f's-i»! t« m ar dHbe »»•sitr®’* 0 i toplu uiii? ¡.¡Ciisi c» J l'/\i ¡»-»s is.*.;» ati- *i b p» ti is »o« fBdJart^tttis. \e jutri - temveč danes se začnimo pripravljati na naloge, ki jih postavlja pred nas gospodarska reforma! IZVOLJENI SO NOVI delavski sveti obratov in ekonomskih enot. Rezultate volitev objavljamo na 6. strani, medtem ko smo na naslednjo uvrstili obširno reportažo. (Foto: LT »Emajl«) Gospodarski preporod, ki je pred našimi durmi, postavlja delovne organizacije pred dejstvo, da bodo lahko živele in se razvijale le pod pogojem boljšega gospodarjenja in večje učinkovitosti dela. Ukinitev raznih ugodnosti in privilegijev. ki so jih imele nekatere delovne organizacije, predvsem pa sprememba vrednosti dinarja na mednarodnem trgu, ukinitev premij za izvoz in regresov pri uvozu bodo povzročile marsikje velike spremembe in mnogim delovnim organizacijam velike gospodarske težave. Te težave, ki čakajo neizogibno tudi naš kolektiv, bo mogoče rešiti samo s svojimi močmi. Pomoči od »drugod« ne smemo pričakovati. Že danes je jasno, da obstaja le ena pot iz predvidenih težav: večja proizvodnost, povezana z boljšim gospodarjenjem. Dobra organizacija dela, serijska izdelava, povečanje proizvodnje. pri primerni štednji in znižanje .stroškov, razvijanje kooperacije in združevanje proizvodnih sil so- le nekateri mejniki na tej poti. Na trgu bomo primorani nastopati s konkurenčnimi cenami in proizvodi, če bomo hoteli svoje delo dobro vnovčiti in si tako zajamčiti obstanek. Računati fnoramo s tem, da bo tudi dinar na trgu bolj redek in da bo prodaja izdelkov težavnejša. Zajamčiti 'moramo tudi raz- . voj podjetja. Zato bo delitev dohodka treba nujno spremeniti v korist skladov za reprodukcijo in za rast podjetja. To moramo doseči z lastnimi močmi. Ce hočemo obvladati gospodarski položaj podjetja, obenem pa zajamčiti sedanji življenjski standard to je realno višino osebnih dohodkov, moramo predvsem dobro gospodariti. To je mogoče le, če smo v stanju ugotoviti, kako delamo, koliko znašajo stroški našega dela in koliko nas stane, vsak naš izdelek. Le tako bo mogoče usmerjati našo proizvodnjo ter nadzipati delo, rast in razvoj podjetja. Dinar bo težje zaslužiti, zato bo morala biti intenzivnost našega dela in gospodarjenja večja. Zato pa so potrebna zrela predvidevanja vseh zahtev, ki bodo postavljena našemu kolektivu in njegovim samoupravnim organom. Potrebni so tudi ustrezni ukrepi in dejanja. Prvenstveno bo treba urediti obračun ekonomskih enot, pred tem pa urediti osnovne podatke, ki tak obračun omogo-(iNadal je vanje na zadnji strani) Izredno zasedanje CDS Dne 30.6.1065 je bilo leto 1965 in kritja ob-sklicano izredno za- veznosti, ki jih ima sedanje CDS na kate- podjetje do bank v rem so bili sprejeti zvezi z investicijami, nekateri važni sklepi Potrjeni so bili tudi v zvezi z novimi go- nekateri podaljšani spodarskimi nkrepi. plačilni roki, ki izha-Ti sklepi se nanašajo jajo iz investicijske na plan investicij za dejavnosti. Leto IX. St. 13 8. 7. 1965 BLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE ODGOVOR NA VPRAŠANJA ODBORNIKA 0 problemih krajevnih skupnostih Gaberje - Hudinja V četrtek in petek, 10. in tl. junija, so v krajevni skupnosti Gaberje—Hudinja na zboru občanov izvolili svet krajevne skupnosti. Na zborih so se občani zanimali tudi za nekatere krajevne probleme, ki jih bi bilo treba prej ali slej rešitL V ta namen se je zglasila pri nas tudi odbornica občinske skupščine iz Gaberja SLAVA MARINČEK, ki so jo zanimala predvsem naslednja vprašanja: • Kdaj 1)0 urejen vodovod za naselje Golovec? • Kdaj bo urejen pločnik za pešce na desni strani ceste v smeri Maribora od bencinske črpalke do š.ole na . Hudinji? • Kdaj bo reguliran potok za litidinjsko šolo, ki poplavlja? • Ali so ¡zgledi za popravilo Bežigrajske ceste in Tpjjar-niške ulice, ki šta v zplo slabem stanju? • Kako je z regulacijo Voglajne? • Ali bi se dalo urediti športno igrišče na prostoru, kjer so podrli barake za Administrativno šolo? • Kako je s popravilom strehe na Domu Partizan v Gaberju? Še preden bomo odgovorili na vprašanja s podatki, ki smo jih prejeli od upravnih služb pri občinski skupščini, je prav, da poudarimo težavno stanje letošnjega občinskega proračuna. ki je vrlin tega še utesnjen z 10% proračunsko rezervo. To poudarjamo zaradi tega, ker je reševanje raznih problemov na terenu in drugod tesno povezano s proračunskimi sredstvi. — Za ureditev vodovoda na Golovcu naj bi sklad za komunalno urejanje mestnih zemljišč odstopil 8 milijonov dinarjev Plinarn ¡-vodovod, ki bi v tem naselju prevzela dela. Kdaj bo to. je težko reči, ker Sklad za komunalno Urejanje mestnih zemljišč trenutno ne razpolaga s temi sredstvi. Ta problem pa vsekakor kliče k rešitvi še posebej zato, ker v bližini teče voda po vitanjskem cevovodu s tako močnim pritiskom. da morajo vodo spuščati v kanal, na Golovcu pa so brez vode. — Pločnik za pešce od bencinske črpalke do hudinjske šole (na desni strani v smeri Maribora), letos zaradi pomanjkanja denarja najbrž ne bo zgrajen. — Potok za šolo na Hudinji bo reguliran, ko bodo začeli komunalno urejati zemljišča za gradbeni okoliš. Kdaj bo to, je " zaenkrat težko reči. — Regulacija Voglajne se sicer nadaljuje, vendar ne takt) kot bi bilo želeti, ker tudi za regulacijo ni dovolj sredstev. —- Bežigrajsko 1 cesto je komunalno podjetje za ceste od lanske jeseni do -sedaj že tri- Vorno ilustrira stanje na cestah IV. reda. Za vzdrževanje makadamskih cest 111. reda je na' razpolago 18 milijonov din, ker je teh cest 50.k in, odpade na 1 km 600 tisoč din. Za vzdrževanje cfcst IV. reda, ki so prav tako, vsaj nekatere, liudo obremenj%-nasipnli 21",5 m3 gramoza. Ven- ne, pa je na razpolago 61 mi krat popravljalo. Na cesto so dar zaradi velikega prometa težkih motornih vozil taka popravili) ne zaležejo skoraj nič, saj je v kratkem času cesta zopet takšna kot prej. Edina rešitev !