Poitnlna plačana v gotovini. Leto XV., štev. 238 Ljubljana, torek 16. oktobra 1934 Cena Din Hrvatski kmetje nosijo svojega mrtvega kralja v Zagrebu na vlak, ki ga je nato odpeljal proti Beogradu Naročnina snaga mesečne Din 25<— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva uuca 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3120 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon »t 2440. Celje, Strossmaverjeva ulica št. 1. Telefon št 65. \ Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Krsta s truplom Viteškega kralja na katafalku v dvorni čakalnici zagrebškega kolodvora UpravuiAtvo: Ljubljana, Knafljeva DUca 5. — Telefon St 3122, 3123, 8124. 3125, 3126. Inseratm oddelea: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica it U__Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: LJubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien 8t 105.241 ;UBSSSnSB9BmB Zagreb, 15. oktobra č. Posebni vlak s truplom Viteškega kralja Aleksandra Ze-dinitalja Je prispel v nedeljo zvečer v Zagreb ob 23.15. Pol ure približno so trajate svečanosti, da so položili kraljevsko krsto na žalni oder v dvorski čakalnici zagrebškega kolodvora. Pred krsto so najprej pomolili in ee poklonili cerkveni, vojaški in civilni dostojanstveniki, malo pred 1. uro zjutraj pa se je začel defile ljudstva, ki je trajal do danes ob 13., torej polnih 12 ur. (Obširno poročilo o sprejemu Viteškega kralja v Zagrebu smo prinesli že v tretji izdaji ponedeljskega »Jutra«. Za one čitatelje, M te izdaje niso dobili v roke, ponavljamo poročilo na 6. in 7. strani današnje številke. Op. ur.) Nobena noč nI bila v Zagrebu tako ne-otiičajno turobna kakor pretekla. Vse mesto je živelo, toda z obrazov sto tisočev se je odražala bol. Tramvaj je vozil vso noč ljudi a periferije in drugih oddaljenih delov mesta na trg pred železniško postajo. Kakor ponoči, tako je bilo mesto tudi vse dopoldne kakor (velika, v črnino odeta cerkev. Ljudje so bili tihi, silno pretreseni in večina ne le žen, marveč tudi moških je stiskala v rokah robce, s katerimi so si brisali solze. Enako Je bilo tudi danes opoL dne. V vsem mestu je vladala tišina, vse trgovine so bile zaprte, tudi vsi drugI lo-teiH z gostilnami in kavarnami vred. Dvanajst ur trajajoči sprevod pred krsto Vso noč in ves dopoldne so prihajale na kolodvor neprestano nove množice ljudi. Mimo krste je defilirala dopoldne tudi šolska. mladina, članstvo mnogih društev iz Zagreba in okolioe, vmes pa vedno novi tisoči meščanov in okoličanov, ki so prihajali v mesto s posebnimi vlaki, peš, z vozovi in avtobusi. častna četa, ki je stala na straži ob mrtvem vladarju, se je izmenjavala vsako uro. Reditelji in kordon oficirjev so vzdrževali med množicami vzoren red. Ko so opazili, kako še desettisoči čakajo pred železniško postajo, M ne bodo mogli vsi defilirati pred truplom svojega mrtvega kralja, so ob 10. prenesli krsto na trg pred železni, ško postajo. Poleg krste so postavili na vsako stran po dve veliki palmi in goreče sveče, častno stražo so tvorili Sokoli ter vojaki in oficirji vseh kategorij. ''Ljudstvo Je korakalo počasi mimo krste, žalostno in potrto. Le redko Je bilo oko, ki se je obranilo solz. Neprestano so se odigravati pretresljivi prizori, zlasti ko so prihajati kmečki možje in žene iz okolice. Vsak drugi med njimi je bil, ki je osebno spoznal in vzljubil kralja, ko je za časa svojih bivanj v Zagrebu delal izlete in sprehode v okolico ter se pomenkoval z ljudmi. In ko so sedaj videli pred seboj njegovo mrtvo truplo, so poklekali ob krsti in jo ihteč poljubljali; nekatere skupine so glasno mola e, nekatere pele pobožne pesmi. Nešteti venci in šopki Neprestano so pred krsto polagali nove vence in šopke, od preprostih iz jesenskega, poljskega cvetja pa do najdragocenejših izdelkov vrtnarske umetnosti. Vmes je bi.o tudi nekaj krasnih srebrnih lovorjevih vencev, ki so jih položile na oder mestne občine Zagreb, Varaždin, Sisak, Kariovac itd. Vsake poi ure so morali Sokoli, ki so bili na častni straži, odnašati vence in šopke v dvorni vlak, da bo napravili pro- d, generaliteta in drugi visoki predstavniki. Ko so položili krsto v vagon, je duhovščina opravila kratne molitve. Takoj nato so vagon zaprli in skoraj neslišno je krenil dvorni vlak proti Beogradu. Ta trenutek je bil najbolj pretresljiv. To je bilo zadnje slovo Zagreba od ljubljenega vladarja. Vsa ogromna množica, ki se je zbrala k slovesu na peronu in zunaj na ulicah ob železnici, zastopniki vseh stanov, stari in mladi, moški, ženske in otroci, vse je imelo solzne oči. Kakor da odhaja kralj živ, so mahali s klobuki ln robci, dokler vlak ni izginil v daljavi. Tihi in potrti so se začeli ljudje polagoma razhajati, v duhu pa so spremljali vladarja Jugoslavije na njegovi poslednji poti v prestolnico. Mnogi pa so navalili v dvorno čakalnico in na prostor pred trgom, kjer je bil katafalk ter pobirali liste in cvetje s kraljevega odra v spomin na ta najbolj tužni, a tudi največji dan hrvatske prestolnice. Vlak Je spremljalo iz Zagreba 30 vojaških letal, ki so že celo uro poprej krožila nad mestom, zlasti nad kolodvorom. Poklonitev Slovencev Zagreb, 15. oktobra. V n eprefcmjenem pasu občinstva, ki se je razvijal od desettisočev zbran h pred postajnim poslopjem, po bližnjih trgih in uli-oah in 9e skozi zaipadn: kolodvorski vhod •vfl po peronu v dvorsko čakalnico, kjer se je narod poslavljal od svojega vladarja in ga glasno objokoval, je bilo tudi mnogo | Slovencev, posebno iz nižjih obsavskih krajev, ki so prihajali v Zagreb že včeraiji z rednimi vlaki. S posebnimi vlakom iz Slovenije, ki je pripeljal v Zagreb ob 2.30 zjutraj, pa je prispelo veliko število naših ožjih rojakov, ki so se takoj ob prihodu pred vlakom razvrstili v sprevod in čakali, da j h pripuste h krsti z mrtvim vladarjem. Na čelu sprevoda so nosili akadeanrifci ljubljanske univerze, ki s ponosom nosi ime velikega vzornika rn ga bo v svojem naslovu z največjim spoštovanjem ohranila vse čase, venec velikih svežih rož s palmovim listom in črno zastrtima trobojkaima. Drugi venec v sprevodu je bil od ljubljanskega velesejma.. ki mu je bil kralj najvišji pokrovitelj. V imenu velesejma sta se prišla njgovemu mrtvemu kraljevskemu pokrovitelju poklonit predsednik g. Bonač in-ravnatelj dr. Dular. Mimo je vsa slovenska deputacdja čakala, pred vhodom v žalostni hram. Od zapadnai strani pa so se neprekinjeno pomikale množice v strnjeni vrsti mimo katafalka. Ni bi-i lo izgleda, da bodo mogli naši rojaki vsto-> piti pred ranim dnem. Zato so reditelj} dohod množice izpred kolodvora prekinili, nakar so Slovenci z g. podbanom dr. Pirk-i majeriem in njegovo goepo soprogo na če-, 1j nemo in pobožno defilirali mimo zemekih; ostankov največjega Jugoslovana. Nad 40 minut je trajal mimohod Sloveč-, cev. Izhod iz žalnega prostora je bil za naše zastopnike urejen tako, da so mogli skozi vzhodni vhod nazai na peron in v i m je ob 4.30 zopet popeljal proti Ljubljani. Od Zagreba do Beograda Turobno triumfalna vožnja mrtvega kralja — Ob vsej se vrača v prestolnic Po turobno veličastnem sprejemu v Splitu je z enako ljubeznijo in žalostjo, a še z večjimi množicami sprejel mrtvega Viteza tudi beli Zagreb — Nad sto tisoč ljudi se je poklonilo pred njegovo krsto — Množice na vsej dolgi poti od Zagreba do Beograda žalni dvorni vlak čakajočim priliko, da se poftflodjo pred odrom, čeprav je vsako uro defiliralo mimo krste okrog 10 tisoč ljudi, Jih je bilo še vedno mnogo tisoč, ki so zaman čakali, da bd prišli na vrsto. Mnogo nad 100.000 ljudi je od polnoči do danes opoldne defiliralo mimo krste, najprej skozi dvorsko čakalnico .potem pa zunaj na trgu. Vojaške godbe in pevski zbori go menjaje se svirale, odnosno peli žalostinke. čas slovesa Ob 12. opoldne Je prispela na kolodvor soproga drugega kraljevega namestnika, gospa Vera Perovičeva, v žalni obleki s kopreno na obrazu. Pokleknila je pred odrom in položila na krsto krasen šopeK rož. Takoj nato so se zbrali pred odrom tudi številni drugi odhčniki, ministri, senatorji, narodni poslanci, predstavniki raznih oblasti in uradov, generaliteta, admira-liteta, zastopniki tujih držav itd. Sokolski reditelji ln policija so le z največjim naporom in s taktno ljubeznivostjo zadrževali poti so se ljudje kleče poslavljali od svojega ljubljenca stor za nove vence, Id so jih neprestano polagali na oder. Nad sto tisoč ljudi je defiliralo pred krsto Čdm bolj se je bližala ura slovesa, tem gostejše so postajale množice pred kolodvorom in daleč tja v sosedne ulice. Na vsakem drevesu, na vsakem oknu, na balkonih in po strehah je kar mrgolelo ljudi. Vse se je stiskalo in gnetlo, vsak je hotel naprej, da ne bi prišel prepozno in da bi se še mogel pokloniti mrtvemu vladarju. Ljudstvo je neprestano defiliralo mimo krste, po pet do deset v eni vrsti. Ker pa se je vil sprevod čakajočih še vedno po cel kilometer daleč, so sokolski reditelji začeli prositi in priganjati ljudi, naj hodijo hitreje. Množice ao voljno ubogale, kljub temu pa je bilo nemogoče, da se da še vsem ljudstvo, ki je hotelo na vsak način priti do odra, da b še poslednjič svojemu kralju na skromen način izkazalo svojo ljubezen in spoštovanje. Lahko se reče, da je bil v tem trenutku ves Zagreb strnjen okrog mrtvaškega odra. Množica je napolnila vse ulice in vsako dostopno mesto do kolodvora pa vse dalje ob železniški progi vse do savskega mostu m še daleč onkraj- njega. Škofi spremljajo mrtvega vladarja Ob 12.30 so oficirji zagrebške garnizije sestavili gost špalir od mrtvaškega odra na trgu skozi dvorsko čakalnico do dvornega vlaka. Od 12.35 je odkorakala tudi častna četa s trga pred kolodvorom na peron. Pevski zbori so Se poslednjič zapeli žalostinko j.Večna ja mu pam.iat«. Nato so seSJaM fz rasnih krajev savske banovine v slikovitih narodnih nošah dfvignili krsto na ramena in jo ponesli skozi špalir, ki Je je-dva zadrževal nepregledno množico pred dvorno čakalnico. Tu so bili že zbrani cerkveni dostojanstveniki. Navzoči so bili nadškof dr. Bauer z nadškofom-koadjutorjem dr. Stepdncem, ljubljanski škof dr. Rožman, mariborski škof dr. Tomažič, grško-katoJiški škof Ny-aradi, zagrebški mitropolit Dositej ln številna druga visoka duhovščina. Duhovščina se je uvrstila pred krsto v sprevod. Na čelu je nosa duhovnik zlati križ, M je bdi na krsti, drugi je nosil kipv Matere Božje, tretji pa sv. evangelij, ki je bdi prav tako položen na krsto. Kralj odhaja iz svojega dragega Zagreba Takoj za krsto je stopal NJ. Vis. knez Arzen, vidno potrt in zlomljen. Za njim so šli člani vlade, senatorji, narodni poslan. Beograd, 15. oktobra. AA. Na vseh postajah včeraj od Splita do Zaigreba in danes od Zagreba do Beograda, eo se zbrale velike množice ljudstva, da ee že enkrat poklonijo Velikemu kralja. Posebno močna je bila povsod tudi udeležba katoliške duhovščine. Na postaji v Slavonskem Brodu je Mk> nad 10.000 ljudi, na čelu jim djakovski škof Akžamovič z vso duhovščino. Sisak, 15. oktobra, r^ Ob 14. je prispela izvidnica, za njo pa je pribnnela precej nizko eskadra vojnih letal Ob 14.16 je prispel dvorni vlak. V pozdrav so zagrmeli topovi siške garnizije, gasilska godba je zaigrala državno himno. Nad 30.000 ljudi se je zforalo na kolodvoru in vzdolž proge. V globoki žalosti' in z bolestio v srcu je narod pozdravljal mrtveiga kralja. Povsod isti prizori, molitev m iok. Pod ba-ldahi-nom, ki je bil postavljen na kolodvoru j« pravoslavni svečenik Markovič opravil kratko molitev, pred vagonom s krsto pa so klečale čSamce ženskih društev, vse v črni obleki jn se topile v solzah. Po trfrni-mrtoetm postanku je vlak krenM dalje. Caprag, 15. oktobra, n. Dvorni vlak s truplom pokojnega vladarja Aleksandra so na postaji sprejele velike množice ljudstva, med njimi Sokoli v krojih s praporom. Tudi ob vsej progi na obe strani Gapraga so stali ljudje, plakald m metali na vlak, ki je zelo počasi vozil skozi postajo, vence in cvetje. na zagrebški postaji Sunja, 15. oktobra, n. Vlak s posmrtnimi ostanki kralja mučenika je prispel v Sunjo ob 14.50. Na postaji in daleč na obe strani so bile zbrane velike množice prebivalstva, Sokolov, duhovnikov, šolske dece in kmečkega ljudstva Vse je plaketo. Vlak so zasuli s cvetjem. Ljudem se je videla na obrazih neizmerna bolest; skoro vsi so jokali. In dalje od Sun je je srečaval vlak pastirje, ki so zapustili črede, kmete', ki so pustili delo na polju in klečali ob progi s sklenjenimi rokami m solzami v očeh. Banjaluka, 15. oktobra, p. Iz Ranjaluke in vseh drugih krajev vrbaske banovine danes odšlo več tisoč ljudi v Novako bližnje kraje ob progi, da tu počakajo prihod dvornega vlaka e telesnimi us^i pokojnega kralja, da ee mu poslednjič po-i klonijo. Vsi člani hanovinskega sveta vrba-, ske banovine pa so danes odpotovaL v Beograd, da se udeleže pogrebnih svečanosti. Znižana voznina po železnici Beograd, 15. oktobra. AA. Da bi omogočil čim širšim slojem, da se poklonijo bla-gopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru Zedinitelju, je prometni minister dovolil 75 odst. popust od normalne vozne cene vsem, ki potujejo v to svrho v Mladenovac. Olajšava velja za odhod i eo ga Bolgari smatrali za iskrenega in prepričanega pobornika bratskega zbližan.ia riied Bolgari Ln Jigoeloveni. Naj Bog da. da bodo njegov naslednik mladi kralj in njegovi svetovalci nadaljevali v visokem duhu zgodovinsko delo velikega pobornika zbližani a med obema narodoma. — Predsednik >SIavjanskog družestva« veučiliški profesor Bobčev. V žalno knfigo jugoslovenskega poslaništva v Sofiji so se vpisali mnogi bolg^^ki Jržavniki. javni delavci, politiki in veliko število višjih oficirjev sofijske garnizije. ki so z globokim spoštovanjem izrazili svojo žalost nad tragično smrtjo blago pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Sofija. 15. oktobra. AA Pooblaščeni minister kraljevine Jugoslavije v Sofiji Aleksander Cinpar - Markovič je obiskal kr. svetnika Grujeva in ga prosil, naj se v imenu kr. jugoslovenske vlade zahvali Nj. "V el. kralju Borisu za izraze sožalja nad tragično smrtjo blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandia I. Zedinitelja. Pooblaščeni minister Cincar - Markovič je nato obiskal predsednika vlade Kimona Georgiieva in zunanjega ministra Kosto Batolova. ki ee jima je zahvalil v imenu jugoslovenske vlade za izjave sožalja ob tragični smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Vatikan Rim. 15. oktobra. AA. Na vest o atentatu na Nj. Vel. kralia Aleksandra, eo jugoslovenskega poslanika uri Sv. stolici v Vatika-r.u obiskali kardinal Pacceli, msgr. Picar-rio. podtajnik Otaviani in šef protokola, da mu izrazijo globoko sožalje Sv. etolice nad cwtjdnim umorom Nj. Vel kralja Aleksandra in njene simpatije za ves jugoslovenski narod. Dne 10. in 11. t. m. eo po jugo6loven-skem poslaniku v Vatikanu izrazili sožalje kraljevskemu domu in kraljevski vladi doyen kardinalov Belmonte, protek.tor zavoda ev. Jeronima Fumazoni, bivši državni tajnik Gaspari in kardinal Sincero, v ime-nj vzhodne kongregacije vatikanski guverner Serafini. poveljnik paoeževe straže in več prelatov, med temi general Jezusove družbe Ledechovnski m vsi predstavniki tujih poslanstev pri Sv. stolicL Rektor «a-voda srv. Jeronima in člani uprarvnega odbora globoko žalujejo zaradi udarca, ki ie zadel jugoslovenski narod Argentina Beograd, 15. oktobra AA. Zunanji mL nister je prejel tole sožalno brzojavko: Buenos Aires. — Globoko presunjen od marseilleskega dogodka izražam iskreno sožalje nad izgubo vašega vzvišenega kralja Aleksandra. — Carios Saavedra Lani as, zunanji minister. Mednarodna unija za Društvo narodov Beograd, 15. oto&ra. AA. Generalni tajnik mednarodne unije združenj za Družtv« narodov je poslal tajniku našega združenja za DN tole sožalnico: ženeva. — Izražam vam grozo ln gnus nad atentatom, čigar žrtev Je postal vladar Jugoslavije v trenutku, ko je stopil na tla Francije. V imenu našega tajništva ln — prepričan sem — v imenu vse naše unije vam izrekam naše globoko sožalje. Hvaležen vam bom, če to sporočite jugoslovenskemu združenju. Slovanska mesta Beograd. 15. oktobra. AA. Uprava Zveze mest kraljevine Jugoslavije je dobila od večine slovanskih mest brzojavne sožalnice. V Pragi se je vršila tudi komemorativna seja uprave češkoslovaške Zveze mest, s katere ©o poslali to-le brzojavno sožalnico vseh češkoslovaških mest in občin: Presunjeni in globoko ganjeni od vesti o tragični smrti velikega kralja Aleksandra, prosimo Zvezo mest bratske Jugoslavije, naj bo prepričana, da češkoslovaška mesta dele z njimi brezmejno žalost ob izgubi iskrenega boritelja za mir in sodelovanje obeh bratskih narodov. Rumunski znanstveniki Beograd, 15. oktobra AA. Predsednik vlade Uzunovič je prejel iz Cluja naslednjo brzojavko: Profesorji vseučilišča »Kralja Ferdinanda I.