Letnik 1918.
ysi
/
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru./
Kos CLXXXIH. — Izdan in razposlan 22. dne oktobra 1918.
Vsobiua: (Št. 365—307.) 365. Ukaz, ß katerim se ustanavlja slrokovui odbor za trgovino s tkaninami in na stanu delanim blagom. — 366. Kazglas o zglašanju vresi. — 367. Ukaz, s katerim se uravnava promet s črnimi tiskarskimi barvami.
Ukaz trgovinskega ministra z dne 16. oktobra 1918.1.,
s katerim sc ustanavlja strokovni odbor za trgovino s tkaninami in na stanu delanim blagom.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917.1. (drž. zak. št. 307) in ukaza trgovinskega ministra z dne 15. junija 1917. 1. (drž. zak. št. 257) se zaukazuje tako:
8 1.
Strokovni odbor zu trgovino s tkaninami in na stanu delanim blagom.
• \
Za zastopanje posebnih interesov trgovine s tkaninami in na stanu delanim blagom se ustanavlja „strokovni odbor za trgovino s tkaninami in na stanu delanim blagom“. Ta strokovni odbor
ima svoj sedež na Dunaju.
/
8 2.
Namen strokovnega odbora.
Strokovnemu odboru za trgovino s tkaninami in na stanu delanim blagom je naloženo:
a)	podajati mnenja in stavili predloge v stvareh, ki se tičejo trgovine s tkaninami in na st;m% delanim blagom,
b)	izvrševati odredbe, ki se raztezajo na take slvari, kolikor naroči to odboru trgovinski minister,
c)	sodelovati na naredbah Vojnega in prehodnega gospodarstva, Id se nanašajo na to trgovino.
Sklepe načelnega pomena je naznanjati načelstvu gospodarskega odbora trgovstva (ukaz z dne 15. junija 1917.1. [držvzak. št. 257]). Ako smatra to načelstvo,, da so sklepi nezdružljivi z intereši posameznih trgovinskih strok, mora v skupnem posvetovanju z načelstvom strokovnega odbora razjasniti obstoječe pomisleke in poskusiti zedinjenje; ako se to ue posreči, mora načelstvo gospodarskega odbora sklep strokovnega odbora s svojimi pripomujami predložiti trgovinskemu ministru v odločbo.
§ 3.
% ■ ■
Sestava strokovnega odbora.
Strokovni odbor za trgovino s tkaninami in na stanu delanim blagom je sestavljen iz 48 udov največ, ki jih do preklica imenuje trgovinski minister izmed trgovinskih strok, ki prihajajo v poštev za, odbor; svoje posle opravljajo kakor častno službo.
8 4.
1'ruvuo svojstvo strokovnega odbora.
Strokovni odbor za trgovino s tkaninami in na slami delanim blagom je juristična oseba in
•ill
'J 92
na zunaj ga zastopa načelstvo. V uneuu uučelstva [»odpisuje predsednik ali, ako je zadržan, eden ujegovik namestnikov.
§ 5.
Načelstvo strokovnega odbora.
Načelstvo strokovnega odbora je sestavljeno iz predsednika, iz dveh njegovih namestnikov in 15 priseduikov največ. Sestavi se iz predsednikov pododborov, iz njihovih namestnikov ter iz oseh, ki jih vrhutega pokliče trgovinski minister (§ 9).
Ude načelstva imenuje trgovinski minister do vsakočasnega preklica in svoj posel opravljajo kakor-častno službo.
Načelstvo zastopa odbor na zunaj in vodi vsa opravila, zlasti tudi potrebne razprave z drugimi organizacijami vojuega iu prehodnega gospodarstva.
Njemu je zlasti naloženo, da odločuje v vseli stvareh, v katerih ni izrečno določeno, da sklepa odbor (§ 7).
Načelstvu je dano na voljo privzemati iia svoje ' seje izvedene odbornike ali druge izvedence.
Načelstvo mora tekoče poročati odboru o svojem delovanju, je dolžno polagati račun in mora vsako leto predložiti odboru računski sklep, da ga preskusi in odobri.
Predsednik sklicuje seje načelstva in odbora in predseduje v njih.
Načelstvo nastavlja uradnike in pomožne moči in uredi poslovanje. Za načelne sklepe iu za nastavljanje oseb na vodilnem mestu je treba potrditve trgovinskega ministra.
i
§ 9
Posioviiuje načelstvu.
/
Načelstvo se zbira na seje po potrebi. Udje načelstva ter vladni komisar (§ 11) se vabijo na sejo pismeno ali brzojavno.
Načelstvo je sklicati na sejo v osmih dneh, ako zahteva to vladni komisar’ ali najmanj bije udje načelstva z navedbo razpravnih predmetov.