>i bila asfaltna obloga, za kar pa letos ni denarja. Prav tako je s Tovarniško ulico. Popravilo ne zaleže dosti, ker po njej vozijo avto vlaki, ki kmalu zopet razkopljejo cestišče. Ker uporablja to ulico največ Cinkarna, bi morda kazalo, da bi k ureditvi tudi prispevala ustrezen delež. Sicer je znano, da so makadamske ceste pri nas na splošno v slabem stanju, zlasti tiste, po katerih se odvija promet s težkimi vozili. V te sodi tudi Bežigrajska cesta, katere se poslužujejo vsa težka vozila, ki ne morejo skozi nizka podvoza pri restavraciji »Pošta« in v Trema r jih- Brez asfaltne obloge ni trajnejše rešitve za take ceste. Zanimiva bi bila-npr. ugotovitev koliko težkih vozil vozi v žili rali po Bežigrajski cesti, pa bi bilo bolje razumljivo, zakaj je v takem stanju. Tudi podatek, da se je v Zadnjih štirih letih povečal promet za šestkrat, sredstva za vzdrževanje cest pa so 30% manjša, nam veliko pove. Pri komunalnem podjetju za ceste Smo zvedeli še £a en zanimiv podatek, ki še bolj zgo- lijonov din. Ker je teh cest okoli 2-K> km, odpade za vzdrževanje z vsemi objekti (ple- -skanje prehodov za pešce v mestu, signali itd.) 1 km ceste okoli 360.000 din, torej več kot polovica manj kot pa ceste IV. reda. — Glede ureditve športnega igrišča na prostoru za-Admini-strutivno šolo naj bi se krajevna skupnost Gaberje:—Hudinja povezala z upravo Administrativne šole ii) bi naj skupno proučili to vprašanje. Vsekakor bi bilo treba gradnjo športnega igrišča, ki bi služilo razen za potrebe šole tudi mladini s terena, vsestransko podpreti. Veliko bi pri tem lahko napravila mladina s prostovoljnim delom. — Popravilo strehe na domu Partizan v Gaberju naj bi izvršili izr sredstev občinske športne zveze, ki je dobila iz občinskega proračuna (sklad za telesno vzgojo) za letos 50 milijonov dinarjev. Ker občinska športna zveza tega izdatka ne zmore, ima namreč še premalo sredstev za funkcionalne izdatke, kot je bilo pojasnjeno na zadnji seji občinske skupščine, je skupščina predlagala komisiji za programiranje in financiranje naj prouči, če je kakšna druga možnost, da bi dobili sredstva za popravilo strehe na domu Partizan v Gaberju. mmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiniiiiiiiiiiiimmiiniiiiimimiiiiimmiiiimiiiiinimiuuiiiiiiiiiii I Posvetovanje o tovarniškem tisku ( Na pobudo višjega aktiva Društva no- \ | vinarjev Slovenije v Celju in z vsestran- ¡j | sko podporo družbeno političnih organi- | jj zacij celjske komune bo verjetno še ta | | mesec organizirano posvetovanje o to- fj | varniškem tisku v Celju. 5 Višji aktiv Društva novinarjev Slovenije v Celju je v § = ta namen razposlal razmeroma obširno anketo uredništvom, = H ki bo osnova posvetovanju in iz katere bo moč razbrati, ka- = E ttžri so najosnovnejši problemi, ki zastavljajo pot nredni- = | šivom. Pričakovati je, da bo posvetovanje zajelo mimo pro- 1 | blemov glasil delovnih organizacij tudi informativnost = § nasploh, saj je jasno, da pri informiranosti ne gre le Za eno | — sredsitvo marvpi ip tn colo) na i rja?! ¡r-n^i£iK 7ti meni, jaz tebi«. Redki so primeri izhoda iz tega kroga. Posebno se je bati takega, reagiranja takrat, ko smo čustveno napeti (slabe volje, jezni ali «razdraženi). 3. Kot je rakasto obolenje še zaenkrat neozdravljivo, tako ne poznamo še zdravila.za slabe medsebojne odnose tam, kjer ni zaupanja. Zaupanje v delovne sposobnosti sodelavcev nam - • I mora biti najosnovnejši princip medosebnih odnosov. Z izkazanim zaupanjem dosežemo pri sodelavcih, da bodo opravili delo tako, kot ga znajo in hočejo. Sodelavec, ki živi v prepričanju, da mu ne zaupajo, je čustveno blokiran in postopoma prihaja v stanje, ko ne more več zadovoljivo koristiti svojega znanja in sposobnosti. Vodstveni delavec, kateri pozna delovne zmogljivosti svojih so- delavcev, bo z izkazanim nezaupanjem gotovo samo poslabšal njihovo delovno storilnost, zato nezaupanja kot kazen ne uporabljamo. 4. Vsak izmed nas iina svoje potrebe, eden večje po socialnem kontaktiranju, se pravifda želi več sodelovati z drugimi ljudmi in imeti opravka z njimi. Drugemu bolj ustrezajo razne oblike aktivnega odmora in zabave, tretjemu potovanja, četrti pa vidi vse v najmodernejši opremi stanovanja. Te specifične potrebe so bile, so in bodo ostale nam vsem, zato te potrebe ne moremo obsojati pri sodelavcih, temveč jih dopuščati. Kakšen je naš »nivo teženj« zavisi od naše osebnosti-v celoti (od znanja, delovnih .navad, vzgoje in drugih osebnostnih karakteristik). Tolerantnost potreb sodelavcev je odlika vsake zdrave in prilagojene osebnosti, ki ne bo ustvarjala nepotrebnih konfliktov s sodelavci s tem, da mu bo zavidala njegove zasebne uspehe. Danes smo se seznanili z najosnovnejšimi principi dobrih, medsebojnih odnosov, prihod-'' njič pa je na vrsti sestavek: Odnosi med preddelavci in delavci. B. F. i Emajlirana posoda tudi v rameni, rdeči in oranžni barvi Še pred letom dni je v naši tovarni veljalo mnenje, da so ruijiena, koralrdeča in oranžna barva izključno de-korske barve. Zato izvoznemu oddelku ni bilo omogočeno delo-na raznih inozemskih tržiščih, posebno ne na ameriškem, kjer kupci zahtevajo posodo v 6 različnih gladkih barvah, med katerimi, je tudi rdeča, oranžna in rumena. . — V zadnjem času je tehnološki službi s sodelovanjem strokovnjakov v. emajlirnici uspelo pripraviti emajle v rdeči, rumeni in oranžni barvi, ki so prikladni za emajliranje malih artiklov inr sicer turških kavovarjev in lončkov. Ameriški kupci, katerim smo poslali vzorce, so se pohvalno izrazili o naši barvni izdelavi ten so takoj naro- čila za turške kavovarje in lončke močno povečali, kar se vidi iz naslednje primerjave: 0 v letu 1904 smo izvozili . na ameriško tržišče za ca. 5000 dolarjev blaga; 0 v prvi polovici tega leta pa že za ca. 7000 dolarjev. Iz tega sledi, da bi na ameriškem tržišču lahko prodali mnogo več, če bi tudi ostalo. emajlirano posodo nudili v vseh barvah; posebno še v rumeni, rdeči in oranžni barvi. Upamo, da bodo naši strokovnjaki - emajlirti s tem v najkrajšem času uspeli in, pomagali pri povečanju našega izvoza na zapadna tržišča. T. V. 10----------—-------------—-------------- Priprave na novo analitično oceno Sredi maja se je upravni odbor odločil za celotno revizijo sedanje analitične ocene, kar dejansko pomeni ponovno precenitev vseh delovnih mest. Vsako delovno mesto bo ocenjeno po več kriterijih. Tako se bomo za vsako delovno mesto vprašali, kakšna izobrazba je potrebna za človeka, ki to delovno mesto zaseda. To bo prvi kriterij (kriterij Al), po katerem bodo ocenjena vsa delovna mesta. In za katero delovno mesto bo potrebna najnižja izobrazba, bo dobilo manj točk, kjer višja, več točk in kjer bo potrebna visoka izobrazba, še več točk. Tako bodo npr. vsa delovna mesta, kjer je potrebna srednješolska izobrazba, dobila enako število točk, ne glede na to, v kateri EE se delovno mesto nahaja. Za ta kriterij bomo imeli postavljeno komisijo, ki bo za vsa delovna mesta v tovarni ocenila, kakšna izobrazba je potrebna za vsako delovno mesto. Na vsak način bomo določili za vsa delovna mesta v tovarni, koliko let prakse je potrebno imeti, da človek lahko 100 % opravlja delo na tem delovnem mestu. Spet bo tu ena komisija za celo tovarno. Imela bo seznam vseh delovnih mest, ki jih bo razporedila po vrsti: najprej delovna mesta, kjer je potrebno imeti najmanj 15 let prakse, potem delovna mesta, kjer je potrebno^ imeti vsaj 10 let prakse, potem delovna mesta, kjer je potrebno imeti vsaj 6 let prakse, nadalje 4 leta prakse (to je kriterij A2). Za vsako delovno mesto bomo tudi ocenili, kakšna spretnost je potrebna (mala, srednja, večja, največja), da človek