obfina krsto SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Konjeniški klub Posavje-Krško: Velika konjeniška prireditev na novem hipodromu pri Bregah Več kot petnajst let so trajala prizadevanja najbolj zagrizenih pristašev konjeniškega športa in ljubiteljev konj, da jim je uspelo obnoviti hipodrom, ki je nekoč stal na stadionu Matije Gubca v Krškem. Velika konjeniška dirka, ki je bila v nedeljo, 3.julija, na novi kasaški stezi v opuščeni gramoznici med Bregami in Mrtvicami, je lahko prepričala tudi najbolj zagrizene nasprotnike tega načrta v njegovo upravičenost.Seveda teh nasprotnikov ni bilo malo, saj bi se sicer akcija obnovitve hipodroma in oživitve konjskega športa ne vlekla tako dolgo. Ob trdovratnih mnenjih, da je omenjene gramoznice škoda za karkoli drugega, razen za kmetijsko proizvodnjo (ne glede na to, da so poizkusi dali povsem drugačne - negativne rezultate!), se je počasi vendarle uspelo prebiti in uveljaviti stališče, da je to edini smotrni način izrabe opuščenih peskokopov. Ocene glede števila obiskovalcev so si edine le v tem, da jih je bilo res veliko. Koliko jih je v resnici bilo, se ob nedograjenem objektu in z nerodnimi prodajalci vstopnic zlepa ne bo dalo ugotoviti, a množica, ki smo jo navzoči videli, je neizpodbitno pokazala stopnjo priljubljenosti konjeniškega športa in konj na Krško-Bre-žiškem polju in vkoreninjenost tradicije, ki je ni mogla zatreti niti 31 let trajajoča prekinitev. Seveda čaka sedaj prizadevne klubske delavce še zaseda: ravno ko mislijo, da je sedaj, po prvi, zelo uspešni prireditvi najhujše že za njimi, bodo šele morali krepko poprijeti za delo. Samo z neomajno delavnostjo in vztrajnostjo se bo novi objekt uspel zasidrati, zaživeti polno življenje. To pomeni, da bo lahko nudil gostoljubje ne le velikim prireditvam, pač pa tudi tistim, ki bodo želeli trenirati svoje konje na hitri in kakovostni stezi, kakršna je krška, da bo lahko omogočil pouk jahanja tistim, ki si ga želijo in ki jih ni malo... To so naloge, ki jih sam klub nikakor ne bo zmogel, ne le zaradi materialnih stroškov, saj morajo te dejavnosti, če so pravilno zastavljene, prinašati dobiček. Objekt se mora preprosto vrasti v okolje, v krajev- delovanja mora biti nekakšna korist, mo-no skupnost Krško polje, med prebivalstvo ralna ali materialna- v obliki najemanja okoliških naselij, ki ne bo prisiljeno sode- stojišč v hlevih, ležišč za vozače, ki trenira-lovati pri obratovanju hipodroma zaradi jo, okoliščini, da je streljaj od hipodroma zavednosti o njegovem pomenu. Moto so- hitra cesta, da vodi pot do njega mimo iz- mota: Črt ČARGO kopanin Neviodunuma, doslej turistično in gostinsko povsem neizkoriščene starorimske naselbine... Seveda je vse to veliko lažje zapisati, kakor pa uresničiti, a tisti, ki so sodelovali pri gradnji kasaške steze,ve- 2 Naš glas 10, 13. julij do, da obstaja pot tudi iz najbolj nemogočih zagat. Edino, kar je pomembno za us-peh,je vztrajnost in složnost vseh, ki so ali bi morali biti zainteresirani za uspešno delovanje objekta, ki bo redmno nudil priložnost za gostinsko, turistično, kulturno... predstavitev tako občine Krško kakor tu- di Posavja širši javnosti, in sicer potujoči javnosti. Zato so tudi razumljive prve zamisli športnih delavcev drugih panog o tem, da bi na hipodromu lahko organizirali tudi drugačna tekmovanja (spomladanski kros osnovnošolcev, atletske treninge na stezi, dolgi 1000 metrov in z nagibom v ovinkih 8%...) Stane Nunčič, predsednik KK Posavje Krško: Po dolgih letih naporov... Uresničena je dolgoletna želja in uspešno so se iztekla prizadevanja rejcev konj in pristašev konjeniškega športa, združenih v Konjeniškem klubu Posavje, ko danes predajamo svojemu namenu kasaško stezo. Na njej bodo stekle dirke preko devetdeset prijavljenih konj! V tem slovesnem vzdušju velja prisrčen pozdrav vsem, ki ste se odzvali našemu vabilu. Še posebej velja to danes, ko po 31 letih premora nadaljujemo tradicijo konjeniškega športa na Krškem polju. Ta sega daleč nazaj v predvojna leta. Zlasti starejše generacije se gotovo spominjajo veličastnih prireditev ob kmečkem prazniku, z razstavo živine, revijo kmečkih opravil, prikazom starih običajev ter velikimi konjskimi dirkami .To ni bil samo kmečki praznik, temveč velika in daleč odmevajoča prireditev kmečkega človeka, ki je v tistih težkih gospodarskih razmerah čutil potrebo po svojem potrjevanju in uveljavljanju v družbi. Tudi današnje gospodarske in družbene razmere narekujejo obnovo in nadaljevanje tradicije. Tega letos še ni bilo mogoče izvesti. Treba pa je omeniti, da so v zadnjih letih organizirana tekmovanja koscev in žanjic dajala pobudo za organiziranje obširnejših prireditev, vključno s konjskimi dirkami. Lahko rečem, daje z današnjo prireditvijo položen temeljni kamen za nadaljevanje tradicije kmečkega praznika na Krškem polju, za razvoj konjereje in konjeniškega športa ter vseh tistih oblik, ki bogatijo vsebino, namen in cilj take prireditve. Zato naj te besede že danes pomenijo vabilo vsem organizacijam k sodelovanju. Z izgradnjo kasaškega dela hipodroma je zaključena šele prva faza programa Konjeniškega kluba Posavje-Krško. V načrtu imamo še izgradnjo oz. ureditev galopske steze, ki bo poleg kasaških omogočala tudi jahalne dirke. Obstoj hipodroma pa bo nedvomno spodbudil mnoge sedanje in nove rejce k reji in vzgoji kakovostnih konj, obenem pa bo omogočal treninge za temeljito preizkušnjo delovne sposobnosti, vzdržljivosti, zdravja in drugih kakovosti membno starorimsko pristaniško m« Neviodunum. Tako bo ta opuščena graraB zna jama, katere material je veliko prispjl val k razvoju naše občine, ob prizadevanju! nas vseh postala ne samo središče konjelfl je in konjeniškega športa, temveč tudi dru-j gih velikih prireditev. Da to zmoremo, jei dokaz sedanja stopnja dograjenosti hipo; droma. Ta je rezultat entuziazma članfl konjeniškega kluba, izdatne materialne podpore občinske skupščine in združenega dela naše občine ter krajevne skupnoB (Foto: Ivo Bodor) konj ter uspehov njihovih rejcev. Ker je hipodrom grajen po mednarodnih normah, bodo tu možne mednarodne konjeniške prireditve, za kar je že danes v tujini veliko zanimanje. To pa je hkrati tudi izziv našemu klubu, občini Krško, krajevni skupnosti Krško polje in ne nazadnje celotnemu Posavju, da čimprej zgradimo potrebne hleve ter druge objekte, potrebne za treninge in prireditve. Pred nami je torej še ena od idealnih možnosti za hitrejši razvoj turizma in z njim okoliških vasi, da se iz anonimnosti uveljavijo v širšem, slovenskem in jugoslovanskem prostoru. To še posebej velja za te kraje, kjer je že pred 2000 leti stalo po- Krško polje. Vsem tem in tudi mnogim drugim iskrena hvala za pomoč. Naj ob zaključku izrečem krajanom krajevne skupnosti Krško polje iskrene čestitke ob njihovem krajevnem prazniku, zaželi« tekmovalcem veliko uspeha in vsem ofefl skovalcem obilje nepozabnega športnega užitka z željo, da se na tem prostoru kmalu zopet vidimo. Čisto na koncu naj izrečem priznanje iol zahvalo tudi nekaterim članom Konje« škega kluba Posavje-Krško in tudi nekatfl rim drugim sodelavcem, ki so zadnjih M dni neumorno delali za to, da danes lahko izpeljemo to našo prireditev. (Govor predsednika KRP krško oh otvoritvi nove kasaške steze v gramoznici pri Bregah, 3.7.1988) r NAŠ GLAS - SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: INDOK center Krško - Naklada: 2300 izvodov - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Uredništvo: CKŽ 12, 68270 Krško, tel. 71-768 - Tisk: Papirkonfekcija Krško - Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! Naš glas 10, 13. julij 1988 _ 3 Dan konjeniške prireditve in otvoritve hipodrotske kasaike steze (3. julij) je sovpadel s praznikot krajevne skupnosti Krško Polje in v njene* i»enu je zbraniš spregovoril nekaj besed predsednik sveta KS, Anton Mler. (Foto:ČrtČARGO (Foto:lvo Bodor) Hajbitrejšo dirko je dobil Calipso Rarjata Krušiča iz Ljubljane. Zwagovalni pokal je vozaču, Peri Crnkoviču izročil predstavnik pokrovitelja, $o Krško, njen prerdsednik, Zoran šoln . Rekord steze je dosegel Fit Avia, na vajetih Jožeta Hrovata . (Foto:Anton Petrovič) Krško: pred 10.000 gledalci zmaga Calypsu, rekord Fitu Konjeniški praznik na Krškem polja - po 31 letih - odlično uspel - Največ zmag v Ljubljano in Ljutomer - Odlična steza KRŠKO - Po 31 letih odmora, ki ga je izval napredek civilizacije, ker to konje lamenjali Jekleni konjički' - speedwayskl motorji, so se konjeniškim delavcem v Posavju kontno le uresničile dolgoletne ieije: v opuščeni gramozni jami pri Bregah so odprli nov hipodrom, s 1.000-metrsko stezo, ki v celoti še ni nared, vendar je pred 10.000 gledalci že zelo uspešno prestal .ognjeni list'. Na otvoritveni konjeniški prireditvi je nastopilo 91 konj iz Sk venije in Hrvaške. *:*:«.......ssssss..........;.....s mmmmši U[M9WO...... ..¦¦:¦¦¦ ¦ ¦¦: W::^:Si>:^::-::^--- :; - & :S:SSSS:LSSjS tlilltll&t |;|Si;||||||||: jllj j i | | Jf lliilllllilli « 4 Naš glas 10, 13. julij 1988 Silvo Gorenc na konferenci jugoslovanskih komunistov: S PAMETJO IN DELOM ZAGOTOVITI UČINKOVIT VSTOP V 21. STOLETJE Potrebno je afirmirati spoznanje, da je tudi v samoupravnem socializmu treba veliko in odgovorno delati! SILVO GORENC, član CK ZKS in celuloze in papirja Djuro Salaj Krško, je komunistov v Beogradu pripravil naslednji Ne želim govoriti o težkem gospodarskem položaju in o vzrokih zanj. saj je bilo o tem že veliko povedanega. Prepričan sem, da se je v tem trenutku potrebno zazreti naprej in nemudoma začeti s prizadevanji za izhod iz kriznega položaja. Mislim, da je uspešnost zasuka negativnih teženj odvisna od gospodarske reforme, ustrezne ekonomske politike in učinkovitejšega gospodarjenja v delovnih organizacijah. Sklepi 13. kongresa niso bili uresničeni ne samo zaradi tega, ker ni bilo prave politične akcije, temveč tudi zaradi tega, ker nismo začeli pravočasno izvajati reform. Ob tem seveda ne podcenjujem moralno-političnih motivov in menim, da so nam zelo potrebni politična akcija vseh delovnih ljudi, odgovorno vodenje politike in gospodarstva, moralnopolitični kriteriji ipd. Včeraj in danes smo slišali o številnih vzrokih, ki jih naši delovni ljudje navajajo kot zavore v naši aktivnosti. Sprašujejo se, ali so vzrok nesposobni ljudje na partijskih, državnih, upravnih in gospodarskih položajih. Ali so za to krivi neenotnost in različna stališča glede najpomembnejših vprašanj? Je tako zaradi neaktivnosti v gospodarstvu? Je tako zaradi nesposobnosti Zveze komunistov, da začne idejnopolitič-no bitko? Ali je to zaradi tega, ker so teh-nokratske in etatistične sile minirale samoupravljanje? Ali zaradi tega, ker delovni ljudje niso sprejeli akcije za izhod iz krize? So vzrok težavni pogoji, ki nam jih narekujejo upniki? Je to zaradi delovanja notranjega in zunanjega sovražnika, kot menijo nekateri? Je tako zaradi napak v sistemu, ki se ni pokazal kot učinkovit? Veliko takih in podobnih vprašanj kroži mej delovnimi ljudmi: _ut;eue,.kale predsednik poslovodnega odbora Tovarne za razpravo na konferenci jugoslovanskih prispevek: t ZK9 M*m nr*nr*da_je_vzK>kov precef4n verjetno-i odgovori na navedena vprašanja vsaj delno pozitivni. Vsekakor pa drži dejstvo, da ni več časa za raziskovanje vzrokov in da moramo kar se da hitro poiskati izhod. Politična učinkovitost mora zagotoviti uresničitev sprejetih sklepov, ki temeljijo na realni oceni sedanje situacije in na hitri spremembi vsega tistega v teoriji in praksi, kar onemogoča uveljavitev potencialnih du- (Foto: Črt ČARGO ševnih in materialnih sposobnosti naših ljudi v bitki za hitrejši razvoj. Zaradi tega bi bilo prav, da ne bi preveč energije porabljali za različna manifestativna in obredna početja, za zgolj besedno prisega- SJOJ BMtMPpiCmToTire| ht podpiram predlog stališč, ki se nanašajo na družbenoekonomske odnose in gospodarski sistem. Menim, daje potrebno v predvidenem roku - če je možno, pa še prej - sprejeti tisti del ustavnih sprememb, ki se nanašajo na