«, ki jih je ostudni atentat na velikega in junaškega kralja Aleksandra, zvestega prijatelja našega naroda globoko presunii, vam zagotavljajo, da sočustvujejo z vami v tej veliki žalosti, proseč vas, da sprejmete njihovo iskreno sožalje. — Rektor Stefanescu. Bivši ruski oficirji Beograd, 15. oktobra. AA. Predsednik vlade je prejel sožalno izjavo: Ruski rezervni častniki in bojevniki, ki so dobili gostoljubje v kraljevini Jugoslaviji, prosijo, globoko presunjeni nad mučeniško smrtjo Viteškega kralja Aleksandra, da sprejme te izraze najiskrenejšega sožalja in sočutja v splošni narodni bolesti. Kosovski Arbanasi Beograd, 15. oktobra. AA. Kosovski Arbanasi so poslali notranjemu ministrstvu tole sožalno brzojavko: Ne najdem besedi, da izrazim, s kakšno bolestjo in tugo objokujemo svojega ljubljenega in nesmrtnega zaščitnika, viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja. Najpo-korneje prosim, da prejmete naše iskreno sožalje. Prisegamo, da bomo zvesti Nj. Vel. kralju Petru II. in da bomo iapoindli sporočilo njegovega velikega očeta, blagopokojnega kralja. Do zadnje kaplje krvi hočemo braniti našo drago Jugoslavijo in vzvišeni vladajoči dom Karagjorgjevičev. — Vučitrn, predsednik občine in banski svetnik šerif Voca. Letalstvo Novi Sad, 15. oktobra AA. PoveljniStvo letalske vojske je prejelo sožalnice od romunskega podtajnika za letalstvo, od francoske letalske tvorni ce »Breguetc, od fran. coske tvornice za motorje »Hispano Suiza«, od nemške družbe za letalski ^promet »Luft-hansec in od rarvnatelja tvornice v Kra-Ijevu, Prihajanje delegacij v Beograd Odhod Lebruna v Beograd Pariz, 15. oktobra, p. Predsednik Lebrun je odpotoval s svojim spremstvom ob 19.45 z orientskim ekspresom, maršal Petain pa bo potoval z letalsko eskadro, ki krene na pot jutri dopoldne. Beograd, 15. oktobra. AA. Z nocojšnjim brzovlakom je odpotoval francoski poslanik na našem dvoru Naggvar na Rakek, da sprejme predsednika francoske republike Lebruna, ki prspe z maršalom Petainom v sredo zjutraj v Beograd. Beograd. 15. oktobra. AA. Za predsednika francoske republike Alberta Lebruna in vojnega ministra maršala Petaina bodo v Beogradu rezervirani apartmani v starem dvoru nad dvorano, kjer bo katafalk blagopokojnega Viteškega kalja Aleksanda I. Zedinitelja. Prihod kneginje Tatjane Beograd, 15. oktobra, p. Davi je prispela iz ženeve kneginja Tatjana, sestra ruskega velikega kneza Jovana Konstantinoviča, soproga naše kneginje Jelene. Na kolodvoru so jo pozdravili člani kraljevskega doma in deputacija ruskih emigrantov. Prihod HL letalcev Beograd, 15. oktobra, p. Dopoldne ob 10.15 so prispeli na zemunsko letališče Češkoslovaški letalci, ki bodo sodelovali pri pogrebnih svečanostih. Prileteli so na treh t rim ot ornih bombarderjih. češke letalce so pozdravili na letališču zastopniki našega letalstva. Za časa svojega bivanja v Beogradu bodo gostje jugoslovenskih letalcev. V znak žalovanja nosijo tudi češkoslovaški letalci črni flor. Prihod švedskega odposlanca Beograd, 15. oktobra p. Dopoldne ob 7.15 je prispel v Beograd odposlanec švedskega kralja, švedski poslanik na« Dunaju ln za balkanske države g. Unden. Na železniški postaji so ga sprejeli zastopniki zunanjega ministrstva ter ordonancni oficir kapetan Dogan. Odhod rumunske delegacije Bukarešta, 15. oktobra. AA. Uradna romunska delegacija, ki se bo udeležila pogreba blagopokojnega kralja Aleksandra, je odpotovala nocoj v Beograd. Na dan pogreba bodo zaradi narodne žalosti zaprta vsa gledališča in bioskopi. V šolah bodo učitelji imeli predavanja o junaški osebnosti velikega kralja. Rumomska prestolnica je v globoki žalosti. Listi pri-občujejo dolga poročila o prihodu posmrtnih ostankov blagopokojnega kralja v Jugoslavijo in o ganljivih manifestacijah pre-b valstva v Splitu in v Zagrebu. V svojih komentarjih o žalostnem dogodku poudarjajo listi bratstvo in solidarnost med obema narodoma in globoko žalost ramunake-ga naroda. Številni inozemski novinarji Beograd, 15. oktobra, p. V Beograd je prispelo izredno veliko število inozemskih novinarjev. Ni skoraj večjega lista, ki bi ne bil poslal posebnega poročevalca. Prišli so zastopniki ne samo vsega evropskega tiska, marveč tudi zastopniki lzvenevrop-skih listov in agencij, z njimi pa tudi veliko število fotografov in filmskih operaterjev. Zaradi velikega števila odličnih gostov, ki se bodo udeležili pogrebnih svečanosti, je zmanjkalo stanovanj po hotelih in drugih tujskoprometnih ustanovah. Zato je Centralni Prestaro snoči naslovil po radiu na Beograjčane apel, naj bi odstopili ža nastanitev tujih novinarjev zasebna stanovanja. Odziv je bil nepričakovano velik. V teku današnjega dopoldneva so Beograjčani prijavili nič manj kot 2.100 stanovanj, nudeč gostoljubnost tujim novinarjem. Centralni Prestaro se je po radiu zahvalil beograjskemu meščanstvu za to manifestacijo tradicionalne slovanske gostoljubnosti. Znaki preranega staranja! vedno utrujeni... neodločni... nervozni... neredna potreba... ? Pijte redno Rogaško slatino »Tempel« vrelca. Vprašajte Vašega zdravnika! Povelje francoskega mornar« ministra Split, 15. oktobra AA. Franooski mornariški minister Pietri je pred vkrcanjem na ladjo, s katero je spremljal smrtne ostanke Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja v Jugoslavijo, izdal tole dnev. no povelje: Na palubi »Colberta«, 12. oktobra 1934. Dnevno povelje mornarici, častnikom, po. morcem, podčastnikom in mornarjem. Imamo poslanstvo, da spremljamo no morju smrtne ostanke Aleksandra I., kralja Jugoslavije, umorjenega v trenutku, ko ga je Francija polna navdušenja in priznavanja viharno pozdravljala z dobrodoš. lico. želimo nesti s seboj, ko sledimo »Du. brovniku«, vso žalost, ki preveva francosko mornarico. Aleksander I. je bil več kakor velik kralj. BL' je vojak-junak. ki Je branil z orožjem v rokah ped za pedjo sveta tla svoje domovine. Razumeli boste nekega dne vso modrost vzvišenih besed, ki jih je izrekel v nesreči in ki so pravo geslo voiašKe časti: »Srbije ni več. toda njena vojska ostane«. S to vojsko, ki je pod vodstvom svojega kralja doživela zadoščenje in ponos vrnitve, je naša vojska zvezana s prelito krvjo in s skupno slavo. Naj se vaša bolest danes preplete z njeno, kakor se je že prepletla v bojih hrabrost vaših prednikov. Admiral Fisher o žalovanju naroda Split. 15. oktobra, r. Admiral Fisher. poveljnik angleškega vojnega brodovja na Sredozemskem morju, ki je včeraj prisostvoval svečanemu sprejemu pokojnega kralja Aleksandra v Splitu ob prhodu »Dubrovnika« iz Marseillea in ki je videl veliko žalost stotisočev zbranega naroda, je iziavil zastopnikom tiska: »More se organizirati vse. More se umetno napraviti vse, toda iskrene bolesti in solz celokupnega naroda ne more nihče organizirati. Ko bom prišel v svojo domovino, bomo jaz, moji ofic rji in vojaki dolgo pripovdovali o vseh ganljivih trenutkih, ki brez besed dokazujejo, kolika je bila ljubezen vsega jugoslovenskega naroda do svojega kralja.« Napredovanje Beograd, 15. oktobra. V višjo skupino je napredoval šumaraki inženjer Alojzij Stran-cer pri banski upravi v Ljubljani. Upokojitev Beograd, 15. oktobra, p. Sprejeta je ostavka uradnice Milke Skaberne pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani. Beograd v pričakovanju Beograd, 15. oktobra, p. Če tudi je najavljen prihod dvornega vlaka s telesnimi ostanki pokojnega kralja šele za prve jutranje ure, so se že zvečer začele zbirati na beograjskih ulicah ogromne množice ljudstva. Ob 9. zvečer so že zasedle ves trg pred kolodvorom ia so konservativci 4. neodvisni radikali 2X radik»'ni socialisti ir ž njimi združene stranke 23. Jugoslovansko učiteljstvc in oporoka kralja Aleksandra Iz šumarske službe Beograd, lfi oktobra n Nanrertevala sta v višjo skupino sreski šumarski referent v Novem mestu in2. Fran Suligroj in sreski Sumarski referent v Kranlu in8en.1er Igo Kravs. — Premeščena sta sreski Sumarski referent inž. Fran ftulieoj od sreskega načelstva v Novem mestu k banski UDrsvl v LiiibUani in srbski Sumski referent Dominik Cerjak iz Krškega v Novo mesto. Beograd, 15. oktobra 1934. izvršni odbor Jugoslovanskega učiteljskega udruženoa ie na svoJi seji M. t- m. sprejet naslednje sklepe: Vse edinice JUU (sreska društva in sek-cijski odiborj) se pozivajo, da čim pred skličejo svečano komemorativno sejo, posvečeno življenju, borbi jn delu blagopokojnega kra!(ja Aleksandra I- Zedinitelja. Jugoslovensko učiteljstvo pozivamo, da vpldva. na.j priredijo komemoraitivne svečanosti tudj vse one ustanove, kjer delujejo učitelji- Izvršni odbor žet', nai vsak upravni odbor sekcije in vsak upravni odbor sreskega društva pošlje po možnosti na pogreb v Beograd svojega zastopnika, k: bo skupno z izvršnim odborom spremljal narodnega vladarja na njegovi zadnji poti. Zaradi stanovanja naj tako« m direktno obvestfrjo izvršni odbor. Svoiečasno pl-smo blagopokojnega V5- Žalna svečanost beograjske univerze Beograd. 15. oktobra. V soboto je bila na beograjski univerzi svečana komemora-cija za pokojnim vladarjem. Udeležba je bila naravnost ogromna. Sodelovala so vsa dijaška društva. Po govoru rektorja so govorili zastopniki posameznih društev in morda še nikdar ni vladalo med beograj. skim univerzitetnim dijaštvom tako soglasje. kakor se je manifestiralo pri tej priliki. Posebno ganljiv je bil govor istrskega begunca Dušana Vidmarja, ki je slehernemu izmed navzočih izzval solze v oči. Po njegovem globoko zasnovanem govoru so slušatelji beograjske univerze soglasno sklenili osnovati enotno organizacijo z naslovom in geslom »čuvajmo Jugoslavijo!«. V Zagreb; ©e bodo vršile žalne svečanosti od nc-delie ob 21.40 do ponedeljka ob 7. zjutraj. Žalne svečanosti bo po radiu oddajala zagrebška poste ia. Jamstvo za idejo miru Sofija, 15. oktobra č. Vladni list »Novo Vreme« pr naša izjavo bivšega ministrskega predsednika in predsednika Narodnega sobranja Aleksandra Malinova o posledicah tragične smrti viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja. Malinov prav* da ga tarejo skrbi zaradi smrti velikega kralja, kralja močne volje, ki je toliko napravil za Balkan in Evropo. Velike izgube danes še ni mogoče doumeti v vsem njenem obsegu. Ne verjamem pa v možnost, je dejal, da bi se zaradi njegove smrti notranja konsolidacija Jugoslavije ne razvijala v dosedanji smeri. Jugoslovenski narod bo izvrši svojo dolžnost, o čemer sem globoko prepričan. Vsi, kar nas je na Balkanu, in posebno Bolgari moramo to le želeti, ker je bil pokojni kralj Aleksander naš velik prijatelj. Bili srno prepričani, da bo njegovo prijateljsko delo prineslo tudd nam koristnih rezultatov. Veliki pokojnik in naš kralj sta se popolnoma sporazumela in zato upamo, da bosta sedaj tudi obe vladi nadaljevali delo za končno popolno skladnost odnošajev med obema našima narodoma. Veliko zaupam kraljevim namestnikom, kri jamčijo, da ideja miru velikega kralja Aleksandra z njegovo smrtio m prenehala živeti. Tragični dogodek v Marseifl-leu je vznemiril evropsko politiko ia zato je ta dogodek velikega pomena za evropske politične razmere. Toda Balkan mora nadaljevati delo, ki so ga za hip prekinili strel v Marseilleu. Tuga Herceg-Bosne Pale, junaško gnezdo pod legendarno planino Romanijo, preživlja dneve najgloblje žalosti. Ta kraj je že mnogokrat žaloval v strašnih dnevih krutega tujega nasilja, ko ni bilo hiše. ki ne bi bila objokavala kakega svojega člana, ki je trpel v avstrijskih iečah, ali pa ie izdihnil na morišču. Tuja soldateeka je v tem k raj j najstrašnejše besnela po sarajevskem atentatu, a tolike žalosti v domovini trpinov in junakov še ni bilo. kakor je sedaj po tragični smrti kralja Aleksandra. Ko je prispela usodna vest. so možje, starci in žene obstali nemi in nihče ni hotel domov. Na pozive, nai se vrnejo v svoje domačije na pobočju planine, so odgovarjali z resignacijo, ki izvira iz največjega obupa: — Kai hoč«mo doma, kaj so nam zd®j naše hiše! Ta žalost je strahovito resnična brez vsakega sledu patosa- Največ tužnih vaščanov as je zbralo v palskem Sokolskem donri, kjer so Sokoli priredili svojo žalno sejo. Sokolski dom se jie izpremenil v hram tuge -vsega ljudstva, ki je globoko doumelo besede sokolskega staroste Saviča. zlasti pa naslednji zaključek njegovega govora: — Kralj mnfenik nam ie »spustil oporo-ks, izrečene v dveh besedah, ki pa zadostuje sa vso našo zgodovino. Mrtev kralj nadaljuje tvoje delo a tisočerimi močmi. Spomenica Cerkl janov Cerklje, 15. oktobra. Cerklje pri Kranj J ao se ovile v žalno odejo. Vsa vas izpričuje po svoji vnanjosti in notranjem čustvu, da je globoko prežeta nacionalnih dolžnosti in sofiuvstvovanja s težko preizkušeno vladarsko rodbino. Občina je sestavila žalni odbor, ki je pozval vse urade in društvene zastopnike k žalni seji in manifestaciji, dolaki upravitelj Josip Lapajne ie po»Bgel s svojim govorom globoko v srea narodno čutečega prebivalstva in ga pozval, da je dal izraza svojemu soialju i naslednjo spomenico: »K žalni seji 14. oktobra 1984 zbrani Člani samoupravnih oblasti, državnih uradov in društev se klanjajo z veliko tugo v stoj in duii manom Nj. Vel. ViteSkeea kralja Aleksandra I. Zedinltelfa. junaka in narodnega ftiučenika. z zagotovilom, da se njegovo započeto delo sloge in miru ne bo ustavilo ob njeg*>vem truplu, ker fe prodrlo v naša živa si ca. živa teles® in se bo ojaSeno razvijalo narodu in domovini v prospeh. dokler živimo mi. nam v upravo izročena generacija in njeno potomstvo. Delo ostane tedaj večna Da bodo uspehi očividnejši, teškega kralia Aleksandra Zedinitelja, aa-t slovljeno jugoslo venskem« ačrtelistva 20. avgusta 1931, nai smatra vse uirteljstvo kot oporoko narodneiga kralja narodnemu bK-teijstvu. Da bi se ta oporoka čuvala h* izvrševala, je potrebno, da se nahaja na vidnem mesta v vsakem K*aJu naše orsa-nizacrte ta učiteljskih zbornic vseh Sot Na ta način se bo obvarovala tudi za boznejše generacije učiteljskega naraščaja. Izvršni odbor bo v ta namen razmnožil faksimrte kra!jevega pisma v svečani obBki. Sirka blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja nad bo ovita s črnim florom; v vseh prostorih naše organizacije toliko časa, dokler traja narodna žalost Bfiagopokoijni narodni kralj Aleksander L je bil v svojem življenju vetik dobrotnik mnog:h socialnih ustanov jn rnstfftucij io kot tak si je pridobil velike zasluge. Zato se mu oddolžimo tako, da z n:-egov.?m imenom nazivamo razne prosvetne in socialne »stanove. nam poroku je plemenita vzgoja vega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II-. ki m j k vznožju prestola polagamo zagotovilo svoje zvestobe in brezmejne vdanosti, želeč m a na jboljših uspehov pri nadaljevanju plemenitih stremljenj ponosne, janaške m' zavedne družine Karadjordjevičev. Ob n|e-. ni strani bomo izvajali oporoko pokojnega kralja in čuvali Jugoslavijo!« Podpisali so spomenico: občina OertSje*, krajevni šolski odbor Cerklje, ŠentjrSka goni, zdravstveno okrožje, šola. pošta^ Sresko učiteljsko društvo, SKJ, strelska družina-Boj. Gasilski četi, pašna zadruga pri Sv. Ambrožu, sadjarska podružnica, mlekarska zadruga, kmetijska podrjžnica, vodovodna zadruga, živinorejska selekcijska zadruga, kmetijsko društvo, metijska zadruga, krajevna godba. V četrtek večer bodo Cerklje svečano razsvetljene. Popoldne bo ^avna 6pominska slovesnost. JNS Cerklje. Nemški tisk o sprejemu kralja Petra II. Berlin, 15. oktobra, č. BerKnskl 11«t5 objavljajo obširna poročila o sprejemu mladega kralja Petra n. v Beogradu. »Ber-liner Tageblatt« pravi: Jugoslovenski narod je pokazal, koliko prisrčnosti in prisebnosti je potrebno narodu, da obvlada čustva bolesti in radosti. Prestolnica Jugoslavije je radostno pozdravljala svojega novega vladarja, toda z mnogimi solzami v očeh. »Volkischer Beobachter« piše, da se nikdar nista bolj čudno in ganljiveje mešala bolest in radost, kakor ob sprejemu kralja Petra H. v Beogradu, ko so velike nepregledne množice ljudstva navdajala vse ista čuvstva. Prihod mladega kralja v prestolnico bo mnogo pripomogel, da se bo težko prizadeti in užaloščeni narod vsaj nekoliko potolažil zaradi izgube svojega nepozabnega kralja Aleksandra. Ni dvoma, da bo po prihodu kralja Petra II. v Beograd strašna napetost duhov popustila tn da bo jugoslovenski narod gledal sedaj mirneje in dostojanstveno v svojo bodočnost. n v»vv • V« •• Razciscenje v brciji Atene, 15. oktobra. AA. Politični položaj na Grškem prehaja v končno stopnjo kompromisa. 