lahko v redu opravlja svoje delo. In vsako delovno mesto, kjer je potrebna srednja spretnost, bo dobilo enako število točk. (Spretnost bo zajeta v kriteriju A3). Spet bomo imeli eno komisijo za celo podjetje, ki bo ocenjevala odgovornost zsf opravljeno delo na vsakem delovnem mestu. Merilo za odgovornost bo to, kakšna škoda lahko nastane, če delo ni v redu opravljeno. Pri opravljanju nekaterih del na-etanejo male škode (če delo ni v redu opravljeno), pri drugih delih pa Velike ali zelo velike škode (npr. čež milijon din, če delo ni v redu opravljeno). (Kriterij Bik Enako bomo imeli ocenjeno odgovornost za delovna sredstva, s katerimi človek dela. Za dražja Sredstva bo večja odgovornost, ha cenejša sredstva pa manjša Odgovornost (kriterij B2). Nadaljnje kriterije bom samo Mštel: i J53 — odgovornost za proces in za varnost podrejenih (to velja za skupinovodje in delovodje); B4 — odgovornost višjih vodij v proizvodnji (smenovodja, ob-ratovodja) in vodij, ki vodijo službe splošnega značaja za podjetje (vodje oddelkov, vodje sektorjev); C1 — umski ali duševni napor pri delu; Č2 — napor čutil (predvsem napor oči pri preciznem delu); C3 — fizični napor ali telesni napor (ki je odvisen od tega, ali pri delu stojimo ali sedimo, nadalje od teže bremen, ki jih moramo prenašati in od tega, koliko ur povprečno traja ta obremenitev); C4 — napor v odnosu z. drugimi ljudmi (to pride predvsem v poštev za vodilne in za tiste, ki imajo službeno več opravka z drugimi ljudmi); , 'Dl — nevarnost za prehlad in delo na prostem; D2 — nevarnost nezgod (na nekaterih delovnih mestih je višja, na drugih nižja); D3 — temperatura nad normalo (odvisno tudi od časa, ko moramo prenašati to nadnormalno temperaturo); D4 — delo v vodi, vlagi, kislini; D5 — umazanost in prah; D6 — plini in neprijetni vonji; D7 — hrup in tresljaji (kar je na različnih mestih različno); D8 — preveč svetlobe (varjenje) ali premalo svetlobe pri delu. Po navedenih kriterijih bomo ocenili vsa delovna mesta. Za vsak kriterij bo ena komisija za celo tovarno. Ko bo vsaka komisija opravila svoje delo, bomo rezultate vseh komisij združili in. dobili analitične točke za vsako delovno mesto. Ker bo tako vsak kriterij (npr. odgovornost ali fizični napor) ocenjen z istimi očmi za celo tovarno, bodo verjetno tudi razmerja med delovnimi mesti realnejša kot danes. Ne bo se moglo zgoditi npr. to, da bi imel nesamostojni referent prodaje večjo odgovornost kot jo ima samostojni referent prodaje (zdaj pa je tako). Zelo važno pri vsem tem je to, koliko točk se dobi po posameznem kriteriju. To pa iz naslednjih razlogov: nekatera delovna mesta bodo dobila pretežno število točk po kriterijih A, za druga delovna mesta pa ne bo potrebna visoka ali višja strokovnost, ampak so v prvi vrsti upravičena na svoj osebni dohodek zaradi težkih delovnih pogojev (kriteriji D). In če bomo za kriterije, A dali veliko točk, za kriterije D pa malo točk, bo to povzročilo velika nesorazmerja tn nerealno analitično oceno. Leta 1061. ko je bila izdelana sedanja analitična ocena, je bil sistem za točke po posameznih kriterijih prikazan v uradnem listu. Ta sistem je bil tak, da je dajal za potrebno šolsko znanje ali za delovne pogoje malo točk, nesorazmerno veliko pa za kriterij A2 (potrebna praksa). Prav-tako so se točke za eno in isto stvar dobile po več kriterijih (npr. za vodenje so se dobile točke' najprej po kriteriju A2, ker je za vodenje potrebno imeti več prakse, po kriteriju A4, pri odgovornosti (B3 ali B4) se je „ dobilo več točk, pri umskem naporu (Cl) in po kriteriju C4, ki daje točke za napor v odnosu z drugimi ljudmi. Tako smo imeli v mislih skoraj eno in isto stvar, točke smo pa delili po vsakem od navedenih kriterijev. Zato niti ni čudno, če so nekatera delovna mesta dobila po končani analitični oceni 600 analitičnih . točk, druga pa komaj 45. Zagovorniki sistema, ki je bil predpisan v uradnem listu za leto 1961 pravijo, da je za delovne pogoje zato malo točk, da z analitično oceno ne bi stimulirali slabih delovnih pogojev, zato se naj za slabe delovne pogoje ne da veliko točk. A tudi ta zagovor ni tako utemeljen: držati se moramo tega, če so slabi delovni pogoji, dajmo več točk, ker človek sam ni kriv, če mora delati v slabih delovnih pogojih. Šele ko bo kolektiv kot celota videl, da za plačevanje slabih delovnih pogojev troši večja sredstva, bo interes vseh, da se taki delovni pogoji čim - prej od- Po vsakem kriteriju bo delovno mesto dobilo nekaj točk. Ni pa vseeno, ali bo nek kriterij (npr. odgovornost) imel (dajal) veliko točk, nek drug kriterij (npr. fizični nhpor) bo pa prinašal malo točk. Ali preprosto: za najvišjo stopnjo odgovornosti bi bilo npr. 500 točk, za največji fizični napor pa komaj 50 točk. Če bi šli s takimi merili delat novo analitično oceno, bi mnogo delovnih mest že vnaprej bilo' ob sojenih na nizke postavke. To pa predvsem zato, ker so nekatera delovna mesta taka, da pravijo. V prvi vrsti pa gre za to, da si posameznik sam ne more pomagati, če dela v težkih pogojih in ni prav, da mu težkih delovnih pogojev (okolja) ne T»i upoštevali pri arfalitični oceni. V kratkem bo samoupravnim organom predložen novi sistem za točkovanje po posameznih kriterijih. Povečano bo števil» točk po kriteriju Al (potrebno šolsko znanje), zmanjšano po kriteriju ,A2 (potrebna leta prakse), več točk bo tudi za odgo-. vernost za delovna sredstva (kategorija B2) in povečano bo število točk za delovne pogoje. Črtan pa bo kriterij A4 (vodenje), ker se isto stvar ocenjuje po kriteriju B4 in C4. Nikjer ni več uradno predpisano, kakšnega sistema se moramo držati. Drži samo to, da vsaka panoga dejavnosti terja svoj sistem in celo vsaka tovarna je toliko specifična, da terja sebi prirejen sistem za ocenjevanje. Držati se enotnega sistema v celi Jugoslaviji in v vseh panogah dejavnosti bi bilo podobno, kot da bi začeli delati konfekcijo samo ene številke in bi le-to morali nositi ljudje raznih dimenzij. Ker je čas za priprave kratek, so v povem sistemu v glavnem upoštevane in korigirane samo pomanjkljivosti, ki jih je imel dosedanji sistem za ocenjevanje. Da se je korekcija res splačala, bo pa najbolje pokazala nova analitična ocena. TI dobijo pretežno število iz fizičnega napora in iz pogojev dela (zato je važno, koliko točk bodo vsebovali ti kriteriji), druga delovna mesta pa dobijo pretežno število to.