področje gospodarstva, da bi dobili ustrezno ustavno podlago za gospodarsko reformo. V tem trenutku, menim, je najvažnejše naslednje: 1. Poleg objektivnih družbenih protislovij, ki omogočajo prevlado etatističnih sil nad samoupravljanjem, drži dejstvo, da je v zadnjem obdobju dvoje elementov našega sistema dobesedno motiviralo razvoj etatizma (zveznega, republiškega in občinskega). To sta: a) model dogovorne ekonomije namesto tržnega gospodarstva, z vsemi posledicami ne le v materialni bazi, temveč v celotnem gospodarskem in političnem življenju države, in b) nelastninski koncept družbene lastnine, ki je gospodarskim subjektom, to se pravi samoupravljalcem, odvzel odgovornost, pa tudi pravice za dobro gospodarjenje, širjenje materialnih osnov in skrb za hitrejši razvoj države. Zaradi tega je bilo možno na vseh družbenih področjih neodgovorno in brez tveganja sprejemati usodne odločitve v imenu proizvajalcev. Na račun gospodarstva je bilo možno nekaznovano eksperimentirati in snovati politične investicije. Gospodarski interesi države niso več primarni. Gospodarske organizacije pogosto upravičeno, večkrat pa tudi neupravičeno obtožujejo državna vodstva za slabe rezultate, leta pa iščejo opravičilo v znani floskuli o dobrem sistemu in slabem narodu. Izgube (tako tiste, ki so rezultat slabega dela in slabega vodenja v gospodarskih organizacijah, kot one, ki so posledica administrativnih odločitev) postajajo normalen pojav. Kriteriji učinkovitosti gospodarjenja izginjajo, viški dohodka pa se arbitrarno in voluntaristično odvzemajo in dodeljujejo gospodarskim subjektom. Kadrovska politika ne stremi za optimalnimi rezultati, vsi iščejo kritje v kolektivni odgovornosti. Država prevzema funkcije, ki naj bi pripadale proizvajalcem, samoupravlja-lec pa se, ker so mu odvzete samoupravne pravice in s tem odgovornost, spreminja zaradi navedenega v najemnega delavca. Zaradi tega združeno delo izgublja vitalne funkcije, ki bi lahko bistveno vplivale na razvoj gospodarstva in na njegovo integracijo z razvitim svetom, kot so npr. razvoj tehnologije, inovativna dejavnost, razvoj znanosti, stimuliranje produktivnejšega dela in princip nagrajevanja po delovnih rezultatih oz. po ustvarjenem dohodku. Zaradi tega moramo danes na tej konferenci - čeprav je to dobro povedano v tezah in uvodnem referatu - izrecno poudariti usodno vzajemno povezanost resničnega samourjravJjanjain Jižnega-gaspodarstva, mq8^n[ goUpMUaiSlff^Bfrjekti lahko svoje delovne rezultate realizirajo le na domačem in inozemskem integriranem tržišču, ne pa pred državnimi forumi in v administrativnih centrih moči. Namesto da pišemo prošnje na zavod za cene, bi bilo bolje, ko bi se v gospodarstvu ukvarjali s problemom zniževanja proizvodnih stroškov, kvaliteto, razvojem tehnologije in vključevanjem v mednarodno tržišče. # Naš glas 10, 13. julij 1988 5 Moderna država bi morala biti sposobna z maloštevilno, a visoko strokovno administracijo ustvarjati pogoje za optimalno gospodarjenje - in to z instrumenti sodobne ekonomske politike na osnovi ustreznega gospodarskega sistema. Pod temi pogoji je potrebno, v skladu s filozofijo tržnega gospodarstva, redifinirati oz. reformirati naša stališča o pomembnih segmentih gospodarskega sistema (funkcija kreditnega monetarnega sistema, obligacijsko pravo, funkcija trgovine in malega gospodarstva itd.). Sedanji »nelastninski koncept družbene lastnine« zanika dejstvo, da tudi drugi dejavniki - poleg dela - ustvarjajo osnovo za prisvajanje rezultatov dela in za upravljanje z družbenimi sredstvi (npr. družbeni kapital, znanje, podjetništvo itd.). Zaradi tega je ta koncept vprašljiv, čeprav nekateri trdijo, da je imanenten pravim samoupravnim družbenoekonomskim odnosom. Toda če smo dosledni v uporabi principov tržnega gospodarstva, potem je potrebno ustavno opredeliti, da je edina osnova za vse pravice, ki izhajajo iz dru-žbenolastninskih odnosov, rezultat dela, ne pa delo samo po sebi. In to rezultat dela, ki je potrjen na tržišču! Iz tega izhaja potreba po nizu korektur in novitet, katerih posledica naj bi bila povečanje odgovornosti samoupravljalcev za gospodarjenje, predvsem za racionalno uporabo in vrednotenje proizvajalnih sredstev ter širitev materialne osnove samoupravljanja (kar pomeni bogatenje družbe kot celote in ne siromašenje, kot se dogaja sedaj), kot tudi realnejši odnos do prisvajanja rezultatov dela. Za razvoj samoupravljanja, ki mora omogočati hitrejši družbeni razvoj namesto stagnacije - to je njegovo zgodovinsko poslanstvo! - je potrebna aktivnost subjektivnih sil, vendar se je pokazalo, da so tudi neustrezne sistemske rešitve ustvarjale prostor za odklone. Ce resnično želimo presekati materialne korenine etatizma, potem moramo nemudoma vzpostaviti tržno gospodarstvo, ne pa o tem leta in leta filozofirati in diskuti-rati. Prav tako je treba redefinirati pojmovanje družbene lastnine. Skupno z drugimi oblikami lastnine (kot so zasebna, zadružna, mešana), pri čemer mora družbena lastnina ostati dominantna, lahko ustvarimo močno vzpodbudo za oživljanje gospodarstva in razvoj samoupravljanja na novih osnovah. 2. V razmerah, za katere je značilno veliko osiromašenje našega gospodarstva, ki ne zmore zagotavljati niti pogojev za enostavno reprodukcijo, je izjemnega pomena so-vlaganje tujega kapitala. Zaradi pomanjkanja akumulacije (nedavno je bil objavljen podatek, da so skupne izgube jugoslovanskega gospodarstva v prvem četrtletju večje od neto akumulacije) ni realnih možnosti za prestrukturiranje gospodarstva in za njegovo tehnološko modernizacijo. Zaradi tega predlagam, da kar se da hitro razčistimo nekatera ideološka vprašanja, ki menda preprečujejo sprejem takega zakona, ki bo interesanten za tuje sovlagatelje glede poslovnega rizika, materialnih pravic in pravic pri udeležbi v upravljanju. Treba se je znebiti zablode, da bodo tujci vlagali kapital in prevzemali svoj del tveganja, ne da bi bile jasno precizirane njihove pravice. Vsak dan, ki ga bomo zamudili, bo imel velike posledice! 3. V okviru naših prizadevanj za hiter izhod iz krize moramo več pozornosti posvetiti razvoju našega mednarodnega gospodarskega sodelovanja, posebno na področjih in območjih, kjer smo življenjsko zainteresirani. Gospodarski interes države mora postati primarni interes v našem mednarodnem sodelovanju. Posebno pomembno pomembni so tehnološko in znanstveno sodelovanje ter naša večja udeležba v mednarodni trgovini, predvsem pa večja izvozna usmerjenost našega gospodarstva, ki je pogoj za hitrejši razvoj. Kar zadeva mednarodno trgovino in naše sodelovanje v njej, se ni moč znebiti prepričanja, da smo še vedno obremenjeni z zastarelim pojmovanjem trgovine, ki da je le nujno dispečersko zlo. Zaradi tega z zakonodajo bolj otežujemo kot stimuliramo razvoj trgovine. Izredno ugoden geografski položaj Jugoslavije, nevključenost v vojaške bloke in dobri odnosi z velikim številom držav različnih sistemov dobesedno izzivajo izrabo širokih možnosti za razvoj našega mednarodnega sodelovanja, predvsem z vidika naših (seveda tudi partnerskih) gospodarskih interesov. Nekatere majhne evropske države, nevtralne, s slabšimi splošnimi gospodarskimi možnostmi, so nam lahko na tem področju za zgled. Napraviti je treba nekaj, da naš Balkan ne bo - podobno kot je bil v preteklosti sinonim za sod smodnika - zdaj sinonim za gospodarsko zaostalost. Z več domiselnosti, z izkoriščanjem pozitivnih tujih izkušenj in z manjšo mero dogmatizma bi se dalo na tem področju dosti več doseči. 4. Ne glede na to, kar si o sebi mislimo, drži dejstvo, da Jugoslavija zaostaja za družbenoekonomskim razvojem razvitega sveta in da se razvojne razlike povečujejo. V zvezi s tem je vendarle tudi tu potrebno poudariti, da je nujno preveriti naše realne možnosti za pokrivanje prevelike družbene režije, ki je naše siromašno gospodarstvo ne zmore več prenašati. Gre za neproduktivni del režije, brez katere bi lahko shajali, ker nima neposrednega vpliva na družbenoekonomski razvoj naše družbe. S tem mislim na strahovito razširjeno administracijo, ki bi lahko, sodeč po številnosti, ne pa po sposobnosti, upravljala celo Evropo. Vprašujem se, ali imamo dovolj moči, da skrčimo režijo na obseg, ki je nujno potreben moderni družbi, s hkratno modernizacijo njenega funkcioniranja. Zastaviti si je potrebno vprašanje, koliko v resnici zmore gospodarstvo nameniti za neproduktivno družbeno režijo. Prispevki naj bi se potem gibali v okviru teh realnih možnosti, ne pa, kot se dogaja zdaj, ko se najprej jemlje za režijo, ostanek pa je namenjen gospodarstvu. Seveda ni pomemben zgolj stroškovni aspekt. Velika preorganiziranost in totalna profesionalizacija vseh družbenih funkcij objektivno zavirata družbeni razvoj. V tem je še poseben problem in absurd družbenega sistema, ki ima ambicije, da se v njem družbeni odnosi razrešujejo po samoupravnih in demokratskih poteh. V teh okvirih je potrebno preveriti tudi naše možnosti na tistih sektorjih družbene režije, o katerilini sporno, da^otrebni, pa bi v tem trenutku morali videti, kaj se tudi tu lahko in mora za krajše obdobje skrčiti. 5. Za konec menim, da bi bilo treba v tej težavni situaciji - ob vseh potrebnih sistemskih spremembah in večjem angažiranju vseh proizvajalnih sil naše družbe - tudi več delati. Potrebno je afirmirati spoznanje, da je tudi v samoupravnem socializmu treba veliko in odgovorno delati, če želimo živeti bolje. Nihče nam ne bo ničesar podaril, sami si bomo morali s pametjo in delom zagotoviti učinkovit vstop v 21. stoletje. To velja tako za posameznika in družino kot za vse družbene asociacije. Menim, da v sedanji situaciji pogrešamo tovrstni poziv članom Zveze komunistov in vsem delovnim ljudem v državi. 2SfijK>JSlLI6X3a&t2 ¦ »Naučimo se plavati« Pod zgornjim naslovom bo Zveza tele-snokulturnih organizacij Krško tudi letos organizirala plavalne tečaje za predšolske otroke, mladino in odrasle. Vsi tečaji bodo julija in avgusta na kopališču pri TCP "Djuro Salaj" v Krškem. Tečaji za predšolske otroke bodo organizirani v dveh terminih: od 11. do 29. julija in od 1. do 26. avgusta, vsakokrat vse dni v tednu od lO. ure dalje, razen ob sobotah in nedeljah. Tečaji za odrasle in mladino bodo ravno tako v dveh terminih: od 11. do 29. julija in od 1. do 26. avgusta, vsak dan od 20. do 21. ure, razen ob sobotah in nedeljah. Vsi tečaji so brezplačni! Prijave za tečaje pošljite na naslov: Andrej Škafar, ZTKO Krško, CKŽ II, najkasneje do 7. julija 1988. V prijavnici navedite naslednje podatke: ime in priimek, leto rojstva in naslov bivanja. 