17. senatorjev, izvoljenih od posameznih korporacij, je izjavilo, da bodo glasovali za ponovno izvolitev Zaimisa za predsednika republike. S tem je njegova izvolitev gotova in razpust parlamenta ni več potreben. Sedanji parlament bo na ta način nadaljeval svoje redno delo, vlada Tsaldarisa pa svoje delo za obnovo države. Atene, 15. otobra. p. Zaradi narodnega žalovanja za jugoslovenskim kraljem Aleksandrom so odgcdene volitve predsednika grške republike, ki bi se imele vršiti v četrtek, to je na. dan pogreba, na petek 19. t. m- Gombosova pot v Varšavo in Rim Varšava, 15. oktobra, d. Madžarski ministrski predsednik Gombos, ki je odložil svoj obisk zaradi tragičnega dogodka v Marseilleu, bo prispel sedaj, kakor potrjujejo uradno, v Varšavo 19. oktobra. V Varšavi bo ostal do 21. oktobra, ko bo odpotoval v Krakov in odkoder se bo nato vrnil v Budimpešto. Budimpešta, 15. oktobra, č. Ministrski predsednik Gombos, ki je zaradi tragedija v Marseilleu odgodil svoje potovanje v Varšavo, je sklenil odpotovati na Poljsko prihodnjo sredo. V Varšavi bo ostal tri dni, nakar bo odpotoval v Ržm. Odpoved obiska romunskega kraJfa v Parizu Pariz, 16. oktobra, d. Kakor poročalo tisti iz Bukarešta, je kratlj Karol glede na odrejeno dvorno žalovanje odpovedal svoj oficielni obisk v Parizu, določen za pričetek novembra. Spet lO.OOO Din škode po požaru ptnj, 15. oktobra. Snoči okoM 20. je zažarelo nebo v sme« nad Pragerekitn. Ptujski gasilci, ki so bili alarmirani o požaru, so takoj odhiteli v Pongerce, kjer je gorelo gospodarsko po-slopde posestnika Frana Vnuka. Čeprav je bilo poslopje krito z opeko, se je ogenj zaradi hudega vetra razširil tndi aa sosedna gosrodarska poslopja Antona Dolenca in Antona Vnuka. Vsa gospodarska poslopda so pogoreia do tali. Gasilci so komaj oteM živino in nekaj pohištva, dočim je vse drugo s poljskimi pridelki, gospodarskim orodjem in več vozovi pogorelo. Gasilci so s« morali pri svojam delu omejiti na lokalieiranie požara, ker je pretila nevarnost da zajame ogenj zaradi močnega vetra vso vas. Le požrtvovalnosti gasilcev iz Cirkovcev, 2'.-kol. Hoč in Ptuja se Je zahvaliti da ni bilo večje nesreče. Skupno škodo cenilo na 100.000 Din. Kako je ogenj nastal, se Se oe se. — »JUTRO« št. 238 ^ TDreK, 15. x. IF3S V noči od nedelje na ponedeljek ob 13-30 je umrl ▼ svoji vili v Parizu bivši predsednik francoske republike Ravmond Poincare, največji sodobni francoski državnik ter politik, narodni gospodar in javni delavec tako izrednega formata, kakršni so redki tudi pri velikem francoskem narodu. Njegovo življenje zadnjih štiridesetih let je potekalo med najvažnejšimi dogodki novejše francoske in svetovne zgodovine iin usodno naključje je hotelo, da pada njegova smrt v dobo svet pretresu jočega groznega dogodka v Marseilleu. Pokojni francoski držarvnik Poncarč je oden izmed najzgovornejših dokazov za ono tezo, ki pravi, da se značaj človeka ustvari že v deških letih m da kasne i e nobene druge okoliščine ne morejo bistveno žzjpreirm ti m iz temelja predmgačiti človekovega značaja. Poincarejev značaj se je skoval v grozn ih letih francoskega ponižanja 1870/71. Rojen v Lotaringiji je desetletni deček občutil vso strahoto in silovitost nemške okupacije ter brezpnimerni po-raiz pri Sedanu. Ogromna katastrofa je po toc} priliki zapustila tako silne sledove v mladi duši, da je Poincare ju za vse življenje začrtale preveč političnega delovanja in msu dala jaifko obiležje gorečega domoljuba ti s tem tudi nepomirljivega nasprotnika one velesile, od katere je Francija pretrpela tako nepopisno ponižanje. Gotovo delajo krivico pokojniku oni, ki pravijo, da je bil pred vsem strasten sovražnik Nemcev. Pokojnik je bil predvsem francoski patriot, zgodovinski razvoj pa je nanese L da je zaradi svojega domoljubja posvetil vse svoje moči borbi zoper nemški imperializem, ki je bil po zgodovinski nujnosti edini resni in opasni sovražnik Francije. Zato je Poincare vse svoje življenje pa.zno zasledoval dejanje in nehanje sosedov, do katerih nru je tičala groza v kosteh še iz deške dotoe. V zvezi s tem je bil eden izmed glavnih glasnikov francoske narodne obrambe ter napovedovalec sliovite svetovne nevihte, ki se je zbirak onkraj Rena in tudi prekoračila meje ravno v času. ko je stal Ravmond Pokicarč ob krmilu francoske republike. Sovra^Stvo, ki ga je bil pokojnik deležen od sosedov na vzhodu, temelji v spoznanju, da so vsi nemški napori zadevali ved- no ob odpor te* izredne osebnosti, ki je bila daleko jačja v obrambi, nego v napadu. Nasprotniki so morali z mržnjo opažati, da je trezni in železno dosledni mož neopazno prehajal iz silovite obrambe v še hujši napad ter j^m prizadeval ne samo 'poraze, marveč jih je celo spretno razkrinkal pred svetom kot kalilce miru in ljudi, katerih edini življenjski smoter je brezobzirno nasilje nad narodi. Gotovo m nikako čudo, da državnik takih sposobnosti ni bil priljubljen med sosedi onkraj Rena, še bolj čudno pa je, da ga tudi rojaki Ob Seni niso uvaževali po za-služenju. Živahni galski duh je nagnjen k oboževanju bleščečih osebnosti in ravno Poincare je imel to neugodnost, da ga je marsikateri izmed njegovih sodobnikov prekašal v zunanjostih, n. pr. Clemenceau, Briand in drugi, nihče pa se po stvarnosti, globokem znanju in železni doslednosti ni mogel meriti z njim. Krivično javno mnenje. ki ni poznalo Poincarejevega težkega dela v najrazličnejših resoriib, mu je očitalo, da je brez širokih konceptov, da je dober delarvec, ki vse zna, ki pa mu nedostaja ravno poslednje globoko spoznanje stvari. Zlasti po svetovni vojni, ko je PoincaTe še vedno bil nedostopen za vsako pomirjen je z Nemčijo, ki bi Francijo stalo tudi najmanjšo pridobitev vel'ke vojne, se je naklonjenost francoskih narodnih množic obrnila k Briandu, ki je bil s svojo širo-kogrodnostjo in sijajnim govorniškim darom pač izrazitejši predstavnik galske du-ševnosti nego trezni Poincarč. Briand je pridobival množice z znano bleščečo ek»-plozivnostjo francoskega duha, Poincarč pa si jih ni znal podjarmiti, ker množice niso nikoli mogle pranikrrti v logiko njegovih izvajanj in zlasti ne držati zveze z njegovim globokim znanjem in poznavanjem vsakovrstnih državnih problemov. Kljub temu pa je obdržal Poincarč vedno prav, medtem ko je že neposredni razvoj dogodkov dokazal, da je za leporeč-noetjo njegovih tekmecev prav mnogo prelepih sanj, ki jdh življenje pokaže kot nesposobne življenja. Poincare je v zadnjih pertih letih svojega življenja, ko ga je huda uremija iztrgala javnemu delovanju, imel veliko zadoščenje, da je razvoj dogodkov stri v prah vso ono krasnoslovno frazeolo-gijo, kri jc neko dobo po svetovni vojni opajala francoski narod. V teh letih je Ravmond Poincarč napisal obširno knjigo svojih spominov. Kakor njegovo življenje, tako tudi to knjižno delo preveva ena sama misel: zavarovati se pred dednim nasprotnikom z vzhodne meje Francije. Zato je prisegel na oni zemljevid Evrope, ki ga je začrtal njegov ljuti osebni nasprotn k Clemenceau. Čudovito je naključje, da je bil »tiger« najprej izvrševalec Poincare j evih odlokov med svetovno vojno, po Versaillesu pa je bil Poincarč oni mož, ki je z vso svojo veliko silo izvršil Clemenceaujevo mirovno .pogodbo. Moža sta se v delu nadomeščala in izpopolnjevala. Dasi nepopisna nasprotnika, nista svojega neprijateljstva nikoli prenašala na polje, kjer je šlo za dobrobit Francije, kar je redek primer in vzbuja zasluženo občudovanje Z Raymondorm Poincarejem 'mginja g sveta eden iizrned najmaikantnejših državnikov iz dobe velike vojne in Francija bo njegovo smrt občutila kot veliko izgubo. Težko da fr v vrstah svojih javnih delavcev danes našla moža, ki bi ga odlikovalo tako plemenito in ploimeneče domoljubje. Iz življenja velikega državnika Ravmond Poincare se je rodil 20. avgusta L 1860 r Barle-Ducu, departementu iMense, na ozemlju nekdanje slavne voijvo-drne Lotarin&ke. Po končanih pravniških študijah se je sicer posvetil odvetništvu, vendar je bil njegov glavni: poiklic v prvih letih, preden se je popolnoma preda! javnemu političnem-u delu, novinarstvo. Že s svojim 22. letom je prevzel uredništvo borbenega političnega obzornika »Voltaire«, kjer je francosko javnost kmalu opozoril nase s svojinr globokimi in stvarnimi članki ki pa so poleg tega razodevali še plam-teče francosko domoljubje. UTedn;štvo je obdržal vse do 1. 1927. Njegovi članki so kmalu izkazali pretežno nadarjenost mladega politika v finančnih vprašan jh državnega gospodarstva, zato mu je že kot 26 letnemu mladeniču bilo poverjeno mesto generalnega svetnika in šefa kabineta v poljedelskem ministrstvu. Naslednje leto ga je domači departement poslal v zbornico, kjer se pa ni pridružil nobeni politični skupini; poglobil se je še bolj v finančne vede in ostro opazoval razne komponente francoskega javnega življenja. Ožji rojaki so mu obnovili poslanski mandat L 1889 in 1893, nakaT je bil v kab netu Duipuv prosvetni minister. Komaj 34 let star jc prevzel v isti vladi listnico finančnega ministra, po nje ostavki pa mu je bila v kabinetu Ribata zope/t poverjena listnica prosvetnega ministra. Kljub svoji mladosti je bil tudi izvoljen za pod- šel v senat in je v njem s svojo bleščečo zgovornostjo silovito napadal cerkev in politične težnje njenih privržencev. Leta 1906. je zopet upravljal finančno ministrstvo, tri leta kasneje pa ga je Francoska akademija izvolila za rednega člana zaradi njegovih globOko zasnovanih del o finančnem gospodarstvu države. Dve leti pred svetovno vojno nastopi Poincare kot predisednik vlade in si v tem srvojstvu pridrži tudi zunanje ministrstvo, L 1913. pa je bil izvoljen za predsednika republike. V odločilnih letiih pred svetovno vojno je dobila Francija na vodstvo moža železne doslednosti, globokega vpogleda v probleme države in zlasti zapriseženega nasprotnika nemškega imperializma. Na tem visokem mestu je pokazal Poincare vse svoje izredne sposobnosti, med svetovno vojno pa je pokazal svoje nesebično pojmovanje v tem, da je svojega najhujšega političnega nasprotnika Cle.menoeauija poklical na čelo vlade, ceneč v »tigru« njegovo nadčloveško energijo, pogum in odločnost. Po končani funkcijski dobi 1. 1920. je Poincare prevzel predsedstvo reparacijske komisije, pa je kmalu odložil to mesto, ker ni hotel podpirati teženj, ki so hotele oslabiti določbe versailleskega miru. Dve leti kasneje je zrušil Briandovo vlado, ki se je kazala preveč popustljiva, da bi ustregla Angliji, in sam sestavil nov kab:-net, v katterem si je pridrzal posle zunanjega ministrstva. Ostal je na vladi do leta Herriota. L. 1926. je sestavil tako unuii narodni kabinet, ki je z energičnimi ukrepi in dalekosežno štednjo zavrl grozeči padec franka. Po izvedbi volilne refonme se jc domovina izkazala hvaležno rešitelju franka in je Poincareju pri volitvah dne 29. aprila 1928. dala popolno zaupnico. Poincare je zmagal na vsej črti, vendar pa je njegova vlada kmalu naletela na notranje •težkoče, ko so radikalni socialisti v vladi podali ostavke in omajali položaj zmagovalca. V tem času so se pri Poincareju pokazali .tudi prvi težji znaki bolezni, ki je tega edinstvenega državnika prisilila k odstopu (6. novembra 1928.) Hotel se je umakniti s politične pozoraice in se posvetiti literarnemu delu, toda moral je še enkrat prevzeti sestavo vlade, iz katere je odstranil levičarske življe. Se devet mesecev je vzdržal, naposled pa je bila njegova ogromna telesna sila le tako zelo zčr-pana, da se je moral odreči politiki. Podal je ostavko (27. junija 1929) in se čez pax dni podvrgel operaciji, ki je dobro uspela. Vendar je bil veliki državnik že tol ko iztrošen, da na popolno ozdravitev ni bilo misliti. Bolehal je in ob koncu marca 1932. so nemški listi zabeležili vest o smrti največjega neprijatelja Nemcev. Vest ni b la resnična in Poincare je preživel še marsikoga izmed odločilnih politikov iz dobe svetovne vojne, slednjič pa je le klonil pod hudo boleznijo: 15. t m. ob 3. uri zjutraj je prenehalo biti veliko srce Raymon-da Poincareja. Ni dvoma, da je strahotni zločin v Marseilleu pospešil njegovo smrt Mirim kraljica čokolade Specialitete so: MLEKITA — mlečna čokolada, HA VITA — mlečna čokolada s prijetnim okusom kolonialne kave, MAS LITA — desertna čokolada z obilno primesjo kakaovega masla, GRENKITA — plemenita gorčica prave naravne čokolade. Zapomnimo si imena, da zamoremo zbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado. Otroško /5'f lahko hm ALB U5-terpentinovim milo m. Obilna pena ALBUS-mila,v spojitvi z močno nesnago razkrajajočim terpentinom naredi,da je pranje z ALBUS -terpentinovim milom otroško lahko. N j. VeL kralj Peter IL sprejema iz rok predsednika beograjske občine sol in kruh Namestnik Nj. Vis. knez Pavle je predstavil Nj. VeL kralja Petru n. generale. Zadaj na desni so predsednik vlade g. Uzunovič in ministri. Moskva proslavlja našega Viteškega kralja Litvinov: ^Pokojni jugoslovenski vladar na) bo vsem državnikom in narodnim voditeljem" nr^S^vV^^ 1924., ko se je moral "umakni ti" H^^ proračunskega odseka. Od 1. 1903. je pre- 2e naslednje leto pa je zrušil tudi vlado Vila s Parizu, ki je v njej umri veliki francoski državnik Moskva, 15. oktobra, r. Kako ogromno spoštovanj« in ugled v mednarodni javnio-sti je užival po-kojm jugoslovenski kralj Aleksander, pričajo ne le nešte-vtilne sožalne iizjave, ki so prispele jugoslovenski vladi in beograjskemu dvoru iz vsega sveta, marveč še prav posebno dejstvo, da je celo komunistična Moskva .priredila prav impozantoo žalno svečanost za jugoslovenskim vladarjem. V komunističnem domu v Moskvi so se zbrali včerajj k svečanemu žalnemu zboru vsi člani sovjetsike vlade, na-Mšji funkcionarji komunistične stranke, zastopstva organizacij, celokupni diplomatski zbor ter generali teta sovjetske armade. Komisar za zunanje zadeve litvinov je imel pri tej priliki velik govor, ki so ga prenašale vse sovjetske radaopostaje. V svojetm govora je orisal fik pokojnega jugoslovenskega vladarja kot državnika, voditelja naroda in kot vojskovodjo. Poudarjajoč, da je pokojni kralj Aleksander pripeljal jugoslovensko državno ladjo skozi vse povojne viharje v mirno pristanišče ter otvoril pot k srečni bodočnosti In blagostanju jugoslovenskega naroda, je zlasti podčrtal ogromno vlogo, ki jo je igral pokojni jugoslovenski vladar kot graditelj miru v Evropi. Litvinov }e pri tem naglasil, da je paciflkacga Baflcana, Id je postal zadnje leto najm3rne& kotiček evropske cetine, v največji meri zasluga kralja Aleksandra. Evropski mir je Imel v njem neomajnega pobornika in zločinski streli, ki jih obsoja ves svet, so ga zadeli v trenutku, ko )e M na poslu, da krona svoje delo z novim uspehom pomirjeni a in mednarodnega sodelovanja. Pokojni jugoslovenski vladar, kralj Aleksander je bil v resnici narodni vladar in vzor dr-fcmrika, ki zasluži, da bi mu sledil; po njegovi poti vsi, ki Mm je mir te mednarodno sodelovanje res pri srca. Žalni zfcor je počastil spomin pokojnega jngosJovensikega kralja s trikrat-nffin »Slava!