Številka 44 URADNI LIST SOCIALISTIČNE PEPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, 26. decembra 1973 Cena 5 dinarjev Leto XXX 373. Na podlagi 2. in 3. točke XXX. dopolnila k usta-vi SR Slovenije sklenejo Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Gospodarska zbornica SR Slovenije, izvršni svet skupšiine SR Slovenije, Kmetijsko poslovno združenje Ljubljana, Zadružna zveza Slovenje in občinske skupštine (v nadaljnjem besedilu: podpisniki) za Uresničevanje dolgoročnega programa razvoja kmetijstva DRUŽBENI DOGOVOR ® usmerjanju, usklajevanju in pospeševanju razvoja Z|vinoreje, predelave in prodaje živalskih proizvodov v SR Sloveniji t I Upoštevajoč naravne pogoje za povečanje prireje Vseh vrst mesa kot osnovne usmeritve kmetijske pro-lzvodnje v SR Sloveniji, za domači trg in izvoz ter za zadovoljitev potreb po jajcih, mleku, mlečnih in mes-Proizvodih, se podpisniki v okviru pristojnosti in kovnih nalog zavezujejo: 8. usmerjati in usklajevati investicijske odločitve v živinoreji in njeni živilski industriji, kar pomeni: zagotoviti smotrnost vlaganj, preprečevati izgradnjo odvečnih, dvojnih ali drugače neracionalnih kapacitet, skrbeti za stimulativnost kreditnih pogojev in zadosten obseg naložb. Sprejete obveze uresničujejo podpisniki: — z usklajevanjem in izvajanjem razvojnih načrtov na ravni organizacij združenega dela, občine in republike za obdobja srednjeročnih in letnih programov; — z izvajanjem samoupravnih sporazumov organizacij združenega dela v vseh strokah živinoreje, kakor tudi s samoupravnim sporazumevanjem med asociacijami organizacij združenega dela s tega področja v skladu s cilji tega dogovora; — z združevanjem namenskih sredstev za financiranje dogovorjenih nalog, raziskav, pospeševalne službe, ekonomskih stimulacij ali določenih nujnih gospodarskih investicij, predvidenih v samoupravnih sporazumih ali v predpisih republike in občin. II 1- pospeševati intenziviranje reje goveda, praši-ev in perutnine; 2. pospeševati proizvodnost osnovne črede z iz-°ljšanjem proizvodnje krme in krmil ter s sodobnej- šimi Postopki prehrane živali, zdravstvene zaščite in ^lekcije; 3- pomagati pri hitrejšem uvajanju novih pasem ^ linij v proizvodnjo in novih tehnoloških postopkov, aradi racionalizacije živega dela in vseh proizvod-n‘n sredstev; usmerjati raziskovalno delo v skladu s cilji tega ^ogovora in pospeševati uporabo domačih in tujih raz-^ovalnih dosežkov v proizvodnji, predelavi in trgo- 5- spodbujati organizacije združenega dela za do-nilno izobraževanje kadrov; Voa 6 spodl3ujati razvoj družbeno organizirane proiz-nje in tesnejše poslovno sodelovanje med primarno °tzvodnjo, predelavo in trgovino; jn 2 ukrepi ekonomske politike v svoji pristojnosti P dSain0Upravnim sporazumevanjem med proizvodnjo, - slavo in trgovino ustvarjati takšne pogoje gospo-ki bodo pospeševali rast storilnosti dela, no- bor?.tlJa’ nouo pospeševan rasi siornnosu i vjJ ,e Okoriščanje kapacitet in hitrejše uvajanje Pogoje reji in tehnoloških dosežkov, na ta način pa zagotavljati za stabilno reproduktivno sposobnost v živino-ustrezni živilski industriji in trgovini; 1. Za uresničevanje obvez in nalog iz tega dogovora bodo zainteresirane organizacije združenega dela s področja živalske proizvodnje, predelave in trgovine urejale medsebojna razmerja s samoupravnimi sporazumi v duhu načel tega dogovora. 2. S samoupravnimi sporazumi bodo organizacije združenega dela urejale zlasti: — razmerja v medsebojnem sodelovanju; — obseg in vsebino proizvodnih programov v živinoreji, proizvodnji krmil, predelavi mesa in mleka; — področje oblikovanja cen živine, krmil, mleka, mesa in mlečnih ter mesnih izdelkov. 3. Da bi tudi z materialnimi ekonomskimi ukrepi podprli izvajanje zastavljenih nalog, ustanovijo zainteresirane organizacije združenega dela na podlagi samoupravnih sporazumov in podpisniki tega dogovora skupen živinorejski pospeševalni sklad. 4. Naloge živinorejskega pospeševalnega sklada so: a) pospeševati večanje osnovne črede krav; b) pospeševati uvajanje novih pasem in selekcij prašičev v proizvodnjo na družbenih obratih in gospodarstvih kooperantov; c) pospeševati uvajanje novih selekcij perutnine v proizvodnjo na družbenih obratih in gospodarstvih kooperantov; č) pospeševati delo na selekciji, v ta namen podpreti progeno testiranje živali, pospeševati zdravstveno varstvo in delo na reprodukciji živali; d) pospeševati raziskovalno in razvojno delo na prehrani živali za izboljšanje in povečanje krmne baze, izboljšanje kvalitete krme in za gospodarnejše izkoriščanje krme; e) pospeševati ponudbo klavnega goveda glede na tržne pogoje v skladu z letno dogovorjenimi programi; f) omiliti posledice večjih tržnih oscilacij in rizike v živinoreji. Naloge iz prejšnjega odstavka sklad izvaja s premiranjem, regresiranjem in sofinanciranjem. 5. Sredstva živinorejskega pospeševalnega sklada se oblikujejo: a) iz prispevkov zainteresiranih organizacij združenega dela, ki so se za plačevanje prispevka zavezale s posebnimi samoupravnimi sporazumi s temi Spremembami in dopolnitvami: — klavnice najmanj po 0,40 din za 1 kg pridobljenega telečjega mesa in mesa mladega goveda, najmanj po 0,20 din za 1 kg pridobljenega govejega in prašičjega mesa — perutninske klavnice najmanj po 0,10 din za 1 kg pridobljenega perutninskega mesa — perutninske farme in njihovi obrati za kooperacijo najmanj po 0,003 din za komad konzumnega jajca — izvozniki najmanj po 0,20 din za 1 kg žive teže izvoženega živega goveda — mlekarne najmanj po 0,015 din za liter odkupljenega mleka, — družbeno organizirani proizvajalci mleka najmanj po 0,015 din za liter prodanega mleka — prispevki živinorejskemu pospeševalnemu skladu so kalkulativni element prodajne cene; b) druge organizacije združenega dela in drugi interesenti, ki žele s svojim prispevkom spodbuditi sodelovanje stabilizacijskega sklada pri financiranju konkretne naloge iz točke II/4 tega dogovora; c) iz proračuna SR Slovenije. Sklad lahko za namene tega dogovora združuje tudi druga sredstva. 6. Občine bodo pospeševale živinorejsko proizvodnjo, da prispevajo del sredstev za nabavo plemenske živine in z regresiranjem obrestne mere v skladu z zakonom in sofinanciranjem pospeševalne službe. 7. Podrobnejša opredelitev nalog in poslovanja živinorejskega pospeševalnega sklada, način delitve sredstev, pogoje in obseg sredstev za posamezne namene iz točke U/4 tega dogovora in pogoje koriščenja sredstev rizične rezerve določijo organizacije združenega dela v samoupravnih sporazumih, ki se sklepajo posebej za področje govedoreje, prašičereje in perutninarstva. 8. Ne glede na določilo prejšnje točke se najmanj 15 % vseh rednih prispevkov v sklad izdvaja v rizično rezervo, dokler ta ne doseže vrednosti 50 milijonov dinarjev. Sredstva rizične rezerve se lahko uporabljajo le za namene ublažitve posledic večjih tržnih oscilacij-Če organizacije združenega dela tak namen predvidijo v samoupravnem sporazumu, je možna kratkoročna uporaba sredstev rizične rezerve za kreditiranje skupnih nakupov reprodukcijskih materialov. 9. Organizacije združenega dela določijo s samoupravnim sporazumom tudi upravni organ stabilizacijskega sklada, interne akte za poslovanje sklada in banko pri kateri bo sklad imel svoj račun. III 1. Udeleženci podpišejo ta družbeni dogovor: — Biotehniška fakulteta v Ljubljani po sklepu fakultetnega sveta, — Gospodarska zbornica SR Slovenije na podlagi pooblastil zainteresiranih organizacij združenega dela, — izvršni svet skupščine SR Slovenije oziroma pooblaščeni organ na podlagi sklepa, — Kmetijsko poslovno združenje Ljubljana P° sklepu izvršnega odbora, — Zadružna zveza Slovenije na podlagi pooblastil zainteresiranih članic, — občinske'skupščine na podlagi sklepa. 2. Podpisniki soglašajo, da spremlja in usklajuje izvajanje tekočih nalog, ki izhajajo iz tega družbenega dogovora, poseben koordinacijski odbor. Po enega člana in namestnika imenuje, v koordinacijski odbor: — Biotehniška fakulteta — Gospodarska zbornica SR Slovenije — Izvršni svet skupščine SR Slovenije — Kmetijsko poslovno združenje Ljubljana — Zadružna zveza SR Slovenije in po dva člana in namestnika Skupnost slovenskih občin. 3. O sporih v zvezi z izvajanjem in tolmačenjem določb tega dogovora odloča mešana arbitražna komisija. V arbitražno komisijo imenujejo po enega čla»a in namestnika: — Biotehniška fakulteta — Gospodarska zbornica SR Slovenije — Kmetijsko poslovno združenje Ljubljana — Zadružna zveza SR Slovenije — Skupnost slovenskih občin Predsednika arbitražne komisije imenuje izvršni svet skupščine SR Slovenije. S pravico člana v arbitražni komisiji sodelujejo tudi predstavniki občin, ki so v sporu prizadete. 4. Podpisnik, ki ne bi izpolnil materialne obveznosti iz tega družbenega dogovora, plača pogodbeno kazen v višini dvakratnega zneska neizpolnjene obveznosti. O plačilu pogodbene 'kazni iz prejšnjega odstavka odloči mešana arbitražna komisija iz točke III/3 tega dogovora. IV PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 1. Ta družbeni dogovor prične veljati od dneva, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki podpisnikov. 2. Družbeni dogovor, ki -ga podpišejo podpisniki, velja tudi za tiste organizacije združenega dela, ki so s svojimi pooblastili dale pristanek na ta družbeni dogovor. 3. Samoupravni sporazumi iz področja tega družbenega dogovora morajo biti usklajeni s tem družbenim dogovorom v treh mesecih po podpisu tega družbenega dogovora. I SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 1011. Na podlagi 11. in 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) in 36. ter 102. člena statuta občine Grosuplje je skupščina Občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. decembra 1973 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1973 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 12/37) se spremeni tako, da se glasi: Proračun občine Grosuplje za leto 1973 obsega: 4. Ta družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. Izvirnik tega družbenega dogovora hrani republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo SR Slovenije. St. 320/C-026/73 Ljubljana, dne 17. decembra 1973. Podpisniki družbenega dogovora: Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Gospodarska zbornica SR Slovenije, izvršni svet skupščine SR Slovenije, Kmetijsko poslovno združenje Ljubljana, Zadružna zveza Slovenije in skupščine občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, .Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, .Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Žalec. din — dohodke v znesku 14.740.000 — razporejene dohodke v znesku 13.455.130 — nerazporejene dohodke v znesku 1.284.870 2. člen Na koncu 2. člena se doda nova točka d, ki se glasi: »Sredstva, zbrana iz dodatnih davkov iz skupnega dohodka občanov in dodatnega davka na posest osebnih avtomobilov, so zajeta v proračunu ter se bodo uporabila za uresničevanje socialnega in zdravstvenega programa ter programa temeljne jzobraževalne in kulturne skupnosti v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 402-37/72 Grosuplje, dne 19. decembra 1973. ^ Predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN Pregled dohodkov in razporeda dohodkov spremenjenega proračuna občine Grosuplje za leto 1973 Vrsta dohodkov Imenovanje dohodkov Znesek Glavni namen Razporeditev dohodkov Znesek i Prispevki 5,790.000 03 Kuturnoprosvetna dejavnost v 577.570 2 Davki 7,158.000 04 Socialno skrbstvo 1,819.000 3 Takse 800.000 05 Zdravstveno varstvo 1,682.360 5 Dohodki po posebnih predpisih 201.000 06 Komunalna dejavnost 736.000 6 Razni dohodki 220.000 07 Delo državnih organov 5,090.200 7 Dopolnilna sredstva 571.000 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 600.000 8 Prenesena sredstva — 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 782.900 14 Negospodarske investicije 1,366.600 16 Gospodarski posegi 682.000 18 Rezervni sklad 118.500 19 Nerazporejeni dohodki 1,284.870 — Skupaj dohodki 14,740.000 Skupaj razporejeni dohodki 14,740.000 1012. Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36'64) in 102. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. decembra 1973 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Grosuplje v I. trimesečju 1974 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Grosuplje za leto 1974 se bodo začasno, najdlje pa do 31. marca 1974 financirale proračunske potrebe občine Grosuplje na podlagi trimesečnega načrta proračunskih dohodkov in njihove razporeditve. 2. člen Trimesečni načrt razporeditve sredstev ne sme presegati ehe četrtine razporejenih dohodkov po proračunu občine za leto 1973. 3. člen Doseženi dohodki in razporejena sredstva po tem odloku bodo sestavni del dohodkov in njihovega razporeda v proračunu občine Grosuplje za leto 1974. 4. člen Splošne določbe proračuna občine Grosuplje za leto 1973 se bodo smiselno uporabljale tudi v I. trimesečju 1974 pri izvrševanju trimesečnega načrta. 5. člen I Svet za finance je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov najame za nemoteno financiranje proračunskih potreb ustrezno višino posojila iz sredstev rezervnega sklada proračuna. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 400-37/73 Grosuplje, dne 19. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 1013. Na podlagi 13., 92., 130. in 144. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) in 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. decembra 1973 sprejela ODLOK o ureditvi določenih vprašanj s področja obrti 1. člen S tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za opravljanje nekaterih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; določajo pogoji za opravljanje obrti kot postranskega poklica, prodaje na drobno in opravljanje obrtnih dejavnosti z dopolnilnim delom drugih oseb. 2. člen Na območju občine Grosuplje je podan družbeni interes za opravljanje naslednjih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti: a) opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtovleko in viličarji, b) izdelovanje umetnih mineralnih vod, brezalkoholnih pijač ter izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov, c) dimnikarstvo, č) prodaja na drobno, d) gostinska dejavnost v bifejih, e) pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza. 3. člen V skladu z obrtnim zakonom in s tem odlokom smejo osebe, ki imajo lastnost' delavca v združenem delu ali so zaposlene pri samostojnih obrtnikih, gospodinje, študentje in upokojenci ter ostali občani opravljati obrtne dejavnosti tudi kot postranski poklic. Ne glede na določbe iz prvega odstavka tega člena se kot postranski poklic ne smejo opravljati na-sednje obrtne'in druge gospodarske dejavnosti: — opravljanje, storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko, z viličarji ter z vlečnicami, — izdelava in popravilo športnega in . lovskega orožja, — opravljanje prevozov oseb in blaga z motornimi vozili, — prodaja na drobno, — gostinska dejavnost v bifejih in nočnih barihi — pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza, — puškarstvo, — elektromehanika za dvigala, — izdelovanje kozmetičnih sredstev in dišav, — optika (montiranje in popravljanje vseh vrst očal), — pekarstvo, — slaščičarstvo — izdelovanje oblatov, kornetov in suhega vlečenega testa za zavitke, — izdelovanje živil z izjemo mletja žit, — pihanje stekla, — izdelovanje predmetov kovinske, lesne, tekstilne, papirne in usnjene galanterije ter galanterijskih izdelkov iz naravnih in umetnih materialov, — izdelovanje raznih elektrotehničnih predmetov oziroma elementov, — izdelovanje sladoleda z avtomati, — plastificiranje raznih predmetov, — izdelovanje ribiških palic in pribora, — asfaltiranje in tlakovanje in — take storitve, ki se opravljajo z avtomati in drugimi visokoprodukcijskimi stroji, ali pri katerih se proizvaja za tržišče v linijskem kontinuiranem tehnološkem procesu z enostavno predelavo surovin. 