Spominski zvon so po blagoslovu dvignili v zvonik. I je (centrala) sP 908 GROSUPELJSKI ODM. 2003 352 C 4 9 ? . 4 S r o s u p 1 j e ) 1200301bL OBČINA GROSUPLJE IN OSNOVNA ŠOLA "LOUIS ADAMIČ" GROSUPLJE OBVEŠČATA VSE OBČANE, DA BO V SOBOTO, 22. NOVEMBRA 2003, Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Letnik XXXVIII številka 11 november 2003 10 URI, SLAVNOSTNA OTVORITEV OSNOVNE ŠOLE ŠT. Šmarje v zgodovini in sedanjosti - ŠMARSKI SIMPOZIJ Sredi meseca oktobra (od 16. do 18.) se je v Šmarju-Sapu doga­ jal Šmarski simpozij, tj. prireditev, na kateri so strokovnjaki pred­ stavili rezultate svojih raziskav o Šmarju in njegovih ljudeh. Idejno zasnoval, organiziral in vodil ga je prof. Jakob Miiller z Grosupljega. Sodelovalo je 35 pre­ davateljev s 34 predavanji - eno (o naravni in družbeni geografu KS Šmarje) je bilo delo dveh avtor­ jev - štiri predavanja (o vključitvi župnije Šmarje v ljubljansko škofi­ jo, o šmarskih urbarjih, o turških vpadih na šmarsko področje in o šmarskih podjetnikih) pa so bila že po izidu programa odpovedana, s čimer je bila, žal, okrnjena načr­ tovana celostna podoba Šmarja in okolice. Delno bo to dopolnil načr­ tovani zbornik, ki naj bi izšel junija naslednje leto, saj bosta vsaj dve dodatni temi iz umetnostne zgodovine (o zlatih oltarjih in o vizitaci- jskih zapisnikih) objavljeni v njem v pisni obliki. Otvoritveni del je potekal v Osnovni šoli Šmarje-Sap. Simpozij je bil namreč posvečen 500-letnici šolstva v Šmarju in šolska avla je veliko prostornejša kot dvorana v Turenčku. s tem pa primernejša za večje število poslušalcev. Vodstvo šole je upravičeno želelo, da bi uvodne­ mu slavnostnemu delu in predavanjem o šolstvu prisostvovali tudi učenci višjih razredov. Šolske teme so segale od leta 1504, koje iz listinskega gradiva, hranjenega v nadškofijskem arhivu v italijanskem Vidmu, razvidno, da je bila v Šmarju šola, njen učitelj pa Ribničan Štefan Pehlar. Listine je prevedel in jih v obliki uvodnega predavanja interpretativno predstavil France Baraga, eden naših najboljših poznavalcev starejših arhivov in zanesljiv bralec ter prevajalec zlasti latinskih in nemških rokopisov. Naslednje štiri teme so bile razporejene časovno. Jože Ciperle, strokovnjak za zgodovino šolstva iz Arhiva Univerze v Ljubljani, je s pomočjo analognega razvo­ ja šol drugje po Slovenskem ugotovil, da je bila to verska šola za otroke, ki ni obsta­ jala brez prekinitev, in da so se v njej učili zlasti branja (namen je bil izrazito ver­ ski), tisti, ki so šolanje nadaljevali drugje, pa tudi pisanja, računanja in petja. 0 šmarski šoli od leta 1774 (prva šolska zakonodaja) do 1869 je govoril Stane Okoliš iz Šolskega muzeja. Leta 1774 po njegovih ugo­ tovitvah v Šmarju ni bilo redne šole; kljub obljubam župnika Antona pl. Gallenfelsa seje začel pouk v Šmarju šele leta 1782. V referatu nas seznanja s kra­ jevnimi šolskimi zadevami Nadaljevanje na strani 18 Blagoslov jubilejnega Slomškovega zvona Šmarje-Sap, 15. oktobra - V Šmarju so Imeli zvonove že pred letom 1783. Viri govorijo, da je tega leta v zvonik udarila strela. Zvonik In stre­ ha sta zgorela, zvonovi pa so se raztopili. Uničene zvonove so leta 1799 nadomestili s tremi novimi, ki Jih Je ulll Janez Jakob Samassa Iz LJubljane. Četrti zvon Je bil ulit leta 1858, leta 1884 pa ga Je zaradi razbitja prelil Albert Samassa. TI štirje zvonovi so služili svojemu namenu ob začetku prve svetovne vojne, ki pa Je Šmarju vzela kar tri zvonove. Farani so leta 1918 naredili nabirko In leto kasneje v jeklarni na Jesenicah nabavili dva Jeklena zvonova. Preostali (bronasti) zvon, ki Je bil počen, so leta 1924 dali preliti v livarno Šentvid nad LJubljano. Župljanl so za zvonove ponovno Nadaljevanje na strani 19 Otvoritev Šmarskega simpozija Šmarje-Sap, 16. oktobra - Uvodni korak Šmarskega simpozija ob 500-letnici šole Je bil storjen v avli Osnovne šole Šmarje-Sap. Na prireditvi ob slavnostnem začetku simpozija, na kateri Je bilo opaziti kar nekaj eminentnih gostov, so spregovorili pomočnica ravnatelja In vodja podružnične Osnovne šole Šmarje Sap Olga Meglen, šmarski župnik Jože Mrvar, predsednik občinskega organizacijskega odbora Matjaž TrontelJ, župan Občine Grosuplje Janez Lesjak ter direktor Vladnega urada za verske skupnosti dr. Drago Čepar. V kulturnem programu slavnostnega začetka simpozija so nastopili flavtistka Tina Šlajpah. basbarito- nist Marko Fink ter ci'rar Dušan Mazaj. Programski vodja Simpozija prof Jakob Miiller je pozdravil prisotne sodelavke in sodelavce Šmarskega simpozija, predstavnike Občine, Občinskega sveta in Krajevne skupnosti ter druge goste. Olga Meglen je v pozdravnem nagovoru izrazila prepričanje, da se bodo s Šmarskim simpozijem razblinili vsi dvomi o tem, da je bila v Šmarju šola res že pred 500 leti, na kratko predstavila sedanjo šole ter obžalovala, da je šmarska šola še vedno podružnična. Župnik Jože Mrvar je šolo primerjal z njivo in šolo poimenoval "Njiva življenja". Poudaril je, da si Cerkev želi vzgojenih in izobraženih ljudi, zato si bo skupaj z državnimi šolami prizadevala predvsem za vzgojo in Nadaljevanje na strani 19 l'-'IMi:-J:J Plranha*&$ Kotni brusilnik CD 115 8.990,00 SIT IT z dodatnim popustom! Ugodne cene tudi drugih garnitur električnega orodja in pribora! Primerno tudi za darila! G3 G - M & M Proizvodnja in marketing d o. o. 1290 Grosuplje. Brvace 11. Slovenija tel. servis: +386 (0)1 7866-573, 7866-572 Delovni čas: pon.-pet. 8 00-18 00, sob. 8 00-12.00 E. pošta: gmm@g-mm.si www.g-mm.8i PR0DRJR: *REZERUniHDEL0U LjubJianska 17 1290 GrosupJie Q tel. 01/ 787-34-22 GSM 040/ 22-44-07 4 X NA DAN DOSTAVA ISKANIH REZERVNIH I;fifcf»V V TRGOVINO. ZflVSEURSTE OSEBIIIHUOZII. D0DRTI1R OPREITin, nlOTORRR OUR ZROSEBHRin TOUORnRUOZILR, nUTOPLRSCl Pod gozdom c. IV/20 TeLoi/786l $75'Qi/7$7i -4$? GSM 041/668788 Mojstri iz pekarne KO SE DAN ZAČNE Z NASMEHOM Najlepše je spoznati ljudi, ki te napolnijo z optimizmom, prav taka pa je tudi Barbara Zaje Tekavec. Živilska tehnologinja iz Pekarne Grosuplje opravlja zahtevno, a zelo zanimivo delo, pri tem pa ji nikoli ne zmanjka energije; poudarja pa, da je vsak izdelek plod sodelovanja vseh ljudi v pekarni. Ko je Barbara Zaje Tekavec končala študij, si je želela, da bi delala izdelke, ki lepo disij< >. Se zdaleč pa ni vedela, da je poklic živilskega tehnologa lahko tako raznolik. V grosupeljski pekarni je začela takoj po končanem študiju, danes pa je glavna tehnologinja in jo je moč najti tako v proizvodnji kot v kontroli in razvoju pa tudi vlaboratoriju. Njeno delo je zelo odgovorno, vendar prinaša veliko zadovoljstva. Kot živilska tehnologinja Barbara natančno pozna sestavo kruha, razume, kako surovine med seboj reagirajo, predvideti pa mora tudi \ se vplive, ki na kruh delujejo med njegovim nastankom. Zato je njeno delo tako, da budno bdi nad vsemi fazami nastanka kruha in ugo­ tavlja, ali bo nastal prav tak, kot je predpisano. Posebno zahtevno in zanimivo je umeščanje novih izdelkov v obstoječe pekarniške postop­ ke ali pa delo z novo tehnologijo. Zato je imela posebno polne roke dela ob uvedbi nove tehnologije za hlajenje izdelkov. "Naša pekarna je sodobno opremljena. Z najboljšo tehno­ logijo pa moramo narediti tak izdelek, kot bi ga naredile samo roke. Zato moraš natančno poznati vse naprave in delo z njimi," pravi. "Zame je velik izziv, da imam v Pekarni Grosuplje možnost delati z najnovejšo tehnologijo in dobrimi pakt," pravi Barbara Zaje Tekavec, glavna tehnolo-ginja v Pekarni Grosuplje Znanje je potrebno ves čas dopolnjevati, zato se Barbara rada udeležuje sejmov ali izobraževanj, veliko pa tudi prebira strokovne revije. Posebno dragocene so zanjo izkušnje in mnenja, ki jih dobi od mojstrov pekov iz proizvodnje ter iz oddelka za razvoj in kako­ vost. "Vsak izdelek je plod sodelovanja vseh ljudi v pekarni, zato je pomembno upoštevati nasvete in izkušnje vseh," pravi Barbara. Kljub temu da opravlja delo tehnologa, z veseljem priskoči na pomoč pekom v proizvodnji, ko je v pekarni še posebno veliko dela. Da je njeno delo resnično raznoliko, dokazu­ jejo tudi obiski v osnovnih šolah, kjer vodi predstavitve poklica peka, učence pa sprejme tudi na organiziranih obiskih v pekarni. Družina Barbare Zaje Tekavec je zelo aktivna, ukvarjajo se z veliko stvarmi Skupaj so nastopili ludi v filmu za televizijski oglas. Kljub zahtevnemu delu ji ostane še dovolj prostega časa. Rada obiskuje jezikovne tečaje, največ časa pa nameni družini. Posebno rada bere svojim trem deklicam pravljico Pekarna Miš Maš, sicer pa vsi radi smučajo, veslajo s kajaki na Krki in Kolpi ali pa kolesarijo. Barbara pravi, da ji družina daje energijo in je zato tudi delo v grosupeljski pekarni lepše. Tekarna . (jrosuplje KORAK ZA GROSUPEUSKE ODMEVE (četrtič), IZ PISARN november 2003 GROSUPELJSKI ODMEVI Glasilo prebivalcev občine Grosuplje O uredniškem odboru in sodelavcih V skladu z Zakonom o medijih (Ur. list. št. RS 35/2001), veljav­ nim Statutom občine Grosuplje in Odlokom o ustanovitvi in izdajan­ ju lokalnega časopisa Grosupeljski odmevi št. 006- 1/95-1 z dne 30. 10. 2002 sem predlagal v potrditev občinskemu svetu za člane uredniškega odbo­ ra naslednje osebe: BARBARA PANCE, roj.: 25. Junija 1974, stanuje: Sp. Blato 29, 1290 Grosuplje, poklic: prof. slovenščine In unlv. dipl. novinar, zaposlena: svobodni novinar JANEZ PINTAR roj.: 13. december 1967, stauje: Adamičeva 6, 1293 Smarje-Sap poklc: profesor fizike, zaposlen: Gimnazija Ljubljana Šiška MARIJA SAMEC, roj.: 26. maja 1953, stanuje: Ljubljanska 35, 1290 Grosuplje, poklic: prof. slovenskega in ruskega Jezika s književnostima, zaposlena: Knjižnica Grosuplje, MAG. TATJANA SKUBIC JAMNIK, roj.: 27. septembra 1971, stanuje: Partizanska 17, 1290 Grosuplje, poklic: magister ekonomije, zaposlena: Nova ljubljanska banka v LJubljani VERA ŠPAROVEC, roj.: 20. septembra 1959, stanuje: Seliškarjeva 4, 1290 Grosuplje, poklic dipl. vzojlteljica. zaposlena: Osnovna šola In vrtec na Škofljici, MATJAŽ TRONTEU, roj.: 28. maja 1970, stanuje: Gregorčičeva 12a, 1293 Smarje-Sap, poklic: dipl. org. manager zaposlen: Vzajemna DVZ v LJubljani Predlog sem oddal z nasled­ njo utemeljitvijo: Uredniški odbor je posvetoval­ no telo in je po veljavni zakonoda­ ji predvsem v pomoč pri odločan­ ju odgovornemu uredniku, član­ stvo v odboru je nepoklicno in enakovredno ostalim občinskim odborom. Neposreden nadzor nad delom odgovornega urednika in uredniškega odbora opravlja občinski svet. Vse ostale organi­ zacijske, pravne, finančne in druge operativne rešitve v zvezi z izdajanjem časopisa pa so bile navedene v ponudbi, ki jo je občinski svet potrdil hkrati s Občina Grosuplje objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2003 (Ur. list RS, št. 26/03, 101/03), Pravilnika o dodelitvi enkratne občinske pomoči za izobraževan­ je na področju kmetijstva (Ur. list RS, št. 62/94) in v skladu z določili Pravilnika o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 47/03), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, IX. JAVNI RAZPIS za dodelitev enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva Vsebina in pogoji razpisa: 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega naročila je dodelitev enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva. 3. Skupni znesek razpisanih sredstev je 500.000,00 SIT. 4. Maksimalna višina dodel­ jene denarne pomoči je za dijake 130.000,00 SIT, za štu­ dente pa 180.000,00 SIT. V primeru večjega števila prosilcev so vrednosti sorazmerno man­ jše. 5. Za dodelitev enkratne denarne pomoči lahko zaprosijo učenci srednjega izobraževanja in študenti dodiplomskega študi­ ja v kmetijskih programih, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. 6. Za sredstva štipendije lahko zaprosijo upravičenci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo stalno bivališče na območju občine Grosuplje, - da so predvideni prevzemniki kmetije, kar se v postopku ugo­ tovi na podlagi pisne izjave staršev ali samega upravičenca ter potrdi z mnenjem kmetijska svetovalna služba, potrditvijo odgovornega urednika na občinski seji 28. maja letos. Osebe, ki sem jih predlagal občinskemu svetu v potrditev za uredniški odbor Grosupeljskih odmevov v mandatnem obdobju 2003 do 2006, so že v preteklem mandatu dokazale, da so sposob­ ne in željne sodelovati v ured­ niškem odboru in so prispevale pomemben del predvsem v orga­ nizacijskem, strokovnem in no­ vinarskem področju. Med predla­ ganimi imeni ni samo prof. Jakoba Mullerja, ki je zaključil delo v uredništvu na lastno željo. Namesto njega sem predlagal prof. Marijo Samec, ki opravlja tudi lektorsko delo. Občinski svet Je na 11. redni seji v sredo, 5. 11. 2003, predlog brez razprave potrdil z 18 glasovi za in 1 glasom proti. Odgovorni urednik sklicuje seje uredniškega odbora. Datum, ura in lokacija so predvidoma določeni po terminskem načrtu za vse leto v naprej. Iz utemel­ jenih raztogov (referendumi, volitve, pomembnejši javni dogod­ ki...) pa so lahko posamezne seje prestav-ljene glede na spremen­ jen terminski načrt. Dnevni red seje uredniškega odbora predlaga odgovorni urednik na začetku vsake seje posebej, lahko pa se dnevni red dopolni na predlog katerega koli člana uredništva in se s predlogom strinja večina prisotnih članov. V uredništvu časopisa Grosupeljski odmevi skrbimo za vsebino časopisa in njegovo pre­ glednost na ta način, da vsebin­ sko prispevke razvrščamo po pro­ gramski zasnovi ter v skladu z vel­ javno zakonodajo v stalne RUBRIKE, ki se pojavljajo glede na dogajanje v ožjem občinskem in tudi v širšem prostoru. V uredništvu se dogovarjamo tudi o "pokrivanju posameznih tem", javno razpravljamo o prispelih gradivih pred njihovo objavo ter komentiramo posamezne javne dogodke in objavljene vesti. Lektorska dela opravlja oseba z opravljeno diplomo iz slovenskega jezika in z dolgoletni­ mi izkušnjami, za tehnično urejan­ je in korekcije pa skrbi odgovorni urednik. Občasne zunanje sodelavce (novinarje, fotografe...) vabimo k sodelovanju osebno ali prek občasnih javnih obvestil v Grosupeljskih odmevih. Za ostala tehnična in druga dela vabimo strokovnjake in poznavalce posameznih področij. Vsi ti sodelavci niso člani uredniškega odbora. Sodelujemo pa tudi z mediji (radijem, televizijo, časopisi...) v našem neposrednem lokalnem sosedstvu z različnimi informaci­ jami oziroma si pomagamo med seboj z raznimi tehničnimi rešitva­mi, sposobnostmi in prednostmi psoameznih medijev. ZAHVALA Naj se g. Jakobu Mullerju (tudi) na tem mestu zahvalim za plodno sodelovanje v preteklih štirih letih, še posebej za zahtevno delo - spremljanje sej občinskega sveta. Želim pa si, da bi tudi v bodoče namenil nekaj črnila Grosupeljskim odmevom in za­ nimivim sporočilom o področjih, s katerimi se srečuje poklicno ali zgolj osebno v javnem interesu. Prav tako velja zahvala vsem ostalim članom uredniškega odb­ ora, zunanjim rednim sodelavcem in zaposlenim na občini, ki imajo kakršna koli opravila ali stike s časopisom. Nadalje velja zahvala Mateju in Dragu ter vsem ostalim v tiskarni Partner Graf, pa tudi poštam Grosuplje, Šmarje-Sap, Škofljica, Turjak in Videm- Dobrepolje. Zahvala velja tudi vsem ostal­ im, ki ste nas seznanili na kakršen koli način o kakršnih koli dejavnostih in dogodkih v občini in nasploh v družbi. Posebna zah­ vala pa velja vsem vam, bralcem, ki mi sporočate različne pohvale in kritike. Želim si in prizadeval si bom za to, da bodo stiki z vami in časopis ostali vsaj na takšni ravni, če ne še boljši. "Za prijazno Grosuplje" odgovorni urednik Jože Mlkllč - da že dodeljena štipendija iz kakršnegakoli drugega naslova ne presega 10.000,00 SIT mesečno, pri čemer niso všteti potni stroški. 7. K vlogi za dodelitev enkratne občinske pomoči mora biti priložena naslednja doku­ mentacija: - potrdilo o vpisu v kmetijski izobraževalni program, - posestni listi kmetije staršev oz. upravičenca, - pisna izjava staršev ali samega upravičenca o predvi­ denem prevzemu kmetije, - mnenje kmetijske svetovalne službe, - zadnje šolsko spričevalo. 8. Rok za vložitev prošnje za dodelitev enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva Je 25. 11. 2003 do 11.00 ure. Prosilci vložijo prošn­ je za dodelitev sredstev denarne pomoči na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospo­ darstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, Grosuplje, kjer lahko zaintere­ sirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne informacije in dvi­ gnejo razpisni obrazec pri ge. Dunji David. Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni kuverti, kuverta pa mora biti označena z "NE ODPIRAJ - VLOGA ZA DODELITEV ENKRATNE DENARNE POMOČI" 9. Odpiranje vlog bo 1. 12. 2003, ob 8.00 uri, v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. 10. Župan Občine Grosuplje bo sprejel sklep o dodelitvi enkratne denarne pomoči najkasneje v 15 dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v osmih dneh po sprejemu. 11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki proračunskih sredstev se bodo uredila s pisno pogodbo. Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak ANKETA 0 ZADOVOLJSTVU STRANK Z DELOM UPRAVNE ENOTE GROSUPUE Upravna enota Grosuplje bo v skladu z Uredbo o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami že tretje leto zapored izvedla anke­ to o zadovoljstvu strank. Mnenja občanov bomo pričeli zbirati 17.11. 2003 na sedežu UE, Kolodvorska 2 v Grosupljem in na Krajevnem uradu v Ivančni Gorici. Anketa bo potekala toliko časa, dokler ne bo zbrano ustrezno število anketnih vprašalnikov. Občane prosimo, da se povabilu k sodelovanju v anketi odzovejo. Rezultate ankete bomo predstavili v lokalnih časopisih in na spletni strani upravne enote na naslovu: http://upravneenote.gov.si/upravneenote/grosuplje/ v rubriki obvesti­ la in novice. Nevenka Dolgan, načelnica Upravne enote Grosuplje ODGOVORI NA VPRAŠANJA SVETNIKOV: Alojzu Verbajsu (SDS) v zvezi z ureditvijo signalizacije ob šolski poti skozi naselje Velika Račna: Skladno z veljavno zakonodajo prometno signalizacijo na regionalni cesti postavlja in vzdržuje Direkcija RS za ceste, ki je upravljalec teh cest. Predloge z utemeljitvijo za spremembe oz. dopolnitve prometne signalizacije občine posredujejo Direkciji RS za ceste in odločitev je v njihovi pristojnosti. Prav tako spadajo v njeno pristo­ jnost prehodi za pešce na regional­ nih cestah. Na zgoraj navedeni cesti ob novozgrajenem avtobusnem postajališču v letu 2001 sta bila že v projektni dokumentaciji ureditve avtobusnega postajališča v naselju Velika Račna predvidena dva preho­ da za pešce. Skladno z zapisnikom revizijske komisije pa je bilo projekt potrebno popraviti tako. da ni vključeval prehodov za pešce, ker v naselju ni pločnikov. Strokovne službe Občine Grosuplje bodo na predlog krajanov KS Račna in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skušale skladno s programom dela začeti s postopkom za izdelavo idejne pro­ jektne dokumentacije ureditve enos­ transkega pločnika in dveh pre­ hodov za pešce. Projektno doku­ mentacijo mora pripraviti občina, potrdi pa jo Direkcija RS za ceste. Prav tako je tudi sama izvedba pločnika investicija občine. Predlog strokovnih služb je, da se najprej s posnetkom terena ugotovi, če so na razpolago zemljišča oz. kako je s pridobitvijo le teh. Svet za preventivo in vzgojo v ces­ tnem prometu pa bo skušal s postavitvijo čezcestnega trans­ parenta "Šolska pot" poskrbeti za dodatno varnost. Za postavitev dodatne signalizacije zaradi boljše varnosti vseh udeležencev v prome­ tu pa bomo posredovali pri Direkciji RS za ceste. Mihu Kaduncu (N.Si) v zvezi z vprašanjem, zakaj Je bilo v letošnjem letu tako malo stor­ jenega na občinskih In kra­ jevnih poteh. Svet za preventivo in vzgojo v ces­ tnem prometu je v decembru 2002 pisno zaprosil vse krajevne skup­ nosti, naj sporočijo svoje predloge v zvezi z izboljšanjem prometne varnosti vseh udeležencev v prome­ tu na svojem območju. Vse krajevne skupnosti so predloge posredovale. Obravnavani so bili na svetu, strokovne službe pa skladno z zapisnikom sveta in razpoložljivimi sredstvi sprejete rešitve izvajajo. Jožetu Širclju (neodvisni mladi) v zvezi s postavitvijo prometnih znakov na križišču Ceste Toneta Kralja s cesto proti Spodnji Slivnici. Predlagal je, da se postavijo trije prometni znaki, ki bi označevali potek prednostne ceste z vsake strani. Zanimalo ga je tudi, če so bila s strani občine podana soglasja za gradnjo petega uvoza/izvoza pri Stari pošti na novo parkirišče za tovorna vozila ob državni cesti Grosuplje - Cikava. Na 8. redni seji dne 9. 7. 2003 je Občinski svet Občine Grosuplje sprejel sklep s predlagano II. varianto spremembe prometne ure- Nadaljevanje na strani 5 Ponovska casta In Casta Toneta Kralja Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 736-07-22. 786-07-21 GSM 041-982-233 em®sio_Lrjfil Uredniški odbor: Barbara Pance, Janez Pintar. Marija Samec. mag. Tatjana Jamnik Skubic. Vera Šparovec. Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje. Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 61148160 ISSN: 1580-0911 Računalniška priprava: AMSET MACEDONI 1290 Grosuplje. Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.0.0. 1290 Grosuplje. Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006- 611/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.600 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA DECEMBRSKO ŠTEVILKO ČASOPISA JE TREBA ODDATI DO PONEDELJKA, 1. DECEMBRA 2003. Nepodpisanih in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. Javne ustanove imajo pravico do brez­ plačnih objav nekomercialnih prispevkov. V skladu s programsko zasnovo in ured­ niško politiko bomo nenaročena besedila, ki bodo daljša nad 3000 znakov, zaradi pomanjkanja prostora krajšali. Prispevki pravnih oseb se ne honorirajo. morajo pa biti avtorizirani. podpisani In požigosani. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katerekoli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba odd­ ati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig Nenaročenlh besedil, fotografij, In drugih gradiv za objavo ne hon­ oriramo In ne vračamo. Če želite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto z vašim naslovom In znamkami. Vse ostale pravice in obveznosti urejan­ ja in sodelujočih ureja ODLOK 0 USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNE­ GA ČASOPISA GROSUPEUSKI ODMEVI (št. 0061/95 1). ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30. 10. 2002. OGLASNO TRŽENJE: Pravne osebe: z naročilnico Fizične osebe: plačilo po računu Cene oglasov so bile potrjene na občinskem svetu in objavljene v Grosupeljskih odmevih št. 11/1999 in dopolnjene v aprilu 2002. Stopnja davka na dodano vrednost od oglasov je 20 %. Vse oglase, ki bodo izdelani v digitalni obliki in so dogovorjene velikosti, je treba oddati v EPS ali TIF zapisu (300 pik/palec za barvne v CMYK razšlo jitvl) na domači naslov odgovornega urednika najpozneje štiri dneve po roku za oddajo ostalega gradiva. Manjše digitalno izdelane oglase lahko pošljete tudi na elektronski naslov amset®siol.net, vendar je potrebno vašo odločitev potrditi z naročilnico, ki jo pošljete na naslov odgovornega urednika najpozneje tri dni po roku za oddajo gradiva. Za oglase, predstavitvene članke in zahvale je poleg polnega naslova potrebno navesti tudi davčno številko naročnika. Zahvale, ki ne bodo imele polnega naslova naročni­ ka, ne bodo objavljene. OBČINSKI SVET IN ODBORI SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKOV DVEH ZAZIDALNIH NAČRTOV DVORI III Že 8. 4. 1999 je bil sprejet zazidalni načrt DVORI III. Območje zazidal­ nega načrta ob Grosupeljščici je v planskih dokumentih namenjeno strnjeni stanovanjski zazidavi. Zemljišče IV. kategorije po površini meri približno 2,7 ha. Glede na razpoložljiv prostor so načrtovalci predvideli po tem načrtu naselitev 336 novih prebivalcev v Grosuplje. Območje se razteza ob Grosupeljščici od nove šole Brinje pa do teniških igrišč ter se dotika hiš ob Ljubljanski cesti. DVORI IV Območje Dvorov IV se dotika Dvorov III in zajema teniška igrišča, se nadaljuje ob Grosupeljščici do priključne ceste nasproti podjetja Bossplast ter zajema že zgrajene vila bloke ob Ljubljanski cesti. Prav tako je bil tudi za Dvore IV že leta 1999 sprejet zazidalni načrt, namen­ jen strnjeni stanovanjski pozidavi. V obravnavanem območju je bila narejena že vrsta strokovnih podlag in prostorskih izvedbenih načrtov. Tako je že v decembru leta 1990 Urbanistični inštitut RS izdelal zazidal­ ni načrt Dvori II, ki je deloma obsegal tudi območje današnjega zazidal­ nega načrta. Območje seže na zamočvirjen travnik, nastalega po regu­ laciji Grosupeljščice. Zato je bila lastniška struktura in parcelacija zelo razdrobljena, saj je sledila prvotnim meandrom toka Grosupeljščice. Po številnih uskladitvah na občini je bila skupaj z lastniki določena nova parcelacija. S stališča racionalne rabe prostora in zazidljivih površin so načrtoval­ ci zgostili pozidavo in tak trend naj bi bil ob kvalitetni prostorski zasnovi dobrodošel. Pri tem so skušali čimbolj upoštevati potenciale in kvalitete danega prostora zeleni pas ob Grosupeljščici, novo osnovno šolo in dobro prometno povezavo. Pričakujejo, da se bo v to območje naselilo cca 381 novih prebivalcev. Tako je bilo napisano med drugim v obrazložitvah pripravljenih osnutkov odlokov. V uvodni predstavitvi pa je vodja urada Mojca Lovšin povedala, da se je javna razprava za to območje nadaljevala tudi v letu 2002. Na seji občinskega sveta je bil prisoten arhitekt Andrej Erjavec z Urbanističnega inštituta RS, kije pojasnil nekatera svetniška vprašanja. Predsednik »odbora za prostor« Franc Štlbernlk (LDS) je v imenu odbora dodal nekaj manjših dopolnil oziroma popravkov odloka, predvsem v navedbi o medsebojnem ločevanju objektov s požarnim zidom, pa tudi da naj se pred dograditvijo cest pre­ veri vse komunalno omrežje na tem območju razen primarnih vodov. V ta namen je Javno komunalno podjetje Grosuplje že dalo izjavo v zvezi s preveritvijo omrežja, ki pravi, da omrežje ustreza. Morebitne dodatne spremembe glede infrastrukture pa naj investitorji nosijo sami. V razpravi je dr. Peter Hostnik (N.Si) vprašal, ali je praksa poprav­ ljanja zazidalnih načrtov po že sezidanih objektih izjema ali pravilo, kakšno je povečanje površin stanovanj in kaj pomeni izraz poljavne površine, ki je naveden v odloku. Anton Perme (SLS) je zgrajene enokapnice označil za barakarski način gradnje in ga je zanimalo, če so s strokovnimi rešitvami sodelovali tudi krajinski arhitekti. Andrej Erjavec (Ul RS): Poljavne površine - naj bi bile skupne površine vseh uporabnikov, vendar neposredno na vstopu na posamezna privat­ na zemljišča (parkirišča ob cesti, ki jih ni mogoče spreminjati v zaseb­ nem interesu), strehe enokapnice pa naj bi predstavljale sodoben trend gradnje v Evropi. Za samo pozidavo je dejal, da je ni bilo potrebno spreminjati, saj je sledila prvotnemu zazidalnemu načrtu. Za dopolnitvi, ki ju je predlagal odbor za prostor..., je od 20 prisotnih svetnikov glasovalo za 19. Osnutka obeh odlokov s spremembama so nato prekategorizirali v predloga in ju tudi tako dopolnjena sprejeli vsakega zase z 19 glasovi. Jože Miklič SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA 0 NADOMESTILU ZA UPORABO (NEZAZIDANEGA) STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Jože Mlklavčič, vodja pristojnega občinskega urada, je pojasnil razlog za spremembo in dopolnitev omenjenega odloka v osnutku, ki ga je uvedel Zakon o graditvi objektov. Le-ta je začel veljati s 1. 1. 2003 in določa, da morajo občine uskladiti odloke z določbami zakona. Ministrstvo za finance pa je v septembru naslovilo na občino dopis, v katerem jo je opozorilo na revalorizacijo vrednosti točke, zato občina predlaga, če Občinski svet Občine Grosuplje ne sprejme nove vrednosti točke, da se vrednost točke revalorizira glede na indeks rasti cen življenjskih potrebščin za preteklo leto in sicer po podatkih, kijih objavlja Statistični urad RS. Glede na to, da država pripravlja nove strokovne podlage in zako­ nodajo na področju obdavčenja nepremičnin, bo spremenjeni odlok o nadomestilu veljal verjetno le nekaj več kot leto dni. V odloku pa je med drugim navedeno, da se za nezazidana stavbna zemljišča, ki so opredeljena kot zazidljiva v prostorsko ureditvenih pogojih oziroma predvideni prostorski strategiji, krajinskih zasnovah in prostorskem redu nadomestilo zanje plačuje v višini 60 %, kjer pa je sprejet pros­ torsko izvedbeni načrt oziroma občinski lokacijski načrt pa celo 200 %. Občina pa je v preteklosti že sprejela sklep, po katerem se od 1. 1. 2001 ne plačuje nadomestila za nepozidana zemljišča, za katere še ni bilo izdanega lokacijskega načrta, pa tudi za vse tiste, ki bodo pred nameravano gradnjo pravočasno plačali določeno akontacijo komu­ nalnega prispevka za predmetno zemljišče. Svetniki »z obeh političnih bregov« so imeli kar precej pripomb v zvezi s spremembami in dopolnitvami, a jih je župan Janez Lesjak med drugim prepričeval, da (tudi s tem odlokom) Grosuplje želi slediti razvitim občinam, sama sprememba pa pravzaprav samo sledi novi zakonodaji in po njegovem ne gre za nikakršno povečanje nadomesti­ la. Vsi ostali kriteriji za izračun nadomestila pa so že sprejeti s prejšnji­ mi odloki in sklepi. Izhodišča za novi davek na nepremičnine pa še niso jasna, vendar pa jih bo nedvomno nova zakonodaja spremenila. Na repliki o vsebini oziroma finančnih posledicah (Predallč, Verllč) pa je dejal, da občinski svet sicer lahko sprejme odločitev, da ne bo sledil inflaciji, a to pomeni tudi zmanjševanje izvirnih prihodkov občine. Zato se na področju gospodarske infrastrukture v občini le-ti že "sesipajo". Franc Štlbernlk (LDS): Odbor za prostor je razpravljal predvsem o razlikah po območjih (npr. za Perovo je v predlogu za cca 10 % večja razlika, kot npr. za kompleks pri Mercatorju ali pa pri Gumi.) Zato bi bilo treba izboljšati kriterije za izračun nadomestila. Dr. Miro Kranjc (LDS) pa je nanizal dva načina vladanja (v Ameriki Clinton in Bush - prvi je povečal davke in pustil pozitivno blagajno, drugi je zmanjšal davke in ima veliko luknjo z vojno vred). Po njegovem to pomeni, da so tisti, ki zagovarjajo manjše dajatve, tudi proti razvoju, s čimer pa se ni strinjal dr. Peter Verlič (SDS). Kljub velikim pomislekom v razpravi so glede na trenutno prisot­ nost svetniki z 9 glasovi osnutek odloka sprejeli, v nadaljevanju pa so ga tudi prekategorizirali v predlog in potrdili. Jože Miklič POVIŠANJE CENE NADO­ MESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Zadnja sprememba vrednosti točke se je začela uporabljati od 1. 1. 2002 dalje in (izhodiščna vrednost) je znašala za poslovne pros­ tore 0,358 SIT/m2, za stanovanjske prostore pa 0,493 SIT/m2. Rast drobnoprodajnih cen se je v letu 2002 povečala za 7,80 %, v letu 2003 pa se predvideva 5,5 % rast, skupno za 13,3 %. Franc Štlbernlk (LDS) je za odbor povedal, naj bi bilo povečanje po mnen­ ju odbora manjše, in sicer le za 9,4 %. Na koncu so svetniki izglaso­ vali popravljen predlog, da se za poslovne prostore uporablja ceno 0,392 sit/m2, za stanovanjske pa 0,539 sit/m2. Sklep so potrdili z 11 za in 3 glasovi proti. Dr. Peter Verlič (SDS) je v razpravi zagovarjal stališče, da ni izračunov o finančnih posledicah Podobno je menil Dušan Hočevar (SDS) in dodal, da se strinja z usklajevanjem cen z inflacijo, a pripomnil, da ni nikakršnih osnovnih izhodišč za to ceno. Temu sta­ lišču so se pridružili tudi Jože Intlhar (LDS) in Božo Predallč (SDS). Jože Intihar (LDS) meni, da bi lahko počakali s podražitvijo, čeprav namerava podpreti odlok. Stane Žvegla (ZL) bo glasoval za, ker si želi, da se na področju infrastrukture v Grosupljem naredi nekaj več. Janez Pintar (SDS) pa je opozoril na neskladnost predla­ ganih izračunov in precej večjo razliko. Dr. Peter Hostnik (N.Si) je vprašal, kaj je bilo narejenega na področju posodobitve registra, in v nadaljevanju komentiral, da ne želi glasovati za povišanje cene, ki spada v pretekli mandat občinskega sveta, Miha Kadunc (N.Si) pa je v imenu stranke predlagal povišanje samo za zadnje leto v višini 5,5 %. Aleš Medved (LDS) je pripomnil, da priložene tabele (za občine Hrastnik, Litija...) niso primerljive z občino Grosuplje. Jože Mlklavčič s pristojnega občinskega urada je pojasnil, da se register še vedno sproti dopolnjuje in da bo predlog odbora vplival na zmanjšanje letnega proračuna za približno 4 mio sit. Pintarju pa je pojasnil, da bo nekaj dodatnih prihodkov prinesla tudi davčna izterjava. Župan Janez Lesjak je menil, da bo predvideno povišanje za 1. območje treba dodatno plačevati nekaj več kot 1000 sit (in največ do »dva jurja«), za podeželje še nekaj manj, in dodal, če obči­ na pobere več denarja z davki, več dobi stimulacije od države. Joie Miklič SKLEP 0 VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN KOMUNALNIH TAKS Komunalna taksa se predvsem nanaša na uporabo plakatnih mest, postavitev reklamnih napisov, objave in oglase na panojih, tablah, uporabo javnih površin za začasne namene in uporabo priložnostnih javnih parkirišč. Zadnji sprejeti Sklep o vrednosti točke za izračun komunalne takse je bil objavljen koncem leta 1999 in je začel veljati s 1. 1. 