Ltet m iMdaK 4etev akaga I|u4aiva. Dtliv el m opr»vii*nl de va«tft War pro4uoirft|»
This pa p«r 1« devoted •• the iniereeta of the working cUm. Work* ere ara entitled to all what thev produca.
■
»i ohiaaao III
ttJSLilSf uSUmtfSg	Off ico: 2146 Blue laland Ar.
"Delavci vseh dežela, združite se".
PAZITE!
na it«vilko voklepafu-ki a« nahaja poU| va* èoga naalove. prilepile-n «ga apodal all
ne ovitku. Ako (300)
I« Številka . . »•da| vam f prlhodn|e številko nalaga liete petere naroónlna. Proel -mo, ponovite |e takef.
1
$tev. (No.) 299.
Delavski boji In zmage.
Boni od "Piukerton Tobacco Company" v Toledo, 0., »o naznanili dekletom, katere delajo za tobačni trust, da jim bodejo znižali plačo od $1 do $1.25 na teden. Dekletom to poročilo seveda ni bilo všeč. In ker je bilo še zraven dosti delavk, katere so spadale k staremu 4 4 Tobacco Workers Union'Vao sktieale shod, na katerem so sklenile, da se vse delavke pridružijo k *4 Central Labor Union." Kakor, hitro so kapitalisti «vedeli, da se njihove delavke hočejo organizirati v unijo, so takoj naznanili delavkam, da ako se iste ne organizirajo, da jim ne hode znižana plača, pač pa, da so tvorn ičarji pri pravljenj, da jim plačo zvišajo ako opuste misel na unijo.
Kapitalisti sd* v resnici navi-
hauci, ako bi dekleta ne vedela
ničesar od unij, bi imela znižano
plačo, kakor hitro pa ao tvorni-
oarji izprevkfceli, da imajo tudi
dekleta razum, so jiiu pa sami
novečali plačo.
a e e
Kovači v Pittsburgh, Pa., in okolici so svojim gospodarjem napovedali štrajk.. Kovači in nji hovi i**nočniki zahtevajo za svoje dela boljo plačo. Nekaj gospodarjev je pripravljenih, da ugode štrajkarjem in * podpišejo novo plačilno lestvico. Ker v kovačni ca h delo zaostaja, bodejo brzkot-ne tudi drugi "bossi" prisiljeni, da se z lepa pobotajo z svojimi uslužbenci, nakar se zopet začne obratovati.
e e e
^te- Hii*.' . deUv ei v Springfield, 111., So se Uprfi svojim delodajalcem, ker so le ti za navadna dela imeli uposlene neorganizirane delavce, katere so plačevali za desetnrno delo po $1.75. Organizirani delavci so za svoje neorganizirane sodelavce dosegli lep uspeh. Noben podjetnik ne sme po novej pogodbi plačati delavca manje kakor $2 za deveturno delo.
e e a
Frank Daffy, tajnik od United Brotherhood of Carpenters", je izd«1) report, kateri dokazuje, kako da so plače delavcev te stroke v posameznih mestih namreč: Reading, Pa., osemurno delo in 40 centov na uro; Syracuse, N. Y., povišana plača od 45 do 50 centov na -uro. Whitesboro, N. T., povišana plača od $3.60 na $4 na dan; La Crosse, Wis., povišana plača od $3 na $3.20 na dan; Pacific Grove, Cal., povišana plača od $4 na $4.50 na dan in ob sobotah pol dneva praznik; Cadillac, Mich., povišana plpča od 35 na 40 centov na uro; St. John, Canada, osemurno delo in $4.50 na dan; Lewi-ston. Mont., povišana plača od $4.50 na $5 ns dan in Geneva, N. Y., povišana plsčs od $3 ns $3.50 na dan.
e o e
Delavci, kateri so uslužbeni pri električnih delih v Fresno, Cal., so dosegli povišanje plače centov na dan. Po novej plačilni lestvici dobivajo $5 za osemurno delo. •
e e e
Štrajk delavcev, kateri regulirajo železnične tire v BrookvHle, Pa., je končan. Delavci so zaposleni pri Pennsylvania Southern Railway Co., ter si šli na štrajk, ker jim je bogats družba dajala srsmotno nizko plačo. Sedaj se je družba uklonila vsem zahtevam delavcem, nakar so šli delavci zopet na delo.
'e e e
Osomurna postava je upeljana
za delavce v državi Texas. Ta postava je dosedaj ena najboljših kolikor jih imajo posamezne države v Združenih državah. Seveda ta postava ni upeljana za vse delavce v drŽavi, temveč mestnih in ^Soških delih. Vsekakor pa je
Chicago» HL, S. )unl|a (June) 1913.
Lelo (VoL) VOL
nekaj boljše kot nič. Ako bi ne bilo socializma, potem bi pri tne&anakih straukah tudi ne bilo nobenih reform.
O. O O ».•
Zidarji in zidarski pomočniki v Calgary, Alta, Canada, so nazna-nili svojim delodajalcem, da za htevajo povišanje plače. Zidarji ho imeli do sedaj 67 centov na uro, v bodoče zahtevajo 75 centov ua uro. Delavci so dali svojim gospodarjem čaa do 1. junija, aljo do tega časa ne dajo bossi povolj nega odgovora, napovedo delavci štrajk.
O O O
V	Ha van i, kjer ao ao na glasu
njcue dišeče * smodke po celem svetu, in kjer cvetejo zlati časi za trgovce s tobakom, je 1,500 delavcev napovedalo štrajk. Delavci, kateri so zaposleni v industriji tobaka za sramotno nizke plače, zahtevajo boljšo plačo in krajši delovni čas. Bogati lastniki tobačnih nasadov in trgovci, kateri spravijo vsako leto na miljone čistega dobička v svoje žepe, do sedaj še niso nič odgovorili strajkarjem, aH bodejo ugodili upra-vičenim zahtevam delavcev — ali ne. Ako bogati tobačni baroni hitro ne ugode delavcem, potem se bode štrajk bržkotne močno razširil.
a e e
Governor Eugene Foes iz Mass.
velekapitalist, kateri se je pred kratkim osmešil s tem, da je podpisal .zakonsko določbo, katera prepoveduje v državi Mass. raz-ohešati ali nositi rdeče zastave, ima tudi z svojimi delavci smolo. Governor Foss je lastnik od 44 Becker! Milliny in Hyde Psrk Co." v Boston, Man. Modri governor pa ima to slabo navado, da svoje delavee zelo slabb plača; pač pa mastni profit rad pobaše v svoje velike žepe. Delavci so dolgo čaaa čakali, da jim 44dobri" governor poveča pflačo. Ker pa se to ni, in "bi se tudi nikdar ne zgodilo, je 1,600 mož odšlo na štrajk, da pravičnega varuha države za to prisilijo, kar jim gre. Delavci se mirno zadrže, governor ps razjarjen premišljuje delavsko predr znost, kateri vseeno štrajkujo, akoravmo ne smejo nositi — rdečih zastav.
e e e
V	Missoula, Mont., sploh po celej zspadnej Montani so ns štrajfau "Lumber jacki". Družbe katere lastujejo na stotisoče a krov najlepšeh gozdov in stav-binskega lesa, so importirale iz zvijačo, da ni štrsjka, že na tisoče delavcev, da bi štrli štrajk, ter delavce prisilili, ds se povrnejo na delo pod starimi pogoji. Vendar do sedaj so bili še vse spletke bogatih bumov brez uspeha. Vsi delavci, kolikor so jih do sedaj še importirali kapitalisti, so takoj, ko so zaznali, da je štrajk — odšli drugam, ali so se pa pridružili štrajkarjem.
e e e
V	Peoria, 111., je izbruhnil štrajk v tsmošnjej tovarni za poljedelske stroje. Od 1000 delavcev jih je sedaj 700 na štrajku. Strajkarji ao prepričani, da bodejo kmalu «lomili absolutizem tvorničarjev in dosegli svoje zahteve. Zahteve štrajkarjev so sledeče: Osemurno delo. Polovico dneva praznika v sobotah in polno plačo. Minimalno plačo 25 centov na uro. Dvojno plačo za nad-Čas in nedeljsko delo. Strajk je pod vodstvbm I. W. W. unije. Policija je seveda tudi v Peoris po svoje "kunštna", zato so vrgli v ječo unijske organizatorje: Cannons. Little. Law in Moreta.
e e e
Ne hodite za delom v Porcupine, Ontario, Canada. V Porcu-pino so premogarji ns štrajku.
e e e
Zakon za starostno zavarovanje je bH sprejet v kongresu in senatu' države Mai#achusetta. Končno besedo ims sedaj znani delavski prijatelj, governor Foes.
Dorée v šmiru.
George A: Newett, uradnik me sčanskega lista	Ore", je
lansko leto v svojem listu napadel znanega 4 4delavskega prijatelja" predsednika Dorčeta, rekoč, da se ga mož včasih precej navleče. Moderni Napoleon je bil radi te žalirtve seveda vea iz sebe. On trdi. da je sptah popolen sb-stinent, da sploh ne- kadi, (morda čika) ter da sploh ne pij« niti žganja, niti piva. (Roosevelt je ravno prav pijan, ako nič ne pije.) IkorČe trdi, da je bil tekom zadnjih petnajstih let samo enkrat v salonu m še takrat, da je bil takorekoč prisiljen, da je popil čsšo pive. To vse je lahko mogoče resnica, čemu neki je potreba hoditi v aalon ako se pa dobra kapljica dobi na dom.
l>r. Lambert, ki je nekakšen expert za pijance, kot recimo je bil Italijan Lombroao aa krimina-logijo, trdi, da bi Roosevelt ne preživel atentata, katerega je- u-prizoril nanj Shrank v Milwaukee, »ko bi bil DorČe pijanec. Nameravani Albanski kralj seveda ni hotel teh obdolžite? mirno utakniti v žep, zato je tožil urednika Newetta za $10.000 odškodnine.
Obravnava se je pričela v pKtti-deljek, 26 maja v sodni ji na Marquette. Mich. Oba nasprotnika Newett. kakor tudi Roosevelt sta privlekla s seboj vse polno prič, katere naj ugodno pričajo za stranko. Pri (obravnavah je vse-polno nepotrebnih zijal in časnikarskih reporter je v, ki vsako kretnjo in zdihljsj ta&oj poročajo v javnost kot eminentao važno aañeo. V meščsoskih listih, ki sina trajo Roosevelta sa napol boga, kar mrgoli Dorčetov in njegovih slik. Natančno razmotrivajo, kolikokrat da je bil mož sa baro in koliko "atainprletov" je spil mleka, vode. prve, šnopsa in šsm-psnea. V eni stvari pa se meščansko in kapitalistično časopisje lepo v jema, namreč v tem, da je Dorče še vodno fsat fant, da ni pijanec, ter da je postal le žrtev hudobnega urednika, kateri si hode sedaj lahko zapolnil, tedaj da se je pred ranil lagati čez "Roosevelta velikega", ko bode moral, hote ali nehote odšteti $10.000.
Zadnje vesti nam pmročajo, da je Roosevelt z svojim procesom padel kakor muha v močnik, ter s tem tudi me&anskem klečeplaz-cem odjedel vao slavo. Čuj*e! Dorčetu je sodnik namesto $10.-000 oripoanal za oelo gonjo le lest centov otfckodnine. Well, vsekakor imamo še nekaj pametnih in modrih sodnikov v Ameriki.
Zraven panamskega prekopa so zadeli na bogate žile dobrega, trdegs premoga. Premog so iz-najdli delsvci, kateri je v svrho raziskavanja poslal v Colon M. J. Hyatt bivši podkonzul v Colon in sedaj zainteresovan v vseh večjih premogokopih v južni Ameriki. Novo iznajdeni premog je prve vrste, ter se ga ceni na mnogo milionov ton. M. J. Hyatt je večkratni milionar, ter pravi, da bodejo kmalu zraven panamskega prekopa veliki premogovi rovi. Najdba premoga zraven panamskega prekopa bode zlato polje za kapitaliste — ne pa za delavce. Kapitalisti nebodejo zato nič feeneje prodajali premoga, pač ps bodejo devaH mastne profite v svoje žepe. Ampak to ni kspitalistična sreča, temveč
delavska neumnost.
*
e e e
S*rajk v„ Bhrgham Canyon, Utah, le vedno traja. Delavci, ne hodite v ta kraj iskat dela, dokler ne bode štrajk končan. Bodimo ljudje in bratje, ne pa izdajalci interesov. Bingham Mineri Union, »t 67 W. F. of M.
Mati Jones delavstvu«
Detaircem sirom Amerike: — Odzvsli ste se trumotna našemu klicu v prid prizadetih sodrugov v Virginiji, za kar vam izrekam afftje globoko priznanje. Tudi jaz se imam zahvaliti vsm. da sem danes svobodna. Toda sodru-gi. še je osemnajst delavcev v pesteh kapitalističnih roparjev v W. Vicgiiiiji, katere je treba osvo Ivoditi. Rada bi pisala vsakemu posebej in apelirala na vas, da stojte v bojni vrsti za osvoboditev teh sodrugov, Če bi le mi bilo mogoče. Izraiziti moram tudi svoje gkoboko spoštovanje do vrlega žeiistvs. zlaati v Oklahoini in Wa-shingtonu. ki me je v neštetih pismih prepričalo., da se tudi nase delavske žen« dobro zavedajo svo jega položaja. Boj mora naprej! Delavci se tivnrajo dvigniti. Ne odnehajte, če tudi kongres dovoli uradno preiskavo. Preiskava bo temeljtojša. ako bote vi nadzorovali pmjkavio. Usoda preganjanih In izstradanih delavcev v Weat Virginiji je v naših rokah. Storite svojo dolžnost!
Vaša za usvolioditcv delavstva 4 4 mati"' Jones. Waahington. D. C. 21. maja 1913.
RU8KA SOCIALNA DEMOKRACIJA BRATSKIM STRANKAM V AVSTRIJI.
Socialno «leiaoikratični poslanci ruske dume pošiljajo socialno demokifctieniui strankam na Av-striiskeui in Ogrskem sledečo poslanico:
Cenjeni sodrug'!
Majbtoo število socialno demokratičnih poslancev četrte držav ne dmae Vam poloči roko preko nazadnjaško-bhrokraticne klike na liberalno-šovmistične ' opozicije kot protiutež slovsnofilskih patrioti enih manifesta ca ij in Vam izraža bratsko solidarnost ter Vam pošilja socialno demokratični pozdrav, Vsm, zastopnikom delavskih množic na Avstrijskem in Ogrskem.
Delu mednarodne diplomacije, predvsem ruake in avstrijske, se imamo zahvaliti, da ogroiajo Evropo še vedno oblaki splošnega krvavega klanja, v prvi vrsti rusloo-avstrijskega spopada.
Pod plaščem vprašanj o srbskem dohodu k Jadranskem morju, o avtonomiji Albanije, o Ska-dru itd. se odigrava boj med Rusijo in Avstrijsko-Ogrsko za nadvlado na balkanskem poluotokui
Spopada med Romani j o in Bolgarijo so povzročili prav tako av-strijsko-ogrski in ruski podpiho-valci. katerih edina obrt je, da razvnemajo poželjivost malih držav in da ob njihovih sporih in sovražnoatih kujejo načrte novih imperialističnih spletk.
In vsako teh postranskih vprašanj, ob katerih skušajo določiti odgovorni in neodgovorni diplo-matje razmerje sil, postane lehko izhodišče novega krvavega odstavka v sramoti evropske zgodovine.
Če je vsak poizkus, pripraviti dva naroda k sovražnemu spopadu. po izjavah bazilejskega mednarodnega socialističnega kongresa atentat zoper človecanstvo rn razum, tedaj bi bila vojna med Rusijo ki Avstrijo, vojna, v kateri bi se divje spopadli narodi in plemena. utelešena blaznost.
Narodi Rusije ne poznajo nobenega vzroka, ki bi pregmil takšen zločin le s senco zmisla.
Kmetiške množice Rusije nimajo na Balkanu prav ničesar iskati. Potrebujejo temeljite ograme in davčne reforme — doma. Uničeni in stradajoči ruski kmetje niso nnsitelji imperializma le njegova žrtev so. Prav isto velja tudi za fennoiiee malomeščanskega mestnega prebivalstva, ki ga tlači militarizem.
ftc veliko manj pa se zamore o pirati pustolovski imperializem na ruski proletariat. najbolj oškodo-
vani razred vftl«d današnjega re žima politične brezpravnosti, policijske samovojnosti in nacionalističnih bakanalij.
Kakor odrekate Vi avstrijsko-ogrski diplomaciji pravico, da pri krojuie iu odločuje v interesu fevdalnih in kapitalističnih klik usodo balkanskih narodov, prav tako izjavljamo mi: peterburška diplomacija nima na Balkanu prav ničesar iskati, kakor tudi ne sinejo balkanski narodi od peter-burakih dipiomatičnih kancelij prav ničesar pričakovati. Narodi 1ia bližnjem Vzhodu se morajo u-ravnavati z lastnimi močmi na svojem teritoriju, ua podlagi — tako od Rusije kakor tudi od Av-strijsko-Ogrske — neodvisne demokratične federacije.
To stališče nas združuje tako z Vami kakor tudi z bratskimi strankami na Balkanu. Prosimo Vaa, cenjeni »odrugi, bodite uver-jeni, da se zaveda ruski proieta-rijat, ki se je že vzravnal iz otrp-tijeuja irrotirevolucije, svoje važnosti in dolžnosti in da bo v odločilnem trenotku prisilil oblastnike tt»ga sveta upoštevati njegovo voljo.
V našem boju za mir kakor tudi v vsem našem delovanju čutimo iti vidimo, da smo z Vami zvezani z nerazložljivo enotnostjo nalog m ciljev. Skupne sovražnike in skupne prijatelje imamo.
Ta socialistična solidarnost, ki je ne more skaliti nihče, jači naš pogum in naše nade sredi strahotnega divjanja šovinističnih strasti
Z zaničevanjem zavračamo proti nemško in protiavstrijsko agitacijo ruskega liberalizma ki skuša pobarvati divje hujskanje ruskega ljudsiva proti Nemcem in vsemu, kar je nemškega, z barvo napredka. S ponosom izjavljamo, da smo zvesti učenci nemškega so-cialiama.
živel mir. živelo bratstvo narodov!
Živel proletarijat Avstrije ki Ogrske!
Živela neodvisna demokratična federacija na Balkanu!
Živela neodvisna demokratična federacija na Balkanu!
živel mednarodni socializem!
S bratskimi pozdravi socialno dem. frakcija dri. dume.
Prostitucija in business.
George J. Kneeland je izdal knjigo, v kateri dokazuje, da prostitucija ni ničesar druzega, ka-kpr dobro organizirana obrt, s katero se pečajo lopovi, kateri izhajajo iz boljših krogov.
Kneeland se v svoji knjigi obširno bavi z tako imenovanim 44belijn suženjstvom" ter opisuje razmere, v katerih žive dekleta v vseh večjih mestah Amerike.
Prostitucija je dete kapitalizma in dokler bode živel kapitalizem, tako dolgo bodo eksistirali tudi bordeli. Vseh nesreč in gorja deklic, katere žive po teh luknjah se ne more dognati, in to že zaradi tega ne, ker so lastniki zloglasnih hiš v skrivni zvezi z detektivi in drugimi postavnimi mešetarji.
Vojaki in skebje se ne^lavedajo delavskega dostojanstva. Sploh niti ne vedo, da so ljudje. Ako bi se vojaki in skebi enkrat zavedali, da so delavci in da imajo skupne interese s svojimi organiziranimi tovariši, ako se hočejo rešiti verig suženjstva — no potem bi šla kapitalistična slava kmalu k vragu.
ees
Dfndanes delavec petkrat več producirá kakor pa je pred sto leti. Popolnoma logično bi toraj bilo, ako bi tudi petkrat več zaslužil! Ali je temu takot Kaj še. Pred sto leti je vsaj toliko zaslužil, ds je pošteno preživel svojo družino, dandanes pa morajo iti tudi otroci v tovarno, da je za življenje. To je civilizacija in kul tura.
V zapadni Virginij se svita.
Guverner Hatfield se Je udal in
obljubil, da odpravi milita ristični despotisem.
• Sodrug Eugene V. Debs, kateri v družbi s aodnigoai Bergerjem in Germerjein po odredbi narodnega komiteja socialistične stranke preiskuje- barbarsko postopanje s štrajkarji v premogarskem okolišu Point in Cabin Oreek, W. Virginija. poroča bratskemu listu 44Appeal to Reason" v brzojavH z dne 24. maja, da je guverner Hatfield kapituliral.
Kolikor se je zauesti na Hat-fieldove besede — poroča Debs — doseglo je delavstvo v West Vir-gfniji do sedaj sledeče: Enajst sodrugov, med njimi urednik in upravitelj socialističnega lista 4'Labor Argus", kateri so bili bli-zo tri mesece zaprti po nasilnem vojnem pravu, je izpuščenih; vojno stanje bo odpravljeno še te dni; privatna armada policajev in toboroženih barab v službi lastnikov premoga, bo razpuščetia; zatrti delavski listi se obnovijo; svoboda govora, tiska in zborovanja bo zajamčena kot govori ustava; guverner, oziroma država ne bo več ovirala premogarske organizacije m governor je obljubil, da bo dal organiziranim pre-mogarjem ravno tisti zaščito po aakonHi. kakor gre vsakemu drugemu državljanu.
Vse to je obljubil guverner Hatfield vpričo Debsa, Bergerja in Germerje, ki so imeli ž njim konferenco 23. maja. Glavno je, če bo guverner todi driei besedo; Deba upa. da feo silni naval delavskega protesta od vseh strani Zed. držav in vladna preiskava, katera še vedno visi kot Damo-klejev meč nad guvernerjem, je naredilo nanj tak pritisk, da se več ne more upirati. Lahko torej rečemo, da je delavstvo — razred no zavedno delavstvo — Amerike tzvojevalo zopet eno velepomemb-no zmago/
Debs in tovariša so že pri kraju s preiskavo in še te dni predloži stranki svoje poročiko. Sprva je kazalo, da bo šlo delo teško izpod rok. Ko je prišel Debs v Charleston, m ga tamošnji sodru-gi neprestano svarili, da se naj čuva, kajti njegovo življenje da ne bo vredno rdečega centa čim se približa premogokopom. Cela jata Beldvinovih vohunov je sledila vsakemu njegovemu koraku. Ali vse te ovire so se razpršile v kratkem v nič m trije eodrugi so dovršili preiskavo popolnoma nemoteno. Natančnejše bo razvidno iz njihovega poročila, katerega objaviti*» čim , bo predloženo stranki.
Za aldermana v Fort Cobh, Okla., je bil izvoljen socialist, e e e
Dva sooialiita sta bila izvoljena zr šolske direktorije v EI Moro, Colo.
a e e
V rudnikih v Cumberland. B. Canada so delavci štrajku. Delavci, ne hodite v te kraje dokler bode trajal boj med delavci in kapitalisti. Edinole solidarnost delavcev, lahko stre verige kapitalizma.
' e e e
Delavska stranka v južni Afriki ima enega zastopnika v senatu, pet v kongresu, tri v Transvasi postavodaji in mestnih svetnikov v devetih mestih, ter mnogo drugih po šolskih odborih in drugih državnih uradih.
e e e
Urednik od "Camden Con nt.v Socialist" kateri izhaja v Cam den, N. J., je bil vržen v ječo, ker se je baje pregrešil proti postavi, katera menda ne dovoljuje preveč odprto kritizirati korumpira-no policijo.
"L
%
r
Iz naselbin«
NOVA ŽRTEV KAPITALISTIČNEGA SISTEMA.
Aurora, Minn.
• Ni se še ohladil grob našega pokojnega sodr. Jo«. Šilc-a, ko je ž« tope t zahteval krvolok današnje kapitalistične družbe ta v«e-gamogočni dolsr novo žrtev. Pogoltni] nam je topet vrlega sodr. Ant. Serjak-a, tajnika »oe. kluba štev. 54. Dne 22. maja ob 10 uri zjutraj, so ga povozili železniški vagoni na Aurora "Depot", ko je bil iel pod pita vat grocerijsks liste, ko je razvažal jest vine po hišah; pridrvita dva vlaka vsak od nasprotne strsni, ter eden od teh, zaradi pomanjkljivih varnost nih nsprsv ponesrečenega vsega razmesari.
Ant. Šerjak je bil doma iz Pi-javegoriee, okraj Ljubljana, Dolenjsko; star 31 let, bivsl je v Z. državah 14 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo — vdovo, v Milwaukee, Wis. pa dva brata in druge sorodnik* na Ely, Minn. Bil je pri dveh podpornih društvih: v enem samostojnem društvu svete Barbsre na Ely in v drugem sv. Barbare v Weir City, Kans., sps-dajoČe v Forest City, Ps. Pokojni sodrug je bil prikupljivega, veselega značaja; ni se dal nikomur zameriti, pri agitaciji za socializem dopovedal je marsikomu v veselem tonu, ksr bi se drugemu nikdsr ne posrečilo. Bil je izvoljen na socialističnem tiketu 12. marca za konstsblerjs, ter bil je prvi izvoljen socialist v občinskem zsstopu mesta Aurora. Tudi odbor za nameravano slovensko dvorano, ga je isvoiil svojim bls-gajnikom. Ker je foil mož svobodne misli in ne-istrsšljivi boritelj splošne delsvske prsvice, gs je — ali cenjeni čitstelji "Proletaries" Ne morem se obdržati, da bi ne poročal, kako je priskočila z vests zagovornica kapitalizms —, cerkev, na pomoč proti zavednemu defavstvu.