«, nafkaT je godba zaigrata jugoslovensko državno himno. Tako vidnega izraza spoštovanja do pokojnega kralja in sočustvovanja z jugoslovenskim narodom ob prebrkfld izgubi v komunistični Moskvi ni pač nikdo pričakoval in je zato tem znaoifoejSe in pomembnejše. Sovjetska viada Je sklenfla, da ho poslala na pogreb Ng. VeL kralja svojega posebnega zastopnika. Pooblastila je v to svrho deSiegata Zembeka. ki je že na pota v Beograd. Benesevi razgovori v Parizu 16. oktobra. AA. Če£koedovaš3d zunanji minister dr. Beneš je imel včeraj e že prej izvršil napade na avtomobile na sBčen način. V Marseilleu je hladno operiral na stopnici kraljevskega avtomobila ka« kar Človek, ki je vaien tega. Tudi značilnost, da je bil atentator obrezan, smatrajo pozinavalci Gernozemskega za popolnoma točno, ker pravijo, da jo obolel pred nekoliko leti na neki venerič-n-džarsko ter se mudil na Janka pusti, k.ier je bil 'ns+ruktor Paveličevih teroristov po odredbi Ki ril a Drp^gova. Tiralica pravi, da je bi*! rorem v štipu. vendar pa Je po rodu Iz vasi Kamenvce pri Čenifltt, !ti ie v Štipu samo živel neka i časa. Član VpO ie nostail že v čagi skupno Njegovo oporoko, Njegovo poslednjo votfo: ČavaJmo Jugoslavik*. Dolžnost vsakega državljana, ki se zaveda važnosti te oporoke, s katero nam daje nepazabi Vladar jasne smernice za vse naše nadaljnjo delovanje, je, da odločno zavrne raaširjevaloe neresničnih in vznemirljivih vesti, na we same pa opozori oMastva, ki bodo z vso »trogiostjo onemogočila tako njihovo početje. LJubljana, dne 16. oktobra 1994. Ban: iir« Marušič, L r. Vremenska naooved NorOsAdska vremenska napoved it torek: Pfi?akWflti ie slabo vreme. Vetrovi še oja-JjijO. V večieifl delu zapadnih in 6everoza-padnih mkraiin prične deževati Dunftiska ffetrten*kn napoved m totek: V južnih Alpah viharni vetrovi e padavinami, padec temperature. Posebni vlak U Slovenije v Beograd Za sdsleiesms it dravska banovina, ki se nameravajo «4eletttl pogrebnih svečanosti v Beograda, bo pripravljea posetoeo vlak. Voail bo la LJubljano danes, v torek Ob 23,20 hi prispel v Beograd v sredo med 1». ia 14. aro. Vlak ss bo ustavil na vseh postajah od Ljubljana do Doftova, od Do. bo«« dalje pa samo aa postajah, aa kateri postajajo braorlakl. Vlak bo omajal U Litije ob 0.14, 1» Trbovelj d) 0.47, aa eidaai most bo prttel ©b 1.09, o«ei pa 1JH. la Sevale* bo odSel ob 1.66, i* Vid-ma4CrSkega «*> t.M, 1* Breftic ob IX ln IS Ddbove cA 2.48, Ka ta posumi vlak t»aJo ade^tend pri-kljufiek a tlaki, ki odhajajo » Maribora Ob 21.40, hi Št. ilja ob 21.11, Ja Murtke Sobote ob 1«.10, is Gornje Radgone ob 1?.44, b Ljutomera Ob 12.64, hi D. Lendave ob 14.40. (Udeleženci t» Dol. Lendave morajo na Pragerskem čakati na vlak, ki od-haja 1» Maribora ob 21.40), i« SredlSČa ob 19,38 te PrevalJ oto 18.33, 1» Slov. Bistrice - 'mesta eb 18.27, 1« Konjic ob 15^2, ki Rogatca ob 1«.10. Tudi ndeleženci iz Slov. Bistrice, Konjic to Rogatca morajto čakati na vlak, ki odhaja i« Maribora ob 21.40. Temu vlaku bodo priklopljeni posebni vozovi za te udeležence. UdekSe&ei H drugih krajev banovine imajo na beograjski posebni vlak priključke z vlaki, ki odhajajo iz Bog. Bistrice ob 17.20, 1« Rateč ob 17-&3, a Jesenic <*> 18.45, Is Kamnika Ob 17.21, ki Tržiča ob 13.06, iz Metlike ob 16.39, it Novega mesta 0b 18.10, W Strade-Toplie ob 17.42, is fit Jan. ža ob 17.38, is Kočevja ob 17.5«, z Rakeka ob 21.08, Z Vrhnike Ob 17-2«, iz Slovenj-gradca preko Dravograda ob 18.25, iz Velenja pr«ko Celja ob 13-12. Tudi udeleftnl-kl it Velenja morajo čakati na vlak, ki odhaja h MarifcoTa ob 21.40 mi. Posebni vlak se vrača i« Beograida 18. oktobra 1934 med 22. in 23. aro. Točnejfii čas odhoda se bo objavil naknadno. Vse občinske uprave, druStva, organizacije Itd., se opozarjajo, da se prvenstveno poslužujejo tega vlaka, ker ni fiotovo če bo na rednih vlakih dovolj mest na razpolago. Nadalje se tudi opozarjajo vsi ude. leženci, da bo radi pomanjkanja le manj-Se. Število vojov II. razreda pri posebnem vlaku na razpolago. V Beogradu b0do v četrtek aa daa pogreba, že ob 6. zaprte za privatni promet vse ulice in ceste, zato bo onim, I prispejo Po tem i asu v prestolnico, dostop v mesto ekof0 nemogoč. Zaradi tega tUdI od. pade tlak, najavljen za sredo. Udeleženci Ljubljane naj danes naj-k&&npje do pordiieta prijavijo Svojo ndfi-ie«bo mestnemu odboru In si tudi tamkaj preskrbijo ohjbVfli Do tega 6aaa nai si tudi Že nabavijo toaovnlce. Zastopstvom, ki so svojo udeležbo prijavila neposredno drt. odboru za pogreb, bo ta Odbor predvidoma preskrbel tUdI zasilna prenočišča. Na pdbtiido. ki Jb Je prejel banovinah« odbor 8 ražttih straill. se prebivalstvo Drftvakp bafloVjfle Vabi. da fts dafi pogrp ba UJed 8. ifl 9 ter med 14. In 15. prižge v spomin na blagega in velikega pokojnika na svojih domovih lučke. Zadnji kraljev pozdrav Ciril-Metodovi družbi Družba izda za spomin narodni žalni kolek Ljubljana, 15. oktobra Žalna seja vodstva DruZbe sv. Cirila in Metoda s« je vršila danes. Predsednik inž. Mačkovžek je navzočim članom glavnega odbora prečital besedilo sožalne brzojavke, ki jo je odposlal na dvorni maršalat in je z naslednjim globoko občutenim govorom proslavil spomin Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja: Naša narodna obramba, zbrana v Družbi sv. Cirila in Metoda, se globoko pretresena in onemela od groze klanja veliki duši svojega neumrjočega kralja, junaka in mučenika. Izgubili smo človeka, ki 90 ga globoko čislali in spoštovali vsi, ki so kdaj prišli v stik z njim. Izgubljamo junaka, neomahljivega vojaka, ki je od bolezni onemogel vendar zadnji zapuščal albanske bregove in le katerega velika vojaška duša je zmogla javiti: Srbije ni več, toda naša vojska je pripravljena, da se bori dalje. Izgubljamo mučenika za npr med narodi ln za jugoslovansko idejo; ni bil le prvi Jugoslovan po visokem svojem položaju, bil je to predvsem po svojih mislih, zamislih in dejanjih. In izgubljamo našega prijatelja, ki je ob preobratu globoko do. umel bolesten krik našega naroda pod tujo okupacijo. Obljubljamo pa pri tej priliki ter vedno tn povsod, da bo Družba sv. Cirila tn Metoda trajno sledila klicu umi- rajočega Viteškega kralja Zedinitelja: j Cuvajmo Jugoslavijo! Sava velikemu kralju! Navzoči ao aaklic^i nepozabnemu kralju, miijencu Jugostovenskega naroda: £3a-i va! Dvorna, dama ga, Tavčarjeva, častna, predsednica družbe, prosi g. predsednika,; da prečita pismo ministra dvora g. Milana Antiča, ki ga je po naredbi blagopokojne ga Nj. Vel. kralja naslovil na njo za Drui bo sv. Cirila in Metoda. Pismo se glasi: »Poštovana gospod jo! Njegovo Veličanstvo Kralj primio je izraz udanosti, koje. ste Mu izvolili poslati u ime Družbe sv, Cirila in Metoda iz Vrhnike, prilikom go-dišnje skupštine, i blagovoleo je nareditJ mi, da Vama i učesnicima na ovoj skuj> štini izjavim zahvalnost.« To je zadnji pozdrav družbi od našega blagopokojnega kralja, ki je ljubil in upošteval vse, ki so v službi domovine. Gospod podpredsednik dr. Simon Dolar je predloža, da založi družba narodni žalni kolek v spomin usodnega dne, ko je padel naš prvi in nedosežni borec za domovino. Predlog je bil z navdušenjem sogla*L no sprejet. Na druž!b4no vodstvo prihajajo terasi spontanega sožaJja tu® od njenih podrot-oic. Ljubljana na pogrebni dan viteškega kralja Na posebno dostojanstven naon se bo prestolnica Slovencev v četrtek poklonila manom nesmrtnega ljubljenca Z nocojšnjim nosnim brcovlakoma odpotuje v Beograd posebna de»putacija meetne občine ljubljanske, ki bo zastopala tretjo prestolnico pri pogrebu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. V deputaclji bo-do: predsednik mestne občine dr. Dinko Poc, člani mestnega sveta gg. Josip Turk, Iva® Tavčar in dr. Milan šutolc ter mag. nadsv. dT. Riko Fux, dr. Ivo Frelih im ravnatelj mestne vrtnarije Anton Lap. Zveza organizacij magistratu ih uradnikov prav tako odpošlje veččlansbo deputacijo, v kateri bod0: mag. direktor g. Jančigaj, Vladimir Pelan, Drago Mohorč ln I. Oblak. Mestna občina položi na grob Viteškega kralja Zedinitelja velik, krasen venec. Počastitev v Ljubljani Ljubljana, 15. oktobra. Mestni predsednik g. dr. Dinko Puc je nocoj izdal naslednjo objavo o počastitvi dmeva pogreba Nj. Vel. Viteškega kralja Zedinitelja: Someščani! V četrtek 18. t. m. polože kralja-mučenika Aleksandra I. Zedinitelja k večnemu počitku. Pogrefane svečanosti bodo dopoldne v Beogradu in popoldne na Oplencu. Ljubljana ee bo z globoko žalostjo priključila tem žalmim slovesnostim, da pokaže kakor doslej vso svojo ljubezen in ndanost, predvsem pa globoko hvaležnost velikemu pokojniku. Odbor, ki Je bil v to svrho sestavljen, je določil spored te žalne svečanosti takole: V četrtek bo ob 8. trfotraj žalno cerkveno opravilo v cerkvah LJufbljane to se ga udeleže: šolska mladina vseh šol ln zavodov v Ljubljani v cerkvah, kakor so določene za šolsko mašo; v stolnici zastopniki vseh oblasti, vojaštvo, državni in avtonomni uradnik 1_ rsa kulturna, prosvetna, gosjpodareka ta strokovna društva x zastavami, z žalnimi trakovi ter vse ostale korporacije. Ob pol 10. bo na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo žalno cerkveno opravilo, katerega se udeleže zastopniki vseh naved. nih oblasti in društev ter korporacij, vojaštvo, mladina vseh ljubljanskih šol in šolskih zavodov. Po cerkvenem opravilu Ljubljanski mestni svet Ljubljanski mestni svet se je snoči sestal na kratko sejo, da reši nekatere formalne zadeve v smislu novega zakona o mestnih občinah. Predse 15. ure. Vabim vse someščane, da sodelujejo z ljubeznijo pri vseh žalnih slovesnostih, ki naj bodo viden izraz globoke »danosti, spoštovanja ln hvaležnosti do velikega pokojnika, Viteškega kralia Aleksandra I. Zedinitelja. Legitimacije za pogreb Mestno načelstvo ljubljansko sporoča: Legitimacije za udeležbo pri pogrebu NJ. Vel. viteškega kralja Aleksandra I. ZerfU nltelja v Beogradu Izdaja mestno Pogla varstvo še v torek od 8. do 20. in v sredo od 8. do 14. v sobi št. 21, I. nadstropje — Mestni trg št. 2, nasproti mestni posvetovalnici. Torek, 16. oktobra. LJUBLJANA 11: Poročila. — 12: Davori^ Ravljen: Največji junak v svetovna vojni. 20: An te Gaber: Kralj Aleksander in flioi venska umetnost. — 20.30: Slovenski kalni kvartet poje žaloetinke. Vmes prenod iz Zagreba. Sreda, 17. oktobra. LJUBLJANA, BEOGRAD in ZAGREB oddaje jo program po napovedi PRAGA 21: Orkestralen koncert —, BRNO 21: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20: Orkester. — 21: Chopinov koncert — DUNAJ 12: Orkester. _ 17.25: Koncertna ura. — 2005: Simfoničen koncert. — BERLIN 20.10: Zborovski koncert. — 20.36: Me. šan program. — K6N1G9BERG 19.20: Orgle, — 21: Prenos iz Varšave. — STUTTGART! 21: Simfoničen koncert — RIM 20.46: Glas. bena drama. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v odstotkih, 5 smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. — 16. oktobra. Ljubljana, 7. 752.5, 14.8, 76, 0. 10,--; Ljubljana 13 748.3, 16.5, 70, SW€, 10, — —; Maribor'7, 750.9, 11.0, 80, 0, 10,--; Zagreto 7, 751.6, 5.0, 80, W3, 10,--; Beo. grad 7, 763.9, 13.0, 70, SL 6,--; Sarajevo 7 758.8, 5.0, 90, 0, 7,--; Skoplje "7, 759.8, 8.0, 90, 0, 10,--; Split 7, 757.2, 1€.0, 80, SE3, 10,--; Kumbor 7. 753.6, 18.0, 90, E3, io,--. Temperatura: Ljubljana — 8.8; 16.8, —; Maribor 1«.8, 11.0; Zagreb 19.0, 3.0; Beograd 18.0, 10.0; Sarajevo — 2.0; Skoplje 18.0, 4.0; Split 22.0. 14.0; Knmb0r — 17.0. Vremensko stanje 15. t. m. Močan ciklon nad Baltiškim morjem prevladuje nad vsem evropskim kontinentom. Visoki Pritisk se drži le 8e nad Pirenejskim polotokom Oblačno in deževno vreme v vsej Evropi. — V Jugoslaviji je po vsej državi oblačno, dežja doslej nI bilo. Temperatura je dosegla maksimum v Splitu (21), mL nimum v Sarajevu (2 stopnji C.) Viteškega kralja Bratsko žalovanje v Brnu Na dan pogreba se zbere na Trgu svobode prebivalstvo Velikega Brna, da se od daleč poslovi od našega kralja Brno, 15. oktobra V soboto ob 11. dopoldne se je vršila v avli češke tehnike v Brnu žalna svečanost akademskega društva »Jugoslavije« ob navzočnosti najodličnejšh predstavnikov javnega življenja. Prisotni so bili: viceprezi-dent iM ona vsk o -SI eske g. dr. L. Bohm. deželni poveljnik Mora-rako-Sleske armadni general g. Sergjej Vojcehovsikv, starosta mesta Brna g. K. Tomeš, rektoT češke tehnike dr. K. ČupT, konzul kraljevine Jugoslavije inž. V. Filkuka ter številne osebnosti tukajšnjega slovanskega življenja. Polnoštevilno je bik zastopana jugoslovenska omladina, dalje zastopniki češkoslovaškega, bolgarskega, poljskega in ruskega študent-stva. Neizmerna žalost je ležala v duši slehernega in bilo je treba le besede, da so solze orosile lice. Ob nemi tišini se je zgla-sila naša državna himna in nato češkoslovaška, pogledi pa so bili uprti k sliki Njega, ki nam je bil v življenju najboljši Oče in nam ostane Vodnik v bodočnosti. Častna straža jugoslovenskih akademikov-omla-dincev je obdajala Njegovo sliko sredi zelenja, govorniki so se vrstili in se v krasnih besedah poklanjali manom Njegovega velikega duha. Prisotni armadni general, vodja nedavnih velikih manevrov češkoslovaške armade, si je utiral solze, on, vajen največjih bitk pri Zborovu. Vojak je jokal za vojakom. • Mračen je dan. Črno zastave ao otožno vijejo po mestu in dokazujejo, da se je zgodilo nekaj strašnega, nekaj nepojmljivega. Pa vendar je to kruta resničnost. Kakor bi se zazibal svet, nasičen zlih duhov, kakor bi se imelo porušiti vse ono, kar daje ljudem upanja in življenja v lepšo bodočnost, takšni so ti dnevi, ki so nam vzeli Njega, od katerega smo upravičeno z vere- m prepričanjem pričakovali vsega do brega. V teh dneh so se sklenila naša srca ob skupni ir> ✓ narodne in državne enote doma r Jugoslaviji in bratski Češkoslovaški. Ne bojimo se boja, ne boj mo se žrtev, naša misel plameni visoko kakor nikdar prej in jasna je pot, ki se riše za njim: to je pot k čim jačjemu zedinjenju Jugoslavije, to je pot evropskega in svetovnega miru. Zamajala so se srca, ne od strahu in bojazni, zamajala so se v neizmerni boli za. Njim, ki smo ga tako ljubili. Kdor pa bo segal po naših srcih, ta žali Njega in zato je naša dolžnost, da Ga maščujemo in osvetimo: naj bo brat aki tujec, pravica je z nami. To je naš evangelij, to je Njegov testament: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« * 18. oktobra, na dan, ko položijo Njegovo telo k večnemu počitku na Oplencu, se zbere prebivalstvo Velikega Brna na Trgu svobode, da se od daleč poslovi od Njega. Brale se bodo maše in zvonovi bodo žalostno odmevali po mestu. Ni Te več med nami, srnejoč se in mil, kakor dobri naš Oče. Tvoje oko je tako zgodaj ugasnilo, Tvoje roke so se tako zgodf.j ohladile in onemele m Tvoje srce je tako zgodaj prestalo biti — ostal pa Si ves med nami, Večji in Mogočnejši; ostala je Tvoja sveta Misel, ki nas bo vedno vodila, vedno in povsod. Jugoslovenska omladina Te bo ohranila v svetem spomnu, dali Ti bomo svoje roke, svoje telo in dušo. Ti boš šel pred nami, velik in mogočen in mi Te bomo vodili tja, kamor nisi mogel živ v življenju — v novo, docela prerojeno zedinjeno Jugoslavijo. Fran Svetina. Pardubice žaiujeje Pardubice, 15. oktobra V mestnem gledališču ▼ Pardubicah na vrhockiem Češkem je bila v nedeljo dopoldne žalna slavmost za kraljem Aleksandrom in ministrom Barthoujem. Priredila sta jo mestni in okrajni prosvetni zbor s sodelovanjem Češkoslov.-jugoslov. lige. Albance fran?aise, sokolstva in legionarjev pod pokroviteljstvom okrajnega zastopstva in pardubiškega mestnega sveta. Žalno slavnost je otvoril pardubiški oktet s petjem skladbe J. B. Foersterja »Iz rok usode«, Nato sta spregovorila zastopnika obeh protektorjev. O kralju Aleksandru L je govoril predsednik pardubiške Čj. lige, dobri poznavalec naših razmer, višji svetal kiuž. J. 23d. Rau&ar. Po govoru o Barthouju so prenašali iz žapne cerkve K. Hoyerja »Žalobno koračnico«, ki jo je na orgle odigral Fr. Michalek Jugoslovanska, francoska in češkoslovaška himna so zaključile pietetno slavnost, ki je pokazala, da tudi Pardubice dele z Jugoslavijo bridko žalost ob nenadomestljivi izgubi. Plzen ljubljanski Jčligi Ljubljanska Jugoslov.-češkosk>v. liga je prejela od sestrske lige v Plznji pismo, ki v njem izraža svoje glbboko sočutje ob naši neizmerni bolesti in žalosti, ter pravi: »Zagotavljamo Vam, da bodo poslednje besede Nj. Vel. kralja Aleksandra »Čuvajte Jugoslavijo« ostale tudi za nas oporoka, ki se je bomo vedno spominjali.« Sožalje čsL učiteljske zveze iz Prage Jug oelo vensko učiteljsko odruženje je prejelo iz Češkoslovaške pismo naslednje vsebine. »Češkoslovaško učiteljstvo je globoko ganjeno zaradi tragične smrti Vašega velikega kralja Aleksandra I Izvolite spre-jeti naše iskrene izjave o našem sočustvovanju v tej nesreči, ki je zadela Vaš narod in ki jo tudi naša republika čuti kot svojo nesrečo. Ta težki udarec more samo okrepiti vezi, ki bodo oba naroda in obe državi večno spajal« v sreči m nesreči. Želimo Vam, dragi tovariši, da Vaše šolsko m prosvetno delo prinese jugoslovenskemu narodu mnogo uspehov in moči.