2000. Taksa je znašala 6,9 SIT. V letu 2000 se je rast drobnoprodajnih cen povečala za 10,6 %, v letu 2001 za 7 %, v letu 2002 za 7,8 %, v letu 2003 pa se predvideva 5,5 %. Zato je občina predlagala, da se vred­ nost točke za izračun komunalne takse uskladi z rastjo drobno prodaj­ nih cen v skupni vrednosti za 30,9 %. Tako naj bi nova vrednost točke za izračun komunalnih taks znašala 9 SIT, odbor za prostor pa je soglašal s predlagano ceno. Jože Šircelj (neodvisni mladi) je menil, da so takse izredno nizko postavljene in predlagal povišanje na 12 sit, svetniki pa so njegov pred log povišanja za 73,9 % podprli z 11 glasovi. Trije svetniki so bili proti. Jože Miklič SKLEP 0 SESTAVI IN PRISTOJNOSTI KOMISIJE ZA PETICIJE, PRITOŽBE IN PORAVNAVE Komisija po sklepu šteje predsednika in dva člana, ima pa naslednje pristojnosti: - obravnava vloge, prošnje, pritožbe in predloge, ki jih občani, podjetja, organizacije in druge stranke v postopkih naslavljajo na občinski svet in s katerimi opozarjajo na določene probleme ter pomanjkljivosti pri izvajanju občinskih predpisov in predpisov, kijih uporabljajo pri svojem delu druge javne institucije, -obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamične zadeve, posreduje pri pristojnih organih, da v skladu z veljavnimi predpisi rešujejo pritožbe ter obvešča o tem vlagatelja pritožbe in mu lahko ustrezno svetuje, - proučuje prošnje, pritožbe, vloge in druge pobude javnega pomena, ki jih pošiljajo občani, podjetja, organizacije in skupnosti občinskemu svetu in drugim organom občine, ugotavlja vzroke zanje, pridobiva podatke zara­ di preverjanja njihove utemeljenosti ter predlaga ustrezne rešitve in ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, - pri obravnavi vlog ugotavlja, ali je bilo delo občinskega organa ali delo organizacij skladno s predpisi ter o svojih ugotovitvah najmanj enkrat letno obvešča občinski svet, obravnava spore na različnih področjih delo­ vanja, ki nastanejo med občani ali med občani in različnimi organi ali institucijami v občini, za katere ni možno doseči drugega ustreznega dogovora ter predlaga ustrezne rešitve, - lahko opravlja funkcijo poravnalnega organa v sporih med občani na različnih področjih delovanja in skuša doseči ustrezen dogovor, - obravnava vse zadeve s področja varstva uporabnikov javnih dobrin, predvsem probleme potrošnikov, povezane z gospodarskimi javnimi službami, daje mnenja o zadevah, ki mu jih da v obravnavo občinski svet ali župan, obravnava druge zadeve, ki ji jih naloži občinski svet. Svetniki so sklep z 19 glasovi podprli. Jože Miklič OBVEZNA RAZLAGA 5. ČLENA ODLOKA 0 SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE GROSUPUE ZA OBDOBJE 1996-2000 Marko Podvršnlk, direktor občinske uprave, je uvodoma razložil, da je območje centra Miles v prostorskem planu opredeljeno kot zazidljivo zemljišče v okviru območja naselja Grosuplje znotraj urba­ nistične zasnove in območje proizvodnih in servisnih dejavnosti. V prostorskih ureditvenih pogojih pa je bilo opredeljeno kot območje, namenjeno gospodarskim dejavnostim. Glede na dejstvo, da pojem »servisnih dejavnosti« ni v nobenem predpisu natančno definiran, se s to obvezno razlago samo natančneje opredeljujejo dejavnosti, ki so dovoljene na tem območju. Zaradi navedenega je Urad za prostor Občine Grosuplje soglašal s pobudo, ki jo je dal Študentski klub Groš iz Grosupljega, pobuda pa hkrati rešuje predmetno problematiko tudi za druge investitorje v tem kompleksu. Jože Miklič OBČINSKI SVET IN ODBORI. IZ PISARN SOFINANCIRANJE PROJEKTA »ZASNOVA MREŽE KOLESARSKIH POTI REGIJE« Na začetku je župan Janez Lesjak seznanil občinski svet, da se je le­ ta na eni od svojih predhodnih sej že odločil, da podpira program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006. Med pomembnimi pro­ jekti v tem programu je tudi izgradnja mreže kolesarskih poti v Ljubljanski urbani regiji. Po načrtih naj bi bili projekti za izgradnjo mreže kolesarskih poti zaključeni v letu 2004, izgradnja pa v letu 2006. 25 občin, podpisnic programa Ljubljanske urbane regije in tudi vključenih v projekt, podpira izgradnjo mreže kolesarskih poti, vendar morajo občinski sveti zagotoviti v občinskem proračunu do leta 2006 sredstva za ta projekt. Delež občine Grosuplje za izdelavo projekta je 256.000 sit, višina investicije, ki bo bre­ menila občinski proračun, pa bo znana šele po izdelavi projekta. Sprejem sklepa daje osnovo za podpis pogodbe o sofinanciranju izvedbe projektne dokumentacije »zasnova mreže kolesarskih poti«, katere podpisniki so župani 25-tih občin, saj sprejem sklepa daje občinskemu svetu obvezo za zagotovitev sredstev v proračunu občine Grosuplje. Marko Podvršnlk je opozoril, da je treba že zdaj razmišljati o prihodnjih zagotovitvah sredstev za samo izvedbo. Stane Žvegla (ZL) je z zadovoljstvom ugotavljal, da seje končno le začelo nekaj dogajati tudi področju rekreacije. Zanimalo ga je tudi, kako je s pridobivanjem evropskih sredstev za takšne projekte. Jože Šlrcelj (neodvisni mladi) je želel vedeti, kaj pomeni navedba v sklepu, ki pravi, da je treba že naprej zagotoviti sredstva tudi za izvedbo. Dejan Vuga (LDS) podpira predlog, predlaga pa, da se 2. člen črta, Alojz Verbajs (SDS) je predlagal, naj se popravi samo letnico v drugem členu iz 2006 (ki je nejasno razmejevala projektno dokumentacijo in projektno izvedbo) na 2004 in naj sklep jasno velja samo za projektno doku­ mentacijo. Dr. Peter Verlič (SDS) je opozoril na že sprejeti program, ki je dal zeleno luč. Normalno pa je, da se bo občinski svet moral o posameznih nalogah odločati sproti. Za kolesarske poti meni, da ne bodo bistveno posegale v proračun in da bo uvajanje in izvedba projekta javnega potniškega prometa s cestno železnico (tramvaj) veliko težji zalo­ gaj za občinski proračun. Župan Janez Lesjak je o evropskih sredstvih dejal, da še ni nič jasne­ ga v zvezi z denarji. Šlo pa bo za refundiranje - sofinanciranje za nazaj. Sprejeto spremembo v drugem členu, kije natančneje opredelila višino sredstev, so nato sprejeli z navedbo, da gre samo za pristop k izdelavi projektne dokumentacije. Jože Miklič UMAKNJENE IN ZAVRNJENE TOČKE UMAKNJENA IZHODIŠČNA CENA ZA IZRAČUN SORAZMERNEGA DELA STROŠKOV OPREMLJANJA STAVBNEGA ZEMUIŠČA IZVEN OBMOČJA UREJANJA STAVBNEGA ZEMUIŠČA Občinske strokovne službe so posredovale napačne podatke za obračun stroškov, zato je Franc Štlbernlk (LDS) v imenu odbora povedal, da je odbor načeloma sprejel potrditev, vendar člani niso bili seznanjeni s pravimi podatki. Jože Šlrcelj (neodvisni mladi) je nato predlagal, naj se točka umakne in se jo da s pravimi podatki v obrav­ navo na naslednji seji, saj so člani odbora tudi zunanji člani in ne samo občinski svetniki. Z glasovanjem so potrdili predlog Jožeta Šir- clja in umaknili točko z dnevnega reda. OBČINA (ŠE) NIMA PREDSTAVNIKA V DOMU STAREJŠIH OBČANOV Na začetku 11. seje občinskega sveta je župan Janez Lesjak po predhodnem sklepu komisije za mandatna vprašanja, volitve in ime­ novanja umaknil 12. točko dnevnega reda, po kateri naj bi občina imenovala enega člana v svet preoblikovanega Doma starejših občanov Grosuplje v javni zavod. V svetu naj bi bili 4 predstavniki ustanovitelja, 1 predstavnik delavcev, 1 predstavnik oskrbovancev in 1 predstavnik lokalne skupnosti. ZAVRNJEN OSNUTEK ODLOKA O OGLAŠEVANJU Po nepredvidljivi razpravi in več nejasnostih med svetniki v zvezi z odlokom o oglaševanju so svetniki zavrnili predlagani osnutek odloka. Borut Hrovatln (LDS) je menil, da gre za kompleksno zadevo in se lahko preloži obravnavo o tem področju. Razprava: Aleš Medved (LDS) je imel vprašanje v zvezi s prometno varnostjo, ki naj bi se upoštevala pri oglaševanju. Dr. Peter Hostnik je pripomnil, da je treba določiti do kdaj naj bi bil izdelan kataster plakatnih mest, reklamni napisi na drogovih javne razsvetljave naj bodo prihodek krajevnih skupnosti in da bi bilo treba poskrbeti za pravilno oglaševanje. Še posebej naj bi črtali pristojnost županu, da odloča o oglasnih mestih v času volilnih kampanj, na kar je Marko Podvršnlk kot pravnik dejal, da gre za nekatera brezplačna plakatna mesta, ki jih določi župan in do zdaj ni bilo problemov. Dušan Hočevar (SDS) je predlagal, naj se osnutek vrne na pristojni odbor in ga šele nato dajo v obravnavo na občinski svet. kar je podprl tudi dr. Peter Verlič (SDS). Mag. Breda Škrjanec (LDS) se je strinjala z razvrstitvijo oglasnih mest, le premična oglasna mesta je treba bolje opredeliti. Franc Štlbernlk (LDS) je predlagal, naj se osnutek vseeno sprejme in se ga da v naknadno razpravo odborom pred drugim dvostopenjskim sprejemanjem na naslednji seji. ZAVRNJENA PRODAJA STARE ŠENTJURSKE ŠOLE Zaradi zgrajene nove šole v Št.Juriju občina predlaga, da se proda stara šola neznanemu/nenavedenemu lastniku v sklepu. Gradivo so svetniki dobili na mizo neposredno pred sejo občinskega sveta. MIha Kadunc (N.Si) pa je predlagal, naj se točko umakne z dnevnega reda in naj se v postopek vključi krajevno skupnost, v čemer ga je podprl strankarski kolega dr. Peter Hostnik. Dejan Vuga (LDS) je vprašal, iz kakšnih razlogov točka ni bila na pristojnem odboru. Jože Šlrcelj (neodvisni mladi) je dodal, da se mora v sklepu navesti namen odpro­ daje. Franc Štlbernlk (LDS) pa je opozoril, da bo treba vrt pri stari šoli nameniti funkcionalnemu prostoru nove šole, a se ni strinjal, da se odloži sklepanje o odtujitvi. Predlog Mihe Kadunca so svetniki sprejeli in naknadno uvrščeno točko umaknili z dnevnega reda. Jože Miklič POPRAVEK IN OPRAVIČILO V oktobrski številki Grosupeljskih odmevov (št. 10 - 2003) sem na strani 4 v prispevku Pravilnik za ohranjanje In razvoj kme­ tijstva napačno zapisal stavek na začetku zadnjega odstavka: Po zapleteni proceduri in nervozi o predlogu niso glasovali. Pravilno pa bi bi bilo: Po zapleteni proceduri In nervozi so Pravilnik za ohranjanje In razvoj kmetijstva svetniki kljub temu Izglasovali. Napaka je nastala zaradi nejasnega zvočnega posnetka. Bralcem, še posebej pa svetnikom, županu in delavcem na občinski upravi, se za napako opravičujem. Jože Miklič KRATKE NOVIČKE IZ OS SKLEP O ODTUJITVI NEPREMIČNINE VŠMARJU-SAPU ODGOVORI NA VPRAŠANJA SVETNIKOV (nadaljevanje s 3. strani) Nepremičnina na Pošti Šmarje-Sapje stanovanje brez sani­ tarij. Objekt je bil zgra­ jen pred letom 1900. Jože Šlrcelj (neodvis­ ni mladi) je pojasnil, da je treba definirati pojem javne dražbe. Marko Podvršnlk pa je dodal, da postane problematična javna dražba z vidika social­ nega statusa najem­ nikov v takšnih stanovanjih, ki ne bo sposoben plačati na javni dražbi dosežene cene. Spremenjeni predlog s Šircljevim predlogom so svetniki podprli. MNENJE K DIREKTORJEVANJU DOMA STAREJŠIH OBČANOV GROSUPUE Občinski svet občine Grosuplje je sprejel pozitivno mnenje k imenovanju JOŽETA VUNDERLA. Adamičeva 3a, Grosuplje, za direktorja javnega socialnovarstvenega zavoda »Dom starejših občanov Grosuplje«. Svetniki so sklep potrdili z 18 glasovi za. PODPORA PREDLOGU POSLANCA DZ NA RESOLUCIJO O NACIONALNEM PROGRAMU IZGRADNJE AVTOCEST RS Občinski svet soglaša z izjavo o podpori predloga poslanca Državnega zbora RS, Jožeta Tanka, ki ga je v obliki amandmaja vložil na Resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtoceste v RS. Predlog podpira poleg občine Grosuplje tudi 11 občin, ki so neposredno ali posredno odvisne od te ceste (Dobrepolje, Ig, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Velike Lašče, Ivančna Gorica in Škofljica). Župan Janez Lesjak je pojasnil, da se zaradi sedanjih neurejenih razmer na »kočevski cesti«, še posebej od Škofljice do Ljubljane, kar precej avtomobilistov odloča za pot od Rašice čez Dobrepolje in Grosuplje v Ljubljano. »Kočevska cesta« naj bi se po tem predlogu odcepila pod Pijavo Gorico na Barje in vključila pri gospodarski coni na Rakovniku. Občinski svet občine Grosuplje je brez razprave podprl predlog. UGOTOVITVENI SKLEP Zaradi smrti člana občinske volilne komisije Vinka Kobilce in zato, ker se mandat članom komisije izteče v marcu 2004, so svetniki potrdili sklep, da se postopki za imenovanje novega člana ne izvedejo. Jože Miklič ditve križišča Taborske ceste in ceste proti Sp.Slivnici. S tem je bila sprejeta sprememba prometne ure­ ditve v smislu zaprtja priključka lokalne ceste s Sp. Slivnice na Taborsko cesto tako, da se cesta na severu slepo konča. Za spremembo prometne ureditve navedenega križišča skladno s sprejetim skle­ pom občinskega sveta ni potrebna postavitev predlagane prometne sig­ nalizacije. S strani občine niso bila podana nobena soglasja za gradnjo uvoza na novo parkirišče za tovorna vozila ob državni cesti Grosuplje - Cikava. V zvezi s spodnjeslivniško cesto je Anton Perme (SLS) predstavnike občinske uprave in svetnike se­ znanil, da sta skupaj z dr. Petrom Hostnikom (N.Si) predlagala, da se jo ponovno strokovno obravnava in se išče rešitve, ki bodo ustrezale tudi Slivničanom. Dr. Petru Verllču v zvezi z vprašanjem, v kateri fazi Je postopek sprememb in dopol­ nitev prostorskega plana občine Grosuplje In kako Je s pripravo nove občinske strategi­ je in prostorskega reda? Urad za prostor še pridobiva soglasja MOPE UPP (Urad za pros­ torsko planiranje) glede poselitve. Ko so vsa soglasja pridobljena, pripravljalec pripravi grafični in pisni del. Prostorski plan bodo hkrati spremenili z novo legendo v skladu s Pravilnikom o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in sred­ njeročnih družbenih planov v digital­ ni obliki (UR. I. RS, št. 20/03). Celoten plan bodo preverili na obči­ ni, nakar bo plan "odšel" v zadnje usklajevanje na UPP, ki bo pripravil predlog za sprejem na vladi. Z vlade se bo Plan "vrnil" v sprejem na Občinski svet Občine Grosuplje. Z Zakonom o urejanju prostora - ZUreP-1 se je poimenovanje pros torskih planov spremenilo, prav tako ne bo prostorsko ureditvenih pogo­ jev (PUP). Plan in PUP se bosta spre­ menila v Prostorski red občine. Novost pa je Strategija občine, ki jo bo treba sprejeti pred Prostorskim redom ali hkrati. Nobenega od pros­ torskih aktov pa ne bo mogoče spre­ jeti, dokler država ne bo sprejela Strategije države in Prostorskega reda države, katere usmeritve bomo upoštevali v občinskih aktih. Prostorski plan, ki se trenutno zaključuje, je že naravnan kot pred­ priprava na Strategijo in Prostorski red. Z njima pa bo mogoče začeli takoj, ko bo država sprejela svoje prostorske akte. Aktivnosti že tečejo. Občini Grosuplje v zvezi z vprašanjem o preselitvi okoljske inspekcijske službe: »V zvezi z vašim navedenim dopi­ som, v katerem protestirate zaradi ukinitve inšpekcijske pisarne v Grosupljem, pojasnjujemo, da je Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (v nadaljevanju IRSOP) za leto 2003 načrtoval ukinitev več Inšpekcijskih pisarn po Sloveniji, med katerimi je tudi Inšpekcijska pisarna v Grosupljem. Razlog za ukinitev pisarn je zmanj­ ševanje materialnih stroškov poslo­ vanja. Neracionalno po našem mnenju namreč je, da vzdržujemo inšpekcijske pisarne, v katerih dela po 1 sam inšpektor, ki se nenazad­ nje v npr. Grosuplje vozi iz Ljubljane. Takšne ukinitve, ki jih do konca tega leta načrtujemo še tri, pa v ničemer ne spreminjajo delovnega področja inšpektorjev Inšpektorata RS za okolje in prostor, saj se število inšpektorjev, zaradi ukinitev njihove­ ga sedeža, ni zmanjšalo. NADALJE PA JE V DOPISU NAVEDENO, DA SO »URADNE URE VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 8.00 DO 10.00 URE V PROSTORIH INŠPEKTORATA RS ZA OKOUE IN PROSTOR, OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA, VILHARJEVA 33, tako da je mogoče nemoteno kontaktirati z njim. Prijave nedovoljenih posegov pa je mogoče sporočati tako po tele­ fonu, kakor tudi v elektronski in pisni obliki.« Na ta odgovor je Franc Štlbernlk (LDS) pripomnil, da občani niso bili seznanjeni niti z novim naslovom, kam naj se obračajo. Dejan Vuga (LDS) pa je na predhodno vprašanje odgovorne­ mu uredniku, ali smo bili morebiti obveščeni o načrtovani selitvi inšpekcije sploh obveščeni, dobil odgovor, da na uredništvo ni bilo poslanega nikakršnega obvestila in ob tej ugotovitvi označil postopek preselitve inšpekcije brez seznanitve občanov za nesramnost brez primerjave. Ministrstvo za promet in DARS sta odgovorila Občini Grosuplje v zvezi s pobudo o gradnji vzporedne ceste ob avtocesti. Dr. Peter Verlič (SDS) je menil, da je treba odločno zavrniti odgovor DARS-a, saj ne navaja nekdanje »cesto bratstva in enotnosti« kot »cesto smrti«. Dejansko pa odgovor, ki ga je pripravil Državni zbor. služba za peticije, v katerem po DARS-u in DDC-ju. ugotavljajo, da so dolenjske občine imele neko prednost, ker je bila cesta zgrajena že v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Verlič meni, da se mora občina Grosuplje pridružiti pobudi Civilne iniciative, ki pripravlja zaporo ceste. Cestninska postaja v občini Grosuplje bo. in če ne bo solidne vzporedne ceste, bo kaos v prometu, še posebej v samem Grosupljem in Šmarju-Sapu. še veliko večji kot se že zdaj pojav­ lja. Župan je dodal, da je bil pred petimi leti med prvimi pobudniki, zdaj pa je treba nedvomno zgraditi vzporednico, odgovori DARS-a pa so milo rečeno nesramni in žaljivi. Na pobuudo Baza Predallč« (SDS) o podatkih občinske bilance in seznama premoženja Občine Grosuplje. Bilanco premoženja so svetniki Občinskega sveta Občine Grosuplje že dobili in sicer je bila posredovana v Zaključnem računu proračuna Občine Grosuplje za leto 2002. Seznam premoženja je obsežna dokumentacija, s katero razpolagajo samo v elektronski obliki. Ta sez­ nam si zainteresirani lahko ogledajo pri ge. Eriki Podobnik Za ugotav­ ljanje lokacije premoženja, ki ga ima občina v zemljiščih, pa služi mforma cijski sistem PISO, ki je dosegljiv na Internetu. Dr. Petru Veriicu (SDS) v zvezi s podanim vprašanjem na zad­ nji seji odbora za družbene dejavnosti, in sicer, kakšna Je višina sredstev, ki se namenja Romom v naši občini. »Sredstva, ki se namenjajo social­ nim programom in izobraževanju Romov, so bila v letošnjem letu koriščena v sledečih zneskih: 1. denarne pomoči 240.000,00, odobreno 9 vlog 2. izobraževanje odraslih 200.000,00 3. regresiranje šolskih potrebščin za Rome 150.000,00 4. zdravstveno zavaravanje Romov 2.700.000,00 (za 50 oseb mesečno cca 225.000,00) 5. preventivni programi za romske otroke 300.000,00 6. darilo za novorojence 60.000,00 Skupaj: 3.650.000,00 Jože Miklič STRAN ZA POLITIKO LDS IN ZLSD ŽELITA S PREDLAGANIMI ZAKONI O T.l. "IZBRISANIH" V KRATKEM ROKU PRIDELATI NEKAJ DESET TISOČ NOVIH VOLILCEV NA RAČUN VSEH DAVKOPLAČEVALCEV Oba zakona ot.i. "izbrisanih", ki sta trenutno v parlamentarni proceduri, že nekaj časa vznemirjata slovensko javnost in delita slovensko politično pri­ zorišče. Državni svet je na t.i. "tehnični zakon" izglasoval veto, če pa bo ponovno izglasovan, je nanj že napovedan naknadni zakonodajni referen­ dum. 1. Uporaba termina "izbrisani" je zavajujoča, vendar žal že preveč uveljav­ ljena, da bi jo spreminjali. Opisuje pa kategorijo prebivalcev Slovenije brez slovenskega državljanstva, ki so na dan 23. decembra 1990 imeli v Sloveniji stalno bivališče in bi morali v roku, ki ga je določil zakon, zaprositi za držav­ ljanstvo ali za (če državljanstva niso želeli) status tujca z začasnim biva­ liščem. To bi morali storiti najkasneje v dveh mesecih po roku, v katerem bi si lahko, vendar si niso želeli urediti državljanskega statusa. 2. Zakon o tujcih, sprejet 5. junija 1991, je določal zelo blage pogoje za pridobitev statusa tujca z začasnim prebivanjem, prav tako pa tudi za status tujca s stalnim bivališčem. Predvideval je tudi številne olajšave za družinske člane itd. Glavni pogoj za priznavanje statusa tujca s stalnim prebivališčem je bilo triletno neprekinjeno prebivanje v RS. Ta rok je bil s treh na osem let podaljšan šele julija leta 1997. 3. Ministrstvo za notranje zadeve je bilo dolžno spoštovati obstoječo zakonodajo in je moralo po preteku zakonitih rokov uskladiti evidence z vel­ javno pravno podlago. Tisti državljan katere od drugih republik bivše SFRJ, ki ni zaprosil niti za državljanstvo niti za status tujca z začasnim prebivališčem in tako jasno izrazil voljo, da bo odšel iz države, seveda ni mogel biti več v evidencah prebivalstva RS. Dejstvo je, da večine t.i. izbrisanih takrat tudi dejansko ni bilo več v Sloveniji. Iz nje so odšli, ne da bi odjavili stalno bival­ išče. Nekateri med njimi, predvsem oficirji JLA in uslužbenci nekaterih drugih zveznih organov, so ta stalna bivališča pred umikom iz Slovenije oktobra 1991 sicer fizično demolirali, uradno pa se niso odjavili. Seveda obstaja možnost, da je npr. kak nepismen prebivalec spregledal nastanek samosto­ jne Slovenije in ni poznal javno sicer precej opisovane spremenjene zako­ nodaje ter da zaradi tega ni uredil svojega formalnega statusa, vendar to ni krivda slovenske države in še manj je zaradi lastne malomarnosti upravičen do odškodnine. 4. Dolga leta po osamosvojitvi kategorija t.i. "izbrisanih" v Sloveniji prak­ tično ni obstajala. Slovenija pa seje vsem tistim, ki so leta 1991 arogantno zavrnili našo zelo velikodušno ponudbo državljanstev, naenkrat zazdela kar privlačna država. In mnogi so se v Slovenijo ilegalno, brez prijave, tako kot so iz nje odšli, tudi vrnili. 5. Ker je kategorija t.i. "izbrisanih" vse bolj naraščala ter izvajala notranji ter mednarodni politični pritisk, je slovenski parlament na predlog vlade julija leta 1999 sprejel Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ. Ta zakon je ponovno zelo radodarno omogočil podelitev stalnega bivanja vsem tistim, ki so v svoji vlogi dokazali, da od 23. 12.1990 neprekinjeno živijo v Sloveniji, razen tistim, ki so bili v tem času obsojeni za težja kazniva dejanja. Seveda pa zakon statusa ni podeljeval za nazaj, saj leta 1999 nikomur ni prišlo na misel, da bi za malomarnost ali špekulacije posameznikov v letu 1992 krivil državo. 6. V zakon je poseglo ustavno sodišče ter razveljavilo nekatere njegove določbe. Med drugim je razveljavilo možnost, da se zavrne podelitev statusa tistim, ki so bili v tem času obsojeni za težka kazniva dejanja. V popolnem nasprotju z ustavo je ustavno sodišče določilo, da mora MNZ vsem t.i. "izbrisanim", ki so si status tujca medtem že uredili, avtomatsko izdati dopol­ nilne odločbe s priznavanjem stalnega bivanja za nazaj vse od plebiscita. Ta sklep ustavnega sodišča je tako absurden, da si ga ni upala uresničiti niti vlada, saj je v direktnem nasprotju s 153. ter v vsebinskem nasprotju s 155. členom ustave. Državni organ namreč lahko izdaja odločbe le na podlagi zakona. Ob polemikah v zvezi s tem vprašanjem je zelo zanimivo stališče bivšega ustavnega sodnika, ki danes trdi, da mora MNZ odločbe izdajati brez zakona, ker zadostuje splošna odločba ustavnega sodišča. Ista oseba je namreč leta 2000 javno pozivala k bojkotu odločbe ustavnega sodišča o večinskem volilnem sistemu, češ da je le-ta protiustavna. 7. Vlada je letos spisala predlog zakona o izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča RS št. Ur. I. št. 246/02-28, ki je ponesrečen tako po naslovu kot po vsebini. Zakon ne rešuje statusa t.i. "izbrisanim", ker ga že imajo. Kot pove že v prvem členu, gre za ljudi z državljanstvom drugih držav, ki imajo poleg tega v Sloveniji že urejeno stalno bivališče. Zakon pa jim podarja še neprekinjeno stalno bivanje za nazaj vse do plebiscita, kar je ustavno sporno in hkrati nosi s sabo dve težki posledici. Daljše neprekinjeno stalno bivanje v Sloveniji je temeljni pogoj za pridobitev statusa državljana RS (od maja prihodnjega leta hkrati tudi EU). Praktično takoj lahko dobijo še en potni list in še eno volilno pravico. Podelitev statusa za nazaj omogoča tudi vlaganje odškodninskih tožb, ki so že javno najavljene in kar lahko močno omaje slovenske javne finance oziroma lahko močno poseže v žepe davkoplačevalcev. 8. Vlada je v obrazložitvi zakona zatrjevala, da le-ta ne omogoča vnaprej­ šnjega izračuna posrednih finančnih posledic in daje govorjenje o 800 mili­ jardah SIT visokih potencialnih odškodninah zavajanje javnosti. Zagotovo slovenski davkoplačevalci ti. izbrisanim ne bomo nikoli plačali 800 milijard odškodnin, ker tega denarja preprosto nimamo. 9. Vlada je ob predstavitvi zakona zatrjevala, da so vsi, ki so si medtem že pridobili status tujca in ki jim ga bi zakon podaril tudi za nazaj, doslej že dokazali, da so v Sloveniji neprekinjeno bivali vse od plebiscita. To preprosto ni res. saj jim tega ni bilo treba storiti. Zakon o tujcih, ki je veljal od leta 1991 do leta 1997, je namreč omogočal, da se stalno bivališče pridobi že po treh letih neprekinjenega začasnega bivanja v RS. Zato so v kategoriji t.i. "izbrisanih", ki jim želi vlada s t.i. "tehničnim" zakonom podariti status tudi za nazaj in to brez posamičnega preverjanja, lahko spretno skriti tudi številni najbolj sporni posamični primeri izigravanja naših predpisov. Gre namreč za tiste pripadnike nekdanje JLA, ki so leta 1991 sodelovali v agresiji na Slovenijo, nato po porazu brez odjave stalnega bivališča odšli iz nje, se udeleževali velikosrbske agresije in etničnega čiščenja na Hrvaškem in v BiH in se po ponovičnem porazu večinoma ilegalno spet vrnili v Slovenijo. Nekateri so tu prijavili in dobili začasno bivališče, po treh letih pa v skladu s takratnim zakonom status tujca s stalnim bivališčem. Kdor je torej leta 1991 nezakonito odšel iz države ter se vanjo leta 1994 vrnil ter takrat dobil začasno bivališče, je do spremembe zakona o tujcih julija 1997 že izpolnil pogoj za stalno bivališče. 10. T.i. tehnični zakon o izbrisanih omogoča, da se stalno bivališče za nazaj podari samo državljanom drugih držav, ki so nastale na ozemlju nek­ danje SFRJ. Izpušča vse tiste, ki so 23.12.1990 stalno prebivali v Sloveniji kot državljani drugih takratnih republik skupne države, danes pa imajo morda državljanstvo kake tretje države, ki ni nastala na ozemlju bivše SFRJ. Nikakor ni mogoče vnaprej trditi, da takšni primeri ne obstajajo, saj tega pre­ prosto na hitro ni mogoče preveriti. V tej točki so pripravljala zakona (in tudi odločbe US) v svoji politični zagledanosti v bivšo SFRJ ali iz preprostega nez­ nanja zagrešili očitno diskriminatornost, ki je hudo sporna ne samo po naši ustavi, ampak tudi glede na osnovna načela evropskega pravnega reda. 11. Predstavnica poslanske skupine LDS je ob utemeljitvi stališča večinske stranke, ki je zakon podprla, dejala, da človekove pravice nimajo cene in vse, ki mu nasprotujejo, označila za nestrpne. Povsem jasno je, da so človekove pravice posameznika ali skupine v družbi ali državi omejene z enakimi pravicami drugih posameznikov in skupin. Demokratičen sistem drugače ne more delovati, saj se v primeru zagovarjanja absolutne svobode na koncu ponovno uveljavi pravica najmočnejšega. Pred nekaj leti pa smo mukoma po dolgih in konfliktnih razpravah spravili skozi proceduro naš pred­ log zakona o odškodninah svojcem padlih v vojni za Slovenijo, pri katerem so iste stranke s svojimi dopolnili močno oklestile štipendije otrokom padlih. Pri tisti razpravi je LDS vztrajno dokazovala, da imajo ne samo pravice, ampak celo življenja padlih za Slovenijo zanje zelo nizko ceno. 12. Vsebinsko natančno enaka zakona, ki t.i. "izbrisanim" skušata podari­ ti pravice za nazaj, bi lahko napisali za vse, ki so bili (oni pa dejansko proti svoji volji) z odločbami in ravnanji komunističnih oblasti po letu 1945 izbrisani iz državljanskih evidenc ali pregnani s stalnih bivališč in so zaradi tega utrpeli veliko krivic in škode. Če človekove pravice po mnenju LDS odslej naprej nimajo cene, potem je potrebno tudi tem desettisočem povrniti res krivično izbrisan status za nazaj za vsa desetletja in jim tako posledično omogočiti vlaganje odškodninskih tožb. Si predstavljate šele te vsote? Če bo LDS uveljavila ta princip za t.i. izbrisane, bosta Italija in Avstrija brez večjih težav upravičeno zahtevali enak retroaktiven pristop do optantov in po vojni pregnanih in izbrisanih pripadnikov nekdanje nemške manjšine. 13. Ko smo nekaj dni zbirali podpise za referendumsko pobudo, sojo podpisovali tudi državljani neslovenskega porekla, ki so bili leta 1991 Sloveniji lojalni, kar še posebej v primerih nekaterih mešanih zakonov ali ofi­ cirskih družin ni bila vedno lahka odločitev. Sedaj pa nemočno opazujejo, kako se skuša priviligirati tiste, ki so jih takrat zasmehovali ali jim celo grozili. Predlagani zakon nikakor ne zasluži oznake akta, ki popravlja krivice, kajti v mnogo večji meri jih glede na svojo neselektivnost na eni ter diskrimina­ tornost na drugi strani povzroča. Če bo oblastna večina v Državnem zboru ponovno z najmanj 46 glasovi zakon potrdila kljub vetu Državnega sveta, bomo vložili nanj pobudo ali zahtevo za naknadni zakonodajni referendum. Referendumskega odločanja ustavno sodišče ne more preprečiti, razen če ne dobi takšne zahteve od poslancev. Če bo oblastna večina takšno zahtevo podala in tako preprečila referendumsko odločanje državljanov, bo s to odločitvijo prevzela nase vso odgovornost za posledice katastrofalnega zakona. Nič več se ne bo mogla izgovarjati, da zgolj uresničuje odločitve ustavnega sodišča. To bo njena politična odločitev in njena nesporna odgo­ vornost. Janez Janša V N.SI. - KRŠČANSKI LJUDSKI STRANKI SMO PROTI PODRAŽITVAM! Minilo bo leto, ko smo izvoljeni svetniki zasedli svoje sedeže v Občinskem svetu Občine Grosuplje. V stranki N.Si imamo izdelan program, ki nas izvoljene svetnike obvezuje, da podpiramo tiste programe, ki temelji­ jo na dobrobiti vseh ljudi, ki živijo v naši občini. Zato nikakor ne moremo in ne borno podpirali tezo o vsakoletnih podražitvah, oziroma (tako imeno­ vanih usklajevanjih) na večini segmentov občinskega proračuna. Tudi letos smo v občinskem gradivu za zadnjo sejo dobili zajeten zalogaj predlogov podražitev in nekateri predlogi so bili podani celo do 30 %. Svetniki N.Si smo te podražitve ostro zavrnili in smo glasovali proti, vendar smo bili pre­ glasovani (podobno kot na državni ravni). Ko prebiram gradivo za sejo, imam občutek, da smo še vedno v obdob­ ju, ko se vse dogaja in gradi na podražitvah, ne zavedamo pa se, da smo tik pred vstopom v EU. Tam o teh stvareh razmišljajo drugače in takemu razmišljanju se pridružuje tudi stranka N.Si - Krščanska ljudska stranka. Zato z zanimanjem pričakujemo, kako se bodo pripravljalci takih predlogov obnašali takrat, ko se bo potrebno podrediti evropskim standardom in predpisom. Vzrokov, zakaj v stranki N.Si. ne odobravamo podražitev, je več. Kot svet­ niki se veliko srečujemo in pogovarjamo s prebivalci občine. Tako spoz­ navamo, kakšne tegobe in skrbi spremljajo njihove družine. Ko poslušamo njihove zgodbe, velikokrat ugotovimo, da jih veliko živi na robu človeka vrednega življenja za današnji čas. Za tako stanje je v prvi vrsti kriva vlada RS s svojinu ukrepi, posledično pa k takemu stanju pripomorejo tudi občinske uprave s svojimi predlogi, saj se take podražitve dogajajo vsako leto. Eden izmet vzrokov, da ne podpiramo podržitev, je tudi ta, da je občina Grosuplje že sedaj glede cen komunalnih storitev in ostalih stroškov, ki jih moramo plačevati občani, na samem državnem vrhu. A kaj imamo od tega? V stranki N.Si se zavedamo, da bi bilo navkljub podražitvam še vedno premalo denarja za izpolnitev vseh želja v proračunskih postavkah. Zato želimo, da bi v bodoče več sodelovati pri pripravi programov ter njihovih izvedbah, kajti le tako bomo sprejemali tudi odgovornosti. Pa naj bo o tem dovolj, saj se bliža mesec december, mesec, v katerem je nekaj prostora za vse nas, da borno lahko opravili obračun skozi celo leto in ugotovili, kaj vse je bilo postorjenega, predvsem pa, kaj bomo v naslednjem letu lahko storili bolje. NO VA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 00 GROSUPUE Mihael Kadunc ILOVA GORA - GORA SMRTI - PO ŠESTDESETIH LETIH Velika Nova Gora, 18. oktober 2003 - Občina Grosuplje, Krajevne organizacije Zveze borcev Grosuplje, Ivančna gor­ ica, Krka, Šentvid pri Stični, Šmarje-Sap, Višnja Gora in Območno združenje Zveze borcev in udeležencev NOB Grosuplje ter Območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje so pripravili v spomin na boje in padle na Ilovi Gori pred šestdesetimi eti slovesnost pred spomenikom in grobni­ co 45 padlih borcev. Planinsko društvo Franc Štlbernlk pri pozdravu udeležencem GrosuPUe Pa Je Pred spominskega srečanja na Ilovi Gori. tem že v JutranJih urah začelo pohod po Radenskem polju, ki so ga zaključili nekoliko pred prireditvijo na Ilovi Gori. V imenu krajevne organizacije borcev je nekaj sto (po oceni okoli 500 udeležencev) obiskovalcev pozdravil predsednik organizacije Franc Štlbernlk. Posebej je med njimi pozdravil še živeče borce 5. Cankarjeve in 10. ljubljanske brigade ter člane odbora Grosupeljsko- stiškega okrožja. Župan občine Grosuplje Janez Lesjak je v svojem nagovoru precej poudarkov namenil današnji organiziranosti slovenske obrambe. Dejal je, da so se pozitivne izkušnje partizanskega boja pozneje vgradile v samoobrambni sistem v konceptu splošnega ljudskega odpora. Tak koncept obrambe pa se je izkazal za pozitivnega tudi pred dobrim desetletjem, ko smo se Slovenci morali ponovno dokazati. "Še več: V kratkem, a uspešnem osamosvojitvenem spopadu smo si priborili samostojno državo. Bili smo uspešni. Prvič v zgodovini smo kot narod složno in enotno stopili skupaj... Kaj pa se dogaja danes?..." Menil je, daje usahnila volja po samoobrambi in da razpadata v sedanjem času tudi narodna in domoljubna zavest. Z ukinjanjem splošne vojaške obveznosti smo se odrekli osnovnemu načelu varnosti in obrambe malega naroda. "Slovensko vojsko imamo organizirano po tujem modelu in za tuje interese." Minister za delo, socialo in družinske zadeve, dr. Vlado Dlmovski, seje v slavnostnem govoru povrnil šestdeset let nazaj. Po kapitulaciji Italije je nastalo na Dolenjskem in v Beli Krajini širše osvobojeno ozemlje, ki pa so ga želeli Nemci prevzeti v svoje roke. Po osebnem Hitlerjevem naročilu je feldmaršal dobil nalogo, da mora zatreti komu­ nistično gibanje. Bitka na Ilovi Gori se je začela v začetku novem- bral943. Prvi napad so partizani odbili, nakar so Nemci pritisnili z vso silo in uporabili celo težko topništvo. V bojih je so imeli partizani veliko ranjencev, za katere se je začela prava bitka. Premestili so jih proti Javham, kjer so imeli partizansko bolnišnico. Bilo pa je veliko mrtvih, tudi med prebivalci Nove Gore, vas pa požgana. "Ta spomin moramo varovati zaradi nas, zaradi našega dostojanstva in naše samozavesti..." 