Joe Polsk ni hotel cerkveno pokopati našega sod ruga izpod $50.-00 samo za to, ker ni našel zapisanega v farovških bukvah, da bi bil rajni dal kaj to leto za eerkev. In pisal je pismo naprednim drust vom in preklical, ds ne/smejo s svojimi zastavami iti v cerkev in se vdeležiti «prevoda: Sploh, d» no če nobene delavske zastave videti. Posebno piko pa ima na društvo "Delavec", ker vidi slikanega na platnu rudarja z rdečo zastavo in krampom v roki in z napisom: "Delavec zbudti se!" Radi tega «e je vršil pogreb necerkveno. V ne-dtljo, dne 25. maja ob pol 10 uri predpoldne smo se zbrali in združili z naprednimi društvi in Finskimi sodrugi (kar je pravi trn nekaternikom .združenje Slovencev z Finci) v Finski delsvski dvorani in odkorakali smo v vrsti z finako godbo po ponesrečenec sodruga v njegovo stsnovsnje. Od tam smo Sli ■ krsto, mesto v cerkev, nszsj v delavsko h«*r greba so se udeležila štiri društva prostovoljno. Enega je pa nekdo, za katerega tudi vemo, pregovoril, da na «Jo. Iz Ely je prišlo samostojno društvo sv. Barbare z svojo zastavo, društvo "Biwabifc" štev. 81 S. 8. P. Z.; društvo "Aurora" štev. 43. S. N. P. J. in dr. "Delavec", štev. 17 S. S. P. Z. V dvorani pred krsto so govorili: predsednik samostojnega društva sv. Barbare iz Ely, preds. dru* t v "Aurora" in tajnik dr. 'Delavec Vine. Mikulioh ter sodr. Kari Je-rSch. Krasni nagrobni venec svežih cvetlic je poslalo socialistično udruženie štev. 22. iz Chisholm» Finska soc. skupina pa venec u-metnih rož s trakovi, katerim sc toplo zahvaljujemo. Iz delavske dvorane «mo spremili mrtvo trup lo na pokopslišče. "Ob zvokih ža lostinke zakliče sodr. Frank Zsk zbrsnim naokoli: V imenu zsved negs delsvitva te izročim materi zemlji. Zakoprai srce žalosti ob izgubi bojevnika delavakih pra . vie in niso nam prijatljom suhe oči, ko se spomnimo dveh sod rogov tu pokopanih. Skupno poči-vsta prezgodnji groba jami. In sedaj sodrugi rti ga več med nami, aH spomin nanj, naj nam da še večjo sgilnejšo moč v združevanju, da premagamo vse ovire, da končno dosežemo cflj človeškega blagra.
Vsem društvom in vdeležnikom ne na tem mestu nsš «oc. klub, itev. 54. srčno zahvaljuje za njih
trud in požrtovalnost, ker poka sali smo, kaj se da v »druženju •toriti in to častno, brez bo agentov in dolarjev v slsve- bož jo. Gospej Šerjskovi ps izreksmo naše sožslje!
J. B. Mihelich, član «oc. kluba štev. 54.
(Op. ured.: Komaj par tednov nszsj je pokojni sodrug Anton Šerjak pisal v "Proletarcu" ne-krodog ubilemu sodrugu J. ftilcu. Torsj sedsj je zopet mrtev so«*. Serjak. "Proletsrec'' in proletar-ci mu bodejo ohraniti blag «po min. Z Ssrjakom smo izgubili rea enega najboljših delavskih agitatorjev v Minnesoti. — Mir s te boj Anton, dokončsl »i Živin trnjevo pot!
PO KONVENCIJI 8. D, P. Z.
Conemaugh, Pa.
Kot modernem sužnju, kateri je navajen uživati dan za dnevom globoko pod zemljo v premogovniku to 'zlato" «lobodo v Ameriki, je pač jasno, <1* si človek zaželi Aiekoliko spremembe • vsakdanjega življenja. l>ne 3. maja nas je odpeljal lukamatija iz Johnstowna v Pittsburgh, Pa. Prva stvar, kot radovednežem nam je bila videti "Kranjsko Slovenski Dom", kateri je rea kraana stavba. Ondotni rojaki in odborniki razkazali so nam vse prosto-re. zlasti krasna velika dvorana nam je nad vse ugajala. Gledališki oder je delo našega rojaka umetnika Josip Likarja iz John« towna. Pa Skratka: s tako lepimi poslopji je le malo narodnosti v Ameriki da bi mogli ae ponašati kot slov. pittsburžani. Ali še bolj bi bili Ishko ponosni, ako bi bil "Dom" v resnici narodova laut, kar pa žal ni. V kolikor nam je znano, so gospodarji le delničarji, kar pa ne odgovarja duhu čaaa. valed tega Dom ni nikakor last ondotnih Slovencev pač pa nekaj posameznih oseb.
Tudi glede mišljenja nemore-uk> pričakovati od Pittsburžanov kakega napredka. Ako posameznike uprašaš. kako stališčo zavze majo v političnem prepričanju, ti bode odgovoril, da »o na pred«o-demokratsko - republikansko - socialistično navdahnjeni. Toraj — vse! Egoizem kateri je razviden v Pittsburšfcein lokalnem slov. tedniku ne bode vzdržal, treba mu bode droge taktike ako «e hoče obdržati na površju, danes je »lo venski Proletariat v Ameriki postal zaveden, i«ti sam je najboljši agitator med svojim narodom, svojim narodom, val socializma prihaja vedno bližje in bližje in brezdvomno vas bode poplavil.
Dne 4. maja zjutraj odpeljali smo se zopet naprej pnoti Cleve-Vandu, Ohio. Dospevši v slov. ameriško metropolo nam je sroe> vriskalo veselja, saj smo že veliko čitali o tej naselbini, vsakikateri izmed nas je imel tam kstenega znanca, prijatelja ali celo aonod-niks. Sprejeti smo bili tako gostoljubno, kakor »ploh imajo na vado Slovani. Niti nam niso pufft») i, da bi se vozili z poulično karo, pač pa z "motovilom". "Kjer koli smo se ustavili ali posetili hiti smo sprejeti za tisto domačo gostoljubnostjo, da se človek res čuti popolno domačega. Hitro je potekel prvi dan našega bivanja, že se je bilo treba pripraviti za hude in ljute boje kateri so se imeli odigrati na konvenciji S. D. P. Z. O tem ne bodem po*očal na dolgo in široko ker iz zapisnika je itak celo delovanje iste raz vidno, pripomniti pa moram, da so se sešli na isti v ogromni večini razredno-zavedni zastopniki slovenskega delavstvs, ter dali organizaciji lice, katera po svojem lepem imenu bi morala že zdav-noj imeti.
Nazadnjaštvo z meščanskim ča sopisjem nn Č'Ju bode skoro goto vo zagnalo krik proti Vam, ali ne ustrašite se ga. ogromna ma-a ljudstva s vrlim "Proletarcem na čelu je za vami, to naj bodi najboljši dokaz, da ste na pravem mestu. „
V nedeljo 11. maja je razvilo društvo "Napredne Slovenke" 137. S. N. P. J. svojo novo zastavo, Tu »o bile zastopane razna druStva, zlasti pa napredne orga nizaeije. Lepo slavlje nam bode ostalo še dolgo v spominu! Raz nim go v o ran ram »o sledili aplavzi a najbolj aplavdirana je bila
Marseillaise" katero i* godba
_ivinala. Navdušenj.	radi
sastave, pač pa nekega notranjega
čuta je sililo selse v oči, čujoč to veiičsnstveno himno katera «e danes razlega od vshoda do za ho
da od severa do juga kot protest proti krivicam, ki jih mora prenašati ljudstvo.* Tuksj «e nsjbolj spoznamo, da tudi v Clevelandu se je ljudstvo zdramilo ter trumotna. prehaja iz nfuadnjastva v novejšo dobo v — hoeijaJizem.
Mene kot radovedneža ms je zelo zanimala ondotna "Zadružna prodajalna" katera je dane« ljudska laat, akoravuo so ji nekateri ondotni trgovci m taki kateri imajo ene hlače več kot drugi navadni delavci prorokovali »mrt. Zadružna prodajalna ja ko 1('P° napreduje, ima že nad 800 odjemalcem, tet gotovo v kratkem «e jim pridružijo še drugi; napredek je tukaj zagotovljen. Značilno je to, da se včssi ondotni lokalni list celo za njo poteguje, odkot ta sprememba, saj ao vendar socija-1 ist i na čelu i«te. E gospodje dtr-bro vedo kje jih čevelj žulij de lavskih grošev je veliko, a gospo-dskih pa malo, to seveda velja le za naš narod, ("'tatom "Zadružne Zveze" želimo obilo napredka. Pokažite Vašo or jaSko moč tistim, katerim Vas hočejo sitoma vladati ter obogateti na račun vaših žuljev.
Dne 13. maja je. opdotni socialistični klub štev. 27 J. S. Z. «klical »hod v P. Kogoj-evo dvorano. Shod je bil večinoma namenjen br. delegatom S. D. P. Z. katerega so «e tudi večinoma udeležiti, ter nekoliko druzega občinstva. Imeli smo priliko slišati mlade neupogljive pijonirje za »oeijalisem v Clevelan\hi. Sodrug Petrovčič je govornik. <la smelo trdim, med Slovenci v Ameriki mu jih je le malo para. Gradišer in drugi neupogljivi borHelji imajo danes že ogromno množico na strani ter simpatijo med ljudstvom, njih trodapolno (Ho že obroduje »ad. Na Shodu «o govorili sledeči: M. Petrov eič, A. Gradišer, A Vid rich (iz Conenisugh), John Goršek (iz Kansasai, Kuharic (Hrvatsko) vsi govorniki «o raz krrvali današnji gnjili sistem, ter tužni pobožaj aineričkega proleta rijata. Pokazali pa tudi ¿¿t rešitve« in ta pot je socijalizem. Burni aplavz jtosameznim govornikom je jasno pričal, da jih je ljudatvo dobro razumelo, zlasti sodr. Ku hariču se mora priznati iaredna a gitatorična zmožnost, njegov lepo vsporedno /vezani govor nas je naravnost očaral.
Shodi kot je bil ta je pač pomemben, ker »o na istem bili zbrani delegatje S. D. P. Z. od vsih krajev Združenih držav. Vaški iz med njih je zapustil »hod z nade, da tudi i on začne delovati po svo-joj zinožnoati med svojimi sobra ti, znanci in prijatelji za probu-jo in prosveto v svojej naselbini.
Po zaključitvi konvencije (15. maja) nas je par izletnikov pose-tilo bližjo naselbino Lorain, Ohio. Tam smo dobili mnogo prijateljev in znancev ozir. sorodnikov. O tej naselbini nemloreni porodi velik, zdi se mi pa., da je se manj življenja kot ga je bilo ie izza časa ko sem tam prebival (5 let nazaj). Dasi je krasna lega tega mesta z lepimi nasadi, vendar nima preveč privlačne sile za naše rojake, ker mislim, da zaslužek je bolj pičel. Poslovili smo se od nekaterih prijateljev, nskar smo se podali po 16 dnevni odstotnoati zopet nazaj vsak v svojo naselbino — to je v oJhnstownu. ozir. Conemaugh in Franklin, Pa. kjer nas čaka zopet vsagdanje enakomerno življenje.
Vsem bratom delegatom, kakor tudi znancem in prijateljem v Cleveisn du pa krepki Živeli!
Andrej Vidrich.
PINEY FORK, 0
Malo pozno je že, pa mislim, da je* še vseeno pomembno za naše s^druge — ako poročam, kako da inio proslavili pri nas prvomajski praznik dne 2. maja »večer v tukajšnji unijski dvorani Shod je bil nepričakovano dobro obiskan Nad 100 ljudi je moralo ostati zu naj, ker v dvorani ni bilo prosto ra. Govorniki so biti: Wendel in A. Diebold iz Chicage in Max A Durso iz develanda. oba <*nrani zatorja od T. W. W. Živo sta ori sala današnjo gnjilo kapitalisti* m> <tružho ter nepravi taktiki «ta roko^itnili unij. (Op. ur*d. TT. M W of A. in W( F. of M sta dobre unije, katsre «o Že mnogo sto-
rile za razvoj socialism* v Ameriki. Sploh pa ao med fiuijami ravno taki razločki kot recimo med našimi jodnotami: Kolikor več je med njimi socialistov — inteligentnih delavcev, toliko popolnejšo obliko imajo.) Da je to dejstvo. sta omeuila Max jn Durso le en ahičaj in sicer kako unijaki delavci različnih strok protekti-rajo »kebc. V nekem kraju bil je strajk. Družba se ni upala obvarovati «kebe brez visoke ograje okrog tvornice. Zato je družba naredila pogodbo x kontrakter-jem, kateri seveda je unijske tesarje imel upoalene. Le ti tesarji nadaljevali so zapričeto delo — dokler ni bilr ograja gotova. Naravno, da so bili akebje na varnem za ograjo pred štrajkarjem, da bi jih slednji ja pe motili pri njihovem umazanem delu, ali pa da bi kdo akusal skebe organizirati za visokimi ograjami. (Op. ured. Pri vseh organizacijah morajo imeti vodstvo v rokah izkušeni, polteni delavci, kateri res vedo, kaj «e pravi tTdo delati, uaj si bode že v eni ali drogi industriji. Sodrugi okoli "Proletarca" ne prisegamo na nobeno frakari-jo in potem naj že bode v eni ali drogi organizaciji. Kot pogoj za nafto trditev naj bode ta. da so delavskemu gibanju najbolj zvesti Vedn»o> ostali — inteligentni delavci — samouki.) Značilno pri tem je to. da se tesarji niso zavedali fakta, ds so z gradnjo do-tienega "fenea" protektirali skebe; ob enem pa kradli kruh iz ust poštenim delavcem. Lc to oa-palop imajo vse unije starega kopita. ker njih obroki pogodb po-teko v različnem času, ter nikdar vsi naenkrat. Na primer: v West Virginia je premogarski štrajk, kateremu bi morali iz simpatij slediti vsi premogaTji širne unije. Ker pa imamo, nremo^arski delavci v različnih preinogarskih distrikiih podpisane raalične pre-mogarske pogodb«» — tako rekoč prodani smo za gotovi rok — mora se delo v dnrzih premoirarskih distriktih nadaljevati. Delavci, v tem grmu tiči zajec, zakaj da je toliko štrajkov izgubljenih.
Sodrug DieboJd ima jako energičen naston, jeklen glas ter zna brez nasmeha prijeti nasprotnika tam. kjer ga najbolj boli — s svojim orjaškim glasom, prepričevalno diaJektiko in z zdravim Ij^idskim humorjem in satiro. Sploh sta oba govornika napravila velik utis na pričujoče, posebno še s petjem kot: "The red flag", " Preacher and Worker", "The Liberty" itd. Sploh jih n« bomo tnkaj pozabili. Pred odhodom sta se govornika izjavila, da nam hočeta za drugi shod preskrbeti Haywooda.
Veseli pojav je tudi dejatvo, da so se tukajšnji Angleži začeli zanimati za politično akcijo, ter se polagoma pridružujejo k nam. Sedaj se pripravlja nekaj tukaj šnjih rojakov, da se bodo potrudili za državljanske papirje. V ta namen ustanovimo pri nas večerno šolo, za pouk ameriške kon-stitucije. Tudi tukajšnja slovenska godba se kaj dobro vežba in i mm marsikatero zaigra za kra-tiek čas. Posebno njim gre zahvalno priznanje za brezplačno igranje na majniski slavnosti .8 tem »o ptfka&ali, da so razredno za vedni delavci — tovariši. Le ta»ko naprej!
Konec no naj še poročam, da se je preaelil od tukaj sodrug Val. Ko«, v Bulger, Pa. Pri sodr. Kosu smo imsli do »edaj socialistične seje. V naprej bomo sborovali v unijski dvorani. Želim in pričaku jem, da se polnloišitevilno udeležujete sej. (Op. ured. Vi ste dokaj stvaren dopisnik, zato želimo, da se večkrat oglasite).
F. S. T.
tVirdan, 111
Cenjeni " Proletarec " 1 Čudil se menda ne bodeš, do te zapet en krat obiščem. Vsaj veš, da človek kadar mu ni kaj prav si išče pri jstelja. kateremu zaupa svoje težnje. Ker «va «e midva že v mladosti poznala, je samo ob «ebi umev no. d« ti še največ zaupam Dane« prihajam, da zopet enmalo "po-kramljava" Ti me bodeš vestno pootušaJ, vsaj pričakujem tako. ker imaš tudi ti težko življenje za seboj.
Veš kaj prijatelj, jaz nimam namena. da bi te kaj poučeval. Dobno vem. da imaš ravno tako bogate izkušnje življenja za seboj, — kakor jih imam ja«. Toraj poslušaj te kaj vsm rmam za povedati.
Prav prijazno zgleda meaeteoe
Virden, ki leži 207 milj naravnost južno od chikaške unijske postaja. V sredini mesteca je s drevjem obssjsni štiri ko t (sq*ne), ceste »o prav tako z drevjem zasajene ob «trani. Na eevero-zapsdni sirs Hi štiri kota ae nahaja "West Park". Večina hodnikov je tlakovanih. Mestece je staro okoli 50 let, kar tudi dokazuje velikost in starost drevja ob cestah in parkih. ki je bilo očividno zasajeno, ko so pričeli graditi mesteee. Res krasno se je sprehsjati po senčnatih in tlakovanih hodnikih in tudi zemlja je precej rodovitna, kar nam povspešuje veselje do obdelovanja vrtov. Razmeroma je tudi precej Slovencev tuksj, ki posedujejo svoje hišice in vrtičke. Vsi «o tudi družinski očtttje. Navedeno je pa tu vse, kar nas fle asdržuje v tem krasnem Vir-denu.
Pred dobrimi tremi leti so tukaj deiali Še trije premogovniki ; to je pa tudi edina industrija tu-kajšnega okraja. En rov je že tri leta podrt. Zapuščen za vselej. Pred dvema tednoma so ustavili baje za več časa stari rov, tako-zvani: "North mine". V "West mine", v kateri smo zaposleni do malega vsi tukajšni Slovenci, je dne 16. t* m. ubilo enega prerao-garjs. rodom Italijana, ki zapu* šča eno siroto in ženo v blagoslov ljenem stanu. Padla je nanj na lici mesta, kjer je delsl, skrlovina. Bil je na mestu mrtev. Spremiti so ra k večnemu počitku v pon-deljek dne 19. t m. Delali »mo potem še 20 in 21 tega. Dne 21: t. m. en četrt na sedem, ko so «e ravno pri rovu rudarji zbirali za ponočno delo, je pričela parna piščal piskaiti, naznanjajoča — ogenj, ki je izbruhnil v periluici za droben premog tik rova. Da je bilo dovolj delavcev pri rokah takoj; ko je ogenj izbruhnil, bi ga bilo mogoče še pravočasno zadušiti, da so bili ljudje tozadevno izvežbani in imeli gasilno o-rodje pri rokah Toda temu pi bilo tako. Družba vse varnostne naprave delavcem tsko prikrivs, kakor evropejske vlade — vojne - tajnosti. Baje zato. ker je v«e tako površno prirejeno, da če bi bili delavci o (meh nezadostnih napravah poučeni, bi mogoče raji ši zunai počasi gladu umirali, kot pa podajala se v tako nevarnost nagle smrti. Ksj ni nezaslišsno čuti. da so bili ventili in cevi zaklenjene in nihče pri rovih ni vedel za ključe. Če je to resnica, potem je odprto vprašanje, ali je to lahkomiselnost, sli naravnost hudobija. Vspričo takih razmer ni čudo. da je perilnica velikanska stavba, bila naenkrat žrtev ognja, ki je preskočil na poleg stoječe uhodno stavbo rova in tudi isto uničil. Marsikdo bo rekel to se kompaniji nič ne pozna, niti eden kompanist ne bode radi tega šel lačen spat. Res je tako, toda stvar ima vendar še drugi lice. Radi požara je začasno okoli 600 delavcev ob kruh. Sploh imajo pa delavci do podjetja, v katerem so zaposleni simpatijo, kakor bi bili že v socialistični družbi namreč sočutijo, kakor da bi bili solastniki. Brezdvomno je pa tpdi res. da bode družba za vso zgubo. če je zavarovalnima ne pokrije, «e na vsak način hotela pri delovcih odškodovati. V pravem smislu smo delavci pogoreli, ne pa družba. Čuje se, da družba prične kakor hitro mogoče z novo stavbo, toda gotovo bode nekoliko mesecev minulo, predno se prične zpet z detom v rovu. daairavno nekateri odmerjajo le na tedne in ne na meseoe čas za novo «tavbo.
Tukaj že lahko nekoliko razvi-dite, kakšen je naš položaj v tem krasnem Virdenu. Stop or move! Zima «e nam je res še precej spod-nesla, smo Še primeroma dobro delali in tudi toliko zaslužili, da nam ni bilo treba stradati. Večina slovenskih družin se je asdnjo zimo za eno glavo pomnožila in polni upanja »mo zrli v bodočnost. Skrbno smo obdelovali vrte, tod« mladi sadež je že zvenil na suhi grudi. Zaslužek so nam obetali vse poletje iz v an redno dober, toda vse je pogorelo. Veselje je bilo le kratko. Sedaj kamor ss ozreš, vidiš samo otožne obraze. Celo ljubko solnce se očividno sramuje naše otožnosta in že dva dni nam zakriva svoje mile žarke na tem ne oblake, kssri pa tudi nam nočejo rositi potrebnega dežja Fantje jemljejo od nas slovo; sreča je le še ta, da imamo še tako majhna deklet*, da «o Se le v re ditelje zaljubljene, dokler dobi
v ajo kruha. Drugače bi bilo grosmo slovo. Nekateri bomo še začasno na mestu tičali, po možnosti vragom kljubovali in v krasnem Vrrdenu pričaikovali sreče. Vrag vedi. koliko čaaa T Visite uljudno «prejemamo in so nam dobro do-šle. Nikar ne hodite začasno y Virden iskat delal
S. K—č.
Thomas, W. Va.
IVosim va«, priobčite teh par vrstic v naš " Proletarackatsri je tudi glssilo naše S. D. P. Z. Najprvo hočem malo opisati tukaj« no gorato m mralo W. Va. Pri nas je vreme skoraj vsaki dan drugačno, enkrat gre dež, a I drugi dan je že zopet lepo, tako da drugi dan že zopet mislimo, da bode snežilo.
Tukaj na Thomas se dela vsaki dan, zasluži se pa seveda kakor ima prostor — ako ima boljši pro štor, potem seveda tudi boljši zasluži. Zelo 9kbi in do skrajnosti prevzetni pa so tukajšni "bossi". Sedaj mislijo družbe odstraniti vse stsre bosse in superintendente. upamo, da bode potem nekoliko boljše za delavce. Sedaj za enkrat ne svetujem rojakom «em hoditi za delom, ko «e enkrat razmere zboljšajo, bodem že poročal.
Na društvenem polju pa zelo. dobro napredujemo. Društvo "Slovenski bratje" ima lepo število članov, in upamo, da se število še znatno zvifia. Na dalje hočem nekoliko opisati moje potiP vanje iz Thomas-a v Cleveland na konvencijo S. D. P. Z.
Vozil «em sé sam do Bridge-port. O., tam «em dobil za tov ari-ša brata delegata Guna, s katerim sva se skupsj vozila do Clevelan-da. \Ko prideva na postajo, so naju že pričadrovali bratje John Svete. John Končan in Frank Mekše, za kar se jim lepo zahvaljujem. kakor tudi Primožu Kogoju za dobro postežbo z ječme- ; novcem in prigrizkom. Posebno pa se še zahvtoljiijem Frank Smo-liču, pri katerem sem bil na stanovanju, kakor tudi drugim Cle-velandčanom za izkazano mi uljudnost.
Upam, da ne bode šel ta moj dopis v koš. akoravno še 4o sedsj nisem bil naročnik " Proletarca Tukaj ram pošiljam naročnino za list. akoravno imam že dva v hiši. (Op. ured. Pri "Proletarcu" nikdar nobenega dopisa ne vržemo v koš. To ^>a z*wadi tega. ker koša niti nimamo. Seveda naj se zato dopisniki nikar preveč ne vesele. Pri nas namreč nerabne ro-^ kopise kar iz druzega nadstrop-*^ ja «kozi okno mečemo). Pozdravljam vse bivše delegate in delega-t in je izvanredne konvencije S. D. P. Z. v Cleveland, O.
Jos. Gortz, bivši delegat.
USTNICA UREDNIŠTVA.
Nekaj dopisov smo morati odložiti za prihodnjo številko. — Nace, Little Falls, N. Y. Vsšegm dopisa ne moremo priobčiti. Vi »te še hujši humorist kakor je Jaka Strigelj. Posdrav.
Ako si glasoval za kongresms-na demokratske ali pa republikanske Stranke, potem napiši pismo ter uprašaj tvojega kongre«-mana, misli storiti vspričo bsrbarslrih razmer v W. Va. s s •
Naši nasprotniki nam zatrjujejo, da socislizem še dolgo časa ne bode prišel na površje. Mi nismo preroki, ds bi mogli določiti čss, kedaj se bode to zgodilo. Lahko pa prerokujemo, da kadar se bode to zgodilo, bode zajedačem in trotom še vseeno prezgodaj.
ZAPISNIK
IZVANREDNE KONVENCIJE SLOVANSKE DELAVSKE PODPORNE ZVEZE, v Oleveland. Ohio.
XIV. SEJA.
Otvoritev tej« ob 7. uri »jutraj,. 13. maja 1013.
čitanje zborovalrev, navzofti ao rai, iavtemAi Pavlovi!*, Oabrenja; in Vi-drih.
Čitanj« sapiaaika XIII. aeje. Zapisnik ae na predlog odobri ia «prejm*. Vidrik, Pavlovfti« in Oahrenja ae vdelale aeje med Vitanjem zapianika.
Br«t Rnpert vprafta, kako j« a rakuni. Br. Pajk pojasni, da j« vpraHal revi sorja v aoboto, kedaj da hod« gotov a računi. Izpovedal je, da v pondeljek, toda le danea ni gotov.
• Nadaljevanje « pravili.
