1 17. številka. Trst, v četrtek 7. julija 1S98. Tečaj XXIIT. ■ v = Lastnik konsofcijf' IA^i „Edinosti", Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Natisnila tis Novejše vesti. Xew-York f). Beguni poročajo, dajo španski general Linares izjavil, da rajo zažge Santiago, nego da bi izročil mesto sovražniku. Cujo ho tudi, da ni pravega soglasja meovodal o nekem pogovoru, da je dvakrat dobil povelje iz Madrida, naj zapusti pristanišče v Santiago in nuj odjadra v Havano. Težavo svojega položenja je poznal popolnoma. Toda čast španske mornarice je zahtevala, da izvrši kako gibanje, in tako je izdal povelje mornarniei, naj gre v skoro gotovo pogubo. Bruselj 0. Don Carlos pripravlja manifest do svojih somišljenikov. V tem manifestu bode zahteval, naj se vojna nadaljuje do skrajnega. Sklep miru ob izgubi kolonij da mora biti Špancem znak za splošno listajo. Zadar <». Njegovo Veličanstvo je podelilo za poškodovanec po potresu v Dalmaciji svoto 4 sunkov, od katerih sta bila dva močna. V Sinju sta bila od predsinoči do včeraj '2 močna sunka, spremljana po podzemskem bobnenju. Lvov <>. Boje se, da v Tarnopolu nastanejo izgredi. Sosebno v Mikulincih in v okolici je vedenje kmetov in delavcev jako grozilno. Merolin ♦>. »Loeal Anzeiger« je dobil brzojavko, naznanjajočo da je v gorenji Italiji vreme grozno, prava zima. Toča je uničila ves pridelek. Gradec Danes se je razpustilo nemško naroono društvo za Štajersko. Društveno premoženje, kolikor ga je na razpolago, se je izročilo volilnemu odboru za uporabo o predstoječih občinskih volitvah. Vstrajajte na braniku svojega jezika! Ljudski glas trdi, da je najboljša ženska ona, o kateri se najmanje govori; ta primera utegne veljati tudi za javne uprave. Pritožbe proti nekaterim javnim organom mej Slovenci so na dnevnem redu: pred vsemi se pa odlikuje poštna uprava, ker ta ima v slovenskih novinah stalno rubriko. Morda ni nobena javna naprava postala tako vsestranski potrebna, kakor je pošta; zato naj pa tudi vstreza popolnoma in v vsakem oziru! Ona naj je moderna, naj se naslanja na javnost! Ona bodi napredna in odgovarjaj potrebam najširšega občinstva! Tržaška poštna uprava, oziroma ravnateljstvo pase postavlja glede zadnjo točke na nasprotno stališče, ker konsekventno prezira željo slovenskega občinstva, da bi občevala z istim v njegovem jeziku. CVmu te vedne pritožbe proti postopanji in vedenji posamnih uradnikov s slovenskimi stran- reki, da bi Jim najpoprej dospela do svoje naselbine. Za njima so dirjali psi tor ju rovali za obleko, lajajoči besno. Sla sta molče. Se le nad reko je utrujena ženska obstala ter jela govoriti: »Mar misliš, da ne vem, kako so te Nemci napeljali, da jim hočeš prodati posestvo?... Nemara ni res ?...« je dodala, srpo gledajočo mu v oči. Polž je pobesil glavo. »Ti izdajavee !... Ta zatajevaleo !...« je za-hrumela, pogrozivši mu s pestjo. »Ti prodaješ posestvo ?... Ti bi še samega Kristusa prodal Židom !... Ali ti je žo zamrzelo, tla si pošten gospodar, kakor je bil tvoj oče ter hočeš iti na preziranje med tuje ljudi. A kaj naj počne Andrejček? Mar naj hodi za tujim plugom?... A kako po-koplješ mene?... Kakor gospodinjo ali kakor go-stačko ?« Potegnila ga je in šla sta nu led. Ko sta se znašla na sred reke, razjarila se je Polževa znovič: »Stoj ti, Judež!...« jo zaklicala, pograbivši ga za obe roki. »Ali še misliš prodati posestvo? Jaz ti žo ne verjamem... Cuj«,jo dejala vročinsko razdražena, »kakor hitro prodaš, Bog prekolne tebe in fanta... Ta led se zlomi pod teboj, ako se ne odpoveš zlodjevini mislim... Jaz ti po smrti ne dam miru.. . Nikdar no zaspiš, kajti če bi tudi zaspal, vstanem jaz iz groba ter ti bom trepavniee odmikala...