čk po kriterijih šolsko znanje, potrebna praksa, odgovornost. Zato je za nas pomembno, koliko točk bo moč dobiti po posameznem kriteriju. Če bodo ta merila nerealna, bo analitična ocena obsojena na propad. Bili sta izvedeni dve anketi, naj bi nam dali število točk za posamezne ; kriterije. (Najprej je bila izvedena anketa o de- imniiiiiimiiiimimi iiiiifjiiiiiiiiiiiiiiHmiiiinmuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiinmimitin ANKETA ZA Pred nami je izdelava nov^ analitične ocene. Vsako delovno mesto bo oeenjeno po več kriterijih: šolsko znanje, potrebna praksa, spretnost, odgovornost, telesni napor itd. v*plenuma Jugoslavijo, za vsako podjetje in za vsako panogo. Prav to pa je glavna slabost tega sistema. Ni v vsakem podjetju vsak kriterij enako važen in ni v vsakem podjetju enako vlažno imeti pet let prakse. Ni povsod tako, da bi odgovornost bila dvakrat več vredna kot fizični napor (npr. za najvišjo odgo-vorhost' 200 točk, za najvišji fizični napor pa 100 točk). Ali pa, ni povsod tako« da bi bilo vročino težje prenašati kot pa nevarnost za prehlad (npr. za temperaturo maksimalno 30 točk. za prepih pa 2.0 točk). To, da ljudje v vsakem kolektivu pripisujejo različno pomembnost posameznim kriterijem, je bil tudi razlog ankete. Namen ankete je bil. da ugotovimo. kakšen pomen ljudje pri nas pripisujejo posameznim kriterijem. Anketa nam bo dala razmerja med kriteriji in to taka razmerja.; ki bodo ustrezala našim razmeram, našim željam. Pri samem anketiranju so nekateri razumeli, da že delamo analitično oceno, v resnici pa jesšlo samo za to,1 da dobimo svoja merila (koliko točk za posamezni kriterij), pt> katerih .bomo pozneje delali analitično oceno. Upoštevani so bili isti kriteriji kot v dosedanji analitični, oceni. Pri anketi je bil vsak kriterij tudi bolj natančno določen (npr. ne samo »leta prakse« ali »spretnost«, ampak konkretno »10 let prakse« ali »spretnost, ki se. zahteva za vtjsko-valce ali nanašalce emajla, ki znajo emajlirati vse izdelke«). To je bilo potrebno zato, da bi vsi anketiranci imeli iste. predstave >za leta prakse, za spretnost in enako za vse ostale kriterije. Konkretne primere za to, kje nastopa maksimum za posamezne kriterije, smo izbrali na skupnem sestanku ob-rafovodij, vodij ekonomskih, enot in vodij drugih služb v .podjetju. v.. > .. . O rezultatih ankete bomo .poročali. . * • > TI Sa35¡S¡S3@SSS®SS3í3¡^^ PISMA Uredniški odbor je ..namenil novo rubriko PISMA predvsem vam, dragi bralci. V njej boste imeli priložnost pisati o svojih problemih, o tem, kaj zapazite nepravilnega v vašem delovnem okolju in podobnem. Ker je prostor omejen, vas naprošamo, da pisma ne bodo preobširna. Če boste zahtevali pojasnil, se bo uredništvo potrudilo, da bo ustrezna služba ugodila vaši zahtevi. Nadejamo se, da spričo vse pogostejših pisem ta odločitev uredništva ne bo zaman in da se bodo naši bralci nove rubrike razveselili, saj predstavlja do neke mere novost v našem časniku. Uredništvo POSLEDNJIČ: KDO MI BO (ODGOVORIL V zelo skrajšani obliki prinašamo pismo Alenke Ajdnik. Med drugim piše: Opravičujem se za trditev, da je znanje nemškega jezika tov. P. M. enako ničli in zastran tega. ker nisem vedela za javni razpis. Vendar me. obširen odgovor ni zadovoljil, mimo tega pa imam nanj še nekaj pripomb. Po Ur. 1. SFRJ, št. 15/J959, odločba o stopnji šol, tečajev in izpitov določa, da izobrazbi gimnazije ustreza enoletni višji tečaj administrativne šole. Gimnazija pa je po (Ur. 1. SFRJ, št. 28/38 in št. 4/64) splošnem zakonu o šolstvu splošna izobraževalna šola in ne strokovna. Menim pa, da je med splošno in strokovno šolo vendarle razloček! Ob koncu še to: grožnja na razgovoru z nekaterimi tovariši, da bodo zaradi mojega članka še ukrepali,. me ni prizadela, ker vem, da je v SFRJ svoboda tiska, govora, gotovo pa tudi mišljenja o stvareh, ki so se dejansko zgodile. ENOSTRANSKE ODLOČITVE »Spodbudil me je članek tovarišice Ajdnikov©, ki je seznanila bralce o nelojalnem odločanju posameznikov v našem podjetju. Ker ni primer osamljen, bi želel tudi jaz spregovoriti nekoliko besed, iz katerih' je razvidno, da človeka v našem podjetju pojmujejo mnogokrat po obrazu, ne pa po delu in njegovi sposobnosti.« , 1' To. je uvodni odstavek pisma, ki nam ga je poslal tovariš Franc Turki. V nadaljevanju opisuje svoj primer. Uredništvo je pismo dodobra proučilo in prišlo do spoznanja, da je tovariš Tnrkl že ubral vse potrebne korake uradne poti in se zastran svojega primera obrnil na delavski svet ekonomske enoto in upravni odbor podjetja. Čeravno z zamudo - odgovor JO vendarle dobil. Zategadelj jp tudi uredništvo nemočne v njegovem primera. I HližiliMl Pogovor v trgovini Pred nedavnim sva se z ing. Senčarjem mudila po službenih opravkih v Ljubljani. Bil je nenavadno soparen in neprijeten dan in komaj sva čakala, da zapustiva razgrete mestne zidove. Kljub temu sva se po končanih opravkih še za hip namenila v kletne prostore nove Na-Ma* ki je prav gotovo najmodernejša in najbolj založena trgovska hiša daleč naokoli. V najniže ležečih prostorih v »kleti« je prodajalna gospodinjskih potrebščin in opreme. Med drugim prodajajo tukaj posodo; aluminijasto, plastično, pocinkano in seveda tudi emajlirano. In tako sva se ustavila pred policami polnim proizvodov naše emajlirnice. Videz pa je bil dokaj žalosten in prav nič dostojen največje in najmodernejše trgovinske hiše ter ene najvičjih emajlirnic v Evropi. Posoda je večinoma močno obtolčena, izbira je izred- no mala, barve kot da so nametane skupaj iz vseh vetrov, zaradi česar ni mogoče sestaviti še tako skromnega kompleta v enakem barvnem odtenku; artikel št. 46 si je prav tako našel na mestu svoj prostor pod soncem. Pomen napisa na dnu po-sode: »EVP 1,5 DM« si jugoslovanski državljan ne bo mogel raztolmačiti. Tudi tedaj ne, ko bo opazil velike barvne madeže, ki poleg odluščenega emajla krase artikel št. 46 na policah moderne trgovske hiše Na-Ma v Ljubljani. Najin interes za emajlirano posodo je opazil mlajši prodajalec. Na njegovo prijazno vprašanje, če sva morda kakšna predstavnika ali delegata ali inšpektorja ali karsižebodi nenavadnega. je odgovoril Peter: »Ne tovariš X, čisto navadna kupca sva. Mene je namreč poslala žena v vašo trgovino in mi poverila določeno nalogo.« X: »Lepo s čim vam torej lahko postrežem?« Peter: »Veste, z ženo sva mla-doporočen zakonski par. Imava moderno kuhinjo in kuhinjsko opremo. Želiva tudi moderno in lepo posodo«. . X: »Zakaj pa ne, samo izvolite si ogledat ABC komplet, Garant 1.5 in 3,1, Dual v čokoladni rjavi barvi, Triumf pekač, in hm. ja...« Peter: »Ja, veste tovariš X, vsak komad zase je kar lep, o tem ni dvoma: vsi skupaj pa predstavljajo kaj pisano fami-lijp in še tako bujna fantazija ne more popraviti vtisa, da nad posameznimi člani družine ni nobene harmonije.« X: »Veste tovariš, če pa ima vaša žena tako nemogoče zahteve, potem ji pri najboljši volji ni mogoče ugoditi«. Peter: »Dobro tovariš X, kaj me res ne morete razumeti? Saj vendar ne gre za neke ekstravagantne in nemogoče zahteve. Rad bi samo imel recimo pet loncev različnih velikosti, vendar enake barve in oblike. Ali me sedaj razumete«. X: »Že prej sem vedel, kaj hočete. Povem pa vam, da so vaše zahteve več kot neizvedljive» Pa nikar ne mislite, da smo temu krivi mi. Obrnite se na tovarno v Celju z vašimi željami.