Debata, koliko Planov aamore zborovati, ozir. aejo obdrlavaati. Predlog, da mora biti na redni aeji oaem (9), tlanov navzočih, ako ae hote zborovati ia da j« aeja val javna; izvzeta ao dni
štva, koja «o aiudovik, da nimajo 8 članov. Za iavaaredao ssjo mora tajaik društva vsakega člaaa obvestiti in po-jasnitl, aakaj mi kje, ter kedar ae vrli seja. Ako »e ne »deleže aeje obvsAŠeni člani, nimajo iatotako ai« ugovarjati, kot ako m m udeleži mesečno seje. Ako to vsi člani obvsščeni, lahko društvo zboruje, ako ae udeleži oeem čla nov. V slučaju kake aujnoati «me takoj odbor društva nekaj ukreniti «a toliko časa, da skliče aejo.
Predlog, da stopi »uspeedacija v veljavo oemi dan po drufttveai eeji, rav a» tako ae oami dan po lopetnem ape-jemu v društvo raaveljavi suspended-ja. Predlog sprejet.
Član, kateri je< auapendirsn zaradi kazni, mora vaeeao plakati tnesečnino DruAtvo, katero euapendira ¿lane aa kasen, mora natanko poročati v gl. u-rad, aakaj in aa koliko ¿asa je suspen diralo i lana ; to je od katerega dne.
Za kazen ne more društvo suspendi rati «-lana več kot za en meaee daij.
Clan a potnim liatom mora vedno po-elati svoj naalov ob pravem času dru štvenemu tajniku, in to ob vsaki pre aelitvi, tako da ima tajnik društva ved ao naslove potnik članov.
Z vsakim potnim listom ima dati taj nik društva adravniško listino (Doc tor's Certificate).
Vsak članica, kateri šeli premeniti oporoko, mora zajedno a prošnjo poalati tudi stari certifikat na gl. urad potom dr. tajnika.
Brat Sitar vpraša zbornico, ako ga oprosti radi nujnega opravka, za ¿as eue ure. 8e ga eprosti. •
90 minut odmora.—Nadaljevanje po odmoru.
Predlog, da članice v drugom stanu se ne sprejemajo. Vsaka članica mora izpovedati resni« o pri zdravniku.
Nobeden član ne more dati na splošno glnuKSnje ničesar, ako ni dobil dovoljena is gL urada Zveze.
JMil* gl. uradnikov. ^Mesečni pleča gl. predsednika 5.00. ' Plača gl. podpredaednika letno #0.00.
Glavni tajnik. Predlog, da se plača gl. tajniku $70.00 meaečno. Proti predlog. da ostane tako, kot je do sedaj in eicer: Novi tajnik je opravičen do tiste ž>lače, ko nastopi svoj urad, kot je bo bpravičea eedajni tajnik po sednjik pravilih, zadaji meeec. Nadalje na vsakih 500 člaeov-ie po #5 do svote $100. Ako pa Z v «za zanaduje, se mu plača zmanjša po	500 članov i« do sve-
te $75. Sprejet proti predlog.
Plača pomožnega tajnika $5.00 letno.
Plača zapianikarja odborov ih sej 25c aa uro.
Plača gL blagajnika $25.00 mesečno.
Plač» pomožnega blagajnika $5.00 letno.
Plača zaupnika $10.00 letno.
Plača nadzornikov $25.00 letno.
Plača porotnega odbora: I. porotnik
$15.00, II. in I1L po $10.00 letno.
Vsak član gL odbora, kakor tudi poslanci za na sestenek za združenje organizacij, je opravičen za zamudo čaaa ' $3.50 dnevno in povraitev vožnih stroš-kov, za voine stroške morajo predložiti potrdilo.
Zapisniki za na seetanek se bodejo objavili trikrat, od časa |II. konvencije do sestanka dne 14. januarja 1914.
Vrhovnemu zdravniku se plača 10c od prošnje.
Varščine:
Glavni predaednik ............$ 2.000
Glavni tajnik ................ 10.000
Glavni blagajnik ............ 10.000
Pomožni blagajnik ............500
Zaupnik ......v............. 3.000
•I. nadzornik ..................500
II. nadzornik .................250
m. nadzornik ...............250
I. porotnik ...................500
Čitanje častitk.
Milwaukee, Wia. 12.
Wm. Sitar,
Cleveland, Ohio. , Pozdrav! Delujte složno v korist Zve ze. Bratoljub Leaks, tajnik.
Zaključek seje ob 12. uri dopoldne.
XV. SEJA.
Otvoritev seje ob 2. uri popoldne, 13. maja 1913.
Čitanje uradnikov in delegatov. Navzoči so vel, izvzemši Sitarja, koji se je oproetil pri dopoldanski sejo. Br. Žele poroča, da Želi pozdraviti delegate g. Schaefer, državni poslanec države Ohio. Zbornica mu dovoli vstop in da
se mu beseda. Koncem govora se govornik zahvali na naklonjenost.
Čitanje zapisnika XIV. seje. Pred-' lo, da se zapianik sprejme, proti predlog, da se ovrže avota vavčine, ozir., da se premeni veščina v man je svote. Sprejet predlog s večino.
Med črtanjem zapisnika pride brat Sitar.
Nadaljevanje s pravili.
Vprašaj, kake varščine naj se določijo* Predlog, da se bondi nabavijo pri kaki zavarovalni družbi, katera zagotovi za kar postavi varščino. Predlog sprejet. .
Varščine društvenih uradnikov.
Predlog, da se stavi društvene uradnike pod varščino. Sprjet.
Varščino za krajevne uradnike preskrbi gl. urad istotako od ravarovalae družbe, kot za gl. odbornike.
Predlog,, da mora položiti varščine društveni predsednik $100, blagajnik $300, tajnik $100.
Reetl predlog, da ee vsi skupaj stavijo pod $500. Sprejet proti predlog.
Prihodnji glavni odbor ima preskrbeti poroštva za vseko društvo. Dru-štva morajo sama plačati stroške var-. »čine.
»prejet predlog, da se epravilaik tiska v peeebni knjižici. Knjižic opravil-aika se tioka 250 izvodov.
Doetavek. — Ta pravila ia ustavo je ■prejela U potrdil« «tretja konvencija 8DPZ aa gl. zborovanju od 5. maja 1919 de 16. maja 1919 v mestu Cleveland, Okio.
Ta pravila postanejo pravomočna dae 15. julija 1919, doeedanja pa s istim dnem popolnoma prenehajo s veljavo.
Prihodnja četrta konvencija se prič ae prvi pondeljok mesera maja, 1916, v meetu Pittsburg, Pn.
Volitev meeta za prihodnjo koaven eije.
Predlagana mesta: Pittsburg, Pa.; Milwaukee, Wis.; U Malle, Illinois.
Na glasovanju dobi: Pittsburg, Pa. 30 glaaov, Milwaukee, Wia. 18 glaaov, La Salle, 111. 5 glasov. Večiao glasov dobi* Pittsburg, Pa.
Prihodnja konvencija se vrši v Pittsburg, Pa., ako se do tedaj ne «družijo organisšcije.*
Pravila «e poverijo v spis br. Ka kerju, kateri ima oskrbeti prestavo v angleščino in kakor hitro mogoče dati v tisk v unijako tiskarno, tja kjer misli, da bodejo prej tiskane.
Predlpg,~da se naroči 5000 izvodov pravil. Sprejeto.
Za sestavo pravil, prestavo v angleščino in sestavo, predlagano, da se plača $50.00, proti predlog $35.00
Brat Kaker se zadovolji z $40.00, sprejeto za $40.00. »
Predlog, da se prepusti zadevi vr-hovaega zdravnika prikodnjemu gi. odboru. Prednpst ima dr. Joa. Grahek, ako on ne sprejme po določeni mu plači, ae obrne gl. odbor na drugega slovenskega zdravnika. Ako nobeden slovenski zdravnik ne sprejme pogodbe, tedaj ostane stari Odborni zdravnik.
Dodatek k pravilom. — Član Zveze postane osmi dan po pristopu v društvo, ako ga vrhovni zdravnik potrdi, da je bil član zdrav, istega dne, ko se je dni preisknti pri krajevnem zdravniku. Ako ga vrhovni zdravnik odkloni, tedaj nemore postati {lan Zveze.
Vprašanje, kako je a računi. Brat Pnjk poroča, da so računi gotovi in da pride revrzor sam v dvorano, ter bode poročal.
Državni pregiedovalec knjig pride v dvorano, ter poroča, da mu manjka od enega meseca avgusta 1911 uložnie. Dalje poroča, da ako hoče zbornica da pojasni račun od tedaj, ko je prevzel Sitar avoj posel gl. tajništva, lahko jutri pojoča, kako je. Ako pa hoče zbornica da ae dobi položnice a banke ia meseca avgusta, bode isto poročil v četrtek, 15. maja t. L Pajk poroča, da je že en krat brzojavil in enkrat telefoniral po omenjene vloinice, toda dobiti jih ne more še do danes. Mnenja je, da eo se morale poštne nakazniee izgubiti. Pajk vpraša, ali aaj Še enkrat braejavi po omenjene listine. Predlog, da naj gre Pajk oeebno po listine v Coaçmaugh P»., na banko. Predlog podpiran ia sprejet. Vprašanje na čegavc stroške gre Pajk po Ketinet Predlog, da na laetne stroške. Pajk se odpove, da ne gre na svoje stroške.
Predlog, da se aaj dobe listine, pa naj si bo že na čigaver stroške hoče.
Po končani debati se stavi predlog, da se mu plača vožnje stroške i« Zveze. Proti predlog, da plača sam. Spre jet predlog.
Poverilni odbor poraadeli računake listke med delegate, da vknjižijo vol nje stroške.	—
Delegat Frank Žurman poroča, da je moral vzeti konja, da se je peljal do železniške postaje.
Sprejet predlog, kakor govore pravi la, da se plačajo iz Zvezine blagajne vožnji stroški.
Zakjlučitev seje ob 6. uri popoldne.
XVI. SEJA.
Otvoritev aeje ob 7. uri zjutraj, 14. maja, 1913.	* * \
Čitanje zborovalcev, navzoči ao vai, izvzolhši Justin, Penko in Pajk, kateri so se oprostili.
ritanje zapisnika XV. seje, koji se na predlog sprejme.
Debata o plači delegatom, kateri bodejo šli na sestanek za združitev organizacij, dne 14. januarija,1914. Predlog, da naj se tudi istim delegatom pla ča $3.50 <yievno in ne $4.00, kakor se je sklenilo na 7. seji v točki 4. Predlog sprejet.
Na predlog sprejeta sledeča točka: Pri ulaganju denarja ima gl. blagajnik izpolniti 3 listke, eden ostane na banki, enega obdrži blagajnik in enega pošlje na gl. tajnika. Uložni listek, katerega pošlje v urad gl. tajnika, mora biti podpiaan od bančnega uradnika.
Nadaljevanje s pritožbami.
Nadzorni odbor nima pritožb.
Delegat (f) vpraša, kako to, da nadzorni odbor nima pritožb, ko bi mogel vendar primankljaj objaviti v javnosti. Kot tak, bi se moral prvi pritožiti na^ poslovanjem zvezinih uradov. Predsednik nadzornega odbora povdar-ja, kot že enkrat, da radi tega ni spo ročal v javnost, ker je ves gl. odbor mislil, da bode v kratkem pronašel,kje tiči primankljaj.
Vidrih poroča, da III. nadzornik ni deloval pravilno, ker ni podpiaal račun. Sitar povdarja, da III. nadzornik ai
mogel podpisati računov, ker se je nekoč izrazil, da ni vedel ali so računi v redu ali nesvoboda vpraša, zakaj se ni nadzorni odbor obrnil na porotni od bor s pritožbo. Vidrih pojasni, da je bil predsednik porotnega odbora sam navzoč na seji. Sitar pojasnnje, da je on Sitar zahteval državno zapriseže
nega izvedenca v računstvu, s pog<i]i. kdor jo na krivem, isti aaj plače pre gledevalca. ProtivU ae pa je temu brat Svoboda, te isjavil, da državnega pre giedovalca ai potreba.
Delegat (f) vpraša, kedaj se je pre-našel prvi primankljaj» Vidrih pojasni, da je bil primankljaj pronašen še na prvi reviaijl.
Delegat (f) praša, ali se je ves pri man ki je j proaašel na prvi revlaiji ali je primakljaj potem naraščal. I. nad »ornik pojasni, da ai mogel proaajti natančnega primunkljaja poprej, da je ustavil čeke, 15. aprila 1919. Delegac (..) povdarja, da nadzorni odbor je zakrivil pri prejemu urada. GL tajnik pojaanjuje, da pri prejemu ai ze krivil. Delegat (!) povdarja, da je nad »orni odbor zakrivil pri drugi reviziji, ker ni odločno zahteval poravnanja primankljaja.
Predlog, da naj se debata zaključi za toliko čaaa, dokler se ne povrne Pajk. Sprejeto.
Nadaljevanje s pritožbami, koje ae ne nenašajo na gl. blagajnika. Dr. št. 1. nima pritožbe. Dr. št. 2. nima pritolfbe. Predsednik porotnega odbora pojasni, da št. 2. s« pritože potom porotnega odbora, proti gl. blagajniku, zakaj je suspendiral društvo, kljub temu, da je društvo plačalo ¿vedno mesečnino. Gl. tajnik poroča, da ni dobil od gl. blagajnika poročila, ali je dobil denar od društva ali ne. Vidrih pojaanjuje, da je bilo neobhodno potrebno da gl. blagajnik poroča gl. tajniku o prejemu denarja, ker pe ni imel nikakih sporočil o resničnosti prejetega denarja, se je moral obrniti na krajevna društva za pojasnila. Svoboda povdarja, da je gl. tajnik delal sam po svoji glavi, kakor se mu je ljubilo. Sitar povdarja, da je bil prisiljen zahtevati potrdila od gl. blagajnika, koliko mu je vaako društvo poslalo denarja, to pa radi tega, da se prepriča, ako je meaečno poročilo pravilno izpolajeno ali ne. - .
Delegat (!) vpraša, kje tiči jedro, i« katerega je nastala danes konvencija.
Br. Rovanšek pojaanjuje, da so vsi u-radniki prikrivali primankljaj, do seje, ko se je odkrilo, da je Sitar naročil ti' skovin za $19.00 na zvezino ime, kljub temu, da so bile listine njegova laat. Sitar pojasnjuje, da je za dotične listine storil pomoto ,katere pripozna ia jo je še pripozaal aa seji gL odbora, ter da je povrnil dotičnb svoto Zvezi. Svoboda proteetira, da je Sitar pripoznal pomoto. Koejan povdarja, da je Svoboda zahteval, da naj 8itar pojasni, ali j- on vedoma naročil tiskovine, dalje povdarja, da se je hotelo prialiti gl. tajnika, da je vedoma aaročil avoje tiakovine na zveain račun. Sitar pojasnnje ,da je bil v tiskarni, zatem ko je naredil pomoto, ia da je tiekar uredil dva računa, kajti do istega časa je bil račun vedno na ime 8itarj£ od iate-ga časa pa, ko je naredil pomoto za $19.00, je tiakarna račun delala na ime Zveze svežin račun, ia na Sitarjev račun na ime Sitarja.
Delegat (!) vpraša, zakaj ni bilo v zapisniku seje dne 4. maja 1919 označeno, da je primankljaj v zveziai blagajni. Bombač povdarja, da je poslal zapianik v javnoat z namenom, da bode račun v glasilu izšel in objavil primankljaj.
Nadaljevanje debate o suspendira nem društvu št. 2. Delegat (!) povdarja, da ima brat Marinič neka pisma od gl. tajnika, v kojih je bila neka agita cija, ter proei, da bi naj Marinčič predložil ista pisma konvenciji! Marin čič povdarja, da nima nikakih agitacij-skih pisem, kar je pa osebnih pisem, isto pa ne spada sem, ter želi naj delegat imenuje člana, kateri to povedal.
30 minut odmora. — Nadaljevanje po odmoru.
Delegat (!) pojasnjuje, da so dobili poziv od gl. tajiiika, da naj pošlje dru štvo pobotnice, ako je društvo odposlalo denar na Zvezo, ozir. blagajnika Zveze. Dalje, da je gl. blagajnik pisal, da ni treba pošiljati pobotnice v urad gl. tajnika. Družtvo je kljub temu po slalo pobotnice v urad gl. tajnika. Dalje vpraša, ozir. povdarja, de bi bilo isto storilo lahko tudi dr. št. 2. Sitar vpraša, katero društvo je bilo suspendirano in povdarja, da nobeno, pač pa je gl. tajnik poročal vsem društvom, da se lahko pripeti, da bi bilo društvo sus|**ndiTano. Dalje poroča, da je spo ročal krajevnim društvom, da ne more in ne sme plačati,bolniške podpore po prej, dokler ne ve, ali je družtvo pla čalo mesečnino, ali ne. Bavdek vpraša delegata dr. št. 2. ali je bilo dr. št. 2 suspendirano ali ne. Delegat izpove da društvo ni bilo suepedirano. Kocjan želi, da se predloži pismo odposlano iz gl. urada potom gl. tajnika o auspeda o i ji, ako je gl. tajnik naznanil suspen-dacijo ali ne.
Svoboda čita pritožbo od dr. št. 24, dalje od dr. it. 2 pritožbo radi suspen-dacije.
Glavni tajnik poroča, da je ustavil bolniških podporo društvena radi previdnosti. Predsednik povdarja, da ni storil is previdnosti, pač pa je narav nost krivda gl. tajnika.
Delegat (,.) priporoča, naj društva odpuste gl. tajniku. Prati predlog, da se ne da nikomur zadoščenje, dokler se ne pride do zaključka. Sprejet proti predlog.
Delegat (!) vpraša, kako je a podpo rami, ko so se Izplačevale pred drugo konvencijo članom, katerih prošnje in bolniške nakaanlee niso bile izpolnjene po zdravniku. Predaednik povdarja, da
se ae mere ia ae ame peserati nazaj pred dnfgo konvencijo.
GL tajnik pojasnjuje, da ni imel ai kdo izmed delegatov druge koaveaeije pogled v poslovanje gl. tajalka. Mea einger, člen poverilnega odbora, poroča o več ieplačilifc tt bolniško podporo, ko uiso bile bolniške nakaznice spolnjene od »dravnika. Osem takih nakaznic je iz leta 1909 in 3 is leta 1911.
Nakaznica za $13.00 od dr. št. 8, na našajoča se br. M. Sianovie, pojeeai br. Krivec kot član dr. št. 8, da to ai aa peka ali krivda, kajti adravaik je is-polnil pravilno bolniško nakaaaice, društveni tajnik je pa nakazal bolni ške podpore za $25.00 manj, kot mu je društvo pripoznalo. Izmed istih $25.00 n»u je aakazzua bila podpora še za $13.
Zadeva člana Fr. Prančiča dr. št. 22. je opravičeno odbil $100, ker mu je iste še II. konvencija pripoznala, prikrajšalo se mu je pa $10.00 še na II. konvenciji. Vprašaj, ako je bila bolniška nakaz« i c a predložena na II. kon venciji! Delegat L. Oregorič pojaanjuje, da je dr. poslalo bolniško nakaznico zpolnjeno po zdravniku in da se je ieta izgubila med potjo. Društvo je prašalo gl. tajaika, kake naj sedaj naredi. Gl. tajnik je sporočal, da naj pošlje druitvo drugo nakaznico, društvo je naredilo in poslalo v gl. urad drugo nakaznico, ni jo pa dalo potrditi zdravniku.
Dr. št. 10 se pritožuje. Zakaj se ni razpiaal mesečni asesment! Zakaj se ne pošlje certifikatov iz gl. urada o pravem časuf Zakaj se vpiše dan na pismu mesec dni j poprej, uego se odpošlje pismo iz urada f
GL tajnik pregleda poštne pečate, iz kojih se razvidi, da je v pismu pomotoma zabilježen nieaec januar mesto februar. Se vzame na znanje. Čitanje častitk.
Pismena čestitka dr. Edinost žt. 34. 8DPZ. Za druitvo Anton Levrič. Zaključek seje ob 11 uri dopoldne.
XVII. SEJA.
Otvoritev seje ob 2. uri popoldne, 14. maja 1913,
ritanje zborovalcev, navzoči ao vai, izvzemši Justin, Pajk in Penko, kateri so ae oprostili.
Čitaaje zapisnika XVI. seje, kateri se na predlog sprejme.
Delegat št. 10. se pritožuje, da je nekoč peslal prošnjo v gl. urad, ker pe ni bila prošnja pravilno izpolnjena od krajevnega zdravnika, se pritožuje, zakaj se ni takoj vrnila. Prošnja je dospela v glavni urad 8. aprila 1919.
Glavni tajnik poroča, da je bila odposlana na vrhovnega zdravnika 10. aprila, vrhovai zdravnik jo je pa šele 28. aprila vrail, torej je bila krivda vrhovae|a zdravnika.
IH. it. 16 poroča obširneje o izobčenem članu Fr. Gul, zaradi tega, ker ga je gl. odbor izobčil, ko se je prepričal, da je podal napačne podatke pri
vstopu v HDPZ, dalje da je Gul tožil Zvezo in društvo zs odpravnino.
Dalje poroša gl. tajaik, da jo dobil poročilo o tožbi, ter priloženo orgiaal» ao vabilo sodišča od I. porotnika, ter aa to piaal omenjenemu odvetniku, da se gl. odbor sploh ne ozira ua drugo, kot na pravila, ter da jim je na razpolago, ako hoče j«, tožiti. — Trdila, da je podal omeajeai napačna pojasnili pri vstopu v Zvezo ,iskazuje uradaa spričevala.
Tajaik vpraša ali zbornica odobri, .jega ao poslali na krajevna društva.
kar je sklenil gl. odbor v zadevi Fr. Oula.
Predlog, da ostane tako, kakor je
sklenil gl. odbor, to je: Fr. Gul nI govoril resnico, ko je pristopil v društvo in obenem je bil tudi bolau. Takega člaua se po pravilih IzobčL Sprejeto.
Del. dr. št. 19. pritožba želi rešitev zadeve, nanašajoče se na br. Fr. Kaste-lie. Sitar čita pisma, pritožbe proti Fr. Kastelic. Zupančič poroča na dolgo vso zadevo, kolikor je njemu znano. Po daljži debati ae odobri predlog, da ae mu izplača podpora, katero mu je gl. odbor pridržal radi pritožb.
Del. dr. št. 29. se pritožuje, da je društvo izgubilo nad 50 članov ,radi homatij v zvezinem odboru in piaare-nja po časopisih.
Del .dr. št. 26. poroča, da se društvo pritožuje proti gl. odboru, ker je poelal delegata v Chicagu, III., za zavetižče, ne da bi se vprašalo društvo.
Društvo št. 27. se pritožuje radi neplačane usmrtniae po umrlem sobratu Mihael Trojar, ako ravno je že osem mesecev preteklo, odkar je umrl. GL tajnik pojasni, da se ni radi tega izplačala smrtnina, ker se še ni moglo dobiti naslova dedičev. lato tako se je pripetil slučaj pri dr. št. 58. Dalje poroča gl. tajnik, da je «nogo takih slučajev, da je težko dobiti prave naalove dedičev, kateri ao v stari domovini.
Zadeva umrlega brata Starovasnika. 01. tajnik poroča, da je plačana smrtnina Že meeeca janusrija 1919 in sicer se je poslalo denar na Avstrijskega konzula v Pittsburg, Pa.
Zadeva umrlega sob rs ta Maljavec se opusti, ker ni navzoč gl. blajanik, kadar pride nazaj, se vzame zopet na dnevni red.
Dr. št. 29. Zadeva umrlega sobrata Okleščen. GL tajnik pojaani, da je sedaj v redu.
Dr. št. 30. O zadevi Joa. Marnuha, namreč ček za $10 bolniške podpore se je uničil v neprevidnosti, ozir, ga je žena sežgala. Po kratki debati seskle-ne napraviti drugi ček in prejšnjega razveljaviti.
Dr. št. 30, se pritožuje proti poslo-vanju gl. odbora, poeebno proti gl. blagajniku, radi enega čeka za $400.
-Dr. žt. 33. se pritožuje, ker niso dobivali o pravem času polic (certifikatov), dalje društvo obsoja vse iste, kateri so pisali v javnost, ker je društvo radi tega mnogo članov izgubilo aa
tem, kfr niso hoUU pristopiti novi šla-L Poroča Bombaž.
Dr. Št. 96. Zadeva br. Jota Paviaa. Po kratki debati se sklene, da se aa-
redi po pravilih.
Sprejet predlog društva, naj ae pošiljajo erečkanje aa okrog, izvzemši, ako je kaka nujna stvar.
Dr. H. 40. ae pritoAaje proti pisars-aju po čaeopisih is preti poslovanju gl. uradnikov, poeebno radi eertiiikatov in proti dr. št. 56. radi cirkularja, ko
Gl. tajnik pojasni, da jo bilo isti čas, ko so izoetale police, bile v tiskar* ai, kjer se tiskajo .pojasnil pa je vsem krajevnim društvom, da ni polic v gl. uradu.
Brat Povše povdarja, da je hotel s tem, ko je razposlalo društvo Skala cirkularje, obvarovati Zvezo proti morebitni škodi.
Predlog, da ae debata aaključi s pripombe,'da se zanaprej ae dela nikakih * cirkularjev brez vedaoeti gl. odbora.
Dr. št. 40 želi, da kdor je izkoriščevalec Zveze, ae ga iaobči.
Dr. št. 49 se pritožuje radi pobotnic.
Dr. št. 54 šeli, da se iaObči iste, ka teri so zakrivili konvencijo, in iste, kateri vedoma zagovarjajo krivec. GL tajniku Sitarju pa izreka popolno caup niče.	•
Dr. št. 50 se pritožuje proti poslovanju gl. odbora.	,
Dr. št 51 se pritožuje proti cirku-larjem poslanih od društva Skala.
Dr. št. 56 se pritožuje proti predsed niku društva Balkaa, št. 69, in proti gl. odboru.
