Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celolelno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji 80 Din, zn Inozemstvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 tlolp. petit- vrsta maU oglasi po 150 ln 2D,večji oglasi nad 43 mm vIMne po Din2-30, veliki po 3 In 4 Din. v uredn'4k<-m delu vrstica po 10 Din O Pn večlem o naročilu popust Izide ob 4 zfulraj razen pondeljka in dneva po prazniku
l/redntštvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6111 Koltoplst se ne vračalo, nelranklrana planta se ne sprejemala Uredništva telefon št. 2050. upravnlštva št. 2328
Političen list zo slovenski narod
Uprava le vKopllarjevl ul.št.6 — Ce Kovni račun: Clubllana štev. lO.USO ln C0.34B xa lnaerate, Sara/evošl.7563, Haureb št. 39.011, Vraga ln »una/ št. 24.797
Nemška lunanîa politika na razpotju
Nemška javnost je nad Stresemannovim neuspehom v Ženevi zelo razočarana. Pričakovala je, da doseže ondi vsaj znižanje francoskih posadk v Porenju, če že ne popolne izpraznitve, toda nade se niso izpolnile. Vzroki leže na dlani.
Kakor se je francoska javnost pokazala hladnokrvno ob nastopu sedanje nemške desničarske vlade, tako je vendar gotovo, da je v Franciji od tega hipa dalje znova prevladala vsa nezaupnost proti Nemčiji in da je tisti hip dobila locarnska politika globoko razpoko. Nemški desničarski krogi so tudi poslej obilo poskrbeli za to, da so izzivali francosko občutljivosti in netiti nezaupnost. Razne izjave desničarskih ministrov in drugih voditeljev, di-plomatično forsiranje izpraznitve Porurja, demonstracije stahlhelmovcev v Berlinu in mnogo drugega je bilo kakor voda na mlin onih krogov v Franciji, ki so bili iocarnski politiki prav tako nasprotni kakor desničarji v Nemčiji. Danes smo tako daleč, da se v Franciji kakor v Nemčiji splošno govori o krizi locarn-ske politike in o možnosti novih pravcev. Ob teh okoliščinah je bilo prav za prav naivno pričakovati, da bi mogla Stresemann in Bri-and v Ženevi napraviti čudež in se preko vseh ovir pobotati v tako dalekosežnem problemu, kakor je izpraznitev rtferurja.
Razen tega je bil pa to pot v Ženevi še drug velevažen moment, ki je oteževal nemško stališče: angleško-ruski konflikt in pa dejstvo, da Nemčija temu konfliktu ni voljna žrtvovati svojih zvez z Rusijo. Najsi se svečano zagotavlja, da Anglija noče potegniti v konflikt nobene tretje države in da nikakor ne snuje skupne fronte proti Rusiji, je vendar več nego umljivo, da Nemčija to pot v Angliji ni našla tiste opore za svoje zahteve nasproti Franciji, kakor jo je vživala do Locarna. Vsekakor se je bil medtem izvršil tudi obisk predsednika francoske republike in sestanek Chamberlaina in Brianda v Londonu, ob kateri priliki so se nedvomno usoglasili marsikateri politični računi.
Spričo vsega tega je mršavi izid zadnjega ženevskega zasedanja za Nemčijo povsem u-meven in nemški desničarski krogi bi storili bolje, ako bi dejstva stvarno presojali in priznali, da so s svojo politiko državi slabo služili, nego da se sedaj ogorčujejo in zahtevajo izpremembo zunanjepolitičnega pravca. Prav tako je treba tudi Poincaréjev gqvor v Lune-ville-u v prvi vrsti zapisati na račun napačne politike nemških desničarjev.
Pri vsem tem je umljivo, da je zaradi zunanje politike vznevoljena in vznemirjena vsa nemška javnost in da prevladuje skepsa. Vendar je upati, da zmaga politična treznost izkušenih nemških politikov in mirovna volja širokih množic nemškega naroda. Centrum stoji na stališču, da se sedanji pravec v zunanji politiki ohrani. »Kolnische Volkszeitung« piše, da se mora dalje zasledovati cilj mirnega razčiščenja spornih vprašanj.
V vsaki drugi politiki bi Nemčija danes mnogo več tvegala nego bi mogla upati dobiti, dasi ne manjka takih, ki pravijo, da bi morala Nemčija sedanji angleško-ruski spor izkoristiti in paziti, da ne obsedi med dvema stoloma. Stopi naj na stran Anglije, ker ne more biti dvoma, da bo v tej borbi zmagala Anglija. To mnenje pa nikakor nima za seboj nemškega ljudstva in je komaj verjetno, da bi se v do-glednem času uveljavilo.
Napovedan je govor zunanjega ministra Stresemanna v parlamentu. Z njim in sledečo debato se bo razčistilo obzorje nemške zunanje politike vsaj za najbližnji čas._
IZVOLITEV PREDSEDNIKA GLAVNIH VO-LIVNIH ODROROV.
r Belgrad, 23. jun. (Izv.) Popoldne se je vršila seja državnega odbora pod vodstvom predsednika narodne skupščine Marka Trif-koviča. V smislu odredb volivnega zakona se je izvolilo 36 predsednikov glavnih volivnih odborov. Volitev se je vršila z žrebanjem. Za obe slovenski volivni okrožji sta izvoljena: za Maribor Subotić, prvi podpredsednik narodne skupščine, za Ljubljano—Novo mesto dr. Okretič, podpredsednik oddelka B za Slovenijo in Dalmacijo pri Stolu sedmorice.
VUKIČEVIČ V AVDIBÏ'SI.
r Belgrad, 23. junija. (Izv.) Popoldne je bil predsednik vlade Vukičevič v avdienci, ki je trajala eno uro. O tej avdienci ni Vukičevič dajal nobenih izjav.
Spor med nami In Albanijo taktično
r Belgrad. 23. jun. (Izv.) Danes popoldne od 4 do pol 6 so posamezno italijanski poslanik B o d r e r o, nemški poslanik 01 s -h a u s e n , francoski poslanik Dard in v odsotnosti angleškega poslanika odpravnik poslov Forges storili korake v smislu poravnave spora med našo državo in Albanijo, kakor smo že poročali. Kakor smo zvedeli, so poslaniki v duhu sporazuma, dogovorjenega med zastopniki ter zunanjimi ministri njihovih držav v Ženevi izročili našemu zunanjemu ministru dr. Voji Marink o viču po poprejšnjem sporazumu pismeno noto, v kateri sporočajo naši vladi predloge, ki jih smatrajo za potrebne, de se spor med Albanijo in našo državo lahko mirno poravna. V tej pismeni noti. predlagajo predvsem, da naj naša vlada note ne umakne, marveč samo razloži nekatere izraze, katere je smatrala Albanija za žaljive. Obenem sporočajo, da bo v slučaju, če naša vlada to stori, albanska vlada takoj izpustila dragomana našega poslaništva v Tirani na svobodo.
Ta korak zastopnikov velesil se je izvršil v zelo pomirljivem tonu in prijateljsko in nikakor nima značaja kakega skupnega nastopa. Obenem so pogoji in predlogi, ki jih stav-ljaio velevlasti naši državi, take prirode, da povsem čuvajo prestiž naše države, kar najbolj dokazuje dejstvo, da se je že pred tem dopoldne ob 10. storil enak korak v Tirani. Vsi diplomatski krogi so mnenja, da bo naša vlada na predlog in na priporočilo velesil pristala in se bo na ta način spor končno poravnal. Kar se tiče momentanega odgovora, je seveda jasno, da zunanji minister Voja Marinkovič ni mogel gg. poslanikom sporo-- čiti končnoveljavnega odgovora dokler se to-
zad ne sporazume s kabinetom in mero-dejnimi činitelji.
r Belgrad, 23. jun. (Izv.) Takoj po izročitvi note, ki jo je izročil kot najstarejši italijanski poslanik Bodrero. je Voja Marinkovič odšel v dvor v avdieuco, kjer je ostal zelo dolgo časa.
r Belgrad, 23. jun. (Izv.) Povodom današnje intervencije velesil pri našem zunanjem ministru je zunanje ministrstvo v zadevi mirne rešitve znanega spora izdalo sledeče obvestilo:
»Popoldne ob pol 5 so poslaniki Italije, Nemčije, Francije in odpravnik poslov Velike Britanije posamezno, toda z enakim besedilom poslali noto naši vladi, da bi se jugoslovan-sko-albanski spor, ki je nastal radi tega, ker je bil Gjuraškovič zaprt, likvidiral ua ta način, da se istočasno Gjuraškovič spusti na svobodo in da se v noti našega odpravnika poslov od 30. maja spremene besede, nad katerimi se albanska vlada pritožuje, češ. da so žaljive.
Ker je naša vlada že prej izjavila in o em tudi obvestila tajništvo Društva narodov, češ da ne vztraja na besedah, nad katerimi se albanska vlada pritožuje, marveč samo za-teva, da se Gjurkovič takoj izpusti na svobodo, je zunanji minister izjavil, da kraljevska vlada sprejema ta predlog, da da dokaz več o umerjenosti in svoji iskreni želji za mirno poravnavo tega spora, in bo pooblastila francoskega poslanika v Tirani, da izvrši predložene spremembe ob istem času, ko bo g. Gjuraškovič izpuščen na svobodo. Od tega trenutka dalje se bo smatralo, da so se odnošaji med obema državama obnovili.«
A
r Belgrad, 23. jun. (Izv.) Danes se je vršila zaključna seja glavnega odbora radikalne stranke. Tudi na to sejo niso prišli zastopniki centruma niti zastopniki vlade, katero predstavlja sedanji pravosodni minister dr. Dušan Subotić. Na tej seji je bil sprejet poseben oglas na vse organizacije radikalne stranke v celi državi. Proglas je zelo obsežen in je neke vrste volivni proglas na ljudstvo. Obenem vsebuje potrebna navodila organizacijam za volitve. V tem proglasu se navaja kratka zgodovina notranje politike v posled-1 njih letih in se poveličujejo zasluge radikalne stranke ter naglaša izreden značaj sedanjih volitev. Apelira se na vse radikalne volivce, da ostanejo kompaktni. V drugem delu se organizacijam priporoča, da vzdržujejo stalne zveze z ljudstvom in da se izogibajo sporom in da vse spore sporoče glavnemu odboru. V uvodu se posebno naglaša, v kako težkem po-
adikaSi brei Palica.
Seia finančnega odbora.
POSLANEC PUŠENJAK ZA KRONSKE UPOKOJENCE.
r Belgrad; 23. junija. (Izv.) Danes popoldne se je vršila seja fin. odbora. Na dnevnem redu je bil kot prva točka predlog fin. ministra, da se belgrajskemu gledališču dovoli, da samo upravlja s previški svojih dohodkov.
K tej točki je govoril tudi posl. Fr. S m o -dej, ki je poudarjal neenako postopanje prosvetne uprave na eni strani z belgrajskim, na drugi strani z zagrebškim in ljubljanskim gledališčem.
Na njegova izvajanja je odgovoril prosvetni minister dr. Ninko Perič, da čaka predlogov ljubljanskega in zagrebškega gledališča za rešitev krize, v kateri se nahajata, nakar bo tudi njihove zahteve postavil na dnevni red. Nato je bil tozadeven predlog od večine sprejet.
Nadalje jc fin. minister predlagal, da se upravnikom uprave fondov in drugih monopolov dovoli pri odmeri pokojnine draginjska doklada 3 tisoč Din.
Posl. P u š e n j a k je opozoril na težavno
REORGANIZACIJA PODELJEVANJA KMETIJSKIH KREDITOV V ITALIJI, v Rim, 23. jun. (Izv.) Za jutri je ministrski predsednik sklical sestanek ravnateljev
I vseh zavodov za podeljevanje kmetijskih kre-i ditov. Sestanek je izredne važnosti. Ministr-! ski predsednik bo podal smernice za reorganizacijo kmetijskih kreditov. Radi rcvaluta-
ložaju se v sedanjem volivnem boju nahaja radikalna stranka, ker ni v njeni sredi več velikega voditelja Nikole Pašiča. Radikalna stranka je s težko borbo in velikimi žrtvami dosegla velike zasluge za svobodo našega naroda in napredek naše države. Zato je naša dolžnost, »e pravi v proglasu, da stopamo po stopinjah ustanovitelja radikalne stranke in da njene zasluge ne samo verno čuvamo, marveč jih tudi poveličujemo.
G. TAVČAR V BELGRADU. r Belgrad, 23. jun. (Izv.) V Belgradu se že nekaj dni mudi predsednik radikalne organizacije v Mariboru g. Tavčar, ki se je sestal s prvaki stranke Vukičevičem in Trifko-vičem radi organizacijskih zadev radikalne stranke v Sloveniji. G. Tavčar je bil ponovno sprejet tudi od načelnika Jugoslovanskega kluba g. dr. Antona Korošca.
stanje upokojencev in obsodil razlike glede рокојшд. Opisuje bedno stanje provizionistov v poštnem resoru in zahteva, da se vendar že enkrat zenačijo prejemki upokojencev v celi državi. Čudi se temu, da fin. minister kljub določbam fin. zakona nc prevede kronskih upokojencev v dinarske, in da nc izkoristi pooblastila člena 326 fin. zakona, ki jasno pravi; da je treba zagotoviti polno pokojnino vsem j upokojencem brez razlike. Radi tega ne more glasovati za tak predlog, ki daje izredno visoke draginjske dokladc dobro plačanim visokim uradnikom, za upokojence, ki žive v bednih razmerah, se pa ne briga in ne stavlja nobenih predlogov. Zahteva, da sc predlog umakne.
Nato se je predlog na zahtevo poslanca Pušenjaka odstavil z dnevnega reda. V smislu zahteve posl. Pušenjaka se bo predlog predložil na prihodnji seji
Nato se je seja zaključila. Prihodnja seja i se bo sklicala pismenim potom.
cije lire so ccne kmetijskim pridelkom katastrofalno padle, tako da grozi kmetom huda kriza. Vlada hoče z novimi krediti in reorganizacijo glede podeljevanja kmetijskih kreditov odpomoči tej krizi. Bati se je, da se bodo pri reorganizaciji glede kreditov zapostavili vsi slovanski zadružni zavodi v Italiji.
največji letošnji orlovski nastop v Sloveniji.
a Stadionu
skupna sv. maša. Obhod po mestu.
ктт unuv M vmw
Po telovadb! veselica.
Pri obhodu, sv. maši, telovadbi in veselici l&i'a vojaška sodba.
P©lovična
ШШт
PAPESKI NUNCIJ ODPOTOVAL V ZAGREB r Belgrad, 23. jun. (Izv.) Papeški nuncij Pellegrinetti je nocoj odpotoval v Zagreb na blagoslovitev katoliške gimnazije v spremstvu svojega tajnika Pacinija. Tej svečanosti bodo prisostvovali tudj škofje zagrebški, senjski djakovski in križevski.
ŠKOF AKŠAMOVIČ V AVDIJENCI. r Belgrad, 23. junija. (Izv.) V Belgradu se včeraj in danes mudi djakovski škof Akšamo-vić, katerega je kralj sprejel v posebni avdi-jenci.
SEJA GLAVNEGA ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE. Belgrad, 23. junija. (Izv.) Glavni odbor
demokratske stranke je imel danes dopoldne sejo, na kateri je razpravljal o notranjem položaju v stranki v zvezi z volivuimi pripravami. Seji je prisostvovalo nad 100 delegatov. Ljuba D a v i d o v i è je otvoril sejo in poročal o položaju. Apeliral je na demokratske vrste, da čvrsto drže skupaj in na demokratski del v \ladi, da naj dela na to, da se policijski aparat takoj zamenja. Nato je naglasil gospo-! darsko krizo in zahteval, da naj se še tekom ! volitev dela.
Nato je zunanji minister dr. Voja Marinkovič opisal razvoj dogodkov do razpisa volitev in izjavil, da so šli demokrati v vlado zato, da se razpusti skupščina, ki je nesposobna za delo. Nato je orisal zunanji položaj. Glede Albanije je dejal, da se ljudstvu ni treba vznemirjati in da se bo ves spor mirno poravnal.
Nato so govorili Pečič, Pera Markovič in Agatonovič. Prihodnja seja se je vršila popoldne in so na njej razpravljali o notranjih zadevah demokratske stranke. Sklepali so o posameznih kandidaturah in sklenili izdati proglas, v katerem bodo pojasnili politiko demokratske stranke in vse, kar je i potrebno pojasnila. V proglasu bodo apelirali na edinstvo stranke.
Kritika Društva narodov v ogrskem parlamentu.
Budimpešta, 23. jan. V včerajšnji seji poslanske zbornice je znani pacifist pl. L u k a c s ostro govoril proti Društvu narodov. Rekel je med drugim, da ne pozna nobene ustanove, ki bi bila šibkejša nego je D. N. Odgovarjal je ministrski predsednik grof B e t h 1 e n , ki je istotako ostro krilikoval, da se je odgodila izpopolnitev sodišča za agrarne spore z Ru-munijo. Rekel je, da se je s tem kršila trianon-ska pogodba. Bilo bi pa napačno, ako bi Ogrska sedaj izstopila iz D. N., ker bi se s tem odpovedala boju. Ogrska mora biti previdna. V septemberskem zasedanju bo ogrska vlada od D. N. zahtevala, da izpolni nasproti njej svojo dolžnost.
V gosposki zbornici je v podobnem zmislu govoril pl. B e r z e v i c z y. Tudi on se jc izrekel proti izstopu iz D. N. Enako se je izreke! proti izstopu tudi grof Albert A p p o n y L
ŠPANSKI KRALJ ODPOTOVAL V LONDON.
v Madrid, 23. jun. (Izv.) Kralj je odpotoval v London. Primo de Rivera jc oddal vojvodi de Miranda, ki jc odšel v Pariz, španski odgovor glede na vprašanje Tangerja.
KITAJSKO, v London, 23. jun. (Izv.) »Times« poro«
čajo iz Šanghaja, da sta se Tengjusjang in Čanghajšek sporazumela nadaljevati prodiranje proti severu.
Smernice nemške zunanje politike.
v Berlin. 23. jun. (Izv.) Za današnjo sejo državnega zbora je vladalo največje zanimanje. Tribune so bile popolnoma zasedene, v diplomatskih ložah so prisostvovali seji zastopniki vseh držav. Na dnevnem redu seje je bilo poročilo vlade o zunanjepolitičnem položaju v zvezi z interpelacijami vladnih strank, socialistov in komunistov z ozirom na zunanjepolitični položaj. Takoj po otvoritvi je dobil besedo zunanji minister dr. Stresemann in izvajal sledeče: Komunistična parlamentarna delegacija pravi v svoji interpelaciji, da je bil glavni namen in cilj razpravljanj na zadnjem sestanku Sveta Društva narodov, pritegniti tudi Nemčijo v protiboljševiški blok.
Nemčija ostane v dobrih odnošajih z Rucijo.
Z ozirom na to je Stresemann izjavil, da na zborovanju Sveta Društva narodov ni izvedel ničesar o kaki koaliciji proti sovjetski Rusiji, pač pa je prišel do prepričanja, da so vse v poštev prihajajoče države dobile popolno svobodo, svoje razmerje glede Rusije urediti popolnoma samostojno in v skladu s svojimi posebnimi interesi. Kako vmešavanje v notranje zadeve Rusije za nas nikakor ne more priti v poštev. To stališče smo zastopali do sedaj in ga bomo zastopali tudi v bodoče, ravno tako pa bomo nastopili proti vsakemu vmešavanju v naše notranje razmere. V tem popolnoma soglašamo z vsemi državami in bomo nastopili proti vsaki propagandi za svetovno revolucijo. Mi pa imamo interes na tem, da z vsemi državami živimo v dobrih odnošajih. Naša drž. ustava je v najodločnejšem nasprotju z ustavo Rusije, s tem ;>a ni rečeno, da moramo sodelovati pri izoliranju Rusije.
Vloga Nemčije glede Rusije in Poljske.
Dva dogodka, ki sta povzročila veliko napetost, sta se izvršila zadnji čas: umor sovjetskega poslanika v Varšavi in prekinjenje zvez med Jugoslavijo in Albanijo. Bilo se je bati, da bo umor v Varšavi povzročil nenadno napetost med Rusijo in Poljsko. Z ozirom na naše korektno in dobro razmerje z Rusijo smo bili upravičeni in dolžni na prijateljski način opozoriti zastopnike Rusije na to; da ta dogodek ne sme dovesti do poostritve evropskega položaja. Mi smo mogli ugotoviti, da ruska vlada nima namena radi tega spornega primera poostriti svojega razmerja napram Poljski, ako bo poljska vlada ostala tudi nadalje korektna.