4. člen Prodajalne na drobno lahko občani ustanovijo v manjših in oddaljenih naseljih in kjer je preskrba Prebivalstva z vsakodnevnimi potrebščinami nezadostna. Mnenje o tem, ali je neko naselje manjše, oddaljeno in nezadostno oskrbovano, daje svet za gospodarstvo. 5. člen Če se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah) ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela, mu pristojni občinski upravni organ lahko dovoli, če ima potrebna delovna sredstva in prostore in če izpolnjuje še druge z zakonom določene pogoje, da sme zaposliti tudi več kot pet delavcev, toda največ sedem, v naslednjih obrtnih dejavnostih: — ključavničarstvo, — avtomehanika, — avtokleparstvo, — kleparstvo, — mizarstvo, ■— tesarstvo, — moško in žensko krojaštvo, — šiviljstvo, — zidarstvo in fasadarstvo, —- instalaterstvo za vodovod, plinske napeljave, kanalizacijo, centralno kurjavo in klimatizacijske naprave, — sobno slikarstvo in pleskarstvo, — pečarstvo (keramičarstvo) za postavljanje peči In oblaganje s ploščicami, — dimnikarstvo, — parketarstvo, — moško in žensko frizerstvo. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 313/A-7/73 Grosuplje, dne 19. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 1014. Skupščina občine Grosuplje je po 3. členu zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379^72) in 101. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 22/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. decembra 1973 sprejela ODLOK o tem, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš 1. člen S tem odlokom se v skladu s 3. členom zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72) določi, kaj se šteje za stroške: — investicijskega vzdrževanja, — revitalizacije stanovanjske hiše, — tekočega vzdrževanja, — upravljanja sklada stanovanjskih hiš, — obratovanja stanovanjske hiše. 2. člen Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, se štejejo celotne ali delne zamenjave dotrajanih konstrukcij, elementov in opreme ter obnovitvena dela na dotrajanih konstrukcijah, elementih ter opremi, med katere se šteje zlasti: — zamenjava in obnova strešne konstrukcije in kritine; — zamenjava in obnova dimnikov in zračnikov; — zamenjava in obnova mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov; — obnova pročelij hiš; — zamenjava in obnova stopnišč in balkonov; — zamenjava in obnova stropov, strešnih konstrukcij in podov; — obnova navpične in vodoravne hidroizolacije; — obnova ponikalnic in greznic; — zamenjava in obnova hišne kanalizacije in priključka na zgradbo; — zamenjava in obnova instalacij in opreme v skupnih pralnicah in sušilnicah; — zamenjava in obnova osebnih in tovornih dvigal; — zamenjava in obnova strelovodov, skupnih TV in radijskih anten; — zamenjava in obnova elektro, vodovodne in plinske instalacije; — zamenjava in obnova centralne, etažne in toplovodne instalacije v zgradbi; — zamenjava in obnova drvarnic in drugih pomožnih objektov, ki spadajo k zgradbi; — pleskanje zunanjih delov oken in vrat na pročeljih hiš, rolet, veternic, balkonskih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob ter snegobranov; — slikanje in pleskanje skupnih prostorov in stopniščnih ograj; — vsa druga dela, ki niso navedena v 4., 8. in 9. členu tega odloka. 3. člen Poleg del iz 1. člena tega odloka se šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov iz opreme v stanovanju, če je pretekla njihova normalna doba trajanja in je v tem času ob normalni uporabi element ali oprema resnično dotrajana. Stroški zaradi poškodbe elementoy in opreme v stanovanjih in poslovnih prostorih po krivdi uporabnikov gredo v njihovo breme. Normalna doba trajanja elementov in opreme ter tekoča vzdrževalna dela, ki jih mora izvrševati uporabnik na lastne stroške so: let 1. zidan štedilnik 40 čiščenje štedilnika, plošče in dimne cevi, popravilo jn zamenjava Samotne obloge, pekači, kotlički za vodo, grelne plošče, Samotne obloge, kurilne rešetke, obroči, vratca in posode za pepel 2. železni premični štedilnik 10 ista vzdrževalna dela kot pod točko 1 ter redna zaščita z grafitnimi premazi 3. emajliran železni štedilnik 20 ista vzdrževalna dela kot pod točko 2 4. plinski štedilnik 20 redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev stikal, gorilne šobe, gorilcev, gumbov in priključne cevi 5. električni štedilnik - 20 redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev grelnih teles, stikal in kontrolnih luči, termostatov, gumbov in priključnega kabla let 6. lončena peč (kurjenje z drvmi ali lignitom) 20 čiščenje peči in vratič, popravilo in prelaganje, nadomestitev kurilnih rešetk, vratič in pločevinastih vložkov 7. železna peč — litoželezna ' 20 čiščenje peči, plošče in dimnih cevi ter zaščita z grafitnim premazom, popravila in nadomestitev Samotne obloge, kurilne rešetke, dimnih cevi, obročkov, vratič in posode za pepel 8. železna peč — pločevinasta 12 vzdrževanje enako kot pod točko 7 9. lutzova peč 20 vzdrževanje enako kot pod točko 7 10. termoakumulacijska električna peč 20 vzdrževanje in nadomestitev priključnega kabla, grelcev, stikal, gumbov ter kontrolnih luči 11. emajlirana peč na plinsko olje 20 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev gorilnika, dimnih cevi in gumbov 12. trajno žareča peč na trdo gorivo 20 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev kurilne rešetke, vratič, dimnih cevi in gumbov 13. toplovodni pločevinasti radiator 20 vzdrževanje in popravilo stikov, ventilov, tesnil, zamenjava koleščka na ventilu 14. toplovodni litoželezni radiator 40 vzdrževanje in popravilo ventilov, tesnil, zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje 15. plinski radiator 35 čiščenje gorilcev, mazanje pipe, pregled vleke dimnika in nadomestitev metulj čkastega grelca ter pleskanje 16. infra peč 10 vzdrževanje in nadomestitev stikala, spirale ter potezne vrvice 17. peč v kopalnici na trdo gorivo 20 (kurjenje z drvmi ali lignitom), čiščenje, popravilo in nadomestitev kurilnih rešetk, ob- loge, dimnih cevi, vrat posode za pepel, spaj-kanje kotlička, nadomestitev armature 18. WC školjka in bide iz fajanse ali porcelana 30 redno čiščenje, popravila in nadomestitev sedežne deske in gumi manšete, nadomestitev škatle in nosilcev za toaletni papir 19. umivalnik iz porcelana 30 redno čiščenje, popravilo in zamenjava sifona ter nadomestitev zamaška in verižice 20. WC rezervoar — emajliran 30 popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača 21. WC rezervoar — plastični 25 vzdrževanje enako kot pod točko 20 22. pločevinasto pomivalno korito — emajlirano 20 čiščenje, popravilo in zamenjava sifona, nadomestitev tesnila, zamaškov z verižico in lesenih okvirjev 23. litoželezno pomivalno korito — emajlirano 30 vzdrževanje enako kot pod točko 20 let 24. pomivalno korito iz nerjaveče pločevine 40 vzdrževanje enako kot pod točko 20 25. plinski bojler 20 redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna vsaj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev gorilca 26. električni bojler 20 redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna vsaj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata, varnostnih ventilov, kontrolne luči ter termometrov 27. pločevinasta kopalna kad — emajlirana 40 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil, zamaška ter verižice 28. litoželezna kopalna kad — emajlirana 60 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico 29. vgrajeno kuhinjsko pohištvo a) mehki les 35 b) trdi les 45 redno čiščenje in vzdrževanje s pleskanjem ■ oziroma lakiranjem, nadomestitev okovja 30. vgrajeno sobno pohištvo a) mehki les 40 b) trdi les 50 vzdrževanje enako kot pod točko 29 31. navaden lesen in ladijski pod a) položen na izolirano podlago 25 b) položen na neizolirano podlago 10 redno vzdrževanje, manjša popravila 32. lamelni parket (jesen, bukev, hrast) 30 redno vzdrževanje z loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila 33. bukov in jesenov parket 50 redno vzdrževanje s struženjem, loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila 34. hrastov parket 80 vzdrževanje isto kot pod točko 33 •*5. tlaki iz umetnih mas a) guma, linolej, podolit, likolit 20 b) topli pod, vinas 10 redno vzdrževanje z umivanjem in loščenjem z dovoljenimi loščili 36- ksilolit tlak 25 redno vzdrževanje z loščenjem teraco in venecijanski tlak 80 redno vzdrževanje (pranje, mazanje) 38- betonski tlak 40 redno vzdrževanje (čiščenje, pranje) 33- tlak iz keramičnih ploščic 40 redno vzdrževanje s čiščenjem in nadomesti- A lom razbitih in poškodovanih ploščic *3- tlak iz marmorja 100 redno vzdrževanje (čiščenje, pranje) let 41. lesene rolete (esslinger in polkna) 30 vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice, avtomata in okovja 42. pločevinaste ali plastične žaluzije 40 redno vzdrževanje, popravilo in nadomestitev okovja, pleskanje 43. platnene zavese s samonavijalci 10 vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice in avtomata 44. lesena vrata 50 redno vzdrževanje, popravila in nadomestitev ključavnice, ključev, kljuk, ščitnikov, tečajev in drugega okovja ter pleskanje 45. leseni okviri vrat 60 redno vzdrževanje, pleskanje 46. lesena okenska krila in okviri na fasadi 40 redno vzdrževanje, oliv, profilov in ostalega okovja 47. lesena notranja okna 50 redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje 48. kovinska krila in okvirji na fasadi 80 redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje 49. keramična zidna obloga 50 redno vzdrževanje in čiščenje, nadomestitev razbitih in odlepljenih ploščic ter stičenje 50. električna instalacija a) nadometria 20 b) podometna 50 redno vzdrževanje, nadomestitev varovalk, stikal, vtičnih doz, svetlobnih teles, zvoncev, armatur, grl in žarnic 51. domofonska instalacija in električna ključav- . niča 20 redno vzdrževanje in nadomestitev tipalk, slušalk, mikrofonov in priključnih vrvic Tudi po dobi trajanja navedenih elementov nabavi podjetje nov element le v primeru, če obstoječega ni mogoče popraviti. Za elemente, katerih pred iztekom dobe trajanja ni mogoče usposobiti za uporabo s popravilom, prispeva organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami sorazmeren del stroškov le, če posebna komisija ugotovi, da je postal element neuporaben, brez krivde stranke, zaradi slabe kakovosti materiala ali slabe izdelave. 4. člen Stroški za revitalizacijo starih hiš in stanovanj so stroški za obnovo ali zamenjavo konstrukcij in gradbenih elementov stanovanj v sodobnejših izvedbah zaradi njihove zastarelosti in istočasne dotrajanosti, če s tem povečajo: — funkcionalnost stanovanj, — uporabno vrednost stanovanj, — stanovanjski standard, t i Po izvršeni revitalizaciji se mora ugotoviti nova vrednost stanovanja in stanovanjske hiše v skladu z odlokom o ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. 5. člen Stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki jih obsega stanarina so: a) prva skupina: 1. čiščenje snega s strehe, strešnih vencev in na-puščev, 2. popravila dimniških kap in zamenjava dimniških vratič, 3. delna zamenjava in popravila strešne kritine (podtikanje), 4. manjša popravila kleparskih izdelkov, 5. čiščenje žlebov in peskolovcev, usedalnikov, 6. manjša popravila izolacije ravnih streh, balkonov in teras, 7. popravila strelovodov, delna obnova in meritve prevodnosti. 8. popravila ometov na fasadah in skupnih prostorih. 9. manjša popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih in na pročeljih zgradb, 10. manjša popravila podov, pragov in polaganje parketa, 11. pleskanje kompletnih vhodnih hišnih in stanovanjskih vrat s stopniščnega vretena ali hodnika. 12. popravila vhodnih vrat in oken v stopnišču in vetrolovih, 13. manjša popravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno, 14. popravila stikov, tesnil in ventilov na glavnih vodovodnih ceveh, pri glavnih plinovodih in kanalizaciji, 15. manjša popravila električnih instalacijskih vodov, 16. zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah. 17. popravilo plinskih in električnih bojlerjev, 18. popravilo in pleskanje instalacij centralne kurjave, plina in radiatorjev v zgradbi in stanovanjih, ki so izven zidu, 19. odstranitev škode in popravila, ki so potrebna zaradi zamakanja sjrehe, pokanja vodovodne instalacije ali kanalskega omrežja, če to ni bila posledica nepravilnega ravnanja in uporabljanja s strani imetnika stanovanjske pravice; b) druga skupina: 20. stroški rednih servisov za osebna in tovorna dvigala, toplovodnih postaj in registrov ter hidrofor-jev, 21. stroški sanitarnih pregledov, deratizacije in dezinfekcije, 22. stroški za izdajanje navodil, informacij in obvestil, ki so namenjena hišnim svetom, stanovalcem in najemnikom v zvezi z intenzivnejšim izvrševanjem del pri vzdrževanju hiš in poslovnih prostorov. 6. člen Za tekoče vzdrževanje skupnih delov in napravi v stanovanjski hiši se sme uporabiti do skupno zbranih stanarin v določeni skupni zgradbi tele viših® sredstev: odstotek stanarine glede na starost hiše starost 0—10 11—20 21—40 41—60 61—80 81—100 nad 100 z AM dobo 100 let % 6 10 12 14 16 21 Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti na predlog organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določi višino sredstev za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš. 7. člen Stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki jih obsega stanarina so: 1. zavarovanje zgradbe, 2. finančno poslovanje, 3. bančni stroški, 4. pisarniški material, 5. del splošnih stroškov podjetja v zvezi z gosp0' darjenjem s stanovanjskimi hišami. 8. člen Etažni lastniki stanovanj v družbenih stanovanj skih hišah so dolžni organizaciji za gospodarjenje stanovanjskimi hišami ali hišnemu svetu plačeva stroške tekočega vzdrževanja skupnih delov in napra^ v višini določeni s tem odlokom. Hišnemu svetu hi0 rajo plačevati tudi stroške obratovanja. Sorazmerni del stroškov za investicijsko vzC*r'Li vanje stanovanjskih hiš in stanovanj morajo ct‘V lastniki plačevati v obliki akontacije, ki mora biti h manj tako visoka, kakor znaša stopnja za tek04* vzdrževanje po odloku, če se pogodbeno ne zave. že)0' da bodo v celoti krili stroške investicijskega vzdrževanja, ko ti stroški dejansko nastopajo. 