Brat Povše pojasnjuje, da aedajni predaednik dr. Balkan št. 69 je ustanovil društvo Balkan le s namenom, da bi škodoval društvu Skala št. 56.
ftitar pojasnjuje, da ee je mislilo v glavnem uradu, da so v eporazurau ustanovili novo društvo.
Dr. št. 57 se pritožuje proti poelova-nju gl. urada.
Dr. it. 59 ae pritožuje proti poslovanju gl. uradnikov.
Dr. št. 64 se pritožuje proti pravilam, da so ista slaba, ter želi, da ae pravila izboljšajo.
Dr. št. 69 se pritožuje, zakaj se ni plačalo bolniške podpore članu John Kirš-u. Tajnik pojasni, da so plačali pristopnino 26. decembra, torej nikakor ni opravičen podpore s 1. marcem.
Blagajnik Pajk se povrne is Cone-maugh. Pa., kamor je bil odposlan po uložnice.
Čitanje častitk.
Pramena čestitka od skupnih društev št. 41, 49, 51 in 62 S. D. P. Z.
Zaključek seje p b 6. uri popoldne.
Alojz bavdek, zapisnikar.
Zofl Blrk, pom. zapisnikarca.
Jožef Zorko, kon v. predsednik.
(Konec prihodnjič.)
Ako bi delavci več mislili, potem bi manj delali ka druge.
! Delavci v Chicagi in okolici
o	•
:	VSI NA
Socialistični Piknik
V
v.
v Rlverview Park
v nedeljo, dne 15. junija, 1913
Govorili bodo znameniti govorniki:
DEBS, DARR0W IN CUNNEA -Duncan McDonald Seymour Sledman
tajnik in blaga|nlk United Mine Workers ot Illinois.
član Illlnolske postavodafe.
Gorf omenjeni govorniki zsnimajo vsakega delavca. Vršili so in še vrše velike in važne uloge v ameriškem delavskem gibanju. Govor enega bo bolj zanimiv kot drugega, ker govorili bodo iz lastnih izkušen o velikemu delavskemu gibanju in boju v Ameriki. Na pikniku bo Veliko druge vsakovrstne zabave in rasverdila. Riverview park je eden največjih in najbolj opremljen z vsakovrstnimi rečmi ki so namenjene za veselje in razvedrilo v Chicagi. Cisti dobiček je nsmenjen v podporo soc. časopisju sledečih narodno^ cngleški, nemški, judovski, pohki, češki, slovanski, italianski, hrvatski, švedski, letvinski, ruski, slovaški
in finski.	^^^mmmmmmmmrnrnrn
Do piknika vozijo sledeče kare: Western Ave., Belmont in Roscoe Boulevard.
t
t 0T0
T ?
?
i ?
?
T ?
? f
X ?
X T
X
t %
t f
v
t ?
? ?
f ?
?
t
T f
T
T ?
t ?
T ?
?
T T t
Ustopnina 25 centóv. |
pholbtarbc
PROLETARIO
UIT *A 1VTSZSSS DILA VSKICA
LJUDSTVA.
SHAJA VSAKI TORCH.
tisi
v Chicago, IU.
Noroftoiao: Zo Amorlko «.00 00 oolo
Uto, l.Ot m pol loto. Zo Íiiw> $8.50 oo «olo loto, $l.t5 so pol loto. «■M p0 iw»ni. Pri i *90Ug mm>« «iww<H J
PROLETARIAN
ami ptUiiM Ivut Tvhmt by
Stavk WorfcsNs's I
Chkofo, í IfcooÉQ-
Glasilo Blovsnsks organizacijo JugosL socialistične Besas t Ameriki. < .__.
Sul>«ori(>tioa rotoo: Unitod Stoto« ond OoBodo, $2 00 a joor, $1.00 for kalf yoor. Forero eouotrioo $2.50 o yoor, $1.16 for kolf yoor. Advertiaing Rot»« oo »k™*1
NASLOV (AODMBSS):
"PROLETAREC
1146 Bhis Island ovc. Chicago. 111
0MAHUTV0I.
Tupatam se pripeti, da izgubimo eodruga. Delal je z nami, agt-tiral z besedo in pital za stvar, tako da ni med nami nihče dvomil, da ni socialist. In sam je morda stokrat, tisočkrat povedal, da je socislist: povedal je z besedo in delom. Naenkrat je pa ta ao-drug postal pasiven, nedelaven; postal je mrzKČen in padel nazaj v mrtvilo, iz katerega je nekoč izšel kot soeialiat. Kaj je temu vzrokt
Postati socialist, prepričan, ne-omajan in jeklen pomeni veliko revolucijo v posamezniku. Pome: ni predvsem prevrat v mišljenju. Vsak socialist se rekrutirs v mi-šljenski revoluciji. Vsi stari, priučeni nazori o človeku, človeštvu, Ž vi jen ju itd., nazori, ki so nam jih vtepli v glavo od začetka, ko smo pričeli misliti pa do danes, se morajo umakniti popolnoma norim nazorom. Tok mišljenja se ima zaobrniti popolnoma v novo strugo in ustvariti popolnoma novo sliko o življenju in svetu. Skratka: socializem docela prerodi človeka z ozirom na njegovo duševno stanje. To se pa ne more izvršit i/^v enem dnevu. Nihče ne more postati kar čez noč dober in prepričan socialist. Proces duševne spremembe, revolucija duha mora priti polagoma in mnogi vemo iz lastne skušnje, da je vze-io več let preden smo bili na jae-nem in na trdnem glede socializma. Dotični posamezniki pa, ki demonstrirajo svoj preobrat ta-korekoČ v skokih, se pa navadno pri prvi resni priliki pokažejo kot površni socialisti, slabiči in omab-Ijivci in prva sapica jih podere zopet nazaj v mrtvilo. Taki nagli socialisti so socialisti le na zunaj, toda njih notrsnjost, njih mišljen-- je v jedru pa ie nejasnost, skoro bi rekel: ksos.
To ps zato, ker niso dodobra revolucionirsfli svojega duha in vsledtega tudi nimajo prave volje niti veselja, da bi se temeljito poučili o socializmu in o socialnih vprašanjih; njih zunanji socializem je prisiljen, ne nriheja is srca. Razmere, ki rode take sodni-ge, so nam dobro znane. Nekaj jih pride iz sebičnih namenov misleči, da se bodo na kak način o-koriatili in teh bo vedno več sedaj ko stranka narašča. Drugi se pa zatečejo pod socializem iz moment al nega sovraštva do oseb, za katere se ve, da so odprti nasprotniki socialističnega gibanja Zgodi se, ds kak pop neČe krstiti ali pokopati otroks, ker dotičnik ni dovolj nasnl farške bisage in tedaj dotičnik v prvi jezi priseže r "Le počakaj, ti salamenski far, zdaj bom pa še jaz socjalkrtl" Prijatelj, to še ni socializem, če se s fsTjem skregaš In ravno te vrste "socialisti" so bolj na škodo kot pa na korist nrfemu gibanju. Kajti navadno se kmalu zopet pobotajo s svojimi "sovražniki" in njih "socializem" je pri kraju.
To so nekateri glavni razlogi, ki so krivi, da imsmo omahljivce. Seveda, vsi niso. Nekaj jih je, ki srečno prestanejo prvo skušnjo in ostanejo dobri sodrugi. In skušnja pride za vaacega. Ni ga socialista, kateri bi ne bil gotov čas izpodatavljen nekakšnemu izpitu, da pokaže, kaj je v resnici. To so odločilni trenotki. Pritisnejo • gmotne teškoče, beda, osebni prepiri v stranki sami, mamljive ponudbe od strsni nasprotnikov in na stotine drugih skušnjav. Ka-
kor rečeno, to so momenti, ki pri tebi odločajo: ostaneš aH padei. Ako si socislist • trdnim prepričanjem, boš premagal vae te skušnjave, nasprotno bol ps omshnil. So sodrugi, ki je njih celo življenje ena »ama skušnja. Celo živ-ljenje jim je kruti boj za obstanek. In in?d tem, ko jih tepejo nezgode in ko se fribijo pod najtežjo butaro križev in tešav, so kljub temu zvesti svojemu prepričanju in navdušeni bojevniki za stvar. Socialisti v Rusiji gredo z veseljem za svoje prepričanje v pregnanstvo v Sibirijo ali pa na vešala. Nam v Ameriki v danih razmerah ni treba tolikega žrtvovsnjs, toda prsvi socislist mora biti pripravljen na vse.
Ne omatauj sodrug! Bodi mož! V tistem trenotku, ko si post si socislist, nspovedal si boj nasprot nemu razredu človeške družbe. Zavedati se moraš, da od tistega trenotka je vae tvoje življenje do konca dni neprestani boj. Boj, boj in boj! In ako v tem boju padeš premagan, pobil te ne bo nasprotnik, temveč pobil se boš sam. Kajti socialist je premagan le te* daj, če stopi iz bojne vrste in vrže od sebe princip. Do tega te pa nihče na avetu ne more ppsiliti, ako sam nečeš. To je samo poraz.
Ne omahuj! Ne misli, da ti aam trpiš vsled svojega prepričanja. Na tisoče in tisoče nas je. Na tisoče nas je, ki amo žrtvovali marsikaj dobrega in prestali marsikatero bridko in grenko uro; prestali pa smo vse zvesti sklepu, da poraženi ne bomo nikdar.
Teško, da bomo vsi dočakali socialnega preobrata, uresničenja naših idej, za katere se borimo. Dočakali pa bomo — vaak posamezen socialist lahko dočaka to, da na svojo zsdnjo uro zatiene oči s sladko zavestjo, da je do svojega zadnjega trenotka stal v boju ne premagan.
KAPITALIZEM IN DELAVSKE MEZDE.
Delavska mezda ne more biti nikdar tako velika, da bi kaoitali-stu onemogočila njegovo podjetje in da bi mu odvzela možnost, da živi od svojega podjetja. Zakaj če bi bUo kapitalistično tarnanje nad delavskimi zahtevami po višji plači opravičeno, tedaj bi kapitalist že davno opustil svoje podjetje. Ker pa ustvarijo delavci s svojim delom večjo vrednost, ka-' kor ie njih plača, zategadelj kapi-1 ta list vzlic svojemu tarnanju ne opusti podjetja, ker ima pač dobiček od nje«*, rtobiček. ki mu ga ust varia edinole izkoriščanje delavska ¡mezda nikdar ne more m i •
narasti do tiste višine, kjer bi prenehalo izkoriščanje delavca.
Delavec ustvari s svojim delom gotovo vrednost, kapitalist pa mu ne plača za njegovo delo toliko, kolikor je delo vredno, ampak veliko manj. Tisto vrednost, ki si jo kapitalist ohrani od delavčevega dela zase, imenujemo nad vrednost. In ta nad vrednost, ta preostanek je mnogo večji kakor bi kdo sodil na prvi pogled. Zakaj na d vrednost ne obsega samo tistega dobička, ki ostane v rokah kapitalista, ampak še mnogo dru-gego. kar imenujemo, produkcijske ali prodajalne stroška; zemljiško rento, obreaovanje glavnič-nega kapitala, odbitek za trgovca. ki odjemije induatrijcu blago, davki itd. Vse tw odpade od prebitka, ki ga dobi kapitalist s tem, da plača delavcu mnogo manj. ka-kar pa je vredno njegovo delo, Ta prebitek mora biti fcoraj precej velik, ako se hoče podjetje "ren-tirati". Zategadelj v današnji kapitalistični družbi delavska mezda nikdar ne more tako narasti, da bi dobil delavec samo približno toliko, kolikor jo ustvaril s svojim delom. Kapitalistični mezdni sistem je toraj v vseh okolščinah izkoriščanje delavstva in na tem izkoriščanju bo temeljil, če prav si delavstvo pribori višje plače jn ugodnejše delavske razmere, temeljil bo tako dolgo, dokler ne bo konec ka pital ističnega družabnega reda in dokler ne zavlada v družbi socializem. Nemožno je napraviti kraj in konec kkorišča-njii. dokler je uredba družbe kapitalistična. Tudi ob najvišjih plačah je izkoriščanje delavca zelo vejiko.	f .
Toda plača le malokdaj doseže tisto največjo vifino. ki bi jo lahko dosegla. Pač pa se češče bliža svoji najnižji stopinji. Najnižjo stopnjo doseže tedaj, ko ne more delaffcu več zadostovati nit! za
gole Življesiake potrebščine. Ako delavec ob svojeta delu ue le strs-da, ampak tudi celo naglo lakote umrje, todaj se mora vse delo končati.
Med tema mejama plava mezda. Mezda je tem nižja, čim manjše so navadne življenske potrebe delavca, čim več delavskih moči je pod« jetniku na razpolsgo in čim šibkejša je odporna eila delavcev.
Splošno mora biti delavska mezda tako visoka, da ohrani delavca zmožnega za delo, ali boljše povedano, mezda mora biti tako visdka, da ohrani kapitalistu tisto meno delovnih moči, ki jih nabi za produciraaije. Mezda mora biti torej tako velika, da delavcu omogoči, ne le, da hrani samega sebe, ampak da rodi kapitalizmu tudi za delo sposoben naraščaj.
Gospodarski razvoj pa gre v smeri, da ae ž^vljenski stroški za delavca znižajo in a tem je dana kapitalistu množnost, da tudi plače zmanjša.
Spretnost in moč ata bili za delavca že od nekdaj dvoje neobhodno potrebnih lastnosti. Učna doba rokodelca je bila zelo dolga, stroški njegove vzgoje so bili zategadelj veliki. Vedno bolj napredujoča delitev dela in pa razvoj strojne tehnike ata povzročila, da je bila posebna spretnost in pa moč v produkciji vedno bolj odveč. Ta dva činitelja sta tudi o-mogočila, ds so se izučene delovne sile nadomestile z neizučenimi, torej tudi cenejšimi, omogočila pa sta tudi. da so nadomestovale moške pri delu šiblie žene. celo otroci Že v manufakturni dobi opažamo ta pojav; z uvedbo atrojev v produkcijo pa ae je začelo izkoriščanje žen in otrok v najnežnej-ši starosti kar na debelo. To je bilo izkoriščanje najšibkejših izmed šibkih, ki ao bili izročeni na milost in nemilost najnezaališa-nejšemu ravnanju in priganjan-stvu. Stroji ki bi bili imeli biti blagoslov človeštva, so postali v rokah kapitalističnega izkoriščanja njega prokletstvo.
Mezdni delavec je moral preje že v interesu kapitalista zaslužiti toliko, da je preživel sebe in svojo rodbino. Zdaj pa ne dela le delavec sam, ampak brezobzirni kapitalistični sistem vprega tudi njingovo ženo in njegovo deeo v težki jarem izkoriščanja. Zategadelj ohrani proletarčeva družina sposobnost za delo tudi tedaj, če ima oče manjšo plačo, ker vsi skupaj vendarle zaslužijo tisto svo-to, ki je neobhodno potrebna, da proletarec ne umre lakote. Razen tega nudi delo žen in otrok tudi ta dobiček, da so žene in otroci sla-botnejše v odporu kakor moški, torej se dado tudi brezobzirneje izkoriščati.
Žensko in otroško delo zmanjša odporno moč delavca in poveča delavski trg, obenem dsje kapitalistu možnost, da plačuje delavcu še manjšo plaičo.
Vse izkoriščanje ima svoj izvor v tem. da delavec dobi manjšo plačo kakor jo je vredno njegovo delo. In dokler bo obstojals kapitalistična privaitna lastnins. tako dol »o ne bo konec izkoriščanja, os naj da podjetnik delavcu še tako visoko plačo, ftele ko zavlada v človeški družbi socializem, šele tedaj bo delavec v resnici prejel vso plačo za svoje delo.
BOJ Z BREZPOSELNOSTJO.
Vprašanje brezposelnosti sc v sedanjem družabnem redu ne da rešiti: dokler bodo proizvajalna sredstva last poedincev, So gospodarske krize neizogibne in velika rezervna armad« stradajočih pro-letaireev, ki pred vratmi tovarne s prekrižanrmi rokami čakajo na poziv, je toliko časa ustanova družbe. Dasi je v kapitalistični družbi neizvedljiva taka smotre-na organizacija človeškega dela, da bi izginilo zlo brezposelnosti, pa je vendar tudi danes mogoč odpomoček proti najhujši posledici brezposelnosti, proti strads-nju.
V glavnem je bolj proti zlim posledicam brezposelnosti mogoč v dveh smenrii: Z javnimi deli za silo in pa z organiziranim podpiranjem brezposelnih delavcev, ki je se m in tja privzelo obliko zavarovanja. Na javna dela se ne o-ziramo, ker koristijo le peščici prizadetih delavcev in so za izučene delavce skoro povsem brez pometi s. Glavna odpomSč proti zlim posledicam hresrposehiosti je: podpiranje brezposelnih bodisi s pomočjo podpornih blsgsjn jav-
nih loorporacij, bodisi s državnim, deželnim ali občinskim subvencioniranjem delavskih strokovnih organizacij. Tu ps nastsja vprašanje: Ali naj bo težišče teh naprav za podpiranje brezposelnih delavcev v občinski upravi ali v strokovni organizaciji.
V praksi jemljejo občine, ki so na tem vprašanju interesirane že zastran ubožne oskrbe, te naprave rade pod avoje okrilje, tem raje, ker jim ahižijo za njih proti-delavske politiko. Ali mrtanavlja-jo avoje podporne zavode, ali pa prispevajo k brezposelnim podporam; tretja oblika; tretji način pa je prispevanje k prihrankom neorganiziranih brezposelnih. V prvem slučaju ima vsak delavec pravico tlo vstopa, neglede na to ali je organiziran ali ns. Amipak izkušnje ao pokazale, da stvar ni rodila uspeha, tudi poslednja od imenovanih ae ni obnesla. Ostaja samo druga še: strokovne organizacije. Dasi se omejuje na razmeroma majhno število delavcev, pa obsegajo izbran cvet, najboljše elemente delavstva, ki streme naprej po poti samopomoči. Tega pa vladajoči ravno nočejo, še prav posebpo občinski mogotci ne in valed te^a se prav radi poslužujejo argumenta, da j« v strokovnih organizacijah zbran tudi finančno najkrepkejši del delavstva, ki vsled brezposelnosti razmeroma najmanj trpi.
Ta argument je seveda jalov in <h>bra podiporna* ustanova za slučaj brezposelnosti se mora ozirati na vse kategorije: na strokovno organizirane, na tiste, ki so si v konsumnem društvu ohranili prihranek za veliko silo. in končno tiste, ki so skrbeli zase z vplačili v občinsko ali javno podporno blagajno. Prihodnjič pokažemo, kako so uredile podpiranje brezposelnih nekatere občine v tujini, predvsem Gent v Belgiji ki je v tem pogledu vzor vsega sveta.
ZASTOJ V SOCIALNI POLITIKI
Delo socialno političnih reform je začetkoma povoljno napredovalo. Ali dobro obetajoči politiki socialne zakonodaje je manjkalo trajnega in začrtanega smotra. Poskusi »o bili omejeni, odredbe enostranske. Tako nepopolno delo ni mogjp dsti popoln ego resultata. Socialistično delo zastaja. Država se izogiba izvrševanju socialne naloge napram delavstvu in sploh gospodarsko šibkejšim.
Zastajanje socialne politike se ne opaža le v Ameriki ki je po svoji nazadnjaški juredbi in po konservativnemu naziranju meščanstva nesposobna za koristno politiko. Socialna* politika nazaduje tudi v državi, ki je dala tej tvorbi temelj in cilj. v Nemčiji sami. Bismarck je prvi pričel razvijati sistem narodnih socialnih refonn; m še pred leti je nemški cesar sam poudarjal potrebo socialno politične zakonodaje. V Nemčiji sami kakor drugje zastaja socialna politika; temu so vzrok razni razlogi in tičijo v razrednem boju delavstva, ki je zvrnil vae pozicije meščanskih strank. Vzroki zastajanju socialnih reform so najzgovornejša obsodba reformističnih tendenc meščan sko demokratičnih strank, ki hočejo rešiti gospodarska nasprotja izključno potom socialnih zakon skih odredb in ki v imenu takega reformističnega programa obsojajo razredni boj organiziranega delavstva. Je namreč na tem svetu vrsta zamaknjenih meščanskih ideologov, ki menijo, da je rešitev razrednih sporov vprašanje modernejših zakonov. Stremljenje po popolni gospodarski in politični preureditvi kapitalifttit&nega (sistema in razredni boj niso po mnenju teh ublažliteljev socialnih kontrastov posledica gospodarske u-redbe aedapje človeške družbe. S kolektivna dekvvno pogodbo se po njih mnenju u blaži razredna nasprotja in uredi gospodarske stike. Ne tajimo važnost in korist delovnih pogodb, za dosego katerih so ravno naše organizacije izvedle ogromne boje in tudi ne tajimo pomen socialne politike sploh; saj se je prizadevanju naših zastopnikov v javnih inštitu-cija-h zahvaliti, če imamo nekate-re modernejše socialno gospodarske zakone. V našem minimalnem programu ima socialna politika važno mesto.
Ali ravno zastajanje v socialni politiki pritrjuje našemu nazira-flju o socialnem problemu. Vedno silnejši in popolnejši gospodarski
in politični boj delavstva, je epra-1 vil meščanske stranke iz ravnotežja; z najsilnejšim odporom in omejevanjem pravic, se skuša odvzeti učhiek politiki delavstva. Teinu primeren je ves tok državne in kapitaliatične politike. Me» »eanske atranke vseh gradacij pozabljajo na programne razlike iu se čim ožje agrupirajo. V to je prisilil stranke neprestani boj delavstva. Marksova načela ae tako u-resničujejo. Na eni atrani naraščajoča armada proletariata. na drugi koalicija gospodujočih, ki ovirajo boj in preprečujejo zmage delavstva. Gospodujočim ae gre za zatreti delavsko gibanje. Vojskujočemu se odvzame moč in se ga utrudi s porazi, ^a ae ustavi splošni razvoj, ki je za gospodujoče pogubonoaen, se upirajo države in kapitalisti zahtevam modernega napredka človeštva. Odtod združitev podjetnikov v razne bojne in strokovne zveze, da z medsebojnim podpiranjem, z omo-gočitvijo iz po rov itd.,~ utrudijo bojujoče delavstvo, izčrpajo finančno moč m odvzamejo upliv razrednim organizacijam. Odtod reakcija, prelomnenje pogodb o-mejev$nje kaolicijskega prava in odtod zastoj v socialni politiki.
Vsled odpora držav zastajajo reforme. Ali reakcijo in pasivnost je moglOče zdrobiti in je treba zdrobiti, ako se hoče uveljaviti svoje postulate. Izvedba pravih aocialnih reform, je stvar delavstva in se vrši ne ob podpiranju meščanskih demokratičnih strank, temveč ob od po m teh. Resnična delavstvu koristna politika, ne more dobiti mesta v tesnih mejah reformističnega programa konservativnih strank. Delavstvo samo potom razrednega gospodarskega in političnega boja, bo usi-lilo državam modernejšo zakonodajo. Doslej so le zastopniki socializma pričeli udejstvovati socialni program pravih reform. Ako nI bilo zaznamovati na tem polju večjih uspehov je tega kriva večina, ki je omogočevala večje m koristnejše delo. Razlogi, ki veljajo v gospodarskem mezdnem boju veljajo tudi v socialni m političnih kompeticijah. Da je namreč samostojen, neodvisen in neposreden boj delavstva samega, pogoj večjemu vsestranskemu na predku,
• KDO SO SANJAČI?
Trditev, da so socialisti sanjači. se jarko pogost orni a sliši. Uredniki kapitalističnih listov kaj radi pišejo članke, naslovljene: "Zopet del socialističnih sanj uničen", 'Brezupne sanje" in podobne v katerih namigavajo, da so socialistična tolmačenja zakonov v ekonomskem razvoju.
"Samo sanje, ki jih, ko se človek prebudi, pove tovarišem, in potem zopet zaspi".
Toda dokazi omogočijo socialistom oddolžiti kapitaliste in njih somišljenike, da so oni sanjači, ker isti z zadoščevanjem svojim potrebam: z izkoriščevanjem velikih mas človeštva, katere so prisiljene živeti v revščini in pomanjkanju. ne želijo izpremembe obstoječega sistema.
"Nič ni stalnega razven pre-memba", je veooljeni zakon narave. kakor nas uči znanost. Solnce. zvezde, planeti, življenje v vseh svojih formah od najnižjega živt-čega bitja do človeka; vaečlove-ške naprave, vlade, religije, zakoni morale, žen i te v, vse je podvrženo zakonu evolucije. Vse to vidimo v različnih dobah njih obstoja. Naš sol nični sistem, imajoč svoj začetek kot velika premikajoča masa nekje v veeoljstvu, se je zaradi privlačne aile njenih posameznih delov skrčil v veliko gorečo celoto ali solnce; naša zemlja. ločena od te prvotne mase ali sobica in prehajajoča skozi različne dobe starjevanja in ohlajevanja. se je neprestano spremijala.ln življenje samo, imajoče svoj začetek v malem enostraničnem bitju, dvigajoče se skozi mirtjade živalskih vrst. se nam kaže v najrazličnejših podobah. In človek t AJi je on ostal neizprevnenjen od kar je pol človek, pol žival zapustil drevesna prebivališča avojih prednikov t
Gledajoč nazaj preke panorame, katero razgrinja znanstveno preiskovanje pred našimi očmi, vidimo bitje, katero bi težko imenovali človeka, brez orodja razven rorjače ali kamna; brez prebivališča razven onega, katero mu je ustvarila narava; brez vlade, raz
ven pravice močnejšega; brez ve. re, razven atrahu pred nerazumlji-vimi naravnimi silami, Mi vidimo to bitje delati prve slabotne po okuse za premago narave. Mi ga vidimo začeti delati in rabiti o-genj za pripravljenje njegove hrane. Vi vidimo to bitje delatij prve slabotne poskuse za pi go narave. Mi ga vidimo zaeett delati in rabiti ogenj za priprat 1 jen je njegove hrane. Mi vit njegov prvi lok in atrelioo. Mi dimo. da vsaka iznajdba, vss zmaga nad naravo vodi naprej druge. Istočssno z njegovim zamotanim življenjem pni razvoj možganov. Njegove zamotane okoliščine ga prisili misliti in razvoj možganov skuj no z njegovimi prvimi pridobiti vami ga vodi naprej, hitrejše hitrejše iz divjaštva v barbarizem in skozi različne dobe barbarizma do civilizacije. Njegova vlada, ake je hočemo tako imenovati, se čenja s priprostim načinom vodi-teljetva ter ae razvije v bolj mA motan sistem vlade, utemeljene na krvnem sorodstvu in zadružni lastnini. S povečano kontrolo proizvajajoči h sil je prišlo večje »K>gastvo. katero je zlomilo vlado zadrug in Ustanovilo vlado, katero je pripoznavala lastninske pravice posameznika. Njegovo d nižinsko življenje, začenjajoče z ženit vi jo oseb ožjega krvnega sorodstva, prehaja skozi različne stopinje do mnogoženstva in nazadnje do enoženstvft,^ Njegova vera, imajoča začetek v 'častemju vsake nepoznane in nerazumljive naravne sile, prehaja v čaafenje enega samega najvišjega bitja, kojemu pripisuje vesoljno moč.
