Gustav Strniša
Pastirček Blažek
Vsi pastirji so se jezili na vročino in zabavljali nad poletjem, le sosedov ^astir Blažek se je samo smejal. Bil je revČek brez starŠev a vedno vesel deček. Poletje je posebno Ijubil, za vrocino se sploh ni menil, čeprav mu je znoj curkoma lil po obrazu. Zado-voljno je ftekal za živino in žvižgal. Ka-dar so itjegovi tovariši le prevcč za-bavljali, jih je tolažil:
»Poletje še prchitro mine! Ali ni pri-jetno in zdravo v topli prirodi? Kaj če nas isonce opeče, ne škoduje nam in v senco se lahko skrijemo! Toda, koliko dobrot nara nudi poletje, samo poglejte! Kopljcmo se, kaiko je prijct-no, ko nam drugujcjo mili žarki, cvet-ke povsod klijejo in dehte in ptice že zarana prepevajo svoje vesele popev-ke!«
Včasih, ko je Iežal pod grmom in za časck zadremal, je zagledal v sanjah prijazno vilo, ki ga je opazovala in potem vzela v roke biserni loik, segla po sončnem žarku, ga napela na zlato napero in že je zadonela čudeina pe-sem.
»Kdo si vendar?« jo je neke^a dne vprašal.
»Vila sem, hčcrka Poletnika. Pojdi /, menoj!«
In pastirček je šel in strmcl. Kamor je stopil, je zazrl nova čuda. Trava se je izpreminjala in blesketala v vseh raogočih barvah. Namesto rose so se lesketali na cvetju sami biseri, ki so ^a kar težili. Omamljivi vonj se je škil okoli, a ptice pevke so pcle tako opoj-ne pesmi, <\a takšnih še nikoli m slišal
Dospela sta na rožno planjavo, ki je Blažek še ni videl. Povsod so kipele in dehtele same rože. Sredi njih se je dvigal sijoč prestol in na njem jc se-del visok, krepak raladenič, kojega obraz je sijal kakor samo ognjeno sonce.
Ko se je decek približal, je opazil, da iraa mladenic na glavi blesteco, dia-mantno krono. Takoj je Blažka nago-vorii:
»Jaz sem vladar Poletnik in rad imam svoje prijatelje. Moja hčerka mi je že pravila o tebi in zdaj sem vesel, da si prišel k aam! Obdaril bi te z biseri in cekini, a vse to prevzame človeka. Ker te Ijubim, ti nc dam tega slepila, ki vsakega zapelje in mu zamori čut usmiljenja in ljubezni do bližnjoga! Pridi slednji dan, lco bo zahajalo son-cc, z mojo hčerko semkaj in moji mo-dri duhovi te bodo marsičesa naučili, kar ti bo koristilo za vse življenje! To naj ti bo mojc darilo, ker sein ti pravi prijatelj!«
Pastir se je zahvalil in se obrnil, pa je začuden opazil, da leži spet za grmom na paši.
»Ali sem sanjal, ali je bilo res?« se je vprasal in takoj sktenil, da pride drugi dan spet pod grm.
In tako je prihajal vsak dan in vsek-dar j>a jc čaikala vila, ki ga je potem odvedla s seboj.
Včasih so ga iskali pastirji, pa fia niso mogli ntkjcr najti. kakor bi se bil udrl v tla.
Deček je bodil v kraljcstvo Pnlctja, kjcr so ga pridni in modri pritlikavci uvajali v skrivnosti prirode in tla po-učili, k.ako mota obdelovatti zemljo, ka-ko krmiti in pasti živino in kako sploh delati, da mu bo zemlja dala. kar ima.
In Blažck si je vse zapomnil. Moral I 5e po&kušati tudi sam. Z majhnlm ora-| lom je oral zemljo in jo posejal, krmil , živino in jo pasel.
Naposlcd je bil vladar z njim zado-voljen, dejal mu je:
»Čcz štirinajst dni boš podedoval ne-kaj premoženja. ne smes prodati ko-čicc in njiv, ki jih dobiš. Kmalu dora-seš in tedaj se spomni na naše nauke in sreČen boš!«
Blaže se je spet predramil pod gr-mom. Še in še je prihajal tja, a vile ni ni bilo več.
Ko se je posiavljalo polctje in jc pri-hajala krasotica jesen, je zagledal v daljavi blustečcga vladarja, sijocega ka-kor soncc in poleg njcga Ijubko vilo, nežno kakor prosojno meglicu, ki sta zginjaLa v viša\*i in mu mahala v slove^B
Blaž je rcs podcdoval sfcromno hiS^B co in tri njivice po stricu, ki mu je umrl na Wcstfalskcm, kjor je dclal v rudniku. Takoj sc jc spomnil na kra-lja Poletneija in prosil svojc^a varuha, da je dotlej opravljal njivc, da je sam dorasel. komur je Blažek odslcj pasel fcrave, se je čudil. kajti najlepse so bile in največ mleka so dajale. Vsi so-sodje so ga hoteli za pastirja in ga iz-praševali, kje je vzel svojo pamet, da zna najti tako soČno paŠo, saj jo imajo tudi druge krave, a nobena ni taka.
Deček se jc smthljal in molčal. Čez nekaj let je postal sam svoj gospodar, Čeprav šele dvajsetletcn. Prict'1 je de-lati ¦dam.a. Vcdtvo se j,e spominjat svo-jih malih učiteljev pritlikavcev, iii su ga mnogo naučili in mu svetovali, naj pri vsakem delu vztraja, da bo uspeval in bo srečen.
Dancs je Blaž trdcn posestnik in imovit mož.