« Sožalje češkoslovaškega nacionalnega delavstva Češkoslovaška delavska obec je kot osrednja organizacija čehoslovaških narod-nosocialističnilh delavskih organizacij poslala Narodna strokovni zvezi v Ljubljani so» žalno pismo tele vsebine: Dragi bratjel Od prvega trenotka, ko je prispela v Prago vest o gnusnem atentatu na Vašega kralja, je bila naša misel pri Vas v bratski Jugoslaviji. V teh momentih Vaše globoke žalosti in srce trgajoče bolesti smo se znova več ko jasno prepričali, da smo eno srce, kajti vsi smo čutili z Vami in vedno čutimo kakor Vi. Pri nas fe ista žalost, kakor v bratski Jugoslaviji, ki je izgubila svojega ljubljenega kralja Zedinitelja. Češkoslovaški narod izgublja v njem svojega najzvestejšega prijatelja. Uveravajoč Vas o našem najglobljem sočustvovanju želimo, da bi Vam v teh težkih trenotkih bili v tolažbo in k novi okrepitvi izrazi naše zveste in bratske vdanosti. Za Češkoslovaško delavsko obec: Joa. Tuma, podpredsednik centrale; Al. Tučny, narodni poslanec, tajnik centrale. Žalovanje v stari sokolski trdil j; lavi Mozirje, 15. oktobra Vest o umoru našega ljubljenega suverena se je razširila z bliskovito brzino ▼ Mozirju in okolici. V trenutkih strašnega pričakovanja se je zbral narod na trgu zlasti okoli restavracije pri pošti, kjer jo bilo sprejeto prvo radijsko poročilo. Takoj, ko je prispela prva vest, je odposlal predsednik trške občine g. Matija Goričar zasebnega kurirja s tem obvestilom k »reškemu načelstvu v Gornji grad V nedeljo je bila v dvorani norega Sokolskega doma, katere oder je bil okrašen z zelenjem in veliko snko pokojnega kralja. odeto s čmo tančico, žalna komemoracija. Prostorna dvorana seve.la ni mogla sprejeti ogromne množice. V zelo lepem govoru je orisal predsednik občine in bano vinski svetnik g. Matija Goričar pokojnega vladarja kot največjega graditelja nacionalne zavesti, kot pobornik miru teT voditelja močne, nerazdeljive jugoslovenske države ter silno bol, ki domuje v dušah našega naroda Pridušeno ihtenje se je čulo po vsej dvorani, ko je govornik z iskrenimi besedami pozival k zvestobi in vdanosti našemu mlademu kralju Nj. VeL Petru IL Govorila sta še starešina br. Jože Trogar ter prosvetarka Slavica Grobnikova, Po končanih govorih je zapel pevski zbor in z njim vsa dvorana državno himno, nakar so je množica mirno razšla. silnim znega dejanja Kako je Beograd sprejel vest o umoru Viteškega kralja - Vse žaluje, a nihče ne obupuje — Nepojmljiva narodna nesreča je le še tesneje strnila vsa srca in okrepila voljo Beograd, 12. oktobra. j poročilo vse nekam tako čudno suhoparno, Turobni jesenski dan se je nagnil k večeru. Prestolnične ul:ce, zlasti pa Knez Mihajlova in Terazije, so se napolnile z izpre-hajalci, ki se ob tem času vsakega večera veselo kramljajoč zgrinjajo na beograjskem »korzu«. Napolnile so se tudi vse mnogoštevilne gostilne in drugi taki prostori, kjer se Beograjčanje po končanem dnevnem delu shajajo pred večerjo na prijateljski po-menek o dnevnih dogodkih. Ko je tako na »korzu« šumelo veselo življenje mladine, so se tu pretresala zlasti poročila o kraljevem potovanju v Francijo in veikanskm pomenu: tega potovanja za bodoči razvoj domačega in splošnega političnega položaja. Mnogo in, kakor se more pač reči sedaj, z neko podzavestno zlo slutnjo, se je pretresalo poročilo beograjskega popoldanskega lista, ki je že kratko poročal o slovesnem sprejemu v Marseilleu, o vožnji kralja Aleksandra po marseilleskih ulicah, kako je kralj položil pamovo vejo na spomenik borcev s solunske fronte, in celo o čajanki na marseillesk prefekturi. Dasi je pod poročilom stalo ime znanega beograjskega novinarja in narodnega poslanca, se je zdelo tako prazno, da jc moralo vzbujati sum, da je bilo uvrščeno v list, preden so se opisovani dogodki dejanski dogodili, ali pa da se n;so dogodili tako, kakor jih je list opisoval. In se je še raizprarvljalo o vsem tem, ko so se raznesli prvi glasovi s strašnem zločinu, bi se je že dogodil, ko je naš kralj kotmaj stopili na francoska tia. V javnost so prodrle prve Testi pač s strani ljudi, ki so poslušali vnanje radijske postaje. In te vesti so govorile, da je kralj težko ranjen. Toda le prekmalu se jc izvedela vsa resn:ca, ki je po bliskovo šla od ust do ust — Atentat na krajja t MarseSHeu! Kralj je mrtev! Množice so zastale, onemele. Nihče ni mogel verjeti, da bi bila ta grozna vest resnični. Ali so se potem, po prvi osupli ostmtelosti, hipoma razgibale vse množice. Ulice pred uredništvi listov so se napolnile z občinstvom, ki je hotelo toč-nejšilh obvestil. Pred lokali z radijskimi glasniki se je vse trlo ljudstva. Tam doli ob križišču Nemanjine in Miloša Veljkega ulice, kjer ima srvoje urade predisedništvo vlade, so se zbirale vise večje skupine. Av- Dobrovoljci za spomenik kralju Aleksandra L v Ljubljani Ljubljana, 15. oktobra Zveza vojnih dobrovoljcev, kraljevine Jugoslavije, sreska organizacija v Ljubljani, je na predlog svojih članov pokrenifa iniciativno akcijo za postavitev spomenika svojemu ljubljenemu bojnemu tovarišu in vrhovnemu komandantu, blagnpokojnemu tragično preminulemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelj« — v Ljubljani. K sodelovanju in nabiranju prispevkov vabi vse sorodne narodne organizacije v Ljubljani in vsej dravski banovini. Prispevki naj se naslavljajo na čekovni račun št 11-585 Zveza vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije, krajevna organizacija Ljubljana, ali upravam listov pod izrecnim pripisom: Za spomenik Viteškemu kralju Mučeniku. Vse nadaljnje podrobnosti objavljamo po izvršenih pogrebnih svečanostih. Imena darovalcev se bodo sproti objavljal* v vseh dnevnikih. Joža Bekš: Bežne slike i. 26.-28. VI. 1920. Kralj Aleksander posett kot regent prvič Ljubljano Prvi slovenski Vidov dan sredi bele, sončne Ljubljane, vse nasmejane in razigrane, s Tvojim sijajem okovan... Src naših prvi objel Te fe im, švignil v vis, na Ur se razpel, v eno s Svojo vse duše si vnd. Kakor z večno lučko oltar. 8. VI. 1922. Poroka kralja Aleksandra s kraljico Marijo Girland dehteči pasovi, zastav žtvobarvnih pozdravi in množic pestri valovi. Na beograjski trdnjavi smejo se prešerno topovi, po ulicah pir in raj. Pobaram starca: »ČAča, zakaf?« A &ča nič. — Le otroški smehljaj mu gre preko ost in solzA. — Kot fant se v hipa vzravnA, in že sva v živahnem kolu bOa. 6. IX. 1923. Rojstni dan kralja Petra H. Z niba spet sonce se smeje, tn vnovič tekmujeta zvoka dveh bronastih bratov, kdo njiju bt preje dolčm tn gorim novo vest razodel, kdo njiju glasneje bi vsem od zapada pa do iztoka zapel in pel... Pobaram starca: *čtčn, zakaj?* A čiča, ki mu otroški smehljaj gre preko ust in veselih solzA, samo: »Dobro srečo Bog daj!« In že sva v živahnem kolu bila. 4. Sonce — kakor da Je obledelo, >— kakor da se svetli zastor v templja od boli na dvoje je pretrgal, kakor da »o črne zle peroti hušknile preko obrazov bledih, kakor da ao se planine v dalji gluhe smrti in teme napile.., Topla vlaga Je v očeh nabrana, vse odela žalna je črnina, plač razlega se tz zadnje koče. —> Mati k prsim stiska si otroka; o), te čudežne oči velike rade ib jo nekaj poprašale, toda slutnje sla je prevelika.... Iščem čičo, da bi ml povedal, kdo nam sonce žarko je zasenčil, kdo planine v nemi mrak zagrnil, kdo privabi7 na obraz bledico, kdo razgibal plač v vaseh in mestih, in zakaj oči otroka rade mater solzno nekaj bi vprašale. — Iščem čičo, da mi razodene. Iščem ga zaman) koleno kleca... Jedki grom topov gre z brd v dolina, v linah tužno plakajo zvonovi In zvonijo: »Kralja so ubitih Na oči mi seda grenka rosa, noga se šibi in noče dal je. tomobiii ao drveli. Seja vlade. Usodna se potrjuje. Kralj je mrtev, žrtev gnusnega zločinskega napadal V množicah je tedaj »vrelo. Pestt eo ea stiskale, oči so se zabliekaie in oglasile se je po kaka ostra, težka beseda. Aii samo prn hip. Potem pa je očiviidno objela vse in vsakogar zavest, da je trenutek sSne odgovornosti, ko je vsem is vsakomur treba le pameti, miru in reda. Teko je prvemu hipu vzkipele ogorčenosti sledil le Se občutek neizmerne žalosti Množice so se same zmScie razha jaiti. S sklonjenimi gla/vami je vse hitelo v svoje domove. Vse javno življenje je zamrlo. Vse gledališke predstave odpovedane, kinematografi so se zaprli, vsi javni lokali so se izpraznili. Ob desetih zvečer so bile mestne ulace prazne in tramvajski vozovi, ld se niso ustavili v svojem prometni, so vozili brez občinstva Le tupatem je na ulici postajala še kaka gručioa ljudi, ki je tiho razpravljala med seboj, se naivno tako tiho pozdravila in razšla. Pozno v noči je pač res marsikdo, ki mu razburjenje ni dalo miru in počitka, zavil tja doli okoli vladnih palač, kjer so celo noč gorele luči in so se ustvarjali sklepi, kakor jih jc zahtevate tako nepričakovano, pa s tako grozo narimjena potreba. Borba za Jutranje liste Bik je še trda tema, ko so se naslednjega jutra že zbirale velike množice okoli uprav jutranjih listov. Ko so izšli, jih je množica dobesedno razgrabila. RaiznaSalcem so jih kar trgali iz rok in mars ikateri prodajalec se je smatral za srečnega, če se je mogel skriti v kaki veži. dokler ni minil prvi naval, da je potem mogel odnesti svoj obrok v svoj določeni kraj. Do srede dopoldneva jutranji Žalna zastava na Brani Za vihrala je v nedeljo v času, ko je „Dubrovnikw z mrtvim kraljem pristal na Jadranu fnmit, 15. oktobra. To nedeljo se je zbrala na koničastem wiiu Brane v Kamniških Alpah velika družba planincev, da prisostvujejo razvitju žalne zastave Najvišjemu lovcu in iskrenemu prijatelju naših planin. Kamniški planinci »o že v soboto popoldne prenesli iz Kamniške Bistrice na Sedlo vse sestavne dele 9 metrov visokega železnega droga s križem, beton in potrebno orodje. Tovarna »Titan«, ki je poklonila železni drog, je izvršila delo v najkrajšem času, tako da je zastava zavihrala na najvišji točki kraljevega lovišča v času, ko je ladja z mrtvim kraljem pristala na domači obali. V megli in velikem mrazu je v nedeljo zjutraj družba 28 kairrmiškh planincev prenesla 450 kg bremena na strmo Brano. Kljub težavni poti po zamrznjenih sneži-ščih in skalnih strminah so fantje z veliko požrtvovalnostjo premagali vse težave in brez vsake nezgode spravili težo na vrhunec. Megla, vihar in mraz ao ovirali, da niso mogli tako hitro izvršiti dela, vendar pa je bij točno opoldne, ko se je nad vrhovi zjasnilo, drog sestavljen m dvignjen. S šestimi železnimi vrvmi so ga pritrdili, da bo dolgo kljiiboval viharjem, jamo, v kateri je drog postavljen, pa so zaibetonirali. Ob vznožju so vzidali bronasto ploščo, ki jo je »delala in poklonila tovarna »Titan«, z napisom: Kralju Aleksandru L, lovcu in lj*Jbšteiju naš,-h planin ob njegovi tragični •tnrti postavili v spomin kamniški planinci 14. oktobra 1934. Točno ob 14. uri je bilo vse delo gotovo in ob trikratnem klicu »Slava!« je zavihrala na vrhu Brane črna zastava. S sklonjenimi glavam j© družba planincev počastila spomin blagopokojnega kralja Aleksandra. Megla, ki je ves dan zakri- vala južno pobočje Brane, se je raakad2a, in v Kamniku so s prostim očesom opazrfii zastavo, vihra jočo na visokem dro^i. Po i desetih minutah pa je megleno morje zavi-l lo vrh Brane v gost pajčolan in planinci; so krenili nazaj na Sedlo. Ob ganljivi planinski svečanosti posve- • čem kralju Aleksandru, iskrenemu prijatelju naših planin, je bilo zbranih na 2247 metrov visoki Brani toliko planincev, kakor še nikoli doslej na nobenem vrhu Kamniških Alp. Razvitju žalne zastave je prisostvovalo nad 100 ljudi. -Polovica jih je bilo iz kamniške strani, ostali, v večini Celjani, pa so prišli preko Okrešlja rz Logarske doline. Požrtvovalno m težko delo kamniških planincev, izvrejoče iz ljubezni do mrtvega vladarja, je vzbujalo splošno občudovanje. Žalna zastava rta vrhu Brane je pritrjena na vrtl jrcvi osi in trpežno izdelana, da bo "dolgo kljubovala viharjem. Za njo pa bo ostal na visokem vrhu. ki ponosno kraljuje nad kraljevim loviščem v Kamniški Bistrici, 9 metrov visoki drog s križem in spominsko ploščo kot znak da so Kamniške Alpe v trajni žalosti za svojim kraljevskim lovcem in prijateljem. V spominski knjigi turistovske koče na Kamniškem sedlu so izpolnili tri strani udeleženai nedeljske žalne planinske svečanosti na Brani, tako da je ob zakljw3fcu letošnje sezone doseglo število obiskovalcev Kamniškega Sedla številko 1814. Med njimi je pod številko 941 z dne 30. julija vpisan Nj. VeL kralj Peter IL, ki se je ta dan kot prestolonaslednik prvič povzpel tako visoko in ostal dalj časa na Sedki ter občudoval krasni razgled in divjo lepoto naših planin. žalost na koroški mep Prst iz kraja kralja Matjaža na Aleksandrovem grobu T (Svitanja. 15. oktobra. Mkbdtaa... Po razredih črno ovite slike Viteškega kralja. Sveče gorijo. Sami, popolnoma iz lastnega nagiba, so jih prinesli in prižgali naši nadebudni obmejni šolarji. In molijo: namesto enega očenaša. lu^nr prej Po navadi, sedaj tri — enega za blagopokojnega kralja, enega za mladega kralja, ljubljenega Petra IL, enega za mlado Jugoslavijo, zase. In kako molijo! Smiselno, pobožno in pozorno, kakor že nikoli poprej. Po molitvi sledi pogovor. Kako so že ogorčeni ti mladi, delavski otroci I Kako obsojajo gnusnega morilca Delavski otroci so. Marsikaj slišijo, kar povejo v šoli svojemu učitelju, tudi doma. To pa pomeni, da obsojata, gnusni zločin, ki je M storjen nad našim dobrim kraljem, tadi obmejni industrijski delavec in njegova žena, poprej kdaj morda republikanca in internacionalca. sedaj jugoslovenska rodoljuba, četudi te iz-premembe v svojem srcu ne kažeta rada na zunaj- 0, draga in lepa naša Jugoslavija! Kako si napredovala in se utrdila pod vodstvom svojega Viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja! Kdor te je videl v srcih državljanov pred 15 in desetimi leti, ta te sedaj ne bi spoznal, če bi bil zadnja leta prespal, talko si napredovala! Ljudje, ki eo L 1918. razbijali deklaracijski shod m Jugoslavijo v St Janžu pri Dravogradu, sedaj s solznimi očmi in tresočim glasom objokujejo svojega res viteškega kralja! Ni je hiše, ki ne bi iskreno žalovala in ne bi razobesila žalne zastave! Sivolasi starčki, sključene ž©ne, možje in matere, mladeniči, mladenke, nežna šolska mladina: vse je potrto, solzno, objokano. In to v kraju, ki je dal ob prevratu naizagrizenejše nasprotnike Jugoslavije! Kralj Zedinitelj je bil res velik in viteški vladar an Jugoeloveni so r«e dobri, povsod, zlasti pa na tvoji meji. Ob spominu hi v mislih na Viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja te bodo čuvali do zadnje kaplje krvi. Mežica, 14. oktobra. Vsakemu Slovencu ,fe znano ime Pece, gore, v 'kateri epi kralj Matjaž. Je res visoka in obsežna gora, podobna ogromnemu grobu, kjer je prostora dovoli za kralja in ivbo njegovo vojsko. Te dni, po sleherni Jugoslovan piaka ob misli na Viteškega kralja Aleksandra Zedi-nitelja, ee je v tukajšnjih narodnih krogih rodila prekrasna misel, da bi ponesli na njegov grob žaro prsti, zemlje, nakopane pod Peco, v Mežiški dolini, v tem mladem, a tem dragocenejšem kosu koroške zemlje, ki je pripadal kraljevini Jugoslaviji. Komaj je bil predlog izeovorien, že so ga osvojili narodni ljudje iz vse doline m že je oo-stavil odbor narodno obrambnih društe«, da bo oži>votvoril misel, ki je takoj postala skupna vsem. Kakor krali Matjaž, nas je ViteSki fcrafj Aleksander Zedinitelj »pusta sredi svojega najplodnejšega dela za ves narod sredi svojih zmag, tako. da se Hjab številnim in najzanesljivejšim poročilom še vedno ne moremo vživeti v prežalostno dejstvo, da kralja Aleksandra ni več- Vsa društva Mežižke doline, malega, dela Koroške, ki je pripadla domovini Jugoslaviji, so zbrala za srebrno žaro, v kateri poneso župani občin črne, Mežice, Preva-Ija, Guštanja in Dravograda jugoslovansko koroško zemljo na grob kralja Aleksandra L Delegati odpotujejo jutri s osebnim vlakom iz Dravograda ob 15-20. V Beograd prispejo z brzim vlakom v ste, do zjutraj. Kakor nikoli poprej, vefljajo za naš narod baš sedaj besede generala - pesnika Maj-straVojianova: »O, jftz ne spim. le čakam, čas m čakam vas___< Komaj umrl, že stopa viteški kralj v diK ševno snovanje preprostega našega ljudstva, v legende in pripovedke o kraljih - junakih. Prst izpod gore kralja Matjaža, sive Pece, ponešene na grob viteza kralja Aleksandra v Oplenac v junaško šamadijo, bo| viden in trajen znak čjvstvovanja Jugoslo-venov ob severni, koroški meji. J. GL Ali s! že član tasti še niso dospeli do periferije mesta, dočim so se beda/j v središču razpečarvali že popoldanski listi, ki so izjemoma izšli že dopoldne. Alj je bila vsa periferija v mestu. Črtal je ves Beograd. Ves Beograd je bil na ulicah v toku vsega dopoldneva. Nepregledne množice so krožile po ulicah, toda vse mirno m povsod najlepši red. Smeha seveda ni b4o nikjer, temveč vse tihi, resni obrazi. Nikjer hrupnih razgovorov, povsod le skoraj šepetajoč pomenek. Ljudstvo je izvedelo resnico, jo je sprejelo, kakor je sprejelo že toliko zlih vesti v minulih, pa ne še pozabljenih časih, ko se je naučilo prenašati vse, pa tudi najhujše, z junaškim samozatajevanjem, in se je pomirilo. Listi so objavljali kraljevo smrt in nastop novega vladarja. Vse, kar je treba, da se življenje države ne zaustavi, se je storilo nemudoma. Z naj iskren ejšo, najglobljo žalostjo je sprejela prestolnica vest o smrti svojega vladarja, silno ogorčenje jo je obvzelo ob gnusnem zločinu, čigar žrtev je postal, toda z ravno tako histrostrjo pogleda v bodočnost, zavestjo odgovornosti in čutom državljanske dolžnosti je presekala tudi najmanjši up tistim, ki so morda računali, da se bodo razkropile ovce, leo udarijo pastirja. Pastir je padel, s$i je nemudoma vstal novi pastir, ki so se ga ovce oklenile z isto ljubeznijo in vdanostjo, s katero so se oklepale prejšnjega. Jutranji listi so razglasili nastop novega vladarja. Vse se je izvršilo, kakor je določil njegov modri prednik Prestolnica v črnini Že takoj zjutraj so se začele pojavljati vsepovsod črne zastave. Dasi so ostale vse trgovine, oelo tudi prodajalnice jestvin, zaprte ves dan, že tekom dopoldneva ni bilo v vsem Beogradu ne palače ne najskrom-nejše predmestne boiiibice, ki bi ne biia izveš ila žalne zastave. Žalne zastave plapolajo na vseh tramvajskih vozovih. Ravno tako tudi na vseh avtomobilih. Celo čistilca čevljev na uEci so poleg svojih skrinjic postavil; paličice z žalnim znakom. Šolska mladina je odšla ^jotnafj v