GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
STEV.—NUMBEB 286
III., torek, 7. decembra (December 7), 1926.
Acceptance fsr »alliag «t
Policija pretepa stavkajoče šk a tiar je. — Nekemu etev-karju je policija Isblln tri
Nsjbrl bedo
WdsMngtoa, B. C. — Andraw Furuaeth, |prad|ednlk Medna-rodne umsrlikf knornsrske unije, razModa ppdan^ odlok nsj-viijetfs «veznega sodišča, po ks-terem M> mornarske knjiftice, ki •o jih Majali organizirani bro-dolastnJfci na fracifični obšli v nesoglasju s protitrustovskim zakonom, ds ta odlok pomeni, da bodo protltlnijski plovbenl biroji rskpuščflbi. Momaraks unijs je vlošila tožbo na ksll-fomijakem aod$ču še po tem, ko so #ušsll organizirani bro-dolsstnilti uničiti orgsnlsscljo mornarjev. -j
Puruieth misli, da bo organi-sscijs mornarjev zopet pričela pravilno funkoljonirati, odksr je bilo Izrečena, da brodolastnl-Škl monopol kfjšl protltrustov-ske in msritimne zakone. Po sodiščnem odloku ie bodo mor-nsrjl ukreafsll pod nadzorstvom plovbenih komlssrjev. To vsi j s zs plovbo db obrežju, ns Velikih jeserik M zs Udje v prekomorski službi.
Skozi vsč let I je jeklarski trust ns Vsllklh jeserlh ugsnjsl svojo protiun^fko » politiko. Mornarski knjižice, ki so bile hranjene pri kapitsnlh, <lokler so bili mornarji na Isdji, so slu-žlls zs očmoUstenje mornsr-jsv.
New York, N. Y. — Dne 1. decembra je šla k newyorškemu županu Walker ju deputaclja. ki, jo je organizirala Unija za ameriške civilne svobodščine, ds apelira na župana, da uvode takoj preisksvo zaradi policijskih brutalnosti, ki jih policijs prsk-ticira nad stsvkujočimi Škft-larji. Delegacija je sestsls iz Henry T. Hunta, bivšega žups-na v Cincinnatiju, rev. J. Howards, pastorja pri cerkvi Trojice v "Brooklynu in Rose Schneiderman, zastopnice Ženske strokovne unijske lige. De-putacija je vzels s ssbo zspri-sežene izjsve stav&arjev, da^ih predloži žypsnu.
Delegacijs je izjavils, ds ona nima ničessr opraviti z vprašanjem, zaradi katerega je nastala stavka. gDeputacija protestira proti agresivni in nssilnl kampanji, ki jo vodi newyorfka policija ' napram stavksrjem. Stavkujoči škstlsrji izjsvljsjo v zapriseženih , izjsvsh, da jih policaji pretepsjo s količki in pestmi in da je policsj s ssmo-kresom v roki podil otroke po cesti. Neki stavkar obtožuje policijo, da mu je izbila tri «prednje zobe. Neka dekle je prisegls, da je bils zelo poško-vana, ko jo je sirov policaj «d»-H1 s stolom. Dva stavkarji sta
tožbe. Druga dekleta itjavljs-jo pod prisego, ds so bile nekatere s količki in itaškodovsne.
Na stavki je tri tisoč delsv-cev. Stsvks trsjs že devet tednov. Policijs se vozi na tovornih avtih, ki so lastnina tovarnarjev. Izdala je prisilne odredbe za stavkovne strsže hi pomaga stavkokazem, kjer jim le more. Tako Izjavlja Fred Calo-la, vodja stavke. Aretirsnih je bilo več ko tri sto stavkarjev zaradi "nespodobnega" obnašanja Veliko izmed stsvksrjev je kaznovanih ns Ndenaroo flobo od i>et do pet in dve j set dolsr-
Katoliški fašisti sgitirsjo ss cer-kveno diktaturo; gibanje so odprli s slovesno mašo v po-znanjski katedrali. -
Moskva, 6. dec. — "Prsvds," oficijelno glasilo ruske komunistične stranke, poroča, da Poljska namerava nspssti sovjetsko Unijo prihodnjo spomlsd.
Varšava, Poljska, 6. dec. — Msromsn Dmowski, vodjs reakcij onarnih orgsnizscij "Tabor velike Poljske" ln "Psnpoljske unije" na Poznanjskem, je pridobil nd svojo stran orgsnizsci-jo poljskih katoliških fašistov.
Ts js posledica nepričakovane
la hipne depresije r svtomo>
bliski industriji.
_
——
Wsshlngton, D. C, — P. J. Conlon, podpredsednik Mednarodnega društvs strojnikov po-ročs, da je bilo orgsnlzlrsnje delavcev v detroitskih avtomobilskih tovsrnsh odloženo zsrs-di. nepričakovane depresije y avtomobilski industriji do me-secs jsnusrjs.
Conlon sodi ns podlogi poročil, KI jih je prejel, ds Je znižanje delavskih^moči v
mladsnske modele, se pomnoži delo v tovarnah, ln takrat napoči ugoden čas ss orgsnlzlrsnje. Conlon Je prepričan, ds vsllko Železniških družb nsmerava u-sUnoviti lokslne črto zs prevs-žanjs tovornegs blsgs s motornimi tovornimi vosovi. In ti tovorni motorni vosovi bodo grsll vlogo v produkciji Isto 1927.
Ko postovljo železniške družbe tovorne motorne vozove v službo, bo lsgljs orgsnlzirstl u-službence v garažah. Kolikor več tovornih motornih voz bo v eni gsrsži, toliko lsglje bo or-gsnizirsti uslužbence.
POMORSKI .STROJNIKI SO tk VLADNO TRGOVSKO URO DO V JE.
Ljudstvo lahko Isotaje la okra-tuje ospsAno trgovsko brodovje.
Wsshlagton. D. C. — Wm. F. Ystos, predsednik Nsrodnsgs dobrotvomegs društvs pomorskih strojnikov, ss Je pri zadnjem zaslišanju, kl gs Js vodil plovbeni odbor glede Isstnlštvs, uprsve io obrstovsnjs trgov, skegs brodovjs, odločno Izrekel, ds nsj ljudstvo lsstujs ln obratuje trgovsko brodovje.
Vltes Js Izpovedal pred odborom. ds Amerika ne more biti odvisna od prlvstnegs kspitols. ds razvije trgovsko brodovje. Nsobrstno se Jo po dokszslo ln izkscsio, ds ss trgovsko brodovje lshko razvije, ds služi narodu, sko gs lsstujs ln obratuj« vlada. Nsglsšsl Js. ds člsnstvo njegove unije šoli, ds vlsds Isstuje In obrstujs trgov-ako brodovje. Članstvo njegove unije ne želi, da ss trgovsko brodovjs Izroči privstnkn interesom. ki bodo giodsll Is ns to, kako izžmo prof IU Is ljudstvo In
uslužbencev.
Ustavili ao kurirja In se pola-Mili jugoolovsnske konzulsr-ne korespondence v Zadru.
l^l^radAa vlada protestira.
lielgrad, Jugoalavija. 6. dec. —^kl noša j l med Italijo in Jugo-slavijo, ki so žs dovolj napeti 7a«lnje dni, so se poslsbŠsli z novim incidentom v Zadru, o ka-t« r< m danea poroča tukajšnje "Politia",
Jugoslovanski kurir, ki Je pri-M v Zader s oficijelno korespondenco zs jugoslovsnski konzul, je bil ustavljen po faši-"ticni i>oliciji, ki jo vzels kurirju diplomatsko torbo, zdroblls P^'at in prečitals vse dokumenta Policija js na to dsls dokumente nazaj kurirju.