« »C1uj!...« je zakričala v napadu besnote. rcija lista „Edinosti" v Trstu. kami? Je-li to na ugled e. kr. uradom in njih činiteljem ? Znano nam je, dajo min isterstvo izdalo strogi ukaz (po pritisku slov. poslancev), tla je na vsako ulogo odgovarjati v istem jeziku, v katerem je ista sestavljena; slovensko uloge je torej reševati slovenski. Dobro, čisto naravno ! Toda prosimo Vas, gospoda za zeleno mizo: ako velja to glede pismenega občevanja s strankami, ne ka/e-ll uveljavljati Isto načelo tudi glede ustnieiiega!! Logično bi pač bilo! Zdi se nam, da tudi gospoda čutijo to prav dobro, da pa — nočejo. Dobre voljo jim nedostaju in malce se morda bojijo — »Pic-oolu«. Kdo ve? Gledč slednjega in v obče gledč italijanske publiko je »Edinost« pisala že enkrat in to volja menda šo danes. Mulo bi poropotali in poprotestovali — in mirna Bosna! Ali pa niti tega hi morda ne bilo; saj jo slavna postna uprava dobro zapisana v gotovih krogih !! Nastaja pa vprašanje: ima-li erar osobja, usposobljenega v jezikovnem pogledu, osobja, ki bi bilo voljno postreči vsakomur v njegovem jeziku, h(Kli-si Slovencu, Italijanu ali Nemcu?! Prav za prav se to vse ne tiče nas državljanov, ker je stvar uradov, da skrbe za to, da so v stanu uveljavljati in izvrševati obstoječe zakone. Zakoni pa govore za jednaknpravnost tudi Slovencem ! Kolikor mi poznamo osobje naših pošt v Trstu, utegnejo le-te razpolagati s kakimi 50 uradniki, ki so zmožni, in imajo tudi voljo, urado-vati tudi slovenski, t. j. občevati slovenski /. strankami, govorečimi slovenski. A prepričani smo, da bi se našlo v Trstu tudi KM) poštnih uradnikov, ki so postavili v svoje službeno tabelo znanje slo-ščine ali hrvaščino. Kajti vedo prav dobro, da jim to znanje utegne koristiti v gotovih slučajih. K, to Ako prodaš posestvo, ne zavžiješ najsvetejšega zakramenta, kajti obtiči ti v grlu, ali pa te oblije s krvjo...« »Jezus!...« zašepeta kmet. »Kamor koli stopiš, trava ti zgori pod nogami...« klela jo nezavestna ženska. »Kogar koli pogledaš, dobi uroke in zadene ga velika nesreča ...« »Jezus! Jezus!...« zastoče kmet. Iztrga se ji z rok ter si zamaši ušesa. »Prodaš? Ali prodaš?...« je vprašala, »bližajoč svoje liee k njegovemu licu. Polž odmaja z glavo ter razprostre roke. »Naj se zgodi kar hoče«, odvrne, »no prodam«. »Ko hi imel tudi poginiti na svojem smetišču ?* »Ko hi tudi poginil«. »Tako ti Bog pomagaj?...« »Tako mi Bog pomagaj in nedolžna muka Njegova...« Polžova se je zagugala. Mož jo prime pod pazduho ter jo zavleče v hlev, kjer sta spala dva Ilamerjeva hlapca. Kmet posadi ženo na prag, sam pa jame razbijati s pestmi po vratih. »Kdo je?« vprašata z zaspanim glasom. »Odprita!... Vstanita!...« odvrne Polž. (Pride še). je včasih presneto prikladno, ako sr zna govoriti »in cristiano!« Od kod torej vedne pritožbe, da javni urad-niki ne urnejo ali noeejo umeti slovensko govorečih strank ? Zdi se nam, da gre v klasje ono nem«1, katero je sejal neki viši poštni uradnik, ali pa da se uradništvo ravna po nazorih višega, kateremu je zahteva po slovenskem uradovanji — nezmi-He 1, šikana in le »zahteva štirih agitatorjev!« Kedor pozna politično prepričanje tržaškega uradništva v obče, posebe pa še poštnega, se ne bo čudil, tla se ono strastno drži gorenjega nazora d« »t i e noga dostojanstvenika, das si ga sicer želi Bog zna kam daleč proč. Kaj hi s i e e r mogli značiti tisti grome č i »v iva impiegati postali!