« . » Peter: »Kaj pa druge tovarne posode? Mar z njimi ne vzdržujete poslovnih stikov?« X: »¡Ne. Z njimi nimamo pogodbe in zato tudi robe ne. Celjska tovarna je edina te vrste, s katero delamo. Toda z njimi se težko posluje. Pred nekaj dnevi sem jo sam obiskal in vzeti sem moral, kar je bilo na skladišču.« Peter: »Pa vedo tam spodaj v'Colju. da ste zastopnik največje trgovske hiše v Sloveniji?« X: »Kaj ne bi vedeli, toda to nam nič ne koristi. Vestè, pred meseci' so prodajali garniture posode, še »kahla« je bila zraven in pa smetišnica. To so bili čudoviti kompleti, še posebej primerni kot darilni paketi. Toda sedaj je tudi tega ko- nec. . .< Peter: »Tovariš X, kje pa so razlogi za takšno stanje. Saj vi morate vedeti nekaj o tem.« X: »Dragi tovariš poglejte si tole kozico, koliko bi vi dali zanjo?« Pred naju je postavil kozico artikel ,48. Peter je malce pomislil in seveda ustrelil mimo. Dejanska cena je bila mnogo nižja. X: »No vidite, kako naj tovarna proizvaja kvalitetho in lepo posodo, ko pa ima tako nizko postavljene cene! Meso, ki ga v tej kozici lahko enkrat spečete, je dražje kot pa posoda! Zato vam svetujem: kupite kar se kupiti da, kajti to vendar ni mogoče, da bi celjska tovarna še naprej prodajala po tako nizkih cenah. Pa še to vam povem: vidite oni Dual v .čokoladno rjavi barvi? To barv» imajo kupci zelo radi, posode pa je tako malo.« Peter: »Hvala tov. X, bom že povedal doma, kaj sem opravil pri vas. Morda se da kaj urediti. In nasvidenje!« X: »Na svidenje, pa kaj povejte o naših težavah, če nista ravno čisto navadna kupca.« V prihodnji številki kaj več o njih » V društvu ljudske tehnike »Emajl« deluje že nekaj let radio klub, ki je odprtega tipa. Prav zadnji čas so člani tega kluba zabeležili nekaj zavidanja vrednih uspehov. Zato smo se odločili, da v prihodnji številki spregovorimo tudi o njih. Na sliki: Marjan Petelinšek poleg oddajnika. Ne podcenjujmo embalaže PRED LETI SE JE TUDI naše podjetje osvestilo. Pričelo je namreč pošiljati na trg izdelke v okusni embalaži, ki je mimo tega, da je izdelke ščitila, tudi spodbujala kupce z vabljivim videzom. Za embalažo smo dobili tudi fiekoliko »Oskarjev« kot priznanje prizadevanju na področju embaliranja izdelkov. Zategadelj bi bilo želeti, da hi propagandisti nadaljevali pot, ki so si jo začrtali z embalažnimi izdelki na sliki, z embalažo ,za pekač »Piknik« in drugo. To nas ne obvezuje; le propagandni učinek v očeh potrošnikov, marveč tudi spoznanje, kako obtolčeno posodo je moč videti na policah jugoslovanskih trgovin. Za vse obstaja možnost dokončati osemletko V današnjem razvoja gospodarstva in delavskega samoupravljanja je nujno, da dosežemo višji nivo znanja zaposlenih na delovnih mestih. Strokovno .znanje na delovnih mestih je zelo nujno in ga mora vsak delavec obvladati. Za dosego čim boljšega znanja za opravljanje dela pa j$ nujno osemletna osnovna šola. Naša družba postavlja za osnovo splošno izobrazbo — osemletko, katera je osnova za vsakovrstno nadaljnje usposabljanje in izobraževanje. V našem podjetju je 50 % članov kolektiva, ki nimajo končane osemletke. Vzroki so razni; opravičljivi in tudi ne. Želja samoupravnih organov in vodstva podjetju je, da vsi člani kolektiva dokončajo osemletko. splošno predznanje, katero daje Dosedaj smo poizkušali v povezavi z osnovno šolo »Franja Vrunča« na Hudinji organizirati razrede za odrasle od petega do osmega razreda. Prijavilo se je 77 delavcev, večinoma mladih. Drugi bi se želeli -vpisati, pa jim to delo na izmene onemogoča. Zavedamo se, da proizvodnja ne sme trpeti. Da bi izločili ta problem, bo sedaj omogočeno slehernemu Težave pri financiranju kulture CELJSKI TEDNIK * POMEMBEN DRUŽBENI CINITELJ Glavni urednik Celjskega tednika Rudi Lešnik je pojasnil težavno stanje, v katerega je zašlo to medobčinsko glasilo. Dejal je, da je razumevanje občin, ki so prevzele soustanoviteljstvo lista, bilo še kar zadovoljivo, pri sofinanciranju se je pa zataknilo. Soustanoviteljstvo so prevzele vse občine razen 3 posavskih, ki so sklenile pogodbe z Dolenjskim listom, ter velenjske, ki se je odločila za svoj list, in konjiške, ki je svoj odstop utemeljila s pomanjkanjem finančnih sredstev. Celjski tednik je po vsebini in razširjenosti brez dvoma opravičil svoj obstoj, saj je že dokaj globoko zakoreninjen pri ljudeh na področju ožje in širše celjske VESTI IZ KOMUNE regije. Naklada lista je narasla na 17 do 18 tisoč izvodov. Ce upoštevamo, da v drdžini prebirajo list povprečno štirje, pridemo do razveseljive ugotovitve — list bere nad 70 tisoč ljudi. List je torej postal že tako pomemben družbeni činitelj, ki ga ne kaže prezreti, ko v občinah razporejajo sredstva za financiranje družbenih dejavnosti. ZAGOTOVITI LISTU NADALJNJI RAZVOJ List potrebuje za letošnje leto 41 milijonov din, zagotovljenih pa ima doslej od občin le 23,6 milijonov din. Če bi pri tem ostalo, bi bil ogrožen njegov nadaljnji obstoj in razvoj. Zato so na posvetu menili vsi predstav- 1 niki občin (razen velenjskega), da je treba lokalni list financirati iz občinskih sredstev. Ce tega ne bo, bo list po obsegu in vsebini nujno nazadoval, kar v nobenem primeru ne, bi smeli dopustiti. TEŽAVE GLEDALIŠKE HIŠE V CELJU Sledila je razprava o Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Upravnik gledališča prof. Bruno Hartman je obširno orisal finančne težave, v katerih se ta ustanova nahaja. Gledališče nima sredstev niti za najnujnejše potrebe (kostumi), kadri pa zaradi neurejenih finančnih vprašanj odhajajo drugam. Zato bi bilo treba najti vsaj za prihodnje leto ustrezne oblike sofinanciranja, če hočemo, da bo gledališče izpolnjevalo svoje "kulturno poslanstvo. Gledališke predstave bi bilo treba razmejiti procentu-alno na celjsko občino, ki bi plačala ekonomsko ceno za predstave v Celju, ostale občine pa naj bi plačale tudi ekonomsko ceno za gostovanja, ki bi, jih naj v občinah planirali v skladu z njiho- SLG OPRAVLJA POSLANSTVO ZA ŠIRŠE SLOVENSKO PODROČJE Ker celjsko gledališče hodi gostovat tudi na širše slovensko področje, bi bilo koristno s to problematiko seznaniti tudi republiške poslance s področja bivšega Celjskega okraja. Le-ti naj bi se v republiški skupščini zalagali,'da bi tudi republika prispevala del sredstev za to dejavnost. članu kolektiva vpis v dopisno šolo v Ljubljani. V dopisni šoli je organizirana osemletka v dveh stopnjah. Prva stopnja je za 5. in 6. razred, druga stopnja pa za 7. in 8. razred. Po opravljenem izpitu za II. stopnjo dobi vsak spričevalo o končani osemletki, s katerim se lahko vpiše v vsako šolo srednje stopnje. To možnost dokončanja osemletke priporočamo vsem članom kolektiva, za