6 Naš glas 10, 13. julij 1988 Povzetki delegatskih gradiv SKLIC SEJ ZBOROV SO KRŠKO Vsi zbori SO Krško se bodo sestali v torek, 19. julija ob 15. uri. Obravnavali bodo: - poročilo o delu občinskega štaba za teritorialno obrambo v preteklem obdobju /ZZD,ZKS,DPZ - predlog ugotovitev in usmeritev po obravnavi analize izvajanja samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic / ZZD.ZKS.DPZ (Socialno varnost naj zagotavlja delo) str. 6-7 - osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega družbenega plana občine Krško za obdobje 1986-1995/ 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Krško za obdobje 1986-1990/ZZD,ZKS,DPZ (Osnutek spremembe družbenih planov) str. 7 - predlog odloka o zazidalnem načrtu obrtne cone Brestanica-Sejmišče /ZZD.ZKS (Predlog odloka o zazidalnem načrtu Brestanica- Sejmišče) str. 7 - predlog odloka o komunalnih dejavnostih /ZZD.ZKS str. 9 - predlog odloka o pokopališkem redu /ZZD.ZKS str. 10 - predlog odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve /ZZD.ZKS (Predlog za spremembo odloka o posebnem občinskem davku) str. 7 - predlog odloka o razglasitvi grajskega kompleksa Kostanjevica z vplivnim območjem za kulturni spomenik /ZZD.ZKS (Zaščiteno grajsko območje naj bi segalo do vznožja Gorjancev) Str. 7 - predlog odloka o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov, ki jih je sprejela skupščina občine Krško/ ZZD.ZKS (Odlok o prenehanju veljavnosti "starih" odlokov) str. 7-8 - predlog odloka o pogojih za odvajanje odpadnih in padavinskih voda na območju občine Krško /ZZD.ZKS - osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta obrtne cone MDB Leskovec /ZZD.ZKS - predlog sklepa o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Kovinarska Krško /ZZD.ZKS.DPZ (V Kovinarski se bo izteklo družbeno varstvo) str. 8 - predloge za volitve in imenovanja /ZZD.ZKS.DPZ (Razrešitev in imenovanje) str. 8 - predloge in vprašanja delegacij /ZZD.ZKS.DPZ (Vprašanja in pobude delegacij) str. 8 -9 Gradiva za predlog odloka o pogojih za odvajanje odpadnih in padavinskih voda in za osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta obrtne cone MDB Leskovec do zaključka redakcije nismo prejeli. Poročilo o delu OŠTO ter predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju člana v pokrajinski komite za SLO in DS Posavja bodo delegati dobili na seji. Socialno varnost naj zagotavlja delo Delegati vseh treh zborov SO Krško so z delegati skupščine Skupnosti socialnega varstva kot četrtim zborom 31. maja obravnavali analizo izvajanja samoupav-nega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic v občini Krško (gl. NG 7,25.5.1988, str. 45-46). Ocenili so, da je predloženo gradivo doseglo svoj namen, saj je analiza podrobno prikazala stanje na področju socialnovarstvenih pomoči in upravičenost izkoriščanja družbenih denarnih sredstev za te namene, saj ta sredstva socialno ogroženim skupinam prebivalstva predstavljajo pomemben vir preživljanja. V razpravi so delegati še posebej poudarili, da mora družba za vsako redno delo zagotoviti tolikšen osebni dohodek, da bo omogočal normalno življenje oziroma polno socialno varnost. Ker sedanje ekonomske razmere tega ne omogočajo in ker se bodo nedvomno še naprej zaostrovale, moramo vsa prizadevanja za uresničevanje socialnovarstvenih pravic naravnati v zagotavljanje socialne varnosti najbolj ogroženim skupinam prebivalstva. Analizi in njenim sklepnim ugotovitvam so zato delegati dodali naslednje ugotovitve in usmeritve: 1. Brez temeljitejših kakovostnih premikov v gospodarjenju sedaj in v prihodnje ne moremo bistveno zmanjšati obsega in vrednosti socialnovarstvenih pomoči. V takih razmerah bo morala socialna politika še naprej krepiti svojo splošno varstveno funkcijo in zanjo zagotoviti ustrezna finančna sredstva. 2. Nadaljnje zaostrovanje družbenoekonomskih razmer ne bo omogočalo, da bi sedanji krog prejemnikov družbenih denarnih pomoči še širili. Zato je prednostna naloga, da skladno z določili samouprvanega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic in s potrjenimi merili (ki so osnova za uveljavljanje teh pravic) zaostrimo tudi odgovornost vseh, ki so dolžni posredovati prave podatke o dejanskih socialnih razmerah delavcev in občanov, saj je to za presojo o upravičenosti do dodelitve pomoči odločilno. 3. Kljub verificiranim merilom naj bo osnova za dodeljevanje pomoči dejansko socialno stanje prejemnikov. Prav zato je še toliko bolj pomembno usklajeno strokovno in aktivistično delovanje Centra za socialno delo Krško, or- Naš glas 10, 13. julij 1988 7 ganizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, da bi presoja o upravičenosti do pomoči nikogar ne prizadela. Taka presoja je še toliko bolj potrebna v času, ko denarja zmanjkuje in ko nekaterim občanom prav te pomoči pomenijo edini vir za preživljanje in s tem za preživetje. 4. V okviru teh nalog in opredelitev bo Centru za socialno delo Krško še naprej potrebna pomoč ustreznih strokovnih služb v OZD, kjer bi morali naj- Osnutek spremembe družbenih planov Spremembo in dopolnitev srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana občine Krško je treba opraviti zaradi sprememb in dopolnitev družbenih planov SR Slovenije. V dolgoročnem planu občine Krško se tako spremeni že vrisana trasa magistralnega plinovoda, podlaga za spremembo pa je idejna zasnova omrežja, ki jo je izdelal IBE Ljubljana (št. projekta 2800/5). Na podlagi te spremembe se dopolni srednjeročni družbeni plan občine v poglavju Prostor in okolje, tako da se tabela Lokacijski načrti dopolni z naslednjim besedilom: KS Brestanica - LN Plinovod KS Koprivnica - LN Plinovod KS Krško - LN Plinovod KS Leskovec - LN Plinovod KS Raka - LN Plinovod KS Rožno-Presladol - LN Plinovod KS Veliki Podlog - LN Plinovod KS Zdole - LN Plinovod Izvršni svet predlaga delegatom, da sprejmejo sklep o 30-dnevni javni razpravi o osnutku navedenih sprememb in dopolnitev. Predlog odloka o zazidalnem načrtu Brestanica - Sejmišče Zazidalni načrt obrtne cone Brestanica - Sejmišče je izdelala IGMP Sava - TOZD Savaprojekt I. 1988. Zazidalni načrt obsega 1,9 ha površin ob lokalni cesti Brestanica- Anže, na katerih so predvideni objekti obrtniških delavnic in javne površine. Program uporabe tega prostora je bil določen na podlagi javnih razprav v krajevni skupnosti Brestanica in Obrtnem združenju Krško, in si- bolje poznati dejanske gmotne in socialne razmere zaposlenih, organi (komisije), ki se s to problematiko ukvarjajo v krajevnih skupnostih, pa bi morali imeti več strokovne pomoči Centra za socialno delo. 5. Delegati so podprli usmeritev za vodenje take politike pri dodeljevanju družbenih stanovanj, da ne bi večali obsega upravičencev do subvencije stanarin. Za mlade družine pa bi morali uveljaviti možnost plačila udeležbe pri do- cer po ponujenih variantnih rešitvah, ki jih je potrdil izvršni svet na predlog občinskega komiteja za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora. K osnutku zazidalnega načrta krajevna skupnost Brestanica ni imela pripomb, zato je izvršni svet 23.6.1988 določil vse- . bino predloga odloka v nespremenjeni ) obliki. Predlog za spremembo odloka o posebnem i občinskem davku » Odlok o posebnem občinskem davku - od prometa proizvodov in od plačil za storitve je treba spremeniti le zato, da se uskladi s spremenjenim zveznim zakonom o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu ter republiškim zakonom o posebnem prometnem davku.' Zaradi sprememb zveznega zakona se bo odslej plačeval posebni republiški prometni davek od prometa proizvodov ter posebni republiški in občinski prometni } davek od plačil za storitve. Zaradi te do-. ločbe je bilo treba odpraviti posebni ob-. činski prometni davek od prometa rabljenih osebnih avtomobilov in drugih motornih vozil ter motornih koles, od alkohola etanola ter od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, ki niso oproščene plačila prometnega davka. Od naštetih proizvodov se bo plačeval le posebni republiški prometni davek, ki pa bo višji za odpravljeni občinski davek. Zaščiteno grajsko območje naj bi segalo do vznožja Gorjancev Osnutek odloka o razglasitvi grajskega kompleksa Kostanjevica z vplivnim območjem za kulturni spomenik je skupšči-i na obravnavala 31. maja letos. Na skupščinski obravnavi je Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in delitvi stanovanja v več obrokih. 6. V štipendijski politiki moramo vztrajati pri večjem deležu t.i. kadrovskih štipendij. OZD, ki prevzemajo kadre, ki so med šolanjem imeli štipendije iz združenih sredstev, naj bi v sklad teh štipendij vplačale ustrezna sredstva kot "odškodnino". Komisija za izdelavo predloga ugotovitev in usmeritev kulturne dediščine pisno predlagal, da se južna meja zaščitenega območja, ki poteka po potoku Obrh, pomakne do vznožja Gorjancev, kar je predlagano že v programskih izhodiščih za prenovo Kostanjevice v urbanističnem načrtu, ki gaje izdelal Urbanistični inštitut SR Slovenije. Takšna razmejitev se ujema s predlogom v strokovnih osnovah, ki jih je LRZVNKD posredoval občini 1.1983, in ni v nasprotju z družbenim planom občine Krško niti s planom SR Slovenije, saj oba predvidevata kmetijsko rabo prostora. Ravno tako je za celotno območje predvidena izdelava krajinskega načrta, zato LRZVNKD meni, da je smotrno, da se dokončna meja ožjega območja sprejme takoj. Z razširitvijo območja bi biUvanj vključena tudi izvir Obrha, s katerim je povezan nastanek samostana, in mlin, ki je tudi predviden za obnovo. Pripomba LRZVNKD je bila upoštevana in vnesena v predlog odloka. Pripomb iz razprave, ki zadevajo vsebino lastništva in spreminjanja namembnosti zemljiških površin, pa ni bilo mogoče upoštevati, ker tega ni mogoče urejati z aktom o razglasitvi, ampak v drugih postopkih in z drugimi akti. Odlok o prenehanju veljavnosti »starih« odlokov Sekretariat občinske skupščine in izvršni svet sta pri pregledu registra občinskih predpisov ugotovila, da je treba razveljaviti nekatere odloke, ki jih je sprejela občinska skupščina v preteklih letih, ker po veljavni zakonodaji niso več potrebni. Odloki, ki naj bi jih skupščina razveljavila z odlokom, so naslednji: - Odlok ObLO Videm-Krško o oprostitvi plačevanja proračunskega prispevka iz osebnega dohodka (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 10/62); - Odlok o ustanovitvi sejmov za plemensko in plemeno živino na območju občine Krško (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 22/62); - Odlok o uvedbi preizkusnega uslu-žbenskega sistema v upravi občinske- 8 __________________ ga ljudskega odbora Videm-Krško (U-radni vestnik okraja Celje, št. 34/63); - Odlok o obvezni vgraditvi hišne telefonske napeljave v stanovanjskih in poslovnih zgradbah na območju občine Videm-Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 41/63); - Odlok o oprostitvah in olajšavah plačevanja zdravstvenih storitev (Uradni vestnik okraja Celje, št. 60/64 in 36/65); - Odlok o določitvi pristojnosti organa uprave, ki opravlja zadeve inšpekcije cestnega prometa (Uradni vestnik okraja Celje, št. 7/65); - Odlok o razmejitvi pravic samoupravljanja v upravnih organih občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 43/65); - Odlok o minimalnih mesečnih nagradah vajencev v občini Krško (Uradni vestnik Celje, št. 6/66); - Odlok o komunalnih taksah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 4/66, SDL, 12/ 74, 26/79, 17/81, 5/83 in 4/84); - Odlok o brezplačnem prevozu učencev osnovnih šol in o voznih olajšavah za dijake in učence srednjih strokovnih šol (Uradni vestnik Celje, št. 18/66); - Odlok o vodenju knjige gostov za občane in organizacije, ki oddajajo sobe za plačilo (Uradni vestnik Celje, št. 31 /66); - Odlok o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov in števila odbornikov, ki se volijo v vsaki volilni enoti v skupščino občine Krško (SDL, št. 8/67); - Odlok o ustanovitvi občinskega štaba za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami (Skupščinski Dolenjski list, št. 23/67); - Odlok o komunalnih delovnih organizacijah posebnega družbenega pomena v občini Krško in upravljanju komunalnih objektov in naprav (SDL, št. 4/68); - Odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenja na javnih in drugih pomembnih površinah na območju občine Krško (SDL, št. 8/68); - Odlok o organizaciji civilne zaščite in določitev odgovornih nosilcev organizacije civilne zaščite v miru in vojni (SDL, št. 29/68); - Odlok o načinu izbire ter pravicah in obveznostih delegatov, ki sodelujejo na zasedanju delegatov občin v skupščini SR Slovenije (SDL, št. 23/69); - Odlok o organizaciji in izvajanju nekaterih priprav za narodno obrambo na območju občine Krško (SDL, št. 5/70); - Odlok o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo državnim organom med materialne stroške (SDL, št. 20/ 70); - Odlok o maksimiranju cen za posamezna živila in komunalne storitve (SDL, št. 23/70); - Odlok o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov občinske skupščine Krško za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (SDL, št. 3/71); lavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih , št. 12/71); - Odlok o priznavalninah in študijskih pomočeh (SDL, št. 14/71 in 7/72); - Odlok o družbeni pomoči v občini Krško (SDL, št. 14/71); - Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju mesta Krško z Leskovcem, št. 23/73); - Odlok o delovnem času upravnih organov skupščine občine Krško (SDL, št. 14/73); - Odlok o ustanovitvi sklada za štipendiranje študentov in učencev v občini Krško (SDL, št. 14/75); - Statutarni odlok o ustanovitvi sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito (SDL, št. 6/77); - Odlok o ustanovitvi in organizaciji občinskega centra za zveze (SDL, št. 14/ 77); - Odlok o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja v občinski zdravstveni skupnosti Krško (SDL, št. 22/77); - Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju občine Krško (SDL, št. 8/79). V Kovinarski se bo izteklo družbeno varstvo Kot je že znano, je skupščina občine Krško zaradi izgub in skaljenih samoupravnih odnosov 23.9.1986 sprejela sklep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Kovinarska in vseh njenih temeljnih organizacijah. Imenovala je začasni kolektivni poslovodni organ in ga je v času do izteka ukrepa po potrebi dopolnjevala. Začasne ukrepe je skupščina formalno spremenila nekajkrat, vsebinsko pa od 1.7.1987, ko so bile ukinjene temeljne organizacije in je Kovinarska postala enovita delovna organizacija. V času izvajanja začasnih ukrepov si je Kovinarska ponovno uspela pridobiti tržišče, izboljšala je ekonomsko stanje in odpravila izgubo, začela je razvijati nov proizvodni program - izgradnjo elektrofil-trov. Zastavila je določeno kadrovsko politiko, čeprav nekaj ključnih položajev kadrovsko še ni pokritih. Prav tako se je samoupravno organizirala - z izvolitvijo organov in delegacij, pripravila in sprejela je nove samoupravne akte ter jih uskladila z zakonom o združenem delu in zakonom o delovnih razmerjih. ______________________ Naš glas 10. 