Jugoslovansko-albanski spor.
Glede spora med Albanijo in Jugoslavijo je naša vlada na podlagi razgovorov s Francijo in Anglijo sklenila pristopiti v odbor, ki bo v primeru obmejnih sporov ugotovil de-janjski položaj in poskušal vse napetosti vedno izravnati. Trdno pričakujem, da bo skupno delo Anglije, Francijo, Italije in Nemčije privedlo do uspehov, da se izvrše naloge, ki jih ima Društvo narodov.
Nemčija vztraja na zahtevi po zmanjšanju tujih posadk v Porurju.
Precej razočaranja je povzročilo dejstvo, da se na zadnjem posvetovanju Društva narodov ni rešilo vprašanje zmanjšanja posadke v Porenju. Napačno je naziranje francoskega časopisja, ki meni, da jc izpolnitev teh nemških zahtev dokaz za dobro voljo napram Nemčiji in da mora Nemčija za to dobro voljo biti hvaležna s kako kompenzacijo. Tu ne gre za kako koncesijo, Redukcija čet v Porenju je eden izmed onih dogovorov, na katerih sloni vsa locarnska politika. Vprašanje zmanjšanja čet je eno izmed prvih vprašanj, ki so bila podlaga za mirovne dogovore v letu 1925. Mi smo upravičeni, da vztrajamo na izpolnitvi teh obljub iz formclnih in tudi iz političnih razlogov, ki so še važnejši. Obljuba je bila popolnoma jasna in ni mogoč tu nikt^t umik več. Zmanjševanje posadke naravno ne gre samo za nekaj tisoč, v dogovoru je jasno rečeno, da se mora število posadke približevati normalnemu stanju, to se pravi, da se mora znižati na ono število vojaštva, ki ga je Nemčija imela tam pred vojno.
Apel na Francijo. — Odločna želja po miru.
Končno je dr. Stresemann odgovarjal na Poincarejev govor, ki je očital Nemčiji, da ni odkrita pristašinja locarnskc politike ter njegove odredbe pobijal. Nemčija izpolnjuje lo-carnsko politiko, v kolikor to dopuščajo evropske razmere in pozdravlja zbližanje s Francijo. Nemčija podaja Franciji roko, toda ne kot zmagovalki. Mi hočemo končno v osmem letu po vojni zopet vpostaviti suvereniteto Nemčije, mi hočemo miru, hočemo pa biti svoboden narod. Mi moramo Franciji zastaviti . vprašanje: Kam gre tvoja pot, Francija? Ali bo še delj trajalo ogrožanje miru in svobode? Ne samo mi, temveč vsi narodi, ki hočejo miru, čakajo na odgovor. (Viharno odobravanje. Dr. Marx pristopi k ministru in mu čestita.)
Nova vlada v Romuniji.
«
Bukarešt, 23. jun. Včeraj je kralj zaprisegel novo vlado, ki je sestavljena sledeče:
Predsednik in zastopnik zunanjega ministra Iva Bratianu. notranje zadeve Duca, vojno ministrstvo general Angelescu, prosveta dr. Angelescu, kmetijstvo Argentuanu, socijalna politika dr. Lupu, pravosodje Popescu, vere Lapedatu, narodno zdravje Incules, javne zgradbe Nistor, promet Dimitriu, trgovina Mrazek.
Novi ministrski predsednik Bratianu je nasproti časnikarjem izjavil, da princ Stirbej ni bil politik in zato je naravno, da je v notranji politiki zadel na odpor. Bratianu sam je skreno želel, da bi se bil dosegel sporazum. Sedaj čuli dovolj poguma, da sam vodi politiko.
Ze včeraj so bili imenovanj novi pretekli. Volitve se izvrše v petih ali najdalje desetih dneh.
PROGLAS NOVE VLADE.
r Bukarešt, 23. jun. (Iz.v.) Po današnji seji ministrskega sveta je nova vlada izdala sledeč proglas:
Ker je misija, ki je bila zaupana vladi Stirbeya, da bi prišlo do sporazuma in sodelovanja med raznimi strankami, propadla, in je volivna kampanja radi različnih gledišč v vladi pretila, da zavzame značaj agitacije, ki bi bila ugodna za razplamtitev političnih strasti in raznih rušilnih struj, je Stirbey odstopil. V takšnih razmerah je samoposebi prišlo do vlade, ki uživa podporo velikih političnih strank, ki ima veliko skušenj in čvrsto organizacijo. Z ozirom na to nam je kralj poveril težavno nalogo. To nalogo smo sprejeli v prepričanju, da nam bo država zaupala. Budno bomo pazili na izvajanje zakonov, ki jamčijo svobodne volitve. Ne bomo dopustili, da bi se rušil red in da bi se zakonitost ne spoštovala. Trpeli ne bomo nobenih anarhističnih tendenc. S sotrudniki, ki pripadajo strankam, ki so nam obljubile pomoč, bomo ustvarili naš program, ld je državi znan. Naša preteklost, ki je bila v službi demokratske ideje in nacionalnih interesov, je jamstvo za izvršitev teh del.«
ITALIJANSKI NAPAD NA NEMŠKE KATOLIČANE.
Riin, 23. jun. »Tribuna je objavila dopis svojega berlinskega dopisnika o nemškem pro-tozidarstvu in Društvu narodov. Dopis očita Centrumu, da je popustil v boju za idealne dobrine katolicizma in sumniči katoliško časopisje zaradi simpatij z boljševiško Rusijo.
Berlin, 23. jun. »Koln. Vol'kszeitung r zavrača napad rintske ^Tribune« in naglaša, da je ze pred pol letom opozorila na potrebo katoliškega -delivanja v Ženevi. Istotako neopravičena je <;bdolžitev glede simpatiziranja t boljševiki.	i
Kal bodo rekli volivci na fo.
Dr. Gregor Žerjav je v »Domovini« otvoril volivni boj na ta način, da je sam podpisal članek, v katerem je vse polno neresnic.
Prva neresnica jc ta, da bi vlada Uzuno-vič-Korošec nc bila delovna in dobra. Dr. Gregor Žerjav -dobro ve, da je bila to ena najboljših vlad, kar smo jih doslej imeli v naši državi, vsekako pa veliko boljša kot vse tiste vlade, v katerih je sedel dr. Gregor Žerjav.
Izenačenje davčnih zakonov pod Uzuno-vić-Koroščevo vlado ni padlo pod mizo, ampak je ostalo tam, kjer je bilo, ker ta vlada v par mesecih svojega obstoja sploh ni mogla rešiti tega vprašanja.
Ni res, da bi Uzunović-Koroščeva vlada poviševala davke, res je pa, da so to delale vlade, v katerih je sedel dr. Žerjav. Res je dalje, da je Uzunovič-Koroščeva vlada veliko, tako pristojbin in davkov znižala.
Delavski davek je sklenila vlada, v kateri sedi isti dr. Gregor Žerjav, ki piše članke v »Domovino« in je davek na delavske mezde' sam podpisal.
Neresnica je, da bi radikali, ki so bili skupaj z SLS, to stranko hvalili zato, ker nič ne zahteva, res pa je, da so jo hvalili kot stranko, ki ima najboljše poslance in daje vladi najsposobnejše ministre. Dalje je res, da je vsa hrvatska in srbska javnost za časa Uzunović-Koroščeve vlade vpila, da SLS za Slovenijo preveč zahteva in preveč dobi in da se je temu vpitju pridružilo tudi »Jutro«.
Ni res, da se sedanja vlada pri razpustu skupščine sklicuje na to, da bi bila vlada radikalov s Korošcem zanič, res pa je, da je vlada ob razpustu skupščine ugotovila, da je vsa notranjepolitična centralistična zakonodaja, ki se je napravila po orjunaškem zamislu g. dr. Žerjava, zanič in je nujno potrebno, da se iz-premeni.
Ni nadalje res, da bi samostojni demokrati ne hoteli iti v vlado z radikali. Nasprotno je res, da SDS, zlasti pa naši žerjavovci, vedno skrbno iščejo trenotka, da bi dobili oblast v roke in bi prav gotovo tudi sedaj šli v vsako vlado pod vsakim pogojem, samo če bi jih kdo hotel.
Ni res, da kdo kriči, da bo Žerjavove pristaše preganjal. Res pa je, da je pri zadnjih volitvah SDS neusmiljeno preganjala SLS, njeno časopisje in njene somišljenike.
Ni res, da je bila zadnjih osem let usoda slovenskih volivcev v rokah SLS, res pa jc, da jc bila ta usoda vsled izdajstva SDS in SKS izročena centralizmu.
Toliko popravka jc potreben dr. Žerjavov prvi volivni članek. Kaj bodo volivci rekli o takem voditelju? Kaj bodo sodili o takem članku in listu, ki ga prinaša? Kaj bodo volivci rekli o knndidalu rlr. Gregorju Žerjavu?
Črnogorski princi in Jutro'.
O stranki črnogorskih princev piše včerajšnje velepatriotično glasilo SDS arjev. Čudimo se, da ta list s tako vnemo grabi za črnogorske prince ter jih očita nam. Ali »Jutro« ne ve, da so črnogorski princi najbližji sorodniki kralja Aleksandra? V zvezi s tem vprašanjem bi pa postavili še druga vprašanja: Ali »Jutro« ne pozna gospodov od SDS, ki so ravno našo stranko venomer dcnuncirali na zgoraj, češ da ni zvesta kralju in državi? Ali ni »Jutrova« SDS cela leta politično živela le od denuncijacij njej nasprotnih elementov, ki jim je očitala .nelojalnost? Odkod sedaj to pristno republikansko hujskanje proti črnogorskim princem?
Naša država bo sedaj kraljevim sorodnikom dala nekaj odškodnine za odvzeto premoženje. Kedaj bodo pa gotovi ljudje povrnili slovenskim vložnikom milijone, ki so jih ti izgubili pri Slavenski banki? Kedaj se bo pojasnila svinčena afera, in druge, pri katerih je celokupna slovenska javnost interesirana za več ko 42 milijonov? Vse te afere so slovenskemu gospodarstvu trikrat več škodovale kot vsi črnogorski princi in njihove odškodnine.
Na to naj nam »Jutro« odgovoril
Zagovorniki korupcije.
S polnim preudarkom prinaša včerajšnje »Jutro« grdo laž, da je SLS meseca februarja glasovala v anketnem odboru proti izročitvi radikalskih korupcionistov. Ta laž je tako podla, grda in očividna, da je le list, kakršen je glasilo SDS, zmožen kaj takega. Resnica je, da je dr. Hodžar kot zastopnik Jugoslovanskega kluba v anketnem odboru predložil mnogo ostrejši sklep, kakor pa ga je predloži^ zastopnik SDS. Dr. Hodžar je predložil predlog, ki jc bil tudi sprejet, naj narodna skupščina sklene, da se pozovejo pred sodišče vsi krivci. Za ta svoj predlog, ki je brez dvoma strog, a pravičen, je glasoval zastopnik SLS. Da pa narodna skupščina tega ni sklenila, je jasno, ker je takoj po proračunu bila zaključena. Interes pa, da do obravnave o korupcijskih aferah v zbornici ni došlo, so imele vse stranke (vštevši SDS), edino SLS je imela interes, da se te stvari razčistijo. Da se niso, tega ni kriva SLS, ampak ljudje, ki so z SDS arskimi metodami v sorodu. In sedaj se stranka, ki je glasovala doslej v zbornici proti izročitvi vseh radi korupcije obdolženih ministrov, zgraža nad zastopniki SLS, ki so v zadevi korupcije vedno glasovali za izročitev sodiščul Iz navedenega fakta se vidi, kje so doma zagovorniki korupcije!
Napredna fronta'.
Kadar se SDSarjem posebno slabo godi, tedaj začno z izredno vnemo tolči na proti-klerikalni boben ter agitirati za »napredno fronto«. Včerajšnje »Jutro« zopet priporoča ta balzam za svojo SDS ter je brumnega mnenja, da se mi takega »protiklerikalnega bloka« in ^napredne fronte« bojimo. Resnici na ljubo — ne ? Jutru« — bodi povedano, da bi mi celo želeli, da bi vsi »napredni« in »anti-klerikalni« ljudje šli v »Jutrovo« napredno fronto. Kajti s tem činom bi se vsakdo teh »naprednjakov« v slovenski javnosti tako kompromitiral, da bi naše delo za volitve res ne bilo težko. Škoda je le, da je med »na-prednjaiki« tudi še ljudi, ki jih je sram v blok, ki bi ga vodila SDS, ker nekaj drže na svojo reputacijo. Zato se bojimo, da iz tega »naprednega bloka« ne bo nič, radi česar bo »Jutro« ostalo samo in zato tudi nam za volitve ne bo mogoče vseh naprednjakov meriti z vatlom, ki velja za »Jutro«. Smo sicer mi in takozvani naprednjaki idejno zelo daleč vsaksebi, vendar tudi mi razlikujemo naprednja-štvo od »jutrovstva«. In z nami razlikujejo isto vsi pošteni ljudje. Da pa je ta razlika resnično velikai, to pa ni naša krivda.
Slava floravčanoml
»Kmetski list« je nekdo strahovito potegnil. Neusmiljeno je ta list nasedel. Ko bodo v Moravčah brali njegov uvodnik, bodo sklicali občinski zbor z dnevnim redom: Kro-hotanje.
Kaj se je zgodilo? V Moravčah so bile občinske volitve. Kakor vedno, je tudi pri teh volitvah zmagala SLS in sicer si je izvojevala 11 odbornikov, vsi nasprotniki SKS, SDS in drugi jih imajo pa šest. Zupan bo seveda SLS. Tako se je zgodilo. »Kmctskcmu listu« pa se je nekdo nalagal, da so v Moravčah — čujte in strmite — zmagali radičcvci. To bi bil seveda za polomljeno SKS uspeh, s katerim bi sedaj pred volitvami v narodno skupščino hav-zirala po širni Sloveniji.
Moravški zmagi na čast je »Kmetski list« napisal cclo uvodnik. Za smeh in zabavo Mo-ravčanom in drugim priobčujemo par odstavkov. Takole pravi ves vesel »Kmetski list«:
»Dne 12. t. m. so imeli občinske volitve v Moravčah.
Moravče so popolnoma kmečka občina, precej daleč od mestnega sveta. Do železnice jc dolga pot. Tako bi človek mislil, da se v tej občini skoro ne more nič izpremeniti, ne gospodarsko, šc manj pa politično. Take občine so navadno kakor nalašč za klerikalce ustvarjene, kjer lahko nemoteno gospodarijo in pašujejo po svoji volji. In res so tudi v Mo-
ravčah klerikalci gospodovali neomejeno cela desetletja.
Dne 12. t. m. pa so bile v Moravčah občinske volitve, katerih izid je presenetil vso slovensko javnost. Klerikalci so moravško občino izgubilil
Prosimo svoje prijatelje in somišljenike po j celi Sloveniji, naj kolikor mogoče daleč naokoli razneso volivni izid v Moravčah, zlasti med klerikalci na deželil
Slava Moravčanom in našim vrlim političnim delavcem!«
Tako slavo poje Moravčanom »Kmetski list«. Mi se mu pridružujemo in kličemo Moravčanom trikrat »Slava«! Le krepko naprej! Odločnost premaga vse ovire! Sklepamo z besedami »Kmetskega lista«: »Tako so rekli zavedni kmetje v Moravčah (in izročili občino v preizkušene roke SLS). Upamo da se bo njihov glas razlegal po celi Sloveniji: »Pokvar-i jenci marš!«
S tem se pridružujemo s polnim srcem gospodu, ki uganja po »Kmetskem listu« svoje pokvarjene vice in vleče za nos »samostojne kmetijce«.
i
Vendar enkrat.
Finančni minister dr. Bogdan Markovi ć je izdal odločbo, da se izplačajo vsem aktivnim in upokojenim državnim uslužbencem vse zaostale dajatve. Kljub vedno večjim državnim izdatkom se je finančni minister odločil, da reši vprašanje, na katero čakajo državni uslužbenci in upokojenci že več let. Za likvidacijo vseh obvez države iz prejšnjih let je minister za finance odločil, da se iz dolarskega posojila in po oddelku 55 proračuna za letošnje leto Dtvori kredit za izplačevanje. Določile so se posamezne vsote za razna ministrstva in za posamezne delegacije. Finančna delegacija v L ubljani dobi 84.880.73 Din, lin. delegacija v Zagrebu 290.992.68 Din, fin. delegacija v Sarajevu 253.531.50 Din, fin. delegacija v Splitu 451.646 in finančna delegacija v Dubrovniku 9.335 Din.
Skuipen izdatek za zaostale plače znaša 19,451.995.73 Din.
Za upokojene dobi fin. delegacija v Ljubljani 7,950.489.10 Din, fin. delegacija v Zagrebu 6,492.540.32 Din, v Sarajevu 12,052.126 dinarjev 3 para, v Splitu 1.315.969.85 Din in v Dubrovniku 434.877.45 dinarjev. Skupno 38,785.510.30 Din. •
S tem korakom je finančni minister začel postopno zmanjšanje splošnih državnih dolgov, kakor je to obljubil v svoji izjavi, ki jo je dal v razpravi o preračunu v imenu Uzu-novič-Koroščeve vlade. To odločbo finančnega ministra bo nedvomno vsa javnost toplo pozdravila, posebno pa prizadeti državni uslužbenci in upokojenci, ki že osem let trpe krivico in so se doslej morali vedno tolažiti z dolgovi in obljubami. Finančni minister je storil prvi korak, da se uresniči zahteva, katero je SLS neiprestano urgirala.
■■ииааинаидаиаиииииииити
Vsi na veliki letalski miting v nedeljo v Ljubljano. Vožnja po železnici za poSovično ceno. -Olajšava traja od 24. do inci. 28. junija 1.1.
■иикмнвиаишанжаавггапинпкш
Zagrebški mestni svet se razpusti.
Novi zagrebški veliki župan dr. Stopar je izjavil, da hoče razpustiti mestno zastopstvo. Razpust utemeljuje s tem, da bj bile v najkrajšem času itak potrebne dopolnilne volitve za polovico članov, ki jim poteče poslovna doba, da je sedaj Zagreb pred odločitvijo, ali naj zahteva popolno avtonomijo in izločitev iz oblasti, in konečno je čisto političen razlog, da naj Zagreb pri občinskih volitvah, ki se bodo vršile nekaj dni pred državnozbor-skimi, da parolo in navodilo vsem Hrvatom, kako naj volijo za narodno skupščino. Za komisarja bo imenovan najstarejši magistratni uradnik.
m
Heidelberški vseučiliški profesor AdoOt Weber objavlja v »Frankfurter Zeitung : članek, v katerem ostro graja, da se je Stresemann v Ženevi potegoval za sedež v komisiji za kolonijalne mandate. Ta sedež, ki ga jc Stresemann dosegel kot edini uspeli v Ženevi, more Nemčiji samo škoditi. Doslej je vži-vala Nemčija pri vseh zatiranih narodih spoštovanje in simpatije, z vstopom v kolonijal-no komisijo jih utegne' zapraviti. Kake kolonije Velesile Nemčiji itak ne bodo nikdar priznale, zato je nezmisehio, da se v komisiji meša s svetovnimi tirani. Desničarske stnam-k", ki sanjarijo o kolonijah, nočejo spoznati, da leže danes evropske kolonije na udirajo-čem se terenu in da bi ne bilo ne časlno nc m,r !ro spuščali se v gnile kolonijalne kupčije. V harmonijo nemške nevtralnosti se je po j nepotrebnem zaneslo zloglnsje. Nemčija bi so morala varovati vseh zvez z nositelji impe rijalističnega načela.
Poravnajte naročnino !
Kaj sg gođi domu
Naše bolnice brez zdravnikov.