Konzul v Zadru se je takoj Pritožil na policijsko profekturo in «.iH-nem Je obvestil vlsdo v ftlrmdu, katera zdsj prtprsv-'ja diplomatičen protect
V Jugoslaviji že vlado Veliko ra/burjenje proti Italiji rsdi P"»<>dbe z Albanijo.
'talijas odkril nov prscos pernio JevsaJa.
f. dec. — Profesor Franco Cavassl iz Bologns poroča, ** )« znaftel nov proces pomla-j^snjs starcev s injekcijo. Mo-od 60 do 90 let starosti ao J*"tali zopet krepki.
Carigrad. C d«c — Carigrsd sli KooAtantinopei kmalu Izpranem svojo turško ime Stambul. Novo ime bo vz«to po Kemalu paši v čast prvemu predsedniku turlke republik«.
Varšava, 6. doc. — NMa vlada j« dekretIrala. da vse bon-ke v deželi, kl Imajo manj kot milijon zlotlh (okrog fSOMOO) kapitala, morejo zapreti vrata I. Januarja.
PROSVETA
tuitivo >Lomp>ii« wabopwb ronpopfj. _ LA»TN^A MLÜVKWBKB WABOpWB PODPOMH iKPWW Oh» ocUmt» o« 'leewver« Rokopis mm
i^rtT^Éneft mm tri^MMMi Chicago la Omu I®60 aa leta^Äwa? »el
MKttla $1 Xk ss tri
irfa. 11 W u tri
lo ss
Mi
Naaiav ta vaa. kar l«a stik s
"PBOSVBTA"
-the enlightenment
Orraa •# tfca glarsaa Natlaaal B—t* Berfsty.
HubMrrtpttoa. UatUd States 0
'1**0. aad (ofág» epqatrt—
M KM BKS of THE FEDERATED PI
mmmmmmm
IM
Data* f oklepaju a. pr áa ra» |a • taai m safari Nal.
(War. M* 1W»> polag r alafa
4a w «a*

ZAKAJ MORA DELAVSTVO ZAHTEVATI SKRAJŠANJE DELAVNIKA!
f*0sv«fa
moč. V bojih, ki Jih bije delavstvo v sedanji Slovaški družbi a kapitalističnimi izkoriščevalci človeške delovne sila, pa šteje nekaj gospodarska moč onih, ki bo izkori-
FHz Hanry, Pa,—Zopet je zima tukaj, ie tretja, kar je dal mr. O. W. Warden, poveljnik Pittsburgh Coal Co., povelja za neakok na organizacijo U. M. W. of A., pa do dane« še ni imel po-nebnega uspeha; dragega ne ka-
«reje v najhujši zimi? Premo-gar! Mr. Warden lahko spravi puške in kanone iz celega sveta, pa brez premogarjev ae bo producirá! psenjoga.
Rojaki, ne mislite, da smo y
za
I. t,
I.
• Zahteva po skrajšanju delavnika je ravno tako važna kot zahteva po taki mezdi, ki delavcu in njejpbvi družini omogočuje dostojno človeško življenje.
Zakaj se zahteva skrajšanje delavnika? Zgornji stavki nam povedo, da zaradi tega, ker je skrajšani delavnik v ozkem stiku z dostojnim človeškim življenjem za delavce in njih družine.
Danes se računi, koliko delavec zasluži na uro, koliko na dan, koliko na teden ln včasi na meaec. AU je tako računjenje pravilno, da se dožene, ako delavska družina lahko živi skozi celo leto v dostojnih človeških razmerah? Nikakor ne! Ako hočem vedeti» ako delavec zašluži za-doati, da lahko živi a svojo družino akozi celo leto v dostojnih človeških razmerah, moram vedeti kolika delavec zasluži skozi celo leto. Pri takem proračunu nikakor ne zadostuje, da vemo, koliko delavec zasluži na uno, na teden ali na meaec. Delavcu in njegovi družini ptav malo haane, ako delavec zasluži en dolar in pol na uro, ako v celem letu dala aamo en meaec, «enajat mesecev je pa brez dela in zaahižka.
Iz tega sledi, ako hočem delati skozi cela leto in zaslužiti toliko, da bom sebe in svojo družino dostojno preživel, moram M delavec zahtevati skrajšanje delavnega
Caaa. Zakaj? 1 t'\ V	C-li—-.- --- ~ \ :
V.	' * ; •* *	.
Ako delavci delamo po oaem in deset ur dnevno, tedaj f» pomočjo današnjih produktivnih sredstev že v nekaj mesecih produciramo toliko, kolikor človeška družba potrebuje skozi vse leto. Ako kot delavec v takih produkcijskih razmerah zahtevam povišanje mezde, jo ne dosežem, ker je ptfd vratmi tovarne vedno velika brezposelna armada, ki komaj Čaka na to, da je katero mesto prazno v tovarni. Ta brezposelna armada je pred tovarno, ob času, ko delam, št večja je pa v onih mesecih, ko ae ne producirá v tovarni in se popravljajo stroji in pripravljajo za novo produkcijo. Ce kot delavec želim, da se zniža ta brezposelna armada, ki pritiska, da mezda ostane nic-ka in nikakor ne odgovarja vrednosti produktov, ki sem jih izdelal, tedaj moram kot delavec zahtevati, da se delavni čas skrajša.
Is tega sledi, ako smo delavci prišli do prepričanja, da je kljubtemu velika brezposelna armada prod tovarnami, plavži, jeklarnami, rudniki in transportnimi podjetji, ko delamo osem ur na dan, tedaj moramo zahtevati, da se delavni čas zniža na šest ur dnevno. Akoie to ne zadostuje, tedaj zahtevajmo, da se dela samo pet dni tednu. Danes se zahteva najprvo, da se delavni Čas omeji v tednu na pet dni, nekatere organizacije pa z^tevajo, da se dela le šest ur na dan. Obe zahtevi ata m mestu, ker povzročita, ako se izvojujeU, da bo delo skoaf vse leto bolj enakomerno razdeljeno. Kakor hitro ae doseže bol, enakomerna razdelitev dela skozi vse leto, tedfcj se ob-onem zniža brezposelna armada pred podjetji. Tb pa pomeni, da pride čaa, ko delavstvo lahko zahteva povišanje mezde, ker ne mu ni treba bati, da bodo stavkokaa napolnili podjetje, ako zastavkajo oni, ki delajo rnjem.
V rudarski in tekstilni industriji vidimo, kako opravičena je zahteva po skrajšanem delavniku. Popolnoma pravično je, da se v teh dveh Industrijah takoj uvede ur dela na dan. V premogokopni industriji so premogov niški podjetniki odprli veliko število nepotrebnih premogovnikov, vrhtega so pa pri produkciji premoga uvedli še stroje, ki prihranijo lepo Število rudarjev. V tekaiiln industriji so stroji zelo izpopolnjeni. Vsak delavec dela pri več strojih, daai je komaj nekaj desetletij nazaj tkalec delal še mimo pri enih statvah. Kolikor več strojev I
obratuje en delavec, toliko manj delavcev ae potrebuje v tiran, a če M bil etavkokaz u-tovarni. Le skrajšanje delavnega časa lahko povzroči, da bodo rudarji in tekHtilni delavci bolj enakomerno zaposleni akozi vae leto in da se njih zaslužek primemo poviša. ;	_ , *
»krajšanje delavnega časa in povišanje zaslužka pa pomeni za delavce poj**anje njih odpora prot^ kapitalističnemu Izkoriščanju, ker se poj*a njih gospodaraka
je okoli 40 tisoč
__Jjr vseh. vetrov
Združenih držav, da bi ž njimi zdrobil našo organizacijo in pre-podil nas stane naseljence» ki ne zahtevamo drugega kakor pošteno plačo in priposnanjs U. M. W. of A. Kakor izgleda, bi nas radi nagnali na daljni jug v roke mogočnih plantažnikov, bombaž nabirat In zamenjat naa za črnce. Pa m motijo.
