196. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 27. avgusta 1900.
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrske deseto za vse leto 28 K, ssa pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 80 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za joden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežel« toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številka po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, ga se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" trankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo poBiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravnistvo pa a Kongresnega trga S t. 12,
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna14 telefon st. 85.
Doktor Zaletel.
V soboto je priobčil „SIoven.ec" dolg komentar Šusteršičevi izjavi na kamniškem shoda. Komentarji politiskih enuncijacij so vedno jako sumljivi, zakaj navadno se hoče s komentiranjem kaka nerodnost ali prenagljenost eskamotirati. Tega nehvaležnega dela se je lotil tudi .Slovenec". Izjava dr. šusteršiča, da zahteva njegova stranka, naj se uvede splošna in jednaka volilna pravica, da se naredi konec sedanjemu parlamentu, češ, da je ta le zastopnik priviligiranih stanov, raznih klik in omizij, in da klerikalna Btranka prej ne privoli v nobeno premembo ustave, je bila tako jasna in nedvoumna, da ne potrebuje prav nobenega komentarja. ,SIovenecc mu ga je vzlic temu posvetil. Ta gostobesedni in megleni komentar ima namen, ublažiti neugodni utis, ki so ga naredile Šusteršičeve ekspektoracije v vseh krogih nekdanje desnice in dati celi stvari nedolžno lice. »Slovenec" je s svojim komentiranjem in zasukavanjem desavoniral dr. Šusteršiča in na lep ter za Šusteršiča seveda prizanesljiv način povedal,da izjave predsednika katoliškega politiškega društva ni jemati ad verbum, da je ni smatrati za resno.
iti i se Čisto nič ue čudimo, da je .Slovenec" priobčil ta, politiško razsodnost in zrelost dr. Šusteršiča tako žalostno osvetljujoči komentar, dasi na drugi strani ne dvomimo, da je Šusteršič govoril našim klerikalcem iz srca, da obžalujejo ti samo njegovo prenagljenost, sicer pa da so ž njim jednih mislij. Kar je povedal dr. Šusteršič, to oznanjajo tudi njegovi politiški somišljeniki, zlasti dr. Krek, oznanjajo pa to le v ožjem kroga, v tem ko so doslej proti Dunaju obračali samo tisti del njihovega Ja-novega obraza, ki jih predstavlja kot konservativce.
šusteršič se je s svojim govorom prav nerodno zaletel. Tista drzna ošabnost, ki ga karakterizuje, ga je tako zaslepila, da je iz-blebetal vsemu svetu skrivne in za širjo javnost 5e neprimerne namene njegove stranke, a ker so ti naklepi naleteli pri po-
litično jako vplivnih strankah na odločen odpor, zato jih je .Slovenec" hitro — komentiral.
Šusteršičevega govora ni obsodil samo .Vaterland" sam, obsodil ga je v tem listu tudi voditelj češkega veleposestva, baron Paiish, obsoJUa ga je .Politik", ki je svoj čas kovala dr. Šusteršiča v sedma nebesa, zdaj pa ga predstavlja kot politično ničlo, obsodili so ta govor Mladočehi in Poljaki, v tem ko so ga listi nemških strank prav dobro izkoristili zoper desnico To je dalo povod, da so klerikalci, boječ se, da jih desnica posadi pred prag, desavouiraJi tega svojega doktorja Zaletela.
Vzlic temu pa, da so klerikalci rajše blamirali dr. Šusteršiča, kakor da bi bili nosili konsekvenc-3 njegove, z redko nerodnostjo o nepravem času storjene izjave, smo popolnoma prepričani, da hoče klerikalna stranka, čim napoči primerni trenotek, zavzeti tisto stališče, ki ga je preciziral Šusteršič, ker so klerikalci bojev za narodno ravnopravnost in za razširjenje avtonomije do grla siti, in bi radi vsemu javnemu življenju dali drugo smer. Klerikalci mislijo, da bi z volilno preosnovo prišlo vse polno slovenskih in nemških, če ških in poljskih Šusteršičev, Stojalowskijev in Gregorigov v državni zbor, vse polno takih klerikalnih elementov, ki bi potisnili narodnostno vprašanje v kot in v prva vrsto postavili politična in socialna vprašanja. Spoznali so, da dokler bo državni zbor tako sestavljen, kakor je sedaj, ne pride klerikalstvo nikdar do izključne veljave, in zato so se začeli dvigati proti njemu.
Šusteršičeva izjava za sedaj v parlamentu ne bo imela nikakih politiskih kon-sekvenc. Vse ostane pri starem, ali pozabiti zategadelj te izjave vendar ni. Doktor Zaletel se je samo prenaglil, in za kazen ga je njegova stranka desavouirala, ali kar je povedal, to so v resnici nameni klerikalne stranke, in poslanec Šuklje je imel popolnoma prav, ko je pribil, da je na Kranjskem preminu'a konservati na stranka, in da se na njenem mestu S piri radikalno-demagogiška frakcija.
W Ljub U »a ttl, 27. avgusta K položaju
ne ve povedati nihče ničesar. Koerber še ni začel s svojimi pogajanji s parlamentarci. Baje se začno dotične konference šele med 3. in 7. septembrom, ko dospe na Dunaj cesar. Listi prinašajo sedaj same dementije. Taji se vse; kar se je naznanjalo glede načrtov vlade, glede raznih sej, vse se prereka. Kaj pa se namerava in kaj se zgodi, ne pove nihče. .Plzenske Listy" so prinesli vest, da bo dr. Koerber pač sklical drž. zbor, če pa ga ne pripravi do dela, bo odstopil. Nemške stranke delajo že danes na to, da bi bilo bodoče ministrstvo nemško. To naj bi potem energično udušilo odpor Cehov. Toda nemška stremljenja so baje sedaj še breznadejna. Ako odstopi Koerberjev kabinet, bo tudi bodoči kabinet nepolitičen.
Ruska vojna v Mandžuriji. Evropo so v vojni na Kitajskem predvsem zanimali dogodki v provinciji Čile, okoli Tientsina in Peki na. Skoraj le mimogrede se je omenjalo, da imajo Rasi sami za-se vojno s Kitajsko v Mandžuriji. Dostavljalo pa se je vedno, da dosezajo ondi Rusi uspeh za uspehom. Danes pa je možno podati natančnejši pregled te ruske vojne, ki je velika in velevažna. Spočetka julija so kitajske roparske čete prodrle od Tientsina proti polotoku Kwantungu, porušile železnico med Mukdenom in Portarthurjem, podrle mostove in pregnale ruske inženerje in delavce. 15. julija pa so boksarji napadle mesto Blagovješčensk. Razen tega se je našel poziv kitajskega cesarja, da morajo vsi ruski železniški organi zapustiti deželo. Rusija je zato naglo zbrala veliko armado v pokrajini Amur. Med tem pa se je revolucija razširila po vsej Mandžuriji. Kitajci so porušili skoraj vso vshodno kitajsko železniško progo, ki je bila v delu. Kitajci so napadli postaje, poruševali vlake, potrgali progo, podrli mostove ter pokvaiili na dolgo in široko vse, kar je bilo rusko. Ruske posadke so bile povsod prešibke ter so morale bežati. Tudi mesto Cbarbin, središče železniškega sistema, je
padlo boksarjem v roke, dasi ga je general Gerngross z majhnim oddelkom branil več tednov. Ruska vojna uprava pa je med tem sklenila, da postavi proti boksarjem v Mandžuriji silno armado 200 0G0 mož. In že spočetka avgusta so se začele ruske čete v štirih kolonah pomikati preko meje v Mandžurijo. Na skrajnem severozahodu pri N a g a 1 a n u, tam kjer prestopi že dovršena železniška proga reko Argun, je začela prva kolona pod generalom Orlovim ofenzivo ter se v malo dneh polastila mesta Chailar, kjer je glavno taborišče ruskih inženerje v za pokrajino Chingau Ta kolona mora vzdržati mir po dolinah rek Argun in Kyrylun. Druga kolona pod generalom Rennenkampfom je začela prodirati iz Aiguna preko Mergena do Tsitsi-karja. Med krvavimi in hudimi boji se je doslej polastila šele trdnjave M e r g e n. Iz Habarovska je prodiral general A1 e k s e-jev s tretjo kolono preko Sanbsinga proti C h a r b i n u, ter vzel to važno železnično postajo. Čstrta kolona pod generalom Avgust om je že 29. jul. pri Nikolskoju prekoračila mejo, naslednjega dne vzela trdnjavo H u n t č u n ter zasedla železniško progo do N i n g u t e. Tudi s polotoka Kwan-tung se vrši- operacije, ter so Rusi vzeli že koncem julija Nintšvang ter doslej dospeli že b!:zu Mukdena; 12. t. m. je general Fleischer po kratkem boju zavzel kraj Haičev z dragocenim bojnim materialom. Tekom enega meseca so torej Rusi zasedli velikansko progo od Nagalana do Vladivostoka ter najvažnejše kraje Mandžurije. To je ogromno, slavno delo, katerega sadovi bodo takisto veliki Rusija je obdala vso Mandžurijo s svojim vojaštvom in menda je ne da iz rok nikdar več.