šolo, aii se je kmalu vrnila. Učrtejsfco osobje je s solzami r očeh spregovorilo o neizmerni izgufbi, ki je zadela domovino, in ji povedalo, da šole ostanejo v znak žalosti zaprte. Pouk se je ustavil v Beogradu tudi na vseh srednjih in ostalih šolah. Včeraj in danes so trgovine odprto ža t? izložbenih oknih se vidi vedno več kraljevih slik v žalnem okviru, v fotografskih izložbah pa cele vrste prizorov iz kraljevega življenja, zlasti takih, ki kažejo njegovo priljudno občevanje s preprostim ljudstvom. Mnogo je tudi videti slik izza časa bivanja ministra Barthouja v Beogradu. Promet po beograjskih ulicah je vse dni zelo živahen. V velikem številu je pritisnilo ,v mesto ljudstvo iz okolice. In se mora res miilo storiti človeku, če posluša, s kaiko ljubeznijo in vdanostjo govori to preprosto ljudstvo o svojem pokojnem kralju, kako mu je naravnost nerazumljivo, da ga je mogla in smela doleteti tako grozna usoda. Tam gori na vrhu dvora plapola na polovico droga kraljeva zastava in na njej se vijeta žalna trakova. Od ponedeljka do srede pa bo dvojna straža pred starim dvorom zadnjič varovala Njega, ki je tu ustvaril našo veliko Jugoslavijo ter z njo sebi nevenljivo čast in slavo, nam pa naš ljubi, trdni dom. Neminljiva slava Viteškemu kralju Aleksandru L Zedindtelju! KAKO JE DALMACIJA SPREJELA MRTVEGA ČUVARJA JADRANA Podrobno poročilo o mogočnih in turobnih svečanostih v Splitu — so trenutki, ki jih ni mogoče »Ponedeljsko Jutro« je Izšlo včeraj ▼ treh izdajah, med n£mi dve nmo ca LJubljano. Ker so od naših naročnikov m deželi prejeli »Ponedeljsko Jutro« samo njegovi naročniki, zato ponattskujemo a ostale naaročn&e »Jutra« poročila o turobnih svečanostih ▼ Splitu In Zagrebu. Split, 14. oktobra r. Jugosiovensko Primorje je danes na prisrčen način izkazalo spoštovanj« in ljubezen čuvarju Jadrana mučeniškemu kralju Jugoslavije, katerega »o roke njegovih vernih mornarjev s kri-žarke »Dubrovnika« polož;le na jugoslo-romska tla v Splitu, na Pomolu majorja Stojana. Ljudstvo se zbira Vso preteklo noč so bile ceste, ki vodijo proti Splitu, nenavadno živahne vse za-ifrpane z vozovi, pešci, tovornimi in oseb nimd avtomobili. Ceste od Sinja Vrlike Rnina. Imotske Krajine in vseh drugih daljnih in bližnjih krajev so b»:e polne ljudi, od katerih so mnogi vso noč pešačili v «aj-večji tišini ter so šele ob zori prispeli v Split ali pa se ustaviK spotoma ob železniški progi, da bi vsaj tako pozdravili svojega narodnega kralja na njegovi zadnji poti skozi te kraje. Dvanajst posebnih paroikov je pripel jata v Split neštevMne tisoče potnikov s severa in juga ter z vseh otokov. Mimo morje, krasen dan in velika disciplina potnikov iso omogočili, da so se mogle ladje obremeniti s trikratnim normalnim številom potnikov. Turobno veličasten je bil pogled na veliki potniški pamik »Kralj Aleksander«, ki j« bil ves v črnini in ki je pripeljal na tisoče potnikov iz Dubrovnika in okolice. Na stotine ribiških čolnov in večjih ribiških ladij je že opolnoči kren lo na široko morje in tam zažgalo cele sode smole, tako da so vsi ti čolni kot velike bakle svetili ob poti koder je plul »Dubrovnik«. V teku noči, zlasti pa proti jutru so se zbrale v Splitu nepregledne množice naroda iz Primorja in Zagorja, tako da so imeli reditelji pod vodstvom starešine splitske sokolska župe dr. Bujiča obilo posla. Toda ljudje so bili tako disciplinirani, da ni nikjer prišlo do najmanjše zmede in ves razpored ogromnih množic se je izvršil v miru in tišina. Naša vojna momrica svojemu mrtvemu poveljniku Še ponoči je odpluk iz splitske luke jugoslovanska vojna mornarica, ki se je zbrala tu k sprejemu svojega mrtvega in ljubljenega vrhovnega poveljnika. Vojne ladje »Zmaj«, »Dalmacija«, »Galeb«, VKobac«, »Jastreb«, »Sokol«, štiri torpedovke bojna čolna »Uskok« in »Četnik« podmornice i»Osvefcnik«, »Hrabri«, »Smeli« m »Nebojša« ter vse druge ed niče naše vojne mornarice so šle nasproti »Dubrovniku« in francoski eskadri, da jih kot častna straža spremijo v SpKt »Dubrovnik« so spremljale francoske vojne ladje »Colbart«, »Duquesne«, »Gerhaut«, »Vautout«. Mogočen žalni oltar Že rano pred 6. uro je bilo na Pomote majorja Stojana vse pripravljeno za sprejem. V sredini pomola je bila zgrajena prekrasna kapela v starem klasičnem stilu v obliki visokega stopnišča, obdanega od štirih visokih stebrov, vrh katerih gore pla-menice v velikih žarah. Sredi tega, okrog 8 m vsakega stopnišča je bil postavljen ibaldahin in pod njim katafalk na visokem odru. Na stopnicah ogromnih dimenzij so bili razvrščeni neštevilni venci n med njimi cvetje, ki so ga donašah selj-aki z jadranske obale. Na pomolu okrog V t afalka 90 bili postavljeni številni, do 15 m visoki stebri, raz katere plapolajo žalne zastave in vrhu katerih gore bakle. Na baldahinu sta vtkana zlata kraljevska krona m državni grb. Čarobno tužen j« bil pogled, ko so vso noč in v rano zoro plapolali ogromni plameni in razsvetljevali okolico ter odsevali v morski gladim. Ves prostor okrog katafalka ter vsa pot do železniške postaje sta bila pokrita s preprogami Na postajnem poslopju so prebili zid in zgradili velika častna vrata, vaa odeta v črnino. Prav tako je ves kolodvor ovit v črnino. Skozi ta vrata je vodila poslednja pot Čuvarja jugoslovenskega Jadrana. Častne straže vojaštva in Sokolstva 13. pešpolk »Hajduk« pod poveljstvom polkovnika Varjačiča je v polni bojni opremi postavil častno stražo Razpored je bil zelo slikovit, tako da to čete tega sanjskega polka tvorile špalir ob vsej poti, koder je krenila povorka naroda ko je def liral mimo krste. Na južni strani pomola, koder je pristal »Dubrovnik«, je bil zgrajen most, po katerm so s krova prenesli krsto na obalo Tu je bila tudi godba 13. pešpolka Na levi strani mosta je tvoril špalir oddelek mornarjev v bojni opremi Poleg pomo la je bilo razporejeno članstvo splitske so-kolske župe, za nj m pa rezervni oficirji v uniformah s čeladami. Prihod dvornega vlaka s knezom Arzenom Ob 5.40 je bilo slišati s postaje rezka vojaška povelja: Mirno. Pozdrav na desno. Prispel je dvorni vlak s katerim se je pri- la po ena podmornica. Za njfanf je phil »Dubrovnik« z mrtvim kraljem. za »Dubrovnikom« pa v večji razdatja štiri francoske križarje. V tej formacij', j« »Dubrovnik« priplul v splitsko luko. Na vboda v luko so se edink« vojne mornarice razdvojile in napravi« Spalir »Dubrovniku«, ki >e nato počasno rn dostojanstveno zaplul v luko. Ko je »Dubrovnik« prispel v luko, so zaplule za njkm tudi ostale edinice jugoslovenske voine mornarice ter napravile špalir okrog njega dočim so francoske volne ladje ostale pred luko. kjer so bile tudi štiri križanke angleške sredozemske mornarice z admiralsko ladjo »Queen Elis?-beth« Nepozabni trenutki Istočasno 1 mornarico so prispel) nad Split iz Divulja hidroavloni, ln sicer v prvi skupini lovska letala, nato Izvidniška in za njimi težka bomb&rderska letala Na krilih bo imela dolge črne zastave, fcl so se mrko odražale na nebu Ob pojavu »Dubrovnika« so zagrmell v pozdrav mrtvemu čuvarju Jadrana topovi na Sustjepa-nn. iBtočasno Je oddala častno aalv0 tudi angleška vojna mornarica. Vsa posadka vseh laddj pred in v splitski Inki je bila v paradnem redu, razvrščena na krovih. _____dr. TomaSR, pu^piodsedait N»- lodne skupščine Popovič ter ban Jablanovič odšli na ladjo. Tu je komandant Pavič izroči s posebnim protokolom mrtvo truplo pokojnega kralja v roke kneza Arzena ter zastopnikov vlade in Narodnega predstavništva. Ob tej priliki so krsto odprli. Knez Arzen in vsi navzočni so b l< gl' boko gi-njeni, ko so zagledali kraljev obraz Pjkoj-n, kralj izgleda kakor da bi spJL Protokol so podpisali Ni V is knez Arzen. maršal dvore general D:mitrijevič. tr je m • prcU^uaHt se-^ata podpredsednik Narodne ke Danov n. in fcomanJant -u« .a »Dubrovnika« Pav.č. Proton ie b napravljen v šestih izvodih ter je bil rzrolen predsedniku senata, k- g« je odpeljal v Beograd. Prenos krste na katafalk Po podpisu protokola so prenesli oficirji »Dubrovnika« krsto aa spi tsko obalo Godba je mem sta prispela z vojne ladje tudi komandant angleškega sredozemskega vojnega brodovja admiral Fisher ter fcontre-admiral Forbes s štatoom svojih oficirjev. Prisoten Je bil tudi francoski mornariški minister Pietrl v spremstvu komandanta francoske eskadre Geusula ki njegovega štaba OG> krsti so stali kot častna straža štirje oficirji kraljeve garde s potegnjenimi sabljami. Na levi strani katafalka »o stali štirje dalmatinski škofje, za katafal-kom pa slnjski Alkarl, oblečeni v svoje narodne noše, bogato okrašeni s srebrom ln slatom. Deputacija, M eo prihajals v »prevodu mimo krste, so neprestano prinašale vence, tako da Je bil ogromen katafalk kmalu s njimi zakrit Zlasti veMk venec Je položilo društvo »Marjan«, ki ga Je moralo nositi osem ljudi. Tudi angleška mornarica Je položila pred krsto venec, ki Je bdi ves iz rdečih nageljev. Med tem ko Je ogromni sprevod defftt-ral mimo krste, ao v sraka nspreBtano krožila letala tn v tem časa Je prispela. tnktt letalska eskarfrOa H Moetsrja. Množica v sprevodu Je ve« čas defillrala mimo krete v vrstah po 16 ljudi Ljudje so prihajali solznih oči in s robci y rokah, ženske so glasno plakale, zlasti pa Je bil ganljiv trenutek. Je prišla deca ženskih šol, glasno jokajoč. Krsto odnesejo v vlak Bilo je ie ob 9-45, ko defileja te m bio konec, zaradi česar so ga nstaviK, da bi se mogel sprevod na železniško postajo izvršiti po programu. Sokok so dvignEl krsto s katafalka ter >0 položiH na nosilke ia pomagali nositi jo osmim dostojanstvenikom na postajo. Krsto so nosili ban Jablanovič, bivši spi.tski mestni načelnik Račič, sedanji spitfski mestni načelnik Karbotič, seljaka Duje Krstujevič in Fran Bilič, generala Totnič ia Todorče-vič ter kontreadmirai Polič. Ko je sprevod prispe* na postajo, Je častna straža francoske mornarice z godbo ta zastavo križarke »Colbert« pozdravna po-slednjič pokojnega kralia Skozi vrata »o prispeli na peron za krsto vsi ostali odlč-nikL Na postaji je le čakal posebni dvorni vlak, v katerem je bM tretji vagon določen za prevoz krste. Vagon je bil ves ovit v črno ter je imel štirL bede križe po drva ta dva na vsaki strani Krsto so poiožfti oa majhen piedestal v vagonu, ob niel pa jo se postavi® oficirji kot častna straža, S splitska postaje je odšel viak točno ob 10.15. 18 posebnih vlakov in 1Z posebnih ladij Split, 14. oktobra. AA. Za današnja svečanosti v Splitu je morala ždeznUka uprava prirediti 18 posebnih vlakov, da ja mogla prepeljati v Spilt udeležence ki vse. ga srednjega Primorja. Rasen tega ao tisoči ln tisoči prispeli z otokov v čotafh ki x jadrnicamL Mnogi so bili celo la Boka Kotorske n a SuSaka. Udeležence je poteg-rednih pamfkov pripeljalo ttxH U prMwt»»g| panrtkov, med njfanl »Kralj Aleksander«, »Prestolonaslednik Peter«, »fižpenjc, »Zagreb* tn »Karadjordjec. Organizacija je ttL la vzorna. Množice so bile discipliniran^ tako da ni prišlo nikjer do motenj današnje Zgodovinske svečanosti. Dr« Korošec ob kraljevi Split, ML oktobra. Sprejemat Aleksandra v Splita je prkostvoraia tudi skopana bivših miuistTOV, med njkni dr. Anton Korošec, ki je izjavil zastopnikom tiska: »Kftdar nad mrtvim kraljem plaka vsa Jugoslavija, se vse pozablja. T«©-! oa je delati in živeti za kraijtu* Od Splita do Zagreba Zagreb, 14. oktobra. Na poslednji poti "rajnega viteškega kralj« Aleksandra L dinitelja proti Beogradu je narod ob vsej železniška progi izkazoval poslednjo čast. Od Splita pa do Zagre&a so bile zbrane ob železmšari progi ogromne množice, ki so se nemo, odkritih glav in plakajoč poslavljal« od svojega nepozabnega vladarja. Od splitske postaje pa do Kaštela so stali ljudje na o£>ch gtfaucb proge ▼ ncprctrgA* nem špaKrju, v glavnem seljaki, ki 90 rmefi s seboj cerkvena bandera. prižgane srečo m križe. V Perkoviču se je zbrak) nad 3000 ljudi Vse železniške postaje »o ovite v čr- no. V Gospiču je bilo zbranih nad 15.000 objokanih Lačanov, ki so ae tazvzstiB m postaji in vzdolž proge. Nove kokarde vojske Beograd, 14. oktobra, p Ministrstvo ca vojsko tn mornarico je izdalo naredbo, po kateri mora vse vojašbvo v najkrajšem času zamenjati sedanje kokarde, ki noslja monogram pokojnega kralja Aleksandra, z novimi kokardami z monogramom Nj. Vel. Petra IL Predpisana Je točna oijMka nove kokarde. Kokarda trna črko *P<, krasno tn umetniško izdelano, nad njo kraljevsko krono, v sredi črke pa IL Trg kralja Aleksandra v Marsefflen___ Marsefffe, B5. oktotora. p. ObChartt ssat je na svoji scfcotni seji »oglasne tk^ttS. preimenovati enega izmed najlopš3i tngo* v MarsešHeu Sr tng kralja Aleksandra tem na njem postaviti spomenik pokojt gosiovenskemu viadarjn. Krsto nosijo v Splitu na katafalk. Za njo stopajo Nj. Vis. knez Arzen, reprezentanti francoske in angleške mornarice ter najvišji jugoslovenski odličniki S katafalka odnašajo krsto med špalirjem duhovščine in svetnik predstavnikov. Prenesli so jo v viak, ki jo je odpeljal v Zagreb TRUPLO VITEŠKEGA KRALJA V KRALJEVSKEM ZAGREBU Dvorni vlak s svojim dragocenim potnikom je prispel v Zagreb kmalu po 23* uri ponoči — Pričakale so ga ogromne množice z najvišjimi vojaškimi, cerkvenimi in civilnimi predstavniki Zagreb, 14. oktobra, r. Poslednjikrat je hrvatska prestolnica danes sprejela svojega velikega junaka. Z velikimi pripravami je čakala na ta sprejem. Pripravami brez sijaja, s kakršnimi je znal Zagreb sprejemati kralja za njega življenja, zato pa s tem večjim spoštovanjem, ki je poslednjikrat pričalo, s kako veliko ljubeznijo in s kako neizmerno udanostjo je bil Zagreb kot simbol vseh Hrvatov udan najljubšemu vladarju. Nocoi celo noč in jutri do poldneva se bodo Zagrebčani in številno prebivalstvo vse savske in dravske banovine poslavljali od telesa, M je do nedavno hranilo tako bogato življenje za pravico in resnico, hranilo herojski duh, ki se je tako neustrašeno boril za našo svobodo, nas in zanamcev boljše čase. Zagreb žaluje Danes je ves Zagreb v najtrpkejši bolesti in tiho pričakoval poslednje poti svojega kralja, ki mu je bal včasih tako dragocen gost. Žalost je iegla slehernemu meščanu v njegovo dušo. Ljudje hodijo potrti go ulicah, nikjer sledu običajne razgibanosti, vrvenja in hitenja. Mesta skoraj ni poznati Sama žalost je povsod in v vseh. 2e v teku dopoldneva so prihajale v mesto z običajnimi, a močno ojačenimi vlaki množice ljudstva, ki se hočejo še zadnjikrat pokloniti pred svojim voditeljem. Saj ga v resnici med narodom ni nikogar, ki ne bi nosil v sebi dragega spomina na vladarja, pa naj si bo preprost seljak, delavec, obrtnik, uradnik ali katerikoli inteligent, toliko je v spominu dogodkov in prilik, ko je kralj našel za vsakega lepo beseda Kolodvor ves v črnini Peron glavnega kolodvora je ves v črnem. Vsi stebri, vzdolž zgradbe so oviti v črnino. Črni pasovi se vlečejo ob vsem dolgem hodniku, vse luči so zastrte. V dvorni čakalnici je že vse pripravljeno za sprejem kralja mučenika. Nad vhodom v žalni prostor žari velika krona, zastrta z gosto črno tenčico. Ob vhodu sta postavljeni dve ogromni palmi, simbol dela pokojnega kralja. Ob strani stojita na črnih stebrih dva velika zastrta lampijona. V sami dvorani, ki je vsa od tal preko stropa odeta v črne zavese in so tudi tla pregrnjena s črno preprogo, stoji oa dveh stopnjicah vzvišeni katafalk. Ob vsaki strani stojita med gostim zelenjem dva velika svečnika, nad vzglavjem pa visoka rdeča sveča, simbol ljubezni, ki gre v tugi in bolesti preko smrti Zadaj pa se vije sredi stene od vrha do tal in povija okrog in krog prostor, na katerem bo stala krsta, široka državna trobojnica. Na pročelju zapadnega dela kolodvora sta levo in desno nameščena dva velika državna grba, vsa v lučkah, pokritih s črnino, znak vsega užaloščenega naroda. Od dvorne čakalnice do tira, na katerem bi imel obstati vlak, je bila razprostrta črna preproga. Desno od vhoda v dvorno čakalnico so zavzeli prostor generali in častna četa z godbo, levo pa zastopniki civilnih oblasti ter cerkveni dostojanstveniki. Na levem in desnem kraju so zavzeli prostor od vsakega društva in korporacije po trije zastopniki, ki pa jih je bilo toliko, da je bil ves peron na tesno natrpan. Prihod žalnega vlaka Točno ob 23. je prispel na postajo iz-vidniški vlak, ob 23.15 pa je godba into-nirala državno himno v znak, da se bliža vlak z najdragocenejšo narodno relikvijo. Vzdolž proge so že prej zaplapolale mnogoštevilne baklje, ki so jih nosili Sokoli. Vse je v tihi pozornosti pričakovalo, da se vlak ustavi. Vlekli sta ga dve lokomotivi, okrašeni s črnimi zastavami Na pročelju sprednje lokomotive je bil velik napis s poslednjo kraljevo željo: »Čuvajte Jugosalvijo!