Kakor bo javnosti dobro znano, vodijo že dalje Saša sekundarni zdravniki v bolnicah boj za obstanek. Kljub 42 uzakonjenim sekundarnim mestom v Sloveniji, je zasedena komaj petina. Radi tega so bili bolniški zdravniki prisiljeni započeti akcijo, ki je razvidna iz sledeče spomenice, vložene pri ravnateljstvih ljubljanskih bolnic:
Podpisani zdravniki-volonterji ljubljanskih državnih bolnic imajo čast predložiti ravnateljstvu državne splošne ženske bolnice v Ljubljani sledečo
spomenico:
Zdravniki-volonterji ljubljanskih bolnic, ki smo bili reducirani, oziroma po dovršenem študiju nenastavljeni, padamo od dne do dne v obupnejši materijalni položaj, ob enem pa se zavedamo, da sloni obrat v bolnicah po največji meri na naših ramah, da zavisi samo od našega etičnega čuta ter dobre volje. Povdarjamo, da smo sleherni dan te dobe grenko občutili, da je naše ravnanje kljub svoji etiki za zdravnika nehonestno in da moramo označiti postopanje pristojnih oblasti z nami direktno kot zlorabljanje, izkoriščanje mladostnega idealizma in veselja do strokovnega udejstvovanja. Pripominjamo, da taka mnenja niso vzklila samo v naših vrstah, temveč celo med našimi predstojniki in šefi. Dobro nam je znano, da je i pred vojno mnogo zdravnikov brez plače volontiralo po bolnicah, a da je bilo vedno in v vseh časih sistemizi-rano gotovo število mest, ki so bila redno zasedena. Danes pa je kljub določno uzakonjenim 42 sekundarnim mestom v Sloveniji zasedena komaj
Silna nevihta v Ratečah
m Caorenlskem.
Preteklo sredo, 22. junija, je obiskalo naš planinski kraj iako hudourje, ki ga menda ni vsako stoletje. Med peto in šesto uro zvečer so se začeli pomikati od severne strani čez mejo treh držav sumljivi oblaki, ki so z umazano barvo napovedovali nesrečo. Med bliskom in gromenjem so padale najprej debele deževne kaplje, ki so se spremenile v ledena zrna. Odskakovala so od tal ter tolkla neusmiljeno skoro četrt ure po žitnih pridelkih. Ko je jenjalo to strahovito uničevanje, med katerim se ni nihče upal iz hiše, smo ugledali vse polje pokrito z belo mrtvaško odejo kakor sredi zime. Toda ta odeja ni bila mehka snežena, temveč zgoščena v trdo ledeno skorjo, debelo četrt metra. Ne samo žito na njivah, temveč tudi trava, ki v tukajšnji visoki legi še ni pokošena — vse je polomljeno in potlačeno, da nimamo nobenega upanja na kak pridelek.
Pomagajte nam, prosimo, gg. narodni in obl. poslanci!
Razstava društva .Rdeči križ' v Guštanju.
Ljubljana, Zagreb, Belgrad, kulturna središča, so marsikateremu človeku nedostopna. Da se temu zlu vsaj nekoliko odpomore, si je nadel agil-ni krajevni odbor društva »Rdeči križe SHS v Gu-štanju nalogo, nuditi tudi obmejnemu prebivalstvu priliko, spoznati kulturo svojega naroda, svoje države s poučno in higiensko razstavo v Guštanju. Razstava se otvori dne 10. julija in traja do vključno 17. julija t. 1. Vstop je prost, t alto da bo lahko videl koristne stvari tudi najsiromašnejši državljan. Agilni odbor ni samo mislil na okoličane, mislil je tudi na oddaljene posetnike, zato je iz-posloval pri glavnem ravnateljstvu v Belgradu polovično vožnjo po vseh železnicah v državi. Vsak obiskovalec kupi pri odhodni postaji celo vozovnico, pri povratku dobi na postaji Guštanj na isto vozovnico moker žig in pri odboru potrdilo, da
petina. Vsled tega si dovoljujemo ravnateljstvu predložiti tridnevni rok, v katerem nam naj izvoli dati gotove garancije, da bodo v najkrajšem času izpopolnjena mesta reduciranih dalje služečih zdravnikov in tla se nudi gotovemu v bolnicah nujno potrebnemu številu volonterjev honorar v iznosu življenskega minima, oziroma, da se zasede število mest. ki pritiče ljubljanski splošni in ženski bolnici od 42 vzakonjenih. Ako nam ravnateljstvo teh garancij v danem roku ne more dati, smo vsled v začetku omenjenih razmer podpisani prisiljeni javiti, da moramo zapustiti (lelo. V tem slučaju pa se vprašujemo, kako bo sprejela javnost vest o pomanjkljivem samo zasilnem obratu v ljubljanskih bolnicah.
Prosimo ravnateljstvo, da ne tolmači našega postopanja kot kak izraz protivnosti, temveč, da hočemo dati s tem svoji predstoječi oblasti v roke samo dokument, ki ga lahko na pristojnih mestih predoči kot svedočbo nevzdržnih razmer v našem narodnem zdravstvu. — Slerli 15 podpisov.
Na to spomenico sta ravnateljstvi odgovorili, da sta oddali spomenico v Belgrad. Ker predvideno Belgrad v danem roku ne bo ukrenil ničesar, bosta v soboto obe državni ljubljanski bolnici najbrže brez sekundarnih zdravnikov in bosta morali obratovati le zasilno.
Tako je kriza v zdravstvenih zavodih v Sloveniji zopet na višku. Pozivamo vlado, posebej ministra za narodno zdravje, da litcmelieni in ponol nooia upravičeni zahtevi ljubljanskih zdravnikom brez odloga «godi.
je obiskal razstavo, kar je veljavno za brezplačen povratek.
Ugodnost bodo porabili vsi oni, ki si želijo videti zadnji naš del nekdanje Koroške, del zemlje, kjer so padali junaki za narod, katerega je tlačil tujerodec; vsi oni, ki želijo obiskati večno lepo Urško goro, ki želijo videti idilično Kotlje z zna-mentim rimskim vrelcem. Ugodna prilika je tudi za one, ki nameravajo obiskati Peco, kjer namerava agilni planinski odbor sezidati kočo. Komaj dve leti stari odbor društva Rdeči križ v Guštanju pa potrebuje tudi podpore, ako hoče vse to doseči Zato prosi vse one. ki so sprejeli poziv za sodelovanje na razstavi, da se odzovejo kot razstavljavci, saj je šlo preko vse Slovenije čez tisoč pozivov na sodelovanje. Upamo, da ne bo brezuspešno; delni uspeh se že vidi. Odt*>r dokazuje svojo življenjsko zmožnost z delom sedanje predvidene razstave tudi s tem, da je ravno na dan dveletnega obstoja naroči! rešilni avtomobil za mežiško dolino, ki bo služil vsem potrebnim. Da bo razmah tega odbora večji in trdnejši, je treba so-j delovanja vseli in vsakogar.
Otrok smrtno ponesrečil.
Na Sp. Lanovžu v Celju so se v ponedeljek dopoldne igrali na nekem dverišču majhni otroci. K zidu je bii prislonjen velik težak zaboj. Starejši sin tesarja Borka je splezal nanj in ga je odrinil od zida tako, da se je po nesreči prevrnil in podrl lia tla mlajšega 4 letnega brata Pepčka. Na vpitje prestrašenih otrok so prihiteli domačini in izvlekli smrtno ponesrečenega otroka izpod zaboja. Odnesli so ga v stanovanje staršev, kjer je ležala bolna mati. Deček je na poškodbah — imel je zdrobljeno lobanjo — kmalu izdihnil.
Smrten padec z drugega nadstropja.
Iz Trbovelj nam poročajo: V sredo zvečer okoli 11. ure se je zgodila i;a Vodali v rudniški stanovanjski hiši ob stari bolnici nesreča, ki je sosede zbudila iz prvega spanja, razburila živce vseh
stanovalcev hiše in se danes zjutraj razširila naglo po okolici Padel je namreč iz drugega nadstropja rudniški ped uradnik Ivan Deželak, zaposlen v osrednji delavnici. Nesreča se je zgodila, kakor se domneva, ko se jc prišedši domov, nasionil preveč s telesom na ograjo, in tako izgubil ravnotežje ter padel na tla pred stanovanje g. Stanka Kešeta, ki ;e ravno prišel iz popoldanskega šihta in je bil pri večerji. Ko je Keše zaslišal težek padec, gre gledat in vidi na tleh v krvi ležati Deželaka. Poklical je urno sosede na pomoč, ki so nato ponesrečenca donesli v bližnjo staro bolnico. Ko ga je pozvani zdravnik g. dr. Baumgarten preisknl, je konstatiral, da je ubita lobanja. Kri ie uhajala iz uosa in ušes. Pokojni Deželak je bil star okoli 35 let. Tragično pri tem je to, da mu je žena bolna in se nahaja na premembi zraka v Savinjski dolini. Zapušča ženo in še tri male otročičke. Bil je pri pevskem društvu »Zvon« tenorist in ga bo društvo težko pogrešalo.
Seja mariborskega občinskega sveta»
Maribor, dne 23. junija.
Danes je bila seja občinskega sveta, ki je bila zadnja pred počitnicami. Po otvoritvi je župan poročal, da je Mestna hranilnica predložila zaključek za 1. 1926., katerega bodo pregledali občinski svetniki Jerovšek, Kovačič, Pfriemer. Na Vidovdan se vrši odkritje spomenika padlim vojakom bivšega 45. pp. (Glej današnji podlistek »Slovenca«.)
TLAKOVANJE IN STANOVANJSKA HIŠA ZA CARINIKE.
Prošnja občine, da sme izvršiti tlakovanje dovoznih ulic na carinarnico s kaldrmino v lastni režiji, je ugodno rešena. Razen tlakovanja ulic se smejo iz kaldrmine graditi njve carinarnice in carinska stanovanja. .Carinarnica v prostorih vojaškega skladišač bi se dvignila za eno nadstropje za uradne prostore, katerih je treba štirideset. Ker dobi Maribor obmejni kolodvor, bi se sem preselila avstrijska carinarnica. Občina namerava to skladišče preurediti v stanovanjsko hišo za carinike. V ta namen bi prispevalo finančno ministrstvo 2 milijona, 6 bi jih posodila Hipotekama banka, 4 milijone znaša kaldrmina za 1926-27.
RAZNE STAVBNE ZADEVE.
Za prvi odsek je poročal Juvan. Lastniku grajske kleti Majdiču se je prošnja za napravo vrta pred grajsko kletjo na Trgu svobode odklonila. Za tretji odsek je poročal Tumpej. Ulica, ki vodi od Koroške ceste proti Vinarski šoli, se bo imenovala Turnerjeva ulica, ulica pa, ki vodi od samostana proti Kamniški ulici, pa Ulica Franca Rozine. Ge. Ašičevi se dovoli zgraditev dvonadstropne vile na vogalu Cankar-Maistrove ulice s parkom pod pogojem, da proda del, zasajen s parkom, even-tuelnemu kupcu oo dnevni ceni, ker so v tej ulici v načrtu samo sklenjene hiše. Juliju Ehlu se dovoli zgraditev gospodarskega poslopja in vinskega skladišča v Aškerčevi ulici.
ZADEVA MEŠČANSKE ŠOLE.
Za četrti odsek je poročal Lipold. Ponovno je prišlo na dnevni red vprašanje meščanske šole, ki je prenapolnjena. Občina namerava zidati novo šolo, za katero naj bi okoliške občine prispevale delno vsoto. Ker se okoliške občine branijo prispevkov, bo občina po današnjem sklepu sprejela v šolo samo toliko okoliških otrok, kolikor bo prostora. Oblastni odbor se prosi za posredovanje glede prispevkov Borzi dela se izplača žo odobrena podpora v znesku 20.000 Din. Pogodba med občino in borzo dela se podaljša do 31. decembra 1927.
VPRAŠANJE GLEDALIŠČA.
Vprašanje mestnega gledališča je prišlo ponovno v razpravo. Obstoj gledališča omogoča občina z velikimi podporami, na gospodarstvo pa nima nobenega vpliva. Gledališče se je pri Mestni hranilnici zadolžilo za 700.000 Din in sedaj prosi Mestno občino, da odplača ta dolg v desetih letih. Občina je pripravl jena i o obveznost sprejeti pod pogojem, da dobi odločiven vpliv pri gledališču. V živahno debato je posegel Miihleisen, ki je zahteval enkrat na teden nemške predstave, v katerih bi nastopali nemški igralci iz Gradca. Občinski svetniki Stabej, Fanninger in Strmšek so izvoljeni, da skupno v gledališkim intendantom izdelajo pravilnik o odločivnem vplivu občine pri gledališču. Za desetletno odplačilo dolga ie potrebno dovoljenje državne oblasti.
ZA REVNE DIJAKE.
Občini je ostalo od podpor za razne organizacije in zavode 10 000 Din nerazdeljene podpore, I za kar je bilo vloženih 52 prošenj, ki so se pa odklonile; znesek se pokloni revnim dijakom.
Bo/ ssa irescna&t Oblastva v boju proti alkoholu
Piscu knjige î Alkoholno vprašanje« je okrajni glavar v Kamniku, vladni svetnik g dr. Ogrin pisal sledc-čo pismo:
Prečastiti gospod župnik!
VaSo knjigo »Alkoholno vprašanje« sem na» rtčii za uiad in pregledal. Naj izrečem tu nekaj cene. o/.voma pripomb!
Knjiga nudi v obeh delih (I. Sestavni proti-alkoholni pouk, II. Oblastva in boj proti alkoholu in nemorali) ogromno poučne snovi in izčrpne podatke o obstoječih predpisih, ki, ali naravnost zapovedujejo boj proti aikoholizmu in nenravnoeti, ali pa dajejo oporo oblastvom za to, tako, da knjige ne more pogrešati nikdo, komur je nravni preporod našega naroda na srcu.
Tehnična stran knjige in razdelitev na dva, gori omenjena dela, je dobro pogojena. Glede pomena in uspešnosti v drugem delu obdelane snovi se je vnela mala debata. Dr. Fedor Mikič je zanikal v neki notici vrednost delovanja javnih oblastev (okrajnih glavarjev) v boju proti alkoholizmu. Njemu je odgovoril F. K. v »Slovencu, zopet т tem smislu, da rodi uspehe tudi kaznovanje zadevnih prestopkov, samo ovaditi jih je vedno trçba. V tem pogledu naj izjavljam:
Upravna oblastva (občine, zlasti okrajni glavarji, mestni magistrati in državna polic, oblastva, vel. župani), delujejo po svojih močeh že več let v boju proti surovosti vsake vrste in proti pijančevanju. Težišče tega boja je na državnih upravnih oblastvih I. stopnje.
Od teh so bila ena bolj, druga manj agilna. Apel nanje, zlasti pa še na občine, da pomnože svoje tozadevno prizadevanje, je umesten in pričakovanje, da bo v njih imelo abstinenčuo tn zmernostno gibanje veliko oporo, upravičen. Živim v stiku z narodom in moram reči, da n. pr. moje ponavljajoče se odredbe radi zajezitve surovosti in pijančevanja (od 1. 1924 sem jih izdal 7), nieo ostale čisto brez uspeha, zlasti, ker izvajamo dosledno in ostro kaznovanje predmetnih prestopkov. Povodom zasliševanja pa naredimo predvsem mladim fantom tudi primerno pridigo, kaj je častno in kaj nečastno za nje. Zdi se mi, da je vendar manj dejanja in izgredov te vrste.
O uspehu zadnje moje odredbe z dne 8. marca 1927 št. 3013 spretepi in motenje nočnega miru«, piše županstvo Stranje mej drusrlm doslovno: »Opazujem ponoči, ponočnjaki hodijo čisto tiho in mirno; redkokdaj se sliši kak vrisk, preklinjevanja ni slišati, o da bi ostalo pri tem.«-
Seveda, prvo v boju proti alkoholizmu je, da dobimo drug taksni zakon in drug pravilnik o gostilnah in kavarnah, kojega zadevne določbe bodo ta boj podpirale, ne pa ga ovirale, kakor sedanje. To zahtevate tudi Vi. V članku >Pravna analiza pravilnika o gostilnah in kavarnah v Slov. Pravniku št. 3—4 od letes sem zapisal ob sklepu:
»V socijalnem oziru pa je pravilnik naravnost škodljiv, ker je v zvezi z določbami tar. post. в2 taksne tarife zakona o taksah (pripombe 2, 3 ln 4) omogočil raznim našim trgovinam, da postanejo viname in žganjarne, in tako preti nevarnost, da bo vsa država sama velika točilnica alkoholnih pijač. Res so se izbili za fiskus novi dohodki, toda to je bilo moči doseči tudi s posebnim, samo na finančno polje segaječim zakr.nom in pravilnikom brez izpremembe točnih določu obrtnega reda in brez tolikega oškodovanja za nravstveno in trez-nostno gibanje.«	.
Naslanjajo se na primerne zakonite določbe bo mogoče v skupnem medsebojneiti delovanju javnih organizacij (treznostnih društev, športnih, telovadnih društev itd.) in oblastev zajeziti in ev. udušiti alkoholno kugo.
V kratkem bom izdal odredbo na podlagi § .54 obrt. red, da morajo razobesiti gostilne in kavarne tudi napise: Ne preklinjaj, kakor i sami nasvetu jete.
45. peipoifc svojim mrtvim tovarišem.
Dne 28. t. m bo v Mariboru zanimiva slavnost, kakršne doslej v naši mladi državi še nismo doživeli. Častniki in moštvo 45. pešpol-ka je zbralo med seboj prispevke^ za postavitev dostojnega spomenika tistim tovarišem, ki so potrdili rojstvo osvobojene domovine s svojo smrtjo in začrtali zlasti njeno severno mejo s krvjo junakov, borcev za narodno svobodo. Na Vidov dan, ko se po vsej kraljevini proslavlja spomin davnih kosovskih junakov, se bo odkrila v Mariboru na slovesen način kamenita piramida, v katero so vklesana imena vseh tistih najboljših sinov našega naroda, ki so ob preobratu in prve čase po preobratu z lastnim življenjem zavarovali ogrožene obmejne postojanke.
V tisti neurejeni, od najraznovrstnejših vojnih posledic zbegani dobi, je bilo pri nas občutno pomanjkanje treznega, hladnokrvnega, z najverjetnejšimi možnostmi računajo-čega presojanja položaja novo oblikujoče se države. Utrujenostt od dolgoletnega svetovnega gorja in pa pretirano idealno navdušenje, pijanost od svobode bi rekel, so bili vzroki, ki so več ali manj delovali na zmanjšanje pozornosti, ki jo jc bilo tiste dni treba obrniti na novo nastajajoče državne meje.
Rapallo in koroški plebiscit sta in ostaneta v srcu našega naroda zevajoči, nezace-!jeni rani. Imena predhodnikov koroškemu plebiscitu so vklesana v kamnito piramido m
v naša srca v večen dokaz, da je tuja noga, ko je stopila v slovenski Korotan, morala iskati nasilno pot preko trupel izkrvavelih junakov. Takrat je poveljeval 45. pešpolku nepozabni vrli podpolkovnik Avgust Škab3r, njemu je sledil polkovnik Panta Drsškovič, a za tem polkovnik Dimitrije Spasić, na čigar pobudo je bila osnovana akcija za zbiranje prispevkov med častniškim zborom in moštvom 45. pešpolka, da se postavi omenjeni spomenik.
Veliko jih je, ki žive danes med narodom in plodonosno delujejo za blagor domovine, za ustalitev in konsolidacijo političnih, gospodarskih, socijalnih, prosvetnih in drugih razmer, a so v tistih dne-h stali ramo ob ramenu z onimi, ki so žrtvovali domu največje, kar so premogli: srčno kri ter si na ta način priborili prvenstvo med vsemi ostalimi državotvorci in najidealnejšimi rodoljubi. 45. pešpolk bo to 2S. junija t. 1. kar najveličastneje pokazal pred vsemi udeleženci slavnostnega odkritja spomenika, pred vsemi jugoslovanskimi polki, ki so v preobratnih osvobodilnih bojjh zabeležili krvave izgube junaških življenj, pred vsemi jugoslovanskimi narodi, v kojih dušo naj bi globoko proniknila ideja izkazovanja dolžne pie-tete mrtvim bratom, katerih grobovi zelene na mnogih mestih današnje državne meje kakor zvesta, najzvestejša straža in poroki naše svobode, kakor nemi preroki srečnejše bodočnosti trpečih bratov onkraj meje.
Čim se je polegla svetovna morija, so narodi zahrepeneli po grobovih svojih padlih. Matere so se spomnile razkosanih, Bog ve kie zagrebenih irupel svojih sinov, sestre so
se domislile bratov, ki so obležali na krvavih poljanah, narodi so šteli svoje šrtve .. . Smrt ne vrača mrtvecev, a ostavlja grobove, da se moremo razjokati nad njimi in olajšati srčne boli. In tako so se premaganci in zmagovalci po dolgotrajnem strahovitem, smrtnem sovraštvu našli ob počaščenju vojnih grebov. Francija, Nemčija, Italija, Anglija, Čehoslovaška, Belgija, Jugoslavija itd. so postavile veličastne spomenike »neznanemu vojaku«, da tako dokažejo spoštovanje in čast padlim vojnim žrtvam 4'seh narodnosti, vseh bojišč, vseh bitk. Sosednja Italija je že dala pred leti iz nekaterih naših vojaških grobišč izkopati zemeljske ostanke svojih vojakov, ter jih z največjimi častmi prepeljala v domovino in jih tam pokopala. S priznanja in posnemanja vredno pieteto skrbe takisto ostale države za svoje vojne grobove. Pri nas že nekaj let deluje »Zveza bivših vojakov«, ki z neumorno agil-nostjo vnema občine, da zbirajo za spomenike in jih postavljajo v spomin med svetovno vojno padlim vojakom in v spomin bodočim rodovom, ki naj bi se v boljših časih spomnili najpretresljivejšc tragedije, ki so jo morale doživeti in dotrpeti odmrle generacije. Ob grobovih in spomenikih bodo občutili naši potomci veliko preteklost, katere veličina je v groznih strahotah petletnega krvavenja iz odprtih ran . .
