BluLlOTEKA mmi V Ljubljani 4-eio I. - Štev. 50, r.' Cena 7« Trst In Gotico £ © slofJrh .C oriški list' izide vsako sredo in sobolo zjutraj. — Uprava urn’ ništvo v Gorici, Corso Verdi šlev. 47 - Telefon štev. 292 Ogla-i se zeračunavflio po ceniku. • Fačun pri Cnssa Risnorrfin Oc ' '1 Gorica, dne 25. oktobra 1944. Za mesto Gorica in trst: posamezna številka #.5® ir, polletna na- j ročnina 26.— lir, ce'oletna 52.— lir. — kven mesta Gorica in Trst-posamezna šlevilka 1.— lira, polletna rarorn. 47.— lir, celoletna 90.- ^ Odkar naš list izhaja, ni nehal nenehoma opozarjati vso goriško javnost na strašno trpljenje slovenskega ljudstva na Goriškem in je vedno protestiral proti preganjalcem naših dobrih, poštenih ljudi, ki jih preganjajo bodisi tujerod-ci, največkrat pa domači ljudje. Obvestila, ki jih dobivamo zadnje čase, pa so tako strašna, da moramo spregovoriti še bolj odločne besede in da po svojih močeh razkrinkamo te »osvobojevalce« našega naroda te »naše fante«, ki se drže v hribih in na glavnih cestah ter preže na vsako jajčarico, ki nese v Gorico košek jajček, da bi tu dobila neka sladkorja, nekaj soli m morda nekaj žebljev za svoj razpadli dom. Resnica na Goriškem je namreč taka, da najbolj plodnim dolinam in planjavam za zimo grozi prava in resnična lakota. Že iz dopisov, ki smo jih dobili in deloma objavili, moremo spoznati, da bo naše ljudstvo takoj pozimi strada- lo, dobesedno za lakoto umiralo, ako ne pride vmes čudež. | Kljub trpljenju je bil naš Bric vedno ponosen, čeprav je moral po navadi oddajati po- j lovico svojega pridelka gospo- j dar,ju ki ga največkrat ni poz- i nal, ali samo od daleč. Bil je ! kolon, dandanes pa je suženj ; svojih novih gospodarjev, ka- 1 terih poprej nikdar ni videl ni nikdar poznal, komunističnik tolovajev vseh barv, predvsem onih odrešiteljev, ki so jih na Goriško poslali kranjski komunisti, dalje onih, ki jih pošiljajo izdajalske savojske, ba-doglijanske čete in še mnogi drugi. Briški kolon vsako noč trepeta pred obiski teh oho-roženih roparjev in ne ve, s čim bo nasitil svoje otroke, ko mu roparij vzamejo celo koruzo iz shrambe. Nekoliko več bogastva, kakor v Brdih, je bilo v Vipavski dolini, kar je umljivo, zakaj vipavski kmet je bil gospodar na svoji zemlji, ni bil kolon. Sedaj pa prihajajo iz Vipvaske doline prav tako obupna poročila, da bo Vipavec stradl in seveda njegova družina. Zakaj gospodje partizani, ki iz gozda vodijo »gospodarsko« politiko in hočejo Trst in Gorico izstradati, ti so prepovedali vsak Promet vipavskih kmetov z mestom. T^° Br^’ ,k?kor ViP*va so letos pridelali dovolj svojega glavnega pridelka, namreč vina in prav lahko bi ga ^rici in Vipavci prodali, toda kaj, ko za grmom preži partizanski stražar, ki ti more preluknjat) z enim samin strelom sod, da se uniči v nekaj minutah eno letni trud izmučenega vinogradnika. Toda kmet mora v Gorico, mora tukaj nakupiti nekaj važnih življenskih potrebščin, od katerih industrijske niso najbolj važne, važna je predvsem jed, važna je koruzna moka, važna je kaša, važna krušna moka, važen je .sladkor, in sol, kvas. z , moške je važen tobak. Toda če Bric in Vipavec ne n> ircta prodati vTinM«WS tega nima. Zakaj kdo bo vso leto redil živino, v južnih krajih kopal vinograd, kdo bo sadil, kdo sejal, ko že naprej ve, da pride reko noč »gospod« z oboroženo patruljo in mu vzame tisto, za kar je kmet vse leto garal. To je prav tako, kakor v Rusiji, ko so zavladali boljševiki in nihče več ni hotel delati, saj, kdo bi delal, če sam plodu svojega znoja ne mreš zaužiti. Leta 1918 in vsa poznejša leta je bila v Rusiji taka lakota in tako trpljenje se obljublja torej po zaslugi komunističnih roparjev tudi našemu ljudstvu. Iščimo izhod in preženimo te roparje, tako, da bo kmet mirno obdeloval svojo posest in mirno zamenjaval svoje pridelke za one, ki so mu nujno potrebni, ta izhod pa je možen le v neizprosnem iztrebljenju partizanstva! Kratke vesti Stockholm. »United Press« poroča, da je izjavil grški ministrski predsednik Papandreu v svojem prvem govoru po povratku v Grčijo, da zahtevajo Grki Dodekanez ter dejal, da predstavlja severni Epir ki spada sedaj k Albaniji, »neodsvojljiv del Grčije«. Dobro poučeni atenski krogi menijo, da ne bo zahtevala Grčija 1 le nekaterih bolgarskih ozemelj, temveč tudi dele Jugoslavije in Albanije. Barcelona. »Diario de Bar- 1 celona» javlja s špansko-fran-coske meje, da komunistične tolpe v Franciji močno preganjajo katoličane. General de Gaulle je proti temu brez moči. Poleg tega, da so francoski komunisti skupno z inozemskimi boljševiškimi elementi že pomorili številne duhovnike in vernike, tudi na najgrozovitejši način mučijo svoje žrtve. Tako so na primer v kraju Canches zažgali neko živo žensko. Budimpešta. Narodna zveza poslancev je sprejela v sredo na svojem zasedanju naslednji sklep: Narodna zveza izreka svojo odkrito zahvalo Franzu Szalasiju in njegovi vladi, ki je izvršila v preteklih težkih in kritičnih dneh delo, ki je rešilo narod ter priznava organiza- ; cijo narodne vzdržljivosti kot zgodovinsko dejanje. Narodna zveza pozdravlja novo madžarsko vlado in prosi Boga, da bi blagoslovil njeno delo. FRANCOSKO - ŠPANSKA MEJA ZAPRTA Stockholm. Kakor javlja a-gencija Reuter, so španske oblasti zaprle francosko-špan-sko mejo, ker so španske komunistične tolpe večkrat prekoračile francosko - špansko mejo. Na mednarodnem mostu med Irunom in Llenda-yeom so ustavili ves promet. Prav tako počiva ves železniški promet med obema krajema. Zaradi motenj pri električ- j nem toku in zaradi drugih \ tehničnih težav je naš list izšel zadnjič z zamudo. Prosimo či-tatelje za oproščenje, enako j naj razumejo morebitne zamu- j de našega lista tudi v bodoče, i inkovski kun!« Churcill in Eden sta odpotovala v četrtek iz Moskve. O konferencah, ki so bile v Moskvi, je bilo izdano uradno poročilo, ki pa ne odgrinja zavese za katero se skrivajo dolgi osem dnevni razgovori. Vsekakor gotove stvari so jasne. Nenadno napredovanje Sovjetov na Balkanu je spravilo angleške politike iz konteksta. An-oleška diplomacija je pripravlia-la po prekinitvi odnošajev rtied Turčijo in Nemčijo na Balkanu svoj diplomatični in politični sistem. Izhodišče tega sistema je bila angleško zanesljivo usmejr-na Turčija. Drug element pa naj bi bila Rumunija, v kateri je angleška IniteUigens Service pripravljala izdajstvo ter obljubljala kot plačilo zanje angleško zašži-to in garancijo pred boljševizmom. Romunska dvorska kama-rilja je zalo upala, da bo s sklenitvijo miru z Anglo-Američani brez večje škode presedlala iz enega tabora v drugega m se obenem obvarovala boljševizma Tako so tudi računali Angleži ter pričakovali, dai v proti nemško Rnmunijo razen komisij in vojaš-kih pomoči ne bo prišel nihče, ki bi motil rumunsko suverenost. Sovjeti pa so med! tem že skie-nilii tazen sporazum