Poglejte, vojaki, trpljenje tukajšnjih delavcev, ki smo zvMti organizaciji in priattjeni ae voziti po 20 do 26 milj daleč na delo na vm strani, kjer more kdo dobiti delo, da se držimo pro! od W. O. Wardaaovih skeb-skih foremogokopov, in njegovih črnskih brlogov. Civiliziran človek ne more živeti med takimi divjaki, ker ga ni dneva, da bi tu na Fitz Henry ju možje postava ne odpeljali po par tistih divjakov tja, kamor spadajo. Dva ae prijeli, ki ata opij proda-
Pred par dnevi sem m peljal vlakom po tukajšnji P. L. E. železnici mimo Ocean No. 2 rova, ravno ko ao šli na delo. Okoli 800 Črncev je bilo in med njimi nobenega belega človeka, ker vsak beli človek ae drži proč od takih divjakov.
Lep se dela ta Mr. Warden, >a ga ni mila n^ svetu, da bi se njim umil pred nami, poštenimi delavci. Pred aeboj imam njegov Hat "Labor National Tribune", ki na vse mogočne načine »vali sebe in avoje pomagače, ter piše: "Ability to pay wages above the union and steady work what counts. And the Pitt Coal Co. ia doing it. Do you get t? There are jobs for 10,000
tuvn "
Ali ve mr. Warden, da M mu vsak uniji zveat delavec smeje, ko čita tak list? Mi dobro vemo, zakaj Je povišal plačo celo nad jacksonvillsko pogodbo in obljublja vsakdanje delo. Zakaj po pravici ne piše? Ml dpbro vemo, da je zato plačo povišal, da bi nas stare delavce dobil nazaj in izgnal iz zapadne Pennsylva-nlje našo organizacijo, kl ao jo naši očetje pred 28 leti priborili velikimi žrtvami. lued stavko 1922 nas je bila skupaj cela gruča fantov, ki amo igrali žogo Prišer Je med nas neki 65-letnl Nemec in je nam pravil, kako je bila trnjeva pot do zmage leta 1898, s kakšnimi mukami in žrtvami ao priborili organizacijo, ki Jo hoče aedaj mr. Warden zdrobiti. Pravil je. kako ao nekega dne korakali atavkarjl lačni in žejni proti bližnjemu Jameeon rovu. pa ao jih korapanljaki hlapci pozdravili a evinčenkami. Korakali ao po trije v vrati, ko je padel njegov tovariš /od avin-Čenke zadet v srce. To jo bilo njegovo zadaje plačilo za njegovo delo. *
Prcmogar je zmirom v veliki nevarnoati; ko je na delu, velike kamnite skale preše nanj kakor maček na miši. in smrdljivi plini, ki lahko eksplodirajo vaako minuto, pa povzroče, da je na atotine otrok brez očetov in mater brez ainov. Ce zaatavkamo. smo v nevarnoati, da naa poetre-le. kakor zajce. Zajci ao toliko aa boljšem, da jih smemo streljati samo 30 dni na leto. Za naa etavkarje Jt pa lov odprt celih 865 dni v letu.
Zadnjo nedeljo (21. nov.) je prišlo do pretepa v 6 milj oddaljeni premogaraki naselbini Fair Hope med unijakim! m oft m i in starimi čmimi etavkokazi. Posledica Je bila. da j« bil neki 24letni mladenič uatreljen
opustili boj proti in njegovi mašini! litve za «l uradnir ke U. H W. of A. Mislim, da se še spominjate, kalfo ata nas j L.^jewin,fejfef^
te^ko%Vslfle^l Svetno pogwU
lx> in dal premogovniškim podjetnikom tri jeta čaaa, da razvijejo našo organizacijo. Ali voate, ako bi bil Lewi*, mož, kakor je -Aleke Howat j^Kansasa, la bi danee vihrtda uoijska za. itava z vaeh ameriških premo-iorovov ? AU veste, kal Je Lewis sbljubll leta 1922 pramogarjem velikega kikaovega polja* v Fayette'okraja in premolar jem v frwinfieldakem diatriktp v za-ladni Penasylvaniji? tyislim, da rojaki, ki ate se udefcžtti omenjene stavke, dobro v$#te, da je vam obljubil, da ne bo(fprej preklical stavke, da bode unija priznana v omenjenih okrajih. Ali veste, da je bilo pred tremi leti JO procentov premoga produci-ranega v unijskilj rovih in danes je ravno narobe. Danes je 60 proc. premoga produciranega v neunijekih revih ig aamo 40 v u-
William Stevenson, International Vico President; William J. Brennan, International Secretary-Treasurer; Chas. Aksamet, International Auditor; Gilbert Roger. Internat'1 Auditor; H. Wadeworth, Internat'l. Auditor; T. Morey, Internat'l. Teller; B. B. Hewlet, Internat'l. Teller; Jok» Wftetmaér Iater-nat'l. Teller. Delegstje *a A. F. of L. konvencijo John Brophy, William Stevenson, W. J. Brennen, Alex Howat, Joe Tumulty, Powers Hapgood, John Morris in Walter Harria.
I I A ~ * m
aesky, Vice Preaident; Tony Caffini, Secretary - Treasurer; Ohas. Pulp, District ftlelr; Jas. Collacia, DiaL TteHer; Eiva Mo Kinney, Diet. Tetter; Steve Hu-repa, Diet. Auditor; James Garner, Diet. Auditor; Barney Lo-magno, Internat'l. $oard Member; Wm. Hallam, Sub-Dist. 1
a Member; James Douglas, iet. 2 Board Member ; Andy Hornik, Sub-Dial 4 Board Member; Alfted Bhülippello, Sub-Diet. 8 Board Member; William Robinson, Sub-Dist. 5 Board Maqbsr William Citerom, Sub- Diet. 7 Board Met Pözdrav! —
nijakih*. Kdo je tega kriv? Pre-mogai^i ne, ker 4P ae osem mesecev tako hrabro držali. Lewis je kriv in njegova mašina. Ali veste, da nek i I *wisov organizator, kl ga dobro poznam, ima sina, ki mu unija plača $7.00 na dan, da omenjenega organizatorja vozi z avtomobilom dvakrat na dan v dve milji oddaljeno naselbino od orgaglzatorje-vega doma? Nasprotno pa stav-karji hodijo peš in lačni ter raztrgani. Ako pa kateri vpraša za par hlač all par čevljev, mu pa odgovore, če ni zadovoljen, naj gre stavkokazit. Ali veste, rojaki, kaj je Lewia navedli is nekdaj 100% organiziranega Kan-Ali vaate, kaj, js.nauedil z dobroznanim «preraoaarali
^	--r - - " " " -----J ŠT	W " "
diteljem Aleksandrom tom? Izključil ga je iz organi zacije, ker je bil toliko hraber, ia je rajši šel v zapoi; kakor pa da bi stavko preklical.
V torek'dne 28. novw eem imel lam priliko slišati HowaU. ko je govoril v bližnjem roa»tu Char-
owa-
polna do
varjajo resnico. V takih al jfk ao oni aimulaatje savno k»,„kakor "botofl^V in da prar vičen frt nepriattaneKl dr. tajr nik o tem izve ter m vmeša v •lučaj, ai pritten\ dofci sovražr
Glaeovi članov S. N. P. J. in čitateljev "Prosvete^.
Vzrpki naklad. Kitaville, Minn. Člani ugibajo o vzrokih za izredne na-
najprej iskati v skupnem skladu za vse razrede. Ce bi se vsak razred sam vzdrževal, bi se visoki razredi .bolj čuvali, ker bi morali «aml sebe-zalagati. Zdaj pa si mislijo, češ, bomo že kako poravnali vai skupaj, višje
ven, kot damo notri. In visoko zavarovani radi ostanejo v teh razredih, ker so varni, da se jim v slučaju bolezni izplača dalje
in je tajnik nepopustljiv ter nepristranski, je pri društvu prav slabo za izkoriščevalce.