9. člen Stroški tekočega vzdrževanja stanovanja, ki bremenijo imetnika stanovanjske pravice, obsegajo: 1. beljenje stanovanja (slikarska dela), 2. čiščenje lončenih peči, štedilnikov in dimnih cevi, 3. popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal, električnih zvoncev, telefonov (domofonov), 4. nadomestitev električnih svetilk in žarnic, 5. čiščenje vseh mizarskih izdelkov, vgrajenih ornar in keramičnih izdelkov, 6. popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in oliv, 7. nadomestitev vseh vrst tesnil, pri pipah, vodovodu, baterij v kopalnici ali kuhinji itd., 8. nadomestitev tesnil pri kopalnih koritih in Umivalnikih, sifonih, priključkih, pipah itd., 9- čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, Pomivalnih korit in kopalnih kadi, 10. barvanje vgrajenih elementdv in opreme, H- pregled in obvezno čiščenje električnih in plin-sfah bojlerjev vsaki dve leti, 12. nadomestitev termostatov, grelcev, varnostnih Ventilov in kontrolnih luči v električnih bojler j ih, 13. nadomestitev stekel na oknih in vratih, 14. čiščenje in struženje parketa, 15. prezidava (preložitev) peči in popravilo lončenih peči, 16. redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav m opreme v stanovanju, II- vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega zdrževanja stanovanja in zaradi poškodb s strani uPorabnika, 18. stroški namestitve poteznih vrvic in verižic, avačev v rezervoarjih, odsesačev in sedežnih desk v straniščih, 19. popravilo in nadomestitev pip in armatur. 10. člen v h Stro^*5;l obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo sti-reine imetnika stanovanjske pravice, obsegajo zla- nr-r, . Potrebo vode, elektrike in plina za skupne s °re in naprave, cion- f str°ški za čiščenje skupnih prostorov in funk-or0(ja ne§a dela zemljišča, ves potrebni matenal in , le ter osebni dohodki zaposlenih (hišniki, snažil- ' upravitelji), 3. stroški za čiščenje snega in ledu, skladno z občinskim odlokom o zimski službi, s pripadajočim orodjem in potrošnim materialom, 4. stroški za zamenjavo žarnic in varovalk, 5. stroški popravil ključavnic in stekel v osebnih in tovornih dvigalih, 6. stroški za redno vzdrževanje in obnovo požarno varnostnih naprav, 7. stroški nadomestitve in vzdrževanje opreme za civilno zaščito in reševalne garniture, 8. nadomestitev oglasnih desk, okvirjev za hišni red, poštnih nabiralnikov, seznam stanovalcev ter nabava in vzdrževanje opreme skupnih prostorov hišnih svetov, 9. vzdrževanje zvoncev s skupnimi napravami, domofonov in električnih ključavnic, 10. stroški za vzdrževanje in pregled skupinskih anten in TV naprav, 11. čiščenje in odmašitev vertikalne in horizontalne kanalizacije in kanalskih priključkov do greznice, 12. vzdrževanje, čiščenje in odmašitev jaškov za smeti, . 13. vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prostorov, zelenih površin, živih mej, ograj, peskovnikov, gugalnic ter ostalih naprav na funkcionalnem zemljišču hiše, 14. stroški prisilne uprave, 15. stroški za popravilo poškodb in za odtujitev v skupnih delih, prostorih in napravah zgradbe, če krivcev ni bilo mogoče ugotoviti. Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, so tudi stroški komunalnih storitev individualne potrošnje (voda, kanalščina, elektrika, PTT, plin, smeti, fekalije, dimnikarske storitve in centralno ogrevanje stanovanj vključno z amortizacijo, investicijskim in tekočim vzdrževanjem kotlovnic in obračun obratovalnih stroškov), ki so jih ti dolžni plačati dobaviteljem na krajevno običajen način. H. čfen Imetniki stanovanjske pravice plačujejo obratovalne stroške in stroške komunalnih storitev organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, dokler se zbor stanovalcev in navedena organizacija ne sporazumeta drugače. Obratovalne stroške in stroške komunalnih storitev plačujejo imetniki stanovanjske pravice v višini dejanskih stroškov. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi »hišami v družbeni lastnini določi akontacijo za plačilo teh stroškov. Osnova za akontacije in obračun obratovalnih stroškov in stroškov komunalnih storitev je m2 koristne stanovanjske površine. 12. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o minimalnih normativih za vzdrževanje stanovanj- skih in poslovnih prostorov v družbeni lastnini ter o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje (Glasnik, št. 4/69). tivni atelje« Ljubljana, Kersnikova 9 iz oktobra 1973, se javno razgrne v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve skupščine občine Grosuplje. 13. člen II Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 036-15/73 Grosuplje, dne 19. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 1015. Osnutek zazidalnega načrta je na vpogled 30 dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. V tem času lahko dajejo občani in delovne organizacije na zazidalni načrt svoje pripombe. St. 350-7/67 Grosuplje, dne 17. decembra 1973. Predsednik sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Grosuplje Andrej Šircelj 1. r. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Grosuplje na svoji seji dne 17. decembra 1973 sprejel ' SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta \ I Osnutek zazidalnega načrta ob cesti na Krko v Grosupljem, št. projekta ED, izdelan od Urbanističnega zavoda »Projektivni atelje« Ljubljana, Kersnikova 9 iz decembra 1973, se javno razgrne v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve skupščine občine Grosuplje. II SKUPŠČINA OBČINE LENART 1017 Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69. 43-209/69. 11-118/70, 21-479/72) ter 65. in 66. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 36-196/64. 43-334/67, 40-302/68 ih 43-232/70) je skupščina občine Lenart, na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. decembra 1973 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Lenart za leto 1972 Osnutek zazidalnega načrta je na vpogled 30 dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. V tem času lahko dajejo občani in delovne organizacije na zazidalni načrt svoje pripombe. St. 350-7/67 Grosuplje, dne 17. decembra 1973. 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1972, ki obsega a) zaključni račun proračuna občine din — dohodki 8.856.488,12 Predsednik sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Grosuplje Andrej Šircelj 1. r. 1016. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Grosuplje na svoji seji dne 17. decembra 1073 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta I Osnutek zazidalnega načrta Veliki vrh, št. projekta ED, izdelan od Urbanističnega zavoda »Projek- —izdatki 8.610.847,50 — presežek dohodkov nad izdatki b) zaključni račun rezervnega sklada 245.640,62 — dohodki 630.066,85 — izdatki 7.992,65 — presežek dohodkov na izdatki 2. člen 622.074,20 Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna za leto 1972 v znesku 245.640,62 d'0 se razporedi v: — proračun občine Lenart za leto 1973 — sklad opreme upravnega organa kot namenska sredstva za nabavo mehanizacije za potrebe davčne uprave, proračuna in skladov din 4 l.OOO,®^ 204.640,66 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada občine Lenart v znesku 622.074,20 din se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1973. 4. člen Pregled doseženih dohodkov in razporeditev dohodkov sta zajeta v bilanci o izvršitvi proračuna za leto 1972, ki je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-11/71-295 Lenart, dne 13. decembra 1973. Predsednik , skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. Pregled doseženih dohodkov in razporeda dohodkov v bilanci o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1972 Doseženo St. dohoclkgv • Dohodki din gl., namena Razpored dohodkov din i Prispevki 4,628.298,75 03 Kultumoprosvetna dejavnost 310.694,65 2 Davki 2,420.668,00 04 Socialno skrbstvo 1,344.789,90 3 Takse 456.862,65 05 Zdravstveno varstvo 1,094.570,95 5 Dohodki po posebnih zveznih 06 Komunalna dejavnost 207.538.50 predpisih 139.839,65 07 Delo državnih organov 3.285.936,00 6 Dohodki organov in razni drugi 08 Narodna obramba 150.000.00 dohodki 56.183.60 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 120.000,00 7 Dopolnilna sredstva 908.300.00 13 Dejavnost družbenopolitičnih orga- 9 Prenesena sredstva 246.335.47 nizacij in društev , 490.530,00 14 Negospodarske investicije 670.635,55 15 Gospodarske investicije .181.461,55 16 Gospodarski posegi 496.331.00 17 Proračunske obveznosti iz p. let 81.001,60 18 Rezervni sklad 69.832,65 19 Nerazporejeni dohodki 107.525,15 Skupaj: 8,610.847,50 / Presežek dohodkov nad izdatki 245.640,62 Skupaj 8,850.488,12 Skupaj: 8,856.488.12 N « 1018. Na podlagi 14., 85., 92., 115. in 144. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26-235/73, 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73) ter 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70, 21-479/72) je skupščina občine " e-nart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih'skupnosti dne 13. decembra 1973 sprejela ODLOK 0 ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v občini Lenart 1. člen V občini Lenart je poleg obrtnih dejavnosti, ki so določene v zakonu, v smislu 14. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26-235/73) podan družbeni interes za naslednje obrtne dejavnosti: a) opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko Mehanizacijo, z avtodvigali, avtovleko ter viličarji; b) izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov in začimb; c) izdelava in popravila športnega in lovskega Možja; č) opravljanje prevozov oseb z avtotaksiji ali z drugimi motornimi vozili, ki imajo z voznikovim sedežem vred največ 9 sedežev; d) prodaja na drobno v odročnih krajih; ‘ e) gostinska dejavnost v bifejih; f) pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza. Za opravljanje obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti, ki so naštete v prvem odstavku tega člena, lahko za Obrt pristojni upravni organ izdaja obrtna dovoljenja. 2. člen Občani lahko opravljajo obrtno dejavnost za posameznike tudi kot postranski poklic v skladu z obrtnim zakonom. Kdor opravlja obrtne storitve za posameznike kot postranski poklic, mora imeti strokovno izobrazbo, oziroma usposobljenost za opravljanje take obrtne dejavnosti in prostor v katerem se bo ta dejavnost opravljala. Ustreznost poslovnega prostora se presoja po 11. členu obrtnega zakona. Poslovni prostor ni potreben, kadar ga narava dela ne terja. 3. člen Če se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih iz- delkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika), ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela. lahko za obrt pristojni upravni organ dovoli, da sme zaposliti tudi več kot 5 delavcev, toda največ 7 delavcev. 4. člen Samostojni obrtnik’ sme prodajati svoje izdelke izven svojega poslovnega prostora, če ima zato dovoljenje za obrt pristojnega upravnega organa. Dovoljenje za prodajo ni potrebno, če prodaja svoje izdelke na trgu. • Dovoljenje za prodajo se lahko izda za posamezen primer (ob raznih prireditvah, proslavah,. zborih in drugih priložnostih) ali za določen čas. 5. člen Dovoljenje iz prejšnjega člena se samostojnemu obrtniku lahko izda, če ima za prodajo zagotovljen prostor in če s prodajo ne moti javnega reda in mira. Za prodajo živil je potrebno tudi mnenje sanitarne inšpekcije. 6. člen Šteje se, da ima Samostojni obrtnik zagotovljen prostor za prodajo svojih izdelkov izven poslovnega prostora, razen na trgu na drobno, če mu je bil s pogodbo lastnika prostora dan začasno v uporabo. 7. člen Občani smejo oddajati sobe za prenočevanje gostom na krajevno običajen način. 8. člen Z denarno kaznijo od 50 do 2.000 din se kaznuje za prekrške: — samostojni obrtnik, če prodaja svoje izdelke izven svojega poslovnega prostora, pa zato nima dovoljenja in je po tem odloku dovoljenje potrebno. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 313-4/73-2 Lenart, dne 13. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. 1019. \ Na podlagi 6. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71) in 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70, 21-479/72) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. decembra 1973 sprejela ODLOK o lokalnih in nekategoriziranih javnih cestah v občini Lenart I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se glede na gospodarski in prometni pomen določajo lokalne (kategorizirane) in nekategorizirane javne ceste na območju občine Lenart ter način upravljanja in gospodarjenja z njimi. 2. člen Za lokalne ceste se štejejo ceste, ki povezujejo med seboj^ krajevne centre in druge pomembnejše kraje v občini ter s sosednjimi občinami, služijo po-potrebam lokalnega prometa in izpolnjujejo tehnične pogoje zakona o javnih cestah. Lokalne ceste so ceste IV. reda in se razvrščajo v tri kategorije, in sicer: kategorijo L-I, L-II in L-III. V kategorijo L-I se razvrščajo ceste, ki so bile po republiških predpisih razvrščene iz bivših cest II. in III. reda v lokalne ceste ter pomembnejše dosedanje ceste IV. reda. V kategorijo L-II in L-III se razvrščajo tiste dosedanje ceste IV. reda, ki so jih vzdrževale krajevne skupnosti in na novo kategorizirane lokalne ceste. Nekategorizirane ceste so krajevne ceste, ulice in druge prometne površine, ki so splošnega pomena za posamezna naselja in krajevne skupnosti. 3. člen Gradnja, vzdrževanje in uporaba lokalnih cest se izvaja po določbah republiškega zakona o javnih cestah in po določbah tega odloka. Nadzor nad gradnjo, vzdrževanjem in uporabo lokalnih cest opravlja pristojni občinski inšpektor. Uporaba lokalnih cest, ki presega tehnično zmogljivost, je dovoljena le ob pogojih in na način, ki ga določi, upravljavec cest oziroma Sporazumno upravljavec in uporabnik. Uporabnik je dolžan upravljavcu povrniti škodo, ki nastane na lokalni cesti zaradi tega, ker je presegel tehnično zmogljivost ceste oziroma ni upošteval pogojev in načina uporabe ceste, kot jih je določil upravljavec. 4. člen Sredstva za vzdrževanje in rekonstrukcijo lokalnih cest se oblikujejo iz virov, ki so določeni s predpisi, iz sredstev proračuna občine Lenart, sredstev organizacij združenega dela in prispevkov občanov ter iz drugih namensko zagotovljenih virov. Sredstva iz prvega odstavka tega člena se zbirajo v temeljni samoupravni interesni skupnosti za ceste občine Lenart ter razporejajo s finančnim načrtom in zaključnim računom te skupnosti. II. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE Z LOKALNIMI IN NEKATEGORIZIRANIM! CESTAMI 5. člen Z lokalnimi cestami na območju občine Lenart upravlja in gospodari temeljna samoupravna interesna skupnost za ceste občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: skupnost za ceste). i Skupnost za ceste poveri vzdrževanje lokalnih cest L-l praviloma za to usposobljeni organizaciji združenega dela, lokalnih cest L-II in L-III pa praviloma krajevnim skupnostim. 