0 današnjem času pa je dejal, da je veliko dilem in vprašanj 20. stoletja prenesenih tudi v 21. stoletje, a je prepričan, da se bomo znali samouresničiti v evropskem svetu vrednost, ki ga pri­ naša novo zavezništvo. Kot prvi mož v ministrstvu pa je obljubil, da si bo še naprej prizadeval za pravičnost in socialno varnost vseh državl­ janov. Delegacije borcev so med prireditvijo položile k spomeniku vence in prižgale sveče. V programu pa so nastopali: mezosopranistka Nataša Loborec Perovšek, Moški pevski zbor KD Vokal pod vodstvom Primoža Cedilnika, Godba Stična, Nada Rovšek in Franc Marn. Nekdanji predsednik države Milan Kučan se prireditve ni udeležil, čeprav je bil najavljen v vabilu. Za ozvočenje je poskrbel radio Zeleni val. Prireditev je vodila televi­ zijska novinarka Tadeja Anžlovar, posnela pa TV Slovenija. Po prire­ ditvi je bilo pred velikoilovskim gasilskim domom "tovariško srečanje s partizanskim golažem". Jože Miklič STRAN ZA POLITIKO, AKTUALNO POVOŽENA AVTOCESTA Občine Grosuplje, Žužemberk in Ivančna Gorica ter civilna iniciativa za ohranitev regionalne ceste Ljubljana - Novo mesto so naslovile na Državni zbor Republike Slovenije peticijo, v kateri nasprotujejo izgradnji cestninske postaje v Ivančni Gorici, dokler ne bo zagotovljena vzporedna cesta za pre­ bivalce dolenjske regije. Dolenjska avtocesta je namreč edina avtocesta v Sloveniji, ki večinoma poteka po trasi bivše hitre ceste. Dolenjska avtocesta je praktično "povozila" obstoječo hitro cesto, ki sojo projektanti predvsem izkoristili kot enega izmed voznih pasov nove avtoceste. Še posebej je to očitno ravno na poteku avtoceste skozi našo občino. V primeru izgradnje cestninske postaje v Ivančni Gorici lahko upravičeno pričakujemo precej­ šen odliv prometa z avtoceste na vzporedne ceste. Poleg tega se pospešeno razvija tudi sistem plačevanja cestnin v prostem prometnem toku, ki naj bi v praksi zaživel leta 2008. S tem sistemom se bo uvedlo popolno plačevanje cestnin na vseh priključkih na avtoceste. Glede na to, da je tik pred sprejetjem zakon, ki bo omogočil privatizacijo družbe za avto­ ceste DARS, je interes za vzpostavitev plačevanja cestnin na vseh priključ­ kih izredno velik. Cestnine bodo predstavljale velik del prihodka priva- tiziranega Darsa. To je dodaten argument, zaradi katerega nas je lahko upravičeno strah, da bodo vozniki za vožnjo proti Ljubljani namesto drage avtoceste uporabljali obstoječe poti proti Ljubljani, to pa bo povzročilo občutno povečanje prometa po obstoječih poteh. V naši občini je edina obstoječa vzporedna regionalna cestna povezava v naravnost katastrofal­ nem stanju. Potek regionalne ceste je na ravni izpred stotih let, koje bila izvedena zadnja posodobitev ceste v Šmarju z ridami in je izboljšala promet s konjske vprege. Na zadnji seji občinskega sveta smo občinski svetniki prejeli mnenje o potrebnosti vzporedne cestne povezave po izgradnji avtoceste, ki so ga po naročilu Darsa pripravili v Družbi za državne ceste. Pod strokovno mnenje so se podpisali Ida Šubic, univ. dipl. inž. gradbeništva, Tomaž Košič, univ. dipl. inž. grad., vodja sektorja za plan in investicijsko dokumentacijo, ter Slavko Žličar, univ. dipl. inž. gradbeništva, direktor projekta Dolenjska. Poglejmo nekatere bistvene ugotovitve, opisane v tem mnenju. Po ugo­ tovitvah strokovnjakov je bila obstoječa hitra cesta od Ljubljane do mejnega prehoda Obrežje zgrajena kot "avtocesta bratstva in enotnosti" že koncem petdesetih let prejšnjega stoletja in sicer s tehničnimi elementi dvopasovne ceste s kontroliranimi dostopi, to je izvennivojskimi križanji. Z gradnjo te ceste v novem koridorju se je razbremenila dotedanja glavna cesta, ki je potekala skozi posamezna naselja. Tako je Dolenjska kot edini koridor za tisto obdobje pridobila kvalitetno cestno povezavo, katere osnovne pred­ nosti so potek ceste izven naselij in kontrolirani dostopi (izvennivojski priključki na vsa križanja). Poleg tega pa je bila bistvena prednost za uporabnike ta, da je bila cesta celotno obdobje necestninska. Na, podlagi tega strokovnega mnenja je eden od razlogov, da si občani Grosupljega ter ostali prebivalci Dolenjske ne zaslužimo boljše vzporedne ceste, torej ta, da smo imeli v preteklosti boljši cestni standard od ostalih Slovencev. Strokovnjaki, ki so pisali mnenje., pa so povsem prezrli dejstvo, da so cesto "bratstva in enotnosti" imenovali cesta smrti, saj je med vsemi cestami v zadnjih petdesetih letih pobirala največji smrtni davek. Samo na področju grosupeljske občine sta bili na tej cesti dve t.i. črni točki, kjer je število prometnih nesreč s smrtnim izidom močno izstopalo. Ali smo torej res imeli boljši "cestni" standard v preteklosti, kot to trdijo strokovnjaki? Občinski svet je v razpravi menil, da je takšno mnenje povsem nespre­ jemljivo, zato ga je posebnim sklepom v celoti zavrnil in od Vlade Republike Slovenije zahteval takojšno ureditev sodobne regionalne vzporedne cestne povezave v občini Grosuplje ter izgradnjo obvoznice. Dr. Peter Verlič, občinski svetnik KULTURNA PREPOZNAVNOST V zadnjem času me vedno znova "presenečajo" velike besede o kulturni pre­ poznavnosti, ki jih izrekajo ob različnih praznovanjih, odprtjih, sejah in kongresih razni pomembneži, tako na lokalni kot na državni ravni. O slovenski kulturni pre­ poznavnosti pa je precej napisanega tudi v Nacionalnem programu kulture za obdobje 2004 do 2007, ki ga je nedavno obelodanila ministrica Rihtarjeva. Torej program, ki bo veljal za obdobje, v katerem bomo Slovenci epohalno odšli med sorazmerno visoko (tudi kulturno) razvite evropske narode. ZA ZAČETEK: O NACIONALNEM PROGRAMU KULTURE Zakon, ki je določil Nacionalni program kulture, je začel veljati 14. novembra 2003. Program je bil napisan v štiristo straneh obsežni brošuri. Obravnava "pravljična in odrešujoča" prednostna področja kulture: mrežo izvajalcev, ponud­ bo in povpraševanje, kulturno infrastrukturo, izobraževanje, strokovni tisk, stanovske organizacije, mednarodno sodelovanje, finančni potencial, tehnični potencial, razpoložljive kadre. Predvideno je ohranjanje in razvoj slovenskega jezika, spodbujanje kulturne raznolikosti, zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjal­ nost, kulturna vzgoja kot ustvarjalna vzgoja in kot vzgoja za ustvarjalnost. Izo­ braževanje za poklice v kulturi, kultura kot kategorija razvoja, kultura kot genera­ tor gospodarskega razvoja, človeških virov, kvalitete življenja in socialne kohezivnosti, neposredna podpora ustvarjalcem, informatizacija v kulturi in posodobitev javnega sektorja v kulturi. Veliko prostora je namenjeno knjigam, pa nenazadanje tudi varovanju kulturne dediščine in razvoju "kulturnega turizma". Posebno mesto v programu je namenjeno medijem. "Med drugim zlasti zato. ker so še posebej pomembni v kulturah z manjšim številom prebivalstva, saj kot nosilci kulturnih sporočil učinkujejo izobraževalno in kulturno (in)formativno ter sploh socialno integrativno. Nacionalna kulturna politika bo zanje vse bolj zain­ teresirana, saj so ob drugem sami mesto ustvarjalnih idej in neredko kreacije same, njihov pomen pri vrednotenju tekoče kulturne ponudbe oziroma ustvarjal­ nosti pa nima nadomestila...." Posebej je treba omeniti Sklad za pluralizacijo medijev, kot ga predvideva vlad­ ni predlog Zakona o medijih. Ta Sklad je namenjen tudi bogatenju kulturnih pro­ gramov tako v elektronskih kot tudi tiskanih medijih. V programu pa je nekoliko nedoločljivo zapisano, da "seje evropsko in tudi slovensko kulturno ustvarjanje vselej upiralo poenotenju: ideološkemu, nazorske­ mu, celo nacionalnemu. Zato bo morala sodobna kulturna politika pozorno spremljati izzive, kakršne prinaša globalizacija, da prav ta neizogibni proces ne bi začel brisati razlik in da se ne bi spremenil v nov monolit." Torej: je vse skupaj namenjeno široki kulturi. V zadnji navedeni izjavi celo tako široki, da bi ji morali reči vsaj interkultura, če že ne multikultura, kar pa je skoraj isto kot nikakršna oziroma nikogaršnja kultura. In prav na tem mestu iščimo odgovor! KAJ PA, NA PRIMER, MANJKA PROGRAMU IN ČESA NE ODPRAVUA? Vsekakor je prav, da je program sprejet, vendar je problem v tem, da se v naši družbi kljub lepo napisanim programom in zakonom stvari razvijajo precej po svoje. Naj naštejem le nekaj primerov: Trženje nacionalnega (arhivskega) blaga za potrebe kulturnih razisko­ valcev. - Ste se morda že kdaj podali v kakšen arhiv in skušali pridobiti nekaj podatkov na različnih medijih? Če seštejete vse stroške skupaj, boste za potrebe nekoliko kompleksnejše naloge morali odšteli 50.000, 70.000 ali tudi več SIT za stroške v arhivih. Od bruto zneska okoli 100.000 SIT, ki ga boste nato uspeli iztržiti s svojim izdelkom pa boste plačali še DDV, a vam davčna uprava ne bo niti približno upoštevala vseh materialnih stroškov. Predno pa je izdelek objavljen v knjigi ali na drugem mediju, nastane še "nekaj" drugih stroškov, da o potreb­ nem času in drugih ustvarjalnih komponentah niti ne govorimo. Iz tega si lahko izračunate, za kakšno ceno boste delali kot kulturni ustvarjalec ali morda celo nosilec kulture, še posebej, če delujete ljubiteljsko. Avtorstvo In DDV - Novi načrtovani predlog o obdavčenju avtorskih honorar­ jev bo marsikomu povzročil nekonkurenčnost na že tako osiromašenem slovenskem trgu, ki ga vedno bolj polnijo s tujimi "kulturnimi" izdelki. Vnašanje komercialnih elementov ob tipičnih praznovanjih sloven­ skih praznikov bi moralo biti posebej obdavčeno. - Že dolgo nas nekatere močno moti banalna razlaga trgovcev in spodbujevalcev verske nestrpnosti ob kresovanjih, božiču, veliki noči in še nekaterih drugih praznikov, ki so duhovno, versko in etnološko zelo bogati in so se ohranili in nadgradili tudi v več kot tisočletni slovenski zgodovini. K tako prazno "praznovanim" praznikom so pridružili še dan vseh svetih oziroma dan spomina na mrtve. Tega dne naj bi po novem praznovali noč čarovnic. Zame osebno pa to ni le posmehovanje Cerkvi, ampak popolno zanikanje pietete in celo norčevanje iz vseh mrtvih. Državni simboli Predlagatelj za zamenjavo državnih simbolov je bil nekdanji kulturni minister, naročnik javnega natečaja za grb in zastavo pa je bil Državni zbor. Dejstvo pa je, da pred razpisom ni bilo nobene širše strokovno vodene javne razprave med državljani o tem, ali sploh podpiramo spremembe državnih simbolov. Po objavi seje pokazalo, da oblikovalci zelo slabo poznajo slovensko zgodovino. Srčna kuKura Svetovalec vlade in inšpektor na ministrstvu za kulturo je septembra lani pre­ povedal izhajanje časopisa Grosupeljski odmevi. Kdo je "zamočil" zadevo, mije kot odgovornemu uredniku popolnoma jasno. In tudi upal bi si predvideti, zakaj, a opravičila še do danes nisem prejel - ne pisnega ne ustnega. Nadalje: Družina kot temelj jezikovne in kulturne Identitete??? ... pa še več primerov bi lahko naštel. (NE)KULTURNA PREPOZNAVNOST Včasih so v kulturni prepoznavnosti veljali duhovna globina in ustvarjalna smelost. S pohodom znanosti, umetnosti in filozofij seje začelo zanimanje za izvirnost. Domišljija pa ne stavi več le na kombinatoriko že obstoječih, odkritih znanj in veščin ter na njihovo poustvarjanje in nadgrajevanje, temveč na novosti, ki jih uvažamo celo iz daljnega vzhoda ali drugih kulturnih okolij in jih presajamo z raznimi novodobnimi voditelji in "svetovalskimi mrežami" v naše okolje. (Feng- šu in Radensko polje...) Zdaj seje tudi ta čas že vsega nasitil, a "sodobni kul­ turniki" iščejo vedno nove pristope... Danes, tik pred vstopom v Evropo, je spet popularno govoriti o prepoznavnosti. To so zelo hitro spoznali tisti "podjetneži" in "oblastniki", ki iz evropskih priporočil in programov vidijo predvsem možnosti za pridobitev sredstev. A če besedičenju o prepoznavnosti pogledamo nekoliko pod kožo. bomo hitro ugotovili, da je mo­ dema ustvarjalnost na tem področju namenjena pretežno oblikovanju, zavijanju v celofanske papirčke z lepimi zlatimi mašnami. 0 vsebini se jih sprašuje le malo. Za trenutno dogajanje lahko rečemo, da si kulturo vedno bolj prisvajajo ljudje, ki imajo denar in ga morajo vlagati zaradi davčnih olajšav. Ne bom se spuščal v podrobnosti, kakšen je večinoma njihov odnos do kulture, dovolj pa je že, da vza­ mete v roke naše razkošno časopisje. V njem boste na vidnih mestih našli, kako si elita kupuje "svojo kulturo", (humanitarnost - in prepoznavnost) s pomočjo raznih prav tako elitističnih klubov in ustanov, v katerih imajo neposredno ali posredno moč odločanja - in si s tem pere vest. Grosuplje pri tem ni nobena izje­ ma. Za nasprotje temu pa se morda spomnite še nekaterih pobud v preteklosti na področju kulture, varovanja dediščine, turizma, oglaševanja.... ki s(m)o jih na Grosupeljskem na svitlo spravili nekateri posamezniki - recimo od osamosvojitve naprej? Nedvomno je bilo teh pobud tudi že pred tem kar nekaj. Zdaj lahko zanesljivo ugotovimo, da se jih je le malo uresničilo v njihovi izvirni vsebini, saj so tiste hitro uresničljive, večinoma "prevzeli" nekateri drugi in iz njih naredili lastni dobiček. Nekatere dejavnosti so bile izpeljane na neprimeren način, nekatere z velikimi napakami, nekatere so bile celo prepuščene drugim (npr. JSKD). nekatere pa so popolnoma zaspale. Večina dolgoročnih idej in tistih, v katerih bi bilo treba trdo delati, pa je že »neslavno ali pa potiho zaključila svoje življenje«. In kaj se je. na primer, zgodilo nedavno, tik pred šmarskim simpozijem? Nekateri so si drznili predstaviti za javnost pred kamerami svojo zavajajočo razla­ go, da pristojna ministrstva in ministra niso bili obveščeni o nameravanem sim­ poziju. V tej zvezi naj povem vsej grosupeljski javnosti, da sem osebno sestavil (podpisal pa jih je predsednik občinskega organizacijskega odbora za proslavo 500-letnice šole v Šmarju) in oddal priporočeno na pošto kar nekaj dopisov, poleg ostalim tudi ministru za šolstvo, ministrici za kulturo - in nadškofu. Za zaključek v letu 2004 pa smo nameravali povabiti predsednika države. Prav na tem simpoziju pa je bilo veliko govora o šolski in drugi prepoznavnosti - predvsem pa o kulturi. Nadškof je prišel v Šmarje-Sap na praznovanje tega visokega jubileja že dvakrat, dva ministra pa še nobenkrat. Časa in priložnosti pa imata še oba kar nekaj in močno upam. da bo povabilo prejel tudi predsednik države. ZAKUUČEK Grosuplje bi moralo imeti nekaj več posluha za kulturo, še posebej tisti, ki imajo v rokah odločitve o javnem denarju. Sicer pa si glede na dosedanje večletne dejavnosti uradnih kulturnih institucij v našem prostoru ne rišem iluzij, da bo Nacionalni program kulture bistveno izboljšal grosupeljsko kulturo, čeprav nekaj točk oziroma dejavnosti v tej navezi, ki se bodo nedvomno uvrstile v nov koncept, lahko pohvalimo in pričakujem, da bodo še naprej uspešno opravljale svoje poslanstvo. Če pa je morda že nastopil čas. da bi v Grosupljem ustanovili skupno koordi­ nativno telo v kakršni koli obliki za področje kulture in morda še z njo povezane kakšne sorodne dejavnosti, pa naj odločijo strokovne službe in občinski svetniki. "Čas beži - in nikoli se ne vrne," piše na oboku pri vhodu v stiski samostan. Ne samo po besedah - po svojih/njihovih delih se/jih bomo prepoznali! Jože Mlkllč SREČEN ZIVELJ - NESREČEN NAROD V zadnjih petnajstih letih so mnogi opozarjali in razkrinkali neštete zločine komunistov in nji­ hovega režima. Vedno nova najdišča skupinskih grobov, brezen, jam... kričijo. A zaman! Kar naprej se dogaja, da nam isti, ki glasno kažejo na Srebrenico, z vsemi močmi tajijo na desetine slovenskih Srebrenic. Isti, ki zahtevajo od Unesca, naj uvrsti partizansko bol­ nišnico Franjo na spisek svetovne dediščine, »ker uteleša izjemne uni­ verzalne vrednote humanitarnosti, požrtvovalnosti in sočutja«, ščitijo ljudi, ki so prav te »izjemne uni­ verzalne vrednote humanitarnosti, požrtvovalnosti in sočutja« gladko tisočkrat pohodili, ko so dali pobiti ranjence, vojne ujetnike, dojenčke, nosečnice, starke... Zaradi komunis­ tičnega režima smo Slovenci dvakrat razklani. Najprej zato, ker nekateri trdno verujemo, da so humanitarnost, požrtvovalnost in sočutje splošne dolžnosti, se pravi, da jih je treba izkazati slehernemu, se zlasti šibkemu. Nekateri drugi pa so prepričani, kot je moč soditi iz nji­ hovih dejanj, da te vrednote veljajo le med prijatelji. Iz te vrednostne razklanosti sledi druga: ne moremo se namreč poenotiti glede naše preteklosti. Vsi, ki so kakor koli povezani s komunizmom, hočejo njegovo tiranijo prikazati kot nekaj dobrega ne glede na žrtve in ceno. vsi pa, ki pozdravljajo Nurnberg, Haag in podobno, ne morejo žrtvam komunističnega terorja odreći človeškega dostojanstva in pravic, tudi po smrti ne. Seveda, če jaz ali meni podobni razmišljajo tako in to vedno, brez nihanj, se za to nihče ne zmeni. Čisto drugače pa je. ko o tem spre­ govori akademik Tine Hribar. Naš narod je razglasil za nesrečnega, ker je razdvojen glede preteklosti. Razlog za to vidi v prikrivanju resnice o Zločinu (Zločin z veliko začetnico!). Resnica bi lahko prišla na dan, če bi na grobiščih pisalo, da so v njih žrtve revolucije, a je državni zbor odločil, da gre le za »žrtve povojnih usmrtitev«. Akademik prepoznava za takšno lažno formulacijo »poslanski puč«, ki gaje organiziral Milan Kučan. V ozadju tega sprenevedanja prepoz­ nava vpliv in moč komunistične in udbaške kontinuitete, ki je ne gre več podcenjevati, saj prav ta preprečuje, da bi krivce za pomore in tiste, ki jih prikrivajo, privedli pred sodišče. Glede na akademikovo vijugavo pot med demokracijo in Kučanom lahko sklepamo, da sluti čas, ko se bodo komunistični zločini merili z resnično univerzalnimi merili. Vsekakor je postavil za patologijo našega življa pravo diagnozo: bole ha zaradi vpliva in moči komunis­ tične in udbaške kontinuitete, ki jo pooseblja Milan Kučan. To diagnozo potrjuje tudi dejstvo, daje prav Kučan nekaj let pred »koncem« komunizma podpisal zakon o slovenskem tajnem uradnem listu in z njim do popolnosti izpopolnil skrivne vzporedne državne strukture, ki delujejo še danes. Akademik je prav tako zavrnil Kučanovo tezo o več zgodovinskih resnicah: ta je samo ena - resnica o Zločinu. Dokler tega ne borno priznali, smo morda srečen živelj, a zagotovo nesrečno ljudstvo, ki mu bodo brez težav vladali zaščitniki zločincev in skrivači njihovih zločinov. dr. Drago Ocvlrk Neme grosupeljske priče zločlnskostl komunizma. VAROVANJE NARAVNE DEDIŠČINE TRISTO LET RAZISKOVANJA NAŠE KRAŠKE NARAVE ALI JO BOMO ZNALI JUTRI PREDSTAVITI SVETU KOT NAŠO POSEBNOST? Vsega pet mesecev nas loči od maja 2004, ko bo naša država postala članica velike evropske družine. Prevladujočemu optimizmu pa se ob tej prelomnici občasno pridružuje tudi tesnoba, ali se kot majhna država in narod ne bomo utopili v morju velikega kapitala in tuje kul­ ture. Tako kot je neutemeljen prevelik optimizem, češ da se v EU cedita med in mleko, je odveč tudi pretiran strah pred odpiranjem v svet. Je pa odvisno od nas samih, koliko in kako bomo znali izkoristiti priložnost odprtih meja. Ena od priložnosti, kjer zaradi ugodne geografske lege in ohranjene narave lahko predvidevamo pospešeni gospodarski razvoj, je nedvom­ no turizem. Med priložnostmi za turizem pa je pri nas zlasti kras v vseh svojih pojavnih oblikah: od kraških pojavov, živega sveta do značilne krajine. Ne nazadnje je za Evropo in svet zanimiva tudi zgodovina raziskovanja krasa, saj vemo, da je bilo veliko strokovnih pojmov opisanih po naših primerih in da so bile desetine novih vrst jamskih živali prvikrat opisane prav iz naših krajev, med njimi tudi najbolj slavna človeška ribica. Kraški svet se začenja na južnem robu Ljubljanskega barja, to nam je vsem znano. Manj pa je znano, da je bil severnodolenjski kras, ki obsega med drugim občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, že pred več kot tristo leti prizorišče pomembnih znanstvenih odkritij. Najprej se v mislih preselimo v 17. stoletje, v čas, koje J. V. Valvasor raziskoval in opisoval posebnosti kranjske dežele. Med številnimi jama­ mi, ki jih je spoznal in opisal, ima posebno mesto Podpeška jama, ki jo je sam pregledal in izmeril leta 1685. Objava načrta v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689 mu je prinesla mednarodno priznanje in članstvo v uglednem angleškem znanstvenem društvu. Podpeška jama je pomembna tudi z biospeleološkega vidika. Zaradi razmeroma lahkega dostopa sojo obiskovali mnogi raziskovalci in v njej našli redke jamske živali, od katerih so nekatere znane samo od tam. Med obema vojnama (1928-1941) je bil v jami tudi biospeleološki laboratorij ljubljanske univerze. Preskočimo kakih sto let naprej v čas, ko se je srednjeveška mešani­ ca bajk in resničnosti že umikala pravi moderni naravoslovni znanosti. Takrat, v letih 1754-1769, je v Idriji deloval znani naravoslovec I. A. Scopoli, ki ga je med drugim zanimala tudi skrivnostna človeška ribica, znana po nejasnih opisih še iz Valvasorjevih časov. Vendar mu živali niso prinesli ne z Vrhnike in ne iz Malnov pri Planini, kjer so jih nekoč našli, temveč iz Vira pri Stični. Domačini so žival dobro poznali, saj so človeške ribice ob visoki vodi večkrat našli naplavljene pod izvirom. Povedali so mu tudi domače ime živali, kije obveljalo: človeška ribica. Scopoli je takoj dojel, da gre za izjemno odkritje, vendar ga je kot pravi znanstvenik hotel preveriti tudi pri drugih znanstvenih avtoritetah po Evropi. Zato je več živali, shranjenih v alkoholu, poslal učenim znancem po Evropi, med drugim tudi velikemu švedskemu naravoslovcu Carlu Linneju. Linne ni verjel, da gre za odraslo žival, menil je, gre za ličinko kakšnega pupka. Scopolijevo oklevanje pa je izkoristil drug, sicer zelo površen naravoslovec nekoliko dvomljivega slovesa J. N. Laurenti z Dunaja, ki je človeško ribico videl pri svojem prijatelju S. Hohenvvartu v Celovcu, kateremu jo je tudi poslal Scopoli. Pohitel je z opisom in dotlej neznani živali dal znanstveno ime Proteus anguinus, čeprav sploh ni vedel, odkod je primerek živali in je napačno napisal kot kraj nahaja­ lišča Cerkniško jezero. Vir pri Stični je kot znanstveno pomemben kraj nato po krivici utonil v pozabo, ker so človeško ribico kasneje našli še v mnogih jamah od Doberdobskega krasa do Hercegovine. In zdaj skočimo še za naslednjih sto let na konec 19. stoletja. Leta 1893 je od Ljubljane prek Grosupljega in naprej do Kočevja oz. Novega Brezno Hrviška okroglica pri Kompoljah v Dobrepolju so razisko­ vali Drenovcl leta 1912. Bogumil Brlnšek je fotografiral notran­ jost, Pavel Kunaver pa narisal profil brezna. mesta stekla železniška proga. Železnica ni bila pomembna samo za domačine, ki so dobili hitro zvezo s svetom, in za razvoj gospodarstva, po njej so v dotlej odročne kraje prihajali tudi naravoslovni raziskovalci. Leta 1906 se je cvet tedanjih mladih alpinistov in jamarjev zbral v društvu Dren. Med Drenovci najdemo znana imena kot so Rudolf Badjura, Pavel in Josip Kunaver in Josip Cerk. Med njimi sta bila tudi naša prva prava naravoslovna in jamarska fotografa Bogumil Brinšek in Ivan Tavčar. S težko raziskovalno opremo otovorjene jamarje je vlak pripeljal do Čušperka, Dobrepolja, Velikih Lašč in Ortneka, od tam pa so se podajali v jame in brezna, ki jih do tedaj ni še nihče obiskal. Raziskovali so med drugim jame Radenskega polja in okolice Predol. V spominih Pavla Kunaverja (Moje steze, 1979) najdemo zanimiv opis raziskovanja brezna Marjanščica iz časa med 1910 in 1914: "Inženirju Puticku je bila posebno pri srcu Krka, ki sestoji iz ponikalnic, ki tečejo čez Ribniško-Dobrepoljsko in Radensko polje. Podzemeljski sifoni niso mogli nekaj let prej požreti vse vode po hudih nalivih in poplave so bile na poljih katastrofalne. Pri Predolah nad Račno pa je bilo neznano globoko brezno, po katerem so upali že nekaj desetletij pred njim - Putickom - priti do podzemeljske Krke. Takrat so izbrali najpogumnejšega moža tistih krajev, da bi se spustil v brezno, prek katerega so položili debelo bruno, mož pa je sedel na kolec na koncu debele vrvi, potem ko sije z alkoholom pomagal za "korajžo". Možje so počasi spuščali junaka v globino in počasi je izginil v temi. Tako je šlo nekako do 50 m globoko, ko je varnostni zvonček, privezan na tenko vrvico, začel divje zvoniti znak "nazaj". Preplašeno ljudstvo, kije stalo okoli jame, je moža izpraševalo, zakaj je moral tako hitro nazaj. "Oh!" je vzkliknil. "Iz teme so se pokazale bele roke pa krva­ va stegna in še sam bognasvaruj z rdečo kapico!" je vzdihoval pre­ plašeni mož. Ing. Putick ni veroval v vraga v jami in je hotel izvedeti resnico. Tako smo nekega dne že stali pred res spoštovanje vzbujajočim breznom. Vanj smo metali kamenje, kije pričalo, da je jama res globoka, koliko, pa ne. Lahkomiselno smo začeli spuščati tovariša Brinška po navadni planinski vrvi, drseči po drevesni veji v brezno. Po 50 m je bilo vrvi konec, dna pa še ni videl. Začeli smo ga vleči ven, toda nenadoma je počila kita konopljene vrvi! Od groze se mi je stisnilo srce! Kaj bo? Pa je k nam pristopilo še nekaj domačih fantov. Najmočnejši je splezal na vejo, od koder je vlekel vrv, da se je trenje zmanjšalo. Kljub temu se mije zdelo, da je minila cela večnost, preden se je ljuba glava prijatelja pokazala izza roba brezna, da se je strmine vhodne vrtače sam oprijel, splezal k nam in se nam vrgel v objem. Od tega poskusa smo se marsičesa naučili, poročali odgovornim v odboru, katerega predsednik je bil sam predsednik Kranjske vojvodine baron Schvvarz. Dovolili so kredit, s katerim smo si nabavili prenosni železni vitel s centimeter debelo žičnato vrvjo, acetilenke, ž/čnate lestvice, vrvi in drugo. Pri drugem poskusu se je zbrala okoli brezna velika množica ljudi iz okoliških vasi. Starejši so nas resno svarili, da nas bodo vzele "bele roke", "krvava stegna" in sam vrag, ki mu je brezno Marjanščica vhod v pekel sredi Zemlje. Mi pa smo mirno pritrdili vitel na debelo desko, jo obložili s težkimi skalami, vrv pa pretaknili skozi škripec, pritrjen na močno vejo bukve ob breznu. Na konec železne vrvi smo pritrdili kolec za sedež. Prvi je bil spet Brinšek. Z varovalno vrvjo se je navezal čez prsi na železno vrv, da je imel proste roke za acetilenko in piščalko. Natančno smo se dogovorili za posamezna znamenja s piščalko, potem je sedel Brinšek na kolec, vrv se je napela in Brinšek je zabingljal nad breznom ter se začel pogrezati v globino. Tiho je zrla množica za njim v globino. Zavoj za zavojem se je odvijal z valja. Ze se je bližal konec varovalne vrvi, ki so jo držali tovariši, in bali smo se, da bo tudi ta poskus in naš trud zaman, ko smo slišali iz globine znamenje "stoj". Vrv je postala ohlapna in vedeli smo, da je tovariš stopil na tla. Za njim smo se spustili še štirje v prepad, domačini pa so menili, da nas ne bo več nazaj. Toda njihov strah je bil prazen, vsi smo se spet vrnili iz tega prelepega brezna!... ... Na vrhu sem bil resnično vesel, da sem bil spet med ljudmi, kijih ni bilo malo. Mnogi so prišli iz bližnjih vasi in bili so razočarani, kajti marsikaj nepričakovanega smo jim mogli pripovedovati, le o vragu nič. Je pač zamašil vhod... Pa so se tolažili ob sodu, ki ga je gostilničar pripeljal iz sosednje vasi. Mi smo bili sila zadovoljni ob novih spoznanjih ustvarjalnih sil; pa tudi omajali smo še globoko ukoreninjeno vero v mišljenje, da brezna vodijo do pekla, in s tem pridobili marsikaterega dobrega Dolenjca. Tako se je začelo raziskovanje podzemeljskega sveta. V glavnem smo delali na vsem območju od Grosupljega navzdol, od prvih ponikalnic podzemeljskih pritokov Krke do njenih končnih izvirov pa čez Tisovsko planoto po hribih okoli Radenskega polja, na Mali in Veliki gori." Od tega dogodka bo kmalu minilo sto let in Drenovci bi najbrž še nadaljevali z raziskovanjem dolenjskega krasa, če ne bi mednje udarila prva svetovna vojna. Bogumil Brinšek, duša Drenovcev in izjemno nadarjen fotograf, je padel na fronti že leta 1914, drugi pa so po vojni šli vsak svojo pot. Tudi v času med obema vojnama so še prihajali jamarji in biologi na severnodolenjski kras in odkrivali marsikatere nove, čeprav manj spek­ takularne naravne posebnosti. Veliko presenečenje pa je pripravil domačin, ponovski župan Josip Perme, ki je leta 1927 odkril v svojem gozdu novo, veliko in z jamskim okrasjem bogato jamo. Njemu na čast so jo imenovali Županova jama in je bila v času prve Jugoslavije znana kot "največja jama Dravske banovine". Naj tu končamo kratki pregled raziskovanja naše bližnje kraške na­ rave v minulih tristo letih. Namen pisanja je bil trojen: najprej, da se zavemo, da smo posestni­ ki izjemno vredne kraške naravne dediščine, ki je že pred stoletji oča­ rala evropske in domače znanstvene kroge; dalje, da seje vredno vanjo poglobiti, jo spoznati in ceniti, biti nanjo ponosni in jo znati predstaviti in razlagati; in končno, da poskušamo to bogastvo tudi ovrednotiti in ga kot svežo ponudbo pripraviti za novo Evropo, saj je le 4 ure avtomo­ bilske vožnje oddaljena od Benetk, pet od Dunaja in šest od Munchna. Ponor na Radenskem polju, ki ga Je pred skoraj sto leti fotografi­ ral Bogumil Brinšek, Je še danes prav tak. Temu izzivu bo posvečena tudi tretja turistično-ozaveščevalna prireditev treh občin - Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje -, ki jo letos gosti naša obči­ na. Prireditev pod naslovom "Naša kraš­ ka naravna dediščina - priložnost za turizem" bo v soboto, 29. novembra 2003, od 19. uri, v Osnovni šoli Brinje na Grosupljem. Vsi ste prijazno povabljeni! Stane Peterlln KOMENTIRAMO, EKOLOGIJA KOMENTAR Ob sprejetih sklepih ukinitve in pridobitve statusa grajenega javnega dobra, odtujitve ali pridobit­ ve nepremičnine oziroma zemljišča, pa še o povečanju cen nadomestil in oprostitvi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, o predkupni pravici občine in še o čem... Ob večini razprav o naslovljeni tematiki je bilo v nadaljevanju 9. seje 1.10. 2003 in nato 11. seje občinskega sveta, 5.11. 2003, s strani občine zelo nejasno povedano kako je z evidencami, kakšne so pristojnosti občine in koliko ter kako na vse postopke lahko vplivajo svet­ niki. EVIDENCE O "KOMUNŠČINAH" Tako meje zbodla ena od pobud svetnika o celovitih zemljemerskih odmerah vseh javnih površin. Strinjam se, da so bile te odmere in odnos do lastništva nekdanjih komunščin, splošnih ljudskih premoženj ali pa družbenih lastnin v polpreteklosti v marsikaterem pogle­ du zanemarjeni. Vendar pa ne bodo zato nič boljši, če se bo na primer problematika začela reševati ob posameznih pobudah, ko nastane spor med dvema sosedoma, temveč bi bilo treba k temu pristopiti strateško in dolgoročno, predvsem pa na državni ravni jasneje določiti načine urejanja te problematike. Po drugi strani pa je neizvedljiva in nerealna ena od pobud svetnika, ki je dejal, da naj bi pri prometu in odmeri občinskih zemljišč moral odbor za prostor povabiti vse sosede predmetnih zemljišč. Le zakaj? NADOMESTILA ZA STAVBNA ZEMLJIŠČA Nadalje bi bilo treba posebno poglavje v tej zgodbi nameniti plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Temelj napake je bil nare­ jen že pred leti, ko seje nastavljala evidenca, ki nima dobro ovred­ notenih niti infrastrukturno oprem­ ljenost zemljišč, še manj pa stavbišč. Po grosupeljskem »testnem primeru« (in še nekaterih drugih v Sloveniji) so izdelovali evidence nato tudi večino­ ma po vsej Sloveniji. Tu pa ni treba posebej poudarjati, da gre za slabo izdelane kriterije in za zelo pomanj­ kljivo in strokovno slabo pridobljene podatke, a se ta evidenca še nekaj let v Sloveniji ne bo spremenila, saj jo državne institucije niso sposobne dokončati pred letom 2005, pa še dvomim, če bo do takrat kompletna. Dodatno problem zapletajo še nepozidana zemljišča, ki jih lastniki iz kakršnih koli razlogov ne morejo ali ne želijo pozidati. Posebna zgod­ ba v tem okviru pa bo tudi prihaja­ joča nova prostorska strategija, še večja pa predkupna pravica za javne potrebe. Že zdaj pa prihaja do nemogočih in neuravnoteženih situacij in večkrat tudi do neupravičenih iz­ stavitev položnic. Naj pa k temu dodam, da mi je popolnoma jasno, da so po "razpadu" samoprispevkov občine (tudi Grosuplje) morale od nekod dobiti denar. Vprašanje je le samo, kako pravičen davčni in ostali nadzorni sistem imajo in kako ga izvajajo do vseh občanov. PREDKUPNA PRAVICA Kako mislite, da se bo razvila zgodba o predkupni pravici občine, ki so jo občinski svetniki izglasovali na 10. redni seji 8.10. 2003? Ker imam večletne izkušnje na področju prenosa mej v naravo in desetletne izkušnje na področju urbanizma in (računalniškega) risanja prostorskih planov, si vseeno ne znam predstav­ ljati kljub poznavanju starih in novih tehnologij in postopkov, kako bo ta prenos v kataster za potrebe pred­ kupne pravice potekal. Če ni dobrih utemeljitev in načrtov o potrebnosti posameznih javnih namenov in interesov občine, bo zelo težko (ali nemogoče!) dokazati "javni interes" celo za tiste primere, ki bi dejansko do tega naziva bili upravičeni (npr. šole, pomembne ceste...). Na ta način pa se bo dejansko škoda za potrebe javnega interesa le še povečala. PRODAJA OBČINSKEGA PREMOŽENJA Zanimiva je nadalje prodaja občin­ skega premoženja (stari šolski in dru­ gi javni prostori, socialna stanovan­ ja...). Za začetek bi se bilo dobro vprašati, od kdaj in zakaj so bile ustanovljene občine? Kljub močne­ mu pohodu novodobnega "liberaliz­ ma", ki se kaže tudi v naši zakon­ odaji, bi se po načelu dobrega gospodarja morali zavedati temeljne­ ga namena občin. Občine na Slovenskem ne obstajajo od leta 1945 ali od 1995, ampak so obsta­ jale že precej prej. Začele so se orga­ nizirati predvsem potem, ko so ljudje prišli do preprostih ugotovitev, da je treba skrbeti za skupno dobro, še posebej pa za ogrožene skupine pre­ bivalcev. Če to temeljno izhodišče postavimo ob bok nekaterim današnjim vsakodnevnim izkušnjam in veljavni zakonodaji, bomo ugo­ tovili, da smo se v marsičem zelo oddaljili od temeljnega poslanstva občin. Prav tu pa je treba biti še posebej pazljiv, saj se z vehement­ nim svobodomiselništvom, ki je mar­ sikje bolj podoben anarhiji, razdirajo poleg lastniških in prostorskih tudi kulturni, socialni in drugi obče pomembni odnosi. Po drugi svetovni vojni so npr. po zmagi komunizma v večino gradov (kolikor jih niso požgali in porušili) in drugih pomembnih zgradbah naselili zapore in druge neustrezne socialne ustanove ali zgolj socialna stanovan­ ja, ki so kulturno podobo teh zgradb poleg fizične tudi duhovno uničevali. Pa seje pri tem kdo sploh spomnil, da so večino teh zgradb zgradili naši ljudje (kot tlačani in pozneje kot delavci, ki so si tako služili vsakode- vni kruh) in da bi zgradbe lahko služile marsikateremu boljšemu "splošnemu ljudskemu" namenu? In za zelo podobno razmišljanje gre po mojem tudi danes npr. ob stari Šoli v Št. Juriju ali pa socialnih stanovanjih v Šmarju-Sapu. Naj zelo jasno povem svoje mnenje, da se kljub velikemu zavzemanju za reše­ vanje socialne problematike na­ gibam k temu, da je ob sorazmerno urejenih vaških (in mestnih!) središčih neprimerno naseljevati socialna stanovanja ali pa prostore prodajati najboljšemu ponudniku, ki bo sredi prostorsko utesnjenega naselja napravil npr. novodobno pod­ jetje z nedoločljivo dejavnostjo. Takšne so tudi moje izkušnje na področju urbanizma. Po drugi strani pa "po črki zakona" morajo krajevne skupnosti dajati npr. soglasja za odprodajo nekdanjih opuščenih poti in "kozjih stez". Kje je tu ravnotežje? KJE SI- JAVNO DOBRO? Pri teh primerih in okoliščinah vidim le neke vrste "prehitevanje", brez upoštevanja posameznih (pravnih, geodetskih, urbanističnih, socioloških in drugih) strok. Zato bi vendarle bilo dobro, če bi se jasno dogovorili, kaj bo kje in kdaj veljalo oziroma naj bi se sklicevali le na tisto področno zakonodajo in ostale veljavne in utečene postopke, ki so do nadaljnjega še v veljavi. Predvsem pa gre za pomanjkanje občutka za skupno dobro, da o kvaliteti življenja sploh ne razpredam. Jože Mlkllč OBVESTILA UPOKOJENCEM Konec meseca bodo vsi upoko­ jenci dobili obvestilo o novembr­ ski pokojnini po pošti na dom. Tudi tisti, ki sicer dobivajo poko­ jnino na bančni račun. V Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) so pojasnili, da so se za nov način obveščanja upokojencev o nakazilu pokojnine odločili, potem koje večina slovenskih poslovnih bank, pri katerih ima osebne račune več kot 470 tisoč ali 85 odstotkov upokojencev, enostransko odpovedala pogodbe o brez­ plačnem izpisu in vročanju obvestil o nakazilu pokojnine v banki. Upokojencem, ki dobivajo pokoj­ nino na bančni račun, se tako ne bo več treba vsake tri mesece oglasiti v banki in prevzeti obvestila o nakazilu pokojnin. V Zpizu pričakujejo, da bo na začetku nekaj težav, saj bodo prva obvestila poslali na naslov stalnega prebivališča upokojenca. "Vsi, ki bodo želeli, pa jih lahko dobijo tudi na drug naslov, vendar nas morajo o tem pisno obvestiti. V prihodnjih dneh bodo vsi upoko­ jenci prejeli pismo, v katerem jih obveščamo o spremembah pošil­ janja obvestil, v njem so tudi vsi naslovi in telefonske številke, kamor lahko sporočijo morebitne spremembe naslova in dobijo dodatne informacije," je povedal Brane Kokot, predstavnik za stike z javnostmi v Zpizu. Večer: Tanja Manojlovlč - 24. 