Vojna na Kitajskem. S Kitajskega dohaja še vedno mnogo brzojavk, ki pa ne povedo nič novega. Pe-kin je ves v oblasti mednarodnih vojov, cesarica vdova in car sta izginila, in nihče ne ve, kje sta. Poročila glede njiju zatočišča so razna. Nekatera trdijo, da sta v Kalganu ali v Čengteu ali v Jebolu, druga, da sta v Tsinanu, tretja pa, da sta v Taij-uenu. Zadnje vesti pa javljajo,  da so Ja-
LISTEK.
Szza kulis slov. umetniškega društva.
(Preludij k umetniški razstavi.)
„E pur si muove 1" Kakor je videti, uresničijo se naposled vendarle moje mladostne sanje : prihodnji mesec se otvori v »Mestnem domu" ljubljanskem „prva slovenska umetniška razstava ".
Torej vendar nisem celo — četrt-31 o 1 e t j e zastonj sanjaril in pisaril, klical *n dramil ter bodril in na združenje priganjal .raztresenih in nebrižnih ter nepraktičnih naših umetnikov" ! . . .
Ko sem leta 1875. na prigovarjanje pokojnega profesorja dra. Janka Pajka, takratnega urednika .Zore", začel pisati svoje mladostne spomine pod naslovom: »Iz zapiska slovenskega umetnika", bil sem pravi pravcati .glas vpijočega v puščavi", to je, bil sem prvi in ledini, ki je v novejši dobi našega kulturnega probujenja povzdignil budilni glas aa polju lepih umetnostij, kajti šele za menoj je vstal — Emil Leon, ki nam je v drugem Stritarjevem .Zvonu"
opisal, in to humorično, tisto „ Bobov-sko umetnost", v kateri je Štefan Deska naslikal Kristusa v talarju, dočim nam je Ivan Savec kakor .Postil-lon d'amour' svoje umetniške tajnosti razkrival že o belem dnevu upodabljajočih umetnostij na Slovenskem!
In ni vam bilo lahko takrat pisar-jenje o umetnostih v obče, zlasti pa o lepih umetnostih v Slovencih posebej! Ni ga bilo namreč slovenskega besedila, niti pojma o upodabljajočih umetnostih, kamoli udomačenih tehniških izrazov. Da bi pa kdo zapisal kakšen grški ali latinski ter-minus technicus, planila bi nadenj vsa .črna vojska" takratnih prepuristiških naših .beseda vije v in slovožokov", odnosno prepedantnih .pikolovcev".
Dandanes, ob toli čudovitem razvoju slovenščine, ko nastopajo že mlečnozoba dekleta s kritiškimi noži, imamo v izobilji umetniških ocenjevalcev in kritikov, .splošnih" in .stvainih" ter pisateljev umetniških romanov in novel in to vse je v prilog našim umetnikom ter vzbuja v narodu zanimanje za lepe umetnosti.
Kolik napredek pa je od takratnega mojega prvega poskusa v opisovanju umetniških predmetov do današnjih obširnih referatov o svetovni umetniški razstavi, o
tem priča duhovito, a tehniškimi izrazi bo gato opremljeno poročilo g. Ivana V a v -potica o pariški razstavi v VII številki letošnjega .Ljubljanskega Zvona".
Torej i tu se mora reči: , E p u r s i muove!"
Ko sem se pozneje napotil „križem domovine, poiskal sem raztresene naše umetnike, slikarje in kiparje v njihovih skrovi-ščib, pardon! v .atelierjih"! opisoval sem njih umetniško življenje in delovanje ter opozarjal svet, to je nebrižno in zaspano naše ljudstvo na njihove umetniške proizvode in to — iz svoje drage volje, zgolj iz ljubezni do lepih umetnostij, ne da bi bil, kakor se mi je to očitalo, od tega ali onega umetnika v to najet ali podkupljen. Vsikdar in povsod pa je bil moj .ceterum autem censeo": naj se dotični umetnik sam prikaže med svet, naj razstavi na javni ogled svoj umotvor, in to ne samo iz sebičnosti namena, temveč na probujo zanimanja in smisla za lepe umetnosti v apatičnem našem slovenskem narodu.
In ko so naposled na raznih krajih slovenske domovine vstajali in se pojavljali različni, več ali manje nadarjeni in poklicani umetniki, opominjal sem jih zopet na medsebojno občevanje, na zdru-
ženje in skupno delovanje. In potem, ko so začenjali posamični naši umetniki, slikarji in kiparji, zdaj tu, zdaj tam, po raznovrstnih trgovinskih izložbah, razpostavljati svoja dela, prigovarjal sem jim zopet na združeno, skupno, občno umetniško razstavo. In naposled, povodom prekrasne . u m e t -ničke izložbe" v Zagrebu, poživljal sem naše umetnike kar naravnost na ustanovljenje slovenskega društva, katerega glavni nalog bi bil: prirejenje občne vseslovenske umetniške razstave... Veseli me, da se je tudi ta ideja realizirala s tem, da se je ustanovilo naše .umetniško društvo".
Vsega tega ne navajam iz — samo-hvalnega nagona, nego izražam s tem le svoje odkritosrčno veselje, da če tr tole t no moje pisarjenje, drezanje in klicanje raztresenih naših upodabljajočih umetnikov vendarle ni bil zgolj .glas vpijočega v puščavi", temveč, da so se mu odzvali čili in zvonki jeki mladega, nadobudnega umet-ništva slovenskega, katero se pripravlja za obširno mnogoštevilno ter, kakor kažejo posamične prijave, dostojno razstavo raznovrstnih slikarskih in kiparskih del.
Kakor čujem namreč izza kulis ,s!o-
S
ponci 80 milj južnozahodno Pekinu eesarja in cešarilo njeli. Vest pa Se ni potrjena. Troje velikih nemSkih transportnih ladij je že dospelo v lako Taku, kjer sta se izkrcala dva polka, jeden za Pekin, drugi za Tientsin. V Tientsin je doSlo okoli 1600 Rusov in 500 Francozov. Število mednarodnega vojaštva se torej naglo množi ter bo poslej možno odpor boksarjev še hitrejše udušiti. V južnih kitajskih pokrajinah so boksarji začeli požigati misionske hiše ter so pomorili nekaj kristjanov.
Dopisi.
Iz Gornjega Logatca, 23 avgusta. Pretečeno nedeljo napravila je katoliška stranka pri nas shod, ki se lahko imenuje klavrnim tretje vrste. „Slovenec" od ponedeljka bobna bahato pred svetom o neki sijaj-nosti, velikem nspehu ter o velikanski blamaži liberalstva v Gorenjem Logatcu, oziroma podpisanega. Pričnimo s shodom in njega pripravo. O blamaži, o tem, kdo se je blamiral, pozneje — Že dlje časa je krožil glas mej tukajšnjimi možmi o nekem katoliškem shodu. Vsa stvar se je nekako na tihem pripravljala. Niti »Slovenec" ni prinesel nobenega naznanila. Imeli so najbrže že naprej „pauro", ko bi se le ne izteklo vse po njih volji. In res se ni.
Trda, in še kako trda jim je šla za prostor. Prvi in najbolj ugledni gostilničarji so ga jim kratkomalo odrekli. Slednjič zatekli so se k nekemu gostilničarju, katerega pa naša duhovščina na svete čase obišče. Ta prepustil jim je prostore, misle na obilen dobiček, a mož se je urezal, ker dobička ni bilo. Mož ni vedel, da se na katoliškem shodu ne sme piti. Ne vem, ali bi jim danes Še odstopil prostor Težko! Fantje v gostilni so nestrpno čakali konca, da so se zopet oglasile harmonike in hajdi v krog in skok! No pa po katoliškem shodu se plesati že sme. Že glede prostora tedaj smola, in potem se še bahate o kakem uspehu. Shod! To se pač shod v pravem pomenu besede ne more imenovati. Neki hudomušni vaščani šteli so na shod idoče osebe. Prvi štel je moške in imel je lahek posel. Naštel je tedaj 17 oseb, drugi je štel otroke, temu bilo je težje, naštel je krog 50 glav. Tretji štel je ženske in temu je sape zmankovalo ter ko je naštel 112 in še ni bilo konca, je odkuril boječ se truda. In še teh je bilo bore malo Vaših.