« pred palačo poštno za z a d n j i h vol i 1 n i h bojev?! Poštna uprava je zadnje leta napredovala ogromno. Storilo se je mnogo in radi izrekamo svoje priznanje vsem dotičnim faktorjem. A perso-nalia, gospoda! Tu se pomndimo nekoliko! Oglejmo si nekoliko mlajši rod naših poštnih uradnikov, to so vežheniki, in kmalu zapazimo, kam smo prišli s taktiko gori omenjenega komisarja, katerega početje sedaj vestno nadaljuje drugi (sevčbolj oprezno!). Statistika leta 1803. nam kaže v področji ravnateljstva tržaškega, ki obsega Trst, Istro, Goriško in Kranjsko, torej po */3 slovenskih dežel, med tedanjimi 30 vežheniki 1:") Sloveneev, a dane« imamo med 00 le 11 Sloveneev! Število vežbenikov seje skoro podvojilo, a ono Sloveneev je padlo!! Nočemo trditi, da je število čisto natančno, a razlika utegne biti le zn enega ali dva. Od kod ta prememba ? Zdi se nam, da je tu zistern, a zistem, ki je jako nasproten slovenskemu ž i v 1 j u; zdi He nam, dn se Slovenei nastavljajo na vakantna mesta samo na e. kr. postnih uradih na Kranjskem. Povsod drugod pa so ta mesta pridržana Italijanom. Morda se motimo, a čudno je vendar, da naši ljudje, ki imajo absolvirane srednje šole z maturo, ki so popolnoma vešči nemščini, morajo čakati leta in leta — a v Trstu se nastavljajo mladeniči vsakovrstne kvalitete. Opozorili bi pa, da svojedobno je ministerstvo imenovalo tudi vežhenike, a sedaj imenuje iste ravnateljstvo! Prvo se je držalo strogo vrste, po kateri se je oglasil kedo, sedaj je menda druga metoda. Morda pa se premalo naših mladeniče v oglaša v poštno službo? Mogoče, ker vedo, da jim ni postlano na mehko v področji ravnateljstva tržaškega, kjer vladajo razni uplivi, katerim poslediee morajo često žigosati javna glasila. Dejstvo pa je tudi, da na skušnjah prijemajo Slovence prav trdo, in da jih pada razmerno veliko, vkljub temu, da so v obče Slovenei, kakor znano, pridni, inteligentni, trezni, delavni in — povse zmožni nemščini, kar se mora absolutno odrekati večini Italijanov. Kje tiči torej vzrok ? In koliko težavneje stališče ima v Trstu Slovenec-vež beni k ! Z bore 2n gl. na mesee mora izhajati v takem mestu, boriti se mora torej za obstanek, medtem ko večina Italijanov jt> kruh svojih stari-sev — doma! In kadar so prišla premeščen)a — so zopet Slovenei oni, katere razpršavajo na vse strani. Iz humanitete hi morali merodajni krogi milejše soditi slovenske vežhenike in jim olajševati njih službovanje ! Te razmere so nezdrave in stvar poklicanih krogov je, da posežejo vmes; sieer se nam more zgoditi v par letih, da niti za Kranjsko ne dobimo zadostnega števila slovenščine zmožnih uradnikov, in potem ho donelo nasproti vsem pritožbam: Kaj hočete, saj hi radi uradovali slovenski, ravnopravnost bi se izvajala najnatančneje, ali, žalibože, 11 i -mamo uradnikov! In menda je v preroškem duh 11 že videl to dobo oni, ki je koncipiral preje omenjeni odlok gledč slovenskega uradovanja in je pisal: »inso\veit es die amtliehe Quali-fieation des Personale« gestattet«. »Hic niger est, hune tu, Romane, caveto«! — bi klicali z Horaeem. A Slovanom v območji poštnega ravnateljstva tržaškega, sosebno pa Jgg. državnim poslancem, izvoljenim v tem območju, ne kličemo druzega, nego: vst rajate na brali i k u svojega jezika! Politični pregled. Slab zagovor slabe stvari. V graški »Tagesposti se je oglasil te dni neki jurist« z člankom, zagovarjajoč i m nezakoniti sklep senata na višem sodišču v Gradcu, da