Prihajajoč do časa novejše zgodovine. sledimo ekonomskemu razvoju človeka do suženjstva do fevdalizma do kapitalizma. Pri tem zapazimo, da ima vsak teh sistemov produkeije drugačno poj-move vlade, morale in vere. Mi zapazimo. da je suženjstvo rodilo suženjsko vero, fevdalizem fevdalno cerkev, s kapitalizmom pa prihaja doba reformacij m konec absolutne vlade. Mi vidimo kapitalizem sam prehajati skozi različne forme razvoja: od jednostav-nega dela obrtnikov do tovarniškega dela. in od tega naprej do današnje velike industrije. In celo danes zapazimo, kako se vef like industrije družijo v truste in monopole. Mi vidimo kontrolo ns-rodovega življenja koncentrirano v rokah par ljudi. Mi vidimo, kako so mnogi odvkni od te oligarhije bogastva v svojih življenskih potrebščinah. Mi vidimo, kako mali odstotek ljudstva uživa bogastvo nakopičeno tekom stoletij. Mi vidimo, kako se na milijone ljudi bori za borno eksistenco v dobi. ko sta človeški razum in njegova naravna moč iznašla način zadostiti potrebam vseh.
In tukaj pravijo kapitalisti in njih somišljeniki, da se moiamo ustaviti.
Skozi dolga stoletja so se človeške naprave spreminjsle in spo-polnjevale. Skozi neprestano spremembo smo danes dospeli do dobe v našem ekonomskem življenju, katera kupiči bogastvo v naročje neznatne peščice ljudi. In ta mali del ljudstva se dvigne in, kakor moderni Jozue. ukaže silam katere so delovale skozi celo preteklost: "Stojte!"
Kdo so sanjači T Ali socialisti, kateri praviio, da se bode človt ška duša razvijala v bodoče kakor se je dosedaj in da mora socialna produkcija, katera eksistira danes. voditi do socialne razdelitve? Toda kapitalisti še vedno vpijejo: "Solnce stoj ~ da mi požanjemo svoje dogodke."
Ako je dotični gospodar, za katerega dela$, bogat, potem pomeni, da si ti reven.
s s s
Urednik nekega slovenskega lista trdi, da v Ameriki ni meščanov. V prihodnji štev. lista bode bržkotne trdil, da v Ameriki ni delavcev in kapitalistov. Kdo bi si mislil, da "študirane" g]ave znajo streljati take generalne kozle.
o o o
Ako se v imenu profits in vsled kapitalistične malomarnosti nžge-jo plini, kateri zahtevajo na stotine in tiaoče delavskih življenji —potem se kapitaliste lahko po-stvari. Ako si pa ti lačen, ter uza^ meš hleb kruha, da si nekoliko pc5 tolažiš krulječ želodec, jn, potem je pa nekaj druzega. Vržejo te i ječo!
s
PEOLITARKC
Disciplina,
(Teodor C vol kov)
f
Beseda "disciplina" prihaja i z latinskega glagola "disco", kar pomeni učiti se, «|HMamvtUi "Di-soopulus" pomeni v latinskem jezika učiteij, dijsk, učenjak, sledilec.
Besed* "dfccipiins" se rabi danes v dveh smislih. V enem smialu pomeni od trojo in učenje — v drugetn pa i>oslušnost — ubogljivost.
Pojem o poslušnosti. ki je ve* ran s to besedio, se je brščas najprej« rodil v šolah. Posebno v prejšnjih časih, ko je bilo učenje se primitivno, so imeli ljudje zelo groba nadela o vzgoji in učenju otrok. M mirto se je, da je treba pri vzgoji postopati na uajsu-rovejši način. Skoraj slednjemu • se je poznalo, ds je Šola odsev žSv ljenja. Dlružabne razmere in vai pojmi o življenju, o njegovem boku in njegovim ciljem; vse to se J**renaila v eni ali drugi obliki v "J'šole, kjer se modelira zrcalo za /' odsev življeuja, prav tako, kskor če se človek pogleds v zrcslo, kjer vidi svojo podobo. Naravno je šola istotako del življenja, ali bolje njega pwjav, kateri deluje s svoje strani v neko roko. dasi-ravno- omejeno — ns Življenje ssmo.	*
8t«jr nauk o načinu vzgoje, je zastopal načelo, da je otrok nagnjen vedno» bolj k slabem nego dobrim stranem življenja. 'Ker otrok nima lastno izurjenega značaja, svoje samoatalne misli in svojih načel o poatopanju, se je vedno smatralo. da mu tivorsjo ta navodila dajati starejši — izkušeni ljudje. Na prvem mestu seveda sta riši in pozneje učitelj V Soli.
bost, katera je vladala, in ki še-v vlada v političnem in družabnem življenju naroda, nasilje gospodarja nad delavcem, omejitev vsake svobode naroda s strani gospodujočih, »ploh tiranija in despotizem vladajočih slojev nad podrejeno večino naroda: vse to se prenaša danes v d orno v-ja in sode. Oče in še večkrat mati, ki so sužnji države, in mnogo drugih vsakdanjih teženj, prak-ticirajo a svrtje strani napram svojim otrokom iato, kar prakti-cira država in ostali napram njim. letotako je v soli. V več •lučajih je danes ena obitelj majčkeni kokonija monarhizma. kjer na čelu uorave stojita dva reditdja. Učitelj v Soli je istcirr mnenja, da je on edini gospodar čez stroke. .Ves nauk se utiepa otrokom v šoli s silo. Otroke se najprvo u£i, naj bodo pokorni starišem. potem duhovniku, urad njltu in tako dalje «...
Doma in v šoli se praktieira načelo poslušnosti. Ker je le-to vecano z učenjem in ofedelovan-jem duše bodoče generacije, se vede pojem o učenju s pojmom, o ubogljivosti in pokornosti.
Na ta način dobiva prvoten pomen "discipline'' v mnogih shičsjih čudno smisel. Pouk v šoli jn v današnji družini se smatra brez ubogljivosti nemogoč. Ubogljivost pa prehaja stopnjema i* svoje naravne meje v pokornost brez odpora in ogovora. Od tu pa do despotizma je pa le pol koraka.
Disciplina in organisacija.
Vse v vsem — vzeto strogo, vsak predmet, vsaka celota in skupina predatavlja neke vrste organizacijo. Voda, ki se pretaka, je sestavljena iz mnogih po* dofenih si elementov, katere vzdržujejo zakoni fizike. Pri vetru so istotako elementi zraka postavljeni v službo vsled zunanjega pritiska — moči Tukaj vlada med temi elementi nekakšna disciplina, nekakšna ubogljivost, nezavedna pokornost. Vsi elementi morajo biti umerjeno proti eni sami smeri. Oni se podvržejo eni m isti moči. Čim več je teh eletsrtitov in čim večja vzajemnost je med njimi, tem večja je njih moč. To je zakon narave ««me, Vsaka organizacija je sama na sHbi moč. Vidnost te moči PS je odvisna od raznih vzrokov Tzrazuje se v kretnji ene ali druge srn en.
Disciplina v. najširšem smislu besede obstoji v vsaki «organizaciji. Organizacija brez discipline bi bila nemogoča. Najvažnejša e« ni racija za ljudi in najveija organizacija je breadvomno Slo-
vaška družba. Družbo tvorijo po-edinei. Poedinec ne more živeti brcfc družbe, lonlnoane pomoči, njenih ljudi. Neka velika moč goni poedinca v družbi da iivi s drugimi — skupno. Ta moč je sa-mohranitev posameznika ali poedinca. Posameznik je otrok družabnih razmer. Rojen je v drui-bi, raate in se vzgaja pod vplivom družbe, raizvija se, dels in živi v družbi. Brez nevarnosti ds ue podivja ali ne pogine, bi mu ne bilo mogoče zapustiti družbe.
Toda družba ni harmonična in skladna celota. Nje sestavni ele-. menti niao povsem aiični drug drugemu, klasi imajo mnogo skupnih reči. Skupnih imajo mnogo enakih običajev, misli, zavesti m teženj. Vzlic lemu se pa vendar v mnogih rečeh razlikujejo. Vsak človek predstavlja 2a-se eno celoto, in vsak ima posebne reči, ki se razlikujejo od ostalih ljudi.
Ali kakor povsod, tako mora biti disciplina tudi v družbi. Posamezniki se morajo podvreči splošnim zakonom družbe. Brez te podrejenosti družba ne bi mogla obstati. — Z druge strani vidimo. da se nahaja v družbi del ljudi, ki imajo različne cilje. Vsled t**ifa se večkrat pripeti, da nastane valed tega nesoglasja medsebojni boj.
V	družbi sami torej — v tej največji organizaciji, je mnogo drugih manjih organizacij. Vse te organizacije temelje na gotovih interesih. Ti interesi so lah ko čisto materialističnega znanstvenega, kulturnega ali verskega značaja itd. V svojem temelju je vendar vae materialistično. Ti interesi so pa eestokrat tako raz-pleteni drug z drugim navzkriž, da se stroga razlika med njimi niti opaziti ne more. ('isto znan «t vene organizacije ' kakor napr, organizacije »Iravuikov za raz-iskavanje vzrokov bolezni — so ne samo znanstvene, nego tudi kulturne in materialne razmere družbe. Verske organizacije -recimo katoliška cerkev — je ns prvi pogled institucija čisto reli-gijoznega značaja, toda v resnici so njeni temelji čisto materialistični. Težnja po gospodstvom, podjarmi jen je večino vernikov pod cerkveno aristokracijo, kopi Čenje bogastva na račun vere, poneumnevanje inase prtom sv. pisma — vse to se vrši v prilog materialnih interesov. Strokovne organizacije delavcev se ustvar jajo v prvem oziru za obrano materialnih interesov delavcev. Izboljšanje materialnega stanja delavcev jim omogočuje, da se izobražujejo in goje željo po popolnitvi samega sebe. Strokovna organizacija valed tega ni le ma terialna. ampak obenem tudi kulturna in prosvetna ustanova.
V	temelju vsake organizacij» leže jrotovi interesi. Ti interesi morajo biti .jasni vsem onim. ki tvorijo organizacijo. Lahko pa je mogoče, da so ti interesi od različnih posameznikov napačno ra zumevani. kakor je to opaziti med verskimi m cerkvenimi organizacijami. Vendar bi brez interesov organizacija ne mogla ekjrtstirati. Organizaciju vsled tega predstavlja skupni c^Jj. In v čim več posameznikov ie zašel ta cilj, čim več potreba dovoljuje, t^m večji je ta cilj. —
Podrejenje skupnemu cilju, poslušnost za občo svrho — je najglavneji pogoj za napredek vsake organizacije. V tem obstmtji pa tudi načelo discipline.
Dvoje vrst disciplina.
Disciplina je prisilna in svobodna. Načelo prisilne discipline je najlaglje karakterizirati • te-mi-le ruskimi besedami: "Molčat, ne razsuždot". Po naše: Molči, ne misli! Ta rek se sliši največ v deželi ruskega carja — kr-voloka Tako pravi oflctir vojaku, stražar jetniloom, uradnik svojim podrejenim itd. itd. To je tudi najmileje načelo vsake vere. Vera temelji namreč na neznanju ljudstva. Neznanje ustvarja pa pokorščino. Necnanje ubija samostojnost človeka. Najpogflavit-rvejša naJoga vsake religije — odnosne cerkve, je bilo vedno po-nnemnevanje ljudstva, da dokazuje. kako je človek majhen in zanič. kskv> mora biti ljudski um omejen itd., ker tako hoče bog
sam . . Zato je bil od strani
cerkve ivedno tanj, kjer koli se je pojavila nova misel in aicer boj do .noža, preganjanja in trpinčenja. To je btta taktika krščanstva nekdaj m danes.
Katoliška, cerkev je šla v prilagodi in disciplini tsko daleč, da je zabranila svojim vernikom citati sveto pismo, o katerem trdijo duhovniki, da je izvor vae modrosti. Oni trdijo, da brez božje besede ni znanja, da je sv. pismo edini nosilec p posvete, kulture, civilizacije in spoznanje vsega na svetu, torta vendar ne ilafvolijo vernikom čitati te "svete" knjige. To pomeni, da je ka toliska cerkev velika sovražnica celo tistega znanja, katerega sami nastopajo. Taka prisilna disciplina obstoji v vsaki cerkvi, če prav je v enih inalo manj napeta nego v drugih. Cfcrkev ne trrja od ljudi razumevanja pojnvov o skupnem cilju, nego ae samo zahteva brezpogojno poslušnost in s trdo pokornost "hiolžjim namestnikom" na zemlji. Poteg dušev-nega uničenja poaameznika, se cerkve poslužujejo tudi materialnih sredstev, če je traba ko-ira ubiti aii kastrirati vsled svojeglav nost i vernika, ki mogoče goji drugačno taktiko, kakor jo predpiauje cerkev.
Načelo prisilne discipline se zrcali najjasneje v armadi. Armado tvorijo ljndje, katerih zasebni interesi so različni. Armada je organizacija. katera nama na sefcl ne bi imela nobene »vrhe. Ona je samo sredstvo druge organizacije. Današnja družba je razdeljena v nasprotujoče ai interese. Na čelu uprave aedanje* družbe stoje bogataši. Njih interesi morajo biti torej zavarovani pred intere-simi bogatašev drugih držav, kakor tudi pred navalom siromašne in izkoriščane množice v njih lastni državi. Za zavarovanje teh interesov je zasnovana najprej država. Orodje tte države je policija, cerkev, sodišč« in vojaštvo. Cilj vojske je, tla brani interese onih ljudi, ki posedujejo bogastvo. Revež ne potrebuje vojaštva, ne policije, ne. sodišča. Država zanj ne potrebuje nobene obrani l»e. kajti njeg«o»vo življenje ni v nevarnosti. Niti najnižje vrste zločinec ne ubija človeka samo radi ubojatva. To uganjajo le norci. Vsak uboj ima torej tudi svoj smoter. Bogataši so najbolj izpostavljeni ubojstvu, 1 ker s«' dandanes vsako ubojatvo dogaja vsled denarja ali posesti.
Ampak če je vojaštvo orodje za obrambo interesov bogatašev in posestnikov, .še vedno ne pomeni, da tvorijo vojaštvo bogataši. Ravno narobe: vojaštvo tvori jo <lelavci, neposedujoči sloji. To da vendar ni nofoetrih p*«iltivnih interesov zanje, da so v armadi Cilj militarizma je vendar orero-Utiizrana moritev na debelo. Ljudska narava se pa proti vi proti vsakemu ubojstvu. Delavci, ki so oblečeni v tiste pisane cunje, ki jim pravimo uniforma, ne bi nikdar ubijali po lastni vodji. Ljudje v armadi so torej vezani • čista nasprotujočimi interesi. Le-ti odidejo v armado ali iz stra hu pred kaznijo, ali pa ker so jiti prisilile k temu neznosne gospo darske razmere, ki vstvarjajo brezposelnost, in se raje vpišejo v armado, da imajo svoj vsakdan ji kruh. Pri vojakih vlada torej disciplina najnižje in najbolj de-spotične vrste. Tu se začne ubijati voljo in samostojnost posaraez nika. Njegovi zasebni interesi se razblinijo. Vojaku predpisujejo od slej vse kretnje njegovega življenja in delovanja. Po predpisih se irna umivati, govoriti, misliti in zavedati se . . . Njegova svo hoda je izgubljena. Pretvori se v mehaničen del velike organizacije, ki je bila in je še danes ena največjih sovražnic človeškega rodu in katera danes še posebno preti uničiti vso ljudsko kulturo.
Taka disciplina jt za nas nasilje, despotizem, barbarstvo . .. v	e s e
Povsem nasprotna tej surovi disciplini je disciplins socialistične stranke. Tu porftfcne član vsak po svoji lastni previdnosti in volji. Načelo te discipline se izrszuje najjasneje v fundamentalnosti: misli svobodno, govori svobod no in delaj v soglasju sshtev tvojega razuma in tvoje zavesti. Prodno delavec postane član socialistične stranke, se mu rasioži obširno o ciljih in sredstvih socializ ms Zapopssti mora najprvo b*yj delavskega razreda, težnje organiziranega proletarjata, moč or-
ganizacije in stanje razredno zavednega delavstvs. Agitacija so eializuia se naslanja na razumno tolmačenje današnje družbe, v spoznavanju gospodarskih in po lititnih zatonih, v boju proti iz-bsrfcievanju vse vrste in proti poncuiuuevsnju sploh.
Brez .ivojbe: Član socialistične strsnkc ue more delsti po svoji glavi, kar se mu izljubi, pokoro vati se mora v mejah prsvilo|n organizacije. Kajti, pred njim stMji Mplošen, »kupen cilj, katerega ne more in ue sme izpustiti iz pred oči niti v najmanjših rečeh. Vse njegovo delo mora odgovarjati naukom in težnjam socializma. Večkrat se mora odreči vsemu, kar je drugim ljudem, ki niso ¿lani te organizacije, najdražje iu kar jim ustvarja najlepše ure njito življenja. V tem smislu je potrebno, da se vsak nov č4an, ki vstopi v organizacijo, po svoji sinožnosti za organizacijo žrtvuje. To se pravi, opustiti je treba mnogo takih malenkostnih reči ki bi utegnile škoditi skupni stvari.
Cilj socializma je osvobojen je delavskega razreda in s tem naravno celega . Človečsnstvs. Temelj socializma je ideja v jedin-stvu človeškega rodu, v, bratstvu ljudi, konečno v popolni gospodarski enakosti ljudi na zemlji. Socialisti se bojujejo za pre-drugačenje današnje družbe v gospodarskem in političnem oziru, kamor spadajo naravno vai drugi priveski, iz ks^erih izvira kultura, sreča in blagostanje. Cilj socializma je na ta način temeljni preobrat sedanje družbe Dek« za uresničenje tega je edino, kar poveličuje človeka, ga ople-nuje, vzdiguje iz majhnega življenja v višjo afero idealizma, kjer ni več tistih majhnih pur-gsrskih inštinktov.
Tem velikim, vzvišenim ciljem, se mora pokorovati vsak socia list. A ne samo za socialiste ve Ija ta dolžnost; te dolžnosti vežejo vsakega človeka, ki se zave da svojega položaja in ima zmisel «a dobrobit sebe in svojih bližnjih. Pokorovanje svojim najvi Stjiin elovečanskim tfcolžnostim. najvišjim (zahtevam vzvišenosti m človeške sreče — tirja od človeka široko obzorje in razume-tasje vseh uprašanj prirodnih zakonov in zakonov družbe, temeljito poznanje vseh sedanjih uredb — in kar je glavno — njih razumevanje uepravične uredbe «ianašnje družbe. Kdor se poko rava svojim dolžnostim na ta na čin in tisti opravlja v tem okvirju veliko delo kot svoboden človek. Naravno, nič ni na sY£tu absolutno svobodnega — razun sveta samega, ki je pa tudi podrejen svojim kosmičnim za komun; zato je ta svoboda relativen pojm. Mi govorimo sed«j o moralni svobodi. Kapitalist. sebičneŽ in sploh vsi tisti, ki jim je (k»broWt Člove-čanstva španska vas, ne dajo nič za tako moralno svobodo. Taka moralna svoboda velja samo za tiste, ki priznajo krivice sedanje družbe in ki se proti tem krivi eam bojujejo^ "dpravljajo svoje družabne dolžnosti.
(Dalje prihodnjič).
"TRADING STAMPS" Satira za lahkomiselne ljudi v Clevelandu in drugod.
Kaj vi tudi zbirate T Ja, goto vol Vsak pošten, pameten in varčen človek jih nabira. «Jaz namreč mislim "Trading 8tamps'\ Moja sinaha ima že sedemnajsto knjižico polno. Tri zibače, dva prevlečena stola, eno parlor mizico, eno zaklopljeno postelj, pet podnožnih stolcev, dve svetilki, stojalo za dežnike in dva moško visoko ogledala je do sedaj že ven dobila. Moje stanovanj izgleda kakor kaka založna shramba! <'aja in kave imamo za pet Tet dovolj. Priložnost do tega je bila pa tudi dovolj zapeljiva. Nova prodajalna na Glasa A ve., je dala namreč za vsaki dolar, ki se zakupi, 10 dolarjev v vrednosti. "Trading Stamps". Leče in fižo la je zadosti za celo tropo zidarjev čez zimo preživeti. Vsak dan pride toliko mesa na mizo, da sem si moral še par psov preskrbeti, da pojedo ostanke. Mesar da nam re* tudi "Stamps. "Škoda", pravi sinaha. "da se meso ne more za celo leto naprej kupiti". Zaradi tega smo pa ducat sodov krompirja kupili. Mi bi rabili rsmreč samo e<4en sod na leto, pa "stampsam" na ljubo jem vsa ko jutro krompirjevo salato. 8
Tir'í il ¡in

Vabilo na lavni shod
katerega priredita
Sls. Soc. Kluba šiv. tOjnJtv. 93
v soboto, dne 7. |unl|a, 1913 v mestnej dvorani (City Hall)9 Forest City, Pa. ^
Na shodu govoril bo sod, x Lov. Gorjup iz Utica, N. Y.
Ker bo to prvi slov. javni shod za nas, dolinost sva-» * kega maškega in ženske je, da se istega blagovoli vdeleziti.
Začetek točno ob pol 7. uri zvečer. Ustopnina prosta.
ODBOR.
...
Dobra domača kuhinja.
Odprto po dnevi in po noči.
"BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJ A -IN POOL TABLE-
ML Poldruga«
1816 So. Centre Ave.
prihodnjim trem knjižicam si preskrbi sinaha omara za perilo. Mi potrebujemo pa to stvar tudi js-ko. Za sedaj so cele gore brisaHc, nočnih srajc, predpasnikov, spodnjih hlač, psateljnih preprog, gar-din in žepnih rutic v parlor naloženih. Neka trgovina na St. Clair Ave. je dala zadnji teden v Čaat nje jubileju trikratno število "stamps". Mi smo na ta način te stvari skoraj zaatonj dobili. Moja žena si je, ker je bila že ravno tam, vzela blago za tri Črno svilene obleke samo "stara-I worn" na ljubo. Kako lahko se zgodi, da enkrat kdo umrje, mi pravi in me pri tem ljubo pogleda. Jaz sem ji oporekal, zakaj si ni tudi žalovalnega prta (šlajer) za vdove vzela, ker dandanes mora biti človek na vse pripravljen. A ko jaz < lanes alf jutri moj "job" zgubim, začnem trgovino z "deli-catesami", zaloge imamo že zadosti. Limburgarski sir že sicer precej diši — pa to nič ne stri, dalje, da leži, tem boljši okus ima. "Ako le ne uteče," pravi sinaha. "Mi ga bomo, mislim jaz, na verigo djali. Tudi pogrebnik na ono at ran ceste da "sta m pse". Vsakokrat ko grem mimo, si pred bacivam sam, da se pri meni se nobeni znaki starosti ne kažejo. Tako en lep pogreto, bi ja takoj par knjižic napolnil. Toliko je gotovo, ako se ne stegnem, umrje moja sinaha gotovo zaradi jeze.
Pred nekaj dnevi je bila moja teta iz Collinwood-a na obisku. Ona seveda tudi nabira. Kakor je nam ona pripovedovala, da go-stilničar, kjer ona vsaki teden en kote^ poln piva iznoai daje tudi "stampse". In ti letaš vedno po falonih, zapravljaš tvoj denar in mi na vsezadnje nimamo nič od tega — mi oporeka moja žena. Jaz sem tudi apregledal, da to ni pTav od mene in si dam od tete dati naslov od istega človekoljubnega salonerja. Drugo jutro jo že odrinem. Dve prazni knjižici mi je sinaha ntaknila v žep z prijazno pripombo: "Upam, da bode zadostovalo za eno "natrkanje". Vzamem si na prag knjižice polne prinesti. Z salonarjem je bilo v redu. Za vsakih pet centov "Drink" dobim jeden "stamps", da bi pa bolj hitro Slo, pil sem samo 15 c "rakijo" in 5e salonerja vsaki pot povabil. Je pač čudno, da se po tem poalinjanju "itamps" tako suhi jezik dobi. K sreči je bila steklenica za na-mako vedno pri rokah. Spominjam ae še, da je saloner na vse zadnje le rekel: "AJii ie niste skorsi polnit" na kar jaz odgovorim: "Koga mialite: mene ali —knjižice za stampse". Kaj se je potem zgodilo, mi je raraino v spominu. Ko se zbudim, ležal sem na eni "prični" in pred železno ograjo stal je mol v višnjevi au-knji z svitlimi knofi. To me pa vsejedno ni raiiburilo. Poiščem si moje knjižice, kstere v mojo *s-dovjiljstvo tudi polne najdem. Ne oziraje se na moje bolečine veselja "zajokam". Kar je "višnje-vosnlrnarju" dalo povod me opozoriti r na policijski postaji je "vpitje prepovedano". Pol ure pozneje sedel sem v nekem "Hurry up" voru. Pred sodni jo doka-
zoval je neki policist, da sem aa cesti denarni drobiž okoli sebe metal, in od otrok, ki so po njem grabili, "stampse" zahteval. Po-aadil me je na karo in mi zabičal, da sem z kondukterjem prepir začel ker mi je on, ko sem zahteval "stamps" namesto» istega mi je pa hitro porinil "trensfea^tilket,,. Nazadnje, — da me je moral ▼ luknjo vtakniti. — "Pet dolarjev", pravi sodnik; imel sem rasno še toliko. "Clerk" je sprsvü denar in ko ga uprašam — kje so moji "stampsi", mi on pravi, naj grem na "Post office" po a je. To človeče se mi je zdelo pijano. To naj bi se torej pravico imenovslo. Tu bi se moralo do skrajnosti reformirati. "Well»", vzel sem ai naprej, ako se ga še kedaj "näherem", da bodem skrbel, da pridem pred sodišče, kjer za moj lepi denar tudi "Trading Stamps" dobim.	d.. J.