10. 2003 UMETNOST Nobena stvar nas ne spravi v hujše zlo kakor to, da ravnamo tako, kot pravi večina ljudi, če imamo za najboljše "splošno mnenje" ali če se zgledujemo po drugih ... Obstajajo boljše luči, ki nam pomagajo ločiti pravilno od zgrešenega. To, kar je vredno za dušo, nam pove duša sama, le prisluhniti ji je treba. Zaradi tega ne iščimo, kar se navzven blešči, v notranjosti pa je bedno. Rajši išči­ mo tisto, kar je v notranjosti dobro tudi po vsebini, očem skrito, a lepše. To ne leži daleč stran in zlah­ ka ga najdemo, samo vedeti je Prav nič ni posebno pomembno in nenavadno, da nas obišče akademski slikar. Malo čuden na pogled, pa še poraščen in v zgul- jenih kavbojkah. Kar veliko je prehodil po našem kraju, tudi okolice ni zanemaril. Želel je slikati in pri tem dobro zaslužiti. Grosupeljčani smo znani po veli­ kih, lepih hišah. Tudi napuha v nas ne manjka. Saj se kar radi obdamo z ograjo. Včasih kar tako, da jo še vojska ne bi podrla. Slikar pa je kar hitro opazil naše slabe ceste, pločniki so le sem in tja za vzorec. Šolarji nimajo kje varno hoditi. Kolesarji nimajo niti ene steze. Pošta ima lepo potko za invalide na vozičku le s ceste, na to potko ne moreš, preprosto so robni­ ki kar prehuda ovira. Vsa vrata so zaprta. Zvonci zvoni­ jo v prazno. Paleta in čopiči so vse težji. Sonce pa kar lepo greje. Ko mi le kdo odpre, ni očka, drugič ni mamice, zopet tretji brez našega narečja odgovori: To me ne zanima!" "Le kaj mi še ostane?" razmišlja slikar. Zaslužku se ne bi rad odpovedal. Sprašuje sam sebe: "Ali so to pravi ljudje, pravi krajani? Saj niso nasilni, le vrata tako hitro zapro, da niti za vodo ne morem poprositi." Sonce je neusmiljeno, sence ni, če pa je, pa klopce ni, saj menda ne bom stoje počival. Vse to in še mnogo več se vrti po glavi umetni­ ka. "Rešitev, kje si?", se sprašuje in gleda opoldansko sonce, ki daje prav opoldan najmanj sence. ŽIVLJENJA treba, kam stegniti roko ... Pri iskanju sreče se opiram na naravo in pazim, da se ne oddaljim od nje. Srečno je potemtakem življenje, ki je v sozvočju s svojo naravo, to pa je mogoče le, če najdemo svojo dušo, jo ohranjamo pri zdravju, če je dejavna in močna - in končno, če je moralno čista. Trdim, da ne more nihče srečno živeti, če ne živi moralno. Torej, če se slepo predaja slabi zabavi, samopoveličevanju, nezmernosti, lenobi in divjanju ... Krščanstvo je sprejelo za svoje veliko antičnih nazorov, vendar jih "Prav nič mi ne ostane, če se že zaslužku odpovem, mi žeja tega ne dopušča." Nov cilj si je zadal: "Najprej moje telo, potem pa moja denarnica. Telo hoče okrepčila, le kam se naj obrnem?" Po malo hoda le najde lokalček z lepim napisom. Malica, toliko jedi po naročilu. Pa malo naprej se to ponovi. Utrujen, malo razočaran in močno žejen le izbere kraj za okrepčilo. No, vsaj tu sem lepo spre­ jet in upam, da bo tudi postrežba. Prijazno pristopi natakar in povpraša, s čim lahko postreže. "Kar nekaj rabim, saj sem zelo zbit." Gost, sicer malo poraščen, pa pri­ jetnega značaja, si naroči. Po uživanju hrane in nekaj pijače še zvrhano merico sladoleda. Med jedjo pa se je odločil za pravo delo. Ker v gostilni ni bil sam, sije lahko izbiral prvega portretiranca. Zagledal je vaškega pijančka: "Da, tale bi bil. - Prisedi. prijatelj!" ga ogovori. Iz visečega položaja je le zlezel obotaje na stol. "Kaj bi rad od mene?" "Naslikal vas bom," pravi slikar. "Mene? Pa menda ne žejnega?" "Saj ne kažeš žeje," se je pošalil slikar. "Kot goba sem žejen..." "Naj bo. - Dva deci!" pravi natakar­ ju in pokaže naročnika. Slikarje pričel z delom. Slikal je in slikal. Prelagal paleto z roke na kole­ na in se presedal in razmišljal po svoje: "Gospod, danes si neusmiljen je podzidalo z biblijskim izročilom in postavilo v srce sveta ljubezen. Z drugimi besedami: vse do poznega srednjega veka je vladala v evropskem kulturnem prostoru etika "skrbi zase", kar pomeni, da je bila naloga človeka, delati na sebi, torej plemenititi svoj značaj in, v krščanstvu, poglabljati tudi vero v Boga. Ker "skrb zase" ni bila zamišljena kot brezbrižnost do drugih, je umetnost življenja nala­ gala človeku tudi skrb za druge. dr. Hubert Požarnih (P.S. uredništva Grosupeljskih odmevov: Odlomek Iz knjige Sedanjost prihodnosti, ki Je Izšla v letu 2002 v samozaložbi, Je objavljen z avtorjevim soglasjem.) do mene. Ali sem tudi jaz tak, ko prodajam svoje delo?" No, končno je slika nared. Ko slikar obrne sliko, so vsi trije vinski bratci portretirancu v en glas govorili: "Na sliki nisi pravi! Ta ni naš." "Ne, to je nemogoče, da bi bil jaz." se je majaje zravnal portretiranec. 'To. pa še misliš, da ti bom plačal! Le kaj ti je?" "Da. res imate prav. Vsi imate prav. pa jaz tudi." "Mi ja, le zakaj ti!" "Res je. da imamo vsi prav. Tudi jaz, ki sem prvič med vami. Moja risba kaže vas prav vse. Le kapo bi zamenjal, pa bi bila nova slika." Naslonjeni na šank niti niso čakali pravega odgovora... Žejni so bili preveč. Kaj še? Požrešni. 'Takle bi morali biti. da bi bili podobni tistemu, za kar je vas stvarnik namenil. Dal vam je življen­ je, da bi ga uživali, da bi ga živeli, ne pa uničevali sebe m svojih najbližjih. Da bi življenje delili, se bogatili, se veselili s svojimi najdražjimi, ne pa da ga tu zapravljate in si lažno pred­ stavljate prijateljstva. Saj bi si najra­ je kar sposodili ali kar vzeli pijačo sosedu, da bi svojemu napuhu zadostili. Slikar je pospravil rekvizite in jim zaželel, naj postanejo to, kar vidijo. Tudi sam sebe je podučil in od tu dalje je ceneje delil svoje darove. Se bomo tudi mi, ki bomo to pre­ brali, vprašali: "Ali je moja slika prava?" Marjan ŠlrcelJ "Črna odlagališča odpadkov" Po seriji objavljenih črnih točk v občini Grosuplje ugotavljam, da se nihče ne zmeni zanje - niti Inšpekcije ne. Zato nekoliko "pospešujem" poročanje o tej tematiki. To pot prilagam osem vrisanih črnih odlagališč v pregledno karto na severnem delu občine Grosuplje: Stehan In Spaja dolina (dodatna črna odlagališča poleg obeh "uradnih" smetišč), pri Mali Loki, pri Šmarju-Sapu, nasproti domačije Llznlk v Stari vasi, med Podgorlco In Magdalensko goro, pri Podgorlcl na ledi­ ni Petrovce In v grapi pod BlečJIm Vrhom. Pripominjam pa, da niso to vsa črna odlagališča In da Jih Je na Južnem delu občine še nekaj več. Bralci pa naj skušajo sami ugotoviti, katera od črnih odlagališč so narisana v karti. Do naslednje objave podobne problematike pa upam, da ne bo »potlhem« odneslo tudi pristojne Inšpekcije, kot Je npr. nedavno Inšpekcijsko pisarno za pros­ torske zadeve. AH pa smo že tako -daleč v demokraciji", da Inšpekcij niti ne rabimo več? Jože Mlkllč ALI JE NAŠA SLIKA PRAVA? HRANILNICA, MESEC POŽARNE VARNOSTI HRANILNICA LON D.D. KRANJ PRENOVLJENA POSLOVNA ENOTA V GROSUPLJEM Dne 17. oktobra 2003 je Hranilnica LON d.d. Kranj odprla prenovljeno in razširjeno poslovno enoto v centru Grosupljega, na Kolodvorski cesti 3. Lokacija prenovljene poslovne enote v Grosupljem ostaja nespre­ menjena, saj so v hranilnici prepričani, da so občani in podjetniki Grosupljega enoto sprejeli za svojo in so zadovoljni z njeno lokacijo. V novi poslovalnici bodo stranke lahko opravile vse bančne storitve, sklepale depozite, odprle transakcijske ali osebne račune, opravile plačilni promet, prodale ali kupile tujo gotovino in drugo. Cilji sodelavcev hranilnice še vedno ostajajo "visoka kakovost naših storitev in hiter bančni servis ter individualna obravnava vsakega komitenta na Ljubezniv Osebni Način". S 6. oktobrom je hranilnica uvedla nekatere novosti in razširila svojo ponudbo bančnih storitev in sicer: - komitenti hranilnice lahko pridobijo potrošniški kredit za dobo do 72 mesecev. - novi imetniki osebnega transakcijskega računa avtomatično ob otvoritvi računa prejmejo brezplačen limit na računu v višini 30.000 tolarjev, - na brezplačnem študentskem oziroma dijaškem računu nudijo limit v višini 20.000 tolarjev in uporabo bankomatske ter plačilne kar­ tice -ter znižala obrestne mere za potrošniško kreditiranje. Ob tej priložnosti sem se o aktualnem dogajanju v hranilnici pogovo­ rila z njenim direktorjem, g. Slavkom Erzarjem. TJS: G. Erzar, za Grosupeljske odmeve sva se nazadnje pogo­ varjala ob desetletnici obstoja Hranilnice Lon, ki je bila ustanovljena 25. januarja 1992. Takrat ste ugotavljali, da ste v teh letih zgradili stabilno hranilnico z rastočim tržnim deležem, da ste v letu 2001 dosegli 43 odstotno rast in 25 odstotno donosnost na kapital. Hkrati ste povedali, da želite v letu 2002 še naprej rasti, zaradi česar nameravate hranilnico dokapitalizirati za 100 milijonov tolarjev, in da želite več poslo­ vati s podjetji. Kako danes gledate na te cilje? SE: Načrtovano rast v letu 2002 smo dosegli oziroma jo celo pre­ segli. Glede na realizacijo bi lahko rekel, da smo si cilje za preteklo leto zastavili prenizko. Z izdajo novih delnic, v katere so investirale predvsem fizične osebe, smo kapital povečali za 140 milijonov tolar­ jev. Donosnost na kapital smo kljub temu ohranili na zavidljivo visoki ravni, to je 25 %. Po drugi strani se pri postavljanju visokih ciljev, kot je na primer vsakoletna 30-odstotna rast, vse pogosteje sprašujem, ali ni to morda preveč naporno za vse zaposlene v hranilnici. Vendar na koncu zmaga ocena, da je v slovenskem bančnem prostoru še vedno dovolj prostora za rast, kar vsako leto znova tudi dokažemo. TJS: Konec leta 2002 Je bilančna vsota hranilnice znašala 6,1 milijarde tolarjev, kar Je za 20 % več kot leto prej. Obseg danih kreditov nebančnemu sektorju ste povečali s 3,7 na 4,4 mili­ jard tolarjev, oblikovane rezervacije pa s 155 na 454 milijonov tolarjev. V letu 2002 ste ustvarili 112,9 milijonov tolarjev dobička pred davki, kar je bilo kar 67,7 % več kot leto prej. Povečali ste tudi kapitalsko ustreznost, iz 8,91 % na 9,79 % (predpisana je 8 % kapitalska ustreznost). So bili tudi rezultati prvih devetih mesecev leta 2003 tako obetavni? SE: Rezultati prvih devetih mesecev že kažejo, da bo tudi leto 2003 za hranilnico nadvse uspešno. V prvih devetih mesecih beležimo 26 % rast obsega poslovanja. Zato ocenjujemo, daje tudi letni cilj rasti preko 30 % realen in dosegljiv. Za slovenski bančni prostor je ta rast visoko nad povprečjem, ki znaša 8 % do 10 % letno. Donosnost na kapital je sicer nekoliko nižja, 18 odstotna, a še vedno zelo visoka in so z njo zadovoljni tudi lastniki. Velja omeniti še to, da smo v prvih devetih mesecih ustvarili za 86 milijonov tolarjev dobička. Skoraj ves dobiček izhaja iz rednega poslo­ vanja inje večji od dobička iz rednega poslovanja hranilnice v prvih devetih mesecih leta 2002. Če k temu dodamo dobičke, ki smo jih v letu 2002 ustvarili na delniškem trgu v višini 36 milijonov tolarjev, bo skupni dobiček leta 2003 nekoliko manjši kot v letu 2002. Kot vemo, borzna dogajanja v svetu in posledično pri nas v letošnjem letu niso tako ugodna, zato na delniškem trgu letos nismo toliko aktivni. Hranilnica ima trenutno okoli 3000 komitentov, predvsem fizičnih oseb. Med naložbami prevladujejo potrošniški krediti. S primernim zavarovanjem posojamo denar tudi tujcem, česar po mojih informaci­ jah druge banke ne delajo. Še vedno smo uspešni pri trženju posred­ nih kreditov, to je kreditov, kijih v našem imenu kupcem nudijo proda­ jalci raznovrstnega blaga. Kreditiranje podjetij ne sodi med naše prio­ ritete. Velika podjetja zahtevajo izredno ugodne pogoje, ki jim jih v naši hranilnici ob majhnem obsegu ne moremo zagotoviti. TJS: Nedvomno ste v letu 2002 zabeležili veliko rast na vseh področjih. Verjetno cilj hranilnice nI zgolj rast obsega poslo­ vanja, temveč tudi izboljševanje kakovosti poslovanja, izboljševanje notranjih procedur In kontrole, širjenje obsega storitev? SE: To vprašanje je zelo pomembno. Naš cilj seveda ni zgolj rast obsega, ampak tudi kakovost ponudbe. A sta po mojem mnenju oba cilja močno povezana. Če ne bi zagotavljali našim komitentom dobre ponudbe, ne bi imeli osnove za rast. Velika prednost naše hranilnice je, da so ljudje dobro ter široko usposobljeni, da so prijazni in da znajo dobro delati. Dokaz za to je med drugim dejstvo, da je ena izmed tujih bank v državi pred kratkim "kupila" 4 naše sodelavce. V sklop kvalitetnih izboljšav letošnjega leta spada tudi prenovljena spletna stran hranilnice, uvedba nove Maestro kartice. Naši komitenti prehoda na nove, osebne račune niso čutili, saj je poslovanje potekalo nemoteno. Še več. To, da so imele nekatere druge banke pri tem težave, je imelo za nas pozitivne posledice. Dvesto novih odprtih oseb­ nih računov je za našo hranilnico pomembna pridobitev. Sprašujete me še, kako je mogoče pri taki rasti najti dovolj atrak­ tivnih, pa vendar ne preveč tveganih naložb? Prepričani smo, daje oba cilja mogoče združiti. Kajti če ima naša hranilnica likvidnostni presežek, ta doseže največ nekaj milijard tolarjev. Najti kakovostno naložbo takega zneska je veliko lažje, kot optimalno naložiti nekaj deset milijard presežkov, ki se pojavljajo pri večjih bankah. TJS: Depozite nebančnega sektorja ste povečali za 17,8 %, na 5,1 milijard tolarjev. V slovenskem bančnem sistemu Je ta rast v letu 2002 znašala 13,4 %. Zanimivo je, da ste v Hranilnici Lon pri tem največ povečali dolgoročne depozite in hranilne vloge, In to kar za 55 %. Izgleda, da vas varčevalci ocenjujejo kot varno in zaupanja vredno hranilnico. SE: Ob ustanovitvi smo se odločili za hranilnico, kar pomeni, da smo dali poudarek hranjenju. Mislim, da nas tudi večina komitentov vidi na tak način. Tako se kakšen izmed njih kar začudi, ko ugotovi, da si pri nas denar lahko tudi izposodi. Tega statusa ne bomo menjali, čeprav imamo polno licenco in lahko opravljamo vse posle, tako kot ostale banke. Naša usmeritev je, da ponujamo za 0,1 do 0,5 odstot­ nih točk boljše obrestne mere od naših konkurentov. TJS: Izgleda, da tudi stečaji nekaterih hranilno kreditnih služb na vaše poslovanje niso vplivali negativno? Ali to pomeni, da je širša javnost že dobro seznanjena o razliki v nadzoru poslovanja hranilnic In hranilno kreditnih služb? Direktor hranilnica g. Erzar. Na lavi napovedovalec Sašo Sever SE: Stečaj Kranjske HKS ter nekaterih drugih podobnih družb prak­ tično na poslovanje hranilnice ni imel vpliva, z izjemo enega meseca. Ob teh dogodkih se ljudje veliko bolj zanimajo za to, kako varne so nji­ hove vloge v hranilnici ter kdo poleg organov upravljanja še kontrolira njeno poslovanje. Sedaj jim je jasno, da Banka Slovenije nadzira poslovanje Hranilnice Lon enako strogo kot poslovanje bank. Zelo pomembno je ponovno opozoriti, da je tudi naša hranilnica z ostalimi slovenskimi bankami vključena v jamstveno shemo. To pomeni, da za izplačilo vlog in depozitov fizičnih oseb do določene višine jamčijo vza­ jemno vse slovenske banke. TJS: Na zadnjem Intervjuju ste ml rekli, da Ima Hranilnica Lon velike možnosti v senci velikanov. Ali praksa to še potrjuje? SE: Menim, da so te priložnosti danes še večje. V svetovni bančni industriji dajejo trenutno velik poudarek prožnosti pri poslovanju, tako da lahko banka uspešno nevtralizira številne vplive, ki prihajajo s trga, s strani podjetij, iz makroekonomskega okolja in podobno. Kot bankir se moraš znati prilagoditi potrebam. Vedeti moraš, kdaj moraš biti tog in konzervativen, kdaj pa lahko nastopiš bolj odprto in komercialno. TJS: Grosuplje verjetno ne spada med vaše vodilne "trge". Zakaj ste se odločili za širitev poslovalnice? SE: Grosupeljska poslovalnica predstavlja 20 % v celotni bilanci Hranilnice Lon in je po obsegu zbranih vlog na drugem mestu med poslovalnicami, takoj za kranjsko. V Grosupljem imamo veliko stalnih strank. Ta položaj želimo še bolje izkoristiti, zato se želimo še bolje pri­ lagoditi potrebam grosupeljskega trga. Poleg tega v Grosupljem predstavlja za naše poslovanje resno konkurenco le naša največja banka. Ker je marsikateri prebivalec Grosupljega in okolice v tem trenutku nezadovoljen z njenim servisom, je to za nas velika priložnost, ki je prav tako ne želimo izpustiti iz rok. Glede na to nameravamo poslovalnico v prihodnjem letu kadrovsko okrepiti. Pogovarjala sem se mag. Tatjana Jamnlk Skublc V Hranilnici Lon - skrbijo za dobro počutje zaposlenih In strank. Gasilska vaja v mesecu oktobru' Pregovor "Na napakah se učimo" ni vedno dobrodošel ali zaželen, še posebno, ko gre za požar. To velja tudi za nas gasilce, saj si le-teh ne moremo privoščiti. Ravno zato smo v mesecu oktobru, ki je tudi mesec požarne varnosti, organizirali pravo gasilsko vajo, katere namen je bil ugotoviti, kje so naše šibke točke in kje smo dobro podkovani. Vajo smo organizirali v sodelo­ vanju s podjetjem Wood trade, ki se nahaja v obrtni coni na Taborski cesti 32a, za podjetjem Motvoz in platno, ter ima skupaj štiri objekte. V podjetju, ki se ukvarja z razrezom, predelavo in sušenjem lesa, je zaposlenih 12 delavcev. Zaradi velikih količin lesa in obremenitve strojev je povečana nevarnost požara. V podjetju so izrazili željo, da bi gasilci seznanili delavce, kako postopati v primeru začetnega požara. Skupina šestih gasilcev je pripravila kratko pred-mesecu požarne varnosti stavitev, kako ravnati z gasilnimi aparati, ki vsebujejo prah in gasilnimi aparati s C02. Vsak delavec je praktično preizkusil aparat in pogasil v ta namen pripravljen ogenj. Po kratki predstavitvi smo gasilci PGD Grosuplje izvedli gašenje namišljenega požara, kjer smo preizkusili naše sposobnosti. Požar je nastal zaradi prevelike obremenitve in stika v električni napeljavi glavnega objekta v prvem nadstropju, kjer se nahaja glavna žaga. Prvi ga je opazil delavec na razrezu ob 16:55 in je takoj obvestil nadrejene­ ga ter ostale sodelavce, ti pa so takoj pričeli gašenje z ročnimi gasilnimi aparati. Ker se je požar hitro širil, so poklicali 112, Center za obveščanje, ki je ob 17:05 preko pozivnikov obvestil člane Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje. Ob 17:09 je bil izvoz vseh gasilskih vozil. Želeli smo ponovno izboljšati že tako kratek odzivni čas, kar nam je tudi uspelo. Čas je tudi primerljiv z odzivnim časom poklicnih gasilcev. Ob 17:11 smo prispeli na kraj požara, kjer sem si vodja intervencije, poveljnik Matija Brodnik, ogledal kraj požara in pričel z razporejanjem gasil­ skih enot. Sestavil sem tri skupine, ki so vstopile v notranjost objekta z izolirni-mi dihalnimi aparati in pričeli z gašenjem. Delavci so med tem že odklopili celoten objekt iz električnega omrežja. Zaradi nevarnosti, da bi se požar razširil tudi na druge prostore, kjer sta skladišče in sušilnica razrezanega lesa, sem oblikoval še dve dodatni skupini. V vaji smo uporabili in testirali vso našo opremo in tako tudi preverili, ali vsi hidranti v okolici delujejo. Gašenje je potekalo 25 minut, celotna intervencija pa je bila zaključena ob 18:00. Vaji je sledila podrobna analiza dogodka. Vajo si je ogledal tudi poveljnik GZ Grosuplje, Janez Brodnik, ki je pohvalil izvedeno vajo in tudi podal nekaj pripomb. Lastnik podjetja, gospod Strnad, je bil zelo navdušen nad sodelovanjem s PGD Grosuplje ter nad izvedeno vajo. V mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti, smo v PGD Grosuplje orga­ nizirali kar nekaj aktivnosti, s katerimi smo pridobili nove izkušnje in znanja, ki jih bomo uporabljali pri naslednjih intervencijah. Matija Brodnik POGOVORI. ZA DUHOVNOST POGOVOR O "POGOVORIH 99 Akademska slikarka - Anka Hribar - Košmerl: Največ rišem in slikam osebe v iskanju in doživljanju inspiracije in smisla. Slikam razmišljanja, pogovore in medsebojne odnose v trenutkih odkri­ vanja novih dimenzij in novih neslutenih možnosti... Slikam tudi zato, da ne pozabim, kako je življenje čudovito, dragoceno in da lahko k temu prispevam "svoj talent". PREK PRAVLJIČNE MICKINE HIŠICE DO SLIKARSTVA. Tudi z Anko Hribarjevo, poročeno Košmerl, se na videz poznava že skoraj pol stoletja, a kaj več od pri­ jaznih pozdravov, ko so družinsko hodili na obiske k svojim sorodnikom na drugi strani naše vasi, nisva imela. Pa tudi z ostalimi njenimi Šuš- tarjevimi sorodniki kljub mojim več­ plastnim stikom z njimi se običajno nismo pogovarjali, s čim se ukvarja. Vedel sem, da je študirala, pa tudi da ima v posesti manjšo na brune in ometom ometano hišico, v kateri je prebivala Primškova teta Micka. Hišica stoji ob njihovi domači hiši in gleda neposredno na bližnje Radensko polje. Za začetek najinega razgovora Anka pove, da živi v hiši na Viču, blizu Dolgega mostu in da ji je težko, ker ne more skrbeti še za hišico v naši vasi. Mimogrede me vpraša, ali morda vem za koga, ki bi hišico lahko ohranil in ji dal uporabno vrednost. Iskreno sem ji dejal, da ne vem za rešitev, saj je tudi vedno manj izgledov, da bi se take zgradbe z izrazito etnološko dediščino v nedrjih sploh lahko v tem modernem potrošniškem svetu še ohranile. V to meje na žalost ponovno prepričalo tudi zadnje dogajanje v zvezi s prijavo Radenskega polja za mednarodni projekt, koje pripravljalcu (uradno povedano!) zmanjkalo časa. Zato sogovornice nisem želel slepiti, da se bo zaščita naravnega in kulturnega okolja rešila kar sama po sebi, čeprav nekateri še vedno sanjajo pri belem dnevu (beri: na javnih sestankih in srečanjih) o raznih muzejih na prostem in celo o skansenih... Prav ta hišica, ki mi je v otroških spominih zapisana s pravljičnim pridi­ hom, pa je morda dala tudi povod, da sva prišla v bolj neposreden stik. Ob prijetnem kramljanju mije omenila, da se ukvarja s slikarstvom, zato sem jo brž pobaral, če bi se lahko pobliže seznanil z njenim delom in ga morda predstavil grosupeljski javnosti. RAZSTAVA V HOTELU ASTRAL NA TEMO POGOVORI Tistega oktobrskega dne (bilje "prvi letošnji zimski dan", 24. 10.) sva se srečala v hotelu Astral, kjer je imela postavljeno razstavo slik v štirih večjih hotelskih prostorih. V posameznih dvoranah so slike izbrane po tematskih sklopih v različnih tehnikah pod skupnim naslovom Pogovori. Na začetku sem si v miru ogledal del razstave v predprostoru konfe­ renčne dvorane. Slike z naslovi Intuicija, Modrost, Sodelovanje, Kdor sliši, vidi, Magnetno polje, Okoli sveta, Šepetanje, Živa zaokroženost, Drobec resnice, Pogovor in kruh ter Najino morje so narejene z barvni­ mi tuši in v mešani tehniki. Nastale so v glavnem leta 2000, na prelo­ mu tisočletja, ko smo se spraševali, kako naprej. V restavraciji Triglav istega hotela so razstavljene njene starejše slike, vse v rjavem tušu, kijih dopolnjujejo tri novejše intuitivne slike v barvnem tušu. "Risbe so nastale večinoma leta 1994. Živahna in gibka oblika črte se pogumno podaja v medsebojno magnetno polje pogledov, mimike rok in govorico simbolov: jabolk, dreves, zvezd... Akrobatsko vijuganje črt se zaradi nekega globokega zaupanja vedno znova zaokroži v preprosto resničnost in ozemljenost." Šest slik, še nekoliko starejšega datuma (1983), v mešani tehniki, je postavila v posebno sobo Špik. "Miselne nitke so rokopis razpoloženj. Z barvami čustev in doživljanj so poudarjeni nekateri ključni trenutki." Potem sva pomenkovala ob kavici v Frenkvjevem baru. "Ob kavi in pijači se sklene večina poslov. Ob kavi in čaju pridejo na dan izpovedi, sproščeno sanjarjenje in želja po novih klepetanjih in modrovanju." Sedem grafik in slik je narejenih v treh različnih tehnikah: mešana tehnika, olje na platnu in v sitotisku. Živahno kavarniško okolje vzpod­ bujajo žareče živorumene, oranžne in rdeče barve. Pravi, da razstavo posveča svojemu pokojnemu atu Janezu, ki je prav te dni praznoval svoj god. Z njim sva se kar dobro poznala, saj sva sodelovala pri različnih vaških in gasilskih opravilih. "Hvaležna sem mu za življenje, vero, optimizem in veselje, ki mi jih je dal na pot." Priznati moram, da so me njeni stili slikanja prijetno presenetili, pa tudi uporabljeni materiali. Večinoma upodablja človeške obraze dveh sogovornikov, pretežno žensko in moškega, na nekaterih pa so tudi posamezniki in skupine oseb različnih starosti. Vsaka slika govori, pripoveduje o trenutku, v katerem so zapisani čas in nadaljnji možni dogodki. Slike izžarevajo optimizem, notranje zaupanje v življenje in kažejo posebno bogastvo v ljubezni za vse. Na vprašanje, ali je v pogovoru nad dvema zaljubljencema naslikala Amorja ali angelčka, pravi, da ji je bolj všeč, če mu rečemo angelček. ŠTEVILNE RAZSTAVE IN SODELOVANJE Potem preideva k njenemu bolj osebnemu življenju. Vzporedno s študijem matematike je diplomirala tudi na Akademiji za likovno umet­ nost. Profesorica matematike na Šubičevi gimnaziji, poimenovani po Jožetu Plečniku, je bila od leta 1987 do 2001. Že koncem sedemde­ setih let je sodelovala na številnih skupnih razstavah po Sloveniji in bivši Jugoslaviji in imela tudi več kot 15 samostojnih razstav. Sodelovala in vodila je tehnična in idejna soustvarjanja pri Didaktičnem kompletu celostne estetske vzgoje. Ilustrirala je različne didaktične igre, članke, naslovnice in literarna besedila. Vodila je likovne delavnice za otroke iz Evrope in udeležence poletnih taborov Unicefa v Strunjanu. Bila je mentorica na ustvarjalnih taborih za dijake, predavala likovno teorijo srednješolskim profesorjem, pa sode­ lovala v raznih likovnih žirijah, pisala članke in nenazadnje tudi portre­ tirala. SLIKA JE SOGOVORNIK, KI PRIPOVEDUJE VSAKEMU SVOJO IZKUŠNJO. Ko nekoliko poglabljava pogovor o Pogovorih, seji opazno spremeni glas: "Pogovor je dogodek, ki ustvarja nove pogoje življenja in nove možnosti neslutenih smeri. S pogovori se rojeva novo življenje, nove povezave, sodelovanje, razvoj, napredek, prihodnost. Zato je pogovor dragocenost, ki je vredna pozornosti in časa. Pogovor ima svoja izhodišča in potek. Lahko ima več plasti in globin. Lahko je poučen, poglobljen in miren. Intimni so pogovori s svojimi mislimi, slutnjami in predvidevanji. Izkušnje, prebrane knjige, pogovori so dragocen zaklad, ki nam pomaga pri vsakodnevnih odločitvah. Pogovor oči, misli, besed, rok in simbolov so znanilci prihodnosti. Pogovor je lahko iskriv, nagajiv... Kaj je kvaliteta in bistvo odnosov? Tenkočutnost? Intuicija? S pogovori lahko razrešujemo uganke, nasprotja, probleme in ustvarjamo načrte za naprej... Z njim lahko premostimo navidez nepremostljive ovire. Pogovor odpira nova vrata, če je prežet z modrostjo, če je svež, radoživ, bogat, vseobsegajoč in dovolj natančen. Prav tako pa je pogovor z nasprotnimi elementi lahko tudi priložnost, da ta vrata tudi zapira... Lahko je nadležen, ranljiv, ohol, osoren, bahav..." Vprašam jo, kaj pomeni oseba z dvema obrazoma na sliki Zaklad. To ni razcepljena oseba, ampak je lahko človek dveh ali več plasti gledanja. Ko se dotakneva slike, na kateri je vertikalno prezrcaljen pogovor med dvema, pravi, da se "v mikrokozmos vsakega posameznika zrcali cel makrokozmos". Povezani smo z nevidnimi nitkami. Vsaka naša misel, vsak naš mali klic zaobjame vse ozračje Zemlje. Nekaj ujamemo, nekaj gre mimo. Nekatere klice ujamemo, drugi le zavalovijo mimo naših ušes." BESEDA V POGOVORU. Pri nekaterih obrazih so v strukturi posameznih ploskev izpisane besede, ki se od daleč prelijejo v mehka pramena ženskih ali v kodre moških las, pa v veje dreves, v oblake, po travi na planjavi, ali pa samo plapolajo po zraku... Pomodrujeva, kaj danes sploh še velja beseda. Strinjava se, da današnji čas ni naklonjen besedi, a da za nadomestek temu sledi velika poplava plehkih, površnih in nepremišljenih besed, kar povzroča različne zmede in krize. Zato sva namenila ta pogovor tudi Besedam kot abecedi Pogovorov. Beseda in pogovor bi morala postati pojma, ki biju pisali z veliko začetni­ co. Morala bi postati svetinji, ki ju je v vseobsegajočem vesolju v takšni obliki od Boga prejel le človek. Beseda, ki služi kot temelj vsakega pogo­ vora - tako kot poteze s čopičem, svinčnikom ali peresom na sliki. Več bi se morali pogovarjati! Morda tudi o Mickini hišici. Adventno-zimski čas. ki prihaja, je kot nalašč ustvarjen za to. Jože Mlkllč KJE prebiva JEZUS? JEZUS prebiva tam, kjer človek v Njegovem imenu objame svoj križ vsakdanjosti. Križ predstavlja bolečino, trpljenje, nemir..., ki ga povzroča nasprotje med našo voljo in Božjo voljo. Kako težko se je pogovarjati z bližnjim, kadar ima popolnoma nasprotno mišljenje od nas!? Zdi se nam neprimeren za druženje, neprimeren za pogo­ vor, zazdi se nam kot sovražnik, zaradi katerega prihaja do nesoglasij, zato se ga izogibamo ali pa trmasto vztrajamo in mu dopovedujemo »svoj prav«. Tako se velikokrat obnašamo tudi do Božje volje. Najraje se ji izognemo, jo prezremo ali pa se z njo v nedogled prepiramo. Življenje pa je vse bolj nesmiselno, križ vse težji. Kadar pa postane Božja volja dragoceni zaklad, ki nam ga podarja naš Stvarnik, ljubljeni Oče in jo z veseljem sprejmemo, se začne postopoma naša volja izlivati v Božjo voljo. Začenjamo postopoma živeti po Božjih zapovedih in spoznavati, da je križ težak samo takrat, kadar se upiramo. Kajti življenje je križ le takrat, kadar sta si naša in Božja volja nasprotni. Ko pa svojo voljo uskladimo z Božjo, takrat se zazdi, kot bi križ izgubil težo, kot bi ga preložili na Božje rame. In res je tako. Že ko bližnjemu popustimo v brez­ plodnih pregovarjanjih in mu damo prav, izgine vsa teža pogovora. Kako lep in lahek pa postane šele pogovor z Jezusom, ko mu damo prav v vsem, kar nam podarja na pot življenja. Ko vse obrnemo v dobro. Takrat, ko se naša volja izlije v Njegovo voljo, se zdi, kot bi bili deležni Vstajenja iz smrti in bi se odprla nebesa za izlitje Njegovega Svetega Duha. Torej, kje prebiva Jezus? Povsod tam, kjer v Njegovem imenu objamemo križ vsakdanjosti. Objem nasprotij med našo in Božjo voljo nas bo združil z Božjo voljo. Objem je znamenje ljubezni. Boga pa naj bi ljubili z vsem srcem, z vso dušo in vsem mišljenjem. Kako močan je objem iz vsega srca, iz vse duše in iz vsega mišljen­ ja? - Tako močan, da premaga smrt. M.K. ČLOVEK OSTAJA ČLOVEK Ob vsej resničnosti, teži, človek ostaja človek. Dragocen v svojem bivanju, v dostojanstvu sebe in v očeh Ljubezni - ljubljeni otrok. S trpečim človekom najbolj čuti Jezus. On bedi z Njim v vsaki situaciji. Ostaja mu zvest. Nase prevzema vso Njegovo resničnost. Pomaga mu, saj mu ni tuja njegova bolečina, njegov boj. In poudarjam še enkrat - v Božjih očeh človek ostaja človek. Bog nikomur ne vzame njegovega dostojanstva. V vsakem izmed nas ga potrjuje, tudi v tistem človeku, ki Boga ne pozna ali ga celo zavrača. Le kdo človeku ne bo pomagal biti človek, če ne Bog - človek, ki se ves daruje za nas zato, da se mi učimo ceni­ ti življenje in ljudi. Marjetka Smrekar DRUŠTVA, KLUBI, ZVEZE SREČANJE ČLANIC GZ GROSUPLJE Potiske zvezde srečanj - Foto Drago Andročec Zadnjo soboto v septembru, smo na Polici organizirali srečanje članic GZ Grosuplje, na katerega smo povabili tudi predstavnice GZ regije Ljubljana II. Srečanje smo pričeli s pesmijo Polica lepa vas. katere avtorje naš krajan prof. Edo Adamič. V naši sredini smo prisrčno pozdravili predsednika PGD Polica gospoda Vrhovca. predsednika GZ Grosuplje g. Bahovca, predsedni­ co komisije za delo s članicami v GZ Grosuplje go. Minko Marinčič, članico sveta pri GZ Slovenije go. Renato Gomboc, predstavnika GZ Slovenije g. Kneza, dolgoletnega poveljnika GZ Grosuplje g. Burgerja, predstavnice GZ regije Ljubljana II iz Ribnice in Ivančne Gorice ter kolegice - poliške gasilke. PGD Polica je bilo ustanovljeno 6. decembra leta 1925. Danes je vanj vključenih 211 rednih članov, društvo ima kar 6 tekmovalnih desetin. Prva članica je bila Cvetka Skubic od leta 1970. Leta 1999 delo s članicami pre­ vzame ga. Majda Kastelic. PGD Polica šteje trenutno 32 članic, več ali manj je aktivna le tekmovalna desetina in nekaj posameznic. Na letošnjem 1. srečanju članic na GZ Slovenije so bili podani cilji in naloge, da se ženske vkjučujejo na vseh področjih dela: na tekmovalnem področju, na izobraževalnem področju, v operativno članstvo ter v organe društva. Ga. Minka Marinčič je v letošnjem letu prejela nagrado Matevža Haceta, to je najvišja nagrada, ki jo lahko gasilec-ka prejme za svoje delo. Ta nagra­ da je bila prva podeljena leta 1976. Do sedaj jo je prijelo v celi Sloveniji samo 5 žensk. V kulturnem programu so na srečanju sodelovali: Nina s pesmijo Na Polici, mladi gasilec Borut z gasilsko pesmijo Na pomoč, najmlajša gasilka Karmen pa nam je zaupala, Kaj bo postala. Poliške gasilke Cvetka, Ani, Milena in Marija so nas presenetile s svojim igralskim talentom v igri Na kavi pri Angeli. Večkrat so dvorano spravile v smeh in požele velik aplavz. Pri režiji igre je pomagala učiteljica Ksenija. Prav tako pri sceni, ki je nasta­ jala kar 14. dni, s pomočjo tekmovalne desetine članic B. Ga. Marinčič si je zaslužila častno mesto med nami, saj je prav njena zasluga, da smo tudi ženske na Polici začele z druženjem in tekmovanjem. Podarili smo ji skromno darilce ter pesem V mislih le slišim pesem najlepšo. Pri koncu kulturnega programa nam je zborček odpel še Gasilsko. Sledilo je druženje ob domačih dobrotah raznovrstnega peciva. Ob zvokih harmonikaša se je nadaljevalo še pozno v noč. Poliške gasilke bi se rade zahvalile vsem, ki ste nas finančno in moralno podprli, še posebno našim zvestim gasilcem. Vlasta Strmljan 7. SREČANJE DRUŠTEV UPOKOJENCEV TREH OBČIN Grosuplje; V soboto, 25.10. 2003, je v avli Osnovne šole Louisa Adamiča potekalo 7. srečanje upokojenskih kulturnih društev iz bivše občine. Takoimenovane Zlate jeseni se je letos udeležilo 6 upokojenskih društev iz vseh treh občin (Upokojensko društvo Dobrepolje, Ivančna Gorica, Šmarje-Sap, Višnja Gora, Grosuplje in Šentvid pri Stični). Po besedah voditeljice Malči Žitnik, ki Je tudi predsednica Društva upokojencev Grosuplje, prireditev vsako leto orga­ nizira drugo društvo In letos Je bilo na vrsti društvo Iz Grosupljega. Povedala je, da so na prireditev povabili tudi častne goste; župane vseh treh občin, predsednika Krajevne skupnosti Grosuplje, ravnatelje osnovnih šol Grosuplje, častne člane društev Itd. Kot slavnostna govornika pa sta se Izkazala le Jernej Lampret, župan občine Ivančna Gorica, in Marjan Sedmak, predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana. Jernej Lampret je najprej opravičil ostala dva župana, ki sta imela druge obveznosti in se prireditve nista mogla udeležiti. Povedal Je, da je v proračunu občine vsako leto več denarja za upokojence. Poleg tega ima občina Ivančna Gorica že 3 delavke, ki hodijo po domovih in oskrbujejo že več kot 45 upokojencev v občini. Dodal je, da je skeptičen glede gradnje doma upokojencev v Ivančni Gorici - ta denar bi lahko porabili za najem novih delavk za obiskovanje starejših ljudi na domovih. Slednji namreč vse manj želijo svojo starost preživeti v domovih. Marjan Sedmak je prav tako poudaril, da Je oskrba starejših ljudi na domu boljša rešitev kot domovi. Dodal je, da danes človek živi dlje in ta čas je treba napolniti z določeno vsebino. Zato Je vesel, ko vidi, da se upokojenci ukvarjajo z vprašanjem: "Kaj koristnega lahko v pokoju naredim?". Sledila Je predstavitev posameznih društev. Vsako društvo Je Izbralo svojo točko, s katero so se predstavili ostalim. Omenimo le tiste zanimivejše: za Društvo upokojencev (DU) Dobrepolje je na orglice zaigral 90-letni Franc Rus in požel velik aplavz. Predstavnica DU Višnja Gora je povedala, da veliko članic društva obiskuje Univerzo za tretje življenjsko obdobje ter da se zavzemajo za tovrstno izobraževanje. Člani UD Šentvid pri Stični so se lahko pohvalili z novo podobo upokojenskega doma. Veliko pozornosti pa so vzbudili tudi otroci iz osnovne šole Kopanj s svojo kulturno točko. Lepemu predstavitvenemu programu društev je sledila zabava ob obloženih mizah in glasbi Draga Zakrajška In ansambla AS band. Kristina Zaje UPOKOJENI OBRTNIKI USTANAVLJAJO KLUB V skoraj 30 letih obstoja je Območna obrtna zbornica Grosuplje vpisala v svoje vrste par tisoč obrtnikov iz območij občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Iz evidenc, ki so se nekdaj vodile na občini in pozneje na Zbornici, ni razvidno, kateri od obrtnikov je prene­ hal z dejavnostjo zaradi upokojitve. Ker seznama upokojenih obrt­ nikov ni, ker se vodstvo zbornice zaveda, da starost pomeni izkušnje in modrost, ker bi od organiziranega druženja lahko imeli pozitivne koristi tako aktivni kot upokojeni obrtniki, je predsednik Območne obrtne zbornice Jože Intihar dal pobudo za ustanovitev Kluba upoko­ jenih obrtnikov. 