z Bolgarijo, ki je bit naperjen proti Ann.ežcm ter tako Dreorečili zvezo Turčije z Rumunijo preko Bolgarije To kar so Angleži nameravali stouti iz Rumunije proti Rusiji, to je uspelo Sovjetom narediti iz Bolgarije proti Angliji: namreč poslušno orodje svoje politike. Zato je Churchill v soojem zadnjem govoru tako neusmiljeno napadal Bolgarijo. Imenoval jo je najhujšega vojnega zločinca, za katerega ne bo milosti, kar je razumljivo, saj mu je Bolgarija pre-' prečita vse načrte na Balkanu Med tem pa je že Tito tajno cdšel v Moskvo ter dovolil sovjetskim četam vstop v Jugoslavijo, seveda z licemersko klavzulo, da se pri tem mora spošluveii jugoslovanska suverenost. To je angležem precej ohladilo navdušenje za »legendarnega marša-! la«. Inicijativo v razvoju dogodkov na Balkanu je prevzela Rusija, Anglija je bila potisnjena daleč na stran ter se je morala zadovoljiti z Churchillovim napadom na Bolgare ter s tem, da je po-slalat močno ogleduško ia finančno podprto komisijo v Bukarešto. Na konferenci v Moskvi je poleg poljskega vprašanja prišlo na dnevni red zlasti balkansko. Churchill je odločno izjavit v ime-britanske zajednice narodov, da ima na Balkanu in na Poljskem svoje interese. Stalin se ni dat impresionirati od te izjave. Churcill si je izgovoril za enkrat samo pravico, da bo Anglija soodločala pri ureditvi bodoče Jugoslavije. Mikolaiczbk pa je odšel iz Moskve, ne da bi kaj opravil, niti da bi se pustil izsiliti kakršno koli koncesijo. Se vidi, da je u-žival angleško potuho. Stalin pa mu je v brk poslal kot poslanika poljsko-sovjetske vlade znanega komunista Wilmanowskega, ki naj bi v Londonu slabil emigrantski položaj. O istovetnosti pogledov med Londonom in Moskvo torej ni govora. Toda sedaj so se Angleži morali vdati ter mirno gledati, da se boljševiške horde valijo čez njihov balkanski, tako fin in s takimi žrtvami zgrajen diplomatični sistem. Giraud na vidiku Kakor poročajo iz Madrida, kjer so bili informirani iz gi-braltarskih vojaških krogov, sc obljubljajo v Franciji široke spremembe. Iz ozadja, v katerega ga je pred letom pahnila sovjetska diplomacija, zvezana z De Gaullovo skupino, je stopil spet na dan general Giraud. Kot trdijo v gl. braltarskih krogih, je Eisen-hower sit vednih partizanskih nemirov ter postopnega bol-ševiziranja Francije ter je trdno odločen napraviti red. Pri tem se namerava poslužiti svojega starega prijatelja izza časa afrikanskih vojn - Gi-rauda. Giraud je že prispel v Pariz. Kot se čuje je njegov nenadni prihod izzval veliko nezadovoljstvo in preplah pri komunističnih makvisardih. Giraud je baje odločen napraviti konec masovnim pokol jem francoskih generalov in admiralov ter smatra, da je De Gaullova kompromisna politika napram partizanom popolnoma zgrešena. Giraud namerava z De Gaullom skleniti sporazum, katerega bo De Gaulle težko odklonil, ker stoji za Girau dom to pot vsa teža avtoritete angloamerikanskih vojaških kakor tudi političnih krogov Če bi do tega sporazuma ne prišlo, je Giraud v zvezi z Eisenho\verjem pripravljen zrušiti De Gaulla in utreti pot vojaški diktaturi. K tem ukrepom je Eisenho-werja prisila popolna desorga-nizacija francoskega zaledja ter državljanska vojna, katera se ne samo pripravlja, ampak je že v polnem, krvavem teku. Spričo tega položaja v zaledju, angloameriško vojno vodstvo ni moglo ostati ravnodušno. Na drugi strani pa so mnogi francoski pozitivno usme rjeni krogi spoznali nevarnost, ki preti od komunistične re-'volucije. Krvave likvidacije so zavzele že tak obseg, da se je treba bati za fizični obsi-oi fransoskega naroda. Zato bi bili pripravljeni podpreti kakršno koli pobudo za red in mir. Zlasti pa bi podprli močno in odločno vlado, kakršno vidijo v obetani Giraudovi vojaški diktaturi. Komunistični časopisi ostro napadajo Girauda in njegovo politično sprmstvo. Krogi Gi-raudovih prijateljev v Al gin.: gledajo na situacijo zelo skep tično, ker smatrajo, da bo skušala Moskva z močno in terver.cijo preprečiti, da st* ustvari v Franciji protikormi matični režim. Vsekakor, Giraud uživa popolno zaslombo amerikansk:h krogov in neuspeh njegovega poslanstva hi samo pokazal, da zapadna zaveznika še ved no ne upata odločno nastopiti proti moskovskim načrtom svetovne revolucije. Izid Gi-laudvih priprav za vojaško diktaturo ho pokazal in pre-mril trcnotno politično moč Angloamerikancev. Zato ga vsi z napetostjo pričakujejo. Brez dvoma hi bila vojaška diktatura edina rešitev za Francijo. * # * Zuvir/niki med suhn Borba z« pclrulcj Sovjetska agcncija TAbb poroča o sklepu iranske vlade, jjo kalerem Iran .a tl »bo v ;jne ne oddal nobene koncesije z.i pridobivanje mineralnega ol)a na iranskih tleh. Sovjetska agencija še pristavi, da ta sklep ni bil storjen v skladu in v soglasju z onimi iranskimi glasovi, ki so ozna-čevali sovjetske1 pogoje za prevzem koncesij kot ugodne. Britanska poročevalska služba in Reuter sta prinesla vest brez komentarjev. Reuter je le dodal vest, da so se poleg predstavnikov Sovjetske zveze pogajali za koncesijo še zastopniki dveh drugih velesil, ki pa tudi niso uspeli. O vprašanju izkoriščanja romunskih vrelcev mineralnega olja poroča »Donauzeiitung« da so se na področju romunskih petrolejskih vrelcev mudili strokovnjaki angleških An ameriških petrolejskih koncernov, ki so se izdajali za novinarje in jih je potem sovjetski režim izgnal iz Romunije. Pozneje so angleški in severnoameriški koncerni stavili sovjetski vladi v Moskvi ponudbo, po kateri naj bi ameriški koncerni prevzeli 75%, angleški pa 25% romunskih koncesij. V tem primeru bi omenjeni koncerni prevzeli plačilo romunske vojne odškodnine Sovjetski zvezi v d/.mnom znesku 300 milijonov dolarjev. Seveda jc malo verjetno, da bi Sovjetska zveza te pogoje sprejela. Sovjetska aktivnost v Iranu, kii je bila usmerjena tudi proti angloameriškim petrolejskim interesom, daje slutiti, da bo sovjetska vlada odklonila fudi te angloameriške ponudbe. Sploh je malo verjetno, da bi se Sovjetska zveza na ljubo Angliji in Ameriki odpovedala romunskim vrelcem mineralnega olja. Vesli z vsega svela DRAŽA MIH A J LOV !