6. člen Skupnost za ceste mora pri upravljanju in gospodarjenju z lokalnimi cestami upoštevati naslednje: — predložiti v soglasje skupščini občine Lenart srednjeročne in letne programe vzdrževanja, rekonstrukcije in'modernizacije lokalnih cest, _ skrbeti, da so ceste vedno prevozne v okviru svojih tehničnih zmogljivosti. — sproti obravnavati in opozarjati občinsko skupščino ter druge družbene dejavnike o problematiki sredstev in vzdrževanja lokalnih cest ter druga vprašanja, ki so splošnega pomena za ceste v občini, — opravljati druge naloge, ki so določene z zakonom o javnih cestah ter drugimi predpisi in splošnimi akti. 7. člen Skupnost za ceste mora z organizacijo združenega dela oziroma krajevno skupnostjo, kateri poveri vzdrževanje lokalnih cest, skleniti o tem posebno pogodbo, v kateri si zagotovi izpolnitev vseh pogojev, ki jih je dolžna izvajati kot upravljalec cest. 8. člen Nekategorizirane ceste ter javne in druge poti upravljajo in vzdržujejo krajevne skupnosti oziroma zainteresirane organizacije združenega dela vsaka na svojem območju po določilih odloka o krajevnih cestah in poteh v občini Lenart. III. DOLOČITEV LOKALNIH IN NEKATEGORIZIRANIH CEST NA OBMOČJU OBČINE LENART 9. člen Za lokalne ceste kategorije L-I se določijo: St. ceste Odcep od ceste Ime ceste — potek Priključek na cesto oz. območje Dolžina v km L-I/l R-346 Zg. Senarska—Gradišče—Osek— meja občine 11.0 Cogetinci Gor. Radgona L-I/2 R-387 Lenart—Jur. del—križišče Krempl meja občine Maribor 9,0 L-I/3 L-I/2 Maina—Ploderšnica meja občine Maribor 2,0 L-I/4 R-387 Lormanje—Voličina križišče (Čuček) meja občine 10,0 —Rogoznica Ptuj L-I/5 R-346 Žice—Kremberg—Zg. Ščavnica L-I/12 5,0 L-1/6 R-387 Sp. Porčič—Gradišče L-I/l 4,8 L-I/7 L-I/l Cogetinci—Cerkven j ak—V itomarci meja občine Ptuj 5,0 L-1/8 L-I/4 Selce—Korena meja občine Maribor 1.5 L-I/9 R-387 Zamarkova—Partinje L-I/2 5.9 L-I/10 L-I/l Osek—Benedikt R-387 3,0 L-I/11 R-387 Zamarkova—Hrastovec—V oličina gas. dom—Voličina križišče (Čuček) L-I/4 4,8 L-I/12 R-346 Zg. Ščavnica—Crnci meja občine Gor. Radgona 7,0 L-1/13 L-I/l 1 Hrastovec—Vin. vas meja občine Maribor 2,0 L-I/14 R-346 Lenart—Kamenšak L-I/4 1,5 L-I/15 R-346 . Lenart (odsek Kirbiš—Šantl) L-I/2 0,5 Za lokalne ceste kategorije L-II se določijo: Odcep od ceste Priključek na Dolžina St. ceste Ime ceste — potek cesto oz. območje v km L-II/1 L-I/12 Zg. Ščavnica—Rožengrunt— Lokavec meja občine Maribor 5,5 L-H/2 L-I/l Cenkova—Cerkvenj ak R-351 2.0 L-II/3 r L-I/2 Maina—Gasteraj—Zitence meja občine Maribor 5,5 L-II/4 L-I/4 Zavrh—Čermi j enšak meja občine Ptuj 4,0 L-II/5 R-387 Benedikt—Drvanja—Bačkova meja občine Gor. Radgona 5,5 L-1I/6 R-351 Peščeni vrh—Andrenci— Zupetinci—Smolinci meja občine Ptuj 4,0 L-II/7 L-I/ll Voličina—Jazbine L-I/4 0,5 Za lokalne ceste kategorije L-III se določijo: St. Odcep od Ime ceste — potek Priključek na Dolžina ceste ceste cesto oz. območje v km L-III/1 L-I/12 Zg. Ščavnica—Sp. Ščavnica meja občine Gor. Radgona 3,0 L-III/2 L-III/3 L-I/10 L-I/l Benedikt—Trbtkova—Ločki vrh—Negova Gradišče—Zg. Porčič—Sp. meja občine Gor. Radgona 3,0 • z Žerjavci—Zg. Ročica L-I/5 8,0 L-III/4 R-387 Zamarkova—Sp. Partinje— Varda—Zg. Partinje—Jurovski dol L-I/2 L-HI/5 R-351 Brengpva—Cagona— Vitomarci meja občine Ptuj 2,5 • / 1 10. člen . 1020. Vzdrževanje lokalnih cest L-II in L-III je prvenstveno v skrbi krajevnih skupnosti. Skupnost za ceste financira vzdrževanje teh cest v skladu z vsakoletnim finančnim načrtom. 11. člen Nekategorizirane ceste določajo vsaka za svoje območje krajevne skupnosti po določilih odloka o krajevnih cestah in poteh v občini Lenart. Nekategorizirane ulice in ceste v mestnem naselju Lenart se določijo po posebnili predpisih. Za njihovo vzdrževanje skrbi skupnost za ceste občine Lenart. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 12. člen Za izvajanje tega odloka skrbi skupnost za ceste, krajevne skupnosti in za komunalne zadeve pristojen občinski upravni organ. Na podlagi četrtega odstavka 21. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72, 54-406 72 in 24-218/73) in 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70, 21-479/72) je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. decembra 1973 sprejela ODLOK o določitvi stanovanjskega standarda 1. člen S tem odlokom se določa standard stanovanja z namenom, da se določijo merila in pogoji, po katerih se ugotavlja pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup stanovanja ali nove stanovanjske hiše, obnovo stanovanja ali za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše ali stanovanja, če je gradnja, nakup ali rekonstrukcija hiše ali stanovanja v mejah predpisanega stanovanjskega standarda v občini. 13. člen Do ustanovitve skupnosti za ceste opravlja zadeve iz njene pristojnosti cestni sklad občine Lenart. 14. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o kategorizaciji cest IV. reda na območju občine Lenart, (Medobčinski uradni vestnik Maribor, št. 9-151/66). 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34-2/62-34 Lenart, dne 13. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. / 2. člen Standard stanovanja opredeljujejo naslednji elementi: —■' površina in funkcionalnost stanovanja, — opremljenost stanovanja in objekta, — notranja in zunanja obdelava konstrukcijskih elementov objekta, — urejenost neposredne okolice objekta. 3. člen Elementi standarda stanovanja iz drugega člena tega odloka so določeni v »Osnovnih elementih standardnega stanovanja«, ki so sestavni del tega odloka. 4. člen Šteje se, da je gradnja, nakup ali rekonstrukcija stanovanjske hiše ali stanovanja v mejah stanovanjskega standarda, če stanovanjska hiša ali stanovanje, ki se gradi, kupuje ali rekonstruira, ne presega elementov standarda, določenih s tem odlokom in če cena 1 m2 koristne stanovanjske površine ne presega cene, ki jo za vsako leto predpiše skupščina občine oziroma samoupravni organ, ki ga skupščina občine pooblasti. Investitor je dolžan predložiti samoupravni stanovanjski- skupnosti dokazila, da je načrtovana gradnja stanovanj v skladu s standardi, predpisanimi s tem odlokom. 5. člen Pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup stanovanj v stanovanjskh objektih ki so do dneva uveljavitve tega odloka dograjeni do druge gradbene faze, se določila tega odloka.ne uporabljajo. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-5/73-2 Lenart, dne 13. decembra 1973. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. Osnovni elementi standardnega stanovanja IZHODIŠČA ZA OPREDELITEV STANDARDNEGA STANOVANJA Stanovanje je namenjeno človeku, družini, njenemu razvoju in njihovim potrebam. Iz socialnih vidikov zato ne smemo dopustiti gradnje funkcionalno neustreznih stanovanj. Iz družbenoekonomskih vidikov je pospeševati kompleksno racionalizacijo graditve, prilagoditev projektnih zasnov in organizacijskih zasnov standardizaciji, tipizaciji in industrializaciji. Dati je prednost zazidalnim sistemom in oblikam stanovanjskih stavb, ki zadovoljujejo racionalno izrabo zazidljivih površin in komunalnih naprav ter ekonomsko upravičenost izgradnje spremljajočih objektov. Standardno stanovanje Standardno stanovanje mora biti po svoji velikosti, strukturi in organizaciji prilagojeno številu članov družine ter mora po svoji funkcionalnosti, opremljenosti in kvaliteti zadostiti higienskotehničnim pogojem in sodobnim zahtevam do stanovanja glede na prostornost, možnost opremljanja in urbanistično lego. Kriteriji funkcionalnosti stanovanja Kot kriteriji funkcionalnosti so predvsem pomembni : — notranja organizacija, povezanost in oddelitev stanovanjskih prostorov, — zadostna površina stanovanjskih prostorov za možnost postavitve funkcionalnega pohištva in ustrez- nih prostih površin za gibanje, — ustreznost glavnih in pomožnih prostorov v stanovanju ter pripadajočih funkcionalnih prostorov izven stanovanja in skupnih prostorov za več stanovanj. Kriteriji za določanje števila ležišč: — bivalna kuhinja nima ležišča, — dnevni prostor ima eno ležišče, do največ 4 oseb, od 5 oseb naprej pa nima ležišča, — spalnica do 10 m2 velikosti ima eno ležišče, — spalnica nad 10 m2 velikosti za otroke in nad 12 m2 za starše ima dve ležišči. Ležišče za dojenčka ne šteje v število ležišč. Velikost spalnice je lahko zmanjšana do 20°/o, če je omara za obleko in perilo izven nje. V garsonjeri za eno osebo mora biti dana možnost postavitve dveh ležišč. Velikost in označevanje stanovanj Različnim velikostim in strukturam družine ustrezajo tudi različne velikosti in strukture stanovanj. Kriteriji za določanje velikosti stanovanja so: 1. število ležišč 2. zasnova bivalnih prostorov (kuhinja, jedilno mesto, dnevna soba) ■3. oblika in velikost kuhinje (delovna, delovna z jedilnim mestom, bivalna). V primerih, ko ima stanovanje bivalno kuhinjo, smatramo vse sobe za spalnice. V drugih primerih je eno sobo smatrati kot dnevni bivalni prostor. OPREDELITEV STANDARDNEGA STANOVANJA Prostori stanovanja Prostori standardnega stanovanja, ki ustrezajo potrebam odnosno funkcijam 'stanovanja so prikazani v zbirni tabeli št. 1 in obsegajo — prostore dnevnega bivanja (dnevna soba, kuhinja, jedilni prostor, balkon ali loža), — spalnice, — pomožni prostori (kopalnica, ločeni WC, predsoba), Prostorom dnevnega bivanja je določena skupna površina, kar dopušča projektantom' možnost izbire zasnove stanovanja. Vsaki stanovanjski enoti pripada praviloma zunanji prostor (balkon ali loža) v izmeri 1—2,5 m2 reducirane površine po JUS, ki pa se lahko tudi vključi v prostore dnevnega bivanja. Kopalnica in WC V standardnem stanovanju naj bosta stranišče in kopalnice v istem prostoru v stanovanju do treh članov (ležišč), pri štirih članih je priporočljiva ločitev, pri petih članih pa je ločitev stranišča in kopalnice obvezna. V vsaki kopalnici je obvezno upoštevati prostor in priključek za pralni stroj. V ločenem stranišču je lahko tudi umivalnik. Predsoba in druge komunikacije V vstopni predsobi mora biti najmanj 1 m proste stene. Shramba Vsakemu stanovanju pripada shramba 1—2,3 m2 z ozirom na velikost stanovanja. K etažnim stanovanjem v večstanovanjskih objektih pripada kletna shramba, velikost 2—6 m2, odvisno od velikosti stanovanja. V primeru lokalnega ogrevanja naj bo kletna shramba za 50 %> večja. Površine kletne shrambe ne prištevamo h koristni površini stanovanja. Skupni prostori v večstanovanjskih objektih Med skupne prostore v večstanovanjskih objektih spadajo: — veža z vetrolovom, — stopnišče, — dvigalo, — hodniki in galerije, — kolesarnica in shramba otroških vozičkov, — prostor za smetnjake, — skupne sušilnice za perilo, — zaklonišče, — prostor za samoupravne organe hiše. Velikost, opremljenost in funkcionalnost skupnih prostorov hiše so predpisani z ustreznimi pravilniki. K tehničnim normativom in predpisom pa se dodaja nekaj elementov za tele skupne prostore: — veža — vetrolov naj bo vsaj 4m2 velika in opremljena s tipiziranimi pisemskimi nabiralniki, —kolesarnica in shramba otroških vozičkov : obe shrambi naj bosta praviloma ločeni. Računati je 1 kolo na stanovanje in en otroški voziček na 3 stanovanja. Na število koles je računati 1/4 mopedov, — skupne sušilnice perila: na vsakih 25 stanovanj naj bo vsaj 10 m2 velik prostor za sušenje perila, dobro prezračevan in opremljen z napravami za racionalni način Izrabe prostora, — hišniška stanovanja: v več stanovanjskih hišah, ki so opremljene z dvigali, hidrofornimi postajami, toplovodnimi postajami, je obvezno hišniško stanovanje. Hišniško stanovanje je obvezno zgraditi tudi sicer na vsakih 200 stanovanj. Hišniško stanovanje naj bo dvosobno, — prostori za hišne samoupravne organe : pri gradnji večjih stanovanjskih naselij je na vsakih 200 stanovanj zagotoviti prostor za delo hišnega sveta, velikosti minimum 15—20 m2 z lastnim WC. V objektih, ki imajo več kot 20 stanovanj in niso v sklopu večega stanovanjskega naselja, naj bo prostor za delo hišnega sveta 6—10 m2. Prostori naj omogočajo večnamensko izkoriščanje. Ob njih naj bo WC z umivalnikom. Ureditev najožje okolice stanovanjske stavbe K ureditvi najožje okolice stavbe spada: — zaščitni pas ob fasadah stanovanjskega objekta, širine največ 120 cm, — tlakovana ploščad ob hišnem vhodu s pristopi in dovozom s pripadajočo razsvetljavo, — parkirni prostor, zelenica in otroško igrišče, če način ureditve in financiranja ni drugače določen, — čistilno mesto za iztepanje preprog. OPREMLJENOST STANOVANJA Instalacije Standardno stanovanje mora biti priključeno na javni vodovod, električno omrežje in na javno kanalizacijo. Če je v kraju plinska ali toplovodna napeljava, naj bo stanovanje priključeno tudi na te javne komunalne naprave. Instalacije morajo biti v stavbi speljane v skladu s predpisi za posamezne vrste instalacij. Vodovod Vsak stanovanjski dbjekt. tudi družinska hiša, mora imeti svoj vodomer. V blokovni gradnji posamezna stanovanja nimajo lastnih vodomerov. Elektrika Priključek stanovanja je praviloma enofazni, dvo-tarifni. Poraba toka se mora odčitati za vsako posamezno stanovanje po lastnem števcu, posebni števci pa merijo porabo elektrike v skupnih prostorih (kleti, veže, stopnišča itd.). Standardna instalacija mora v stanovanjih zagotoviti splošno in individualno razsvetljavo prostorov, možnost priključka čistilnih aparatov v vseh prostorih in možnost instalacije naraščajoče električne opreme v gospodinjstvu. Poleg jakega toka je v standardnem stanovanju tudi šibki tok za zvončno napeljavo od hišnega vhoda do stanovanjskih vrat. pri visokih objektih (stolpnicah) pa domofoni. Pri objektih z več kot 6 stanovanji je obvezna instalacija skupne RTV antene. Telefon V krajih kjer je javno telefonsko omrežje, mora biti vsakemu stanovanju dana možnost telefonskega priključka. Obdelava tlakov Tlaki v sobah naj bodo »topli« ter akustično izolirani od stropne konstrukcije. V predsobi in kuhinji je tlak lahko »poltopel«. Tlaki v sanitarijah morajo biti nepremočljivi, zato mora biti konstrukcija stropa ustrezno izolirana proti vlagi. Obdelava sten in stropov Stene in stropi pri standardnem stanovanju morajo biti toplotno in akustično izolirani po JUS predpisih. Površinska obdelava sten in stropov je lahko v apneni ali kredni barvi ali sinkolit ali nepralne tapete (za stene). Stene oziroma površine, ki so izpostavljene stalnemu močenju (kopalnice, WC, delovna površina v kuhinji itd.) naj bodo obložene s keramičnimi ploščicami. V standardnem stanovanju zadošča višina do 8 vrst v WC, do 10 vrst v kopalnici in 4 vrste nad delovno površino v kuhinjah. Okna in vrata Okna in vrata naj bodo industrijske izvedbe, naj ne bodo preveč raznolika, da omogočajo pocenitev serije. Oprema kuhinje Oprema Kuhinje je lahko samo serijska z obveznimi priključki in naj vsebuje: — štedilnik, — delovni pult, — pomivalni pult, I — viseče omarice nad delovnim in pomivalnim pultom, — shrambna omara. Poleg tega je v kuhinji obvezno zagotoviti priključek in prostor za hladilnik. V primeru, da se investitor in izvajalec del tako dogovorita, se kuhinja pri standardnem stanovanju ne opremlja, obvezno pa je zagotoviti priključke za — štedilnik, — delovni pult, — pomivalni pult, — viseče omarice, — shrambno omaro, — hladilnik in — pomivalni stroj. Kopalnica Oprema kopalnice naj obsega: kopalno kad, umivalnik, električni bojler, kolikor ni objekt priključen na toplovodno omrežje, WC