POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. Štev. 7. V Ljubljani. 17. februarja 1921. Leto LXL Glasilo Udruienja Jugosfov. Uiiteflstva. — Poverjeniitvo Llubllana. Vse spise, v oeenc poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska uL 6. Rokopisov ne vračamo. V»e pošiljatve je pošiljati frnnko. Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 60— K pol leta .... 30-— „ četrt leta .... 15— „ posamezna številka po K 120. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 1 K SOvin. „ „ „ dvakrat. . 1 „ — „ „ „ „ trikrat . . 80 „ za nadaljnja r.vršcenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino, reklamacije, tj. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VII., Celovška cesta 33/1 Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamo dje so proste poštnine. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb jo plačati po 1 K za vsako petit-vreto. Priloge stanejo poleg poštnine še £0 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima g članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Davorin Trstenjak. Dne 10. t. m. je umrl na svojem domu v Zagrebu po dolgem telesnem bolehanju, j a do zadnjega diha zdravega, zvežega doba, naš zvesti prijatelj in tovariš ter duševni voditelj hrvatskega učiteljstva — ; Davorin Trstenjak. Dosegel je 73 let starosti. Dan pred smrtjo je še s pomočjo svoje plemenite in ljubeče žene Barbare opravljal korekturo svojih zadnjih spisov. Šoli in narodu je dal, kar je imel najboljšega in najlepšega v globini svoje duše — potem je nagnil glavo in «mri... Davorina Trstenjaka je rodila sloven- I ska zemlja. Že v mladih letih ga je privedla usoda med brate Hrvate, kjer se je Trstenjak posvetil učit. stanu, ki mu je žrtvoval vse svoje bogate zmožnosti in sposobnosti. Med učiteljstvom je v njcgo- ; vem kulturnem in gospodarskem snova-ejn in delovanju igral važno, odločilno in vodilno vlogo. Njegova jaka, izrazita osebnost je imela mogočen vpliv na vse strani tako v lastnem stanu, kakor tudi v vsem prosvetnem pokretu nove Trstenjakove ožje domovine ter vsega slov.juga. Poleg Filipoviča, Basarička, Ivkanca, Lj. Tomšiča, Pejnoviča ostane v povestnici hrvat- I ske pedagogike in hrvatskega stanovskega učiteljskega gibanja ime Davorina Tr- j stenjaka zapisano z neizbrisnimi črkami. Davorin Trstenjak je bil iskrena, pesniška duša, ki je z globoko 111 vročo ljubeznijo objemala vse tri dele našega j naroda in se ves čas naše težke preteklo- : sii ogrevala z velikim idealom narodne svobode in jedinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Leta 1906., ko se je vršil v Beogradu prvi kongres srbskega učiteljstva, je prišel v naše sedanje prestolno mesto tudi naš Davorin ter je predsedoval prvemu zboru odposlancev srbskega, hrvatskega, bolgarskega in slovenskega učiteljstva, ki je tedaj v navzočnosti bratov Cehov manifestiralo za naše duševno, nacionalno in politiško jedinstvo. Brez bojazni in brez ozira riase je s plamenečo besedo vžgal v vsakem srcu ogenj navdušenja, volje in značajnosti. Ko so se naše sanje uresničile, je Tr-stenjaku že opešalo telo, da se ni mogel udeležiti našega kongresa lansko leto v Beogradu. Stari borec za najvišje ideale narodnega in stanovskega jedinstva ter naše svobode je mogel kongres pozdraviti le pismeno. Hrvatsko učiteljstvo, ki se je združilo v Savez hrvatskih učiteljskih društa-va, je dalo svojemu Trstenjaku največjo Odliko: izbralo ga je za predsednika svoji centralni organizaciji, ki ji je načeloval do letošnjega leta. S tem je hrvatsko učiteljstvo dokazalo, da odobrava Trstenjakovo delo, da 3e strinja z njim in da hc^e hoditi po oni jasno začrtani poti, kamor je Ponosno, samozavestno in pogumno kre-n'la njegova markantna osebnost. Skupno kulturno in stanovsko delo vseh bratov iste krvi. istega plemena in ^išljenja je bilo Trstenjaku vedno pred °čtni, zato je neprestano deloval za naše stanovsko udruženje. Vse njegove brezštevilne spise v stanovskih in drugih li-»1 VSe knjige, namenjene učiteljstvu ali gladini, vsa njegova zasebna pi^ma pre- verna in vdana ljubezen do hrvat- ske zemlje in njene svobode, pregreta z žarom jugoslovanske misli, hrepeneča po jedinstvu in osvobojenju vseh bratov in sestra! Trstenjakova odkrita in poštena duša se jasno zrcali v vsaki njegovi zapisani besedi, kakor se je brez hlirnbe in zastrtosti oglašala iz vsake njegove vorjene besede: kar mu je bilo na srcu, mu je bilo na jeziku. A vse življenje mir je bila borba za svobodo šole, za svobodo stanu, za svobodo naroda! Zato njegov zgled požrtvovalnega kulturnega delavca jasno sveti na vse strani, dvigajoč malo-dušne, podžigajoč verujoče, da je le pravica in resnica zmagovalka in da v boju za ideale šole, naroda in človeštva podleže vse, kar ni iskrenega, poštenega in vzvišenega! Slovensko učiteljstvo, med katerim je imel Davorin Trstenjak mnogo prijateljev in bližnjih znancev — zlasti med starejšimi našimi tovariši —; se časteč klanja nad njegovo gomilo, kličoč iz duše dna: Slava njegovemu spominu in imenu! Nekaj misli o naši strokovni organizaciji (Referat predsednika Fr. Škulja na zborovanju »Ljubljanskega učit. društva«.) Stavba naše strokovne organizacije je dograjena. Lepa in veličastna je in mnogim stanovom vzbuja zavist in mnogim je ideal za lastno stanovsko organizacijo. V tej veliki stavbi je prostora za vse učiteljstvo cele kraljevine brez razlike plemen, vere in svetovnega nazira-nja; vsak se lahko počuti v njej domačega, če ima le resno voljo vršiti skupni stanovski program, in ta je: »Vse za pro-speh šolstva in učiteljskega stanu«. Ta program je za nas suprema lex, ker je neizpodbitno dejstvo, da zamore postati narod in po njem država le takrat srečna in močna, če imajo državljani visoko kulturo. To pa more doseči narod le po dobrem šolstvu, ki je pa zavisno od strokovno naobraženega. gmotno dobro podprtega, svobodnega učiteljstva. Napačno je mnenje, da je naša organizacija le za del našega učiteljstva. Pra- j vila so zasnovana na tako visoki pod- j lagi, da kdor se zaveda svojega stanov- ! skegu zvaiija, komur je mar kulturna po- j yzdiga naroda, komur je mar za svoj sta- j novski ugled in materijelen obstoj —• pa ! bodisi tega ali onega svetovnega nazira- | nja, — stopi lahko v skupno organizacijo. — Nočem, da bi se me umelo, kakor da ; bi vabil kogarkoli k pristopu, ne — hočem le reči, da so neutemeljeni izgovori vseh, ki trdijo, da jim je vstop nemogoč. Pogoj vstopa je seveda brezpogojno pripozna-nje temeljnega načela organizacije — ter spolnjevanje vseh obveznosti, ki jih naklada svojim članom organizacija. Vnanjost stavbe naše organizacije je lepa, v notranjosti pa bo treba še mnogo, i mnogo dela, da bo prijetno in udobno stanovanje. Orientacija članov je zelo pomanjkljiva. Smelo trdim, da imamo dobro polovico članov, ki so sicer organizirani, a nimajo jasnega pojma o organizaciji; — in nekaj jih je, ki organizacije sploh ne poznajo. Za take člane bo vsekakor treba poskrbeti, da dobe potrebno orientacijo. Želim, da izda centrala UJU, ali poverjeništvo Ljubljana brošuro, ki bo vsebovala instrukcijo o organizacij. Mo- goče bi bilo umestno natisniti izvleček take instrukcije v bodočem učiteljskem koledarčku. — Žalostno dejstvo je, da nimajo dostikrat člani radi pomanjkanja zanimanja, pojma o delovanju organizacije t|idi pri najvažnejših učiteljskih vprašanjih. V tem imajo vsekakor prednost — naj mi blagovolijo oprostiti — gdč. tova-rišice, za njimi pa mnogi mlajši tovariši. Je sicer težko to reči, ali potrebno