Č V ITALIJI Iz Lizbone poročajo, da jc 1 bivši jugoslovanski vojni minister odpotoval v Italijo. O namenih potovanja ni še ničesar znanega. DOVOLJENJE ZA NASELITEV V BRAZILIJI jc članom poljske begunske vlade izdala brazilska vlada. Dovoljenje velja tudi za njihove družinske člane. Kot prvi je to ugodnost porabil general Sosnkovski, ki je bil odstavljen s poveljstva vseh polj- i skih oboroženih sil. ANGLEŽI V BUKAREsi .r I Kakor javlja britanska po- j ročevalska služba, so v Londonu uradno sporočili, da so prispeli v Bukarešto prvi člani britanskega odposlanstva zavezniške nadzorne komisije za Romunijo, kakor je to določeno v pogojih premirja z; Romunijo. Odposlanstvo vodi letalski podmaršal Stevenson. Odposlanstvo je takoj pričelo z uradnim poslovanjem. Prav tako je prisnel v Romunijo in pričel s svojim delom tudi novoimenovani politični zastopnik Anglije Le Rougetel. ADMIRAL HORTHY V NEMČIJI Bivši regent, admiral Horthy je z letalom zapustil Buda-pest in se podal v Nemčijo s Svojo družino z maršalom Waltayem, bivšim načelnikom madžarskega glavnega stana in z generalmajorjem Brunvikom. V RAZRVANIII RAZMERAH OSVOBOJENE FRANCIJE hudo trpi tudi katoliška cerkev in duhovščina. Pariški Narte Velikonja : cZJesete zgod6e z Goriške BOLNI PES Divji lovec Lazkar, ki je bil znan po svoji drznosti in norčavosti, se je razgovoril in razkoračil pri vinu. Menda ni bolj prijetno, ko sedeti avguste v |senci Predmejo, ko šume okoli tebe macesni in trkljajo kegljači svoje neizogibne krogle. V tem razpoloženju je bil takrat Lazkar. Sence so padale v grapo in družba je bila razpoložena. I.azkar je bil tip poštenega lovskega tatu. Lahko si pustil na njegovem pragu svojo stvar, pa se je ni dotaknil. In če si ga hotel spravili v dobro voljo, potem si moral omeniti kako je bilo takrat, ko je bil četovodja pri vojakih in strelec, da so si ga kompanije sposojale. »Vsaj pri treh kompanijah sem jaz streljal za druge, vendar sem za svojo kompanijo in zase najbolje, ker sem pri drugih nalašč zgrešil.« In pripovedujejo, kako je že o božiču imel rdeče cofke na prsih in so mu možje nudili viržinke, »ker je tako zal fanti« — Pravijo tudi, da je pred njim dekletom tako utripalo srce, da je bluzo raztrgalo. Pa saj veste, ljud e so hudobni in jim ni vsega verjeti! Tisto popoldne smo ga dobili, da je pripovedoval o zdravilnih zeliščih. Vse je poznal. »Veste«, je zagrkal — njegovo grkanje je bilo nekaj posebno lepega — »veste, kako sem si revmatizem zdravil: čmrlje sem nadražil na bolno nogo, veste, kako sem zdravil bolnega srnjaka, ki je po-1 tem hodil za menoj in mi vse po-I vedal. Vse to veste!« »Tisto o srnjaku ni res!« smo I popravili. »Seveda, recimo, da ni res, ker ne bom izdat svoje skrivnosti, toda kako sem psa ozdravil, tega pa še ne veste!« Zgrnili smo se okoli njega. O-troci smo ga gledali z občudovanjem. Saj že to, da so gozdarji nanj trikrat streljali — Bog ve, če je bilo res! — je nam otrokom bi- lo nebeško lepo. Pa se čudite, kje se rode divji lovci in zakaj je v nas divja kri! Lazkar je pogrkal: »Moja goriška mesarica je imela psa.« — Tej je nosil namreč svoj plen. — »Psa? Rajši debelo in leno mrho. In mrha ni hotela več jesti. Potožila mi je, kakšne težave ima z njo. Da je bolna. Jaz sem jo gledal, toliko da je mrha odprla oči od lenobe. Šinila mi je misel in sem zinil: »Jaz sem že več psov ozdravil in mislim, da bi tudi vašega psička, kardinal Suhard je poslal De j Gaullu prošnjo za zaščito ka- j toliške duhovščine, ^raven pa j priložil seznam duhovnikov, j katere od izbruha rdečkaste j strahovlade pogrešajo. V se- [ znamu je- 354 francoskih du- ) hovnikov, ki so jih komunisti odvlekli in je njihova usoda docela neznana. Računati je treba, da so ti odpeljani du- j hovniki že večinoma umorje- j' ni. PRED OTOKOM FORMO-ZO blizu kitajske obale, se je ! od 11. do 14. okt. odigravala velika bitka med močnimi od- J delki ameriške vojne morna- i rice, katere glavni del so sestavljale letalonosilke, in med japonskimi letalskimi oddelki. V srditih napadih so Japonci sovražnika prisilili, da je z močno okrnjeno silo odplul proti svojemu oporišču. U- j radno japonsko poročilo pra- j vi, da so Amerikanci izgubili 53 vojnih enot, od največjih ; do najman jših, vrh tega pa tudi več sto letal. VATIKANSKA INTERVENCIJA Katoliški duhovniki, ki so; zbežali pred boljševiškim preganjanjem iz baltiških držav so se obrnili preko madžarskega nuncija na Vatikan. Kakor poročajo iz kompetentnih krogov, misli Vatikan stopiti v stik z vladama v Londonu in v Washingtonu in intervenirati v ta namen. Podobne prošnje kakor iz baltiških držav, so prišle v Vatikan tudi iz Romunije in Bolgarije. BOLJŠEV1ZACIJA NA FINSKEM Sovjetska vlada je prepovedala uvoz živil iz Švedske na Finsko. Jasno je, da se sovjetska politika trudi ustvariti na Finskem zmedo, ki naj bi pomagala komunistom do moči in oblasti. Pod vodstvom moskovskih agentov se j‘e vršil po Finskem niz manifestacij za Sovjetijo. Že so se ustanovile številne filosovjetske organizacije. V SOVJETUI NI VERSKE SVOBODE Kakor poroča londonski dopisnik madridskega časopisa »Ya«, se iz krogov zedinjenih narodov potrjuje, da v Rusiji ne obstoja verska svoboda. Dopisnik navaja neko amt ri-kansko revijo, ki razkriva \vr-ske razmere v Rusiji in opozarja na značilno dejstvo, da sta v ?• ov.je takem svetu za uravnavanje razmerja med Cerkvijo in državo, člana tudi dva voditelja brezbežniške organizacije. Verski pouk je strogo prepovedan mlajem od 18 let. NEMIRI V PALERMU V Palermu, prestolici Sicilje so se pred nekaj dnevi vršili nemiri, pri katerih je prišlo do spopada med italjanskim vojaštvom in demonstranti. U-hitih je bilo 19 demonstrantov, 110 pa ranjenih. Izbruhnila jc tudi splošna stavka državnih nameščencev. Kolikor se da izvedeti iz nevtralnih in zavezniških krogov stoji za temi nemiri separatistično gibanje, ki šteje že nad 300 tisoč pripadnikov. Inglffia milili i fainm ii m [min Udi Žena iz čepovana in zena iz Črnega vrha se srečata v trgovini. Druga pripoveduje prvi, da so partizani pred kratkim spet hajkah in da je videla več ubogih fantov, ki so bežali skozi Črni vrh vsi razcapani. Nekateri da so imeli pred seboj le nekaj ža-kljevine. Prva se temu čudi, kajti v Čepovanu se splošno govori, da prihajajo nad Črni vrh stalno angleška padala, ki prinašajo o-bleke in vse mogoče dobre reči, tako da rdeča vojska kair plava v izobilju. Druga: »Kako to, mi še nismo videli nobenega padala, pač pa se govori, da pri vas imate cele zaloge angleških dobrot, ki pa jih je treba hraniti zai še težje čase.« Prva: »Jaz sem že dolgo tega mnenja, da nas imajo ti ljudje samo za norca. Lažejo pa tako, da na vse zadnje še samim sebi verjamejo«. Druga: »Kajpada! OF je velik pisker, ki je ves popokan' in ga drži skupaj 1® 'e mreža laži«. Prva: »Na pol osvobojenim nam gre tako,.,, kaj nas, šele čaka v dobi, ko bo ta svoboda popolna?! Morda nam bodo v Čepovan in v Črni vrh kar s pat-daili vrgli tudi nove hiše«. »Zato se je pri nas neka žena smejala, ko ji je hiša gorela. Bog daj!« revčka bolnega!« Koj sem bil babnici pogodu, ker sem kazal takšno razumevanje za psička — mrho zavaljeno.« Naj ji le povem, kako se zdravi, bodo koj začeli! )az pa, da mora »psiček« najprej spremenili zraik. Sprememba zraka, io je poglavitno. A pri zdravljenju potrebujem možgančke in ledvičke in zarebrnice, kajti vidi se, da si je psiček pokvaril želodček in se mora lakoj podvreči posebni dieti. Babnica, debela kot njena kuzla, mi je navalila, da sem komaj nesel, kajti povedal sem ji, da imamo ledenico, svež led in naj se ne boji, da bi psička jedla usmrajeno meso. Potem pa bom imel tudi srnjakov cvrček: če se nekoliko okisa, to dobro de želodčku, posebno če se srnjakove ledvice pomešajo z volovskimi možgančki. »Koliko dni?