21. oktobra 2003 se je v prostorih Doma obrtnikov v Grosupljem zbralo na posvetovalnem sestanku 10 od 20 še živečih ustanovnih članic in članov Območne obrtne zbornice Grosuplje oziroma nekdan­ jega Združenja samostojnih obrtnikov občine Grosuplje. Druženje starih obrtnih tovarišev je bilo po mnogih letih prijetno, zaživeli so spomini, ob tem pa so se izkazali tudi s poznavanjem današnjega gospodarskega trenutka. Pozdravili so idejo in razloge za ustanovitev Kluba upokojenih obrtnikov ter potrdili 6-članski iniciativni odbor, ki mu bo zbornična služba pomagala uresničiti zamisel. Ko se človek postara in več ne dohaja današnjega hitrega tempa življenja, pogosto ostane odrinjen na stran in je le opazovalec napak mladih, kakršne je nekdaj delal tudi sam. Saj bi povedal in svetoval, a nihče ga ne vpraša. Klub upokojenih obrtnikov pa bo dobil priložnost prenašati tradicijo in izkušnje s sodelovanjem v upravnem odboru in skupščini Območne obrtne zbornice Grosuplje. Ker vsi obrtniki s svojim prispevkom za časa svojega aktivnega delovanja prispevajo delček k delovanju in obstoju obrtnozborničnega sistema, si zaslužijo, da jim ta izkaže primerno spoštovanje na zadnji poti. Ker mnogi za vedno odidejo, ne da bi na zbornici sploh vedeli za to, za druge pa se o načinu izkazovanja spoštovanja ob smrti odločajo po trenutnem navdihu, bo klub izdelal protokol za dostojno slovo od vsakega obrtnika. Mnogi obrtniki, ki jih je pri dejavnosti nasledil mladi rod, so še aktivno vključeni v delo, še več pa je takih, ki ostajajo sami, zagren­ jeni, bolni, nekateri celo na robu preživetja. Nekdanji kolegi zanje vedo in obisk, prijazna beseda, manjša denarna pomoč, povabilo na izlet ali druženje bi jim veliko pomenilo. To so najpomembnejši razlogi, ki govorijo v prid ustanovitve Kluba upokojenih obrtnikov, ki naj bi zaživel še pred novim letom. ČE STE UPOKOJENI OBRTNIK, SE PRIDRUŽITE! POKLIČITE NA 00Z GROSUPUE, tel.št. 01/ 78 65 130. Ana Vatovec NOVA PRILOŽNOST ZA ODRASLE, "Skavtstvo ni le igra za otroke, ampak tudi način življenja odraslih.^ Robert Baden Powell Skozi stoletno zgodovino se je skavtstvo oblikovalo v vzgojni pro­ ces za mlade, ki jim pomaga dozoreti v zrele osebnosti. Če torej mladim pomaga do odraslosti, ali ne bi moglo odraslim pomagati ohranjati vsebino tega vzgojnega bogastva in ga še nadgrajevati? Odraslo skavtstvo v Sloveniji ima kratko zgodovino, a dovolj izkušenj, da lahko temu pritrdimo: pomaga nam, da prebudimo, kar je naša odraslost zakrila, morda celo zamorila, pa je tako pristno človeško. S skavtskim načinom življenja spet prebudimo in razvi­ jamo otroške kvalitete v nas, kot so preprostost, veselje, spro­ ščenost, odkritost, radovednost, neposrednost. Kaj pa pravzaprav počnemo odrasli skavti? Odrasli skavti se običajno srečujemo enkrat mesečno. Na sestankih se učimo skavtskih spretnosti (npr. orientacija, vozli, kurjenje ognja), prepevamo, se pogovarjamo in skrbimo tudi za svoj duhovni razvoj. Poleti in pozimi odidemo na nekajdnevni tabor, katerega se lahko udeležijo tudi otroci. Na taborih se preizkusimo v raznih spretnostih, ki smo se jih med letom naučili. Na njih živimo pre­ prosto skavtsko življenje. Tabori nam dajo novih življenjskih moči. Odhajamo tudi na enodnevne izlete v naravo. Povezujemo se z mladimi skavti in skupaj izvajamo projekte. Vključujemo se tudi v socialno delo v lokalni skupnosti. Trije nameni odraslega skavtskega gibanja: - ohranjanje skavtskega duha na osebni ravni, - širjenje skavtstva v okolje, kjer živimo in delamo, - pomoč mladinskemu gibanju. Odrasli skavti se povezujemo v skupine, ki se imenujejo bra­ tovščine. Delujejo že v mnogih krajih v Sloveniji. Vse skupaj pa so združene v zvezo »Odrasli skavti Slovenije - Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS)«. Želimo, da bi tudi v vašem kraju zaživela bratovščina odraslih skavtov, zato Vas vabimo na predstavitev našega dela oz. načina življenja, ki bo v nedeljo, 30. novembra 2003, ob 16.30 pod grosupeljsko cerkvijo. Vljudno vabljeni! Le brez strahu, pridružite se lahko zakonci, odrasla mladina, skavti, ki ste bili aktivni v mladinskem skavtskem gibanju (ZSKSS) in se v njihovo delo aktivno ne vključujete več in vsi drugi, ki se počutite nagovorjene. Lepo vabljeni! Več informacij pa najdete tudi na http://zbokss.skavt.net. "Mlajši " skavti In skavtlnje Iz Grosupljega In ZBOKSS vdrovem zakonu •< lasno (bari: £ šeno!) zapeli: , zdaj vležmo se • »d sod...!" \ JE ZAVIJALA, 3 IJALEC PA NE irvo MARTINOVO - » Jo LEVI ZAVI- ] repozno opazil S IVINEK In podrl 3 i od številnih ov na koncu ovoga. Bližnji rel pa zdaj ugo- J da zavijalec nI < avega znaka In * vljalec moral so Jo to v času l HOCAJTNGOVŽe : »praviti popravni $ lada na število < PO DVEH MESECIH DEVETLETNEGA OSNOVNOŠOLSKEGA PROGRAMA V OŠ LOUISA ADAMIČA Zadnji teden pred jesenskimi počitnicami. Tudi prvi sneg je že razveselil otroke. Dva meseca pouka. Bližajoče se prvo ocenjevalno obdobje. Tudi šole, ki so letos prvič začele z devetletnim osnovnošolskim programom, že dobivajo povratne informacije tako s strani učencev, kot staršev. Z gospo pomočnico v OŠ Lousa Adamiča, Majdo Glazerin, sva bili zmenjeni zadnji petek pred počitnicami. Prijazno meje sprejela. Kar takoj sva prešli na devetletko. Tudi v OŠ Louisa Adamiča so v letošnjem šolskem letu prvič začeli z devetletnim osnovnošolskim programom. Kako so se pripravljali? V lanskem šolskem letu so imeli v šoli oblikovan šolski projektni tim, kije strokovno in uspešno vodil celotno organizacijo prehoda iz osemletnega v devetletni program. PRVI RAZRED DEVETLETKE Februarja 2003 so starši bodočih prvošolcev devetletnega programa dobili zgibanko, ki je starše seznanila z bistvenimi novostmi. V aprilu je bil organiziran roditeljski sestanek, na katerem so starši slišali vse novosti, seveda pa so lahko izpostavili vse svoje dvome in mnenja glede devetletke. V mesecu maju so za bodoče prvošolčke devetletke učiteljice in vzgojiteljice pripravile delavnice, starši pa so v tem času dobili še zadnje potrebne informacije. Starše je predvsem zanimala celotna organizacija, od jutranjega varstva, malice, kosila do podaljšanega bivanja. Šolsko leto 2003/04. Kako je organizirano delo? V matični OŠ Louisa Adamiča imajo dva oddelka prvošolcev devetletkarjev. Jutranje varstvo poteka od šeste ure zjutraj. Zaposleni sta dve učiteljici in vzgojiteljica, ki je vsakodnevno po dve učni uri v vsakem oddelku prvega razreda. Na podružničnih šolah Šmarje, Žalna, Kopanj, Šentjurij imajo po en od­ delek prvošolcev devetletkarjev. V šoli Kopanj je samo trinajst prvošolcev devetletkarjev, zato pouk vodi in organizira samo učiteljica, v ostalih šolah je poleg učiteljice zaposlena tudi vzgojiteljica. Vzgojiteljice so po dve uri dnevno v razredu skupaj z učiteljico, ostalo delovno obveznost pa dopol­ njujejo z jutranjim varstvom, dopolnilnim poukom in pevskim zborom. V matični šoli se v jutranjem varstvu izmenjujejo obe učiteljici in vzgojiteljica. Na vseh šolah poteka podaljšano bivanje do 16. ure, v OŠ Kopanj do 14. ure. Ga. pomočnica je povedala, da so v letošnjem šolskem letu novost kosila, kijih vozijo na podružnične šole. Vzgojiteljice in učiteljice z matične in podružničnih šol se enkrat teden­ sko sestanejo na matični šoli, da se pogovorijo o delu v preteklem tednu in timsko načrtujejo za naslednji teden. SEDMI RAZRED DEVETLETKE Starše in učence, ki so v letošnjem šolskem letu prešli iz petega razreda osemletnega programa v sedmi razred devetletnega programa, so februar­ ja na roditeljskem sestanku seznanili z vsemi novostmi, kijih devetletni program prinaša. Izbirni predmeti. Fleksibilna diferenciacija. Ocenjevanje vzgojnih predmetov. Nato so za učence petih razredov pripravili vprašalnik o izbirnih predmetih, kjer so učenci izbirali med ponujenimi predmeti. Ponudili so jim tiste predmete, za katere imajo ustrezno kadrovsko zased­ bo. Seveda vseh želja učencev ni bilo možno upoštevati. Pri predmetih s premajhnim številom interesentov so učence preusmerili. Kateri predmeti so bili izbrani in kako poteka delo v šolskem letu 2003/04? OŠ Louisa Adamiča obiskuje 99 sedmošolcev devetletnega programa in podružnično OŠ Šmarje 34 sedmošolcev. V OŠ Louisa Adamiča potekajo naslednji izbirni predmeti: nemščina, francoščina, likovno snovanje, sodobnosti z razsežnostmi dediščine, obdelava gradiv - les, računalništvo - urejanje besedil, izbrani šport - odbojka, šport za zdravje in šport za sprostitev. Največje zanimanje so učenci izrazili za pred­ meta nemščina in računalništvo. Tako je nemščina organizirana za dve skupini učencev in računalništvo za tri skupine. V OŠ Šmarje pa učenci obiskujejo kot izbirne predmete nemščino, likovno snovanje, gledališki klub, obdelavo gradiv - les, šport za sprostitev in sodobno pripravo hrane. Po dveh mesecih pouka delo poteka brez težav. Ga. pomočnica seje potrudila in urnik sestavila tako, da imajo sedmošolci devetletke vsak dan pet šolskih ur, šesto uro pa potekajo izbirni predmeti. Učencem ni potreb­ no na pouk nič čakati. Pouk končajo ob 13:10. Izbirna predmeta nemšči­no in računalništvo imajo zjutraj pred pričetkom pouka. To je možno, ker omenjena predmeta obiskujejo Grosupeljčani, ki niso vezani na šolski pre voz. Pri Izbirnem predmetu IZBRANI ŠPORT - ODBOJKA Fleksibilna diferenciacija. V letošnjem šolskem letu so se odločili, da bo fleksibilna diferenciacija potekala samo pri pouku angleškega jezika. Učenci so eno uro tedensko razdeljeni v tri različno zahtevne nivoje. Učitelji, ki poučujejo, imajo glede diferenciacije pozitivne izkušnje. Izpostavili so dejstvo, da pri takem načinu dela pridejo do izraza tudi "slabši" učenci, ki se sicer v celem razredu "izgubijo". Napredek teh učencev je opazen. Zadovoljni so tako učenci kot učitelji. PROSTORSKA STISKA Že ko sva se dotaknili OŠ Žalna, je ga. pomočnica izpostavila pereč prostorski problem. Letos poteka pouk za učence četrtega razreda na matični šoli. V OŠ Šentjurij so rešili prostorski problem. V teh dneh se nam reč selijo v nove prostore. Tudi na matični šoli čakajo na nove prostore, ki naj bi jih dobili v vrtcu. Vrtec naj bi se selil v prostore, v katerih je bila trgovina. Kaj naj rečem za konec? Upajmo, da bodo v Šentjuriju po počitnicah začeli s poukom v novi šoli in da jim bo na matični šoli uspelo čim prej dobiti dodatne prostore. Branka Škufca Zgibanka za starše prvošolcev devetletnega programa • ',,'tVANJE ZNANJA i OCENJEVANJE ZNANJ« »o m VSEH PREDMETIH OPISNO SOLA 08 ZAKLJUČKU PRVEGA 1ZOMAŽEVALNESA OKO*:* IZDA UĆENCEM SPMČEVAi A Z OPISNIMI OCENAMI - za V-SE «*oiout uitHCl 6 LETNIKI IMAJO »a-vico DO BREZPLAČNEM »«VOZ* NE '•!!'.( NA ODDALJENOST-ZAGOTOVLJEN JE AVTOlUSNIPREVOZ BIVALNI <"S*JJ1 -.. V CELOTI SO PRILAGOJENI POTREBAM 6-lETNIKOV (DIDAKTIČNA SREDSTVA •- - * PRE HRAN JE VANJE POHIŠTVO. TOAtETA) vAUiiTVO UČENCEV /ADOTOVLJENO JE BREZPLAČNO JUTRANJE VARSTVO IN PODALJJANO BIVANJE B ZAGOTOVLJENO JE VARSTVO V ĆASU iOLSKIH POČITNIC ZA VSE rUVOSOCCE, KI TO POTREBUJEJO . POHRANA ŠOLA POSKRBI ZA PREHRANO cćENCEV REMI ',11.ANA BO NA ENAK NAĆIN KOT DOSEDAJ (ZA DRUŽINE KI PREJEMAJO DENARNI DODATEK PO PREDPISIH SOCIALNEGA DEvmcTKA Osnovna sola Louisa Adamiča Grosuplje M-SKOLETO &OO3/0-4 INFORMACIJE raEFON:01//8 88 800 OBREMENJENOST UČENK IN UČENCEV V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI Šolsko leto 2003/2004 je za naše šolstvo prelomno leto, saj se je v vseh osnovnih šolah po Sloveniji pričela devetletna osnovna šola. Eden izmed pomembnih ciljev, ki si jih je zadala prenova osnovnega izobraževan­ ja, je tudi preprečiti preobremenjenost in utrujenost učencev. Del strokovne javnosti je že leta 1998 opozarjal, da iz celotne zakonodaje ni začutiti manj­ še obremenitve. Minister Slavko Gaber pa je te očitke zavrnil, češ da so strokovnjaki, ki so sodelovali pri prenovi devetletke, znova primerjalno preučili programe in načrte po tej plati in ugotovili, da se niso motili. Po prvih mesecih novega šolskega leta kaže, da temu ni tako. Pa poglej mo, kako so učenci bolj obremenjeni tudi po številu ur pouka na teden: 8-letna osnovna šola: 9-letna osnovna šola 1. razred 19 ur pouka /teden 20 ur pouka /teden 2. razred 19 ur pouka /teden 21 ur pouka /teden 3. razred 20 ur pouka /teden 22 ur pouka /teden 4. razred 22 ur pouka /teden 24 ur pouka /teden 5. razred 23 ur pouka /teden 26 ur pouka /teden 6. razred 26 ur pouka /teden 26 ur pouka /teden (ta razred so učenci preskočili) 7. razred 27 ur pouka /teden 29,5 ur pouka /teden 8. razred 27 ur pouka /teden 30 ur pouka /teden 9. razred / 30 ur pouka /teden Ko natančno pregledaš število ur po posameznih predmetih, lahko ugo­ toviš, da se je predvsem v drugi in tretji triadi zmanjšalo število ur pri vzgr> jnih predmetih (likovna vzgoja, tehnična vzgoja, gospodinjstvo), povečalo pa se je število ur matematike, tujega jezila in izbirni predmeti. Zato lahko rečemo, da je devetletna osnovna šola bolj zahtevna kot osemletna. Po mojem mnenju je devetletna osnovna šola usmerjena v to, da bi večina učencev nadaljevala šolanje v gimnaziji. Že sedaj se 80 % osnovnošolcev usmerja v gimnazije. Menim, da mnogi niso kos zahtevnemu programu v gimnaziji, kakor tudi programom v nadaljnjem šolanju. Prav zato je osip v srednjem, višjem in visokem šolstvu pri nas zelo visok, a žal se o tem v javnosti ne govori. Upam si trditi, da je poklicno izobraževanje v naši državi zelo zanemarjeno. Vsakodnevno se srečujemo z velikim pomanjkanjem na področju storilnostnih dejavnosti (kamnoseki, ploščičarji, ključavničarji, va­ rilci, zidarji, krovci, mizarji, kuharji...).Vsi si želimo veselih, zadovoljnih, uspešnih mladih ljudi na njihovih delovnih mestih, od najnižjih - uslužnost- nih, do najbolj zahtevnih - doktorskih. Le zadovoljen in srečen mlad človek si lahko ustvari srečno družino. Zato bi moral biti izobraževalni sistem pri­ lagojen sposobnosti posameznika. Velika škoda za slovensko šolstvo je bila ukinitev nižje gimnazije. Učenci so se razdelili glede na njihove sposobnosti: nekateri v poklicno izobraževanje, drugi v nadaljnje bolj zahtevno šolanje. Vsi so doživljali boljše uspehe, osip ni bil tako velik, najbolj pomembno pa je, da se je oblikovala pozitivna samopodoba vsakega posameznika. Tak sistem so nekatere evropske države še obdržale. Prepogosto spreminjanje izobraževalnega sistema ni dobro (usmerjeno izobraževanje, devetletna osnovna šola), saj je to zelo zahtevno in občutljivo področje. Naši otroci pa so prepogosto "poizkusni zajčki". Nivojski pouk v zdajšnji devetletni osnovni šoli ni dobra rešitev. Zgornja tabela kaže na to, kako so učenci bolj obremenjeni tudi po številu ur na teden. V 1. razredu imamo eno leto mlajše učence in učenke in imajo eno uro več pouka na teden. Prav gotovo je za mnoge to zelo naporno, saj vemo, da so v tem obdobju med učenci največje razlike tako v socialni, kakor tudi v umski zrelosti. Tudi v poznejših razredih so učenci obremenjeni z dve do tri ure pouka več na teden. Pripravljata prenove pa so vedno trdili, da bodo učenci manj obremen­ jeni in da bodo učni načrti skrčeni! Dejstvo pa je, da so učni načrti zelo natrpani, da je mnogo premalo časa za utrjevanje in poglabljanje snovi. Na vse to so učitelji, ki so največji strokovnjaki za to področje, zelo glasno opozarjali, a žal tudi njihov glas ni bil slišan. Zaradi take obremenjenosti danes mnogokrat starši slišijo na govorilni uri: "To in to naj se učenec nauči doma!..." Ali je bil to cilj devetletne osnovne šole?! V zadnji triadi devetletke imajo učenci dodatne tri obvezne izbirne pred­ mete, ki so ocenjeni. To pomeni tudi več preverjanja in ocenjevanja znanja. Mnogi ravnatelji so pravočasno opozarjali, da bo nemogoče narediti strokovno primeren urnik za učence in učenke, saj se učenci delijo pri športni vzgoji, gospodinjstvu, tehnični vzgoji in pri izbirnih predmetih. In prav urniki so danes v zadnji triadi velik problem, saj jih je nemogoče ses­ taviti tako, da učenci ne bi čakali na izbirne predmete in s tem podaljševali čas, ki ga preživijo v šoli. Vodstvom šol je naložena dodatna naloga, da ustrezno poskrbijo za varstvo učencev v tem času, kar pa ni vedno izvedlji vo. Mnogim učencem se potegne pouk tja do 14.30 ali še dlje. Ali se je kdo vprašal, če naš otrok v dobi odraščanja in zorenja zmore vse te obremenitve in kako vplivajo na njegov razvoj. Vsi ti učenci in učenke bi morali imeti dva obroka na šoli: malico in kosilo. Ali pa res vsi kosijo?! In ko pridejo učenci domov ob dveh. treh popoldne, pa jih čakajo še dodatne obremenitve in zadolžitve. Mnogi obiskujejo glasbeno šolo, športne aktivnosti, jezikovne šole, plesne šole, verouk... Pa to še ni vse! Čaka jih še vsakodnevna domača naloga (razen tistih, ki so v podaljšanem bivanju) in učenje - priprava za naslednji dan. Mnogokrat se morajo v to delo vključiti tudi starši, saj otroci sami ne zmorejo. Pa se zamislimo, kakšen delovni dan ima naš otrok v najbolj občutljivem obdobju odraščanja. Prepričana sem. da v mnogih primerih hujšega, kot nji hovi starši. Zelo se zavzemam za primerno obremenitev, vendar poudar­ jam, primerno! Zavedati se moramo tudi, da so prav v obdobju osnovne šole največje razlike med učenci in učenkami. En del otrok ta tempo zmore. Upam si trditi, da je za večino otrok ta tempo prehud in bodo nosili nega­ tivne posledice: odpor do šole, odpor do učenja, glavoboli, bolečine v tre­ buhu, nervoza, psihične motnje in raznovrstna agresija. Vse te slabosti pa je težko odpravljati. Inštitut za medicino zdravja zelo glasno opozarja na probleme preobremenjenosti in utrujenosti osnovnošolske populacije. Na omenjeni problem bi morali v mnogo večji meri opozarjati tudi učitelji in starši. Devetletna osnovna šola je prenatrpana in preveč storilnostno na­ ravnana. Na prvem mestu so izobraževalni cilji, vzgojni vidik je prepuščen osebnim prizadevanjem učiteljev. Osnovna šola naj bi bila mesto, kjer se otrok uči doživljati samega sebe, čustvovanja, medsebojnih odnosov, oblikovanja stališč, odnosa do vrednot in kritične presoje vsebin. Osnovna šola je za vsakega otroka prvi stik z izobraževalno institucijo, zato je še toliko bolj pomembno, da je organizacija dela na šoli in vsebina primerna njegovi razvojni stopnji, saj bo le tako vzljubil šolo in vse tisto, kar je z njo povezano: učenje, odnosi, dolžnosti... To pa je največja naložba v mladost nika, da bo z veseljem nadaljeval z izobraževanjem. Taka osnovna šola pa zdajšnja devetletna osnovna šola prav gotovo ni in zato bo nujno potrebno določene zadeve spremeniti. Angelca Llkovlč OTROCI IZf TCA KIKO 6R0SU KEKČEVO V vrtcu Kekec vsi skrbimo za to, da našim otrokom je čimbolj lepo! V tednu otroka smo z otroki sklenili, da bomo radosti še v Kekčevl deželi odkrili. Najprej smo Boštjana za dovoljenje prosili, starše, ki so Imeli čas, s sabo povabili, da z nami so se veselili, po potrebi nam tudi pomagali In skupaj z vzgojiteljicami korajžo dajali. Glede prevoza smo se dogovorili, da do Višnje Oore kar z vlakom bomo potovali, zato dva vagona samo za nas dodatno so pripeljali. V Višnji Gori smo Kekčevo deželo poiskali, Boštjana, teto Pehto, Kekca In Bedanca spoz z njimi zapeli In se v njihovih kočah Igrali. Ker Pehtlne skrivnostne bonbone smo lizali, se Bedanca nismo več bali In se calo v kletko podali. Vse gugalnlce smo obiskali, veliko sonca In smeha spoznali, si dobre volje nabrali, katero smo še nazaj v Grosuplje pripeljali. HI, Na koncu bi se še zahvalili, vsem, ki so nam pomagali, da v deželo veselja In smeha so lahko podali! vzg. Jožica Omnhen vrtec Kekec Grosuplje KULTURA IZ KNJIŽNICE GROSUPLJE - OB 20. NOVEMBRU- SPLOSNIH KNJIŽNIC POGLED V PRETEKLOST SPLOŠNEGA KNJIŽNIČARSTVA NA NAŠEM OBMOČJU Knjižničarska dejavnost v našem okolju ima že daljšo tradicijo. Že pred 2. svetovno vojno so delovale številne društvene knjižnice, po vojni pa je bila ustanovljena Okrajna knjižnica in čitalnica Frana Levstika, ki seje kasneje preimenovala D.P.D. Svoboda Grosuplje. Strokovno je bila povezana z Delavsko knjižnico v Ljubljani vse do leta 1962. ko je bila z občinskim odlokom ustanovljena Ljudska knjižnica Grosuplje kot občinska matična knjižnica, z nalogo, da skrbi za razvoj knjižnične mreže po celotni občini. Po več preselitvah je leta 1973 dobila svoje mesto v Koščakovi hiši na Adamičevi cesti 15, kjer deluje še danes. Z nastankom novih občin je knjižnica postala večobčinska. Osrednja knjižnica je v občini Grosuplje, enote pa so tudi v novo nastalih občinskih središčih v Ivančni Gorici in Dobrepolju. V Višnji Gori, na Krki, Stični in Šentvidu delujejo manjše krajevne knjižnice - izposojevališča, ki so za obiskovalce odprte enkrat tedensko. Vse knjižnice na našem območju so komunikacijsko med seboj povezane v knjižnični sistem Cobiss in internet. Sredstva za delovanje zagotavljajo občine, nakup knjižničnega gradi­ va pa sofinancira tudi ministrstvo za kulturo. POGOJI ZA IZVAJANJE DEJAVNOSTI Za ustrezno strokovno izvajanje svojih nalog pa knjižnica rabi ustrezen prostor, pester izbor gradiva, strokoven kader ter sodobno računalniško tehnologijo, ki ji omogoča, da je vključena v informaci­ jske povezave. Knjižnična zbirka mora biti predstavljena sistematično in pregledno.Uporabniki rabijo prostorne študijske, časopisne in raču­ nalniške čitalnice. GRADIVO Knjižnično gradivo sestavljajo: knjige, brošure, revije, časniki, video in avdio kasete, CD, in CD-romi, razglednice in zemljevidi, računalniški mediji in različne baze podatkov, ki so dostopne na svetovnem spletu. Temeljna zaloga je ob zaključku leta 2002 za vse tri občine znašala 96320 enot knjižničnega gradiva. Letni prirast je v povprečju 6300 novih enot. Dejansko pa s sredstvi, ki jih občina in država namenita za nakup, ne moremo zagotoviti povpraševanja po gradivu vsem občanom, ki ga iščejo. Pri oblikovanju knjižnične zbirke in elektronskih virov znanja upoštevamo vsebinsko in oblikovno pestrost naše zbirke v odvisnosti od potreb naših uporabnikov in sredstev, ki jih imamo za nakup gradi­ va. PROSTOR V osrednji knjižnici v Grosupljem je v tem času pomanjkanje prosto­ra za knjižnično dejavnost osrednji problem, ki omejuje razvoj dejavnosti. Zaradi slabih prostorskih razmer so naši uporabniki tudi najbolj nezadovoljni.Tako sodobni teoretiki kot knjižničarji s svojimi vsakodnevnimi izkušnjami ugotavljamo, da današnji uporabniki poleg knjig iščejo tudi različne informacije, predvsem dostopne iz različnih računalniških baz in interneta. Naši občani potrebujejo tudi javno dostopno mesto za elektronsko komuniciranje, da lahko na sodoben način vzpostavijo komunikacijo, ki jo potrebujejo, pa naj bo to področ­ je kulture, izobraževanja, poslovnosti ali sprostitve. OBISKOVALCI KNJIŽNICE IN IZPOSOJA GRADIVA Kljub pomanjkanju prostora, majhnega števila računalniških in čital- niških mest pa imamo vsak dan večje število obiskovalcev, ki rabijo različne knjižnične storitve. Zgovorni so podatki o obiskovalcih in številu izposojenega gradiva. Na dan pride v grosupeljsko knjižnico več kot 500 občanov, od teh obiskovalcev je 1/3 mladih do 15. leta, 1/3 je dijakov in študentov in 1/3 odraslih. Na dan si izposodijo tudi do 2300 različnih enot knjižničnega gradiva. NAŠE POSLANSTVO Knjižničarji želimo slediti ciljem sodobne splošne knjižnice, ki je informacijsko, kulturno, izobraževalno in socialno središče lokalne skupnosti. Naše poslanstvo in funkcije želimo prilagajati hitro se spreminjajočim zahtevam informacijske družbe, hkrati pa želimo pris­ luhniti slehernemu občanu in njegovim potrebam po informacijah, kul­ turnem užitku ob stiku s knjigo in vsem duhovnim bogastvom, ki ga nudi knjiga in drugo knjižnično gradivo. Predvsem zaradi slabih pros­ torskih razmer pa naša knjižnica ne more svojim občanom ponuditi vsega, kar bi v boljših pogojih lahko. V mnogih krajih po Sloveniji so knjižnične zgradbe v ponos občanom. Kdaj bo tako tudi pri nas? Roža Kek GROSUPELJSKI MOZAIK TUDI V KNJIGI BARVE SOJNOSTI Pri založbi Ognjišče je izšla nova knjiga teologa in umetnika Marka Ivana Rupnika z naslovom Barve sojnosti, ki govori o njegovi slikarski in mozaični umetnosti. Odkar je z mozaikom 'poslikal' papeževo kape­ lo Odrešenikove Matere v Vatikanu, je iskan umetnik. Tudi po Sloveniji se že nekaj cerkva ponaša z njegovimi mozaiki, med njimi tudi grosu­ peljska. V predgovoru Maria Campatelli zapiše: "To ni knjiga, ki govori o umetnosti v klasičnem pomenu. Niti ne gre za teološko razpravo, še manj za življenjepisno delo. In vendar vsebuje vse te elemente - umetnost, teološko razmišljanje in izkušnjo. Prav to pa iščemo in prav iz tega želimo črpati: iz umetnosti, teologije in duhovne izkušnje, ki so del organskosti življenja in znajo spregovoriti o življenju nasploh ter življenju vsakega človeka. Umetnik razrešuje bistvene teme človekovega življenja: vprašanja sveta, snovi, telesa, bolečine, zla, osebe, odnosov, odpuščanja... Že naslovi posameznih poglavij v knjigi veliko povedo: Intuicija skrivnosti in Zvestoba intuiciji obravnavata slikarstvo, poglavji Prva sin­ teza: Kapela Odrešenikove Matere in Nekatere poglobitve, pa pred­ stavljata mozaike po cerkvah v Sloveniji in drugod. Z izbranimi odlomki, besednimi vložki, spremlja Rupnik svoje podobe, vendar to niso razlage njegovih del, temveč gre le za dru­ gačen način izražanja. Gre za besede, ki nakazujejo njegovo držo do umetnosti in hkrati do celotnega življenja in bivanja. Skozi umetnost Marka Rupnika že drobci oblikujejo zanimiv mozaik misli: teologija v podobah in barvah, umetniška izkušnja, slutnja globoke vezi med smrtjo in vstajenjem. Bog je najprej ustvaril luč, ki sije na poti vsakega človeka, barve nevidnega, luč barve. "Ko sledimo barvam, prestopimo prag. In znotraj, v sojnosti, nas z našimi zlatimi tišinami Nekdo pričakuje," je zapisal o Rupnikovem delu kardinal Tomaš Špidlik, filozof in teolog in Rupnikov mentor, pri­ jatelj in sotvorec, ki smo ga imeli čast videti tudi v Grosupljem med dodelavo mozaika, in dodaja, da sta pri Rupniku simbolična teologija in njegova umetnost postali enotna drža. Vsak umetnik pa želi s svo­ jim delom izraziti nekaj neskončno lepega, torej Boga samega, (str. 12). Sam Rupnik takole označi tudi svojo opredelitev za mozaično umet­ nost: "Mozaik je govorica, s katero postaja bolj vidno to teženje snovi, da bi postala telo, da bi se zgnetla v nek 'ti'. Mozaik omogoča snovi, da se upodobi v podobah svetih, večno živih oseb." (str. 182). V knjigi, ki je obenem lepa fotomonografija, so med drugimi pred­ stavljeni tudi celoten mozaik v naši cerkvi, Marija, mozaični detajli, na str. 211 pa nas razveseli tudi zavetnik cerkve sv. Mihael. Marija Samec aH: "Pravljice", ki so se zapisovale ne samo na moji duši, ampak številnim sodelu­ jočim In srečujočim se v gasil­ stvu, kulturi, glasbi, v krajevni skupnosti, v občini, pa pri delu v geodeziji, gradbeništvu, urbaniz­ mu In založništvu ter nenazadnje tudi v občinski politiki. Če vas zanimajo, Jim prisluhnite! 1977 (NADALJEVANJE) - Evrotrans iz Ribnice seje odločil, da odide z lokacije na Brvacah. - Skladišče Gumacomerca iz Ljubljane se je odslej nastanilo v Grosupljem. - Začela se je izgradnja zbiralnice mleka ob Cesti na Krko v Grosupljem. - V Grosupljem so se pripravljali na drugi samoprispevek. - V Splošnem mizarstvu Grosuplje, ki je bilo že v sklopu Lesnine, so odprli večjo industrijsko halo. - V šoli na Novi Gori je bil vzgojni center za usposabljanje pripadnikov teritorialne obrambe. - V Šmarju-Sapu so zgradili vrtec. - Kot zaposlenega na Geodetski upravi v Grosupljem so me na domu obiskali grosupeljski čebelarji, da sem jim napravil meritve na Spodnjem Blatu. Tako sem sočasno zvedel, da so se od prvotno namera­ vane gradnje čebelarskega doma na Boštanju odločili za novo lokacijo. - Tega leta je bila ustanovljena tudi občinska samoupravna intere­ sna skupnost za varstvo pred požarom v občini Grosuplje. - V Šmarju-Sapu je bil narejen nov zazidalni načrt za območje nad samopostrežno trgovino. - Pojavila se je popularna družbena parola: "Kmetije tistim, ki bodo zemljo obdelovali!" - Začele so se priprave za izvedbo delavske univerze v Grosupljem, ki jo je vodila Angelca Likovič. - Ing. Avgust Gril je predlagal ustanovitev skupnosti za območje Račne, Mlačevega. Police, Šmarja, Sp. Slivnice Škocjana in Grosupljega za reševanje interesov družbenega standarda, urbanizacije in komunal­ nih naprav. - Čebelarsko društvo je zgradilo nov dom na Spodnjem Blatu. - Na Zgornje Duplice in na Peč so napeljali vodovod. - Komunalno podjetje si je zgradi­ lo novo stavbo. - Na Velikem Mlačevem so se zaceli pogovarjati o izgradnji mete­ orne kanalizacije. - 21. oktobra je Grosuplje obiskal šahovski velemojster Bruno Parma in z Grosupeljčani odigral simul­ tan ko. - 22. oktobra - V počastitev občinskega praznika so v Veliki Račni odprli prenovljen oziroma sko­ raj na novo zgrajen kulturni dom. - Motvoz in platno se je vključil v sistem tovarne Tekstil iz Ljubljane. - Obljubo, da bodo naredili cesto do Račne, so skrčili na nekaj več kot kilometer, ki sojo napravili od Račne do opuščenega kamnoloma v Pirki. - Narejena je bila lokacijska doku­ mentacija za rekonstrukcijo magis­ tralne ceste Ljubljana-Zagreb. V Grosupljem je bil predviden priključek pod vasjo Hrastje, ki ni bil nikoli izveden, priključki pa so se po več letih realizirali nato v Šmarju, Cikavi in pri Motelu. S tem smo Grosupeljčani dosegli rekord, saj imamo največ priključkov na km avtoceste. - 15. decembra - Petrol Ljubljana je želel zgraditi bencinski servis v Šmarju z restavracijskim objektom ob desni strani ceste, gledano z Ljubljane proti Zagrebu. Republiški sekretariat je že izdal lokacijsko dovoljenje, dela pa naj bi se začela v naslednjem letu. 1978 - Zgrajen je bil objekt Elektroservice ob Cesti na Krko v Grosupljem. - 16. in 17. januarja je bil v Grosupljem posvet občinskih geodet­ skih uprav iz Ljubljanske regije. - Odprli so obrat Unis TOS (K0PS). - Obnovljen je bil Kuturni dom Grosuplje iz nekdanjega sokolskega doma oziroma TVD Partizan. - Koncem aprila je za posledicami prometne nesreče umrl oče, takoj po pogrebu pa sem še zamenjal službo in se zaposlil v nekdanjem podjetju Slovenijaceste, ki seje pozneje z združitvami preimenovalo vSCT. - Zgrajena je bila nova gozdna pot od Čušperka proti Staremu gradu. - Gradbeno podjetje Grosuplje, Gradiš in Cestno podjetje Ljubljana so se pripravljali na odprtje kam­ noloma pri Predolah. V ta namen so noč in dan vrtali na pobočjih Jelovca nasproti vasi Predole. Poleg be- tonarne so predvidevali zgraditi še asfaltno tovarno na območju nek­ danje opekarne pod Boštanjem. - Ilova Gora je dobila prvi telefon. - 15. junija je bil položen temeljni kamen za gradnjo gasilskega centra v Grosupljem. - 1. avgusta - Po Grosupljem je začel voziti nov avtobus "Krpan" s krožno potjo čez Mrzle njive. - Novembra je stekla proizvodnja v novi Pekarni v Rožni dolini. - Začela seje gradnja čistilne naprave v Grosupljem. - Zgradili so nov most na cesti proti Ponovi vasi. - V Žalni je bila prenovljena kultur­ na dvorana. - S posojilom, ki so ga zbrali občani za modernizacijo magistral­ nih in regionalnih cest, je bila asfalti­ ran nov odsek ceste od Grosupljega do Sp. Blata. - 10. decembra - Na Mlačevem je prišlo do ideje, da naj ustanovimo ZSM - mladinsko organizacijo. Imenovali so me v iniciativni odbor. Začeli smo z izgradnjo travnega nogometnega igrišča nekoliko od mostu severno ob potoku. Za to smo dobili le ustno privoljenje upravitel­ jev bostanjskega posestva in vod­ stva KS. V ta namen sem napravil nekaj geodetsko-gradbeniških meritev. Igrišče je bilo solidno pripravljeno, a ni dolgo služilo svoje mu namenu, saj so ga Ljubljanske mlekarne z regulacijo potoka kmalu prekopale povprek brez vsakršnega predhodnega obvestila. Jože Mlkllč KULTURA NOVOST V KNJIŽNICI GROSUPLJE: PREVOD PESMI PERZIJSKEGA MOJSTRA HAFISA Človekovo hotenje, iskanje in razmišljanje je v življenju pogostokrat povezano s srečo. Prav vsi smo nagnjeni k hlepenju in pehanju za drobci, ki nas izpopolnjujejo in delajo prešerne. Eden od kamenčkov mozaika sreče pa je lahko tudi prevod stihov velikega perzijskega pes­ nika iz 14. stoletja, Hafisa, ki jih je v slovenščino prelila predavateljica na duhovni univerzi Barbara Škoberne. Hafis, do katerega je razvila ljubezen na prvi pogled, seji odkriva tudi kot pesnik za slovensko dušo. Zbirka je že zašla tudi na police grosupeljskega knjižnega hrama. "Sama učim, kako vzpostaviti stik s svojim bistvom, z vsem, kar pre­ sega zunanjo plat, z vsem, kar poimenujemo duša, dušno v človeku. Zanima me vse, kar dela ljudi srečne," razmišlja Barbara Škoberne, prevajalka pesmi mojstra perzijske vezane besede, Hafisa. "Človek vedno išče nekaj, kar ga bo osrečilo. V vsakem človeku je strašna želja, hrepenenje po trajnosti sreče." In tako je odkrila pesnika Hafisa, Barbara Škoberne In ravnateljica Knjižnice Grosuplje Roža Kek - Foto Barbara Pance. katerega izreka je presenetljivo blizu sodobnemu izrazu, tematika nje­ gove izpovedi pa večno aktualna. "Je cvet, ki dehti že 700 let. Kar ga dela nesmrtnega, je aktualnost njegovih pesmi. V naši dobi in večini src je čas oseke. Prepoznavamo, da nekaj pogrešamo. Hrepenimo. "Kot bi bil transformacija našega Prešerna, meni duhovna učiteljica, saj je tudi Hafisu jezik razvezala v spev nesmrtna ljubezen do prelepe­ ga dekleta. "Častijo ga kot pesnika srca, mistike. Meni osebno pa se zdi razumsko pronicljiv, kot bi globoko razumel, kaj se dogaja v svetu in vsakem posamezniku. Je zdravilec naše duše, psiholog za otožne in osamljene." Hafis je na papir prelil okoli 5000 pesmi, od teh pa je ohranjenih le nekaj sto, morda sedemsto. Škobernetova jih je v zbirko zajela iz angleških prevodov. "V njegovih pesmih je malo trpkega in grenkobe. Ko je zorel in medel, je postal sufijski mojster, saj je v nje­ govih pesmih skrit tisti, ki je skrit za vsemi očmi, pojavi in ki mu lahko rečemo Stvarnik." Barbara Pance PRIPOVEDI IZ GROSUPLJEGA IN OKOLICE Trgovci so se včasih borili za vsako stranko posebej. Ker ni bilo toliko prometnih povezav, kot jih je danes, so marsikdaj po naročilu preskrbeli želeno blago tudi od drugod, le kak dan ali pa teden je bilo treba počakati. Takrat, v starih časih, se je to še dalo, pravi moja mama Marija Vintar, danes pa gre čas prehitro. Vsak bi rad imel vse takoj, 'kot bi po vodi udaril'. Takoj, ko se dotakneš vode, ta zvalovi, hitro se pokažejo krogi na njej in tako hitro hoče danes človek vse dobiti, še dodatno razloži že tako nazorno reklo. Včasih so trgovci prišli tudi kar na dom ponujat svoje blago, pa jim je kdaj le uspelo, da so kaj hitreje prodali, kot bi sicer, če bi le v trgovini čakali na kupca. PRVO KOLO Brat Lojz je imel kolo, preden je šel v vojsko, pa si ga ni upal pustiti doma, da ga ne bi bratje razbili. K sosedu gaje dal spravit. Jaz sem si prvo kolo kupila 1935. leta. S prvo plačo sem si ga kupila. Strmole, grosupeljski trgovec, mi ga je pripeljal kar domov. "Nimam zadosti denarja," sem mu rekla. "Tu imaš kolo, kolikor imaš, mi daj, ta drugo mi boš dala pa ob plači." Pa sem mu ob prvi plači dala, kar je manjkalo, pa sem imela kolo. ŠIVALNI STROJ Tudi šivalni stroj sem dobila na podoben način. Strmole mi ga je kar domov prinesel, 3.000 dinarjev je stal. Brat Lojz me je pregovarjal, naj ga kupim. Mama je bila pa huda: "Pa kaj ti bo?" Pa meje Lojz le prepričal. "Nimam zadosti denarja, šele začela sem delati," sem rekla trgovcu. "Imaš pa redno službo, šparovna si, boš že," me je pregovarjal. Fejst sem morala šparat, da sem ga plačala. Kar sem imela, sem mu dala takoj, drugo mi je pa po obrokih zračunal, da sem mu vsak mesec nekaj dala. Zaslužila sem pa po 1 dinar na uro. Šivat sem se naučila in stroj mi še danes služi. Strmotetovi so živeli ob današnji Adamičevi cesti. Eden od bratov je imel kovačijo, danes je tu Pizzerija Kovačija, drugi v neposredni soseščini pa trgovino. Prodajal je kolesa in drugo tehnično blago. Pri njem so pogosto kupovale fabrške delavke. Drugega prevoza na delo ni bilo, kot le kolo. V službo so prihajale tudi iz oddaljenih vasi, pa so se vozile s kolesom ob vsakem letnem času in v vsakem vremenu. Marija Samec GALERIJA GRAD BOŠTANJ VABI NA ADVENTNA SREČANJA Fran Milčinski Ježek 1. SREČANJE: 29.11.03 19.00- Božični sejem 20.00 - Človek hrepeni po svetlobi... Rafael Samec, mojster umetne obrti Peter Perše, citrar Prima vista, kvartet kjunastih flavt iz Kranja 2. SREČANJE: 6.12.03 19.00 - Božični sejem 20.00 - Miklavž je prinesel...Etnološki večer dr. Boris Kuhar Klinčarice TD Vel. Lašče Otroci osnovne šole Kopanj Cene - grajski TD Boštanj 3. SREČANJE: 13.12.03 18.00 - Božični sejem 19.00 - Stiski kvartet: Božični koncert 4. SREČANJE: 20.12. 