120. številka. Ljubljana, v ponedeljek 26. maja. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan svcčrr, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po r> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pravnistv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka atolba". 1'prav n i S t. vii naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Za zboljšanje delavskega stanja. ni. Še6to poglavje našega obrtnega reda, o katerem Be poslanska zbornica na Dunaji od ponedeljke sem razgovarja ter v večji prid stanu delavskega sklepa, obsega §§. 72 do 105 v rečenem zakonu z dne 20. decembra 1859. leta. V naslednjem torej hočemo v drugem branji aklenena in izražena določila onih paragrafov besedo od besede navesti, tu pa tam kaj pripomniti, oziraje se na debato, katera vrši se na podstavi predlogov obrtnega odseka, pre-ustrojivšega vladno osnovo delavskega reda. Razgovor podrobni gre še dokaj od rok, da si ga man-chesterstvo na levici na vse strani zavira, menda zavoljo tega, ker se je kdo drugi na svojo slavo nujnega dela poprijel, katero se je dovolj dolgo zaman ponujalo in nastavljalo nemškim našim na-robe-liberalcem! Obrtnega zakona: §.72 (pod: „Obrtno pomočništvo", 1. Splošna določila) sl6ve: »Razmere mej samostalnimi obrtniki in njih pomočnimi delavci ustanovlja v postavnih mejah svoboden dogovor. — Ako ni nobenega dogovora, odločujejo najprvo za tisto dani posebni propisi, potem občni državljanski zakonik." §. 73: „Pomočni delavci so temu zakonu vse tiste delavske osobe, ki imajo pri obrtnih podjetjih pravilen posel, nerazlikujd leta in spol, in sicer: a) pomočniki (trgovski in obrtni pomočniki, točaji, kočijaži pri voznih obrtih itd.); b) fabriški delavci; c) učenci; d) tiste delavske osobe, ki se jih rabi za podredjeue pumočne službe pri obrtih . . . O^obe postavljene praviloma z letno ali mesečno plačo za višje službe, kot so: delovodje, mehaniki, faktorji, knjigovodje, denarničarji, odpravitelji, risarji, kemiki itd. ne spadajo k pomočnim delavcem." §. 74: „Kdor obrt ima, je zavezan, na svoje stroške preskrbovati in vzdržavati vse tiste naprave glede prostora za delo, strojev in orodja, ki so potrebne za varno življenje in zdravje pomočnih delavcev, oziraje se na to, kakšno je obrtovanje in kakšen kraj, na katerem se vrši." §. 74 a: „Mej delovnimi urami je pomočnim delavcem dati primernih odpočitkov, ki ne smejo menj iznašati kot poldrugo uro, od česar naj, kakor že je obrtovanje, če možno na poludanski LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) (Dalje.) XXVI. Poglavje. Pobratimstvo. Ko se je to godilo v tatarskem taboru, je Serebrjani pol vrste proč nestrpno pričakoval zgo-vorjenega znamenja. — Knez, — rekel je Maksim, ki se ves čas ni umaknil od njega, — dolgo nam ne bo čakati, kmalu se začne boj: ko izide solnce, že morda mnogo izmej nas ne bode več živih, a jaz bi rad nekaj poprosil tebe . . . — Kaj, Maksim Gregorjevič? — Nič takega, samo ne vem, kako bi začel, težko mi je . . . — Govori, Maksim Gregorjevič, storiti ti hočem, ako bo le mogoče! — Vidiš, knez, povem ti vse. Skrivaj sem ušel h slobode, proti volji očetovi in brez vednosti Čas odpade jedna ura. Če delavni čas pred polu-dansko uro ali pa poslej iznaša pet ur ali menj, to more odpočitek za dotični delavni čas odpusti, iz-imši uro, določeno za poludan. Pri n6čnem delu je te propise uporabljati zmislu primerno. Trgovinski minister sporazumevši se z ministrom za notranje more, kjer se kaže potreba, posameznim obrtnim razredom, imenito tistim, v katerih se delo pretrgati ne da, dovoliti primerno skrajšanje delovnih prenehljajev. — Proti obveznemu odpočitku po tem §-u ae je, ne brez nobenega pomena, ugovarjalo, da bode stvar, zlasti na kmetih pri malih obrtnikih delala težave, in pa, da bi delavcem morebiti v večini ljubše bilo, da na večer poprej odidejo domov po storjenem delu, kateremu bo itak postavljene meje. §. 