« je baba trepetala za kuzlo. »Tako, najmanj teden dni! Poizkusili bomo; če ne, pa kaj več. Kakor je pač bolezen že napredovala.« In sem kuzlo odpeljal in ji prvi dan nisem dal nič jesti. Cvilila je, vohala, a nič. Res, ledvičke, s srnjakovimi pomešane, nekoliko okisane, so dobra jed. Tako dobra, da so otroci vpili, naj dam še in še. Kuzli tudi drugi dan nič. Samo vodo je lokala in zevala je in jezik molela od vročine. Tretji dan sem ji dal nekoliko redkega koruznega močnika (soka pro/vijo na Kranjskem), potem sem šel spet v mesto. K mesarici! Kako se psička počuti? Kako? Prav dobro! loda bolezen je hujša, kot sem mislil, in če1 bi dala še kaj od zarebrnice in stegno in kaj drugega. Spet mi je navalila in nazadnje rekla, da ji je tako dolg čas, da bo v nedeljo sama prišla pogledat. Tistikrat sem ji jaz resno odsvetoval, naj ne pride in naj psičke ne moti. Morda bi kaj prekršila dijeto in potem so spet vsi križi doli. Zdravljenje bi se samo zavleklo. Toda babnici nisem zaupal, zalo sem v nedeljo peljal »psičko« na Čaven, doma pa naročil, če »pridejo gospa babnica«, naj povedo, da sem peljal psičko nekoliko na sprehod in na višinsko sonce, da se vidno znatno boljša, a vsaj še teden dnu mora ostati na reji. In res — Ali ni babnica res prišla? Moja žena je nam za večerjo pripravljala nekaj iz mesa. Zanimala se je gospa, če psička že kaj rada je. 2ena je pametno povedala, da bomo pač p oskusili, a da se vidi, kako znatno se boljša. Drugi teden pred nedeljo pa sem doma . kuzli dajal prav redek koruzni močnik in samo tega in kislo mleko. Da bi videli, kako le hlastala! — V soboto sem pa »psičko* postil. Nič jesti, samo vt.de iri potem pa hajdi v Ooric-v !'.a ni bila žn"n. sem ii dal razredčenega kislega mleka Ko sva prišla, le baba skoraj omedlela od veselja in hotela objemati in Doljubljati - živalco, ne merie. kaj — Toda jaz sem se postavil vmes, da bi razburjenje utegnilo škoditi. Naj rajši skuha koruzni močniki Ali na mleku? Zaenkrat ne, kajti mleko zapira, zdaj naj skuha navadnega. Koliko časa? O, koliko — bolje je ne preveč, najbolje je, če moko samo opari. Surova hrana da je včasih dobra ,Tega ne bo jedla!« je skom-ljala, a vendar ubogala. >Pa to tekočino vlijte!« sem ji •tal rdeči posni sok. »Petilesel kapljic in ne več!« Oparila je, vlila kapljice, pri teni sva štela samo do deset in potem spet do deset in napravila pri vsaki desetki črto na mizo. Da se pri »strupu« nisva uštela. Psico sem pa medtem privezal za stoječo polico, na kateri je i-mela posodo. Nisem gledal kam. »Zdaj ji bom dal )az! Mora se ji dati od leve strani!« In sem nesel od leve strani; psica je1 zavohala močnik irt hlastnila po skledi in, seveda, prevrnila polico in posodo. Toliko črepinj še nisem videl na tleh! ~~ In v treh globokih požirkih je pohlaslala jed. »Zdaj ji lahko včasih že vržefe čez ponev kakšen zrezek!« sem dejal, ko sem odhajal. »Samo ne preveč!« Tako me pa še nihče m obdaroval kot ta babnica. O, hvaležni st jc itdka!« Štev. 50. »GORTSKT LIST« Stran \ VESTI IZ GORICE IN DEŽELE ZA ZiMO - SKRB ZA KURIVO Že v normalnih ra::merah je bila preskrba kuriva za zimski čas trd oreh meščanskih gospodinj. V današnjih dneh pa je zaradi težkih okoliščin šc trši in ni čudno, če skrbi to vprašanje prav vsako družino. Sai si mti za denar ne moremo preskrbeti dovolj kuriva, ne lesnega in še toliko manj premoga, ki ga je treba v Go rico uvažati. Vendar so mnoge družinj našle svojo rešitev, in sicer v Panovcu, Sv. Marku, Stari gori, Kostanjevici in drugih takih gričih. Ljubitelje jutranjega spanja zbude kmalu po minuli policijski uri glasovi pridnih »drvarjev« in »drvaric«. Zara' di svežine jutranjega zraka so njih glasovi čisti, jasni in polno doneči. Navadno so odpravijo na drvamo delo le starejše ženice in najmlajši drobiž, kajti mladina in odrasli srednje starosti imajo svoje delo. V poletnih jutranjih tako drvarjenje ni bilo neprijetno. Spremljal ga je orkester gozdnih pevcev, sonce je tu in tam pokukalo izza zelenja, pozlatilo debla in suhe odpa-dle vejce. Kar mimo grede je bil nabran in povezan lep sveženj vej in vejic, pa tudi polomljenih mladih debel. Nabi-ralka je bila zadovoljna, saj si je s takim svežnjem skukala kosilo, večerjo in zajtrk. Težje je nabiranje suhljadi v jesenskem času. Pogosto si slede deževni dnevi v nepretrga. ni vrsti tudi dva tedna ali pa še več. Vreme namreč tedaj rado nagaja in zjutraj, ko se pridne ženice in nemirna otro-čad loti nabiranja, dežuje, kot bi iz škafa lilo, popoldne pa se jim izza razmikajočih obla kov zasmeje sonce v brk. Meglena večerna zarja pa zopet obeta deževno jutro. Ponoči ima luna »kolobar« in zjutraj pozdravi nabiralke nepriljubljeni dež. Toda kljub dežju pustijo dežnike doma, saj bi jih pri takem delu le ovirali. Preko glave si denejo star predpasnik. roke prekrižajo in jih skrijejo pred mrazom pod jopice, noge so pa še vedno bose. Trnje in bodičje bi nam- reč raztrgalo nogavice in bi jim torej itak nič ne koristile. Pri nabiranju nič več ne izbirajo. Poberejo tudi bresto* ve, jelševe, gabrove, hrastove in celo tudi kostanjeve veje, vsakovrstno grmičje, suho in mokro, saj ga bodo doma posušile. Zdaj morajo skrbeti tudi za zimske dneve in zato se vrnejo v gozd celo po dvakrat. Nič več ne nesejo domov le majhnega svežnja, tako nosijo na šibkih ramenih le otroci, same pa vlečejo za seboj tudi dolga in težka debla. Vst> težave nabiranja rade prenesejo. težje pa bi prenašale pozimi mraz v svojem stanovanju, v toplem prostoru pa se tudi beda malo pozabi. V mirnih časih, ko so si preganjale z nabiranjem suhljadi le ubožne družine, so navadno zbirale les in se niso zadovoljile z vsako vejo in z vsakim hlodom, ki jim je zastavil pot. Najrajši so nabirale bukev in akaci jev les, ki naj-rajše gori. Danes pa ni zaradi vojnih razmer nobeno čudo, da se poslužijo take preskrbe kuriva tudi premožnejše družine. Kdor M ropal med zračnimi napadi ali po njih, se spozabil nad privatnim ali javnim imetjem, bo ustreljen! l)i;r Jliilim: SS-11 nd Fnliziiiliihrer Partizansko popleskana vara V polmraku kleči v goriški stolnici gruča žen in deklet iz Vipavskega. Molijo rožni venec in po vsaki skrivnosti z velikim poudarkom in gorečnostjo ponovijo desetkrat: Marija usmili se nas, prosi za nas! Molitev je bila tako nasilna, da bi morala prodreti o-blake. V bližini kleči neka druga ženska in si misli: Kako pobožne so ie ženske, gotovo so po »osvobodilnem gibanju« strašno prizadete in iščejo pri Mariji pomoči. Naslednje jutro se najdejo vse1 ie ženske pred prehranjevalnim uradom. Med čakaice pride gospodična, ki prodaja nabožne ti' sie in ponuja »Glasnik Srca Jezusovega«, ki je med vernim ljudstvom zelo priljubljen in ga ljudje tako težko dobe po pošti. Ponudi ga tudi pobožnim molil-kam. Tedaj plane ena: »Proč s to farsko propagando! Taim so same laži!