulica 3.
38
'P&fuštvv
Garnitura
zofa in 4 fotelji naprodaj v Florijanski ulici 31 [U — med 12. in 14. uro. 26477
Trgovsko hišico
enonadstropno, spodaj trg. lokal, zgoraj stanovanje in podstrešje, prodam radi bolezni z inventarjem vred za Din 90.000,— tistemu, ki odkupi tudi zalogo blaga za ca Din 50.000. — Hiša se nahaja na najprometnejši točki velikega industrijskega mesta Slovenije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »zlata jama«.	26078
Hišo
vieokoprltlie.no, Se 15 let davka prosto, s petimi sobami, kuhinjo in pritiklinami, podkleteno, s ca. 1800 m* stavbnega zemljišča, ob glavni cesti v Šiški prodam za 290.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hiša 290.000« 26632
Čevljar, delavnica
Kompletno opremljena, s 4 šiv. 6troji. naprodaj Poizve se: Commerce d. d., Šelenburgova ul. 7/U desno.	26324
Lokal
na preraetni točki, n pisarno ali trgovino takoj oddam. Pojasnila daje fotograf D. Rovšek, Kolodvorska ulica 31 26587
Trgovski lokal
primeren tndi u pisarno,
skladišče «li delavnico, na Krakovskem nasipu št. 10 oddam. Ponudbe na naslov Navinšek, Šelenburgova ul.
36690
Trgovina meš. blaga
ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« r Mariboru pod šifro ».1888«.
26720
Gostilno ali pekarijo
oboje ali posamezno iščem r najem v trgu ali na deželi. Ponudbe na naslov: Alojzij Božič, Vitanje.
26608
Gostilno
restavracijo ali bufet iičem v najem. Imam osebn0 pravico. — Dopise na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Triglav«.	26550
Krojači, pozor!
V najem oddam takoj r prometnem industrij, kraju stanovanje in krojaško de-lavnico. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26630
Pridelki
Kuhano maslo
kravje kupujem v vsaki količini. Ponudbe na naslov: Sarajevo, Poštanski pretinac br. 27.	26418
Vodne melone
in dlnje
na vagon« it polvagone proda uprava dobra Crno-govci, pošta in postaja Staro Petrovoselo. Slavonija.
25167
Borovine
150 p!m. rezane po dimenzijah kupca, proda: Graščina Boštanj ob Savi. Hlodi se nahajajo na graščinski žagi v Boštanjn, kjer ei jih kupci lahko ogledajo. 35150
IfiVniii
Antihaemoroidno
sredstvo proti haemorTThoi-dom, — ozdravi haemorrho-ide skorajšnje (akutne) za 7 dni sasioreie (chronične) za 15 dni in to brez vseh posledic. Pisati: Aleksa Milu-tinovie, Kruževac, Srbija.
26518
Nervoznim
se pošlje brezpjačno po-
j.isniujoča literatura. Nov način obnavljanja moči, zdravja in delovne spodobnosti. Obrnite ee na naslov: Miloš Markovid, Beograd, Molerova 27.	9141
1—2 dijaka
iz boljše rodbine, vzamem v vso oskrbo v Celju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	26442
Dijaka v Celju
iz boljše hiše sprejmem na stanovanje in hrano v veliki solnčni sobi v vi3i. Dobra hrana in nadzorstvo, klavir. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Pomoč pri učenju.« 36443
Lokal
za ofort ali trgorte* t«r
skladišče
pripravno tudi za garafo, oddam takoj v najem.
Vinsko trgovino
e posodo in vso kletarsko opravo pa prodam. Poizve se na Celovški cesti št. 50, 364S4
Krojači!
Oddam samostojnemu krojaču, dobremu delavcu, brezplačno lokal pod gotovimi pogoji. Eksistenca sigurna. Ponudbe na naslov Franjo Cerne, veletrgovina, Radeče pri Zidanem mostu.
36451
Vogalni lokal
trgovskp-pisarnižki, na Miklošičevi cesti oddam. — Poizve ee v pisarni advokata dr. Frlana Frana na Miklošičevi cesti štev. 4.