»Zveza bivših vojakov« pa je, žal, v naši državi osamljena zasebna korporacija, ki si je nadela plemenito nalogo, skrbeti za dostojen spomin padlim vojnim žrtvam. Inicijatorji te zveze so pač račun 'i s sodelovanjem celokupnega nraudu, ko bo šlo za oživotvoriiev
J konkretnih predlogov zveze glede načina po-čaščerija tistih, ki so objokovani odhajali in i sc niso več vrnili. Ne da se sicer trditi, da ljudstvo principielno odklanja to misel, toda z mirno vestjo se sme zapisati,, da je razumevanje stvari pri nas v tem oziru dokaj nepopolno, sprejemljivost še majhna. Naj bi pred-stoječa mariborska vojaška slavnost dala pobudo širšim narodovim plastem, ki naj bi sledile idealnemu činu 45. pešpolka, ki bo brez dvoma imel svoje posnemalce tudi v drugih polkih naše vojske.
Javnost bo pokazala svojo solidarnost s 45. pešpolkom v pieteti do njegovih padlih junakov najlepše na ta način, da se v kar naj-obilnejšem številu udeleži odkritja njihovega spomenika. Zato naj prihite na Vidov dan društva, korporacije, zastopniki, oblastni kakor tudi posamezniki, komur je le mogoče! Razumljivo je, da se povsem opravičeno pričakuje v čim večjem številu navzočnost sorodnikov padlih. Vsi, od blizu in daleč, 28. junija ob pol 11. dopoldne v jugoslovanski Maribor, ki se bo v vojašnici vojvode Mišiča poklonil manem padlih herojev iz zadnjih osvobodilnih bojevl
Na sporedu slavnosti je nagovor komandanta mesta Maribor, na kar sledi odkritje in blagoslovitev spomenika. Za tem bo govoril komandant 45. pešpolka, mariborski mestni župan, general Majster in drugi. Po končanih 1 govorih bodo zapeli pevci, na kar sledi pred odkritim spomenikom defiliranje vojske.
Častimo svoje junake in spoštujmo njihove grobove, da bomo vredni svobode, ki so nam jo s svojo krvio odkupili!
Влеше novice
■k Apel na poveljstvo ljubljanskega vojnega okrožja. Z naredbo Pov. B. 3218 od dne 16. junija t. 1. je poveljstvo ljubljanskega voj. okrožja odredilo, da se rekrutovanje, pregled in prisega za obćine brdskega sodnega okraja ne vrši v Lukovici, kakor je bilo odrejeno z odredbo št. 7272 od 20. maja t 1., ampak v Ljubljani v Mestnem domu v dneh 27. in 28. junija točno ob 7. uri zjutraj. Iz kakšnih vzrokov se je to odredilo, nam ni znano; naj so bili vzroki še tako tehtni, vendar ne morejo odtehtati škode, neprilik ne nemogočnosti te odredbe. Treba je pomisliti, da mora mesto komisije treh voj. uradnikov v Lukovico priti okroglo 350 fantov, mož in nesposobnih, med njimi hromi, slepi in drugače pohabljeni, ki jih je nekatere od njih treba prenašati, v Ljubljano iz občin, ki imajo večinoma vse 3—5 ur do železniške postaje. Ljudje bi morali že prejšnji večer od doma, Bog ve kje prenočevati ali hoditi ponoči ure daleč. Kdo in kako bo transportiral one, ki ne morejo iti sami? Neizvedljivo je vse to in župani ne morejo prevzeti odgovornosti že iz tega razloga ne, ker jim ni mogoče v tem kratkem roku niti obvestiti obveznikov, ki se nahajajo po vsej Sloveniji in imajo že vsi poziv za Lukovico kot je bilo prvotno določeno. Koliko bi zamudili ljudje nepotrebnega časa, koliko denarja potrošili! Upamo, da bo znana uvidevnost in zmisel za ljudski dobrobit, ki jo kaže gospod komandant, premagala vse pomisleke in vzroke, ki so bili merodajni za lo naredlio. Prosimo gospoda komandanta, da nemudoma ukrene, da se vrše nabori kot prvotno odrejeno, v Lukovici.
-k Zaplemba »Delavske politike«. »Delavska politika« od srede je bila zaplenjena radi uvodnega članka »V senci bajonetov« Članek je bil posnetek iz »Mariborske Volks-stimme«, ki pa ni bila konfiscirana.
kr Objava Kr. jjunealnega konzulata Italije v Ljubljani. Kr. generalni konzulat Italije v Ljubljani si dovoljuje objaviti, da bodo konzularni uradi radi preselitve iz Šelenburgove ulicc na Erjavčevo cesto št. 11 vključno od 25. do 29. t. m. za publiko zaprti. Vendar se bo v nujnih zadevah izdal vizum za potovanje v Italijo 25. in 27. t. m. med 9. in 12. uro dopoldne v navadni sobi v Šclcnburgovi ulici. Obenem sc objavlja z veljavo od 30. t. m. nadalje: Da se prepreči, kolikor jc to mogoče, da bi občinstvo v pisarni kr. konzulata dolgo čakalo, sc določa, da se izdaja vizum za vstop v kraljevino Italije prosilcem le proti pismeni prošnji na za to določeni tiskovini, naslovljeni na kr. konzulat, katero je izpolniti in podpisati v dveh izvodih. Tiskovine je zahtevati ustmeno ali pismeno v pisarni kr. generalnega konzulata. Razen nujnih primerov, katerih nujnost jc treba dokazati, sc bodo vročili potni listi prosilccm šele naslednji dan, ko so bili predloženi pisarni kr. generalnega konzulata.
-k Za pogorelco v Starem trgu ob Kolpi so nadalje darovali: Ljudska posojilnica v Ljubljani 2000 Din; Hran. in pos. Ceklje na Gorenjskem 1000 Din; Schichtova tvornica mila d. d. Osjek in K. T. D. v Ljubljani po 500 Din; Hranilnica in posoj. v Domžalah in Ljudska posoj. v Novem mestu po 300 Din; Hranilnica in posojilnica Češnjice, Radovica, Dobrepolje po 200 Din; Hran. in pos.: Škofja Loka, Stara) Loka, Smlednik, trgovina Miklauc »pri Škofu« v Ljubljani, Oroslav Dolenec, Ljubljana, Suttner v Ljubljani, posoj. sv. Le-nart v Slov. gor. na Staj., Gustav Verderber v Kočevju, Srečko Potnik in drug v Ljubljani, Iv. Goričar sv. Petra c. v Ljubljani, Ign. Vok v Ljubljani, Km. hran. in pos. Hoče pri Mariboru, Okr. pos\ Ljutomer, občinski urad Križe pri Tržiču po 100 Din; duhov, urad sv. Jošt nad Kranjem 181.70 Din; župni urad Brusnice 150 Din; župni urad v Kropi 110 Din; hran. in pos. Leše 40 Din; Ign. Zargi, Sv. Petra c. v Ljubljani 40 Din; Wilh. Stein-herc v Ljubljani 25 Din; dr. Krišpar, notar v Črnomlju, 50 Din; H. Tome, Kol. ul. v Ljubljani, hran. in pos. Sorica po 20 Din; Lud. Baraga v Ljubljani, Presker, trgov, s kožami v Ljubljani, sv. Petra c. po 10 Din. — Vsem darovalcem se najiskreneje ziahvaljujemo. Bog povrni tosočero! Drugim se priporočamo z uljudno prošnjo: Posnemajte! — Pogorelci.
•k Žrebanje solčavske orlovske loterije je preloženo na 15. avgust.
-k Zanimiv pravni slučaj. Iz Celja nam poročajo: Tukajšnji mehanik A. je prevzel in dobil od tvrdke Steyr-Werke v Steyru 50 koles znamke »Waffenrad« v samoprodajo v sodne okraje Celje, Iraško, Vransko in Šmarje pri Jelšah. Akoravno je imel A kot navedeno — od podjetja v Steyru podeljeno izključno prodajno pravico v imenovanih okrajih, je prodajal neki trgovec s kolesi B. v Novem Sadu kolesa iste znamke v okolišu A.
A.	se je radi tega pritožil pri podjetju Steyr-Werke, ki je pozvalo trgovca B. na odgovor.
B.	je obljubil zastopniku steyrskega podjetja, da bo v bodoče respektiral izključni prodajni okoliš mehanika A. Tej obljubi nasproti pa je B. še nadalje dobavljal kolesa v okoliš od A. Slednji je vsled tega tožil trgovca B. na odškodnino. V tej pravdi se je pravomoč.no izreklo, da je obljubo, ki jo je bil dal B. podjetju v Steyru, namreč da bo v bodoče respektiral rajon mehanika A., smatrati v smislu § 881 o. d. z. kot pogodbo v prilog stranki A. Po vsem tem je A. opravičen zahtevali
od B. direktno odškodnino. B. je propadel in mora povrniti tožniku A. škodo in vse stroške. — Ker take kršitve rajonskih pravic žal niso redke, se priporoča, da se določi že v pogodbi, ki jih sklenejo tovarnarji s svojimi odjemalci, izrecna obveznost odjemalca, da sme dobavljati le v svoj rajon, na noben način pa no v okoliš, ki je izključno nakazan kakemu drugemu odjemalcu.
-k Kmetijski tečaj za osnosnošolske učitelje na specijalni živinorejsko-poljedelski šoli na Grmu. Ravnateljstvo specijalne živinorej-sko-poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu obvešča s tem vse uprave osnovnih šol v ljubljanski oblasti, da bo v tej šoli od 10. julija do 20. avgusta 1927 šesttedenski kmetijski tečaj za osnovnošolske učitelje. Smoter tega tečaja je, da se učitelji osnovnih šol usposobijo za učitelje nadaljevalnih kmetijskih šol, ki se imajo kmalu zasnovati na predlog oddelka za kmetijski pouk v ministrstvu za kmetijstvo in vode. Glede tečaja in sprejema v tečaj se objavlja sledeče: 1. Predavali se bodo ti-le predmeti: vinogradništvo, kletarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, živinoreja, poljedelstvo, travništvo, zadružništvo, mlekarstvo, perutninarstvo,- kmetijsko gospodarstvo, čebelarstvo, živinozdravstvo, uporaba in kon-serviranje sadja in zelenjave. Teoretični pouk bo obsegal 24 ur na teden iii se bo vršil vsak dan po 4 ure predpoldne. Vsak dan od 3. do 6. ure popoldne pa se vršijo obvezna strokovna praktična dela. Prazniki in po potrebi tudi kakšna nedelja so določeni za poučne izlete v bližnjo okolico. Zadnje štiri dni tečaja se bodo vršili zaključni izpiti iz vseh predavanih predmetov. Ô izpilili se bodo udeležencem tečaja izdalai izpričevala. 2. Da se bo tečaj mogel vršiti, je potrebno, da se prijavi in udeleži tečaja vsaj 10 učiteljev. Ako se jih priglasi manj, se bod^^|^lili drugemu zavodu, kjer se bo vrš^^^Hp tečaj. 3. V tečaj se sprejme največ 15 ucneljev iz ljubljanske oblasti. Prošnje za sprejem v tečaj se morajo vložiti najpozneje do 5. julija t. 1. preko pristojne uprave osnovne šole na ravnateljstvo specijalne živinorejsko-poljedelske šole na Grmu. V tečaj sprejete prosilce bo ravnateljstvo obvestilo takoj po poteku roka za vlaganje prošenj. Vsi sprejeti se morajo zglasiti dne 11. julija predpoldne pri ravnateljstvu zavoda. 4. Glede oskrbe in prehrane udeležencev tečaja ni nič določenega. Ravnateljstvo pa bo moglo dati na razpolago v internatu stanovanje brezplačno, prehrano pa proti odškodnini 12 do 15 Din na dan.
*k Pri ledvičnih in sečni boleznih, boleznih v mehurju in debelem črevesu omili naravna »Franz-Josef« grenčica v najkrajšem času tudi hude težave zaprtja. Bolnišnice izpričujejo, da je »Fran z-J o s e f« voda vsled svojega učinkovanja brez bolečin najbolj primerna slarim in mladim za stalno uporabo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
•k Vrednostne papirje, srečke itd. pred in povojne tu- in inozemske vseh vrst kupuje in plača najbolje Efektna banka, Ljubljana.
•k Olje za solnčenje »Niggerol« vas obvaruje solnčnih peg, solnčarice in vam naredi polt enakomerno zagorelo, steklenica à 8 Din. Nudi drogerija Sanitas, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
•k Aškerčeva klet, nasproti tehnične srednje šole, se priporoča vsem prijateljem dobre kapljice. Prostori udobno urejeni in prijetno hladni. Mrzla jedila prve vrste na razpolago. Ne bo vam žal, ako se o tem sami prepričate.	. 4760
•k Efektna banka, Ljubljana, opozarja cenj. čitatelje, da naroče pravočasno srečke drž. raz. loterije enostavno potom dopisnice.
CfuMfana
© Ing. Viktor Zupane f. Včeraj, ob sedmih zjulraj je preminul nenadoma gradbeni nadsvetnik mestne občine ing. Viktor Zupane. Zadela ga je živčna kap. Pokojnik je bil star 41 let. Študije je dovršil na dunajski tehniki, nakar je vstopil leta 1910. v magistratno službo. Zadnje čase je bil šef oddelka za zgradbo nove mestne klavnice. Bil je vesten uradnik v službi, v družbi pa simpatičen družabnik. Mnogo se je bavil tudi z športom. V politično življenje se pokojnik ni vtikal. Boleli^ je zadnje čase za živčno bolez.nijo, ki ga je tudi pokopala. Poročil se je šele lani z gospo Zoro, hčerko tivolskega hotelirja g. Dolničarja. Pokojnik zapušča poleg vdove še tri mesece staro hčerko. Pogreb pokojnika, ki ga ohranimo v dobrem spominu, se vrši danes ob štirih popoldne iz Šelenburgove ulice št. 3.
O Pokojna gospa Dragica Čeč, soproga ravnatelja Jugoslovanske tiskarne, g. Karola čeča, je imela včeraj tako lep pogreb, kakor jih naše mesto, kojega prebivalstvo je znano po veliki pieteti do svojih rajnikov, ne vidi veliko. Nepregledna množica pogrebcev je spremila truplo rajnice v sprevodu, ki se je ob šestih popoldne začel pomikati od hiše žalosti na Gruberjevem nabrežju skozi mesto na pokopališče pri Sv. Križu. Med pogrebci smo opazili razun g. soproga, sina in sorodnikov odlične prijatelje rajnice, oziroma družine g. čeča od Kat. tiskovnega društva, državnih in mestnih oblasti in uradov, častite duhovščine, tiskarnarjev, faktorjev in tiskarskega osobja, iz industrijskih krogov Ljubljane, uredništev,
stanovskih in gospodarskih organizaoij, strokovnih in kulturnih združenj in vseh slojev ljubljanskega prebivalstva. Globok vtis sprevoda sta s svojim mojstrsko proizvajanim žalnim petjem še povečali pevski društvi »Ljubljana« in »Grafika«. Ko so votlo padale grude prsti na krsto gospe Dragice, ki se je morala tako rano po največjem trpljenju cd nas posloviti, smo ji obljubili dolg in hvaležen spomin, njeni blagorodni duši pa želeli večno radost pri Stvarniku.
O Umrla je snoči ob devetih po dolgi mučni bolezni gospa Smiljana Kuni O r a ž -m o v a roj. Jerman, mati prokurista Ljublj. Rj-edilne banke g. Veljka Oražma. Pokojnca je bila nadvse skrbna mati in do ubogih zelo usmiljenega srca. Bog ji bodi plačnik! Pogreb bo v soboto ob štirih popoldne. Preostalim naše sožalje!
O Zahvala nemških avtomobilistov mestu Ljubljani. Predsedstvo splošnega nemškega avtomobilskega kluba je poslalo sledeče pismo: Po zaključku inozemske vozne ture ADAC je podpisanemu predsedstvu Splošnega nemškega avtomobilskega kluba prijetna častna dolžnost in potreba, da se najprisrčne-je zahvali lepemu mestu Ljubljani in njenemu gospodu županu za slovesni sprejem in prijateljski pozdrav, ki smo ga bili deležni povsod v Vaši veličastni Jugoslaviji,- prav posebno pa v Vašem mestu. Gostoljubnost Vaše dežele je že vedno slovela, toda sprejem kakršnega nam je pripravila Jugoslavija in zlasti Vaše mesto, je daleko prekosil vse naše pričakovanje. Bodite uverjeni, da bo veliko število udeležencev naše vožnje kmalu našli priliko za zopetni obisk Vaše lepe dežele, da jo proučimo temeljiteje in dalj časa; zakaj splošno smo obžalovali, da nas je naša vožnja samo za tako kratek čas privedla v Vašo gostoljubno deželo. Navzlic temu pa nam je ostala nepozabna vožnja po Vaši zemlji in bivanje na Vašem idiličnem Bledu. Z radostjo upamo, da se nam bo kmalu zopet ponudila prilika, da še enkrat posetimo Vašo pokrajinsko tako izredno Jugoslavijo in njeno gostoljubno prebivalstvo. Posebno pa se Vam zahvaljujemo tudi za i zborno organizacijo prevoza skozi Vaše mesto, za oprostitev od cestarine in za bogato okinčanje z zastavami, ki nas je pozdravljalo. — Z odličnim velespoštovanjem Predsedstvo Splošnega nemškega avtomobilskega kluba Kroth 1. r. športni predsednik 1. r. C. Fritz 1. r. predsednik.
O Krožek mestnega uredništva vabi svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže pogreba blagopokojnega mest. gradb. nadsvet-nika g. ing. Viktorja Zupanca.
© Za rezervne častnike. Člani ljubljanskega pododbora, ki so v posesti železniških legitimacij rumene barve, se opozarjajo, da jih v svrho zamene z novimi (bele barve), čimpreje vrnejo pododboru in istočasno nakažejo pododboru znesek 10 Din za kolekovino. Od 15. junija t. 1. dalje veljajo samo nove železniške legitimacije bele barve. — Pododbor Ljubljana.
O Vidovdan. Ljubljanski člani Združenja rezervnih častnikov se pozivljejo, da se udeleže v torek dne 28. junija 1927, na Vidov dan, ki se praznuje kot spominski dan preminulih boriteljev za domovino, slovesnega rekvijema, ki bo v tukajšnji stolnici ob desetih dopoldne. Člani naj se zberejo pol ure pred pričetkom bogoslužnega opravila v pisarni pododbora (Kongresni trg 1, II. nadstropje), od koder bo skupen odhod s člani uprave in nadzornega odbora. — Pododbor Ljubljana.
0 Matura na kraljevi realki v Ljubljani
se je vršila v dneh od 17. do 22. junija pod predsedstvom direktorja Josipa Mazija. Sledečih 30 kandidatov je .prestalo maturo z dobrim uspehom: Banko Ignacij, Bizjak Oskar, Czurda Zorislav, Glaeseuer Mihael, Hafner Matevž, Hofler Edvard, Hrovatin Bojan, Janko Boris, Kenda Janez, Klemene Božidar, Ko-vačič Oskar, Krainer Friderik, Lcgar Stanko, Logar Maks, Malnarič Ivan, Medved Jurij, Pajk Milan, Peternel Mirko, Pinterič Ivan, Podgornik Rudolf, Puippis Karol, Rantuša Adolf, Rojina Marija, šusteršič Adolf, Semen Albin, Sketelj Ivan, Turk Uroš, Valentinčič Fran, Zimmermann Adolf in Kodran Josip. — Šest kandidatov je bilo odklonjenih za tri mesece in ena kandidatinja je med izpitom radi bolezni cdtopila.
0 Učenke osnovne in meščanske šole v Lichtenthurnovem zavodu ponove ob ugodnem vremenu v nedeljo to je 26. junija telovadni nastop.