75: „Ob nedeljah ima počivati vsako obrtno delo. Izvzeta pa so vsa dela, katera so potrebna, osnažiti ter v dobrem stanji ohraniti obrtne prostore in vršilne naprave. „Trgovinski minister, sporazumevši se z ministrom za notranje ter ministrom za bogočastje in nauk pa vender sme tudi za ob nedeljah dovoliti obrtno delo posameznim obrtnim razredom, ki se v njih ne da pretrgati delo ali pa je delo brez pretrga potrebno z ozirom na potrebe konsumeutov ali javnega občenja." „Ob praznikih je pomočnim delavcem pripuščati potrebnega časa, da mog6 vzpolniti svoji veri ustrezajoče dolžnosti za pdbod pre d p ol ud a n-ske službe božje." Pričakovalo se je, da se pri tem paragrafu vname hud govornišk boj. Res se levica ni z nemu-limi besedami upirala zlasti proti '/adnji odstavki, ki daje delavcu ob praznikih pravico do predpolu-danske službe božje. Izredno spretno skuhala jej je priti za hrbet; ko se ui bil posrečil vspredni napad, zastopiia je besedico „jutranja služba božja", ka-tero bi bilo po njenem postaviti na mesto „pred-poludanska služba". To srednjo pot je na-.ivetoval bi tudi baron Pino, in zdi se nam, da bi bila ta tudi prava! Glavni pomišljaj proti žudnji odstavki §-a 75 je pač ta, da se z ozirom na obilico praznikov naših določba tu ne da opravičevati z narodnogospodarskega stališča, na katerem je obrtnemu zakonu stati v prvi vrsti. Mnogo poludnevov se bode vsled tega ubilo, in Se v tem oziru bode naši obrtnosti težka konkurencija s protestantskimi deželami, z materne. Nesem mogel več strpeti pri opričnikih; tako mi je bdo težko, da bi bil v vodo skočil. Vidiš, bojar, jaz sem jedini sin očeta in matere, bruta nesem nikdar imel. Na svetega Pokrova dan spolnil sem devetnajsto leto, pa dozdaj še nesem imel nikogar, da bi mogel spregovoriti kako dobro besedo ž njim. Živel sem ves čas sam zase, nikdo mi ni bil tovariš, vsi so mi bili tuji. Vsak samo to misli, kako bi pogubil druzega, da bi sam prišel v veljavo. Noben dan ne mine, da bi koga ne usmrtili, ali koga ne umorili. Ves Čas tiče v cerkvi, a ljudi pogubljajo huje, kakor razbojniki. Da le sami nabero dosti denarjev in zemljišč, četudi potem propade vsa Ru sija! Kakor je tudi car grozen, vender včasih posluša istino, ko bi se saj jednemu izmej njih obrnil jezik, da bi spregovoril resnico ! Samo prilizujejo se mu in klečeplazijo. Verjemi mi, knez, ko sem zagledal tebe, je srce v meni od veselja poskočilo, prav kakor bi bil srečal kakega dobrega sorodnika! Nesem še vedel, kdo si, pa si se mi že prikupil, tvoje oči ne gledajo tako, kakor njib, in tvoj glas drugače zvuči. Glej, Godunov je tudi boljši od dru-zih, pa vender ni tak, kakor ti. Gledal sem te, Belgijo in Francijo, ki praznikov ne poznajo, ali so jih oziroma prestavile na nedelje. In ker se bode produktivnost naše obrtnosti omejila z normalnim delavskim dnem, bode le-te potrebne določbe sovražniki imeli z alin. 3. v §. 75 zdatno agitacijsko sredstvo v rokah, češ: ne samo to, tudi onol V praktičnem življenji Bicer VBa ta zadeva posebnega pomena imela ne bode, ker podjetnik sploh pogodbe sklepal ne bo z delavcem, ki mu bode na ta način izostajal! Uprav zaradi tega vidi Be imenovana določba prava potrata ! Z veliko manjšim, ali vsaj menj opravičenim vriščem bi se stvar labko bila opravila, da se je pomočnemu delavcu dalo „pravico" do obiskovanja „jutranje službe božje", s čemer bi ae itak bilo ustreglo verski čuti, katero gojiti je seveda potreba! Proti praznovanju nedelj Be načelno tudi z levice ni oglasil noben ugovor, pač pa se je po pravici pogrešalo v prvi odstavki več jasnote, ker, da bi „vsa obrtna dela ob nedeljah počivalau, tega menda sami zakonodajalci ne mislijo, niti pričakujejo v nedeljskem življenji! (Dalje prih) Peska v očil Pod tem naslovom priobčil je v zadnjej „Soči" odličen narodnjak naslednji članek: Ali je „Sočiuim" bralcem znana basen o bolniku in zdravniku? Bržčas vsem ne bode v spomiuu, pa če bi tudi bila nikakor ne Škodi, ako jo tukaj pogrejemo. Basen se glasi: Bolnika je vprašal zdravnik, kako mu je bilo po noči. Vso noč sem se potil, mu odgovori. To je že dobro, pravi zdravnik. Drugo jutro mu pove bolnik, da ga je vso noč mrzlica tresla. Nič ue de, reče mu zdravnik, to je dobro. Tretje jutro ga spet povpraša zdravnik, kako je spni. Nič nesem spal, odgovori mu bolnik, po vBeh udih me je trgalo. Nič se ne boj, reče mu zdravnik, to je prav dobro. Ko zdravnik odide, pride prnatelj k bolniku in ga povpraša, kako se počuti. Tako dobro, odgovori mu bolnik, da me bode od samih dobrot skoro konec. Človeku kosi lino težko de, ako Bpozua, da mu resnico prikrivajo in ga z lažjo tolažijo. — Tako govori basen. Čemu jo pripovedujemo? Zato, ker tje nam zdi, kakor bi jo bil starodavni basničar pisal v pro-roškem duhu in jo okrojil po naših sedanjih žalost- kako si brez orožja stal medvedu nasproti; kako ti je Basmanov nesel kupo vina, ko je bil prej otrovljen bojar; kako so te peljali na morišče; kako si ti danes govoril z razbojniki. Kako me je nekaj vleklo k tebi, kako rad bi se ti bil oklenil okrog vratii! Ne čudi se, knez, mojemu