Največja sitnost z bolnimi člani izven dr. okrožja je, ker bol. obiskovalec ne more-obieka-ti takih na svoje atroške, dru-
TOftEK, 7. DECEMBRA i
" ZARttMET '
Naše izglodaae besed.
Slovenski .jerik ima kes^ "zakon" za zAon (law) ^ zakon (marriage). Zakaj eno u štva m jedneS» P»** fji dvnin? To moti in ovira i^ trošijo za take obiske. Ondotni nje in razumevanje. Skušaj pr(, zdravnik izpolni botetško na- veeš* "marriage lame* in začnei kaznico, ke^mu botoUfr asisr d* ^ praskati "Zakon o zakonu" je zdrav in s tem je zadegfcvfof "postava o zakonu" ali kako '
V tem stečaju bi morali <1^ novo besada aa ta ali oni poj«,
stan ddmovmi ao si že začeli p» magatf; adoptirali so srbohrv».
besedo 'krak' za 'msrriag,'. izraz je dober, ker ne meti. Pišimo toraj brak, zakon pa naj
nil^e in v ve^ slanih razmerah bo aamo zakon <law). vidi, da nepristranski l\kn ne Slovenki jezik ni reven, toda more tega urada urejevati, ne nekatere praktične nove besede da si nakoplje več sovražnikov, lhirnič-ne Škodijo.
posebno v bolniških nUftajih, ia pri prihodnji dr. volitvah as evo-iemu uradu odpove. V takih slučajih aa večkrat prigodi, da ai društvo poatavi za dr. tajnika člana, ki ni temu urada koa, kar je v veliko škodo društvu in jednoti. Ped takim uradovapjem M dela škoda, a plača,, p« jedno-* ta, iiz.8 tam propada.bol blagajr na. Moje mnenje j* ko bi štva in člani pravilno preeodili in nagradili dobre in sposobne društvene uradnike, posebne tajnike, bi simuliranje spravili
■ nAii in rmhonih nociAhnih na> m p^vr ixi i ivuvMifi fv^vOTvi-Mr
klad ne bi bik v bpl, aklad, ne za $1, $2 in he za |6.
Preveč popustljivi amo v mnogih stvareh, da zaidemo prave poti, potem pa imamo
• a a
Praetor, gospoda! Novi junaki stopajo na ameriški oder: plemenski biki
a a a
Nimamo Miklavža! Delavci so vsakoletni Miklavž (aU Sftyta Claus, if you please)
klade. Po mojem mnenju jih je v8eh vrst izgovore, ko se ne da
spet nazaj na pravo pot. Dober pastir pri veiHci čredi ovac je poglavitna stvar Dobri, ptavični in nepristranski društveni in jednoti uradniki S? toliko, kakor srce pri človeku, za njih dobro idelo je potrebno, da eo pHiherno "
pa je Miklavž delavcem?! Nem% ga, bratec nema ga!
a a 'a
hojioit,
Star pregovor pravi: Kadarl dva. tožsrita, izgubita navad-tretji pa dobiček ims.l Tretji je advokat, ki odere oba — in prav ima. v<. **
Ljudsko mnenje si je tudi tal kole naslikalo advokats: Kadar sodniji zagovarjajo vsak svoja stranka, grme drug proti drugemu, de je strah. Naiven človek bi mislil, da advokata se nikdar več ne pogledata — ali ko prestopita prag sodnije, se smejeta skupaj obema stran-
varovani bomo pa le dobili več pla6vii. Dr. tajniku navadno ^ .	rečejo člani društva: Sedaj pa
imaš čast, ker si tajnik ali Upoštevajo ga rte, ker tie Vedo icoli-H ,	^ ko je vreden dober tajnik za
ostati doma, ko pa kompanije društvo in koliko je on odgovoren, če hoče isto pravilno voditi ko bi članstvo vse to previdelo
ga Johna nika U. M. Phy je trikta v cei Rojaki, agil kandidate tu
etre!jen, bi bilo takoj aretiranih kakih par ducatov unijakih delavcev. Tako ja življenje rudarje. ki riaklra avoje SJvljaaje. da šeleznke po vaem svatu voaijo. da veliki parni ki plovejo po širnih oceanih na vseh pot delov sveta. Kdo produelra premog, da ae na miljone ia miljoae ljudi
leroy. Dvorana Je zadnjega kotička. Lewisov pristaš Fagan, predsednik distrik Ušt. S U. M. W. of Ai Jebrzo-javil svojim pristašetp, naj, če Je mogoče, razbijejo zborovanje. Pa niao skušali, ker eo. videli, da je VelUca večina zopex Lewisa in njegovo maštao.
Rojaki! Dol z Lewiaom in volite in agitira(jte za dobro poznanega in naprednega ter aktivne-yja sa predsed-of A. John Bro-predsednik 2. dis-ni'Penpsylvsniji.
te sa napredne 5. distriktu. Naše geaJo je: Safe the Union. Pod nobenim pogijem sprejeti znižanja plače. Iztrebiti korupcijo iz H Nacionalizirale premogovne industrije. Kratke pogodbe za mehka in trda premogovna jK>ija. Poštene volitva Demokracija v organizaciji. Priznanje delavske stranke. Aleksandru Howatu in drugim dati nazaj vae pravice, ki ao jih izgubili z izobčenjem. Organiziranje neunjakih ixdj*,1 kakor Latrobe, Irwin in Cosnellsville Coke Region Coal Pfelds, v tukajšnjem West Virginijl ter kekor tudi jgruga neunijsks polja. To so glavne sa-hteve progreeivnr stranke In s-ko bodo progresivci izvoljeni, bedo gledali, ds bo Iz marsikaterega, danes neunijaksga premo-gorova «vihrala unijeka va. Poglejte Johna Prophyja. ki je vodil premogarje do zmag 2. distriktu. Delavni, aedaj je čaa, da iztrebimo iz aaše organi zacije staeogavdnike in na njih mesto izvolimo napredne jn mlado moč, ako nočeta, da v N tih na bo oatalo dragega kakor nekaj starega pohištva v u-redih U. M. W. of A. tenia ia njegova malina ee ne zmenijo nlf ker imajo polne šepe Tukaj «Mi li«ta naprednih '
tako več ne plačajo, ko znaša podpora. Pa tudi radi pravičnosti ni umeatno» da bi moral tleti,
zavarovan za tri dolarje. Mogoče bo kdo rekel, da to ni bratsko. Seveda ni! Naše denarnice tudi niso bratske, akoravno smo si drugače bratje in sestre. Razdelimo torej razrede L vsakega v svoj sklad.
Kaj pa so razlogi, da razredi niso vsak zase. V. prvi vrsti atrankarstvo' na konvencijah. Društvo pošlje delegata na konvencije, da atevi predlog ali pa predlog drugega podpira, če je podoben njegovemu. Pa se zgodi, da kandidat pride akupaj s etranako in glasuje s stranko, katera mu je ljubša, oeglede na to, Če je dotični predlog članom njegovega društva všeč ali ne. Člani tako in tako ae vedo, kaj je njih delegat podpiral in kako je glasovsl.	■■
Ko se bo vršila prihodnja konvencija, bo moralo vsako društvo svojemu delegatu naročiti, kaj naj. predlaga aH podpira. Odbor konvencije bi pa
M vsi simulsntje —„ udali pravid ter delali, kar «am vsem določajo pravile S. N. P: J.
distriktu m Kentuckyju,
tov: John Brophy. Intgrnstionsl
morsi zabeležiti številke delegatov. kateri glasujejo za sti* Ijen predlog. Talea M tudi deli, če je njih delegat tudi stopal njih stališče. Tako bi tudi preprečili formiranje etrankar stva na konvencijah. Straakarji bi morali pustiti vsak svoj politični plašč. Delegatje bi morali na konveneljslt imeti pred seboj izključno la interese S# N. P. J. kot podporne orgaaisadje. Dru-ne bomo doeegli uapehov Pnrkat, OhŠt društva
št Ml-
in roka v itfltf s ia strogo
ij sodelovalo
-Matt Urlch.