školjko, če WC in kopalnica nista ločeni. V kopalnici je potrebno predvideti prostor za priključek za pralni stroj. HIGIENSKOTEHNICNI POGOJI Med higienskotehnične pogoje spadajo: — naravna in umetna osvetlitev, — osončenje, — prezračevanje, — ogrevanje, / — zaščita proti vlagi, — toplotna zaščita, — zvočna zaščita, — varnost stavb, — višina prostorov. Higienskotehnični pogoji morajo biti usklajeni z veljavnimi pravilniki in zakonskimi določili. VREDNOTENJE OBJEKTA IN STANOVANJA Dokaz uporabne vrednosti Standardno stanovanje naj nudi stanovalcem optimalno uporabno vrednost. Iz projektne zasnove stanovanjskega tlorisa je mogoče ugotoviti, koliko bo zgrajeno stanovanje uresničilo ta cilj oz. koliko se mu bo približalo. Kriteriji za izbor glede na uporabne vrednosti stanovanja so: — funkcionalna uporabnost prostorov in možnost ustreznega opremljanja, — organizacija stanovanja: neposredne povezave, dostopnost, oddaljenost in podobno, — možnost fleksibilne uporabe stanovanja, — osončenje, osvetlitev in prezračevanje, — lega stanovanja v objektu in lega objekta v okolju. Za projekte stanovanjskih objektov, kjer je podana že konstruktivna zasnova pri načinu graditve pa je potrebno izvršiti presojo na podlagi ekonomskih parametrov, ki prikazujejo racionalno zasnovo konstruktivnih delov, skupnih prostorov v etaži in objektu. Ekonomska presoja naj obsega: — racionalno izrabo površin stanovanja, etaže in objekta, — obseg in razčlenjenost fasade, — konstrukcijo^ in tehnologijo gradnje, — opremljenost stanovanja in objekta ter obdelavo konstrukcijskih elementov in — presoja stroškov eksploatacije., Vrsta ekonomskih parametrov — to je koeficientov razmerja med različnimi stanovanjskimi površinami nudijo strokovnjaku merljivo osnovo za presojo ekonomičnosti zasnove, tako glede odnosov do normiranih površin, do koristnih površin posameznih prostorov, gradbenih površin etaže in objekta, obsega in površine fasade in podobno. Odnosi so med seboj primerljivi le za iste vrste stanovanj oziroma stanovanjskih objektov. Dokaz optimalizacije stroškov vzdrževanja in popravil Stanovanjski objekti dosežejo normalno 100 do 150 letno dobo trajanja, kar je treba upoštevati že pri Stran 1492 URADNI LIST SRS Št. 44 — 26. XII. 1973 projektiranju stanovanjskih stavb z upoštevanjem stroškov vzdrževanja in popravil. Z vidika racionalizacije vzdrževanja je potrebno zagotoviti: ■ — čim večjo homogenost posameznih elementov in enostavnost zamenjave, — koncentracijo instalacijskih dovodov in odvodov ter lahko pristopnost za popravila, dovoz goriva in odvoz smeti, — omogočanje kasnejših ojačitev instalacijskih vodov z napredovanjem stanovanjske tehnike. Površinski normativi standardnega stanovanja Tabela št 1 Označba stan. enote O IS 1 S—K 2 S 2 S + K ss 3 S + K 4 S 4 S+K Število ležišč 1—2 2 2—S 2 4 3 e 6 » PROSTORI DNEVNEGA BIVANJA m* m* m* m* m2 m2 m* m* m* (dnevna soba, kuhinja, jedilni prostor) 18 26 29 29 30 32 32 34 36 BALKON ALI LOZA 1 1 1 1 1,5 2,5 2,5 2,5 2,5 SPALNICE: starši — 1 otrok — 2 otroka — — 7 12 12 7 12 10 12 7 10 12 12 — 7 10 10 2Xiu 2Xro BIVALNI PROSTORI SKUPAJ 19 27 37 42 50,5 56.5 63,5 68,5 77,5 POMOŽNI PROSTORI — kopalnica 4 — ločeni WC — — predsoba 2 — shramba 1 4 3 1.5 4 4 1.5 4 4 1.5 4 1,5 4 2 4 1.5 4 2 4 1.5 5 2 4 1,5 5 2 4 1.5 6 2.5 SKUPAJ POMOŽNI PROSTORI 7 8,5 9,5 9,5 (10.0) 11.5 11,5 12,5 12.5 14,0 MINIMALNE POVRŠINE STANOVANJSKE ENOTE 26 S 35,5 46,5 51,5 60.5 62 63 76 81 91,5 MAKSIMALNE POVRŠINE STANDARDNEGA STANOVANJA 29 40 50 56 68 75 83 90 100 skupščina občine Šmarje pri jelšah 1021. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1973 sprejela , ODLOK o spremembi odloka o temeljni organizaciji občinske / • ■ , x uprave Šmarje pri Jelšah 1. člen V odloku o temeljni organizaciji občinske uprave Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 9-109/70 in Uradni list SRS, št. 24-675/73) se spremeni 1. člen in se glasi: Upravo občine Šmarje pri Jelšah sestavljajo temeljni upravni organi in drugi upravni organi: I. Urad tajnika — skupščinska služba — kadrovska in personalna služba « — služba prošenj in pritožb 2. člen * Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-186/73-1 Šmarje pri Jelšah, dne 27. novembra 1973. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. II. Oddelek za notranje zadeve — notranje zadeve III. Oddelek za gospodarstvo, finance in družbene službe — gospodarske zadeve — gradbene zadeve in urbanizem — komunalne in stanovanjske zadeve — finance in proračun — premoženj sko-pravna služba — obče zadeve — skupne in tehnične službe — kultura in prosveta — socialno varstvo — varstvo invalidov in borcev IV. Davčna uprava V. Oddelek za narodno obrambo VI. Geodetska uprava . Drugi upravni organi so: — krajevni urad Bistrica ob Sotli — krajevni urad Kozje — krajevni urad Lesično — krajevni urad Podčetrtek — krajevni urad Polje ob Sotli — krajevni urad Podsreda — krajevni urad Pristava — krajevni urad Rogaška Slatina — krajevni urad Rogatec krajevni urad Vinski vrh SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 1022. Na podlagi 94. člena statuta skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71, 17/71, in 30/72), je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. novembra 1973 sprejela ODLOK o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane 1. člen Borcem, aktivistom NOV ter drugim zaslužnim političnim delavcem in njihovim družinskim Članom, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 ter slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, ki materialno niso preskrbljeni, se lahko prizna občinska priznavalnina ali družbena pomoč. 2. člen Oblike družbene pomoči po tem odloku so: 1. Priznavalnina Borcem in aktivistom NOV, borcem za severno mejo 1918—1919 ter slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918. 2. Stalne družbene pomoči naj ožjim družinskim članom borcev in aktivistov NOV. 3. Stalne študijske pomoči otrokom borcev in aktivistov NOV, ki še redno in uspešno študirajo na višjih in visokih šolah, ali so dijaki na srednjih šolah. 4. Občasna ali enkratna družbena pomoč osebam iz 1. člena tega odloka bodisi za zdravljenje, kot zimsko pomoč ali v primerih ko pride taka oseba ali družina v tak položaj, da je pomoč potrebna (elementarne nesreče, smrt v 'družini in podobno). 3. člen Priznavalnina se dodeli borcu ali aktivistu NOV, borcu za severno mejo 1918—1919, ter slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, če njegov dohodek ali skupni dohodek družine ne presega višine cenzusa, ki ga določi komisija za zadeve invalidov in borcev NOV skupščine občine Vrhnika za vsako leto posebej kot merilo za dodelitev priznavalnine. 4. člen Stalna družbena pomoč se lahko dodeli pod enakimi pogoji kot priznavalnina ožjim družinskim članom padlih in umrlih borcev NOV. Za ožje družinske člane se štejejo: žena, otroci, starši, posvojenci in pridobitno nesposobni bratje in sestre, ki jih je padli ali umrli borec — aktivist preživljal. ■— 5. člen Studijska pomoč se lahko dodeli otrokom borcev, aktivistov NOV, otrokom umrlih borcev, vojaških vojnih invalidov, ki so socialno ogroženi in nimajo z3 redni študij dovolj finančnih sredstev. 6. člen Pri odločanju o priznavalninah je treba upoštevati: a. starost borca, delovno oziroma pridobitno sposobnost, b. število družinskih članov, ki jih je dolžan borec — aktivist preživljati oziroma višino dohodka na družinskega člana njegove družine, c. čas vstopa v NOV ali aktivno organiziranega dela in pomembnost tega dela, č. zadrževanje borca — aktivista v zaporu, internaciji in drugod, d. udejstvovanje v povojni socialistični graditvi ter druge okoliščine, ki označujejo borca v njegovem udejstvovanju v ljudski revoluciji. Iste kriterije je potrebno upoštevati tudi pri odločanju o družbeni pomoči družinskim članom borcev — aktivistov NOV, po katerih se jim te pomoči priznajo. 7. člen Višino priznavalnine oziroma družbene pomoči komisija za zadeve borcev NOV določi po kriterijih pravilnika, vendar sme biti najnižja priznavalnina oziroma družbena pomoč 150 dinarjev. 8. člen Pri določanju višine občasnih ali enkratnih družbenih pomoči, se mora upoštevati splošno socialno stanje v družini, oziroma trenutne materialne težave 'borcev NOV in ostalih, ki jih omenja ta odlok ter njihovih družin. 9. člen S spremembo pogojev, s katerimi je bila dodeljena priznavalnina ali družbena pomoč se ista zmanjša, zviša ali ukine! Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne v naslednjem mesecu po nastalih spremembah, kolikor komisija za zadeve borcev NOV ne odloči drugače. 10. člen Uživalec stalnih priznavalnin ali družbene pomoči se zdravstveno zavaruje pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, kolikor še ni zdravstveno zavarovan po drugih predpisih. 11. člen O priznavalninah in družbenih pomočeh odloča na predlog zveze združenj borcev NOV občine Vrhnika, komisija za zadeve borcev NOV skupščine občine Vrhnika na osnovi pravilnika in v okviru tega odloka. Zoper odločbo komisije je možna pritožba na republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo SRS. 12. člen Komisija za zadeve borcev NOV obravnava tudi nerešene primere stanovanj borcev in aktivistov NOV ter njihovih družinskih članov. 13. člen Vse administrativne posle v zvezi s priznavalninami, družbenimi pomočmi ter stanovanjskimi zadevami opravlja oddelek za splošne zadeve in družbene službe skupščine občine Vrhnika, referent za zadeve invalidov in borcev NOV. 14. člen Finančna sredstva za priznavalnine stalne družbene pomoči, študijske pomoči, enkratne denarne pomoči ter za plačevanje prispevkov zdravstvenega zavarovanja po 10. členu tega odloka se zagotavljajo v vsakoletnem proračunu skupščine občine Vrhnika. 15. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah z dne 11. oktobra 1965. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 2/2-191-06/73 Vrhnika, dne 7. novembra 1973. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC ( 1023. Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65), 40. člena temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SFRJ, št. 7/65), 115Č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/65 in 24/69) ter po sklepu seje odbornikov občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti z dne 26. novembra 1973 odločbo: Stane Plausteiner, roj. 27. IX. 1926 iz Celja, Hubadova 3, diplomirani pravnik, se izvoli za sodnika občinskega sodišča Žalec. St. 211-89/73-1/3 Žalec, dne 27. novembra 1973. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA MARIBOR 1024. Po 5. točki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 26-147/70, 46/70 in 42-889/72) in po 5. točki 79. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Uradni list SRS, št. 42-434/70 in 46/70) v zvezi s statutarnim sklepom skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Uradni list SRS, št. 55-1234/72) je začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor na zasedanju dne 17. decembra 1973 sprejela SKLEP o spremembi finančnega načrta dohodkov in izdatkov skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor za leto 1973 1025. Zaradi uresničevanja svobodne menjave dela med delovnimi ljudmi — uporabniki zdravstvenega varstva in delovnimi ljudmi — izvajalci zdravstvenega varstva ter zaradi zagotavljanja kar najbolj ustreznih pogojev za sporazumevanje na področju izvajanja in financiranja zdravstvenega varstva, uresničujoč amandma XXVII k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71) sta začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor na zasedanju dne 17. decembra 1973 in zbor delegatov zdravstvenih delavcev Maribor na zasedanju dne 17. decembra 1973 sklenila SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor 1 V sklepu o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 12-313/73) se prva točka spremeni in se glasi: Finančni načrt dohodkov in izdatkov skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor izkazuje: 1 Uporabniki zdravstvenega varstva po začasni skupščini skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor in izvajalci zdravstvenega varstva po zboru delegatov zdravstvenih delavcev Maribor ustanovijo začasno skupnost zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Maribor (v nadaljnjem besedilu: začasna skupnost). , . — skupnih dohodkov — izločitev za investicije v zdravstvu — izločitev v obvezno rezervo — čistih dohodkov — skupnih izdatkov din 411,151.750 32,109.460 7,580.850 371,461.440 371,461.440 2 Najvišji organ začasne skupnosti je skupščina. Skupščino sestavljajo: zbor delegatov — uporabnikov zdravstvenega varstva in zbor delegatov — izvajalcev zdravstvenega varstva. 2 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1973. St. 022-95/73 Maribor, dne 17. decembra 1973. Začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor 3 Začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor opravlja naloge zbora delegatov — uporabnikov zdravstvenega varstva, zbor delegatov zdravstvenih delavcev Maribor pa naloge zbora delegatov — izvajalcev zdravstvenega varstva. 4 Predsednik Leo Cepič 1. r. V skupščini začasne skupnosti oba zbora enakopravno: 1. sprejemata na podlagi medsebojnih in družbenih interesov program in načrte zdravstvenega varstva; 2. sklepata družbene dogovore in predlagata organizacijam združenega dela in drugim dejavnikom samoupravne sporazume o financiranju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja; 3. odločata o sredstvih, potrebnih za zdravstveno varstvo, in o sredstvih za druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja; 4. sprejemata finančni načrt začasne skupnosti in zaključni račun skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor; ' 5. izvolita izvršilne in druge organe začasne skupnosti. Predlog je veljavno izglasovan, če je v obeh zborih skupščine sprejet v enakem besedilu. 5 Zbor delegatov — uporabnikov zdravstvenega varstva odloča samostojno o obsegu in kakovosti pravic iz zdravstvenega zavarovanja ter o načinu in postopku za njihovo uveljavljanje. Kadar zbor delegatov — uporabnikov zdravstvenega varstva obravnava zadeve s področja zdravstvenega zavarovanja kmetov, se lahko sestanejo na ločeni seji njegovi člani iz skupine zavarovancev — kmetov, da podajo o stvari svoje stališče. (Uradni list SRS, št. 42/70 in 46/70) in na njegovi podlagi izdani splošni akti ter statutarni sklep skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Uradni list SRS, št. 55/72) ostanejo še naprej v veljavi, kolikor ni drugače določeno v tem samoupravnem sporazumu. Skupščina začasne skupnosti lahko po postopku, ki je predpisan za sprejem statuta oziroma drugih splošnih aktov, z začasnimi sklepi spreminja in dopolnjuje ter usklaja statuta oziroma druge splošne akte iz prvega odstavka. 10 Začasna skupnost je pravni naslednik skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor. 11 Za opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev za začasno skupnost se ustanovi strokovna služba kot delovna skupnost delavcev sedanjega komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Maribor. 