« V sprednjih vagonih so se vozili gardni častniki in gard-no moštvo. Vlak se je ustavil tako, da je obstal srednji veliki vagon s posmrtnimi ostanki Viteškega kralja tik pred dvorno čakalnico. Vagon je bil ves prevlečen s črnim blagom, levo in desno vrat pa sta bila pritrjena dva velika srebrna križa. V vagonu so tvorili častno stražo oficirji kraljeve garde. Na kataSalku v dvorni čakalnici Pristopili so generali in civilni dosto-jansteniki, ki so dvignili krsto iz vagona ter jo odnesli polagoma v dvorno čakalnico. Na krsti so bile položene generalske insignije med svežim cvetjem. Ko so krsto nesli v čakalnico, je bilo po vsem peronu čuti glasno ihtenje. Godba je med tem igrala Chopinovo žalno koračnico. Za krsto so stopali Nj. Vis. knez Arzen, kontreadmiral Polič, maršal dvora general Dimitrijevič, ministri dr. Šu-menkovič, dr. Andjeliinovič in dr. Novak, predsednik senata dr. Tomašič, podpredsednik Narodne skupščine Popo-vič, francoski mornariški minister Pietri s kapitanom korvete Marianijem in več višjih oficirjev angleške eskadre, ki je Zvestoba naše vojne sile Vojni minister je zapovedal vojski In mornarici, da varuje spomin na največjega junaka in zvesto izpolnjuje prisego kralju Petru II. Beograd, 14. oktobra. Minister vojske in mornarice, armijski general Milivoj Milovanovič je izdal naslednjo naredbo. ki se je danes pre-čitala vsem postrojenim enotam in ustanovam v vojski in mornarici kraljevine Jugoslavije: pozdravila pokojnega kralja že ob prihodu v splitsko luko. Ko se je ožje spremstvo poklonilo pokojnemu kralju v dvorski čakalnici, je Nj. Vis. knez Arzen odšel nazaj v svoj vagon, zastopniki oblasti pa so drug za drugim vstopali v čakalnico, kjer so se v globoki žalosti poslavljali od svojega mrtvega voditelja. častna straža ob odru Ob pol 1. ponoči je bil še ves peron poln oficijelnih zastopnikov, dočim je ogromna množica na velikem trgu pred postajnim poslopjem vztrajno čakala, da se ji dovoli vstop v prostor žalosti. Ob 1. končno se je pričel defile množic, ki bo trajal vso noč. Ob krsti pokojnega kralja bodo vso noč in jutri do odhoda v Beograd imeli častno stražo vojaki in Sokoli, ki se bodo izmenjavali V častni straži bodo najprej generali, zatem polkovniki in po vrsti oficirji po činu, tako da bodo končno v njej tudi redovi. Tudi Sokoli se bodo v častni straži izmenjavali na ta način, da bodo najprej na vrsti starešine, njihovi namestniki, vaditelji in ostalo članstvo. Dočim so nocoj prenesli krsto iz vagona dvornega vlaka v dvorsko čakalnico na zagrebški postaji odličniki, jo bodo jutri prenesli iz čakalnice v vlak nazaj seljaki v narodnih nošah iz zagrebške okolice. To bodo seljaki, ki jih je pokojni kralj leta 1931 ob svojem bivanju v Zagrebu počastil z obiskom v Šestinah, kjer je prisostvoval v tamoš-nji cerkvi poroki dveh parov in kjer so mu hrvatski seljaki burno vkli.kali ter ga navdušeno pozdravljali Poklonitev Slovencev Iz Ljubljane je v nedeljo ob 22.30 odpeljal posebni vlak. Dasi je bil odhod zelo pozno razglašen, se je vendar zbralo več sto potnikov iz same Ljubljane, potem pa so še na vseh postajah vstopali novi potniki V Zidanem mostu so se priključili Štajerci, ki so prispeli vse od Maribora nizdol, tako da je obsežna garnitura posebnega vlaka pripeljala v Zagreb nad 600 Slovencev h katafalku ljubljenega kralja. Precej Slovencev, zlasti onih iz Posavja, pa je že prej z rednimi vlaki odpotovalo v Zagreb. Naš vzvišeni vrhovni zapovednik Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj je padel od zločinskega napada 9. oktobra v Marseilieu Padel je. junaki, poveljnik, ki nas je z nepopisno hrabrostjo in modrostjo vodil od zmage do zmage in ki je ovekove-čil i svoje i naše ime. Izgubili smo starešino, čigar plemenita duša je popolnoma obvladovala naša srca. starešino, v katerega smo vsi imeli neomejeno vero. Njegova velika dela so se nizala drugo za drugim več ko dve desetletji. Kot prestolonaslednik je kralj Aleksander poveljeval L armiji v balkanskih vojnah 1912-13. Čeprav v letih svojih najmlajših vojakov, je dobil odločilne bitke in zadivil ves svet s svojo nadarjenostjo in junaštvom. Sloves njegovega orožja se je daleč razlegal in povsod so govorili o njegovih sijajnih uspehih Z njegovimi zmagami se je osvobodila Južna Srbija, ki jo je tako ljubil. Svetovna vojna od leta 1914. do 1918 ga je zatekla kot vrhovnega poveljnika. Vodil je i narod i vojsko. Pod njegovim poveljstvom je bila izvojevana bitka na Ceru in pri Kolubari. Med n jegovim poveljevanjem se je vršilo ono strahovito pro-bijanje skozi albanske skale. Čeprav težko bolan, ni zapustil svojih čet. temveč je z njimi delil vse napore in pomanjkanje. Pod njegovim poveljevanjem se je pojavila naša vojska na solunski fronti, da preurejena in ponovno usposobljena za akcijo naglo stopi v dolgotrajne in krvave boje. Vodil jih je s prav istim poletom, s kakršnim se je boril poprej. Pod njegovim poveljstvom je bil naposled izvršen preboj solunske fronte in s tem končna zmaga v svetovni vojni. Kralj Aleksander I. je torej vodil našo vojsko tedaj, ko je ustvarjal Jugoslavijo. On je dokončal tudi njeno osvobojenje in zedinjenje, ki ga je na svečan način proglasil. Po vojnah se je kralj z železno voljo in s tisto energijo, ki je bila samo njemu lastna, ves posvetil ureditvi države. Posvetil se je v prvi vrsti ureditvi notranjih razmer v državi in se zanimal za vsako panogo narodnega življenja. Povsod je dajal vzpodbudo njegovi aktivnosti. Posvečal je roditeljsko pozornost vsemu delovanju vseh državljanov. Vojaški sili je pa pripisoval še poseben pomen. Gledal je, da se čim pravilneje razvije in izpopolni. Tudi na svoje poslednje potovanje v prijateljsko Francijo je odšel za blagor svojega naroda. Silno -navdušenje, s katerim se je narod na poti posla\'ljal od njega, dokazuje, kako veliko vero je imel vanj in v njegovo podjetje in kako velike nade je polagal v srečen konec tako velikega in pomembnega dejanja. Toda zločinska roka je presekala njegovo delo baš v najvažnejšem trenutku. Kralj Aleksander je padel pri vršitvi svoje visoke naloge. Nepretrgoma do smrti je skrbel za svoj narod, za svojo domovino, in mislil je nanjo, ko nam je zapustil svoje poslanstvo: Čuvajte Jugoslavijo! Jugoslavija je njegovo delo. Jugoslavija je, glejte, tudi njegova poslednja beseda! Dela kralja Aleksandra I. so ogromna ln v zgodovini našega naroda se bodo nuj-vidneje odražala. Njegoša nadarjenost in sposobnost st j nenadkriljivi. Zato je t-di izguba r.jegi, nenavadno težka Pokojnemu kraij-i mi. junaki, dolgujemo nc'zmerno hvaležnost in brezkončno spoštovanje. Zmerom se ga bomo s ponosom spominjali in zmerom nam bo najlepši zgled vestnega izpolnjevanja dolžnosti in vseh vo-jašk'h vrlin. Poklonimo se globoko njegovemu vefi-kemu duhu in izkažimo mu vso čast. Večna slava Viteškemu kralju Aleksandru L Zedir i te!ju! Toda, junaki, da izpolnimo zaobljubo, ki nam jo je pokojni kralj zapustil, nam mora biti največja dolžnost, da častno in visoko držimo zvestobo njegovemu vzvišenemu prvorojencu. Mi smo že položili vojaško prisego vrhovnemu poveljniku Nj. Vel. kralju Petru 11. V tej prisegi smo se zaobljubili, da bomo povsod in pri vsaki priložnosti zvesti, vdani in poslušni svojemu vrhovnemu poveljniku. To je naša dolžnost. To je edina pot, po kateri moramo vsi iti. Samo tako bomo pokazali, da smo vredni izvršilci tistega, kar nam je kralj Aleksander v trenutku smrti sporočil in zaupal. S svoje strani vam zapovem. da se zato držite prisege, ki ste jo položili in da služite z isto voljo in samopremagovanjem, kakor ste to zdaj pohvalno delali: Kralj in domovina morata biti nad vsem in braniti ju morate s skrajno požrtvovalnostjo. Popolnoma sem prepričan, da boste tako delali, in zato vas, junaki, pozivam, da iskreno in glasno vzkliknete: Naj živi naš vrhovni poveljnik Nj. Vel. kralj Peter II./ Gasilska armada kralju Svečana žalna seja savezne uprave — Proglas vsem gasilcem Jugoslavije Silne množice pred Ob 20.30 so pričeli prihajati na peron oficielni zastopniki oblasti, vojske, raznih korporacij in društev, dočim so se pred postajo pričele zbirati ogromne množice občinstva. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da bo vsej ogromni množici omogočeno slovo od velikega rajnkega. Vojaštvo v polni opremi se je pred kolodvorom postavilo v ogromen štirikot-:nik. Za njim pa so se zbirale deputacije, M so se udeležile turobne svečanosti, in nato nepregledna množica drugega občinstva, ki so napolnile ves ogromni trg daleč tja v ulice, ki se vanj zlivajo. K poslednji počastitvi kralja Zedinitelja bodo ljudje prepuščeni skozi zapadni vhod takoj, ko se bodo poslovili od pokojnega kralja oficielni predstavniki in vsi drugi, ki so ga sprejeli na peronu. Dohod k katafalku bo občinstvu dovoljen vso noč in ves dopoldne do 12.30 opoldne. Ob 12.45 bodo krsto prenesli na dvorni vlak in sicer kmetje iz zagrebške okolice, špalir pa bodo tvorili oficirji zagrebške garnizije. Na peronu Ob 21.30 je bilo na peronu že vse pripravljeno za sprejem vlaka s posmrtnimi ostanki Viteškega kralja Zedinitelja. Tu so bili zbrani pomočnik bana savske banovine dr. Stevan Hadži z načelniki banske uprave in visokim uradništvom, komandant IV. armijske oblasti general Ljubomir Maric z generali Dodičem, Damjanovičem, Hrističem, Dokičem, Pe-žičem, Draškovičem in Mandlom, nadalje predsednik zagrebške mestne občine dr. Erber, nadškof koadjutor dr. Alojzij Ste-pinac, metropolit Dositej, starokatoliški škof dr. Kalodjera, evangelski škof dr. Popp, nadrabin dr. Schwarz, rektor univerze inž. Stipetič z dekani fakultet, predsednik Jugosloven. akademije znanosti in umetnosti dr. Bazala, predsednika kasacijskega sodišča dr. Cimič, starej-šina zagrebške sokolske župe dr. Gav-rančič, rezervni oficirji in mnogi drugi Ob 21.40 je bil prihod vlaka napovedan z enourno zamudo .ker se je moral med potjo ustavljati tudi na postajah, kjer to prvotno ni bilo določeno, saj so kite fa-vsnd zbrane množice ljudi. Inozemska zastopstva pri pogrebu v Beogradu Pričakujejo se državni poglavarji kralja Boris in Karol ter prezident Lebrun — Močno odposlanstvo bratske češkoslovaške vojske — Delegacije pošljejo tudi francoska, angleška, rumunska, turška in grška vojska Beograd, 17. oktobra. Vlada sprejema neprestano nove prijave delegatov tujih suverenov, vlad in parlamentov, ki ae bodo udeležili pogrebnih svečanosti. češkoslovaško delegacijo bo vodil kot posebni zastopnik prezidenta Masaryka predsednik češkoslovaške vlade Jan Maly-petr. Vlado bodo zastopali ministri dr. Beneš, Bohuslav Bradač in dr. Ivan Derer. Dr. Beneš se bo pripeljal v Beograd direktno iz Pariza, kjer se je udeležil pogreba francoskega tovariša in prijatelja, mini. stra Barthouja. V češkoslovaški delegaciji bo tudi močno zastopstvo češkoslovaške vojske, ki ga bo vodil generalni inšpektor general Jan Sirovy z načelnikom glavnega generalnega štaba armijskim generalom Ludvikom Krejčijem. češkoslovaško vojsko bosta zastopala kombiniran bataljon češkoslovaške pehote in zastopnikov vseh vrst orožja ter častna četa 48. peš-polka »Jugoslavija« iz Beneševa, ki bo prinesla s seboj tudi polkovno zastavo, po-klonjeno polku od pokojnega kralja Aleksandra Jutri bo prispela na letališče v Zemunu tudi eskadrila češkoslovaških letalcev, ki bo sodelovala pri vseh pogrebnih svečanostih skupno z jugoslovenskimi, francoskimi in rumunskiml letalskimi oddelki. Angleškega, kralja bo zastopal princ Jurij, vlado pa angleški poslanik na našem dvoru Henderson. Angleško vojsko bo zastopala četa angleških mornarjev, ki je že na potu iz Splita v Beograd. Snoč' je krenila iz Ankare oficielna turška delegacija, ki jo vodi zunanji minister Ruždi bej. V delegaciji je tudi več generalov in najuglednejših predstavnikov turškega političnega življenja. Predsednika turške republike bo zastopal njegov prvi adjutant Dželal bej. Pogreba se bo udeležila tudi četa turške pehote kot zastopnica turške vojske. Jutri zjutraj bo odpotovala lz Aten v Beograd posebna grška delegacija, ki jo vodi zunanji minister Maksimos. V delegaciji so med drugimi viceadmiral Ikono-mu, armijski general Napagos, večje število višjih uradnikov zunanjega ministrstva ter posebna deputacija grške vojske, sestavljena iz oddelkov republikanske garde, oddelka mornariške podoficirske šole z godbo in mornarjev z onih vojnih ladij, ki so spremljali lani kralja Aleksandra na njegovem potovanju na Krf. Italijanskega kralja bo zastopal princ Rimone Savojski-Aosta, vojvoda Spoletski. z zastopniki kraljeve civilne in vojaške hiše. Pogreba se bo udeležila tudi posebna deputaciia italijanskih generalov kot zastopnikov italijanske vojske. V Imenu francoskega nar<>da se bo udeležil pogreba osebno predsednik francoske republike Lebrun v spremstvu mar-Sala Petaina in ministra vojne in morna- rice Pietri ja, ki je spremljal s križarko »Colbertc posmrtne ostanke pokojnega kralja na njegovi poslednji poti v domovino. Pogreba se bo udeležila tudi posebna četa 150. polka iz Verduna, ki bo zastopala francosko vojsko. Poleg deputacije francoske vojske bo prišla na pogreb tudi posetx. na letalska deputacija, v kateri bo 10 iz-vidniških, 10 lovskih in eno štirimotorno bombarderno letalo. Francosko mornarico bo zastopala delegacija 120 mornarjev vojnih ladij, ki so spremljale »Dubrovnik« v Split. Pričakuje se tudi prihod romunskega kralja Karola, če pa bo zadržan, ga bo zastopal princ Nikola. Rumunsko vlado bo zastopal zunanji minister Titulescu z vojnim ministrom generalom Angelescom ln ministrom Franasovicem. Z močno delegacijo bo zastopana tudi rumunska vojska, ki bo poslala poleg čete gardnega polka kralja Aleksandra še kombinirano četo, sestavljeno iz vseh vrst rumunske vojske. Pogrebnih svečanosti se bo udeležila tudi eskadrila rumunskih letal. Pogreba se bo najbrž udeležil tudi sam bolgarski kralj Boris. V primeru njegove odsotnosti ga bo zastopal princ Kiril. Bolgarsko delegacijo bo vodil zunanji minister general Botev, v delegaciji pa bodo tudi vsi oficirji, ki s obili ob priliki nedavnega obiska našega kraljevskega para v Sofiji dodeljeni v službovanje pokojnemu kralju Aleksandru. Belgijskega kralja bo zastopal eden izmed članov belgijske vladarske hiše, čegar ime pa doslej še nI bilo sporočeno. Predsednika poljske republike bo zastopal general Boleslav Dlugosewski, ki bo prispel v spremstvu več oficirjev. . Beograd, 14. oktobra. Starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije je imelo včeraj popoldne žalno sejo zaradi prebrid-ke izgube, ki je zadela državo ki ves naš narod s tragično smrtjo pokojnega kralja Aleksandra Sejo je o tvoril podstarešina dr. Peter Markovič, ki je pred globoko užaloščenimi člani starešinstva orisal velike zasluge pokojnega kralja pri ustvarjanju in čuvanju naše velike zedinjene domovine Dt. Markovič je zlasti naglasil zasluge pokojnega kralja za jugoslovensko gasilstvo, ld mu je pokojni vselej poklanjal svojo posebno pozornost in podporo, čemur je najbolji dokaz to. da e po negovi odločitvi Nj. Vis. princ Tomislav prevzel pokroviteljstvo nad vsem jugoslovenskim gasilstvom. Vsi člani starešinstva Gasilske zveze so pretreseni izkazafi čast Viteškemu kralju Aleksandru Zedinitelju s klici »Slava mu in večen spomin!« Nato so vsi člani starešinstva prisegli zvestobo in vdanost novemu vladarju Jugoslavije Nj. Vel. kralju Petru II. S seje so bile odposlane sožalne izjave Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. Vis. knezu Pavlu, obenem pa je bila prečitana tudi brzojavka, ki jo je odposlal starešina zveze Vlado Andraže vič iz Zagreba maršalatu dvora, ter (poslanica vsem jugoslovenskim gasilcem. Prav tako so bile na žalni seji prečitane sožalne izjave, ki jih je dobila zveza od gasilskih organizacij v naši državi in iz inozemstva. Posebno globoko se je vseh doj-mil izraz sožalja Gasilske zveze bratske češkoslovaške republike. Starešinstvo Gasilske zveze je nato sprejelo še potrebne sklepe glede sodelovanja zastopnikov jugoslovenskega gasilstva pri pogrebu m so bila izdana navodila vsem gasilskim organizacijam glede počastitve blagopokojnega kralja na \*eh železniških postajah od Splita preko Zagreba do Beograda Člani vseh gasilskih organizacij bodo v najkrajšem času zapriseženi novemu kralju. Posebna delegacija Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije se je vpisala v dvorno knjigo. Starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije je izdalo naslednji proglas na jugoslovenske gasilce: »Bratje gasilci! Naš premilostjivi vladar Kralj in Oče je umri od preklete zločinske roke. Njegovo veliko življenje polno očetovske skrbi za vse nas je prenehalo. NI ga več med nami, velikega kralja, čigar edino prizadevanje je bilo, da povede svoj narod v srečnejšo, boljšo bodočnost. NI več onega, ki je poleg vseh drugih svojih velikih skrbi tudi nam gasilcem vselej prožil svojo močno podporo in zaščito. Težka in neizrekljiva jr bol vseh nas nad izgubo najboljšega med najboljšimi. Zgodovina ga je že za časa njegovega plodonosnega življenja, zabeležila z zlatimi črkami kot največjega sina svojega rodu in svojega naroda. Njega ni —toda njegova dela so med nami in bodo ostala na vekov veke. Ta dela nam bodo dajala moč in silo, da pod njegovim prvencem Nj. Vel. kraljem Petrom n. očuvamo veliko delo, ki ga je izvršil on. Slava kralja Aleksandru I.! živel kralj Peter II.!