13. julij 1988 Izvršni svet je ocenil, da so sedaj ustvarjeni pogoji za prenehanje začasnih ukepov družbenega varstva v DO Kovinarska, tovarni industrijske opreme in konstrukcij, zato predlaga občinski skupščini, naj sprejme sklep, da ukrepi 30.6.1988 nehajo veljati. Tega dne bi prenehal tudi mandat začasnemu kolegijskemu poslovodnemu organu in bi se iz sodnega registra izbrisali tako ukrepi kot tudi pooblastila začasnega KPO. Jeseni pa bo izvršni svet predložil obširnejše poročilo o poslovnih rezultatih in izvajanju ukrepov družbenega varstva v Kovinarski, ki ga bo izdelal na podlagi rezultatov poslovanja v prvem polletju 1988. Razrešitev in imenovanje Delegati bodo sklepali o razrešitvi in imenovanju dvek nosilcev odgovornih funkcij v javnem tožilstvu. S prvim sklepom naj bi s 30. 9. 1988 razrešili funkcije namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu, Janeza Ferleža, ker se imenovani želi zaposliti izven tožilstva. V drugem predlogu sklepa pa je navedeno, da naj bi skupščina ponovno imenovala Nikolaja Briclja za javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu. Nikolaj Bricelj je na pravni fakulteti v Ljubljani diplomiral 1.1963 in 1.1966 opravil sodniški izpit. Odtlej je bil pomočnik in nato namestnik občinskega javnega tožilca v Novem mestu ter kasneje namestnik okrožnega javnega tožilca. Šest let je bil načelnik UJV Novo mesto, I. 1980 pa je bil imenovan za javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu, in to funkcijo opravlja še sedaj. Po oceni predlagateljev je imenovani pri svojem dosedanjem delu pokazal visoko strokovno znanje in prizadevnost ter vse lastnosti za dobro vodenje funkcije javnega tožilca, hkrati pa uživa spoštovanje in polno zaupanje vseh delavcev Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu. Pri svojih odločitvah je vedno spoštoval zakonitost in si tako pridobil ugled v vsej javnotožilski organizaciji v Sloveniji. Vprašanja in pobude delegacij Delegacija KS Raka je dala pobudo za modernizacijo ceste Rimš- Smednik, edinega republiškega cestnega odseka, ki v Posavju še ni asfaltiran, čeprav služi kot "obvozna pot" za tovornjake, kadar je zanje prepovedana vožnja po magistralni cesti. Zato je delegacija zaprosila predsednika izvršnega sveta, naj se v republiški skupnosti za ceste osebno zavzame za rešitev tega problema. Naš glas 10, 13. julij 1988 9 Delegat KS Gora je opozoril na prometno nevarnost, ki jo povzročajo stanovalci novih blokov Pod Goro s parkiranjem na cesti. Delegatka KS Leskovec je vprašala, ali je mogoče izdati gradbeno dovoljenje za gradnjo hleva na komasacijskem območju- Z odgovorom na delegatsko vprašanje, v katerem je DO Kostak pojasnila, da pri nas ni lokacije za odlaganje kosovnih odpadkov (gospodinjskih strojev) in da občina Sevnica vozi odpadke k nam zato, ker je sofinancirala odkup 3,5 ha zemljišča za sanitarno deponijo, delegati niso bili zadovoljni; zahtevali so, naj Kostak čim prej organizira odvoz nerabljenih predmetov in da pojasni, kdo je dovolil dovoz odpadkov iz Sevnice. Delegat Rudnika Senovo je postavil vprašanje, kakšno je stanje zaklonišč na Senovem in kako poteka zbiranje sredstev zanje, ter opozoril, da je na Senovem nujno rešiti problematiko oskrbe s pitno vodo, posebno ob nalivih. Zbor združenega dela pa je sprejel sklep, da naj odslej dobijo odgovore na delegatska vprašanja vse delegacije zbora. DO Kostak Krško Številka: I097/88-VA Datum: 15.6.1988 Predlog odloka o komunalnih dejavnostih Osnutek odloka (gl. NG 10, 5.11.1987, str.22) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti obravnavala 10. novembra lani in ga po sprejetju dala v javno razpravo. Do 15. maja letos je pripravljalec odloka preveril dolžino komunalnih poti in popravke vnesel v predlog. Na predlog krajevnih skupnosti so bili med komunalne poti uvrščeni naslednji cestni odseki: - desni krak poti Narpel-Trška gora-Čre-tež-Gora (1 km); - pot Šutna-Hrastek naj bi se krožno zaključila ter tako povezala še Brlog, Mladje in Gradinje (3 km); - namesto poti Ravno-Smednik naj bi bile v KS Raka komunalne poti pot skozi Brezje, pot Podulce-Vrh, Vrh-Videm in pot skozi vas Planina, ki se priključi na lokalno cesto Planina - Veliki trn (2,5 km). Niso pa v predlogu odloka upoštevane tiste pripombe, ki pomenijo le zahtevo po vnašanju v odlok takšnih določil, ki jih vsebuje že zakon o komunalnih dejavnostih. Prav tako ni upoštevana pripomba, da bi se 6. in 7. člen črtala. Pripravljalec in predlagatelj to pojasnjujeta takole: 1. Zakon o komunalnih dejavnostih določa, da občinska skupščina lahko z odlokom predpiše obvezno uporabo in obvezno plačilo komunalnih storitev in proizvodov za celotno območje občine ali njegov del, zato se zdi smiselno, da so v odloku te dejavnosti naštete. Potrebno je tudi določilo o tem, katere so dejavnosti individualne in katere dejavnosti skupne rabe, ker je v odloku predlagana razširitev komunalnih dejavnosti. 2. Zakon daje pooblastilo občinski skupščini, da v skladu z zakonom o cestah določi kot komunalno dejavnost urejanje ulic, trgov in cest v mestih in naseljih mestnega značaja, in to je v naši občini že urejeno v prejšnjem odloku o komunalnih dejavnostih. Glede na sistem financiranja vzdrževanja komunalnih cest ter dejstvo, da krajevne skupnosti nimajo finančnih sredstev, s katerimi bi vzdrževale pomembnejše krajevne poti, predlagatelj meni, da je odločitev, da se vzdrževanje teh poti ne prenaša na krajevne skupnosti, pravilna, ter da ta odločitev sodi v odlok o komunalnih dejavnostih. Na podlagi odredbe SO Krško o določitvi najvišjih cen (Ur. list SRS, št. 19/88 z dne 27.5.1988) je delavski svet DO Kostak Krško na svoji seji dne 13 .6.1988 ob sodelovanju delegatov uporabnikov sprejel naslednji C K" f 17 P o cenah komunalnih storitev v občini Krško I. VODARINA Povprečna cena za 1 m3 410 din/m3 A. Potrošniki, ki uporabljajo vodo iz vodovodov na črpalni sistem, plačujejo vodarino po naslednji tarifi: 1. gospodinjstva, DPO in društva 165 din/m3 2. OZD in zasebna obrt 578 din/m3 B. Potrošniki, ki uporabljajo vodo iz vodovodov na gravitacijski sistem, plačujejo vodarino po naslednji tarifi: 1. gospodinjstva, DPO in društva 155 din/m3 2. OZD in zasebna obrt 544 din/m3 C. Gospodinjstva, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo vodarino v pavšalnem znesku po članu gospodinjstva mesečno: 1. gospodinjstva, oskrbovana z vodo iz vodovoda na črpalni sistem 1652 din/mes./osebo 2. gospodinjstva, oskrbovana z vodo iz vodovoda na gravitacijski sistem 1554 din/mes./osebo Po glavi živine (konji, govedo) se plačuje pavšalni.znesek 716 din/mes. Ostali potrošniki, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo vodarino v naslednjih pavšalnih zneskih: a) OZD, DPO, društva in zasebna obrt b) obrtniki, ki uporabljajo vodo v tehnološkem procesu (peki, slaščičarji) 150 l/dan na zaposleno osebo 400 l/dan na zaposleno osebo c) gostinski obrati 600 l/dan na zaposleno osebo Za prekomerno porabo se sklene med upravljalcem vodovoda in potrošnikom posebna pogodba. II. KANALŠČINA Kanalščina se zaračunava uporabnikom kanalizacije in tistim uporabnikom vodovoda,za katere je v planu SKIS občine Krško predvidena izgradnja kanalizacije v srednjeročnem obdobju 1986-1990. Povprečna cena kanalščine 103 din/m3 Dejanska cena kanalščine: 1. za gospodinjstva 57 din/m3 2. za OZD in zasebno obrt 162 din/m3 Gospodinjstva, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo kanalščino v pavšalnem znesku 570 din/mes. na osebo III. ODVOZ SMETI Odvoz smeti in kompaktiranje komunalnih odpadkov se zaračunavata po stanovanjski oziroma poslovni površini. Povprečna cena mesečno 66 din/m2 Dejanska cena: 1. za gospodinjstva, DPO in društva 38 din/m2 2. za OZD in zasebno obrt 92 din/m2 Za odvoz, deponiranje in kompaktiranje ostalih, nekomunalnih odpadkov, se sklenejo pogodbe, za katere predložene cene ne veljajo. Nove cene komunalnih storitev se uporabljajo od 1.6.1988 dalje in se zaračunavajo ob prvem odčitku vodomera v juniju 1988 za individualne potrošnike, za ostale porabnike pa se opravi izračun od 1.6.1988 dalje. Predsednik delavskega sveta DO Kostak Krško: Drago Pereč 10 Naš glas 10, 13. julij 1988 Predlog odloka o pokopališkem redu Osnutek odloka (gl. NG 4, 7.3.1988) je skupščina obravnavala 18. marca letos in takrat sprejela sklep o 30-dnevni javni obravnavi njegovega besedila. V predlogu odloka je pripravljalec upošteval pripombo delegacije krajevne skupnosti Leskovec in črtal osmi člen osnutka, v katerem je bilo navedeno, kaj vse je prepovedano na pokopališču in v vežici. Ni pa upoštevan predlog delegacije KS Krško, da naj odlok določi okoliše posameznih pokopališč, in to zato, ker zakon iz I. 1984 občinam tega ne nalaga, pač pa omogoča občanom, da izberejo pokopališče, kjer bo umrli pokopan. Drugi zahtevi krške delegacije, da naj tisti del odloka, ki opredeljuje verski obred, obravnava verska komisija pri SZDL, je bilo zadoščeno že pri obravnavi prvotnega osnutka in je pripravljalec mnenje odbora za odnose z verskimi skupnostmi upošteval v novem osnutku. Družbena in osebna poraba v prvih petih mesecih Informacija o tekočih gospodarskih gibanjih v občini Krško, ki jo je krška podružnica SDK izdelala za letošnjih prvih pet mesecev, prikazuje bruto vplačila prihodkov za namene skupne in splošne družbene porabe, pregled izplačil čistih osebnih dohodkov po posameznih skupinah uporabnikov družbenih sredstev in obračun davka iz dohodka TOZD in delovnih skupnosti s področja gospodarstva za prve tri letošnje mesece. Skupna družbena poraba V prvih petih mesecih 1988 je bilo na . račune SIS družbenih dejavnosti v občini Krško vplačano 25 milijard 685 milijonov din, kar je za dobrih 182 odst. več kot v enakem obdobju lani. Največ sredstev, več kot 38 odst., odpade na skupnost po-kojninsko-invalidskega zavarovanja, na drugem mestu je izobraževalna skupnost (20,8 odst.) in na tretjem skupnost zdravstvenega varstva (20,6 odst.). Od vseh sredstev, zbranih za skupno družbeno porabo, je bilo občinskim skupnostim razporejeno manj kot polovica (42,5 odst.). Splošna družbena poraba Bruto vplačila prihodkov proračunov družbenopolitičnih skupnosti v občini so v istem obdobju znašala 2 milijardi 218 milijonov din ali 158,5 odst. več kot v ena- Po ureditvi Kareja Dalmatinova se je t-udi časopisni kiosk od