« »Ne, drago dekle, tu notri so sami lepi nabožni članki. Kako srečno bi biilo ljudstvo, ako bi po naukih tega lista živeio«. »p0 tistih naukih naj žive tisti, ki list pišejo!« Oseba, ki je bila priča obeh prizorov, v stolnici in tu, je kar ostrmela, kajti nikakor si ni mogla misliti, da je brezbožna propaganda že tako zastrupila naš verni narod. Ali nas niso »farji« učili častiti Marijo? Kako naj ljudstvo ljubi Boga in Marijo, če sovraži fiste, lei ga te ljubezni uče? nesreče čez nedeljo V civilno bolnišnico v Gorici sta se zatekla posestnik Jože šušmeilj, star 56 let, iz Solkana, ki se je globoko vreaal v dasmo roko in pai Danijela Pavlin iz Gorice, Id si je zadrla šivanko za kožo. Plenčič iz Solkana - prvi raziskovalec kužnih bolezni smo pa storili, da bi se oddolžili velikemu spominu Plenčiča? Človek, ki je zdavnaj pred Pasteu-nom in Kochom jasno izrekel njune misli in jih zapustil natisnjene, ni bil pri nas vreden, da bi se natisnilo njegovo imel« Vsekako bi bilo želeti, da bi se Posvetila večja pozornost temu, lahko rečemo, genialnem goriš-kemu Slovencu in da bi njegovo ime trajno zablestelo v slovenski kulturni zgodovini. Raziskovalci naše kulturne preteklosti, posebej še zgodovinarji medicine, naj bi skušali kaj več dognati o solkanskem rojaku dr. Plenčiču. ' (Po »jutru«). Listajoč po dr. Thallerjevi zgodovini medicine (Od vroča i ča-robnjaka do modernog liječnika, Zagreb 1938) sem opazil podatke o slovenskem zdravniku Plemei-ču, ki ga laihko goriški Slovenci s ponosom štejejo med svoje rojake, a je vse premalo znan. Kakor piše dr. Thatler, se je Plenčič rodil v Solkanu pri Gorici 1. 1705. Medicino je študiral v Padovi in na Dunaju. 1.. 1753. je promoviral na Dunaju za doktoriai, l. 1762. pa je postal vseučiliški profesor. Istega leta je izdal svojo knjigo, ki bi bila — piše hrvatski zgodovinar medicinec — epohalna, če bi izšla sto let pozneje. Mož se je prezgodaj rodil in prezgodaj odprl oči za neke pojave. V tej knjigi je Plenčič razvil popolnoma jasno naše moderne nazore o infekciji. Čas hi že bit, da bi to delo oteli: pozabljenju. Njegov naslov se glasi: »Opera medico-phvsica in guatuor traetatus dige-sta«, po našem nekako: Mediko-fizikallna dela v štirih poglavjih. V prvem poglavju te pozabljene knjige razpravlja Plenčič o nalezljivih boleznih na splošno, v drugem o kozah, v tretjem o škrlatimki in v četrtem o potresih. Ne pozabimo, da so v lem času vladale v medicini še hemiatrija, f i zikia tri ja in Van Swietnov hipo-kratizem. Plenčič poudarja, da so vzrok bolezni najmanjše živi, ki jih vidimo le pod miikroskopom. Ta bitja se razmnožujejo in samo ta njihova življenjska lastnost nam lahko razloži vse pojave, ki jih opažamo pri okuženju. Strupi učinkujejo povsem drugače. Od kačjega pika meso živali, ki jo je kača pičila, ne postane strupeno, medtem ko je pri okuženju z nalezljivo boleznijo enako ii-stemu, ki ga je okužilo. Plenčič v svoji knjigi kar najodločneje zagovarja svojo tezo o specifičnosti okuženja. Neke okužbe prehajajo samo na rastline, druge no živali, nekatere pa na ljudi. Vsaka bolezen ima svojega povzročitelja. Plenčič izraža upanje, da bo nova znanost omogočila od-kr it je specifičnih zdravil zoper specifične povzročitelje. Zagrebški pisec pravi, »Kar o-gorčen postanem, ako študiram vprašanje, kako malo je Plenčič znan v našem okolju. Kakšne ničle so že pri nas zaslovele, kaj Smislu: vesli Slovenska gimnazija v Gorici 1-) Ponovno se opozarjajo vsi zavedni slovenski starši, da vpišejo svoje otroke v svoje šole! 2.) Sprejemni izpiti za 1. gimnazijo se bodo vršili v petek dne 27. t. m. ob 9h zjutraj v šolskem poslopju v ulici Cappclla. (Zadnjič so listi pomotoma naznanili dne 29. t. m. 3.) Ponavljalni ali prestopni izpiti se bodo določili ob začetku rednega pouka. 4.) Vpisuje se v vse gimnazijske razrede, ne samo za nižje. 5.) Pomisleki, da utegne u-čenec zgubiti eno leto, če se iz tujejezične šole prepiše v domačo, slovensko, ali pa da nc bo mogel zmagovati ker je šibek v materinščini, so povsem neopravičeni in kažejo le pomanjkanje narodnega čuta in zavesti. 6.) Reden pouk se bo pričel takoj po Vseh svetih. Točen datum in ura bo pravočasno objavljen. 7.) Vsi učenci so šolnine oproščeni. T ajništvo. V ponedeljek je v ulici Leopardi težaik kamion podli 60 letno zasebnico Uršulo. Ponesrečenko, ki ima /.lomljena rebra in durge težke poškodbe po vsem telesu, so prepeljali v bolnišnico v ulico Brigata Pavia. Pridigarjem ljubezni > r Ponovno smo že dobili opozorilo, naj imamo do članov OF in do sredincev malo več ljubezni in da naše pisanje postaja radi ostrih sodb in psovk neznosno. Odgovarjamo, da so naše besede res včasih trde in da jih le s tejžkiim srcom pišemo. Pišemo jih pa vedno le na naslov ljudi, ki jih s svojim škodljivim in zločinskim delom zaslužijo. Nikdar pa nismo napisali trde besede proti zapeljancem, za katere so prididarji ljubezni v tako velikih skrbeh. Tudi jih nismo pisa- li na račun ubogega ljudstva, ki trpi najhujše nasilje in podpira OF iz samega strahu za svoje življenje in premoženje. Naše trde besede veljajo, kar smo že večkrat izrecno poudari- li, voditeljem OF in teremccm ter drugim pomočnikom te nesrečne ornanizacije, ki prostovoljno s fizičnim in moralnim nasiljem tirajo narod v pogubo. Tudi prave hudobneže ljubimo in želimo, da bi se spreobrnili ter tako sebe in narod rešili pogube. Ti ljudje pa miso dostopni za lepo besedo, ker ljubezen in usmiljenje prezirajo in zaničujejo, dočim jih vesele le razvaline, solze in kri, kajti po njihovem mnenju vodi zmaga njihovega po-kretai le preko ruševin in pokopališč. Če naj pri teh ljudeh kaj opravimo, se moramo poslužiti trdih besed, ki odnovario njih okusu in jim laglje pridejo skozi trdo skorjo zakrknjenega srca. Tudi Bog in dobri vzgojitelji se iz ljubezni mnogokrat poslužujejo trdih vzgojnih sredstev in tudi palice. Toda pridigarjem ljubezni, ki so gotovo nevede in nehote samo gramofonske plošče prefriganih slepilcev m pokončevalcev našega naroda, bi radi stavili nekoliko vprašanj: Ali ste brali že kaj partizanske literature in partizanskih le- OOP Toinvn Za zadnjo nedeljo v oktobru t. j. 29. se Tolmin pripravlja, da dostojno proslavi prvo stol. rojst. svojega »Slavčka« in naijvečjegai narodnega pesnika budtiteijoj S. Gregorčiča. Ce kdo prisluhne siiilnemu naporu in delu naših sinov ob Soči, bo videl, da je delo 100 tonalt težje od onega narodnega dela pred 100 leti, ko so probujeni narodii aaihteviaiM svoje pravice. Ne samo z besedo din pesmijo, z prirejanjem kult. prireditev, ustanavljanja šol, pač ipa z trdim bojem narod ob Soči bojuje neenaiki boj za življenje in smrt — naroda. V boju za svoj obstanek sveti temu Simonuveimu ljudstvu edina zvezda vodnica — njegova pesem pravega rodoljuba, ki pa nima najmanj opraviti z drugimi »zvezdami«, lei jih opevajo nekateri zgubljeni, sinovi Slovenskega naroda. V dnevih molka in trpljenja, ki ga je užil narod, ki tod ob Soči pTe> biva, ni nehala tleti njegova odpornost; pač pa je sedaj kot kdaj preje hrepenelo, delalo in molilo za svoj narod njegovo srce, ki še sšdajj živi raestreseno itn razpršeno širom Slovenske domovine: * »Mojo ,srčno kri škropite; in pristavlja »Da za rod in dom plamt elo bode jim do konca dni« Zato naj bo Gregorčičeva stoletnica praznik obnove vsega slov. naroda, posebno še naše lope dežele ob Soči, ki hrani v svojem naročju pesnikovo truplo, ki kliče iin vpije izpod krnskega podnožja, kakor še vedni »mučenec na ražnji pri sv. Lovrencu« »Za mano, sa mano, kedor je plavnr, brodarjem pomoči nesimo naš čolnič pogube otmimo!