36644
Dijakinje
sprejmem v vilo Mizo Tivolija. Dobra oskrba, in-
strukcije, francoska in nemška konverzacija, klavir, velik vrt. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ped šifro »Priključitev k družini«. Event. «e izve tudi naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
36390
Dijakinjo
10—(ffletno, samo it najboljše rodbine vzamem v vs0 oskrbo v Ljubljani. — Lastna soba. kopalnica, klavir, vrt, slovenska in nem-ška konverzacija. Pojasnila dnevno med 2. in 3. uro P enodružinski vili na Grohar, jevi cesti 10.	36639
Dijaka
sprejmem na brano Is stari o vanje blizu realke in obrtne šole. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36710
iSrezfi/actio dobite utnetnisicc f'zde/a«t portret,
*fco sani poSJJet« »votfo sliko a* sSitao vaše dece, skupine a« slične in to verno po poslani nam sliki v velikosti 30X40. Svojo adreso napišite točno, da se izognemo reklamacijam. Prosimo vas, da nora »ošl-jete čim jasnejše slike Umetniško izdelavo portreta vrši svetovni ravod, ki deluje v Nemčiji, Avstiriii, Franciji in	kar }e jaimstvo za izredno izdelavo. 1 a zavod želi osnovati v naši državi svojo podružnico, pa je nam poveril organizacijo. Radi tega se je skilenilo, da se vsaka slik», ki se nam dopošlije od 12 julija 1929 do 31. jnttja 1930 brezplačno poveča. Priposlane s!:ke se vračajo $ portretom. Carina, poštnina in manipulativni stroški znašajo 36 Din, kar plačate po povzetju, to je, kadar sprejmete portret.
S popoterm tatrpanjem se obrnite na
INTERNATIONAL, največji zavod za povečanje slik Zagreb, Prilaz 13.
mimmiiiiiiisiississsiin
bboristite prilike
tako}!
Dve dijakinji
(akad. in grednješol.) iščeta čedno »obo s vso oskrbo in klavirjem, v centru masta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36657
V Maribora
v noposrednji bližini srednjih iol aprejme 3 de5ka ali 2 deklici na hrano in stanovanje »čitelj (Nemec) v p. Klavir na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36181
Stanovanje
eno- ali dvosobno s pritite-linami iščem za 6eptem ber ali kasneje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26400
Stanovanje
2 sob in kabineta, po mof-nosti « kopalnico, v bližini kavarne »Evropa« išče starejši, ves dan odsotni zakonski par. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »V bližini Evrope«. 26151
Sobo s kuhinjo
lahko tndi samo prazno sobo išče mirna stranka brez otrok. — Naslov poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod »čistost predpogoj 34«.
36134
Stanovanje
sobe in kabin je išče mirna stranka (ena oseba). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prijazen dom«.	35993
Stanovanje
B-eofbno e kopalnico in vsemi pritiklinami v sredini mesta oddam z 1. novembrom, kje, pove »Delniška tiskarna«.	26523
Stanovanje
sobe, kuhinje in shrambe oddam s septembrom pod Rožnikom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36677
Elegantno
stanovanje
sobe ia kuhinj« oddam po
nizki ceni v Rožni dolin). Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	26643
Stanovanje
&T4- ali enosobno iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Snažno«.	36647
Stanovanje
3 sob, kuhinje in pritikHn oddam e 1. septembrom v Sp. Š;»ti. Nislov t oglas, oddelkn »Jutra«. 36638
Stanovanje
J—8 sob s pritiklinami išče tričlanska boljša obitelj za september na Kodeljevem, Mostah ali Zeleni jami. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »September 1929«.	36642
Stanovanje
s 4 sobami, kopalnico in vsemi pritiklinami iščem za takoj. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« r Celju pod značko »Tovarnar«.	26440
Stanovanje
išče gospa v sredini mesta. Posredovalnica Mrak, Sv. Petra cesta 8.	36696
Zamenjam
stanovanje
dvosobno, lepo in solnčno, v mestni hiši na Ahacl.ievi cesti, z enakim stanovanjem v mestni hiši na Poljanski cesti. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 36712
Sobo
lepa, veliko in zračno, t
elektriko ter prostim vhodom oddam e 15. avgustom dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddeliku Jutra.