neumnemu govorjenju, — pristavil je Maksim, povesivši oči, — jaz se ti ne usiljujem za tovariša, dobro vem, kdo si ti, kdo pa jaz; pa kaj hočem, ko ue morem udr^ati besed; samo se mi iztrgujejo iz prsij, srce me tako silno vleče k tebi. — Maksim Gregorjevič, — rekel je Serebrjani, in krepko mu je stisnil roko, — priljubil si se mi bolj, kakor bi bil moj lasten brat! — Zahvaljujem se ti, knez, zahvaljujem! Če je tako, dovoli mi, da ti povem, kaj leži v mojej duši. Dovoli, knez, da se zdaj pred bitvo pobrativa po starem običaji! To je v>a moja prošnja; ne jezi se zato, knez. Ko bi jaz vedel, da bova še dolgo živela vkuno na svetu, ne prosil bi te; pomnil bi, da ti ne moreš biti moj pobratim, u zdaj . . . — Zadosti je jeziti B ga; Maksim Gregorjevič 1 — pretrgal mu je besedo Serebrjani: — ea- nib razmerah. Bolnik je slovenski narod in zdravnik je najnovejši naš dnevnik in njegovi somišljeniki. aSo£au se s tem Benjaminom v slovenskem Časo-pisji do zdaj ni pečala, menda ga niti imenovala ni. Povedati moramo zatorej svojim bralcem, da je ta dnevnik navstal vsled nesrečnega razpora naših bratov na Kranjskem in da ta dnevnik zdaj dan na dan pridiguje slovenskemu narodu, naj bode zmeren v svojih zahtevanj h, naj ne terja pravic, katere se mu nikdar ne bodo dale, ker se mu dati ne morejo, naj ne nadleguje vlade, da jo ne ozlovolji itd. itd. Ob! ironije, kakeršne še ni videl in slišal svet! Slovenskemu narodu pridigovati o politični zmernosti in učiti ga ponižnosti!! To se nam zdi, kakor bi kdo lačnega in sestradanega svaril, naj ne je, ker bi se utegnil preobjesti, ali kakor bi kdo zajčka učd, naj ne bode hudomušen in naj ne grize okolo sebe. Dokler so le koristoknei in prevrtljivci nasto pali kot apostoli politične zmernosti, ni se nam vredno zdelo zavračati jih, ker smo bili preverjeni, da je naše razumništvo toliko politično zrelo, da ne pojde za njimi. Oni že vedo, zakaj zdaj tako pridigujejo in tako pišejo, a mi pa tudi vemo, da so ti gospodje Še včera bili to, kar smo mi še danes in da so včera z nami vred zajemali iz sklede, v katero zdaj pljujejo. Da pa vender danes razpravljamo to nam do konca neprijetno stvar, razlog ju ta, ker se je nagim političnim omabljivcem pridružil pisatelj z Dunaja, ki si je na drugem polji nabral obilo zaslug, mož, ki ima med nami tudi kakor blag človek in vzoren rodoljub mnogo spoštovale«v iu čestiteljev. Zdaj se nam ne zdi več pametno molčati, ker vemo, da jih je mnogo med nami, ki ne napenjajo radi svojih možganov in se rajši povujajo za drugimi, katere drugače spoštujejo. In kaj uči ta novi pristaš zmernosti? Pravi, da se nam predobro godi, da smo presiti, prenapeti, da zgolj objestnost govori iz nas, da imamo v narodnem oziru, — če ne vse, kar po pravici moremo tirjati, pa vsaj toliko, „da nam je naša narodnost dovolj utrjena in zagotovljena, tako da nam se ni bati zanjo". Nadalje nam očita, da „s svojimi prenapetimi in nepremišljenimi zahtevami, s svojim otročje-strastinm nasprotovanjem stavimo v nevarnost še to, kar smo si priborili in nekoliko tudi zadobili brez svoje zasluge" .... No kaj porečeš k temu ti, ubogi Goričan in ti mukotrpni Istrau ? Ali ne čuješ, da ti je narodnost dovolj utrjena iu zagotovljena, da se ti t j i bati zanjo. Kaj češ še več? In ti Korošec in Štajerec, ali no vidiš, kako dan na dan grešiš na milost Dunajskega pisatelja, ali ne čutiš grde nehvaležuosti, ker nečeš pripoznati, kaj se ti je dalo bre* tvoje zasluge. Iu kaj porečemo mi na to? Nič druzega nego: „Bog, odpusti mu, ker mož ne ve, kaj dela." Slabega namena pri tem ni imel, pisal je le o stvari, katere ne pozua. Mož ne živi mej nami, ne vidi, ne sliši naših vzdihov, — da jih slišati neče, tega ne verujemo. Pa ne čudimo se toliko njemu, ki že cel človeški vek živi v tujem svetu, temveč strmimo gledajoč predrznost naših domačih „opričnikov", katere bi morala vselej, kadar kaj tacega izroče tisfcar-nici, obliti ruuečiea, ako bi v njih duši še bilo kaj tistega čutu, ki se stam imenuje. Mi da smo prenapeti io nepremišljeni v svojih rahtevanjih ? Mi se utapljamo in kličemo na pomaganje, a nam se odgovarja, da se samo Šalimo. Tako nam odgovarja narodnjak, naše gore list, mož, od katerega bi se bili vsega drugega prej nadejali. Od koder bi nas moralo solnce greti, od onde nas bije mraz. To je britko, to boli. Ne, tacega očitanja nesmo zaslužili! Ozrimo se zdaj malo po naših pokrajinah in poglejmo, kako nam je ondu naša narodnost utrjena in zagotovljena. Pri nas na Goriškem nam