Načelstvu je sklepčno, ako so povabljeni vsi udje in vladni komisar in ako je navzočih najmanj
pel udov; načelstvo sklepa z večino glasov; ako so glasovi enako razdeljeni, se proglasi za sklep tisto mnenje, kateremu je pristopil predsednik. Vladni komisar ne glasuje.
Občni zbor strokovnega odboru.
Strokovnemu odboru je naloženo : ,
a)	ustanavljati načela za ravnanje s stvarna, oznamenjenimi v § 2;
b)	nadzorovati upravo blagajuicc in podajanje računov ter sklepali o zalaganju stroškov od-borovega poslovanja;
c)	postavljati posebne odbore, da se posvetujejo o določnih vprašanjih;
d)	staviti predloge o ustanovitvi pododborov za določene opravilne stroke (§ 9);
e)	posvetovati se in sklepati o vseh drugih stvareh, ki mu jih preodkaže načelstvo ali vladni komisar.
Odborovi sklepi so obvezni za načelstvo.
§ »-
Poslovni red strokovnemu odboru.
Strokovni odbor se zbira po potrebi.
Na zahtevanje vladnega komisarja ali na pismeni predlog najmanj 20 odbornikov je sklicati sejo v 14 dneb.
§ 9.
Pododbori.
Za trgovino
z bombaževim, platnenim, lanenim, jutinitn in konopnim blagom,
z volnenim blagom,
s svilo, pozamenti, trakovi, čipkami, vezeui-uami in tulji,
z blagom, delanim na stanu,
s preprogami, zagrinjali, blagom za pohištvo iu odejami
se ustanovi po en pododbor, ki se -sestavi iz takib udov strokovnega odbora, ki se. trgujejo z devičnim blagom.
Predsednike pododborov iu njihove namesl- j predloge, o. kuterib se mora sklepati. Pravico ima
mke imenuje trgovinski minister do vsakočasnega ; nadalje odložiti izvršitev sklepov in odredb odbora
preklica izmed udov pristojnega pododbora. j in njegovega načelstva dotlej, da odloči trgovinski
„ , „	.	...	,	,	. i minister končnoveliavno.
Pododbori se posvetujejo o stvareh svoje I	'
opravilne stroke. Pododbori imajo pravico privzemati na svoja posvetovanja izvedenec s posvetovalnim glasom.
Sklepi potrebujejo vobče odobrenja načelstva : strokovnega odbora, kateremu je naložena tudi I njih izvršitev. Strokovni odbor pa more stvari, ki j sc tičejo zgolj določne opravilne stroke, preodka-zati pristojnemu pododboru v samostojno sklepanje. Gledč sklepov načelnega pomena veljajo določila § 2, odstavek 2.
Trgovinski minister more po potrebi odrediti ustanovitev nadaljnjih pododborov v okviru tega strokovnega odbora.
Vladni komisar ima pravico vpoglfedovati v vse knjige, zapiske in opravilne spise in zahtevati vsa pojasnila, ki se mu zdč potrebna.
g 12.
Kazni.
/
Prestopke tega ukaza ter odredb, ki 'jih jej izdal trgovinski minister na njegovi podstavi, kaznuje * politično oblastvo prve stopnje z denarnimi kaznimi do 5000 K ali z zaporom do dveh mescev, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen.

§ 10.
Posebuc dolžnosti funkeyonurjev in nameščencev strokovnega odboru.
§ lo,
v. / I
Razpust strokovnega odbora.
Vsi udje načelstva in odbora ter vse osebe, ki se udeležujejo poslovanja, si morajo prizadevati z uajpopolnejšo nepristranostjo in največjo vestnostjo.
Vsi iunkcijoiiarji in nameščenci odbora so dolžni molčati o vseh stvareh, za katere zvedo v tej lastnosti in katerih izkoriščanje ali sporočanje na zunaj greši zoper namene odbora ali se tiče opravilnih razmer posameznih oseb, in morajo to pismeno obljubiti.
Dolžnost načelstva je skrbeli za to, da se /.ubrani zlorabljanje ali sporočanje navedli o opravilnih razmerah, ki dohajajo odboru.
Pozivu, naj nazuanijo navedbe, ki so jih interesenti podali pisamici, morajo ustreči uradniki in pomožne moči le tedaj, ako jih na to pozove vladni komisar ali ako je načelstvo storilo ua to mereč sklep, ki ga je odobril vladni kopiisur.
8 11.
Strokovni odbor za trgovino s tkauiuami in na stanu delanim blagom razpusti trgovinski minister, zaslišavši načelstvo in gospodarski odbor trgovstva (§ 15 ukaza z dne 15. junija 1917. 1 [drž. zak. št. 257]).