trgovine Zastava preselil v to lepo okolje. A zdi se, da je to, za avtomobil i ste prepovedano območje, postalo neprivlačno za nate občane, in tako se je prodaja v kiosku zmanjkala kar za polovico . Prodajalka Sonja Bidžovič že več kot mesec dni zaman čaka na prestavitev "svoje" prodajalne na kakino bolj prometno mesto... kem lanskem obdobju. Pretežno večino (91 odst.) teh prihodkov tvorijo davki na dohodek TOZD in davki iz osebnih dohodkov ter prihodki od prometnih davkov. Od zbranih sredstev je bila občinskemu proračunu razporejena 1 milijarda 300 milijonov din ali 106 odst. več kot v enakem obdobju lani. Sredstva, razporejena republiškemu proračunu, pa so več kot štirikrat višja; k tolikšnemu povečanju so največ prispevali prihodki od davka na dohodek, ki skoraj vsi (99,8 odst.) pripadejo republiškemu proračunu, njihova rast pa je več kot 1000-odstotna. Zakon o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev SIS družbenih dejavnosti in DPS za porabo v I. 1988, ki je bil sprejet 15. maja, določa, da se smejo sredstva, ustvarjena v enakem času lani, povečati največ za 152 odst. v obdobju ja-nuar-junij, za 146,7 odst. v obdobju ja-nuar-september in za 127 odst. v obdobju januar- december 1988. Za SPIZ veljajo nekoliko višji odstotki. Iz omejitve so izvzeti prispevki republiškega proračuna zvenemu, intervencije v gospodarstvu na ra vni federacije, prihodki in sredstva prebivalstva. Podatki za ugotavljanje dela družbenih sredstev, katerih poraba je začasno omejena, bodo znani julija. Osebna poraba V prvih petih mesecih so zaposleni v družbenem sektorju občine Krško prejeli 28 milijard in pol din čistih osebnih dohodkov, kar je 151 odst. več kot v enakem obdobju lani. Rast povprečnih mesečnih izplačanih osebnih dohodkov v primerjavi s povprečjem I. 1987 je najvišja v OZD in delovnih skupnostih s področja gospodarstva (85 odst.), nato pa v delovnih skupnostih banke in zavarovalnice (84,6 odst.). Cene življenjskih potrebščin so bile maja za 6,5 odst. višje kot aprila, izplačani osebni dohodki pa so se v istem obdobju v občini povečali za 8,3 odst, iz česar je mogoče sklepati, da se je kupna moč nekoliko povečala. Davek na dohodek Zavezanci za obračun in plačilo davka iz dohodka so temeljne organizacije zdru-ženaga dela in delovne skupnosti. Popolno davčno oprpstitev predpisuje zakon za organizacije, ki zaposlujejo invalide, loterijske organizacije in rudnike z jamskim kopom. V obdobju 1986-1990 pa davka ne obračunavajo TOZD in delovne skupnosti družbenih dejavnosti, trgovine na drobno s knjigami, TOZD, ki izdajajo poli-tično-informativne dnevnike, žičnice. Ostalim zavezancem se priznavajo različne davčne olajšave. Tako je v OZD s področja gospodarstva ob 245-odstotni rasti dohodka v prvem četrtletju 1988rast davčne obveznosti iz dohodka znašala le 157 odst. To pa hkrati pomeni, da je bil do določene mere dosežen osnovni namen sprememb ustreznega zakona: vzpodbuditi uvajanje večizmenskega dela ob obstoječih kapacitetah, združevanje sredstev za skupne razvojne programe, vlaganja v raziskovalne dejavnosti ipd. Naš glas 10, 13. julij 1988 11 Uspešno poslovanje Obrtne zadruge Resa V majski številki Našega glasa smo med ostalim delegatskim gradivom objavili tudi povzetek poročila o razvoju in stanju drobnega gospodarstva v krški občini. Kot dopolnilo k temu povzetku nam je Obrtna zadruga Resa posredovala za objavo poročilo o svojem poslovanju v preteklem letu, in to poročilo povzemamo v nadaljevanju. Po podatkih iz poročila je celotni prihodek zadruge znašal 6.527.052.000 din ali 168 odst. več kot 1.1986. V primerjavi z drugimi kazalci povečanja, na primer za življenjske stroške (31.9.), pomeni to 13,5-odstotno povečanje fizičnega obsega proizvodnje, kar je več, kot je bilo načrtovano v letnem in srednjeročnem planu. Obenem to presega povprečni celotni prihodek vseh delovnih organizacij v občini za 16,8 odst., to pa ustreza plansko zastavljenim nalogam po hitrejšem razvoju individualnega sektorja. V primerjavi z ostalimi obrtnimi zadrugami v Sloveniji delež skupnega prihodka v "Resi" raste relativno hitreje celo za 30 odst., kar bi lahko pripisali relativno hitrejšemu razvoju v naši občini v primerjavi s Slovenijo. Obrtna zadruga Resa postopoma napreduje med zadrugami v Sloveniji vsako leto za 2 do 3 mesta in je sedaj na 16. mestu. Tako hitro rast skupnega prihodka ali obsega dela je dosegla z vključevanjem novih članov (okoli 10 odst. več) in povečano proizvodnjo stalnih članov zadruge. Spodbudno je predvsem to, pravi poročilo, da raste razmerje v korist proizvodne dejavnosti, saj je bil 1.1986 odnos 64 odst.:36 odst. v korist zaključnih del v gradbeništvu, lani pa samo še 52:48 odst. Tudi podatek o številu članov iz občine Krško in od drugod kaže, da se je realifcci-ja doma lani povečala z 51 na 59 odst. Ravno tako se je povečalo število zaposlenih - od 452 1.1986 na 4671.1987 (skoraj 12 odst.). To je bistveno več, kot je bilo zastavljeno v planih. Zanimiv podatek so tudi plačani davki in prispevki obrtnikov. L. 1986 so znašali 84 milijonov in pol din, lani pa čez 302 milijona. Indeks povečanja je 357, kar je bistveno več - za četrtino - od rasti skupnega prihodka in da slutiti, da so obremenitve, ki zajedajo v akumulacijo, vsako leto večje. To je naša domača kratkoročna politika, ki bo pripeljala v stagnacijo, sklepa avtor poročila in dodaja, da je samo ustvarjena akumulacija tisto, kar lahko omogoči razvoj, zastavljen v v dokumentih republike, občine in zadruge, ne pa razni krediti, skladi, olajšave itd. Stroški poslovanja "Rese" so v primerjavi z ostalimi zadrugami v Sloveniji nižji za 1,8 do 2 odst. (po marži). Lani je marža znašala skoraj 6 odst. skupne realizacije, kar je več kot 1.1986, delitev po posameznih elementih pa kaže povečanje v korist amortizacije, zakonskih obveznosti in poslovnega sklada ter zmanjševanje pri materialnih stroških, neplačani realizaciji, osebnih dohodkih in skladu skupne porabe. Se nekaj indeksov ustvarjanja in delitve: dohodek 315, čisti dohodek 280, osebni dohodki 229, prispevek za nerazvite 292, poslovni sklad 628. Osebni dohodki so v občinskem merilu sicer nad povprečjem, v primerjavi z zadrugami v Sloveniji pa so pod povprečjem. Povprečno gibanje zalog materiala pri kooperantih in poraba kažeta hitrejše obračanje zalog v I. 1986 - koeficient 3,10, lani pa 4,75, kar ugodno vpliva na likvidnost zadruge. Poslovanje z menicami nenehno narašča. Ljubljanska banka je zadrugi odobrila limit do višine 10.OOO.OOO din. Zadruga ga je izkoriščala 15 dni, v povprečju okoli 3.700.000 din. Vse obveznosti je plačala v zakonitem roku. Obseg dela delovne skupnosti zadruge se je precej povečal kljub nespremenjeni kadrovski zasedbi. To je omogočila boljša S skupščinskega zasedanja 31. maja Na majskem zasedanju skupščinskih zborov so delegati sprejeli ali potrdili: poročilo o delu PM Krško, poročilo o delu občinskega organa za postopek o prekrških, sklep o podelitvi priznanj občine Krško, odlok o zaključnem računu proračuna občine Krško za 1.1987, odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za 1.1987, odlok o spremembah odloka o davkih občanov, sklep o postavitvi neprometnih znakov (ki bodo opozarjali, da je občina Krško pobratena ali spoprijateljena z občinami Bajina Ba-šta, Litija in Obrigheim); skupaj s pripombami iz razprave so sprejeli ozirom potrdili še analizo izvajanja samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstve-nih pravic, osnutek odloka o razglasitvi grajskega kompleksa Kostanjevica z vplivnim območjem za kulturni spomenik (gl. Zaščiteno grajsko območje naj bi segalo do vznožja Gorjancev ), poročilo o razvoju in stanju drobnega gospodarstva, odlok o zazidalnem načrtu obrtne cone Leskovec ter sklepe o izvolitvah in imenovanjih. Ob obravnavi analize izvajanja samoupravnega sporazuma o uresničevanju so- razporeditev dela, podprtega z računalniško opremo v materialnem in finančnem knjigovodstvu, ki bo v prihodnosti še dopolnjena. Samoupravljanje in obveščanje so opravljali organi zadruge, predvsem zadružni svet in delovna skupnost. Zadružni svet je odgovoren za vodenje politike zadruge in bo to nalogo moral opravljati še naprej, v sedanjih splošno neugodnih gospodarskih razmerah. Komisija zadružne kontrole je poleg kontrole poslovanja posegala tudi v politiko zadružnega sveta (v primeru organiziranja Zveze obrtnih zadrug Slovenije), kar pa je bilo po mnenju sestavljalca poročila, direktorja OZ Metoda Sonca, nesmotrno početje, porojeno iz domnevne skrbi za obrtništvo. Povezava zadruge z družbenopolitičnimi skupnostmi je v poročilu ocenjena kot neposrečena oziroma neučinkovita, predvsem v gospodarskem smislu, saj je zadruga z zbornico povezana preko združenja, s skupščino občine pa preko delegacije, katere nosilec je Slovenija avto, a sklica delegacije doslej še ni bilo. Kljub temu pa je zadruga, pravi Metod Sonc v poročilu, med delovnimi organizacijami v občini na visokem 7. mestu in bi ji bilo zato treba zagotoviti mesto, ki ji kot gospodarskemu subjektu pripada. cialnovarstvenih pravic so delegati imenovali komisijo, ki je nato na podlagi razprave izdelala predlog ugotovitev in usmeritev (gl. Socialno varnost naj zagotavlja delo ). Ob tej točki jih je predsednica komiteja za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora seznanila še s sprejetimi in uveljavljenimi ukrepi ekonomske politike po 15. maju ter o potrebnih aktivnostih v SR Sloveniji. O predlogu odloka o zazidalnem načrtu obrtne cone Leskovec so največ razpravljali v zboru krajevnih skupnosti. Delegati so dobili pojasnila na svoja vprašanja, na primer to, da je avtopralnica v zazidalnem načrtu predvidena, vendar ne ob bencinski črpalki; da bo končna odločitev o Bo-golinovi hiši prepuščena tistemu, ki bo moral zagotoviti prometno varnost; da bo širitev pokopališča urejena z drugim prostorskim aktom itd. Obveščeni so bili tudi o tem, da je v soglasju s KS Leskovec spremenjen 23. člen, ki zdaj določa, da bo v obrtni coni prepovedano večanje obsega reje domaČih živali. Ker o predhodnem postopku nastajanja tega odloka še nismo poročali, naj dodamo še naslednje: Osnutek odloka je bil objavljen v Ur. listu SRS, 4-273/88, javna obravnava pa je bila organizirana v krajevni skupnosti Leskovec, Obrtnem združenju Krško, občinskem komiteju za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in ure- 12 Naš glas 10, 13. julij 1988 janje prostora ter v TOZD Savaprojekt. Pripombe občanov so bile vključene v predlog zazidalnega načrta, med drugim tudi ta, da naj v tem prostoru ostane stanovanjska gradnja s prostori za delavnicami. Predstavniki JLA so dali soglasje za vse posege, ki se dotikajo objektov v rabi JLA. Poročilo o stanju in razvoju drobnega gospodarstva so delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela sprejeli brez bistvenih pripomb, v družbenopolitičnem zboru pa so ga podrobneje pretresli. Ocenili so, "da gradivo sicer dobro prikazuje trenutne razmere na področju drobnega gospodarstva, da pa bi ga morali dopolniti, da bi bil dokument, ki bi konkretno nakazoval možnosti za razvoj dejavnosti. O predloženem dokumentu naj bi se izrekli tudi "prizadeti", to je Obrtno združenje Krško, Obrtna zadruga Resa in Uprava za družbene prihodke. Se posebej pa so delegati poudarili, da imajo Občine vrsto neposrednih pristojnosti, ki lahko pospešujejo obrt, in da so za to področje neposredno ali posredno zadolžene različne institucije. Njihovo skupno delo naj bi bil program razvoja obrti v krški občini. Tega naj bi poskušali izdelati in predložiti delegatski skupščini do konca tretjega četrtletja 1988. Poleg tega so delegati v razpravi posredovali še naslednje ugotovitve in mnenja: - V gradivu ni opozorjeno na morebitne ovire razvoja obrti. - Občina kot družbenopolitična skupnost naj bi ponudila pogoje za nove obrtne dejavnosti oziroma obratovalnice. - Svoje potrebe bi mrale uveljaviti tudi krajevne skupnosti, odgovorni pa naj bi postopke pospešili. - še vedno so velike