Število njih pristašev je bilo par ne-vednežev. Od občinskega odbora kot takega nobenega zastopnika, istotako o kakih tukajšnjih uglednih možeh vaščanih. To je blamaža, to! Da je bilo toliko sester Marijine družbe in žensk sploh, pač ni čuda, če se pomisli, da je župnik zjutraj in popo-ludne tudi te povabil, da smejo tudi priti na shod. Oznanjeno je tudi bilo v nekem govoru o slavni sedemdesetletnici cesarjevi, da bi bolj vleklo. Ženske so prevladovale v ogromni, ogromni veČini. Na shodu, katerega je pričel (polno- in rudečelični) kanonik Karlin. je vezal otrobi slavnoznani dr. Evg.
venskega umetniškega društva", oglasilo se je za razstavljanje svojih umotvorov do sedaj 16 slikarjev, 3 slikarice in 6 kiparjev, torej 25 slovenskih umetnikov in umetnic, kateri skupno razstavijo nad poldrugo stotino umetnin. Med temi, kolikor smem ovaditi, so obseženi raznovrstni umetniški izdelki: peresne risbe, slikarske in kiparske skice in študije, posamični portreti, narisani in slikani ter i plastični, kakor tudi obsežne skupine: žanrske in pokrajinske slike, takozvana „tihožitja", interieurji, kiparski modeli, reliefi in spomeniški osnutki, končno nekoliko cerkvenih podob in slik, med katerimi bode zavzemala častno mesto velika oltarna slika, katero je naročil za neko cerkev na Gorenjskem visok cerkveni dostojanstvenik slo venski!
Kakor je torej videti: .slovensko umetniško društvo", zoper katerega prepotrebno ustanovitev se je svoj čas zabavljalo ter rovalo javno in tajno, ustno in pismeno, osobno in po iz-vestnih časopisih, napadajoč posamične njegove osnovatelje, člane in odbornike, kakor i pristopajoče umetnike — naše umetniško društvo torej, po kratkem, komaj jednoletnem svojem obstanku, smelo vzkhka:
a E pur si muove!"
Vatroslav Holz.
Lampe. Kot uvod bilo je — kakor po navadi — udrihanje po .Slovenskem Narodu" in prokletih liberalcih. Rekel je, da .Narod" taji Boga in uči, da človek izhaja od opice. Tedaj je začel govoričiti nekaj o darvinizmu. Dr. Evg. Lampe, pa Vi berete Damina, a Vas ni strah in groza ? Da bi bolj na dušo pihal ševe, je tožil o davkih, in da jih mora vse kmet plačati. To pa to! Čast vsakemu, pa čast tudi Vam! Kdor zna, ta pa zna. Blebetal je o neki banki ali sorodnem, da bi kmetje tudi dobivali na stare dni .pen zijon", in to čujte in strmite za 6 grošev vplačila na leto. (Ne bilo bi to preslabo, a niti dr. Lampe, niti kdo drugi, da bi to vpeljal, najmanj pa prvi.) Ko je govoril o penziji, sunil je od strani nižje uradništvo, češ, da dobiva lepo plačo in po 30 ali 40 letih pokojnino vzlic temu, da si še ni nobeden od dela hrbta zlomil, in da nima to uradništvo nobenega smisla za ljudski blagor. Slednje je še prav posebno povdarjal. (Doktor Evgen uampe najbrže ni nikdar govoril s svojim očetom o uradniški službi in o službenem hrbtolomu). Res je, uradniki nimajo 24 ur Časa na dan ko Vi. Zapomnite si Vi in zapomnijo si naj tudi gospodje uradniki. No drugače — je dalje modroval — pa občutijo ljudsko bedo gospodje na visokih mestih (mislil je na poljedelskega ministra najbrže).
Liberalci smo večkrat pijani, kakor gremo k spovedi; večkrat zakolnemo na dan, kakor ima rožni venec molkov.Glede pijanosti, dr. Lampe, le molčite. Sicer ste nekaj dol-žili .Narod", kako grozno krivico je Vam delal. No, pa verjemi Vam kdor hoče. Neki mož je rekel: Nobeden gostilničar nima toliko vina ko E Lampe! Glede kletvine pa pometajte pred svoj'm pragom. Celo med Vašim štabom so bili, ki jim klet vina prav dobro de, kakor je čuti. — Kratko, liberalcev se mora vsak pošten Človek ogibati. Govoril bi bil še marsikaj, a moža spravilo se je bilo iz taksta, zato je privlekel nekak fascikel papirjev ali aktov ter še nekaj blebetal o katoliškem shodu, ki bo osrečil ves slovenski svet. Seve, ljudje ga niso dosti več slušali. Sploh Vam ne bo obrodil nobenega sadu ta shod v tukajšnji občini. Vse kaže tako. Ljudje so sprevideli, kam Vaš regiment pelje. Zdaj pa še nekaj odgovora .Slovencu". Kdor je količkaj pameten, (ni treba imeti dr. Lampeta modrosti) mora uvideti že iz .Slovenčevega" poročila, da je bil ta shod vse prej, nego sijajen, da ne pravim fiasko, kar je prav za prav bil. Od tod tudi ta silna jeza. Jaz nisem prišel od nikogar obdan na shod, in prišel sem že bolj proti koncu. Da sem prišel, vzrok so moji sorodniki. Tudi ti niso prišli na shod, pač pa naproti svojemu otroku. Ti so se slučajno ustavili za kratek čas. Te zagledavši domu grede, me je zapeljalo na po-zornico. Čsmu vlačite osebo dr. Tavčarja vmes? Kaj ima on s tem shodom opraviti? On najbrže za shod še vedel ni. Kaj mislite, da on nam sorodnikom narekuje prepričanje? M- i ne! Priča tudi, da je neka obitelj v Ljubljani njegovega najbližjega sorodstva ultra klerikalna. No, pa brez Tavčarja .Slovenec" tako ne more zagledati belega dne. Toliko o dr. Tavčarju, o katerem se zdaj vse povprašuje, kako da se njega vleče na dan. Povedati Vam tudi moram, da ne rabim glede svojega prepričanja no« benega oskrbništva, kajti nagibam se že jeseni svojega življenja. Radi častikraje pa Vam metlo vračam. Vi in tisti, kdor pravi, da jaz pišem o tukajšnem župniku v .Narod" in mu kradem Čast, laže. Obrnite se na .Narod", morda že zveste. Afera v Logatcu med župnikom in občino me je le toliko zanimala, kolikor se je o nji splošno javno govorilo. Da pa stvar ni brez nič, pač pa zelo akutna, kažejo vse okolnosti, katere bodete kmalu slišali, in jih bode že županstvo samo razglasilo. Pravi odgovor bodo pa tudi prihodnje volitve. Čudno pač, da župnika zagovarjajo ljudje, kateri so se še pred letom ž njim gledali ko pes pa mačka. To pa le mimogrede. Vsako častikrajo tedaj kratkomalo slovesno odklanjam. Verjamem, da so bili moji mejklici, ki so pa bili popolnoma na mestu, Vam skrajno neljubi. To pričajo sploh vsi količkaj zavedni ljudje, ki so prišli Lampetove neslanosti poslušat. Kdor ima ljudstvo za sabo, tisti, ki ga spravi v smeh, ali oni, pri katerega govoru zdehajo ?
Da sem se odpovedal besedi, vzrok je ta, ker sem bil polovico vsega shoda zamudil. Ne mislite, da sem se Vas zbal.
Sploh pa tudi treba ni bilo, saj so že posamezne besede zadostovale, čemu bi se izgubljal in tratil čas. Ta .liberalna luč" bila je zelena najbrže le vsled odseva svetlo-rudečih, breskrbnih obrazov, ki so svetili pod temnozelenimi kostanji. Kaj je bilo brezsramno, pa ne vem, tudi mi nihče ne ve povedati. Kaj nisem tituliral z .gospod" in .kanonik" ? Kaj pa še hočete ? Slovesno povem, da besed, katere navaja .Slovenec", neke ženske o kravi, nisem slišal, sicer ta ne bode preslaba, sem že govoril o tem, da mi bodo napravili hlev. Povem pa Vam, da sem jih slišal, bi tudi odgovora ne bil ostal dolžan. Odgovoril pa mi ni dr. Lampe, katere opazke je gotovo slišal, saj sami priznate, da so bile glasno izgovorjene.