8 U.
Začetek veljavnosti.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
M ieser s. r.
S«6.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 19. oktobra 1918. 1.
o zglaàanju vreč.
llržavuo nadzorstvo.
Strokovni odbor je pod državnim nadzorstvom, ki ga izvršuje vladni komisar. Imenuje ga trgovinski minister.
Vladnega komisarja je vabiti ua vse seje iu
pravico ima vsakčas povzeti besedo in staviti
Na podstavi § 4' ukaza* z'dne 22. junija v 1917. 1. (drž. zak. Št. 272) o zglašanju vreč, morajo osebe, firme in podjetja, ki imajo po določilih tega ukaza dolžnost _zglasiti vreče, naznaniti množine vreč, kar jih je 31. dne oktobra v njihovi posesti, najdalje do 10. dne novembra 191& 1. v trgovinskem ministrstvu po vojni zvezi industrije bonopnine in jute cm Dunaju, IX.. Kolingasse 20
Gledé predmeta uglasitve, dolžnosti zglašauja m načina zglašauja ter gledé razvidnosti zalog in kazenskih določil, ako sc kdo ne drži s tem določenega zglasitvenega roka, veljajo določila prej omenjenega ukaza.
Wieset’ s. r.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu s finančnim ministrom, pravosodnim ministrom in ministrom za deželno bran z dne 21. oktobra 1918. L,
s katerim se «ravnava promet s črnimi tiskarskimi barvami.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se ukazuje tako:
§ 1.
Pod predpise tega ukaza spadajo vse vrste črne tiskarske barve, zlasti rotacijska tiskarska barva za časnike, tiskarska barva za plosko tiskanje časnikov, delovna in akcideučna tiskarska barva, tiskarska barva za ilustracije, sijajna tiskarska barva, peresna barva vsake vrste, barva za svetlo-tiske in bakrotiskc. \
Za vse te barve se uporablja v naslednjem o zn omenilo »tiskarske barve“.
V	dvomnih primerili odloči o vprašanju, ali spada barva pod določila lega ukaza, trgoviuski minister po svobodnem preudarku, zaslišavši komisijo za tiskarske barve.
I -•
Vsa uravnava prometa s tiskarskimi barvami je naložena komisiji za tiskarske barve. Komisija mora določiti nakupovalnico, ki služi kakor trgovski organ za promet s tiskarskimi barvami in mora ravnati po ukazilih komisije.
V	komisijo za tiskarske bane pošljejo: gospo’ darska zveza tiskaraic časnikov, gospodarska 'zveza tiskamic knjig, gospodarska zveza kamenotiskarnic, svetlotiskarnic in bakrotiskarnic in gospodarska zveza izdelovalcev blaga iz papirja in lepenke svoje predsednike in po enega zastopnika. Sktlpui
odbor gospodarskih zvez gratiškili tiskarskih industry in obrti pošlje v komisijo svojega predsednika in nakupovahiica enega zastopnika.
Vrhulega pokliče trgovinski minister v komisijo dva zastopnika industrije tiskarskih barv.
Predsednika komisije in njegovega namestnika imenuje trgovinski minister izmed udov komisije in opravljajo svoje posle kakor ostali udjè za častno službo.
'Trgovinski minister more iz javnih ozirov, zaslišavši komisijo za tiskarske barve in gospodarsko zvezo, ki pride v poštev, izjaviti, da ud komisije izgubi svojo službo; v lem primeru mora dotičnd gospodarska zveza poslati drugega zastopnika v komisijo. Trgovinski minister more zaukazati tudi razpust in novo sestavo komisije. Dosedanji udje komisije ostanejo v službi dotlej, da se sestane novo sestavljena komisija.
Komisija sklepa z večiuo glasov, ako so glasovi enako razdeljeni, odloči predsednikov glas.
Komisija za tiskarske barve je pod državnim nadzorstvom, ki ga izvršujejo vladni komisarji, ki jih imenuje trgovinski minister v porazumu z udeleženimi ministri. Vladni komisarji imajo pravico staviti predloge, o katerih mora sklepati komisija. Sklepi komisije, zoper katere vgovarja vladni komisar, se ne smejo izvršili pred odločbo trgovinskega ministra. Odločba ministra je obvezna za komisijo.
§ 3.