rezerve na področju obrti, ki bi služila industriji, nov čas pa zahteva tudi nekatere dejavnosti, ki jih pred leti še nismo poznali. - Podpirati bi morali tudi vse morebitne pobude za odpiranje malih produkcijskih enot. - Posebno pozornost naj bi - na to je DPZ že nekajkrat opozoril - posvetili edini POZD v občini, ki je že dalj časa v velikih težavah. - Obratovalni čas obrtnih delavnic je potrebno končno prilagoditi občanom. - Tako imenovane kolektivne pogodbe se še vedno ne izvajajo v celoti, sporno je področje OD zaposlenih pri obrtnikih, oziroma razkorak med prijavljenimi in izplačanimi OD." (Zapisal Živko šebek) Delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela so razrešili, izvolili in imenovali delegate, navedene v predlogu sklepov za razrešitve, izvolitve in imenovanja, objavljenem v 7. številki Našega glasa, 25.5.1988. Valvasorjeva knjižnica v novih prostorih Dolgo pričakovani trenutek za krško občinsko knjižnico je prišel 17. junija . Takrat so se na slovesnosti ob otvoritvi prenovljenih prostorov kapucinskega samostana, v kateri je svoje mesto dobila tudi knjižnica, zbrali tisti, ki so obnovo objekta organizirali, podpirali in tisti, ki jim bo zaupano upravljanje prostorov v njem, ter občani, ki jim je bil ta objekt izročen v uporabo ob prazniku krajevne skupnosti Krško. Zbranim sta spregovorila Tomo Martelanc, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, in pater Štefan Balažic, provincial slovenskih kapucinov. Tomo Martelanc je nanizal nekaj podatkov o razvoju knjižnice v zadnjih dveh desetletjih. Povedal je, da je imela knjižnica pred devetnajstimi leti le 4200 knjig, da jih je leto pred tem kupila le 170, da so njeni prostori merili manj kot 200 m2 in da je bila Slovesnost ob otvoritvi novih prostorov za je obogatil s koncertom mešani pevski zbor krško knjižnico v kapucinskem samostanu Consortium musicum iz Ljubljane (joto Črt Čargo) kadrovska zasedba izrazito skromna. Vse to je dolgo vrsto let hromilo razvoj Valvasorjeve knjižnice in čitalnice in še pred dvema letoma je bilo mogoče ugotoviti, daje krška občina v razvoju knjižničarstva povsem zaostala, čeprav je bila po dohodku na prebivalca I. 1986 na četrtem mestu v Sloveniji. Danes ima knjižnica nove prostore, ki merijo 700 m2, v njih je 33000 knjig, ševilo bralcev pa je naraslo na 3000; lani jim je knjižnica izposodila 59000 knjig. Letni nakup sedaj znaša 3000 knjig. Kljub vsemu doseženemu pa je treba resnici na ljubo povedati, da Valvasorjeva knjižnica še ni zadostila standardov in normativov svoje dejavnosti, temveč bo treba začeto delo nadaljevati in ga izpolniti do I. 1990. Ravnatelj NUK, osrednje slovenske knjižnične ustanove, je izrazil prepričanje, da se bo krška knjižnica razvila v pomembno žarišče kulture v krški občini, ki bo poleg knjižničarske dejavnosti omogočalo tudi organiziranje razstav, debatnih večerov, predavanj, glasbenih prireditev ter predvajanje filmov za odrasle in otroke. Prav tako je pričakovati, da bo knjižnica v prihodnosti zadostila eni od osnovnih potreb današnjega časa s svojim preoblikovanjem v informacijsko središče občine po vseh načelih, ki jih vsebuje UNESCO- v manifest o javnih knjižnicah. Ta med drugim pravi, da "javna knjižnica skrbi za obogatitev človekovega duha tako, da daje ljudem na razpolago knjige za oddih in razvedrilo, jim pomaga pri študiju in jim posreduje sodobno tehnično, znanstveno in družbeno informacijo". In tudi naši standardi zahtevajo, da mora imeti vsaka občinska knjižnica vsaj 40 odst. strokovne literature z raznih strokovnih področij. Prav tako, je dejal Tomo Martelanc, bo knjižnica kot informacijski center morala poleg knjig zagotavljati v svojem fondu vedno večji delež novih oblik zapisa: mikrofilma-nja za gospodarno shranjevanje in prenašanje, filmov, diapozitivov, gramofonskih plošč, magnetofonskih trakov in video kaset za odrasle in otroke. Zato je transformacija v knjižnično-informacijski center prvi pogoj za sodobno naravnano knjižnico. "Drugi pogoj pa je, "je dejal Tomo Martelanc, "da se knjižnica poveže Naš glas 10, 13. julij 1988 13 v knjižnično-informacijski sistem Slovenije, v mrežo knjižnic, da ni osamljena v svoji dejavnosti in nemočna ob mnogoterih in različnih potrebah bralcev. Odgovora: NIMAMO! na njihovo zahtevo ne bi smelo biti. Če knjižnica nima gradiva, ki ga uporabnik želi, ga mora znati napotiti ali pa mu mora najti zahtevano gradivo. Tu zlasti pride v poštev medknjižnična izposoja, ki je še ne uporabljamo dovolj. Zato je povezovanje v mrežo knjižnic imperativ, ki ga moramo postopoma, vendar dosledno in načrtno uresničevati. V Sloveniji že začenjamo z avtomatiziranim vzajemnim katalogom na enotnem računalniku. Podatke o sleherni knjigi, ki jo ima katerakoli knjižnica, bo mogoče dobiti v nekaj sekundah na računalniški zaslon. Poiskati bo možno tudi željeno informacijo iz raznih podatkovnih zbirk, domačih ali tujih. In to tu, v Krškem, zanjo ne bo potrebno hoditi v Ljubljano. Tistim, ki bodo imeli računalniški terminal na svojem delovnem mestu ali doma, ne bo treba niti v knjižnico. To marsikomu zveni kot znanstvena fantastika, pa vendar naj povem, da skoraj tretjina splošnoizobraževalnih knjižnic že ima mikroračunalnike, da imamo v NUK ducat mikroračunalnikov in večji računalniški sistem MIcrovax in da smo že marsikateri povezani z izredno velikim računalnikom v Mariboru. In da so prvi rezultati avtomatiziranega skupnega sodelovanja že tu. Znanstvena fantastika že postaja resničnost." Ob koncu govora je Tomo Martelanc zaželel Valvasorjevi knjižnici veliko uspehov pri zadovoljevanju potreb in želja njenih uporabnikov. Pater Štefan Balažic, kije v prizadevanja za obnovo samostana vložil veliko lastnega dela in truda, je ob otvoritvi dejal: "Tako kot v preteklosti želi biti dejavnost samostana Pred morebitnimi vremenskimi nevšečnostmi so se organizatorji otvoritve novih knjiiničnih prostorov zavarovali tako, da so zagotovili prireditveni prostor v kapucinski cerkvi; seveda je na slovesnosti spregovoril tudi predstavnik kapucinskega reda (foto Črt Čargo) (spodaj levo) Slavko Šribar govori na otvoritveni slovesnosti novega, prostornejšega domovanja Valvasorjeve knjižnice (foto Črt Čargo) (spodaj desno) usmerjena v človeka in njegove potrebe tudi danes in v prihodnosti. Da te njegove potrebe niso samo materialne, socialne in ekoiipmske, temveč tudi kulturne, duhovne in verske narave, nam je vsem jasno. Slovenski kapucini kot lastniki obnovljenega samostana se veselimo današnjega dne, ker bo ta hiša tudi v prihodnosti odgovarjala na človekove potrebe ter mu nudila verske usluge v cerkvi, mu odkrivala in posredovala bogastvo pisane besede v knjižnici, pestrost umetnikove duše na platnu in v plastikah v galerijskih prostorih, hkrati pa omogočala srečanja ljudi dobre volje med seboj, bodisi v takšni ali drugačni obliki, kot je ta današnja. S tem veseljem in upanja polnim pogledom v prihodnost ob koncu čestitam krajevni skupnosti Krško k njenemu prazniku, vsem pa, ki ste prispevali k temu, daje samostan obnovljen in predan zastavljenemu programu in namenu, se prisrčno in toplo zahvaljujem. " NaS GLAS SKUPNI DC1IGAT3KI INFORMACIJI 14 Naš glas 10, 13. julij 1988 Boris Macur: Iz krize s smotrnejšo ekonomsko in poslovno politiko Razprava z razširjene seje republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije 24. junija 1988 Boris Macur, vodja zunanje trgovine v TCP Djuro Salaj Krško, je na razširjeni seji RS ZSS spregovoril o nekaterih problemih, ki zadevajo celulozno-papirno industrijo: Celulozno-papirna industrija je kapitalno intenzivna gospodarska panoga, ki potrebuje za naložbe, rekonstrukcije in modernizacije ogromna devizna in dinarska sredstva. Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško, ki je največja tovarna celuloze in papirja v Jugoslaviji, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni mogla redno obnavljati in modernizirati svojih proizvodnih zmogljivosti, tako da ima sedaj precej zastarelo opremo, ki zahteva znatna sredstva za vzdrževanje. Poleg tega pa se na tej opremi težko dosega kvaliteta, ki jo neizprosno zahteva konvertibilno tržišče, na katerega bo TCP Krško v tem letu izvozila za okrog 55 milijonov ameriških dolarjev celuloze in papirja. V razvitem svetu je običajno, da se oprema za proizvodnjo papirja modernizira vsakih 5 let. Kljub izredno težki ekonomski situaciji smo se v TCP Krško odločili za modernizacijo papirnega stroja za proizvodnjo časopisnega papirja, modernizacijo opreme za proizvodnjo celuloze in nakup novega parnega kotla. Vse navedeno je potrebno realizirati v najkrajšem možnem času, sicer bo v TCP Krško, ki pokriva 70 % potreb po časopisnem papirju v Jugoslaviji, ogrožena proizvodnja celuloze in papirja tako v količinskem kot kvalitetnem smislu. Opremo za proizvodnjo celuloze in papirja je potrebno uvažati, in to pretežno s konvertibilnega tržišča, saj se tovrstna oprema v Jugoslaviji v glavnem ne proizvaja. Kljub temu pa je potrebno zanjo plačevati izredno visoko carino, carinske dajatve in takse, kar vse skupaj znese tudi do 40 % dinarske protivrednosti uvožene opreme. To je seveda dodatno breme, ki se ga pri tako dragi opremi ne da prenesti, in se torej rentabilnostni račun ne izide. Menim, da je zadnji čas, da se pri nas carini da tisto vlogo, ki ji po ekonomski teoriji pripada, ne pa značaj fiskalnega instrumenta. Delovnim organizacijam, ki so pomembni izvozniki, je potrebno omogočati, da modernizirajo svoje proizvodne kapacitete, saj v nasprotnem primeru ne bodo več vzdržale konkurence na zahtevnih konvertibilnih tržiščih. V tem smislu je potrebno spremeniti tudi carinsko politiko. (Foto: Črt ČARGO) Poleg vlaganja v opremo je potrebno še bistveno več vlagati v kadre (šolanje, vzgoja, osveževanje in dopolnjevanje znanja). Strokovnjakom, predvsem tistim, ki so se izkazali s svojim dosedanjim delom, je potrebno omogočiti izobraževanje tudi v tujini. Le s kontinuiranim vlaganjem v kadre in materialno osnovo dela bomo krepili proizvajalne sile, ki bodo v stanju zagotavljati materialno in socialno varnost delavcev v naši družbi. V celulozno-papirni industriji v Jugoslaviji so prav gotovo še velike notranje rezer- ve, ki jih moramo izkoristiti za izboljšanje gospodarskega položaja te panoge. Naj navedem samo naslednji primer iz naše prakse: V tovarni brezlesnega papirja v Titovem Drvarju so porabili za nakup opreme okoli 50 milijard ameriških dolarjev, vendar zaradi pomanjkanja znanja oprema ni obratovala. TCP Krško, ki si je v srednjeročnem planu 1986 -1990 zadala tudi nalogo, da prične s pripravljalnimi deli za postavitev novega stroja za proizvodnjo brezlesnih papirjev, saj bi na ta način dosegla večjo stopnjo finalizacije svojih proizvodov, si s tem razširila proizvodni program in okrepila svojo tržno moč, je februarja 1987 poslala v Titov Drvar 15-člansko ekipo svojih strokovnjakov, ki je usposobila opremo za nemoteno proizvodnjo brezlesnega papirja, tako da je bilo v letu 1987 proizvedenih v Titovem Drvarju 20.800 ton papirja, od tega je bilo 6.300 ton papirja izvoženega na konvertibilna tržišča, za kar je bilo iztrže-no 3,9 milijona ameriških dolarjev. NasGLas oba« krito SKUPNI MUOATSKE INFORMACIJI V letu 1988 se načrtuje, da bo v*Titovem Drvarju proizvedenih 31.500 ton papirja, od tega bo 12.000 ton izvoženega na konvertibilna tržišča, zanj pa naj bi iztržili 10 milijonov ameriških dolarjev. Sedaj je primarna naloga v Titovem Drvarju kontinuirano izboljševanje kvalitete brezlesnih papirjev in s tem v zvezi doseganje vedno višjih cen. Pri saniranju izgub v Titovem Drvarju so bila delno uporabljena tudi sredstva, ki jih SR Slovenija odvaja za nerazvite republike in pokrajino Kosovo. Menimo, daje bil to zelo učinkovit način uporabe teh sredstev. Na osnovi navedenega primera dajemo pobudo, da se izdela pregled vse opreme v Jugoslaviji, ki ne obratuje, oziroma je celo še zapakirana v zabojih, in da se preko Gospodarske zbornice in Izvršnega sveta poskušajo