03 17.00 - Delavnice za otroke. Božični sejem 18.00 - Vstopimo v božičkovo deželo - prihod Božička s prijatelji: palčki, vilami, Jankom in Metko, igrico 20.00 - Prižgimo luč ljudje...Fran Milčinski Ježek Pavle Ravnohrib (dramski igralec) Sestre Martina, Pavlina, Judita Kavčnik, zmago­ valke letošnjega festivala duhovno ritmične glas­ be Ritem duha v Mariboru Prižgimo luč- meditativni ples Na adventnih srečanjih si boste lahko ogledali tudi razstavo ZAPRTE OČI ANGELOV - odprt pogled v notranjost, miru, tišine, ljubezni..., aka­ demske kiparke Lučke Koščak Organizacijski odbor f^kmVAL ŽT/CNA GLAVNI PROGRAM Sobota, 22. 11. 2003 OTVORI­ TEV FESTIVALA 18:00 Otvoritev razstave del akademske slikarke Darje Srebnik in Umetniške zadruge (Mihaela Ciuha, Irena Potočnik, Ana Zavadlav, Elena Fajt Velikonja, Darja Srebnik) (galerija Slovenskega verskega muzeja Stična) 19:00 Koncert komornih skupin Glasbenega julija, tabora najo- betavnejših mladih slovenskih glasbenikov; umetniški vodja Tomaž Lorenz (opatova kapela Cistercijanske opatije Stična) Nedelja, 23.11. 2003 16:00 Princeska na zrnu graha, otroška predstava, Gledališče Toneta Čufarja Jesenice (Dvorana KD Stična) Petek, 28.11. 2003 19:00 Pohujšanje v dolini šent florjanski, farsa, gledališče Drzne in lepi Stična (Dvorana KD Stična) Sobota, 29. 11. 2003 KAVARNIŠKI VEČER 19:00 Hagada, monokomedija, avtorski projekt Gregorja Čuši- na v produkciji MGL 19:00 Živel je mož, jazz band (Dvorana KD Stična) Nedelja, 30.11. 2003 16:00 Čombo - sončni kralj, otroška predstava, gledališče Drzne in lepi Stična (Dvorana KD Stična) Petek, 5.12. 2003 19:00 Vlado Kreslin, koncert (Dvorana KD Stična) Sobota, 6.12. 2003 19:00 Nunsense II, musical, Šentjakobsko gledališče (Dvorana KD Stična) SPREMLJEVALNI PROGRAM Nedelja, 23.11. 2003 19:00 Potopisni večer; Karel Herenčič: Papua-Nova Gvineja (Dvorana KD Stična) Četrtek, 28.11. 2003 20:00 blues jazz ročk večer s skupino Brez besed (kitara Igor Medarič, bas Žiga Kranjc, bobni Dani Hartman) (Krčma Deseti brat, Stična) Nedelja, 30.11. 2003 19:00 Potopisni večer; Tone Pekolj, Boštjan Ikavec: Indija (Dvorana KD Stična) Četrtek, 4.12. 2003 19:00 Okrogla miza o Cvingerju, enem najpomembnejših halštat- skih najdišč v srednji Evropi (Dvorana KD Stična) STARINSKI PREGOVORI IZ VIŠNJE GORE Janez Cigler narobe zavri (v 19. st. je bil Janez Cigler župnik v Višnji Gori, Narobe kaplan. Zavri pa benificiat). V Višnji Gori zmeraj trije eden za drugim umrjejo. samo enega je strah. Če med povzdigovanjem ura bije, bo mrlič. En far zaleže za 100 žandarjev. Na Fabrki se vse dobi, samo tičjega mleka ne. Kreda piše - grunt se briše. V Višnji Gori se ne rodijo gospodarji. Kdor se z Višnjani brati, nima s čim orati. Kdor grad Podsmreka dobi, ga nima dolgo in srečen ni. Kdor se v Korci rodi, jo težko zapusti. Ko prideš do Višnje Gore, si privihaj kožuh (star sejmarski pregovor). Rinež rine, Kunštek mora, Jančar če če, Alezek pa ne (star furmanski pregovor), Mihaela Zaje NIKO MIHIČINAC K.D. [PREMIČNINE K0WDV0R$W3, 1290 GROSUPLJE TEL: 01-786 56 60, FAX: 01-786 56 65 GSM: 041-405 258 SMS: 405258@LMX,M0BITEL.SI E-MAIL: NIK0@MIHICINAC-NEPREMICNfNE.SI URL: WWW.MIHICINAC-NEPREMICNINE.SI • Želite prodati, kupiti najeti ali oddati svoje nepremičnine? Pokličite nas ali se oglasite se pri nas in vam bomo ponudili zanesljiva posredovanja. • V Grosupljem in bližnji okolici kupimo in najamemo garsonjere ali enosobna stanovanja. • Za znane kupce iščemo zazidljive gradbene parcele za stanovanjske hiše in večje zazidljive komplekse za obrtno- proizvodne dejavnosti z možnostmi takojšnje gradnje. NUDIMO VAM POMOČ PRI PRIDOBITVI GRADBENIH DOVOLJENJ DRUGE STORITVE: • Sestava predlogov za vpis v zemljiško knjigo • Pomoč pri sestavi vseh vrst pogodb, vse do notarske overitve • Pri prodaji in nakupu kmetijskih zemljišč vam uredimo vse od ponudbe prodaje, sprejema ponudbe do vpisa v zemljiško knjigo. SVETOVANJE: Če želite svojo nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej POSVETUJETE PRI NAS! ZA DUHOVNOST, KULTURA PROBLEMI NOVOVEŠKE ETIKE Človekovo ravnanje, ki podleže moralnim sodbam, je možno pre­ sojati z dveh zornih kotov - enkrat z vidika motivov, ki vodijo člove­ ka, in drugič z vidika posledic, do katerih je prišlo, torej, ali so ga vodili dobri ali slabi nameni oziroma - ali je povzročil s svojim rav­ nanjem dobro ali slabo. Vendar je tako ločevanje dokaj nasilno in zavajajoče. Vsako etično ravnanje ima namreč posledice in vsaka etika je etika odgovornosti, saj ni etike, ki ne bi upoštevala prav nobenih posledic. Izhodišče "etike namena" niso načela, kot na primer "Ne ubijaj", "Ne kradi" ali "Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe", pač pa je obratno: dober namen je predhodnica teh načel. To pomeni med drugim, da dober človek ni nujno tisti, ki se drži moralnih načel, ampak tisti, ki dela dobro, ker drugače ne more - in se zato drži teh načel. In prav to daje tej etiki posebno vrednost. Kljub temu je danes močno ocrnjena. Najbolj pogost očitek se glasi, da je vse zlo tlakovano z dobrimi nameni. Ali ni pričela na primer francoska re­ volucija z visoko zvenečimi humanimi ideali, končala pa v neza­ slišanemu nasilju in s prelivanjem krvi? Ali niso v preteklosti sploh vsi od dobrih namenov vodeni poskusi narediti ljudi boljše, končali v njihovo škodo? Vendar so ti očitki, kot bomo pozneje videli neosnovani. Na vprašanje, kaj naredi neko ravnanje za dobro, je možno potemtakem odgovoriti, da je to najprej neskaljeni pogled na stvarnost. Zato tistega, ki hoče dobro, ne smejo voditi čustva, pa naj bodo še tako plemenita, in še manj do fanatizma stopnjevani ideali. Toda odločilno, da je neko ravnanje dobro, je nekaj drugega, in sicer - ali ravnamo z vsemi živimi bitji v skladu z dostojanstvom, ki jim gre. Torej nikoli kot zgolj sredstvom za naše namene in cilje. Skratka dober namen še ne naredi nekega ravnanja za dobrega, vendar brez dobrega namena ni dobrega ravnanja. Pri tem pa ne gre izgubiti izpred oči važno dejstvo, da dejanje sledi biti. To pomeni, da so dobri ljudje tisti, ki konec koncev delajo dobra dejan­ ja, tisto pa, kar jih dela dobre, je v krščanski tradiciji - ljubezen. Druga slabost novoveške, ateistične etike leži v njenem poskusu priti do skupnih moralnih norm. Skrajno radikalen odgovor se glasi, da je morala samo socialni konstrukt človeka in zato odsotnost skupnih moralnih norm sploh ni nobena izguba, ampak dobitek, ki omogoča dokončno osvoboditev posameznika vsake od zunaj mu naložene morale. Še več. Moralnost človeka naj bi šla nujno na račun nerazvitosti in neuresničenosti drugih njegovih delov oseb­ nosti, ki jih imamo splošno za dele zdrave osebnosti Vendar večina teoretikov političnega liberalizma ne upa iti tako daleč. V vsaki družbi mora namreč obstajati strinjanje o temeljnih vrednotah, saj je sicer v nevarnosti, da bo prišlo v njej do takih razhajanj in trenj, da ne bo mogla več normalno delovati in celo obstajati. A kako to doseči v današnji, vse bolj razsuti družbi, v kateri ni več enotnega, od vseh priznanega in vse zavezujočega stališča o nobenem vsaj malo pomembnem vprašanju in problemu praktičnega moralnega življenja, zaradi česar si stojijo njeni člani nasproti kot moralni tujci? Ker ne računa z etičnostjo državljanov, pač pa z njihovimi interesi skuša priti do teh pravil po drugi poti - z dogovarjanjem in državljansko pogodbo. Misel, da je potrebno medsebojno življenje urejati s konsenzom, to je dogovorom, strinjanjem, soglasjem ljudi, je že stara. Vendar so svojčas filozofi in teoretiki države ločili dogovorjena pravila ravnanja od tistih, ki so izvedena iz narave človeka, v širšem pomenu te besede. Prva, na primer prometna pravila, so imeli za plod razumskega tehtanja z vidika koristi za državljane, zaradi cesarjih je možno tudi spreminjati ali opustiti, če nikomur več ne služijo. Kdor ravna proti njim. dokler so v veljavi, ravna nezakonito. Druga, kot na primer pravičnost ali poštenost, pa so bile moralne zapove­ di. Resda so tudi ta pravila koristna za ljudi in njihovo medsebojno življenje, toda izvedena so iz bistva človeka. Kdor jih prekrši, ravna zato nemoralno. Za razliko od danes zato svojčas ni nikomur prišlo na misel, da bi bilo nekaj, kar je legalno, nujno tudi moralno in dopustno. V VESOLJU odlomek Večji del dvajsetega stoletja so Rusi živeli v zaprti družbi, v kateri so zaradi strahu, da bi lahko prišle na dan slabosti sovjetskega komuniz­ ma, vedno prikrivali nezmožnost kmetijstva, da bi doseglo zahtevane količine pridelka, nezmožnost vesoljskega programa, da bi dosegel Luno, ali nezmožnost gospodarstva, da bi proizvedlo primerne dobrine, ne da bi pri tem povzročalo ekološke katastrofe. Mednarodni tisk je ves čas taval v temi. Nekdaj komunistični časopis Pravda, kar po rusko pomeni resnica (ime je seveda popolnoma zgrešeno), je po­ navadi priredil vsako zgodbo, ki bi lahko razkrila takšne pomanjklji­ vosti, oziroma slabih novic sploh ni objavljal. Danes se tradicija prikrivanja novic nadaljuje in očitno se je razširila tudi na ameriške partnerje Rusije v vesoljskem programu. Vesoljska postaja Mir je vse, kar ostaja od »kronskega dragulja komunizma« - ruskega vesoljskega programa. Potovanja na postajo, ki jih zdaj skoraj v celoti financirajo druge države, zagotavljajo denar, ki ga Rusija potrebuje, da lahko vzdržuje svoj vesoljski program. Neuspehi pa se slabo prodajajo. Po skorajšnjem trčenju Progresa z Mirom so Rusi se enkrat, tako kot po požaru na Miru. z napačnimi razlagami in prikri­ vanjem skušali preprečiti NASI in medijem, da bi izvedeli za nesrečo. Žal se takšne nesreče, tako kot veliko drugih podobnih nesreč, zelo rade ponavljajo, če se ne poskrbi za varnost oziroma če se ne preuči­ jo kršitve varnostnih predpisov, ki so jih povzročile. Jerry M. Unenger Današnjim teoretikom liberalizma je potemtakem več do etičnosti procedure sprejemanja etičnih norm kot do norm samih. Nemška filo­ zofa Jurgen Habermas in Kari Apel, sta resda verjela, da je možno pod podobnimi izhodiščnimi pogoji, kot jih je navedel Ravvels, ter s pomočjo "moralinih" debat, torej z zamenjavo jezika morale z "nepri­ stranskim" jezikom in kresanjem argumentov ter protiargumentov, priti do minimalnih, a za harmonično skupno življenje ljudi dovolj učinkovi­ tih in od večine državljanov sprejetih pravil, ki jih je treba potem samo še zapisati v ustavo. Vendar, kaj pomagajo vsi zakoni, če v ljudeh ni morale? Ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski je na primer menil: "Če ni Boga, je vse dovoljeno", ameriški družboslovec Alsdair Maclntyre pa: "Če vzamemo ljudem Boga, jim vzamemo etiko." Tako na primer resnica, torej tudi moralna resnica, ni odvisna od poteka razprave ali od tega, do kakšnega sklepa so prišli razpravljalci. Z drugimi besedami: pogoji našega kolektivnega preživetja so taki kot so, povsem neodvisni od tega, ali se razpravljalci strinjajo z njimi ali ne. Na meje "dogovorne etike" kaže tudi dejstvo, da ni vseeno, kdo so razpravljalci ali kdo vodi ali zaključi razpravo, oblikuje sklepe, ocenjuje njihovo vrednost in jih razvršča po pomenu, presoja, kateri udeleženci in kateri predlogi so "razumni" kunstruktivni in "napredni" - in na pod­ lagi česa. Nadalje tisti, ki razpravljajo, tudi niso vedno avtorji tega, kar govorijo, odprto pa je tudi vprašanje, kako ravnati s tistimi, ki se ne držijo določenih moralnih norm. In tako bi lahko nizali pomisleke v nedogled. Iz teh in drugi težav se skušajo zagovorniki liberalne "dogo­ vorne" etike izviti tako, da predlagajo opustiti razpravo o "zadnjih resnicah" in se osredotočiti na drugorazredne, obrobne etične norme, ki jih vsakemu človeku narekuje zdrava pamet. Posledice tega so danes: gradnja stavbe etike, očiščene sleherne človekove vesti, snovi, brez katere ni nobene resnične moralnosti človeka, spreminjanje retorike, umetnosti govorjenja, v umetnost življenja, nadalje, da vedno večji deli človekovega ravnanja niso več predmet moralnega presojan­ ja, ter plitvost morale v današnji novoveški družbi. Z drugimi beseda­ mi: vsak resnično tehten moralni nauk je splošen, veljaven za mnoga ali celo za vsa območja človekovega življenja in celosten, kar pomeni, da pove o smislu, vrednosti in cilju človekovega življenja, ima koncept dobrega, vključuje ideale osebnega in medčloveškega ravnanja in drugo. Vsega tega liberalni koncept etike nima, ker sta na primer občost in normativnost v nasprotju z njenim malikovanjem individu­ alizma. V bistvu gre pri njenem konceptu za kvazi etiko, izdelano za čisto določeno rabo: za delovanje liberalne družbe? Temelji, na katerih počiva, so zato pravičnost v smislu "poštene igre", korist in praktični razum, ne pa moralno dobro. Za avtokratske in totalitarne države je jasno, da delujejo brez ali z zelo majhno mero moralnih vrlin vladarja ali vladajočih skupin; železni zakoni v njih nadomeščajo kreposti, policija pa vest državljanov. Nasprotno naj bi demokratično urejena država zahtevala od držav­ ljanov veliko mero poštenosti, pravičnosti, solidarnosti in državljanske zavesti. Moralne vrline so življenjski napoj države, je menil italijanski renesančni filozof Niccolo Machiavelli; narod, ki mu manjkajo moralne vrline in vrednote, po njegovem nujno propade, saj izginja s tem njego­ va življenjska in ustvarjalna moč. In francoski filozof Jean-Jaques Rousseau, da drugih ne omenjam, je svoje mnenje izrazil tako: "Država ne more preživeti brez svobode, svoboda ne brez vrlin, vrline ne brez državljanov," in še: "Kdor hoče v demokratični in pravni državi po mili volji streči svojim željam in osebnim koristim, ta ne ve, kaj želi. Tak človek bo vse svoje življenje živel v protislovju s samim seboj, vedno gnan sem in tja, razpet med nagibi in dolžnostmi, zaradi česar ne bo niti dober človek niti dober državljan." Če želimo človeka rešiti te razklanosti, ni dovolj zgraditi le dobro delujoče države, ampak je treba izoblikovati tudi moralnega človeka. dr. Hubert Požarnlk (odlomki Iz knjige Sedanjost prihodnosti) SONCE JE V MENI... Polnlna in mir v meni je darilo Življenja. Saj še boli, toda to Je za zorenje, za budnost In veselje. Boli tam, kjer lahko boli. Tako rastem Jaz in z menoj vsi, ki Jih ljubim v Tebi, Gospod. Nekaj velikega Je zame vsak trenutek. Tudi tisti, ko me boli duša preko "dovoljenega". Z mirom srca skušam sprejemati vsako danost. Samo Nekdo ve, ali sem ozdravljena aH pa Je to le poseben korak moje poti. Miru si želim. Objamem ga vedno, ko odpustim. Miru si želim. Napolni me vedno, ko v veselju zaživlm. Miru si želim. Dobim ga tedaj, ko v mirni vesti olajšano zaspim. Danes, Jutri... Danes Je tu. Traja. Jutri Je pričakovanje. Prihaja. Danes Je boj. Jutri bo zmaga. Danes Je pot. Jutri morda že cilj. O Ljubezen, dvigujem se k Tebi. Srkam Tvoj napoj in diham LJubezenl Ljubi vse ljudi, ki mene ljubijo v Tebi. Kako dragoceno Je v Tebi biti človek In se ne bati. Ljubezen, objemi vse ljudi, ki mene ljubijo v Tebi. Marjetka Smrekar UMETN0STN0ZG0D0VINSKI IN ARHITEKTURNI SPOMENIKI (ali: Nekaj o cerkvenih zgradbah in gradovih) »Kranjska In zamore s krono« Med sorazmerno dobro ohranjeno umetnostno in arhitekturno dediščino pri nas sodijo številne cerkve in kapele. Nastanek cerkva je le malokje točno izpisan z datumom njihovega nastanka, ampak so seje prvi zapisi pojavili šele pozneje, ko se je pisana beseda nekoliko bolj uveljavila. Med mlajši cerkveni zgradbi sodita cerkev sv. Antona v Veliki Loki, ki je bila blagoslovlje­ na leta 1940, in nova cerkev v Grosupljem, ki je bila zgrajena v letu 1972. Po gradbenem slogu je največ cerkva baročnih, nekaj manj jih je iz obdobja gotike in klasicizma, najmanj pa je ostalo na teh zgradbah sledi romanske gradnje. Na nekaterih zgradbah se posamezna umetnostna obdobja prepletajo med seboj. Tako na primer cerkev sv. Križa (Šmarje) kaže pod ometom značilni romanski zid, pa tudi vhod v zvonik naj bi bil iz tega časa. Gotski stil je še vedno močno izražen na Magdalenski gori, Spodnji Slivnici, v kapeli v Škocjanu, na Železnici, Smrjenih in še nekaterih drugih. Baročna gradnja je po pregonu Turkov zamenjala gotiko in romaniko in pri nas doživela svoj vrhunec v opremi cerkve pod Boštanjem. Obdobje romanike, gotike in baroka se prepletajo med seboj na primer cerkev v Mali Stari vasi. Kar štiri glavna umetnostna obdobja pa izpričuje cerkev v Šmarju. Seveda pa v tem članku ne bom analiziral vseh primerov. K umetnostni dediščini običajno štejemo tudi križe in kapelice, a menim, da so v našem okolju bolj zliti z etnološko dediščino. V umetnostno in arhitekturno dediščino pa nedvomno sodijo tudi gradovi. Najstarejša gradova v Grosupljem sta Stari grad nad Čušperkom in Praproče, ki še vedno kljub zobu časa (za Praproče pa velja tudi močna prezidava in potres leta 1895), kažeta nekaj značilnosti romanske gradnje. Pri ostankih gradu na Boštanju, ki je bil zgrajen sredi 16. stoletja, lahko še vedno prepoznamo vrhunec naše renesanse. Glede na skoraj sočasno grad­ njo (oziroma temeljito prenovo) gradu in mlina v Brinju, se kažejo tudi odločne poteze deželnega glavarja Lamberga, da naredi red v "Spodnjem delu dežele Kranjske" in utrdi obrambo pred Turki. Ob predhodnih izkušnjah njegovega mogočnega rodu, ki je imel obsežna posestva na Gorenjskem, bi mu to skoraj uspelo, če v zaledju ne bi imel tako močnih konkurentov kot so bili stiski menihi, pa seveda turjaški in čušperški grofje. Kako so na vse to gledali podložni kmetje? Iz ohranjenih listin lahko izvemo o dokaj pogostih težavah pri pobiranju davkov in vedno večjem odporu do opravljanja tlake. Tabor nad Cerovem in Turnček v Šmarju pa svojevrstno dopolnjujeta sliko za celovitejše razumevanje pomena utrdb za obstoj, gospodarsko in duhovno kultivizacijo naših prednikov. Dr. Peter Fister v svoji knjigi Arhitektura slovenskih protiturških taborov pravi takole: "...Tudi oprema in likovno bogastvo kmetovega okolja je bilo tedaj skromno, zato je poskušal vse to pomanjkanje nadomestiti na drugem mestu. To je bila vaška cerkev, saj je prav to najhujše obdobje obenem čas, ko je zraslo ne samo največ novih ali bilo prenovljenih največ starih cerkev, temveč so bile te stavbe (ki jih imamo lahko tudi za povsem ljudsko arhitekturo) prepolne okrasja od stenskih slik, oltarjev in plastik do dragocenega zlatega, srebrnega in druge ga posodja ter masnih plaščev in podobnega..." Z lastnikom gradiča na Zavrhu, upravnikom deželnega vinomerskega zavoda, in poznejšim lastnikom istega gradiča, ki je bil lastnik dvorca in cerkvice na Železnici (pa tudi gradu Lisičje pri Škofljici) je slika samo še nekoliko bolj jasna; pravi, da so naši kraji v preteklosti igrali dokaj pomemb­ no vlogo v zgodovini Slovencev. Poleg teh gradov naj bi bilo še več drugih, ki so skoraj izginili iz pisnih virov. Zato se pojavljajo nova vprašanja, kje vse so še bili ti gradovi, ki so omembami na primer pri Polici (Kržatec), nad Št. Jurijem (Gradišnica), pa na Rožniku (fonetično: Roženpah), pri nekdanjem ribniku v Duplicah (rimskih toplicah), v Žalni (Ljubljanica) in drugod. Je res morda na ledini Stari grad v Lučah bil nekoč grad? Ali morda prav ta imena v povezavi z nekdanjimi gradišči ne dajejo odgo­ vorov za tisti "vmesni čas" med propadom rimskega cesartva in prvimi omembami Sloven(c)ov in morda tudi v kakšnih odnosih so živeli staroselci in priseljenci med seboj? Trenutno lahko postrežemo tudi z dokaj nejasnimi odgovori glede meja med posestmi freisinških in salzburških škofov ter last­ nino oglejskega patriarha. Tako lahko rečemo, da je tudi v Grosupljem še kar veliko vprašanj in dela tako za ljubitelje, še več pa za strokovnjake! Jože Mlkllč ZAPOSLOVANJE, ZANIMIVOSTI, KULTURA, MLADI UPI DVORANA DRUŽBENEGA DOMA V ŠMARJU-SAP JE POKALA PO ŠIVIH! Slovensko pesem, šalo, smeh ljudem izvabi gumbast meh. Ob rojstvih, svatbah po vaseh prebuja radost v vseh ljudeh. S temi verzi smo začeli 1. SREČANJE HARMONIKARJEV "ŠIBI POLKEN". Predstavo smo organizirali v GUD ŠIBI in ker smo vse doslej v naših projektih dajali prednost gledališkim in kulturnim prireditvam, smo sklenili, da tokrat organiziramo eno glasbeno. Sprejeli smo izziv in začeli smo z organizacijo. Sprva s predstavitvijo na Radiu Zeleni val, nato s plakati ter ostalo promocijo. Na dan prireditve, 25. 10. 2003 smo imeli prijavljenih 12 pristašev harmonike vseh starosti, ki so navdušili obiskovalce vse od prvega do zadnjega. Za zabavni program pa smo poskrbeli "Šibijevci", ki smo z raznimi vložki popestrili prireditev ter obiskovalce nasmejali, kolikor se je dalo. Gostili pa smo tudi folklorno skupino Tine Rožanc iz Ljubljane, ki je oder dodobra zatresla. Vendar tokrat smo presegli tudi vsa naša pričakovanja, saj toliko obiskovalcev ne pomnimo. Dvorana Družbenega doma je bila polna do zadnjega kotička, želeli smo zagotoviti še več sedežev, saj je kar nekaj obiskovalcev ostalo brez njih. Seveda je harmonikarje vseskozi spremljala strokovna žirija (Martin Štibernik, Marjan Grm, Grega Deržič), ki je na koncu razglasila tudi najboljše, nagrajeni pa so bili vsi. Posebne nagrade so prejeli: Matjaž Štrasberger (14 let), Robert Kumše (11 let), Jani Koščak (13 let), Luka Keber (7 let), Stanislav Lobe (75 let). Ob koncu prireditve smo poželi bučen aplavz, pohval in veselja ljudi pa tudi ni manjkalo. "Šibijevci" smo kot do sedaj zopet dobili nove moči in navdih za nove projekte in z veseljem se bomo še naprej trudili, da bodo občani Grosupljega lahko uživali v delu, ki ga ustvar­ jamo. "ŠIBI POLKEN" 2003 je uspel in že se veselimo naslednjega leta, ko bo na sporedu "ŠIBI POLKEN" 2004. Ob tej priložnosti naj se zah­ valim še vsem, ki ste karkoli pripomogli k uresničitvi našega projekta. Torej hvala vsem sponzorjem ter vsem ljudem dobre volje, ki nam sto­ jite ob strani. Mihael Hočevar, GUD ŠIBI POVEČANJE ZAPOSLJIVOSTI ROMOV Povečanje razlik med lažje zaposljivimi osebami in osebami, ki se zaradi različnih oviranosti ne zmorejo zaposliti ter enakovredno zaživeti v naši družbi, nareku­ je posebne ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Med težje zaposljive sodijo tudi Romi, ki vedno bolj postajajo del nas - civilne družbe. Zavod Papilot s sedežem v Ljubljani v svojih programih obravnava težje zaposljive, kot so invalidi, starejši, mladi, ki iščejo prvo zaposlitev, Romi ipd. Tako izvaja tudi program v okviru javnih del: "Povečanje zaposljivosti Romov", ki ga je razpisalo in ga podpira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V mesecu maju in juniju je potekal izbor za javno delo med iskalci zaposlitve, ki ustrezajo razpisanim pogojem. Program se izvaja na območju štirih služb OS ZRSŽ, kjer prebiva največ Romov: Prekmurje, Dolenjska z Belo krajino, Posavje, Ribnica, Kočevje in Grosuplje. Iz vsakega območja so bili izbrani po dva ali trije predstavniki Romov in ena mentorica z ustrezno izobrazbo. Vsebinsko je program sastavljen iz treh večjih sklopov. Prvi zajema pregled splošne socialne situacije Romov, kot so, življenjske razmere, odnosi v romskih skupnostih, izobrazba, raven vključenosti v lokalno okolje in romska združenja ter podatke o dosedanjem zaposlovanju Romov, kakšna delovna mesta zasedajo in kateri so delodajalci, ki so jih pripravljeni zaposlovati. V drugem sklopu borno ocenjevali zaposlitvene možnosti, predvsem nove. Pri tem se bomo osredotočili na delodajalce, lokalno skupnost in Rome same. V tretjem sklopu pa borno opredelili potrebne aktivnosti za povečanje zaposlovanja aktivnega romskega prebivalstva, npr., usposabljanje in izobraževanje, potrebno pomoč lokalne skupnosti, potrebne aktivnosti Romov, pro- mocijao Romov in drugo. Pri vsem tem izvajanju bo potrebno aktivno sodelovanje posamezne lokalne skupnosti, države in posameznikov, ki smo v stiku z Romi v vsakdanjem življenju. Program poteka že dva meseca; v tem času smo opravljali ankete o socialnem položaju in življenjskih razmerah v romskih skupnostih po posameznih območjih. Prav tako smo skušali navezati stike z vsemi, ki se kakorkoli ukvarjajo z romsko problematike, vendar je bilo to zaradi poletnih dopustov nekoliko ovirano. V prihodnjih mesecih bo potrebno sodelovanje širše javnosti, zato Vas prosimo za pomoč in sodelovanje. Pripravljamo namreč ankete med zavodi, delodajalci, Romi in neromi, kijih bodo izvajali naši pred­ stavnik! in bodo podlaga za izdelavo zaključne študije o dejavnikih, ki povečujejo zaposljivost Romov. Za Vašo pripravljenost, da nam posvetite nekaj minut Vašega dragocenega časa, se Vam, do našega snidenja, že vnaprej zahvaljuje­ mo! Vaša mnenja, pohvale, želje, predlogi in kritike glede projekta in nje­ govega izvajanja so dobrodošli. Pošljete jih lahko na naslov Zavod Papilot, Zakotnikova 3, Ljubljana. Stojan Zagore, direktor IZ SLOVENSKIH MEDIJEV LASTNIKE STANOVANJ ČAKA KREPAK ZALOGAJ Novi stanovanjski zakon je prine­ sel precej sprememb, ena od pomembnih določb, ki pa sploh ni nova, je pogodba o ureditvi medse­ bojnih razmerij. Vsi etažni lastniki jo namreč morajo podpisati do 1. janu­ arja 2004, kar je lani določil že stvarnopravni zakonik, novi stanovanjski zakon jo je samo natančneje opredelil. Če pogodbe ne bo, lahko etažne lastnike doleti vrsta neprijetnosti, od plačevanja stroškov namesto po številu oseb po solast­ niških deležih do prijav k sodniku za prekrške, ki jih lahko kaznujejo z naj­ manj sto tisočaki. 'Tudi na Ministrstvu za okolje in prostor pa se zavedajo, da večina pogodb do konca letošnjega leta ne bo sklenjena. Seznanjeni morajo biti s tem, kaj jim prinaša zakon, in se pri tem zavedati, da morajo zakonske zahteve izpolniti ne zato, ker to od njih terja država, ampak ker gre za njihovo dobro," pravi Starič Strajnarjeva. Da vse ne bi bilo prepuščeno le dobri volji, je po novem stanovan­ jskem zakonu mogoče proti nasprot­ nikom pogodbe sprožiti nepravdni sodni postopek, ki se lahko konča s sto do tristo tisoč tolarjev kazni. Postopek lahko sprožijo sami stanovalci, ki so izgubili potrpljenje s trmastimi sosedi, in predlagajo, da sodišče nadomesti tako pogodbo. Takšno možnost zakon daje tudi upravnikom. "Res pa je, da etažni lastniki zagotovo bolje vedo kot sod­ niki, katere posebnosti v hiši je treba urediti," je prepričana Starič Strajnarjeva. Jadranka Percan-Pavčič opozarja tudi na problem strukture lastništva v večstanovanjskih hišah. Prav lahko se zgodi, da vsi lastniki niso dosegljivi, da še poteka zapuščinska obravnava, da je lastništvo sporno, da za del hiše še poteka denacional- izacijski postopek, morda je lastnik oseba z omejeno opravilno sposob­ nostjo... Vse to lahko pomeni, da bo pogodba sklenjena precej po zakon­ sko določenem datumu. Dnevnik: Sebastljan Kopušar 21.10. 2003 CERKEV ZADOVOUNA Z OSNUTKOM USTAVE EU Kot je povedal nadškof Rode, se je tudi na tem zasedanju pokazalo, da so razmere v slovenski družbi, glede na položaj v sosednjih državah, katoliški Cerkvi najmanj naklonjene. To se še posebej kaže pri zavlačevan­ ju ratifikacije sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem ter na področju podajanja vere in verskih vsebin v vzgojnoizobraževalnih ustanovah. "Če je v dejanskem živl­ jenju religija za toliko ljudi nekaj tako bistvenega, ne moremo pristajati na to, da je v javni šoli ne bi bilo," je glede slednjega menil mariborski pomožni škof dr. Anton Stres . V vseh drugih sosednjih državah ima Cerkev vse pravice, tudi kar zadeva pastoral­ no dejavnost v institucijah, kjer je gibanje omejeno (v bolnišnicah, zaporih...), v Sloveniji pa gre za neko čudno anomalijo, je dejal dr. Rode. Dr. Stres, ki se je konec oktobra udeležil seje Komisije škofovskih konferenc EU v Bruslju, kjer je zastopal SŠK, je povedal, da so člani Komisije menili, da so bile njihove želje in pričakovanja glede osnutka ustavne pogodbe v veliki meri upoštevani in da je ta zadovoljiv. Bog in krščanstvo sicer nista omenjena, vendar pa je omenjena verska tradi­ cija Evrope in naštete vrednote, ki so tudi krščanske vrednote (spoštovanje človekovega dostojanstva, človekovih pravic, svoboda, demokracija, enakost, pravna država). Dnevnik: Ranka Ivelja 12.11. 2003 SAMA Kadar premišljujem življenja dni, ali veš, da slika tvoja mije pred očmi. Težko je živeti brez upanja srca, še težje pozabiti, kar človek rad ima. Tiho, mirno bom živela, kakor zakasneli cvet. Ne bom veselja več imela, mrtva bom za celi svet. Kdor ima stare ljudi rad, nosi v srcu bogat zaklad. Jožefa Skubic (stanuje c Domu starejših občanov In bo 15. 12. 2003 praznovala 91 rojstni dan.) STARINSKI PREGOVORI IZ VIŠNJE GORE Uršla - repo v kad bušla. Svet' Martin na belem konju prijaha (sneg). Sveta Katarina advent oznani. Katarinin sneg ima železna rebra. Zima in gosposka ne prizaneše- ta. Sveta Cecilija v advent priorgla. O božič' je vse v rožič' (zmrzn­ jeno). Zbrala Mihaela Zaje SANJAM DOTIK Ko moje roke nežno božajo koščke teme, ukradene večeru, sanjam dotik tvoje žametne kože na svojem licu. Čutim toplino tvojih ustnic na svojem vratu. Iz zvezd, ukradenih večernemu nebu. tkem srcu ljubo podobo, ki je več ni. Marija Pllko V SOLI BRINJE UČENCI TUDI V POČITNIŠKIH DNEH V času jesenskih počitnic smo tudi letos že tradicionalno orga­ nizirali počitniške dejavnosti za naše učence vsak dan med deveto in dvanajsto uro. Učenci so lahko v likovni delavnici izdelovali lutke, risali s tušem in skozi slamico pihali barvo, pomešano z milnico. Nastale so lepe slike in simpatične lutke, ki so jih odnesli domov. V modelarski delavnici so nadaljevali delo krožka in ustvarjali modelčke aviona. Sladokusci v kuharski delavnici so pekli piškote in se sladkali z njimi. Kdor je želel, se je lahko kopal v Termah Čatež. Pri igrah z žogo pa smo igrali rokomet, košarko, med dvema ognjema in zelo priljubljeni nogomet. Postavili smo tudi malo prožno ponjavo in preskakovali čez kozo. V počitniške dejavnosti na OŠ Brinje Grosuplje so bili vključeni učenci od prvega razreda devetletke od osmega razreda osemletke. Nekateri učenci se teh dejavnosti udeležujejo že nekaj let, zelo so priljubljene in radi prihajajo. Letos seje organiziranih dejavnosti udeležilo kar 86 učencev. S temi dejavnostmi pomagamo staršem pri organiziranju varstva njihovih otrok v času počitnic. S takšno obliko pomoči bomo prisotni tudi v času zimskih počitnic. Andreja Burja Suban 500 LET SOLE V ŠMARJU Šmarje v zgodovini in sedanjosti - SMARSKI SIMPOZIJ (prostorski problemi, število razredov, šolski obisk v odstotkih, vsebi­ na pouka, učitelji, inšpekcije) na ozadju šolskih zakonodaj oz. reform. Naslednje je bilo predavanje Tatjane Hojan, prav tako raziskovalke iz Šolskega muzeja, in to o šmarski šoli v obdobju med 1869 in 1945. Prisluhnili smo informacijam o rednem in izrednem delovanju šole v tem času, o njenih ravnateljih in učiteljih, o reševanju prostorskih stisk in o ustanovitvi šole na Grosupljem (1904) in Škofljici (1938). V natisnjeni obliki bo članku dodan tudi seznam vseh šmarskih učitel­ jev iz tega obdobja. Zadnja preda­ vateljica šolskega dela je bila Olga Meglen, sedanja voditeljica šole v Šmarju-Sapu, kije podala historiat najnovejšega obdobja (od 1945 do 2003). Natančen opis delovanja šole (personalna zasedba, novo­ gradnje in prizidki, spremembe učnih programov, uspešnost učitel­ jev in učencev) seje prepletal z navajanjem zunanjih in notranjih dejavnikov, zaradi katerih je šola izgubila samostojnost. Olga Meglen Že četrtkov popoldanski del se je dogajal v okrogli dvorani v Turenčku, kjer je prostora za vsaj 50 poslušalcev. Vtem sijajno obnovljenem ostanku protiturškega tabora smo prisotni prisluhnili osmim preostalim snovno-vsebinskim sklopom. Cerkvena zgodovina je bila predmet štirih predavanj. O nastanku župnije Šmarje je predaval Janez Hofler, profesor umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti, sicer pa tudi glasbeni zgodovinar. V nasprotju z drugimi raziskovalci ugotavlja, da v primeru Šmarja ne gre za pražupnijo, saj je bil ta teritorij prvotno vključen v pražupnijo sv. Petra. Sedež župnije Šmarje je bil prvotno v Lanišču, njegova selitev v Šmarje pa je bila predvidoma v 11. stoletju. Duhovnike župnije Šmar­ je v 15. in 16. stoletju je popisala Lllijana Žnldaršič Goleč, prej dol­ goletna sodelavka ljubljanskega nadškofijskega arhiva, sedaj pa Arhiva Slovenije, sicer pa strokovnjakinja za 15. oz. 16. stoletje. S pomočjo novih listinskih raziskav je preverjala že znane podatke in jih korigirala oz. dopolnjevala. Utelesitev župnije Šmarje stiškemu samostanu, kije bila izvedena leta 1519 - čeprav jo je oglejski patri­ arh izročil samostanu že leta 1497 - je predstavil Metod Benedlk, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, o njeni povezanosti s stiškim samostanom pa je predaval stiski opat Anton Nadrah. V skoraj tris- toletnem obdobju (1497-1784) je v župniji Šmarje opravljalo duhovne službe 21 cistercijanskih patrov iz Stične. Umetnostnozgodovinski del so obsegala tri predavanja. O arhitek­ turi župnijske cerkve v Šmarju je govoril Robert Peskar, umetnostni zgodovinar iz novomeškega muzeja. Seznanja nas z ugotovitvami svo­ jih predhodnikov, sam pa s pomočjo posameznih detajlov in primerjav z drugimi sakralnimi objekti korigira nekatere datacije. 