12 Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmeta začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor in zbor delegatov zdravstvenih delavcev Maribor, nakar se objavi v Uradnem listu SRS. 6 Zbor delegatov — izvajalcev zdravstvenega varstva odloča samostojno o programu izvajanja zdravstvenega varstva in oblikuje ponudbe za uresničevanje sprejetih pravic s področja zdravstvenega varstva ter predlog razvoja materialnih in kadrovskih možnosti. 7 Skupščina začasne skupnosti izvoli na prvem zasedanju svojega predsednika in izvršilni odbor, ki šteje 17 članov. Vsak zbor skupščine izvoli svojega predsednika, ki je hkrati podpredsednik skupščine. Skupščina ima predsedstvo, ki ga sestavljajo: predsednik skupščine, predsednika obeh zborov in predsednik skupine zavarovancev — kmetov v zboru delegatov — uporabnikov zdravstvenega varstva. 8 St. 022-111/73 Maribor, dne 17. decembra 1973. Zbor delegatov zdravstvenih delavcev Maribor Začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor Predsednik Predsednik dr. Ivo Cernčič 1. r. Leo Cepič 1. r. 1026. Po 11. točki samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor (Uradni list SRS, št; 44-1025/73) je sprejela skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor na zasedanju dne 17. decembra 1973 Skupščina začasne skupnosti sprejme poslovnik za svoje delo, s katerim določi tudi postopek za delo obeh SKLEP zborov (zlasti usklajevanje stališč in sporazumevanje). o ustanovitvi strokovne službe začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor 9 Statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42/70, 46/70 in 42/72) in na njegovi podlagi izdani splošni akti, statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor 1 Začasna skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor (v nadaljnjem besedilu: skupnost) ustanovi za opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev v zvezi z izvajanjem zdravstvenega varstva in zavarovanja svojo strokovno službo (v nadaljnjem besedilu: služba). 2 Na delo v službo skupnosti se prevzamejo z njihovo privolitvijo vsi delavci, ki so na dan 31. decembra 1973 na delu v komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Maribor (v nadaljnjem besedilu: zavod). 3 Skupnost prevzame finančna in materialna sredstva ter vse pravice in obveznosti zavoda po bilančnem stanju na dan 31. decembra 1973. 4 Z materialnimi in finančnimi sredstvi, ki jih skupnost po prejšnji točki prevzame od zavoda, upravlja in gospodari služba. Za svoje finančno poslovanje ima služba žiro račun pri služlpi družbenega knjigovodstva — podružnici Maribor. 5 Do razpisa delovnega mesta direktorja službe in drugih vodilnih delovnih mest v službi opravljajo dolžnosti direktorja in vodilnih delavcev službe prevzeti delavci, ki so zasedali ta delovna mesta v zavodu, kot vršilci dolžnosti. Delovno mesto direktorja službe in druga vodilna delovna mesta morajo biti razpisana ob ustanovitvi skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor, najkasneje pa do 30. junija 1974. 6 Služba začne poslovati po tem sklepu 1. januarja 1974. v 7 Služba lahko opravlja strokovne, finančne in administrativne zadeve tudi za druge samoupravne skupnosti, če je to v splošnem interesu. 8 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-112/73 Maribor, dne 17. decembra 1973. Začasna skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor Predsednik ( Leo Čepič L r. VSEBINA: Stran 373. Družbeni dogovor o usmerjanju, usklajevanju in pospeševanju razvoja živinoreje, predelave in prodaje živalskih proizvodov v SR Sloveniji 1475 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: 1011. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1973 1477 1012. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Grosuplje v I. trimesečju 1974 1478 1013. Odlok o ureditvi določenih vprašanj s področja obrti (Grosuplje) 1478 1014. Odlok o tem, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš (Grosuplje) 1479 1015. Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta (Grosuplje) 1484 1016. Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta (Grosuplje) 1484 1017. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Lenart za leto 1972 1484 Stran 1018. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrt- nih in drugih gospodarskih dejavnosti v občini Lenart 1485 1019. Odlok o lokalnih in nekategoriziranih javnih cestah v občini Lenart 1486 1020. Odlok o določitvi stanovanjskega standarda (Lenart) 1488 1021. Odlok o spremembi odloka o temeljni organizaciji občinske uprave Šmarje pri Jelšah 1492 1022. Odlok o družbeni skrbi za udeleženec NOV in njihove družinske člane (Vrhnika) 1493 1023. Odločba o izvolitvi sodnika občinskega sodišča Žalec 1495 SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA: 1024. Sklep o spremembi finančnega načrta dohodkov in izdatkov skupnosti zdravstvenega zavarovanja Mari-ribor za leto 1973 1495 1025. Samoupravni sporazum o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor 1495 1026. Sklep o ustanovitvi strokovne službe začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor 1496 OBVESTILO Obveščamo in prosimo vse dosedanje naročnike, katerim smo poslali račune za naročnino za leto 1974, da čimprej vplačajo ves znesek za toliko izvodov, kolikor Jih želijo prejemati. Prosimo da pri tem natančno navedejo popoln naslov, ker je to pogoj za redno odpremo uradnega lista. Naročnina za leto 1974 znaša za en izvod 110 dinarjev in se vplača do konca leta 1973 vnaprej za vse leto 1974 na žiro račun št. 50100-603-40323 Uprava i / Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik: Milan Blber — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1973 110 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11, poštni preda) 379/VIJ — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenile, št. 421-1/72 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 44 Razglasni del z dne 26. decembra 1973 LETO XXX Register podjetij in obrtov OPOZORILO CZ URADNI LIST bo v januarju izdal ZBIRKO PREDPISOV O GRADITVI OBJEKTOV. • Ta zbirka bo vsebovala: zakon o graditvi objektov, prečiščeno besedilo zakona o urbanističnem planiranju, določbe temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov, ki se v SRS še uporabljajo, pravilnik o načinu in postopku za oddajanje investicijskih objektov v graditev, pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in knjigo računskin izmer, pravilnik o maksimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanj, odredbo o izdajanju garancijskega lista za stanovanja grajena za trg in o najkrajšem garancijskem roku ter pravilnik o varstvu pri gradbenih delih. Sprejemamo prednaročila. Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: Veletrgovina »Kolonialc« Maribor. Pri PE Poljčane se vpiše prodajalna -Bizeljsko-, Bizeljsko 133, ki ima takle poslovni predmet: trgovanje na drobno: mešano industrijsko blago, perutnina, tobačni izdelki, živila in gospodinjske potrebščine, žito in mlevski izdelki, semensko blago (samo v izvirnem pakiranju dodelovalca), pohištvo, sanitarni in inštalacijski material, gradbeni material (brez lesa), drva, premog, ure in izdelki plemenitih kovin, glasbila, radijski aparati in potrebščine, železnina in kovirtsko blago: bicikli, šivalni stroji in potrebščine, živina in krma; od tega samo krma. Poslovodja je Vladimir Žnidarič. Za oro-dajalno podpisujejo osebe, ki so pooblaščene za podpisovanje podjetja in poslovodja Vladimir Žnidarič, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in za račun podjetja. Ustanovitelj: Veletrgovina »Koloniale«, Maribor PE Poljčane, s sklepom o ustanovitvi DS z dne 25. V. 1973. Celje, 13. novembra 1973. Rg VII 130'1 1433 Kmetijski kombinat »Hmezad-, Žalec. Izbriše se Karel Kač, dosedanji pooblaščen podpisnik. Pri hranilno kreditni službi, Žalec, se vpiše Cirila Klinc, referent za kreditno in devizno poslovanje, ki sopodpisuje finančne dokumente za hranilnico in posojilnico. Celje, 27. novembra 1973. Rg VI 106/97 1533 Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje-, Velenje. Vpiše se servisna izpostava Šabac. Pop Lukina 38, ki ima takle poslovni predmet: opravljanje servisne službe za lastne proizvode in proizvode kooperantov, prodaja na drobno rezervnih delov za lastne proizvode kooperantov, prodaja na malo lastnih proizvodov in proizvodov drugih proizvajalcev za dopolnitev asortimana, opravljanje storitev tretjim osebam v mejah registrirane dejavnosti podjetja. Poslovodja je Vitomir Cvetkovič, poslovodja, ki podpisuje vse akte in dokumente v mejah poslovanja enote: Ustanovitelj je »Gorenje«, tovarna gospodinjske opreme Velenje, s sklepom DS z dne 17. V. 1973.- Enota nima samostojnih pravic: posluje v imenu in na račun podjetja. Celje, 10. decembra 1973. Rg III 64/92 1555 »Kovinarska-, tovarna industrijske opreme in konstrukcij. Krško. Vpiše se Breda Buršič, vodja-kon-ter, ki podpisuje’ finančne listine, kjer sta potrebna dva podpisnika. Rg V 76/21 1570 »Kovinoplast«, obrtno kovinsko podjetje, Jesenice na Dolenjskem. Izbriše sc Rozalija Golobič in vpiše Anđela Šinkovec, pooblaščena za podpisovanje finančnih listin. Rg VII 38/8 1568 Trgovsko podjetje »Vino«, Šmartno ob Paki. Vpiše se skladišče alkoholnih in brezalkoholnih pijač Celje, Partizanska 5, ki prodaja na debelo in drobno alkoholne in brezalkoholne pijače vse le v originalnih embaliranjih (vste-klcničcno). Poslovodja je Miran Vedenik. Samostojnih pravic nima; prodaja v imenu in za račun podjetja. Ustanovitelj: Delavski svet Trgovskega podjetja »Vino Šmartno ob Paki, s sklepom z dne 14. IV. 1973. Rg III 61/16 1571 Celje, 12. decembra 1973. Kmetijsko gospodarstvo, Škofja Loka. Vpišejo se enote pripojenega podjetja: 1. Mesoizdelki — poslovalnica št. 42, Tržič, Trg svobode 17. Pred-let poslovanja: prodaja na drobno mesa, mesnih izdelkov vseh vrst in živalskih maščob, ki jih proizvaja matično podjetje. Poslovodja je Urbič Ljubo. Enota nima samostojnih pravic. 2. Mesoizdelki — poslovalnica št. 43, Tržič, Brezje 2l. Predmet poslovanja: prodaja na drobno vseh vrst svežega mesa in vseh vrst mesnih izdelkov ter mesnih konzerv. Poslovodja je Frelih Andrej. Enota nima samostojpih pravic. 3. Mesoizdelki — poslovalnica št. 44, Tržič, Partizanska c. 22. Predmet poslovanja: prodaja na drobno mesa, mesnih izdelkov vseh vrst in živalskih maščob, ki jih proizvaja matično podjetje. Poslovodja je Godnov Marija. Enota nima samostojnih pravic. 4. Mesoizdelki — poslovalnica št. 47, Duplje, Zg. Duplje 28a. Predmet poslovanja: prodaja mesa in mesnih izdelkov na drobno. Poslovodja je Krajnik Albin. Enota nima samostojnih pravic. 5. Meso izdelki — poslovalnica št. 48, Tržič, Trg Svobode 12. Predmet poslovanja: prodaja na drobno me- sa, mesnih izdelkov vseh vrst in živalskih maščob, ki jih proizvaja matično podjetje. Poslovodja je Hadaš Karel. Enota nima samostojnih pravic. 6. Mesoizdelki — poslovalnica št. 49, Ravne, Tržič. Predmet poslovanja: prodaja na drobno mesa, mesnih izdelkov in živalskih maščob. Poslovodja je Godnov Janko. Enota nima samostojnih pravic. 7. Mesoizdelki — Poslovalnica št. 50, Kovor, Tržič. Predmet poslovanja: prodaja na drobno mesa, mesnih izdelkov vseh vrst in živalskin maščob, ki jih proizvaja matično podjetje. Poslovodja je Krajnik Albin. Enota nima samostojnih pravic. Ljubljana, 27. avgusta 1973. Rg II 264/42 1216 Veletrgovina, «Koloniale», Maribor. Pri poslovni enota -Gorice«, Šentilj v Slov. goricah, s. o. p. o. se vpiše prodajalna št. 7 -Samopostrežba«, Šentilj v Slov. goricah, št. 118a, ki prodaja na drobno po trgovskih stro_ kah: živila in gospodinjske potrebščine, tobačne izdelke, vžigalice in potrebščine. Poslovodja je Miran Truntič, ki je pooblaščen podpisovati za prodajalno v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj: veletrgovina -Koloniale«, Maribor, poslovna enota -Gorice«, Šentilj v Slov. goricah, s. o. p. o., s sklepom DS z dne 19. V. 1972. Samostojne pravice: pro_ dajalna ima pravico samostojno nabavljati blago do višine vsakokratnega zneska 20.000 din, prav tako pa tudi vse blago prodajati — vse pa dela v imenu in za račun poslovne enote »Gorice« Šentilj v Slov. goricah, s. o. p. o. in prodajalna št. 13 -Manufaktura« Šentilj v Slov. goricah št. 118a, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija, galanterijsko in bazarsko blago ter igrače, krzneno blago, usnje, usnjarsko in jer. menarsko blago ter potrebščine, proizvodi od gume, kavčuka in plastičnih mas, ure in izdelki iz plemenitih kovin, pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine, tiskovine, tisk, poštne znamke in vrednotnice; Poslovodkinja je Jožica Brlič^ ki je pooblaščena podpisovati za prodajalno v mejah poslovanja prodajalne. Ustanovitelj: veletrgovina -Koloniale«, Maribor, poslovna enota -Gorice« Šentilj v Slov. goricah, s. p. o., s sklepom DS z dne 19. V. 1972. Samostojne pravice: prodajalna ima pravico samostojno nabavljati blago do višine vsakokratnega zneska 20.000 din, prav tako pa tudi vso blago prodaja, vse pa dela v imenu in za račun poslovne enote »Gorice«, Šentilj v Slov. Goricah, s. o. p. o. Maribor, 19. novembra 1973. Rg 179/1 1503 Veletrgovina »Koloniale«, Maribor. Pri pi-odajalni št. 292 »Tišina« v Tišini 5 se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na drobno iz trgovske stroke: pohištvo. Zaradi ukinitve se izbrišejo: prodajalna št. 48 -Zora«, Maribor, Cesta zmage 32, prodajalna št. 5 -Zlata«, Maribor, Trubarjeva 6, prodajalna št. 31 »Urbanski dol« Kamnica pri Mariboru, prodajalna št. 46 -Jelka«, Maribor, Radvanjska 106 in prodajalna št. 8 »V drevoredu«, Maribor, Turnerjeva 41. Maribor, 27. novembra 1973. Rg 179/1-805 1526 Veletrgovina »Koloniale«, Maribor. Vpiše se biffe Bpračeva, Beračeva pri Radencih, ki opravlja storitve bifeja. Poslovodja je Jože Kreč. Za enoto podpisujejo osebe, ki so pooblaščene za pddpisovanje podjetja in poslovodja Jože Kreč, vendar le v okviru poslovanja biffeja in njegovih samostojnih pravic. Ustanovitelj: veletrgovina -Koloniale«, Maribor s sklepom DS PE Maribor z dne 21. IX. 1973. Enota nima Samostojnih pravic; prodaja v imenu in za račun podjetja. Maribor, 28. novembra 1973. Rg 179/1-797 1527 Register zavodov Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: Umetnostna galerija, Maribor. Izbriše se Branko Rudolf, višji kustos, namestnik ravnatelja in vpiše Nataša Marija Cobelj, predsednica zbora delovne skupnosti., ki v odsotnosti ravnatelja podpisuje vse finančne listine. Maribor, 20. novembra 1973. Rgz 468/1-6 1499 Razglasi sodišč Dražbcni oklici J 1285/70 12724 Dne 7. februarja 1974 ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 2, prisilna dražba nepremičnine vi. št. 529 k. o. Pleterje: idealna polovica — cenilna vrednost je 2.448,30 din; najmanjši ponudek 1.632,20 din; varščina pa 244 din. J 1274/72 12725 Dne 7. februarja 1974 ob 11. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 2, prisjlna dražba nepremičnine vi. št. 660 k. o. Krčevina pri Ptuju: idealna polovica — cenilna vrednost" je 51.432 din, najmanjši ponudek 34.288 din, varščina pa 5.15 din. J 1702/72 12764 Dne 14. februarja 1974 ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 2, prisilna dražba nepremičnine vi. št. 28 k. o. Dražene!: I. skupina k. o. Dražene! del — cenilna vrednost je 17.265,50 din, najmanjši ponudek je 11.510,35 din, varščina pa~ 1.730 din; II. skupina k. o. Draženci del — cenilna vrednost je 318,726 din, najmanjši ponudek je 212,484 din, varščina pa 31.880 din. Pravice, ki ne bi dopuščale dražb je prijaviti najkasneje na dražbenih narokih preden se prično dražbe, ker bi se sicer te pravice ne riiogle več uveljavljati na škodo izdražitelja v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbene oklice, ki so nabiti na oglasni deski tega sodišča. Občinsko sodišče v Ptuju, dne 11. decembra 1973. Oklici dedičem O 128/73 12G67 Frančišek Zorec, rojen 4. X. 1892, kmetovalec iz Stehanje vasi 17, je umrl 12. V. 1973, brez Oporoke. Ni znano ali je zapustnik imel kaj potomstva’. Sodišče poziva, da se v roku enega leta po tej objavi prijavijo k dedovanju vsi tisti, ki mislijo, da imajo pravice do dedovanja, zlasti njegovi potomci. Po poteku enoletnega roka bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo. Občinsko sodišče v Trebnjem, dne 27. novembra 1973. Razne objave St. 907/1 12875 Slovin — obrat V2K Ljutomer razpisuje v ulici Staneta Rozmana licitacijo naslednjih gradbenih parcel: št. 11 552'travnik v izmeri 00371 ha, 552^34 travnik v izmeri 00514 na skupaj 0,0885 ha št. 10 552^35 travnik v izmeri 00337 ha, 552'39 travnik v izmeri 00312 ha skupaj 0,0649 ha; št. 9 552/40 travnik v izmeri 00241 ha, 552'28 travnik v izmeri 00118 ha, 552/36 travnik v izmeri 00221 ha skupaj 0,0580 ha; št. 8 552/37 travnik v izmeri 00080 ha, 552/27 travnik v izmeri 00508 ha skupaj 0,0588 ha; št 7 552/26 travnik v izmeri 00687 ha skupaj 0,0687 ha št 6 552/16 travnik v izmeri 00156 ha, 552/25 travnik v izmeri 00914 ha skupaj 0,1078 ha; št. 12 552/32 travnik v izmeri 00555 ha skupaj 0,0555 ha; št. 13 552/31 travnik v izmeri 00507 ha skupaj 0,0507 ha; št. 14 552/30 travnik v izmeri 00560 ha skupaj 0,0560 ha; št. 15 552/29 travnik v izmeri 00271 ha, 552/23 travnik v izmeri 00334 ha skupaj 0,0605 ha; št. 16 552/22 travnik v izmeri 00609 ha skupaj 0,0609 ha; št. 17 552/21 travnik v izmeri 00628 ha skupaj 0,0628 ha; št. 18 549/31 travnik v izmeri 00123 ha; 552/20 travnik v izmeri 00467 ha, 552/18 travnik v izmeri 00122 ha skupaj 0,0712 ha. Licitacija bo dne 31. decembra 1973 ob 6. uri na upravi obrata VŽK Ljutomer soba št. 7. Izklicna cena je 3,00 din po m’. Pristop k licitaciji imajo delavci zaposleni pri kombinatu za nedoločen čas. VŽK Ljutomer Razpisi delovnih mest Št. 91-96'4 12723 Svet Veterinarskega zavoda Slovenije v Ljubljani, Cesta v Mestni log 17 razpisuje v smislu določil 55., 103. in 136. člena zavodskega statuta tale vodilna delovna mesta (reelekcija): 1. direktorja zavoda; 2. načelnika oddelka za rejo in zdravstveno varstvo prežvekovalcev in kopitarjev; 3. načelnika oddelka za rejo in Zdravstveno varstvo perutnine in malih živali; 4. načelnika oddelka za gojitev in zdravstveno varstvo čebel, rib in divjadi; 5. načelnika oddelka za raziskovanje živil; 6. načelnika oddelka za bakteriologijo, virologijo in parazitologijo. 7. načelnika oddelka za patologijo; 8. vodja računovodstva. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za razpisana delovna mesta izpolnjevati še tele posebne pogoje; Ad 1 višji znanstveni sodelavec ali strokovhi svetnik s področja zavodske dejavnosti; Ad 2 do 7 znanstveni sodelavec s področja dejavnosti oddelka; Ad 8 SS ali viš. izobrazba ustrezne smeri, vsaj 10 let prakse, od tega 5 let na samostojnem delovnem mestu, znanje strojepisja. Za vsa delovna mesta v zavodu je predpisana poskusna delovna doba. OD po pravilniku. Pismene prijave z biografskimi podatki in dokazili o izpolnjevanju posebnih pogojev dostavite upravi zavoda v 15 dneh po objavi razpisa! Svet Veterinarskega zavoda Slovenije St. 828/1 12874 Fakultetni svet Fakultete v Ljubljani razpisuje delovna mesta za nedoločen čas: fakultetnega učitelja za predmete: Elektrotermija, Projektiranje in obratovanje elektrotemučnih naprav, Konstrukcija električnih industrijskih peči in naprav. Preskušanje električnih naprav in materialov (reelekcija) fakultetnega učitelja za predmete: tehniško risanje, Strojni elementi. Razsvetljava, Tehnika razsvetljave, Fotometrija (reelekcija) fakultetnega učitelja za predmete; Meritve v elektrotehniki. Fina mehanika, Elektromehanske konstrukcije tajnika fakultete (reelekcija) asistenta za predmete: Industrijska elektronika, Elektronski sistemi v regulacijah. Optika partikul in sevanj. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki so določeni v statutu univerze in fakultete za elektrotehniko. Kolkovane vloge s priloženimi biografijami in dokazili o strokovnosti naj kandidati vložijo v 30 dneh od objave v tajništvu fakultete, Ljubljana, Tržaška c. 25. Fakultetni svet Izgubljene listine preklicujejo Adži Osmanov Ivan, Kranj, Kidričeva 21, spričevalo II. letnika ribiške šole, izdano leta 1962 v Piranu. 12632 Agič Esad, Ljubljana, Agrokombi-natska 48, zdravstveno izkaznico. 12633 Alič Alja, Trbovlje, Trg revolucije 17b, zdravstveno izkaznico, številka 039628. 12853 Ambrožič Pavel, Ljubljana, Ob žici 23, servisno knjižico, št. 854626 za osebni avtomobil znamke »Zastava 1300 Lux«, št. motorja 081400, št. šasije 088905. tov. št. 1707, izdano od Crvene zastave, Filiala Beograd. 12735 Andolšek Nada, Ribnica na Dol., Breze 33, zdravstveno izkazni-, co. 12734 Apostolovski Zdravko, Škofja Loka, Frankovo naselje, delovno knjižico. 12671 \ Arnšek Peter, Kranj, Tomšičeva 36, spričevalo o maturi gimnazije Kranj, izdano leta 1952. 12672 Aš Franc, Nova Gorica, T. Zamejskega 18, zdravstveno izkaznico. 12707 Babič Rade, Gradbeni sektor III, Poljane, zdravstveno izkaznico. 12771 Bajc Miloš, II. Bistrica, Rozmanova 16, zdravstveno izkaznico. 9016 Bašič Ešef, Celje, Riharjeva 4, zdravstveno Izkaznico. 12865 Benčič Franc, Koper, II. prekomorske 19a, zdravstveno izkaznico. 12657 Benčič Franc, Koper, Vodna skupnost Primorske, delovno knjižico. 8949 Benčič Zdenka, Koper, Goriška 12, zdravstveno izkaznico. 12804 Bergant Marija, Tabor 54, zdravstveni izkaznici na ime Bergant Milena in Bergant Marija. 7891 Bertoncelj Julij, Kranj, Zasavska cesta 27, zdravstveno izkaznico. 12634 Bijelič Stevo, Portorož, Seča 43, zdravstveno izkaznico. 12854 Binkar Mirko, Koper, Bertoki 83, zdravstveno izkaznico 10091 Bizupič Jože, Ljubljana, Smartin-ska 135, zdravstveno izkaznico. 12829 Blagojević Radoljub, Lišnja, Od-počivaljska 46, zdravstveno izkaznico. 12708 Blatnik Stane, Ljubljana, Prekmurska 2, zdravstveno izkaznico. 12673 Bočina Jože, Ajdovščina, Otlica 30, zdravstveno izkaznico. 12830 Bodlaj Stane, Kranj, Čerče 2, zdravstveno izkaznico, številka 244939. • 12674 Bon in Martina, Kranj, Kidričeva 9, zdravstveno izkaznico, številka 99490. 12703 Božičko Stanko, Ptujska gora, Do-lena 36, spričevalo. 9498 Breznik Marjan, Lukovica, Rafol-če 27, zdravstveno izkaznico, številka 115091. 10417 Bužimkič Šefik, Domžale, Jevše-tova 8* zdravstveno izkaznico. 12736 Cirman Aljona, Ljubljana, Livarska 3, maturitetno spričevalo III. državne gimnazije Lj. Bežigrad, izdano leta 1957/58. 12733 Cvelbar Valerija, Prevalje, Prisoje 2, delovno knjižico. 8707 Cvetko Jože, Novo mesto, vojaško knjižico. 10948 Cvetkovič Slobodan, Ljubljana, Letališka cesta, zdravstveno izkaznico, št. 353807. 12675 Cvijanovič Jovo, Nova Gorica, Prvomajska 27, zdravstveno izkaznico, št. 440346. 12755 Cvitanovič Zvonimir, Bled, Kolodvorska 25, zdravstveno izkaznico. 12810 Cagran Marjeta, Ptuj, Brstje n. h., delovno knjižico, številka 19749/ 996301. 12855 Čargo Anton, Anhovo, Deskle 31, zdravstveno izkaznico na ime Čargo Vlasta. 12715 Čatak Umihada, Bled, Ribenska 8, zdravstveno izkaznico, številka 498720. 12727 Čosić Dragoljub, Vrhnika, Verd 100, zdravstveno izkaznico. 12756 Čustič Zilhad, Mutnik 1, Kozara, zdravstveno izkaznico. 12772 Dornik roj. Slaček Marta, Ljubljana, Polje 16, spričevalo o zaključnem izpitu 8. a razreda, izdano leta 1956. 12676 Draksler Sebastijan, Kranj, St. Rozmana 11, zdravstveno izkaznico, št. 294521 na ime Draksler Sebastijan in na ime Draksler Danica. 12857 Elezovič Potko, Tržič, Bistrica 85, zdravstveno izkaznico. 6705 Emeršič Marija, Ljubljana, Ul. pohorskega bataljona 43, zdravstveno izkaznico. 12677 Erjavec Avgust, Beltinci, Gončani 79, zdravstveno izkaznico. 9837 Eržen Andrej, Kamnik, Trg talcev 6, zdravstveno izkaznico, številka 201656. 12773 Fajdiga Andrejka, Ljubljana, Šmartinska 8, zdravstveno izkaznico. 12737 Faleskini Danica, Ljubljana, Gosposvetska 8, spričevalo 4. letnika II. gimnazije v Ljubljani, izdano leta 1968. 12774 Faleskini Danica, Ljubljana, Gosposvetska 8, spričevalo 3. razreda II. gimnazije v Ljubljani, izdano leta 1964. ’ Falkner Nevija, Koper, II. Prekomorske 34a, zdravstveno izkaznico. 12660 Fidler Terezija, Šentjur pri Celju, Podgrad 42, zdravstveno izkaznico, št 395174. 8538 Figar Drago, Kočevje, Črnomelj-ska 24, zdravstveno izkaznico. 12635 Frelih Jakob, Žiri, Goropeke 11, zdravstveno izkaznico. 8920 Gaber Gerard, Loče pri Poljčanah, Tolski vrh 5, zdravstveni izkaznici na ime Gaber Bernarda in Gaber Gerard. 9247 Galjevšček Judita, Kanal, Gradnikova 16, zdravstveno izkaznico. 12811 Garibovič Zahida, Tržič, Našiče-va 9, zdravstveno izkaznico, številka E 322988. ' 12805 Godec Marjan, Krčevino 24, delovno knjižico, ser. št. 801304, reg. št. 12877. 12822 Gregoršanc Alojz, Hlaponci, zdravstveno izkaznico, številka 030406. 11603 Grilec Ivan, Podplat, Grliče 11, zdravstveno izkaznico. 10344 Grintal Damjan, Domžale, Vodopivčeva n. h., zdravstveno izkaznico. 10214 Grojzdek Robi, Podgorica 90, Dol pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico. 12678 Gradis, Ljubljana, Industrijska cesta 2, naročilnico od št. 028531 do št. 028550. . 12775 Grkič Ivan, Ljubljana, Poljanska 26, zdravstveno izkaznico. 12738 Habjan Benedikt, Mala Subotica, Palinovec 57, zdravstveno izkaznico. 12776 Haček Marinka, Ljubljana, Staretova 11, zdravstveno izkaznico. 12636 Hadžiomerovič Emina, Kranj, So-rijeva 37, zdravstveno izkaznico. 12858 Hafner Renata, Škofja Loka, Stara cesta 22, zdravstveno izkaznico, št. 16465. 12054 Hajdaraj Fahrij, Ljubljana, Mestni trg 6, zdravstveno izkaznico. 12679 Hankušič Adem, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 12680 Hiršman Matjaž, Ljubljana, Ku-merderjeva 7, dijaško avisto vozovnico, št. 17992 za relacijo Dravlje— Šentvid, izdano od podjetja »Via-tor«, Ljubljana. 12637 Hodžič Hakija, Ljubljana, Djako-vičeva 57, zdravstveno izkaznico. 12831 Horadin Duška, Splošna bolnica, Šempeter pri Gorici, zdravstveno izkaznico. 12867 Horvat Angela, Murska Sobota, Prežihova 10, spričevalo o zaključnem izpitu ESŠ v Murski Soboti, izdano leta 1969, št. 5. 10296 Hotič Sabhaz, Ključ, Kamičak 65, zdravstveno izkaznico. 12757 Hriberšek Miha, Vojnik, Tomaž, zdravstveno izkaznico. 9561 Hrovat por. Hariš Majda, Ljubljana. Vidmarjeva 17, zaključno spričevalo OS Trnovo, izdano leta 1964 v Ljubljani. ' 12777 Hrustek Stefan, Ljubljana, Šmartinska 135, zdravstveno izkaznico. 12778 Huseinovac Kiro, Kranj, Gornja Sava 50b, zdravstveno izkaznico. 12661 Hušič Semso, Ljubljana, Draboš-njakova 9d, delovno knjižico. 12638 Hvala Vladimir, Portorož, Hotel »Metropol«, zdravstveno izkaznico, št. 181963. , 11731 Hvalič Milan, Ljubljana, Cesta na Bokalce 60a, zdravstveno izkaznico. 12832 Ilič Nada, Ljubljana, Triglavska 20, zdravstveno izkaznico. 12779 Intihar Veronika, Tržič, Kosarska 4, zdravstveno izkaznico, številka 294092. 12709 Jakomin Mauro, Koper, Mušičev trg 3, zdravstveno izkaznico. 12859 Jalšovec Slavko, Vrhnika, Delavsko naselje 24, zdravstveno izkaznico. 12639 Jan Alojz, Medvode, Varje 22a, zdravstveno izkaznico. 12833 Janc Adolf, Vojnik 63, zdravstveno izkaznico. 12758 Jelnikar Marko, Ljubljana, Tabor 9, spričevalo o diplomi srednje kmetijske šole v Mariboru, izdano leta 1949. « 12640 Jereb Janez, Koprivnik 17, delovno knjižico, ser. št. 444396. reg. št. 593. 12056_ Ježek Alenka, Šmartno pri Litiji, Zavrstnik 2, zdravstveno izkaznico, št. 334995. 12834 Joksimovič Dragan, Ljubljana, Djakovičeva 57, zdravstveno izkaznico. 12835 Jovanovič Marisan, Kranj, Nazorjeva 10, zdravstveno izkaznico, št. 684854. 12807 Jovanovič Stomajlo, Celje, Ljubljanska 96, zdravstveno izkaznico, št. 31299. 12869 Jovič Ratko, Koper, 15. maja 9, zdravstveno izkaznico. 12662 Jozič Jožo, Ljubljana, Šmartinska 135, zdravstveno izkaznico. 12780 Kadunc Irena, Ljubljana, Kalanova 7, indeks ekonomske ' fakultete, Univerze v Ljubljani. 12781 Kalšek Jurij, Malahorna 34, spričevalo 6. razreda osemletke, št. 335/74. 8013 Kandužar Marija, Ljubljana, Trubarjeva 7, delovno knjižico. 12681 Kangler Stanislav, Dobrna, Klanec 1, zdravstveno izkaznico, šte-vilka 530304. 8755 Karlovič Srečko, Izola, Smarelje-va 10, zdravstveni izkaznici na ime Karlovič Srečko in Karlovič Anica in delovno knjižico na ime Karlovič Srečko. 12704 Kaučič Drago, G. Radgona, Lo-kavc4 7, spričevalo o zaključnem izpitu dimnikarske šole, izdanp leta 1967. 12682 Kavalič Boris, Ljubljana, Sattner-jeva 19c, zdravstveno izkaznico, št. 080566. • 12837 Kelič Bžurdžica, Ljubljana, Cesta pot 11, zdravstveno izkaznico. 12782 Klemenčič Alojz, Ljubljana, Teslova 24, indeks FNT, Univerze v Ljubljani. 12783 Klemenčič Polde, Škofja Loka, Stara Loka 62, zdravstveno izkaznico, št. 627856. 12711 Kokal Anica, Ljubljana, Kogojeva 1, delovno knjižico, ser. št. 141257, reg. št. 49161. 12641 Kolenik Boris, Ljubljana, Majaronova 6, študentsko zdravstveno izkaznico. 12784 Kolman Karel, Ljubljana, Krištofova 4, zdravstveno izkaznico. 12838 Koren Anton., Ig, Tomišelj 41a, zdravstveno izkaznico. 12739 Korošec Bruno, Ptuj, Volkmerje-va 5, zdravstveno izkaznico, številka 034813. H230 Kos Tomislav, Črnuče 392, zdravstveno izkaznico. 12785 Kovač Roman, Ajdovščina, Loko-vec 123, zdravstveno izkaznico, št. E 348169. 12009 Kovačevič Hazim, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 12683 Kragelj Peter, Ljubljana, Misle-jeva 3, zdravstveno izkaznico, št. 343166. 12787 Krajnc Milica, Ljubljana, Ižanska 132, zdravstveno izkaznico. 12786 Krastič Liljana, Ljubljana, Kersnikova 11, zdravstveno izkaznico. 12788 Križanič Jožef, Turnišče, Lipa 11, zdravstveno izkaznico. 8586 Krušič Jože, Dobrunje, Češnjice 8, spričevalo o zaključnem teoretičnem izpitu za kolesnega mehanika Poklicne kovinarske šole, izdano 1959 v, Ljubljani. 12684 Kubale Marija, Zahenberc 27, zdravstveno izkaznico, številka 018690. 11959 Kumni Jožica, Tišina, Satahovci 25, zdravstveno izkaznico, številka 576445. 12716 Kunej Anton, Boštanj, Log, zdravstveno izkaznico, št. 572397. 10332 Kustič Darinka, Domžale, zdravstveno izkaznico. 9796 Kušar Janez, Ljubljana, Glinška 3a, zdravstveno izkaznico. 12740 Kuzminac Dragan, Vrhnika, Verd 100, zdravstveno izkaznico. 12813 Lavrinc Danica, Kamnik, Pot na poljane 4a, preklic zdravstvene izkaznice, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS. št. 42/73. 12741 Lazarevič Lazo, Ljubljana, Zvezna 10, zdravstveno izkaznico. 12685 Lep Franc, Ožbalt ob Dravi, Gradišče, delovno knjižico, reg. št. 2496, ser. št. 1475496. 