delavce in delavke v administraciji in za nižje vodilne osebe pa bo prav, če se to zahteva kot pogoj za zasedbo delovnega mesta. Želeli bi dobiti informativne prijave kandidatov. Ostali pogoji bodo objavljeni, čim prejmemo podatke od dopisne šole. Prijave bodo zbirale administratorke po obratih in jih oddale izobraževalnemu centru. Prepričani 'smo, da bodo vodje oddelkov in obratovodje podprli to_ akcijo in vzpodbujali svoje,delavce, naj se vpišejo v dopisno osemletko. A. B. niiimmiiiiiiiiiiiiimiiifmmiimiiiiimiiiiumiifiiiiiiiiiiiitiiiiiimmiimmiiiimtHmmEiimimmiiiiimi [Kamera je zabeležila! iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimi ŽE V ZADNJI ŠTEVILKI SMO OPOZORILI na nered, tudi današnja fotografija ne pove, da bi kaj preveč skrbeli za urejen videz našega okolja. Prav bi bilo, da bi bilo v prihodnje temu drugače. (Foto: LT »Emajl«) POSNETEK JE BIL NAPRAVLJEN OB obveznem cepljenju prod gripi letos na pomlad. Je pa zanimiv zastran tega, ker priča o preventivnih ukrepih v kolektivu, ki postajajo moto celotne dejavnosti naših zdravstvenih delavcev. (Foto: LT »Emajl«) 14 ¿mafttMt V v Vedela' je, da jo Biba gleda. Čutila je njene oči na svojem tilniku in zato se ni mogla dvigniti. Bala se je njenega pogleda, tega mirnega, spokojnega pogleda, pogleda, ki sočustvuje, ki tolaži. Mraz jo je stresel. Dvignila je glavo. ... Nasproti je sedel miren, negiben obraz s stisnjenimi ustnicami. , , , , . , Molčali sta. Dolgo. Predolgo. Mati je vedela, da bi morala spregovoriti prva, sicer ju bo molk popolnoma odtujil, a ni vedela, kako naj se zdaj sploh z njo pogovarja. In spet ji je Biba pomagala. Z mirnim glasom je vprašala:. »In oče?« »Tudi njega so nekam odpeljali. Verjetno daleč stran.« Bilo ji je, da bi zakričala. Zdaj šele je doumela, da se je moralo zgoditi nekaj, kar ju ne bo nikdar več zbližalo, kar bo ostalo neizgovorjeno, kar bo ostalo med njima. In vendar mora biti neka rešitev. Biba je naredila kretnjo, kot da hoče vstati. Mati se je obrnila. Gledala je njeno suho telo, tenke noge, bledi obraz, rane na rokah ... Zdaj jo potrebuje, zdaj, ko-je slaba, lačna in bolna. Zdaj mora k njej, morda ju bo to zbližalo. »Slaba si še. Morda bi bilo bolje, če bi še ležala. Vidiš, noge se ti še tresejo, nesigurna si. Kar lezi nazaj.« Biba se je rahlo nasmehnila in res spet sedla na posteljo. Pokrila se je z vrečevino in v zadregi obrnila stran roko, kjer so bile rane. Segla je po skodelici. Mati je prežala na vsako njeno kretnjo in jo tolažila. „ »Saj bo vse dobro, Biba. Jej malo, slaba si še. Tu je kruh, »Bom. Hvala.« Vzela je košček suhega kruha in ga z vajeno kretnjo začela drobiti. Mati je vedela, da je lačna, in bila je zadovoljna, da ji lahko da nekaj več kruha. Gledala jo je, kako previdno pobira videla. Zagledala jo je, ko je zavila mimo barake, da je vojak ne bi opazil, kako se je pokazala spet za drugo barako in šele takrat, ko je izginila za zadnjim ovinkom, ko je ni mogla vec videti, takrat šele se ji je roka dvignila in prsti so se premaknili, kot bi hoteli pomahati v pozdrav. Začelo se je novo življenje. Še preden se je pokazalo sonce, so se morali vsi postaviti v vrsto, če so hoteli dobiti vodo, najbolj dragoceno stvar v tem kraju vročine in sonca. Ko je bil dan znak, da se morajo postrojih pred barako, so bili že vsi na nogah. Preštevali so jih, odpeljali bolne in slabotne, jim prebrali kak ukaz, koga kaznovali, nakar so se spet lahko razšli. Barake so stale druga zraven druge iri^so obkrožale velik trg. Povsod okrog je bil samo pesek, na katerem nista rasla ne trava ne grmičevje. Nikjer ni bilo nič zelenega, nobene sence. Le pri vhodu v taborišče so stala drevesa in majhne, bele hišice, a tja ni smel nihče. Neki deček je pozabil na ta ukaz. Stekel je mimo velikega napisa in se ni več vrnil. Naslednji dan so prinesli njegovo truplo na veliki trg in objavili, da se bo tako zgodilo vsakemu, ki bo prezrl tablico z napisom. In vsem je bilo jasno, da se bo to res zgodilo. Včasih so prihajali, tudi oficirji in teh so se vseh najbolj bali. Prav nikogar ni bilo, ki bi ne storil vsega, kar so od njega zahtevali. Nekoč je oficir videl, da neka punčka ni hotela dati mami roko. »A tako,« je kričal, ¿>nočeš ji dati roko? Se pravi da je ne maraš. Potem jo pa udari, tepi... sem pridi, sem, na tu imaš bič. Udari, udari...« Prisilil je otroka, da je šiba! mater. Če je le za hip prenehala, so padali udarci po njej. Punčka je čez čas odnehala. Odpeljali so jo. Miriam Steiner: VOJAK Z ZLATIMI GUMBI © vsako drobtino, ki ji pade v naročje in lahko bi presedela tu ure in ure in jo gledala, če ne bi vedela, da jo s tem spravlja v zadrego. Ogledala se jo po baraki. »Vidiš, tu bomo zdaj stanovali. Z nami je še mnogo drugih žena in otrok. Nekatere že poznaš. Veš, tu moramo biti vsi zelo poslušni. Jaz bom odhajala na delo, ti pa se boš lahko igrala ž otroki ali pa me čakala.« Saj ni vedela, kaj govori, hotela je samo razbiti ta molk, bolela je vedeti, kako se bosta zdaj pogovarjali, o čem? Pogledala j‘e Bibo. Mimogrede je pogledala okoli in čeprav je poslušala, je bilo videti na njenem obrazu, da vse to že ve, da pa ve tudi še mnogo več. Vse žene so že zapustile barako. Mati se je obrnila k Bibi: »Na delo moram. Šele popoldne se vrnem. Ti me boš počakala tu, ali pa se igraj z otroki.« »Tu te počakam.« »Prav.« Pogledala jo je še enkrat in raziskala njen pogled. Ali ni opazila nekega prebliska? Ali ji ne zre njen pogled bolj ljubeče nasproti? Ali ji ne govori, da je srečna, ker sta spet skupaj? Morda pa bi jo lahko zdaj objela, morda ji bo rekla: mama. Toda ne, samo zdelo se ji je. Mora biti potrpežljiva. »Zdaj grem. Na svidenje,« je ponovila. »Na svidenje.« Na Vratih se je še enkrat obrnila in se ji nasmehnila v po-: zdrav. Počakala je trenutek, da je tudi Biba razpotegnila ust-niče, imugfbala, če ji ni morda s tem hotela povedati:“ »Saj bo vse dobro, mama, kmalu se ■vrni!« ali - m o • »Bodi brez skrbi, tu te bom čakala!« ali »Nikar ne hodi, ostani še malo pri meni!« ali Ko je mati odšla, je Biba vstala. S počasnimi, previdnimi koraki je stopila k zamreženemu oknu in čakala, kdaj jo bo Prihajal je tudi Vojak z zlatimi gumbi. Prav rad se je ustavljal pred barako, v kateri je bila Biba in ostali otroci, ki so prišli takrat kot ona. Njegova obleka je bila še vedno vsa bleščeča, čista in lepo zlikana. Prihajal je kot bi se hotel prepričati, če so še vsi tu, in se jim nasmihal, kot da je zadovoljen, da jih spet vidi. Običajno je prišel v spremstvu starega oficirja, ki je kar naprej mahal s korobačem. Nekega dne sta se ustavila pred Veliko deklico. Zdaj je stala sama v vrsti. Sestra Esti je ostala v baraki, a mater so odpeljali neko jutro iz vrste. Ogledovala sta jo, jo tipala in obračala, ji privzdigovala lase in krilo in jo končno velela odpeljati. Odšla je, ne da bi se obrnila. Molče so opazovali te dogodke, a nihče ni govoril o njih. Zjutraj so zopet stali v vrsti in vsakdo je mislil v sebi: »Ali bom šel danes jaz?