■ mi' m
Mlci Leščak:
Hi
Mrzla zimska noč ie. Dobro bi bilo spati v gorki'postelji, toda služba me zadržuje. Ogrnem ai-plašč in tako hodim (V copatah) po dolgih, ljenih hodnikih, tire se vlečejo kot dnevi. Pk kaj, tri ure že minejo» potem me bo druga nado-meštovala. V celici it. f Je vse mirno. Nič se ne čujš; niti dihanje pijane Msre, Irf je prml par urami mirno v alkoholu zaspala.
Ta Klara je ezU mojih kll-jentk. Nekdaj je t>flla lepa; td-da starost, največ pa pijača sta io popolnoma spremenili. Od nekdanje lepote ostali sta jej edi-nole dVe lepi kiti las. Hblfla je polnoč.
JHz nadaljujem svoj obhod po hodnikih. Drln! drin! se oglasi zvonec ob vhode V Hfclfc—pj Stražnik gre odpirsUl^^Hl ¡mtopijo dva orfMtm^šmi
lato vetja o župnikih, pastor Jih, rabincih, mulahih in kakor ae že imenujejo takozvani svečeniki raznih veroizpovedanj. Pred maeo rohne drug proti drugemu ln ae obkladajo z lažniki, sleparji in krivimi preroki — ali kadar pridejo skupaj, se pa objemajo bratsko in si lepo prizna, vajo, da ni razlike med njimi in ftjihovimrvSrafliii v»' v lažeh, sleparijah, supersticiji in poneumnevanju!
Tak slučaj se je zgodil zadnji četrtek zvečer v Chicagu. Dva židovska rabinca, protestantski pastor in katdiiki jezuit »o se sešU skupaj pri gostiji in » drug drugemu napivali zdravi-ce. Najbolj korajien med vsemi je bil katoliški jezuit (Josepb Reiner, dekan, Loyola univerze). Rekel je, kot poročsjo listi: "Držite svojo vero, bratje, kakor jas držim svojo — in vsi skupaj bomo zadovoljni in srečni . • • Mej, ve naivne ovčice, slišite Von se ne govori Uko. Vsm pridigajo, da izven katoliške vere ni sreče ne zadovoljnosti, brex krsta ni nebes, ksdsr pridejo sami akupaj, SO, pa vas vere bre, vsi bogovi so sil right.
Prav vsm je, prsv, da Uko vlečejo I- te nsj vas — toliko časa bodo vsi akupaj rado-
voljni hi arečni!
-" • • • •
vai
Charlie Chaplin - saj veste,
kdo Je ta torn** -druga Žena sU se sprla,
od1 mi» in postelje povedujela Mlvora". OnaboMn
ma uklenjenima moškima in e-no žensko, Žensko ser seveda me- htevala milijon dolarje ni izročili. Iz njenega zapisnik» sem spoznak. da je kupila več ukradenih predmetov od onih dveh mož, ,v katerih dntfbft je bila aretirana. Vae Oettee v mojem oddeUts se polne; torej jo odpeljem spat v oeUco Št k
Ke odprem vrata, ki ppvgr*-^ i jo seveda nekolike ropota, ea Klara prebudi.
Ravnokar pripeljana žena vatopi. v
Klara ae dvigap na poetalji. njeni dve dolgi kiti ii vialje kot
dve kači od glave do vz¿avja4 ± o. Kveletb, Min.:
atvar je še saatereU.	■
O
mm
In papirja smo že potrošil i n ga Ae bomo, predno pridemo do pravega zaključka o
rah pri društvih 8. N. P. J.	. -__j . -
Mnogo jedaotinih članov sd^za- P^f * ^ ™ nima z različnimi nasveti iLo
!i VO? & i •	vae- „^ biti mir pb nea aieer pa
££ ¿-Lu « u ________ Pribodnjl dan deeM dolg
■•je manje pa je «ugasne, pogovore.
ih sem tudi Imel Iskali*, ko Tttof«)«. zasp^k
sem Ml ve« letni dr. taja*. Os
vsi čhutf greda aa raba tajniku
___slimo-
Zato pa ves avet ve. CksP1^;
Je ^Njegovi dru^i P^
piri nieo nič drugačni kot P^
vi in Pavlovi, ampak njeiov»
mošnja je drugačna
•f ■ • a a a
VeHkt boben grmi. AU so ameriški delavc pravljeni aa klanje in me^e-nje mehiških delavcev?
pn-
a a a
Nove. no^f
tinti'.

fareneialne ^ ia ae W pilkokalMnr) JanaBnJe kil \i*
Igotovljena «toaifcat: «Cim bolj igtojija jr ta »M faa dulevne funjccJ^, čiv) t^^ivnfl,}^ Jo lil* ta *im peaneje «e rasvije, tm večja je tndj nje premeni j i-,vost in lem ae po ajaj ra*-likujejo poiam seniki pa skupine ljudi."	^ "
< Konec pHkodnjtt.)
ca e Kobarid je tabo pokvarje-da je amaa 'gaHMi vaftati ved je to Cela Trnov Mostovi so
Ljudstvo
Hat plačan lit ca ne prejjao*
Naročnina aa telo late |a
fiL P. ^HHBii aa pol lata fl.fO ta e* <ele IflefSJO. Za Maato ^Vraff In Cl-
Elvira Dolinar:
Nd Rajckih
•Čukaj, oženim ga in mu dam tat" «i misli Jure, "bo imel v#aj v<* veselja." Ker se je rdela ta tudi Miklavžu pametna, sta mu j začela prigovarjati, naj .»T «j voli nevesto.
Težko to bi ravno ne bilo Dekleta so vsa pogledovala za l»ihkim, ¿rnolasim Tonetom; eaj vedno bolj gledajo na fantovo zunanjo obliko, kot na njegove vrline.
'j ako je bila kmaio odbrana nevesta. Dolekova Micika, drobno, nežno dekletce, kl je bUo skoraj preslabotno za to veliko domačijo) Ali imela je precej dote in veliko dobre volje. Sama je rekla Neži, ki ji je očitala njene slabe moči: "NIČ se me ne bojte, mama, če enkrat ne prinesem, i» dvakrat poskočim; saj noge imsm urne." In res je bila gibčna in vrveina kot veverica.
In so zopet škripale harmonike na Rajčkih, cvllile so spet gosli in godrnjal js bas. Dolgo omizje je bilo svstov in povabljencev ln nosili so notri, kar je najboljšega in najdražjega. Koliko lepih, mogočnih puranov je moralo Iti pod nož, da so po-magsli slaviti U dan. In kola-čev nebroj »o bile napekle žen ' ske, da bi vredno postregle svojim gostom. Vse je bilo veselo, srečno, blsženo.
Prvi čas ob poroki je res zgle-dalo, da se če Tone poboljšati
Dokler je držala zfcn*, k pridno
drvaril z očetom v loži, a ko je dohajala pomlad, > mirno vlekel brazde na njivi Spreten je bil in jak in delo Wje šlo od rok. Tudi Micika ja JSa pridno goapodinja. Cel ljubi dan je bila na nogah in z marljivostjo nadomestil*, kjer ji je nedost4J0 moči. Spet se je muzal stari Miklavž. "Sam Bog, da sem še to dočakal."	J
oblak na zakonsko obzorje. Več-«rat se je našel sedaj vzrok kakemu prepiru.