« Vsi n® Gregorčičevo spominsko proslavo! Sv. Lucija oh Soči Z vso svečanostjo smo vpisovali našo mladino v slovensko narodno šolo. Kar prvii dan se je vpisalo 95 otrok. Na šoli bo poučevalo troje učiteljic, katerim toplo priporočamo svojo deco. Ker je šol. poslopje zasedeno po vo-jušvu, nam je šlo v tem oziru zelo na roko županstvo in poskrbelo druge učne prostore, kar upamo tudi za naprej. Naši deci slovenska Sola. takov? Če ste te reči brali, ste pravi nesramneži, ako ljubezni učite nas, a nikdar ne pokličete v spomin zapoved ljubezni raznim OFarskim pisunom, ki bruhajo iz vsakega stavka samo sovraštvo, grožnje in maščevanje. Ali ste še vedno tako slepi, da ne vidite, da je vse sedanje gorje našega ljudstva skoraj izključno sad neumnega ali zločinskega delovanja OF? Pravite, da ste tudi sami prepričani, da je vse to gorje deloma neposredno deloma posredno povzročila OF. Hinavci, zakaj torej ne pišete tem ljubljencem svojega srca solzave besede o ljubezni, ampak jih naslavljate le na naš naslov, ki bi radi našemu liudstvu le pomagali in mu preprečili vse bridkosti. Ali veste, da OFarji neprenehoma obrekujejo naše najboljše ljudi in jim pošiljajo grozilna pisma, v katerih obetajo vse mogoče nesreče in smrt vsem, ki nočejo trobiti v njihove trobente, ki rušijo našo domovino? Vse to dobro veste, zakaj torej priporočate ljubezen nam, ki nikomur ne grozimo, ampak celo svojim največjim sovražnikom pomagamo v stiski? »Socialna pomoč«, itd. Ali veste, da so prinesli med Slovence bratomorno klanje in povrhu še azijatske metode nečloveškega mučenja svojih idejnih nafprotnikov (torej ne samo vojnih nasprotnikov, kar je tudi nečloveško!) prav OFarji s svojimi divjimi policijskimi in vojnimi organizacijami? Če njste popolnoma tuji vsemu, kar se z vašim narodom godi že tri leta, vam je ta reč jasna ko beli dan. Hic Rhodus... tu imate priliko prav oddajati svoje plošče o ljubezni, ne govorite pa o ljubezni, ki trpijo neizmerno bol, ko gledajo, kako silno sovraštvo in divjaštvo je prišlo med nas in bi radi ljud stvo odvrnili od učiteljev sovraštva Sicer pa sodimo, da ljudje, ki ako farizejsko oznanjajo ljube zen le nam, ne pa tistim, ki so je najbolj potrebni in predvsem samim sebi, ne berejo našega lista. če ga pa berejo, ga berejo samo zato, da bi v njem iskali našiti napak in tako same sebe opravičevali pred ljudstvom in svojo vestjo, češ: Edino mi smo na pravi poti, ker obsojamo prav vse, svojo kožo pa z veliko modrostjo varujemo za vse slučaje (Slovenski duhovnik) celo! »Goriški list“ v vsako našo družino! ..Tolnrnski glas“ tiskan Naš »Goriški list« je bil do sedaj edini tiskani slovenski list na Primorskem, ki jc izhb jal redno, dasi so naši domobranci izdajali več svojih listov v Trstu, v Postojni, v Tolminu in v Kobaridu. Sedaj Pa sev.je »Goriškemu listu« pridružil še »Tolminski glas«, katerega 12.-13. številka je izšla tiskana in sicer v zelo o-kusni opremi. Ta tiskana izdaja »Tolminskega glasa« je pretežno posvečena stoletnici rojstva Simona Gregorčiča tei vsebuje prav zanimive prispevke in citate, ki se nanašajo na našega »goriškega slavčka«. Slika pesnika je ista kakor smo jo priobčili mi. Drugi del lista je posvečen zanimivim domačim novicam in razgovoru s čitatelji. Našega mlajšega in pogumnega tovariša na goriški zemlji se iskreno veselimo, priporočamo Slovencem, naj segajo po njem. » 1 olminskemu glasu«, o katerem slišimo, da bo najbrže stalno izhajal tiskan, želimo največ uspehov! Vesti iz Trsta in okolice TERORISTIČNI NAPAD NA TRST V ponedeljek so anglo-a-meriška letala izvedla teroristični napad na Trst. Zlasti v delavskih predmestjih je nastala na stavbah občutna škoda in obžalovati je žrtev med civilnim prebivalstvom. 15 LETNICA SMRTI VLADIMIRJA GORTANA. 17. okt. 1929 je bil v prvih urah po polnoči ustreljen na bivšem vojaškem vežbališču v Pulju eden od prvakov hrvat-ske narodne mladine, kmečki fant iz Berma, Vladimir Gor-tan. 23 strelov v hrbet je končalo življenje mladeniča, ki je vse svoje duševne in telesne zmožnosti stavil v službo svo-jega naroda. Edini razlog njegove smrti je bil, da je ljubil z nedopovedljivo ljubeznijo svojo rodno tožno Istro. Su-šački »Glas Primorja« se spominja te obletnice v obširnem uvodniku, ki ga je napisal hr vatski vseučilišnik Marko Si-novčič. V članku dokazuje, da so Gortana vodili vedno in povsod samo nacionalistični motivi in da s komunizmom ni imel ničesar skupnega. Pro-fanacija mučenikovega spomina je, če nosijo tolovajske brigade, sestavljene iz internacionalnih nehrvatskih ljudi, Gordanovo ime. NEMŠKA KNJIGARNA TRSTU. V petek se je v Trstu odprla nemška knjigarna, ki je last založne družbe Adria. Namen te pobude je razviden iz programa, ki si ga je nadela knjigarna. 'Tržaškemu občinstvu, zlasti pa nemškemu vojaštvu, ki služi v Primorju, hoče nuditi nemškega čtiva. Intimni slovesnosti ob odprtju so prisostvovale nemške in tržaške politične in kulturne osebnosti. * OSEBE, KI SE ZATEČEJO V PODZEMSKA ZAKLONIŠČA, NE SMEJO POD NOBENIM POGOJEM POSTAJATI PRED VIIODOM IN TAKO OVIRATI PREHOD, AMPAK SE MORAJO TAKOJ PODATI V NOTRAJ-NOSTI Poštne pristojbine so bile v Trstu zvišane. Za pisma do 20 g bo potrebna odslej znamka zai 1 liro, za- pisma od 20 do 250 g pa 2 liri. Tudi vse drug« pristojbine so zvišane. NOVE URADNE URE TRŽAŠKIH ODVETNIKOV. Tržaška odv.