VELIKI PROTESTI FRANCOSKIH DELAVCEV PROTI TRILETNI VOJA&KI SLUŽBI.
Gig&ntno demonstracijlo so u-prizorili francoski delavci v Parizu. ker buržoaizjia francoska via da s predsednikom Poincare, hoče navaliti ljudstvu nove bremena a tem, da hoče upeljati namesto dveletne —• triletno vojašlao shiž-bo.
L'Humanité, glasilo francoskih socialistov, poroča, da se je do 500.000 delavcev zbralo na pofco-polišču Pero-Lachaise, katerega Franootei imenujejo pokopališče smrti, ker je strahopetna francoska vlada na tem pokopališču leta 1871 daJa po nedolžnem post rel jat i pariške komunarde.
Na visokih govorniških tribunah so plapolale rdeče zastave. Najboljši franooski socialistični govorniki, med temi Jaurès so pobijali vedno večje oboroževanje, a katerim ae meče v žrelo kapitalizma narodno bogastvo, katerega so z žulji svojih rok znosili skupaj delavci, kmetje in mali obrtniki. Spodaj pod odri pa se je valovila nepregledna množica zavednega delavstva, kateri «*> z bratskim navdušenjem prepevali "The Marsellaise" in "The Internat ion al e ". Strahopetna m eš-čanska vlada je spravila po konci ves policijski apatrat in vojaštvo, da v senci pušk in bajonetov čuvajo svete interese frapcoskega kapitahama.
Vkljub temu, da je bilo aa shodu do pol miljona delavcev, kateri so glasno protestirali proti vladnim nakanam, ni imela policija nobene prilike, da bi naskočila zbonovalce. kateri so se zadržali dostojno. Ker se protimilits-ristična misel tudi vedno bolj širi med fraheoskim vojaštvom, je vlada v hudih skrbeh — kaj početi. Vsakega voifrfos, katerega sumniči francoska vlada, da se r>o*>olnoma ne strinja s pustolov sko triletno voja.ško službo, takoti r**šljejo k polkom v kolonije v Afriko. Vendar tndi tA taktika kapitalističnih pifrrtolovcev bri kotne ne bode imela uspeha. Kaj pa bi bido. ako bi bila vsem fran coskim vojakom vojaška služba nevšečt
Jugoslovanska socijalistična Zveza -v Ameriki--—
rtlip OoSUa, B E. Savli, Frank P«trt6, Ira Mastau, M. Lsii*. Frank 1'odiip«* M. Pslovlna, J. Krpan, i. Bajsklč, Frank Podboj, M. Vrfcljan, Ala* Dubravac.
Ilija ftuânjar, gl Ujnlk, lil Mark« flt, Okicago, D1
Bojo eksekatlv« ao vaako prvo soboto v aoeecu ob J ari iveèer.
ODBOB SA ÜPEAVO ZVEZNE TISKARNE-
O. Borger, Jos. Zavertaik ml., B. ft. Savick, Frank Podboj, L	—
j Vae informacijo a tiskarn» daj« tajnik tega odbora Jo«. Zavertaik mL, 2821 Bo. 40. Ar«., Chicago, I1L
Klubi, ki M« govornika, naj m obrnejo na gL tajnika.
ARKANSAS: —	/	11t
tt. Fart Smith, Ark.-^Iugoel. aoe. klub, Uj. Fraak PoreaU, B.F.D, J, Box 14T.
lOf. Hutiagtoa, Ark.—Jugoel. soc. klub, tajaik Fr. Seager, «.F.D. 101.
8í^Ifik?aîPyi'a Fmaclaco, Callf. — Jugoel. soe. Udrni., tajaik M. Olumac, 100Vi FUlmore St.
ILLINOIS: —
fee v. 1. Okieago, IU. — Jugoel. eoc. klub, tajnik Frank Pedlipec, 508» W. 25th Pl.. Cleero, IU., orgaaizator M. Kulovec.
4. La Salle, 111 — Jugoel. soe. skupina, tajnik Joka Bogel, 1037 -- 2nd St. 6. Chicago, IU. — J «goal. soc. udruioaje, Ujaik Jos. Krpaa, 1830 8«. teater Avanue.
BO. Ckicago, 111. Jugoal. soc. udruioaje, Uj. Petar Kokotovieh, 2318 Clyboura
Avenue	, _
88. Oglesby, IU. — Jugoel. soe. akupiaa, Ujaik Fraak Alnat, L. Box 173.
66.	Waukegaa, I1L — Jugoel. aoc. klub, tajnik John Zakoviek, 427 Belwedere St., organizator J. Petrovéié. Soje vsako iadnjo aodeljo v mewcu ob 9 uri iloitoldne v dvorani Joka ätraiiiaria.*
«a Panama, IU. — J ogrni. m«, klub, tajaik J«e Ferjaaéiê, bu 10. 80. Virdea, IU. — Jugosl. so«, klub, Ujnlk Sim. Kauêié, Box 631.
Soj« m vsake 8. in 4. nedelj« v mesecu «b «mi ari «jutraj v Uai«a Hali. 86. Bast St. Louie, IU. — Jugoel. socialistično udruionj«, Ujaik John Badaliek, 811 Exchange.
60.	Ciengo, I1L — Jugoel. socialistično udruioaje, Ujaik S. Bokuliek, 3247 Kmeral ave.	/	*
64. Livingston, IU. — Jugoel. socialističen klub, tajaik Fraak Krek, P. O.
67.	teriagfield, IU.—Jugoal. eoe. klub, tajaik Joe Kam poch, 1802 Capitol Av«. 64. Witt, IU. — Jugoal. eoe. klub, tajnik Joku Tavoraik. Box 18C.
68.	Zeigli«, IU. — Jugoal. soe. udruženje, Ujaik Ad. Lukeiii, box 32. 106. l>e Pue, IU. — Jugo«l. aoe. klub, Ujnik Jos. Omersa, Box 651.
INDIANA: —	.*. Ill'-	* •
86. Indianapolis, Ind. — Jugoel. eoc. akupiaa, Ujaik John Markich, 731 N. War man 8t.
«i. Clinton, lad. — Jugoel. soc. k lob, tajnkk Vkt«r Zupsaiif, bex IT B R. — Organizator U Praàaikar. Soje so vsako prv« nedeljo ob 5 uri p«p«lda«. 88. Gary, lad. — Jugosl. aoc. udruienje, Ujaik Ant. Juki, Box 401.
KANSAS: —
80.	Broeay HUI, Kaaa. — Jugosl aoc. akupina, Ujaik M. Smolsknik, Box 61.
81.	Weat Mineral, Kaaa.-^Jugoel. aoe. akupiaa, Ulalk Joha Gortok, box 811, W. Mineral, Kan«.—S«j« ao v««ko 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 2 uri popol dna v E. Mineral, dvorani it. 6.	,
34. FronUnae, K» na. — Jugoal. soc. akupiaa. Ujaik Thom. Kopéié, box 163. 80. Fraaklia, Kaaa. — Jugoal. soe. klob, Ujnik Fraak Vogel, Box 38.
61.	Skidmore, Kans —Jugoel. soc. klub, Ujaik Fraak Cemaiar, Box 34. 88. Oarona, Kans ^J ugosl. aoe. klub, Ujaik Blai Mesori, Box 162.
MICHIGAN : —
O. Calumet, Mieh.-^Jugosl. soc udruioaje, tajaik J«s. Oznaick, 407%—5th St 61. D«troit, Mich.—Jugosl. soe. udruienje, tajnik Joka Caaia, 1184 Busoell 8t.
88.	Detroit, Mick. — Jugoal. Udrui., tajaik Vlad. Dokieh, 813 Fraaklia St.
881 WW MOTA; —
68.	Chiaholm, Mina. — Jugoal. aoc. udruienje, Ujnik A. Mikuljan, box 1093. 64. Aurora, Mian. — Jugoal. aoc. klub, Ujnik Anton 6erjak, Box 322.
MISSOURI: —
14. 8t. Louis, Mo. — Jugoal. aoe. udruienje, Ujaik Jos. Filipovich, 1520 Daotrakaa 8t.
MONTANA: —
78. Bed Lodg«, Mont — Jugoel. aoc. klub, Ujnik Louis Yellor, box 47, organizator Frank Don.«»k	„
96.	B«ar Creek, Mont. — Jugoal. eoc. klub, Ujnik Anton Ermenc, box 198, 10L E. Helena, Moat. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Fraak Prebil, Box 62.
Boje so vsakega 2. v mesecu ob 8 uri zvečer.
OHIO: —
8. Gleneee, o. — Jugoel. <m. skupina, tajnik Pavel Dslsse, L. Box 68.—Bedne mesečne seje s« vsako 2. aodeljo popol. pri s«dr. N. ži-mi^rgerju
18. B. Youngstown, O. — Jugosl. soc. udruienje, Uj. Jos. 6eetnk, b«x 1218, E. Youngs town, O. /
86. 8Ual, O. — Jugasl. aoc. akupina, Ujnik J«o. Dernač, B«x 26. 27. Cleveland, O. — Jugoel. soe. skupinn, Ujnik M. Petrovéié, 5812 Prosoer av. Jos. Bauch, «rgaaisator. — Seje eo vsako 8. la 4. nedeljo v meoeeu «b 6 uri dopoldne v Jaites Halli, 6004 St. Clair Ave. 38. East Palestine, O.—Jugosl. aoe. akupina, Uj. Jak. IsUafck, b. 304. Seje ee v rie vsako zadajo nedeljo ob 2. uri pop. v mesecu pri sodr. Fr. BogaUju. Or ga nizator FVaak Hostnik. 48. Colliawood, O. Jugoal. soc. klub, tajink Ous. Kabaj, 3528 E. St. Clair Av.
Cleveland. O.	„
68 Youngatow», O. — Jugoal. aoc. klub, taj.'Math. Urbas, Box 431, Youngstown,
O.; organizator Anton Kikel. 71. Cleveland, O. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik 8. špoljarec, 5327 SUndard 8t.
fg. Collinwood, O.—Jugoel. aoc. klub, Ujnik Frank Koielj, 4489 Aapenwalle av. 7a Euclid, O. — Jugosl. socialistični klub, Ujnik Jokn Ulaga, Cut Bd. é
Ooldar 8t., organizator Karol Kotnik, ga Akron, O. — Jugosl. socàaliat. udruienje, tajaik Branko 6olié, 117 16. High Street.	_ _
89.	Lornin, O. — Jugoel. aoc. klub, Ujnik Oeo. Petkoviek, 1794 E. 29th St
95.	Piney Fork, O. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Fr. Sedej, P. O.
OREGON: —
47. Portland, Ore.-^Jugoal. aoc. udruienje, tajnik 8. Zlodi, 141 N. 16. St.
PENNSYLVANIA: —
8. N. 8. PitUburgh, Pa. — Jugoal. aoc. skupina, Ujnik Blaž. tikič, 811 Garat Alley.
8.	Conemaugh, Pa. — Jugoel. aoc. akupina, Ujaik Jack Kocjan, 79 Bridge St., Johnatown, Pa.
10.	Foreat City, Pa. — Jugoal. aoc. akupiaa, Ujaik Frank Kataie, box 106, Vandling, Pa. -
18. E. Pittsburgh. Pa. — Jugoel. aoc. udruienje, Ujaik Luka Ikiič, box 386; Joha Gračanin, organizator.
18.	Sygan, Pa. — Jugoal. aoc. klub, Ujnik John Kvartich, b. 453, Morgaa, Pa ia Clairton, Pa.—Jugoal. aoe. udruieaje, Ujnik Miro Zvonar, Blair SU, B. 155.
19.	Farrell, Pa.—Jugoel. aoe. udruienje, tajnik Frank Buyer, 1051 Hamilton av. 88. Weat Newton, Pa. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik Joa. Zorko, Box 91a.
61. Moneeeen, Pa.—Jugoal. aoc. udruienje, tajnik SUf. Pogledič, box 329, 67. 8o. Side Pittoburg, Pa. — Jugoel. aoc. udruienje, Ujnik M. Z. Mamula, 2620 Sarah St.
63. Herrninle,#Pa. — Jugoal. aocialiatični klub, tajnik Frank Bome, Box 10,
B. F. D. 3, Irwin, Pa. 66. Johnstown, Pa. — Jugoal. aoe. klub, Ujnik John Hribar, 509 Broad St.
69.	Herminie Pa. — Jugoel. aoc. klub, Ujnik Ig. Kolar, box 73.
70.	Large, Pa. — Jugosl. aoc. udruienje, tajnik Nick. Jakrlin, Box 102.
f4. Willock, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Dolinar, L Box 112,
organizator Jack Miklančič, L Box 3. 75. Braddock, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik F. Boravieh, 22 — 5th ave.
77.	McKees Bocks, Pa. —- Jugoel. soc. udruienje, tajnik J. Markovié, 322 Phoenix St.
78.	Ambridge, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, Ujnlk Vid HabiUv, Box 552. Seje vsake tretje nedelje v mes. ob 9. dopoldne u proetorlh Soe. Ed. Bureau.
8T. FayetU City, Pa. — Jugoel. soc. klub, Ujnik John Gartaar, b. 378. —
Organizator John Baraga. Seje so vsako zadnjo aodeljo v mesecu. 80. Prlmroee, Pa. — Jugoel. soc. udruienje, tajnik Pet. Bacher, Box 707. ftl. Browndale, Pa. — Jugosl. soc. klub, Ujnik F. Verbajs, box 140, Foreet City.
97.	Homer City, Pa. — JugosL aoc. udruienje, Ujnlk Stevo Janič, Box 421.
96.	Garrett, Pa. — Jugoal. aoc. klub, tajnik John Kralj, box 227.
80. McKees Port, Pa. — Jugoal. aoe. udruienje, Ujnik J. Boinjak, 606 Manning Avenue. •
100. Ellaworth, Pa. Jugosl. soc. udruienje, tajnik Joe. Puikarieh, box 161, Ellaworth, Pa.
104. Woodlawn. — Jugoal. aoc. udruienje, Ujnik M. Jovaaoviek, Box 692. 106. Marianna, Pa. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Bkubic, box 30.
WASHINGTON: —
88. Boalyn, Waah. — Jugoal. aoc. udrsftenje, Ujnik Jokn Zobec. 102, Buckley, Waah. — Jugoal. aoe. udru!., Ujnlk A Klenosh, Box 432,
WISCONSIN : —-
9.	Milwaukee, Wis. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik F. Pilaéek, 69 — 8th St.
11.	Kenosha, Wis. — Jugoel. soeialističao udruienje, Ujnik M. Udbijanec, 33 N. Main St. Orgaaizator M. Cubrllo. — Seje so vsako zadnjo nedeljo v mesecu v na Socialist, gl. sUnu.
85. West AUla, Wis. — Jugosl. soe. udruienje, tal. Izak Celteh, 465 — 54. Ave. 37. Milwaukee, Wis. — Jugosl. aoe. akupina, Ujnlk. Frank Novak, 257—lat avs
Seje se vsak drug petek v mescu. 108. Milwaukee, ^ia. — Jugoal. aoc. udruienje, Ujnik SUvo Zavee, 630 St Paul a▼«. /
_
So. Ohioifo, m
Z delom ure tukaj prav dobro V društvenih ozirih amo tudi v«e stransko preskrbljeni; druga razmere au pa vae bolj pri starem. Torej posebnih novic ni.
Poročati hočem o veliki «Javnosti iu vrtni veselici, katero priredi društvo "Delavec", štev. 8 8. N. P. J. due 22. juuija o priliki razvitja svoje društvene zastave.
Povabljena ao vea sosedna društva. kaloor tudi iz okolice in Chi-cage, pripodajoČa k vsem sloven skim in hrvaekim jeduutam, zvezam ingzajednicam, kakor tudi samostojna društva. Povabljeni eo tudi slovenski in hrvaUki"Sokoli" ter pevska društva "Slovan". "Orel", in "Zora", katero nas hotejo razvedriti z našimi milimi slovenskimi in hrvatskimi pe-smaini. Omeniti moram tudi, da se bode novo ustanovljeno "Dekliško aamoetojno dnistvH» sv. Veronike", katero Šteje čea 50 slov. dekUc, korporativno udeležilo obhoda in veselice.
Nase društvo iu beloobleíene družice, kakor tudi pobočuik, po-boiniea iu pokroviteljica nove društvene zantavr, bodemo pričakovali voa povabljeno društva na 4 4 (\>1 um bus'Square", vogal So. Chicago Ave in 92. eeatv. Tukaj je torej zbirališče, kamor se lahko pripelje v«ta>kdo s poulično železnico iz i'hicaire. Pullmans, So. Chieagre ter Oil vseh strani. Igrala biMle naša slovenska godba "Zvezda". ua pihala, katera se prav marljiv» vadi pod vodstvom novega učitelja. Korakali bodetno po 92 do % ceste in Kwing Ave. v Lak,- Side Qrmé". Vrt je prav velik, pod senčnatim drevjem je dovolj orostora za vsakovrstne zabave.
Po razvitju društvene zastave bo dr. predaednik pozdravil vsa navzoča društva, ua to zaigra naša godba uarodno himno in naše pevsko društvo "Slovan'' zapoje krasilo pesem: "Naša Zastava". Na to se raavije zaetava v navzočnosti pobočni-ka, pobočnice in pokroviteljice, družic in druzih zastav, kar hode zelo ginljivo videti. Kdor je podobne slavnoeti že vkiel, mi lahko pritrdi. Za tem nastopijo govorniki udeleženih društev, kakor tudi izven teh. Potem imm bodo zapela pevska društva: "Orel", hrv. pev. draitVo "Zora", kakor tudi naš "Slo-van" nekaj svojih kraenih prani i v razveiirilo. ua to se začne ples. kegljanje na kegljišču in razne! druge nabave.
IN.zabiti seveda ne smem, vam, poročati, tla bo preskrbljeno zal sveže pivo ,v buteljkah, kakor tudi v čašah. Vsakovrstni prigrizek, banane iu sladoled, za moške pa izvrstne iu lepo dišeče unijske smodke bodo na razpolago. Vabim vas toraj. pridite vsi: daljni in rt>ližnji, stari in mladi, da se skupaj razveselimo ¡n razvedri mo nrift duh.
Imejmo za vzgled naše brate Jugoslovane — Balkauce v vza jemnosti in slogi (Op. ured. Pri Bal kancih ui nobene sloge! Bolgarski polki marsirajo proti srbskim in grškim ^ftaiu, da se v divjem k lan ju, izkusijo; kateri da so bolj navdušeni za': Krat častni in slol»odo zlatim. Mar je ta boj — boj križa proti polumeeeru'.') ter stojmo trdno kot naš Triglav, ne ozkaje se na desno ali na levo. I mejimo vedno pred oihni na-delavske interese. Toraj pustimo (črno. Op. ured.) barvo na sit ran i. Naredimo zvezo med nami Jugonlovaui in pozabimo na (duhov s ko in kapitalistično.*— torn več obdržimo edino-le naše delavsko Op. ufed.) «tran-karstvo ker le tako nam je mogoče priti do cilja, ter računati, da nas tudi druge narodnosti pri-poznajt). ila srao vredni rs\"no istega «i>oštovanja, kot oni gani i. In tako bodo prestale krivice, ki se nam kot takim včasih gode.
Delo naše zastave smo igročili hr.: in ustanovitelju naše difne jednote br. Bachmanu za ceno: $140.00. Delo bode vse ročno in iz najfinejše svile. Nabralo se je ra lo potrebno vaoto pri društvu in drugih rodoljubih, za kar jim najsrčnejša zahvala.
Na oiw*ijeni dan bode naše društvo na zgoraj omenjenem prostoru pričakiovalo vsa dni^tvs
in udeležence točno ob enajvtih dopoldne.	Za odbor
Prank Span. (Advertisement.)
Za lično in trpežno dalo novih društvenih zastav se bratu Bach-msmi tudi zahvaJjnje bratje dru* «tva "Živila Ilirija", štev. 114 8. N. P. J. v Roundup, Mont, in "Slavija", štev. 1. ft. N. p. j. v Chicago, v lil.
Dunkirk, Kana.
K prihodu vsake konvencije se nekoliko razpravlja na kak način da bi se zbotjšal uetnoj dotič-ne organiaaicij«. Društva ali postaje sv. Barbare z glavnimi stažem v Forest City, Pa. bodo imele to jeseu konvencijo; a kljub temu se pa od te konveucije ne fuje prav nič, vsaj v delavskih listih ne, (Op. ured. (Kansa&ka društva sot se že oglssila v "Glasilu" S. N. P. J., "Proletarcu" iu "Glas Svobode") druzih pa itak nisem naročnik.
Vzrok temu mislim, da ni dru-zega, kakor to, ker inuuuo za gla-ailo naše organizacije list, kateri nasprotuje vsem naprednim jed-notaov iu zvezam.
Nasprotnik ^fflavcev G. N. mogoče inisli, da smo člani društev sv. BarUviv v spanju f Ako to misli, se temeljito moti, vsaj v državi Kansss ne snimo. Tukaj smo čl«ni društev sv. Barbare objed-nem tudi člasii druzih jednM. in zvez. Logično je. da ako G. N. nasprotuje naprednim organizacijam, da s tem nasprotuje tudi nam. ta« se bliža, ko si bodemo tudi mi '»ostavili delavski list za gUailo naših društev sv. Barbare. Društvom sv. Barbare in posameznim članom te delavske organizacije polagam na srce: stopimo v vrste in pričnimo z delom za prihodnjo konvencijo potom delavskih časopisov, kateri imamo dosti v Chioagi. Posebno "ProleU-rec" je priporočljiv. Vas urednik pa prosim, da tudi nam nekoliko prostora privoščite ker smo tudi mi napredni, aktoTavno za sedaj ¿e podpiramo skebsko delo, vsaj ('-as je tukaj, da obračunamo.
Mesee« junija je treba voliti delegate za konvencijo. Priporočam vsem društvom, da naj volijo za delegate može, kateri so naprednega mišljenja. Potrebno je tudi. da pred loonvencijo nekoliko razpravljamo v listih, zakar boilo delrgati na konvenciji imeli lažje delo in veliko dobrega prida na dan ksr je v korist vsem rlanom. Dr. sv. Barbare je in morn »ostati napredno, ter posebno le|K> na prvaku j** v finančnem ozi ni. Naša dolžnost je, da pokažemo. da hočemo sebe in svojce pod pirati, ne pa* skelmko delo.
Cenjeni sobratje društev sv. Barbare! N'e ustrašimo se ako G. N. upije. da so socialisti nevarni ljudje in d« so socialisti samo pri S. N. P. J. in druzih naprednih zvezah. S. N. P. J/ in drug»* na-predite zveze vse lepo napreduje .jo pw-tom delavskih listov, oziroma glasil, in tudi riam je napredek zagotovljen potom unijskega glasila. List kot je G. N. ne zagovarja delavskih interesov, za to tudi ni vreden, da bi ga unij-ski delavci še nadalje podpirali. Zatorej vsem tistim bratom, kateri »o zmožni sukati pero. — kličem, da naj »e oglase v našem časopisju. da skupno storimo nekaj dobrega z« prihodnjo konvencijo. Spodbujajmo naše brate delegate k vstra'juosti, dajmo jim našo po moj k njihovem težkem delu. De-fagatje bod;> gotovo lažje zvršili svojo nalogo, ako bodo videli, da smo člani za njimi.
Bratje, gibajmo se tudi mi duhom ča«a nanrej. Akio že nismo med prvimi — prvi, bodimo vsaj med zadnjimi prvi.
Bratski pozdrav!
Ton v Tomšič, član dr, sv. Barbare, štev. 37 in čian social i
stične stranke.
s	_
La Salle, 111.
Kakor vsak kulturni narod da nes stremi za napredkom, ravno tako je tudi z nami laea.llskimi Slovenci. Pod pom i/h društev pri nas ne manjka, veliko jih je in spedajo k različnim jednotam in zvezam. Po večini so nafta društva naprednega mišljenja. Kar se pa dela tiče. se lahko dobi. Tovarn«
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
UsfraselJ— IS. jMuvsrte v liti.
Bol. Pod. Društvo

St. faWsnrja
Sedež: Frontenmc, K«b>.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kana. Podpreda : FRANK AUGUSTIN, Box 3«0, W. Mineral, Kana. Tajnik: JOHF CERNB, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kana Blagajnik: PRANK STARClC,Box 245., Mulberry, Kana Zapisnikar: LOUI8 BREZNIK AR. h. Box 38, FVoatenac. Kaša
NADZORNIKI: PONttftAC JUR&E, Box 357, W. Mineral, Kana ANTON KOTZMAN, Prontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenae, Kans
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans JOHN KKŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo edes Dolar. Vsi dopisi le naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vte denarne pošiljat ve pa gl. blagajniku.
delajo vsaki dan. Zasluži se pa od $1.65 do $2.00. V premogokoipih m del* po tri do štiri dni v tednu. Jugoslovanski soc. klub šitev. 4. je imel 1. maja zvečer svojo majsko veselico, katera se je še dosti dobro obnesla. Vabim vse tukajinje Slovence, kateri so naprednega mišljenja, da pristopijo v naš soc. klub in se nsm pridni^ žijo v l>oju za pravično stvar, da ne hudo kapitalisti izkoriščali vas in vaših otrok na vse večne čase.