slovenščina ne more biti razpravni jezik na tej instanci. Nazori tega jurista« s<> naravnost gorostasni. V prvo pravi, da v (Iradeu slovenščina zato ne more biti razpravni jezik, ker je 11a tamošnjem višem sodišču nemščina — v navadi. Čuden razlog, kaj ne?! Teinu »razlogu« ne treha postavljati nasproti druzega, nego dejstvo, da je večina prebivalstva v območji višega sodišča graškega slovenske narodnosti. To dejstvo tehta več, nego vse navade«. Sosebno pa se opira člankar na načelo javnosti, ki je veljavno po novem civilnopravdnem redu. Člankar vprašuje, kje bi bilo to načelo, ako bi se v (Jradcu vršile razprave slovenski, mej tem, ko je prebivalstvo nemško?! O, ti ljubi Bog! V ta namen, da se ohrani načelo javnosti na razpravah v slovenskih pravdah za nemške Oradčane, ki ne prihajajo na take razprave, ker nimajo nikakega interesa na istih naj bi se žrtvovalo načelo javnosti za one, ki so interesovani na pravdi in kateri jedini utegnejo priti poslušat razpravo!! Sicer pa, ako hoče člankar, radi vsprejmemo njegovo načelo, po katerem bi smeli mi zahtevati v imenu načela javnosti razprav, da se izključi nemški jezik iz vseh sodišč, kjer ljudstvo govori slovenski. Tako bi se moralo zgoditi na Spodnjem Stajarskem, 11a Kranjskem in v jednem delu Koroške! Klasičen postaja člankar v »Tagesposti«, kjer bi hotel zagovarjati rečeni sklep neznanjem jezika od strani sodnikov in odvetnikov. Odgovor je kratek : kdor hoče biti sodnikom, ta mora imeti kvalifikacijo za to tudi v jezikovnem pogledu ; kar pa se dostaje odvetnikov, naj le člankar prepusti istim, da zastopajo svoje stranke po svoji vesti! Nepozna-nje jezika, ali komoditeta, ali morda še kako drugo čutstvo ne smejo biti na potu vršenju — zakona in v ustavi zajamčene ravnopravnosti. »Tagespoštin« jurist je torej jako slabo zagovarjal — slabo stvar. „Naša straža". I>ne o. julija 1898. so se zbrali v mestni dvorani ljubljanski nastopni gospodje: S Koroškega poslanec Einspieler; s Štajerskega poslanec Robič, poslanec Žičkar, župnik in načelnik okrajnega zastopa kozjanskega Tomažič ; s Primorja dr. Laginja, Spinčitf, dr. Matko Tri-najstič, Slavoj Jenko, dr. Dinko Trinajstih, dr. Janežič iz Voloske. urednik Drmastijn, lastnik tiskarne Gabršček; s Kranjske Povše, dr. Šusteršič, dr. vitez Bleiueis, Murnik, dr. Žitnik, Pogačnik, Kušar, dr. Ferjančič, kanonik Sušnik, dr. Tavčar, župan Hribar, svetnik Vencajz in A. Kalan. Posvetovati se jim je bilo o ideji, da se zasnuje krepka narodna organizacija na najširši podlagi v obrambo domače zemlje slovenske. Novemu društvu hi bil namen podpirati in krepiti v gospodarskem in kulturnem oziru Slovence in Hrvate na Kranjskem, slovenskem Štajerskem, slovenskem Koroškem in Primorskem, vzlasti v obmejnih in jezikovno mešanih krajih. Društvo ne bi bilo naravnost politiško, zbok česar mu hode lahko člen sleherni Slovenec in sleherna Slovenka, ki sta dovršila 10. leto; vendar bo imelo gotovo svojih posledic tudi za politiško življenje v Slovencih. »Slovenec« označuje namen društva besedami: »Slovenci hočemo pustiti Nemcem in Italijanom, kar je njihovega, a z vsemi silami braniti in varovati, kar je našega.