najti delovne organizacije, ki imajo poslovni interes, da usposobijo to opremo za nemoteno proizvodnjo. Pri takšnem poslovnem sodelovanju naj se uporabljajo tudi sredstva, ki se odvajajo za nerazvite, in prepričani smo, da se bo na ta način vsaj delno izboljšal gospodarski položaj pri nas ter da bo takšno sodelovanje prispevalo k izboljšanju sedanje politične klime in h krepitvi bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi v SFRJ. Naš glas 10, 13. julij 1988 15 DKD Edvarda Kardelja Filmski spored za julij 13., sreda, ob 18.OO: POLICIJSKA AKADEMIJA III 14., četrtek, ob 22.00: IZREDNA ŽENSKA, nemški erotični (2000 din) 15., petek, ob 20.00: ČUDEŽNO DEKLE, ameriška komedija (lOOO din) 17., nedelja, ob 18.00: ENOROKI BOKSAR, hongkonški karatejski (lOOO din) 19., torek, ob 20.00: URADNA VERZIJA, argentinska kriminalka (lOOO din) 20., sreda, ob 18.00: OBRAČUN NA ZLATI LADJI, ameriški avanturistični (lOOO din) 22., petek, ob 22.00: PRIROČNIK ZA SEKS, ameriški erotični (lOOO din) 24., nedelja, ob 18.00: POTEPUH IZ B.H., ameriška komedija (lOOO din) 26., torek, ob 20.00: NE KUKAJ V DRUGA OKNA, kanadska komedija (1000_din) 27., sreda, ob 18.00: SAMO BOG OPROŠČA, ameriški avanturistični (lOOO din) 28., četrtek, ob 20.00: DINA, ameriški znanstvenofantastični (2000 din) 29., petek, ob 20.00: LOV NA ČLOVEKA, ameriški avanturistični (lOOO din) 30., sobota, ob 20.00: BERLINSKA AFERA, ameriška kriminalka (lOOO din) 31., nedelja, ob 18.00: DOBRODOŠLE V OSEMNAJSTO, ameriška komedija (lOOO din) Konj dobi rozeto, zmagovalec pa pokal in nagrado, ki bi morala pomagati vzdrievati konja (Foto: Črt ČARGO Filmski spored za avgust 1., ponedeljek, ob 20.00: KRALJEVA ZAVORA, domača kriminalka (lOOOdin) 2., torek, ob 20.00: PIRAMIDA STRAHU, ameriški spektakel (lOOO din) 3., sreda, ob 18. uri: BUD JAHA NA ZAHOD, ameriški avanturistični (lOOO din) 6„ sobota, ob 20.00: SMISEL ŽIVLJENJA M.P., ameriška komedija (lOOO din) 7., nedelja, ob 18.00: RAJSKA OAZA LJUBEZNI, ameriška komedija (lOOOdin) 9., torek, ob 20.00: NOČNI JASTREBI, ameriška kriminalka (lOOO din) lO., sreda, ob 18.00: BOMBARDER, ameriški avanturistični (lOOO din) 11., četrtek, ob 22.OO: NORI SEKS, italijanski erotični (2000 din) 12., petek, ob 22.00: ZALJUBLJENA 13 14 16 MELODY, nemški erotični (2000 din) , sobota, ob 20.00: HIŠA, ameriška grozljivka (2000 din) , nedelja, ob 18.00: COCOON, ameriška komedija (2000 din) , torek, ob 18.OO: NORI MAX, avstralski akcijski (2000 din) 17., sreda, ob 18.00: KONJ, ameriški (lOOO din) JAZ, NILSKI avanturistični 18., četrtek, ob 20.00: PETEK, TRINAJSTEGA, IV. del, ameriška kriminalka (lOOO din) ob 22.00: VROČE NOČI JOSEFINE 16 Naš glas 10, 13. julij 1988 M., nemški trdi porno (2000 din) 19., petek, ob 22.OO: VROČE NOČI JO-SEFINE M. 20., sobota, ob 20.00: KRVAVI VISKI, ameriški akcijski (lOOO din) ob 22.00: VROČE NOČI JOSEFINE M. 21., nedelja, ob 18.00: KRVAVI VISKI 24., sreda, ob 18.00: ŠERIF V DOLINI NILA, ameriški avanturistični (lOOO din) 25., četrtek, ob 20.00: ŠEFOVA ŽENA, ameriška komedija (lOOO din) 26., petek, ob 18.00: OGENJ IN LED, ameriška komedija (lOOO din) 28., nedelja, ob 18.00: ROPARJI SVETEGA TEMPLJA, ameriški avanturistični (lOOO din) 30., torek, ob 20.00: MAŠČEVALEC, ameriški akcijski (lOOO din) 31., sreda, ob 18.00: GANGSTERJI NEŽNEGA SRCA, ameriška komedija (lOOO din) ]/> OBVEŠČEVALEC Ob dnevu samoupravljalcev V TCP DJURO SALAJ PODELILI PLAKETE DO Krško, 27. junija - V krški Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj se v zadnjem obdobju temeljito posvečajo analizam svojega gospodarjenja in ga skušajo z internimi ukrepi izboljševati, saj se zavedajo, da dobro gospodarjenje lahko bistveno omili negativni vpliv nekaterih ekonomskih ukrepov na poslovno uspešnost 3000-član-skega kolektiva. Kvalitetnejši izdelki, nižje specifične porabe pri proizvodnji, zmanjševanje zalog surovin in repromate-rialov, boljši servis kupcem, optimalno znižanje neproizvodnih stroškov - to so najpomebnejši izmed ciljev, za katere so se zavzeli delavci te tovarne tako na nedavnem političnem aktivu kot na zadnji seji centralnega delavskega sveta. Seveda ne gre mimo tega največjega posavskega kolektiva tudi sedanji politični utrip. Tako so na političnem aktivu odločno podprli napore CK ZKS, da vztraja na poti demokratizacije naše družbe. Ob dnevu samoupravljalcev so v krškem Djuru Salaju podelili svoja najvišja priznanja - plakete DO. Za vestno in prizadevno delo so prejeli to odličje: kolektiv tovarniške restavracije, gasilska enota brestaniškega tozda TES ter Slavko Petan, Martin Urbanč, Bernard Tomšič, Rajko Ledinek, Alojz Levičar, Zdenka Peterkovič, Maks Resnik, Stanko Krašovec, Martin Koretič, Anton Jankovič, Alojz Kovač, Franc Bizjak, Rudi Dime, Alojz Omerzo, Zlata Bo-žičnik, Marija Jakhcl, Ida Povhe in Marija Mikolavčič. »Prav je, da prizadevno delo postane spet posebno cenjena vrlina!« je v nagovoru nagrajencem poudaril predsednik poslovnega odbora tovarne Silvo Go-renc. N.K. 20. junij 1988: v krški Papirkonfekciji je novi fleksotiskarski stroj, ki lahko hkrati potiska reklamni ovojni papir v šestih barvah, izdelal prve količine navedenega izdelka za tržišče, in sicer za potrebe tobačne industrije (foto Črt Čargo) Ob koncu kulturne sezone 1987/88 v L K »Beno Zupančič« KRŠKA »LUNA« VABI USTVARJALCE Osma kulturna sezona krškega literarnega kluba je poleg že dokaj ustaljenega programa delovanja prinesla tudi nekaj novosti, ki predvsem potrjujejo, da je ta kulturna skupina ena redkih v našem okolju, ki brez prevelikih zadržkov sprejemajo nove pobude na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Literarni klub »Beno Zupančič« je kot mlajši brat precej starejših Svobod že doslej nudil streho nad glavo uspešnemu Leskovškemu oktetu, prav tako je širil svojo dejavnost na področje fotografije in glasbe raznih zvrsti, zdaj pa je sklenil poskrbeti tudi za sodobno plesno dejavnost, ki je brezuspešno trkala na številna zaprta vrata. Gre za precejšen nesmisel, ko dvomimo o vrednosti plesa kot kulturne dejavnosti na našem območju, saj je ta sicer po Sloveniji močno razvit in se vanj vključujejo cele trume mladih, pri nas pa je šele sedaj prišlo do organiziranih začetkov. Literarni klub namerava s to in z drugimi podobnimi odločitvami prispevati k razbijanju formalizma in okostenelih načinov organiziranja ljubiteljske kulture, o čemer v zadnjem času tečejo živahne razprave tudi na republiškem kultur-no-političnem nivoju. Literatura Letos so po enoletnem premoru izšli zopet Literarni listi (dvojna štev. 6/7), v kateri/115 avtorjev objavlja poezijo in prozo, prijetna osvežitev publikacije pa so vinje-te slikarke Lučke Roječ iz Brestanice. Čeprav je bil tudi izid letošnjih listov pod vprašajem, je klubu na koncu uspelo s pomočjo občinske ZKO in kulturne skupnosti nadaljevati s tem založniškim dogodkom, katerega pomen za ohranjanje tekoče literarne produkcije domačih ustvarjalcev tu in tam zanemarjamo. Ostalih literarnih dogodkov, srečanj, razprav in večerov ne bi omenjali na tem mestu, razen tega, da so krški literati tudi letos dosegli pomemben uspeh, ko se je Jožica Vogrinc uspela s svojimi deli v konkurenci dolenjskih in belokranjskih avtorjev kot najboljša uvrstiti na republiško finale, kar pomeni že sedmo tako uvrstitev naših članov v zadnjih desetih letih. V naslednji sezoni pričakujemo nove knjižne predstavitve del naših avtorjev, saj je pesniška knjiga Aste Malavašič s Senovega uvrščena v program Dolenjske založbe (zbirka Siga), založnika pa išče tudi Naš glas 10, 13. julij 1988 17 pesnica Ana Rostohar, ki ima pripravljen zanimiv rokopis poezije. Radijske oddaje, objave po revijah in časopisih - vse to so le vedno novi dokazi, da literarna dejavnost, po kateri je klub dobil ime in svoj tipičen stil, kljub občasnim nihanjem ne zamira. Program za občinstvo Poleg vrste nastopov za delovne kolektive ob tej ali oni priložnosti je izvajalski del kluba pripravil v minuli sezoni predvsem dobro obiskani »Stankin večer« pod naslovom »Kje je sonce«, katerega navdušujoča premiera je bila v nabito polni dvorani na Senovem, tem središču amaterske kulture v občini. To pa je pobudnikom in organizatorjem večera povedalo vse in več kot kakršna koli druga pohvala. Večer je bil pripravljen po preskušenem receptu »za vsakogar nekaj«, kar pa je bilo mogoče pripraviti le z vsestransko Stanko in njenimi prijatelji. Opazen je bil tudi literarni večer z deli Marice Založnik v prostorih tovarne Djuro Salaj. Med načrti za prihodnjo sezono je predvsem želja, da bi se s temi pestrimi programi predstavili tudi drugod po Sloveniji. Spomin na prvi letošnji »poletni večer« na Gubčevem trgu, ko sta druino nastopila s koncertnim programom senovski pihalni orkester in krški pevski zbor pod dirigentskim vodstvom obeh letošnjih dobitnikov »Znaka občine Krško«: Janeza Ceglarja in Janka Avsenaka (foto Črt Čargo) Začetek jazz baleta Od 17. marca letos dela v okviru kluba plesna skupina nekaj čez 30 mladih (predvsem zadnji letnik OŠ) iz Krškega, Le-skovca in s Senovega pod vodstvom mentorja Dušana Vodlana. Že na samem začetku je bila usoda skupine ogrožena z nesmiselnimi prerekanji, če gre za telesno ali nemara vendarle za »pravo« kulturo in le veliki vztrajnosti vodstva OŠ Mihajla Rostoharja gre zahvala, daje skupina nadaljevala z delom in že vnaprej obremenjena z vprašanji o rezultatih te dejavnosti (beri: uporabnosti) debitirala kar na zvezni proslavi dneva mladosti s 5-minutnim nastopom na glasbo Krčana Romana Abrama Nothing more to say. Sledilo je še 6 nastopov do konca junija, nakar je 6 članov odšlo na zahtevno, a nujno potrebno poletno plesno šolo v Ljubljani. Dejavnost, ki prihaja v Krško s precejšnjo zamudo, tako poganja korenine in upati je, da bo animirala lepo število mladih, kijih sicer kulturna društva po osnovni šoli le stežka zainteresirajo za ljubiteljsko delo. Sekcija »LUNA« V novi obliki dela, ki se razvija v zadnjem času pod imenom »LUNA«, je zastavljenih že kar nekaj aktivnosti, še več pa jih je pričakovati iz zastavljenega koncepta, ki skuša opredeliti »LUNO« kot možnost in priložnost najrazličnejšim ustvarjalcem in poustvarjalcem, da predstavijo svoje stvaritve in sposobnosti čim širšemu krogu občinstva. Pri tem se ob nenehnem učenju sekcija poskuša oprijemati tudi nekaterih marketinških prijemov ter predvsem resnične svobodne menjave Poletni večer je prešel v noč, noč pa ima svojo moč, posebno še na otroške veke... (foto: Črt Čargo) 18 Naš glas 10, 13. julij 1988 dela. Pobudniki takega načina dela so prepričani, da bo večji del kulturne dejavnosti v bodoče lahko preživel in se razvijal le še s takim prilagajanjem in odpravljanjem klasičnega proračunskega poslovanja in odvisnosti. Med že delno realiziranimi projekti najdemo prvo izmed načrtovane serije knjižic za otroke z naslovom Očka Svit - pesnice Bojane M. Kopina in ilustratorke Lučke Roječ. Glede na to, daje samozaložništvo Ob letošnjem krajevnem prazniku je K K SZDL Krško izrekla priznanje LK Beno Zupančič za prispevek k iivahnejšemu kulturnemu utripu kraja s podelitvijo bronastega znaka OF. Videmski gasilci PROSLAVILI STOLETNICO LUNA obvešča zainteresirane starše, da bo septembra začela s PLESNIM KROŽKOM za otroke od 4. do 7. leta starosti. Prav tako namerava LUNA poskrbeti za mlade, ki se telijo spoznati z nekaterimi sodobnimi plesnimi tehnikami - za vse to bo objavljen poseben razpis v začetku septembra. Literarne liste štev. 617 in prejšnjo štev. 5 lahko kupite v krški knjigarni DZS, prodajalni NIKA in seveda v novi knjižnici. Na istih mestih lahko svojemu otroku kupite slikanico OČKA SVIT! Če se želite vključiti v katerokoli obliko dejavnosti našega kluba, pišite na naslov: Literarni klub »Beno Zupančič«, 68270 KRŠKO. vse bolj pogosta oblika objavljanja slovenskih avtorjev, je pričakovati, da bo klub moral poskrbeti za vrednejše izbore svojih članov in ob upanju na izdatno pomoč drugih organizacij in skupnosti pripravil še kakšno ugodno presenečenje. V pripravi je tudi prva kaseta koprivni-škega in slovenskega mojstra diatonične harmonike Tonija Sotoška, ki bo pripravil izbor starih melodij na tem instrumentu, klubski recitatorji pa bodo dodali izbor iz ljudskih pesmi. Velika želja klubašev je tudi, da bi čimprej zagledala beli dan kaseta priljubljenih songov Stanke Macur. Vse to je seveda močno odvisno od denarja, vendar zgolj ta ovira ne bo zaustavila zagnanosti naših načrtov. Dobrodošli med nami Med novostmi, ki jih pripravljamo za jesen, bodo tudi organizirani debatni večeri in pogovori o aktualnih temah iz širšega in ožjega okolja in različnih področij. Prav tu pričakujemo nove odzive in odmeve tistih, kijih razmeroma dober družbeni standard Krškega ni uspaval in pogrešajo duševne razgibanosti: PRIDITE V LUNO, PRIDITE V LITERARNI KLUB »BENO ZUPANČIČ« KRŠKO. Izvršni odbor »Jubileji, kot so 100-letnice, so pri nas prej redki kot pogosti. Častitljiva tradicija, ki jo izpričujejo, nas navdaja s ponosom, jubilantu pa je v veliko zadoščenje. Prav gasilska organizacija je tista, kjer so visoke obletnice najbolj pogoste, kar potrjuje njeno posebno mesto v zgodovini slovenskega naroda, njeno zavezanost ljudem. Gasilstvo pri nas ni bilo nikoli samo ozko strokovno organizirano, četudi je bilo prav to njegovo osnovno poslanstvo; bilo je organizacija, ki je desetletja in desetletja povezovala širok krog ljudi z osveš-čanjem narodne zavesti, z naprednimi idejami, s pestro kulturno in družabno dejavnostjo. Ta tradicija se v gasilskih društvih, vsaj v večini med njimi, nadaljuje še danes, in prav je tako! Tudi zato naj bodo naše skupne čestitke Gasilskemu društvu Videm ob njegovi 100-letnici še toliko bolj prisrčne...