ODLOČEN PRODOR NA TUJA TRZIŠČA
Zgodovina se ponavlja, bi lahko rekli za naša prizadevanja za tolikšen izvoz elo konca letošnjega leta, da bi do-segli naertovano zunanjetrgovinsko bilanco, kajti ludi lansko leto je bila situacija zelo podobna. Gospodarstvo v prvem polletju ni izpolnilo dogovorjenih izvoznih obveznosti in zato je bilo treba v zadnjih mesecih leta vložiti toliko več naporov, da bi dosegli za-stavljeni cilj. Ob tem smo morali še krepko emejiti uvoz, kajti le na ta način je moč uravnotežiti plačilno bilanco.
To dokazuje, da v jugoslovanskem gospo-darstvu in s tem v mnogih osnovnih celicah naše ekonomije še ni prodrlo spoznanje, da je izvozna usmerjenost edina možna usmerje-nost nadaljnjega gospodarskega razvoja, če hočemo doseči napredovanje naše družbe. Mnogokrat lahko slišimo vodstvene delavce raznih organizacij, ki zahtevajo od družbe, da jim zagotovi potrebne devize — kot da ne bi vedeli, da imamo deviz premalo in da jih lahko dobimo le z izvozom blaga.
Resda je v predpisih, ki urejajo naše eko-nomske odnose s tujino nekaj nespretno for-muliranih stvari, toda res je tudi, da je go-spodarstvo prek gospodarske zbornice kot svojega predstavnika premalo storilo, da bi te pomanjkljivosti odpravili. Očitno se pre-malo zavedamo tudi dejstva, da je z admini-strativnim urejanjem zadev, ki pa je zaradi nespoštovanja predpisov in dogovorov nujno, zelo težko uravnavati celotne ekonomske od-nose s tujino tako, da bi bili vsi zadovoljni.
Po drugi strani pa so v prenekateri orga-nizaciji, med njimi tudi v Iskri Pržanj, Co-lorju, Donitu, Leku in nekaterih drugih ši-šenskih organizacijah, sprejeli dodatne iz-vozne zadolžitve do konca letošnjega leta. Če bi bila v vseh organizacijah takšna pri-pravljenost za povečevanje izvoza, ki pa ne sme imeti tendenc nelojalne konkurence, bi veliko lažje rešili naše zagate v ekonomskih odnosih s tujino. Predvsem pa si moramo prizadevati, da bo izvozna usmerjenost go-spodarstva postala stalna praksa in ne le trenutna akcija.