12663 Leskovar Jože, Ugovec 20a, spričevalo 6. razreda osnovne šole št. 345/50a z dne 20. VI. 1968. 8311 Loške tovarne hladilnikov, Škofja Loka, obrazec 743 primerek 3 izdan od Jugobanke — sedež v Ljubljani na US $ 13.632. — din 207.858. — dne 3. VIII. 1973, za koristnika LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV ŠKOFJA LOKA export-import Ljubljana. 12642 Lužnik Irena, Ptuj, Ormoška 18, zdravstveno izkaznico, številka 050048. 12717 Maček Marjeta, Ljubljana, Jeran-čičeva 12, zdravstveno izkaznico. 12686 Majcen Vrečko Jožefa, Močle, Šmarje pri Jelšah, delovno knjižico. 11999 Majdič Andrej, Ljubljana, Knezova 13a, spričevalo o zaključnem izpitu gimnazije v Mostah, v Ljubljani, izdano leta 1970. 12742 Majerle Peter, Ljubljana, Bohoričeva 21, zdravstveno izkaznico. 12712 Makovič Milena, Dobrovo, Fojana 2, zdravstveno izkaznico, številka 233345. 12814 Malec Marjan. Postojna, Ulica Prekomorskih brigad 16, spričevalo o maturi gimnazije Postojna, izdano leta 1956. 9087 Mali Metka, Ravne pri Mlinšah 11, zdravstveno izkaznico, številka 221656. 12000 Malič Duško, Koper, Kumarjeva 5a, zdravstveno izkaznico. 12664 Maltarič Stanko, Ljubljana, Celovška 470, zdravstveno izkaznico. 9204 Marguč Antonija, Loče pri Poljčanah, Zg. Laže 10, zdravstveno izkaznico. 9190 Marič Vidomir, Trbovlje, SGP »Zasavje«, zdravstveno izkaznico. 9643 Markanovič Stipo, Ljubatovič 62, Maglaj, zdravstveno izkaznico. 12789 Markovič Cvjetko, Ljubljana, Pokopališka i 42, zdravstveno izkaznico. 12743 Marks Rudolf, Maribor, Meljska 59, zdravstveno izkaznico. 9045 Maurel Bianca, spričevalo III. razreda italijanske gimnazije v Piranu, izdano v šolskem letu 1969/70. 9259 Mavec Marjan, Kamnik, Pod Krimom 14, spričevalo I. letnika vajenske šole — kovinarske stroke, izdano leta 1958 v Ljubljani. 12839 Mavec Marjan, Kamnik, Pod Krimom 14, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 12790 Mavri Štefka, Križe 74, zdravstveno izkaznico, št. A-238991. 12744 Mavrič Danica, Budanje 5č, zdravstveno izkaznico, številka 350358. 12001 Medič Ilija, Ljubljana, Rimska 14, diplomo ekonomske fakultete, št. 616, izdano leta 1962 v Ljubljani. 12643 Mehič Rešid, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 12687 Miloševič Toša, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 12644 Milovanovič Bojana, Milovanovič Momir, Ljubljana, Zgornji Kašelj 123. zdravstveni izkaznici. 12688 Mu j kič Mehdin, Škofja Loka, zdravstveno izkaznico, številka 64531. 12731 Murko Alojz, Celje, Žagarjeva 9, avtobusno vozovnico z 50 % popustom, št. 521. 8426 Novak Biserka, Ig, Dobravica 24, zdravstveno izkaznico. 12840 Novak Franc, Šmarje pri Kopru 42, zdravstveno izkaznico, številka 385765. 11139 Novak Marija, Ljubljana, Ljubeljska 15, zdravstveno izkaznico, številka E 296173/11. 12745 Novakovič Živko, Imljani 102a, zdravstveno izkaznico. 12759 Novšak Bernarda, Ljubljana, Sp Rudnik cesta 3/10, spričevalo o zaključnem izpitu OŠ Vič, izdano leta 1965 v Ljubljani. 12645 OOS »Najdihojca«, Ljubljana, Gorazdova 6, štampiljko z besedilom: OOS »Sp. Šiška« Ljubljana, Celovška 98. ' 12851 Ostojič Slavko, Medvode 107, zdravstveno izkaznico. 12843 Pajič Miroslav, Ljubljana,, Djako-vičeva 57, zdravstveno izkaznico. 12689 Pajk Drago, Laško, Valentiničeva 14, zdravstveni izkaznici na ime Pajk Drago in Pajk Irena. 12791 Panič Zvone. Ljubljana, Sedejeva 5, zdravstveno izkaznico. 12842 Papler Slavko Ljubljana, Rožan-ska 2. diplomo, št. 242/rud., izdano 19. XII. 1946. 12793 Pečar Košir Cveta, Podkoren 8a, spričevalo o maturi gimnazije Jesenice. izdano leta 1969. 12658 Pečjak Stane, Sko"iica n. h., zdravstveno izkaznico. 12646 Pešak Dušanka, Velenje, Jenkova 5, zdravstveno izkaznico, številka 418178. 9089 Petek Pavla, Buje, Garibaldi 32, zdravstveno izkaznico, št. 089737 na ime Petek Dražen. 12767 Peterlin Franc, Komenda, Moste 69, zdravstveno izkaznico. 12647 Pevinšek Janko, Šmarčna 11, zdravstveno izkaznico, številka 655614. 11795 Piskar Andrej, Ljubljana, Fabianijeva 17, zdravstveno izkaznico, št. 169875. , / 12794 Plemenitaš Frančiška, Rog. Slatina, Tucovec 11, zdravstveno izkaznico. 12815 Plevnik Franc, Dobrna, Zavrh 5, zdravstveno, izkaznico, številka 037444. 12718 Podgornik Leopolda, Nova Gorica, IX. korpusa 55, zdravstveno izkaznico. . 10347 Podlipec Kajfež Dunja, Novo mesto. Nad mlini, zdravstveno izkaznico. 12746 Podržaj Marija, Ljubljana, Resljeva 11, zdravstveno izkaznico. 12841 Poropat Marija, Nova. Gorica, Ojševica 41, zdravstveno izkaznico, št. A-3989-34. 12719 Povše Roman, Ljubljana, Kajuhova 42, dijaško avisto vozovnico, št. 4877 za relacijo Moste—Aškerčeva, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 12648 Požar Boris, Gradišče 14, zdravstveno izkaznico, št. 380590. 12414 Prešeren Miroslav, Radovljica, Cesta Staneta Žagarja 7, zdravstveno izkaznico, št. 292840. 12761 Pribac Karel, Šmarje pri Kopru, zdravstveno izkaznico, številka 105483. 12861 Prđun Franjo, Gradbeni sektor III, Poljane, zdravstveno izkaznico. 12690 Pungeršek Jože, Ljubljana, Gerbičeva 49, dijaško avisto vozovnico, št. 6871 za relacijo Mestni log—Sp Bolnica, izdano od podjetja »Via-tor«, Ljubljana. 12691 Puzič Safet, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 12649 Rabič Tatjana, Ljubljana, Bethov-nova 12, zdravstveno izkaznico. 12650 Ramič Rasima" Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 12651 Ramovič Zineta, Ljubljana, Šmartinska 22 a, zdravstveno izkaznico.' 12692 Rančigaj Roman, Kranj, Pševska 3i, diplomo gradbene srednje šole, izdano leta 1959 v Ljubljani. 12795 Ražman Jadran, Koper, Sp. Škofije 66 h, . zdravstveno izkaznico. 12665 i Rebrek Rozalija, Ljubljana, Na jami 1, zdravstveno izkaznico. 12693 Rep Mirko, Moškajnci, Dornava 2, zdravstveno izkaznico, številka 842405. 7897 Repar Miroslav, Brje 1 pri Koprivi, zdravstveno izkaznico. 12720 Rezec Franc, Prevorje, Straška gorca 20, delovno knjižico. 10241 Režek Franc, Ljubljana, Titova 23, zdravstveno izkaznico. 12796 Ribič Franc, Ivanjkovci 40, zdravstveno izkaznico. 12714 Rodič Ana, ■ Smlednik, Trboje 3, zdravstveno izkaznico. 12862 Rodič Dušan, Smlednik, Trboje 3, zdravstveno izkaznico. 12808 Rotar roj. Urbašek Nataša, Dobri-ša vas 6, spričevalo 1. letnika X'SS Celje — strojni oddelek, za šolsko leto 1963-84, in s2i letnika TS9 Celje — strojni oddelek, za šolsko leto 1964-65, izdano od Tehniške šole Celje — strojni oddelek, Kidričeva 3 in spričevalo 3. letnika TSSSS Ljubljana, za šolsko leto 1966-67, ki je izdano od Tehniške šole za strojno stroko v Ljubljani, Aškerčeva 7. 11648 Rupnik Frančiška, Dolnji Logatec, Blekova vas 64, zdravstveno izkaznico, št. 173565. 12694 Sadek Cvetka, Zreče, vozovnico 100% popustom, št. 246. ' 11787 Sedevčič Justin, Šmartno pri Litiji 50, orožni list. št. 369 za pištolo Walther kal. 7,65, št. 742228, izdano od SO Litija. 12695 Sešek Tatjana, Ljubljana, Zarnikova 7, spričevalo o maturi II. gimnazije v Ljubljani, izdano , leta 1962. 12797 Skok Darja. Nova Goriča. Kromberk 35, zdravstveno izkaznico, štev. 701349. 9046 \ Skubic Angela, Grosuplje, Stran- Štrukelj Štefan, Celje, Žagarjeva ska pot 11/11, zdravstveno izkaznico, 4, zdravstveno izkaznico. 12748 št. 230303. 12652 Šumi Ferdinand, Ljubljana, Nova Smec Dragotin, Rateče 62, zdrav- . Trpinčeva 9, delovno knjižico, ser. stveno izkaznico, št. 939886. 12660 št. 191513, reg. št. 13953. 12800 Tešič Radivoj, Ljubljana, Tomačevo 55, zdravstveno izkaznico. 12749 Tomšič Franc, Ljubljana, Vrhovci cesta 9/18, dijaško avisto vozovnico, št. 12909 za relafcijo Vrhovci-Lito-stroj, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 12654 Topolovec Vladimir, Radohova vas 54, zdravstveno izkaznico. 12697 Trbanc Alojz, Renče, Martinuči 5, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 12801 Trokič Ljubinka, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, številka 107146. 12802 Tvrtkovič Rasim, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 12655 Ulen Micka, M. Sobota, Lipovci 171, zdravstveno izkaznico. 8940 Uršič Štefka, Podčetrtek, Imeno 47, zdravstveno izkaznico na ime Uršič Darko. 12721 Valter Stanislav, Šmartno pri Litiji, Mihelca 6, zdravstveno izkaznico. v' 12847 Vampel Marija, Vnanje gorice 137, zdravstveno izkaznico. 12848 Vatovec Jolanda, Ljubljana, Poljanska 22, dijaško avisto vozovni* co, št. 4321 za relacijo Spl. bol.-Tri-glavska, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 12698 Vasufal Mira, Mežica, Krapovška 15, delovno knjižico, reg. št. 867, ser. Št. 699440. 9026 Vrhovac Savo, Ljubljana, Kvedrova 5, zdravstveno izkaznico. 12850 Vrhovec Jože, Ljubljana, Koseskega 1, spričevalo o diplomi SGS, izdano leta 1961 v Ljubljani. 12803 Vzgojno varstveni zavod, Polje, Ljubljana Polje, Novo Polje, Zado-brovška 28a, štampiljko kvadratne oblike z besedilom: Vzgojno varstveni zavod Polje, Ljubljana Polje. 12628 Zajc Frančiška, Breze 94, invalidsko zdravstveno izkaznico. 12629 Zavod za varjenje SRS, Ljubljana, Ptujska ulica 19, 1. obrazec 1450 — Nalog za nakazilo v tujino v dobro Agfa — Gevaert Mortsel v znesku BFR 32500,‘00 izvode 1—5. 2. obrazec 1450 — Nalog za nakazilo v tujino v dobro Isotopen. — Technik dr. Sauerwein, Dusseldorf v znesku DM 489,6 izvode 1—5. 12751 Zavodnik Ignac, Brezovi dol 23, zdravstveno izkaznico. 12752 Zbodulja Stjepan, Ljubljana, Ale-ševčeva 12, delovno knjižico. 12701 Zorenč Jože, Kranj, zdravstveno izkaznico, št: 966701, 12864 'Zorko Vili, Kranj, Delavska 34, zdravstveno izkaznico, številka 392965. 12753 Zrnič Marinko, Jesenice, Her. Verdnika 38, zdravstveno izkaznico, št. 024642. 12873 Smrekar Marko, Vevče 81, zdravstveno izkaznico. 12747 Stankovič Žarko, Doboj, Ribnica bb, zdravstveno izkaznico. 8948 Stanojevič Marjan, Koper, Veluščkova 9, zdravstveno izkaznico. 12863 Stojan Jožica, Kranj, Gradnika 3, delovno knjižico. 12809 Stroj anšek Milan, Braslovče 53, zdravstveno izkaznico. 12763 Stupar Sandi, Ljubljana, Hrenova 13, zdravstveno izkaznico na ime Stupar Moreno in zdravstveno izkaznico na ime Stupar Sandi. 12653 Sadi Štefan, Murska Sobota, »Kroj«, zdravstveno izkaznico, štev. 475986. 10246 Šinkovec Branko, Ljubljana, Akademski kolegij, zdravstveno izkaznico. 12844 Šircelj Anton, Ljubljana, Sneber-ska 102, zdravstveno izkaznico. 12696 Škulj Janez, Velike Lašče 68, zdravstveno izkaznico. 12846 Šlander Ana, Celje, Vinski vrh 18, zdravstveno izkaznico, številka 312243. 8490 Sljivic Ilija, Veliki Trnovac b. b., zdravstveno izkaznico. 12845 Šmid Vincenc, Podnart, Posavec 27, zdravstveno izkaznico, številka J 100464. 12871 Šolar Zora, Kamna gorica 29, zdravstveno izkaznico. 12327 Špan Frančiška, Črna na Koroškem, delovno knjižico, reg. številka 4318. 8439 Šperič Ana, Kamnik, Kovinarska 7, zdravstveno izkaznico, številka 614496. 12798 Štamcar Alojz, Ljubljana, Celovška 502, zdravstveno izkaznico, štev. 499012. 12799 Štancer Milan, Kranj, Roševa 16, zdravstveno izkaznico, št. 453149 na ime Štancer Milan, Drobtinci 8, Apače. 9557 Štempihar Stanislav, Voglje 52, zdravstveno izkaznico, številka 147841. 9515 Vegol Silva, Kamnik, Graditelj, zdravstveno izkaznico, št. 614599 na ime Vegol Jurij. 12722 Vidič Kovilica, Ljubljana, Dečkova 24, zdravstveno izkaznico. 12750 Vidmar Brigita, Ljubljana, Cankarjeva 9a, zdravstveno izkaznico., 12656 Viler Roža, Koper, Cankarjev drevored 39, zdravstveno izkaznico. 10145 Voglar Dana, Naklo 29, zdravstveno izkaznico, št. 64754. 12699 Volčanšek Jože, Lenart 59, Brežice, zdravstveno izkaznico. 12700 Vončina Libor, Ljubljana, Martina Krpana 24, dijaško avisto vozov- nico, št. 16482 za relacijo Stegne-Ajdovščina, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 12849 Vrbnjak Veronika, Cerovec 27, delovno knjižico. 11990 Zibert Brigita, Domžale, Levstikova 28, zdravstveno izkaznico. 12852 Žilič Mirsad, Žalec, Ulica Talcev 3, spričevalo I. in II. letnika poklicne gradbene šole Ivana Kavčiča — zidarske stroke, izdano leta 1971 do 1973 v Ljubljani. 12754 Žnidarič Julijana, Stari trg-Lož, Podcerkev 37, zdravstveno izkaznico, št. 613713. 8542 Žorž Dušan, Ljubljana, Topniška 62, zdravstveno izkaznico, številka 331602. 12702 Žumer Jože, Koper, Ulica 2. prek. brigade 36 g, osebno izkaznico. 12706 Žvanut Anton, Šempeter pri Gorici, Cesta Gor. fronte 86, zdravstveno izkaznico, št. 703882. 12770 NOVO — NOVO — NOVO ■v ČASOPISNI ZAVOD URADNI LIST i4 uraom isst pnporoca — S. Cigoj: ODŠKODNINSKO PRAVO JUGOSLAVIJE (raz- SRS BO IZDAL vojne tendence jugoslovanske judikatVire in primerjalnega prava) Cena 200 din — S. Cigoj: ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST AVTOMO- BILISTA IN ZAVAROVANJE — Ustavo SRS in SFRJ Cena 56 din — F. Černe. UVOD V EKONOMSKO VEDO / • .* ' . Cena 40 din — F. Šink: PRAVNI IZRAZI — S. Mihelčič: SPLOŠNI REGISTER VELJAVNIH PREDPISOV 1969-1971 Cen; 70 din Zbirko predpisov s komentarjem — STATUI SKUPNOSTI pokojninskega in invalidskega zavarovanje s komentarjem in drugi predpisi s tega pod- prirejenih za vsakodnevno prakso: ročja. aktualni za vsakdanjo prakso Cena 25 din — STANOVANJSKI PREDPISI I ZAKON O KMETIJSKIH ZEM- Cena 9 din LJlSClH — STANOVANJSKI PREDPISI II Cena 10 din - ZAKON O ZDRUŽEVANJU KMETOV s komentarjem in STANOVANJSKI PREDPISI III (Zakon o stanovanjskih razmerjih s vzorci pejodb, ustanovitvenih aktov ter samoupravnih sporazumov Cena 18 din komentarjem) — S. Kocjan: DEDOVANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN KMETIJ s komentarjem in obširna pojasnila, aktualna za vsakdanjo prakso / STANOVANJSKI PREDPISI IV Cena 11 din (samoupravna stanovanjska skup- — OBRTNI ZAKON s komentarjem in vzorcem ustanovit- nost. gospodarjenje s stanovanjskimi vene pogodbe ter statuta POZD Cena 25 din hišami in stanovanji v družbeni — MATIČNA EVIDENCA lastnini, stanovanjskimi zadrugami Cena 16 dm in poslovnimi stavbami ter prostori) — PREDPIS! O VARSTVU PRI DELU Cena 20 din ZBIRKA PREDPISOV — Zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za O GRADITVI OBJEKTOV delitev sredstev za osebne dohodke Cena 3 din — ZAKON O NOTRANJIH ZADEVAH ZAKON O DEDOVANJU Cena 7 din — Pravilnik in tarifa o nagrajevanju odvetnikov in tablice ZAKON O IZVRŠEVANJU KA- izračunanih nagrad za odvetnikovo delo Cena 8 din ZENSKIH SANKCIJ — Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih ter pra- vilnik o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev Cena 7 din Sprejemamo prednaročila. — Pravilnik o specializaciji zdravnikov, zobozdravnikov, dip- lomiranih larmacevtov in zdravstvenih sodelavcev z vi- Časopisni zavod soko izobrazbo Cena 7 din Uradni list SRS — PRAVNIK, revijo za pravno teorijo ter sodno, upravno in gospodarsko-pravno prakso Ljubljana, Veselova 11 p. pr. 379/VII URADNI LIST SRS ima na razpolago obrazce za matično evidenco (M-4. 5. 7. 8, 9 in 10): Prijave za zaposlitve oziroma pogodbe o delu za uživalca pokojnine; obrazce za samo- upravni sporazum (A. B. C): obrazce za metodologijo stanovanjske graditve (razpredelnica A. BI. 2. 3. 4. 5 6 in 7 ter C1 NOVO — NOVO — NOVO in 2) ter Normative za gradnjo in opremo posebnih osnovnih šol. Izdala »Uradni Ust SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Milan Biber - riška tiskarna •Toneta TonsSlća- » Mubllanl