0 novo odkriti freski na južni strani župnijske cerkve je predaval Jure Mikuž, umet­ nostni zgodovinar s Humanističnega inštituta. S pomočjo primerjav je predstavil razširjenost motiva dvojnega posredništva (Kristusove rane in Marijino mleko) pri nas in na osnovi tega sklepal o posamezniku ali delavnici, ki je upodabljala ta motiv, primerjalno pa je vključil tudi freske s tem motivom od drugod. Poudarjen in interpretiran je bil vpliv srednjeveške, zlasti Bernardove mistike. O Turenčku, stavbi našega prijaznega druženja, je predaval Peter Flster, profesor s Fakultete za arhitekturo. Poudaril je, da je Turenček kot ostanek šmarskega proti­ turškega tabora redkost v slovenskem merilu, poleg njegove obramb­ ne vloge pa je izpostavil še gospodarsko povezovalno (kašče). Drugi simpozijski dan se je začel s tremi geološko-geografskimi pre­ davanji. Z geološko zgradbo šmarskega področja nas je seznanjal Stanko Buser. profesor na Naravoslovni tehniški fakulteti. Zemeljsko zgodovino je predstavil časovno zaporedno, njene sledi ponazoril s slikovnim gradivom in opozoril na povezanost kamnin in rastlinja. Sledil je dvoavtorski referat Maje Topole in Maura Hrvatlna, raziskovalcev z Inštituta za geografijo, ki sta nam predstavila naravno in družbeno geografijo KS Šmarje. Popisala sta naravne sestavine pokrajine, ki jo je bilo treba zaradi njene majhnosti vključiti v širši geografski kompleks Grosupeljske pokrajine, razložila tip, velikost in lego naselij, govorila o prebivalstvu ter izpostavila povezanost nar­ avne in družbene geografije. O ozemlju župnije Šmarje na zemljevidih in katastrih je govoril domačin Jože Mlkllč, zemljemerec z MOP - Geodetske uprave RS. Pregledal je številne zemljevide od 16. do začetka 20. stoletja in skušal iz njih razbrati temeljne topografske podatke. Poudaril je še vedno aktualni pomen franciscejskega katas­ tra ter izpostavil preoblikovanja lastniških in parcelnih struktur skozi čas, ki so spremenile videz teh krajev. Naslednja tri predavanja so bila arheološka. Najprej je o magdalen- skih situlah predavala Blba Teržan, profesorica arheologije ljub­ ljanske in berlinske Filozofske fakultete. Popisala in interpretirala je reliefne podobe na njih in jih primerjala z vaško situlo, nakar je postavila vse skupaj v širši kontekst in iskala izvire in povezave med njimi. O Magdalenski gori v prazgodovini je govorila Sneža Tecco Hvala, raziskovalka z Inštituta za arheologijo. Podala je historiat arhe­ oloških izkopavanj ter navedla muzeje, ki hranijo magdalenskogorske izkopanine. Ameriška zbirka je popisana v knjigi iz leta 1978, medtem ko ljubljanska in dunajska zbirka še čakata na popolno obja­ vo. Predavateljica ocenjuje najdišče na Magdalenski gori kot eno pomembnejših grobišč v jugovzhodnoalpskem prostoru. Tretje arhe­ ološko predavanje je bilo o Magdalenski gori in njeni okolici v rimski dobi, predstavil pa ga je Šmarec Gregor Štlbernlk, arheolog-kustos Muzeja v Mengšu. Na osnovi literature je popisal čas izkopavanj in rimskodobna najdišča ter ovrednotil nekatere še neobjavljene najdbe iz Naravoslovnega muzeja na Dunaju. Družbenozgodovinski sklop je obsegal pet predavanj. Prvo - o družbeno-gospodarski zgodovini Šmarja sredi 19. stoletja - je pripra­ vil Stane Granda z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa. Izpostavil je ugodno lego Šmarja in njegov pomen kot cerkvenega središča, kot primanjkljaj pa je poudaril zlasti pomanjkanje iniciatinosti prebival­ cev. O mohorjanih in članih Slovenske matice v župniji Šmarje je spre­ govoril Andrej Vovko z Inštituta za biografiko. Za splošnim uvodom o obeh družbah je navedel kopico podatkov o njunem članstvu v Šmar­ ju. Družbeno-politično podobo Šmarja med 1918 in 1941 je pred­ stavil Jurij Perovšek z Inštituta za sodobno zgodovino, sicer pa Šmarec po očetu. Popisal je stanje v kraju in ugotovil, da je bil družbeno-politični razvoj v Šmarju tak kot drugje na Slovenskem, da pa nasprotja med strankami niso bila nepremostljiva. Kako je bilo v Šmarju v novem veku s cestnim prometom, je v svojem predavanju razložila Eva Holz z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa. Dolenjska cesta je najdlje na Kranjskem ostala v stanovski lasti. Referat nas je seznanil z gradnjami cest, z njihovimi urejanji in obnovami, z mitnica­ mi in furmani, s pošto in železnico. O šmarskih prometnicah je pripravil predavanje domačin Peter Verllč. Podal je kronološki pre­ gled prometnic in opisal pomembnejše med njimi. Dve predavanji sta bili jezikoslovni. Vera Smole, profesorica slovenske dialektologije s Filozofske fakultete in sodelavka Inštituta za slovenski jezik, je predstavila šmarski govor. Označila ga je kot ti­ pično dolenjskega s tonemskim naglasom in dvoglasniki, v obliko­ slovju pa je opazila več arhaičnih potez. O toponimih župnije Šmarje je predaval domačin Jakob Miiller, raziskovalec z Inštituta za sloven­ ski jezik. Za izhodišče je vzel imena 99 krajev, ki so spadala v zgodovinsko župnijo Šmarje - danes je v tej župniji le še 14 krajev - njihovo pripadnost pa je določil s pomočjo matičnih knjig in drugih zgodovinskih virov. Ti viri so mu služili tudi za osnovo njihove jezikoslovne obravnave. Posebno mesto pripada Dragu Samcu, bibliotekarju iz Biblioteke SAZU in bibliografu, ki je pripravil 30 strani obsežen bibliografski prikaz vsega, kar je napisano o Šmarju. Predavanje je osvežil s pona­ zoritvami svojih včasih že kar brezupnih iskanj. V soboto je bilo predstavljenih osem osebnosti, ki so bile povezane s Šmarjem in njegovo bližnjo okolico. Najstarejši in prvi na seznamu je bil Jožef Ambrožič, rojen leta 1737 v Šmarju, sicer pa organist in pesnik. Ohranjenih je 606 njegovih pesmi. O njem in njegovem delu je spregovoril Marijan Smollk, profesor s Teološke fakultete v Ljubljani in vodja Semeniške knjižnice. Druga obravnavana osebnost je pesnik in skladatelj Matevž Kračman. Zgodbo njegovega življenja nam je posredoval Kozma Ahačlč z Inštituta za slovenski jezik. Izločil je pesmi, ki so dokazano Kračmanove, jih razvrstil v skupine in ovred-(nadaljevanje s 1. strani) notil. Tretja glasbeno-pesniška osebnost s tega področja je bil Ivan Zorman, rojen leta 1889 v Šmarju, od svojega četrtega leta pa je živel v Ameriki. Objavil je pet slovenskih pesniških zbirk in komponiral skladbe na osnovi svojih ali tujih besedil. O njem je napisala preda­ vanje slovenska Američanka Patrlcla VValsh muzikologinja in psihologinja, ki trenutno živi v Pennsvlvaniji in je to izkoristila tudi za pregled Zormanovega arhiva v Clevelandu in za - zlasti glasbeno - analizo njegovih del. Kar sto let starejši je bil jezikoslovec Janez Primic iz Zaloga pri Škofljici, Kračmanov učenec, pri 25 letih pa prvi profesor slovenskega jezika na graški univerzi. O njegovi žalostni življenjski zgodbi in o raziskovanju njegovega dela je govorila Jožica Narat z Inštituta za slovenski jezik, ki je za objavo pripravila še analizo enega od njegovih nemško-sloven- skih jezikovnih učbenikov. Sledila je pisateljska skupina. O opusu Ivana Laha, kije mlada leta preživel v Šmarju, je predaval nje­ gov sin Andrljan Lah, slavist in samostojni kulturni delavec. Popisal je njegovo študijsko, službeno, pisateljsko in ideloško pot. Pozornost je zlasti posvetil nje­ govim zgodovinskim povestim ter izpostavil knjigo Uporniki iz leta 1906, ki je najbolj povezana z domačimi kraji. Drugi predstavljeni pisatelj je bil Ludve Potokar, doma s Cikave, po letu 1945 pa je živel v Avstriji, Kanadi in ZDA. Njegovo živl­ jenjsko in pisateljsko pot je natančno popisal France Plbernlk, slavist s posebnim zani­ manjem za zamolčano književnost. Potokarjevo delo je pri nas premalo znano in upoštevano - med poz­ navalci velja za enega naših najboljših pisateljev - lokalno pa je zanimiv zlasti roman Krivi vir, ki govori o predvojnih razmerah v Šmarju. Letos bi se mu lahko oddolžili s praznovanjem njegove osemdesetletnice. O svojem očetu arhitektu Janezu Valentinčiču, Plečnikovem učencu in sodelavcu ter predavatelju na Fakulteti za arhitekturo, je govorila Špela Valentlnčlč Jurkovič, tudi sama arhitektka z glavnimi zaslugami za kvalitetne šmarske obnove. Zadnji je bil na vrsti Šmarec Ljubo Vllar, ljubiteljski igralec, ki je spregovoril o spominih na igralca Maksa Furijana, ki je zadnjih 27 let svoje­ ga življenja preživel v Šmarju in se dejavno vključil v krajevno kulturno življenje. Sodeloval je kot režiser, igralec in masker. Trudili se bomo, da bodo nasled­ nje leto predavanja izšla v knjižni obliki. Jožica Narat Kozma Ahačlč Marijan Smollk Razmišljanje ob Smarskem simpoziju Na zadnjem občinskem svetu je bilo v zvezi s prihajajočim Šmarskim simpozijem izrečenih kar nekaj pavšalnih negativnih sodb. Le dotaknila bi se jih, saj ne mislim prepričevati že prepričanih. Zavedam se, da ima občinska malha omejen obseg, vendar me je zabolela ozkost naših svetnikov že ob sami omembi Cerkve. Ko govo­ rimo o zgodovini šolstva, posebno če sežemo stoletja nazaj, pač moramo ugotoviti, da se je ta dejavnost odvijala v cerkvenih okvi­ rih. V nasprotnem primeru bi potvar- jali zgodovino. Najbolje torej, da se z daljno zgodovino ne ukvarjamo, saj s tem nujno samo dokazujemo svojo cerkvenost in s tem ome­ jenost. Sama se ukvarjam že skoraj dve desetletji s slovenskim jezikom v 16. stoletju, tako da so biblijska in nabožna besedila moje vsakdanje čtivo, saj so predmet mojega raziskovanja. Pa ne bi mogla reči, da sem zaradi tega osiromašena, kvečjemu bogatejša. Predvsem pa nisem zaradi tega cerkvena - ne evangeličansko in ne katoliško. Zgodovina, tudi jezikovna, nas vedno znova preseneča. Uči nas skromnosti, saj nam kar naprej dokazuje, kako pomanjkljivo je naše vedenje o njej in kako omeje­ na in neobvezujoča je naša vsak­ danja izkušnja. Odbor je občinski, saj gaje požegnala občina, torej je bila občinska tudi prireditev. Bila ni ne šolska in ne cerkvena, čeprav seje odvijala tako v šolskih (v šolski avli četrtek dopoldne) kot v cerkvenih prostorih (v Turenčku četrtek popoldne, petek ves dan in soboto dopoldne) s šolskimi in cerkvenimi gostitelji. Lahko smo malenkostni in iščemo sebe ali koga drugega v takšni ali drugačni obliki na zadnji strani vabila. Namen vabila ni bil seznanjati ljudi s celotnim pro­ gramom šmarskih prazničnih prireditev, z njihovimi izvajalci in pokrovitelji, saj je bilo to vabilo na Šmarski simpozij. Nekaterih posameznikov pa program ni brigal in so se raje ukvarjali z nepomemb­ nimi detajli. Vsebinsko zasnovo simpozija je pripravil prof. Jakob Muller, kije povabil tudi večino predavateljev, imel z njimi redne stike, uredil pre­ davanja v programske sklope in celotno prireditev tudi vodil. Prevladovali so predavatelji z raziskovalnih inštitutov (ZRC SAZU, Inštitut za novejšo zgodovino) in fakultet (Filozofska fakulteta, Fakulteta za arhitekturo, Teološka fakulteta...), iz arhivov (Arhiv Slovenije, Arhiv Univerze v Ljubljani), muzejev (Šolski muzej, Muzej Mengeš), knjižnice (Biblioteka SAZU) in samostana (Stična), med njimi so bili samostojni kulturni delavci pa tudi domačini, ki so spre­ jeli izziv in v akademskem okolju solidno predstavili svoje teme. Simpozij je dokazal visoko strokovnost predavateljev, domiš- Ijenost tem in temeljitost njihove obravnave. Nobenega od preda­ vateljev ni žalilo, da je predaval v cerkvenem Turenčku, in vsi - tako predavatelji kot poslušalci - smo se v odmorih radi ustavili v sosednjem prostoru, kjer smo bili deležni gos­ toljubnosti gospodarja župnika M rva rja in kjer so se meje med nastopajočimi in publiko prijetno zabrisale. Kot je izjavila ena od pre­ davateljic: "To je bil ljudem prijazen simpozij." Za nas pa je pomembno samo to, da je simpozij resnično uspel, in prizadevali si bomo, da bo junija prihodnje leto izšla knjiga s temi predavanji. Upam, da naših vrlih svetnikov ne bo zanimal samo kolofon, ampak da bodo pogledali tudi vmes, med prvo in zadnjo stran. Tovrstne prireditve in pu­ blikacije so naše skupno dobro, zato bi bilo prav, da vsaj kdaj opravi­ mo s svojo ozkosrčnostjo in starimi zamerami. Jožica Narat Andrljan Lah Spela Valentlnčlč Jurkovič Ljubo Vllar Franc Vrblnc (častni gost) Jožica Narat 500 LET SOLE V ŠMARJU BLAGOSLOV JUBILEJNEGA SLOMŠKO- UVOD V SKLEPNI DEL PRAZNOVANJA 500 LETNICE ŠOLSTVA V ŠMARJU-SAPU VEGA ZVONA (nadaljevanje s 1. strani) Pred mašo Je nadškof dr. Franc Rode blagoslovil spominski Slomškov zvon. prispevali leta 1982, ko so jeklena zvonova nadomestili s tremi bronastimi. Ker se zvonovi mod seboj glasovno niso uje­ mali, so si predvsem pritrkovalci želeli zamenjati tudi najsta­ rejši (preliti) zvon iz leta 1924. (Vira: Lojze Štrubelj; Iz prako- renin v drevo današnjih dni In Monlka Kastellc; Zgodovina šmarskih zvonov in razvoj prltrkovalstva). Na predvečer slavnostnega začetka simpozija, posvečenega visokemu Jubileju šolstva v Šmarju, se Je ta želja uresničila - ljubljanski nadškof In slovenski metropolit dr. Franc Rode Je blagoslovil Jubilejni Slomškov zvon. Stari zvon, ki Je tudi precej poškodovan, bo še vedno zvonili, vendar "solo" In bo Imel vlogo navčka. Kljub delavniku ter vetrovnemu in izredno mrzlemu vremenu se je pred šmarsko cerkvijo zbrala množica vernikov iz domače in sosednjih župnij ter s svojo številčnostjo marsikoga presenetila. V imenu celot­ nega župnijskega občestva je nadškofu dobrodošlico izrekel Pavel Štrubelj, Moški pevski zbor Šmarje-Sap je pred blagoslovom petega šmarskega zvona zapel dve priložnostni pesmi, Alojzij Mehle pa je recitiral Gregorčičevo pesem Zvon. Slovesnemu blagoslovu in mazil- jenju zvona je sledila simbolična predaja zvona svojemu namenu. Z izrezljanimi in okrašenimi lesenimi kladivi so to napravili nadškof dr. Franc Rode, župnik Jože Mrvar ter predstavnik šmarskih pritrkovalcev Jože Mehle. Takoj za tem je dvigalo podjetja Dvig zvon dvignilo v zvonik. Blagoslovu je sledila slovesna maša, pri kateri je prepeval združeni cerkveni pevski zbor pod vodstvom Barbare Čeme in ob spremljavi organista Robija Mehleta. V slovesni pridigi je nadškof dr. Rode opozo­ ril na Jezusove besede o svojih učencih: "Če bodo ti umolknili, bodo kamni vpili." Poudaril je, da so te besede v sodobnem svetu posebej primerne prav za zvon ter za pokončnega učitelja in vzgojitelja. Tudi zaradi te povezave med zvonom in šolstvom se slovenskemu metopolitu nabava jubilejnega zvona ob 500-letnici šole v Šmarju zdi še posebej posrečena poteza. Zbrane vernike je opozoril na pomen cerkvenega zvona za slovenskega človeka skozi zgodovino ter na dejstvo, da sta za svoje literarno ustvarjanje v zvonjenju dobila navdih tudi Ivan Cankar in France Prešeren. "Zvon prebuja k drugačnemu dojemanju življenja, zvon kliče k stiku z Bogom. Glas zvona je glas vere in upanja za človeka, glas, ki naznanja dan brez večera. Glas zvona pa neprestano opozarja tudi na minljivost zemeljskega življenja. Mogoče bi prav zato nekateri zvonove radi utišali," je dr. Rode zaključil svojo pridigo. Ob koncu maše se je nadškof dr. Franc Rode zahvalil vsem, ki so darovali za zvon, številnim obiskovalcem in pevskemu zboru za lepo sodelovanje pri sv. maši, župniku Jožetu Mrvarju za skrb za versko življenje v župniji, organizatorjem in udeležencem Šmarskega simpozi­ ja za proučevanje šmarske zgodovine ter krajanom in krajevnim orga­ nizacijam za medsebojno sodelovanje. "Naj bo Šmarje-Sap s svojim ponosom na 500-letnico šole v kraju zgled tudi ostalim krajem v širšem slovenskem prostoru!" je poudaril dr. Rode. Svojim faranom seje ob zaključku še enega uspešno dokončanega projekta zahvalil tudi vidno ganjeni župnik Jože Mrvar, nadškofu dr. Rodetu pa je zahvalo za pastoralni obisk v šmarski župniji izrekel Marjan Štrubelj. Po maši se je iz zvonika prvič oglasil tudi novi zvon, nadškof dr. Franc Rode se je v Turenčku srečal s predstavniki šmarske župnije, žene in dekleta pa so s pecivom in kozarčkom rujnega postregle nav­ zoče. Priložnost za klepet se je tako ponudila sama od sebe. Janez Plntar Matjaž TrontelJ Šmarski moški pevski zbor Je ob blagoslovu zvona zapel dve priložnostni pesmi. Praznovanje 500 letnice šolstva je stopilo v sklepni del praznovanja. Za nami so že številne prireditve in srečanja, ki so se dodobra vtisnila v spomin slehernega občana naše občine, da v tem obdobju praznuje­ mo tako pomembno in častitljivo obletnico. V organizacijskem odboru si zato vse od izvolitve na občinskem svetu prizadevamo, da je to prazno­ vanje vseobčinsko in da je to priložnost za vse organizirane skupine, ustanove in posameznike v občini, da prispevajo svoj kamenček •v mozaik celotnega praznovanja. In do sedaj smo bili po oceni drugih v tem uspešni, saj delujemo povezovalno in ne izključujemo nikogar, ki želi pri tem sodelovati. Seveda je občasno zaznati tudi kritiko na naše delo in različne poglede na dosedanje naše opravljeno delo. Kritiko, če je upra­ vičena, sprejemamo in jo pri nadaljnjem delu tudi upoštevamo. Prav na vse pa tudi ne moremo pristati. S tega vidika lahko tudi zapišem, da smo po mnenju udeležencev šmarskega simpozija pripravili izredno vsebinsko bogat simpozij, ki je potekal od 16. 10. do 18. 10. v Šmarju-Sapu. Vedno polni dvorani (avla šole in Turenčka) udeležencev simpozija različnih družbenih profilov, živah­ ni in dinamični predavatelji z bogato tehnično logistiko, prisotnost medijev in televizije, vedno na razpolago pogostitev in možnosti številnih neformal­ nih druženj, vse to je zaznamovalo tridnevno praznično dogajanje. Organizacijski odbor je tako s tem simpozijem uresničil enega od svojih ciljev, da načrtno, sistematično in usklajeno pripravi potek praznovanj. S tem simpozijem, kije uvod v sklepni del praznovanj, pa organiziranih prireditev na to temo še ni konec. Simpozij je bil le del teh praznovanj, ki pa je imel izjemno pomembno vlogo. V prihodnjem letu so načrti jasni: - Šmarski simpozij je potrebno pripraviti še v pisni obliki (konec aprila 2004); - Okrogla miza na temo današnje podobe šole v sodobnem svetu na pragu EU; ŠTIRI LISTINE 0 ŠMARSKI ŠOLI Za obdobje v 16. stoletju je značilen razcvet župnijskih šol, v katerih so duhovniki poučevali nadarjene dečke, ker se je kazala močna potreba po klerikih. Mladi pa so se bolj kot iz religioznega prepričanja za duhovni uk odločali predvsem zaradi dobrega stanu in varne eksistence. Učenci so izza ka­ tedra cerkvenega reda na izust osva­ jali verske obrazce, očenaš, vero, nauk o pokori, psalme in smrtne grehe v latinskem jeziku. Šele nato so se lotili branja, ki pa je bolj spo­ minjalo na slepo sledenje besedam, ki so se jih poprej naučili na pamet. Temu je sledilo pisanje na tablice in še lepopisne vaje s peresom. Pouk je bil najosnovnejša, elementarna obli­ ka izobraževanja, ki ga danes imenujemo schola primitiva. V letu 2004 bo obletnica prelomnica za historični kolos šmarskega izo­ braževalnega procesa. Pred petimi stoletji, zgodovina je pisala 8. julij 1504, je tedanji šmarski župnik Mihael Sterlecher za voditelja župnijske šole postavil svojega mladega kaplana, Ribničana Štefana Pechlarja. Izpričano obdobje štejemo za začetek organiziranega šolstva v Šmarju- Sapu. Eden najbolj kompetentnih poznavalcev cerkvenih arhivov, mag. France Baraga, se je lotil študije dokumentov, ki so v štirih listinah ohranili zametke šmarskega šolstva. Raziskovalni motiv ga je usmeril v knjižne hrambe oglejskega patriarhata, v knjižnico v Vidmu (Udine), kjer je našel spise, pisane v kurzivni humanistiki, in datirane z datumi od aprila pa do konca leta 1504, Listine odkrivajo, da je bil Štefan Pechlar, rojen 1481, po rodu Ribničan, sin duhovnika Ivana Pechlarja in neporočene ženske. Čeprav se katoliški duhovniki tudi tedaj niso smeli poročati, je Šte­ fan živel v urejeni družini, ki se je od ostalih razlikovala le po tem, da ni bila uradno priznana. "Štefan Pechlar se je rodil na pragu odločilnega časa, ki je Slovencem prinesel pisano besedo in v katoliški obnovi obuditev tradi­ cionalne katoliške vernosti," je v referatu poudaril mag. Baraga. Reformacija seje namreč razvila v protestantsko smer, kije duhovnikom dovoljevala zakonsko življenje, in v katoliško obnovo s celibatom. Štefan Pechlar je bil mladenič bistrega duha, vedoželjne narave, zato seje samostojno naučil branja in pisanja. Ker pa ni pridobil formalne izobrazbe, ki bi mu podeljevala naslov magistra, ga je šmarski župnik imenoval "začasni vodja mojih šol". Postal je rector scholarum, kar pomeni vodja dijaškega doma in peščice dijakov. Učitelj Pechlar nad seboj ni imel višjega od sebe, pri pouku so mu celo dodelili pomočnika. Teden dni pred pover­ jeno nalogo šolnika ali sholastikusa ga je Sterlecher imenoval tudi za svoje­ ga kaplana. Za opravljanje te službe je potreboval tudi mašniško posvećen­ je, ki je bilo zanj izreden pogoj, če je želel obdržati službo šolnika. Za to pa je potreboval spregled od nezakonskega rojstva, saj gaje župnik na mesto kaplana postavil zaradi poštenega življenja in obilice vrlin. Ker mladenič ni dočakal spregleda tudi po letu dni, se je ponj odpravil sam. Romal je k papežu v Rim. O tej nameri, razlaga raziskovalec Baraga, priča zadnje, četr­ to pismo. "Verjetno se je v Rim tudi odpravil, a za njim se je potem izgubila vsaka sled," je mag. Baraga zaključil s prebiranjem cerkvenih listin. Očitno je bila šmarska župnijska šola zasnovana na izključni ideji duhovnika Mihaela Sterlecherja, ki pa ni preživela ne njegove ne učiteljeve smrti. Barbara Pance - Slovesna akademija ob zaključku praznovanj (junij 2004); - Koordinacija posameznih društev pri njihovih prireditvah (januar 04 - junij 04) in drugo. Ob zaključku simpozija se želim v imenu celotnega organiza­ cijskega odbora zahvaliti prav vsem, ki so za simpozij prispevali svoje znanje, sredstva ali pa svoj prosti čas. Mnogo Je posameznikov, ki so vsak na svoj način in s svojo prizadevnostjo v pripravi na simpozij ali med simpozijem sodelovali in naštevanje vseh bi bilo predolgo in, če bi nekoga izpustil, bi naredil še krivi­ co. Iskrena zahvala generalnemu pokrovitelju simpozija Občini Grosuplje In Občinskemu svetu Občine Grosuplje. Posebna zahvala basbaritonistu g. Marku Flnku, Tini Šlajpah, Vokalni skupini Šmarnice In MPZ Šmarje-Sap za pomoč pri sloves­ nem začetku In koncu simpozija. Zahvala programskemu vodji simpozija, kolektivu in vodji šole v Šmarju-Sapu, celotni župniji Šmarje-Sap, KS Šmarje-Sap in vsem medijskim hišam za korektno in sprotno obveščanje o dogajanju na simpoziju (Delo, Dnevnik in Slovenske novice, Radio Slovenija, Družina, Grosupeljski odmevi, Zeleni val, Radio Vatikan, Radio Ognjišče in drugi...). Posebna zahvala ekipam TV Grosuplje, Radiu Vatikan in Radia Ognjišče za celotno snemanje simpozija. Omenjeni zaključek simpozija je za člane odbora nova spodbuda za še večjo angažiranost pri projektu praznovanj in že sedaj vabim vse, ki se želijo pridružiti temu dogajanju, da se nam priključijo s svojimi programi in idejami, vse ostale pa, da se odzovete povabilu na številne prireditve. Matjaž TrontelJ, predsednik organizacijskega odbora ob 500-letnlcl šolstva v Šmarju-Sapu • nadaljevanje s 1. strani izobraževanje mladih, kar je pogoj za lepšo prihodnost. Matjaž TrontelJ je na kratko orisal delo občinskega organizaci­ jskega odbora ter Šmarski sim­ pozij označil za enega od dveh vrhuncev praznovanja 500-letnice šole v Šmarju, Drugi vrhunec je napovedal za konec š. I. 2003/04. Do takrat naj bi Šmar­ ski simpozij izšel tudi v pisni obli­ ki. Za požrtvovalno delo seje za­ hvalil predvsem programskemu vodji Simpozija prof. Jakobu Mullerju, Občini Grosuplje se je zahvalil za finančna sredstva, kolegom svetnikom pa, da so ta sredstva izglasovali. Tudi župan Janez LesJak je izpostavil delo prof. Jakoba Mullerja, za opravljeno delo pa se je zahvalil tudi krajanom in občanom, sedanjim in bivšim šmarskim učencem ter organiza­ torjem Simpozija. Izrazil je veselje nad odločitvijo, ko si je skupina občanov zadala nalogo, da pozabi iztrga vsaj delček zgodovine. "Poltisočletna zgodovina šole v Šmarju priča, daje bila želja po izobraževanju prisotna že v davni preteklosti, današnji razvoj pa je bil tlakovan pred petimi stoletji. Pri tem dejstvo, da se je upravno središče premaknilo iz Šmarja v Grosuplje, sploh ni pomembno," je poudaril ter izrazil upanje, da bo Šmarski simpozij zagledal luč sveta tudi v pisni obliki. Direktor Vladnega urada za verske skupnosti dr. Drago Čepar je Šmarski simpozij označil za šolski primer sožitja med državo in civilno družbo. Poudaril je, da se je o odprtih vprašanjih potrebno odkrito pogo­ varjati ter iz tega, da so se v praznovanje 500-letnice šole v Šmarju vključili občina in občinski svet, krajevna skupnost, župnija, krajevna društva, šola... in številni posamezniki izluščil, da so bili ti pogovori očitno uspešni. Janez Plntar november 2003 - GROSUPEUSKI ODMEVI 20 ZANIMIVOSTI, KINOLOŠKI KOTIČEK, ZA HEC... NAJBOLJŠI ČLOVEKOV STIRINOZNI PRIJATELJ NI STOL - AMPAK PES KUŽNI KAŠELJ PSOV se letos ob začetku hladnega vremena ponovno pojavlja. Povsod, kjer se zbira večje število psov (pasje šole, razstave, tekmovanja), je možnosti za okužbo več, zato je pomembno, da bolezen prepoznamo in je ne zamen­ jamo za druge s podobnimi znaki. Ob pogledu na psa, kije izbruhal penas­ to slino, pomislimo na najhujše, še posebej, če skrbnik nima s psom tesne­ ga stika oz. ga vidi le tu in tam. Prispevek je povzet po besedilu Katje Skulj, dr. vet. med. iz Klinike Loka. Kužni kašelj je mešana okužba z več virusi in dvema bakterijama. Inkubacijska doba (tj. čas, ki mine od stika z drugim psom, ki kašlja, pa do izbruha znakov bolezni) je ponavadi en teden (lahko 4 do 10 dni). Znaki kužnega kašlja so suh, dražeč kašelj, ki se pojavlja v prvi treh dneh ponavadi ponoči. Pes lahko zaradi napenjanja ob kašljanju celo izbruha nekaj penaste bele sline, če pa ima poln želodec, lahko tudi hrano. Prvi trije dnevi oz. predvsem noči so najhujši. Potem se kašelj pojavlja le ob fizičnem naporu ali ko se pes razburi, vendar ponavadi ne bruha več. To traja še 4 do 10 dni. Psi so kužni, kar pomeni da bolezen lahko prenesejo na druge pse, še 1 teden po prenehanju kašljanja. Okužba se prenaša z izdihanim oz. izkaš- Ijanim zrakom. Zdravljenje: Bolezen ponavadi mine v enem do dveh tednih. Ker pa je pri večini psov kašelj zelo dražeč in izčrpajoč, moramo kužni kašelj zdraviti po navodilih veterinarja, zato pa je potreben obisk v veterinarski ambulanti. Ne svetujem, da kužni kašelj zdravijo lastniki sami, saj lahko pride do komplikacij, kot sta bronhitis in pljučnica. Če pa se pes slabo počuti in ima vročino, bo veterinar predpisal še antibiotike. Ob dajanju antibiotikov je potrebno psu v prehrano dodajati skuto ali jogurt, da ne pride do driske in prebavnih težav. Če pes teh dodatkov v prehrani ne mara, mu predpišemo kapsule, ki jih mora pes dobivati skupaj z antibiotiki. V času, ko pes kašlja, ne sme imeti fizičnih naporov. V prvih treh dneh naj bodo tudi obroki manjši, saj pes s polnim želodcem ob napadu kašlja lahko izbruha vsebino želodca. Hrana mora biti kvalitetna, predvsem moramo poskrbeti za zadostno oskrbo z vitamini. Najboljše je, da v času bolezni dodajamo vitaminsko mineralne dodatke. Sprehodi naj bodo kratki, le za opravljanje potrebe. Na normalno fizično aktivnost lahko pes preide teden dni po prenehanju kašljanja. Stik z drugimi psi: Pes naj nima kontaktov z drugimi psi vsaj še en teden po prenehanju kašljanja, saj jih lahko okuži. Predvsem je nevaren tesni kon­ takt, ko pride do izmenjave sline (pitje iz iste posode, igranje z istimi igrača­ mi), pa tudi vožnja v istem avtu ni priporočljiva. IZ ČAROVNIŠKE BELEŽNICE Dediščina izpred davnih let, ko so bili daleč naokrog najbolj medicinsko izobraženi ljudje brivci, in so zeliščarke in vračarice znale pozdraviti največ človeških pa tudi živalskih težav, so tudi uroki in izreki. Današnja videnja potrjujejo trditev, da energija sledi misli. Včasih bi rekli: če si nekaj dovolj močno želiš, se to resnično zgodi! Moč pozitivne misli so uporabljali nekoč in jo spet cenimo danes. Metka Jeršek v svoji knjigi piše: "Danes smo dostikrat zaskrbljeni zaradi zdravja in počutja hišnih ljubljenčkov, v preteklosti pa so čarovnice pogoste­ je kovale uroke za zdravje in plodnost živine, od katere je bilo odvisno preživetje večine kmečkih družin." V zabavo ali za uporabo nekaj iz Knjige urokov Metke Jeršek: Če se vaš pes boji neviht, petard ali drugih psov, ga opogumite s čarnimi besedami:"Vsaka pasja dlaka naj iz strahopetca naredi junaka." Za zdravje in dolgo življenje psov uporabite urok: "Naj pes postane zdrav zares, vključen v življenja ples." Za pasjo prijaznost, proti pretirani popadljivosti si pomagajte z besedami: "V ljubezni in milini tale pes naj zdaj se slini." Če je bil pes zelo star, bolan ali utrujen, so ga v starih časih čarovnice zdravile z urokom: "Polne žile, dobre vile, konjske grive v barvi dive, crknjen pes je vstal med žive." Večjo plodnost živali in zdravo rast njihovih mladičkov spodbujajo čame besede: "Lonec, posoda, bakreni ponviček, zraste naj ptiček, kozliček, teliček, pa tolsti žrebiček in zvesti psiček." Na koncu dodajmo še splošni urok za zdravje vseh živali: "Veliki in mali primerki živali so zdravi postali v perju in dlaki ter drugi navlaki." Pri uporabi urokov skrbno pazimo, da si ne želimo nič takega, kar bi lahko komu škodovalo, kajti vsaka negativna energija, ki jo sprožimo, se slej ko prej obrne proti nam, poudarja Metka Jeršek. Knjigo urokov, kjer lahko najdemo "čarobne formule za prijetno spremin­ janje življenja", kot pravi avtorica, je izdala založba Debora pod uredništvom mag. Branka Gradišnika. PRVA POMOČ - PES IMA POVIŠANO TEMPERATURO Staro navodilo, da je vroč pasji smrček zanesljivo znamenje povišane telesne temperature, že dolgo ne velja več. Kot pri človeškem bolniku tudi pri pasjem velja prvo vprašanje zdravnika po temperaturi, zato jo mora vsak skrbnik znati izmeriti, hkrati pa tudi poznati njene normalne vrednosti. Te se gibljejo med 38 "C in 39 °C, temperaturo pa izmerimo v danki. Psa je potrebno umiriti, pomočnik naj ga drži, toplomer pa se rahlo namaščen z vazelino ali oljem vstavi 2 do 3 cm globoko v danko. Živosrebrna kroglica ali tipalo elektronskega toplomera naj se dotika stene črevesja, zato je toplom­ er potrebno rahlo nagniti. Po približno pol minute se temperaturo odčita, toplomer pa je potrebno očistiti in razkužiti. Glede na nizke cene toplo­ merov naj bo v domači pasji lekarni toplomer le za psa, tak, ki ima tam, kjer je živo srebro, zaobljen del in ne konico, saj se ta lahko stre. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, daje za vsak poseg potrebna nežnost in pre­ vidnost. POTEPANJE PO EGIPTU (9. del) Ob 12.00 smo se vkrcali na ladjo. Začelo seje tridnevno nepozabno potovanje z ogromno ladjo po Nilu. Velikanska ladja. Luksuz. Nastanili smo se v dvoposteljne sobe z lastno kopalnico. Drugo nadstropje. Sobe so imele balkonček, s katerega je bil čudovit pogled na bregove Nila. Ladja se je začela premikati. Sploh nisem imela občutka, da se premikamo. Samo stala sem na balkonu in preprosto uživala. Popoldne smo se ustavili. Ogledali smo si tempelj ob naši poti nazaj proti severu. Kom Ombo. Ko smo izstopali z ladje, smo dobili listek, s kater­ im smo se lahko vrnili nazaj na ladjo. Povedali so nam, kdaj ladja odpluje. Torej smo morali paziti na uro, sicer bi ladja odplula brez nas. Že takoj, ko smo izstopili, so nas obkrožili otroci in prosili bakšiš. Veseli so bili tudi bon­ bona ali kemičnega svinčnika. V daljavi smo zagledali ogromno "zgradbo". Da smo prišli do templja, smo se morali malo sprehoditi. Pa kar pohiteti smo morali, ker nam na ladji niso dali veliko časa. Bližje ko sem prihajala, bolj meje prevzemala veličina. Ogromni stebri! Ob templju so bile številne stojnice. Vse so nam hoteli prodati. Značilnost templja Kom Ombo je ta, da poteka v dveh simetričnih smereh. Gradili so ga Ptolomejci. Prvotno je bil tempelj ograjen, vendar so opeko pokradli. Posvećenje dvema bogovoma. Horusu, bogu neba, in Pogled t ladje na breg Nila. - Foto Branka Škufca Sobeku, bogu krokodilov. Sem so prihajali romarji, kajti tukaj so bili zelo dobri zdravniki. Po ogledu smo se vrnili na ladjo. In zopet zapluli. Imeli smo nekaj časa pred večerjo, ki je bila ob sedmi uri. Odšla sem v svojo sobo, ki sem jo delila s sestro in malo počivala. Sedem zvečer. Večerja. Odpravimo se po stopnicah v pritličje, kjer je bila jedilnica. Vrata so bila zaprta. Čudno. Potem pa kar naenkrat zaslišimo bobne. Od kod pa sedaj ti prečudoviti zvoki? Vrata se odpro in ven pripleše- jo šef kuhinje in pomočniki. Vsi igrajo inštrumente in plešejo. Po končani predstavi je bila na vrsti dobra večerja. Ko pa sva se s sestro po večerji vrnili v najino sobo, spet presenečenje. V predsobi naju je čakal Arabec, narejen iz odeje, rjuhe in na nosu je imel moja sončna očala. To sva se smejali! In ne boste verjeli, vsi smo imeli narejene Arabce. Hodili smo drug k drugemu, si jih ogledovali in se zabavali ter hitro naredili nekaj fotografij za spomin. Postreščki so nas opazovali in spremljali naše reakcije. Veseli so bili, da so nas uspeli nasmejati. Sledil je zabavni večer v posebni sobi na ladji, namenjeni zabavi. Plesali smo in prijetno klepetali. Večina se nas je po plesu odpravila na palubo ladje. Usedla sem se na stol in opazovala lučke na bregovih Nila. Uživala sem. Ker seje ladja premikala, je malo pihljalo, kar nam je vsem zelo prija­ lo. Počivala sem in razmišljala. V Egiptu res čas počasneje teče. Kateri dan je že danes? Naslednje jutro smo imeli napovedan ogled naslednjega templja ob naši ~J f poti proti severu. In to zelo zgodaj. Torej bo potrebno kmalu v posteljo. Utrujenost se je večini od nas že opazila. Tudi vročina je svoje dodala. Prva noč na ladji. Spala sem kot ubita. Naslednje jutro bujenje ob pol sedmih. Ogled templja Edfu. Ko smo izstopili iz ladje, so nas pričakale koči­ je in kočijaži. Do templja je bilo približno pol ure hitre hoje. Pa še časa nismo imeli veliko. Pohiteti smo morali. Kočijaži nas niso mogli razumeti, zakaj se ne peljemo, zakaj tako hiti­ mo. Bili zelo vsiljivi, hoteli so nas pel­ jati. Jasno. To je njihov zaslužek. Opazila sem rivalstvo med kočijaži. Spomnim se kočijaža, ki se mu je polomilo kolo. Žalostno. Drugi so vozili| mimo njega, on pa je hotel kočijo nekako usposobiti za vožnjo. Revež. Tisti dan je ostal brez zaslužka. Edfu. Najbolj ohranjen tempelj v Egiptu. Posvećenje bogu Horusu, bogu sonca. Horusa predstavlja sokol, ki nas je pričakal na vhodu v tempelj. Po hitrem ogledu smo hiteli nazaj na ladjo. Zopet so nas kočijaži želeli peljati. A mi, navajeni na hojo, smo kar vztrajali pri svojem. Niso nas mogli razumeti. Sledil je obilen zajtrk. Imeli smo bogato izbiro. Po zajtrku pa prosto dopoldne za lenarjenje na premikajoči se ladji. Super smo se imeli. Dopoldne sem malo spala, se sprehajala po ladji, sedela na balkonu, opa­ zovala dogajanje na bregu Nila. Redka drevesa, palme, nekaj hišic ali bolje rečeno koč, otroci, ki se lovijo, starček z osličkom, sipine, pesek... Vzela sem kamero in snemala. (se nadaljuje) - Branka Škufca sestro prjčakal « sob/ po vaČarft^jM CAS JE VSE SPREMENIL Ženica v starosti visoki že rojstno vas je obiskala še. Prispela je v rojstni kraj in komaj prepoznala kaj. Rojstne hiše ni nikjer, čas spremenil je že vse. Na mestu stare lepa nova hiša zdaj stoji, a kaj, ko spominov nanjo ni. Sosede, ki jih je poznala, v vasi je iskala. Sošolke in sošolce svoje rada bi našla, a nikjer ni več nikogar. Le sošolka ena sama je, ki še sama zase več ne ve. Ženica razočarana seje domov vrnila, ker prijateljev in znancev ni več dobila. Kot pozabljena na svetu seje počutila, a v sebi življenje je trdno še nosila. Čas spreminja vse. Zabriše iz mladosti nam spomine, saj vse na svetu enkrat mine. Jožica Sklepič NA NEKI ULICI Na neki ulici so v večini ločenci. Otrok joka, toži, da sosede v dušo boli. Na sodišču urejajo papirje, tepejo se za premoženje. Zakaj si delajo trpljenje? Zakaj si trgajo lastno perje? Gledam jim v oči, a rešitve ni nobene. Komaj se poroči, že išče drugega ali žene. In se ga na čevelj dene. Karolina Zakrajšek NAJ TE SEN OBUDI Ko se očke poklopijo in se dih umiri, ko ročice se sklenejo s tišino noči - Pssst! Vsi glasovi, zdaj detece spi. Spokojnost je mesec in škržati so noč; tako dan v sen ponikne, izgubi svojo moč. In ko sapa večera kožo nežno zdrhti in ko ročica nemirno po odeji zdrsi - Stran! vsi vetrovi, v brezdanjost noči. V duši nemir je, je mir, ki duši; bo detece zdravo, bo živa ta kri? S šepetom prenežnim, ki uho pomiri, odgovori mi utrinek, ki spokojnost zblesti; stran s strahovi, so dvomi, so zli, v bitju prelestnem val življenja kipi! In še preden zanos se v srcu zmiri, počasi se, leno odpro otroške oči. Mežikajo medlo, iščoč moje sledi, a sled je le solza, ki s šepetom polzi; Pssst! malo dete, zdaj mirno zaspi, tiho očke poklopi, naj te sen obudi. Damjan Perme ZDRAVSTVO, SOCIALA, VARSTVO OBČANOV ŽIVIMO ZDRAVO Delavnice o zdravem življenju v Družbenem domu v Grosupljem. Prav vsi kdaj pomislimo, da bi morali nekaj storiti, da bi bilo naše življenje bolj zdravo. Še bolj to občutimo takrat, ko se z boleznijo soočimo sami ali naši bližnji. Bolezni nastanejo zaradi različnih vzrokov in na mnoge še ne moremo vplivati. Na tiste, ki so povezane z našim načinom življenja, pa lahko vplivamo s spremembo svojih navad. Projekt Živimo zdravo se iz Pomurja širi po celotni Sloveniji. V ljub­ ljanski zdravstveni regiji ga bomo prvič vzorčno izvedli v Grosupljem. Strokovnjaki bodo predstavili informacije o tem, katere navade ogrožajo naše zdravje, kako ugotovimo ali smo ogroženi, predvsem pa spoznanja o tem, kakšen je zdrav način življenja in kako se mu čim bolj približati v praksi. Delavnice bodo potekale v Družbenem domu v Grosupljem od novembra do aprila prihodnje leto. Potekale bodo tudi druge prire­ ditve, v katere bomo vključili čimveč posameznikov in organizacij iz Grosupljega. Vabimo vse, ki bi želeli na kakršenkoli način prispevati k širjenju ideje o zdravem načinu življenja, da se nam pridružite. Projekt Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana so močno podprli že na Občini Grosuplje in v Zdravstvenemu domu Grosuplje, za kar smo hvaležni županu g. Lesjaku in direktorju ZD g. Merviču. Za vse prebivalce bo vstop na delavnice prost. Prvič se bomo srečali 18. novembra ob 18.30 uri in spregovorili o dejavnikih tvegan­ ja za zdravje ter predstavili program in načrt aktivnosti do pomladi. 25. novembra bomo skupaj ugotavljali, kako in koliko nas ogrožajo kronične bolezni. Določali bomo indeks telesne mase in procent maščobe v telesu. Ponovno se bomo srečali 2. decembra ob 18.30 in spoznali dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja, si izmerili krvni tlak in se pogovorili o sladkorju in maščobah v krvi. Delavnice o gibanju, zdravi prehrani, pravilnem kuhanju in drugem bomo nadaljevali v januarju, o čemer vas bomo še obveščali. Vabimo vas, da si vzamete čas in se udeležite delavnic, s čimer boste naredili velik korak k bolj zdravemu življenju. Tatjana Kofol Brlc TEST HITRE HOJE V GROSUPLJEM Že na letošnjem spomladanskem testu hitre hoje smo obljubili, da se jeseni zopet srečamo. Obljubo smo držali in v okviru CINDI programa ZD Grosuplje izvedli test hoje 11.10. 2003. Vsi zagnanci, tisti, ki smo test pripravili in tisti, ki so se ga udeležili, smo se zbrali pri grosupeljskem pokopal­ išču. Po vpisu in pregledu pri zdravniku smo se odpravili na start. Dva kilome­ tra dolgo pot proti Sp. Slivnici smo premagali vsi. Bravo mi! Testa seje udeležilo lepo število ljudi. Ti ljudje vedo, kaj je zdravje in ga znajo ceniti, vedo, da nič ne pride samo od sebe, daje potrebno za vse v živ­ ljenju, tudi za zdravje, nekaj narediti. Veseli smo vas. Ne nazadnje smo veseli tudi naših sponzorjev: Radio zeleni val. Komunalne gradnje Grosuplje, gasilci Spodnje Slivnice in ZD Grosuplje. Vsi, ki se niste upali priti in vam je malo žal zaradi tega, pa vas vabimo na test hoje zopet spomladi 2004, kdaj, pa boste obveščeni preko medijev. za LPPS ZD Grosuplje, Irena Korltnlk TABOR MLADIH V SEMIČU Z UDELEŽBO MEDNARODNIH PROSTOVOLJCEV IZ PETIH EVROPSKIH DRŽAV Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je med 6. in 15. oktobrom prvič organiziralo tabor za svoje mlajše in malo manj mlade člane z udeležbo tujih prostovoljcev. Namen tabora je bilo stimulirati člane za učenje tujih jezikov, kot tudi za druge vrste nadaljnjega izobraževanja. Poleg res­ nejših tem smo se ukvar­ jali z različnimi delavnica­ mi in ročnimi spretnostmi. Prostovoljci so spremljali naše člane pri vsako­ dnevnih opravilih in šport­ nih dejavnostih. Gostili smo prostovoljce iz Anglije, Belgije, Irske, Češke in Romunije. Na okrogli mizi smo izmenjali informacije in izkušnje o tem, kako je prostovoljno delo orga­ nizirano pri njih. Člane smo vzpodbudili k navezovanju stikov, pred­ vsem pa je bil cilj tabora stimulacija članov k večji samostojnosti in aktivnemu vključevanju v družbo in okolje. Neformalno druženje preko interesnih in drugih dejavnosti je za naše člane pozitivno, saj je potrebno vzpostaviti v skupini medsebojno zaupanje in individualen pristop k problematiki vsakega posameznika. Člani so prostovoljkam pomagali tudi v kuhinji, kjer so nam pripravili njihove narodne jedi. Deležni smo bili tudi osnov slikanja na dvodnevni slikarski delavnici, katero je vodil naš član Damjan Rogelj. Po končanem taboru se je bilo težko raziti, saj so se med nami splet­ la prava prijateljstva. Člani in prostovoljci so bili nad taborom nav­ dušeni, rezultati so presegli pričakovanja, zato nameravamo v prihod­ njem letu nadaljevati s tradicijo. Dane Kastellc, predsednik društva Ob letu invalidov: Z ROKO V ROKI 2003 Letošnje leto 2003 je proglašeno za leto invalidov, zato so invalidi dobili možnost, da spregovorijo ob različnih priložnostih. Ena izmed njih je bila tudi na simpoziju Slovenske in Škofijskih Karitas pri sv. Jožefu v Celju, v dneh od 9. do 11.10. 2003. Posredujem kratek povzetek njihovega apela: • Lepo se je srečati z župnijsko ali širšo skupnostjo enkrat na leto na posebnem srečanju m lepo jim je z nami, a želeli bi biti pri maši tudi ob nedeljah, tudi ob delavnikih ... želeli bi se družiti večkrat, ne samo enkrat na leto... • Da se ne čutijo sprejete, ne v Cerkvi ne v družbi kot celoti, so krive zlasti: • Arhitektonske ovire, ki jih silijo v nepotrebno odvisnost od drugih: stop­ nice pred vhodom na volišče, v cerkev, v župnišče, na stranišče v župnišču ali drugih javnih prostorih, v lekarno, v zdravstveni dom, v šolo, na parki­ rišče (veleblagovnice, ki računajo na svoj dobiček, so jim na parkirišču re­ zervirale poseben prostor, ostali le redko...) Invalidom prijazen dostop v cerkev, lekarno, zdravstveni dom... ni pri­ jazen le do invalidov, je prijazen za vse starejše, za mlade mamice z vozič­ ki, pa tudi za zdrave. Kajti vse, kar je prijazno do invalidov, je prijazno do vseh - JE V SKUPNO DOBRO. • Tudi pri vseh adaptacijah ali novogradnjah bi bila prisotnost invalida nujno potrebna... • Jezus jih spodbuja: VSTANI IN HODI. In takšno spodbudo pričakujejo tudi od soljudi. Vstani in hodi, zlasti duhovno. Pojdi naprej... Neki invalid je dejal, da obstaja tudi duhovna invalidnost, ki se je nemalokrat sploh ne zavedamo. Tudi za duhovne invalide velja Jezusova spodbuda: VSTANI IN HODI. Invalidi nas s svojo odprto besedo spodbujajo, da tudi mi vstanemo in hodimo z njimi. Da pristopimo k njim in da se po možnosti lotimo tudi odprave banalnih arhitektonskih ovir, ki delajo župnijsko ali širšo življenjsko skupnost neprijazno. Ena od možnosti razširitve njihovega apela so tudi Grosupeljski odmevi. Hvala vsem, ki ste prisluhnili s srcem. M.K. STATISTIKA IZ "ČRNE KRONIKE" za oktober 2003 na območju občine Grosuplje KRŠITVE ZOPER JAVNI RED IN MIR Število: 12 Kraj: 7 v zasebnih prostorih, 5 na javnem kraju. Razlogi: družinski in sosedski prepiri, pijančevanje, preglasna glasba, prekoračevanje odpiralnega časa, točenje alkohola pijanim in mladoletnim osebam, opitost do onemoglosti in obležanje na cesti. Kdaj: javni red je pogosteje kršen ob vikendih in praznikih. KAZNIVA DEJANJA Število: 31 Načini: tatvine, vlomi, poškodovanje tuje stvari. Kaj: hrana, tehnični aparati in predvsem mobilni telefoni, najpogosteje pa nakit in denar. Kraji: počitniške in zapuščene hiše, trgovine, delovni stroji. Čas: nočni in zgodnji jutranji čas. PROMETNE NESREČE Število: 32 Posledice: materialna škoda, telesne poškodbe, Vzroki: neprilagojena hitrost - tudi vremenskim razmeram, stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti, neustrezna varnostna razdalja, vzvrat­ na vožnja. Čas: prihod na delo in vračanje z dela, ob slabih vremenskih razmerah. Kraj: na avtomobilski cesti A/2 / Šmarje-Sap - Višnja Gora in glavnih ZAHVALA Ob prerani izgubi očeta, dedka, brata, sorodnika, prijatelja in znanca VINKA KOBILCE se iskreno zahvaljujemo vsem za tople besede in izrečena sožalja. Vsi žalujoči. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in starega ata JOŽETA ME H LETA iz Paradišča 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove Cerkvi. Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Grosuplje, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Šmarje-Sap za pomoč pri pogrebni svečanosti, Tonetu Kastelicu za lepe besede ob slovesu, Cerkvenemu pevskemu zboru, gospodu župniku Jožetu Mrvarju za opravljen pogrebni obred ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi! Vse do zadnjega si upala, da bolezen boš pregnala, a pošle so ti moči in zaprla si trudne oči. ZAHVALA Ob smrti drage sestre in tete MARIJE MARINČIČ rojene Kuhelj iz Grosupljega, Cesta na Krko se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, nam pisno in ustno izrazili sožalje, besede in tolažbo, cvetje, sveče in cerkvi darove in za svete maše. Posebna zahvala dr. Fani Grabljevec-Miklavčič za nego. patronažnim sestram, g. župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala Rezki Novljan in Fani Kralj, pevskemu zboru iz Šmarja-Sapa za zapete žalostinke in izvajalcu Tišine, vsem, ki ste pokojni kaj dobrega storili, jo bodrili v težkih trenutkih, spoštovali in jo imeli radi. Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: brat Jože In ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame in tašče MARIJE OMAHEN iz Dolenje vasi 9, kije izmučena od hude bolezni zas­ pala in nas vse zapustila. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili v njen poslednji dom. Hvala g. župniku Antonu Pahuljetu za opravljen pogrebni obred ter g. Marku Finku za lepo odpete pesmi. Posebej se zahvaljujemo tudi osebju Doma starejših občanov v Grosupljem za vso požrtvovalnost, pomoč in lajšanje bolečin v času bivanja pri njih. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: hči Joži z družino. cestah R 646 / Cikava - Grosuplje - Višnja Gora in v naselju Grosuplje in bližnji okolici. NAVODILA IN OPOZORILA: Policija bo izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Grosuplje, predvsem na odsekih cest, kjer se dogaja največ nesreč oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in naj­ pogostejše. Zato naj vozniki spoštujejo prometno signalizacijo in vozijo v skladu s cestno prometnimi predpisi. V času od 15. 11. 2003 do 15. 3. 2004 in tedaj, ko se ob sneženju sneg prijema vozišča ali ob poledici do preklica pristojne službe za vzdrževanje ceste, morajo biti vozila opremljena s predpisano zimsko opre­ mo. Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini počitniških hišic ali parkiranih vozil ali je na kak drug način sumljiva, naj si zapomnijo čim več podatkov o osebi oziroma o pre­ voznem sredstvu ter to nemudoma sporočijo na PP. Vse kršitve javnega reda in miru. kaznivih dejanj in prometnih nesreč prijavite na tel. 113. Iz poročila PP Grosuplje SOCIALA, VARSTVO OBČANOV LAS GROSUPLJE OBISKAL JOHNNY YOUNG Ameriški veleposlanik Johnnv Young V Sloveniji so lokalno akcijske skupine za boj proti prepovedani in dovoljeni drogi organizirane zelo različno, tako pa se meri tudi njihova stopnja uspešnosti preprečevanja uporabe drog. Na tem področju ni enotnega modela organiziranosti niti delovanja, ki bi omogočil vsaj delno primerljivost delovanja posameznih LAS, zato se občine, župani ter druge lokalne ustanove in organizacije zelo različno lotevajo tovrstnih problemov. Pomanjkljivo je tudi medobčinsko sodelovanje oziroma sodelovanje med različnimi LAS na regijski ravni. Število vseh slovenskih LAS je sorazmerno majhno, takšna oblika lokalnega delovanja na področju drog je prisotna zgolj v približno peti­ ni slovenskih občin, ker večina občin niti ne ve, kako bi se lotili prepreče­ vanja in reševanja problematike drog. Ena od obstoječih možnosti je vsekakor vzpodbujanje širjenja mreže LAS tudi na regijskem nivoju. Namen seminarja, ki ga je vzporedno s 6. nacionalno konferenco lokalnih akcijskih skupin, v torek, 21. Oktobra, izvedel LAS Grosuplje, je bil torej vzpodbuditi razpravo v smeri oblikovanja novih LAS in predstaviti nekaj modelov nji­ hovega delovanja. Glavni cilj seminarja je bila zlasti izmenjava dosedanjih izkušenj in dobre prakse med delujočimi in na novo vzpostavljajočimi se lokalnimi skupinami. Udeleženci so tako razpravljali o povezovanju lokalnih akcijskih skupin na regijski ravni in ustanavljanju novih LAS v sosednjih občinah. Predstavili so tudi različne modele organiziranosti in delovanja LAS ter možnosti regi­ jskega pristopa pri ustanavljanju novih LAS. Seminar je bil namenjen še predstavnikom občin, lokalnih ustanov oz. organizacij, ki še nimajo tovrst­ nih posvetovalnih skupin, a se zaradi zavedanja razširjenosti uporabe in zlorabe dovoljenih ter prepovedanih drog v svojem okolju želijo spopasti s tem problemom in navezati stike z aktivnimi lokalnimi skupinami. Na semi­ narju so sodelovali predstavniki obstoječih LAS, strokovni delavci, nevladne ustanove in organizacije, aktivisti ter prostovoljci. Udeležil pa se ga je tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji Johnnv Young, ki je bil njegov glavni pokrovitelj. Poleg ameriškega veleposlaništva pa so srečanje finančno pod­ prli še Urad za mladino, Občina Grosuplje ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. O ključnih vsebinah in pomenu lokalnih akcijskih sta na srečanju spregovorila tudi direktor vladnega urada za droge dr. Milan Krek in veleposlanik Young: "To je dober projekt, ki ga je ameriška ambasada podprla že v drugo. S svojim fondom želimo podpirati civilno družbo in nudi­ ti asistenco pri rehabilitaciji v lokalnem okolju. Pomoč mladim ljudem, ki imajo težave z drogami, je tudi naša skrb, saj želimo te ljudi rešiti in jih usposobiti, da bodo postali produktivni in dobri državljani v prihodnosti." Dr. Milana Kreka, kije v igri z drogami prisoten že 13 let, smo povprašali, kakšen je pomen LAS za nacionalno raven. Ali posamezne lokalne skupine delujejo kooperativno ali vsaka zase in zakaj je skupnostni pristop še pose­ bej pomemben? "LAS so izredno pomembni za nacionalni nivo, kajti nacionalna strategija se izvaja preko teh skupin. LAS imajo pomembno vlogo pri koordinaciji aktivnosti v lokalni skupnosti, kar pomeni, da tudi na lokalnem nivoju vzpostavljamo globalen in celosten pristop do prob­ lematike drog. Ni posebne stroke, ki bi bila zadolžena za to področje, ampak je zanj zadolžena koordinacija, kjer so enakovredni različni strokovn­ jaki, društva, vladni in nevladni sektorji. Ko odgovarjamo na pojav drog v lokalni skupnosti, odgovarjamo tudi v celi državi. Problem drog ni problem enega človeka, ene družine. Nanj lahko odgovorimo samo s celostno akci­ jo." Vlada ima namen reorganizirati urad za droge. Kaj pa bo to pomenilo za njegovo nadaljnje delovanje? "Urad za droge se seli pod okrilje Ministrstva za zdravje, kjer, upamo, bomo imeli enake kompetence in bomo lahko uresničevali začrtani program. Urad v soočanju z drogami pristopa globalno. Potrebno je veliko koordinacije, potrpežljivosti, medseboj­ nega spoštovanja in včasih umika z bojnega polja, če vidiš, da imajo prav drugi. Kar pa ni vedno lahko. Najtežje je namreč premagati samega sebe. Projekte je potrebno delati skupaj, saj evropski prostor ne pozna solistov. Morali se bomo naučiti, da sta le v skupnem pristopu večja moč in kakovost. Naj torej skupni pristop postane praksa, s katero bomo dosegali uspehe, ki jih trenutno še ne moremo." Nekaj besed pa je dr. Krek namenil tudi novemu nacionalnemu programu: "Nacionalni program je šel skozi vlado, v parlamentu pa naj bi bil sprejet v predbožičnem času in bo neke vrste novoletno darilo slovenski državi. Naj se iz nacionalnega programa razvijajo lokalni programi, pisani na kožo lokalnih problemov in ljudi." Barbara Pance LAS GROSUPLJE SE PROFESIONALIZIRA V mesecu oktobru so se člani in somišljeniki LAS Grosuplje lotili priprave dolgoročne strategije dela. Izčrpno so se lotili področij, ki sodijo v ključne vse­ bine njihovega dela. Na področju zlorab alokohola so ugotovili, da največji problem predstavlja dostopnost alkohola v sklopu družine in doma (slabi zgledi, zabave staršev, ponujanje alkohola otrokom ipd.), problematični sta tudi prodaja oz. točenje alkohola v študentskem klubu GROŠ in lokalih (pred­ vsem mladoletnim). Enako zaskrbljujoča je uporaba/zloraba tobaka, pro­ blematično je kajenje vzgojiteljev in učiteljev ter slabi zgledi staršev. Med pre­ povedanimi drogami so ugotovili naraščajočo uporabo/zlorabo, katere vzroke je iskati v slabem nadzoru nad preprodajo (zlasti kanabisa) v šolah, premajhnem nadzoru staršev, preveliki dostopnosti prepovedanih drog, pre­ majhnem nadzoru policije (policija je seznanjena s točkami preprodaje pre­ povedanih drog, ukrepa pa ne!). Premalo se vlaga v preventivo in ozaveščan- je o škodljivi uporabi drog, člane lokalne akcijske skupine pa je zmotila tudi nepovezanost med OŠ in zdravstvenim domom na področju preventive glede uporabe alkohola, tobaka, prepovedanih drog, spolnosti itd. Opozorili so tudi na druge oblike zasvojenosti in tveganih ravnanj: naraščanje vrst- niškega nasilja (psihičnega in fizičnega), naraščanje nasilja doma (spolno idr.), naraščanje zasvojenosti z računalniki in internetom, naraščanje proble­ ma motenj hranjenja, pomanjkanje pogovorov o spolnosti, odnosih med spoloma. Kritično so motrili tudi zdravstveni in socialni institut, ki vlagata premalo časa in znanja v delo z odvisniki, nezadostna naj bi bila tudi izo­ braženost svetovalnih delavcev na uradu za delo z odvisniki - iskalci zaposlitve. Več bi morala storiti tudi civilna družba: premalo je medsebojne­ ga sodelovanja, koordinacije in skupnih ciljev med nevladnimi organizacijami (vključenost otrok in mladih v dejavnosti športa, kulture, umetnosti...), pre­ majhna je izkoriščenost vloge duhovnikov, slabo je vzpostavljeno sodelovan­ je s študentskim klubom GROŠ in vrtci, primanjkuje animatorjev pri mladin­ skih skupinah in premalo je nesebične pomoči drugim. Ugotavljali so tudi pri­ tisk družbenih okoliščin na otroke in mlade: premajhna je pozitivna samopodoba lokalne skupnosti kot celote, kažejo se vse večje potrebe mladih po umiku iz realnega sveta, obremenjenost s problemi, mladi so vse bolj socialno ogroženi in ranljivi, v družbi zasedajo vodilno mesto napačni ideali (blagovne znamke, idoli, ki se tvegano in neprimerno obnašajo), radovednost mladih je usmerjena v napačne vsebine in tveganja, naraščajo medgeneracijski konflikti, občutiti je pomanjkanje moralnih vrednot v družbi. Na otroke in mlade se vzpostavljajo pritiski tako v domačem kot šolskem okolju. Učenci in učitelji imajo premajhno samopodobo, vloga učitelja je vse bolj razvrednotena, otroci pa so razpuščeni (očitek staršem: nesodelovanje oz. celo zaščita otrok, čeprav delajo napake), otroci in mladostniki so preo­ bremenjeni s šolo, kar se kaže v naraščanju izostankov od pouka in slabih odnosih med učenci in učitelji. O tem in še čem so aktivni delavci LAS razpravljali na dvodnevnem srečanju. Matej Košir, člani in somišljeniki LAS ste se lotili priprave strategije za daljše obdobje? Kdo je pokazal zanimanje in dal iniciativo za sodelovanje pri celovitem programu? Udeležba na sestanku je bila sicer skromna, osem oseb, vendar smo bili pravi, to pomeni zelo produktivni. Mislim, da smo za začetek zelo napre­ dovali, saj bomo problemsko drevo dejansko zaključili na drugem in verjetno zadnjem sestanku v tej fazi priprave strategije. V drugi fazi bo vodstvo LAS pripravilo ciljno drevo in temeljna izhodišča za besedilo strategije. Potem bo spet širši sestanek (začetek novembra), kjer bomo določali posamične aktivnosti, nosilce, cilje, ciljne skupine, finančno konstrukcijo itd. Do konca novembra naj bi bil predlog strategije pripravljen za javno debato oz. za odločanje v občinskem svetu in pred tem še pri županu. Kaj ta strategija pomeni za nadaljnje delo LAS? Strategija je obvezni element nadaljnega dela LAS, saj na ad hoc način kot doslej ne bomo mogli več dolgo funkcionirati. Stvari morajo napredovati, LAS pa odrasti. Želimo si profesionalni LAS, zaradi cesarje strategija še toliko bolj pomembna. LAS mora pridobiti ugodnejše pogoje za delo v občini, to je dejstvo, s tem pa bi dobil tudi večjo odgovornost. Barbara Pance DRUŠTVO SOŽITJE GROSUPLJE STROKOVNI POSVET »INTEGRACIJA VČERAJ, DANES, JUTRI « Letošnje leto Zveza Sožitje praznuje 40 let svojega delovanja. Hkrati je tudi evropsko leto invalidov. Skozi vse leto potekajo v ta namen razne prireditve, s katerimi mediji, organizacije in posamezniki ozaveščamo javnost o pravicah oseb z motnjami v duševnem razvoju in invalidov. Osebe z motnjami v duševnem razvoju so del vseh nas in jih moramo kot take tudi sprejeti in jim omogočiti enakopravno vključevanje v družbo, seveda po svojih zmožnostih. Drugačnost počasi le prihaja v našo zavest in življenje kot nekaj vsak­ danjega. Tudi društvo Sožitje Grosuplje se trudi in v tej smeri deluje že peto leto. Z osebami z motnjami v duševnem razvoju se vključujemo v javnost z likovnimi razstavami, prireditvami, seminarji.... 14. decembra ob 11. uri pripravljamo v Družbenem domu Grosuplje slavnostno prireditev, s katero bomo proslavili velik jubilej Zveze in društev Sožitje in se tudi novoletno po­ zabavali. Prireditev bo odprta za javnost, zato vas vse vljudno vabimo na obilico dobre volje in zabave. V okviru »tedna Sožitja« bomo v Knjižnici Grosuplje pripravili tudi razstavo likovnim izdelkov naših varovancev. Poleg vseh dejavnosti, ki smo jih v letu invalidov deležni, je zveza Sožitje pripravila tudi strokovni posvet na temo »Integracija včeraj, danes, jutri«, ki je potekal 17. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ob delavnicah s prikazom različnih oblik vseživljenjskega učenja so pripravili tudi likovno razstavo izdelkov otrok z motnjami v duševnem razvoju iz različnih ustanov. Barvitost, pestrost ter izvirnost likovnih izdelkov so jemali dih. Izredno prijet­ na razstava je izžarevala čudoviti svet teh posebnih otrok, ki so ga prenesli v likovno ustvarjanje. Glineni izdelki, mozaiki, lutke iz blaga, slike, poslikava tekstila, cvetje iz različnih materialov, voščilnice in se mnogo več, so bile prava paša za oči. Razstave seje udeležila tudi OŠ Brinje Grosuplje - oddelek s prilagoje­ nim programom in oddelek vzgoje in izobraževanja, z mentorico Marto Benedik in tako javnosti predstavila ustvarjalnost naših učencev. Za konec pa še misel: otroški izdelek, naj bo to zdravega ali duševno obolelega otroka ni le odsev resničnega sveta. Srce, duša je tisto, ki vodi otrokovo roko tudi pri ustvarjanju. Zato nudimo našim otrokom čim več možnosti za ustvarjanje. Katarina Drobnlč Dr. MIlan Krak In Bor foto Barbara Pance ODMEVNA DOGODKA LAS GROSUPLJE V mesecu oktobru sta se za LAS Grosuplje zgodila zelo pomembna dogodka. V ponedeljek, 20. oktobra 2003, je v Motelu Grosuplje potekala 6. nacionalna konferenca LAS na temo »Lokalna akcijska skupina (LAS) kot celovit skupnostni pristop v lokalnem okolju«, ki stajo skupaj organizirala LAS Grosuplje in Urad Vlade RS za droge, dan kasneje, v torek, 21. oktobra 2003, pa je v istih prostorih potekal še 2. seminar LAS Grosuplje na temo »Povezovanje lokalnih akcijskih skupin (LAS) na regijski ravni in ustanavljanje novih LAS v sosednjih občinah«. Konferenco je otvoril Janez Lesjak, župan občine Grosuplje, uvodne nagovore pa sta imela še Borut Hrovatin, predsednik LAS Grosuplje, in Milan Krek, direktor Urada Vlade RS za droge. Teme konfer­ ence so bile: socialno varstveni vidiki obravnav težav, povezanih z uživanjem drog (Peter Stefanoski, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve), možnosti Zavoda za zaposlovanje pri obravnavi in ekonomskem vključevanju ranljivih skupin v sodelovanju z ostalimi institucijami (Cvetka Cvek, Zavod RS za zaposlovanje), vpliv pre­ povedanih drog na varnostno situacijo v lokalnem okolju (Ljubo Pirkovič, Ministrstvo za notranje zadeve, Oddelek za prepovedane droge), vloga in problematika nevladnih organizacij v lokalnem okolju (Julijana Florjančič Kristan, Zveza nevladnih organizacij), vzgojne naloge šole, s poudarkom na problematiki drog (dr. Andreja Barle Lakota, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport) ter vloga zdravstva v lokalni akcijski skupini (Andrej Kastelic, Koordinacija Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od pre­ povedanih drog). Ob koncu konference je sledila še plenarna razprava na predstavljene prispevke in zaključki. Že tradicionalni 2. seminar LAS Grosupje sta z uvodnimi besedami otvo­ rila Milan Krek, direktor Urada Vlade RS za droge, ter Johnnv Young, vele­ poslanik Združenih držav Amerike v Ljubljani, ki je bil tudi glavni donator seminarja. Teme seminarja pa so bile: trenutno stanje na področju orga­ niziranosti LAS v Sloveniji (Alenka Curk, Urad Vlade RS za droge), praktični napotki, kako ustanoviti LAS (Nada Glušič, Urad za preprečevanje zasvo­ jenosti, Mestna občina Ljubljana), predstavitev pilotskega projekta LAS Grosuplje - prednosti in slabosti modela ter iskanje dolgoročnejših rešitev v smeri regijskega pristopa (Matej Košir, LAS Grosuplje) ter predstavitve neka­ terih modelov obstoječih LAS in dobre prakse medobčinskega sodelovanja v Sloveniji (LAS Celje, Medobčinski LAS Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, LAS Kranj, LAS Kočevje, Medobčinski LAS Cerknica, Bloke in Loška dolina, LAS Piran). Na koncu je sledila še okrogla miza na temo »Z regijskim pristopom do večjega števila LAS v Sloveniji?«, ki sta jo tako kot celoten seminar odlično vodila Borut Hrovatin, predsednik LAS Grosuplje, in Angelca Likovič, podpredsednica LAS Grosuplje, seveda s pomočjo moderatorke Tjaše Hrobat z Radia Zeleni val. Udeleženci so na koncu na kratko povzeli razprave in podali zaključke. Matej Košir društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Grosuplje vas ob 40-letnici delovanja in "tednu Sožitja" vabimo na NOVOLETNO PRIREDITEV ki bo 14. decembra 2003 ob n. uri v DRUŽBENEM DOMU Grosuplje. PrepiJŠftte ieJptrokom duševWfT>^zvOj/U. Naj *a svoj čarobni svet petja/ v dobre volji w Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d o o PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 POSTNE ZNAMKE NOVO Novo Novo Novo Novo alje MOBI CENTER Grosuplje mr- TRGOVINA B05TANJ IN ZADRUGA SAMOPOMOČ ZAGRADEC 1 I VABITA NA UGODNE JESENSKE NAKUPE! ODPIRALNI ČAS: PONEDELJEK - PETEK 8.00 - 1700. * ' SOBOTA 8.00 - 12.00, NEDELJA IN PRAZNIKI ZAPRTO. KOLINE« ZAČENJA SE VESELI ČAS DOMAČIH KOLIN. V TRGOVINI BOŠTANJ SMO ZA VAS PRIPRAVILI VSE, KAR DOBER MESAR ALI PA GOSPODINJA POTREBUJETA ZA ODLIČNE KOLINE IN SLASTNO DIŠEČE SUHOMESNATE IZDELKE, PRI NAS BOSTE LAHKO IZBIRALI MED RAZLIČNIMI NOŽI. MESOREZN1CAMI NA ELEKTRIČNI ALI ROČNI POGON. ZAČIMBAMI. ŠPINAMI... PO AKCIJSKIH CENAH VAM BOMO PONUDILI TUDI ČREVA ZA KRVAVICE IN KLOBASE. PO VSE ZA DOBRE KOLINE V TRGOVINO BOSTANJ' KRMILA ZA GOVEDO. KONJE, PERUTNINO. PRAŠIČE IN DROBNICO VAM V TEH JESENSKIH DNEH PONUJAMO PO ZELO UGODNIH CENAH. PRI NAKUPU VEČJE KOLIČINE KRMIL VAM BOMO PONUDILI ŠE DODATNE POPUSTE IN UGODNOSTI. SPREJEMAMO TUDI PREDNAROČILA ZA GNOJILA. IŠČITE TRGOVINO BOŠTANJi Mi PA VAS BOMO PREPRIČALI S TRO PONUDBO IN ZELO UGODNIMI CENAMI! POLEG ZELO PESTRE PONUDBE IN UGODNIH CEN IN TEDENSKIH AKCIJ POSKRBIMO TUDI ZA DOSTAVO KUPLJENEGA BLAGA. MOŽNOST PLAČILA V OBROKIH ZA NAKUP STROJEV IN OPREME (PO PREDHODNEM DOGOVORU). //.;. 10 SAMOPOMOČ ZAGRADEC Z.B.O, VELIKO MLAĆEVO 59 1290 GROSUPLJE TEL: (OI) 7863667 S1.1.2004 DAUE VPISUJEMO NOVE ČLANE V 0BRTN0-KMETIJSK0 ZADRUGO SAMOPOMOČ. mu DA SE SAMI PREPRIČATE 0 NASI PONUDB um 041 -890-500 • GSM aparati • naročniška razmerja • predplačniški paketi m dodatna oprema za GSM • servis GSM aparatov •n rezervni deii • dodatna oprema Koracell® Mi 1 rado d.o.o., Ambrus 36,1303 Zagradec www.mitrade.si, milrade a volja.mi; tel.: 01 786-98-18 PE Mobi Center Grosuplje, ob Železniški postaji Taborska cesta 24 Z. 1290 Grosuplje (D //r & ć a a & & d.o.o., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS STORITVE Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih conah, zahtevajte naše ponudbe; l meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate: vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. TRGOVINA Naša nova ponudba je urejena specializirana diseontna trgovina za elektroinstalacije namenjena elektroinstala-terjem, vzdrževalcem, samograditeljem, gospodinjstvom, l v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; I izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov; l na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek. MIKLAVŽEVA PO Jv Blagovnici Ye'e Grosuplje in ostalih ži * - *> 990,-N U D B A trgovinah •* DELOVNI ČAS: pon. - sob. 8.00-20.00 ned. 8.00 - 12.00 ~°. tel.: 01 I 78 10 400 fin ir* HARIB0 3P4 LEGO, veliko ved, 1300 kock 4.490,. MONOPOLI DRUŠTVO GOJITEUEV MALIH PASEMSKIH ŽIVALI GROSUPLJE prireja voliko društveao razstavo, ki bo 13. la 14. doeomtbra v športni dvoraal $D MOKRO aa Iga - nasproti cerkve. Razstavljali bomo kaace, golobe, okrasao ia vodao poratalao, ptico la koto. Razstava bo odprta v soboto, od 8. do 19. aro, v aodoljo pa od 8. do 17. aro. Vljudno vabljeni! - DOPMŽ Orosapije Čarobni svet adventa, ki nam prinaša mir in dobre želje v srca, je že tu. Polepšajte ga z adventnimi venčki. v katere je speta ljubezen cvetja za vse nas, Posebej vabljeni v soboto, 13.12.2003, na praznik sv. Lucije od 8. do 19. ure, ko bo vaš nakup nagraj s 25 % popustom na vse izdelke in storitve. delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00 v soboto od 8.00 do 12.00 IEUOK ELEKTRO GOV1NA 77=L'f7*/7^r 7 d.0.0 V A 82 735 GSM 040/410-190 ELEKTR0INSTALACUSK1 MATERIAL - NOVOLETNA RAZSVETLJAVA • ŠOBE IN REZERVNI DEU ZA OUNE GORILNIKE - SOBNI TERMOSTATI IN REGULACIJE bticino • Km v* rac Mil- Šchneider J g Electric , S m a rt Simbol, Senior Orto Q)RIEUO Orto Pooblaščeni prodajalec halo simobil Ujemi svet | Q vodafone KOZMETIČNI SALON THALGO CENTER - SPA MASAŽA Z Sedaj tudi v Grosuplju - zdravilna moč vročih VROČIMI KAMNI ^™»™°t«*° izvora, ki vam z masažo HOT STONE MASSAGE lajšajo bolečine v predelu vratu, hrbtenice m nudijo popolno sprostitev. Trenutno je to najpopularnejša tehnika masale na svetu, kije bila poznana te 201)0 let pr.n.št. ELEKTROMEHANIKA IN TEHNIČNA TRGOVINA JOŽE AHLIN s.p., Kolodvorska cesta 1, 1290 Grosuplje S 01/787 14 51, GSM: 031/640 100 pooblaščeni zastopnik družbe Sklepanje in podaljševanje naročniških razmerij - AKCIJE NOVO! fev naročniških razmerij in ponudbo mobilnih telefonov Al/I I//II vam "ud'™0 tudi na domu oz. NOVO! sedežu vašega podjetja Gramaf Gril d.o.o. ODDAM V NAJEM - POSLOVNI PROSTOR V CENTRU GROSUPLJEGA na Kolodvorski costl 2, v pritličju. Površina prostora mori 77 m2. In - POSLOVNI PROSTOR V IVANČNI GORICI na Ljubljanski costl 2a, v pritličju. Površina meri 295 m2 Vso Informacije na tel. 041 610-644. Del. čas: pon.-pet. 7-18h, sob. 7-12h PRODAJNI J;Mci;n/i keramične ploščice granitogres masažne kadi, tuš kabine sanitarna keramika kopalniško pohištvo laminati, talne obloge gradbeni material in orodja barve, laki, lepila - MAVČNE PLOŠČE -POHIŠTVENO ŽELEZO Z MOŽNOSTJO RAZREZA BLAGOVNI CENTER Grosuplje, Rožna dolina 9 S 01 786-33-66,786-33-63 HRANILNICA LON d.d., Kranj ZA VAS SMO PRENOVILI POSLOVNO ENOTO V CENTRU GROSUPLJA POTROŠNIŠKI KREDITI DO 72 MESECEV OSEBNI RAČUN ODLIČNA VARČEVALNA PONUDBA TRANSAKCIJSKI RAČUNI ZA VSA PODJETJA E LON ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO PLAČILA V TUJINO pLONk - ŠTUDENTSKI IN DIJAŠKI RAČUN UGODNI MENJALNIŠKI TEČAJI IN PLAČILNI PROMET ZA VSE INFORMACIJE SE OGLASITE NA KOLODVORSKI 3 OZIROMA NAS POKLIČITE PO TELEFONU 78-62-925 /POSLOVNA I N.OIJ* (JrosupljjE Kolodvorska 3 iylt k Ion: 01/78:62^925« -Faks '01/78'6i'719.