uradi dopisujejo z večine v laškem ali nemškem jeziku. Ob toženega Slovenca postavijo pred porotnike druge narodnosti, vsa razprava se vrši v jeziku njemu neznanem, od vsega zve le to, kar mu tolmač pretol-mači. V Avstriji se tako postopa menda samo Še z istrsko rajo. Naša mladina mora se poleg svojega materinega jezika priučati že v rosni mladosti tudi nemškemu, ako hoče stopiti v srednje šole, kar je oči-vidna krivica nasproti drugim narodnostim. Da celo v jednorazredno ljudsko šolo nam unvajo nemščino, kar je proti postavi in proti vsem pravilom pedagogike. V sosedni Istri je še slabše. Slovanski Istran je tako nesrečen, da se pod njim joče pot, po kateri hodi, kakor pravi pregovor. Korotan, oj Korotan, ti najhujša naših ran, kaj pa porečeš ti k očitanju Dunajskega pisatelja V Ali se ti ne zdi, kakor bi bil tvoj krvni neprijatelj najel ti brata, ki o tvoji narodni nesreči burke brije. Ti prosjačiš, da se tvoji deci saj dovoli učiti se brati in spoznavati resnice sv. vere v materinem jeziku. A tvoj rojak, slovenski pisatelj, ti pravi, da si prenapet, da zahtevaš, kar se ti dati ne more. Malo, malo bolje godi ae štajerskim bratom, ki dan za dnevom stoje na braniku in odbijajo z uma bistrimi meči navale silnega in brezobzirnega protivnika. A kaj so si priborili ? Samo to, da jih naši sovražniki napadajo zdaj s še večjo strastjo in z izdatnejšimi sredstvi. Pa ne bojte se, bratje za svojo narodnost, Duuajski pisatelj vam jo zagotavlja. Mirno greste lahko počivat. Kako stoji narodna stvar na Kranjskem? Gotovo bolje, nego kjer si bodi drugje na Sloveuskem, ali tako vender ne, kakor bi nas jan;čarji novega dnevnika radi uverili. Uradi z večine še uradujejo nemški in slovenskim strankam, ki nič nemški ne znajo, pošiljajo nemška pisma. Kako se pri sodiščih godi slovenščini, imeli smo večkrat priliko osvedo-čiti se tudi zadnji čas v „Slov. Narodu". A kur se slovenke srednje šole tiče, ne pozabite, kako dosledno g- minister uk.i pri vsakej priki zatrjuje, da je ta nižja srednja šola samo ua poskušnjo in da se lehko jutri prelevi zopet v nemško. Pa denimo, da je res narodno stvar na Kr nj skem na boljših nogah, nego je v resnici. Ali res mislite, da nam ;e potem slov. narodnost povsod zagotovljena? O kako se varate ! Ali je pa morebiti nekaj resnice ua tem, kar se v novejšem času bolj ali manj glasno šepeta, da tu gre samo na kranjsko klobaso in za kraujski cviček. Ako je temu res tako, potem bodite uverjeni, — vi grobokopi slovenskega naroda, da vam bode vaša klobasa hitro presedala, osole vam jo tako, da vas uaglo mine vsa slast do nje, in tudi vaš cviček vam zagreni. Pisatelj z Duuaja se tolaži, da večina naroda ne misli tako, kakor mi preuapetneži, in se le čudi zakaj ta večina molu. Prijatelj! da ti je slišati to večino naroda* zagrmela bi ti tako neljubo na uho, da bi ti za vselej prešla želja zlorabiti papir, na kateri pišeš svoja Dunajska pisma, in še dalje grešiti na po-trpežnost slovenskega naroda. In gotovi smo, da bi te še tega poletja videli na potu v slov. Kanoso, bodi si na sv. Višarje ali pa k sv. Jožefu v Ricmane, morebiti celo po nazib kolenih. ..Glasbene Matice" občni zbor 19. maja 1884. (Dalje.) Razen odborovih sej je tudi artistični odsek mnogokrat imel posvetovanja največ o glasbeni šoli, o društvenih muzikalijah in o druzih muzikalnih delih, poslanih od domačih glasbenikov. Sploh pa Be je posvetoval o stvareh, ki so bile potem v odbo-rovi skupščini večjidel sprejete. Slavnemu zboru naj podam še sliko naše glasbene šole za drugo, tekočo učno dobo, kar smatram za posebno odborovo dolžnost ne samo zaradi tega, ker se p. n. občinstvo jako zanima za naš mladi, lepo razvijajoči se zavod, temuč tudi, da opravičimo zaupanje onih korporacij, ki so blagodušno pripomogle vzdržati drago glasbeno odgojališče. Uže v lanskem občnem zboru prijavili smo prvotne razmere naše glasbene šole. Bile so še prav skromne, učencev samo 28, nauk le začasen, podjetje jako riskirano, brez trdne podlage; vender se je vse na bolje obrnilo in naše nade so se ne samo izpolnile, temuč tudi vsa pričakovanja prekosile. To se je posebno sijajno pokazalo pri javni, v čitalnični dvorani v 9. dan marca t. I. prirejeni skušnji glasbenih učencev, katerih je bilo 45 prvencev do malega vzgojenih dosihdob samo v glasbeni šoli. Tekom letošnjega šolskega leta je prirastlo 25 učencev, da jih šola sedaj šteje 50. Od teh se uči 28 igre na klavirji in 22 na gosli, po spolu pa je dečkov 29 in deklet 21. Starosti so od 7 »/■ leta do 17 let. Prvo šolsko leto se jih je na gosli učilo 14 iu ravno toliko na klavirji, in nauk je bil brezplačen, a za tekoče leto se je uplačalo učnine do konca nprila 131 gld. Učnih ur so imeli v prvi dobi 250, v drugem šolskem letu do javne skušnje uže 500. Tudi so se goslarji s prva skupno poučevali po trikrat ua teden, letos pa so se oddelki po 4 do 5 učencev v jedni uri vežbali. Glede na te ugodnosti, na množeči se naraščaj in na pričakovane podpore sklenil je odbor ustanoviti 2 stalni učiteljski plači, prvo s 500 gld. in drugo z 250 gld., vrhu tega pa še nagrado za pomožnega učitelja. Vsled večjega števila učencev so se dosledno tudi učne ure morale pomnožiti. Šolsko leto se je pričelo s 15. dnem septembra meseca 1383 in odsihdob so poučevali g. Staral na gosli, g. pl. Ohm-Januschovski nu klavirji iu od oktobra do konca gledali- r-ne, dobe g. Wiedemann, kateremu je odbor s prva odmenil službo stalnega glasbenega učitelju. Da si mej šolskim letom ni bilo moči začetnikov vsprejem^ti v pouk, vender se je število učencev čedalje bolj vekšalo iu bi radi še mnogi pristopili. Sedajni učenci imajo do 14 ur nauka na teden pri klavirji in 14 ur pri goslih ter so prvi razdeljeni na 5 stopinj, drugi na 2, t. j. začetnike in že nekoliko izvežbane. Vsled obilega naraščaja učencev in pomnoženega nauka postali so šolski prostori pretesni. Tej kaj ne bi ti bil meni brat? Vem, da je moj rod Častnejši od tvojega, pa to je le posvetna stvar; a tu pred Tatarji, na bojnem polji, smo vsi jednaki, Maksim Gregorjevič, in povsod smo jednaki, kjer stojimo pred Bogom, a ne pred ljudmi. Pobrativa se, Maksim Gregorjevič! In knez je snel z vratu zlati križec na lepo izdelanej verižici, iu podal ga Maksimu. Maksim je tudi snel z vratu križec, prosti, medeni, na svilnatej vrvici, poljubil ga je in prekrižal 86. — Vzemi ga, Nikita Romanovi«'-; ž njim blagoslovila je mene mati, ko smo še bili ubogi ljudje, in še nesmo bili prišli v milost Ivana Vasiljeviča. Varuj ga, meni je dražji, kakor vse. Ko sta se oba še prekrižala, in zmenivši križe, objela sta drug druzega. Maksim se je razveselil. — ZJaj, — rekel je vesel, — si ti moj brat, Nikita Romauovič! Kar koli naj se zgodi, nič naju ne razloči, kdor je tebi prijatelj, je meni prijatelj, kdor je tebi brat, je meni £brat; ljubil bodem s tvojo ljubeznijo, sovražil s tvojim sovraštvom, mislil s tvojo mislijo. Zdaj rad umrjem pa [tudi Življenje mi ni več zoperno; imam s kom živeti iu za koga umreti! — Maksim, — rekel je Serebrjani, globoko ginen. — Bog vidi, da sem jaz z vso dušo postal tvoj brat, nečem se ločiti od tebe do smrti! — Hvala, hvala, Nikita Romanovič, saj tudi ne bode treba nama ločiti se! — Ako naju Bog ohrani živa, premisliva vkupe, kaj imava storiti za domovino, kako služiti svetej Rusiji ? To ne more biti, da bi bilo vse v Rusiji izgubljeno, da ne bi bilo moč drugače služiti carju, kakor pri opričnikih! Maksim je govoril z nenavadno gorečnostjo, pa na mah je umolknil in prijel za roko Serebrja-nega. Močno žvižganje, da je letelo vse skozi ušesa, razleglo se je v daljavi. Kakor bi se bil zrak stresel, zemlja zmajala, nerazločni kriki, in zamolkli klici prihajali so od tatarskega taborja, in nekaj konj, s priuzdignenimi grivami, priskakalo je mimo Serebr-jiuiega io Maksima. — Čas je! — rekel je Serebrjani, usel se na konja in potegnil sabljo. — poslušajte me tovarišči, ne gnjetite se preveč vkupe in ne raztresite se preveč narazen, vsak bodi na svojem mestu. Z Bogom, za menoj! Razbojniki so skočili po konci. — Čas je, čas je! — razlegalo se je v vseh vrstah: — ubogajmo kneza! In vsa tolpa se je dvignila za Serebrjanim in prevalila se čez holm, ki jim je do zdaj zakrival sovražne grmade. Tedaj je nov, nepričakovan prizor osupnil njih očij. Na desni od tatarskega tabora zvijal se je po stepi ogenj, in nepravilne njegove črte so se vedno širile in vkupe zlivale ter vedno bolj se bližale taboru. — Aj, Perstenj! — zakričali so razbojniki: — glejte, naši! Zažgali so stepo, in spustili ogenj naravnost na sovražnike ! Požar je rastel z neprimerno bistrostjo, vsa stepa na desnej strani spremenila se je v ognjeno morje, in kmalu so njegovi valovi zgrabili krajne vozove in ožarili tabor, podoben vznemirjenemu mravljišču. (Dalje prih.) zapreki je odbor v okom prišel oajemši začasno še drugo sobo, a v tem je odbor slavne Čitalnice privolil, da sme šola začasno preseliti se v čitalniške prostore proti primerni odškodnini. Kar ae tiča v spe bo v glasbenega pouka sme