Kdor izdeluje tiskarske barve ah jih uvažu v ozemlje, v katerem velja la ukaz, ah jih ima v ^alogi ali jih brani v množini, ki presega v § C določeno izmero, sme otujevali te tiskarske barve le z dovpljenjom komisije za tiskarske barve. Izdelovalci tiskarskih barv 1er tiste osebe ali podjetja, ki uvažajo tiskarske barve iz inozemstva aji jih imajo v zalogi ali hrambi v izmeri, ki presega v § (i določeno izmero, so na zaukaz trgovinskega ministra dolžni te tiskarske barve ponuditi komisiji ça tiskarske barve ali mestu, ki ga določi.
Obstoječe obveznosti iz pogodb ue nasprotujejo izpolnitvi žaukazov, ki sc izdadö na podstavi tega ukaza.
Pravna opravila, ki uasprotiyejo dbločilom tega ukaza, so nična.
š-h
Odškodnino za množine, ki jih je ponuditi na podstavi § 3, odstavek 1, naj določi, ako ni dogovora z lepa, privzemši stranke, "krajno
/

sodišče, v čigar okolišu jo blago, '■ nespornem postopanju, zaslišavši izvedence. Odločba okrajüega sodišča se more izpodbijati z re kurz o m v 8 dneh. Zoper odločbo druge stopnje ni dopusten nadaljen pravni .pomoček. V koliko mora povrniti stroške postopanja ena stranka ali jih. je deliti med stranke, odloči sodišče po svobodnem preudarku.
Dolžnost dobave se odlaga s sodnim pošto-panjem.	;
55 3.
Komisiji za tiskarske barve so odkazaim zlasti naslednje nalogo in oblasti:
1.	pisati preglede o zalogah, izdelovanju in potrebščini tiskarskih barv v tuzemska na podstavi navedb, ki jih podajo komisiji gospodarske zveze, oziroma izdelovalci tiskarskih barv.
2.	Predlagati, da se izdadô naredbe za uravnavo in zvišanje izdelovanja tn za uravnavo raz* pečavanja tiskarskih barv.
Mazuauiia jc vpošiljati trgovinskemu ministrstvu naj dalj e v 10 dneh potem, ko je dobil ta ukaz moč, ako gre za pripadnike gospodarskih zvez. pa tem zvezam.
Tiskarske barve, ki so dne razglasitve tega ukaza na prevozu, riiora naznaniti prejemnik takoj po njihovem prihodu.
Podjetja, ki se pečajo z uarejanjem tiskarskih barv, so dolžna pisati natančne zapiske o vseli njim odkazanih sirovinah ter o izdelovanju tiskarskih barv in o njih prodajanju; prav tako morajo kupčevale!, ki se pečajo s trgovino tiskarskih ban-, pisati natančne zapiske o vseh njim odkazanih tiskarskih barvah in o njih prodajanju.
Trgovinsko ministrstvo ima pravico vpogledo-vati v te zapiske po organih, ki so posebej postavljeni za lo. in dati nadzorovati, da se izpolnjujejo predpisi tega ukaza.
Kontrola o porabljanju porabnikom odkazanih množin tiskarskih barv je naložena^ dotičnim gospodarskim zvezam po ukazilih, ki jih izda ko-
§ 8-.
3. Izdajali ukazila uakupovalnici :
a) o nabavljanju tiskarskih barv v tuzernstvu in inozemstvu ;
l>) o razdeljevanju tiskarskih barv po dotičnib jm’s‘i<'1-gospodarskih zvezah ;
<■) o nabavljanju siroviu za fabrike tiskarskih j	'
barv in zagotovitvi dobavljanja iz njih izde- j . Prestopke tega ukaza ih vsako sodelovanje ol» lanih barv;	jpreprečenju v njem določenih dolžnosti kaznuje,
d) o ustanavljanju cen za prodajanje nabavljenih iak° ta Wÿ* ^ spadajo pod strožjo kazen, tiskarskih barv pripadnikom dotičnih gospo-1	oblastvo 1. stopnje na denarju do
20.000 K ali z zaporom do O mesecev, le kazni se morejo nalagati tudi druga poleg druge. Vrhu tega se more izreči, da zapadejo tiste množine, na katere se nanaša kaznivo dejanje, in ako se je storil prestopek v izvrševanju obrti, tudi izguba obrtne pravice.
§ 9.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Wiosev a. r.
darskih zvez.
i. Predlagali, da za tiskarske barve.
sc oblastveno ustanove
§ ‘h
Kdor ima dne razglasitve- Lega ukaza tiskarske barve v zalogi ali v hrambi v množinah, ki presegajo skupaj v vseh skladiščih ali obrafovališčih Uto' /p/, je dolžen naznaniti jih ter natančno navesti množino, vrsto in kraj hrambe ter lastnika.
I/. r. kr.	in «Irfciriu* tiskiu*fi»\ i .s.U8
.
.





/
X
J


t
s
t
\
. t