Da bi bil jaz dika tukajšnjega liberal-stva, tega pa ne verjamem, in tudi Vam ni treba verjeti. Jaz sem samo senca proti drugim, in to priprostim ljudem posestnikom glede liberalstva in sodbi o Vas. K sklepu še to: Sreča Vaša, da se tukajšnje prebivalstvo shoda ni vdeležilo v isti, meri kakor bi se ga gotovo danes. Še do besede bi ne prišli.
Toliko v obrambo in pojasnilo, da ljudstvo sprevidi, kakšni so ti sijajni klerikalni shodi po deželi.
Lavrencij Perko.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27 .avgusta.
— Katoliški shod v Ribnici. V nedeljo je misijonaril dr. Šusteršič v Ribnici, ter ondi — baje pod nekim kozolcem — na vatle prodajal svoje ponarejeno katoliško prepričanje. Vršilo se je vse po znanem katoliškem receptu. Zbobnalo se je skupaj nekaj možakarjev, ki radi zabitosti slove daleč na okrog, obilo žensk, ki glede pameti niti s svojimi piščanci tekmovati ne morejo, precej otrok, in največ razljučenih kaplanov in pijanih popov. Pred to pod kozolcem zbrano družbo je spekulativni advokat in katolik dr. Šusteršič preobračal svoje kozle. Govoril ni, kvasil je on tisto, kar je kvasil v Kamniku in že drugod. Sploh ima — kakor vse kaže — pripo-znani voditelj kranjskih katolikov za sedanjo Bveliko" kampanjo, s kojo tlači deželo, pripravljen jeden sam govorček, kojega se je, ker je ta govorček plačan, prav dobro na pamet naučil. Ta svoj govorček je sprožil s svojega vretena tudi pod ribniškim kozolcem. Efekt pa je bil tisti, kot povsod drugod, možje so odpirali usta do ušes, ker niso ničesar umeli, ženice so se jezile, češ, kaj dela ta črni „škric" s svojo pridigo konkurenco našim gospodom, a otroci so se najbolje zabavali, ker se je Šusteršič na odru nekako tako obnašal, kakor se obnaša Kašperček na svojem odrčku! Bil je Šuklje, kojega je politični naš Kašperček ubijal! Klerikalci so strašno ponosni na to, da se pri njihovih .shodih" nikdar ne upa kak naprednjak kaj spregovoriti! V svojih glasilih se izkažejo, kakor da bi jim bilo všeč, če bi se oglašali na katoliških shodih liberalci, da bi jih potem kapacitete S-la Šusteršič, Lampe in Ven-cajz z uma svitlim mečem kar na kosce razsekali. Temu zdihovanju po nastopih liberalcev šel je na limanice deželni poslanec V i š n i k a r, ki je na nedeljskem shodu v Ribnici hotel govoriti, ter prijatelja Šukljeta braniti. Po naših mislih Šuklje nasproti takemu občinstvu in nasproti takemu govorniku ni potreboval prav nika-cega zagovora. No Višnikar, ki je sam do zadnje žilice spodoben mož, menil je, da se nahaja v spodobni družbi, a ne mej pijano tolpo. Komaj pa je pregovoril par ponižnih besed, pričeli so razsajati in tuliti napiti tonzuriranci, in za njimi so tulili moški in ženske, prav kakor lačne zverine v menažeriji. Gospod deželni poslanec in ribniški sodnik moral se je neprestanemu kruljenju: doli ž njim! doli ž njim! umakniti tako, da je končno katoliško prepričanje, podprto s pestmi in penastimi žreli, na celi črti sijajno zmagalo! Taka je svoboda govora, kojo katoliki dele naprednjakom na svojih shodih! .Slovenec" pa se bode Še vedno bahal, da se liberalci ne upajo na katoliške shode!
— Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Našemu poročilu od minolega petka o volitvi upravnega sveta je dodati, da se je isti konstituiral takoj po glavni osnovalni skupščini, in sicer je bil izvoljen predsednikom gosp. Ivan Hribar, župan
ljubljanski, njegovim namestnikom gosp Josip Špitalskjf, ravnatelj dunajske filijalke .Živnostenske banke" na Dunaju Upravni svet je nadalje imenoval ravna teljem s pravico prokure gosp. Ladislava Pečanka, naduradnikom in ravnateljevim namestnikom gosp. Karola Peter j a, likvidatorjem gosp. Ferd. Saj o vic a, blagajnikom gosp. Josipa Vlacha, knjigovodjem gosp. Otona Balzerja, uradniškim aspi-rantom gosp. Eduarda Pogačnika. Banka začne svoje poslovanje s 1. septembrom
— Trgovsko in obrtno drušvo. V soboto se je na občnem zboru „ Trgovskega in obrtnega društva" voljena deputacija pod vodstvom društvenega predsednika g F. Ter din a poklonila Nj. ekscelenci dež predsedniku baronu Heinu ter mu izročila obširno spomenico o, položaju trgovine in obrtnosti na Kranjskem s posebnim ozirom na počenjanje konsumnih društev.
— Prispevki za popravo župnišča. Z Notranjskega se nam poroča: Svoboda katero vživamo v Avstriji, izgine po mnenju poslanca dr. Tavčarja koj, ko kihne kak kardinal ali škof; no mi, ki živimo na de želi in moremo slišati le kihanje raznih ka pelanov in župnikov, mogli bi biti včasiL mnenja, da je avstrijska svoboda tako sra mežljiva devica, da jo že kihanje naših ku ratov toliko vznemiri, da nam zakrije svoja divna lica. Da, do takega naziranja bi priveli človeka plačilni nalogi, kakor jih je pri lično izdalo neko naše okrajno glavarstvo. — ako bi .držali". — Gospodarski odsek podobčine H. je prosil občinski odbor v T. da bi sklenil, da je pobirati od vsake hiše v H. in T. po 50 vin. za popravo župnišča. Proti projektovanemu pobiranju teh prispev kov so pa vložili posamezni prizadeti ob čani ugovor na občinski odbor, kateri našel njihov ugovor upravičenim ter skle: da teh prispevkov ni pobirati. Glavarstv« ki bi najbrž ne moglo najti bede v kmetovih kočah svojega okraja, našlo jo je kaj kmalu na zidovih h skega župnišča, in m« po gornjem sklepu t. občinskega odbora so dobili dotičniki iz H. in iz T., ki so se branili plačati take prispevke, od glavarstva plačilne naloge z naznanilom, da dolgujejo po sklepu gospodarskega odseka za popravo župnišča v H. znesek 50 vin., in da morajo to svoto plačati v osmih dneh pri glavar stvu, ker inače se bode v smislu cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854. 1. drž. zak. št. 96 vršila .rubežen". — Tako glavarstvo. Deželna vlada pa je na pritožbe prizadet'U občanov razveljavila tozadevne plačilne na loge s sledečim utemeljevanjem: Spodbi.i plačilni nalogi se naslanjajo na sklep gospodarskega odseka v H. — kaj celo samo na sklep tega, in gospoduje ta po dovoljenju glavarstva tudi vasi T. s svojim gospodar skim odsekom!? — po katerem ima vsak hišni posestnik v župniji k stroškom za popravo župnišča v H. prispevati z zneskom 50 vin. Ne glede na to, da ta sklep in po sledica kake konkurenčne obravnave v zm slu § 14. zakona z dne 20. julija 1863. L dež. zak. št. 12, tudi ni bil gospodarski odsek poklican sklepati o prispevkih za cerkvene namene v zmislu ministrske naredbe z dne 31. decembra 1877. drž. zak. št. 5 iz 1878  leta  — Zakaj priobčujemo to? Na ustanovnem občnem zboru .Zveze slovenskih županov" se je izražala splošna želja, da bi se objavljali zanimivi slučaji iz poli tične uprave.  A tudi iz druzega vzroka Dandanes, ko hoče del naše duhovščine ob patronanci škofov uočiti gmotno politične nasprotnike, menimo,  da je važno — in včasi bode gotovo tudi precej koristno, — poznati i zakone, ki govore o popravah — župnišč.