društvo radostno kazati na javno skušnjo due 9. marca, katerej je bil prisoten tudi deželni predsednik, visokorodui gospod baron And. VViukler, gospod župan Grasselli, mnogo dostojanstvenikov in druga odlična gospoda, da je bila dvorana polna. Tudi slovensko časopisje je s priznanjem omenilo otroške produkcije. Za pou/.digo naše šole je torej, odbor mnogo truda in časa žrtvoval; v prvi vrsti pa je zaslužuo deloval podpredsndnik in nadzornik glasbene šole, gospod Alfred Ledenik, katerega je tajnik po svoji moči podpiral. A tudi gospodu pi. JanuBchovskemu gre vsa čast in hvala ne samo za temeljiti pouk, temuč tudi za ujega ivsuo zanimanj m pod pitani o tajnikovega delovanja. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 26. maja. V delegacije so izvoljeni naslednji gospodje poslanci: za Češko kandidati češkega kiuba in sicer: Adamek, Deym, Dostal, Hlavka, Jueček, Kinskv, Matuš, Rieger, Meznik, in S^hram, delegati, in H. Ciam-Martiiiic in Sebiudler namestnikoma ; za Dal maci j o: Klaić delegatom, Birelli hh mestnikom; za Galicijo: Chrzanovskv, Czajkovski, Czerkavski Eu-sebi, Groholski, Hausner, Javorski, in Smolka delegati, Madejski in Dziednozyeki namestnikoma; za Spodnje-Avstrijslio: Duinba, IWb, Eluard Sutss, delegati, Oiner namestnikom; Zgoruje-Avstrijsko ; Brandis in Pfugl delegatoma, Hayden namestnikom; za Solnogrvdsko: Lieubacber delegatom in Neuma-yer namestnikom; za Št'rsko: Attems in Posch delegatoma, Krauss namestnikom; za KoroAk'i Nischel-vviuer delegatom, Moro mmestnikom; za Kranjsko Hohenvvatt delegatum iu Klun namestnikom; za Bukovino: Giigoicia delegatom, Kossowitz namestnikom, za Moravsko: B^er, Chlumecky, Dubsky in Winterholler delegati, Scbmied, in Panovsky namest-n koiiia : /a Šleziio: Dvmel delegatom. Bes namestui-kom; za Tirolsko: Hippotiti in Greuter delegatoma Kathrein namestnikom ; za Voralberško: Tburnher delegatom, U i/, uamestnikom; za Goriško: Goronini delegatom, Valusi namestnikom ; za Trst: Vuceticb deli gatom, Burgstaller namestnikom. Čeaki iu moravski Nemci ne^o hoteli VBprejeti kompromisa, za to so pa ua Češkem izvoljeni samo češki, na Morav-skem pa samu nemški kandidati. Moravski Čehi neso volili, ker so videli, da ni moč uri- j niti nobenega svojega kandidata, češki Nemci so pa I Volili, pa so za osem glasov podlegli. To najnovejše postopanje Nemcev je jasno pokiualo, da oui ne marajo za spiavo, ter da vlHdua spravljiva politika je tu osUla popoiuem ore« vspeha, naj jo iti tako hva-lisajo ofipijoai. Pa tudi pri prihodnjih volitvab za državni »nor ni v teb nemških krajih upati z* vlado ugodnejših resultatov, ker razni pojavi kažejo, da nemškim volilrem na Češkem in Moravsiem neso bili sedanji poslane preveč, amphk le premalo nemški. Samo na Duuaji in v nekaterih nemških krajib it-vau Češke in Moravske utfgnejo volit vi- nekoliko ugodneje izpast:, nego so zadnje, ker tam že mnogo volilcev spoznava, da je liberalna stranka premalo gledala na ekonomične potrebe dežel. A zdaj tudi tu ni treba gojiti preveč, optimističnih nad, ko bo levičarji se tudi izrekli za spremeno pogodbe s severno železnico. Jedino upanje za vlado so petakarji, ki bodo volili vale d nove volilne reforme. Koliko pa bodo ti spremenili volilni resultat, bode bodočnost nas učila. O volitvah v delegacijo moramo še jedno žalostno stvar zaznamovati. I'.voljen ni mla-dočeski poslanec dr. Gregr, kakor se je prej pričakovalo, in to neki zato ne, ker so on in njega tovariši v poslednjih sejah nekaterikrat glasovali proti željam češkega kluba. To mi obžalujemo, ker vidimo, da tudi mej Čehi ni one prave sloge iu discipline, ki jedino more pomagati nam avstrijskim Slovanom do boljših dnij. Drža«ni zbor je v saboto končal sedanje zasedanje. Mi Slovani moramo reči, da za nas ni bilo posebno plodonosno. Za nas Slovence pa to ne le v narodnem obziru, ampak tudi v materijalnem. Dolenjske železnice, katero že tako dolgo pričakujemo, še nesmo dosegli, pa tudi muogo druzih za nas potrebnih stvarij ne. A zaradi tega ne smemo proostro soditi naših poslaucev. Skoro vselej so storili svojo dolžnost, a da njih prizadevanje ni imelo uspeha, krivi so drugi člani desnice, katerim včasih ni dosti mari za nas, in pa vlada, ki ima navado, da kaj nerada spusti kak krajcar izpod palca, kadar je nam kaj treba. Iz oficijozoih listov se da posneti, da bode ta državni zbor kmalu odposloval in prišle bodo nove volitve. Volilci se že pripravljajo na to. Vsi vladni listi pišejo, da naj bi se pri prihodnjih volitvuh