Ko je legla Micka v prvo postelj, ji je huda prela. Dolgo čaaa ni mogla več okrevati; hirala je celo zimo ter ni bila sposobna za nobeno delo. Tisto
Toda veselje ni trajalo dolgo.
Jeseni, ko so se začele povla. čevati hladne megle, prlromali so tudi bratje nazaj domu. Bili so na cigtarni doli na Hrvaškem, a zdaj, kb je bilo delo dokončano, vrnili so se domu praznih žepov Veseli svetki eo bili pogoltnili sproti ves mastni zaslužek muke polnih tednov. Sedli so zdaj za mizo k skledi tako • mirno in ravnodušno, kot bi bili celo leto trpeli in se mučili za pridelek.
Micki to ni- bilo po volji. Spomnila se je dolpih vročih poletnih delavnih dni, fe se je tru dila in prizadevala, da bi čim več pridelala, zdaj pa pridejo gladni "ne bodi jih treba" ter J odjedo sad njene muke in njenega znoja.
"Kje ste pa bOl poleti? Ka mislite, da se bodete shajal samo na zimo k nam? Pa bi še poleti pomagali pridelati!"
"Pusti jih no," jo je zavrni Tone, "kam se pa čejo zateči, Če ne domu. Saj vidiš, da nimajo kam Itir
Kljub svoji lahkomiselno«*! ji bil mehkega srca ter ni mara spoditi bratov z rodnega praga. Toda s tem jet prišel prvi
PKÖSVETE
nI, kod/neki hodi s toli- »'Bog vam požegnaj! je vaa-
W ♦	. kikrat zagodrnjal, pogledal nas
je. Mršav, bled in po vrsti izpod dolgih obrvi in obleko zanemarjeno sedel je naposled na klop k peči. in oblatano brez krajcarja de- Tako je vedno storil, narja. Ni vedel ^^»^je^mul y§| 9mo g| m vajeni, saj je
moči, kar je je še ostalo, ji %	™ £ vedal je nam marsikaj, če smo
o dete. Ker pa tudi »i EÄELTK^ ko* ra I» «Prevali. Včasi je znal biti nobene postrežbe, našla M^gt**1 »»^J ni tudi zvit. Jo je še spomlad bolehno in sla- r«*4' ™	«Kod h<xjil, Lešmsn?" amo
[botno.	Qg m „ je «krajni obup. ga vprašali, ko se Je naslonil na
Zdaj, kakor če bi bila vgaenila\atnin0 je prekllndal sejmarje, palico in molče gledal v Ti-Tonetova ljubezen do žene. Kaj kupce ¿	naposled je kali smo ga, tikal g» je aploh
če bolna žena, njemu, mU-|noarečno uro svojega rojstva, vsak otrok, demu, krepkemu in po življenju v§0 avoje zgubljeno, zanikrno .«Kod?" se Je 'zravnal Leš-brepenečemu možu. PoprijsU zc Ulvlj6I^# Ko mu ije zmanjkalo raan. "Kod sem hodil J Po sve-ga je spet stara lahkomiselnost; §ape M «e EfrudU na gtol poleg L,r
nič več se ni pobrigal za Mm- L^ ^^ g]tm ^ mizo ter L. aan .	bfi njeeov
darstvo ter vedno le stikal, kaj	kakordete.	S " An^Ulhi
bi se dalo obrniti v denar, da bi	^ kl je donel po izbi.
imel z. veseljačenje In ^	^tvi^ Ntttče se ni Ps takoj se je
*ljo-	LiJ anreirovoritf^esede. Plaho povedal vse natanko, kod je ho-
Tako je propadala lepa lUjčka ¡J? H deCÄ, za materino dil, kje je bil, koliko Je naprosil; domačija od lete do leta. Pač Je L^J	.traha pred hvalil je ljudi, kakini so tu,
Micka posvarile svojega moža, o6#tovo podivjanostjo. Prvo je kakšni so tam, pravil Je potem toda on se Je vedno samo &MM|Mreffovorila ¿«na očitajoč mu:|o letini in o vročini. Jesik ae mu
1, B. Machart RIM	i
Peslevsan v. M. Salar.	
njo. Pozneje, ko mu Je Mk|«vidi*,<&iko potov sem te sva-| je razvozljal, želel je govoriti žel hujlih besed, je pač stopil v L{U, da bodi pameten, pa me nisi popolnoma sam. In res. Je bilo hram, MtočU liter to ga prinesel kot#I	gaj bo zdaj z,]išati samo nJega. Jenjal Je
|enl. "Na, pij, pa ne sitna. L^^« Wf pikAJ.me še ti," se šele, ko so mu msti ponfcdil T po svoje, jaz po svoje,	«drj nad njo^ne piksj me, iatvico mleka ln krompirja
njegovokessnje jefrrajalo vedno štrik ^ pa ^ ns «tranLblicah, kar Je vedno slastnoza-
tSft.*"* f1niJŽZ obeelip!" Na to Je obmolknila L«. Zahvalil je p sešel, ki ga je spet zmotil sL okupnu gtrmfa vanj. Toda hvalil ae tudi matSri.nato pa
ie°?J; _ _ , Lft 4 . , zdaj se je Jure spravil nad poMu av0J #tari klobuk nazaj Nekoč, davke Je bilo treba J^ Jfežo: "Vidiš, to imaš zdaj! Pa L* plešasto glavo. Cas je bil in čati, obresti za jajeto P^JHtie bi bila deci vsega pustila. L^, ^ okr0g JLešmana, ker so zapadli, a krajcarja ni bilo Nikdar sto* marala nobenega mo w imelI „¿g poslušali
H semnju Sfil fe^	^ * * K ^ ** -o^var iz
vprešne vole na semnju. Cei te- uko deleč prišel!"	ivojih doživUsjev bogvs koli-
ni bite domu. Hodfliao «Kje si pO bU ti," mu jo raz- ^ že povedaK ^
pkoli vol preplašeni, polni tež- hgrjem vrnila ona. "Kaj nioi * ^
kih sluten j. "Zakaj ga ni, sakaj L^ tnA\ povedati? Saj sadeči I "Takrat, ko sem bil Jaz
prav tako na prosto dal, ko i Jaz. mlad,"' je pravit, 'le bild vso
Kaj onda nisi znal, kaj bo iz drugače. Železnic še ni bilo to-tega? Zdaj naj bom pa jaz kriva llko,* kolikor jih Je danoo. Zdaj
______.11	ll.I. k.1	ak/Mu. ., o.atrn t?..
S tem Stavkom' je običajno končal pvoje več ali manj zanimivo pripovedovanje, ki smo ga bogve kolikokrat že slišali. Povedal Je tudi. kje in kako ae je pohabil in na kak način je postal škilast. Pravil je, da je bil nekdaj lep in postaven fant, ki so ga dekleta rada imela, on pa ni moral za nobeno. Ko so nekoč zopet vozili vino, so se mu s plašili konji vkljub temu, da je bil voz težko naložen. Lešman je sedel pred sodi in ko je skočil z voza, da bi ustavil konja, je revež tako nesrečno padel na neki kamen, da ae mu je noga zlomila, z očesom pa je dregnil v kol, ki je. molel čez plot. Od tistega časa je bil kruljav iif škilast. In ni" bil več za delo in rabo, moral je beračiti. Ljudje ao ga imel radi, vsakdo mu je dal po svoj zmožnosti. Lešman ni bil za-pravljivec, ampak je hranil in pravili so, da je imel celo neka. denarcev v hranilnici. Pri sob pa je imel vedno okrog dvajset goldinarjev.