« O vspelui posvetovanja nam ni znano še ničesar, a nadejamo se, da je gospode zjedinila skrb za bodočnost vseukupnega naroda. Vojna med Špansko in Zjedinjenimi državami. Sedaj ni možno več dvomiti na katastrofi, na popolnem uničenju brodovja admirala Cervera, ker se priznava tudi od španske strani. Vsa Evropa se bavi sedaj vprašanjem: kaj ukrene Španska? Ali bode res nadaljevala vojno, ali se uda v to, česar ni možno več premeniti. Vesti iz Madrida si nasprotujejo. Ministerski predsednik je zatrdil baje, H stotink. dodal je (Vhovin Josip 1 krono, skupaj 2 kroni 8M stotink. V gostilni g. Antona Babiča pri sv. Jakobu je tisti dan tudi Cehovin nabral v isti namen kroni 7H stot., dodal je Gregor Babic 1 krono, skupaj t> kron Iti stotink. Gosp. Anton Cevna je dodal 20 stot. — V gostilni g. Antona Babiča pri sv. Jakobu je nabral g. Jakob Snebel s pomočjo Josipa Celiovina 4 krone »U> stot., za god dveh svetih bratov Cirila in Metoda. Gosp. Anton Cevna je dodal 20 stotink. Občili zbor Kmetijske In vrtnarske družbe za Trst Iva okolico« bode dne 10. t. m. ob uri dop. v prostorih »Slovanske Čitalnice« v Trstu, ulica S. Franceseo štev. 2, I. nadstr. Dnevni red: 1. nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, poročilo blagajnika, 4. Volitev odbora, f>. razni predlogi in nasveti. Ker se bodo na tem zboru razpravljale za naše kmetijstvo jako važne stvari pričakuje odbor imenovane družbe, obilo udeležbe od strani svojih členov in prijateljev domačega gospodarskega napredka. Odbor »Kmet. In vrtnarske družbe za Trst in okolico« bode imel svojo redno sejo jutri, petek, zvečer ob 7. uri v družb, pisarni, ulica Geppa štev. 14, I. nadstr. Hrvatsko pev. društvo „Jadranska vila" na Sušaku, priredi dne 10. t. m. 1898. v Pod-pečinah svojim členom letni koncert. Začetek točno ob (5. uri zvečer. Zalivnla. Dično sotrudnice naše ženske podružnico sv. Cirila in Metoda gospa A hramova, gospica Milka Man k očeva in dr. so pogostile, kakor običajno vsako leto, tudi letos na dan sv. Cirila in Metoda našo šolsko mladino z raznim pecivom iu izvrstnim malinovccm, za kar jim izreka najprisčnejo zakvalo v imenu prehvaležne dece. Vodstvo slov. šole pri sv. Jakobu. Zdaljsanje uradnih Ur. Poštni in brzojavni urad v Krškem na Kranjskem službuje od 12. julija do 10. avgusta t. 1. ves dan. Plode valecni osebne dohodnine. Ccs. kr. davčna administracija v Trstu nam javlja: Daje se na znanje v zmislu 217 zakona od 27. oktobra iHiHi. drž. zakona 220, da je v sobi št. 5>S> na tukajšnji davčni administraciji izložen na ogled davkoplačevalcem osebne dohodnino en iz-vadek plačilnih nalogov, izdanih za leto 1H(.)8 za osebno dohodnino glede davkoplačevalcev za ccnilni okraj št. 1., Trst-mcsto, iu za ccnilni okraj št. 2, Trst-okolica, in sicer od H. do 21. julija o uradnih urah od 9. predp. do 2. pop. /gubljeiio-ii^jdciio. Na policijskem komi-sarijatu se nahajajo te-le v torek najdene reči: otročji slamnik, najden v ljudskem vrtu in zastavni listek, najden v ulici Sette Fontane; na polio, ravnateljstvu pa se nahajajo n zastavnih listkov, najdenih v ulici Farncto. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 6 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo, ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Alcssaniro Levi Minri v Trstu. Via Itiborgo 21 in IMa/./a Rosa rio :i (solsko poslopje). Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na zahteva nje ilustrovan cenik zastonj in Iranko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, no da bi za to računil stroške. rerlžnjfna. pa ne od psa. ampak od moža. Navadno ženske raredsodnik bolgarski Stoj lov in predsednik Zjedinjenlh držav braziljskih, Campos Salles. Dunaj 7. Državno sodišče je odbilo pritožbo dunajskih ljudskih učiteljev radi kršenja pravice do svobodnega izjavljanja svojega menenja potom tiska. Istotako jo odbilo pritožbo drž. poslanca Pfersche-a