O Vpisovanje šoloobiskujoče dece za šolsko leto 1927-28 se vrši na I. dekl. držav, osnovni šoli (Sv. Jakob), Da II. deški držav, osnovni šoli (Graben) in na IV. deški držav, osnovni šoli (Prule) v Ljubljani dne 1. in 2. julija t. 1. v času od 9. do 12. ure. Novinci naj prineso s seboj izkaz o cepljenju koz in izpisek iz krstne knjige. Učenci in učenke, ki so že hodili v eno zgoraj omenjenih šol, se bodo vpisovali na podlagi razrednih knjig izza šol. leta 1926-27. Zglasiti se morajo vsi učenci iii vse učenke; zakaj le tako bo mogoče dognati natanko število onih, ki bodo še hodili v meščanske in druge šole. Vpisnina znaša pet dinarjev. — Šol. uprav, zgoraj omenjenih šol.
O Za rudarskega inženerja je diplomiral v sredo s prav dobrim uspehom na ljubljanski univerzi g. Viktor K e r s n i č iz Ljubljane.
© Vse naše dijaške gospodinje vabimo, da sporoče na spodnji naslov svoje naslove, koliko dijakov sprejmejo na stanovanje s hra-
no ali brez hrane in oene. Ustmene prijave se sprejemajo vsako sredo in soboto od 8. do 9. ure dopoldne, pismene vsak dan na naslov: Borba, Akademski dom, Miklošičeva cesta 5.
O Klicanje rešilne postaje. Ker se lahko dogodi, da gasilske in reševalne postaje na telefonsko številko 2209, ki ji je določena, ni mogoče priklicati, če je direktna zveza med njo in pošto pokvarjena, opozarjamo občinstvo, da v takem primeru kličejo telefonsko številko 2650 ali pa 2012, nakar se bo zveza dobila z rešilno postajo potom magistralne hišne centrale.
0 Mestni magistrat razpisuje oddajo zidarskega in tesarskega dela za napravo ograje pri stanovanjski skupini 13 hišic za Bežigradom. Ponudbe je vložiti do 1. julija 1927 ob 11. uri dopoldne pri mestnem gradbenem uradu. Ofertalni pripomočki se dobe istotam.
O Stanovanjsko sodišče I. stopnje razglaša, da se pri tuk. stanovanjskem sodišču v času od 1. do 31. julija t. 1. ne vrše nobene razprave.
O Kuhalni aparat ukradel. Gospej Alojziji Vlaskovi v Hradeckega vasi je neki hlapec odnesel kuhalni aparat na petrolej, vreden 200 Din. Tatu pa so opazili, nakar ga je aretirala polici/a. Tat se izgovarja, da ni imel namena ukrasti aparata, temveč, da ga je pobral le ker ga je smatral za »staro železo brez vrednosti«. Izgovor mu seveda ne bo pomagal desti.
O Slep konj povzročil noïgodo. Posestni-ca Helena Kosmačeva iz Cerkvene ulice je vozila po Ižanski cesti z vozom, v katerega je bil vprežen slep konj. Ker so se ji zapletle vajeti, je konj zavil na stran, in ni mogel razločiti ceste od travnika. Voz in konj sta padla v globok obcestni jarek. Posestnica se ni poškodovala. Konja in voz so izvlekli iz jarka bližnji stanovalci Ižanske ceste.
O Dvo dcklici pobegnili od doma. V sredo popoldne sta pobegnili od doma radi slabih spričeval, ki sla jih dobili v šoli, petnajstletni deklici Albina R. in Josipina J. iz Sp. Šiške. Obe sta bili učenki IV. razreda, meščanske šole v Sp. šiški. Albina je visoke in vitke postave, svetlih, dolgih las in sivih oči, Josipina pa je srednje visoka in krepko razvita.ter ima ostrižene lase. Josipina ima pri sebi 34 Din. Upati je, da se deklici kmalu povrneta domov.
Obvestilo!
Cenj. odjemalcem javljam, da sem kot bivši dolgoletni poslovodja moškega oddelka pri tvrdki P. Magdič v Ljubljani vstopil v na novo otvorjeno modno trgovino
Berko,
kot družabnik in poslovodja.
Vljudno prosim cenj. odjemalce, da mi svojo dosedanjo naklonjenost blagohotno ohranijo tudi sedaj, ko bom deloval samostojno pri tvrdki BERKO Dunajska cesta 5.
Z odličnim spoštovanjem
Ivan Učak.
МагЊог
П Železničarji so včeraj pozorno prečitall poročilo o intervencijah poslancev SLS v zadevah železničarjev. Socijalislično navdahnjeno poročilo v »Jutru«, ki je imelo namen ta vpliv zabrisati, je ostalo brez moči, posebno še, ker delavstvo ve, kdo je, ki je redukcije etc. predlagal.
□	Družabni večer katoliških abiturientov z naših srednjih zavodov se je vršil preteklo sredo ob odlični udeležbi kat. starešinstva v dvorani Zadružne gospodarske banke. Vrste katoliško zavednih iuteligentov se razveseljivo množijo.
□	Novi hidranti pred kolodvorom. Za polivanje prostora pred glavnim kolodvorom je dala želez, uprava postaviti dva nova liidran-ta. Z mestnim škropilnim vozom bo odslej polivana tudi dovozna cesta na tovorni kolodvor in sicer na stroške železnice. Omenjena cesta je sploh v skrajno slabem stanju ter je bil že zadnji čas, da se nekoliko uredi.
□	Moč viharja. V sredo krog šeste ure zvečer je kplobaril po mariborskih ulicah močan veter prah. S kako silo se je zaganjal vihar, nam je dokaz, da je metal opeko s streh na ulice in porušil na znanem Tschelligije-vem stolpu ob Pristanu visok dimnik. Dimnik je padel na pod stolpom vodeče električne žice, ki so se seveda pretrgale in je bila nevarnost, da se vname ogenj. Na srečo ni stal nikdo pod stolpom. Treba omeniti, da je to starodavni mestni obrambni stolp in je zaposlenih v njem 60 delavk, ki pletejo iz volne jopice ter nogavice.
□	Voz se je prevrnil. V sredo popoldne so se splašili na Aleksandrovi cesti vsled viharja konji posestnice Marije Pijavec, katere je vodil njen sin Franc. Konji so zdivjali po cesti naprej, pred lekarno »Pri angelu varuhu« pa so tako naglo zavili, da se je voz prevrnil. Mati in sin sta se pri tem precej poškodovala ter so ju v lekarni obvezali, konji pa so takoj obstali.
□	Nezgoda inotociklista. Po Aleksandrovi cesti se je vozil proti frančiškanski cerkvi mehanik g. M. Marini na motornem kolesu. V bližini cerkve stoječa učenka V. razreda ljudske šole Gizda S. je vrgla ravno pred motorno kolo na cesto žogo, na katero je mo-
tcciklist zavozil ter padel. O. Marini je dobil lažje poškodbe, težje poškodovano pa je bilo motorno kolo.
□ Snmo'.imor v mestnem parku. V Mariboru so samoumori v zadnjem času skoro na dnevnem redu. — V sredo zvečer se je ustrelil v mestnem pnrku na klopi za Park-kavar-no železniški uradnik Stanko Bergant iz Pra-gersi ega. Dopoldne ga je iznenad la revizija, popoldne se je odpeljal v Maribor, si kupil ,amokres in zvečer ob desetih si je pognal kroglo v glavo za desnim ušesom. Šetalci, ; katere je priklical strel iz bližnje glavne I aleje, so ga našli že mrtvega, ležečega na tleli, z nogami na klopi. Bergant, ki je bil komaj 25 let star, je bil zelo simpatičnega značaja.
Celje
& Do 30. junija samo jo še mogoče zahtevati popravek, vpis ali izbris v volivnih imenikih, na podlagi katerih sc bodo 11. septembra vršilo volitve v narodno skupščino. Somišljeniki iz Celja, prepričajte sc takoj, če ste pravilno vpisani. Imeniki so vam na vpogled v tajmištvu SLS, Cankarjeva 4.
Cvot orlovsko organizacijo iz področja mariborske in celjske orlovske ekspoziture se zbere v nedeljo 10. julija 1927 v našem lepem mestu k manifestaciji za orlovski mladinski program. Naši Orli pričakujejo, da jih sprejme Celje kot dobre prijatelje, ki jim bo pripravilo nekaj lepih in vzpodbudnih ur. Prosimo zati) vse, na katere bi se organizatorji te velike mladinske prireditve prihodnje dni obrnili, da gredo pripravljalnemu odboru s plemenitim razumevanjem in velikodušno naklonjenostjo na roko. — Bližnjo in širšo okolico Celja že danes vabimo, da 10. julija obišče Celje in s čim večjo udeležbo dokaže, da pravilno razumeva plemenita stremljenja orlovske mladine.
•0* Za čisto lokalno zadeve občinske politike v Celju je šlo v nedeljo, tako je zapisalo (gotovo se je zmotilo!) »Jutro«. — Ko smo mi kaj takega trdili, ste nas naipadali in skuhali iz vprašanja koalicije z Nemci napraviti vprašanje obstoja cele mile Jugoslavije. Pa da ne boste jutri pisali spet drugače!
& Z golažem in vinom. »Jutro« in »Slovenski narod« očitata Združenim strankam, da so izvajale z golažem in vinom pritisk na volivce. Nai se demokrati ne boje, da jim tako tolažilo ob njih katastrofalnem porazu zavidamo. Ker pa so ravno čutili potrebo govoriti o tej stvari, bi si jih dovolili vljudno po-vprašiti: Kdo je mestne ubožce, preden so šli volit, pegostil in kako? Ali so v Narodnem domu v demokratskih agitacijskih pisarnah res pili samo vodo? Ali pri nekem znanem gospodu res ni bilo nič pijače in jedače za volivce? Hudobni ljudje nam prihajajo pripovedovat take reči, da se kar čudimo oblasti, kako se more zanimati zgolj za Zumrov golaž in »klerikalno« vino, ko pa SDS-aTski volivci v nedeljo tudi niso imeli posta.
•0- Po vodi jo splavala stavbna akcija, mest in dobesedno vzeto regulacija Savinje. Tako pravi duhoviti uvodničar >Nove dobe«.
—	Kolikor je nam znano, je splavalo po vodi zgolj demokratsko bahaštvo in nadutost in je posledice predvsem čutiti v vodenih uvodnikih »Nove dobe«.
& Umrli so v Celju: Dne 8. junija 1927: Ivan Gospodaric, sluga okraj, glavarstva, stanujoč na Bregu 11, star 80 let. Dne 9. junija: Martin Jeraj, Žagar iz Ljubnega v Savinjski dolini, star 67 let. Dne 11. junija: Ivan Šutej, trgovec iz Zagreba, star 64 let in Zvonimir Brzic, sin trgovca v Celju, star 3 ure. Dne 13. juniia: Matija Gračner, godec na Sp. Hudinji 53, star 69 let. Dne 14. junija: Jera Sapornik, žena posestnika v Gaberju št. 31, stara 85 let, in Frančiška Štor, varuhinja v Štorah, stara 73 let. Dne 15. junija: Terezija Štor, žena posestnika v Zagradu št. 81, stara 37 let. Dne 16. junija: Marlin Režun, občinski ubožec občine Sv. Krištof, star 67 let in Jožefa Klep, delavka na Polulah, stara 26 let. Dne 21. junija: Ludvik Lajnšič, sodni izvršev. v p.. Kralja Petra c. 8, star 72 let, in Jožef Borko, sin tesarja v Novi cerkvi, star 4 leta.
—	Naj počivajo v miru!
ki Prosta stanovanja. Sledeča stanovanja so bodo v smislu zakona o stanovanjih dodelila: A. Drugič objavljena stanovanja: Gaberje 14, Šantl Karol, 1 soba s štedilnikom, I. nadstr.; Gaberje 16, Ceželc Rozalija, 1 soba s štedilnikom, podstrešje; 1 soba, pritličje; Vojnik 11, Raltey Hinko, 2 sobi pritličje; Zavodna 26, 2uža Fran, 4 sobe, kuhinja, shramba, I. nadstr.; Grušovlje 6, Ilrovat Ivana, 1 soba, kuhinja, pritličje; Pred grofijo 7, dr. Ku-kovec V., 4 sobe, kuhinja, predsoba, pritličje; Glavni trg 8, Faninger Ernest, 2 sobi, shramba, II. nadstropje; Dolgopolje 11, Skorja Neža, 1 soba, kuhinja, pritličje; Teharje 20, Jančič Anton, 1 soba, kuhinja, I. nadstropje. B. Prvič objavljena stanovanja: Miklošičeva 3, Hladin Valentin, 1 soba brez štedilnika; Sp. Hudinja 45, Kolar Ana, 1 soba brez kuhinje, pritličje; Gosposka ulica 20, Winkler Roza, 1 soba brez kuhinjo, podstrešje; Petrovče 43, Eger Ivana, 1 soba brez kuhinje, pritličje; Sp. Iludinja 13, Puncer Marija, 1 soba, kuhinja, I. nadstropje; Gaberje 65, Gologranc Konrad, 1 soba s štedilnikom, podstrešje ; Za kresijo 1, Inocente Ivan, 2 sobi, kuhinja, I. nadstr.; Prešernova ulica 22, Kandušer Josipi'na, 1 soba, kuhinja, I. nadstr. — Za ta stanovanja zamoreio prijaviti v smislu čl. 8 zakona o dopolnitvah k zakonu o stanovanjih od 23. oktobra 1926 edinole državni uradniki, premeščeni po službeni potrebi v področje tukajšnjega stanovanjskega sodišča. Prijave se sprejemajo v pisarni stanovanjskega sodišča vsak dan od 10 do 12.30. ^ko bi se tekom 8 dni ne prijavil nikak gori omenjenih zaščitencev, se bo smatralo, da se dotlej semkaj premeščeni drž. uradniki ne potegujejo za predmetna stanovanja.
«r Člani Lovskega društva se obveščajo, da posluje podružnični knjižničar vsak pondeljek od 18. do 20. uro v lovski sobi hotela »Balkan«-. — Knjižničar g. Zdolšek prosi gg. lovce kakor tudi prijatelje lova, da poklonijo podružnični knjižnici stare lovske knjigo in revije.
•Cr Nj. Veličanstvo kralj - boter rudarjevemu sinu. Celjsko okrajno glavarstvo je prejelo obvestilo, da bo Ni. Veličanstvo krali Aleksander I.
kumoval petemu sinčku rudarja g. Ivana Verbiča
v Zabukovci pri Celju.
•©- Ljubljanska opera v celjskem mestnem gledališču. V nedeljo dne 26. junija ob 15. uri vprizori ljubljanska opera v celjskem mestnem gledališču Rossinijevo komično opero »Seviljski brivec«. Pod taktirko kapelnika g. Neffata pojejo glavne vloge ga. Lovšetova in gg. Banovec, Betteto, Janko ln Zupan. Konec predstave je ob 18. uri in ie tedaj udeležba iz okolice vsled ugodnih železniških zvoz omogočena. Interesenti iz okolice naj si pravočasno oskrbe vstopnice potom knjigarne Goričar & Leskovšek.
КатпШ
KAMNlčANI, VOLIVCI, SOMIŠLJENIKI SLS!
Krajevni odbor SLS v Kamniku Vam izreka zahvalo, ker ste stali povečini trdno pod zastavo SLS in Sli za njo v boj ter tako pripomogli k strašnemu porazu SDS. Vaša zasluga je ta zmaga, Vaše kroglice so odločile, Vaša zavednost in strankarska disciplina jc dala SLS tistih 134 glasovi
Delo ni končano, šele pričelo se je. Prva etapa boja je za nami. SDS leži razbita na tleh! Zdaj treba pripravljati in celiti rane, ki jih je mestu zadala SDS s svojim gospodarstvom. Obračamo se do Vas volivcev s prošnjo, da nas v tem delu podpirate, da se še bolj tesno oprimete SLS, strnete vrste krog nje tudi oni, ki ste zdaj dali glasove »Združeni listi« ali ostali doma. Na Vas, somišljeniki je, da postane SLS v Kamniku najmočnejša stranka!
Krajevni odbor SLS v Kamniku.
Po strahovitem dernoWaHiem porazu n" morejo naši samostojni demokratje do sape. Kdor je videl prizor po izvršenih vomvah na ulavnem trgu, more prav pojmiti vso strahoto demokratskega poraza; Tista velika masa volicev SLS in združene, ki je stala tiho in dostojanstveno na trgu in brez glasu gledala v dosedanjega župana dr. Karbo, ki je v spremstvu odvetnika dr. Trampuža pri zadnjih vratih zapuščal volišče in moral čez ves Glavni trg, da je prišel do svojih volivcev, ki so kot zbegana čreda ovac bili zbrani v »Čitalnici« in verno vpraševali svojega vodjo: »Joj, ali je mogoče!« Ne, tega prizora ne bo Kamnik nikdar pozabil! Huronsko vpitje je vedno donelo po Kamniku, kadar so zmagali demokratje, in polne ulice so bile rogajočih se pristašev SDS. Mi, ki smo zmagali, smo se znali vesti drugače, bolj dostojno, čeprav so nas par dni preje titulirali z »druhaljo«! In da bomo znali tudi gospodariti bolje, nam pričajo resni možje, izvoljeni na obeh listah.
Demokrati lažejo v »Jutru« in »Narodu« ter vpijejo, kako je nazadovala SLS pri teh volitvah. Operirajo s številko, ki jo je dosegla SLS pri zadnjih oblastnih volitvah, ko je skupno z občino Podgorje, ki ima v Kamniku volišče, dosegla 226 glasov. »Jutro« nam je takrat izračunalo, da nam je dalo Podgorje kar 135 glasov. Lagali so takrat, lažejo zdaj. Pri oblastnih volitvah je glasovalo z nami približno nekaj nad 80 Podgorcev, tako, da je SLS kamniških glasov dobila okroglo 140. Pri predzadnjih občinskih volitvah pa 136. V nedeljo pa je za listo SLS glasovalo 134 volivcev, kljub temu, da je »Zadružna lista« imela med svojimi kandidati tudi par vnetih pristašev, ki so iz gospodarskih ozirov šli ž njo. Tako je vsakomur jasno, da je SLS, ki jc dala poleg svojih 134 glasov še »Zadružni listi« okroglo 35 glasov, napredovala za približno 30 glasov, ne pa nazadovala. To se nam je zdelo potrebno pribiti, ker bodo kmalu skupščinske volitve in bodo zopet tedaj trdili demokratje, da nam je dalo Podgorje večino naših glasov, in pa da vsej javnosti pokažemo, kako znajo obračati številke naši demokratje!
Kranj
Glasbena Matica, podružnica v Kranju, priredi v soboto, dne 25. junija 1927 ob 18. uri v gledališki dvorani Narodnega doma javno produkcijo gojericev in gojenk glasbene šole. Na sporedu so klavirske in vijolinske točke ter petje mlad nskega i zbora. K tej prireditvi se vljudno vabijo starši in ! glasboljubivo občinstvo. Vstopnine ni.
Šlcofja Eolca
3001etnica obstoja deško osnovne šole sc
proslavi v nedeljo 26, junija, po sledečem sporedu: Na predvečer podoknica kumici gospej županji M. Hafnerjevi. V nedeljo ob pol 9. slovesna sv. maša v župni cerkvi, po končanem cerkvenem opravilu obhod mladine skozi mesto na šolsko telovadišče, kjer se vrši slavnost, obsegajoča govore zastopnikov raznih oblastev, pripenjanje spominskega traku na šolsko zastavo, deklamacije, petje, pogostitev mladine. Pri prireditvi sodeluje iz prijaznosti godba domačega gasilnega društva. Upraviteljstvo šole vabi k proslavi posebno še vse učitelje in učiteljice ter veroučitelje, ki so svoj čas službovali na šoli.
vpokojeni gimnazijski inšpektor g. Josip Wester. K maturi je bilo vseh 21 kandidatov pripuščenih. Ustnega izpita ni bil nihče oproščen. Maturo so napravili sledeči kandidati: Bogataj Bogomir, Boje Etbin, Čampa Leopold, Debeljak Milan, Gregorčič Franc, Javornik Alojzij, Jenčič Milan, Jesih Cvetko, Kralj Ladislav, Križnič Anton, Kajfež Frančiška, Lesjak Stanko, Mihelič Stanko, Pucelj Anton, Pungerčič F., Šeško Josip, Šval Milan in Štolfa Žara. Trije kandidati bodo delali ponavljalni izpit v jesenskem roku. Tako se je slednjič kočevska gimnazija izpopolnila in dobili smo po desetih letih prve maturante, in sicer slovenske, kajti med vsemi 21 pripravniki ni niti enega domačina-Ko-čevarja.