"Koliko imaš že shranjenega denarja?" ga jo kdo izmed har vprašal.
I "Kaj tebi mar?" je nam odgo-
voril, česar mu eeveda nii merili.
"Komu boš tisto?"
TOREK, 7. DECEMBI
"Bom že komu," je odgo
Novo letalo ima 20
Berlin,^ 6. dec. — Včeraj! bilo tukaj* preizkusano letaj vega modela, ki ima dva ■ in spalne kabine z dvaji posteljami. V, letalu jel prostor za težko prtljago.
Za Ube cM» «d
uživajte
SEVERA'S
COUGH Bi
f vaii Ufai. SSc u 60c.
prehlad«,
Sovera'a Cold Ti
SO centov.
ca. ccDAt mrai i
(Dsljs.)
Vladohlepje je ovlsdalo te starce, ksterim so vse^ruge strasti že iztlele, ln če so kedaj gorel|, je bil to tako strahovit igrokas, da ne zmore nobena druga zgodovina grozne j šege.. Zakaj tukaj se jo vršilo to v imenu vere, odrešenja, Krista. boga — bolj groteskne Ironije in razvratnojšega cinizma ne more biti v svetovni zgodovini.
A ponarejenimi dekretali, obsegajočimi zapiske in izreke Is davnih čssov, je bil doks-zan primat rimakega škofs nad veem krščanstvom; iž knjig Avguitinovih Ds civltate Dol je bila dana Karolu Velikemu pretveza za nasilno izpreobračanje paganov k veri krščanski; papeš Štefan je del 1. 897. svojega gnljočega prednika Formoza iz groba Iztrgati, posaditi v La teranu pred sodišče, obsodil ga j O, dal mu odsekati tri prste, s katsrlml js delil pokojnikov blagoslov; dal mu je sleči ps peško oblačilo, vleči truplo z vrvmi po ulicah in ga zagnati v Tibero; ena perioda papeške zgodovine —, a papežem Sergijem III. začenši (906) se imenuje pornokrstla, pošteno po naše preloženo: vlada vlačug; v boju ss lnvestlturo js sposnal nemški cesar In dobri Nemci, kako grozno šibo so spleli njih predniki za nje in za človeštvo; in človeštvo je imelo potem priliko spoznati to za verskih vojska: deset milijonom ljudij je bilo vzeto v bojih šlvljenje v imenu Krista — ves stari vek z vsemi svojimi vojskami ne do-hozs niti polovice tegs števila; 300.000 starih žensk je bik) sežganih samo na Nemškem radi čarodejniitva, žena je sploh vživala v Rimu velik ugled, vkljub filozofom, ki trde. da jo je krščanatvo dvignilo. Kajti vkljub tem filozofom je uvedel Rim za svojo črno armado celibat, to najgloblje ponižanje žene, kar jih pozna zgodovina; v Inocencu III., najmogočnejši oMebnoati, kar jih je nosilo tiaro, je dospel tip impežev-polbogov do vrhunca: "Kakor je ležala v (ioMpodovi skrinji zaveze palica poleg taM z zapovedmi, tako leži papežu v prsih strašna mol uničevanja in sladka milina mi-loHti". je pissl o sebi ta strašni nasprotnik naj-ve^jega Hohenstaufa, Friderike 11., angleškemu kralju Janezu . . .
In ta-le Pij IX. tukaj — poslednji papež-kralj . . . Bliski Jupitrovi so mu izpadli iz rok. /ato k««r ne jih nI nihče več bal. In 20. septembra 1870. leta je vdrla italijanska vojaka v Kim. in Viktor Kmanuel je gledal iz bivše re-zidi nce |tapt>Ake, s Quirinala. kako nad Vatikanom solnce zahaja, ln Pij nezmotljivi je čakal rudeia. angelov, ki preieno z ognjenimi meči drznega uzurpatorja. Čakal je osem let. Viktor Kmanuel je umrl. ali niti takrat ae ni zgodil ludei: nsNtopU je »smo sin njegov, dobrodušni Tlumbert. tn tedaj je papa Pio Nono tejH in je tudi umrl. In narodi so mu okrasili kakor za odmevo njegovo krpito. Nemara ga to veseli . . .
Na deano od bazilike S. Loronzo leti rim-sko pokopališče, rampn Verano. Štirje veliki alegorični kipi t*>adravijo človeka pri vhodu. Pokopališče je krasno: ni ga «korajda groba, da bi ne imel umetniškega apomenika s reliefom ali s podobo pokojnika. Nebroj znanih imen: politiki, peenlki. noveliatl. žurnallatt. minUtri, generali. In po v »od zelen in cvetje.
Pri enem grobu ae ustaviva. Goffredo M imeli, peenik In vojak. Padel je v dvaindvajsetem letu svojega življenja, pobotnik Čari-
baldijev 1849. pri osvojitvi Bima. In apomo-nik njegov pripoveduje voe njegovo življenje. V cvetu lepote leži udeno, z izrazom sreče na obličju in z mečem v roki na razgrnjeni Italijanski zastavi. In rnramor, od katerega je spomenik izkleoan, je čist in prosojen kakor duša njegova. In rože, septemberoke rože mu cveto vsenaokrog. Roža, ki jo človek mora ljubiti, kraljica cvetic, ponoena in dobra stoji pesniku ob grobu . . . Značilen qapis nosi grob papeških vojakov, padlih pri Mentani. Pij IX. Jim je dal postaviti neokUsen spomenik, ko so kraljevi osvojili Rim, je pristavila mestna uprava sledeči napis: "Ta spomenik, ki ga Je postavila teokratična vlada spominu tujih mesdnlkov. pusti oevohojeni Rim atatl, naj bo potomstvu večna priča obžalovanja vrednih ca* sov." In če no govori to-le dovolj zgovorno o nepovrstnosti posvetne vlade papežev, pa je tam više ob zidu še drugi spomenik: Cesarja Locatellija, ki jo bU 1.1861. usmrčen radi atentata na življenje Plja IX.; napis tega spomo^ nika oznanja, da ga je "poetavil rimski narod žrtvi papaškega tiranstva, ki je otopila moško in neomadešovana na morišče."
In Uko leže tukaj vol. Goffredo Mameli, papoškl mezdniki, atentatnlk Pijev in Pij sam tam-le v baziliki. In vsi tihi, pokojni...
Krščanstvo oznanja, da je vreoničilo enakost vssh ljudij, ali to ni ros. Enakost med njimi proizvede še-le smrt.
XXVII. * Sen Pletro In Vaticano.
Pred tiatlml par stebri, preoetaltmi od svetišča Marta Utorja, si se ne nehote odkril; pod grandlosnim ln vendar kakor dovtip lahnim obokom Maxontijeve bazilike na Foru Romanu nisi mogel niti svojim očem verjeti; v amf i teatru Flavijevcev al čutil, da je rimsko cesarstvo (spregovorilo cesarsko besedo; pod kupolo Pan-theona ti jo zaatala sapa in oči so to nehote zalile s solzami — tu pa, pod šentpeterskim obokom nič. Vse Je tu tako veliko, pa ne gran- ( dlozno, močno, ne mogočno, ogromna, ne veli-častno. Vae kriči, ps ne govori, dokazuje, pa ne prepričuje.
Pa nisem stopil s predsodki v to dvorano. Antični človek Je v meni še tolikokrat triumfi-ral nad svetom, ki gine In ¿mora izginiti, da sem stopil v svetišče brez orošja, pripravljen ne za apravo, pač pa vaaj za pripoananje in potrditev | voe. kar je naplealo ato ln ato ljudij pred menoj. In ne morem, niti tega ne morem.
Gledam vprašujoče Sofijo Petrovno.
In Sofija Petrovna razume vprašanje, zavije nekoliko uatnlco in zmajaje zanikpje z glavo.