— Iz Šturija pri Vipavi se nam piše: Evo Vam moža iz dinastije Gospodarska zveza ! Z mirnim in pazljivim očesom smo sledili že dokaj časa vsem kozlovskim sko kom našega g. nunca v čegar posvečeni osebi ze združujejo vse mogoče in nemogoče šarže, katere podeljuje katoliško konsumno-petjotarska organizacija. Toda uprav salto-mor tal en skok je skočil nas g. nunček ustanovitvijo konsumne petjotarije nad strojarskimi plavži. Kakor sta morala čakati Simeon in Ana veliko število let, da ju je Bog blagoslovil z zaželjenim potomcem, tako je koprnelo tudi Šturje, obdarjeno z nič manj kot z desetimi gostilnami, še po jednajsti, katoliški. In Bog se je usmilil vernega ljudstva! Poslal je pastirja. Ta vtakne svoj značilni nos v zapuščeno strojarijo, in glej čudo, iz strojarije postane
«
petjotarija. A modra glavica — modra je Termio, sicer je ne bi pošiljal Bog semkaj _ je doznala, takoj da se Starcev ne lovi samo na limanice, ampak da je treba tudi dobro mazanih .brgonov". Dober .brgon* ie katoliško bralno društvo. V nedeljo, 19. avgusta vršil se je ustanovni shod novih društev pod plaščem tajnosti ! Znojnega jela, razburjenih lic lovil je glavni agitator g Mulca može katoliškega kalibra. Ker se mu je zdelo število teh premajno, zatekel se je celo v liberalno gostilno, na katere pragu se je seveda trikrat prekrižal, iskat svojih somišljenikov. No mož je bil vsaj nekoliko srečneji od angleških generalov pri lovu na Deweta, ujel je namreč 30 kimov-cev. Ti kimovci so prikimali molče »para-grafom" g- nunčka, ki je zaznamoval ustanovitev katoliške gostilne in bralnega društva šele kot pričetek svojega plodonos-nega delovanja. Kakor se čuje izza kulis, zbiralo bo društvo pod svojim blaženim okriljem člane obeh spolov. Za zabavo bo toraj preskrbljeno. Mimogrede bodi omenjeno, da se bo točila po izjavi g. nunčka v gostilni .pri mašnikovi kapi" sama pristna, nedolžna kapljica. Da bode tam res tako, priča prvič vizitacija g. nadpetijotarja iz Št. Vida dne 25. t. m. in drugič poskus g. nunčka v napravljanju nedolžne kapljice za časa njegovega prihoda med nas. Na po velje našega gospoda se preseli društvo, kakor posojilnica, pevsko društvo itd. iz dosedanjih, namenoma v to od g. R. L. s precejšnjimi stroški prirejenih prostorov, kar meni nič tebi nič v katoliško gostilno. Najlažje bo menda prenašanje železne kase, kajti kakor se čuje, ga ni bora v nji. Gospod urednik! Kadar se otvori še ta gostilna, Vas povabim na srbski golaš, sosebno ker se nama ni ničesar bati — golaš bo kuhal namreč hud liberalec.
— V Begunjah na Gorenjskem je bila volitev župana in svetovalcev dne 26. avgusta. Izoljeni so bili: Županom zopet prejšnji župan g. Ivan Jane, posestnik; svetovalci: gg. Valentin Zavrl, nad-nčitelj; Valentin Štur m, veleposestnik; Jožef Palovšnik, posestnik in Ivan Fajdiga, trgovec in gostilničar, vsi vrli narodnjaki.
— Pobalinstvo. Z Bleda se nam piše: "Nekateri Čehi so pred svojim odhodom po-slavili spomin Fr. Prešerna s tem, da so 24 : m. okrasili njegov spomenik z vencem, na katerem so bili trakovi v čeških barvah. Čez noč je roka kakega Prager-mana odtrgala trakove in večino cvetlic. Ubogi narod, čigar pripadniki se tako pobalinsko obnašajo napram znamenitim možem drugih narodov !
— V Slovenski Bistrici se je v nedeljo, dne 26. avgusta t. 1., praznovala Slomšekova slavnost.  Udeležba je bila nezakovano velika, tako da so postali prostori slovenjebistriškega „Narodnega doma" pretesni.   Čez dan bilo je vse mirno in šele v mraku   so   se   pokazali slovenje-bistriški nemčurji iz svojih zavetišč, oboroženi z vsakovrstnimi postavno prepovedanimi orožji. Kruleči „Die Wacht am Rhein" mimo gostilne, kjer je nekaj Slovencev večerjalo, in izzivajoči z različnimi, le nemški kulturi pristojnimi psovkami, so zdramili mirno se  zabavajočo   družbo Slovencev. Jeden izmed druhali je bil toli predrzen, da je pridrvil v prostor, kjer so se nahajali Slovenci, v roki držeč „Todtschlager", s katerim je hotel udariti po nekem Slovencu, ^atero namero so mu pa slovenske pe3ti prehitro preprečile, in mu iztrgale to prepovedano orožje. Ko pa so se hoteli celjski gostje vrniti na kolodvor,  napadla jih je druhal, katera je  ves  čas  prežala pred »Narodnim domom" na .plen". Jeden Celjan je ranjen.
— Iz Celja se nam poroča 26. avgusta: Ravnokar se je raznesel glas, da 80 našli znanega Rakuša s hčerjo majala Koppa za Miklavževim hribom ustre-J^ua. Motivi   samomora   niso  še znani,
ePa se pa iz dozdajšnjega njegovega 1 vjenja, da so vzrok razne nemoralnosti m Qenarne zadrege, iz katerih vzrokov jo je tudi njegov najboljši prijatelj dr. Beck EQOral 12 Celja popihati. Ustreljenec je od vseh slovenskih slavnostij znan kot Atila, Oborožen s kaučukovim bičem. Kakor znano, je njegov najstareji brat bil zaradi nekega nemoralnega čina nolens-volens v blaznico
zadV-Jen' tet podobno umrL Kako bode Se unji brat, naš podžupan, končal, seveda
111 znano.
— Zveze slovenskih posojilnic redni občni zbor se bo vršil v četrtek dne 30 avgusta 1900 ob 10. uri popoldne v .Nar. domu" v Celju. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika ozir. revi zorja. 3. Poročilo računskih pregledovalcev 4. Posvetovanje o načelih, po katerih bi postala .Zveza" ev. tudi centralni denarni zavod za svoje posojilnice. 5. Razni nasveti. Pri občnem zboru ima vsaka v .Zvezi" stoječa posojilnica le en glas ter sme biti zastopana po pooblaščencu. Udeležiti občnih zborov se sme pa tudi vsak član z .Zvezi" stoječe posojilnice, toda le pri posveto vanju, na pa pri glasovanju.
— Aretirani petelin. Bralec te notice bi mislil, da je ameriška raca, če bi mu resničnost ne zagotovljalo mesto, kjer se je stvar zgodila, to je Celje. Gosp. dra Serneca petelin zaljubil se je v sosedovo kuro, ter v gorečnosti svoje ljubezni par krat preskočil plot, da se navžije društva svojih ljubljenk. Spoznavši slavna celjska policija nevarnost, katera bi iz tega obče vanja za nemški element nastati mogla, aretirala je petelina in ga imela tri dni zaprtega. Vrnivši se z nekega pota, bil je dr. Sernec aviziran, da mu je petelin po prestani kazni na razpolago, in če ga hoče imeti, naj ponj pride. Seveda g. dr. Sernec tega ni storil, ker niti petelin tega truda ni bil vreden, niti se noče s takimi nemoral-nostmi pečati. Mislil si je pa menda, obdržite si ga, kakor tudi onega svoječasno, kateri bi imel priti zaradi preintimnega občevanja z mladimi puncami v neki privatni hiši pred kriminal.
— Zaprisežen sodnijski kemik. C kr. deželna sodnija v Ljubljani je gosp. dr. E Kramerja, ravnatelja kmetijsko-kemičnega preskuševališča za Kranjsko v Ljubljani, kot stalnega zvedenca za sodnijske kemične preiskave, poverilo in zapriseglo.
— Umrl je na Brezji učenec II. gimnazijskega razreda Leon Leveč, sin gosp. nadzornika in prof. Fr. Levca.
— Gostovanje gdč. Noemi v „Narodnom divadlu". Jutri, v torek bode nastopila naša operna pevka gdč. E1 a Noemi-Volfova v praškem .Narodnem divadlu" v naslovni ulogi .Prodane neveste".
— Marijina bratovščina. Več članov Marijine bratovščine nas prosi za objavo naslednjega vprašanja: .Kdo nadomestuje zdaj napovedovalko Marijine bratovščine? Ker to članom ni znano, iščejo zaradi pogreba napovedovalca po celi Ljubljani in se zopet povprašujejo, kako to, da se je prejšnja napovedovalka, ki je to službo opravljala s svojim možem 32 let, 15 let pa kot vdova, odslovila, dasi ni bilo nobenega vzroka za to in sicer odslovila brez sklepa občnega zbora, kar je proti pravilom bratovščine, člani ugibajo, če se napovedovalki ni vzel kruh iz maščevanja. Tudi govore, da je zdaj napovedovalec mož, ki je bil prej velik nasprotnik Marijine bratovščine, toda gotovega se ne ve nič, in zato prosijo odbor, naj razgla , kdo je napovedovalec, in kje stanuje.