Zborovanje Kočevarjev proti stanovanjski akciji. Preteklo sredo so imeli Kočcvarji v gostilni g. L. Honigmanna (Gruber) zborovanje. Advokat dr. Hans Arko je poročal o stanovanjski akciji, ki so jo sedaj započeli. Namerava sc namreč zgraditi 25 stanovanjskih hišic na račun mestne občine. Govornik je nato navajal ugovore proti temu. Po poročilu gg. Gansclmayerja in Pavlička, je bila nato sprejeta sledeča resolucija: 15. junija t. 1. v gostilni L. Honigmann zbrani volivci kočevske občine se izrekajo z vso odločnostjo proti temu, da sedanje občinsko zastopstvo, katerega upravi prav nič ne zaupajo, na škodo pretežnega vlaganja pričenja z malimi hišami, in nalagajo članom nemškega kluba, da sc borijo z vsemi dovoljenimi sredstvi proti uresničenju tega načrta, in da naj delajo na to, da se to vprašanje reši šele v prihodnjem občinskem zastopu.
Smrtna kosa. V Mali gori je umrla posestnica Jera Unfer v starosti 68 let. — Srčna kap je zadela 13. t. m. Jožefa Eržena iz Ravni (Eben) pri Borovcu, ko se je vračal iz Ribnice proti domu. Dobili so ga mrtvega na stezi. Šele komisija je na to dognala, da ga je zadela srčna kap in, da se ni zgodil umor, pokojnik je bil star šele 43 let in zapušča ženo ter štiri nepreskrbljene otroke.
Občn' zbori. V nedeljo 3. julija $e vrši občni zbor raifaiznovke v Stari cerkvi, in sicer v gostilni Petsche ob 3. uri popoldne. — V Starem logu se vrši občni zbor loške hranilnice in posojilnice 10. julija ob 3. uri popoldne v društveni dvorani. Dnevni red je običajen.
Renovacija. Trgovec Hans Honigmann rcno-vira sedaj svojo hišo nasproti občinskemu poslopju.
P/u/
ф Inscenator Bralina in ljubljanski »aboncnU. Kar je res, je res: Bratina, ki ga je usoda vrgla v mali Ptuj, je naš nnjboljši inscenator in med najboljšimi izvirnimi režiserji vseli slovenskih odernikov. Ima svojo linijo, bafvo in kompozicijo. Ker so je ob Cerkvcnikovem »Očiščenju« nekaj takega zapisalo, je nekoga v Ljubljani tako zabolelo, da je zlil svojo sicer neupoštevano jezico v strupeno notičico v »Narod« od 15. t. m. Ne odgovarjal bi nanjo, če bi ne bila značilna za tiste sorte ljudi, ki si prisvajajo besedo v prosvetni rubriki vsak čas, kadar kdo le pihne v borni plamenček njihovo slave. Tedaj vpijejo v stilu oštarijskih štenkarij izza kulis anonimnosti. — Ne vem, kdo si je izposodil nedolžnega ljubljanskega »abonenta«, da kri jo I z njim svoje besedovanje, ki mu ga je narekovala zelena zavist. Če je kaj moža, naj se podpiše, da bomo vedeli, s kom imamo opraviti. Za enkrat povem »abonentu« — naj bo Peter ali Pavel —, da je povedal nehote vsaj eno resnico, da sodi Bratina po svojih inscenatorskih in režijskih zmožnostih zares v Ljubljano, kjer se ga pa že kot gosta — kaj šele kot stalne moči — že leta in leta boje ne morda publika, tudi ne kritika (g. Ko-blar je že na tem inestu izrazil željo po njegovem gostovanju), pač pa anonimni in naivni »abonen'l«. Vse drugo se bere v zgodbi o Balaamovem oslu, ki naj si jo »abonent« skrbno prebere, preden zopet kaj napiše. — A. Remec.
SlovensKa Urajina
Dvojna slavnost. Prihodnjo nedeljo se bo obhajala v Crenšovcih 10 letnica majniške deklaracije in 1100 letni jubilej smrti sv. Cirila. Proslavo jiri-redi domače izobraževalno društvo, ki pod vodstvom g. kaplana Meška zelo lepo napreduje. Za prireditev vlada veliko zanimanje, zato jc gotovo, da bo tudi uspeh popoln.
Vprašanje šole v Pinici. Na vse strani so že šle prošnje, da bi se vendar enkrat začelo z zidanjem neobhodno potrebne šole. Storilo in doseglo se je že marsikaj, a vsak dan se pojavljajo novo ovire, tako, da se z zidavo še vedno ni začelo. Eno glavnih spornih točk je vprašanje: kje naj so šola postavi. Kolonisti v Benici zahtevajo, da se zida šola pri njih, pristavi v Pinici pa jo želijo zase. V interesu ljudske prosvete je želeti, da stori oblast nekaj končnoveljavnega. Otroci prizadetih občin so že 9 let brez šole, lui je vzgoji v zelo veliko škodo.
670 dobitkov ima loterija »Martiniščac. Žrebanje se vrši v jeseni. Srečke se dobijo po 5 Din pri ravnateljstvu »Martinišča« v Murski Soboti.
Na deški in dekliški meščanski šoli se zaključi tekoče šolsko leto na Vidov dan z razdelitvijo izpričeval in kratko šolsko slovesnostjo. Običajno Vidovdansko akademijo priredi šola v ponedeljek 27. junija 1927. ob 8. uri zvečer v šolski telovadnici s prav pestrim sporedom. Vpisovanje v prvi in druge razrede se vrši na Vidov dan od 10. do 12. in na praznik od 8. do 12. V- prvi razred se sprejemajo učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili četrto leto osnovne šole. Pridejo naj v spremstvu staršev in naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in potrdilo o cepljenih kozah. Zunanji učenci dobe hrano lahko v šolarski kuhinji po prav nizki ceni; stanovanj je dosti na razpolago. — Ravnatelj.
Novo mesto
Rodbinsko slavlje. Obče spoštovana rodbina Novinatova v Kandiji je obhajala 21. t. m. lepo rodbinsko slavje. Oče Alojzij je obhajal v krogu obitelji svoj god. Obenem se je zaročila njegova najstarejša hčerka gdč. Mila z g. Stankom Kna-feljcem, lastnikom novomeške mlekarne. G. Kna-feljc in njegova zaročenka sta vneta člana društva Orel. Naše najiskrenejše čestitkel
Šport po Krki. Novomeški dijaki so osnovali šport posebne vrste po Krki. Jezovi na Krki jim ne delajo nikake ovire. Ko pride veslač do jezu, ročno prenese svoj čoln čezenj in vesla dalje. V kratkem nameravajo napraviti izlet do Kostanjevice.
Odstranitev javnega napajaliiča. Pri vodovodu nasproti moške bolnice Usmiljenih bratov v Kandiji so odstranili javno napajališče za živino.
Dopisi
i
K.očevje
Višji tečajni izpit na državni realni gimnaziji.
Od 9. do 21. junija se je vršil na tukajšnji gimnaziji višji tečajni izpit, — prvi v Kočevju po desetih letih. Predsedoval mu ie ministrski odposlanec,
Moravče. Dne 12. t. m. so bilo v Moravčah občinske volitve, ki so prizadejale našim nasprotnikom toliko truda in napora kot še nobene v povojni dobi. Le žal, da niso nudile tistega plačila in uspeha, kot ga je samostojnokmetska gospoda pričakovala. Začeli so z osebnimi napadi na najbolj vplivne osebe v občini, misleč, če te poderemo, je zmaga gotovo naša. Vsi napori pa so ostali brezuspešni. Svojih šest odbornikov, ki so jih imeli leta 1921., imajo tudi danes. Zato naj si ne delajo nikakih iluzij in predstav o morebitnem napredku. Za sklep pa bodi povedano nekaterim, pojdite so raje sami preje učit gospodarske umetnosti, mesto da oponašate premoženjske razmere naših kandidatov, ali da se spodtikate nad njihovimi življenjskimi poklici, katerih je sleherni časten, kdor ga častno in vestno vrši. Ne hodite z maslom na solnce, sami pokažite, kako znate gospodariti, potem računajte šele na ljudsko priznanjo in zaupanje. Dokler pa imamo v občini može, kot je dosedanji in prihodnji župan moravški gospod Anion C e r a r, mož vse časti in vsega spoštovanja vreden, in kot so njegovi kandidati, bomo pa njega volili. Njemu častitamo. Vam pa, oprostile, vračamo le milo za drago.
V Stoprcah pri Rogatcu priredi učiteljstvo v nedeljo 26. t. m. ob pol 3 popoldne — ob drugI obletnici postavitve novega in stalnega šolskega odra — že deseto prireditev. Tokrat nastopi zopel domača šolska mladina s prav zanimivim sporedom, kakor: petjem, deklamacijami, igrokazi in z dvema igricama »Čudodelna srajca« (enodejanka) in »Ci-gankino maščevanje« (trodejanka). — Dne 28. I. m. se pa ponovi ista prireditev koj po sklepni šolski sv. maši — kot v proslavo Vidovega dne, narodno prosvete in materinega dne — samo za šolsko mladino. — Ker je čisti dobiček nedeljsko prireditvo namenjen za siromašne stoplške šolarje, sto k obilni udeležbi vabljeDi vsi ljubitelji in podpiratelji otroških predstavi
Aspirinove tablete
'fôageh'
se mnogokrat ponarejajo. Da se ob' varujete pred ponarejenimi izdelki, zahtevajte vedno le originalni zavoj fploičnati kartoni з 6 ali 20 tab.etami) z modro« belo-rdcio varstveno znamko.
Odklanjajte vse druge zavoje.
Vodice. Zveza slov. vojakov, podružnica v Vodicah, priredi v nedeljo, dne 26. junija I. 1. ob 3 popoldne v društvenem domu ljudsko dramo v treh dejanjih: ^Razvalina življenja«. Igrajo akademiki in učiteljstvo. Ker je čisti dohodek namenjen za postavitev spomenika padlim îaranom v svetovni vojni, se vljudno vabi k polnoštevilni udeležbi!
Odbor.
V Mozirju priredi dne 26. VI. 1927 orlovska srenja ^larija-Nazarje svojo IV. letno prireditev s celodnevnim sporedom, kamor ste vsi prav iskreno vabljeni. — Bog živi!
Rogaška Slatina. Vidov dan se bo proslavil v našem zdravilišču na običajen slovesen način. V predvečer se vrši telovadska akademija v zdraviliški dvorani, na Vidov dan pa slovesna služba božja v zdraviliški kapelici sv. Ano in v pravoslavni cerkvi sv. Petra in Pavla. Zvečer je svečana razsvetljava zdravilišča, ki je vsako leto privabila veliko gostov od bli/.u in daleč in jo pričakovati tudi letos z ozirom na dvojni praznik mnogobroj-negii obiska. Vroči dnevi so privabili žo mnogo gostov, za julij in avgusl se nam pa obeta najlepši sezona, kar smo jih dosedaj imeli.
Cfumfanslto gledišče
OPERA.
Začetek ob 20 zvečer. Petek, 24. junija: TAJDA. Red A. Sobota, 25. junija: POLJSKA KRI, opereta. Izven. Nedelja, 26. junija: SEVILTSK1 BRIVEC. Gostovanje v Celju. Izven. Ponedeljek, 27. junija: Zaprlo. •
Pater lliigolin Satiner: Tajila«. Danes zve« čer ob 20. uri so poje v ljubljanski opori zadnjikrat v tej sezoni Sattnerjeva opera »Tajda« v običajni zasedbi. Predstava se vrši za abonente reda A.
Opozarjamo na vprizoritev Nedbaltove opereto »Poljska kri«, ki je pred leli bila s tolikim priznanjem sprejeta na našem odru. Glavne vloge so v najboljših rokah in prepričani smo, da bode imela opereta, ki so odlikuje po izredni muzikal-nosli splošen uspeh. Premijera je v sobolo 25. f. m.
Celjane in vso celjsko okolico ponovno opozarjamo na gostovanje ljubljanske opere v celjskem mestnem gledališču, ki se vrši v nedeljo, dne 26. t. m. ob 15. uri popoludne. Glavne vloge pojo gospa Lovšetova. gna 1'otučkova daljo gg. Banovec, Be-tetto, .lanko in Zupan. Izvaja se opora »Seviljsk/ brivec«.
Marilbor&lco gle&iSče
Petek, 24. junija ob 20. uri KAR HOČETE« ab. A'
in C. Premijera. Sobota, 25. junija ob 20. uri KAR HOČETE ab. B in C. Kuponi. Zadnjikrat. Zadnje gledališke predstavo v letošnji sezoni. Radi lelos vladajoče izredne vročine zaključi mariborsko gledališče svojo letošnjo sezono žo v sobolo 25. t. m. Zadnje predstave so: jutri v petek premijera prekrasne Shakespearovo komedije :>Kar hočete' (za ab. A in C), v soboto ropriza (za ab. B in C).
Glfislbfi
Sporni II. javne produkcije gojencev konser-natorija v Ljubljani, ki se vrši danes v petek, dno 24. t. m., ob 20. uri v Filharmonični dvorani: 1. Moniszko: Arija iz. oporo I laika, poje Ovsenik Franja. 2. Ravel: Sonalina za klavir. Orel Vladimira. 3. a) Lajovic: Romanca, h) Novak: Balada. Poje Vedral Ljudmila. 4. Dvorak: Balada, za gosli, šušteršič Vinko. 5. Debussy: 1'relude, Sarabande, Toccata. Igra na klavirju Šivic Pavel. 6. a) Kienzl: Pesem Mngdaleno iz opere Evangeljnik. b) Rubin-stein: Gozdna čarovnica. Poje Jeglič Ana. 7. n) Štol-cer-Slavenski: Jugoslnvenska pesem, b) Dijanov: Lirični komadi za gosli, 1'feifer Leon. 8. Štolcer-Slavenski: Jugoslavenska suita za klavir. Valjalo Marta. 9. Strauss: Dolina, poje Rus Marjan. Posamezno nastopajočo gojence spremljajo na klavirju' Vogelnik Marica, Šivic Pavel in Valjalo Marta tor prof. Ivan Noč. Vstopnina prosla, sprejemajo se Io prostovoljni prispevki za kritje stroškov. Ravnateljstvo vabi starše gojencev in one, ki se zanimajo za napredek naših glasbenih šolskih zavodov, k obilnemu posetu produkcij.
Cerlcveni vestnilc
Na praznik presv. Srca Jezusovega in celo osmino bo v uršulinski cerkvi zjutraj ob 6. uri sv. maša z blagoslovom, zvečer ob pol H. uri govor in slovesno litanije. V nedeljo ob 4. uri odpadejo litanije. Govoril bo veleč, gospixl o. Florijan Ram-šak I). J. — K številni udeležbi vljudno vabi ccr-kveno predstojnišlvo.
Orel
Okroini svet za Ljubljansko okroije. V nedeljo 26. t. m. so vrši ob pol 9 dopoldne v sobi ekspoziture I. nadstr. (Ljudski dom) okrožni svet za Ljubljansko okrožje. Udeležba za srenjske zastopnike obvezna.
Naše đijaštvo
CIRIL-METODOV KRES.
V jubilejnem listu velikega slovanskega Cirila se mu izkažimo hvaležne za verske ir. slovanske kulturne vrednote, ki nam jih je ustvaija! in posredoval s svojim bratom sv. Metodom. Tovariši, tudi dijaki se mu zahvalimo, v katerih polje velika ljubezen do slovanstva in slovanske vzajemnosti in šc večje do edino prave katoliške Cerkve, ki je bila tudi Cerkev Cirila in Metoda. Kako? Proslavimo jih, da ta biser šc lepše zablesti med nami, da najdemo v sebi najgloblje; katoli-štvo in slovanstvo. Morda smo jih že proslavljali i akademijami in podobnim, nismo jih pa šc pro-
f*r--;—----—;—
atavlli na popolnoma svoj način. In >iač način bodi: Cirfl-Metodov kres! Priredimo na predvečer sv. Cirila in Metoda (4. julija) skupno z ua.šim ljudstvom pristno slovansko kresno prireditev. V svitu kresnega ognja se stopimo s svojim ljudstvom v eno! v eno po resni besedi, po veseli pesmi, v eno po rajanju, v eno po pobožnem katoliškem ponosu, fla način proslave uvedimo povsod letos in na ta način naj ostane vsa leta kot lep dokaz idealnega poleta dijaštva, ki je katoliško in slovensko in vprav te vrednote na svojem narodu najbolj spoštuje in goji.
Sveta naloga slehernega izmed nas bodi, da !r svojem kraju pripravi skupno z domačimi tako prireditev. Pridobimo za njo vse, ki bi nam mogli
01Ш 10= julija 1927 velik orlovski nastop çeljske m mariborske Ekspoziture v Celju.
Vodilne osebnc.-t; pomorske raiorožitvene konference,
kj se vrši te dni v Genevi: Anglež Bridge-man (zgoraj na levi), Amerikanec Gibson (na desni), Japonec admiral Saitc («podaj na levi) ir angleški admiral JeШme, (na desni).
Muiitatrfetitne demonstracije v Moskvi, -.aperjene proti Angliji in Poljski; zgoraj kc mične čete rdeče armade, v sredini boljše1
Ske žen ke strelke, spodaj oddelrl. mi psi.
Iz življenja slovenskih rudarjev v Franciji.
K prekooceanskim poletom: aeroplan drv j nad valovjem Atlantika.
in pri rokavih in spodnji del krila, temnejša svila pa tvori temeljno obleko. Pri taki obleki moreš dobro uporabiti ostanke raznih svil in ti ni treba kupiti toliko nove pisane svile, ki je vendarle precej draga.
Plašč iz gecrgette (džordžet) svile je za poletje prav eleganten. Obleči ga moreš vrh vsake poletne obleke, bodisi čipkaste, svilene, moderne ali nemoderne. Razumljivo je, da tak plašč ni potreben, pač pa je lep, kdor ga zmore — in za letos nad vse v čisjjh. Okraskov mu ni treba, ker je sam po sebi dovolj lep. Glede barve «o tj plašči najlepši, če so sivi, rjavkasti in sploh taki, da pristo-jajo barvi vsake obleke, ki jo imaš.
pomagafi, da bo celo Slovenijo m še jug oevetlje- I
val 4. julija Ciril-Metodov kres, simbol Ciril-Meto- ' govega poslanstva med Slovani.	F.
I>ne 19. junija je bil lop praznik za Slovence v francoski Loreni. Ta dan je razvilo slovensko podporno društvo sv. Barbare v L'Hôpitale ob veliki udeležbi domačih in tujih društev svojo novo krasno zastavo, ki priča o živahni delavnosti ondotnega društvenega odbora z g. predsednikom Šribarjem na čelu in v požrtvovalnosti članov.
Po blagoslovitvi v cerkvi sta se poklonili novi zastavi obe navzoči slovenski zastavi iz Merle»bacha in Kreuzwalda, da pozdravita svojo novo družico, pomočnioo v borbi za krščansko misel in materino besedo med Slovenci v tujini.
Oboje je v nevarne,sti, zlasti ker ni nobene pomoči iz domovine. Nimamo duhovnika, nimamo učitelja kot jih imajo drugorodni izseljenci. Slovenski rudar, ki si s težavo in z nevarnostjo svojega življenja služi v tujini svej kruh, je pripuščen sam sebi. Boli ga že misel, da od Boga tako bogato obdarjena domovina, zanj nima kruha, težko prenaša očitanja, češ Slovenec se v tujini izgubi versko J in narodno. Ali razumete v domovini naš položaj! Mi smo v tujinj kot v oblegani trdnjavi obdani cd neprijateljev vere in našega jezika. Kako naj vzdržimo versko, če nam nihče ne lomi kruha božje besede? Kako narodno, če naši otroci nimajo nobene prilike se učiti svojega jezika? Domovina, stori kaj za nas! Pri premogovni družbi, ki nam gre v tem oziru ; zelo na roko, je že vse poskrbljeno za du- i hovniika, stanovanje in drugo, mi pa čakamo j zastonj. Naj pride kmalu, da pomaga in reši one, ki so še dobre volje!	V. Z.
K notranjim bojem
med boljševiškimi prvaki: Zinovjev (zgoraj), Trocky in Radek.
Bubnov,
načelnik sovjetske »ček*»«, ki je zopet začela izvajati krvavi teror nad opozicijo v Rusiji.