je, da se pove. — Enakopravni smo! K enakopravnosti pa spada nesporno tudi orientacija v društvenih zadevah in popolno poznanje naše organizacije. Vsem kličem: »Več smisla, več poglobitve v naše skupne zadeve! Kot olajšavo moje obtožne morem navesti le to, da je v tem oziru zakrivilo prav veliko ono učiteljstvo, ki se ni dovolj resno brigalo za popularizacijo organizacije med tovarištvom. Na tem polju bo treba pričeti povsem novo delo, intenzivno, da bode mlajši zarod sposoben ne samo organizacije voditi in vzdržati na tej višini, temveč da se ga vspo-sobi napredovati in popolniti to, kar se mu bo izročilo še nedograjenega. — Konservativno stališče mora v naših organizacijah pasti, treba bo tu pomlajenja in prerojenja v duhu pravega demokratizma. V yse naše korporacije in društvene odbore morajo priti tudi mlajši ljudje, ne da bi uničili to. kar je dograjenega temveč, da prinesejo nove, sveže krvi, novih idej. S pozitivnim delom naj se v društvenem in organizatoričnem delu vzgojé in izucé za one čase, ko bo prišla ura in delo nasledstva. — — Vojna psihoza je navdala srca mnogih z materijalizmom in egoizmom. Nikjer ni ta pojav tako škodljiv, kakor v organizacijah — posebno pa še v učiteljski. V tem, da sloni moč, ugled ter napredek organizacije - v medsebojnem bratstvu, zaupanju in ljubezni članov, vpliva egoizem in materijalizem razdiralno in uničujoče delo celokupnosti. Med članstvom mora zavladati pravi demokratizem, osebna strpnost, idejna asimilacija — uvaževanje mišljenja članov. Vsaka osebna domišljavost mora pasti. Otrok osebne domišljavosti je prepotenca, ki kaj rada najde stik z absolutizmom. V naši organizaciji ni pod- ne nadrejenih članov — vsi smo enaki, z enakimi pravicami in dolžnostmi. — Vsak član organizacije mora vestno izpolnjevati svoje dolžnosti, mora pa tudi nemoteno vživati svoje pravice, zato mora imeti poedinec toliko stanovske naobraz-be in plemenite energije, da podredi svoja egoistična stremljenja na ljubo skupnosti, da ne revoltira proti organizaciji takrat, ko je pripadla bodisi kakoršnakoli gmotna stanovska dobrina po pravični poti komu dragemu, čeprav je bil v svojem egoizmu uverjen, da pripada edino njemu. Protekcija — nečeden socijalni izro-dek — mora iz naših vrst izginiti. Organizacija je tu, ki skrbi po svoji pravičnosti za svoje člane, da se jim ne godé od bodisi katerekoli strani krivice. Na čelu organizacije pa je zapisano — in to bodi obvezno za vse: »Enakost, bratstvo in pravica«. Če stoji tedaj organizacija za tem principom, čemu ostane ta ali oni iz nje srede ter si piilastuje pravico reči: »Delam za tega in tega«. — Čemu to? Tak član je razdirajoč element v organizaciji, ker hoče s svojo hipno resnično ali namišljeno avtoriteto potlačiti pravico v korist zasebnemu ljubljencu na škodo celokupnosti. Protekcija je nemoralna in ubija značaje. Pomislimo samo na žalostno do- bo kranjskih razmer v predvojni in v vojni dobi. Ali naj s protekcijo zvabimo tiste čase nazaj?! — Ne! Učiteljstvo mora iti krepko, stanovsko združeno naprej po ooti reelnosti, stanovske poštenosti in pravice. Pasti mora vsaka osebna protekcija, ker je stanu škodljiva in ker je splo-j ?no pripoznano, da protežiranci niso na-| vadno najlepši značaji, niti najboljši ve-ščaki v svojem poklicu. Vsak lepo po vrsti, ter čakaj, da pride vrsta na tebe, kakor stoji v načelu pravičnosti in objek-j livnosti. — Egoizem je izrodek materija-lizma; v sebi nosi kali brutalnosti ali za-hrbtnosti. Te vrste ljudje pokrivajo svoja nečedna dejanja s plaščem prijazno sladke kolegijalnosti, ali pa skušajo brutalno ubiti tovariša, če jim stopi na pot njihovih egoističnih načrtov. — V dobri strokovni organizaciji ne smejo nikoli osebnosti v ospredje; le to je za vse člane merodajno in jim mora biti sveto, kar je skupnosti v korist, kar sklenejo in odobre člani. Diktature po-edincev ali 'skupin iz organizacije, članstvo ne more trpeti, ker je to v nasprotju s principom bratstva in enakosti. — Pro-žeti po edinosti, po enakem hotenju In stremljenju postanemo močni in zmagujoči napram vsakemu napadu. — Tako_ ne samo vnanje reorganizirani, temveč tudi duševno orientirani stopimo zopet na pot, ki vodi do idealnih ciljev stanovske harmonije in bratstva, da ne zagazimo v materijalno blato, v katerem se zopet razpase nestrpno strankarstvo. — Iz organizacije mora za vselej izginiti politika. — Kdo naj pretehta vse gorje, ki ga je učiteljstvu zadala politika?! — Neposušene so še solze neutešenih in krivice, povzročene po politiki se bodo podedovale po otrocih Bog zna do katerega Kolena dalje. Strokovna organizacija se mora ogibati politike, ker sicer ni več strokovna, temveč politična. Vsak član je v javnem življenju svoboden državljan •n sme pripadati katerikoli politični stranki, toda v strokovnem glasilu nima prostora za svoje politične članke, niti nt sme nikdar in nikjer nastopati proti lastni strokovni organizaciji. Kadar je napaden poedin član ter je napad sam zakrivil in ne trpi po napadu organizacija, tedaj na] se brani član sam; če pa trpi vsled takih napadov organizacija, tedaj naj nastopi umerjeno pot po svojem obrambnem odseku, katerega naloga je, varovati in čuvati svoje člane ter odbijati napade na organizacijo. Poleg obrambnega odseka pa je dolžan vsak član čuvati in varovati ugled strokovne organizacije. Stanovsko strokovna organizacija mora zlasti skrbeti za kulturni in gospodarski napredek svojih članov. Društvo je dolžno nuditi svojim članom vso ono duševno hrano, s katero morajo spopolniti svojo naobrazbo in strokovno napredovanje. V ta namen se morajo vršiti predavanja, kurzi, poučni izleti, potovanja itd. Treba je nabaviti znanstvenih knjig, reorganizirati okrajne knjižnice in drugo. — Nič manj pažnje pa ne sme posvečati društvo tudi gospodarski povzdigi in socijal-nemu položaju članstva. Slednjič se mora brigati organizacija tudi za razvedrilo članov. Po trdem delu potrebuje delavec počitka in razvedrila. Vse to naj nudi članom prireditveni odsek. — Prireditve, pa bodisi te ali one, imajo za organizacijo in nje člane dragocen pomen. S prireditvami se poglablja medsebojno spoznavanje, vnemajo sc zvesta prijateljstva, ki so največja poa-pora v dneh gorja in nesreč, goji se medsebojno spoštovanje in konečno tvorijo se nehote nerazrušljive medsebojne vezi, ki so za prospeh organizacije neprecenljive vrednosti. Tovariši in tovarišice, mnogi izmed vas bodete rekli: »Idealist, stari nepoboljšljivi!« Toda recite tako, ali tako, eno je res: »Treba nam ie kreniti na pota, — učitelji smo — Id vodijo nazaj v kraljestvo idealov, če hočemo kot učitelji ljudstva privesti narod zopet na pot ideala, ki sezove delo in poštenost. — In še eno je res, pa naj bodo te moje besede »fraze«, da le po tej poti dospe vsak posameznik, kakor organizacija kot celota, do lepše in boljše bodočnosti. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. PELUEJbA M3BPiiHH0r OflBOPA y. J. V. y BEorpAAy ca ce;uiHnc 4. c|)e<5pyapa 1921. Pemeno: 1. J\& ce 6yuei c&ct&bh y ihto KpabeM P0Ky; 2. IIpoMHTau irpaBiiaHHi: jiHCTOBa »H. ilpocBeTe« h »yqhtejba« h perneHO /ta t hcth nanejmo npHMH h 3a caAa /ta jeAHOM HJianj' pa/in noTpe6HHx Aonyna; 3. J\& ce npHCTjTKH pa/iy h npnnpeMa /la y. J. y. Aoteje cboj j],0M, Te je ony-HOMohen r. M. CTasKOBHh /ta npe/iyaMe nr»-Tpefine Kopane koa OnmTHne /ta ce on h>c AOČHje noTpeCaH ujian; 4. jjfl, r. J ob. n. JoBaHCBiih npHCTyrai pa/ty oko H3MeHa e AonyHa npaBHJia y. J. y„ ko je he n3bpnihh o/t6op nperpecara h h3h6th liapOAHOj CKynfflTHHH; 5. Ha mccto r. HeA- M. ToAopoBaha, ko j h je /tao ocTaBKy. HsačpaT je sa HJiana P ji. O/tOcpa y. J. y. r. MHxaj.no JoBHh; 6. IIpitMJbeHa cy npaBHJia OKpyacna n KOTapcKa: BapasEAHHCKa, mH6eHHHKa, hh-niKa. aa^apcKa h Ay(5poBaHKa; 7. ripHMJt.pn H3BeniTaj Ty3JiaHCKor oku. /tpvmTBa ko j hm jaBjba /ta maji><> y. J. y. 1000 Kpyna; 8. PemeHO aa ce, hoboaom uacma H3 CnjiHTa, nHine r. MnnHCTpy IIpocBeTe n*. npnjiHKOM npeBobeaa TaM. npcx|>ecopa Ha njiaTe uaniHX npoecopa He 3a6opaBH tejbe, koJh cy hojiojkhjih noTpefiue nciraie h ctckjih iipano no paHHje BasKehsM 3aKo-HHiia; 9. Pemeno Aa ce nyiia ce/uinua OA^opa y. J. y. caaoBe oko ycKpmii.HX iipa3HHKa; H 10. HpHMJbeno 3iiaay a» je 3a y. J. y. H3 Capajem nocjiaTO 10.000 KpyHa, m CnjiHTa 5.000 KpyHa h Aa je noBepeHHniTBo — Jbv6jbana upeABHAeJio 24.000 /ptHapa. B. K. II. OPrAHM3AUMJA y/tpyjKEH>A jyr. j^titejbctba y BEorPA^y. moacemo 6hth 3aa0b0jb>;ih paaom na-hihx a,pyroba ha oprahhdahhjii y. J. Y. Taj ce nocao BpmH CTajrao, npeAano h c pa?yMeBaH>eM. /J^vhobh ra cxBaTajy npa-bhjiho, te je H3BpniHOM 0a60py y. j. y. BeoMa aiaKman nocao. JeAHHO Ha icMy opraiihaauhje Tpeča BHme h npeaahhje aa paAe to je Aa ce bhhk? nocTapajy 3a pac-HpocrpaH.eH>e HaniHX opraHa »Hap. npo-cbete« h »yhhtcjba«, na nphkynjbeh.y npercuiaTe aa h>hx, aa hito 6pase hciv niajby, Kao h aa, no npabhahma, h3 cbojo Kace nomajBv y. J. y. a?o '{Jianapuiie. Ma kojihko H3BpiHBH OA^op y. j. V. 3K6JIPO a» paah 3a Aočpo uiKOJie h VHHTejba, oh to He-fae Mohn aKo nopeA Mopajrae He AooHje h MaTepnjajiHy noTnopy oa csojHx ^JiaitoBa. /Ia 6h apjtobh hmajih ii;to jacnajv cjihkv opranH3an,Hje y. J. y. H3KeheM0 hm CBe 36opoBe 0praHH30Bane ao AaHac. IIo-TBp^eHa cy npaBHJia thx 36opoBa h hcth npHMJteHH y cacTaB y. J. y. PeA je Aa obh hito npe H3Bpme CBoje oCaBeae npeMa yApy-atefty. ^o caAa je H3BpmeHa jiHKBHAaAHja obhx yHHTejbCKHx ApyniTaBa: y Jby6jbairw sa CjioBCHa,iKy, y CnjiHTy sa /IajiMan;Hjy, y CapajeBy 3a Bocny h XepueroBHnjr, y IIoAropHAH 3a U,pHy ropy, JiHKBHAHpaJio je h yiHT. ApyniTB0 y Hobom Ca/iy. IlMaMO OBe 0KpyjRHe KOTapcKe 360po-Be: cnjiHTOKH 0Kpyr, Beji. 6ettKepetiKH, na-'jancKH, naHneBa^KH, BpmaHKH, BaJteBCKH, HMOTCKH, MaKapCKH, 6eorpaACKH, KOTOpCKH, BpaiBCKH, AOIBO mhxo/bCKH (CjiaBOHHja), 6aMK0 - 6apaH>cKH, njbebajbckh, mohkh, KparyjeBaTOH, mafiaiKH, pyMCKH, noHtepe-bair.h, 6htojbckh, hphihkh, itpaj hhckh, 6h-xahcKH, parnKH, pyAnniKH, KyMOHOBCKH, CKOIICKH, Ty3JiaHCKH, TOn.nHMKH, MOCTapCKH, CXpHACKH, CT. na30BCKH, h rp. Cp. KapjIOB-aa h netpobapaahha, /ty6poBatikh, hhhikh, 3aaapckh, bapajkahhckh, iheSchhhkh H DOAropHHKH. Joni HMa n®cjiaTHX npaBHJia, a.iH cy Ha nperjieAy. Bpoj o0pa3opaHHx »5opoBa roBopH a« HAeja Hanitr je/tHHCTBa HMa /tocTa (kopana h Aa he ona, aajaaA, TpHVMy CKyne cbh kojh asejie /tobpa oboj aeMJBH h HarneM cTajiejKy. Ha nocao ApyroBH! V odbor okr. očil koJLžnice za Ljutomer se ravnatelj tov. Rotoič, tov. Kocirvanova In tov. Cahcr:. Vsi člani, ki so na norvo doAli, aaj tefcoil po-Sl}e}o pristopno izjavo, istotako se zahteva pri izstopu pisnKiiia odia/va. Anketa sestavo razjiih ur^dnibh spisov in tiskovin naj čintprea (iovri-Li svoj c d cd*o, da b- j ijeni ravnatelj tov. Roblč, tov. Cvetbo, tov. Vjs- ' nerjeva, za Gornjo Radgono pa tov. Korošec, j tov Ivanišic in tov. Koprive. Sprejme se predlog tov. predsednika, da se ekrainima učiteljskima knjižnicama v Ljutomeru ' in Gornji Radgoni v svrho iz.po>?aln*tiv» in nabave novih knjig vsakciertno nakaže pirimern« dotacija. S soglasnim odobravanjem se sprejmeta predloga tov. Koprivca: Uprav. »Zvončka^ sc naproSa, naj b.da: a) vse umetniške slike na posebnem boljšem papirju, da se lahko porabijo kot učila in stenske slike; b) slike pokrajin in pokrv jonskih glavnih mest naše kraljevine in najvažnejši! zgodovinskih dogodljajev vsega naroda SHS (n. pr. Ujedinjenje, Kosovo ¡polije, &umad«a itd.) Uprava »Učiteljske tiskarne« se naproša naj izda: a) V obliki starih umetniških tiskov (vi uporabo kot stenske slike) svečane govore ob najvažnejših 'zgodovinskih priložnostih. (N. pr. govore ob priliki otvoritve narodne skupščine itd.) b) Dmžavne in pokrajinske zastave, c) Državni grb v baoivah. Zaloga šolskih knjig se naiproša, da čimprej založi potrebne narodne tiskovine za šolsko up-v rabo. Predlogi se pošljejo poverjeništvu. Zborovanj« se je precej naglo zaključilo, ker se je večina odpeljala ob 13. uri z vlakom. Redni občini zbor je določen za mesec marec Tajnica. + Kamniško učiteljsko društvo je imelo svoj oLonii zber v četrtek dne 10. februarja ob 10. iri dopoldne v šolskem ¡poslopju v Radomljah. Ni-vzočih je bilo 36 društven/kov. Tovariš predsednik Tomo Petrovec otvori občni zbor s sledečim pozdravnim nagovorom: Cenjene tovarišice, dragi tovariši! Presično pozdravljam vse. V prvi vrsti veljaj moj pozdrav g. nadzorniku Kantetu. Pozdravljam moža, kateremu je poverjeno nadzorstvo šol v našem okraju. Nadejam se, da nam bo vsikdar prijatelj, svetovalec in tovariš. Kličem mu: dobrodošel v naši sredi! Nadalje pozdravljam oba tovariša iz k ran j-j skega okraja tovariši; Lapajneta in tovariša Ran-ta. Začne naj se med učiteljstvom tesna vez, kltčem jima: živela! Pozdravljam nadalje vse na novo vstopivše člane in članice. Želim, da se tesno oklepajo našega društva Naše društvo šteje danes 59 članov. Oprti na našo močno organizacijo, delujmo za procvit naroda in blagor mladine. VagcGAmo nov rod, ki bo žrtvoval za domovino blago in kri, vzgojimo mladino, ki bo stala vedno na braniku. Sami moramo biti značaji — le značaj more vzgojiti značaje. Končam svoj nagovor ter vas še enkrat vse srčno pozdravljam! Po tem nagovoru tovariša predsednika povzame besedo g. nadzornik Matko Kante. Zahvali se tovarišu predsedniku za povabilo in oozdrav. Omeni, da hoče biti učiteljstvu vedno tovariš In prijatelj, da mu 'hoče vedno stati na strani in mu tlti vodno svetovalec. Vse srčno pozdraivija, vabi ¡Jih k delu za dobrobit mladine. Bodimo narodni in narodovi učitelji! Spominja se neodrešene domovine tn poživlja vse, da vcepijo mladini v srce ijubezen do neodrešene domovine, do zasužnjenih bratov in sester, ki so pod italijanskim in nemškim jarmom. Po nagovora g. nadzornika se oglasi k besedi tovariš Toman z naslednjimi besedami: Ponosen sem na današnji dan, da se mi je po štiridesetih letih službovanja tzipolnila želja, da je med nami naš nadzornik. Mi sama smo tisti zidarji, ki bosno postavili zgradbo Jugoslavije. Pozdravljamo g. nadzornika, njegove besede so našle dobra in rodovitna tia! Nadalje rarioži tovariš predsednik odsotnost članov. V bodoče se bo one, kateri ne opravičilo svoje odsotnosti, imenoma navedlo. Potem prebere brzojavko tovariša Emila Adamiča iz Ljubljane, v kateri brzojavki, da (Je vsled bolezni primoran svoje predavanje preložiti. Nato se prebere zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se brez ugovora odobri. Tovarišica tafinica poda nato svoje poročilo, k! se glasi: Društvo je štelo koncem leta 1920 47 članov in članic. Med letom 1920 Je h kamniškemu učiteljskemu društvu pristopilo več novih članov, še več se jih je preselilo na siužbena mesta izven našega okraja Na vsak način narašča število naših članov leto ra letom. Zadnji občni zbor je bil dne 5. februarja 1920 v šolskem poslopju j v Radomljah. Na tem občnem zboru se je tudi volil nov odbor, ki se j e še na istem zborovanju konstituiral. Odbor je imel tri redne seje, na katerih je reševal društvene zadeve in sicer dne 24. junija, 30. septembra in 20 januarja. Razen tega je društvo