-tniška zbornica je razglasila, da se morajo njenii elaini od ponedeljka 23. t. m. nav prej držati sledečega umika: do poldne od 8.30 do 12,30 in popoldne od 14.30 do 17.30. V TRSTU SO TE DNI UMRLI: La-goj Lucija., 8 mes.; Legovič Anton, 58 let; Avber Anton, 83 let. POZABLJIVI TAT. Prejšnji teden je bala ukradena na tržalšlkem kolodvoru torbica z 11.000 Mramiii. Okra. denkai s« je takoj zatekla na kolodvorsko policijo, katera’ je takoj začela s preiskavo. Nekaj časa nato je -biilai policaji javljena izguba 10.000 lir, katere je izgubil neki J. K., star 22 let. Kot se zdi, je to ista vsota, katera je bila malo preje ukradena .Denar je oškodovanka dobila nazaj. TRI-IE TATOVI SE PREDSTAVIJO ZA POLICISTE. Pri zakoncih Marin v ulici- Pozzo di Crosada so se predsta-vili trije drzni mladeniči kot agentje iiiz kvesture, ter naredili hišno preiskavo. Po preiskavi sta zakonca ugotovila, da jima je izginilo precej vrednih predmetov. Šla sta na kvesturo, k jelšo jiiima povedali, da niso poslali nikogar delati preisikaivo. Trije mladi kve-Storini so bili navadni tatovi. OTROK SE JE USTRELIL S SAMOKRESOM. V soboto se je v ulici Porta štev. 111 zgodila tragična nesreča. Dveletni otroček Giann Franco Codi-glia se je igral' z očetovim samokresom in se smrtno ranil. Ko se je okoli 11 ure vrnila babica Ana Paušin do» mov, je našla malega vnuka mrtvega na tleh. Zdravnik je ugotovil takojšnjo smrt. SPET NESREČA Z BOMBAMI. V tržaškem predmestju Costa Lunga so se v soboto igrali trije dečki z ročno granato, Eden izmed njih, 11 letni Jožef Berneii, je bil na mestu mrtev, druga dva, 7 letal Karl Svetina in 9 letni Franc Fedel, sta dobiiila hude poškodbe na očeh. AVTOMOBILSKA NESREČA. V soboto je ob morju pri Parkov!ah povozil avto dva tržaška študenta, ki sta dobila srednje težke poškodbe. Gospodarske vesli VINSKI TRG V SEVERNI ITALIJI Na področju fašistične socialne republike se je letos trgatev I prej končala kakor druga leta. ; Po količini bo pridelek zaostajal i za lanskim letom in tudi glede | vsebine alkohola ne bodo doseže-I ni lanski rezultati. Spričo visokih cen in znatnega povpraševanja pa zaradi tega vinogradniki nimajo skrbi, da pridelka ne bi mogli vnovčiti. Zaloge letnika 1943. in še starejših letnikov so baje še prav znatne, zlasti v onih pokrajinah s presežki, kjer so pravočasno odredili blokado vina in kjer je bil promet z vinom pod strogo kontrolo. V teh pokrajinah celo tožijo, da nimajo dovolj posode. če upoštevamo znatne zaloge se primanjkljaj letošnje letine precej izravna. Razmeroma boljša je letina- v operacijskem področju »Alpsko predgorje«. Tu se tudi predpisi glede vinskih cen strogo izvajajo. Na področju fašistične socialne republike se smatra letošnji pridelek vina kot blokiran in je zaenkrat, do objave izvršilnih predpisov, prodaja le-! tošnjega vina prepovedana. NA ČRNI BORZI V PARIZU notira ameriški dolar 250 frankov, angleški funt pa 670 frankov. Vrednost francoskega denarja pa pada še nadalje. TEČA) BELGIJSKEGA FRANKA je bil po sporazumu med Anglijo in Belgijo določen na 176.60 franka je en funt. Ta tečaj naj bi veljal tri leta in se brez obojestranskega sporazuma ne bi mogel spremeniti. Novi tečaj pomeni znižanje tečaja franka za 30% v primeri s tečajem 1. 1940. in za 17% v primeri s tečajem 1. 1939. V BELGIJI so zaradi boja proti črni borzi žigosali vse bankovce po 10.000, 1000, 500 in 100 frankov. Pri predložitvi bo mogel vsakdo stare bankovce zamenjati tudi za nove bankovce po 2000 frankov. Produkcijski pooblaščenec za kovinske izdelke v Nemčiji je s posebno naredbo prepovedal -izdelovanje igrač in okrasnih predmetov za božična drevesca. Tudi proizvodnja športnih predmetov in telovadnega orodja se- ustavi. Še nadlje pa se smejo izdelovati športna oblačila in športni čevlji. Dri. železnice Protektorata so imele v gospodarskem letu 1943-44. 1103 milijonov Kč kosmatega dobička proti 889 milijonom v prejšnjem letu. Po plačilo obresti, investicij in drugih obveznosti je znašal čisti dobiček 370 milijonov Kč. Naložena glavnica že-1-eznic se- je avižala za 547 na 1113 milijonov Kč. Oskrba Protektorata, z živite je zaradi vestne oddaje živil, večje proizvodnje ter pravične razdelitve zago-tovlj-ena^ kakor je izjavil minister Hruby. De Gaulle je zahteviail od argentinske vlade vrnitev svoječaano rekviri-ranih francoskih trgovinskih ladij. Ar gentina je zato prišla v veliko stisko. Švica bo letos pridelala od 180.000 do 200.000 ton sladkorna pjse, kai pomeni za Švico rekordno letino. Nameravajo zato postaviti še eno tovarno za sladkor. V Španiji so bili po dolgem času zopet prvi živinski sejmii. Cena živine pa je bila tako visoka, da je biilo kljub velikemu povpraševanju te malo živine prodane. Za gospodinjo Boi z rjo Vsaka gospodinja mora skrbno paziti, da se ne pojavi na železnih^ predmetih rja^ ker ga sčasom prežre in uniči. Prav tako ne sme dopustili, da bi ji prišla e d< iai, s kmet gn je hote! zopet odgnati. Vanek pa se ni dal ugnati. Za vsako ceno je hotel rešiti njegovo dušo. Za’ ■ .tu; je obljubil, da bo deni brez vsakega plačila, le opoldan mu naj da kos kruha. Kmet se je omečil, sprejel Vaneka v dnino, a kelr je bil Vanek zelo delaven in ubogljiv, mu je dal dobro hrano, poleg lega pa še plačilo. V teh dneh, ko je bil Vanek pri kmetu, se je kmet poboljšal. Nič več ni pustil od hiše revežev praznih rok, s svojimi hlapci je lepo ravnal, tudi preklinjal ni več, in znova se je oglasila v hiši molitev. Pri svili, atlasu, žametu in /podobnih občutljivih vrstah blaga odstranimo madež rje tako, da ga navlažimo z vročim kisom. Potem natrosimo nanj malo smotkinega; pepela, nelkaj časa pustimo, nato pa dobro izperemo. VSAKA GOSPODINJA, KI JE KDAJ PLETLA -ima- doma ostanke raznobarvnih voln, ki -jih vsakega posameznega ne more porabiti. Te ostanke zberiite in si spletale za zimo ljubko rutico ali šal. Barve- po svojem okusu nanizajte drugo poleg druge tako, da se bodo lepo prelivale- iz temnejšega v svetlejše odtenke. Bližal se je dan, ko bi moral Vanek v gozd k hudobcu. Zato je bil lih in zamišljen. Delal je, da bi gospodarja ne užalil, ali je-spremembi, zlasti gospodar, ki je sli ni mogel. Vsi so se čudili tej dečka vzljubil. Večkrat ga je vprašal, kaj se je zgodilo, a od-< "Tovora ni dobil. Na predvečer določenega dne, pa Vanek ni mogel več obdržati pekoče skrivnosti zase. Zaupal jo je gospodarju. Ta se je zasmejal in dejal, da bo šel sam V gozd. Nič več se ni bal hudobe, odkar se je spravil z Bogom. Drugo julro je šel v gozd na določeno mesto, kjer je hudobec že čakal Vaneka. A ko jo zagledat kmeta samega, je bit še bolj vesel, kajli prepričan, da gai je) poslal k njemu Vanek. Od samega zadovoljstva bi najrajše zavriskal im zaplesal, a se je premagal. Kmet pa je dejal: »Prišel sem namesto nekoga drugega. Z njim si se namreč zmenil za mojo grešno dušo, a je ne boš imel. Ni dolgo tega, kar sem začel zopet živeti kot je Bogu po volji. Zato nad menoj nimaš nobene moči več. Rad pa bi zdaj jaz rešil dušo tistega, ki ti je hotel sprva pridobiti mojo«. Hudobec je bil v škripcih. Ni vedel, kaj naj stori. Pa jo je kmalu uganil. »Dobro«, je dejal, »lahko jo rešiš, a povedati m-i moraš tri reči, ki se še niso zgodile, ki se ne gode im ki se ne bodo nikdar zgodile. Če mi to poveš, pa rešiš Vamekovo dušo«. Nastal je lak molk, da se je slišalo plaizemje gliste, ki je lezla po blatu. Kmet je bil potrt, misleč, da tega ne bo znal povedati, hudobec pa je bil vesel, da je ujel kmeta v zanjko. No, pa se je posvetilo v kmetovi glavi. Počasi, a razločno in glasno je jel pripovedovati: »Bilo je takrat, ko se je moj oče- rodil in se je moja mati ravno k poroki peljala. Sam sem bil takrat v nebesih, pa sem hotel bili na obeh slavnostih, pri poroki matere in pri očetovem krstu. Zato sem ukradel tam ‘v kotu klobčič pajčevine in se spustil po nji na zemljo. Toda sredi poti mi je je zmanjkalo. Kaj sem hotel? Skočil sem na tla, a padel v blato, da nisem mogel iz njega. Bolj sem se ga otepal z rokami in z nogami, bolj sem se pogrezal vanj. Ni kazalo drugega, kot da sem tekel domov po lopato in i stekel nazaj, da bi se odkopal iz velikega blata. Toda, ko sem prišel nazaj, blata ni bilo... »Dovolj, dovolj«, ga je prekinil vrag, za* žvižgal kot največja lokomotiva, zasmrdelo je po žveplu, vrag je izginil in izgubil dive duši. (Nadaljevanje sledi.) 