— Gasilno društvo v Stopanji vasi priredi v nedeljo dne 2. septembra pri Povšetu veselico z godbo in loterijo. Začetek ob 3 uri popoldan. Vstopnina 40 v. Ker je dobiček namenjen za poravnanje dolgov, se bodo preplačila hvaležno sprejemala. V slučaju neugodnega vremena se preloži  veselica na praznik 8. septembra.
— 400 kron sta našla v soboto krojaški pomočnik Franc Goldman in krojaški vajenec Anton Mabra. Najdeni denar sta takoj oddala pri policiji, kjer je bilo tudi že naznanjeno, da je Val. Accetto izgubil dva stotaka. Najditelja sta dobila vsak 20 kron najdenine in sta bila tako lepo obdarjena za svojo poštenost.
— Usoda fijakarskega konja. V soboto popoludne se je na Dunajski cesti splašil konj Ivana Marovta, fijakarja na Ra-deckega cesti št. 24, ko je ravno peljal dva pasažirja na kolodvor. Mej dirjanjem je konj padel in si zlomil levo zadnjo nogo. Konja je prevzel konjski mesar in sedaj bodejo delali iz njega golaž.
— Brlog na Rožniku. V rožniškem gozdu za streliščem napravili so si barabe in vlačuge prav prostoren brlog, kateri pa je bil tako skrit in z zelenjem pokrit, da so le posamezniki vedeli za njega. Mestna policija je izvedela, da se v tem brlogu shajajo iz mesta izgnane osebe in da se v njem vrše prave orgije, ker ga obiskujejo tudi osebe iz mesta, in je obvestila žan-
darmerijo, katera je v petek šla v brlog in vjela dve ženski in enega moškega. Dva moška in ena ženska so ušli, mej temi znani tat Leopold Jereb, katerega že sodišča zasledujejo.
— Konji splašili so se v soboto popoludne na Dunajski cesti Češnovarjevemu hlapcu Josipu Rogarju. Pustil je konja na cesti in je šel plačat vžitnino. Mej tem časom je pridrdral mimo motor voz, katerega sta se konja vstrašila. Dirjala sta z obto-vorjenim vozom do Dalmatinovih ulic, kjer ju je neki voznik ustavil.
— Nepreviden kolesar je včeraj na Opekarski cesti podrl na tla čevljarja Ivana Streharja, kateri je ravno nesel steklenico vina domov. Čevljarje padel, razbil steklenico in si raztrgal hlače.
— Klop odnesel je v soboto ponoči neki porednež užitninskemu pazniku v Kolodvorskih ulicah in jo vrgel na vrt pri kolodvoru.
— Vsled nagle vožnje sta v soboto popoludne na sv. Petra cesti dva voznika skupaj trčila. Nesreča se ni nobena pripetila.
— Z doma pobegnil je K. HierschI, 16 let star fant iz Maribora. Prideva si tudi imena Fric Domeniko in Blau.
— Havelok rujave barve je izgubil neki fijakar ali pa mu je bil ukraden.
— Svoji k svojim! Slovenske učitelje in posebno šolska vodstva opozarjamo na današnji inserat češke zadruge za izdelovanje pisalnih potrebščin .Narodni podni k" v Pragi. Kar je rečeno tamo čeških šolah, velja tudi za šole po Slovenskem, katere naj bi si svoje potrebščine naročale pri bratski slovanski firmi, ter tako dejanski izvajale lepo geslo .Svoji k svojim". Podpirajmo v prvi vrsti svoje prijatelje in brate in to tem bolje, ker so izdelki, kakor smo imeli priliko se prepričati, solidni, o čemer se vsakdo preveri sam, ker zadruga pošilja vzorce in cenike na zahte-vanje brezplačno in poštnine prosto.
— Popravek. V sobotni številki je popraviti vsebino .Glasbene Zore" v toliko, da je Ferjančičeva .Predica" za ženski zbor. Izpuščena pa je Janeza Laharnarja skladba za mešani zbor .Stud en Če k". — Čestitka k imendnevu, ki je bila v pe tek, dne 24. t. m. mej inserati priobčena, se nanaša na gosp. L. v Litiji, kar je bilo po pomoti izpuščeno.
* Iz ljubezni zblaznii je v Rio de Ja-neiro mlad brazilijanski policijski častnik Pietro Agusto. Ljubil je mlado damo, a brez odziva. Neka prorokovalka iz kart pa mu je dejala, da se oprosti svoje divje strasti le, če umori svojo ljubljenko in njene sorodnike. In častnik je šel res v hišo svoje ljubezni ter postrelil in zabodel ljubico ter 11 njenih sorodnikov. Potem se je dal mirno odvesti v ječo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 27. avgusta. Minister zunanjih del grof Goluchowski je odpotoval v Išl, da vodi osebno konference z rumunskim kraljem.
Dunaj 27. avgusta. Ako povabi Korber zastopnike nemških strank na pogovor v zadevi prihodnjega zasedanja poslanske zbornice, vzeli bodo ti nemški zastopniki njegove želje samo na znanje, odločil pa bode zbor načelnikov nemških klubov.
Dunaj 27. avgusta. Včeraj je dospelo semkaj 56 avstrijskih državljanov, katere so Angleži po zavzetju Johannes-burga iztirali iz Južne Afrike. Izti ranci so zahtevali pri ministrstvu zunanjih del, naj protestira proti postopanju Angležev.
Praga 27. avgusta, Na gori &ip in v gozdu Dobonin sta se vršila včeraj dva velikanska shoda. Na &ipu je govoril Gregr, ki je dejal, da so Nemci na popustljivost čeških poslancev pri spravnih pogajanjih odgovorili z zahtevo, da se mora uvesti nemški državni jezik. Gregr je dejal da nimajo Čehi na Dunaju prav nobenega prijatelja, a kar izposlujejo, to se jim da le, ker se jih vlada boji. Baxa je zastopal stališče, da Čehov država nič ne briga in da se mora z vsemi silami delati na to, da se uniči dunajski parlament, ker je to prva etapa k obnovitvi češkega državnega prava. — Nekateri udeleženci shoda so razvili črno
zastavo s podobo rudečega keliha v sredi. Vladni zastopnik jim je šiloma iztrgal to zastavo in jo konfisciral.
Sofija 27. avgusta. Ker je veliki meeting v Bukureštu zahteval, naj Ru-munska napove Bolgarski vojno in ker se je izvedelo, da se rumunska armada že deloma mobilizira , je bolgarska vlada poslala več vojaštva v Svistovo in v Nikopolj, da bi se ne moglo zgoditi kako presenečenje.
Bruselj 27. avgusta. Ruska vlada ve baje, kje se nahaja kitajska cesarica in je baje že začela ž njo mirovna pogajanja. Po došlih informacijah bo Kitajska Rusijo, Francijo in Nemčijo primerno odškodovala, Angleška pa ne dobi ničesar.
Bruselj 27. avgusta. Ker je vlada razpustila voj prostovoljcev, ki ga je nameravala poslati na Kitajsko, so ti prostovoljci provzročili velikanske izgrede Orožniki in vojaštvo so le iz težka napravili mir.
Petrograd 27. avgusta. Nabiranje prostovoljcev za vojno na Kitajskem se je že 18. t. m. ustavilo.
Berolin 27. avgusta. Japonsko vo-j jaštvo je v Pekinu zasedlo obsip okrog prepovedanega dela notranjega mesta, v mesto samo pa še ni stopilo.
London 27. avgusta. Poroča se, da je odšlo 1000 mož združene armade, da ujamejo cesarico, in da je cesarica naročila, naj vsak podkralj pošlje 300.000 taelov za nadaljevanje vojne.
Poslano „Slovencu".
Žalostno je, da redi uboga kranjska dežela človeka, kojega glavno delo bi bilo, preiskavanje domače zgodovine, in ki to delo tako slabo razume. Ta Človek še nemški dobro ne zna, kar je za zgodovinarja neizogibno potrebno. (Če se alumnat mej vseučiliščni oddelek šteje, potem se mora zahtevati tudi od takega slovenskega akademika, da ta jezik dobro zna.) Torej ta moj prijatelj zopet premleva isto v »Slovencu", da nemški škofje niso nemških Kočevcev v deželo spravili. Prosim nekaj prostora.