zborovaio dne 17. junija v Radomljah in dne 20. oktobra tudi v Radomljah. Skupno s člani kranjskega učiteljskega društva ie imelo naše društvo dva sestanka v Komendi, katerih namen je bil zbližanje obeh društev. Ko bode ¡prišel ugodnejši letni čas, se bodo ti sestanki zopet ponovili in želeU je, da učiteljstvo v kar največjem številu poseča te sestanke. Društvo je tudi letos živahno delovalo in zborovanj ter sestankov se je vedno udeležilo lepo število uč;-teljstva. Tajirtikorvo poročilo se vzame na znanje Tovariišica blagajničarka poroča nato o stenju blagajne. Tovariš Toman predlaga, naj dru- štvo pristopi z eotm deležem k »Tvomici in z enim dede i «n k »Zdraviliškem domu«, kar ^ sprejnie. Pregledovakem računov se določita tovan. ša iordain in Božič, ki pregledata račune in ¡4 najdeta v redu. Blagajniško poročilo se vzaae na znanje in tovarišiel biagajničarki se da soliltorij. Točka o prikrojitvi društvenih prav* v smislu temeljnih določb odpade, ker je tovar« Smajdek, ki bi referfral o tem, bolan. Pisnre*» sporoči, aaj se poverjeništvu UJU v LJubU«! predlaga tole: Glede prikrojitve društvenih pravil v smislu temeljnih določb predlaga kaninlSk» učiteljsko društvo, da morajo imeti vsa okraju» učiteljska dnuštva enaka pravila, ne pa po svojem prikrojena; zadnje zna imeti slabe pasledacc. UJU naj da tiskati pravila, katera bodo primeru» za vsa okrajna učiteljska društva, samo ime dm-itva se prlipiše. Vofctev novega odbora se vrši z vzklik, m«. Tovariš Toman predlaga, da se voli stari odbor, kair se soglasno sprejme. Odbor je torej naslednji: tovariš Tomo Pe trovec, predsednik: tovariš Matija Hiti, predsednikov namestnik; vovarišica Ela Tavčar, blagai-ničarka; tovarišica Okwila Ušecičnik, tajnica; odborniki tovariši: Rudolf Knez, Peter Sire in Viktor Sotemšek. članarina za leto 192! znaša 260 K. Slučajnosti: Tovariš Lapajne razloži potreb« »Učiteljskega konvikta« in vabi navzoče uMiteil-stvo k brezobresitnemu posojilu. Njegov predtog je sočasno sprejet. Tovariš predsednik prebere nato dopis, ki se tiče naročnine na list za priučiteiv srbo-hrvatsik»-ga jezika. Tovariš Praprotnik predlaga, naj društva predlaga okrajnemu šolskemu svetu, naj jsti ukaže, da si krajni šolski sveti nabavijo te tiste. Glede uradniških zadrug omeni tovariš Toman, da se vprašanje glede teh zadrug odklon?, ker iste za nas nimajo haska in so nam v breme Ju škode. Tovariš Knez omeni, naj se predlaga okraj-neinu šolskemu svetu, da se dopisi, naslovljeni n» šolska vodstva pošiljajo po pošta in se ne dostavljajo po slogah. Tovariš Germek sta-,i sledeč predlog: Pover-jcnlštvo UJU v Ljubljani naj stori vse potrebne korake, da se na Koroškem otvorijo slovenske šole In nastavijo slovenska učitelji. V negativnea slučaju naj se prične z represaiijami. Okrajno učiteljsko društvo za kamniški okraj naj s;l preskrbi kataster učiteljstva. Tovariš Sotenšek predlaga, da dobe poročene učiteljice iste doklade kot učitelji, ker nj* deto je isto kot delo učiteljev. Zemljevidi okraja se dobe pri tovariša Pe-trorvcu v Jaršah. Tovariš Toman omeni, da naa ie raizmotrivati vpraišanje, ako nam j« tovariše, refcrutirane v nasprotnem taboru, ki je nam i» državi sovražen, še smatrati za tovariše. Njegov predlo« je, da vsi tisti, ki so v »Slomškovi zvezi«, niso naši koiegi, so nasprotnika države, ker »Slomškova zveza« je le privesek »Slovenske ljudske stranke«, stranke, ki je državi nasprotna Tovariš Grmek odgovori na to, da bi morala vlada gledati na to, da se razpuste vsa prori-držaivma društva, med katere spada tudi »Stom-Scova zveza«. Tovariš Lapajne predlaga, d« se s Slosrtikarii sploh ne bavimo. Gospod nadzornik Kante omeni, da Ima n*ar-sikaiteri potrebo, da vpraša svojega tovariša, česar ne ve. Bilo bi dobro, da .bi se vsa vprašanja, ki zadevajo šolo, stavila na tovariša predsednika, kateri predloži potem ta vprašanja društvenemu odboru. Sklene se, da se osnuje »Vprašata» skrinjica«. Vprašanja naj se pošljejo tovariš« predsednika. Odbor določa, katera vprašamj« naj se pošljejo g. nadzorniku. G. nadzornik Kante vabi navzoče tovarišice, -žad Siama in naš stik O. predavatelj nas je povode! v duhu med prebivalce te države ter nas seznanil z običaji, kulturo in ustavo Siama. Poslušalci so z vnemo sledili izvajanjem le žal, da je ura prehitro tekla. 0. govornik je predaval do 13. ure. vsled česar smo bili prisiljeni prekiniti vaino predavanje ter prosili g. predavatelja, da nam pri prihodnjem zborovanju nadaljuje svoj va-žen referat, ki je tembolj zanimiv, ker g. predavatelj pripoveduje o lastnem prepričanju in o lastnih doživljajih, katere je pridobil v teku večletnega bivanja v orijentu. Med predlogi je važen predlog tovarišice ravnateljice Scheligove v zadevi preklica nared-be z dne 5. rn-aja 1919 štev. 473 § 12-a, ki govori o nagradi in drag. dokladi pomožnih učiteljic za žen. roč. dela. Vsaika nastavljena usposobljena učiteljica za žen. roč. dela se naj šteje stalni učiteljici ter naj prejema kot taka tudi plačo sice*-ne bo mogoče nikdar dobiti učiteljice za žen. roč. dela. Ta predlog se tiče v 1. vrsti učiteljice žen. roč. del za ptujsko dekl. mešč. šolo. Predlog ¡e bil enoglasno sprejet. Tov. Majcen stavi tudi 'predlog naj se vendar enkrat izposluje razpis zač. zasedenih učnih mest Tudi ta' predlog se je sprejel enoglasno. Nato se je zaključilo dolgo trajajoče zborovanje. Po zborovanju je bil obed in sestanek nčlteljstva v Narodnem domu. Učiteflje pevce povabimo za prihodnjič, da se skažejo ob sličnlh prilikah ter nam zapojo par pesmi. V ta namen bo pri pribodnjom zborovanju skupna kratka pevska vaja pol ure pred zborovanjem.. Tajnik. -i Okrajno učiteljsko društvo v LJubljani !e £mek> redni občna zbor v nedeljo 6. februarja 1921. ob prav obilni udeležbi. Predsednik Skulj pozdravi navzoče tovariše in tovarišice ter poda obširen referat, katerega priobčujemo na drugem mestu. Društvo ima danes 23. redni občni zb_>r. Šteje 180 članov in članic. Vsekako visoka številka in napredek od vojnih let, ko nas Je bilo 3J. celo 29. Ako je iteh 29 Obiskovalo zborovanja v času skromnih razmer in močnega zatiranja v Zavezi organiziranega učiteljstva 10—17 društve-nikov, je bil znak, da je bila stanovska zavednost pri tem malem števflu veliko bolj raavlta nego pri 180 članih in članicah, ki so se udeleževal: zborovanj z 20%. 30 članov in članic far»ječe okrajno učiteljsko društvo je bil močan zapah vsem sovražnikom svobode in napredka; 180 društveni kov tvori že trden del skupne fronte, ki sega od severa do Solunskega zaliva, ako bode imelo učiteljstvo zavest, da stanovska organizacija ni in ne bode smela biti produkt sile razmer in čisa. Svarilen zgled naj nam bode Slomškova Zveza, ki propada od dne do dne ter ž njo vsi tisti, ki so idejo Velikega škofa Slomška tako zlci afcljali. Slomškova Zveza živi od moči stran ke. kateri pripada, naša organizacija se dviga vsled lastne energije. Pričakujmo prav z mirnim srcem nazadovanje in padanje števila članov v Slomškovi Zvezi, toda popolnega poloma ne, ker so njihova načela v službi in družbi monarhistič-nega ali republikanskega Hcrikalizma svetovni nazor; zato dvigne kleras zopet devet glav, ako ga pristrižeš in zmanjšaš za osem. Društvo je zborovalo osemkrat, a odbor Je imel 17 sej. Res smo v Ljubljani večkrat skupaj, da v ožjem krogu kramljamo, zabavljamo, hvalimo in kritiziramo; toda za odsotnost pri zboroval jih bi se moral odslej vsak opravičiti, da vsaj v tem ne bodemo zaostajali za deželo. Javni lokal! pa naj ne služijo v informacijo in za rešitev Šolskih in stanovskih vprašanj. Odbor je napravil na UJU več vlog; žaJibog ni dobil od pover-icništva nobenega ¡odgovora, kar služi v dokaz, ¿a se je društvo omalovaževalo od Sastne nadene organizacije; gotovo to boLi in je take Pečine občutilo UJU samo, ker tudi šolske oblasti niso odgovarjale na vloge UJU. Nekatere fesnlucije, predlogi in sklepi ljubljanskega uči-'t/skegfc društva so bili tako primerni in važni, ^ so jih sprejela tudi druga okrajna učiteljska ^uštva. Okrajno učiteljsko društvo Ljubljana nI niti vprašano za mnenje imenovanja mestne-šolskega nadzornika, d asi — ravno je šla okrožnica na vsa v UJU organizirana dru- Jtva v Sloveniji. Velik del ljubljanskega učitelj-Mv 4 se je udeležil kongresa v Beogradu. Pevski Zb i, '" je napravil 3 koncerte, ki so v moralnem 0< <'u ¡zborno obnesli manj v mater.ijalnem, ker r'la priprava koncerta posebno v Beogradu "'kostna. Zborovodja tovariš Juvanec je vodil °r in ga še vodi tako spretno kot samo on S slovensko narodno in umetno pesmijo ]e 'Unil naše vrle srbske brate in sestre, za kar ' Je hvaležno učiteljstvo, ki se je prvo po prekatu udejstvilo na skupnem kulturnem in stanov-Programu z organizacijo, ki šteje danes l(0' C° članov in članic. Stavba je na iunaj do-čj" na' ima streho, a na znotraj rabi še dela, Ih.J.' kamen k tei ponosni zgradbi donaša tudi Beogradu ie or- i'l'b;iir.sko učiteljstvo. Kongres v «Hi; frltlb Pokazal potrebo stanovske nepolitične ^ '*ije. Mnogo razboritih tovarišev iz Mace-"i Pojmi I o dovolj točno Udruženja učite'}- . v Jugoslaviji preveč povdarjajoč strankar- 1 sko stališče, kar je napravilo vsled nediscipliniranosti in pomanjkanja čuta ¡za parlamentarizem velik kaos v Beogradu. Dne 26. aprila pr. 1. je umri tovariš, naš član, vadniši! učitelj Ivan Kruleč. Društvo se je udeležilo prgreba. Nekaj ljubljanskih tovarišev je bi-1 j poklicanih v službovanje na Koroško v pas A. Tu mvram omeniti koroški plebiscit, ki je za našo novo domovino veLik poraz, a za učiteljski poklic velika zmaga. Govorili so vsi tisti, ki Koroške še videli niso ali je ne poznajo, in pisari'1 o nepravilnostih pri plebiscitu; vsled česar velik j razočaranje. Vsi javna in zasebni organi, politiki, časnikarji, učenjaki, pesniki in pisatelji, sploh piijaiulji zatiranega slovenskega Korošca niso hoteli ali znali zadeti pravega vzroka velikega minusa na Koroškem: Kot edini odgovor na neuspeh bodi: Vzgoja S Vso zas ugo ima nemško misleče učiteljstvo, k; je ob plebiscitu zmagalo z ljudstvom, kojega Je vzgojilo v narodno - nemškem duhu in v ijubes-ni do Avstrije, krivične matere slovenskim Korošcem od njihove zlbell do groba, v katerega so leg'; 30. oktobra 1920. Nemška šola je imela tu prvo in odločilno besedo; zato veljajo še vedri j besede pruskih Nemcev: Na Koroškem je zmagal nemški učitelj. Koroško vprašanj« omenjam radi tega, ker so naše šolske oblasti do sedaj podcenjevale naše delo vzgoje iai pouka ter celo dopuščajo, da vodita v Ljubljani še danes dve ljudski šoii učni moči, prepojeni s tistim duhom, ki je 7rr,aga! na Koroškem. Kar se je gojilo na Koroškem stoletja, se ni moglo za troti v 1 letu. Gojiti moramo narodnost dn paitrijotizem; toda vzgajati ž njim mladino v sovraštvu do drugih držav, katerih državljani so celo istega plemena, se prav; zanašati potom vzgoje strupe sovraštva in mržtije do človeštva, vzbujati naoijonaine bo;e iti pripravljati socigalno revščino. Učiteljstvo ima danes izredno ugodno pravno in viz terijelno stališče. Naj ga ne zlorablja, ker tičimo še vedno v sistemu, ki je pravzaprav že padel. Velike nasprotnike imamo v uradništvu. Velik del tega stanu je rekrutiraa iz 121etnega službovanja In hlapčevanja v avstrijski armadi; smaitra učitelja še vedno za manjvrednega državljana kakor s je to načelo prakticiralo v avstrijski armadi. Akademično naobraženi se pa čutijo še i cono kot stan priviiigirancev. Nujna ie nam potrebna organizacija, ki lahko vsak hip pripravi rroii udarec na vse napade. Mladi tovariši an t >varišice! Okleniite se učiteljskih društev in pripravljajte pot bodočnosti in sebi. Ne veste, kaij se pravi živeti z majhno plačo, v telesni revščini! Vašo dolžnost je podkrepiti v delu stare postale tov. in tov., ki so s poanočjo arganizac'-i'i stanu priborili ugoden gmotni položaj • tudi Vam. Mladi ne poznate gorja, ki ga je prenažaio starejše učiteljstvo ob nekdaj tako skromni plači. Vaša dolžnost je, da "podpirate društvo morata:» in materialno. Isto velja posebno za učiteljice stare in ni,ade. Skofaj v vseh stanovih imajo nasprotnike, ki jim zavidajo dostojno plačo bolj k>: učiteljem Velik dei človeške družbe ni do danes toliko socialno pravičen, da bi priznal delu plačilo zatiranim in malim ljudem; bogastvo dn dobrine tega sveta naj bi uživali samo priviligirani stanovi, naslajajoč se na kulturo, kateri smenwee daje v prvi vrsti učiteljstvo potom narodno-osnwne naobrazbe. Učiteljice najdejo iskrene prijatelje in njihove zastopnike ¡in ' zaupnike v prvi vsti med učlitdji, M sami najbolj poznajo težko in \vžno stališče učiteljice kot vzgojiteljice, žene in matere. Vstopite tudi učiteljice kot zveste sobojevnice v sred» našega stanovskega delovanja, da dokažete enakopravnost in enakovrednost v plači, delu in organizaciji. Ljubljansko učiteljsko društvo hoče tudi v bodoče sledit; na Iz Jugoslavije. t Davorin Trstenjak. Zagreb, 10. febr. Davorin Trstenjak danas umro. Pokop u nedeljo 13. feb. u 4 sata poslije podne. — Savez hrv. učiteljskih društava. — Ska-vič. — — Pogreba odličnega našega tovariša Davorina Trstenjaka se je udeležilo odposlanstvo UJU poverjeništva Ljubljana: poverj. namestnik tov. ravnatelj Anton Gnus. strokovni tajnik Rudolf Do-stal in tov. Vitko Jurko. — Obširneje o pogrebnih slovesnostih priobčimo v prih. številki. — Društvo učiteljstva meščanskih šol. V nedeljo dne 1°3. t. m. se je vršil v Celju ustanovni občni zbor društva učiteljstva meščanskih šol v Sloveniji. Udeležba je bila prav lepa, tudi je bilo mnogo neudeležencev zastopanih j>o pooblastilih. Za predsednika je bil izvoljen ravnatelj meščanske šole v Mariboru tov. Drago-tin Humek, za tajnico ravnateljica meščanske šole v Mariboru gdč. Štupica, za blagajnika pa Pavel Kunaver, strokovni učitelj na mešč. šoli v Šiški. Društvo je sklenilo svoj pristop k Udruženju jugoslovanskega učiteljstva, poverjeništvo Ljubljana. Pozdravljamo novo društvo ter mu želimo obilnega vspeha! O zborovanju samem pa pričakujemo daljše poročilo. — Prvi sadovi. Predlog tov. Kožu-hove je že rodil prve sadove. Iz mariborskega učiteljskega društva, torej iz naše organizacije, je izstopilo 14 omoženih učiteljic, vse zato, ker jih ni znalo — kakor si namreč one tolmačijo — dovolj energično ščititi poverjeništvo UJU v Ljubljani pri odmeri draginjskih doklad. Povedali smo že v zadnji številki, da so prizadete tovarišice na krivi poti, če tako mislijo. Danes prinašamo še izvleček do-tične naredbe finančnega ministrstva, da jih morda ta prepriča o njihovi zmoti. — Toliko bode vendar znala vsaka presoditi, da naša organizacija za enkrat še ne more izpreminjati naredb fin, ministrstva oziroma ministrskega sveta samega. Do zadnjega časa smo mislili, da do takih brezmiselnih korakov vendar le ne pride. Nikjer pod solncem ne bodete videli tega, da izstopajo ljudje iz svojih organizacij v času trpljenja in krivic, pač pa se še tesneje oklenejo svojih strokovnih inštitucij, da potom njih dosežejo svoje smotre. Poglejmo priprostega delavca, ki nam more prednjačiti v zavednosti napram celokvipnosti. Mi se pa tega ne za- | vedamo! Trdimo, korak mariborskih to- | varišic je bil nepremišljen, zato prenagljen in treba ga bode čimpreje korigirati! Le po poti edinosti pridemo do končne zmage, vsaka druga pot pelje do neuspehov ! — Za omožene učiteljice. V pomirjene duhov med omoženimi učiteljicami, katerih razburjenje je baje zakrivilo poverjeništvo UJU v Ljubljani, »ker se ni dovolj energično zavzelo za pravice omoženih učiteljic« pri odmerjanju draginjskih doklad, smo danes v prijetnem položaju, da seznanimo prizadete tovarišice z odgovorom, ki ga je prejela pred meseci zemaljska vlada v Zagrebu na svoje vpra- čeiom in smotrom, ki dvigajo naš stan v vrs'o I Sanje, kako je tolmačiti gotove točke na- drugih. Il poročila blagajnika je razvidno, da imamo še 50 članov, ki za leto 1920 niso poravnali članarine. Vsak ve, kaj je njegova dolžnost; zato pričakv.je blagajnik tvtfnjenih in izpolnjenih po-hžnic. Občni zbor predlaga sledečo listo kandidatno — z?stopnikov učifteJjsiva v reorganizirani in pomnoženi Višji šolski svet: 1. Luka Jelene — ravnatelj, član. 2. Pavel Kunaver, str. učitelj, namestnik. 3. A'J>ina Sark, učiteljica, članica. 4. V.Mija Godec, učiteljica v Mariborski okolici, namestnica. 5. !m 6. mandat odpade na bivšo Štajersko. V olč; je sprejel občni zbor z velikim odobri-vanjem načelo, da bodi zastopnik učiteljica), ne ravnatelji i.!i voditelji, ki so z javtno kvalifikacijo postali naši nadzorniki. Potrebno jo, da imajo uč:t>lji komroilo nad usodo v rokah sami. UčltelHcam priporoča Višji šolski nadzornik Gangl društvo »Kolo srpskih sester«, da zainta-resl^ajo tjvarišice po deželi. Žrtve so bolj mo-ralične kot materijalne, ker je članarina zelo nizka. Zaradi protiučlteljskega pisarjenja glasila javnih nameščencev »Naš Glas« se pošlje potom ooverjfeništvaUJU protest Predsednikom je izvoljen tovariš Fran Skulj. , V.V.it ve so se izvršile ¡po novih društvenih pravilih, ki vsebujejo pedagoško - didaktični, gospodarsko - obrambni in prireditveni odsek. Dobro obiskan občni zbor zaključi predsednik po 3. ure trajajočem zborovanju. A. EinaoinaoacsosaBGiDaaanaaaaoaaDcaano Podpirajte „Jugoslovansko Matico!" edbe ministrskega sveta z dne 29. septembra 1920 glede draginjskih doklad. Tozadeven odgovor finančnega ministrstva, ki je seveda merodajen za vso državo SHS, se glasi dobesedno sledeče: "Ministarstvo finansija kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Generalna direkcija rtrž. rač. vodstva. Dr. br. 149.550/1920. god. u Beogradu. — Kraljevskoj zemalj-skoj vladi u Zagrebu. Na Vaše pismo od 22. Oktobra ove godine br. 17.329/pr. u predmetu protumačenja izvesnih odre-daba uredibe Ministarskog Saveta od 29. septembra 1920. god. Dr. br. 130.000 glede novih dodataka na skupoču, čast nam je dati sledeče objašnjenje: Na tačku 6. Prema glavi H. tačka 19 nove uredbe ne mogu i muž i žena. ako ru oboje u držav, službi, primati potpun lični dodatak na ; skupoču. Jedan se smanjuje na pol o vinu. Ako su nejednaki, smanjuje «e manjL Nu u oba slučaja muž zadržava I pravo na porodični dodatak i za ženu. j Ova k tekstacija jasna in ne može se pri-hvatiti predlog, da se ovo ograničenje na-! pusti. Ovo je ograničenje i prije vredilo za Srbiju i Črnugoru, i mora se u vidu dr-i žaii to. da dodaci na skupoču ne postoje [ rano neko pravo, koje izvira Iz prava sva-! kod službenika na redovnu platu, nego da S su to privremene državne pripomoči, koje ! se dele a da se sto rnoguče jednako oblaže i težkeče izdržavanja pojedinaca i porodi-ce.« — Tako tedaj izgleda stvari Priporočamo prizadetim tovarišicam, da dobro prečitajo to jasno tolmačenje naredbe od strani finančnega ministrstva. Morda jih bode citirana odredba vendar4e prepričala, da je napačno stališče, ki so ga zavzele v zadnjem času napram poverjeni-štvu UJU v Ljubljani odnosno napram lastni organizaciji. — S poštarico poročenemu iovariSu, ki skuša v 6. številki zagovarjati storjeno krivico pri odmeri draginjskih doklad omoženim učiteljicam, le par besed. Od-trgavanje draginjskih doklad omoženim učiteljicam je krivica, ki zaraditega ni prav nič manjša, če je storjena tudi drugim stanovom. Enakemu delu, enako pia-čilol Sedaj pa dobivajo omožene učiteljice z nad 20 službenimi leti komaj polovico tega. kakor učiteljice začetnice. Ta menda ni ravno bodrilno za njihovo deio v šoli, ali pa zunaj nje. Razumljivo je, da mora država štediti; saj je to v našo lastno skupno korist. A to bi se moralo zgoditi po drugi, pravičnejši poti. Marsikdo prejema — mnogo več pri drugih stanovih, kakor pri učiteljstvu — polne draginjske dokiade, a je prav dobro gmotno situiran, ki bi prav nič ne pogrešal draginjskih doklad. oziroma bi lahko izhajal brez njih. Štedljivost države bi se morala izvesti diferencijalno ne pa tako šablonsko, da zadene med stotino 10 dobro gmotno podprtih ljudi — 90 revežev. Po mojem mnenju bi bilo poverjeništvo storilo popolnoma prav» akQ bi bilo takoj podrobno pojasnilo v listu akcijo, ki jo je izvedlo v zaščito tako velikemu številu svojih članic. S tem bi bilo prihranjenega mnogo upravičenega razburjenja in nepotrebnega sumničenja. Ako se omožene tovarišice borijo dosledno proti storjenim krivicam, je zadeva osebnega člankarje-vega okusa, da vidi v tem višek konfuz-nosti in nerodnosti svojih omoženih to-varišic, ki so bile gotovo vzradoščene nad takim — poklonom, ki ni zadel samo tovarišice Kožtrfiove in mariborčank, ampak enako vse druge, — Hren, — Protesti. Iz Beograda poročajo, da so tja prispeli 13. L m. djakovski, zagrebški in ljubljanski škof, da protestirajo na merodajnem mestu proti reorganizaciji višjega šolskega sveta v Ljubljani in radi znane »sokoJske naredbe« ministra Pribičeviča. nadalje ker minister prosve-te še ni vzel na znanje pravilnika nekega dijaškega srednješolskega društva. Bili so pri ministrskem predsedniku Pašiču, ki jih je pa napotil k ministru prosvete Pribičeviču. Ta je izjavil protestujočim škofom, da bodo preieli na svojo pritožbo pismen odgovor. Upajmo, da bodo nezadovoljni gospodje kmalu spoznali, da Pri-fcičevič ni — Hussarek! — Vodji zaloge šolskih knjig za Slovenijo! Pišejo nam: Vodja je oseba, ki skrbi za red in vodi delo, vse lepo po vrsti in potrebi, kolikor le mogoče. Tak klasičen vodja je g. dr. Arnejc. sedanji provl-zorni voditelj zaloge šolskih knjig za Slovenijo. Govorili bi lahko pavšalno, pa naj raje konkretno. Leta 1920. je izšel najprej 3. zvezek Črnivčevih računic, potem 2. zvezek, a 1. zvezek, za katerega je bli že pred letom dni rokoi>is gotov, še sedaj ni zagledal belega dne. Baje je to tako zagonetna reč. da jo mora nemudoma razrešiti višja šolska oblast v prid šolstvu, ki trpi zaradi nečuvene nenravnosti ogromno škodo. Krivo gotovo ni dunajsko tiskarstvo, ki je od nekdaj solidno, ampak edinole vodja, ki mu je deveta briga red v poslovanju. Veliko hoje, veliko potovanja. pa veliko besedičenja — pravega, koristnega dela pa nič! — Nov načelnik oddelka za osaovno šolstvo. Profesor Vlad. Radojevič je imenovan načelnikom za osnovno šolstvo v ministrstvu prosvete. — Vsem šolskim vodstvom (ravnateljstvom) v Sloveniji. Pod tem naslovom so prejela vsa šolska vodstva na deželi od znanega obrambnega društva prošnjo za kolekto jajc ob letošnji veliki noči. Prosimo vsa vodstva, da se z vso vnemo zavzamejo za stvar. Ker je lahko mogoče, da se je kako pismo na pošti izgubilo, prosimo ona vodstva, ki tozadevne okrožnice niso prejela, da se obrnejo z dopisnico na uredništvo »Učiteljskega Tovariša« v Ljubljano, ki jim takoj vnovič dopošlje imenovano okrožnico. Prepis odloka višjega šolskega sveta z dne 5. februarja 1921, štev. 1761 se glasi: Višji šolski svet Vam na gorenjo prošnjo dovoljuje nabirati po vseh šolah v Sloveniji Dirhe — jajca v r.amen... Podrobno akcijo o nabiranju pirhov samih naj blagovoli izveski društvo samo. Predsednik: Dr. Stan. Bevk, L r. — Izpit učne usposobljenosti za pouk telovadbe na s/ednjih šolah se vrši dne 2. maja 1921 pred izpraševalno komisijo v Zagrebu. Prijave naj se pošljejo na naslov predsednika komisije: dr. Franjo Bučar, Zagreb. Josipovac. — Vabilo na sestanek v Maribor. Vabimo vse učiteljske pare iz Slovenije na sestanek 3. marca 1921 ob 13. uri v Maribor v malo dvorano »Narodnega doma«, da protestiramo proti krivični odmeri draginjske doklade zakonskim ženam. Drugi zakonski pari državnih nameščencev, ki trpe isto krivico — dobrodošli! Učiteljski pari »Učiteljskega društva za mariborski šolski okraj«. — Za profesorje višje pedagoške šole v Beogradu so imenovani: dr. Dušan Ra-jičič, Sreten Hacič, Jferemija Zivanovič In Jovan Dravič. — »Sijajno« plačo imajo učiteljic.; ženskih ročnih del vsaj nekatere. Znan mi je slučaj, da je prejela ena tako »srečnih< tovarišic plače v mesecu januarju za 58 ur pouka celih 161 K z dravinjskimi dokla-dami vred. In to ni kaka mlada neizkušena tovarišica. Saj ima že 20 službenih let. Ali bi se ne dalo na kak način urediti, da bi se odpravila taka v zakonu sicer utemeljena »pravica«? — H. - Učiteljsko društvo Kranjskega okraja prosi vse one člane, ki še dolgujc.s -kaj članarine za leto 1920., naj jo poravnajo tekom 10 dni, drugače se jim ustavijo stanovski listi. — Iz Dravograda. Na Svečnico je šolska mladina priredila veselico s pet-iem in Ganglovo- igro »Dediščina«. Udeležba je bila povoljna, ubožni otroci so s tem za S10 K bogatejši. Hvala vsem! — Učiteljica žen. roč. del. gdč. Jakobina Lo-biser je darovala za ubožne učence 100 kron. Šolsko vodstvo se ji tem potom v imenu ubogih otrok najsrčneje zahvaljuje. Iz Prekmurja. V prijazni, dve uri od Murske Sobote oddaljeni vasi Bogo-jini se je vršila v nedeljo, dne 6. februarja t. L otroška predstava, ki jo je priredila šolska deca tukajšnje trirazrednice pod vodstvom tukajšnjega začasnega voditelja g. Josipa Kotnika. Na sporedu je bilo petje slovenskih narodnih pesmi, cie-klamacije in otroška igra »Lažnjiva Milena«. Pesmice so peli otroci dvogiasno in prav gladko. Zlasti nam je ugajala pesem »Beseda sladka domovina«, ki so jo pevci izvajali navdušeno in ganljivo. Tudi de-klamacije so se posrečile, ako pomislimo, da so bili otroci iz bivše madžarske šole eno leto brez pouka in se poučujejo v književni slovenščini šele pol leta. Dobro uspela je tudi igrica »Lažnjiva Milena«. Če izvzamemo par manj izrazitih kretenj pri nekaterih, moramo priznati, da so se vsi mali igralci poglobili v svoje vloge ter jih izvajali točno in razločno. Tukajšnje ljudstvo je z velikim zanimanjem sledilo predstavi, zlasti ker še ni imelo prilike videti otroške predstave. Bil je vesel dan za deco in odrasle. Cisti dobiček je namenjen za šolarsko knjižnico. Sploh pa je bila to prva slovenska šolska prireditev v Prekmurju. Želeti bi bilo, da bi se vzdramile še druge šole v Prekmurju, da čimprej dosežemo ono višino kulture, ki jo imajo šole desno od Mure. Zdravo! Gorup Milan. — Z Jesenic smo prejeli: Tukajšnja šolska mladina je igrala trikrat zaporedoma bajno pravljico v štirih dejanjih »Zločesta vila«, ki jo je spisal učitelj Leon P i b r o v e c. Vsi so svoje uloge izborno rešili in čudili smo se naravni igri in sigurnemu nastopu malih igralcev. Obenem pa smo občudovali tudi avtorja samega, ki se pri vsej svoji preobloženosti s šolskimi in narodnimi posli ni strašil truda, da nam je podal s svojimi učenci tako uspelo prireditev. Gospod učitelj Pi-brovec je sploh pravi mojster otroških prireditev, kar je že opetovano dokazal z gledališkimi predstavami in s koncerti svojega šolskega tamburaškega zbora. Zato pa ga njegovi učenci tudi ljubijo kakor svojega očeta, vsa jeseniška javnost pa ve ceniti njegov trud, ki ga ima z vzgojo naše mladine v šoli in izven šole. Krepko na začrtani poti naprej! — Otroški oder. Pišejo nam: Dne 30. januarja je priredilo učiteljstvo v Kapelah na Štajerskem prvikrat otroško veselico s sledečim vzporedom: 1. Pozdrav. 2. »Slovenec sem« (deklamacija). 3. »Domu« (pesem). 4. »Bratovska ljubezen« (igra). 5. »Veseli pastir« (deklamacija). 6. »Lastovki v slovo« (pesem). 7. »Kaznovani šaljivev« (igra). 8. »Angelj miru« (pesem). 9. »Alegorija« (Jugoslavija). 10. »Lepa naša domovina«. Obilna udeležba je pričala, da vlada zanimanje za take prireditve. Z veseljem pozdravljamo ta prvi nastop, naj bi mu sledili še drugi. Lepi uspeh je najlepše zadoščenje učiteljstvu. Čisti dobiček se porabi za nakup šolskih potrebščin. — Poroka. Dne 7. i. m. se je poročil v Ponikvi ob juž. žel. tovariš Leon Dobnik z gospico Marijo Pepelnak. Pri veseli svatbi se je nabral znesek po 220 K, ko-jega polovico prejme »Jugoslovanska Ma- tica«, drugo polovico pa »Gosposvetski zvon«. Novemu paru obilo sreče! — Zgubila se je palica na zabavnem večeru ljubljanskega učiteljstva v hotelu »Tivoli«. Najditelja se naproša, da jo prinese v naše uredništvo. — Iz Radičevega vilajeta. Radič sedi med svojimi seljaki in jili vprašuje: Jovo. da-li češ postati ban? — Jovo: Dobro, ču. —- Marko, da-li češ biti savjetnik? — Marko: Dobro, ja ču. — Gjuro, da-li češ biti učitelj? — Gjuro: Neču! — Pa zašto ne? — Gjuro: Pa kako, kad neznam pisati! — Brezobrestno posojilo Učiteljskemu kouviktu. 3. iz k ä z. Učiteljstvo deške in dekliške ljudske šole v Tržiču, in sicer: Ferdinand Kalinger 1000 K, Olga Kalim®rjava 1000 K, Mara Mikuluševa 1000 kron, Dora Nagujeva 1000 K, M. Klanjšček 1000 kron, Frida Ghvatalova 1000 K, Josip in Francka Čeme 1000 K, M. Verdir 1000 K; S. Z. 1000 K, Jo-sipina Smoletova s Sv. Gore pri Litiji 1000 K, Wf»t, 7«riar u i .iesenja JÜÜ K, Josip Ažmaui v Broznici 1000 K, Alofzij Potočnik v Ljubljani 1000 K, člani kamniškega učiteljskega društva, zbrani na sestanku v Radomljah dne 10. trn. 37.700 K, ¡in sicer: Marija Traimpuševa s Homca 500 K, Marija Ja-vonškova iz Skar učne 1000 K, Antonija Škrletova iz Vod.ic 1000 K, Magda Slatnarjeva iz Moravč 1000 K. Marija Kladva iz Moravč 1000 K, Zora Rak-Pleveljsva iz Mengša 1000 K, Loop. Plevelje-va iz Moravič 1000 K, Mira Legiiševa iz Moravč 1000 K, Pavla Bcrgantova iz Mengša 1000 K, Štefanija Lc-včeva iz Mengša 1000 K, Marija Jerina-lvjva z Brci a 1000 K, Vera Kersnikova z Rove 1000 K, Ana Kersnikova z Doiba 1000 K, Slavka Kersnikova iz Radomelj 1000 K, Gtoeila Ušenični-kova iz Mengša 1000 K, Mara Ušenionikova iz Mengša 1000 K, Gizela Tavčarjeva Iz Domžal 1000 kron, Antonija Gnmkava- iz Krašnje 1000 K, Zin-ka Boletova lz Domžal 1000 K, Anton Grmek iz Krašinije 1000 K, Miro Praprotnik s Homca 1000 K, Anton Krištof iz Radomelj 500 K, Rudolf Knez lz Št. Vida pni Lukoviei 500 K, Matija Hiti z Doba i000 K, Janko Toman iz Moravč 4000 K, Franc Jordan & Ihana 1000 K, Anton Nanut iz Peč 1000 K, Vekoslav Kresali iz' Moravč 1000 K, Gustav Minkuiš iz Skanučne 1000 K, Franc Pavletič iz Vnhpolja 1000 K, Ivan Šmajdek s Krtine 1200 K, Josip Makovec iiz Vnbpolja 1000 K, Albin Smo'.e iz Vodic 1000 K, Ivan Stenovee iz Domžal 1000 krom, Peter Sire iz Mengša 1000 K Tomo Petro-voc iz Jarš 1000 K, Viktor Miheiič z D, M. v Polju pri Ljubljani 200 K; Ivan Štupica iz Masen j pri Radovljici 1000 K, Jakob Slapar iz Olšavka 1000 K, Janko Žirovniik iz Borovnice 1000 K, Ivan Bezeljak iz Litije 1000 K, Framica BezeljpJkorva Lz Žalne 1000 K, učiteljstvo v Šmarju pri Jelšah 6000 K, in sicer: Henko Šutner 1600 K, Fran Bevc 200 K, Dora Debelakova 1000 K, Zofija Debelako-va 1000 K, Zraka Lovrečeva 500 K, Viktorija .Medvedova 500 K, Franjo Šega 200 K, Ivanka Zupan-ci6ava 1000 K; 111. 'izkaz 62.100 K; zadnjič izkazanih 49.700 K; skupaj 111.800 K. Tovariši in tovarišice, hitite s podpisovanjem brezobrestnega posojila v korist učiteljske dece! Odbor društva za zgradbo Učiteljskega konvlkta v Ljubljani. Za rezervni sklad UJU. — Povcrjeništvo Ljubljana. 4. izkaz. Po 1Ü0 K: Šolsko vodstvo — Videm ob Savi. Darovali so ä 20 K: Knapič Janko, Pavlovič Ivan, Ivana Pillerjeva, Ljudmila Gomilškova in Olga Knaipičeva. — Po 98 K: Učiteljski zibor meščanske šole — Tržič. — Po 70 K: Šolsko vodstvo — Št. Janž, Dolenjsko. Darovali so: Barce 20 K, Roječ, Schweiger, Debeljak, Uršič in Mnzel ä 10 K. — Po 50 K: Kristina Demšarjeva — Cerklje p. Krška vas. — Po 50 K: Učiteljstvo — Rreserje pri Ljubljani. Prispevali so ä 10 K: Nlka Vkknarjeva, Milica Mralikanjeva, Mar. Ja-nova, Jelica Konbarjeva in Konbar Avgust. — Po 30 K: Šolsko vodstvo — Studenec p. Radna. Darovali so ä 10 K: Amalija Collauttijeva, Grilc Gabiriel in Dragica Grilčeva. — Po 20 K: Vera Tancigov a — Medija — Izlake: Vogrinec Anton in Jožefa — Sv. Anton. — Po 10 K: Mara Tavčarjeva, Savomira Kvedrova — Petrova vas pri Črnomlju; Milka Pristava — Rakitna pri Borovnici; Marija Valenčakova — Sv. Junij v Slov. gor. — Današnji izkaz 478 K. Prej izkazanih 18353 K. Skupaj 18.831 K. Ivan Petrič, Ljubljana. VII., Gasilska cesta 172. «*wr*«u3vru¿.eir.tft«n * t irxurm LISTNICA UREDNIŠTVA. Tovarišu Miranu: Povprašuješ, kje tičd vzrok, da nismo prinesli književnega naznanila in ocene dr. OavaMove »Logtike«. Tudi Ti ne gne v glavo, da smo prezrti v liistu dr. Bezjakovo »Zgodovino vzgoje in pouka«, dasi so drugi t. j. neučiteljski listi omenjali obe knjigi, ko sta svoje časno izšli v zalogi šolskih knjig. V Tvoje pominjenje Ti sporočamo, da naznanjamo v listu nače'oma le taka dela, ki se nairn pošljejo v oceno. Gori navedenih knjig pa nismo mikali prejeli, vsled česar odpade vsaka krivda na naši strani. Tudi nam se zelo čudno zdi, da nas v tem oziru tako dosledno prezira vodstvo Zaloge šolskih knjig t Ljubljani. Da so Zalogi šoi. knjig nenčiteljsfci IHti bo'j pri srcu, nego naš list, gotovo ni v interesu iolstiva in ne učiteljstva, pa tudi ne v Interesi, Zaloge same. Ako misli Zaloga šol. knjig svojo metodo nadaljevati, se bo dogajalo, da bodo njeni knjige tičafle na policah in se prašile, medtem ko ne bodeta imela šola in učiteJjsirvo od njih prav nobenega haska. Tej brezbrižnosti hočemo tudi mi odslej posvečati več" potzornosti! Pozdrav! Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last ;it založba UJU. — coverjeništva Ljnbliana. Tiska ^Učiteljska tiskarna« v Liubliani. Razpis nad učiteljske službe. Na petrazrednici pri Sv. Lenartu v Slov. gor se razpisuje v stalno naonešičenSe naduSiterij^ služba (kat. veronauk). Pravilno opremljene prošnje je vlažiti ^ predpisani službeni poti do dne 6. sušca 1921 pri krajnem šolskem svetu pri Sv. Lenarta y Slov. gor. Okrajni šolski svet Sv. Lenart v Slov. gor. • dne 6. februarja 1921. Predsednik: Dr. Lajhšte, 1. r. 1 Oglas. Prevzela sem dobro znano gostilno pri „Majarončku" Stara pot št. 1. Točila bom najboljše vino iz Gadove peči in nudila gostom gorka in mrzla jedila. Sprejemam abonente na domačo hrano. V Ljubljani, 15. februarja 1921. Marija Malnaričeva. Učimo se srbohrvaščine! V ta namen nam bo najbolje služila dr. Josipa Menceja im m ID 1 ki jo je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani in se dobiva v knjigarni Učiteljske tiskarne komad po 9 kron. „Hrv. pedagoško-književni zbor" i „Savez hrv. učitelj, društava u Zagrebu javljaju, da je Davorin Trstenjak, kr. žnpanijski Skolski nadzornik u. m , pravi i počasni član „Hrv. pedagoško - književnoga zbora", predsjednik „Saveza hrv. učiteljskih društava* i t. d. dne 10. veljače 1921. nakon duge i teške bolesti u 73. godini svoga za narodno naše školstvo i učiteljstvo zaslužnoga života preminuo. Tijeio dragoga pokojnika bit če sahranjeno dne 13. o. m. u 4 sata poslije podne na Mirogoju. U Zagrebu, drte 10. veljače 1921. CifLJI najlepše oblike in najboljše kakovosti CEVLJ Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19. Telefon 157. Cenik franko zavoj in poštnina: veljaven od 1. februarja 1921 naprej do preklica. moški, chevreau z robom . „ boks z robom . . . boks z robom, polov, za Strapaco: moški, teletina, brez kapic, okovani .... „ pitling z robom. . . „ • pitling okovani z žeblji „ kravi na z robom . . „ kravina brez kapic, okovani z žeblji. . . erni K 600-„ 605-- rujavi 645 — 615"— črni 500- rujavi 495"— — 495" 535-535- moški, kravina s kapicami in podkvami ..... „ gojzerski hribovci ... — ženski, boks z lak - kapico in robom......„ 615-— „ teletina z robom (štra- pacni)......„ 470'— „ belo platno: visoki K 410—, polovičarji K 370 —, izrezani z zapono K 340'—. 515'— 745"— 510' — 545-- Po meri izdelani čevlji veljajo 5°/o več. Naročila po pošti se izvršijo najvestneje in se od-premi blago isti dan po povzetju. Za najvestnejšo izdelavo jamčim in prevzamem predčasne defekte v brezplačno popravilo. Vsi izdelki so najboljše ročno delo iz lastne delavnice. Ziel našo mladino! Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča UČiSeljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založilo »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", in sicer: Engelbert Gangl: Spisi za mladino, I., II., III.. IV., V., VI. zvezek po . . . . K 12 Andrej Rape: „ I., II., III., V., VI. zvezek po.....,12 Mišjakov Juice: I., II., HL, IV., V., VI. zvezek po .... 12 Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I in 11. zvezek po.......,12 Pav. Flerfe; Iz mladih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek po......,12 n Babica pripoveduje. Spis za mladino po..........,12 Marko Senjanin: Slovenski Robinzon ...............,15 Nadalje: Rab. Tagnre: Povestice.....................,12 Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi...................,30 Cvetko Golar: Prelepa Vasfljiea . .................,12 „ Bob za mladi zob (pesmiee) .............,12 Dr. Ivan Lah: Dore......................,10 Oton Župančič: Sto ugank (pesmice)................. 3 Mark Twain : Mali klatež............ brož. K 26 — vez. K 32 Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica)........ — — , , 20 Ewald Bolka: Dvonožec..............K 50 — , , 56 Fran Levstik: Martin Krpan.......... — — . , 20 Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice)...............»40 Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom).......... , ,40 Nemcova: Češke pravljice (II. zvezek.)....... »K II-— — — - France Bevk: Pastirčki pri kresa in plesa....... , 12— , , 16 Moj zverinjak...................... , ,20 Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5"—, 6'—, 8"40. 9"—, 25'—, 30"—. ■2' Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila: Fr. Erjavec in P. Flerš. Ilustroval: Anton Koželj. - - - Broš. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - - Šolski list. 1. štev. I., II. in III. stop. je pošla. Na razpolago so pa še: I. stop. 2, štev. 5 K, H. stop. 2. štev. 8 K, III. stop. 2. štev. 14 K. Pravkar je izšla tudi 3. štev. II. stop. Cena: 14 K. K. Wirier: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron. QJ<5