Pisane svilene obleke so letos najmodernejše. Vzorci raznih svilenih blagov so majhni in lični, tudi barve mirne in okusne. Take obleke so prav lepe za solnčne dneve, dasi so prej mislili, da so le za večerne prireditve. Seveda imamo različne vrste teh pisanih svil — in »o tudi cene različne. Najcenejši je fu-lâr (Foulard), dražji je vzorčasti China-Crep in gecrgette (džordžet). Zadnji je najlepši, dražji pa še zato, ker potrebuje tudi posebno spodnjo obleko. Za te obleke ni treba nobenih posebnih krojev, saj je že snov, pisana svila sama dovolj zanimiva in lepa. Skica 1 na sliki pokaže obleko, ki ima plisirano krilo iz pisane svile, bluza je pa iz enobarvne svile in je krog vratu štirioglato izrezana (kar je zdaj spet moderno). Na skici 2 je obleka, ki je •ravno urezana in jo spenja ozek usnjat pas. Od vrha dol je v sreelini enobarvni vložek, okrašen z gumbi. Obleka je pripravna zlasti za močnejše postave. Skica 3 pokaže isto obleko s plaščem iz kasha-blaga, ki je podložen z isto pisano svilo. Na zadnji skici vidiš obleko, pri 'kateri je svila na razne načine položena. Svetlejšo svilo uporabiš za ovratnik
Torbice, ki jih potrebuješ k lahkim in tudi kopalnim oblekam, niso pripravne, če eo iz usnja, zato jih narejajo iz 1 i č j a. Te so nežne, lahke in če se zmočijo, se ne pokvarijo in so brž suhe. V barvah so zelo živahne in ustrezajo živahnosti modernih pisanih oblek. Na priloženi skici vidiš troje takih torbic, ki so različnih oblik in je vsaka zase prav lično izdelana.
-f Sto čaš kave je popil. Po svetu poskušajo ljudje postati slavni z najrazličnejšimi deli. V Združenih državah, deželi brez vina in v ■ deželi kave, je bila tekma, kdo popije največ i kave. Neki Kinard iz Winipega je od četrt : na devet zjutraj pa do pol štirih popoldne popil ravno 100 skodelic kave, za kar je od tamošnierfa velctrčovca s kavo nattrada
-j- Strupene kače in česen. Prebivalci Liberije namažejo svoje noge s česnom, čigar duh odganja strupene kače.
+ Poraba olja. Povprečno porabi ena oseba v enem letu v Zedinjenih državah 680, v Angliji 100, v Franciji 60, v Nemčiji 11 lilro» olja.
-j- Užitne ribe žive naiveč 80 m pod morsko gladino.
!
€&0&]$0€Ê€ir&ÎV0
Zadruge v svetovni trgovini z agrarnimi produkti.
Za mednarodno gospodarsko konferenco je Mednarodni urad dela sestavil zanimivo razpravo o vlogi zadrug v svetovni trgovini z agrarnimi produkti. Zato je tudi med resolucijami te konference, ki priporoča izgradilo kmetijskega zadružništva in njih sodelovanje s konzumnimi zadrugami, da tako odpadejo nepotrebni posredovalci in se zbližajo producenti in konzumenti.
V	mednarodni trgovini z agrarnimi produkti je ločiti izvozniške od uvozniških zadrug, prevladujejo pa prve.
Izvozne zadruge gredo za tem, da urede tržne razmere ter obdržc stalnost cen. Kar pride prav konzumentu in producentu. V mednarodni trgovini so velike važnosti zadruge za izvoz mlekarskih izdelkov in žita.
Ostale zadruge so manjšega pomena in so zastopane samo v nekaterih državah. Take so n. pr. izvozne zadruge za slanino (Danska iu Unija) jajca (Danska, Holandska in Poljska), sadje (južna Evropa, Unija), tobak (Unija, Orient, lan (Rusija in obrobne države) in svilo (na Japonskem). Vendar so te zadruge manjšega pomena v svetovni trgovini.
Vzorna agrarna država Danska ima najbolje organizirane izvozne zadruge. Skoro ICO odstotkov vsega dnnskcga izvoza masla odpade na zadruge in upoštevati je treba, da je Danska udeležena z 38 odstotln na izvozu masla vseh držav na svetu. Po vzgledu Danske so organizirale izvoz masla tudi druge države: Nova Zelandija, Avstralija, Holandija, Rusija, Finska in Kanada. Tako so se v teh državah ustanovile osrednje zadruge, Katerim jc uspelo osredotočiti izvoz masla. Tako znaša delež osrednjih zvez pri izvozu masla lz Nove Zelandije 32 odstotkov, Latvije 60, iz Ho-landije 65 in F nske (znana zveza zadrug »Val:o«) 80 odstotkov. Seveda so znatno k tem uspehom pripomogle tudi drž. podpore v večini držav.
Tudi izvoz sira imajo po veliki večini v rokah zadruge kakor n. pr. v Holandiii, Novi 7c:an-diji, Kanadi, Italiji, Japonski, Švici in Finski.
V	velikih izvoznih državah za žito (r.Tzen v Argentiniji) se vedno bolj združujejo prorluccnti v izvozne zadruge. Izvozne zadruge za žito — angleško »pool« — dobivajo vsako leto od svojin članov celokupni njih pridelek in ga pMem vnov-čijo. Velika kanadska zadruga »Coopérative Wheat Producers Ltd.« ima v svojih rokah dve tretjini vsega izvoza pšenice iz Kanade, kar pomeni četrtino (!) vse svetovne trgovine s pšenico. Ta velikanska zadruga ima v vseh važnih uvoznih državah agenturc (36!). Ta zadruga ne dela nič na borzi in z njo sodelujejo kanadske vclebanke.
Vedno boli se zadružno organizira tudi prodaja pšenice v Uniji in Avstraliji ter Rusiji; žc se pripravlja mednarodno sodelovanje takih zadrug.
Uvozne zadruge se bolj slabo razvijajo. Največja je angleška Coopérative Wholesale society (W. C. W. S.), ki je pravzaprav nakupna zadruga angleških konzumnih zadrug, ki štejejo okoli štiri milijone članov. Ona dela naravnost z velikimi izvoznimi zadrugami Finske, Nove ZeUndije, Rusije in Kanade.
Posebej za uvoz agrarnih produktov za skandinavske države obstoja velika zadruga, ki preskrbuje agrarne produkte- za velike skandinavske osrednje nabavljalne zadruge.
Ker jo razstavni prostor v paviljonskih zgradbah popolnoma zaseden, naproša ravnateljstvo velesejma vse interesente-razstavljalce, da ne pošiljajo več novih prijavnic za udeležbo na velesejmu. Na razpolago je samo še razstavni prostor na prostem — nepokrit. Zamudniki pa se zamorejo že sedaj prijaviti za udeležbo na jesenski Pokrajinski razstavi.
Posebne vozne ugodnosti za obiskovalce letošnjega velesejma od 2.—11. julija: žel. minisirstvo je naknadno dovolilo, da velja polovična vožnja ha osebnih in brzovlakih za obiskovalce velesejma pri dopotovanju že od 28. junija in 11. julija, pri odpotovanju iz Ljubljane pa od 2.—15. julija.
Kartcliranjo v trgovini petroleja in bencina. Kakor poročajo zagrebški listi, so tri glavne družbe: Shell, Standard in Vacum Oil sklenile sporazum o cenah in plačilnih pogjih za petrolej iu bencin. Dobavlja se proti gotovini, menici ali bančni garanciji. Za izločitev konkurence so določene
kvote, s katerim so si posamezne družbe razdelile konzumente.
Predložitev dokaza o plačanih davkih pri plačilih za državno dobave. Finančna delegacija objavlja uradno: Po odredbah člena 79 finančnega zakona za leto 1927-28 ne smejo blagajne državnih in saomupravnlh teles izvršiti nikakršnih izplačil za dobave in podjetniške posle, dokler dobavitelj ne predloži dokaz, da nima davčnih zaostankov. Čo ne predloži dokaza,, da nima davčnih zaostankov. Če odbitku dolžne svote davkov in pribitkov. Ker je striktno izvajanje teh dolčil pri manjših dobavah neprimerno obremenjevalo poslovanje, je dovolila generalna direkcija davkov z razpisom št. 68.563 z dne 8. junija 1927 sledeče olajšave: Odredba člena 79. finančnega zkona za leto 1927-28, ki govori o dobavah in podjetniških poslih na račun državo ali samoupravnih teles, se mora tolmačili tal co. da potrdil o plačanih davkili ni treba pred-dagati takrat, kadar gre za male nabave pisarniških in drugih potrebščin, predvidenih v točki 13. člena 86. zakona o državnem računovodstvu, ki ee izvrše neposredno, brez javne licitacije po komisiji, in če kupnina ne presega vsote 1000 dinarjev.
Posojilo mesta Novi Sad. Te dni je prispel v Novi Sad zastopnik ameriške finančne skupine, ki je dala pred nedavnim posojilo mestu Budimpešti. Posojilo bi Novi Sad porabil za investicije, kakor n. pr. kanalizacijo, vodovod, zgradbo tržnice itd. Nudi se 5 milijonov dolarjev in sicer so trije predlogi: 1. obrestovanje po 7.25",;, emis. lnirz 92, 2. obresti 6.50%, kurz 90 in 3. obresti 6%, kurz 98.
Odprava konkurza nad »Textilio«. Konkurz, ki je bil razglašen o imovini te firme novembra lani, je odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Konkurz je razglašen o imovini Josipine Rap-plove pri Sv. Križu pri Litiji. Roki: 2. julij, 6. avg. in 20. avgust.
Določitev naroka za prisilno poravnavo. Narok za sklepanje o prisilni poravnavi: Janez Hirš-man, posestnik in trgovec na Krtini je 5. julija ob 10. uri.
Volitev sodnikov-Iajikov iz rudarsko stroke.
Okrožni rud. urad razpisuje na dan 5. julija 1927 volitev 6 rudarskih strokovnjakov, ki naj se predlagajo za imenovanje sodnikov. Imenujejo se 3 sodniki.
fthčekorisfna zadrusa za stavbe in stanovanja v Ljubljani ima občni zbor 30. junija ob 20. pri Mraku (bilanca, sklepanje o pristopu h kaki zadružni zvezi).
Napravo za destilacijo. Generalna direkcija rudnikov je sklenila zgraditi 3 tvorniške naprave za destilacijo premoga v Mostarju in Kreki pri drž. rudnikih.
Iz tekstilne Industrije. Kakor doznavamo, je začela Belfjrajska tekstilna industrija, d. d., izdelovati v zadnjem času predmete iz umetne svile in sicer prvovrstne kakovosti in je pričakovati, da bodo v kratkem omogočili opustitev uvoza takih predmetov iz Češkcs'ovnške in Italije.
Novi rudniki svinčeno rudo v Srbiji. V Srbiji so zopet odkrili dve novi ležišči svinčene rude in sicer: Novo Brdo in Janjevica.
Dogrr:1itev tobačno tovarne v Nišu. Kakor poročajo iz Niša, bo v kratkem dovršena in stavljena v pogon nova tobačna tvornica v Nišu.
Iz mednarodnega eospodarstva. General Motor Corporation deli 100% divdendo za 1926. — Poljska emisijska banka r>Bank Polskk namerava zvišati kapital od 100 na 150 milijonov zlatov. Obenem bi se izvolil tudi nov upravni svet banke. — Kakor znano, se začne kongres Mednarodne trgovsko zbornice 27. t. m. Razpravljali bodo na njem o plačilnih bilancah, o enotnem meničnem in čekovnem pravu, nadalje o akreditivih 1er dvojnem obdavčenju. V industrijsko-trgovski sekciji bodo razpravljali o pravilniku ter o mednarodnih sejmih. V prometni sekciji bodo razprave o zračnem transportu, zračnem privatnem pravu ter o pomorskem in telefonskem prometu.
Koliko traja pnevmatika v posameznih državah? Po neki ameriški statistiki traja pnevmatika, če vzamemo za podlago Anglijo s 100%, v Nemčiji samo 80% tistega časa v Angliji, v Belgiji 75, ravnotoliko v Holandiji in Švici, v Franciji 60, v Španiji 50, v Češkoslovaški 10 in v balkanskih državah (med katere je šteti tudi našo državo) samo 30%. Seveda jo potem tudi poraba pnevmatike večja. Če vzamemo za podlago Anglijo z 100, dobimo za Nenjčijo 125%. za Belgijo, Holandijo in Švico po 130, 7.a Francijo 160, za Španijo 200, za Češkoslovaško ^"O.in za Balkan 330%. Iz teh po-
datkov so vidi, da ima Balkan najslabše ceste, ker na njih traja pnevmatika komaj tretjino onega Časa kakor v Angliji.
Шогха
Dne 23. junija.
DENAR.
Na današnji curiški borzi so vse devize popustile razen Belgrada, ki je stabilen na 9.135 1er lire, ki je nadaljevala svoj včerajšnji dvig. Primerno so popustili deloma tudi kurzi na zagrebški borzi, dočim jo lira narasla na 3.25.
Zagreb. Italija 322.88-324.88 (319.60-321.60), London 270—276.80 (276.10-276.90), Newyork 56.70—5в.90 (56.70—56.90), Pariz 222.29—22-1.29 (222.375—224.375), Praga 168.20—169 (168.20 do 169.-), Dunaj 7.999-8.029 (8-8.03), Curih 10.935 do 10.965 (10.985—10.965), Amsterdam 22.75 do 22.84 (22.78—22.84).
Curih. flolcrnđ 9.135 (9.135), Pešta 90.50 (90.57), Berlin 123.09 (123.17). Italija 29.00 ' (29.28 d.), London 25.225 (25.24), Newyork 519.50 (519.80), Pariz 20.3375 (20.3525), Praga 15.395 (15.40), Dunaj 73.10 (73.12), Bukarešt 3.10 (3.11), Sofija 3.70 (3.76), Varšava 58 (58.10), Madrid 88.86 (88.95). Amsterdam 208.30).
Praga. Devize: Lira 192.30, Zagreb 59.14, Pariz 131.70, London 163.31, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posojilo 84—85, vojna odškodnina 348—344, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljubljanska kred. 150 den., MorkantUna 98 bi. Praštediona 850 den., Kred. zavod 160—170, Trbovlje 4SO bi., Vevče 130 den., Stavbna 55—65. Sešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posojilo 84.50 bi., agrari 50.50 bi., vojna odškodnina 313, junij 314, julij 345 zaklj., Hrv. esk. 96.50 zaklj., Ilipobanka 59.50—60, Jugobanka 90—92, Praštediona 850, Ljubljanska kreditna 150—155. šečerana 505—515, Slavonija 18—20, Trbovlje 470—490.
Dunaj. Don.-sav.-jadr. 78.90. Alpine 41.55, Trbovlje 58.50, Hrv. esk. 13.01, Leykam 11.60, Hip. banka 7.45. — Devize: Bel.qrad 12.47, Kodanj 189.70, London 34.45, Milan 40.69, Newyork 709.35, Pariz 27.77, Varšava 79.21. — Valute: dolarji 706.75. angleški funt 34.37. lira 40.66, dinar 12.45, češkoslovaška krona 20.99.
BLAGO.
Ljubljana. Tendenca za les za pararelno blago, čvrsta, za deželne pridelke neizpremenjena. Zaltfj. les 2 vagona.
i ste
pas-ircrtiiftrirçy !
Spari
500 km kvalitetne vonje po Sloveniji in Игта!« eki, katero priredi motoklub »Ljubljana«, so udeleži veliko levilo motori k listov. Ze pred prijavnim rokom 25. t. ni. jo dobil motoklub >Lj.< prijave sledečih motociklistov: Arko Standko, Ber-javo sledečih motociklistov: Arko Stanko, Ber-Čcli Joso, Jeglič Rudolf, Kliam Franc, dr. Kroječ Pavel, l.asina Franc, Rosa Emanuel, Sila Mario ln Vesel Josip. Vodstvo je v Rogaški Slatini preskrbelo prenočišče in garažo in na vseli etapnih postajali cilj in start. Zanimanje za to vožnjo je zelo veliko. Kdor od motociklistov se še ni prijavil naj stori to takoj. — Odbor.
KAK SEDIM JIH ПО LETELO. IN DVE 2ENSKÎ
VMES.
Seveda čoz Atlantik. Nemka Husclio je priglasila polet Nova Foundlandija—Islandija. Pa se bo morala zelo podvizati, kajti čez Atlantik hoče leteti tudi v Ameriki živeča Rusinja Ljuba Philippe; startala bo med sredo julija in začetkom avgusta.
V treh tednih hoče leteti Anglež Conrtnejr.
iz Anglije na Novo Foutidlandijo. Tu si bo izpopolnil zalogo bencina in bo letel naprej v Newyork. Nazaj po isti poti. Dva druga Angleža, pilota - Britanskih cesarskih zračnih potov« (British Empire Impérial Airways), hočeta leteti v prvem avRU-stovem tednu iz Londona naravnost v Newyork. line jima jo Marintoeh in Minrhin. V Newyorku hočeta ostati samo 8 ur, napolniti aeroplan z bencinom iu hočeta leteti nato takoj nazaj, v London ali pa še naprej proti vzhodu. V.so dobo poleta, tja in nazaj, z newyorškim odmorom vred računata na 80 ur. Francoski letavec. Dronhin je tudi že vso pripravil, da poleti iz Pariza v Newyork; čaka samo še ugodnega vremena, lil slednjič m» se oglasili tudi še Nemci. Govorili so o tldetu, bolj resno pa govorijo za sedaj o letavcu Koon-neeke.
Morda se bo uresničilo, kar je zdaj še Sala. V družbi so je nekdo plaho obnašal in se je skrival po kotili. Zakaj je tako boječ in zakaj se tako skriva?«, so vprašali gospodarja. O. ni še letel čez Atlantik in ga je sram.r Torej tako kakor drugod, če še kdo ni bil minister.
O Byrilii smo tudi brali, da jo hotel leteti v Pariz, ostati tam 12 ur in leteti nato takoj nazaj; pa se mu je aparat pokvaril in vreme ni hilo ugodno. In tako dalje Naj bo, kakor hoče: Lindbergh je pokazal pot, on je prvi preletel razdaljo Newyork—Pariz, drugi gredo za nJim. In kar je glavno: Lindbergh je bil sam, čisto sam, nihče mu ni bodreče zrl v oči, nihče inti ni s svojo navzočnostjo dajal poguma. Zato bo Lindbergh v prekoocennski aVlJatiki imel zmeraj svoj" posebno odlično mest» Kakor kapitan Webb v plavanju čez Kanal.
TEKAČ S ŠTIRIMI NOGAMI.
Živela sta dvojčka ,loe in Toni Rizza, bila sta bokserja in podobna drug drugemu kot las lasu.
Vremensko poroči!©
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 23. junija 1!>27.
Višinn barometra 308*8 m
Opazovanja		Barometer	ioploln v C'	Kcl flane ' %	Veter in briinn v m	_C)bloč. nosi 0-10	Vrsta padavin		à S «r --	II
lirai	1 fes						1 oh opa?ovnn|u	! ymmi1o7n		
	7	764-3	16-8	96	N !		megla		17-8	15-8
l.fubl|ana (dvorec)	14	763-7	13-9	98	NE 1	10				
	21	765-5	15-4	92	N 1	10				
Maribor		765-2	16-0	65	SSW 2	10			28	14
Zagreb		764-0	20-0	73	ENE 6	8			30	17
Belgrađ	8	762-9	230	64	mirno	0			29	15
Sara|evo		702-4	21-0	53	mirno	0				12
Skopl|e		762-8	24-0	55	E l	0			31	14
Dubrovnik		763-8	22-0	74	mirno	0			20	13
Split		762-2	25-0	54	mirno	0			2!)	13
Praga	7	765-7	!2-0		NE 2	9	dež	4 •		
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 763 mm)' prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 735
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 24. junija: pusto vreme, od časa do časa padavine, temperatura se malo spremeni; prognoza negotova.
Nikolaj L j e s k o v :
II
—	Prepričan sem, — je rekel ta potnik, — da je kriv v tem slučaju samo birokratizem, nemara pa tudi nedostatek potrebnih podatkov.
Nekdo, ki tod pogosto potuje, je odgovoril, da so baje tudi tukaj bivali v raznih dobah prognanci, a da nobeden baje ni dolgo zdržal.
—	Nekoč so bili poslali sem za cerkovnika nekega semeniščnika radi predrznega vedenja v šoli.
Te vrste prognanstva nikakor nisem mogel razumeti.
—	Dospel je torej sem in si dolgo časa dajal pogum, vedno upajoč, da spravi svojo zadevo pred kako sodišče. Potem pa se je zapil in tako pil, da je um zgubil: vložil je prošnjo, naj ga rajši čimprej »ustrelijo ali pa vtaknejo v vojake, oziroma obesijo, če ni za vojake. —
—	Kakšen odlok pa je nato dobil od oblasti?