Dr. Hauffen piše: Gros3e Guter be sassen die Bischofe von Freising, seit 974 um Lack in Oberkrain, spiiter noch an der Gurk und Kulpa in Unterkrain. Da die Gegenden sch\vach bevGlkert \varen, so versetzten sie schon um das Jahr 1000 zahlreiche C lonisten aus Bavern dahin. A u c h der deutsche Ritterorden in Tscher-nembel und Mottling und weltliche Grund-besitzer beriefen deutsche Ansiedler. (Černo-maljski okraj se steže v kočevskega.) Das Gebiet des zukiinftigen Gottschee gehorte nebst anderen weiten Liegenschaften Krains seit alters den Patriarchen von Aqudeja, deren Diocesangebiet sich ausserdem bis zur Drau erstreekte. Die Lehenstrager der Patriarchen auf denHerrschaften Ortenegg, Polland und Reifnitz (wozu auch das Gottscheer Land gehorte) sind schon im 12. und  13. Jahrhundert die machtigen
Grafen von Ortenburg.---Es ist b e -
greiflich, dass Otto (1336—1370), der diese Giiter von Reifnitz aus vervvaltete bemuht war, seine Gebiete zu bevolkern und hiefiir dem Beispiele der Freisinger folgend, deutsche Ansiedler herbeizurufen.
--Dalje na 13. strani omenejene Hauffe-
nove knjige: .Nachkomraen der in Unterkrain ansassigen Colonisten der Freisinger und des deutschen Ritterordens waren hier (PollandI, Tscbermoschnitz, Warmberg, Kostel etc) die Einwanderer, also Deutsche bayri-schen Stammes." Veliko je treba tega .deželnega" zgodovinarstva, da se to tako razume, kakor moj blagohotni kritik v .Slovencu" (Vzemite, g. zgodovinar, vsaj tri ure na tedan v nemščini pouka pri kakem nemškem učitelju.) Zmivaj zamorca, kakor hočeš, črn ostaja. Briž nj, nemški vitežki red, ki je kmalo postal cerkvena ustanova, sta pot kazala ortenburškemu grofu po pre teku par stoletij, kako naj še več Nemcev spravi v danes kočevske, ribniške, novo meške, žužemberške, črnomaljske okraje, kamor so jih ti patrom že prej in okolo leta 1000 in 1200 bih spravili. — Ah ni žalostno za deželo, da mora človek, ki se le privatno z domačo zgodovino peča, tega iz deželnih denarjev plačanega zgodovinarja domače zgodovine nemški brati učiti. In ta človek bi vendor to majhno zgodovino
/
slovenskega naroda, ali vsaj ono Kranjske v mezincu imeti moral! — Tudi tega ta deželni zgodovinar ne ve: »Da ein Bruder des Otto von Ortenburg (katerega Dolenjec zvati sme grofa otteneSkega, ker je tu imel svoj dvor) in jener Zeit, Albrecht (1363 — 1390), Bischof von Trient und ein zvvaiter Bruđer, Friedrich, um 1350 Vice-dom des Hochstiftes Bamberg in Ober-karnthen war, bot sich gunstige Gelegen-heit dar, au3 Tirol und Karntben Ansiedler zu beziehen." Ta preljutezniva tedajna fevdalna žlahta! Hauffen je 20 let po Di-rnitzu spisal imenovano knjigo. Pa tudi Dimitz I str. 242., sklicevaje se na dra. Elzeja, znanega pastorja, pi5e: Die Colon'.sation von Gottschee erfolgte zwischen 1350 bis 1360 durch Graf Otto von Ortenburg. Sein in vielen auswartigen Beziehun-gen stehender Bruder Friedrich (gori omenjeni duhovenski dostojanstvenik) mag sich ftir ihn an den Kaiser Kari IV. mit der Bitte um Coloni-8tengewendethaben. To slednje pa seveda katoliški duhovnik kot kritik za molči. Sicer me to veseli. Ljubi resnico, hčerko božjo. Ker je mož stikal po Di mitzu, prišel je na sled Elze-ja ; morebiti ta pastor temu katoliku vozel v drugih stvareh glede slovenske zgodovine odveze in kranjska dežela vendar ni denar, ki ga za tega svojega zgodovinarja že več let troši, pri oknu ven vrgla. Torej .Slovencev" zgodovinar.- Nemški patriarhi, škofi, nemški vitezi v Belokrajini, \vo sie sich um die Pflege des germanischen Elementes in jenen Grenzgegenden grosse Verdienste erwarben, po Voigtu) so prve Nemce (in še zahl-reich; zasadili davno pred koroškimi grofi Ortenburg v te dolenjske kraje. In brati — škofi teh koroških Ortenburgov — ortene-Ških grofov na Dolenjskem, so tem posvetnim grofom pošiljali svoje kaznjence, svoje sirarje. — Kaj so imeli ti posvetni grofi govoriti nasproti cerkvenim mogotcem! Torej le dopolnjevali so si le ti vrste svojih tlakarjev in tudi to „dem Beispiele der Freisinger folgend". Oglejski patriarhi pa so dali k temu svoj blagoslov. Ti cerkveni mogotci so bili »Lehensherrn", grofi Ortenburg in Andechs, pa .Lehenstrager". (Dimitz I str. 159) Saj sem rekel, da ta naš zgodovinar ne razume feudalnega sistema. „Schwarz geboren, 'waschen verloren". Teh nemških cerkvenih mogotcev ne spravi^no-beden iz zgodovine Kranjske in ne iz zgodovine dolenjskih krajev. Najmanj pa z neotesanostjo, zabavljanjem, osebnostmi. Drugod od deželnih zgodovinarjev kaj več ogla-jenosti zahtevajo, vsaj navadne. Seveda kaj hočeš zahtevati od človeka, ki se vedno le v blatu valja. — Vem, da je za katoliškega duhovnika ta zgodovina žalostna. Ali en del zgodovine katoliškega duhovni-štva na Slovenskem je in ostane. — To sem v svojem spisu trdil. Torej, deželni zgodvinar, kupite si hitro pri kakem pu-škarju revolver in ustrelite se, če ste toliko smodnika vredni. (Dalje prih.)
Zahvala.
Podpisano vodstvo izreka tem potom naj-iskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da je XI [. glavna skupščina „Zaveže avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" dne 8. in 9. t. m. v Mariboru uspela tako sijajno.
Prav posebno pa se zahvaU „Učiteljskemu drusUu za mariborsko okolico* kot pripravljalnemu odboru in njegovemu častnemu predsedr'ku gosp. dr. Firbas-u, slavni „Posoj^nici" in „Či-taloici" maiiborcki, da nam je prepustila za zborovanje kresne prostore v ponosm pa'ači, v „Na-rodnem domu", gosp. ravnatelju Henr. Schrei-nerju in gosp. nadučits'ju Vek. StrmSeku za njimi fzt orr.'' poročili, našima častr'ma članoma gosp. dr. Ivanu Tavčar-j u in gosp. županu Ivanu Hribar-ju, ki sta prihitela mci nas iz daljne Ljubljane, gg. zastopnikom akadamičnih društev „Slovenije" in „Triglava", vsem govornikom za navdušene napitnice in sploh vsem ude-ležnikom, ki so pripomogli, da je nastopila „Zaveza" tako dostojno.
Vodstvo „Zaveže avstr. jugoslov. učit.
društev".
Predsednik: Tajnik:
L. Jelene. Drag. Češnik.
I       Umrli so v Ljubljani:
Dne 23. avgusta: Josip Sanduster, uradnikov sin, 1 dan, Metelkove ulice 5t. 2, življenske slabosti.
Dne 24. avgusta: Leopold Malic, hišnik«,v sin, 1 mes, Kongresni trg fit. 9, črevesni katar. — Aotonija Hribar, zasebnica, 80 let, Gruberjeva cesta Pt. 3, ostarelost.
V deželni bolnici:
Dne 20. avgusta: Ignacij Jaklič, kurjač, 39 let, vnetje trebušne mrene. — Marija Jankovič, dninarica, 77 let, ostarelost.
Dne 21. avgusta: Marija Mam, mešetarjeva hči, 21 , leta, Skrlatica.
V otroški bolnici:
Dne 23. avgusta: Peter Ustar, dninarjev sin, iv« leta, jetika.
Meteorologično poročilo.
VUlu» nad morjem SurJm. SroJuji Uftuni tlak 7H'0 mm.