26559
Sedem velikih sob
celo drugo nadstropje, na Turjaškem trgu št. 8, takoj oddamo. Pripravno za pisarne ali skupno za stanovanje in poslovne prostore. Več se izve pri Kmetijski družbi v Ljubljani.	26541
Prazno sobo
lepo, v centru mesta oddam boljšemu gospodu. Naeiov v oglasnem oddelku Jutra.
26617
Opremljeno sobo
s hrano oddam 6olidni gospodični. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra«. 26651
Opremljeno sobo
z uporabo kuhinje oddam zakon, paru brez otrok, dvema gospodoma ali gospodičnama. Naslov v ogl. oddeiku »Jutra«. 36689
Sobo
v sredin! mesta oddam stalnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jtrtra«.
36637
Opremljeno sobico
majhno sli kabinet, snažno išče za takoj ali g 15. avgustom gospodična, ki ima svojo posteljnino. Dopise tji ogl3s. oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerna cena«. 36681
Veliko prazno sobo
event. s souporabo kuhinje in elektriko oddam na Celovški cesti s 15. avgustom ali 1. septembrom. Nas!ov v oglasnem oddelku Jutra.
26684
Lepo sobo
praaio ali opremljen«, z vso oskrbo ali brez nje oddam s 15. avgustom ali 1. septembrom enemu, ozir. dvema gospodoma. Parket, elektrika' in poseben vhod. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	26673
Opremljeno sobico
0 separatnim vhodom iščem za takoj v bližini glavnega kolodvora. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Snažna 6oba 08«. 26708
2 prazni sobi
▼ I. nadstr., na Miklošičevi cesti, primerni tndi za pi-earno, oddam. Ponudbe pod »September S5« na oglasni oddelek »Jutra«. 26734
Gas. društvo Rudnik
priredi veliko vrtno veselico dne 11. avgusta pri K. Jerinu v Rudniku. 26711

Hotel »lička« Omišalj na Krku
novozgiajen — na morski obali. n» podnožju tihega romantičnega Omišlja. ne kaj korakov od pristanišča, z lastnim kopališčem tik hotela, g prostorne, lepo teraso t« izvrstno kuhinjo.
35477
Sobo s kuhinjo
•U sobo • štedilnikom Išče zakonski pai brez otrok. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Mirna 2334«.
26713
Sob*
Sostanovalko
sprejmem. Naslov v ogl v* oddelku »Jutra«. 26685
Dcpiti
Idealnega
prijateljstva
» boljšo in globoko čutečo damo srednjih let želi nesrečen zakonec. Stroga tajnost, častna zadeva! Cenj. dopise na oglasni oddeleik »Jutra« pod »Gentleman«.
26375
Mlada gospodična
simpatična in inteligentna, prosi starejšega, dobrosrčnega gospoda, da bi ji fi-nancijelno pomagal. Cenj. neanonimne dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Hvaležna brinetka«. 36652
Katera
temperamentna me Stiha?! Sem. »Pikov fant«. 26509
Vdovec
s stolnimi mesečnimi do-Dodiki in 30.000 Din kapitala, želi znanja z vdovo, gospodično ali ločenko o< 45—55 let, ki poseduje kako obrt, posest ali hišo — event. s stalnimi dohodki, v d vrbo skupnega gospodarstva. Le resne ponudbe pod »Lepa bo-dočnost 219«. na oglasni oddelek »Jutra« 26538
Gospodična
IdR prijateljstva s simpatičnim boljšim gospodom. Prednost imajo dobrosrčni starejši gospodjie. Ponudbe ■pod šifro »Zvest prijatelj« na oglasiti oddelek »Jutra« 26653
Slovenec v Holandiji
srednjih let, s precejšnjim kapitalom, želi dopisovati v svrho ženitve z gospodično, star0 20—28 let, blage duše ter po moinosti z nekaj premoženja ali tudi brez. Samo resne ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šiiro »Lepa bodočnost«.	36424
Mlada vdova
s grednjeveliko hiš.o, želi poročiti gospoda od 30 let naprej. Le resne ponudbe na Ekspozituro »Jut!>i — Ljubljana VII, pod značko »Dobra got^podinja 30«.