« Matere so odhajale na delo, a otroci so jih čakali. Lahko bi se igrali, si pripovedovali pravljice, si izmišljali nove igre, a bilo je, kot da so vse pozabili. Največkrat so se zadrževali kar v barakah. Vsak dan jih je bilo manj in le malo je ostalo še takih, da so govorili enako govorico, vendar so se vsi med seboj razu-i meh. Biba bi se lahko igrala z Vladom, a nobene prave volje ni imela in tudi Vlado je postal molčeč in je najraje kar sam sedel v kakem kotu. Včasih sta sedela pred barako in tedaj ji je risal s palico v pesek črke, včasih pa jo je učil računanja. Pogovarjala sta se bolj malo. Saj nista vedela o čem. O mamah nista nikdar govorila. Njegova mama je bila sicer živa, vendar je morala spati tam, kjer so drevesa, v belih hišah. Ni imeta postriženih las in nosila je lepe obleke. Tu in tam ga je prišla obiskat in mu vedno kaj prinesla. * In tako so potekali dnevi. Dolgi dnevi. Meseci. Minilo je že eno leto. od tistega dne, ko so pripeljali otroke materam, in že spet je bilo poletje.- Mala križanka MESECU JUNIJU —. 1965 IZSTOPI: * Golob Štefan — na lastno željo, Braček Milan — samovoljno. Lamut Oto — samovoljno, Gorenjak Alojz — na lastno željo. Pečnik Zoran — sporazumno, Preložnik Anton — šolo, Jeranko Anton — samovoljno, Korošec — v šolo, Guček Ivanka — upokojenka, Krajšek Helena — upokojenka, Kresnik Veronika — samovoljno. POROČILI SO SE: Sušili Jože, Gorišek Emilija - Be.štek. Kadrovske vesti NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI: Geršak Vlado — hči Vesna, Pe-perko Fanika — hči Saša, Maček Stane — hči Angela, Jakob Karl — sin Robert, Kos Marija — hči Zdenka. . V .MESECU JULIJU BODO OBHAJALI 50-LETNIGO: Staube Hilda Zahvala Ob boleči izgubi mojega dragega očeta FRANCA KAČA se iskreno zahvaljujem vodstvu podjetja, samoupravnim organom. vsem organizacijam in društvom ter članom kolektiva. ki so sočustvovali z menoj in ga spremili na njegovi zadnji poti.. Iskrena hvala velja tudi tovarniški godbi ) in pevcem »Svobode« za izvajanje žalo-stink. Rezika Kač ZAHVALA Ob obletnici smrti naše drage hčerke in sestre Anice Jelovšek se še enkrat prisrčno zahvaljujemo vsem. ki ste nam ob tragičnem dogodku pomagali in lajšali bolečine. DRUŽINA JEl6všEK ZAHVALA Vodstvu podjetja, družbenim organizacijam in organom samoupravljanja ter članom kolektiva se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja ob tragični smrti mojega moža in za spremstvo na njegovi zadnja .poti. Zahvala velja tudi za tovarniško godbo na pihala. Žena Helena Krajšek s sinovoma VODORAVNO: L bajka, pravljica; 4. teža ambalaže; 5. loščilo; 6. znamka italijanskih avtomobilov; 7. predlog (nemško); 8. ep var ognjišča pri starih rimljanih; 9. smoter; 11. žensko ime. NAVPIČNO: 1. rastlina iz katere pridobivajo opij; 2. Iridij; 3. obor, živinska staja po planinah; 4. tovarna avtomobilov v Mariboru; 5. ime vodje KSS (Pavlič); 7. lep; 8. tuje žensko ime; 10. samoglasnik in soglasnik. -Slavi- V TEH DNEH pripravlja režiser Branko GOMBAČ uprizoritev dela, ki bo v okviru grajskih iger izvedeno na Starem gradu v počastitev 20 letnice osvoboditve in občinskega praznika. Na sliki: prizor z vaj. Za večjo varnost pešcev in kolesarjev v prometu Zvezni svet za vairnost prometa organizira zvezno vzgojno akcijo pod geslom »Za varnost pešcev in kolesarjev v prometu«, ki bo trajala od 1. junija do 31. oktobra 1965. Pri izbiri teme za letošnjo akcijo je zvezni svet za varnost prometa imel predvsem v vidu dejstva, da so pešci in kolesarji med udeleženci v prometu tisti, ki so najpogosteje hudo prizadpti in zelo pogosto med številnimi povzročitelji prometnih nesreč. Prometne nesreče enih in drugih nastajajo ali zaradi njihove nevednosti ali zaradi zavestnega kršenja prometnih predpisov. Zato bo v akciji prvenstven poudarek vzgoji pešcev in kolesarjev na disciplini, previdnosti, obzirnosti in tovarištva na cesti. Na cestah na območju, bivšega okraja -Celje je bilo v letu 1964 nad 800 prometnih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 6t oseb, od tega 31 pešcey in kolesarjev. Težje ali lažje telesno poškodovanih pešcev in kolesarjev je. bilo v lanskem letu 164. Pri teh nesrečah je tudi nastala materialna škoda v znesku nad 50 milijonov dinarjev. Če hi upoštevali ostale stroške zdravljenja, izgubo narodnega dohodka itd., bi se škoda povečala na trikratno vsoto. Vzroki prometnih nesreč v letu 1964: Kolesarji: nepravilno zavijanje v levo 65, neupoštevanje prednosti v križiščih 38, neupoštevanje (prometnih znakov 33, vpliv alkoholniji pijač 21; pešci: nepričakovano prečkanje ceste 36, nepozornost na promet pri prečkanju ceste 25. Občinska komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu — Celje Tovarna kovinskih in emajliranih Izdelkov »RAD« v Nikšiču namerava v prihodnjem letu v celoti opustiti nerentabilno proizvodnjo emajlirane posode. Svoje emajlirske kapacitete bi naj izkoristila izključno za izdelavo emajliranih sestavnih delov hladilnikov za bližnje podjetje OBOD Cetinje, ki se zadnje čase ugodno razvija. Sedanjo ne-rentablinost v izdelavi emajlirane posode krije RAD iz proizvodnje in prodaje rondei in izsekanih plaščev za Industrijo sodov, industrijo pocinkanih iz delkov, industrijo kovinske embalaže itd. S pločevino se zalaga iz bližnje železarne »Boris Kidrič« v Nikšlču. Emajfiheo Časnik izhaja v okviru enote informacije vsakcr drugo sredo v nakladi 3.700 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: ing. Danilo Fajs, Ivo Gostečnik, Tone Ivanič, Emil Jejčič, Metka Božič, Vlado Smeh in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« Celje. \aloge obratnih delavskih svetov ■Z izvolitvijo obratnih delavskih svetov in delavskih sve-ov poslovnih, enot, katerih naloga je ista kot obratnih delavskih svetov, smo izvolili organe samoupravljanja v nižjih samoupravnih enotah. S tem smo izvedli organizacijo samoupravljanja, kakršno predvidevajo dotočila našega statuta in pravilnika o notranji organizaciji podjetja. Medtem je tudi že upravni odbor podjetja imenoval v skladu z določili pravilnika o notranji organizaciji vse volilne strokovne delavce in vodje nižjih delovnih enot. (Na ta način je izvedba notranje organizacije, v kolikor se nanaša na izvo|jtev odnosno postavitev organov po samoupravni in vodstveni liniji, izvedena. Kakšne so sedaj neposredne naloge novoizvoljenih samoupravnih organov? V statutu in pravilniku o notranji organizaciji so sicer načelna, pa vendar že precej jasno začrtana določila o delokrogu nižjih samoupravnih enot. V okviru teh določil bodo morali sedaj samoupravni organi obratov odnosno poslovnih enot vsak za