Pri Ervlnu llurdjeh-u, lekarju v ŠkoQI Loki se dobiva (321—57)
ustna voda
intlseptikom
katero je sestavil zobozdravnik dr. Kndo Frlan. katera ohrani zobe zm-raj zdrave in bele, ter zimori veiko gnjilobo. Steklenica, zadoččajoča za eno leto, stane 9 kroni, po posti kroni.
i <
čas op* zevanja
Stanje barometra v mm.
fes*
Vetrovi
Nebo
3?
25. 88
9. zvečer
7. zjutraj ? p o pol.
73511   190 brezvetr. del. oblaC.j
7366 7351
161 ' brezvetr. pol. oblač. 28*4 sr. zahod del. oblač.
27.
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
7363
7360 7362
200
15 9 272
si. jug
jasno
si. jzahod jasno sr. zahod i po L oblač. §
Srednja temperatura sobote in nedelje 212° in 216', norjnale: 178° in 17 7»,
JD-u.naJslca borza
dne 27. avgusta 1900. Sknpni državni do'« v BOtah  .... 9766 Skupri državni dolg v Rebra .... 9730
Avstrija rlata renta....... 117 06
Av_.i yki kronska icr_ B ć°/„   .... 9770
Ogrska zla*a renta 4°/0....... 115 —
C»raka kronska renta 4"0 ..... 90 60
Avitrc ogrske batfne dslnkm .... 1703 —
Kreditne delnics......... 656 —
T »rćon viata.......... 242-25
*T:in?iki drž.bankovc ga IX rrirk .  . 118 25
tO mark............ 2366
SO frankov........... 1930
Stalijanaki bar.kovci........ 90*66
0. kr. cekini........... 1140
Potrtega srca naznanjava svojim sorodnikom ter vsem sočutnim znancem in prijateljem prežalostno novico, da je naju predragi sin
Leon Leveč
abs. učenec II. b razreda na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani
po kratki, a hudi bolezni v 12. letu svojega mladega življenja in prejemši sv. zakramente za umirajoče dne 26. vel. srpana 1900. ob \'210. uri zvečer mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajneega, ki ga priporočava vsem znancem v pobožno molitev in prijazen spomin, bo v torek, dne 28. t. m. ob 10. uri dopoludne v Pod-brezjah od Francka na župno pokopališče.
Sv. maša za duSo ranjcega se bo darovala v župni cerkvi sv. Jakoba v Podbrezjah.
r. i. p.
Podbrezje na Gorenjskem, dne 26. vel. srpana 1900.
(1718)    Frančišek in Pavla Leveč.
Namesto vsakega drugega naznanila.
Ferdinand I »ser. c. kr. finančnega ravnateljstva kanclist, javlja v svojem in v imenu svojega tasta vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene soproge, odnosno hčere, gospe
Jakobine Ungerporoj.Schober
ki je po dolgem, jako težkem trpljenju, previđena s svetotajstvi za umirajoče, danes, dne" 26. avgusta, ob 4. uri popoludne, v 36. letu svoje dobe blaženo v Gospodu zaspala.
Truplo drage pokojnice se bode v -„ torek, dne 28. avgusta, ob 5. uri popolu-g£§£ dne v hiši žalosti na Kongresnem trgu št. 4 svečano blagoslovilo in potem na pokopališču pri Sv. Krištofu pokopalo v rodbinski rakvi.
Svete zadušne maše se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega oznanjenja.
Prosi se tihega sožalja! (1719) V Ljubljani, dne 26. avgusta 1900.
Išče se
Najbolje učinkujoča ž e I e z o - a rs e n a s ta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kočnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-ja'nicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah
HEIRIH MATTOIVI, Dunaj.
c. in kr. avstr. dvorni in komorni založnik.
sluga za hotel
zmožen slovenskega in nemškega jeiika. Prednost imajo, kateri so žm bili v takem poslu, ali pa dosluženi vojaki. (1698—3) Naslov v upravništvu „Slov. Naroda".
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta.
Odhod Is LJubljane jat. kol. Proga če* Trbiž. Ob 12. ari 5 m. po noti osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzeosfeste, Ljubno; čez Selzthal v Auasee, Isl, Solnograd, Zeli ob jezeru, Lend - Qa-stein, Inomost; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m. cjatraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-zensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno ^rad, Inomost, ćez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; Cez Amstetten na Danaj. — Ob 11. ari 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.  —  Ob 4. uri 6 m.
Eopoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, jabno; Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; Cez Klein-Beifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. ari 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrha tega ob nedeljah in prazni k'h ob 5. ari 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v Kovomeito ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob ti. uri 54 m. zjutraj, ob 1. ari 5 m. popoladne, ob 6. ari 55 in. zveCer. — Prihod V LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 6. ari 15 m. zjatraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomost a, Solnograda, Linca, Stevra, Isla, Ausseea, Ljabna, Celovca, Beljaka; Fran-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri Iti m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heha, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curih a, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastema, Ljubna, Celovca. Pou-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfeste. Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih var«,v, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zveCer iz Podnarta- Krope. — Proga is Novega mesta ln Kooevja. Osobni vlaki: Ob 8. un in iii m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob b. ari 48 m. zvečer. — Odhod ls Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 2b m. zjutraj, ob z. uri 5 m. popoludne, ob ti. uri 50 m. in ob 10 uri 25 in. zveCer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Ob ti. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri ti m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob ne deljah in praznikih. (1306
Globus-Exlrakr
-V'-v:*za- SvjeN'anjse* jj&sF \ najbolje sredsl-vo za svjetlanje kovina , ,
Puščice po IO, 16 in 30 h se dobivajo povsod. |V Vsaka poskuinja vodi k trajni rporabi 1362-3   Iznajditelj ter jedini izdelovalec:
Fritz Schulz junior, Heb in Lipsija.
Kot
trgovski ali uradni sluga ali pobiralec denarja
ki je ob jednem porabljiv za pisarja, išče službe samski, starejši mož ; govori in niS* slovenski, nemški in italijanski ter položi jamščino.
Ponudbe pod B. P. 40 na upravni-štvo „Slov. Naroda". (igt
Proda, oziroma se da v najem
pritlična hiša
z veliko šupo in velikim dvoriščem v Ljubljani. (itit Več se poizve pri     Luka Kancu Zapuže, Št. Vid nad Ljubljano
KTa^trarsilo.
Vsem členom društva „Marijine bratovščine" se s tem naznanja, da je ( sedaj naprej njen pogrebni napovedovalec
Valentin Kovač
stanujoč
na Žabjeku št. 12 (v Čikovi ulici).
Vse pritožbe ali vsak nered naj se blagohotno naznani društvenemu vodstvu, Šeienburgovc ulice št. 5, kod
se  sprejemajo  novi  člani  in izplačuj« pogrebni stroški.
Vodstvo društva „Marijine bratovščine v Ljubljani.
(178
Za nakup pisalnih potrebščin „Narodni podni:
opozarja
(narodno podjetje)
■in priznane Mvoje l#.«lelk.e:
svinčnike, peresna držala, črnila, tekoče tuše, arab. gami in peč. vosek.
Dalje opozarjamo na blago, katero je uvedeno v našo trgovino:
angleška peresa, peresa za okroglo (francosko) pisavo, šolska peresa po ceni, radirke, radirke z označenjem „za tuš in črnilo", radirko mehko z označenjem „Slavie".
Podjetje Mamo ne prodaj« na drobno
in odkazuje p. n konsumente na mestne kk- trgjovee.  Tem pa se dovoljujejo posebne ugodnosti in popusti.   Ceniki in vzorci se pošiljajo na zahteva nje brezplačno in franko
Češkemu učiteljstvu toplo priporočamo češke .izdelke, in se nadejamo, da ne bode niti jedne češke šole na Češkem, na Moravl in v Sleziji, kjer bi se ne vporabljalo teh naših čeških izdelkov.  Svoji k svojim!
Narodno trgovsko in obrtno podjetje
*pi»ana /adruza z omejenim Jamstvom v 1'nis«- HavlicUovo
namesti «-. 9-4. (1721—1
Zaradi prevzetja prvega štajerskega zavoda za izdelovanje klavirjev v Gradcu
prodam do 1. septembra
^g> klavirje
po globoko znižanih cenah.
(1703-2)
v Ljubljani, v Prulah štev. 23.
Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku
piše odličen trgovec gospod J. Prelog iz Trsta ,,I*rvI kranjski varni ««ai««n£n dfcniflter&JL« «& m alenele m-
Blstrlei". (880—18)
Original tega pisma z dne 22. januvarja t. 1. je vsakemu na ogled.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi.
Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne"