Celje ponovno sedei škofije > 770353"734020 Stran 2 Rečičani gredo na svoje Stran 6 Lahko si srečen tudi ti! CELJANI OBDRŽALI POKAL V ZLATOROGU %iku/ 'j Mercator Vsak si zasluži malce sreće, mar ne? V Mercatorju radi osrečujemo, zato vam med 8. aprilom in 8. majem pri blagajnah izbranih prodajaln z živili podarjamo kuponček. s katerim lahko sodelujete v nagradnem žrebanju za privlačne nagrade: - LCD televizor Samsung LE 32R51B za razvajanje ob najbolj romantičnih filmih in adrenalinskih Športnih prenosih, - treking kolo Highlander Nakamura za sproščena popotovanja in vitalno telo, - darilni paket Beautique za lepši in negovan vsakdan. Oddajte kuponček v vaši najljubši Mercatorjevi prodajalni z živili na celjskem in koroškem, 12. maja pa se nam ob 17. uri pridružite na zaključnem nagradnem žrebanju v Mercator Centru Celje. Št. 29/ Leto 61 / Celje, 11. april 2006 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR □ n n □ KUPON ZA STILSKO PREOBRAZBO 9770353734020 2 Kl IIH liliji Prvi celjski škof dr. Anton Stres Dr. Anton Stres se je rodil 15. decembra 1942 v Rogatcu v družini s tremi otroki. Teologijo je študiral v Ljubljani in Parizu. Na velikonočno soboto, 20. aprila 1968, ga je v Ljubljani v nadškofijski kapeli nadškof Pogačnik posvetil v duhovnika. Med mnogimi odgovornimi nalogami je od leta 1997 vodja študija na socialni akademiji, leta 1985 pa je prevzel vodstvo Sveta za pravičnost in mir. Čez dve leti se je svet preimenoval v Komisijo pravičnost in mir, ki ji omenjeni še vedno predseduje. Od leta 1997 vodi komisijo Slovenske škofovske konference za ureditev odnosov z državo, je član slovenskega PEN-kluba, pri čemer njegova bibliografija obsega več kot štiristo naslovov knjig in brošur ter znanstvenih, strokovnih ali poljudnih člankov. Papež Janez Pavel II. je dr. Antona Stresa imenoval za mariborskega pomožnega škofa 13. maja 2000. »Vesel sem, da bom lahko z duhovniki, verniki in drugimi deloval na območju nove slovenske škofije s sedežem v Celju. Zavedam se globokih krščanskih korenin, pri čemer je naša naloga, da jih vzdružujemo in negujemo. Moja osnovna srčna želja je, da bi skupaj delali za napredek cerkve in življenja v pokrajini ter Sloveniji. Strnimo vrste in sodelujmo, da bomo vsi prispevali za lepše in boljše življenje. Vsem v novi škofiji, ki jo bom prevzel 21. maja, želim, da bi lepo preživeli velikonočne praznike,« je kot celjski Škof v ponedeljek zjutraj za Novi tednik povedal dr. Anton Stres. Celje ponovno sedež škofije Papež Benedikt XVI. je 7. aprila na Slovenskem ustanovil tri nove škofije: Celje, Murska Sobota in Novo mesto V nedeljo, 21. maja, bo v Celju zgodovinski dogodek, saj bodo pripravili slovesnost ob ustanovitvi nove škofije z novim škofom, dosedanjim pomožnim škofom v mariborski škofiji, dr. Antonom Stresom. Na slovesnosti v cerkvi sv. Danijela v Celju, ki bo postala stolna ah škofijska cerkev, se bodo zbrali ugledni in visoki predstavniki cerkvenega življenja doma in v tujini, apostolski nuncij v Sloveniji, predstavniki Vlade RS in drugi. Marjan Jezernik, opat v Celju, je odločitev papeža Benedikta XVI. pozdravil z veseljem: »To je zgodovinski dogodek, saj je malo generacij, ki doživijo dan, da mesto in pokrajina postaneta škofija. To je za vse nas velika radost. Cvetna nedelja je bila priložnost, da smo o novi škofiji in škofu seznanili vernike, ki so novico radostno sprejeh. V našem primera gre za obnovljeno škofijo, saj je Celje že bilo sedež škofije v antiki. V16. stoletju se je ljubljanski škof Janez Tavčar (1580-97) zavzel pri Svetem sedežu za ustanovitev nove škofije v Celju, vendar ni imel podpore oglejskega patriarha. Benečani in oglejski patriarh so preprečili tudi poskus naslednika nadvojvode Karla Ferdinanda, da bi Celje postavil za sedež štajerske škofije. Dolga stoletja je bil v Celju sedež savinjskega arhidiakonata. V 19. stoletju se je Celje omenjalo kot škofijski sedež v pogovorih Bojan Šrot, župan Mestne ob- ; čine Celje, je ob ustanovitvi no-ve celjske škofije povedal: »Gre za zelo veselo novico, ki smo |H j® jo že kar nekaj časa pričakova- ^B m li. Ne samo v Celju, ampak tuv ^M® div celotni regiji, ki je pred som poslala tudi pismo podpo- " .«O re k ustanovitvi nove škofije. Se- ' mWKĚ veda je to tudi zelo prijetna no- i^ .nj^H vica za vse verujoče občane v Mestni občini Celje. V Celju pri-čakujemo, da bo ustanovitev prinesla vse tiste pozitivne lastnosti, ki jih je skozi zgodovino v neko mesto prinesla vsaka ustanovitev škofije. Te novice sem tudi osebno zelo vesel, enako tudi, da bo prvi škof dr. Anton Stres.« o prenosu sedeža Lavantin-ske škofije na bolj strnjeno slovensko območje. Danes celjska škofija obsega 2.652 hektarov površine Slovenije in bo imela velik pomen v slovenskem prostoru.« Dosedanja mariborska škofija s škofom dr. Francem Krambergerjem se je po papeževi odločitvi razdelila na tri škofije. Škofija Celje bo imela enajst dekanij (Celje, Nova Cerkev (brez župnije Vitanje, ki je vključena v mariborsko nadškofijo), Žalec, Kozje, Rogatec (brez župnij Stoperce in Žetale, ki sta vključeni v mariborsko nadškofijo), Šmarje pri Jelšah, Braslovče, Gornji Grad, Šaleška dolina. Laško in Videm ob Savi), 111 župnij in 105 duhovnikov. Na območju celjske škofije živi 287.529 prebivalcev, od katerih je 235.367 katoličanov. Dosedanje meje med škofijami, teh je po novem v Sloveniji šest (Koper, Ljubljana, Novo mesto, Maribor, Celje in Murska Sobota), so bile izoblikovane večinoma zgodovin- sko in deloma tudi naravno (reke in gorski grebeni). Z nekaterimi izjemami so se te meje pokrivale tudi z občinskimi. Regionalna organiziranost Slovenije še ni dokončno izoblikovana. Mogoče je bilo ugotoviti, da noben predlog ni predvideval le treh regij (kar bi bilo skladno s škofijami), temveč so se v javnosti največkrat pojavljali predlogi o osmih do dvanajstih regijah. Nadškofija Maribor obsega 49,9 odstotka prejšnje mariborske škofije, škofija Celje 35,4 in škofija Murska Sobota 14,7. Za nova škofijska središča so prišli v poštev le centri višje in srednje stopnje vplivnosti. Nadaljnjo selekcijo je bilo mogoče izvesti na temelju geografske lege in versko-kulturnega pomena škofij. Med šestimi slovenskimi škofijami je največja ljubljanska s površino 6.134 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja 30,2 odstotka celotne površine, sledijo Koper 4.482 ha (22,1 odstotka), Maribor 3.742 ha (18,4 odstotka), Celje 2.652 ha (13,1 odstotka). Novo mesto 2.159 ha (10,6 odstotka) in Murska Sobota 1.104 ha (5,4 odstotka). Obnovljena škofija s sedežem v Celju je zelo pomembna, a bo prave rezultate pokazala Šele čez leta. Pri tem je Celje s sedežem škofije vsekakor dobilo nove pomembne točke na zemljevidu razpoznavnosti in cenjenosti. TONE VRABL Celjan prvi škof v Murski Soboti Nove škofije v Sloveniji Dr. Marjan "ftirnšek se je rodil 25. julija 1955 v Celju, kjer je tudi maturiral. Diplomiral je na Teološki fakulteti v Ljubljani, v duhovnika pa je bil posvečen 28. junija 1981 v Mariboru. Med drugim je bil od leta 1990 znanstveni sodelavec vatikanske kongregacije za zadeve svetnikov in tako je v času 1992-99 sodeloval tudi v postopku za kanonizacijo in razglasitev škofa Antona Martina Slomška za blaženega kot vicepostulator. Leta 1999 je postal stolni kanonik, papeški hišni prelat ter referent za bogoslovje in dijaško semenišče. »Zame je papeževa odloči- sebno vlogo. Cerkev pojmu- tevpredvsemnadaljevanjemo-je službe. Ne gre za neko povišanje, ampak za novo službo, kjer ima škof v sodelovanju z duhovniki in verniki po- Zaradi delitve na tri škofije bo dosedanja mariborska škofija postala nadškofija in škof dr. Franc Kram-berger nadškof. jem kot živ organizem in tako bomo tudi delovali. Veselim se dela v Pomuiju, kjer bom njihov prvi škof. Posvečenje v škofa pričakujem v roku treh mesecev, škofijo pa bi dobil v posest v štirih mesecih. Doma v Celju so bili nad papeževo odločitvijo presenečeni in veseli. Vsem želim prijetne velikonočne praznike,« so bile misli dr. Marjana T\irnška, ki se bo službeno iz Maribora preselil v Mursko Soboto. Ordinarij škofije v Novem mestu je postal msgr. Andrej Glavan. m l^^iip^ HË1 Dr. Marjan Turnšek - Št. 29 11. m dogodki Predsednik države na Radiu Celje V nedeljo je bil gost Radia Celje predsednik države dr. Janez Drnovšek. Javnosti se je pokazal v novi, spremenjeni podobi in jo na nek način vznemiril. Do nje ima povsem drugačen odnos, kot ga je bila vajena. S spremembo je dvignil mnogo prahu, njegovemu Gibanju za pravičnost in razvoj pa se pridružuje veliko Slovencev, ki mu skušajo slediti. 24. aprila naj bi mu končno uspelo oditi v Darfur. Še pred odhodom pa se je prijazno odzval povabilu naše medijske hiše. Povedal je, da se v uradu predsednika pospešeno ukvarjajo s pripravami na obisk taborišča za notranje razseljene osebe v Darfurju. Drnovšek naj bi se v Kartumu srečal tudi s sudanskim predsednikom Omarjem al Baširjem, za kar še nima jasnega zagotovila. Poudarja, da so razmere tam katastrofalne. Sudanske oblasti nad njegovim obiskom niso navdušene, zato je »zaenkrat še negotovo, kako sploh priti tja in če nam bodo Sudanci to pustili,« je dejal. Predsednik ni edini, ki ima težave z obiskom. Prejšnji teden Doktor Janez Drnovšek se je pošalil, da je v uredništvu NT&RC že stalni gost, zato se je počutil precej domače. naj bi sudanske oblasti to prepovedale tudi visokemu komisarju ZN za begunce Janu Ege-landu. »Ni zaželeno, da bi bilo veliko prič. Sploh takšnih, ki lahko o tem govorijo v mednarodnih medijih.« Bo pa Drnovšek tudi v prihodnje opozarjal mednarodne oblasti na katastrofe po svetu in še naprej deloval v smeri spreminjanja pristopa in zavedanja o problemih. Na očitke o prevelikem raz-dajanju za probleme po sve- tu Drnovšek pravi, da te niso utemeljene, saj vsakodnevne aktivnosti doma kažejo, da to ne drži. »Večkrat vlado opozorim na kakšno vprašanje in dam kakšno pobudo,« utemeljuje nekatere očitke o tem, da pozablja na revne in uboge doma. S smrtjo Sloboda-na Miloševiča se je končalo obdobje, ki smo ga po Drnovškovih besedah Slovenci že zdavnaj zaprli. Jugoslovanske vojne in kosovska situacija leta 1999, v katero je posegla tudi mednarodna skupnost, so postale del svetovne zgodovine. »To je bil obračun s politikami nacionalizma in prevlade nad drugimi. Milo-ševič bo poosebljal zgrešeno politiko, ki lahko naredi ogromno škodo.« Predsednikovo ustvarjanje pozitivne klime ni del predvolilne kampanje, poudarja, saj meni, da je možno delati pozitivno, ne da bi kaj pričakoval zase. Se pa, kot pravi, večina običajnih ljudi, s katerimi se srečuje, njegovim dejanjem ne čudi. S pozitivnimi sporočili želi biti vzor državljanom, kar vsekakor sodi k funkciji predsednika države. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN Hervis AAA I ^m SIliËB v vsfiU /0 IZDELKI D D V* Nx s jppfl® X || x \ *Nakup se šteje kot nakup s 16,67% popustom! * NA VSE IZDELKE. Gre za 20% davek na neto ceno, kar predstavlja 16,67% POPUST na maloprodajno ceno. gospodarstvo Cetis bi tiskal evre Zanimajo jih bankovci za deset evrov - Za lansko izgubo kriva tudi odpoved nekaterih poslov za državo Celjski Cetis resno razmišlja o tem, da se bo prijavil na javno povabilo evropske banke za tiskanje evrov, ki ga pričakujejo še letos. Kot je povedala generalna direktorica Simona Potočnik, bi tiskali bankovce za deset evrov. Nekaj opreme že imajo, pri tako imenovanem intaglio tisku pa so postali že takšni mojstri, da so v nekaterih delih prekosili celo avtorje te tiskarske tehnike. Če bi dobili posel z evri, bi to bila za podjetje izjemno velika referenca, je še dejala Potočnikova. Tiskanje bankovcev sodi v ambicióznější del Cetisovih načrtov. V podjetju so že konec preteklega leta začeli z mnogimi novimi projekti, s katerimi želijo nadomestiti lanski 12-odstotni izpad prihodkov. Že v začetku leta so se soočili z odpovedjo pogodbe z državo za tiskanje nalepk za tehnične preglede, zaradi česar so izgubili kar 800 milijonov tolarjev. »Čez noč smo ostali tako rekoč na suhem. Izguba tega in še nekaterih drugih poslov je tudi razlog za 650 milijonov tolarjev izgube,« pojasnjuje Simona Potočnik, ki je glede letošnjega poslovanja zelo optimistična. Prihodke od prodaje naj bi povečali za 16 odstotkov, čisti dobiček pa naj bi znašal 280 milijonov tolarjev. Takšne rezultate bodo dosegli predvsem na račun novih projektov in večje prodaje zlasti na tujih trgih, saj Simona Potočnik, ki se ji bo enoletni mandat generalne direktorice iztekel 5. avgusta, ima s Cetisom zelo ambiciozne načrte. so njihove zmogljivosti za domače potrebe prevelike. Ker pa se v Evropi, ki jim je sicer zelo zanimiva, kljub svojemu ugledu ne morejo kosati z avstrijskimi ali nemškimi tiskarnami, se usmerjajo na bolj »eksotične« trge. »Poskušamo tam, kjer količine niso tako velike, da bi privabile največje tiskarne. Doslej smo že poželi prve uspehe v Afriki, nekaj projektov imamo pripravljenih tudi za Južno Ameriko in Azijo,« napoveduje Potočni- kova. V Afriki so prisotni že v treh državah. Začeli so s Kongom, za katerega izdelujejo vozniška dovoljenja, in Nigrom, ki v Cetisu tiska svoje potne listine. Najbolj uspešni pa so v Gabonu, kjer so ustanovili mešano podjetje za prirejanje iger na srečo, ki je dobilo koncesijo za deset let. Podjetje naj bi začelo delati čez en mesec, projekt pa Je tako velik, pojasnjuje Simona Potočnik, kot bi na noge postavili še en Ce- Junija prvi potni listi Seveda pa v Cetisu večji del letošnjih prihodkov pričakujejo od domačih poslov. Izbrani so bili na skoraj vseh pomembnejših javnih razpisih, med katerimi je za podjetje najbolj pomembno tiskanje novih bio-mettičnih potnih listov. Potočnikova je povedala, da bodo prvi vzorčni primerki izdelani junija, izdajanje potnih listov pa se bo, tako kot so se dogovorili z naročnikom, začelo septembra. Izbrani so bili tudi na razpisu za izdelavo in izdajanje tahografskih kartic za digitalni tahograf, pred časom pa so pridobili še izdelavo tobačnih znamkic. Samo predčasne upokojitve Čeprav so mnogi pričakovali, da bo Cetis lani po izgubi državnih poslov krepko zmanjšal število zaposlenih, se to ni zgodilo. »Za takšno podjetje, kot smo mi, nas je res preveč, zato smo tudi že pripravili listo presežnih delavcev. Vendar jo bomo uporabili le, če se prihodki ne bodo povečali,« napoveduje Simona Potočnik. Lani so s predčasnimi upokojitvami število zaposlenih zmanjšali za 30, letos naj bi se na enak način upokojilo še 27 ljudi. JANJA INTIHAR Foto: ALEKS ŠTERN Skromna inovacijska bera Območna gospodarska zbornici Celje je v želji, da bi spodbudila inovativno dejavnost ter poudarila njen pomen, pred šestimi leti začela z razpisi zbirati najboljše inovacije v regiji. Vseh prijav skupaj je bilo doslej 107, od tega je letos prejela 14 predlogov, ki jih je prijavilo dvanajst podjetij in posameznikov. Glede na to, da gre za regijo, kjer še vedno prevladujejo delovno intenzivne panoge, ki pa so v zatonu, in kjer gospodarstvu primanjkuje prodornih tehnologij, ki bi spodbujale razvoj, so številke več kot skromne, pravi direktor zbornice Jože Pušnik. Prepričan je, da je inovacij v regiji več, vendar je tudi res, da ta dejavnost na Celjskem ne živi tako, kot bi morala. Kakšnih posebnih raziskav o stanju na področju raziskovalnega in razvojnega dela v zbornici sicer nimajo, vendar to potrjujejo vsi podatki o razvitosti regije. Bruto družbeni produkt na prebivalca že nekaj let pada in jé po zadnjih dosegljivih podatkih skoraj 12 odstotkov pod državnim povprečjem, ekonomska in kupna moč sta nizki, v skromni inovativnosti pa lahko iščemo tudi vzroke za visoko stopnjo brezposelnosti. Celjska gospodarska zbornica bo v četrtek najboljšim inovatorjem podelila dve zlati, pet srebrnih in tri bronasta priznanja ter štiri diplome. »Vse to kaže, da je razvoj-no-raziskovalna aktivnost v podjetjih premajhna in če bo šlo tako naprej, nas ne čaka nič dobrega. Dejstvo je namreč, da na trgu uspevajo le tista podjetja, ki imajo kon- kurenčne izdelke in lahko potrošnikom ponudijo vedno nekaj novega,» poudarja Pušnik. Kljub slabi letošnji beri prijavljenih inovacij bodo v celjski gospodarski zborni- ci še naprej spodbujali to dejavnost. Morda bi bilo prijav več, meni Pušnik, če bi inovatorji poleg javnega priznanja od tega imeli tudi kakšno finančno korist. JI Borza končno ozelenela Z veliko sreče je kot kaže Ljubljanska borza v pravem trenutku začela objavljati indeks najprometnejših družb, saj ga je, vsaj v prvih dveh dneh, pospremila tudi skokovita rast tečajev delnic. Zvezda tedna so prav gotovo delnice Mercatorja, ki so se v zadnjem tednu podražile za več kot 15 odstotkov. Družba, ki jo je, predvsem zaradi lastniških povezav in nejasne strategije večinskih lastnikov, še sredi marca le malokdo uvrščal med nakupne priložnosti, je tako nenadoma vzcvetela v vsem svojem pomladnem sijaju, na prej mrkih obrazih delničarjev pa se je zasvetil nasmeh širinebivšega predsednika uprave. Londonska investicijska družba Altima je tudi javno sporočila, da želi kupiti do četrtine družbe po ceni 41.000 tolarjev za delnico, kar je ceno delnice zaradi Spekulativnih nakupov pognalo preko 45.000 tolarjev, vendar pa se je ob koncu tedna povpraševanje nekoliko umirilo. Oznaka Ime Enotni tečaj Pr omet v mSfT %spr. CICG Cinkarna Celje 24.000,00 11.89 0,00 CETG Cetis 25.000,00 0,13 0,00 CHZG Comet Zreče 1.716,00 0,78 -*- 9.09 GRVG Gorenje 5.427,22 289,58 5,05 PILR Pivovarna Laške i 7.527,18 259,15 3,30 JTKS Juteks 26.082,43 18,65 3,96 ETOG Etol 47.000,00 1.84 -0,60 Dodatno se je povečalo tudi povpraševanje po delnicah Krke, ki so vzpodbudo sicer doživele že teden poprej, ko je družba objavila sijajen začetek letošnjega poslovnega leta. Cena delnice Krke je gladko prebila mejo 137.000 tolarjev ter se v zadnjem tednu povzpela za dobrih šest odstotkov, letos pa so delničarji Krke že za skoraj tretjino povečali svoje premoženje. Največjo težavo Krka povzroča investicijskim skladom, ki so praviloma do roba založeni s temi delnicami. Nesorazmerna rast Krke v primerjavi s preostalim portfeljem skladov pomeni, da morajo količinsko zmanjševati naložbo, če hočejo ostati znotraj dovoljenih okvirov. Druga polovica preteklega tedna pa je nakazala, da se bodo upravljavci skladov morda le lahko nekoliko oddahnili, saj se je precej povečalo povpraševanje po praktično vseh vsaj za silo zanimivih vrednostnih papirjih in ob koncu tedna so vlagatelji že skoraj s povečevalnim steklom iskali delnice, ki še niso dobile pomladnega navdiha. Indeks SBI20 Zadnji tečaj 4.802,27 4.060,37 119.26 6.63 4.32 -0,18 Rast borzne kotacije se je odrazila tudi v povečanem zanimanju po investicijskih družbah. V zadnjem tednu so se prav vse podražile vsaj za 2 odstotka. Zanimivo, da so se najbolj, za več kot 5 odstotkov podražile delnice Maksime, katerih čista vrednost sredstev (ČVS) pa se je v zadnjem tednu znižala za več kot odstotek. ČVS vseh ostalih idov se je seveda povečala. V rasti ČVS tega tedna nekoliko zastaja tudi Zlata moneta 1, kjer so v zadnjem trenutku »nesrečno« prodali vse delnice Mercatorja po ceni 39.000 tolarjev. Zvezda preteklega tedna so bile delnice Krone Senior in NFD 1, katerih rast ČVS je bila kar zavidljive 3 odstotke. To se je poznalo tudi v rasti cen teh delnic, ki so pridobile približno dvakrat toliko kot je znašala rast njihove ČVS. KAREL LIPNIK, borzni posrednik, ILIRIKA d.d., Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. nakratko Regija spet pozitivna Gospodarstvo celjske regije je po še nepopolnih podatkih lani izvozilo za dobro milijardo evrov blaga in storitev, uvozilo pa za nekaj več kot 857 milijonov evrov. V primerjavi z letom 2004 se je lani izvoz povečal za 9,7 odstotne točke, uvoz pa za 9,6 odstotne točke, kar je počasneje kot na ravni države. Delež regijskega izvoza v izvozu države znaša 7,1 odstotka, uvoza pa 5,4 odstotka. Kljub vsemu ima regija pozitivno zunenjetrgovinsko bilanco, ki je na državni ravni spet negativna. Jutekst podira rekorde V žalskem Juteksu že ugotavljajo, da je lanska naložba v povečanje proizvodnih zmogljivosti upravičena. V prvem letošnjem četrtletju so dosegli kar dva poslovna uspeha. V treh mesecih so prodali več kot 3,2 milijona kvadratnih metrov talnih oblog, kar je za 15 odstotkov več kot v ena-- Št. 29-11. april 2006 - kem lanskem obdobju in najboljši trimesečni dosežek zadnjih desetih let. Rekordna je bila proizvodnja v marcu, ko so prodali 1,5 milijona kvadratnih metrov oblog. Pomoč Elkroju Vlada je sklenila, da bo družbi Elkroj iz Nazarij dodelila pomoč v obliki kratkoročnega posojila v višini 70 milijonov tolarjev. Posojilo bo dodelila pod pogoji, ki jih določa zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah. V zavarovanje vračila posojila bo Elkroj omogočil vpis zastavne pravice na premičninah v lasti družbe. Glede na to, da je v Elkroju zaposlenih 291 delavcev, bi stečaj družbe brez posredovanja države pomenil izgubo teh delovnih mest. Prednost je, da se ohranijo delovna mesta in izvede celovit program prestrukturiranja, ki bo omogočil uspešno poslovanje družbe. U, US NOV! TllžaJ_ dogodki_5 Zapis zdravil na zdravstvene kartice Od včeraj tudi na celjskem območju - Pred obiskom zdravnika potrdite kartico na terminalu Večja varnost bolnikov je osnovni namen, ki ga želi doseči Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije z vpisovanjem zdravil, ki jih prejmemo na recept, na kartice zdravstvenega zavarovanja. Od včeraj, 10. aprila, se je tudi zavarovancem na celjskem območju ob vsaki potrditvi kartice na samopostrežnem terminalu, kasneje pa tudi ob obisku lekarne, na kartico zapisalo, katera zdravila je prejel. Sistem kartice zdravstvenega zavarovanja imamo v Sloveniji od leta 2000. Na karticah so zapisani podatki o obveznem in prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, od leta 2004 pa tudi podatek o prostovoljni odločitvi o darovanju organov za namene trans-plantacijske dejavnosti. Zapisovanje zdravil na kartico so lani preizkusili na območju Nove Gorice. Dobre izkušnje so jih vzpodbudile, da bodo sedaj postopno vključili celotno Slovenijo. Med prvimi je tudi celjsko območje. Kot poudarja direktorica celjske Območne enote ZZZS Marina Senčar, prinaša zapis zdravil, ki jih dobimo na recept na stroške zdravstvene zavarovalnice, prednosti tako zavarovancem kot tudi zdravnikom in farmacevtom: »Večino zdravil na recept predpišejo osebni zdravniki, manjši del pa zdravniki specialisti, v dežurnih službah, zdravniki ob odpustu iz bolnišnice in drugi zdravniki. Zaradi tega lahko pride do zamenjav zdravil, podvajanja zdravil, nezdružljivosti zdravil, ki lahko vodijo do nevarnih in morda tudi usodnih zapletov. Sedaj, ko bodo podatki o prejetih zdravilih preko kartice dostopni tako zdravniku kot tudi farmacevtu, bo varnost bolnikov ob predpisovanju in izdajanju novega zdravila bistveno večja.« Zdravstvena zavarovalnica zaradi tega pričakuje tudi boljši uspeh zdravljenja in bolj racionalno predpisovanje zdravil v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po ocenah svetovnih in slovenskih strokovnjakov je namreč nepravilna raba zdravil dokaj pogost vzrok hospitalizacij, poleg tega pa ocenjujejo, da v Sloveniji po ne: V letu 2005 je bilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja predpisanih 14.658.633 receptov (izdaja zdravil v lekarnah) oziroma v povprečju 7,2 receptov na vsakega prebivalca. Vsak prebivalec je lani prejel povprečno 16,6 pakiranj (škatel) zdravil. Odhodki obveznega zdravstvenega zavarovanja za zdravila so dosegli 66,546 milijard tolarjev ali povprečno 33.255 tolarjev na vsakega prebivalca. Marina Senčar potrebnem porabimo povprečno milijardo tolarjev letno zaradi neporabljenih in zavrženih zdravil. Glavni namen zapisovanja zdravil na kartice je večja varnost bolnikov, saj uporabljajo vedno več zdravil. Po podatkih ZZZS je 96.296 oseb oziroma 33,5 odstotkov starejših od 65 let, v obdobju od januarja do marca 2004 uporabljalo 5 ali več zdravilnih učinkovin hkrati, 989 oseb, starejših od 65 let, pa kar več kot 15 različnih zdravil. Ob prvem potrjevanju kartice na samopostrežnem terminalu se nam bodo na kartico prepisali podatki o zdravilih, ki smo jih prejeli v preteklem letu. Prav zato ZZZS naproša vse zavarovance, da pred obiskom zdravnika ali lekarne potrdimo kartico na samopostrežnem terminalu, čeprav veljavnost zavarovanja še ni potekla. Na kartici se bo lahko shranilo 46 zapisov zdravil. Ko bo kartica zapolnjena, se bo ob izdaji novega zdravila s kartice zbrisal najstarejši zapis. Če zapis na kartico ne bo možen, ker ne bo deloval računalnik, ali bo imela zavarovana oseba namesto kartice začasno papirno potrdilo o veljavnosti zavarovanja, se bo izdano zdravilo na kartico zapisalo kasneje pri potrjevanju na samopostrežnem terminalu. Ker so podatki o izdanih zdravilih občutljivi osebni podatki, je zavod zagotovil visoko stopnjo njihovega varovanja. Dostop do podatkov imajo izključno samo tisti zdravniki in farmacevti, ki ob predpisu oziroma izdaji zdravila potrebujejo kartico zdravstvenega zavarovanja. Komisija RS za medicinsko etiko bo pripravila tudi seznam občutljivih zdravil (npr. zdravila za zdravljenje HIV), ki se na kartico ne bodo zapisovala. Na zdravstvenih karticah lahko v prihodnosti pričakujemo še več pomembnih podatkov. Najdlje so priprave na uvedbo zapisa težkih alergijskih reakcij in preobčut-ljivostnih reakcij po zdravilih, ki bodo namenjeni zdravnikom, farmacevtom in drugim zdravstvenim delavcem za pravilno ukre- Novost je podrobno razložena v tematski zloženki, ki jo je mogoče dobiti v lekarnah, pri zdravnikih in na območni enoti in izpostavah ZZZS ter spletni strani Zavoda (http://www.zzzs.si/egradiva). Izpis seznama izdanih zdravil s kartice na papir lahko dobimo pri svojem osebnem zdravniku. Splošne informacije so na voljo še na samopostrežnih terminalih in na telefonski številki 01 30 77 466 vsak delavnik med 7. in 17. uro. panje v urgentni situaciji, ko bolnika ne poznajo. Končni cilj, ki so si ga zastavili, pa je uvedba elektronskega recepta. MILENA B. POKLIC st291,i"™-m Ugoden stanovanjski kredit za nakup ali obnovo nepremičnine lahko odplačujete sami ali skupaj z družinskimi člani. Tudi za nekomitente! Obiščite nas v poslovalnici Celje, Mariborska cesta 7. OBIŠČITE MAS Ljubljanska CASINO FARAON CELJE NAGRAJUJE Sanjski avto . je zlahka lahko vaš m SODELUJTE V VHJKI NAGRADNI i SRI A DO iij»KTOBR£ i 2006 IGRALNI SALON r NSI7VX i kuponček za nagradno igro Zlata deteljica Casinoja Faraon V ADÀMAS Vpiši številko karte (1-32), pod katero se skriva Zlata deteljica: j_ --------Kupon pošlji na: NTSRC, Naslov________ Prešernova 19,3000 Celje i MWMMMWWMWWCTTOWffllV 1 2 3 4 5 6 7 S 9 10 11 12 13 14 15 16 * i* * « * 17 18 19 20 21 22 23 24 25 A A 27 28 29 30 31 32 6 IZ NAŠIH KRAJEV Rečičani gredo na svoje Krajani Rečice ob Savinji dokaj prepričljivo izglasovali svojo občino Na prizorišču pod trško lipo so v nedeljo zvečer krajani Rečice ob Savinji bučno proslavili dejstvo, da so se na posvetovalnem referendumu izrekli za samostojno občino. Od 1.889 volilnih upravičencev se je referenduma udeležilo približno 70 odstotkov vo-lilk in volilcev, od katerih se jih je dobrih 65 odstotkov (865 glasov) odločilo za odcepitev od Občine Mozirje in ustanovitev svoje občine. Zadnjo besedo pri ustanavljanju Občine Rečica ob Savinji bo izrekel državni zbor na eni prihodnjih sej, vendar vsi pričakujejo, da bodo poslanci spoštovali voljo ljudi. Občina bo zaživela z novim letom, po jesenskih lokalnih volitvah. Dokaj visok odstotek ne kaže na negotovost pred štetjem glasov - na Rečici ni bilo nikogar, ki bi dal roko v ogenj, da bo referendum uspel brez težav. Sicer glasnih nasprotovanj za ustanovitev občine ni bilo, vendar je bilo med ljudmi kar nekaj pomislekov, ki so jih v odboru za ustanovitev občine z zloženkami in na zborih krajanov očitno uspeli odpraviti. Na petih voliščih so se proti ustanovitvi občine izrekli samo krajani Spodnjih in Zgornjih Pobrežij ter Tr- Med prvimi je nazdravilo nekaj glavnih akterjev pri nastajanju nove občine. novca, kjer je bilo 88 glasov proti in 85 za ustanovitev občine. »Če odmislimo te tri glasove, je izjemno pomembno, da so soglasje za ustanovitev občine izrekli praktično v vseh zaselkih. Poleg tega se nam zdi pomembna tudi visoka volilna udeležba in to, da rezultat ni bil tesen,« je poudaril Jože Kramer, ki je vodil odbor za ustanovitev občine. »Odbor naj bi se v tem tednu še enkrat sestal, saj bomo pripravili zlo- ženko, v kateri bomo objavili podrobne rezultate, ter se vsem, ki so nam pomagali, zahvalili za pomoč.« Dobri sosedje Med prvimi je čestitke Re-čičanom izrekel mozirski župan Ivan Suhoveršnik, ki skupaj z občinskim svetom niti za trenutek ni nasprotoval ustanavljanju občine, ves čas pa je trdil, da je treba upoštevati voljo ljudi. Po njegovem v mozirski Zatišje pred petkom Zaenkrat pri številu vpisanih v srednjih šolah še ni bistvenih sprememb -Še štiri dni za prenos prijav Učenci zadnjih razredov osnovnih šol, ki so že oddali prve prijave za vpis v srednje šole, imajo še štiri dni za premislek - do petka, 14. aprila, lahko svojo prijavnico za vpis prenesejo iz srednje šole, kjer jo imajo zdaj, v drugo srednjo šolo oziroma drug program, če menijo, da je to za njih ustrezneje in si bodo na ta način zanesljiveje zagotovili vpis v srednjo šolo. Pre-nešene prijavnice bodo šole sprejemale do navedenega datuma ne glede na število prijav, ki jih že imajo. Za srednje šole na Celjskem bi lahko rekli, da vlada zatišje - v večini šol namreč pričakujejo, da bodo bodoči dijaki šele proti koncu tedna prenašali prijave. Eden od problemov je, da v šolah za letošnjo generacijo učencev zaključnih razredov nimajo prave slike oziroma smernic. Za vpis se namreč upošteva samo letošnji uspeh, tako da v srednjih šolah učencem, ki iščejo informacije, pravzaprav ne znajo svetovati. Načelno velja, da če so pridni, so lahko brez skrbi oziroma se v teh dveh mesecih, koli- kor je še pouka, potrudijo še za kakšno točko. Zaenkrat kaže, da bodo omejitve v srednji zdravstveni šoli v programu tehnik zdravstvene nege, kjer se je prijavilo skoraj za tri oddelke preveč dijakov. Sicer v kolektivu ravno danes odločajo o morebitnem dodatnem oddelku, za kar so zainteresirani v ministrstvu. Šele v petek pa bo točno znano, kako bo z omejitvami, saj bodo v šoli počakali, kako se bodo učenci odločali glede prenosa prijav. Podobno je v Splošni in strokovni gimnaziji Lava, kjer sicer razmišljajo o dodatnem oddelku, kar pa bo odvisno od prijav, ki bodo v šoli ostale še po petku. V I. gimnaziji bodo kandidate verjetno uspeli prerazporediti, omejitev vpisa pa lahko pričakujejo na športnem oddelku. Načelno velja, da so gimnazijski programi polni, prostor je Še v srednji ekonomski šoli. Omejitve, sicer previdno, saj tega včeraj zagotovo še ni mogel nihče potrditi, napovedujejo v programu predšolske vzgoje v Gimnaziji Celje-Center. Na splošno so z vpisom zadovoljni v programih Šolskega centra Celje, kjer bodo prvič letos izvajali program tehnik mehatronik. Tako zanj kot za triletni program mehatronik imajo preveč prijav, v programu elektrotehnik računalništva pa bodo verjetno omejili vpis. Boj za dijake Sicer je o podrobnostih pred petkom težko govoriti, vendar velja, da je za prenos prijavnic iz ene v drugo šolo v mreži srednjih šol na Celjskem še kar nekaj možnosti. Za program šivilja v Srednji strokovni in poklicni šoli Celje sta bih komaj dve prijavi, tako da je ministrstvo program ukinilo, ostaja pa skrajšani program šivilja. V šoli je v drugih razpisanih programih manj kandidatov, kot je razpisanih mest. Prostor je tudi v programih vrtnarske šole ter v programih srednje turistične in gostinske šole. Možnosti so tudi za različne kovinarske in strojniške poklice v Štorah in Zre-čah, dovolj je vpisnih mest za steklarske poklice in optike v Rogaški Slatini, tudi v vim letom, do takrat pa bo treba poiskati skupno pot tudi v Mozirju. »Upamo na čim bolj mirno, korektno in prijazno sodelovanje do konca leta, saj bomo tako ostali dobri sosedje,« poudarja Peter Kolene, predsednik sveta KS Rečica ob Savinji, ki se v prvi vrsti zahvaljuje volil-cem in vsem, ki so sodelovali pri nastajanju nove občine. »Upam, da se bo novo vodstvo potrudilo, da se bodo na Pobrežjih počutili bolj naše. Zdaj se bodo verjetno oblikovale skupine, ki bodo predstavile svoje programe razvoja občine in s tem začele predvolilni boj. Sicer bo občina morala slediti prioritetnim nalogam, torej urejanju cest, kanalizacije ter zazidalnih načr- V nedeljo zvečer na Rečici ni bilo videti žalostnega obraza, krajani, ki so se udeležili veselice na trgu, so navdušeni sprejemali dejstvo, da jim je uspelo. Pogovor se je sicer že dotikal morebitnih županskih ali svetniških kandidatov, vendar na večerni zabavi imena še niso bila v ospredju. Sicer pa so več ali manj znana. URŠKA SELIŠNIK Rečica ob Savinji je imela status občine do leta 1955, ko so zgoraj esavinj-sko območje združili v Občino Mozirje. Zdaj bo re-čiška občina sedma, ki nastaja iz nekdanje skupne občine, 33. občina na Celjskem ter ena izmed 210 slovenskih občin. občini zaradi odcepitve Rečice ne bo prišlo do večjih sprememb, vsak bo gospodaril s svojim denarjem, seveda pa Suhoveršnik računa na dobro sodelovanje med sosednjima občinama, sploh potem, ko bo podpisana delitvena bilanca. »Vmesni čas bo verjetno zanimiv, vendar upam, da bo šlo,« je omenil župan Suhoveršnik. Sicer naj bi se o nadaljnjih korakih pogovarjali v sredo, saj bo Rečica kot občina zaživela šele z no- Šolskem centru v Šentjurju je še dovolj prostora. Naslednji pomemben rok je 8. maj, ko bo znano, katere šole (v katerih programih) bodo omejile vpis za šolsko leto 2006/07. V Šolskem centru Velenje je gimnazija polna, nekaj preveč vpisanih bodo poskušali preusmeriti znotraj centra - podobno velja za program mehatronik. V vseh drugih tehničnih in poklicnih programih je dovolj vpisnih mest. V Velenju vse bolj ugotavljajo, da prevozi preveč bremenijo družinski proračun, zato bodo učencem ponudili prilagojen vozni red in sofinanciranje prevozov. V šolski center želijo pritegniti otroke iz celotne Saša regije in tudi drugih krajev, saj kljub sodobnemu medpodjetniškemu izobraževalnemu centru ne dobijo dijakov. Dramatičnih sprememb do petka sicer ne pričakujejo, mogoče se bo več učencev odločilo za Velenje kasneje, ko bodo znane omejitve. URŠKA SELIŠNIK Balonarska invazija Konec preteklega tedna je bilo Celje v znamenju ba-lonarskega festivala, ki ga je že devetič organizirala ekipa Balonarskega kluba Vojnik. V sončnem sobotnem jutru je osemnajst balonarskih ekip poletelo z letališča v Levcu in se pomerilo v tradicionalnem lovu na lisico. Zmago si je prislužil Dejan Buzeti, član Balonarskega kluba Bakovci, takoj za njim je bil Grega Koprive, predstavnik Balonarskega kluba Ekopool iz Celja. V popoldanskem delu sobotnega festivalskega dogajanja so balonarji krstili pridobitev, nov balon Balonarskega kluba Vojnik, ki so ga poimenovali Mica. Po slovesnosti so se balonarji s prizorišča v Vojniku spet podali v višine in smer vetra jih je odnesla na Frankolovo, kjer je večina z baloni tudi pristala in prijetno presenetila domačine. Sledila sta družabno srečanje in podelitev priznanj najuspešnejšim v tekmovanju v lovu na lisico. Organizator in predsednik Balonarskega kluba Vojnik Dušan Bojanovič je bil zadovoljen z letošnjo balonarsko prireditvijo in vremenom, ki tokrat po dolgem času ni pokazalo zob muhastega aprila V organizacijski ekipi vojniških balonarjev že razmišljajo in kujejo načrte za organizacijo jubilejnega, desetega druženja ljubiteljev balonarstva v Celju, ki bo prihodnje leto. SANDRA ČATER, foto: GK «OH UNIK 7 Prostovoljstvo v senci financ Zaplet po občnem zboru Območnega združenja RK Šentjur »Vse več je ljudi, ki potrebujejo pomoč,« je bila ena od ugotovitev nedavnega občnega zbora Območnega združenja Rdečega križa Šentjur. Po pregledu aktivnosti in delovanja so bili funkcionarji in odborniki zadovoljni. Po nepotrebnem se je zataknilo le pri financah. A to šele kasneje. 750 družin je lani dobilo različno materialno pomoč, v glavnem v obliki hrane in nujnih življenjskih potrebščin. Štiridesetim občanom so nudili t.i. sosedsko pomoč, dvajset otrok iz socialno šibkih družin pa je počitnice preživelo na letovanju na Debe- Kot je bilo mogoče slišati na zadnji seji braslovške-ga občinskega sveta, obstaja možnost, da čistilne naprave v Rakovljah ne bo. Četudi čakajo nanjo že dvanajst let, četudi so nekaj denarja za to že namenili in četudi že imajo gradbeno dovoljenje. Razlog je boljša evropska pot do celostne kanalizacijske ureditve. Večinoma svetniki s projektom, ki se mu je občina pridružila z ostalimi občinami v porečju Savinje, niso zadovoljni. Letos naj bi se gradnja čistilne naprave končno začela. Vendar pa so konec lanskega leta v občini izvedeli, da lahko skupaj z ostalimi občinami pristopijo k razpisu za nepovratna sredstva Evropske unije. Občina bo namreč lahko pridobila sredstva tako iz kohezijskih kot tudi Slavko Slejko strukturnih skladov. Iz kohezijskih bi se financirali primarni kanalizacijski kanali, občina pa bi zanje plačala deset odstotkov vrednosti. Sekundarne kanale bi lahko financirali iz strukturnih skladov, občina pa bi plačala dvajset odstotkov njihove vrednosti. V primeru, da bodo na razpisu uspeli, se torej gradnja čistilne naprave v Rakovljah ne bo začela oziroma čistilne naprave tam ne bo. Bra-slovče se bodo s kanali priključile na čistilno napravo v Kasazah, ki jo bodo prav s tem projektom posodobili, celoten projekt pa mora biti končan do avgusta leta 2008. Večini svetnikom projekt ni všeč. Predvsem zato, ker so v čistilno napravo v Rakovljah vložili veliko truda. Dejansko pa projekt ostaja isti - torej celostna ureditev ka- lem rtiču. Na šestih srečanjih starejših občanov se je zbralo kar 680 starostnikov, doma ali v domovih upokojencev pa so jih obiskali približno 1.500. V obeh občinah, Šentjur in Dobje, se je pozivu dvanajstih akcij odzvalo skoraj tisoč ljudi, slaba polovica od teh se je udeležila tudi srečanja, ki ga v zahvalo za to plemenito dejanje organizirajo lokalni odbori Rdečega križa. Pri tem je zanimivo, da ima največji delež krvodajalcev Kalobje s slabimi trinajstimi in Planina s slabimi enajstimi odstotki, medtem ko Šentjur z okolico ne doseže niti poltretje-ga odstotka. nalizacije. Spremenila se je le strategija, kot pravi župan Marko Balant. Ob tem še dodaja, da v kolikor na razpisu ne bodo uspeh, bodo čistilno napravo v Rakovljah zagotovo začeli graditi. Nova strategija je za občino Braslovčebolj ugodna, vendar je res, da so za čistilno napravo, ob kateri naj bi stal tudi zbirni center za odpadke, nekaj denarja že vložili. Letos so zanj namenili tudi približno 30 milijonov tolarjev, pridobljenih iz okoljskih dajatev. Problem je le v tem, da je celoten projekt čistilne naprave in zbirnega centra vreden 120 milijonov tolarjev, okoljskih dajatev pa od prihodnjega leta v občinah ne bo več. Če torej evropskih sredstev ne bo, se bo gradnja začela. V najboljšem primeru septembra. ŠPELA OSET V poročilu so izpostavili tudi zgledno delovanje s šolami, centrom za socialno delo, z zdravstvenim domom, društvi, s posamezniki in z ostalimi občinskimi službami. Hvalevredna je predvsem preventivna dejavnost, ki ji namenjajo še posebno pozornost. Tako je center za preventivo, prvo pomoč in pomoč ljudem v stiski na petnajstih postajah, s tremi zdravniki in štirinajstimi medicinskimi sestrami prostovoljno opravil več kot 1.300 meritev sladkorja v krvi in krvnega tlaka. Šentjur je tudi eno redkih mest, kjer imajo občani iz tedna v teden na voljo strokovno usposobljeni prostovoljki za pomoč v duševni stiski V organizaciji veliko naredijo tudi na področju osveščanja in vzgoje. Po šolah spodbujajo delovanje krožkov v tem okviru in aktivnost RK promovirajo med mladimi ter na ta način širijo tudi plemenit vzgib pro-stovoljstva. In finance? Kot nam je kasneje povedal sekretar šentjurskega OZRK Slavko Slejko, je do zapleta prišlo zgolj zaradi nesporazuma. »Naš način dela je pač tak, da finančno poročilo samo preberemo, nikoli ga ne dajemo med gradivo, ker ne gre za razpravni material, ampak je to dokument. Pri meni v pisarni ga lahko zainteresirani kadarkoli dobijo v vpogled.« Kljub temu ga Slejko ni želel izročiti novinarju enega od lokalnih časopisov, češ dane želi, da se informacije izkrivljajo, in da je poročilo tako ah tako bilo objavljeno v drugem lokalnem mediju, torej je bila javnost o vsebini obveščena. »Pri tem me ne skrbi, da bodo ljudje napadali mene, temveč gre posredno za napade na vse ljudi, ki prosto- in dobrovoljno sodelujejo pri našem humanitarnem in človekoljubnem delu.« Z rahlo zaokroženimi številkami je finančno poročilo videti takole: imeli so 18,7 milijonov tolarjev prihodkov. Od tega je Občina Šentjur za različne postavke skupaj prispevala 8,5 milijona, Občina Dobje štiristo tisoč tolarjev. Kraj evne organizacije so na posebnem kontu iz različnih virov skupno zbrale 2,5 milijona tolarjev. Od RK Slovenije je na njihov račun prišlo 1,1 milijona za krvodajalstvo, na osnovi razpisov pa še malo več kot 1,2 milijona tolarjev. Z različnimi tečaji in izpiti so dobili tako približno 4,6 milijona. Malo manj kot tristo tisočakov so imeli Še drugih prihodkov. Na drugi strani so porabili dobrih 18 milijonov tolarjev. Od tega 9,9 milijona za plače, dnevnice, kilometrine in s tem povezane stroške. Za stroške krvodajalskih akcij je šlo malo več kot devetsto tisoč tolarjev, za organizacijo in izvedbo tečajev 1,7 milijona, za organizacijo in izvedbo postaj RK šest-sto tisoč, za strokovna usposabljanja slabih 160 tisoč, za strokovne ekskurzije, seminarje, posvete in srečanja 280 tisoč, za informativno propagandno dejavnost 157 tisoč tolarjev. Med ostale materialne in druge stroške so zapisah še dobrega 1,3 milijona ter dodatnih 250 tisočakov. Stroški krajevnih odborov so znašali 324 tisoč tolarjev. Glede na to, da je sekretar Slavko Slejko odločno zatrdil, da stojijo za poštenostjo svojega dela, je skrivanje teh sicer javnih podatkov seveda precej skregano z zdravo pametjo. Bi bilo pa morda dobro kdaj javno povedati, kdo svoje delo prispeva iz človekoljubnih zastonjskih razlogov in kdo je za svoje storitve pošteno plačan. S čimer seveda ni nič narobe. Bi pa tako preprečih vehko špekulacij in stvari jasno postavili na svoje mesto. SAŠKA TERŽAN Foto: MN Čistilne naprave v Rakovljah ne bo? komentiramo Glave še daleč od Evrope Braslovški občinski svetniki lahko po zadnji seji le upajo, da si ne bo kakšen morebitni volivec zaželel poslušati magnetogram seje. Slišati je bilo namreč moč vse možne obtožbe, namigovanja, pa tudi žalitve tipa: »Ti si diplomiran butelji« Če ne zaradi drugega, bi jih lahko bilo sram, saj smešijo ne le sebe, ampak tudi svoje občane, ki jih v svetu nenazadnje predstavljajo. Zanimivo pa je bilo spremljati tudi razpravo o čistilni napravi. Svetniki so bili zaradi dejstva, da čistilna naprava verjetno ne bo ugledala luči dneva, razočarani, že kar žalostni. Pa ne zaradi tega, ker bi y projekt, ki ga ne bo, vložili že toliko in toliko denarja, ampak preprosto zato, ker so se na projekt tako čustveno navezali. Le eden od svetnikov je omenil »stran vržen denar«, drugi pa so govorili o tem, kako jih evropska zadeva ni prepričala, koliko truda so že vložili v čistilno napravo in ne nazadnje, da nanjo čakajo že 12 let. Vse to je res in verjetno bi vsakemu normalnemu človeku, ki se več kot desetletje banka celJe www.banka-celje.si ukvarja z nekim projektom, počilo srce, če bi prišli neki Evropejci in začeli stvari urejati po svoje. Je pa tudi res, da bo evropski projekt cenejši. Celjske izkušnje kažejo, da bo tudi dober. Ampak očitno je prišlo vse preveč hitro. In kot kaže svetniki ali niso prilagodljivi ali pa niso vajeni hitrih sprememb. Kar pa je za življenje v Evropski uniji nuja. Seveda pa Braslovčanom še vedno ostane možnost gradnje čistilne naprave, vendar se še nečesa niso vprašali na seji. Kje bodo dobili preostanek denarja, ki jim manjka za gradnjo čistilne naprave in zbirnega centra? Okoljskih dajatev namreč y prihodnjem letu ne bo več. Ampak to .je že druga zgodba. Mogoče pa je boj za čistilno napravo prav v tem letu samo še ena predvolilna zgodba. Mogoče menijo, da občani evropske zgodbe ne bi razumeli. Kar je še huje. A ni bolje imeti evropsko kanalizacijo kot svojo z zavedanjem, da si jo dobil, ker te svetniki podcenjujejo? ŠPELA OSET - Št. 29-11. Stanovanjski kredit, da! Stroški odobritve AgSdnii,,. april 2006 gflfj III Celje slavi Celje danes slavi svoj občinski praznik v spomin na 11. april 1451, ko so Celjski knezi mestu podelili mestne pravice. V občini se že ves mesec vrstijo prireditve v čast prazniku. Osrednja bo nocoj ob 19.30 v Narodnem domu. Ob skrbno pripravljenem sporedu bodo zaslužnim podelili tudi letošnja občinska priznanja. Zlati grb bosta dobila Občinska gasilska zveza in Poklicna gasilska enota. Srebrna grba bodo podelili dramskemu igralcu Bojanu Umeku in podjetju Mik. Bronaste grbe bodo prejeli podjetnika Roman Gracer in Marjan Žonta ter podjetje Kova. Podelili bodo tudi štiri kristalne grbe študentom za odliko v vsem trajanju študija. Grbe bodo prejeli Tadeja Forštner, Andreja Grobelšek, Peter Medved in Gregor Poglajen. BS Nagrade za izvirno pisanico in razglednico 8 [rajev Pevsko društva upokojencev Celje ob 45-letnici s pevovodkinjo Špelo Lipuš (v prvi vrsti v sredini). Jubilejna pesem veselih upokojencev V četrtek, 13. aprila, bodo člani Pevskega društva upokojencev Celje v Narodnem domu pripravili jubilejni koncert, s katerim bodo proslavili 45 let delovanja. Začetki današnjega več kot štiridesetčlanskega zbora segajo v leto 1961, ko je začel prepevati upokojenski moški zbor. Kmalu so se pridružile tudi pevke in nastalo je današnje Pevsko društvo upokojencev Celje, ki ga od 1. septembra 2003 vodi prof. Špela Lipuš. Zbor se med drugim že 25 let udeležuje Pevskega tabora v Šentvidu pri Stični, za kar je prejel srebrno plaketo. Vsa leta zbor nastopa na območnih revijah odraslih pevskih zborov, kjer prejema visoke strokovne ocene. So pobudniki in stalni udeleženci pevskih srečanj upokojencev Slovenije. Ker med drugim prepevajo tudi partizanske pesmi, jih redno vabijo na prireditve ZB NOB po vsej Sloveniji. Za svoje delo so dobili več priznanj. Vsako leto pripravijo po dva celovečerna koncerta z gosti ter sodelujejo na približno tridesetih drugih prireditvah. Redno sodelujejo z mnogimi ansambli, s harmonikarjem Vikijem Ašičem st. in pevskimi zbori. Ob letošnjem jubileju so izdali knjižni zapis o nastanku in delovanju zbora, v katerem sodelujejo župan MO Celje Bojan Šrot, častni predsednik PDU Celje Milan Batistič, predsednik Pevskega društva upokojencev Celje Rudi Zanoškar, pevovodkinja Špela Lipuš in nekateri člani zbora. Na jubilejnem koncertu, ki se bo začel ob 19. uri, bodo ob Pevskem društvu upokojencev Celje nastopili gostje KD Akademski pevski zbor Celje z zborovodkinjo prof. Barbaro Arlič, Nataša Krajne (sopran), Vladimir Mlinaric (klavir) in Mateja Kožuh (harmonika). Gallusove značke bosta dobila bronasta Marjan Jazbec in Greta Gabriel, srebrne Betka Novokmet, Marija Lukanc, Majda Tratnik in Olga Komplet ter zlate Mirko Podgoršek, Margareta Zanoškar, Drago Berger in Karla Cvikl: Drugi slavnostni koncert bo v sredo, 24. maja, ob 19. uri v Narodnem domu v Celju z Vokalno skupino Cvet Celje, Natašo Krajne, Vladi-mirjem M''nar'čem in Matejo Kožuh. Kljub visokim letom mnogih članov njihova pesem vedno zveni sveže in prijetno, zato je razumljivo, da so njihovi letni in še posebej jubilejni koncerti vedno lepo obiskani. In vso srečo do glasbenega abrahama! TONE VRABL Bo občina denar vrnila občanom? Približno 2.000 gospodinjstev iz občine Laško od konca leta 2003 plačuje takso za priključitev na novo čistilno napravo oziroma kanalizacijsko omrežje. Ustavno sodišče RS pa je pred dnevi ugotovilo, da občina za predpisovanje priključne takse ni imela zakonske podlage, zato mora v treh mesecih odpraviti odlok, ki ureja obveznost plačevanja omenjene dajatve. Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti je sprožila skupina občanov iz Laškega, potem ko je Občina Laško gospodinjstvom začela pošiljati položnice za plačilo tako imenovane priključne takse, ki jo urejata Odlok o pogojih za priključitev in višini priključne takse za priključitev na kanalizacijsko omrežje ter Odlok o odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske vode. Prvi odlok bo morala občina v celoti odpraviti, iz drugega pa tisti del, v katerem se ureja obveznost plačila priključne takse. Krajani, ki se z zaračunavanjem omenjenih zneskov ne strinjajo, zatrjujejo, da so že priključeni na javno kanalizacijsko omrežje ter da je bil priključek v preteklosti že plačan. Poleg tega mesečno plačujejo tudi kanalščino. Za občane je sporno tudi, da je občina določenim zavezancem priključno takso izračunala z upoštevanjem pavšalnega zneska porabe vode, kar je takšne zavezance postavilo v ugodnejši položaj v primerjavi s tistimi, ki morajo takso plačati na podlagi porabljene vode. Enako mnenje kot občani imajo tudi na ministrstvu za okolje in prostor, kjer pravijo, da naj bi bila taksa, ki jo zaračunava občina, po vsebini enaka komunalnemu prispevku, kar pomeni, da je občina dvojno zaračunavala iste obveznosti. Na Občini Laško so na pobude občanov odgovorili, da niso izkazali pravnega interesa oziroma niso izkoristili vseh pravnih sredstev, ki so jih imeli na razpolago zoper sporno odločbo, zato bi bilo treba njihove pobude zavreči. Gospodinjstva so do danes poravnala že 29 obrokov, morala bi jih še sedem. Ker je Občina Laško omenjena sredstva zaračunavala neupravičeno, prizadeti občani seveda pričakujejo, da jim bo občina plačano vsoto vrnila, in to z obrestmi vred. Na občini pa so mnenja, da jim denarja ne bo treba vračati, saj jim je ustavno sodišče naložilo le odpravo odloka, s čimer naj bi preprečili nastanek škodljivih posledic za naprej. V zvezi z morebitnim vračanjem sredstev občanom naj bi bilo več znanega v prihodnjih dneh, o tej temi pa bodo verjetno razpravljali tudi svetniki na jutrišnji seji občinskega sveta. BOJANA AVGUŠTINČIČ V uredništvu Novega tednika in Radia Celje tudi letos razpisujemo nagradno igro za najbolj izvirno, najbolj spretno poslikano ali okrašeno kokošje ali gosje velikonočno jajce, bodisi izpihano in obdelano ali kako drugače okrašeno. Le daje naravno! Nagradili pa bomo tudi najbolj zanimivo (ali staro) velikonočno voščilnico! Okrašene pisanice in razglednice prinesite v oceno v oglasni oddelek NT&RC, Prešernova 19, najkasneje do ponedeljka, 17. aprila, do 10. ure, opremljene z vašim točnim naslovom in telefonsko številko, na katero boste dosegljivi na velikonočni ponedeljek do 12. ure. Potem bomo na valovih Radia Celje razglasili zmagovalca in rezultate objavili tudi v Te dni je družba Engro-tuš na Polzeli začela gradbena dela za nov trgovski center Tuš, ki se bo razprostiral na približno dva tisoč kvadratnih metrih. Z dokončanjem investicije bodo prebivalcem in kupcem s Polzele in iz drugih krajev ponudili storitve in izdelke na visoki kakovostni ravni. Moderen objekt s supermarketům Tuš bo poleg standardno pestre in bogate palete izdelkov in storitev nudil tudi prostor desetim najemnim lokalom. Pred objek- torkovi številki časopisa, našlo pa se bo še nekaj manjših nagrad. Za izbor in nagrade pride v poštev samo eno jajce in ne velikonočni aranžmaji, šopki z jajci, gnezda ali podobno okrasitve. Jajce naj bo okrašeno doma, za letošnjo veliko noč ali posebej za naš izbor. Prav tako pride v poštev samo ena razglednica, ki jo hranite za spomin ali pa ste jo prejeli za letošnjo veliko noč. V oceno lahko prinesete oboje ali pa samo pisanico ali samo razglednico. Dobitnika nagrade za »naj« pisanico in razglednico bomo obdarili z velikonočno košarico dobrot, prav tako pa tudi nekaj drugih lastnikov lepo poslikanih pirhov, remenk, pisanic ... in razglednic. MP tom, ki ga gradi gradbeno podjetje Ingrad Gramat iz Celja, bo prostor tudi za 133 jeklenih konjičkov, vrata pa bo slovesno odprlo letošnje poletje. »Vemo, da je na Polzeli veliko naših zvestih kupcev, zato smo se tudi odloČili za gradnjo novega trgovskega centra v tem kraju. Upamo, da bodo krajani zadovoljni z našo ponudbo izdelkov in storitev ter modernim izgledom objekta,« je ob tem povedal Aleksander Svetel-šek, direktor podjetja Engro-tuš. TT Tus ze gradi na Polzeli i Polzeli NOV! TEDNI» 9 Eden izmed tistih, ki že dolga leta izdeluje posebne butare, je Herman Pokleká z Rečice. Njegove izdelke morajo k blagoslovu prinesti prijatelji. Večer romske glasbe in plesa Šaban Bajramović, legenda romske glasbe, se bo ta konec tedna prvič predstavil Celjanom. V Plesnem forumu Celje bo imel kar dva koncerta: prvega v petek in nato še v soboto ob 21. uri. Šaban Bajramović je ikona romske glasbe že več kot dve desetletji. Rojen je v Nišu, kjer tudi živi in dela. V devetdesetih letih so ga v reviji Time proglasili za enega izmed desetih najboljših blues izvajalcev na svetu. Njegov bogat kantavtorski opus zajema več kot 400 pesmi. od katerih so nekatere že tako rekoč ponaredele (Dje-lem, djelem. Mesečina ...) oziroma jih krivično podpisujejo drugi avtorji. V svojem burnem življenju je Šaban Bajramović preživel marsikaj. Bil je zapornik na Golem otoku, filmski igralec, pevec romunskih, srbskih, portugalskih, španskih in indijanskih pesmi, trgovec, strasten kockar, svetovni popotnik ... Imenujejo ga tudi »nekronani kralj romske glasbe« ah celo »Nat King Cole« iz Niša. BA ; «a.....ne it*: ' ' ŠTAJERSKI VAL Dol-Suha se lahko pohvali z eno najlepših butar, ki je nastala v zaselku pri Rečici. Krajani so več dni oblikovali, izdelovali in pletli butaro na »štiri štange«, nato pa jo v sprevodu ob spremstvu Šuške bande prinesli v farno cerkev sv. Kancijana. Po blagoslovu so se vsi izdelovalci odpravili na skupno kosilo. Zgodbe cvetne nedelje V nedeljo je bila cvetna nedelja ali cvetnica. To je prvi dan tedna pred veliko nočjo, ko v cerkvah blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje. Praznik predstavlja spomin na palmove veje, ki so jih ljudje lomili in postlali kot preprogo pred Jezusom Kristusom; ta je prišel v Jeruzalem in tam doživel navdušen sprejem. S cvetno nedeljo se začenja v.eliki teden, ki napoveduje največji krščanski praznik, veliko noč, ki bo letos v nedeljo, 16. aprila. Na veliki četrtek, ki je spomin na zadnjo večerjo, bodo za tri dni v vseh cerkvah utihnili cerkveni zvonovi. Veliki petek, ki simbolizira dan, ko naj bi Jezus Kristus umrl, pa je edini dan v letu, ko v cerkvah ni maše. Ponekod se na ta dan, ki je tudi najstrožji postni dan, že začne praznovanje. Nekdaj kmetje vsaj tri dni niso delali na polju, ker so bih prepričani, da bi bile njive v tem primeru nerodovitne. V soboto bodo v cerkvah blagoslavljali velikonočne jedi, vehkonočni nedelji pa sledi veliki ponedeljek, v Sloveniji prav tako dela prost dan. Obred na cvetno nedeljo se začenja z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga nato v procesiji med petjem slavilnih pesmi verniki nesejo v cerkev. Zelenje verniki izbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah in ga blagoslovljenega nesejo domov. V cerk- vi je med mašo slovesno branje ali petje pasijona -odlomka iz evangelija, ki poroča o Jezusovem trpljenju od zadnje večerje do snemanja s križa in pokopa v grob. Sveto zelenje različnih oblik se po Sloveniji imenuje različno. Med najbolj uveljavljenimi izrazi je butara, na Ljubnem potica, ponekod snop, v Prekmurju se imenuje presnec, okrog Šoštanja vej-nik ... Blagoslovljene butare uporabljajo po Sloveniji v različne namene, velja pa, da naj bi blagoslovljeno zelenje varovalo hišo in pridelke. V različnih krajih na Celjskem smo »ujeh« nekaj butaric, ki so vsaka zase posebna zgodba ... US Zbrali milijon tolarjev za otroke Člani Rotary cluba Celje so v četrtek v Celjskem domu uspešno izvedli že svojo sedmo dobrodelno dražbo likovnih del. Na njej so prodali 21 od 23 ponujenih slik celjskih umetnikov in zanje iztržili skoraj milijon tolarjev. Največji del izkupička bodo, kot je povedal predsednik celjskih rotarijcev Bogdan Fludernik, namenih pomoči svojim varovancem, članom Društva za cerebralno paralizo Sonček iz Celja. Dvesto tisočakov pa so podarili mlademu in nadarjenemu celjskemu študentu glasbe Luki Železníku za nakup dragega inštrumenta. BA Prevelika za v cerkev Dobrih deset centimetrov butare velikanke je v nedeljo štrlelo iz cerkve na Frankolo-vem, saj je merila kar 31 metrov in pol. Butaro, katere pobudnik je bil Tone Brecl, so več kot teden dni izdelovali člani gasilskega društva skupaj s člani ostalih društev ter krajani, k maši pa jo je 22 krepkih mož komaj prineslo. Da se vsaj pri odnašanju niso tako utrudili, se lahko zahvalijo najmlajšim, ki so v pičlih nekaj minutah iz nje pobrali kar 30 kilogramov pomaranč. RP Ljubenske potice, s katerimi izdelovalci ponazarjajo predmete iz vsakdanjega življenja, vsako leto v kraj privabijo veliko radovednežev. Tudi iBtos je bilo tako. (Foto: SHERPA) Lepotci in lepotice Foto: GREGOR KATIC, ALEKS ŠTERN Prijavljam se na akcijo Novega tednika in Radia Celje Stilska preobrazba. Strinjam se, da bodo 1 moje fotografije, nastale med potekom preobrazbe, objavljene v časopisu in na spletnih straneh: www.kac.si,www.novitednik.cr Preobrazba se je začela. Izmed kupa prispelih kuponov sta srečna preobraženca Eva Kepa iz Laškega in Želj ko Lipnik iz Štor v četrtek doživela nepozabno spremembo. Bilo je čarobno in občudovanja vredno. Eva in Željko sta se s pomočjo idej, barv in spretnosti strokovnjakov prelevila v dve čudoviti in usklajeni podobi. Preobražena in samozavestna vam kličeta, da se pustite spremeniti tudi vi! Izpolnite kupon, priložite fotografijo, berite Novi tednik in poslušajte Radio Celje. Sprememba je zagotovljena! Eva je 25-letnica z rjavimi lasmi, ki ji segajo do ramen. Na stilsko preobrazbo so jo prijavile sodelavke, ker nikakor niso bile zadovoljne z njenim izgledom. »Sem bila očitno nemogoča, Če so se odločile, da me prijavijo,« je ugotavljala Eva. Željko ima krajše lase in si je želel strokovno ukrotiti vrtince na glavi ter videti svoj prenovljen styling v kombinaciji z modnimi trendi oblačil. »Všeč mi je spreminjanje podobe in novi izzivi me vedno znova privabljajo,« pravi. Evo so najprej razvajali v kozmetičnem salonu, kjer so ji naredili nego obraza, ki je bila zelo dobrodošla, saj kozmetičarke ne obiskuje. Nato jo je pod škarje vzela frizerka Mojca. Ta ji je predlagala pričesko, ki bi najbolj ustrezala njeni obliki obraza ter ji spremenila barvo. Končno odločitev pa so sprejeli skupaj z Evo glede na njene želje ter aktualne modne trende. Medtem pa so ji dekleta naredila še francosko manikúro. Sledil je le še nanos ličil. Tako polepšano so jo popeljali do butika Egoist in jo modno ter postavi primerno oblekli. Podobo so zaokrožili moderni čevlji in Eva je bila nad svojo podobo več kot navdušena. Mladi očka Željko se je najprej odpravil na sproščujočo masažo lasišča, nato pa so mu izoblikovali modernejši styling, ki mu ga je poudarila brezhibno krojena obleka v bež kombinaciji s srajco in obvezno kravato ter temnejša za večerne priložnosti. Željku so se elegantne obleke izjemno podale, zato so za zadnjo preobrazbo zanj izbrali casual športni stil. MJ Foto: GK KAC - nega obraza, frizure in ličenje EGOIST - elegantna oblačila za posebne priložnosti STIL STEP CELJE - elegantni čevlji Butik L1ŠP - elegantna ogrlica za Evo JJ - darilni bon Polfinale pokala Slovenije Finale pokala Slovenije Celje Pivovarna Laško -Gorenje 34:33 (17:21) CELJE - Dvorana Zlatorog, gledalcev 2.000, sodnika Nenad Krstič in Peter Ljubič (Kozina). CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Lorger 8 obramb, Ču-dič; Gajič 4, Kozomara 1, Mlakar 2, Hribar, Razgor, Harbok 2, Kozlina 5, Gorenšek, Ivankovič, Natek 6, Kokšarov 7 (5), Zorman 7. Trener Miro Požun. GORENJE: Podpečan 8 obramb. Skok 8; Tamše, J. Dobelšek 2, Kavaš 2, Bedekovič, Oštir, Sovič, Sirk 1, ffič 10 (2), Rutar 1, L. Dobelšek 3, Rezniček 7, Zrnič 7 (1). Trener Lars Walther. Sedemmetrovke: Celje 5 (6), Gorenje 3 (5). Izključitve: Celje 6 minut. Gorenje Velenje 10. Bistveni potek rezultata: 0:1, 2:1, 2:4, 6:7, 8:7, 8:9, 10:10, 10:14, 11:16, 14:16, 15:19, 17:21, 20:21, 25:26, 27:26, 30:29, 30:31, 33:31, 33:32, 34:32, 34:33. Celje Pivovarna Laško -Gold Club 27:24 (14:12) CELJE Dvorana Zlatorog, gledalcev 3.000, sodnika Robert Krašna in Tomo Vodopivec (Ajdovščina). CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Lorger 16 obramb, Čudič; Gajič 7, Kozomara 2, Mlakar, Hribar 1, Razgor, Harbok 1, Kozlina 2, Gorenšek, Ivankovič 1, Natek 4, Kokšarov 5, Zorman 4. Trener Miro Požun. GOLD CLUB: Torlo 11 obramb, Sarkič; Stojano-vič 4, Djukanovič 4, Šiškovič, Sokolov, Matovič 2, Hojč, Martine 1, Furlan 2, Konečník 1, Štefanič 6, Teržan 4, Jovičič. Trener Vojko Lazar. Sedemmetrovke: Celje 0, Gold Club 0 (2). Izključitve: Celje 6 minut. Gold Club 6. Bistveni potek rezultata: 1:0, 3:3, 6:4, 6:5, 10:5, 11:9, 13:10, 13:12, 17:13, 18:14, 18:17, 20:19, 23:19, 25:21, 26:22, 27:23, 27:24. Za tretje mesto Gorenje - Cimos Koper 31:28 (12:14) GORENJE: Skok 19 obramb, Podpečan; Tamše 1, J. Dobelšek 2, Kavaš, Bedekovič, Oštir 4, Sovič, Sirk 1, Ilič 12 (5), Rutar 5, L. Dobelšek 2, Rezniček, Zrnič 4. Racionalno in rutinir - brez evropskega bi Celjani obdržali pokal v Zlatorogu - Do 12. zvezdice skozi šivankino uho v polfinalu - Finale zanimiv, a Uroš Zorman je dosegel zadnja celjska gola, v polfinalu pa je zadel sedemkrat in priigral še štiri sedemmetrovke, zato je bil upravičeno izbran za najboljšega igralca sklepnega turnirja slovenskega pokala. S svojim obnašanjem se že skoraj uvršča med posebneže, čeprav dostikrat deluje tudi simpatično, saj je večinoma domiseln. Vratnici Najbolj zanimivi tekmi turnirja sta bila odigrani v krasnem, sončnem vremenu, ki je prodiralo skozi steklo dvorane in ne le smešilo RZS, ki se je popolnoma podredila TVS, temveč tudi oviralo igralce. V boju za finale sta vratarja Gorenja zbrala dvakrat več obramb kot celjska, a ni zadostovalo. Bilo je 6:11, Momir Ilič pa nerešljiva Nogometaši CMC Publikuma in Rudarja so zabeležili nova poraza, Celjani na gostovanju v Domžalah, Velenjčani pa doma proti Mariborčanom. Dravinja še naprej vodi v 2. ligi po remiju v Krškem, štorski Kovinar pa v 3. ligi po zmagi nad Ormožem. Celjani so v 35. minuti izenačili na 1:1. Minuto pred tem je Zlatan Ljubi-jankič domače popeljal v vodstvo po velikanski napaki vratarja Amela Mujči-noviča. A veselje ni trajalo dolgo, saj se je v naslednjem napadu dobro v prodoru znašel Dejan Rusič. Celjani so igrali odprto, pogumno, a jih je pokopal imeniten strel z razdalje Darijana Matiča. Velenjski Rudar je začel sanjsko. V 6. minuti je namreč vodil že z 2:0, a je izgubil. »Imamo mlado, neizkušeno ekipo. Dobil sem občutek, da so se ustrašili vodstva z 2:0. V drugem polčasu se nismo zaprli, šli smo na tretji gol, zato smo tudi dali malce več prostora Mariborčanom, kar so izkoristili,« je povedal velenjski trener Roman Frangeš. (JŽ, DŠ) Izidi 24. kroga 1. SNL: Domž CMC Publikum 2:1 (1:1); Ljubija (34), Matič (53); Rusič (3sj, Ru, Maribor Pivovarna Laško 2:3 ( Muharemovič (4), Azizi (6) ; Pekič 25), Jelič (48), HIT Gorica - Pria 2:0, Drava - Anet Koper 1:1, Bela jina - Nafta 3:0. 25. krog: CMC P kum - Bela krajina (sreda, 18), Nt Rudar (17). Izidi 18. kroga 2. SNL: Krško -Vrstni red: Dravinja 35, Factor 31, 23, Zagorje 22, Livar 17, Dravogra Izidi 17. kroga 3. SNL vzhoč (49), Bračič (58), Šmarje pri Jelš, (49). Vrstni red: Kovinar 38, Mur Stojnci 26, Veržej 23, Pohorje, Ma ničar 19, Tišina, Ormož 11, Beltin Izidi 17. kroga Štajerske lige: Ša 3:1, Šoštanj - Kungota 1:0, Sentil Šoštanj 35, Zreče 27, Šentilj 26, Peca 22, Gerečja vas 20, Dornava Rogatec 16. Izidi 12. kroga MČL Celje: Ko Vrstni red: Rogaška 25, Šmartr Najbolj navdušen nad lovoriko je deloval poškodovani Gorazd Škof. Čvrsto je objel in trepljal po licu Gregorja Lorgerja (na sliki), ki seje pritiska otrese! v drugi polovici finala in odločilno vplival na razplet. uganka tudi ob igralcu manj Gorenja. Ni bilo čutiti napetosti pri Celjanih, goreča želja je bila izražena šele v 2. polčasu. Tedaj pa sta popuščala sodnika: očitna sedemmetrovka nad Zor-manom, Oštirjev komolec v Gajičeva rebra, Zrničev prestop v lastni vratarjev prostor... Pivovarje pa ni zapustila sreča. Ilič je zapravil sedemmetrovko pri 31:31 (54.) ! Sledila je »bomba« Koz-line, pa gol Zormana ob Gajičevi asistenci z igralcem manj, po še eni porciji sreče je zabil Kokšarov, znižal Kavaš na 34:33, nakar so Velenjčani imeli zadnji napad. Tomaš Rezniček se je s strelom prenaglil v Montpelherju. Na parket Zlatoroga je stopil prvi v opremi, dobro uro pred tekmo. V finišu tekme so mu nadeli markimi dres in približno 10 sekund pred sireno je zamenjal vratarja Skoka - kaj so tako dolgo čakali v strokovnem vodstvu Gorenja, je težko pojasniti. Prav tedaj pa se je Kavaš že odločil za strel, pa čeprav je bilo časa za izpeljavo domiselne akcije še dovolj. Vratnica in žoga v roke Celjanom. Gold club je v primorskem derbiju vodil že za 13 golov, poldrugo mi- »Gasilska« zmagovalcev. nuto pred koncem pa je Koper zaostajal le še za gol, saj je trener Hr-peljcev Vojko Lazar predolgo čakal z zahtevo za minuto odmora. Pozabil je tudi izklopiti mobilni telefon med obema novinarskima konferencama, Florijani pa so očitno pozabili, da je bil avtor »božičnega rokometnega večera«. Hrpeljci so nato zadeh vratnico, žoga pa se je odbila v roke njihovemu krožnemu napadalcu Matoviču, ki je izsilil najstrožjo kazen. Dolgčas in dinamika Tekma za tretje mesto ni posebej motivirala Gorenja, zato je Walther vključil rezerviste, Koper pa bi lahko pokazal več vneme. Ni bilo zanimivo. Ilič je postal prvi strelec turnirja. Pred finalom se je hrpeljskim »muz-kontarjem« pridružil predsednik Gold cluba, sila premožni Loris Požar, in z bobnom skrbel za ritem. Ruleta se je na igrišču tokrat zavrtela drugače kot lani v Hrpeljah, ko so slavili domačini. Celjani so odigrali racionalno in rutinirano, obenem da- leč od blišča evropskih predstav. A je zadostovalo, še posebej pa je steklo po nizu obramb Gregorja Lorgerja in prikazu nepopustljivosti Edija Kok-šarova. Še pred zvokom sirene je v znak radosti Zorman brcnil žogo proti stropu (odlična sodnika sta mu to diplomatsko spregledala). Nemudoma sta bila na igrišču tudi - zaradi poškodb odsotna - Matjaž Brumen in Gorazd Škof. Bilo je kar precej veselja, kajti lanska rana sedaj peče manj. »Bih smo priče dvodnevnemu rokometnemu prazniku. Lepo je bilo opazovati navijače štirih moštev na tribunah, ki so se obnašali kulturno. Ta turah je bil eden lepših doslej. Slovenski rokomet se dviga. Nismo več toliko spredaj, drugi se nam približujejo. Tudi v državnem prvenstvu bodo sledila presenečenja,« je razmišljal Miro Požun, ki je odlično vodil moštvo - v finalu je že v 19. minuti zamenjal celotno zunanjo napadalno linijo. Morda so nekateri pričakovali boljši obisk. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC man. Pungartnik. zabil sedem golov, za svojo Najboljši igralec turnirja Uroš Zorman v I ano 3kalno tekmovanje, je dokazal zadu je Kronau presenetil Kiela (Vid nburg, za katerega igra Celjan Ro-proti Vugrinčevemu Magdeburgu lovoriko pa v finalu osem. 1:2); (23, kra-ubli-fta- LESTVICA 1.SNL •4 14 7 3 50 DOMŽALE 24 13 9 MARIBOR PL 24 12 5 7 38 ANET KOPER 24 9 6 9 31 CMC PUBLIKUM 24 10 3 11 29 NAFTA 24 10 2 12 31 PRIMORJE 24 9 4 11 33 DRAVA 24 8 5 11 25 BELA KRAJINA 24 6 7 11 22 RUDAR 24 2 6 16 19 Dravinja 1:1; Panič (60); Štante (90). Triglav, Krško 29, Aluminij 25, Šenčur d 13, Svoboda 12. Kovinar Štore - Ormož 2:0; Drobne z/i - Beltinci 1:1; Kidrič (21); Florjan 34. Pa lom a, Črenšovci 33, Zavrč 30, ■čnik 22, Šmarje pri Jelšah 21, Zelez-8. mpion - Rogatec 4:1. Šentjur - Brunšvik - Zreče 2:0. Vrstni red: Šentjur 40, Pesnica 25, Oplotnica 24, Kungota, .9, Brunšvik 18, Šampion, Bistrica 17, zje - Šmartno 0:1, Ljubno - Laško 1:1. o 23, Kozje 13, Ljubno 7, Laško 1. Za konec najvišji poraz Sobotno prvenstvo v Jadranski ligi se je končalo z neuspehom slovenskih ekip, med katerimi je tudi laška. Nadaljevalo pa se je tekmovanje v 1. A-slovenski ligi v skupini za obstanek in končalo v 1. B-ligi. Brez ideje in igre Laščani so se neslavno poslovili od letošnje sezone v Jadranski ligi, saj so proti ekipi FMP doma doživeli najhujši poraz, odkar igrajo v tej ligi. Po prvem polčasu, v katerem sta obe ekipi prikazali podpovprečno igro, ni nič kazalo na katastrofo, ki se je zgodila v tretji četrtini. Pivovarji so enostavno obstali, delali številne napake in v osmih minutah dosegli le dve točki, a še to iz prostih metov. Gostje iz Srbije so v tem času dosegli delni izid 29:2 in si že zagotovili zmago, ki bi lahko bila še višja, če FMP v zadnji četrtini ne bi igral z rezervno peterko. Najvišja razlika je bila +36 za FMP, ob koncu 33. Trudila sta se predvsem Bojan Obradovič (20 točk, 10 skokov) in Vukašin Mandič (19), ki je presenetijivo večji del tekme igral na mestu organizatorja igre, a sta se izgubila v nemoči tako ekipe kot klopi. Ob tem je zaskrbljujoče, da v Laško še vedno nista prišli najavljeni okrepitvi. Nenad Djorić čaka v Beogradu vizo za Slovenijo, medtem ko je še bolj zapleten položaj z Američanom Wykeenom Kellyjem, ki je še vedno na Cipru. Njegov prihod v Laško je zelo negotov, saj njegov menedžer trdi, da na Cipru nima nikakršnih obveznosti, s čimer pa se ne strinja tamkajšnji klub. Nič kaj obetavna situacija torej pred začetkom odločilnega drugega dela sezone. Voda v grlu Rogla je izgubila še drugo srečanje v skupini za obstanek v 1. A-ligi. Po sredinem porazu doma proti Krki je brez obrambe položila orožje še v Postojni. Kljub temu, da je bila ves čas blizu nasprotnikov, je ves čas tudi lovila zaostanek za njimi, pri čemer se je izkazal novinec Zoran Antić (22, 69-odstotni met, 5 skokov), a je bilo to premalo za presenečenje. ZreČani so tako padli na zadnje mesto in za zasledovanimi zaostajajo za zmago. Voda jim pošteno teče v grlo, zato je sredina domača zmaga (po sedmih zaporednih domačih porazih!) praktično že nujna, saj bi jih morebiten novi neuspeh popeljal proti izpadu. Hopsi in Banex čakajo Celjani so si v zadnjem krogu v 1. B-lige z domačo zmago proti Bežigradu zagotovili obstanek. Hopsi so sicer izgubili v Ljubljani, a končali kot drugi, medtem ko Banexu ni pomagala niti zmaga v zadnjem krogu v Litiji, da bi se rešil izpada. Iz lige naj bi izpadle tri ekipe, med katerimi bodo tudi Konji-čani. A možne so spremembe, če se katera od ekip z vrha 1. A-lige odloči, da bo igrala v evropskem pokalu Fi-ba. V tem primeru ne bi igrala prvega dela A-lige, kjer bo 12 ekip, zaradi česar bi lahko napredovala tudi dru-gouvrščena ekipa B-lige (Hopsi), medtem ko bi iz lige izpadla ekipa manj (Banex). Zdaj gre zares Jutri se bo začel dragi del sezone za najboljših šest slovenskih ekip. Deset krogov bodo odigrale za prva štiri mesta, ki vodijo v končnico, in kar je še pomembneje, za prva tri mesta, ki zagotavljajo igranje v Jadranski ligi tudi v prihodnji sezoni. Zato lahko pričakujemo ogorčene boje. Četverka iz dosedanje Jadranske lige, Union Olimpija, Geoplin Slovan, Helios in Pivovarna Laško, se nadeja enega od teh treh mest, Elektra Esotech in Alpos Kemoplast, ki nimata prevelikih ambicij, pa bosta skušala presenetiti katero od teh ekip. Igra se pospešeno v ritmu sreda-sobota, ekipe pa bodo od sobote, 22. aprila, do sobote, 29. aprila, odigrale kar štiri kroge (sobota, torek, Četrtek, sobota), kar bo predstavljalo velik napor. Zaradi tega bosta odločala tudi fizična pripravljenost in večji fond igralcev. Zanimivo je, da le Helios in Elektra nista okrepila svojih vrst (čas sta imela do včeraj), škoda pa je tudi, da se ključni del sezone igra v tako zgoščenem ritmu, ki ga bodo težko spremljali tudi dobri poznavalci košarke, kaj šele občasni gledalci. Kakorkoli že, čaka nas razburljiv mesec košarke na slovenskih prizoriščih, še posebej na Celjskem, kjer imamo tri ekipe v tej ligi. JANEZ TERBOVC Dušan Hauptman, trener Elektre Esotech: »Z osvojitvijo tretjega mesta v prvem delu sezone smo presegli vse načrte, res pa je, da bo večina sezono ocenjevala po drugem delu. Zaradi pomanjkanja financ smo se odločili, da ne bomo iskali okrepitev, tako da nadaljujemo z istim kadrom. Večjih ambicij nimamo, želim si le, da bi se kolikor toliko enakovredno kosali s favoriti, ki so se vsi še dodatno okrepili. Naša realnost je boj za peto mesto s Šentjurčani, skušali pa bomo presenetiti katerega od favoritov.« Boško Djokič, trener Pivovarne Laško: »V ligo gremo s praktično povsem novo ekipo. Upam, da bo prišel vsaj eden od obeh želenih igralcev, ki bi zapolnil vrzel na branil-skem položaju, kjer imamo največ težav. V ligi želimo do vsaj tretjega mesta in ponovnega igranja v Jadranski ligi. Že uvodna kroga bosta razkrila marsikaj. Skrbijo me še vedno velika nihanja v igri moje ekipe, kajti nikakor ne more povezati serijo dobrih iger, prav to pa bomo v tej ligi še kako potrebovali. Kljub temu, da smo pred mesecem izgubili v Šoštanju za kar dvajset točk, gremo k Elek-tri optimistični, kajti zdaj bo tam igrala povsem druga ekipa Laškega.« Škornikova vrnitev v staro jato Šentjurčani so minuli teden dobili okrepitev na položaju centra, saj se je v moštvo Alposa Kemopla-sta vrnil Davorin Škornik (25 let, 212 cm). Škornik, ki je Šentjurčan, je v dresu Kemoplasta igral nazadnje v sezoni 1998/99, takrat Še 1. Damjan Novakovič, trener Alposa Kemoplasta: »Svoje cilje smo izpolnili že sredi prvega dela sezone, ko smo se uvrstili v ligo za prvaka. Seveda pa to np pompni, da zdaj ne bomo delali še bolje. Škoda je le, da sta nas poškodbi Maria Novaka in Jimmija Hunta vrgli s tira, tako dela kot igre, to pa se nam bo še kako poznalo. Za Novaka je še vprašljivo, če bo sploh igral, zato smo vzeli v moštvo našega bivšega igralca Davorina Škornika, ki se je vrnil s Cipra. Igrali bomo našo igro in skušali biti Čim bolj enakovredni bistveno močnejšim ekipam, še posebej četverki iz dosedanje Jadranske lige. Osnovni cilj pa je, da se ne osramotimo in da zadovoljimo naše gledalce.« B-ligi, nato pa je po odhodu v šolo v ZDA igral v Švici in nazadnje na Cipru pri Apollonu, finalistu DP. Škornik bo pomagal svojemu bivšemu klubu, istočasno pa se bo znova pokazal naši košarkarski javnosti, ki je nanj že pozabila. Spomnimo tudi, da je bil Škornik član mlade slovenske reprezentance, ki je na Ohridu osvojila naslov evropskega prvaka, v Kemoplastu pa bo skušal zamenjati Maria Novaka. PANORAMA KOŠARKA Jadranska liga - moški 26., zadnji krog: Pivovarna Laško -FMP61:94 (17:14, 29:36,41:67); Obradovič 20, Mandič 19, Koštomaj 9, Jevdžič, Finžgar, McMillan 4, Ugrekhelidze 1; Vasic, Jorovič 18. Vrstni red: Partizan 46, Crvena zvezda 45, FMP 44, Cibona, Hemofarm 42, Vojvodina, Bosna 41, Zadar 40, Slovan 39, Olimpija, Široki 36, Helios 33, Zagreb 31, Pivovarna Laško 30. 1. A SL 2. krog lige za obstanek: Postojnska jama - Rogla 100:87 (25:23, 45:42, 73:64); Zagorac, Jovanovič 26; Antić 22, Sivka 17, Čovič 16, Jovanovič 10, Anič 8, Brolih 6, Hoh-ler 4, Dobrin, Marinšek 2. Vrstni red: Kraški zidar. Loka kava, Koper, Postojnska jama 32, Krka 31, Zagorje, Rogla 30. 1. BSL 26.- krog: Celjski KK - Bežigrad 107:89; Petrovič 24, Zdovc 23, So-tošek 20, Senica, Ambrož 17, Brklja-čič, Ploj 3; Dokič 29, Krišto 17, Olimpija mladi - Hopsi 88:77; Ptičak 22, Marolt 21; Tajnik 22, Goropevšek 19, Rizman, Podvršnik 12, Godler, Pungartnik 4, Vodovnik, Vaši 2, Litija - Banex 85:93; Pušič 27, Ostrož-nik 16; Keblič 33, Ribič 20, Remus 19, Gačnik 9, Šmid 4, Djakovič, Kočar 3, Vipotnik 2. Vrstni red: Triglav 49, Nova Gorica, Hopsi 47, Rudar 46, Hrastnik 39, Radenska, Bežigrad, Litija 38, Olimpija mladi 37, Cerknica 36, Celjski KK 35, Banex 34, Črnomelj 32, Portorož 30. 1. SL - ženske 7. krog, od 1. do 6. mesta: AJM -Merkur Celje 65:84 (15:17, 31:41, 49:62); Furman 19, Hanžič 18; Čon-kova 19, Laskova 16, Radulovič, N. Kvas 15, Komplet 10, Erkič 4, Jurše 3, U. Kvas 2. Vrstni red: Merkur 16, Ježica 14, AJM 11, Ilirija 10, Odeja 8, Sežana 7. 7. krog, od 7. do 11. mesta: Domža-le-Konjice 73:72 (13:20,37:36; 61:53); Osterman, Bokavšek 19; Šrot 21, Mlakar 13, Fendre 9, Gaberšek 8,1. Klančnik 7, Baloh 6, Jelovšek, Javornik 3. Vrstni red: Konjice 35, Domžale 34, Neso Lhke 31, Črnomelj 27, Reprezentanca Slovenije letnik '90 7. ROKOMET 1. SL - ženske Četrtfinale, povratna tekma: Celje Celjske mesnine - Olimpija 29:30 (15:17); Stipanova 9, Potočnik 7, Kikanovič 6, Skutnik 4, Petrinja 2, Jan-kovič 1; Čigoja 12, Puš 5, Inna Dolgun - Celeia Žalec 39:30 (20:16); Zrnec 11, Bojanič 7; Cerar 12, Korun, Toplak 5, Čerenjak 4, Skočir, Jeriček 2. Polfinale: Celeia Žalec -Olimpija. ŠPORTNI KOLEDAR SREDA, 12. 4. KOŠARKA 1. krog, liga za uvrstitev v končnico, Šentjur: Alpos Kemoplast - Slovan, Šoštanj: Elektra - Pivovarna Laško (obe 20). POD KOSI 1. A SL, za prvaka, 1. krog, Šentjur: Alpos Kemoplast - Geoplin Slovan (18), Šoštanj: Elektra Esotech -Pivovarna Laško (20). 1. A SL, za obstanek, 3. krog, Zreče: Rogla - Kraški zidar (19). pretresljiv 12 Vedranom Zrničem. Prvi bo igral v Španiji, Nemčiji. 14 •ORT NOVÍ TfDKiK Žalčanke v polfinale, Celjanke ne! živite ceneje! Tekoča sezona nekako spominja na prejšnjo, vsaj glede polfinala končnice. Izpadli sta višjeuvrščeni ekipi, Inna Dolgun in Celje Celjske mesnine. V polfinalu - edinem, kajti drugi finalist je že Krim -se bosta udarila Celeia Žalec in Olimpija. Žalčanke so zaradi izjemnega prvega polčasa v svoji dvorani dosegle lep uspeh, kajti zaloga desetih golov je zadostovala na povratni tekmi v Ivančni Gorici, kjer so sicer klonile za 9 golov, a bi domačinke morale za preboj naprej doseči še dva. »Zelo smo zadovoljni. Kaj ne bi bili, komaj smo se uvrstili na peto mesto, ki je še vodilo v končnico, zdaj pa se morda lahko spogledujemo s Krimom, ki bo morebiti naš gost, če izločimo še Olimpi-jo. Moje igralke bodo še bolj neobremenjene,« trdi trener Zalčank Aleš Filipčič. Podvig Stokija Drakšiča Moskva: Devetnajstletni član celjskega judo kluba Sankaku Roki Drakšič je prvi Slovenec, ki je zmagal na tekmi svetovnega A-pokala. Presenetljiv podvig mu je uspel v kategoriji do 60 kilogramov. Premagal je Rusa Kudjakova, Gruzijca Sukh-vanija, Madžara Burjana, Izraelca Jekutiela in v finalu še Nizozemca Houkesa ter izpolnil normo za nastop na letošnjem prvenstvu Stare celine konec maja na Finskem. »Povedal sem mu, da lahko na evropsko prvenstvo odpotuje le z medaljo s svetovnega pokala. Strinjal se je in močno motiviran odpotoval v Rusijo,« je dejal njegov trener Marjan Fabjan, ki so mu morda nekateri še pred leti očitali, da mu vrhunski dosežki uspevajo le z dekleti. Rokijevo potovanje v Moskvo je bilo zelo pestro; zaradi vinjenega Ukrajinca, ki je razgrajal po letalu, je sledil nepredviden pristanek v Varšavi. (DŠ) Zlat in bronast Pariz: Na dvodnevnem mednarodnem turnirju evropskega izziva French Open v jujitsu, na katerem je sodelovalo 190 tekmovalcev, sta se med slovenskimi izbranci najbolje izkazala člana Policijskega kluba borilnih veščin Celje. Benjamin Lah je v borbah v kategoriji do 94 kg osvojil zlato in Rok Južna (69 kg) bronasto medaljo. Naročniki Novega tednika ste bili že v minulih letih deležni številnih ugodnosti, lani, v jubilejnem 60. letu izhajanja, pa smo dodali še kartico cenejših nakupov. V Klubu naročnikov Novega tednika boste lahko s kartico, ki ste jo prejeli, kupovali bolj ugodno, saj so vam kot naročniku na voljo različni popusti pnp(|„TnM v trgovinah in lokalih. Kje vse lahko prihranite, je razvidno iz spodnjega seznama, ki ga bomo še širili. -— POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE ME SEŠTEVAJO Aleš Filipčič Celjanke so bile v dvorani Šolskega centra Celje nemočne proti izjemno čvrsti obrambi Ljubljančank, pri katerih je visoka Čigoja le dosegla kakšen gol preveč s precejšnje oddaljenosti. DŠ Za mesto boljši Tala vera de la Reina: V Španiji je bila na sporedu druga dirka za motokrosiste v razredu MX3 za svetovno prvenstvo. Sašo Kragelj, motokrosist celjske Ferode, je bil tokrat za mesto boljši kot na prvi dirki, saj je osvojil sedmo mesto. Zmaga v dvojicah Miami: Najboljša slovenska teniška igralka, Velenj-čanka Katarina Srebotnik, je v paru z Japonko Šinobu Asa-goe zmagala na turnirju v ameriškem Amelia Islandu z nagradnim skladom 600.000 ameriških dolarjev. Sloven-sko-japonska naveza je v finalu ugnala Južnoafričanko Liezel Huber in Indijko Sa-nio Mirza s 6:2 in 6:4. Streljali solidno Trbovlje: Na 15. državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem so strelci s Celjskega znova dosegli dobre rezultate. Med člani je s pištolo posamezno 5. mesto osvojil Peter Tkalec, Valerija Kufer je bila 7., njuna ekipa SD Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem pa druga. Mladinci Žalca so osvojili 3. mesto, Rečičani so bili 5. Pri mladinkah si je s puško prvo mesto pristreljala Polona Bi-tenc iz Žalca, 5. je bila Katja Dadič iz Slovenskih Konjic, 6. pa Maja Vengust iz Rečice. Velenjčanka Tadeja Uran-kar je med članicami posegla po 2. mestu. (JŽ) Mariborska c. 87,3000 Celje, tel.: 03 49166 70, GSM 041675 010 -10% popusta veije za storitve -Biovital d.o.o.. odpravljanje bolečin brez stranski učinkov, Proseniško 24/A, tel.: 041 621 018,748 90 60 - 20% popust ta 39,3000 Celje -10 gratis m. Verdev Petra s.p.. Ulica talcev 3.3310Žalec-5% popust -FotoRizmal. Mariborska c. 1,3000 Celje -10% popust velja za storitve 3310 Žalec 10% popust za vse izdelke Tel.: 03 544 25 35-10% popust - Goldenooint. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 5.000 sit 10% popust oh nakupu nad 5.0DD Sit -Keramika Kili. Industrijska prodajalna. Kasaze 34. Uboje -10%popust -Kiobatlvans.o.. Mizarska delavnica. Medlog 25.3000 Celje. Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu + KERR0CK PULTI -3% popust na vrednost naročila nad 300.000 sit 7% popust na vrednost - Lesnina d.d.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...) - Marguč Alenka. Center za nego obraza in telesa. Gledališki trg 7,3000 Celje, tel.: 03 49 26 000-10% popust -Marouise. visoka moda metrskega blaga. Ozka ulica 4.3000 Celje - 10% popust -Mlekarna Celeia. prodajalna Golida, Arja vas92,3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke lastne proizvodnje, ne velja za akcijske cene -Mravljica Cvetka Bohinc s.p., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke Ul. Leona Dobrotinška 27.3230 Šentjur. Rogaška cesta 19.3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja m do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik - Potika Sakibir. Leveč 38a, 3301 Petrovče - 5% popust oh nakupu sončnih očal in -Simerd-0.0.. Ipavčeva ulica 22.3000 Celje. P.E Ljubljana. Brnčičeva 7. P.E. Koper. Ferrarska 17 - 3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za akcijske cene. Popusti se ne seštevajo -Slada, d.o.o. Ffinamiška4,3000Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 0349047 70, GSM 051 626 793-10% popust - Klimatiziran Taxi Simbv. 031 20 50 60-10% popust -Slikopleskarstvo Podpečan. Vel. Pirešica 27ii. 03572 8418. GSM 031 696164-10% popust na delo (brez materiala) -Timeout (Golovec na celjskem sejmišču), Dečkova cesta 1.3000 Celje, tel.:035433224-15% popust -Mita!.. Ipavčeva ulica 22. Celje-10% popust - WjtboyScotch&Soda. PlanetTuš Celje. Stanetova 3, Celje, WHboy Laško-10% popust - Zdravilišče Laško. Zdraviliška cesta 4,3270 Laško -10 % popust pri gotovinskem plačilu za člane Kluba naročnikov in njihove družinske člane na vse wellness storitve (bazen, savna, fitnes.storitve Centra zdravja in lepote) ter zdravstvene storitve. Popusti se ne seštevajo z ostalimi popusti, kijih nudi Zdravilišče. - Zlatarna Stožir. Ul. mesta Grevenbroich 9,3000 Celje -10% popust - Žim Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust ne velja za akcijske cene a -Spasičeva8.1000 Ljubljana- ROVI TIDHIK 15 Mislite, da ste za računalnikom varni? Poskusili smo vdreti v računalniški sistem enega izmed celjskih podjetij - Ni 100-odstotne varnosti, še manj zasebnosti - Si spreminjajo ocene? Na spletu so navodila, kako vdirati v šolske računalnike. Nekatere ukaze smo zaradi varnosti izbrisali. Sobota dopoldne. Sedimo ob računalniku in po navodilih računalniškega zanesenjaka poskušamo vdreti v računalniški sistem enega izmed večjih celjskih podjetij. Za laike se sliši neverjetno, toda poskušamo vseeno, da bi se prepričali, ali to lahko z malo pomočjo storijo tudi tisti, ki o računalnikih nimajo veliko znanja. Brez strahu, da bi nas izsledili (uporabljamo računalnik na javnem kraju in nihče ni zabeležil, kdo ga uporablja), nalagamo programe, s katerimi bi nam vdor uspel. Na podlagi elektronskega naslova smo le v nekaj korakih dobili t.i. IP številko računalnika, na katerem so podatki, ki nas zanimajo. Poskusimo večkrat, a ne gre. Oa ne bi bili vseeno preveč sumljivi, odnehamo. Oobra zaščita računalniškega sistema, domnevamo. V podjetju, kjer so vedeli, da bomo poskušali z vdorom, so le-tega tudi zaznali. Ravno v tem podjetju so namreč sumili, da prihaja do zlorabe informacij v prid konkurenčnega podjetja. Ker so varovalke torej zaznale poskus vdora, so domnevah, da do zlorabe ni prišlo od zunaj, zato so sklepali, da so njihovi sumi na zlorabo z notranje strani utemeljeni in da gre za vohuna. Informacije naj bi zlorabljala oseba, ki pozna lokalni sistem in zna zaobiti požarni zid, tako da je pri nečednem početju ne ovi- Manj dela je »osumljenec« verjetno imel tudi zaradi tega, ker je na vidnem mestu opazil uporabniški imeni in gesli za dva uporabniška računa v podjetju. Ker je bilo evidentno, da sta gesli sestavljeni iz uporabniškega imena po logični zaporednosti, je »vohun« verjetno poskušal preprosto uganiti gesla še za ostale zanimive uporabniške račune (posebej zanimivi so skrbniški, ker omogočajo popolni nadzor nad računalnikom). To mu je dalo prosto pot do nekaterih elektronskih sporočil, do katerih je lahko dostopal tudi izven prostorov podjetja. Največ je zlorab Ravno to pa je tipični dokaz, da je v Sloveniji klasičnih (zunanjih) vdorov v računalniške sisteme malo: »Statistika kaže, da največ vdorov v sisteme podjetij izvedejo (nekdanji) zaposleni, ki izkoristijo notranje informacije. Takšni namreč laže pridobijo dostop do zaupnih podatkov, saj mnogi zaposleni radi razglašajo svoja gesla, hekersko izobraženi pa mnogo laže vdirajo, ker poznajo lokalni sistem in njegove pomanjkljivosti,« pravi avtor knjige Hekerski vdori in zaščita mag. Ivan Verdonik, univ. dipl. ing. računalništva in informatike. Temu pritrjujejo tudi na celjski policiji, kjer so lani zaznali zelo malo vdorov in nedovoljenih vstopov v računalniške sisteme, opozarjajo pa ravno na izkoriščanje notranjih informacij: »Ker imajo od znotraj več možnosti dostopa do pomembnih podatkov, jih izkoristijo v prid konkurence. Takšnih primerov je kar nekaj.« Kdo je kriv? Vdor je posledica napak v programski opremi ali napačnega ravnanja uporabnikov. »V zadnjem času je najpogostejši način vdora klik na datoteko, ki je pripeta elektronski pošti. Tako je gotovo mogoče vdreti v mnogo računalnikov, vendar če hoče kdo vdreti v točno določen sistem, to verjetno ni prava metoda. Za vdor v sistem določene organizacije heker najprej zbere čimveč podatkov o cilju,« razlaga Verdonik. Kazenski zakonik RS: Neupravičen vstop v zaščiteno računalniško bazo podatkov, sprememba, kopiranje ati vnos virusa vanj se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do pet let. Kdor pri gospodarskem poslovanju neupravičeno vnese, spremeni podatke ali kako drugače vdre v računalniški sistem, da bi sebi ah komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist oziroma s tem povzročil škodo, se kaznuje z zaporom do pet let. Ena izmed prvih informacij je IP številka, laično povedano, to je >naslov< nekega računalnika: »Potem ko dobijo IP naslove, nadaljujejo z odkrivanjem topologije omrežja, nato preidejo na ske-niranje (neke vrste pregledovanje, kaj je na računalniku zanimivo za hekerja). Tako izvedo, kateri računalniki delujejo in so priključeni v omrežje. Poleg tega ugotovijo operacijski sistem (najbolj znani operacijski sistemi so Okna - Windows) in strežniške programe (primer takšnega programa je npr. prenos podatkov med računalniki). Tak program deluje na enih od >vrat< (vrata so računalnikove povezave s svetom). Nekatera orodja za skeniranje ugotovijo tudi različice teh strežniških programov. Če se pokaže, da razhčica ni najnovejša - to pomeni, da je v programu vsaj ena znana napaka, je to očitna priložnost za vdor. Napadalec mora le še poiskati ustrezen program za vdor. Po vdoru napadalec najprej odstrani (ah vsaj skrije) sledi, ki so nastale pri vdoru, nato namesti in skrije več stranskih vrat, nekatere programe zamenja s trojanskimi inačicami, na vdrt računalnik shrani tudi orodja za napadanje nadaljnjih računalnikov ... Naj še omenimo, da je vdrt računalnik zelo težko očistiti, če sploh,« nadaljuje Verdonik, ki v svoji knjigi natančno naniza načine, kako se izogniti tovrstnim primerom. Si spreminjajo ocene? Če menite, da so hekerji geniji, se še kako motite. Nam, ki smo povprečen računalniški uporabnik, je denimo uspelo izvesti poskus vdora. Le nekajminutno brskanje po spletu vam naniza kup strani, kjer najdete programe za različne vdore, ugibanje pomembnih gesel, izdelovanje virusov in podobno. Šokirani smo bili, ko smo ugotovili, kako si najstniki na forumih podajajo »recepte«, kako naj bi denimo spreminjali ocene s tem, da vstopi-jo v računalnik svojega profesorja! Da je šala zanje še večja, hkrati opazujejo, kaj vse učitelj počne in gleda na svojem računalniku! Oseba, ki nam je »pomagala« pri poskusu vdora, si je pred časom naročila izdelek iz tujine, plačala pa - s tujim denarjem. »Ni šlo za veliko vsoto niti za neko škodo. Šlo je samo za to, da sem to poskušal...« pravi. Bistvo pa je v tem, da je plačal s tuje plačilne kartice, vse podatke pa je dobil s pomočjo »he-kerskih prijemov«. Dobili ga - Št 29 -11. niso nikoli, a ker je našel »luknjo«, sam preko spleta ne kupuje nikoli. Lani jeseni je bila v Sloveniji izvedena neformalna raziskava, s katero so testirali varnost 40 spletnih trgovin z računalniško opremo (torej trgovin, ki so večinoma v lasti računalniških podjetij). Da so tarča napada, so ugotovili skrbniki le dveh trgovin, pri skoraj vseh pa so bile odkrite varnostne pomanjkljivosti! Ni 100-odstotne zaščite, naivni pa so tudi tisti, ki menijo, da obstaja zasebnost, če so priključeni na internet! Zasebnosti ni! Ste kdaj poskušali v enega od spletnih iskalnikov vpisati svoje ime ali kam na spletu vpisali svoj elektronski naslov, številko svoje kreditne kartice? S tem ste že porušili svojo zasebnost! Obstajajo namreč programi, ki denimo zabeležijo, kaj ste na tipkovnici pritisnili. Ne verjamete? Vpišite v spletni iskalnik »invisible keylogger« in preverite. »Program prodajajo legalno kot orodje za spremljanje dejavnosti otrok, partnerjev in zaposlenih v izbranem računalniku. Verjetno pa je jasno, da večina uporablja program za nepoštene namene,« opozarja Verdonik. Vaš elektronski naslov je denimo dovolj, da o vas, če ima kdo ta namen, izve zelo veliko. Pošljete komu elektronsko sporočilo, v katerem so navedem vsi prejemniki? Vsak vnos preko spleta je vedno nekje shranjen, zato igra tu veliko vlogo zaupanje drugi strani. »So določene storitve, ki jim zaupamo oziroma se jim moramo naučiti zaupati,« kljub temu opozarajajo strokovnjaki. Ivan Verdonik s soavtor-jem Tomažem Bratušo v knjigi Hekerski vdori in zaščita natančno opisuje, kako se zavarovati pred vdori in zlorabami podatkov. Analizira tudi nekatere vdore pri nas, kot so neupravičen vstop v zaščiteno zbirko ljubljanske ginekološke klinike ter primer Klika NLB. »Na zahodu so vdirali v sisteme in kradli številke kreditnih kartic ter izsiljevali trgovce, torej ni šlo za škodo kupcev, želeh so uničiti ime trgovine,« pravi mag. Alek-sej Jerman Blažič iz Labo- ratorija za odprte sisteme in mreže na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Ta ob pomoči še nekaj raziskovalcev pripravlja projekt Računalniška kriminaliteta v Sloveniji: analiza stanja in predlog ukrepov. »Poseben problem je, da papirnati dokumenti z osebnimi podatki postajajo elektronski in zloraba le-teh je veliko lažja,« navaja Jerman Blažič. Matični register, podatki o vozniških dovoljenjih in podobno. Bo prihajalo v prihodnosti do manipulacij s tem tudi pri nas, na zahodu namreč to ni več redkost? Na celjski upravni enoti pravijo, da imajo te podatke shranjene res v računalniški bazi in da je zaščita dobra. Upajmo. »Požarni zid je najpomembnejši element zaščite lokalnega omrežja pred nevarnostmi medmrežja, toda sam požarni zid za varnost omrežja pogosto ne zadostuje, zato vse pogosteje dodajamo še detektorje vdorov. Posebno v zadnjem času je vse več izdelkov, ki združujejo lastnosti požarnih zidov in detektorjev vdorov,« dodaja Verdonik. SIMONA ŠOLINIČ Velenjčana nič več na prostosti Prejšnji torek so velenjski policisti odvzeli prostost 42-Ietnemu Velenjčanu, ki je osumljen različnih velikih tatvin. V velenjskem zdravstvenem domu je tisti dan izpraznil garderobno omarico, odtujil žensko denarnico z gotovino, s karticami in z osebnimi dokumenti, avtomobilske ključe ter nekaj drugih stvari. Dan kasneje, v sredo, so velenjski policisti odvzeli prostost še 31-letnemu domačinu, sicer staremu znancu policije. Tudi ta je osumljen različnih kaznivih dejanj. V trgovini DM v Nakupovalnem centru Velenje si je prilastil več kozmetičnih izdelkov v vrednosti dobrih 20 tisočakov. Je pa več kaznivih dejanj Velenjčan izvršil že marca. Takrat je vlomil v parkirano vozilo in si prilastil avtoradio z zgoščenkami, mobilni tele- april 2006 - fon in polnilec v vrednosti 80 tisoč tolarjev. Osumljen je tudi več drznih tatvin. Prilaščal si je obleke, kozmetiko, prenosni računalnik in mobilne telefone v vrednosti več kot 350 tisočakov. Pri tem sta bila Velenjčana zelo aktivna tudi skupaj, saj sta marca v Centru Nova odtujila več oblačil, vrednih dobrih 40 tisoč tolarjev. Za oba osumljenca je bilo v zadnjih letih uvedenih več kazenskih ovadb zaradi suma različnih kaznivih dejanj, predvsem premoženjske narave, saj gre za odvisnika od prepovedanih drog. Družno sta bila zato tudi privedena k preiskovalnemu sodniku, ki je zanju odredil sodno pridržanje. Velenjčana sta stara znanca policije, zato pohcisti upajo, da bo kaznivih dejanj z velenjskega konca vsaj za nekaj časa manj. MATEJA JAZBEC IŘČ 16 KULTURA Dokumentarno igrani film Aufbiks, ki nas bo ponesel v čas kulturnega boja med Nemci in Slovenci v 19. stoletje, bo predpremier-no projekcijo v Celju dočakal v četrtek ob 17. uri v Mestnem kinu Metropol. Rekonstrukcijo konflikta in posledic trka med nemškim nacionalističnim ekspanzionizmom s slovensko verzijo pomladi narodov je filmska ekipa s kamerami na različnih lokacijah po Celju beležila v lanski jeseni. Čas 19. stoletja, ko je v Celju vrelo med Slovenci in nemško gospodo, je že pred leti obeležil dr. Janez Cvirn v knjigi Kri v luft! Čreve na plot! in v njej orisal takratni utrip življenja v mestu. Med snemalno ekipo smo bili jeseni tudi mi, sedli smo v časovni stroj in se skupaj s producentsko hišo Visual production, soavtorjem scenarija in režiserjem Miranom Zu-paničem ter številnimi igralci in statisti premaknili nazaj v leta, ko se je odločalo o prihodnosti slovenskega naroda. Spomnimo se samo čitalnice v sedaj že zrušeni stavbi nekdanje Majolke, kjer so se začeli zbirati slovenski intelektualci, slovenskega Narodnega doma, ki je ponosno kljuboval nekdanji Nemški hiši, ki smo jo sedanje generacije bolje poznale pod imenom kino Union. Konec 19. stoletja pa je po vsej Evropi tako ali tako že vrelo od nacionalnih idej, pobud, rojevala se je pomlad narodov. Tudi za Slovence in Celjane, ki so se v zgodovino med drugim zapisali tudi z zavzemanjem za slovensko gimnazijo in s tem povezanim padcem koalicijske vlade na Dunaju leta 1895. Na podlagi omenjenega dela je avtor skupaj z znanim slovenskim režiserjem, dekanom in docentom za filmsko režijo na AGRFT, Miranom ZupaniČem, pripravil scenarij za dokumentarni film o dinamiki nacionalnih odnosov dveh narodov v zadnji tretjim 19. in začetku 20. stoletja. Značilnost in posebnost filma je njegova igrano-do-kumentarna forma. Na podlagi avtentičnega pisnega in slikovnega gradiva je ekipa rekonstruirala posamične prizore, v katerih nastopajoči govorijo neposredno kameri. V dokumentarcu pa bomo lahko videli tudi številne slovenske in avstrijske igralce. Na projekciji v Metropolu bo prisotna tudi vsa ekipa filma. Kot dokumentarec meseca pa bo letos predvajan na prvem programu TV Slovenija. V ta namen so sredstva in glave skupaj staknili v producentski hiši Visual production ter na RTV Slovenija. Projekt, katerega predračunska vrednost znaša 50 milijonov tolarjev, je strokovna komisija Ministrstva RS za kulturo izbrala na rednem javnem razpisu za sofinanciranje projektov za avdiovizual-ne medije v letu 2005. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Z lanskega snemanja na celjskih ulicah Naslikajmo počitnice otrokom Almin dom na Svetini je za nekaj dni postal ustvarjalni pristan 13 slovenskih akademskih slikarjev, ki so se prijazno odzvali vabilu na likovno kolonijo. V okviru akcije medijske hiše Novi tednik in Radio Celje bodo številnim otrokom, ki si tega sicer ne bi mogli privoščiti, prislikali počitnice. Gre že za tretjo tovrstno likovno kolonijo, katere namen je zbrati sredstva za počitni-kovanje 50 do 70 otrok iz socialno ogroženih družin v širši celjski regiji. Že včeraj so se na Alminem domu tako zbrali slikarji z vseh vetrov: Darinka Pavletič Lorenčak, Vik- tor Šest, Enver Kaljanac, Janko Orač, Veljko Toman, Ivana Andrič Todič, Jože Den-ko, Jurij Kravcov, Narcis Kantardžič, Simon Kajtna, Milan Todič, Djemal Djoko-vič in Nikolaj Beer, ki se bodo vse do petka družili in predvsem ustvarjali. Nekateri umetniki so z nami sodelovali že v prejšnjih akcijah in dobro vedo, da čopič, barve, platno, nekaj dobre volje in navdiha lahko naredijo prave male čudeže. Otroška sreča in nasmehi na njihovih obrazih so neprecenljivi. Ker pa nič ni zastonj, bomo sredstva za njihove počitnice v koloniji na Debelem rtiču, kjer bo- do otroci uživali na morju med 24. in 29. junijem, zbrali s prodajo umetniških slik. Podatke o otrocih iz socialno ogroženih družin, ki bodo odpotovali z nami na morje, bodo posredovali ravnatelji osnovnih šol. V začetku maja si boste izdelke omenjenih avtorjev lahko ogledali ob otvoritvi razstave v atriju Mohorjeve družbe, kasneje pa v njihovih spodnjih prostorih. Kako ustvarjajo, kaj jih navdihuje in kdo sploh so umetniki, ki slikajo počitnice otrokom, pa si boste v sliki in besedi lahko ogledali že v petkovi številki Novega tednika. PM > ' O KOi 11 se imenuje Sernečeva ulica v Celju povezuje Bežigrajsko s Tmoveljsko cesto, mimo pekarne Klasja. Od Serneca do Prothasya Prejšnji teden smo vas vprašali, po kom se imenuje Sernečeva ulica, ki v Celju povezuje Bežigrajsko cesto s Tmoveljsko, mimo pekarne Klasja. Vprašanje je bilo očitno kar težko, saj vas je večina odgovorila, da je bil to Janko Ser-nec. Ulica pa se imenuje po njegovem mlajšem bratu Josipu Sernecu, pomembnem Celjanu, odvetniku, uglednem politiku in narodnjaku, pobudniku izgradnje Narodnega doma v Celju. Josip Sernec se je rodil 4. marca 1844 v Slovenski Bistrici mlinarju in posestniku Janezu in Ivani, rojeni Reybauer. Pod vplivom starejšega brata Janka Serneca se je že zelo mlad zapisal slovenskemu narodu. Že v mariborskih dijaških letih (1857-65) je začel sodelovati z intelektualnim krogom mladoslovencev. Kot dijak je bil celo član pevskega zbora mariborske čitalnice. Po končanem študiju prava leta 1869 na Dunaju, kjer je bil med drugim dve leti tudi predsednik slovensko-hrvaš-kega visokošolskega društva Jug, se je vinil v Maribor in prva leta delal kot koncipient pri bratu Janku. Ko se je leta 1876 poročil s Terezijo Koče-var, hčerko dr. Štefana Koče-varja, je v Celju odprl lastno odvetniško pisarno, ki je občasno zaposlovala tudi do 16 uslužbencev. Po vrnitvi na Štajersko se je hitro vključil v narodno politiko, kjer je veljal za prepričljivega govornika na različnih shodih. Tudi po prihodu v Celje se je hitro znašel med prvaki celj škili Slovencev. Ob menjavi generacij je že leta 1875 prevzel vodenje celjske narodne čitalnice, ki jo je pred tem uspešno vodil njegov tast dr. Štefan Kočevar, in jo vodil do svoje smrti leta 1925, torej polnih 50 let. Vsestranski Josip Sernec je bil več let tudi pevovodja čitalniškega zbora. Na njegovo pobudo je slovenska Celjska posojilnica leta 1897 zgradila Narodni dom, kjer so našla svoje mesto vsa narodna društva, ki so z leti zrasla iz narodne čitalnice, med njimi Celjski sokol, ki mu je bil Josip Sernec več let starosta. Sernec je veljal tudi za velikega borca za enakopravnost slovenščine v sodstvu. Že Josip Semec tretji dan, ko je odprl odvetniško pisarno v Celju, je vložil slovensko tožbo in zahteval rešitev v slovenščini, kar je celjske Nemce silno razburilo. Leta 1884 je bil prvič izvoljen v štajerski deželni zbor in v njem je deloval do leta 1902, nakar zaradi razpadanja politike sloge, katere vnet pristaš je bil, ni želel več kandidirati. Kot eden od prvakov štajerskih Slovencev je bil v svojem poslanskem obdobju tudi devet let namestnik štajerskega deželnega glavarja, kar mu je pri uveljavljanju slovenskih zahtev precej pomagalo. Josip Sernec ima veliko zaslug tudi pri osvojitvi celjskega okrajnega zastopa, ki ga je vodil od leta 1889 do leta 1905. Tik pred smrtjo je izdal svoje spomine, ki še danes veljajo za pomemben prispevek k razumevanju takratnih političnih, gospodarskih in narodnih razmer na Štajerskem. Ob 80-letnici (1924) mu je Mestna občina Celje podelila naziv častnega meščana. S častnim občanstvom so se mu oddolžile tudi Občine Dobrna, Škofja vas in Celj e-okolica. Danes vas sprašujemo, po kom se imenuje Prothasyev dvorec v Celju, zgradba nasproti Narodnega doma, v kateri je med drugim tudi celjska poročna dvorana. Vabimo vas, da na zastavljeno vprašanje odgovorite na priloženem kuponu. Na vprašanje o Sernečevi ulici (v Celju je napačno zapisana kot Sernčeva) je pravilno odgovorila Lucija Beloševič iz Puco-ve 5 v Čelju, ki bo po pošti prejela hišno nagrado Novega tednika in enega iz serije starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje. Foto: AŠ Kratko življenjsko zgodbo Josipa Serneca je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. r KUPON tednik # ,v. ce š < si domp-o ek!. -itn Ime in pnimek Naslov Kraj in poštna številka Ulica/stavba se imenuje po ki je bil............................... Moj predlog ......................... Odgovore pošljite do ponedeljka, 17. aprila, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. Aufbiks na velikem platnu skakalnico Snežni mušketirji pred akcijo Akrobacije nad snežno Fotograf je legel pod vzletišče, Matevž Petek pa je z desko poletel preko objektiva. Če bi se Gregor strinjal, bi ostali fantje rade volje zadevo ponovili. No, mogoče naslednjič. Nejc, Jure, Aljaž in Romano so deskali na snegu z Matevžem Petkom kulturo kot vsa druga potrebna oprema. Matevž Petek bo konec leta dopolnil 23 let. Celjan je v deskanju na snegu v Sloveniji oral ledino in ko se zdaj spominja svojih začetkov, mu na obrazu zaigra poseben smehljaj. »Težko je, ker nimaš pojma in takrat se tudi nisem imel od koga učiti. Tako pač vzameš vse lekcije preko svojih napak. Ampak od šestih let, kar se s tem športom ukvarjam, sta zadnji dve ob uspehih v svetovnem vrhu seveda neprimerljivi. Ko si začetnik, moraš veliko delati in ogromno pokazati, da lahko morda proti koncu kariere tržiš svoje ime. Ampak tako je pač pri vseh športih.« O uspehih bi na tem mestu lahko povedali veliko, a omenimo samo naslov svetovnega podprvaka v big-airu. In če poenostavimo tudi za borderske analfabete - Matevž Petek je z desko vrhunski mojster v akrobatskih trikih na snežnih skakalnicah. »Le pogoji so v Sloveniji bolj slabi. Z izjemo Vogla naša smučišča ne premorejo omembe vrednih snežnih parkov.« Dobili smo se kar na bližnji Rogli, kjer je bilo kljub čudovitemu pomladanskemu dnevu videti, kot da bodo imeli sneg do junija. »Uf, zakon!!« 14-letni Nejc, Jure, Aljaž ter dve leti mlajši Romano so se z Glede na dolgo in ostro zimo, ki smo je bih letos deležni, verjamem, da za sneg do nadaljnjega niti slišati več nočete. A verjemite, da na smučišču pod toplim pomladanskim soncem človek hitro pozabi na mrzla jutra, prometne zamaške in zoprno kidanje snega. Nas je na spomladansko snežno idilo odpeljalo pismo, ki so ga napisati Jernej, Jure, Aljaž in Romano. »Smo štirje prijatelji iz Štor in zelo radi borda-mo. Naš vzornik je Matevž Petek. Zelo bi bih veseli, če bi ga lahko spoznah in z njim bordali.« Matevž, ki ga je pozimi praktično nemogoče uloviti doma, je bil takoj za. Deskarji na snegu so naša jezika ob »bordih, dilah in len-smučišča okupirali pred nekaj dingih« ne zgražajo preveč. Be-leti in naj se puristi slovenskega sednjak pač sodi v deskarsko Tudi najmlajši Romano je dokazal, da za starejšimi prijatelji nič ne zaostaja. Sicer pa so fantje deležni posebnega prevoza po hribu nazaj v breg - z motornimi sankami. A ste mislili, da danes še kdo peš hodi? Matevžem takoj ujeli. Fantom kar ni zmanjkalo vprašanj. Matevž pa je razumel vnemo, s katero so pripovedovali o svojih zgodah in nezgodah in ga seveda z odprtimi usti občudovali ob njegovih izkušnjah. Matevža pač sponzorirajo vrhunski proizvajalci opreme, prepotoval je že pol sveta in deskal po parkih, o katerih lahko večina tovrstnih navdušencev le sanja. Ob vsem tem je začel iz nič in uspel. Kaj ga ne bi občudovali! Po svoje so vsi komaj čakali, da se zapodijo na sneg. Matevž verjetno zato, ker ni vajen predolgo sedeti in se na deski počuti približno tako kot v domačih copatih, fantje pa tako in tako niso mogli verjeti, da se jim je želja uresničila. Ure so kar prehitro minevale in pri najboljši volji bi težko spravili v besede deskarske vragolije in akcije s snežnih poljan. Še posebej, ko so fantje pokazali svoje znanje na skakalnici. In najbolje, kar lahko človek naredi ob vsem tem, je, da vas prepusti zgovornosti fotografij. Ob koncu so se fantje žarečih obrazov poslovili od Matevža in v en glas ponavljali, da je bilo super, fantastično in kar je še takih besed. Tudi Matevž je bil zadovoljen. »Po dveh letih bordanja so že kar dobri. >Fajn< fantje so in le- Ideja za pismo v naš nabiralnik je zrasla na Nejčevem zeljniku. Skakalnica sicer ni bila bogvekaj, a to Matevža ni ustavilo, da ne bi navdušil na celi črti. po sem se imel z njimi.« Mal- pošljite na najljubši naslov ce od bliže jih boste seveda lah- Prešernova 19, 3000 Celje, ko spoznali tudi vi, in sicer v ker... Vaše skrite želje izpol-sobotni reportaži na Radiu Ce- nita Novi tednik in Radio Celje ob 10. 10. lje! In za vsak primer bomo še SAŠKA TERŽAN enkrat ponovili; svoja pisma Foto: GREGOR KATIČ m- NOVI TEDNIK aza 19 Ali bo gimnastičar ali pa pevec OTROŠKI CA50PI5 Pravljična pomlad Tokrat smo se spet posvetili pomladi. Ta se je končno prebudila, čeprav se še zgodi, da je kakšen dan bolj mrzlo. Tudi vi ste očitno nad pomladjo navdušeni, saj je na naš naslov prišlo, poleg tistih že objavljenih pomladih besedil, še veliko pomladnih pesmi in sestavkov. Smo pa tokrat tudi malo pravljični, kar lahko preberete ali pa kar pogledate na risbici. Ker se bliža tudi velika noč, bomo današnjo oddajo na Radiu Celje ob 16.20 obarvali v vse možne barve pirhov. Vsi tisti, ki bi radi tudi ostalim povedali, kako ste pripravili butarice in kako ste ali boste barvali jajčka, pa svinčnik ali barvice v roke in veselo na delo. Vaše izdelke pričakujemo na naslov NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom: za Otroški časopis. Pa bo pomlad prišla Ko je v naši deželi zima, se res vsi zabavamo na snegu. Še lepše pa je, ko pride k nam pomlad. Sam nimam nič proti zimi, sem navdušen smučar, tudi sankam se rad. Ampak če zima, tako kot letos, traja že skoraj pol leta, komaj čakam, da sneg izgine. Nestrpno pričakujem tudi zeleno travico, kjer bom lahko igral nogomet. Vsi smo veseli, ko je zima, a potem še bolj veselo čakamo na pomlad in na vse prijetnosti, ki so povezane z njo. ALEN MUZEU, 6. a OŠ Šempeter v Savinjski dolini Življenje kot v sanjah Če bi lahko živela kot v sanjah, bi prišel princ na belem konju in s petimi vrečami zlata. Vsak vikend bi bila na morju ali pa bi celo tam kar živela. Vsak dan bi se lahko kopala, se sončila ter hodila na pice in različne napitke. Tudi svojo družino bi povabila, ne bi pa seveda pozabila niti na sorodnike. Vsi skupaj bi se veselili in strašansko zabavah. Tudi kakšno svojo prijateljico bi kdaj povabila, da bi skupaj hodili na sprehode, večerne plese. Skratka, imeli bi se pravljično, marsikdaj resnično tako kot v najboljšem filmu. LEJA HRNČIČ, 6. b OŠ Šempeter v Savinjski dolini Juhuhu, pomlad je tu! Nekoč je živela deklica, ki si je želela, da pride pomlad, čeprav je bila še zima. Mamica in očka sta ji naročila, da ne sme biti tako neučakana, saj bo pomlad kmalu prišla. In res, rečeno, storjeno; pomlad je prišla, sneg je izginil, ptički so pričeli prepevati, sonček je posijal, trobentice, vijolice, tulipani in druge rožice so začele poganjati svoje cvetke. Deklica je odšla na sprehod po čudovito zelenem travniku, nabirala je pisano cvetje in si prepevala krasne pesmice. Njen kuža je bil zraven in jo poslušal. Skupaj sta tekala po travniku, se prekopicevala, se smehljala in zganjala najrazličnejše lumparije. Njej je bila pomlad zares všeč in jo je imela najraje od vsega. Želela si je, da je ne bi nikoli bilo konec. NATAŠA FALE, 6. b OŠ Šempeter v Savinjski dolini Pomlad Pomlad je príšla, kot rosa jutranja z neba. In vsi slavčki so zapeli, a kar naenkrat odleteli, vendar vedno znova so nazaj prileteli. Rožica je zacvetela, ko zima je odhitela. PETRA ŽNIDARČIČ, 6. b OŠ Šempeter v Savinjski dolini »Kaj narediti s to gumico?« sta se nekaj časa spraševala starša komaj devet let starega Petra Lampreta z Dobrne. Špago in podobne »raztegal-ne« veščine je Peter delal in še dela iz čistega dolgega časa, zato sta le stopila v akcijo in poklicala Gimnastično zvezo Slovenije. Včlanila sta ga v klub in od takrat Peter pobira zlate medalje kot za stavo. Peter je na prvi pogled čisto običajen fant, a že »drugi« pogled razkrije, da ne zdrži dolgo časa pri miru. Malo se raztegne (beri: naredi špago, stojo ...) na fotelju, obesi na kroge, ki mu jih je oče uredil kar v dnevni sobi, skoči na konja in naredi nekaj obratov... Skratka, okomi novinarki z nekaj zamahi vzame sapo. »Ja, no, veste, že od nekdaj je zelo gibčen,« zadrego prekine mama Mateja. »Ttidi zato ga je klub v pi,« doda mama Mateja, »am-Mariboru kljub starostí, treni- pak dokler bo sam želel treni- Pred publiko se Peter še raje zavrti na svojih orodjih. govi družini toliko energije. Slišali smo, da Peter rad je čo- ci družine Lampret se namreč poleg šole resno ukvarjajo z rati je začel šele pred dvema ratiinbo priden tydi v šoli, bo kolino. Bi lahko bil to razlog? dodatninii dejavnostmi. De- letoma in pol, sprejel.« že šlo. Veste, ogromno otrok Treningi so bili sprva le en- neha trenirati, saj je prenapor-krat na teden, a je že takrat Pe- no. Ko smo Petra vpisali vldub, ter s prvega svojega tekmova- je kar 35 njegovih sotekmoval-nja prinesel domov srebrno me- cev hodilo na tekmovanja, le-daljo. Zdaj ima treninge kar šti- tos jih je le malo več kot 15. Potemtakem bi tudi jaz morala pokati po šivih od energije. »Pravzaprav smo vsi v družini športniki,« pripoveduje Mateja, saj Peter nima ča- a. Vmes so ga nis obiskuje glasbeno šolo, hči Maja hodi v plesno šolo. Sklepamo lahko torej, da le staršem ob »servisiranju« svojih treh podmladkov ne os- rikrat na teden, temu primer- Zato bomo, dokler se Petru vse zamikali krogi. »Radi surfa- no se je povečalo število me- skupaj ne bo zdelo prenapor- mo, rolamo, bordamo, smu- dalj in diplom, dvignila se je no, že zmogli.« No, glede na čamo,«začne naštevati in mi- tudi frekvenca prevozov v Ma- to, da se Peter celo po držav- slim, da je skorajda naštela ribor, kar je zahtevalo celotno nem prvenstvu še ves dan do- reorganizadjo družine. »Ob če- ma vrti na krogih, ga gimnasti- trtkihmevoziati(inlahkogreva kašelepčasneboutnijala.Sploh to se pogosto pridruži starej- malo kasneje od doma), ob pet- zdaj, ko je dobil vrtalice. »To šemu bratu Denisu v velenj- kih mamica, ob ponedeljkih so paski, s katerimi se lažje vr- babica in tako naprej,« razlaga tim,«moj vprašaj nad glavo opa- Peter. »Nato ga moramo tri ure, zi Peter in doda, »take imata znova tane kaj veliko časa za pre- >e športne panoge, ki jih poznam. »Peter rad tudi pleza, za- življanje časa po lastnem izboru. Še nekaj o rekordih kolikor traja trening, čakati, pojasni oče Simon. »Petru si-ccr tri ure zelo hitro minejo, mi pa se ponavadi ta čas nimamo kam dati.« »Malo zoprno je, da se domov vračamo precej pozno in Peterževavtuzas- vpraša, od kod Petru in nje- Mateja. Sicer pa Peter ni samo »ela-tudi Mitja Petkovšek in Aljaž stično«, pardon, gimnastično nadarjen, zelo lepo tudi Najpomembnejšega o Petru še vedno nismo zapisali. Razlog, da ga predstavljamo, ski Rdeči dvorani,« zaključi je namreč, da je že drugo le- poje. To lahko pritrdijo tudi Cokolino Idjuč uspeha? Po vsem slišanem se človek gimnastike, bi zagotovo pel, to zapored državni prvak v gimnastiki. Pa čeprav je lani menjal kategorijo in zdaj nastopa v kategoriji OV2 (dečki, stari od 9 do 10 let, ki mo- ostali člani šolskega pevske- rajo pokazati težje vaje kot zbora. »Če ne bi treniral njihovi mlajši kolegi). Uvr- »Želel hi še naprej zmagovati, dosegati lepe rezultate,« pove Peter Lampret, »moja največja želja pa je, da bi se kot mladinec udeležil svetovnega ali evropskega prvenstva.« stil se je že tudi na Pokal Sloje prepričana mama. Vsi otro- venije, kamor pride le šestnajst najboljših iz Slovenije, in se v kategoriji uvrstil v finale. Kdo od slovenskih gim-nastičarjev mu je najbolj všeč, nas je še zanimalo. »Petkovšek, ker je na bradlji >ful< dober, tudi njegov podpis že imam, saj je nekoč na tekmi podeljeval medalje,« hitro pove Peter in izza roba sedežne že tišči konja, ki mu ga je dal njegov trener. Preden ga u pem zaslišati še kaj več, se že vrti na konju, pred tem pa atiju naroči, naj šteje obrate. Osemnajst obratov znaša Petrov rekord na konju z ročaji ter 50 na konju brez ročajev, vam lahko zdaj povem iz prve roke. No, takšen je bil rekord ob mojem obisku na Dobrni, pri čemer je možno, da se je vmes še izboljšal. ROZMARI PETEK 20 IFORMACIJE - NASVETI ISCEMO TOPEL DOM ROŽICE IN CAJCKI —-- St. 29 -11. april 2006 TOC Hrenovo listje Nenazadnje je hren veljal tudi kot odlično domače poživilo. Če vas daje pomladna utrujenost, ste brez volje in elana, se rešitev mogoče skriva v hrenovem poparku: dve žlički sveže naribanega hrena prelijte s skodelico vrele vode in pustite, da se nekoliko ohladi. Aromatičen čaj precedite in pijte po po-žhkih večkrat dnevno. Ko boste na veliko nedeljo uživali v tradicionalni jedači, pa nikar ne pozabite naribati hrenove korenine - kljub temu, da vas bo spravila do solz! Hren za veliko noč in za moč Hren povečuje izločanje seča, vendar ga ne smemo zaužiti preveč naenkrat, ker lahko povzroči okvaro ledvic. Zelo dobre uspehe dosega pri zdravljenju presnovnih bolezni, revmatičnih težav in putike ter pri vnetem mehurju. V ta namen uživajmo 3 do 4 žhce sveže nastrganega hrena, ki mu dodamo malo vinskega kisa in grozdnega sladkorja. Seč bo kmalu postal bister, v njem ne bo več bolezenskih snovi. Dokazano je, da hren deluje antibiotično, pa tudi baktericidno, se pravi, da uničuje bacile. Zato je v majhnih odmerkih - trikrat po 15 do 20 kapljic soka dnevno v času med obroki - odlično zdravilo pri vnetju debelega črevesa in črevesnih boleznih, ki jih zaradi gnilobnih in vrelnih procesov v črevesu povzročajo koh bacili. Hitro minejo tudi tegobe, ki spremljajo te bolezni, denimo napihnjenost, lenivost črevesja, driske... Ker je v njem obilo vitamina C, so ga svoj čas uporabljali podobno kot kislo zelje, proti skorbutu. Hren pa je tudi dober prijatelj pljuč. V ta namen ga mešamo z medom, da se sluz razredči, katar poneha, pozdravijo se astmatične bolezni, kašelj se poleže, ker pospešuje izločanje sluzi. Če pride ob tem do močnih drisk in nočnega potenja, se hrenu odpovejmo. Narezan ah nariban hren je nadvse primeren za kata- Mešanka z nemškim ovčarjem, ponosna, čuječa, kar prekipeva od energije. kot žalosti Slabo leto stara psička, tako mehkodiaka in simpatična, da si ne moreš kaj, da ne bi med prsti začutil njenega svilenega kožuščka. Mala navihanka, zelo primerna za bivanje v zaprtih prostorih, imerna za male otroke ali lajšanje osamljenosti starejšim ljudem. Več veselja Brez hrena ni velike noči. Ta pekoča korenina je nepogrešljiva v jerbasu z »žegnom«, kjer simbolizira tri žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ. Kakšna pa je njegova zdravilna moč? Hren (Cochlearia Armora-cia) ah turman je verjetno doma v Rusiji. Že v srednjem veku so ga uporabljali zoper zaprtje, proti zastrupitvam, proti boleznim jeter, ledvic, mehurja, ušes, prsi in zoper kožne bolezni. Nato se je uveljavil kot obvezna sestavina vsake poštene velikonočne mize in to vlogo ohranil do danes. Si predstavljate velikonočen zajtrk brez pekoče hrenove omake prijetnega za-čimbnega okusa? Da pa koga v postnem času, ki traja vse do velike noči, ne zavedeni v skušnjavo, pustimo dobrote ob strani in se omejimo na hrenove zdravilne odlike, podprte z dokazi. Kljub temu, da vas lahko spravi do solz, v nedeljo ne pozabite za zajtrk nastrgati hrenove korenine. plazme in kašnate obkladke. Po besedah Mauricea Messe-gueja učinkuje kot odličen ru-beficientium, z drugimi besedami, »izvleče rdečilo« iz obolelega mesta in ker se kri ne nabira več, bolečina pojenja in bolezen se laže pozdravi. Priporoča ga proti vrtoglavici in omedlevici (na prsih), proti lumbagu, išijasu, bolečinam v hrbtenici in želodcu, migreni in hudemu zobobolu. Ljudsko zdravilstvo svetuje, da damo 8 rezin hrena v požirek belega vina in to popijemo po 8 urah. Pospešilo bo izločanje kamnov, seča in pomagalo pri menstruaciji. Če kdo ne more na vodo, naj nastrga hren, ga spraži na maslu in to položi toplo na mehur. Naši padar-ji so priporočali: »Hrenovperje v vodi kuhaj, s tim si glavo zmivaj, če ti lasje ven gredo, nehajo1.« ali pa »Ženft u ušesa kapaj, ktermu se gnoji u ušesih.« To je le pet razlogov, zakaj je lepo delati v zavetišču. Veselih zgodb, ko pokličejo ljudje z bivšimi varovanci in pohvalijo svojega prijatelja rekoč: »Naš kužek/muca je pa najboljši na svetu, škoda le za druge ljudi, saj smo že mi pobrali najboljšega!«, je veliko več kot žalostnih. Tudi sam veterinar ima dva najboljša mucka doma, pa se kljub temu najdejo najboljši še za vas. Morda kateri s fotografij? Pokličite v zavetišče Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na 03/749-06-00 ali 749-06-02. Velikokrat se zgodi, da zaposlene v zavetišču kdo vpraša, kako lahko delajo v službi, kjer doživijo toliko žalostnih zgodb. Ljudje, ki še niso bili v zavetišču, so veterinarja Roka Krajnika tudi že obdolžili, da ne mara živali, saj se jim zdi zavetišče nekaj groznega, nekakšno koncentracijsko taborišče za živali. Zato se je odločil, da predstavi nekaj primerov, zakaj se splača delati v zavetišču. Te besede je zapisal, ko mu je v naročju počivala simpatična psička, ki ima zelo slabo izkušnjo, sedaj pa vsako prijaznost z ljubeznijo nekajkrat povrne. Punca, ki nam kot za stavo beži iz boksa, vendar nikoli ne gre daleč. Takoj, ko jo pogrešimo, pride izza vogala, s svojim košatim repom pa maha kot z zastavo zmagovalca. 10-mesečni samček, prijazen in živahen in igriv, z očmi, ki kar same vabijo na sprehod in polepšajo dan. Sklenite zavarovanje AvtostekloPlus pri Zavarovalnici Triglav, d.d., in v primeru POŠKODOVANEGA AVTOMOBILSKEGA STEKLA POKLIČITE 080 3232, iz TUJINE +386 2222 2864. sLftgafe»».- [|j2 triglav Zavarovalnica Triglav in Carglass vam ponujata: " hitro, strokovno popravilo vetrobranskih stekel ■ zamenjavo avtomobilskih stekel za vsa vozila ■ garancijo na izvedeno delo in menjavo avtomobilskih stekel ■ popravila po vsej Sloveniji 080 3232 ■ servis v večini evropskih držav WWW.TRI01AV.SI ■ PRIHRANEK ČASA WWW.CAROLASS.SI } H CINKARNA S metalurško kemična industrija Celje, d d 3001 Celje,Kidričevo 26, Slovenijo tel.: » 03 541 96 10 Vabilo k sodelovanju V Sloveniji smo že preko 130 let med vodilnimi gospodarskimi družbami na področju bazične in predelovalne kemijske industrije. Sodimo tudi med velike izvoznike tako na evropska kot tudi ostala tržišča. Na današnjih trgih se lahko obdržijo samo najboljši. Za dosego tega cilja pa smo se pripravljeni tudi kadrovsko okrepiti. Zato na marketinškem področju vabimo k sodelovanju mlade, sposobne, dinamične, kreativne in inovativne kadre za najzahtevnejša dela na tem področju in to: tehnično pospeševanje prodaje, načrtovanje in analiziranje prodaje, raziskovanja tržišča, vodenje in organiziranje dela ipd. Od kandidatov pričakujemo: - da imajo univerzitetno izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri, - da imajo delovne izkušnje na področju komerciale, - da obvladajo slovenski jezik in najmanj en svetovni jezik aktivno in enega pasivno, - da imajo razvite sposobnosti za medsebojno komuniciranje poslov in smisel za timsko delo ipd. Pričakujemo vaše informativne vloge. Podrobnejše informacije lahko pridobite v Kadrovsko splošni službi podjetja. DNEVNI bar v Celju, odkup inventarja, oddamo. Telefon 041648-252. 1688 PRODAM TRICIKEL ap 601, letnik 1981, potrebno manjše popravilo, prodam po zmerni ceni. Telefon (03) 5482-503,031 501-639. 1667 CITROEN ox first 1,1, letnik 1993,139.000 km, prodam. Telefon 070 245-595, po 15. Uri. 1676 RENAU1T 5 campus, letnik 1993, reg. do 13. 10., zelo ohranjen, prodam za 120.000 SIT. Telefon 041 506-145. 1698 FlATpunto 75, letnik 1998, prva reg. 1999, reg. do 27.1.2007, prevoženih 96.000 km, lepo ohranjen, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031235-372.1704 TIPO 1,4 i, letnik 1994, zvso opremo, reg. do 9.1. 2007, prodom za 150.000 SIT. Telefon 041 286-057. 1707 CITROEN ax 1,1 i caban, letnik 1993,5 vrat, rdeč, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041200-359,(03)587-1586. 1708 GOLF IV, tdi, letnik 1998,133.000 km, nekaramboliran, 2. lastnik, prodam. Telefon 041 757-878. 1731 C 3, letnik 2004, l. lastnik, motor 1,4, redno servisiran, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 747-604. p RENAULT laguna 1,6/16 V, letnik 1999, srebrne bane, prvi lastnik, prevoženih 65.000 km, redno servisiran, prodam. Telefon 041 408-896. 1734 TRAKTOR Univerza! 45, na oba pogona, puhalnikTajfun, malo rabljen in tračni obračalnik, širina 2.20 m, prodam. Telefon 5799-223. 1679 ZETOR 3511 4-4, za 1.300.000 SIT in nahrblno kosilnico Tomosapn 6, letnik 1997, prodam.Telefon 041 550-466. Š371 TRAKTORSKO rotacijsko kosilnico Fela prodam, v račun vzamem tudi drva ali hlodovino. Telefon 041794-204. nm PRODAM ROTACIJSKO brano, 2,20 m in plug obračalnik prodam. Telefon 051321-925, (03) 5798-316. 1591 ODJEMALEC silaže, koruzne in travne, prodam. Telefon 051 321-925, (03) 579-8316. 1604 SAMONAKLADALKO, solidno ohranjeno, s hidravličnim grebenom, prodam. Telefon 5796-381, v večernih urah. 1678 □JIH Qmsfto VŽEGRUoddamvnajem poseslvo, možen kasnejši odkup. Telefon (03) 5808-775. PRODAM ENOSOBNO stanovanje z mansardo, pritlično, v kraju Zg. Palskava, prodam ali menjam. Telefon 031422-800. 1®13 DVOINPOLSOBNO stanovanje in garažo, na Hudinji, prodam. Telefon 031 834-881. 1623 DVOSOBNO stanovanje v Celju, Otok, Vojkova, 54 m2, visoko pritličje, prodamo za 16.500.000 SIT. Telefon 031 210-569. 1689 DVOSOBNO stanovanje, 52 m2, na Otoku, 3. nadstropje, prodam. Cena 12.500.000 SIT. Telefon 031798-450. 1733 KUPIM EN0INP0L ali dvosobno stanovanje v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 866-933. n ODDAM CEUE, Nušičeva. Oddam delno opremljeno dvosobno stanovanje, 4. nadstropje, brez dvigalo, vseljivo 1.5.2006, najemnina 45.000 SIT + 3 varščine. Telefon 041324-761. 1654 OPREMLJENO stanovanje, 89 m2, vcentru Laškega, oddamo v najem. Telefon 041 611-442. p NAJAMEM DRUŽINA zdravnika najame dvoinpolsobno ali trisobno stanovanje v bližini bolnišnice. Telefon 040 996-027,040 952-150. 1719 PRAŠIČE, težke40 kg, prodam.Telefon 031 221-243. 1730 BIKCE, težke od 130 do 200 kg in telko, težko 230 kg, prodam. Telefon 041258-318. p ŠTIRI koze prodam.Telefon (03) 5774-518. 1725 PRAŠIČE, težke 80 do 120 kg, prodam. Telefon 040 493-227. p HIŠO, nedokončano, v Galiciji, prodam. Informacije po telefonu 041 324-325. 1518 ZLATEČE, Nova Cerkev. Na hribu prodam delno podkleteno stanovanjsko hišo. V hiši so elektrika, telefon in voda. Skupno posestvo z zemljiščem meri 2,2 ha. Cena 8.000.000 SIT ali po dogovoru. Telefon (03)5772-408. 1532 MONTAŽNO hišo, 140 m2, staro 35 let, mirno, sončna lega, s pripadajočim zemljiščem, 14 arov, v središču Rogatca, prodam. Telefon 031447-765. 1554 NA lepi, mirni, sončni legi prodam parcelo. Telefon 051 321-925, (03} 579-8316. 1591 SREDNJE veliko kmetijo, potresna gradnja, prodam. Telefon 5799-223. 1679 MANJŠO hišo v Celju in okolici kupim za gotovino. Telefon 041 866-933. n VIKEND ali zapuščeno hiša, na območju Čemšeniške planine ali Dobrovelj, kupim zaugodnoceno,gotovina takoj. Telefon 041 898-102. 1613 V ŒUU ali okolici kupim starejšo hišo, plačilo: gotovina takoj. Telefon 031645-744, 548-5796. 1666 STOLČEK za hranjenje dojenčka in otroško stajico ugodno prodam za 6.000 SIT. Telefon 040 396-710. less KUPIM SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 510-198. 1668 IM'HlLžJI PRODAM KLAVIRSKO harmoniko Rujal, 120-basno, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5792-479. 1711 DIAT0NIČN0 harmoniko, Be, Es, As, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 808-42l,pol5.uri. Š380 KONJA poni, rjavo belega, starega do 3 leta, kupim. Telefon (03)5763-258. 1727 TRI mlade kužke, črne, mešančke, srednje velike, podarim. Telefon 040 754-179. 1680 IŠČEM V L0ČICI ob Savinji se je izgubil pes mešanec, podoben nemškemu ovčarju. Ime mu je Piki. Kdor bi ga videl, naj pokliče po telefonu 031 626-760. ži978 PRODAM SENO v kockah, otavo v velikih okroglih balah in mešano v refuzi, prodam. Telefon 5471-128, po 18. uri. 1671 VIS0K0DEBELNE jablane starih sort krivo-pecelj, bobovec, carjev®..., prodam. Telefon 041673-731. 1684 SUHE okrogle bale, velike in ječmen, prodam. Telefon 031 853-106,5794-065. Š370 VINO, belo in rdeče, prodam.Telefon 031 591-992. Š369 LOKA pri Žusmu. Prodorno bale, okrogle, pna košnja. Cena po dogovoru. Telefon 051305-526. šare SENO ugodno prodamo. Telefon (03) 573-1571. 1687 SILAŽNE bale, okrogle, prodam. Gorica pri Slivnici, telefon 041 966-251. Š377 OKROGLE silažne bale prodamo. Telefon (03) 5724-052. 1724 VINO, belo in rdeče, prodam po 200 SIT/I. Vino prodajam v Celju, Ulica bratov Dobrotinškov 5. Telefon (03) 5414-338. 1721 SENO v balah, primernejše za konje, prodam. Cena bale 2.500 SIT. Telefon 041 763478. 1735 BELO in rdeče vino prodam. Telefon 031 221-243. 1729 VINO, jabalčnik in domač kis, odlične kakovosti, zelo ugodno prodam. Telefon 041 929-495. 1717 PRODAM 60 kg težke pujske prodam. Telefon 051 321-925,(03)5798-316. 1604 TELICO simentalko, brejo, težko 640 kg, prodam. Telefon 041369-245. 1670 SVINJE, od 50 do 140 kg, prodam.Telefon (02)703-1196. p KRAVO simentalko, s teletom, prodam zaradi bolezni. Telefon (03) 5778-721. TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam.Telefon 040 370451. L418 KRAVO pred telHvijo in kobilo, stara 4 leta, prodam, možna menjava. Telefon 031 515-187. Š373 TELICO simentalko, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 5743-025. Š376 TELIČKO, ft/Is, mesni tip, 120 kg, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 288-114. Š381 PRODAM HRVAŠKA, Vrsor, Valkanela. Prikolico, 5 oseb + 2 dodatni ležišči, wc, tuš, kuhinja, voda, vse pokrito z nadstreškom in ograjeno, lastništvo in carinski dokumenti urejeni, prodam. Telefon 041 569-238. FANTOVSKO obleko, številka 10 in številka 44 (za birmo) ter otroško posteljico z jogijem ugodno prodam. Telefon 040 429-653. L 416 ALU platišča, z gumami (195-50-15), za 45.000 SIT in belo vino prodam za 250 SIT. Telefon 041 283-075. Š375 KROŽNE brone in bika, teža 450 kg, prodam.Telefon 041684-498. 1709 BIKCA simentalca, 85 kg in bikca, čb, 60 kg, prodam skupaj za IIO.OOO SIT. Prodam tudi dve kvoti za krave dojilje. Telefon 031 553-567. Š382 NOVO fantovsko obleko za birmo, s srajco, kravato, sivo, št. 42 in fantovsko obleko za obhajilo, s srajco, prodam. Telefon 5473-049,031 515-873, Romana. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice in sestre FRANČIŠKE KLINAR iz Reke 25 pri Laškem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrazih sožalje, darovali cvetje in sveče, jo pospremili na njeni zadnji poti ter sočustvovali z nami. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Vsi tvoji otroci smo sami ostali, ki, mama, ob tebi smo srečni bili. Minila so leta materinske ljubezni, ko tvojo dobroto smo uživali vsi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tete in sestre NEŽIKE ZDOLŠEK iz Marija Dobja 29, Dramlje (3.1.1922-1.4.2006) se želimo iskreno zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, sodelavcem Cetisa, Merkurja, Klasja in Prodexa, ZB Trnovlje, katerih članica je bila, in vsem ostalim, ki ste imeli našo mamo radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa bili v oporo in tolažbo. Hvala drameljske-mu župniku za pogrebno mašo in ganljivo slovo, cerkvenemu zboru za odpete žalostinke in pogrebnemu zavodu Žalujka za vso organizacijo. Iz srca še enkrat vsem najlepša hvala. V globoki žalosti: njeni otroci z družinami in ostalo sorodstvo ZAPOSLIMO voznika lakaja. Tina Pozinek-Koštomaj s. p., Krpanova 3, Celje, telefon 031 390-060. 1615 ZAPOSLIMO natakarico za strežbo pijač v okrepčevalnici Vijolica na Ardinu 65, Škofja vas. Telefon 780-0452,041628-860. 1569 Podjetje v razvoju išče 8 žensk in moških za delo na različnih področjih. Zaielen vozniški izpit. Začelek takoj. Inf. pon. - pet od 8. do 13.30 Jakoma, d.o.o.. Mariborska cesta 44. Celje tal.: 03 425 61 50 ali GSM: 041 710663. ZAPOSLIM frizerko zvečletnimi izkušnjami. Telefon (03) 492-8820, Anka Baje s. p., Opekarniška 14 a, Celje. 1697 ZAPOSLIMO študentko za delo v gostinskem lokalu v Žalcu. Telefon 041 380-693. Gaya Caffe, Robert Vodušek s. p., Šlan-drov trg 23, Žalec. ži90 ZAPOSLIMO dekle za delo v gostinskem lokalu v Žalcu. Telefon 041 380-693. Gaya Caffe, Robert Vodušek s. p., Šlan-drov trg 23, Žalec. žiso VOZNIKA C-kategorije, za razvoz blaga, zaposlim. Telefon 041 741-105, Mihael Hliš s. p., Paneče 36, Rimske Toplice. 1716 PIZZERUA Taurus, Miran Kajno s. p., Leveč 40, Petrovče, zaposli kuharja z izkušnjami. Telefon 031 714-990. n NATAKARICO za strežbo pijač v Baru Irena, Lopata 17, Celje, zaposlimo. Telefon (03) 4921-420, Klavdija. n Novo v Celju -CANTANTE CAFÉ Zaposlimo -vodjo lokala - strežno osebje - kuharsko osebje Cantante café Celje, Savinova ulica 9 tel.: (0)3 490 01 36 info@cantante.net PO zelo ugodnih cenah in kakovostno izvajamo demit fosade in vsa slikopleskar-ska dela. M3Grad d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041771-104. 1705 ZAPOSLIMO voznika s C-kategarijo za razvoz mlečnih izdelkov po Sloveniji. Vedlin d. o. o., Dečkova cesta 25 a, 3000 Celje, telefon 040 299-053. n GOSTIŠČE v Šentjurju zaposli dekle za strežbo. Telefon 041 666-726, Marjan Bo-horč s. p., Ul. Dušana Kvedra 44, Šentjur. HUJÇANJjE 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT )'2/:252:3255,01 /51935 54 Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.gov.si: ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. upravna enota ceue Gradbeni delavec pomoč zidarjem pri gradbenih delih; do 14.4.2006; Jurič-ki Željko s.p.. Zidarstvo in fa-saderstvo, Muzejski trg 3,3000 Celje; gradbeni delavec za pomožna dela pri gradnji in sanaciji objektov; do 29. 4. 2006; Teh-nocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9,2000 Maribor. Delavec brez poklica vedeževanje po telefonu; do 15.4.2006; Smilja Borovnik s.p., Šalek 93,3320 Velenje. Snažilka čiščenje prostorov; do 15.4. 2006; Kerin Brigita s.p.. Vzdrževanje Kerin, Cesta na grad 62,3000 Celje; čiščenje prostorov, del. mesto je v Vojniku; do 15.4.2006; Kerin Brigita s.p.. Vzdrževanje Kerin, Cesta na grad 62, 3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba voznik viličarja, delo v proizvodnji, nakladanje in razkladanje tovora; do 18. 4. 2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Zidar za zidanje in ome-tavanje polaganje podov in hidroi-zolacij; do 14. 4. 2006; Liwcl d.o.o., Bežigrajska cesta 4,3000 Celje. Krovec krovsko kleparska dela; do 14.4. 2006; Líwel d.o.o.. Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Voznik viličarja voznik viličarja; do 14. 4. 2006; Celjske mesnine d.d., Hladilnica, Cesta vTrnovlje 10, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) gradbena dela na nizkih gradnjah; do 14. 4. 2006; Meš-ko Ivan s.p., Prevozi, Arja vas 6a, 3301 Petrovče. Oblikovalec kovin enostavna rezkarska dela; do 18.4.2006; Ennes d.o.o. Celje, Ulica heroja Rojška 61,3000 Celje. Klepar kleparska in krovska dela; do 8. 5. 2006; MOSKK, krovstvo, kleparstvo in veletrgovina d.o.o., Nova Cerkev 127,3203 Nova Cerkev. Stavbni klepar krovsko kleparska dela; do 22. 4. 2006; Anclin Jože s.p.. Stavbno kleparstvo in krovstvo, Lopata 48, 3000 Celje. Monter konstrukcij monter strojev in opreme, v okolici Celja montaža kovinsko obdelovalnih strojev in opreme na terenu ter vzdrževalna dela na strojih, del. mesto v Celju; vloge na naslov: Trenkwal-der d.o.o.. Slovenska 17, 2000 Maribor ali pokličite tel. 041/ 796-110; do 24.4.2006; Trenk-walder d.o.o., Dunajska 105, 1000 Ljubljana. Avtomehanik avtomehanik; do 18.4.2006; T&T group d.o.o. Celje, Obrtna cesta 53, 3000 Celje. Elektrikář elektronik elektrikář energetik za opravljanje elektro inštalacijskih del; do 18.4.2006; Kova-čič in Kovačič elektroinstala- cije d.n.o., Kašova ulica 2,3212 Vojnik. Tiskar za tisk s ploskve tiskar II., priprava in nadzor tiska ter vodenje evidenc, nadzor kakovosti izdelave, tekoče vzdrževanje, čiščenje in nadzor delovanja stroja; do 14. 4. 2006; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopova ulica 24, 3000 Celje. Avtoličar avtoličarska dela; do 14. 4. 2006; Cepin Janko s.p., Avto-storitve. Pot v Lešje 1,3212 Vojnik. Frizer frizer; do 14. 4. 2006; Koc-mut Daija s.p., Hair center Darja, Ulica frankolovskih žrtev 34, 3000 Celje; pomoč pri frizerskih opravilih, pranje, striženje, barvanje; do 11. 4. 2006; Kodrič Jožefa s.p., Frizerstvo, Cesta XIV. divizije 36,3220 Štore. Zidar zidar, samostojni zidar za zidanje in ometavanje, delo se izvaja na območju Celja; do 29. 4. 2006; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9,2000 Maribor. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TGM; do 22.4.2006; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu, samostojno delo, skrb za nemoteno poslovanje podjetja; do 14. 4. 2006; Šket Ivan s.p., Avtoprevozniš-tvo. Pod lipami 4, 3000 Celje; prevozi blaga; do 11.4.2006; TCC transcommerce d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje. Prodajalec prodaja otroške opreme in igrač; do 18.4.2006; Ariel d.o.o. Ljubljana, PE Celje Interspar, Mariborska cesta 100,3000 Celje; prodaja kruha in pekovskih izdelkov na terenu s kombijem; do 18. 4. 2006; Črnčič Marko s.p., Trgovina, Tomšičeva 23, 2310 Slovenska Bistrica; prodajalec v trgovini z elektroniko; do 11.4.2006; Edicom d.o.o. Šentjur, Trgovina Conrad, Vodnikova ulica 6,3000 Celje; prodajalec, prodaja in svetovanje strankam v tekstilni trgovini, vaša naloga bo tudi naročanje in prevzemanje izdelkov; do 14.4.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Sta-netova ulica 4, 3000 Celje; prodajalec; do 11. 4. 2006; Promontana d.o.o. Kranj, Partizanska cesta 18, 4000 Kranj; prodaja gradbenega materiala; do 18.4.2006; STIPP storitve, trgovina in prevozi d.o.o.. Cesta pod Rifnikom 27, 3230 Šentjur; prodajalka na terenu, prodaja modnega nakita in ostalih modnih dodatkov; do 14.4. 2006; Sun 64 d.o.o., Ipavčeva ulica 22,3000 Celje. Prodajalec avtom., rez. del., kmet. mehan. prodaja rezervnih delov; do 18. 4. 2006; Cepin Franc s.p.. Posredništvo, Vengustova ulica 10, 3202 Ljubečna. Kuhar kuhar, picopek, del. mesto v Celju; do 10. 5.2006; Baletta d.o.o., Ob dolenjski železnici 12,1000 Ljubljana. Natakar strežba pijač; do 20.4.2006; GGM international d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje; strežba pijač; do 11.4.2006; Gole Andreja s.p.. Bar Zlatorog klub, Mariborska cesta 1, 3000 Celje; strežba hrane in pijače; do 14.4.2006; Gostilna Lovec, Jožef Kline s.p., Dobrna 25,3204 Dobrna. Srednja poklicna izobrazba voznik; do 26.4.2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; voznik težke mehanizacije, upravljanje cestnega vozila in prekladalne naprave, nakladanje in razkladanje tovora z dvo-galom, skrb za pravilno nakladanje in zavarovanje tovora; vloge na naslov: Holding Slovenske železnice d.o.o., Sekcija za tovorni promet, Krekov trg 1,3000 Celje; do 25.4.2006; Holding Slovenske železnice d.o.o., Sekcija za tovorni promet Celje, Delovna enota, Kidričeva ulica 34, 3000 Celje; voznik tovornjaka v domačem prometu; do 18. 4. 2006; T&T group d.o.o. Celje, Obrtna cesta 53, 3000 Celje. Strojni tehnik operater na CNC rezkalnem stroju; do 18. 4. 2006; Ennes d.o.o. Celje, Ulica heroja Rojška 61,3000 Celje. Elektrotehnik elektronik monter in serviser varnostnih sistemov; do 11. 4. 2006; Edicom d.o.o. Šentjur, Trgovina Conrad, Vodnikova ulica 6, 3000 Celje. Grafični tehnik tiskar, priprava in nadzor tiska ter vodenje evidenc, nadzor kakovosti izdelave, sodelovanje pri prevzemu in montaži novih strojev; do 14.4.2006; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopova ulica 24, 3000 Celje; grafični oblikovalec, delo na računalniku v programih pho-toshop, freeehand, quarkex-pres, corel; do 14.4. 2006; Lithoteam & co d.o.o. Celje, Bevkova ulica 3, 3000 Celje. Trgovinski poslovodja poslovodja v trgovini z otroško opremo in igračami; do 18. 4.2006; Ariel d.o.o. Ljubljana, PE Celje Interspar, Mariborska cesta 100, 3000 Celje. Ekonomski tehnik tajniško administrativna dela; do 25.4.2006; Avto šola Maz-zoni d.o.o.. Ljubljanska cesta 20,3000 Celje; poslovodja v maloprodaji, prodaja blaga, vodenje evidence blaga; do 18. 4. 2006; TCC transcommerce d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje; operativni vodja prodajne mreže; do 18.4.2006; Uniglo-bal d.o.o., Kidričeva 25, 3000 Celje. Komercialist območni prodajni predstavnik na terenu za prodajno področje lesenih talnih oblog vi-sokokakovostnega razreda; do 18.4.2006; Solvere d.o.o., Ulica Pohorskega bataljona 23, 2314 Zgornja Polskava. Upravni tehnik zdravstvena administrator-ka, obvladanje slepega pisanja na računalnik in pisalni stroj, vodenje zdravstvene administracije, evidenc, pisanje po diktatu; do 14. 4. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 29.4.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba svetovalec prodaje, zavarovalni zastopnik za sklepanje zavarovanj, delo v Celju; do 11. 4. 2006; Grawe d.d.. Poslovna enota Ljubljana, Komenskega 4, 1000 Ljubljana. Inž. kmetijstva pospeševalec prodaje specialnih gnojil na terenu, specialist za prehrano rastlin; do 14.4.2006; Metrob d.o.o., Za-čret 20, 3202 Ljubečna. Inž. gradbeništva tehnolog projektant; do 11. 4. 2006; Gradiš Celje d.d., Bu-kovžlak 71,3221 Teharje. Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo knjigovodska dela; do 14.4. 2006; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje. Univ. dipl. inž. gradbeništva odgovorni vodja del, vodja gradbišča; do 11.4.2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Univ. dipl. inž. arhitekture _ arhitekt; do 18.4.2006; Biro Žveplan d.o.o. Celje, Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje. "Hjpravna enota laško Delavec brez poklica delo v proizvodnji - moški; do 11.4.2006; Seca plast d.o.o., Podšmihel 1,3270 Laško. Zidar zidar, tesar; do 14. 4. 2006; Grubelnik Franc s.p., Gradbeništvo, Ojstro 27,3270 Laško. Prodajalec prodajalec, naročanje, prevzemanje blaga, polnjenje polic v živilski trgovini, vnašanje podatkov oz. prevzemanje; do 11. 4. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Računalniški tehnik oblikovalec spletnih strani; do 21. 4. 2006; i - Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3,3270 Laško; programer; do 21.4.2006; i -Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško. Trgovinski poslovodja poslovodja II, za PE Laško, vodenje in organiziranje dela v poslovalnici; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Laško); do 18.4.2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Hipermarket Tuš, Mariborska cesta 128,3000 Celje. Inž. računalništva prodaja računalniške opreme; do 14. 4. 2006; Teal d.o.o. Laško, Kidričeva ulica 5, 3270 Laško. Dipl. inž. strojništva (vs) vodja investicij in vzdrževanja; do 21.4.2006; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Magister farmacije magister farmacije receptář; do 6. 5. 2006; Cizej Andreja, Lekarna Cizej Laško, Kidričeva ulica 5, 3270 Laško. ^^pravnaÍNOTA^" mozirje Delavec brez poklica pomožni delavec v pekarni; do 11.-4. 2006; Danijel Tomaž s.p., Aškerčeva ulica 53, 3330 Mozirje; kuharski pomočnik na območju Nazarje; do 11.4.2006; Iss servisystem d.o.o., Ptujska cesta 95,2000 Maribor; pomožni delavec; do 26. 4. 2006; Virbnik Nataša s.p., Pri-hova 26,3331 Nazarje. u pra^TÊÏÏÔTÂ" slovenske konjice Osnovnošolska izobrazba posluževalec strojev, delo v proizvodnji kovinske industrije - moški; do 14.4.2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; zlaganje žaganega lesa ob strojih za razrez hlodovine; do 18. 4. 2006; Cugmajster Alojz s.g., Razrez hlodovine, Cesta v Zejeznik 7, 3215 Loče. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) delavec v proizvodnji, delo z različnimi stroji, dvigovanje in prelaganje lažjih in težjih izdelkov; do 18.4.2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Strojni obdelovalec kovin izdelovanje vseh vrst brusov in drugih izdelkov ter polizdelkov na strojih, nastavitev strojev in naprav; do 14. 4. 2006; Comet d.d. Zreče, Tovarniška cesta 5, 3214 Zreče. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) upravljalec transportnih sredstev, delo na deponiji za hlodovino, delo na gozdnem dvigalu (hiab); do 18.4.2006; Cugmajster Alojz sj).. Razrez hlodovine. Cesta v Železnik 7, 3215 Loče. Ključavničar sestava jeklenih proizvodov, priprava in razrez materiala; do 11. 4. 2006; Kovač Borut s.p., DBR - ključavničarstvo in trgovina, Dobrava 50, 3214 Zreče. Oblikovalec kovin pomožni kovač, voznik viličarja; do 14.4.2006; Unior d.d. Zreče, Kovaška cesta 10, 3214 Zreče; oblikovanje kovin; do 18.4. 2006; Unior d.d. Zreče, Kovaška cesta 10,3214 Zreče. Zidar zidanje ometavanje; do 11. 4. 2006; Leskovar Peter s.p.. Gradbeni servis in gostinstvo, Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Voznik avtobusa voznik avtobusa; do 3. 5. 2006; Curious d.o.o. Stranice, Križevec 44, 3206 Stranice. Kuhar priprava srbskih jedi; do 18. 4. 2006; Leskovar Peter s.p.. Gradbeni servis in gostinstvo. Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 6.5.2006; Grm Anton s.p., Mednarodni prevozi in posredovanje, Po-lajna 4,3206 Stranice; ekstrudiranje PVC profilov; do 11.4.2006; Koplast ekstru-zija in konfekcija d.o.o., Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice; orodjar; do 15. 4. 2006; Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o.. Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Konjice. Strojni tehnik pomožni kovač; do 14. 4. 2006; Unior d.d. Zreče, Kovaška cesta 10,3214 Zreče. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Slovenske Konjice; do 29. 4. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. Univ. dipl. inž. strojništva tehnolog konstruktér; do 14. 4. 2006; Unior d.d. Zreče, Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. šentjur pri ceuu Onovnošolska izobrazba strežba pijač; do 29.4.2006; Obrez Milan s.p. Prevorje, Bistro Obrez, Žegar 2,3262 Prevorje; voznik tovornjaka, vzdrževanje vozil; do_19.4.2006; Vil-kograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8,3230 Šentjur; strežba pijač v Kavarni Center, v Centru Selič v Šentjurju; do 18.4.2006; Žurej Franc s.p., Gostinstvo Žurej, Javorje 32, 3263 Gorica pri Slivnici. Gozdni delavec sekač gozdarski delavec, sekač; do 12.4.2006; MastnakBranko s.p.. Gozdarske storitve - odkup. Straža na Gori 19,3222 Dram-Ije. Monter vodovodnih naprav strojne instalacije, zaključna dela v gradbeništvu, sanacija kopalnic; do 22. 4. 2006; Pesan Bojan s.p.. Sončni žarek, Ulica skladateljev Ipavcev 46,3230 Šentjur. Strojnik strojnik na buldožerju; do 14. 4. 2006; Mlaker Cvetko s.p.. Opravljanje storitev z gradbeno mehan., Cesta Kozjanskega odreda 87, 3230 Šentjur. Srednja poklicna izobrazba viličarist, delo v proizvodnji; do 16. 4. 2006; Parketarna Ja-ger d.o.o. Šentjur, Proseniško 14,3230 Šentjur. Strojni tehnik upravljalec stroja za specialne gradnje; do 12.4.2006; Vil-kograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8,3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico; do 29. 4.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. Univ. dipl. inž. strojništva nadzorna dela v gradbeništvu; do 25.4.2006; Simes d.o.o. Šentjur, Proseniško 48, 3230 Šentjur. ^IÍpravnaTNOTA"*"'' šmarje pri jelšah Osnovnošolska izobrazba pomoč pri vulkani zerskih delih; do 25. 4. 2006; Drača Dušan s.p., Vulko, Levstikova ulica 3, 3250 Rogaška Slatina. Steklopihač krogličar pihanje stekla; do 11.4.2006; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o., Steklarska ulica 1, pleskarska dela; do 18. 4. 2006; Križanec Darko s.p., Spik, Rajska ulica 13,3252 Rogatec. Zidar za zidanje in ometavanje izdelava fasad; do 11.4.2006; Saramat Natmir in drugi, gradbeništvo in storitve d.n.o., Vir-štanj 1, 3254 Podčetrtek. Pek proizvodnja, obdelava in prodaja pekovskih izdelkov in bureka; do 11. 4. 2006; Gratis pekarna, trgovina in gradbeništvo d.o.o., Cerovec pri Šmarju 3, 3240 Šmarje pri Jelšah. Mizar monter pohištva; do 18. 4. 2006; križanec Darko s.p., Spik, Rajska ulica 13,3252 Rogatec. Elektrikář energetik elektro dela, vzdrževanje objektov in avtomobilov; do 11. 4. 2006; Gratis pekarna, trgovina in gradbeništvo d.o.o., Cerovec pri Šmarju 3,3240 Šmarje pri Jelšah. Elektromontér montaža klima naprav, elek-troinštalacije, popravilo gospodinjskih aparatov; do 30. 4. 2006; Toplišek d.o.o., Rjavica 12, 3250 Rogaška Slatina. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 14.4.2006; A-transport i.d.a. Talan d.o.o., Linhartova ulica 12, 3250 Rogaška Slatina; voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu; do 14. 4. 2006; Krumpak Anton s.p., Intertransport, Sotelska cesta 5, 3250 Rogaška Slatina. Prodajalec prodajalec; do 14. 4. 2006; Jagros d.o.o. Podplat, LaŠe 1, 3241 Podplat; prodaja v trgovini s tehničnim blagom; do 30.4.2006; Toplišek d.o.o., Rjavica 12, 3250 Rogaška Slatina. Zdravstveni tehnik alternativne oblike zdravljenja - Šmaije pri Jelšah; do 17.4. 2006; Novetehnologijed.o.o., Le-gatova ulica 2,1000 Ljubljana. NOVI TEDNIK 23 Srednja strokovna ali splošna izobrazba svetovalec prodaje - zavarovalni zastopnik za sklepanje zavarovanj- delo na območju Šmaijapri Jelšah; do 11.4.2006; Grawe d.d. poslovna enota Ljubljana, Komenskega 4,1000 Ljubljana. Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo strokovni sodelavec v finančno računovodski službi; do 18. 4.2006; Gic gradnje d.o.o. Rogaška Slatina, Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina; računovodja; do 14.4.2006; Jagros d.o.o. Podplat, Laše 1, 3241 Podplat. Fizioterapevt fizioterapevt za ročne masaže; do 25. 4. 2006; Varjačič Viljenka s.p. - življenska energija, Ob progi 17, 3250 Rogaška Slatina. Univerzitetni diplomirani ekonomist za denarništvo-fi- strokovna dela za finančno področje; do 18.4.2006; Varjačič Viljenka s.p. - življenska energija. Ob progi 17,3250 Rogaška Slatina. Diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (vsj vzgoja predšolskih otrok; do 20. 4. 2006; Osnovna šola Bistrica ob Sotli, Bistrica ob Sotli 63,3256 Bistrica ob Sotli. "Hjpravna enota velenje Gradbeni delavec priučen gradbeni dela-vec.delo z malo gradbeno mehanizacijo (delo tudi v štajerski in koroški regiji); do 14. 4. 2006; Zasnova d.o.o., Vinarje 32,2000 Maribor. Delavec brez poklica montaža gips plošč; do 26. 4.2006; Elvir Zrt s.p., Šalek 70/ a, 3320 Velenje; pomožni varilec; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje; varilec z A - testom; do 26. 4.2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/ a, 3320 Velenje; pomožni zidar; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje; manj zahtevna samostojna dela; do 14.4.2006; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1 a, 3320 Velenje; košnja zelenic in drugih manjših travnatih površin urejanje okolja in obrezovanje žive meje; do 18. 4. 2006; Her-naus d.o.o., Kopališka cesta 2, 3320 Velenje; strežba hrane in pijače; do 19.4.2006; Kmetič Duška s.p., Topolšica 85,3326 Topolšica; čistilni servis, slikopleskars-tvo (pomoč), urejanje okolice, pomoč v gradbeništvu; do 19. 4.2006; Kmetič Duška s.p., Topolšica 85,3326 Topolšica; Čistilec poslovnih prostorov - delovno mesto v Velenju; do 14.4.2006; Modri val d.o.o., Prešernova cesta 53,1235 Radomlje; delavec za preprosta dela v proizvodnji (plastičnih izdelkov); do 11. 4. 2006; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska c. 13b, 3320 Velenje s pripisom: za MPT d.o.o., posredovanje preko koncesionarja Trgotur d.o.o.; Mpt d.o.o., Pod-kraj pri Velenju 8, 3320 Vele- delavec za preprosta dela v proizvodnji (plastičnih izdelkov tudi vozi dostavno vozilo, naklada, razklada); do 11. 4. 2006; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska c. 13b, 3320 Velenje s pripisom: za Mpt d.o.o., posredovanje preko koncesionarja Trgotur d.o.o.; Mpt d.o.o., Podkraj pri Velenju 8, 3320 Velenje; čistilka; do 18. 4. 2006; Trs Boris s.p., Šlandrova cesta 16, 3320 Velenje. Pomožni delavec pomožni delavec; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje. Gospodinjska pomočnica pomožni delavec v kuhinji (čiščenje, priprava, pomoč v kuhinji), delo se opravlja v Šoštanju, Primorska cesta 6c.; do 16.4.2006; Rednak d.o.o., Florjan 37,3325 Šoštanj. Mizar mizar - mizarska dela; do 19. 4.2006; Rednak Adolf s.p., Janš-kovo selo 24,3320 Velenje. Ključavničar strojno ključavničarska dela, delo na rezk. stroju, stružnici, servisna dela na strojih, montaža strojev; do 14.4.2006; Čas Mirko-montaža strojnih naprav, Kavče 26, 3320 Velenje; ključavničar; do 26.4.2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje. Strugar nasipalec - področje dela je nasipavanje materiala: skrb za pravilno mešanje in pripravo materialov, nasipavanje surovin za brizganje plastičnih mas, izvajanje transporta v naprave za nasipavanje; do 18. 4. 2006; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska 13/b, 3320 Velenje, s pripisom: za nasipal-ca, posredovanje zaposlitve; Skaza Igor s.p.. Selo 17, 3320 Velenje; paletar - zlaga izdelke na palete ob pogoju optimalne izrabe prostora, prevzema vhodne materiale in drug material in pripomočke za delo; do 22. 4.2006; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska 13/b, 3320 Velenje, s pripisom: za pa-letarja, posredovanje preko koncesionarja; Skaza Igor s.p.. Selo 17,3320 Velenje. Monter vodovodnih naprav vodovodni instalater ali monter ogrevalnih naprav; do 3. 5. 2006; Spešič Robert s.p. Euro-montaža, Koželjskega 5, 3320 Velenje. Keramik keramik; do 26.4.2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje. Slikopleskar slikopleskar; do 18.4. 2006; Trs Boris s.p., Šlandrova cesta 16,3320 Velenje. Zidar zidar; do 26. 4. 2006; Elvir Žrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje; zidar-betoner (ročne spret- . nosti-upravljanje male gradbene mehanizacije); do 14. 4. 2006; Zasnova d.o.o., Vinarje 32,2000 Maribor. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu; do 14. 4.2006; Resped transport d.o.o., mednarodni prehod 2, 5290 Šempeter pri Gorici. Prodajalec prodajalec avtodelov in opreme; do 14. 4. 2006; Škorjanec Alojz s.p., Avto Škorjanec podružnica Velenje, Partizanska cesta 10, 3320 Velenje. Prodajalec tekstilnih-usnje-nih artiklov prodajalec; do 25. 4. 2006; Terglav Irena - Butik "Nitka", Šaleška cesta 18,3320 Velenje. kuhar; do 11.4.2006; Ferme Matevž s.p., Kidričeva 2 b, 3320 Velenje. Natakar strežba hrane in pijače; do 11.4.2006; Lukačič Branko s.p., Šalek 15,3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba montaža; do 15.4.2006; Aleš Pratnemer s.p., Šalek 90,3320 Velenje. Orodjar specialist menjevalec orodij in nastav-ljalec strojev - izvaja menjavo orodij, nastavlja stroje, zaganja, nadzira in ustavlja proizvodnjo, pripravlja orodja za proizvodnjo; do 22.4.2006; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska 13/b, 3320 Velenje, s pripisom: za menjevalca orodij; do 22.4.2006; Skaza Igor s.p.. Selo 17,3320 Velenje. Ekonomski tehnik trgovski potnik; do 16.4.2006; Rednak d.o.o., Florjan 37,3325 Šoštanj. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Velenja; do 29.4.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba svetovalec prodaje - zavarovalni zastopnik za sklepanje zavarovanj -delo na območju Velenja; do 11.4.2006; Grawe d.d. poslovna enota Ljubljana, Komenskega 4, 1000 Ljublja- Doktor medicine specialist interne medicine zdravnik specialist interne medicine za delo na internem oddelku; do 29.4.2006; Bolnišnica Topolšica, Topolšica 61, 3326 Topolšica; zdravnik specialist interne medicine za delo na pljučnem oddelku; do 29.4.2006; Bolnišnica Topolšica, Topolšica 61, 3326 Topolšica. upravna enota žalec Gradbeni delavec gradbena dela na nizkih gradnjah; do 11.4.2006; Bulla-tovci in drugi d.n.o., gradbeništvo in storitve. Zgornje Gru-šovlje 22,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Pomožni delavec sestavljalec opreme za motorna vozila; do 11.4.2006; Saps d.o.o.. Mestni trg 5, 3210 Slovenske Konjice. Obdelovalec kovin preprosta dela v proizvodnji kovin (pripravlja stroje, material in orodja za delo po nalogu skupino vodje, izvaja pomožna dela pri oblikovanju kovin,...); dol8. 4.2006; WOart d.o.o. Griže, Migojnice 17,3302 Griže. Oblikovalec keramičnih izdelkov oblikovalec III - strojno oblikovanje keramičnih izdelkov; do 14.4.2006; Kili d.o.o. Libo-je, Kasaze 34, 3301 Petrovče. Zidar za zidanje in ome-tavanje gradbena dela, zidanje, ometavanje, betoniranje; do 11. 4. 2006; Knez Marjan s.p., zidarstvo - fasaderstvo. Leveč 14, 3301 Petrovce. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) delavec v proizvodnji za pomožna dela za barvanje kovin- skih odlitkov; do 11. 4. 2006; Manpower d.o.o. Manpower d.o.o., podružnica Celje, Sta-netova ulica 4, 3000 Celje. Mesar delo v pripravi in proizvodnji mesnih izdelkov; do 12.4. 2006; Čas Ervin s.p., mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77, 3310 Žalec; mesar v prodaji in pripravi mesa; do 12. 4. 2006; Čas Ervin s.p., mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77, 3310 Žalec. Keramik oblikovalec I (oblikovanje težnih keramičnih izdelkov na avtomatu); do 14.4.2006; Kili d.o.o. Liboje, Kasaze 34, 3301 Petrovče; oblikovalec II (oblikovanje keramičnih izdelkov na avtomatu); do 14.4.2006; Kili d.o.o. Liboje, Kasaze 34,3301 Petrovče. Zidar zidarska in tesarska dela; do 11.4.2006; Bullatovci in drugi d.n.o., gradbeništvo in storitve, Zgornje Grušovlje22,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Prodajalec prodaja po trgovskih centrih, sejmih in stojnicah; do 22. 4. 2006; Rozman Marta s.p. Polzela - Sonček, Ločica ob Savinji 50,3313 Polzela; poslovodja v trgovini z elek-tromaterialom; do 18.4.2006; Veltrag d.o.o., Matke 41, 3312 Prebold. Natakar _ delo v strežbi; do 12.4.2006; Čas Ervin s.p., mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77,3310 Žalec; pomoč pri strežbi, točenje pijač in toplih napitkov; do 18. 4.2006; Guček Violeta s.p. bar Magic, Gotovlje lile, 3310 Žalec. Srednja poklicna izobrazba krovec; do 11.4.2006; Plohi Anton s.p., Lesodekor, Ločica ob Savinji 56,3313 Polzela. Računalniški tehnik organizator programer-po-stavlja posebne rešitve v navi-sionu, pomaga pri pripravi tržnih predstavitev programske opreme navision, pomaga pri uvajanju uporabnikov za delo v navisionu; do 11.4.2006; Euro-com d.o.o., računalniški inženiring, Leveč 56, 3301 Petrovče. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Žalca; do 29.4.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba svetovalec prodaje - zavarovalni zastopnik za sklepanje zavarovanj - delo v Žalcu; do 11.4.2006; Grawe d.d. poslovna enota Ljubljana, Komenskega 4,1000 Ljubljana. Ekonomist za analize in planiranje analitik svetovalec - dela na projektih na področju računovodstva in financ (opravljanje analize, priprava dokumentacije , uvedba rešitev v poslovanje) , spremljanje tekočih potreb in problematike uporabnika; do 11. 4. 2006; Eurocom d.o.o., računalniški inženiring. Leveč 56, 3301 Petrovče. Doktor medicine specialist splošne medicine zdravnik splošne medicine; do 14. 4. 2006; Cukjati Janez-specialist splošne medicine. Polzela 130, 3313 Polzela. 8.00 Internet kavama Stane Dan odprtih vrat brezplačno brskanje po internetu 10.00 Kulturni dom Šmarjepri Jelšah _ 15.00 Osnovna šola Hudinja Mladi za Celje javna predstavitev razisko- Predstavitev 20. MOTB Celje in poklica vojak 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku _ Jaz pa grem na zeleno folklorna skupina OŠ Lju- 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Oblikujemo z glino ustvarjalna delavnica za otroke 16.00 Mestni kino Metropol Škrat Niko vabi: Palčiča sinkronizirani risani film 17.00 Knjižnica Liboje Razstava ročnih del 17.00 Knjižnica Rogatec Ura pravljic za najmlaj- Silvo Karo: Velike stene srečanje z vrhunskim alpi- 19.00 Kulturnica Velenje Mojca Senčar, Slovenska leta kulturni večer 19.00 Gasilski dom Šempeter prof. Štefanija Kos Zidar: Urejanje prihišnega vrta in zasajanje balkonskega predavanje 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Velikonočne kokoške Hermanova ustvarjalnica 17.00 Mladinski center Velenje Glasbene produkcijske delavnice 17.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog Velikonočno družinsko popoldne 18.00 Pokrajinski muzej Celje V dragulje vbrušene podobe - rimske geme v Sloveniji odprtje razstave 19.00 Mladinska knjiga Celje Tomaž Kumer: Trekking po Islandiji Geina potopisna predava- Likovna dela Nataše Taj- •spol- 19.30 Narodni dom ____. Osrednja slovesnost ob prazniku Mestne občine Celje s podelitvijo najvišjih priznanj MOC 9.00,10.45 Druženje dijakov Gimnazije Celje-Center s celjski- počastitev spomina na izumrtje (550obletnica) celjskediúastije 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog____ Velikonočne kokoške Hermanova ustvarjalnica 10.00 Kulturni dom Šentjur Oder mladih medobmočno srečanje otroških gledališč 10.30 in 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrtnika - modistinja Marta Žohar 19.00 Kulturni dom Slovenske Konjice Peter Kuhar, violina, in Mirjam Strlič, klavir celovečerni koncert 19.00 Narodni dom Celje Ob 45-letnici delovanja ka in priprave n< klus, ki se bo začel jeseni 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Tanzanija & Zanzibar -Po poteh nacionalnih par- potopisno predavanje 19.30 Kud Zarja Trnovlje Celje T. Partljič: Ščuka, da te komedija, n. ponovitev www.novitednik.com Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, tax: (03) 5441032,Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatja na Cvim. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bohinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agenrija@nt-rc.si 24 ř ZANIMIVOSTI HOVÍ TïlïMiK fHaturartti 4. f razreda Srednje zdravstvene šole Celje Četrta vrsta (z leve): Suzana Mlakar, Romina Vrbanec, Valentina Djerdji, Suzana Jovanovič, Amanda Hribernik; tretja vrsta: Klara Lorger, Tanja Horjak, Katarina Pavlic, Jasmina Vrzel, Sara Ocepek, Diana Zagorščak, Jasmina Gorišek, Jerneja Ojsteršek; druga vrsta: Anja Perger, razredničarka Franja Dobrajc, Sara Vodopivec, Mateja Srebot, Ana Prekaj, Mateja Sotlar, Janja Medved, Mojca Pišek; prva vrsta (čepijo): Jasmin Bubregovič, Matija Cerar, Jure Novak, Sandro Malgaj, Radenko Zorič, Denis Runjak, Marko Žerjav, Uroš Pukl. Manjkajo: Karmen Geršak, Kristina Klinar, Anja Žnidar. Trideset let pod kadjo Bralec iz Rimskih Toplic je kaj začudeno pogledal, ko je pri prenovi kopalnice našel arhivski primerek hmelje-vega napitka. Popolnoma nepoškodovana in seveda polna steklenica laškega piva, letnik 1976, je bila kar 30 let varno spravljena pod kopalno kadjo. Očitno jo je tam pozabil eden od delavcev, ko je gradil stanovanjski blok. Ali trditev starejše je, boljše je drži tudi za pivo, bralec ni preverjal. Tako edinstven primerek bi bilo greh uničiti, zato je zanimivo odkritje shranil, novi kopalnici pa nazdravil s »flaško« mlajšega letnika. BA Fotografije maturantov z vsemi podatki nam pošiljajte na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali po elektronski pošti na naslov tednik@nt-rc.si. Moja poroka na straneh Novega tednika Citrarke s Celjskega v Nemčiji Minuli konec tedna so se na drugem mednarodnem citrarskem tekmovanju v Miinchnu mudile najboljše slovenske citrarke s Celjskega. Tekmovanja so se udeležile Karmen Zidar Kos iz Celja, Mojca Žerak iz Rogaške Slatine, Irena Zdolšek z Grobelnega in Janja Brleč iz Sedraža nad Laškim. Slednja sicer nagrade ni prejela, je pa dosegla velik uspeh z igranjem. Igrala je v skupini starejših od 18 let, kjer so nastopili sami ugledni profesorji, zato kot najmlajša tekmovalka ni imela realnih možnosti za zmago. Prvo nagrado v svoji, mlajši kategoriji, sta osvojili Karmen Zidar Kos in Mojca Žerak, medtem ko je Irena Zdolšek prejela posebno nagrado za interpretacijo. »Žal mi je Janje Brleč, čeprav je pred njo še veliko podobnih priložnosti in je že to uspeh, da se je sploh uvrstila v kategorijo, med šest uglednih profesorjev. Opažena je bila pri komisiji, saj je svojo nalogo odlično opravila, zato uspeh kdaj v prihodnje zagotovo ne bo izostal,« je po vrnitvi domov povedal njen dolgoletni mentor Peter Napret, sicer profesor v velenjski srednji glasbeni šoli, ki je bil tudi sam član ene od komisij. MOJCA MAROT Zlata poroka zakoncev Lipovšek Janja Brleč je pred odhodom v Nemčijo celoten tekmovalni program odigrala na koncertu v celjski in laški knjižnici. 1. april je bil prav poseben dan za Gabrielo in Jožeta Lipovška, saj sta z družino praznovala visok jubilej, zlato poroko. V zakonski stan sta skočila 2. aprila 1956 v cerkvi na Gojki, kamor sta se s svati podala kar peš, pri čemer sta se po petdesetih letih pred oltar ponovno podala v vojniški cerkvi. Gabriela se je družini Keblič iz Rov pri Frankolovem rodila leta 1938, Jože iz Malih Dol, kjer sta si zakonca ustvarila družino in kjer živita še danes, je osem let starejši. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, najprej je leto po poroki na svet prijokala Elica, ki danes živi v Stranicah, sledil je Slavči, ki se je odselil v Jankovo, nato Peter, ki je ostal v Malih Dolah, medtem ko je najmlajši Mili ostal na domačiji. Gabrielo in Jožeta vsak dan razveseljuje tudi šest vnukov: Suzana, Simon, Klemen, Žan, Urban in Jernej. 50 let je dolga doba, veliko je lepih skupnih spominov, v življenju pa sta Gabriela in Jože skupaj preživela marsikaj, uspelo jima je premagati številne ovire in težave. Skrbeti sta morala za številno družino in kmetijo, veliko kar sedem hektarjev. Še danes družina premore kar trideset glav živine, zakonca pa sta na srečo še dovolj pri močeh in rada poprimeta za delo. Da bi lahko dosegla vse zastavljene cilje, sta sklenila, da se bo Jože zaposlil v celjskem Lipu, kasneje je delal tudi v Emu, kjer je dočakal upokojitev, Gabrijela pa je prevzela večji del domačih opravil. Veliko veselja sta imela tudi z glasbo, Jože je igral pri godbi, Gabrijela pa je doma imela pravi otroški orkester. Vedno pa sta si oba znala vzeti čas za otroke, vse sta izšolala in jih pripeljala do kruha. Za vse to in še marsikaj drugega so jima neizmerno hvaležni, seveda pa jima želijo še veliko zdravih in srečnih let ter lepih trenutkov v krogu družine. Eden takih je bil ravno 1. aprila, ko sta se jubileja skupaj z gosti veselila še v gostišču Pri Mark. PM