(Op. ured. Poziv za na veselico "Slovenskega doma" smo izpustili — ker je prepoizno.) Z socialističnim pozdravom!
John Rogel.
DELAVSKI LISTI. Piše Ahasver štev. 3. Cleveland.
232.
WYOMING: —
A. Cumberland, Wjo. — Jugoslovanski soc. klub, tajnik M. Vsrfli, box ♦4. Superior, Wy«. — Jugoel. s«c skupina, tHnik Lukas Oroser, Box 841.
Reje s« vsako drugo nedeljo v immmo popoldne ob 8. uri ▼ Rail K. Peruftka M. Sweetwater, Wyo. — Jugoal. aoc. klub, talnlk Jernej Bajda; organizator Paul Hribar. — Seje ao rmty radnjo nedeljo v mescu ob 6 uri eveter v staaovan in Paul Hribarja. / 108. Oambris, Wyo. — Jugoal. soe. ndrui«aj«, Ujnik Nik. Praeetina, box 25.
Večkrat čitamo v nekaterih listih : ta je delavski, ta trgovski in drugi zopet kak drugačen. Kateri listi pa so delavski f	\
Urednik lista "N. B.", hoče dokazati, kateri so delavski listi v Ameriki. Ni res. da je delavaki list ravno isti, ki zastopa gotovo politično Btrujo. So listi, ki pravijo: mi smo delavski, ostali so pa meščanski. V članku, ki ga je spisal, je dokazal dovolj jasno njegovo zmoto. Dokazal je, da on nikakor ne razume delavskega vpra šanja v Ameriki dandanes. Ako bi se on nahajal med štrajkarji v W. V., t tekaj bi njegov list prinašal popolnoma drugo vsebino. Pa kaj hočemo: štrajkarji so v W. Virginiji, "Naš Berač" pa sedi za mizo in piše. Urednik "CL Am." pa v CJevelandu. pri na5i materi čaka s Škarjami, da isto vsebino hitro izreže ter priobči v svoj, pa nsj »i že bode klerikalni, liberalni ali pa grinhornski list.
Kateri so delavski listi f
V Clevelandu je preteklo leto trajal štrajk celih sedem mesecev. Med štrajkarji sem se nahajal tudi jaz celo poletje f*\ meseca aprila do meseca novembra istega leta. Kako surovo je nastopala proti nam policija, sem že omenil takrat v mojem dopisu v "Proletarcu". Med Štrajkarji je bilo precej Slovencev, za kar jim dam vso čast, ker »o se trdno držali svojih angleških tovarišev. Na štrajkn so bili delavci osmih tovarn : štrajk je bil končan z ^večino zmage delavcev. Kmalu nato je izbruhnil štrajk v tovarni "The Ciclone Fence Co." Tukaj je po-lieija nastopala tako surovo, da delaveeifl ni bilo mogoče več vz-drtfavati situacije. &trajk je bil zaradi par izdajalcev izgubljen.
•Meseca marca t. 1. je izbruhnil štrajk pri "Mechanical Rubber Co." Tam sem bil navzoč. Opazo val seni zbegane obraze mažar skih in slovaških delavcev kako jih je policija preganjala po ulici. Najbolj zato. ker so bili sami ino-zemci. Policijski voz je bil vedno na potu, kljub temu, da so se zadržali popolnoma mirno.
Kjer pa to ni zadostovalo, da bi razkropili množico, poiskusili so s silo namreč — s koli. Kot očividec sem začudeno opazoval, da se kaj takega dogaje pod isto msetno administracijo, za katero je naš lokalni list pred zadnjimi volitvami dfclal reklamo ter priporočal delavcem, da naj volijo za isto!!!
Tovariši delavci! Ali se je kaj takega dovršilo v Milwaukee med Časom, ko so imeli socialisti v rokah mestno upTavot
Ali ae kaj takega dovrši v neetady, N. Y. pod socialistično mestno administracijo f Alo "Na«$ Berač", Pire in ostali uredniki\ meščanskih liptov: Kaj se godi v W. Virginiji, v Sibiriji Amerike? Mati Johne« v ječi — oaemdeset let stara ženica, ki ni storila nič druzega, kot da je kot agitatorica navduševala do kosti izkoriščane premogarjeT Kaj sta storiia Et-tor in Oiovanitti, ki sta mogla, prestati celih osem mesecev v ječit	.
Take in enakeatvari se vršijo dandanes v "svobodni" državi — v Ameriki. Poleg tega pa meščansko časopisje molči kot grob. Namesto, da bi pokazali lopovščine in barbarizem v javnosti, — preden piše, kdaj pogine kak konj in drugi, pa klati o nekaki osebni svobodi v n es v (Vbodni Ameriki.
Delavsko časopisje je isto, katero ima svoje barvo, ravi^o tako, kot imamo delavci svoj ra*zred. Delavci — socialisti pišejo v resnici za intereee delavcev. Socialistično časopisje in stranka razkrivajo največje lopovščine, ki se dogajajo od strani postopačev v frakih. Socialistično časopisje se je zavzelo za štrajk, ki je trajal v Lawrence, Mass.; za štrajk, ki je trajal v Akronu, O.; za štrajk, ki traja v Pattersonu, N. J. in za Strajk, ki se vrši v Sibiriji zapad-ne W. Virginije.
Ali ni sodrug Berger, — bivši poslanec v parlamentu — porabil vse moči za kjorist delÄvcevt Ali ni bila na Bergerjev predlog odposlana deputacija, da pregleda štrajk v Lawrence, Mass. t Morda je senator Kern iz Indiaije povzročil, da se preiskujejo barbarske razmere v W. Virginiji! Kaj Se. Mother Jones, Debs in drugi socialisti in socialistično časopisje je tisti orkan, pred katerimi so se morali ukloniti reprezentan-tje postav v Washingtons
Ne mislite, da svet stoji, solnce se pa vrti okolu njega. Ravno narobe! Solnce stoji, svet se pa vrti; kaj ne da, gospodje t Delavci imamo možgane za misliti roke pa za delati. Zakaj se bojite Škrlatne barve T Mi smo za delat, vi ste pa za "cajtenge" pisat — po vasem prepričanju.
Vseeno: časi se spreminjajo in spreminjamo jih mi delavci. Mene ao v CMevelandu povzdignili za profesorja — postal sem dramatik. Mojemu kolegu so vsilili ime učenjaka, kar je tudi drage volje prevzel. Sedaj pa nastane kočljivo vprašanje — zakaj da "Naš Berač", Lojze in Mati ne grejo delati v tovarno, ker bi jim vsekakor bilo v čast — delati poleg "profesorjev" in učenjakov!
Dokler bodo kapitalisti živeli v luksusu, toliko časa bodo delavci živeli v mizeriji.
•	s s
Ako hočeš v očeh meščanske družbe biti dober, potem ni potreba, da bi bil prebrisan — temveč zabit.
•	• • •
Tiati ki so kopali premog v Virginiji, so *bili primorani prebivat» po zimi v gorah pod So-tori. Ko bo prišel socializem, se to ne bo zgodilo.
• • #v
Sedaj smo lahko na jasnem, zakaj da se delavci vedno manj bo-j«* pekla in vraga n« drugem svetu, Pekla ni, vraga so se pa delavci namreč že privadili na tem švetn.	\
\ Stran fa \
m......m..............
SOCIALISTIČNA STRANKA ZA SVOJI PROSTORE.
Med druffimi stvarmi, tičočih ae za naipredek social Mitične »tränke. je bila predložena glavnemu odboru, ki je zboroval pred krat-
Sv Chiestfu, tasdi spomenica za njo lastnega strankinega poslopja. kjer »aj bi bil «lavni urad, sredûèe strankine aktivnost i.
Srxxnenica, ki so jo podpirali sodrugi J. Criateoaen, L. B. *Ka-terfield, A. Loewy, Alex. Šusnar, Joe. Corti J. Sarlund, C. D. Thompson, Joa. Novak, J. B. Sat-lutaky, Hipodit Qluaki in Adolf Dreifuss se fclaai :
"Glavnemu odboru socialistične «tränke.
Cenjeni sodruH:
Sedanji prostori socialiMične stranke nas stanejo $2400.00 na leto. a so vkljub temu nezadostni.
Istočasno se jrl. stan povečuje, valed česar zavzema vas k dan vež prostora. To zimo je bil dodjan nov oddelek za informacije; v jeseni je judovska federacija dobila tajnika m kasneje je namestila svojega prevajalca tudi nemška organizacija.
Svota. ki jo dozdaj plačujemo za stanarino, bi zadostovala lah k)»,!* planilo obresti na svoto, a Wu«ro bi lahko agradili svoj lasten dom, kjer bi imeli svrtle in ukh-ave prostore Mnenja smo, da bi stranka kupila orimeren oro-stor in zidsla na njem dom. Na ta način bi si prihranili novce, ki jih sedaj dajemo brez kakšnega dobička kapitalistični} h posestnikom. — Finska sekcija sama poseduje v Združenih državah 65 poslopii. katere so zgradili za ra
skupna
vatanju izgraditi eno tako poslopje za svoj centralni urad.
Z ozirom na ta dejstva, spominjajo podpisani posamezni člani stranke glavni odbor, da se o tej zadevi na bodačeoi zboru bavi. Vsled tega «igestiramo, da gi. odbor izvoli pododbor, kateri naj i«Wa načrt aa poslopje, kakor tudi načrt, ki naj kaže, kako se bo poslopje izplačevalo odno-ano rentiralo. Načrt naj bo predložen glavnemu odboru v potrditev ali odklonitev, kakor hitro mogoče v letu 1913, tako da bo, a ko se zaiključi, da se poslopje gradi, lahko gotovo do meseca maja 1914, to je do časa, ko poteče sedanji rok pogodbe za stanarina
Vsi (..aktični sodrugi ki imajo kaj pojma o delu stranke »ifrur-no pozdravljajo to zdravo misel sodrugov, ki spoznavajo, da je nam tace*»a dioma potreba. Naprej za centralni "socialistični dom!
bo svojih uradov, šol, iitiip itd.
in mislimo valed tega, da bi bilal	/Vi.' ™ «»"■•■j"»»
T	•	_ «J> strijalci	toliko predrzni, da no
skunna socialistic!** stranka _ . ,	,	.. __. »,
Delavski pregled.
Proti deset urnemu delavniku. Kakor sme že poročali, js povabil švicarski zvezni svet vae vlade k mednarodni konferenci aa delavsko varstvo, na kateri naj bi vla-. de akkuita državno pogodbo za uneljavo deseturnega delovnika za delavke in prepoved nočnega dela za mladostne delavce. Zveaa avstrijskih industrijalcev ae že po svoje pripravlja na to konferenco. Zbira namreč 14material", a katerim hoče pobijali reform« švicarskega zveznega aveta. Naj-brže žele ti gospodje, da ae Avatri-j a ne pridruži državni pogodbi in da bi ostala fre naprej edina država, kateri je delavsko varstvo deveta briga. Enkrat so že začeli stično akcijo, takrat namreč, ko je šlo za prepoved belega fosforja in bi ae jim bila tudi posrečila, če ne bi bil državni zbor priailil vlado, da pristopi k pogodbi. Ampak gospodje opravljajo z nabiranjem 44materiala'' proti deeetur-nem delovniku res nepotrebno delo. Dokaz da Dogine industrija z uvedbo deseturnega delovnika tako gotovo kakor podgana, če poje porcijo strhnina, je že pred sedemdesetimi leti postavil "vele-učeni" narodno-gospodarski pisatelj Senior. Ampak angleška vlada je molče prezrla ta 4 4 dokaz" in tudi trditcc, da se prične kupičiti prwfit padjetnikov žele takrat. ko delavec stopa v enajsto uro dela m je leta 1846 zakonito določila, da velja za tekstilno industrijo deseturni delovnik, ki ga je pozneje določila tudi ie za druge industrijske, panoge, ali angleška industrija že vkljub temu ni uničena. Na Nemškem. Holand-skem. Grškem in v Srbiji velja povsod deseturni delovnik za delavke in na Francoskem in v Švi ci bo kmalu tudi za mo6ke v velja-Ivi. Vzlie temu so avstrijski indu-

NOVI KLUBL Nov slovenski socialistični klub 8e je osnoval v De Pue, 111., z 12 člani.
Tajnik kluba je oJsrp Omerza. Številk* kluba je 106. Tajnik piše, da bo kiub dobro napredoval, iker je tamkaj precej zavednih delavcev.
Nov alovetiaki socialistični klub se je osnoval v Huntington, Ark., z lOtimi člani Tajnik kluba je Fr. Senger. V Huntington okraju so premogovi in premogarji so; kar ae razredne zavednosti tiče vedno v prvih vrstah. Zato je pričakovati iz Huntingtona krepkega napredka. Številka tega kluba 'je 107.
Nov hrvatski socialistični klub se je osnoval v Cambria, Wyo-ming. a petimi člani. Tajnik kluba je Nick Prasetina. Številka kluba je 108.
Novi klubi ae vstanavljajo v Btauntonu, Til., Eveleth, Minn. Ely, Minn., Dnluth, Minn. Pittsburgh. Pa. in New Burgh, Ohio. — Le naprej!	v
Tajniitvo J. 8. Z
Stari slovenski klub štev. 8. v Cumberland, Wyoming, se je osivel in sicer kar a 23 člani. Tajnik kluba ie Martin VeTČič, kateri poroča, da se bo klub v naprej držal, tudi Če pride snma hudičeva kriza na dan. Stari khibi, ki so prenehali, naj vzamejo p» teh vzgled f
čejo vlado orepričati: industrije bo kraj in konec, če bo na Avstrijskem vsaka žena stala le po deset ur ob stroju. In ravno sedaj ob go spoda-rski krizi, ko so se podjet niki lehko sami prepričali, da se proizvajalni produkt prav nič ne zmanjša, če se skraj&a tedenski delovni čas. Nujno potrebno je, da ae takoj nastooi proti vsakemu poizkusu kapitalistov, če bi hote li vplivati na vlado. Sodrug Ha nuš je v socialno političnem odse ku že davno predlagal uzakonitev deseturnega delovnika. Načelnik tega odseka, krščanski socialec Schöpfer, pa noče sklicati odseka na posvetovanje, ker je v zvezi z industrijalci, katerim noče skali ti njih akcije proti deeeturnemu delovniku. Kapitalisti in krščan ski socialci delujejo torej v naj lepši vzajemnosti, kadar gre za prikrajšanje delavskih pravic!
Naraščanje angleških strokov nih organizacij. — Razvoj angleških strokovnih organizacij od leta 1902 do 1911 je sledeči: število
	orzanizacij	¿lani
1902	257	1,604:812
1903	.742	1,575.375
1904	..... 793	1,544 461
1905	685	1.567.519
1906 ...	..... 674	1,719.031
1907 ...	..... 677	1,937 560
1908 ...	..... 662	1,971.238
1909 ...	..... 666	1,957.904
1910	669	2,017656
1911 ...	..... 608	2,378.957
V letu 1911 je bilo torej na Angleškem strokovno organiziranih delavcev nad 2 milijona in to v letu največje stavke transportnih delavcev, ki je imela za posledico Se več drugih stavk. Iz pregleda vidimo, da število članov narašča; število organizacij se skrčuje valed tega. ker gre strokovno gibanje angleških delavcev za vedno večjo centralizacijo sorodne stroke se združujejo v skupne organizacije. Vse strokovne organizacije so imele leta 1911 dohodkov 3,679.=r588 funtov Aterlingov ali88.30.000 K. Njihovo preihoženje pa je znašalo 165 milijonov kron in se je od leta 1910 pomnožil«* za 109 milijonov kron.
Delavske počitnice.—Stara za hteva delavcev v Evropi, <Ja se u-vedejo delavske počitnice, se. počasi uveljavlja. Za trgovske so-trudnike jo je uveljavil zakon: za ostale delavske kategorije pa jo je treba uveljavljati korak za korakom v kolektivnih delovnih pogodbah. Tudi meščanski socialni politiki se zavzemajo za to zahtevo. Tako so n. pr. češki narod
ni socialci, ko je papež odpravil večino katoliških praznikov, v koži l i v poslanski zbornieh predlog, da se pmtzniki nad oni es te s počitnicami. Delovni odsek se bo na prihodnji seji izjavil o predlogu. Zanimivo je, kako je z delavskimi počitnicami v Nemčiji. Dr. Heyde podaja v svoji knjigi o dopustih za delavce ki naatav-Ijence naslednji pregled: V rudnikih. in plavžih je dopust redka izjema; nikjer nimajo delavci pravice do dopusta — vživajo ga zgolj poedinci vsled posebne naklonjenosti. V znatnem Številu porcelanskih tovarn je uveden dopust; šest zavodov zlorablja to ustanovo za podpiranje žoltih organizaciji, ker daje dopust le o-nim delavcem, ki so člani ftolte nodporne blagajne. V kovinarski in strojni stroki veljajo po statistiki kovinarske zveze počitnice v 138 zavodih s 75.511 delavci. Zlasti v zlatarski, optični, mehanski. kolarski in avtomobilaki stroki so počitnice razmeroma precej uvedene. Zdravju škodljivo delo v kemičnih tovarnah je mnogo zavodov takorekoč prisililo, da so delavcem priznale dopuste. V o-Ijarski in milarski industriji se dopusti v mnogih tarifnih pogodbah uravani. Plačan dopust je v veljavi v 35 predilnih in tkalnih zavodih z 10.300 delavci. V papirni industriji so počitnice jako redke: v knjigOveški obrti so uvedene v 256 zavodih. Usnjarski delavci dopusta ne poznajo, prav tako malo znan je v lesni industriji. Velike uspehe pa so si v tem oziru priborili pivarni&ki delavci. Do K 1911 je bil dopust u-veden v 536 tarifnih pogodbah za 1237 zavodov in 44.744 delateev, do 1. 1912 za 1458 zavodov in 51-614 delavcev. Tudi peki so si v 110 tarifnih pogodbah zagotovili pravico do dopusta. Začele so zadružne pekarne. Oblačilna industrija je sezonska obrt; redne pa vae ne štejejo za dopuste. Prav tako je stavbipskimi delavci. V vprašanju glede dopusta so tiskarji na vrhu. Po statistiki nemške tiskarske zveze je od 61.081 pomočnikov imelo 1. 1910. 21.315 dopust. Naglasajo. da se vsled dopustov zmanjša nevarnost za-strupljenja s svmeom, ker v prostem času teko izloči svinec, as da bi ga znova sprejemalo vase. V gostilniški obriti so delavski dopusti uvedeni le v delavskih podjetjih. V državni službi zaposleni železničarji, poštarji, telegrafisti in telefonisti imajo pravico do dopusta. Najbolj so vdo-mačeni dopusti v zavodih delavskih organizacij, potem v državnih in občinskih podjetjih, od privatne industrije pa v tiskarnah in pivovarnah. Mnogokrat je zagotovljen v tarifnih pogodbah, se pogosteje pa je združen z bla-gotvornimi ustanovami. Po navadi se dozvoli dopust šele po daljšem službovanju v zavodu. Pomen ima le plačan dopust: dopusta brez izplačevanja mezde se delavstvo skoro ne poslužuje. Mnogo razšijenejše so delavske počitnice po Angleškem. Black-poolsko morsko kopališče je vse poletje torišče predilnih delavcev. kovinarjev in rudarjev, ki leto za letom prežive svoj sedemdnevni dopust pri morju z ženo in otroki.
izposodili denar v tujini. Pomirilo se nas bo sklieevajoč se na dejstvo, da bo cfalg služil produktivnim ftvrham. Vemo, kakšne vrste
so te ' produktivne avrhe'M Na-ročba železniškega materiaia in želecniški obrat bo zdaj podvržen gotovim MrazJo<jom". Posojilo bo služilo predvsem v militaristične želesniškc svrhe. Za militarizem se je izpraznilo državne blagajne, zdaj v enake svrhe išče denar v tujini. Gospodarstvo peša; denarja nI Toda vae to prav malo vznemirja naše modre državne upravnike: vladni princip je dajati prednost zahtevam militarizma.. Tega »taliiča se vlada zvesto drži. Kaj če zmanjkujejo sredstva in se množi državni dolg, Avstrija hoče biti velika država z mnogimi kan on i in vojnimi ladjami broške pJalčujejo itak drugi.
Razno.
Avstrijsko železniško posojilo. Avstrijska vlada si izposojuje za železniške potrebe «voto 12 milijonov mark pri akupini denarnih zavodov, kateri pripadajo avstrijske banke, berolinake banke, obrestna družba, nemSka banka in privatna denarna zavoda Men delaohn in Bieichroder. Posojilo je pokriti v 65 letih. Tudi to posojilo priča o slabem državnem kreditu. Dosedaj so imeli v Avstriji 4 odstotne rento; odslej naprej bojo izdajali 4 in pol odstotne ebvezbe državnega dolga. Ob času denarne ureditve so^se ponašali. da niso več prisiljeni i«po-slovati si posojilo na tujih denarnih trgih. Tokrat pa si morajo iz poslovati posojilo, ki se ne glasi na krone, temveč na marke! Kako drag bo ta denar, ne vemo, ker nam ni Še znan položaj denarnega kurza. Da sc celo posojilo najame le pri denarnih zavodih v Nemčiji, je to po men ju kapitalističnega časopaja še nekak uspeh; prišlo bo takoj rlaio v državo in gospodarski položaj se bo /boljšal. Resnica je pa, da si morajo, ako hočejo sanirati razmere.
Z državne Železnice v Trstu. Z
razmerami na državni železnici som se že ponovno pečali. Službeno ramerje med predstojniki in oaobjem tega železniškega obrata, ki ni bilo nikdar povoljno, se je pod vodstvom prestavnega, o slovesskih nacionakev toliko proslavljenega ravnatelja Gaiombo-ša še bolj poostrilo. Vsa službena modrost tega gospoda obstoja baje ravno r ustvaranju vedno ne-znosnejših službenih razmer. Pomnoženo izkoriščanje in vsestransko varčevanje — aeveda na škodo osobja; namesto zboljšanja plačilnih pogojev osobja znižanje mezd in doklad; in da bi vse to še ne zadostovalo, se pooatruje in slabša položaj z uredbami, ki o-mogoča raznim več ali manj visoko postavljenim uradnikota, da smejo nemoteno šikanirati in preganjati osobje. Slučaj, ki ga navajamo, zahteva najostrejšo gra-to na adreso Galombašovih uradnih podrepnikov. Skladiščni delavci so hoteli tudi letos praznovati zdrženo z ostalim proletaria-tom socialistični flrvi majnik. V to svrho so si izvojevali za ta dan prostost. 5*vnateljstvo moglo ugovarjati zahtevi skladiščnega osobja. da sme prosto praznovati dejavski 1. majnik. ^Lli gospodje, so hoteli vendarle imeti svoje za-doššenje. Namesto, da bi izplačali (Tslatte m mesečno mezdo dan pred praznikom, kakor določajo službeni predpisi, so zahtevali, da naj pride osobje po plačo drugi dan. t. j. 1. maja, ob 10. dopoldne! Na tak način so hoteli onemogočiti delavcem državne želez niče pridružitev majniški mani festaciji zavednega tržaškega de avstva. Ne vemo, če bo Galomboš uradnika, ki je izdal ta ukaz, še posebno odlikoval. Gospodič zasluži na vsak način priznanje in hvaležnost. Dokler bo razpolagal s takimi uradniki, se mu ni bati za uspeh pri izvrševanju reakcionarnih ukrepov. Dvomiti je samo, če se da sistem neprestanega po slabšanja, izkoriščanja in preganjanja trajno vzdržati. Prizadeto osobje ae pričenja zavedati avoje-ga položaja in svoje stanovske naloge. Podjetnost Gaolmboša ne hode niti v Trstu trajno uspevala.
SKRBNA MATI
Mrs. France« Leba iz Holiand, Mich, je gotovo zeko skrbna mati, kar se da presoditi iz sledečega pisma: 4 Prosim pošljite mi l>ol ducata steklenic Trinerjevega zdravilnega grenkega vina. Ono je v resnici dobro zdravilo, katero bi se moralo nahajati v vsaki hiši. Vaše priporočilo za to zdravilo bilo je dobro m koristno, za kar se vam srčna zahvalim. Imam dva mala dečka in kakor hitro opazim, da nimata teka do jedi kot navadno, dam jima za par dni malo žlico Trinerjevega vina pred vsako jedjo in kmalu je zopet vse dobro". Matere lahko pre prečijo mnogo boleorni ali jih pa ozdravijo, ako bi se držale tega nasveta. To zdravilo je dobro m vse: mlade in stare. Kakor hitro o packe kako nepravilnost ali nejevoljo. rabite Trinerjevo grenko vino. V lekarnah. »Tos. Triner — 1333—1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Zapomnite si. Tri-nerjev liniment je dober za bolečine od revmatiz-ma in neuralgije. Vaš lekarnar dofoi to za vas.
Advertisement.
LOUIS RABSCL
modsmo urejen nalun
U 41« MAID AVE., KEROSNA. VIS
Telefon 1199'

iijiijuiirc^miir.m^^	'jugjuiinir.
TRPEČE ŽENSKE

Ženske, ki trpijo bi morale čitati sledeče pismo, katerega smo pred kratkim prejeli:
"Bila sem tako bolna, da nisem smela aapustiti postal je dokler nisem pripis rabiti Severov Regulator, toda sedaj sem popolnoma sdrava, ter lahko opravljam svoje delo kakor sem ga prodno nem bila bolna opravila."
Mrs. BARBARA VACHAL, * ^	R No. 1, Box U, Roec, M. Oak.
Severov REGULATOR
je uspešna tonika in zanesljivo zdravilo zoper ženskine bolezni in nerednosti. Cena $1.00 v vseh lekarnah ali pa od nas po sprejetja cene.