In nenadoma ae mi hoče razkošja zavri-akati. Da, tu ae pripravi, o paganeki človek, za največji triumf. Nikjer ni bil Galilejec teko poražen, kakor tu. nikjer teko zasmehovan, taku reven, tako tepen, kakor v tej baziliki. Milijoni romarjev prihajajo aemkaj in milijoni romarjev bi morali ravno tu pretakati krvave aolze nad uničenjem vsega, kar je hotel dati svetu. On. Toda milijonom romarjem Je iepuhtel Galljec in z duš tako. kakor je izpuh tel iz vsega, kar noel danes njegovo ime. Is vero-nauka. moralke. duš svojih duhovnikov, is svojih cerkva, in ls teh še najbolj. Ne On. temveč papeš, ne boš je hiša, temveč reprosontacij-ska dvorana tistega, kl m sicer imenuje namestnika božjega na zemlji, pa hoče biti nadaljevalec rimskih imperatorjev — kralj kraljev in cesarjev, gospod sveta.	.
. „	(Dalje prifcedajli) |
vsega ?fr
| teče železnica skoro v vsako vas.
Gotovo bi se bila dolgo še pre-1 Takrat smo prevozil dokaj cest pirela, da ni posegel Miklavž z in poti, vssi ln mesta. Služil mirno besedo vmes. .	sem pri bogatinu Skobcu celih
"Kaj se bodete sdaj prepira- štiriindvajset let: Ves čas sem la, kodo je kriv, ko je tako pre- bil samo pri enem gospodarju, kasno. Molčita rajši pa premi-j dvajsetkrat sem bil na Hrva-sllta, odkod i bomo vseli denar, dalškem in bogve kod še vse. Vozili-ppplafefte. Krik in plač zdaj nič Bmo namreč vino iz Hrvsškega. nehaane."	Skobec Je imel gostilno; zato
Pomirili so se sicer spet, toda Lroo morali vsako leto po vino [more, kije bik legla na celo L* Hrvaško, jaz in*še druga dve | domačijo» jih ni j^pustila več. I hlapca< Ha, to Je bilo življenje
vi Od tisOe dobe'wutt£ei stari Ta smoJiiIixwnikIt " MiklsM vedno bireti. Upre videl I ,o bm vsem k*? pa j Jo peč, da se njegoe vnuk nikdar ¡^j vina prepeljali; jaz pa sem ne spametuje, in vedel je, kam L,^ tudi ravnati ž njimi. Krme plovejo nepopisno hitrico. Od jim dati, kolikor potrebujejo, pa | dne do dno je zlezel bolj na kup. _ Xo j€ bilo prijetno, ko smo S težko muko se jo le še plazil vosili uike vozove vina skoz ob palico« oprt tm aamo še ter-Uj^^o proti Vrhniki. Na MU "O^da bi.n^e že Bog Po- Grosupijem smo se vedno ustav-bral, še ¿redno^ zruši vse j H ^ konJe nakrmili ' skupaj. Pe: ne t>i;moral prepu-1 J*11'
j stiti lepe svoja grude tujim i ljudem! Da le tega no bi več dočakal!"
■ In tako se j« tudi zgodilo. Ze prihodnja zima ga je u-
grabila terjnu izpolnila zadnjo [Ktrjnč^ željo da. jš umrl ha ovoji zemljt Od te 4obe je šlo>itro o Tonetovim gospodarstvom, prilika izkušnja ga ni počila. Vedno bolj in bolj ae je zakopal v dolgove, dokler ni bila zapeča-aena njegova usoda. , Njegova in njegove žene in otrok, i ••
In danoo poje boben na Rajčkih. V >	.
(KONEC.)
■I
napojili, zraven smo se moral pa sami okrepčati. Da, to je bilo življenje! KaJ bo zdaj, ko os voe propeljuje in vozari le po železnici! Zdaj je voe dr*gač, vrag v
UJI2EVM IŠTKŠ S.I.P.J
M____
lasa v
AMKBI8KX SIX)VlNCJWsvrstna krasna knjiga, obssga 682 strani/trdo vezana, vredna svoje cene, iteno..M|I.OO Slovenako- Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko na umijiva knjiga sa oftenja angleščine, s dodatkom rssdk
koristnih informacij, stane samo......---------HH
akon Bftegenesije—-tolmači naravne sakono in splošni razvoj, knjiga is katois ssmorete črpati mnogo naukov
■41Ü is Živ.
ljenja ameriških frančiškanov, in doiivljaji rojaka, ii-vrstno spopolnjena s ilflimilwww..M.n(BI|»ni.».w.«.<.4lil
Zajedald—resnična povest In prava flnstradja doslej ikri-tega dola livljenja slovenskih delavcev v Ameriki..$1.75 Jimmle Higgtoa-krasna povest, Id jo je opisal sloviti pisatelj Upton Sinclair, poslovenil ps Ivia
ameriški
'i^Uom.
Zapisnik 8. redne konvencije & N. P. J., 26B stratf aAkr
^■Jk
KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBE pri naših društvenih tajnikih bi dragih zastopnikih, namreč doaedaj jih imajo v prodaji poleg društvenih tajnikov tOdls
St dair Ava. CSavoM OhW. | Anton Jankovidi, 1171 Nenraod Bd. Oeraland, Okla. Anton Bokal 7SI K..167th Street, Cleveland, Ohio. Jaha Križmančlč, 18111 Boalngtan Ava^ Weet Park, Okla Andrew Vldrich, R. F. D. 7, Box 108, Joknetown, Pa. John Simse, 555S Russen St, Detroit, MÜl Frank Stnlsr, 18768 8t Abbin, Detroit, Mich. John Golob, Bog 144, «eck Springs, W*e. Proisteree, 8689 W. 26tk Street, Chicsg% H.
Ali pa pišite ponjena:
KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. S667 So. Lameüle Am, Oücaga, OL
Ivan Petelin: ;
IV- Vsv X i..-S^	I
Daleč naokrog je bilo znano I jme starega Lašmana, vsakdanjega berača, ki Je hodil od hiše do hiše, od vasi do vasi in prosil ljudi mllodarov. Po zunanjaeti ni bil lep, kajti dasna noga je| bila krajša nego leva in zakrivljene V obliki črke "o"; zato Jel moral rabiti dve palici, ki ata mu bili precejšnja podpora pri hoji. Pa tudi gornji de) teleaa no bi bil »fteč dekletu, če M bil I Lešman le mlad tak. Bil Jel namreč dtUast ne eno oko; to pe nič ne^e, kajti videl je nanje bolj, nego mnogo drugih, ki nimajo obe o^eat
zdravi. Toda kdo bo gledal pri eterem človeku na telesno lepoto, paai ae bolj na krotkost In dobroto srca. In to| je imel stari
Kdo ni na, vsakdanjega berača?
Takoj'(pM) vedeli, ko smo oo-l deli zvečer pri večarji, kdo ima priti v hišo. Dvakrat trikrat jel zaropotal e palico, zaklical še v naprej v veli: "Dober večeri Bog ga dejr in f^obo js prt-1 krevsal stari Lošjgen a culo na| [hrbtu.	a
TISKARNA S. N. P. J.
SnEJEUVMVTBKABKOOUT
SPAIAIOCADEIA
• - :■ '-' ■ ■ 1 ' ' ,.. » Tbka vahS* n vtttSct ki ahode, vizitniee, ¿aanike, knjige, koMatH,
VOKTVO TISKARNE APELIRA U tUUISTN S. H. P. i., DA TISKOVINE RAROtA V SVOJI TISKANI
CSHB ZnaSHB, CNUSKO DKLO PEVK CTBM
m POJASNILA
8. N. P. J. PRINTERY
TAM SS DOBE HA ZELJO HTM VSA USIMENA rOJASNlU