04gtvorni urednik. Dr. Milan Komar - Goric* Jerzy lulavski: 50 j La sre6rni o6li »Da, pretepal te bom, mikastil, ubijaj, dokler... dokler...« >Dobro, bij me, Peter...« Zaječal je in se zvrnil po tleh kakor pijan. Pristopil sem, da napravim s svo. jo prisotnostjo konec temu obupnemu prizoru. Pogled v Martin večno žalostni o-braz, brezupni Petrovi notranji boji, vse to mi je -bilo neizrečeno trpko. Toda ker -sita se me onadva k sreči izogibala, čeprav iz različnih vzrokov, se je vse to uredite taiko, da sem malone vse neskončne noči preživel v popolni samoti. Sčasoma sem se privadil tudi temu. Misel na bodoče pa- mi je že -tedaj pomagala preko praznote in dolgočasja, kii sem se bil sam- nanj obsodil. Res, domišljal sem sii bil, da bo zakon »enega naju« z Marto drugačen: sanjaril sem o tihi, prisrčin, veseli idili, ki ji vseeno ne bo manjkalo neke tesnobne žalosti, o novi srčni niti, ld bo vezala nažo družbico v dolgih, polglasnih razgovorih, polnih skrbi za srečo in blaginjo njih, M bodo pri-šli za nami'. Čepraiv je resničnost razpršila te moje lagodne sanje, mi je vendarle poklonila neprecenljiv zaklad: upanje v novi zarod. Že zdaj mi je bil pri srcu ta novi zarod, že zdaj sem imet rad tiste otroke, Id jih še ni bilo ni-fcjer. Neprenehoma sem 6e ukvarjal z njimi na svojih dolgih sprehodih. Zadnje sem kopičil nove in nove zaloge, raziskoval okolico, zapisoval opazovanja; zanje sem iz prahu izkopal in uredil majhno 'knjižnico, ki smo jo bili prinesli s seboj z Zemlje; zanje sem žgal opeko in kuhal apno, da bi postavil ziidan dom in zvezdamo; zanj e sem topil železno rudo, ali iz sreba, kli -ga je tu v izobilju, koval raano posodje, izdeloval steklo, papir in druge reči, ki so potrebne omikanemu človeku. Kako neizrečeno sem bil vesel dece, M se bo šele rodila I Dejail sem si, da se mora z njihovim prihodom vse obrniti na bolje, da bosta njihov ščebet in klepet zapodila moro, ki je ležala na nais. Nisem čakal dolgo. Ni prešlo leto dni, ko je Marta povila dvojčka: dve hčeri. Prišli sta na svet ponoči. Ko sem začul v sosednji izbi, kjer sva kanje, me je nora radost kar vrgla kanje, me je nora ragost kar vrgla pokoncu, a še tisti trenutek me je za srce zgrabila neutolažljiva, neznosna bolečina. Grizel sem si prste, da bi zadušil -ihtenje, toda solze so mii na-vrele v oči. Tom me je začudeno gledal in pri- sluškoval glasovom iz druge iabe. »Stric!« — tako me je vedno klical — »Stric, kdo pa- joče? Ali mama? »Ne, to ni) mama, temveč... tak otročič, kakor si ti, a še manjši.« Tom se je hudo zresnil, očitno je tehtal moje besede. »Odkod pa otrok? Čemu ta otrok?« je spet vprašal. Nisem vedel, kaj naj mu odgovorim, on pa je vrtal vame s svojimi očrnit »Striček, zakaj pa se jočeš?« je iznenada vprašal. Saj res, zakaj sem jokal? »Ker sem neumen!« sem jezno odsekal bollj v odgovor lastnim mislim kakor njemu. Deček je hudo resnobno prikimal in dejal: »Saij ni res! Jaz vem, da nisi neumen. Marna, mi je rekla tako. In povedala mi je, da si dober, zelo dober, samo... samo...« »No, kaj sam? Kaj ti je povedala?« »Pozaibil sem...« Tisti hip so se vrata odprla -in Peter je obstail na pragu. Bil je bled, nai oko razburjen. Nasmehnil se mi je trpko, a prostodušno, prvič po enem leto in rekel: »Dve hčerki...« Potem je pristavil: »Jan, Marta želi-, da ji pripelješ malega.« Stopil sem t sobo, kjer je ležala po- rodnicai. Brž ko je zagledata sinka, je iztegnita roke proti njemu. »Tom, pridi sem in poglej! Dve sestrici na- en mah! Obe sta- tvoji. Sa] mi odpuščaš, 'l om, kaj ne, da mi od-puščaiš... Toda samo zaradi tebe, samo Karadi tebe-, moj .najrnilejši, moj edini, ljubljeni sinek!« je- govorila pretrgano in stiskala otroka na svoje prsi. Tom je ostrmel. »Marna, kaj pa bom s tema sestricama?« »Kar se ti bo zdelo, moj mali. Tepel ju boš, praskal, ljubkoval, ljubil, vse, kar te bo volja! Onidve pa te bosta ubogali in delali zate, ko zraseta, veš?« »Marta, kaj pa blebečeš?« je vzrojil Peter. »To sta vendar moja olrokals Hladno ga je premerila s pogledom. »Vem, Pefter, to sta tvoja otroka...« Peter, se je zdrznil; podoba je- bilo, da se bo vrgel nanjo, pa se je obrzdal, stopi! k njej in dejal kar se da mirno: »To^ sta najina otroka, Martai Mar res nimaš nobene besede več zame? Nobene...?« »No — hvala ti.« In spet je začeta božati in poljubo-vatti svette glavico svojega sinka. »Tom, moj mili, ljubi, zlati sinek...« Peter je zbežal iz sobe kakor blaten, m-ene pa je dušilo. Nekaj pošastnega je bilo v tej pristranski materinski ljubezni . Raijatvo teh dveh deklii, Lilije in Rože, nii kdo ve- kako spremenite na-Sega življenja... proti vsemu pričakovanju. Razmerje med Petrom in Marto je ostalo, kakršno je bite preje. Smilila se- mii je bila Marta, zdaj pa sem žače! čutiti globoko usmiljenje do usode tega človekiai Bil je čemeren, zagrenjen, vsaka- beseda, vsak gib je razodeval smrtno potrtsrt in utrujenost. Bil je nekoliko let mlajši od mene, todai ves siv in upognjen. Iz udrtih oči mu je nezdravo žarelo. Nikoli sa ne bi bil mogel misliifcii, da bo leto dni življenja tako nalomilo njegov žilavi organizem1, ki- je m-ed na-nm vsem-i najbolj zmagovito prenašal napore potovanja skozi puščave. Vzrok temu je billa seveda Marta, a kdo bi ji mogel zameriti... Ljubila je onega- prvega, ki' ga- ni bilo več. Razen zanj in za njegovega s-iina ni- bilo v njenem srcu prostora za nikogar — to je bila' vsa nesreča. Zdi se- mii- celo, da hčeri nikoli ni ljubila. Res je skrbno pazila nanju, a videlo se je, da dela to samo zaradi Toma. Zanjo sta bili samo dragoceni igrači za n-j-ene-ga sina, ki se ne smeta pokvariti-, redka primera, terjajoča nego iai slcrb, ke-r bi njuna izguba bila nenadomestljiva. Ves način, kako je o njiju govorila, je pričal o tem. Rekala jim® je: Tomovi punčki. Peter je vse to onemoglo opazoval in se-| grizel vse bolj in bolj. (Nadaljevanje sledi.)