čitsjts naio knjiiico "zdravje za ienske", katera je
ovita okoli vMke steklenice Severovega Regulatorja katero polijemo na katerikoli naslov zastonj.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
mmtmh
ler lahko tudi na anotraj vživate s dobrim uspehom Vzemite itiri kapljice s polnim kozarcem vode.
25c in 50c po lekarnah ali na-fravnost od
f. A4. KICITER
74-11 Vashiagtsa
Strast,
IE« TORI, I. Y.
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
8ALOON
S «oderalsi kefljišdea Sveèe pivo v sadiki S is SstsljSs. fes érafe iiMiiwlsi pijaèe Ur aaJJsà. Ps*slkt éebe
MARTIN POTOKAR,
1625 S«. Centre Ava. Chicafi
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa ai fttk sidiiiik. dt. sobe 1009 ISS W. WASHINGTON STREET,
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th 8t. Chicags, Dl
las veljo m lego ar, mitu, pM» is dnfik drafotisL Isvrlajo M popra tU* v Sej stroki p»
Papež §M Kristus
v engleSkem Jeziku.
Poaivljamo duhovnike in katetila as, da sanikajo fakte, ki so v tej knii ji, V katere j do kalem o, da je rjm-Sko-katelilks eerkev aekretanska. Vsaka stran posebej odpira oii. 824 strani. Oeoa 25c s pottnino, 5 sa f 1
Vsak, molki ali ienska, interniran v ameriških inititueijah in v svobodi, bi moral naročiti ve! komadov te knji ge in jo rasiiriti med prijatelji in snanei.
AMERICAN LIBBRTT PUB. OO Dept. 149. Bez S14. Chleago, m.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer ncuraduje. Tel. Canal 476.
1842 So. Ashland ava. Tel. residence: Lawndale 8996.
NAJBOLJŠI OBLZKX
izdeluje pe meri sodrug
j. moro,
817 Florida 81, Milwaukee, Wi*
Ter popravlja, ¿isti pegla in barva stare.
Najboljše delo in najnižja osne.
M. J O V ANO VI OH 84 — 6th Str. MSwankes, Wis. PRODAJA ftlFKABTI.
Pošilja denar po poiti in brsojav-
no. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila ~ Prepovedi, potrjene po notarju in eea. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVEN-SKO — SRBSKA AGENCIJA.
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa avoj saison, vsem skupaj pa vso.
IG. KU^LJAN
229—1st Ave.	„
MILWAUKEE, WIS.
Dr. W. C. Ohlendort, JH. D.
Zdravnik aa nstraaje boiocni ta ranocalnik. ,
tsdravniika preiskava hrezpUino- ~pla «ati je le sdravila, 1984 Bine Ialaa« Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 p* sd 7 de 9 sveèer. Isven Chi ©ago veli bslaiki aaj pitoje sloveaaks.
K
JOS. A.. FISHER
Ima aa raspolago veakevrstae vise, aaedke, Lil. Izvrstni prostor sa okrepêile. 3799 W. 99th at,	Ohlcage, SI.
Tel. La wn dalo 1791
ALOIS VANA
— isdelovatelj —
sodovicc, miaeralse vode to ras-
nih neopojnfH pijad. 1887 Ss. Flak it Tel Oanal lMé
AVSTRO-AM ER IK ANS IUI Črta.
NIZKE CENS.
Veilles ugodnosti:
električna loč, izvrstna hohinja, via« zastonj, kabino tretjima razfreda na parnikn

GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v prodajo vae stvari, ki spadajo v Rrocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. N^ zahtevo se dovaža na dom.
G. Mamčllovlch & Co.f
331 Oreeve St, Oonemangh, Pa.
• Tel. Con. 4050.
HOB»» ■ ■ « i
Sledeči pamiki odplujejo ob 3 uri popoldan iz New Yorka:
Argentina ... - 28. na)a Oceanic .... 7. |Mi|a Martha Washisgioi., 14. |nl|a
Za vse informacije se obrnite na glavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
6n'I Act'*, 2 W»ll«tM St., Nn Ytrt.
.
ali pa na drage uradne zastopnike v Združenih driavab ia Canadi.
VVažno upralanjef i
T% n opravi] Mm U MfH< » t
Konzularne ~
vojaftk« ^W^EIOW fime rt Milwaukee
Kaj piše Jaka Strigelj.
»VET V ÔIKAOI. C0LI8EUM, DNE 28. lffAJA.
urednik;—
Te daii sem ñnel poseben '¿tap' ▼ Coliseumu, kjer prikazujejo cel are t. Ka to se razstava tudi imenuje "World in Chicago '. To je nekako takxx, kakor bi rekel "A-saerika v Cleveásndu". Videti cel svet, ni majhna red, zato aem naredil ta <4štap'\ kajti ta priliki se ne iiudi vaak dan. Stučfiral s¿» dol fro, kdo bi bil priredil to razstavo, a pri vbodu na raasrtavo •eni iznašel, da jo prireja ameriška misjonarska družba, ki je in-kurporirana in operira na tak na-čtu. kakor kakim kapitalistična kocitraktorji — v znamenju tolarja, profita S kratka nekakšen verski trust, ki pripravlja pot modernemu izkoriščevalcu — kapitalizmu,
Na tej razstavi so zastopane vse ^ nekulturne države", vate vsi se voda tudi Ameriko.
Med drugimi 00 Afrika, Alaska. Burma, Kitajska, Cuba, Hawai, India Japan, Korea, Porto Riko, Siam, Turčija, Egipt in Mormonsko v Ufci.
Na dfcsni strani pri vbodu v razstava je bil v uti nekak miajonar, ki je ljudem tolmačil razstavljene stvari, kakor orodja resnih a-fri&kih brajbov, in razlagal pre-vidnost božjo, ki ie dala na avet miajonar je, da bodo te divje Uaj-be civilizirali m jih privedli v naročje božjega obličja Okrog njega je stala kopica zvedavih ženic, ki So ga poslušale s odprtimi usti. Stopim bližje in vprašam krščanskega moža, kaj ta razstava pomeni, naikar mi odgovori, da je ta priredba nekakšen podrezaj za občinstvo, katero ima na razstavi priliko videti, kako primerno tvo se spreobrnjenje "kri
VOV Wf PV " je ta misjonska družba, katera potrebuje splošne ljudske poaftSrnosti — in kar je več: ljudskega denarja v podobi beračij».
Dotični miajonar v utici, kate ra je bDa opremljena z vsakoja kimi relikvijami in sodobnim o-rodjem afriških trajborv. je ras kladal, kako uče in se ukvarjajo n^isjonarji a poganskimi otroci, katere uče krčanskeiga nauka, češ dta otroei, ki niso vtzgojeni v kr ščanskem duhu, nimajo prave podlage (mislil je, da niso podložni kapitalistom) za življenje, kajti ker na vse zadnje ke ne ve doJ kdo je vstvaril svet in vse, kar* na njem. — To vrzel — pravi — je zamašilo krščanstvo
En čaa sem poslušal krščanske g» moža potem sem ga pa vptna šal, kako si tolmači vero v božje razodetje, ali je morda aam videl božje obličje, ali morda drži vse vere to kot prispodoba one poganske vere,. ki jo goje tisti, katere žeti on privesti v novo vero. — "Kaj pa prav zaprav mislite"— pravi proti meni — "aH vi morda niste krščanski čtovekf Jac vrja mem v osebnega boge. ki je vae vstvaril, kakor nas uči »drav razum." — "Le počasi, mister miajonar," ga prekinem, "jas aem k Mizurija in čem dokaze Jaz verujem to m to lahko ttleli vsaka šleva, ampak nekaj doka sati, to je nekaj druzega Zveedo-znanei, fiziki, geologa, kemiki in drugi učenjaki ne zahtevajo nikdar aa svojo znanost vere. ampak kar tudijo, morajo tudi doka sati, bsjgaš? Če tega ne sttore, jim ne vrjame živ krst. Le poglejte kaj piše čaeo«ptsje o dr. Priedma-nu, ki je izuaAel bacil, za sdrav Ijenje tuberkuloze, vse časopisja ga kritizira ker ne more natanj ko dokazati vspehe za adravlje nje t» bolezni, kar trdi sam. Koli ko pa naj velja vaša v»otfa, če ne sloni na znanstvenih dokazih Nič!—Površen, plitek človek vam fte rrjaane, toda mialeč človek ni
kdarl — Jas aem Vaa uprašal, ce
ate videli boga, vi pa odgovarjate na drugo vprašanje — da voruje
te. Odgovor je torej negativen. Verovati ae pravi po modernem diktionarju ne vedeti. Kakor vidim sva si glede tega uprašanj» oba jeduaka: vi kot m*jomar ve-»te ravno toliko o bogu, kakor jaz... Jatr. " — Miajonar je ne kuj polglasuo zaagotlrujal in ae debelo useknil, obrisal okoli ust in »pravil ruto v šop Kitica že nie se je spogledala in vse eo za m dele in odšle od ute proti drugim izložbam, naravnost « miali jo, da je misjoaiau* pogorel teme Ijáo. V teui času so prišli k uti drugi ljudje. Val«l tega začnem zopet proti misjonerju : ♦jTi pravite, da nosite n**l jxurane kulturo in civilizacijo, pa jih mučiti a stvarmi, o katerih ne veete nič več i »ožiti v nega. kakor vede 4 pagan i* »sfini. Zakaj pa ne Učite " \m gaaw ' ' matemat iko, geologi jo. g<M»logijo, fiziko itd. sploh eksaktnih ved T Ali morila ne ve-»te, da ste inisjouairji le golo orodje kapitalizma, kateri vas rabi, da pripravljate pot novemu iako-rifiičanju ? Ali «te kedaj mislili čez te »t vari t Ali mislite, da »iiio mi boli ljudje v resnici bolj ua-predni, kar ae »plo&nega življenja tiče kakor uni, katere želite vi »preobrnit i t..Moje sanje o vašem delu je, da «ra opravljati v ignoranci ali pa radi ninavščine ali pustolovstva." — Miajonar ni črhnil ne bele ne črne, ampak šel je v kot m »e vsedeel na litado klopico. Morda'je zaêel študirati, če je res «amo golo orodje kapU talirm» kateri mn je bil nMgoČe res tako tuj pt.'*" ' \kat afriškim trajboin . . .
Nato sem se poslovil od ute in misjonarja in sem šel v drug oddelek ne vrti. Tam sem pa dobil nekti damo, ki je razkazovala ns veliki karti pohabljenoet čiksške javnosti in gorela blaženosti za trpeče Ijmlstvo. Bila je reforma-tonca, gospa dobrot.
V r<ofci je držala dolgo palico in kazala na platno, na katerem ho bile črne. bele in rdeče pike.— 'Vidite" — je dejala proti meni — "tele črne pike značijo krčme, rdeče z tiščijo ¿pie in bele značijo cerkve. Največ pik, kakor vidite, je črnih. Iz tega ai pa lakko tolmačite. kakšen vplirv na javno življenje mfoTajo biti te krčme in da je čisto umevno, da krčme vedno lahko tisto dobro pokvarijo, kar cerkve in šole nami» za dobucfoit ljudi. To smuči, da moramo ljudi pridobiti za cerkveno deHo in za dobre verske šole."
"Vi »i mislite kot oaeba morda dobro" — jo nagovorim—"toda taktično ate utopiatl 8 takimi reformami ne prevredimo družbe. Naša družba ni «rnjila samo na telesu, ampak je gojila v sistemu Postavite v gnjile družbe zdravega človeka in postal bo gnjil, ker ga bodo razmere prisilile k temu. Ves »vet je danes na glavi. Ljudje sami ga postavljajo na glavo, potem ze pa čudijo, kako je to, da ne hodi po no«ah.—Vi pravite. da je preveč salonov, ali moje mnenje je, da je tudi preveč eer kva—ptoSebno katoliških eerkvs Kajti «ralun kakor katoliška cerkev — oba kkoričata ljudstvo; oba delata ljudstvo bolno na duši in na telesu. Alkotol ubija človeka, ali človeka ubija tudi veraki alkohol. — Le poglejte: »aluni in cerkve delajo pri katoliških lju-deh roka v roki, ker so interesi katoliških knčmsrjev isti, kakor interesi cerkve. V naših cerkvah se nikdar ne čuje proti aJkoholiz mu ali krčmarjem, po Čemu tudi, »aj krčmarji so vedno dobra kravoa ka*. cerkvam, kajti oni dajo dobro stivro. Cerkev in krč ma sta dva najvražnejša faktorja v političnem življenju 20. stoletja; ona dva malone vedno odlo čata. ker sta središče javnih funk cij.Belo suženjstvo kakor pijanstvo imata v orvem in drugem vedno svojega negativnega zago vornika, kakor ima Charity »vo jega negativnega »¡govornika v vzdrževanj« berači je, fehtarije. Mi nrtxramo spraviti s «veta ta krivični sistem, ako hočemo od praviti vse to, kar vi pravite zlo v tem in tem kraju. Mi moramo odpraviti na j prvo kapitalistični sistem proizvajanja in rasdelitve ptredrtni moremo resnično misliti na kakšne »trajne reforme. To za moremo narediti pa le potom de lavske organizacije, delavske za to, ker eo le delavci tisti element, ki »o v tej krivici najbolj prias deti in katerim mislite vi puma
gati potoni Charity — v nih iu strokovuih. da izvolijo avo-je poelance v posta v oda je in tako uvedejo take postave, potom katerih ne bo treba prosjačit za uvedbe človečanskih pravic, ka kor to prakticirate sedaj. Cerk ve vladajo že nad 2000 let, pa je človeštvo vzlic temu tam. kjer je bilo glede človekoljuba. Bam nauk cerkve ne velja; tu itfora biti v ozadju iiajprvo sila. da ta uauk praktično uveljavi in kasne je da »e ta sila raztopi v prostovoljna dejanja v izvrševanju človeških dolžnosti človeka napram čk*veku.
"Jes. vi imate prav," je dejala goapa človeškh dobrot, "katoliška cerkev je morda res sebična in ljubi iguorantnost iu denar, ampak jaz sem b*pti«take cerkve in mi vedno gledamo, da dobi vsak s\\)jo pravico. Mi amo že precej naredili v tej smeri v splošnem se pa res strinjam z Vami, da bi se delavci in aploh sloji, radi katerih se vstanavljate te Chasity, sami zauimali za oavo-hoidtev iz pod teh neznosnih razmer. Taka država ki bi odpravila mnogo zla, ki prihaja, ki hi materialnih vrzeli in ki ima potem posledice tudi na dnševne Življenje širših mas . . .
O tu »eni »e poslovil in sel pogledati drutre oddelke, o katerih vam mogoče poročam drugi teden.	j
Do t le j pa gud baj.
Vaa Jaka.
P KOlKTAMIC ■ n^
poHtil-
OD NEKOD.
Lastnik in urednik "Našega berača'' se je pridušil v zadnji izdaji, da uoče biti buržoa ali meščan. S pravo oslovako filozofijo pripoveduje in razlaga, kaj je purgarija, in možato trdi, da v Ameriki in meščanskega časopisja. Mož je malo len, pa nerad čita, zato mu se tudi ne sme zameriti, ako je prespal zadnji n trideset et in ne ve kaj pomeui beseda buržoa dandanes. Se toliko manj »e mu pa sme zameriti, ako se ve, da je spregledal, ko je malomarno iskal po leksikonu, kaj pomeni beseda buržoa; to se vae lahko pripeti učenjaku, kaj šele človeku, ki uči, politika je le en del de-lavakega vprašanja. Take blodnja ao odpust I ji ve. ker izvirajo I* lenobe ali pa neznanja.
Nikakor se pa ne more odpustiti. če kdo uči v liatu, da je napačna misel, učiti ljudi naj delujejo za dobro avojih otrok. Takemu človeku je treba že povedati, da je boljše da opusti piaarenje v "leposlovnem" "Beraču" in da prime za kramp, ki bi mu vaeka-kor boljše priatojal kakor pero. Povedati uiu je treba, da bi se danes "guncal" v kakšnem pragozdu. obiral uši in bolhe in tam akrbel le za avoj trebuh, ako bi se ljudje od pračaaov pa do datiea ravnali po njegovem "vzglednom in vzvišenem" nauku. Reči mu je treba, javno, da je navaden idiot, ki nima o razvoju človeške družbe najmanjšega pojma ali pa prebrisan navihanee, ki hoče izže-ti svoje "cenjene" rojake po metodi moderne ciganske umetnosti. Mogoče je oboje: napol idiot in napol cigan. Zato po ciganstvu diši. ako se priporoča: "Poakušaj pridobiti odobrenje tistih, kteri so kaj vredni, ne vprašaj pa mnenja množice". Glasi se precej ci ganko! V primeri bi se ta le riauk glasil takole: Jaz prodajam "fa-ne". V društvu bom podkupil e nega člana, ki ima dober jezik, da bo hvalil mene. da izdelujem najboljše "fane" in p<) najnižji ceni Temu bom dal petak ali deaetak, da bo društvo (množica) naročilo fatio pri meni. Na tiato množico, ki je v društvu, pa od mojega podkupljenja prijatelja, ki me je hvalil, da izdelujem najcenejše in najboljše "fane". Glaailo bi se lahko tudi drugače. Na prodaj imam farme. V vsaki naaelbini aem za denar v zvezi z nekim dru gitn ciganakim navihancem. Ta navihanee hvali mene. Ljudstvu (množici) pripoveduje, da na rno jih farmah raste drevje do neba, pridela se vse, kat* »e hoče. Dela ti ni treba nič. Na ta način ae vja mejo pojedinci iz množice, katerih še ne pogledam, ko sem jih osku bil. Povedalo bi se lahko še drugače. Pred letom dni ali še več je nekdo pričel aritirati za azvetiš Se in sirotišnico. Jaz sem pa v zvezi a avojimi prijatelji agitiral za slovensko banko, pa ni imela naj-manjšega opseha Da pridemo do banke, je bilo
treba ukreniti nekaj, ker gl. od bori podporuih organizacij niao bili tako neumni, da bi uatu zau pali denar. Sešli amo ae ua tajni aeji v Jolietu, aeveda sami taki ljudje, ki ne vpoštevatno javnega mnenja. Tu amo ae dogovorili, da bomo tiatim, ki ao pričeli agitira-ti za zavetišče, vzeli agitacijo in ae poatavli na čelo gibanja za zavetišče. Na ta način "pridemo do denarja. Ljudatvo, to je tiata množica, za katero ne damo počenega groša, bo nosilo dnar. Ustanovili bomo svojo banko. V to banko bomo nalagali krvavo zaeluženc gro-šel judstva. Od denarja borno daja li po tri od ato, denar po poaoje-vali no oseiu od ato. Tako "zaslužimo" po pet od ato ne da bi se nam bilo treba truditi za denar. Ako "faliramo", pa kaj zato. Zgodilo se nam ne bo nič. Kdo je zagrabil Zottija. ko je s svojimi bančnimi "kučami" šel rakom žvižgat in žabam pet. Nihče! Če pa ne "faliramo" bomo že skrbeli, da se zavetišče uikdar ne gradi. Zavetišče bomo zgradili za nas. Če bo pa kdo 4 kikal", bomo pa rekli, da smo svoja načela povedali v štev. "Našega berača" aimo domini 1913. Tam smo vendar zapisali: "Ne opoštevaj pa mnenja množice." -r- "Kdo bo danes pet-leset let govoril o tebi! Kdo T" — "V Ameriki je za vsacega prilika"... ako je prebrisan in nima srca, da lahko ocigani druze-ga. Zadnje besede amo pozabili zapisati, zato jih povemo dane«, ko smo vas ocioanili za zavetišče.
Strašen iu do tr uho nosen je uauk za človeško družbo, ki ga uči Nas Berač". Po njegovem so bili Rinaldo Rinaldini. Dimež ali pa avtomobilski apaši, ki so morali pred kratkem v Parizu umreti na raorišču, popolnoma v pravem, ker »o ropali in morili. Po tem nauku ima slepar pravico sle-pariti in odiratu ljudstvo. Kapitalist »me poljubno izkoriščati delavca itd. itd.
"Naš berač" je v resnici izmeček vseh izmečkov med vsemi listi vseh narodov. V njem se nc najde druzega kot blodnje oalov-skih možganov in pa nauk o praktičnem cjganstvu.
— Pobožan tat —V Žalako cerkev je prišel pred nekaj dnevi mož arednje postave, lepo oblečen in ae vedel prav pobožno. Ker se je pa dozdeval ljudem sumljiv, so obveatHi redarja. Ko je pa prišel redar *Prkl, jo je mož že popihal proti Gotovljam. V Gotovljah je zopet obiskal cerkev in oetal dolgo notri. Ko je šla zadnja žena iz cerkve, je šel za njo in na pokopališču pokleknil pred križ, tako da ga je žena imela za zelo gorečega kristjana. Ko je odšel, ga je dobil žalski redar in ga odpeljal na občino. Na občini Je povedal, da ae preživlja že dolgo vrato let a tem, da pobira denar a limanicami iz nabiralnikov. Tudi v Žalcu in v Gotovljah je izpraznil cerkvene nabiralnike.
v ADVERTISEMENT POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
|e ia|ecae|e la
Naâa parobrodna poslov nica j« najvstjs na Zspado hi ima va» naj bol ji« oceanske črte (linije). Sifkarte prodajamo po kompasü|sklh cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA
E as par Državna Banka kupu|e In pro4a|a la sai •veta. — Pri Kaaparjevi Državni Banki se izplača
i|u|c denar vseh driav C 5 $1, brez odbitka -
Največja Slovanska Banka v Ameriki. - Daje t% obresti. - Slovenci »ostre-ftenl « slovenskem |ezlku. - Banka ima 96,118,821.66 premoženja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blut Island Ava.,
CHICAOO ILLINOia
MMMMMMMMIMMMMMMMIIMMM MM.....M»
| POZOR BRATJE SLOVENCI! ¡|
Ali Ae veete kje je dobiti sajboljle me» pe najalijl ceni? — Ooteve i v sovi prvi Slovanski nod era* urejeni meeaiei
Fcrko Bros., 271—lst Ave. !■ Park SL j
Tu se dobijo aajokseaejie svsie is prekajese K* AN J 8KB KJLO '
>	BASE kakor tudi jetrne In krvave domain isdelka ter aajoksasejAe .
>	. PBBKAJBNO MESO; vse pe oajnlAjlk eesak.	•
Pridite is prepričajte s» sami e neiih csnak kakor tudi o kakovosti !! aaAesa blaga.
;	NIZKE OENI IN DOBKA POSTREŽBA je aaAe geaio.
Me posabite aae torej obiskati v aaii novi mešalci v Joe. Tratsike-;	P—'«pja
>	MILWAUKEE. WIS.	Telefea: Soutk 151 A. iMMMMMMMMMMM4M»MtMtMMM»jMIMMMt»>
; CLEVELANDČANI POZOR! !
"	•	'-<' adHjiHa
Bela] & Močnik
«205 ST. CLAIR AVE, CLEVELAND, OHIO.
• .1
KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo. !
Izdelnfeva obleke po nm|nove|šl modL
— Kričanaki aocialci, po domače klerikalci, ao na tajni aeji nižjeavatrijakega deželnega zbora zviiali kuratorju Steinerju plažo od 6.000 na 12.000 z določbo, da ae mu v alučaju odatopa izplačuje polna penzija. Kurator Stei-ner »e namerava v kratkem odpovedati avoji "alužbi" in je za njegovega naslednika že izbran Bielohlawek, jako zabit človek, katerega so satirični listi navadno »likali kot opico. KrSčanski aocialci so predlagali, da dobi enako plačo in penzijo Andi njegov naslednik po petletnem aluž-bovanju Zoper to avinjarijo je nastopil aodr .dr. Renner z vao odločnostjo in ae je celo nekaterim krščanskim socialcem zdela prekoamata, tako da ao to določbo izčrtali iz predloga.
Iz tega dejatva sledi, da ao klerikalci največji ljudski oderuhi, ki najrajše vlečejo maatne plače, delajo pa nfč.
Dr. Lambert je dejal, da ako bi
bil RooseveAt pijaoec, da bi ne bil prenesel atentata v Milwaukee. Well, mi dr. Lambertu tega ne vrjamemo. Vzemimo en primer Lojae v (Jlevelatidm je hud pijan č«*k. vkljuib temu pa vendarle ni strahu umrl, ko je dobil tisto nesrečno karto, da ga misli ribniSki «Janez speči za fru&tek.
Ako hočsts biti proati verig in okov, potem morate iti v tisto stranko, katera ae bori za svobodo. Mar ni tako T
Ameriška Državna Banka
1*2S-IS27 Bine Island Avenue vogal Loomls ulice
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL,
PtlDSZDNIK.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK,
NsAe podjetje je pod aadsoistvom "dearla* Home" AlksAkik bask, torej je denar popolnoma siforao saloAea. Ta banka prevseeta tudi eie-*e poštne hranilnic« Zdr. drftav. Zvrtajo tudi deaarnl promet 8. N. P. J.
Uradne are od 8:30 dopoldne do 5:A0 popoldne; v soboto is banka odprta do 9 vre sveAor; v nedeljo od 9 are dopoldne do lt are dopoldne.
D«nar vloAso t naAo banko nosi trt procente. Bodite UTojsresl, ds j« pri aa» dsnar aaloAes varno la dobi&kaaomo.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna :
IS Is laski A
CM ;s|Q. m
Mi tiakamo v Slovenakem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiakovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiakata v naši tiskarni
.............I.......I........................
Restavracija tu kavarna I	"Jugoslavija".
: 1114 — W. 18 Str»,	CHICAGO, ILL.
; — TJomača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoti. Unijake cigare! -
E. RICHTER, lastnik.
Concmaugh Deposit Bank
M MAIN STR.
Ca NE M A UČI, PA.
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne ulog« plačamo 4% obresti.
CYRU8 W. DAVIS, pred»»dnik.
W. E WISSINGER. bla«rs)n.k