svoje področje izdelati in sprejeti pravilnik o organizaciji obrata odnosno poslovne enote. S temi pravilniki si bodo morali urediti svoje poslovanje in organizacijo dela. Tako kot vsebuje centralni pravilnik o organizaciji podjetja določila glede glavnih ali osnovnih delovnih enot. bo moral vsak pravilnik obrata odnosno poslovne enote urejati organizacijo nižjih’ delovnih enot, njih delokrog. delo in poslovanje delovnih skupin, služb kot tudi delokrog in odgovornost vodij nižjih enot. Poslovanje in organizacija dela v posamezni delovni enoti tj. v obratu in vseh enotah v okviru obrata (enako v poslovnih enotah), bo odvisna od pravilnika o notranji organizaciji. Pravilnik bo motni biti glavna osnova in hkrati opora za urejanje poslovanja in organizacije dela v obratih odnosno poslovnih enotah ter bodo'samoupravni organi in vodstveni organi na tej osnovi nato lahko zanesljivo ukrepali in delali enotno. Zaradi tega bo skrb vseh samoupravnih organov, da najprej sprejmejo pravilnik za svojo enoto. Istočasno bodo obratni delavski sveti morali sprejeti poslovnik o delu samoupravnih organov v svoji enoti, s katerim si bodo določili postopek in način dela ter vse. kar se nanaša na delo obratnega delavskega sveta in na izvajanje sklepov tega sveta. Med naloge obratnih delavskih svetov spada tudi izvolitev tistih pomožnih organov odnos- no komisij, ki jih morajo obrati odnosno poslovne enote imeti zaradi izvajanja neposrednih in neodložljivih nalog. V 'to vrsto spada izvoliiev komisij za sprejem na delo in prenehanju delovnega razmerja ter za izvajanje postopka glede kršitev odgovornosti delavcev —- dosedanji disciplinski postopek. Z novo organizacijo se je področje samoupravnih enot bistveno spremenilo in zaradi tega dosedanje komisije ne odgovarjajo več za tisto področje, za katero so bife postavljene, razen tega tudi ne obstoje več organi, ki so jih \ izvolili. Z izpolnjevanjem notranje organizacije v podjetju in zlasti s sprejemanjem splošnih internih predpisov, veljavnih za celo podjetje, bodo pozneje postopoma tudi obratni delavski sveti odnosno sveti poslovnih enot morali za svoje področje sprejemati tudi še druge predpise. Tako bodo postopoma sprejemali odnosno spreminjali v tekočem letu pravilnike o delovnih razmerjih, o delitvi osebnih dohodkov, o varstvu pri delu. o odgovornosti delavcev in drugih. Takoj ko bo centralni delavski svet te pravilnike sprejel, bodo morali obratni delavski sveti in sveti poslovnih enot odločiti o tem, ali sprejmejo tudi za svoje področje še posebne dodatne pravilnike. Prav tako «e bodo naknadno ti sveti morali odločiti za ustanovitev še dragih komisij, če bodo ^smatrali, da so-jim te komisije odnosno pomožni organi potrebni glede na obseg in' delovno področje njihovih enot. Iz navedenega je razvidno, da so obratni-delavski sveti in sveti poslovnih enot, ki smo jih izvolili, postavljeni takoj pred težavne in odgovorne naloge. Reševati jih bodo morali takoj, če bodo hoteli čimprej urediti' uspešno organizacijo dela in poslovanja v svojih enotah. • Iz dejavnosti organov delavskega samoupravljanja RAZPOREDITEV NA DELOVNA MESTA Na zadnji redni se|i upravnega odbora je bil sprejet sklep o razporeditvi delavcev na vodilna in ostala delovna mesta po novi organizacijski shemi. Ta razporeditev je bila izvršena v skladu s pravilnikom o organizaciji podjetja, ki ga je sprejel centralni delavski svet na enem zadnjih zasedanj. FINANČNO POROČILO Po finančnem poročilu, ki je bilo obravnavano na zadnji seji upravnega odbora, je bilo sklenjeno, da terjatve znižamo najmanj na začetno stanje letošnjega leta. Hitreje moramo obračati zaloge surovin in reprodukcijskega materiala, znižati pa jo treba tudi neopravičeno visoke zaloge nedokončane proizvodnje. Znižati je asortiment proizvodnje in se pokoravati razpisu najbolj rentabilnih izdelkov. Potrebna je skrajna varčnost pri pozicijah materialne režije. Obvezno mora biti izpolnjen proizvodni program, pri čemer je treba upoštevati kvaliteto izdelkov. Upravni odbor je razpravljal in sklepal še o drugih vprašanjih v zvezi s Finančnim poročilom, ki so važna za napredek našega gospodarstva. POTOVANJE V INOZEMSTVO Upravni odbor je odobril potovanje v inozemstvo nekaterim delavcem v pretežni večini iz emajlirnice, saj bodo ti obiskali znane in moderno urejene emujurni-ce na Češkoslovaškem in bo zanje to potovanje zelo koristno glede strokovnih izkušenj, ki so jim za njihovo delo potrebne. SKUPNA SEJA V soboto, dne 3. 6. 1963 je bila prva redna seja novoizvoljenega delavskega sveta ekonomske enote emajli rnica. Na to sejo so povabili tudi vse dosedanje člane delavskega sveta te ekonomske enote, ki so dali svoj prispevek za napredek delavskega samoupravljanja in gospodarstva v pretekli mandatni dobi. Po seji je. bila prirejena za vse člane in goste skromna žakuska, pri kateri se je razvila, živahna razprava o raznih stvareh, ki zadevajo njihovo ekonomsko enoto in celotno podjetje. ej. $TIRJE PROSTI DNEVI Na zadnji seji u-pravnega odbora je bilo sklenjeno, da bomo zaradi nujnega remonta delali namesto v petek, 23. julija, v ponedeljek, 5. julija. Iz tega sledi, da bomo imeli ob koncu meseca julija 4 proste dneve in to: v četrtek, 22., v petek, 23., v soboto, 24. in v nedeljo, 25. julija. Ta sklep pa ne velja za tiste delavce, ki bodo delali pri remontnih delih. NE JUTRI TEMVEČ DANES (Nadaljevanje s 1. strani) eajo: normative materiala in dela, letni proizvodni plan, osnovan na perspektivnem proizvodnem planu (dolgoročni plan) in po tem plan stroškov, ključe za delitev stroškov, kalkulacije itd. Glavno breme te naloge bo ležalo na pripravljalnih službah, sodelovati pa bo-moral ves kolektiv. Gospodarska reforma bo preizkusni kamen za politične in samoupravne organe našega kolektiva, ravno tako tudi preizkusni kamen za naše vodilne uslužbence — za novo vodstvo podjetja. V prihodnjih mesecih bodo morali upravičiti svoj obstoj in položiti izpit! Samoupravni organi in. 'politični forumi v podjetju imajo priložnost dokazati, da je samoupravljanje učinkovito in da služi našemu razvoju in napredku. Odstraniti mora vse ovire, ki se in se še bodo pojavljale pri notranjem preporodu v podjetju, podučiti posameznike, da samoupravljanja ne moremo in ne smemo istovetiti s samovoljo v korist posameznih interesnih skupin oziroma trenutnih koristi kolektiva, marveč da je sposobno voditi dolgoročno in. sodobno gospodarsko politiko podjetja, ki bo koristila vsemu kolektivu in vsej skupnosti. Ip mora postati osebna « obveza vsakega funkcionarja in vsakega vodilnega člana kolektiva. \ Zato lahko pričakujemo, da bodo začeli ukrepati takoj — •danes in ne jutri — da bomo stopili v gospodarsko reformo pripravljeni, brez strahu za položaj našega podjetja in za standard članov našega kolektiva.