—	Mm ..., tega dobro ne vem; to vem, da odgovora ni dočakal, ker se je prej obesil.
—	Storil je pač najboljše, kar je mogel, — se je
oglasil filozof.
—	Najboljše? — mu je segel v besedo pripove-dovavec, ki je bil menda trgovec in zraven resen,
veren človek.	,
—	Zakaj pa ne? Umrl je in vsega je bilo konec.
—	Kako, prosim, bi bilo vsega konec? Kaj pn na onem svetu? Samomorivci bodo vendar vso večnost trpeli. Še moliti se zanje ne sme.
Filozof se je strupeno nasmehnil, a ni nič odgovoril. Nastopil pa je nato proti njemu in proti trgovcu nov nasprotnik, ki se je nepričakovano zavzel za semeniščnika, izvršivšega smrtno obsodbo brez dovoljenja oblasti.	'	„
To je bil nov potnik, ki je bil vstopil ze v Konjevcu, ne da bi ga bil kdo od nas opazil. Doslej je molčal in nihče ni nanj obračal pozornosti. Zdaj pa 50 se vsi ozrli vanj in se menda vsi začudili, kako ie
mogel do zdaj ostati neopazen. To je bil človek orjaškega stasa, z ožganim, odkritosrčnim obrazom in gostimi, valovitimi lasmi svinčene barve: tako čudno je prosevala njegova sivkasta glava. Imel je na sebi me-niško haljo, široki meniški jermen okoli pasu in visoki, črni suknjeni kalpak1. Ni bilo mogoče ugeniti, je li bil še novinec ali že pravi menih, zakaj menihi na otokih Ladoškega jezera, ne nosijo vedno kami-lavke2 nili, kadar potujejo, niti doma; v svoji kmečki preprostosti se zadovoljijo s kalpaki. Ta naš novi sopotnik, ki se je pozneje izkazal kot izredno zanimiv človek, je imel na pogled nekaj čez petdeset let. Bil je v pravem pomenu besede junak, da, tipičen, pro-stosrčen, dober ruski junak, spominjajoč na starega IIjo Muromca v pesmi grofa A. K. Tolstega in na krasni Vereščaginovi sliki. Človek bi si nehote mislil, da bi mu bolj pristojalo namesto pohlevne halje zasesti pravljičnega »šarca«, jahati v kmečkih škornjih skozi gozd in leno njuhati, kako »diši temno borovje po smoli in jagodah«3.
A kljub vsej dobrodušni preprostosti je bilo takoj opaziti, da je ta človek mnogo videl in dosti hodil po svetu. Nastopil jo pogumno, samozavestno, čeprav ni bil neprijetno vsiljiv; govoril je s prijetnim, uglajenim basom:
—	Vse to so prazne marnje, — je pričel in je leno ter mehko prožil besedo za besedo izpod košatih, po huzarsko navzgor navihanih sivih brkov. — Ne morem vam namreč pritrditi, če pravite, da samo-morivcem na onem svetu ne bo nikoli odpuščeno. Tudi to ni res, da ne sme nihče za nje moliti, zakaj poznam človeka, ki jim prav lahko pomaga.
Vprašali smo ga, kdo bi bil ta človek, ki skrbi za samomorivce in ureja njih posmrtne zadeve.
—	To vam lahko povem, — je odgovoril orjaški
1 špičasta kapa.
J Za menihe obvezno cilindrično pokrivalo (Kamllavka)..
* Kmečki sin IIja Muromec je najmočnejša osebnost ruskih junaških pesmi. Slikar Vereščagin (1842—1904) je znan po preti vojnih slikah. Pesnik A. Tolstoj (1817—1875) je avtor priljubljenega >Kneza Serebrjanegu«.
črnorizec, — v moskovski eparhiji,1 v nekem selu biva popek, strasten pijanček, in ki bi ga bili že skoro ob mašništvo deli; ta skrbi zanje.
—	Odkod pa to veste?
—	Saj to ne vem samo jaz, prosim. To poznajo vsi v moskovskem okraju, ker je prišla zadeva celo pred prevzvišenega metropolita Filarcta.2
Nastal je kratek molk in nekdo je rekel, da jo vse to precej neverjetno.
Menih ni radi te opazke nič zameril in odgovoril:
—	Seveda, na prvi pogled je stvar prav neverjetna. Saj ni nič čudnega, če se nam zdi neverjetna, ko še sami prevzvišeni dolgo niso verjeli. Potem pa, ko so dobili nedvomno dokaze, so uvideli, da ne smejo biti neverni, pa so verjeli.
Potniki so silili v meniha, naj jim to čudno zgodbo pove. Ni jim odklonil prošnje in pričel tako-le:
—	Pripovedujejo, da je nekoč pisal blagočinnijs prevzvišenemu vladiki, češ, da je ta pop — bro/. zamere — strašen pijanec, tla pije žganje in ni kot župnik za nobeno rabo. To pisanje je bilo prav za prav popolnoma upravičeno. Vladika so odredili, naj pride ta nesrečni pop v Moskvo. Ogledali so si ga in vidijo, da je pop res pijanec. Sklenili so, naj zgubi župnijo. Pop je bil žalosten; nehal jo piti, venomer žaluje in se joče: »Daleč sem prišel, kaj mi zdaj preostaja, kakor da si življenje vzamem? Samo to, pravi, mi še ostane; potem se bodo vsaj vladika usmilili mojo nesrečne rodbine in preskrbeli moji hčerki ženina, da prevzame mojo župnijo in prehrani mojo rodbino.« No, dobro. Sklenil je torej, da bo na vsak način izvršil samoumor in je že določil dan; toda bil je veren človek in je pričel misliti: No dobro, recimo, da umrem. Ampak saj nisem živina, nisem brez dušo.
;ш=
2EJII
il> „o u,
_ a
= .Si
<0
rt M rt ?
s N
1
S O 3
~ rt ^
« t; Ul o >
3) Л ~
= p «
4) C
5«
60 Î1 :=, «
J? N
' O O > m C
3 h S -r
■S м
a
o
ec 2
.M fcc "5
0	^ rn
S C ...
S.s *
tf r: °
» >N
1	O D d«? a *
S S X 3 žs
v
$3
g I .s «s
O A i
►•n	c)
•g	—c
I	-S
5	f
4	"S?
'	o
Ф
—: n
É Q
«!0„ O N SÎ
< o
CJ
• t. j. nadškofljl.
' Fiiaret (Drozdov, 1782—18671 — znani govornik, bogo-slovec in državnik, moskovski mclrnpolit in stalni svelovnvec carja Aleksandra l.-ga, avtor »Pravoslavnega katekizma', ki je šo do7/)nj v rabi.
n »Blngočinnij . to je starejši duhovnik, ki nadzoruje 15 do 35 župnij ter skliče včasih duhovščino na posvetovanje (torej no naše: dekan).
. o
Л ■ s
ei JS = §
■N S, fe ^ " i> ~ a fn iS
>"5 £ *
< d « -s
V3 o
O —
•j n
3 «
»a
3 2 -t
a a -i a X S?
HIEIIIE =11!=!!!
Joe ee je boril z Billom Perkinsom. Ko je bil upehan, se je šel umit v umivalnico in je prišel nazaj, a ne on, temveč njegov brat Tom. In isto se je Bgortilo pred par tedni v Newyorku. Neki Murray je priglasil svojo udeležbo za 24 urni tek Skril je svojega brata, Murraya II, v preoblačilnici, in ko
Č) bil truden, je šel noter in nastopil je Мџггау II. ato pa spet Murray I itd. Čudovita svežost izrednega tekača se je pa udeležencem slednjič vseeno tedna zdela, iskali so in dobili so. Seveda velik škandal, ki se za brata Murray I in Murray II ni ravno zadovoljivo končal.
SVETOVNO PRVENSTVO V DOLARJIH.
Dempsey in Sharkey se bosta udarila 21. ju-IJa, zmagovalec bo v septembru nastopil proti Тштеуи. Kdo bo to, se e ugiba, stave se glasijo в : 6 za Sharkeya. Poznavalci pravijo, da je Dempsey v izborni formi; že lani smo pisali, da je boljši kot Tunney, da je on res bokser, dočim je Tunnej le boksarski stroj. Naj bo kakor hoče; gotovo je to, da je obljubil Tex Rickard Tunneyu pol milijona dolarjev in še 50 odstotkov onega meeka dohodkov, ki bo presegel to vsoto. Torej. 8e bodo znašali vidni dohodki 700.000 dolarjev, MA Tunney 600.000 dolarjev. Če bo Tunneyev nasprotnik Dempsey, bo dobil Dempsey 250.000 dolarjev, tretjino vsote, ki jo je dobil lani za svoj boj s Tunneyem. Za boje, ki ga vodijo do Timneya, je obljubil Rickard Dempseyu po 150.000 dolarjev. Da bo mogel vse te ogromne vsote izplačati, mora tzbrati T. Rickard seveda primeren prostor. V Newyorku te vsote ne more spraviti skupaj, tudi 5e napolni ves ogromni Madison Square Garden. Kajti država Newyork ne dovoli višjp vstopnine kot 22 in pol dolarja. Če zahtevajo prekupci petkratno vsoto, je to njihova stvar. Zato si je izbral Rickard Filadelfijo; prvič ni tam nobene določbe glede višine vstopnine, drugič je bila lani tam razstava in itna Filadelfija areno, ki je nima podobne nobeno drugo ameriško mesto; največja je. V tej are-li sta se borila lani Dempsey in Tunney
ASKcrfeva Met
podaljšan Cojzov graben nasproti Tehnične srednje šole
loči
izborna naravna ljutomerska, haložka,
bizeljska in dolenjska vina. V prijetnem, hladnem lokalu nudi se Vam hvaležen užitek. — Prvovrstna mrzla kuhinja. Za obisk se najtopleje priporoča.
Vsako drobna vrsllcn 1-50 Oln aU vsaka besed« SO par. Najmanlil oglas 3 ali 3 Din. Oglasi nač devet vrstic se računalo vlie. Za odgovor znamko: Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo!
T uristiUa
Triglavski dom na Kredarici se otvori v soboto 25 t. m. Tako gospodarstvo, kakor tudi oskrba je V istih rokah, kakor lansko leto. Dom bo torej prvovrstno oskrbovan. Vsakdo dobi v domu popolno hrana skoraj vse pijače, tako brezalkoholne kakor elkoholne, razglednice, zemljevide i. t. d. Turistom priporočamo, da ne nosijo živil s seboj, ker so cene v naših kočah tako za hrano, kakor tudi za pijačo skoroda iste, kakor po mestih.
Češka kola na Ravneh se otvori 25. t. m. na soboto in bo otvorjena čez vso sezono. Pota so dobro in na novo markirana, oskrba je v istih rokah kakor lansko leto. Koča bo nudila turistom vse jestvine in pijače, kakor tudi mehka ležišča.
Dne 25. t. m. bodo torej otvorjene tako v Karavankah, kakor v Triglavskem pogorju, na Črni prsti in na Ratitovcu, kakor tudi v Kamniških planinah vse koče in vsi planinski domovi. Ker je sedaj vreme izredno ugodno in ker bodo s 25. t. m. vpeljani turistovski vlaki s polovično ceno, naj ne zamudi nobeden izredno ugodne prilike, da ne bi si ogledal prelepih slovenskih planin.
tCnjUjG in regije
»Slovenski Uiitelj«•, pedagoška revija in gla-e0o Slomškove družbe prinaša v št. 4.-6. sledečo vsebino: Aleš Napret nadaljuje zapiske iz spominske knjige predagoga Roloffa, kako naj vzgaja učitelj s svojo osebnostjo, kako naj občuje z učenci i. L d. Od dr. L. Sušnika je nadaljevanje i Šolstvo na Poljskem«. Ta država ima največ srednjih šol, a od teh je dve tretjini nedržavnih; tudi visokih šol ima zelo veliko. Po svetovni vojni je v teku vse polno novih reform. Od Anice Šubic je lep sestavek i Zakaj otrok tolikanj ljubi pravljice«. Članek Alfonza Koprive »Poslanstvo učiteljstva v mirotvornem gibanju« kaže na posebne smernice, ki zadevajo ves človeški rod. Gradivo se ozira tudi na naše domače sotrudnike in kaže, v katerem duhu bo treba vzgajati bodoče rodove. V listku navaja Fr. Štupar pojasnila o umetnem svetovnem jeziku »Espéranto«. Oddelek v listu »Iz šolskega izkustva« podaja navodila o pismenih izdelkih v šoli in o drugih strokovnih stvareh. Pri kulturnem in književnem pregledu najdemo več podatkov o slovenskem kulturnem pregledu. Starše bo zanimal oddelek »Vestnik za starše«, kjer so pojasnila o raznih kulturnih momentih, ki vplivajo na družino ln zakon. Vzgoja je dolžnost staršev, pa tudi pravica, katere jim ne more nihče vzeti. — »Slomškova družba'- ima namen gojiti pedagoško vedo na krščanskem svetovnem naziranju ter širiti na tej podlagi kulturo med ljudstvom. Ker je v smislu Pravilnika o organizaciji oblastnih prosvetnih oddelkov, naloga teh oddelkov podpirati koristne pojave na obče prosvetnem in kulturnem polju v oblasti, je veliki župan priporočil vsem šolskim vodstvom in krajnim šolskim odborom revijo »Slovenski Učitelj« v naročitev. Letna naročnina znaša 40 Din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Jenkova ulica 6.
Polsvedovanfa
T sagrebškem. vlaku, ki vozi ob pol 5 popoldne iz Zagreba v Ljubljano, je pozabila na binkoštno soboto neka oseba na postaji Radeče zve-lek in knjigo z risbami raznih krojev. Ker izgubljeno nujno potrebuje, prosi najditelja, da pošlje ali sporoči o najdenem na upravništvo Slovenca.
Zgubil se je med potjo od Figovca do Vrhnike zavitek blaga za zastavo. Pošten najditelj naj odda na naslov Gospodarsko društvo, Vrhnika, proti primerni nagradi.
VRTNAR
išče
primerne
službe bodisi pri kakem privatniku ali za pomočnika. Naslov pove uprava lista pod številko 4910.
Proste s/i/zâe
SEDLARSKEGA
pomočnika (fašnera), dobro« moč, sprejmemo takoj. Spodnja šiška, Lepo-dvorska 23.
Gospodično
Prodam popolnoma
NOVO PEČ
sist. »Lutz«, greje 75 ma. Vprašati »Gradidom« — Pražakova ulica štev. 3,
Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov
hrastovih odpadkov
za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. - »ZORA«, parna žaga v Črnomlju.	4005
Centenim čHafelfem sc priporočalo naslednic fvrdhe:
IvanKrižnar
krovec Ljubljana, Hrenova ul. 9
IVAN JAVORNIK
mesar
Ljubljena, Domobranske c. 7
Stojnica poleg Zmajskega mostu
Blaž Jančar
pleshar LtuDUana, Brca
TEOD. KORIM
kleparsko In Initaladjsko podjetje
Ljubljana
Poljanska cesta štev. 8
Deželna lekarna pri .Mer. Pomagaj'
Mr. ph. M.Leustek
Ljubljana, Resljava ceste 1
Peter Žitnik
splošno kleparstvo
LJUBLJANA Poljanska cesta 31
flngeloslav Hrastnik
manufakturna trgovina
Ljubljana, HarlovshB c. 8
K. Pečenko
trgovina vseh vrst usnja in čevljarskih potrebščin
Ljubllene, Sv. Petra ceste 32
PRISTOU & BRICELJ
črkoslikarja, Ljubljana
Aleksandrova c. 1 Telef. 2908 Ustan. 1903
tapetnlk LJubljana, Krekov trg: 7
KOVAČIČ & JflPELJ
trgovina s spec. kolonij. In materij, blagom LJUBLJANA. Kongresni trg 19
Jakob Kavčič
parna pekarna
Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14
m
Moderno restavracijo
s celokupnim inventarjem oddam takoj samo strokovnjaku. Potreben kapital Din 100.000. Le resne ponudbe pod šifro »Zlata jama« 4911 na upravo.
Volna - bombaž
ra strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4.
BLIZU ZAGREBA
je naprodaj po zelo ugod. ceni TRGOVSKA HIŠA iščemo, ki ima veselje , z mlinom in trgovino me-izobraziti se v pisarniški šanega blaga. Naslov v
stroki. Trgovski tečaj ni potreben! Potrebna mala kavcija! Ponudbe upravi lista pod št. »100—489S«.
upravi pod številko 4900.
PARNA ŽAGA
UČENCA
s primerno šolsko izobr., , . sprejmem. Hrana in sta- kl se bo postavila tik novanje v hiši. Učna doba j ®ne£a hubljanskega kolo-3 in pol leta. A. Sušnik, ; dv.ora' se odda v najem železnina, Ljubljana. j °"roma se sprejme dru-
--: zabnik. — Pojasnila daje
IVAN OGRIN, stavbeno podjetje, Ljubljana, Gru-berievo nabrežje štev. 8.
Sadjevec
razpošilja A Oset, »Štajerska klet«, MARIBOR.
Imam naprodaj 500 kom.
rabljenih ZABOJEV.
Ponudbe poslati na: FELIKS SELJAK, restavracija in veleprodaja duvana, p. Donji Kraljevec, žel postaja Kraljevec— Prelog, Medjimurje.
SENO
za govedo, kupim nekaj I voz. FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska c. 36
CENO sta naprodaj dva dobro ohranjena
vinska soda
po 2000 1 vsebine, kakor tudi več manjših vinskih sodov. Vprašanja na gosp. dr. Hans Arko, odvetnika v Kočevju.	4528
Blagajno
»WERTHEIM«, že rabljeno, v dobrem stanju, kupim. — Naslov v upravi lista pod: »Blagajna«.
Vsakovrstno
zlato hupufe
po najvišjih cenah Cerne, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
=111=111=111=11!
Inserirajte v
,Slovencu' !

Mesto vsakega obvestila.
Potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da nae je naša pre-Ijubljena žena, zlata mamica, hčerka, sestra, svakinja, teta in sinaha, gospa
Smiljana Kuni Oražmova
roj. Jerman
danes, dne 23. junija ob 21 uri po dolgi mučni bolezni, katero je nad vse udano prenašala, za vedno zapustila.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v soboto, dne 25. junija ob 16. uri iz hiše žalosti, Beethovnova ulica 16. Ljubljana, 23. junija 1927.
Vfvljko Oražem, bančni prokurist, soprog. Milena, hčerka ter ostalo sorodstvo.
Nogavice
VEZENINO, samoveznice, naramnice, sukanec, svilene trakove, čevljarske potrebščine, krtače, motvoz (špaga), razni papir ter galanterijsko in kratko blago nudi po najnižjih cenah
OSVALD DOBEIC
Ljubljana, Pred Ikoiijo 15.
Koruzo za hrmo
oddaja najceneje veletrgovina žita ln moke
A, VOLK. Llubljana
Resljeva cesta št. 24.
Me sam® cen®,
temveč tudi ka^OUSSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi
poslovnih knjig.
^HligonezlSSCSi K. T. D., CrtaSnlca in toorntca po-slapnfo knjig и Ljubljani, Kapifiarieua rlica Steu. fl/JJ.
Z osakim dnem
se lahko naročite na
„SLOUENCH"
Zadostuje dopisnica z natančnim naslovom
Platona obutev
z gumijevimi podplati
svetovne tovarne ..HUlCblnSOn" znamke ,.L Alge" za dečke, ženske in moške bele, črne in sive ima na zalogi
Kosta Nihoiit i drog. Beograd
Knez Mihâflâ SI. 18.	Prodaja samo trgovcem
4000 D posojila
iščem za 2 meseca proti 20% obrestmi, proti garanciji ali družabništvu. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v CELJU
■шш&в&ж
Brez posebnega obvestila.
Umrl nam je danes zjutraj naš preljubljeni soprog, oče, sin, brat, zet, svak in stric, gospod
ing. Viktor Zupane
višji gradbeni svetnik
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 24. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Šelenburgova ulica štev. 3, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 23. junija 1927.
ШШШ
MRKO
DERNIK & IlCAK
NOVA MODNA TRGOVINA DUNAJSKA CESTA 5
NASPROTI GOSTILNE ..PRI ŠESTICI"
OTVORJENA ¥ SOBOTO 25. JUNIJA 192?
Za Jugoslovanske tiskamo v Ljubljani; Sare! Cci.
Izdajatelj; dr, Fs. Kulovec.
Urednik; Franc Tcr«etfl«T.