« Tako v čestitki predsednika SO Krško Zorana Solna v brošuri, ki jo je GD Videm ob Savi izdalo ob 100-letnici. Sicer pa je praznik bil tak, kot morajo biti gasilski prazniki, posebno še tako imenitne obletnice. Na slavnostni seji so 25. junija podelili vrsto odlikovanj in priznanj, naslednjega dne pa so jubilej počastili z gasilsko parado in zborovanjem. Pokroviteljica praznovanja stoletnice je bila TCP Djuro Salaj, ki je zaradi svoje precejšnje požarne ogroženosti še kako zainteresirana, da ob Poklicni gasilski enoti Krško učinkovito delujejo tudi gasilska društva z dolgoletno tradicijo in v primeru potrebe priskočijo tovarni na pomoč. Gasilsko društvo Videm ob Savi je ob jubileju dobilo troje priznanj: zlato plaketo krajevne skupnosti Krško, plaketo Občinske gasilske zveze Krško in plaketo svojega Ob 100-letnici Gasilskega društva Videm ob Savi je na zborovanju zbranim gasilcem spregovoril predsednik Občinske gasilske zveze Krško Janez Uršič (foto Črt Čargo) starejšega vrstnika z druge savske obale oz. plaketo Gasilskega društva Krško. Industrijsko gasilsko društvo »Celuloza« pa je jubilantu poklonilo v spomin likovno stvaritev. Posamezni gasilci so prejeli odlikovanja Občinske gasilske zveze in društvena odlikovanja. Zapišimo le tiste, ki so dobili zlata odličja OGZ: predsednik Jože Bobek, poveljnik Bojan Habinc, najstarejši aktivni član Geršak, Erno Ivačič, Jože Krejan, Anton Mikolavčič st., Dušan Stupar, Ivan Puntar, Peter Zorko, Marjan Valentinčič, Ivan Zorko, Rado Jelen, Janez Turk, Milena Zalar, Karel Uršič, Ivan Korbar, Ferdinand Mižigoj, Franc Radej, Franc Mirt, Franc Kužnik, Edi Kocjan in Franc God-ler. NK % NAS GLAS *»• tofc. SKUPNI MUOATSNC HMHUflJE Naš glas 10, 13. julij 1988 19 KRČANl ŠE ENKRAT SKUPNI ZMAGOVALCI SLOVENSKIH POLETNIH PAPIRNIŠKIH IGER - Sredi junija so se slovenski papirničarji v Ljubljani spet pomerili v številnih športnih panogah. Ekipa Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Krško je nastopila v vseh disciplinah in zbrala največ točk, pa ji je pripadla znova najdragocenejša trofeja - pokal za skupno ekipno zmago. Iz rok predstavnice organizatorja iger, Kartonaine tovarne Ljubljana, ga je z veseljem prevzel predsednik sindikalne konference krške tovarne Marjan Špes. Moška ekipa iz Krškega je prav tako osvojila zmagovalni pokal, ženska pa je bila druga. Pri moških so se najbolj odrezali strelci, šahisti in plavalci ter košarkarji (ti so nastopili tokrat izven konkurence), pri ienskah pa plavalke. Krški plavalci in plavalke že vsa leta osvajajo večino prvih mest v posamičnih disciplinah, zato objavljamo posnetek dela plavalne ekipe na kopališču Kolezija, v kateri je še vedno aktiven veteran Aleksander Lileg, sicer direktor brestaniškega tozda TES (NK - Črt Čargo) 7. memorial Petra Mavsarja Ekipa Caffe bar »M« zmagala drugič zapored Kljub tako rekoč nenehnemu deževju so najbolj vztrajne ekipe odigrale že 7. tradicionalni Memorial Petra Mavsarja v malem nogometu na zdolskem igrišču. Ekipi vojakov iz garnizije v Cerkljah je doslej edini uspelo zmagati dvakrat na tem tekmovanju, ki je posvečeno spominu mladinca OO ZSMS Zdole, tragično preminulega 1. 1980 med služenjem vojaškega roka. Po enkrat so zmagale še Artiče, Zdole in ekipa Kompas Hertz Ptujska iz Ljubljane, ki se redno udeležuje zdolskih turnirjev. Lani je prvič zmagala organizatorjem turnirjev malega nogometa dobro znana ekipa Caffe bar "M" iz Krškega, uspeh pa je ponovila tudi letos, tako da se ji naslednje leto ponuja možnost za trajno osvojitev prehodnega spominskega pokala, ki si ga lahko ogledate v vitrini kavarnice blizu krškega mostu. Tudi najboljši strelec in vratar sta bila tokrat iz zmagovalne ekipe. Tekme je sodil Nikola Smiljanič iz Brežic. Organizatorja turnirja, zdolski Partizan in OO ZSMS, pa vabita ekipe na prihodnji turnir, ki bo 4. junija 1989 na Zdolah. J. Slivšek V OŠ Leskovec so se proti koncu šolskega leta zbrali mladi oblikovalci -kiparji iz OŠ Krško, Podbočje, Brestanica, Lesko-vec in krške Šole dr. Mihajla Rosto-harja. Ob njihovem zavzetem delu so se mentorji sklenili, da se bodo poslej srečevali vsako le- (Foto: Janko SOTOŠEK) 20 Naš glas 10, 13. julij 1988 POLOŽENI PRVI KILOMETRI KABLA ZA KATV KRŠKO! - Stekla je prva faza izgradnje; delavci Kostaka Krško so položili primarni kabel z vrha Sremiča. - Že poleti bo stekla javna razprava za pridobitev soglasij; vodili jo bodo terenski gradbeni odbori ob strokovnem sodelovanju Savaprojekta Krško. - Satelitski IV program naj bi v Krškem stekel vsaj do novega leta. Za nove naročnike po 1. juliju 1988 je določena nova cena: 1.000.000.- si seveda v sedanjem gospodarskem tre- Danes lahko že zapišemo, da je položeno 2400 m kabla za krški KRS (kabelski razdelilni sistem). Prva trasa predstavlja razdaljo od Grmade do Sremiške ceste oziroma od bodoče sprejemne postaje na vrhu Sremiča do začetka strnjenega naselja Krško - levi breg. Treba je reči, daje teren zelo težak zaradi strmine in kamenja. Nekaj dodatnih težav je bilo tudi zaradi neurejenih soglasij občana, ko je šlo za prekop preko njegovega zemljišča. Izvajalec del je bilo podjetje Kostak iz Krškega. Strokovnjaki Savaprojekta iz Krškega uspešno opravljajo dela v zvezi z lokacijsko dokumentacijo. Ob tem lahko izrečemo zadovoljstvo nad razumevanjem občanov, ki so lastniki zemljišč na Grmadi, in niso povzročali nobenih težav pri zagotavljanju soglasja. Uspešno je steklo tudi pridobivanje soglasij s Cestnim podjetjem Novo mesto, Podjetjem za PTT promet Novo mesto in Elektrodistribucijo Krško, kot smo slišali na zadnjem sestanku odbora za izgradnjo KRS. Na tem sestanku pa so strokovnjaki opozorili še na naslednjo podrobnost, ki jo moramo upoštevati, sicer bi nas kasneje lahko bolela glava... Pri načrtovanju števila priključkov moramo upoštevati tudi tista gospodinjstva, ki se doslej niso prijavila za KRS. Zakaj? Če bodo morebiti kasneje posamezniki vendarle izrazili željo po priključitvi, bo to sicer mogoče, vendar s predpostavko, da bi zaradi izrazitega povečanja števila odvzemnikov prišlo do občutnega padca v kvaliteti sprejemanja slike in tona. Iz tega sledi, da je potrebno že sedaj razdelilni sistem načrtovati in zgraditi na osnovi večjega števila bodočih zainteresiranih občanov. Poletje in z njim dopusti so tu, vendar se je odbor za izgradnjo KATV kljub temu odločil za nadaljevanje aktivnosti. Sedaj so na vrsti terenski gradbeni odbori. Njihova naloga je, da na javni razpravi s krajani pridobijo soglasja za morebitne prekope preko njihovih zemljišč. Pri tem jim bodo pomagale skice terena in seveda strokovnjaki Savaprojekta. Razumljivo je, da te razprave oziroma sestanki ne bodo potekali na enem mestu, ampak ločeno po krajevnih skupnostih. Na tem mestu bi radi še enkrat prosili krajane, da s čim več razumevanja in dobre volje sodelujejo s terenskimi gradbenimi odbori. Vsako nasprotovanje bi akcijo za izgradnjo KRS odmaknilo na poznejši čas. Tega nutku ne moremo privoščiti. Odbor za izgradnjo KATV namreč načrtuje, da bomo takoj po končanih dopustih začeli polagati preostali primarni in sekundami kabel, okrog novega leta pa bi preko krških IV zaslonov že lahko stekli domači in tuji programi. Zgodaj spomladi 1989 se bodo aktivnosti nadaljevale še v KS Leskovec in KS Dolenja vas. Resno moramo opozoriti podpisnike pogodb, da morajo vse manjkajoče obveznosti poravnati julija ali najkasneje avgusta 1988. Ta zapis naj zaključim z informacijo za vse morebitne nove naročnike priključkov. Po sklepu odbora za izgradnjo velja od 1. julija 1988 nova cena. Ta znaša za priključek 900.000 din, k temu je potrebno prišteti še 100.000 din za vtičnico. Celotno ceno v višini 1.000.000 din lahko plačate v šestih zaporednih mesečnih obrokih z važno pripombo, daje potrebno do dneva priključka poravnati celotno obveznost, sicer priključek ne bo izveden. Priključek bo izvajala le pooblaščena oseba. Se to! Morda je manj znana naslednja podrobnost: odbor za izgradnjo KATV zagotavlja napeljavo do razdelilnika, notranja instalacija je skrb vsakega naročnika posebej. Ivan Mirt Osnovno vojaško usposabljanje V domu učencev Milke Kerin je tudi letos našla zavetje skupina 31 mladincev, ki po končani osnovni šoli ne nadaljujejo izobraževanja in morajo zaradi tega predelati program osnovnega obrambnega samozaščitnega usposabljanja. Dejstvo je, da v marsikaterem primeru (tako kaže že dolgoletna praksa!) pri tej mladini ne gre zgolj za pridobivanje vojaških, obrambnih in samozaščitnih znanj^ampak za nekaj mnogo kompleksnejšega. Tako usposabljanje, ki je letos trajalo od 27.junija do 11.julija), je pomembna izkušnja življenja v organizirani skupini, dela po načrtu, prilagajanja kolektivu, neredko pa tudi pridobivanja osnovnih socializacijskih navad, ki jih posamezniki niso prinesli s seboj iz družin. Obiskali smo jih na kratko, a dovolj, da so nastali tile posnetki njihovega praktičnega preizkusa v napadu in obrambi.Splošen vtis: dokler bodo imeli tako potrpežljive starešine (vsega skupaj jih je pet), udele- žencem usposabljasnja ne bo sile. Očitno cenijo nasvet bolj kot železno disciplino, to pa vsekakor omogoča tudi tistim malo bolj nerodnim, da popravijo napako in se skozi vajo česa naučijo. Rezervni poročnik, tov. Mavsar opazuje premik svojih gojencev iz obrambne linije v jurišno. Vloge ne zamenjajo z drugo četo in vaja teie dalje. Naš glas 10, 13. julij 1988 21 Uspela plavalna prireditev Prvega julija je bil v Krškem IV. krog republiškega predtekmovanja SRS v plavanju za mlajše pionirke in pionirje A in B. Nastopili so plavalci in plavalke JB Maribor, Fužinarja z Raven, Velenja iz T. Velenja, KN Celje in domačega Celulozarja. V dobri organizaciji, lepem sončnem vremenu in pred obilico gledalcev je tekmovanje lepo uspelo ter je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov. Med njimi izstopa rezultat 10:00,6 Natalije Repec na 800 m kravi. Ostale boljše uvrstitve domačih plavalcev so še: 1. mesto štafete 4 x 50 m delfin med pionirji B, 1. mesto Anamarije Repec na 100 m kravi in 200 m mešano med pionirkami B, 1. mesto Natalije Repec na 100 m hrbtno med pionirkami A. Izven konkurence je na tem tekmovanju nastopil državni reprezentant invalidov, Dani Pavlinec, in na 800 m kravi dosegel svoj najboljši rezultat (13:50). I. R. ¦.:::.: V&&šLffiyšX?K