26716
Ženitev
Simpatičen, dobro sftušran, naobražen gospod srednjih let, samski, blizu Ljubljane, želi znanja v svrho čimprejšnje ženitve t inteligentno gospodično v sta. rosti od 35—33 let, ie »ii>; goče s premoženjem. ZeM se čedna zunanjost, čista preteklost, znanje gospodinjstva, miren temperament in srčna kultura. Resne, ae-anonimne ponudbe a sliko in točnim naslovom poslati na »Publicitas«, ZagTeb — Gunduličeva 11, pod šifro »Zajamčena tajnost 1001«. Slika se takoj vrne. 26706


Gramofon
(kovfceg) nov, i 18 novimi in 18 rabljenimi ploščami, z izvrstnim glasom, prodam za 700 Din. Kari Tavčar. Ruše 140.	26655
n a
Lovskega psa
ptičarja, eno leto starega, proda ali zamenja sa dobrega čuvaja Pauer, Bra-slovče.	264-44
Osla - nosača
kupim. Pismene ponudbe pod šifro	»Magarac« na podružnico	»Jutra« v Mariboru.	26625
Pes Doberman
mlad, se je zatekel. Last-nfk ga dobi proti dnevni odškodnini 10 Din pri Petru Kozole, Brezno — Rimske toplice.	26630
Mlad volčji pes
% novim ovratnikom, na prednji nogi mu manjka noht, je bil odpeljan. Najditelj naj ga proti nagradi pripelje v mlekarno na Ambroževem trgu 9. 26678
Golobe
prevrtače (Purzeltauben) ali »Tflmmlerje« kupi Nfk o L e n č e k v Škofji Loki.
26707
Stroj drobilnik
za sadje m 2 majuiia kotla za kuhanje žganja poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ai&83
Pletilni stroj
nov, 8,'tiO, radi bolezni prodam. Naslov v oglafjiem oddelku »Jutra«. 26565
Vrtalni stroj
(Schnelibokrmaochine) k «-p i m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26674
Tračno žago
zatesnilni skobelni stroj, rezkalni stroj, vse generalno reparirano in popolnoma nov, še ne rabljen veneci-janski jaremnik poceni proda Sirak, Maribor, Pobre-ška cesta 15.	2663S
Šivalni stroj
»Singer«, močan, za sedlarje ugodno proda Leo Su-steršič, Ljubljana, Dunajska cesta 41.	i367£9
Avtokaroserije in vozove
izdeluje Kunstler, Ljublja na. Lepi pot (pri tobačni tovarni).	234U4
Barvanje čevljev
v vseh barvah, trajno rn lično izvršujem. — Istotam eprejmem
učenko-šteparico
Zalo^ar, Gotposvetcka cs-sta 8.	26661
Pozor, krojači!
V lepem kraju Gorenjske, blizu mesta odstopim kro-jaštvo onemu, ki odkupi ves inventar. Delavnica je v polnem obratu, s 4 močmi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	26666
Trgovsko obrt
kdor želi, iabko dobi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«	26701
Dotični
kateri je ujel mojega kanarčka. naj ga prinese t»-koj nazaj, da ne bo impl opravka s sodnijo. AntoB Kovačič, tovarna peči v Rožni dolini.	26663
Zanesljiv, trezen in £tl
penzionist
odi mes o
prodajalca bencina na črpalki. Kavcije zmožni imajo prednost. Dopise pod značko -Zanesljiv« na Aloma Com-pany, Ljubljana.	100/3
Nizek čevelj št 42
moški, črn. se je izgubil v ponedeljek popoldne. Najditelj naj ga proti nagradi odda v trgovini »Pri solncu«.	36673
eJeRtrotnehunlRa.
Potrebujemo elektromeha.nika, ki se obenem razume na zračno železn eo. Pogoji, udobno stanovanje in mesečna plača po pogodbi, nastop službe takoj. Reflektanti naj se pismeno obrnejo na Tupinoiom »Meterize« društvo s. o. j. Vranjic kod Splita, Dalmacija, 9947
*Kdov je nezadovoljen s svojim kruhom, ali pecivom,naj poskusi peči x
^Jugcb&nahpaient^nrt&kv
pa bo takoj nadvse zadovoljeni
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Franc Jezerlek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak, Vsi v Ljubljani