proti ministerstvu za notranje stvari, ker poslednje ni dovolilo ustanovitev društva nemških novinarjev na Češkem. Slednjič je državno sodišče razveljavilo razpust nekega društva v Solne »gradu, ker ta odredba ni bila utemeljena v določilih zakona. K rakovo 7. Na podlagi izjemnih odredeh za Galicijo je vlada prepovedala shod učiteljev, sklican v K rakovo. Najnoveja trgovinska vest. »W-York 6. juliju. (Izvirni brzojav.) Pšenica za julij 82% (včeraj 81 Vi), za september 737, (včeraj 737«), za december 738/b (včeraj 737»), koruza za juli 36V« (včeraj 357«), za september 375/8 (včeraj 3G7/8), mast 560 (včeraj 555). Nova centralna čevljarnica v Trstu. Via Malcanton štv. 2. Bogat izbor čevljev zn lronpode, gospe in otroke. Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah. ^OEiJA Zaloga na debelo in na drobno. Pošlljatvo lt' od 5 lit. naprej. CENE: OLJE jedilno fino Liter nvč..... 28 „ „ flnejše „ „ . . . . 32 „ oljkino . . „ „ . . . . 36 „ „ fino „ „ . . . . 40 „ namizno „ ,, 44 O M flnejše „ ...... 48 „ „ Extra „ „ . . . . 52, 56 „ Specjalit. „ „ .... 64, 72 OLJA za cerkvene svetiljke v vrčih orig. od lit. 15, 20, 25 po zmernih cenah. Poiiljatve na debelo namreč za razprodajalce, so da se ni bati nikake konkurence. Za Trst in okolico prosto na dom, pustivši vrč na posodo. ANTON SIRCA Pozor! Tržaški in okoličanski Slovenci,x kateri želć piti izvrstna hrvatska črna, rudeča in bela tri leta stara p, kakor tudi izvrstno in vedno frišno pivo iz Vrhniške tovarne, naj blagovoli' obiskati znano gostilno Frana Vtiletiča v ulici Soli-tario Štv. 12. — Zagotavlja je točno postrežbo beleži udani Franjo Valetič, v ulici Solltarlo 12. lOO do 300 gid. zainorojo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, l»re/ kapitala in rizika z razpcčavanjcin zakonito dovoljenih državnih papirjev in sret1 k. Ponuodbo pod naslovom LudwiQ Oester-reicher, v Budimpešti, VIII Deutschegasse 8. Pomladansko zdravljenje. ZDRAVLJENJE KRVI Taj „Tisočomi cvet" (Mlllellorl). (isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidum. — .leden omot za ozdravljenje stane f>0 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRMARER „Ai tlue Mori" y TRSTU, veliki trg. Tudi za 55 nvč. v murkah doposlje se franko. i i* o .1 Pri 4 letnih časih Barriera vccchia štv. 7 Prilika za praznike in novo leto. Velika zalogu zimskih ogrinjal išjnlov| v vm-h barvah po gld. ."l.iiO In Zbirka trStanju v raznih risanjih od 'JO, in 37 nvč. M o ž k e srajce bele in barvano od !M> novČ. naprej. Maje iz p 1 i A ii za jfospe po (»o, 75 novč. in več samo v prodajalnici Pri 4 letnih časih Barriera vecchia štv. 7 >-- ® ff ® Si Pozorl R ® Narodna pekarna v ulici ® Farne t o št. 7, naznanja slav. f ® občinstvu, da ® z dnem i. julija t. 1. r ® se hode prodajal kruh po r ® 18 nvč. kilogram r ® in ne več po 20 nvč. kakor do r ® sedaj. r ® Priporoča ne utlani r ® BENEDIKT SUBAN. r ® Na znhtcvanje cenik in prospekt. Prva tržaftka tovarna aparatov za nabavljanje plina acetilen tvrdke BOOOO * C. v ulloi Hanlti, lt. 0. Autorizirani instalaterji plina, vode in plina acetilen. Aparat na acetilen oil Josipa Kocco, patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno nnjbolj praktičen in gotov,lahko rnbjenje ne eksplodira, vsprejel oil različnih zavarovalnih društev. Vsprejemaio so vsakovrstne kompletne naprave za hifte, restavracije, gledališča in mosta pod najugodnejšimi pogoji. Velika zaloga nnjlioljoga apnenega kisleca, katerega kilogram daje 31)0 litr. plina. Velik izbor • vetilnio iu prli>u