bolj oziralo na ekonomične kakor na narodne interese. Ta pisava le prejasno kaže, na bi najrajši vladni krogi narodno vprašanje z drugimi vprašanji izrinili z dnevnega reda, ne da bi ga redili, da bi jim bili taki poslane' najljubši, ki bi se za narodnost ne brigali. Mi moramo zato volice opozoriti, da so blizu na podobni način agitovali nem-škutarji pri vsakih volitvah, govorili bo o gospodarskih zadevah, a na vse take stvari so pozneje pozabili. Prelahko bi se zgodilo, da bi novi vladni možje ravno to storili. Narodna zavest in ekonomično blagostanje sti kaj tesno zvezani, in kdor za narod nema srca, ta se tudi za ekonomično blagostanje brigal ne bo. Vsakemu narodu, ki zgublja svojo narodnost, preti tudi gospodarski propad. Ravno najodličnejši slovenski poslanci so se pa tudi najbolj potegovali za gospodarske kori-.ti svojih volilcev, to vsak ve, kdor se je kaj oziral na delovanje državnega zbora in dež lnih zborov. Policijsko ravnateljstvo prepovedalo je v Gradci nabiti oklic za glavni zbor nemškega Scfiulve-reina po §. 23 tiskovnega zakona. Hrvatski sabor se bole neai sklical 5. junija s kraljevim reskriptom, ki se bode kmalu razglasil. \ naikje 7. zjutraj 5 2. pop. •ri 9. zvečer 734-51 um. 732-48 mm. 73336 mm. + 10 6° C + 24-4° C -r-17-8«C si. jzh. si. jzh. si. jzh. jas. jas. jas. 000 m J Srednja temperatura obeh dnij je znašala -f- 13-4° in in -4- 17-00, za 21° pod in 18° nad normalom. dne* 26 maja t. 1. (Izvirno tele*rrarično poročil' .< Papirna ren a . . . . ..... Srebrna renta .... Zlata ren........ , :v , marčna renta......... Akcijo narodne banke .... Kreditne akcije .... . London ... ..... Napoi.. ........... (J. kr. cekini. . . ... Nemške marko ... 4°/0 državne »rečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/0 avHtr. zlata renta, davka prosta. . Odrska zlata renta 6°/0...... Ani n n m - >« ... . papirna renta 5"/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, od/61. obli^r. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 47s°/o zis4t' ZH«t- Hsti . Prior, oolig. Elizabetine zapad, železnico Pn-)r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditno srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 Zahvala. Žalujočim srcem zahvaljujeva se podpisana za vsestransko sočutje ob bolezni in smrti svojega nepozabljivega brata, gospoda v Valentina Sarabona, župnika v Št. Petru, posebno toplo zahvalo izrekava še za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu, čast. duhovščini, za mile nagrobuice in za darivane lepe vence. Ž alu j oča brata Ignacij in Jože Šarabon. 80 gld. 60 kr 81 40 102 ■ 10 95 ■ 90 856 — 311 ■ 40 122 30 t * 69 i n 75 ■ 59 75 124 10 173 75 101 80 n 122 ■ 90 91 65 t 88 55 104 50 M 115 25 122 75 108 50 107 25 „ 176 50 19 — n Št, 9201 (357—1) Košnja v najem! i torek 3. dan Junl f n t. I. dopolu- dn<> ob O. url sh bode košnja mestnih senožetij ob Zagrebški veliki cesti pod Rakovnikom, pri ko-njaču v Trnovem in pri kolezijskem mlinu za leto 1884 po očitnej dražbi kosoma v najem oddajala. Obljubljene najemščine dve tretjini vplačati je takoj pri dra>b:, ostala tretjina pa do 15. julija t. 1. pri mestnej blagajni. Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na senožeti pod Rakovnikom, kamor se vabijo najemniki, in «e bo po zgoraj omenjeni vrsti nadaljevala na drugih seno^etih. Mestni magistrat v Ljubljani, v 23. dan maja 1884. DonI« Je MADAME CHARLOTTE, slikarica heliominiaturnih slik na steklo in učiteljica žurualnega krojnega risanja v Trstn, in naznanja p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici, da prevzame vsako kabinetno fotografijo, da jo misiiloi s ol . m« t o barvu na steklo, katero delo je jako trajno. Ob jednem naznanja, da poučuje v žurnalnem kro|iiem risanji po svoji lastni jako praktični metodi, katen i je sama izumila. Ta metoda je jako jednostavna, se da lahko priučiti in se v vsakej rodovini z veliko koristjo porabi, kar so izvedenci c. kr. naučnega ministerstva in na stotine njenih učenk pod uradnim nadzorom potrdili. Spričevala se lahko ogledajo v njenem Btanovanji na Starem trgu v lil 61 klobučarja Pocka h. si. 8, II. nadstropje. Tu ostane urno H dnlj. Doma je od 4. do 6. ure popolu-dne. — Slike na steklo so razstavljeno v prodajalnici gosp. Ciioutinlju. (358) Dve vinski kleti v I «1 matu pri Mraku se dasti o sv. ltllhelu za več let v najem. — Tudi je več delov pri Kožubu ni prodaj. Natančneje se izve pri gospodinj I v l «l m sit ■■ ali pa pri gosp. Jakobu Supančicu v Kravji dolini si. 9. (352—2) MOKA iz najboljše pravo banaAke pšenice, popolnem suha, v lastnem umetnem mlinu na valarje napravljena, prodaje po n» j nižjih cenah na debelo iu drobno M. J. GVARDIA, <279-9) v Ljubljani, v Slonovih ulicah št 50. h Trsta v Novi-Jork naravnost. Vidiki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Bast _£oa.g-13.6L", 3400 ton, v 5. dan julija. „Brltcanla", 4200 „ v 10. „ „ Potniki naj se obrnejo na T. TEEKITILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli1 Arsenale Nr. 13, Te«tro Comunale, v Trstu. Kujutji za potnike '-<►<> gold. — Vmesni krov OO gold. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emili *uo d* Aut. Posluj »n. generalni agent. (291—12) n frančištafco cerkvijo, v g. J. Vilhar jevej hiši, pleskar za stavbe in hišno orodje, lakirar in slikar firmnih tabel. Prodaja oljnatih barv, firnižev in lakov -i ♦ ♦ na drobno in debelo, ter vsega v to stroko spadajočega orodja, kakor čopiče V (pinzelnov) itd. — Prevzame ploskanja za vsa si a v l>eil«l dela in poprave v mestu kakor na deželi po najcenejših cenah in zagotavlja točno in dovršeno izvrševanje svojega dela. Za mnogobrojna naročila se priporoča HUGO EBERL v Ljubljani. t ^^^^^k/* ^^^^"^^ "^kr* ^sV^'^s^sf' ^^^^^Mf ^ k .^^V ,^vV -^vV .^vV ,^^Y ,^vV -^vV^^v^ j Drogerija Antona Mazzoli-ja v Gorici v gosposki ulici „pri črnem orlu" in poddrnžnica v Via Giardino št. 24. Velika zaloga drog i dišav) in barv, suhih in mletih na olji. — l.akt (firneži) in čopki vsake vrste. — Barvarske polrcbftclne najfinejše. Prva in močna zaloga pori landivkega oe* men ta, kakor tudi rimskega cementa iz Terbovelj, najboljih vrst, pohvaljenih in obdaro-vanih na ra-nih razstavah. Najboljša vrsta mletega žvepla za trte, z Rimskega in s Siciliji'. Vse po tako nizkih cenah, da se ni bati konkurence (pretekanja). (300—4) v .^^v ^^V^^V ,^^>„^^ ^^V. ^^V.^^*v.> Za bližajočo so m<>zIJo priporoča najstarejša in najjlasovilejša firma za snkno Morica Bum-a v Krmi (■ULstanovljena leta 1822) l>i-islno Brniko volneno blago. Jako lepi in modni uzorci za celo obleko od gl. 1.— do gl. 6.— meter. Bogata izber snkna za Hukn|e (Streich-und Kamingarnrockstoife) od gl. S.— do gl. 7.— in Mil*na in liiue«-. najnovejši uzorci, od gl. l.SO do gl. 6.— meter, i mi Peruvienci za suku)e in Tosking /.»» lilit«-«> od gl. 3.— navzgor do gl. 6.—. gl. 7.— in više meter. Velika zaloga vsakovrstnega sukna in civilne in vojadke obleke9 livreje, cerkve* biljarde in voaove. Sukna sa požarne straže, veteranska In strelska druAtva in druge korporacije Pristni angleški polni plaidl, 3 metre BO cm. dolgi in 1 meter 413 ctn. široki, po gl. 3.SO, 4.78, S.2S do gl. 16.—. Uzorce zastonj in franko. Blago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — Posiljatve, katerih vrednost znaša nad gi. 10.—, pošiljajo se franko. Gosp >dje krojaški mojstri dobe na zalite vanje vsglednc knjižice z mnogoštevilnimi uzorci franki*. (149—11) Marij in celjske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zopei yse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi ielodeo, ■mrdoio sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v ielodol, zgag/o, da se ne nareja peaek in pseno ln slez, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobložonjo želodca z Jedjo ali pijačo, črve, soper bolezni na vranici, Jotrah in /.up.t zlato žilo. Glavna znloga: Lekar C. Brady9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, knko se rabi, stane t, ki: -Us^ Prave ima setirio: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Iti/./nI i: lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. K u pl e rs OB mi eđ. V K r a ti j: lekar Drag. Š a v n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A<, U ob le k. V Sežani: lekar Pb. RitBchel. V C i no m M i : 1 kar 1 v a n Blaže k. V ftkofjej Loki: lekar Karol Fabiani. Sva,riteV! Ker se v zadnjom času naš fz-delek poBnem\je in ponareja, zi>to prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklemeo vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Bradj & Dosral — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z i\ašim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-niisko spravljeno vurNtvcno snaiuenje in zavoj mora bita zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemaju teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni iu prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—141) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zelezpikar. Lastnina m tisk „Narodne Tiskarne" 696353