« Učiteljstvu! Proglas vodstva JUU — opomin na naročilo kralja Aleksandra učiteljstvu Tudi Moskva obsoja Moskva, 15. oktobra, č. Ves ruski tisk objavlja obširna poročila o tragičnem dogodku v Marseilieu Listi obsojajo nasilna dejanja političnega terorja, ki se kaže na tako odvraten način in ki pogaja ljudi, velike in zaslužne za evropski mir. Moskovska »Pravda« piše med drugim: Impozant-no učinkujeta mir in prisebnost, s katero je jugoslovenski narod sprejel žalostno vest o velikem udarcu, ki ga je zadel. Umor kralja Aleksandra je največja izguba. ki jo je mogel jugoslovenski narod doživeti v sedanjih težkih časih Ta narod bo to težko in veliko bolest dostojanstveno in mirno prenesel. Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" V trenutku, ko preživlja jugoslovenski narod najtežje trenutke po osvoboditvi in zedinjenju, ko pokopava očeta Jugoslavije, ko objokuje izgubo svojega največjega učitelja in voditelja, dvignimo visoko kvišku srca iznad vseh naših majhnih vsakdanjih skrbi in se obenem s prisego, ki smo jo položili naši veliki nadi v tem težkem času, Nj. Vel. kralju Petru Il„ zaobljubimo svetlemu spominu velikega ne-smrtnika Jugoslavije, blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja: Čuvali bomo Jugoslavijo! Poslednje besede in prisega naj nam bodo prva in trajna misel vsakega dne do konca dni. Jugoslovensko učiteljstvo se z globoko pieteto klanja spominu največjega vladarja, pobornika edinstva, slave in veličine našega naroda in največjega prijatelja jugoslovenskih učiteljev. Ljubezen pokojnega velikega kralja do narodne prosvete in učiteljev je bila prav legendarna Ta ljubezen in visoka sodba viteškega kralja sta najlepše izraženi v njegovem lastnoročnem pismu na našo skupščino l. 1931. To pismo, njegova oporoka. se glasi: »Jugoslovenski učitelji, prežeti ljubezni do svojega naroda in svojega težavnega, a vzvišenega poklica, so graditelji narodove duše, njegove nacionalne zavesti in kulture. Da bo popol-noim ustrezalo željam in nadam, ki jili vanje polagata njihov kralj in narod, mora biti iugoslov. učiteljsko združenje, ki združuje vse sedanje ln bodoče jugoslovenske učitelje, žarišče prosvete, stebe- jugoslovenskega nacionalizma ln pobuda vsem lepim stremljenjem v bodočnosti Jugoslavije. Na Bleda, 20. arg. 1931. Aleksander, 1. r. Ta njegova oporoka učiteljstvu mora biti evangelij in zvezda-vodnica vsemu našemu učiteljskemu delu. Danes mora »steber jugoslovenskega nacionalizma 2.58 zjutraj. V ta hramiak se lahko stopi razen v Mariboru tudi še v Ob iS avl ta ▼ Ort)n ilS vil zjutraj. Na ta. vlak taa aveoo ▼ Prager-skesa breavlak, Id pripelje sjutraj i% Ca- kovca ob 1.46 zj., ix Ormoža ob 2.08, ix Ptuja ob 2.32. Temu primerno uredite svoj odhod. Imamo rezervirane vagone. Ponovno opozarjamo: L da morajo delegati ime-ti uradne slavnostne kroje s floram na levem rokavu. 2. da se morajo pogreba udeležiti vsi članski prapori fdruštveni in čet. ni). 3. vsak delegat mora imeti s seboj člansko sokolsko legitimacijo s sliko. 4. da mora imeti vsak delegat »Uverenje«, ki ga podpišedo starosta, tajnik ki načelnik (Pni četah še uverlti pri mat. društvu) in uverjena z žigom. 6. Vsak naj vzame s seboj kooo tn rjuho. 6. Potuje se naj v ci-vilu kovčeg za kroj tn najnujnejše, mora biti čim manjši. 7. Pri odhodu se kupi polovično vozovnico, katera služi za povra-tek. 8. Na potovanju v Beograd se morate pokoravati odredbam petnega vodstva. Aromofli specijalna dišavna mešanica za klobase, vseh vrst pečenk in omak, za obare, zrezke in divjačino. En sam poskus Vas pritegne k stalnim odjemalcem. 245 a— Okrožni odbor obrtniških «druženj prosi vsa združenja, da se po možnosti udeleže p0 svojih zastopnikih pogrebnih svečanosti v Beogradu ki se v ta namen takoj prijavijo imena zastopnikov, želeti je, da bi bilo obrtništvo s severne meje čim številnejSe zastopano pri pogrebu našega Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja. Vse .potrebne informacije daje ■pisarna Okrožnega odbora v VetrtnjsM ulici št. 11/L. tel. št- 26-55. žalne svečanosti Odbor oa prireditev talnih »večanoatl v LJubljani vabi v svrho dogovora razmestitve društev, korporacij itd. pri žalni svečanosti na Kongresnem trgu v četrteK na sestanek vse predsednike društev m korporacij itd., ki bodo pri svečanosti sodelovali, da se sestanejo danes ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Deputacija ljubljanskih žen Pod vodstvom ge. Tavčarjeve. Da bo Imelo vsako ljubljansko žensko društvo priliko, udeležiti se po svoji zastopnici pogrebnih svečanosti za Nj. Vel. Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem v Beogradu, je ga. Franja Tavčarjeva prevzela vodstvo deputacije ljubljanskih žen. Vsako ljubljansko žensko društvo, ki želi n to d epu-tacijo poslati zastopnico, naj Jo prijavi Ao torka 16. t. m. ob 16. ge. Tavčarjevi in naj zanjo izposluje legitimacijo na mestnem poglavarstvu. Vožnja je č^trtlnska. Posebni vlak r sredo. — V Beogradu dobijo udeleženke te deputacije še vsa eventualna pojasnila v pisarni dr. Vinka Zorca, Kraija Milana 8. Udeležba ženstva pri sprevodu. Za Žensko zvezo dravske banovine se udeleži žalnih svečanosti v Beogradu deset zastopnic včlanjenih društev. Po odredbi centrale JŽS bodo zaradi velikega števfla udeležencev korakala v sprevodu le predsedstva banovinskih ženskih zvez. — Banovin -ka ženska OTeza. Pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani odpošlje na pogreto Viteškega kraija Aleksandra I. Zedinitelja 5-61ansko odposlanstvo pod vodstvom g. Ljubomira DJi-nevskega, ravnatelja Jadranske banke; člani odp< slanstva so nadalje še gg.: Dimitrij Frost, univ. profesor, Svetozar Vesel, finančni ravnatelj v p, Rajko Ogrin, ravnatelj Zanatske banke ta Bratislav Jankovič, profesor meščanske šo.e, vsi fez LJubljane. Odposlanstvo bo položilo na grob blagopokojnega kralja srebrn venec z r.apispm: Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju — hvaležna pravoslavna cer. kvena občina v Ljubljani. Eebsekntiva sreSke organizacije JNS ljubljansko okolico Je sklicala včeraj v prostorih ZKD žalno sejo. Udeležili so se je poleg članov eksekntive predsedniki in tajniki najbližjih okoliških organizacij. Predsednik g. Pipan je podal besedo poslancu g. A. Romanu, ki je v vznešenih besedah očrtal delo pokojnega, kralja. Navzoči ao počastili spomin velikega pokojnika s trikratnim vzklikom »Slava!« in pozdraviti Nj. Vel. kralja Petra IL Po tajniku Borštniku je bila predlagana sožalna brzojavka m vdanostna izjava novemu vladarju, ki so jih poslali predsedniku vlade. Delegacija Oblastnega odbora Narodne Odbrane se odpelje na pogrebne svečanosti iz Ljubljane 17. t m ob 4. uri 20 minut z brzovlakom. Podeželski delegati naj se ji pridružijo. Voznima četrtinska s predpisanimi potrdili pristojne občine. JUU, sresko društvo Ljubljana - mesto. Odbor Je imeQ v soboto ob 18. žalno »ejo in Je sklenil poslati k pogrebu blagopokojnega kralja Aleksandra svojega zastopnika, Nj. Vel. kraljici Mariji, Nj. Vel. kralju Petru H. in Nj. Vis. knezu Pavlu pa sožalne brzojavke. Istočasno sporoča vsemu članstvu, da se bo vršila v četrtek ob 11. v Trgovskem domu komemoracija ta bla-gopobojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Vabimo tudi vse tovariše učitelje, ki so zaposleni v pisarnah banske uprave. Združenje očteljstva meščanskih Sol, sekcija za dravsko banovino, je imelo v soboto, dne 13. t m. v Ljubljani žalno sejo za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Predsednik, ravnatelj Hočevar, se je v daljšem govoru spominjal velikih zaslug blagopokojnega kralja za duhovno zedinjenje jugoslovenskega naroda, za utrditev evropskega miru ter za povzdigo in širjenje narodne prosvete, znanosti ta umetnosti. Mnogoštevilno zbrano učiteljstvo meščanskih šol je s »Slava'«- klici počastilo spomin blagopokojnega -viteškega kralja Aleksandra L Zedkiitelia. Maršalabu dvora je bila odposlana aožaina brzojavka. SlovenSbofct togi so navzočni poslušali ln sprejeli te predsednikove besede. Odbor Je odposlal mar. šalatu dvora sožalno brzojavko. — Društvo bo poslalo k pogrebnim svečanostim v Beograd tudi svojega zastopnika- Upravni odbor Hranilnice dra0 bia včeraj komemoracija za blagopokojnkn Nj. Vel. kraljem Aleksandroma L Zodmuteljem. Na njej je govoril žalni govor ravnatelj zavoda. g. prof. A. Krošl, ki je zlasti poove-1 mladino, da dela v imtencijah in po besedah velikega pokojnika, ko je rekel srvoje-mu sinu, sedanjem« kralju Petni EL pri odhodu na Angleško: Bodi pošten, dober m pameten; in po besedah, ki jih je izgovoril umirajoč: Čuvajte Jugoslavijo. — Učenci so bili polnoštevitao zbnao; ki se je vršila slarvnost v žalno dekorrrani veHIri učilnici zavoda. českoslovemska obec Js hnekt v soboto 13. t. m. v svojih prostorih žalno seijo. Društveni predsednik je govoril o vsHtaSh dejanjih pokojnega SVteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, katerega spomin ao prisotni odborniki počastili s trikratnim vzklikom »Slav«,«. S seje je bila poalana maršalatu dvora sožalna brzojavka podružnica JugosiovenPkega ftumtmfee-ga združenja ' se je po svojem zastopniku vpisala v knjigo sožalja pri banski upravi. Maršalatu dvora v j^eogradu je odposlala naslednjo brzojavko: Ljubljanska podružnica Jugoslovenskega šumanskega udru-ženja izraža najgloblje sočustvovanje ob smrti vzvišenega viteškega kralja Aleksandra L Zagotavlja neomajno vdanost in zvestobo Nj. Vel. kralju Petru IL Prirodosiovno društvo v Ljubljani, Društvo za raadskavanje Jani in GeOgTa^sfcO društvo pozivajo svoje člane na skupna žalno sejo za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom L Zediniteljem, ki se bo vršila danes 16. t m. ob 18. v zbornici univerze. ULTURNI PREGLED K orientaciji slovenskih intelektualcev Pod tem naslovom je izšel v najnovejši številki novega beograjskega tednika jI d e j e« članek uglednega slovenskega intelektualca g. prof. dr. Al. Z a 1 o k a r j a. Pisec začenja svoja zanimiva razglabljanja z vprašanjem: »Pod katerimi zastavami se danes zbira 6lovenska inteligenca?« in nato ugotavlja, da naše izobraženstvo deli usodo vseh drugih nacionalnih inteligenc-»Gospodarska in duhovna kriza ie pri nas prav tako vplivala na notranjo 6trukturo in zunanjo pozicijo intelektualcev, kakor pri drugih evropskih narodih... Danes stoji ogromna večina inteligence ob strani svetovnih dogodkov. Prevrati, ki vznemirjajo narode, se odigravajo brez sodelovanja intelektualcev, ali celo proti njim... Niti fašizem niti boljševizem nista iskala sotrudnikov in sobojevnikov med inteligenčnimi eloii. Bila sta in sta še v odkritem aH prikritem boju z intelektualci. Tudi pri onih narodih, ki skašajo rešiti svoj demokratični družabni red pred boliševiziraniem in po-fasistenjem, stopa duševno delo v ozadje. Tudi tu se opažajo znaki, ki dajo sklepati na nekako napeto razmerje med intelektualci in drugimi sloji-« Ali nai inteligenca prizna tako stanje? Pisec odgovarja: »Boguvdsnost in apatija bi bila izdajalsko početje. Odtegovati ee jav- nemu vplivu bi značilo toliko kot sramoten beg iz bojnih vrst. Duševno delo je v teh časih potrebnejše nego je bilo kdaj prej- — Da si intelektualci sami pred seboj opravičijo svojo neaktivnost, ee sklicujejo na gmotno bedo, v katero jih je pognala gospodarska kriza. Plače ee znižujejo, davki povečavaijo, instituti ne dobivajo dotacij, štipendije eo zmrznile, honorarji eo nizki, tu manjka mikroskop, tam pogrešaš knjig: to so res dejstva, ki ovirajo delo in ustvarjajo nerazpoloženje, toda nikakor niso ta dejstva taka. da bi opravičevala duševni zastoj, duševni defetizem, pasivno rezistenco. Inte-resantno bi bilo vedeti, koliko bolj je oškodovala gospodarska kriza intelektualca kakor pa kmeta. Zdi se sicer res, da je relativno bolj prizadet intelektualec nego kmet, toda tudi ta primerjava ne more opravičiti duševne apatije.« Pisec vidi enega glavnih vzrokov za izpodrivanje in zapostavljanje duševnega dela in duševnih delavcev v mentaliteti inte>-lektjalca samega. Ta mentaliteta inteligence se je razvila v prejšnji, individualistični dobi. V tem pogledu je nastal velik preobrat, družbeno gibanje ee je preusmerilo drugam, v množestveno ali skjpnostno gledanje. Na tej kritični stopnji se inteligenca ni mogla znajti: vztrajala je na sta- rih postojankah ta je tako počasi, vendar pa stalno izgubljala stik z dragimi sloji naroda. Nastalo je težko nesoglasje med duševnim in ročnim delom. Pisec to stanje lepo označuje: »Bataljoni so odkorakali z novo usmerjenim korakom naprej, inteligent je zaostal-« Nato prehaja dr. Zalokar k naSim domačim razmeram m ugotavlja tudi tu pravilnost 6odbe, da izgublja inteligent stik z vasjo, s kmetom, z delavcem. »Inteligent prihaja iz vaei„ čeeto tudi živi na vasi, a kmetom pa ne zna držati koraka. Ko ee zadnje čase nekoliko živahneje razpravlja o našem jugoslovanskem nacionalizmu, ee t« neharmonični odnos zlasti poudarja kot ovira zdravemu nacionalnemu razvoju. In po pravici. V naših slovenskih razmerah Je pri pristaših katoliškega političnega gibanja priljubljena označba za napredno inteligenco s »suha veja«. Inteligenca, ki živi med narodom, pa z narodom ne zna harmonično živeti, je resnično suha veja na narodnem deblu. Velja pa ta beseda prav tako za inteligente, ki jadrajo pod drugimi zastavami kakor za inteligente. ki jih imenujemo napredne-« Konkreten vzgled za to vidi avtor v odnosu izobraženstva nasproti jugoslovanskemu nacionalizmi. »Upam ei trditi,« piše dr. Zalokar. »da ee je pravo razumevanje za nacionalne probleme in odnose v Jugoslaviji intenzivnejše in plodnejše zakoreni-nilo v širokih masah nego v krogih inteligence. Zdravi, ua pametnem egoizmu sloneči, iz reepekta do soseda in mejaša izvi- rafoči na praktičnem deta ee izživljajoči in s tem realno tvorni duh naših pokrajin še ni zajel inteligent*. Zdi ee. da tudi ti jugoslovanska inteligenca zaostaja.« Po avtorjevem mnenju bi ee daj odstraniti dober del duhovne krize, »ko bi naša inteligenca sama od sebe spravila v 6klad svoje funkcije e funkcijami drugih narodnih elojev-« Treba ji je več ekupnoetnega čita, pa ee bo zopet regenerirala in zavzela mesto, ki ji gTe v javnem življenju. »Najbližja priložnost za tako novo duhovno orientacijo ee ji nudi pri izgradnji in jača-nju jugoslovanskega nacionalizma. Pri tem delu ee odpro novi vidiki in novi problemi, gospodarski, socialni, kulturni, ki bodo zahtevali harmoničnega, kolektivnega napora in truda, da ee rešijo v splošno korist.« Pisec pravi nadalje, da je problem duševnega dela in duševnih delavcev za nas nujnejši nego za druge, saj je pri nas treba v marsičem še na novo graditi in originalno reševati probjeme, ki eo specifično naši, pogosto je treba orati ledino in pripravljati tla za bodoči razvoj. »Slovenski inteligent ne kaže posebne borbenosti in aktivnosti. Kolektivno zbira--lip po^ tn ali ono zastavo še nikdar ni bilo pril?abljeno inteligentom. Vedno je cvetelo samo vase zaljubljeno samotarstvo, vedno in vedno je prevladovala težnja k originalnim klikam, grupam in etru jam. Se hujše je sedaj, ko eo zunan ji in notranji vzroki pospešili notranjo razdvojenost, izpodkopali ea-mozaivest in privedli v fatalistično brezbriž-je.< Pisec ugotavlja podobne pojave v vseh tradicionalnih svetovnonazorskih odporna političnih taborih, ter končuje e starim šanjem: »Kam plovemo?« Vsekako je članek dT. Zetakarfe gtaa. ki je vreden, da izvedo zanj tadi šrrffi krogi slovenskega izobraženetva. Pogosto je bilo že ugotovljeno, da velik del duhovne krize poteka od nesodelovanja in apatrje intelektualcev v javnem življenju. Pojavljali pa eo ee tudi glasovi, ki pravijo, da je bolje, če intelektualci deluiejo vsak na svojem mestu, vsak v svoji stroki, nego da iz intelektualnih potreb ustvarjajo intelektualizirano politiko. (Primerjaj zlasti spise Francoza E. Bende. posebno »La Trahison des Clercs«. Kriza inteligence sovpada e krizo racionalizma v Evropi. Največje orodje in orožje inteligence in nje prednost pred drugimi slo.fi ee nedvomno suče okrog »ratio«. Današnja gibanju, ki zajemajo množice, ee očitno oddaljjjejo racionalizmu in morda prav zaradi tega nastaja še večja duhovna kriza, zakaj kritičen razum fe vendarle edina svetilka, ki nam kara pot skozi temine čuvetev in nagonov. Toda racionalizem je dvorezen nož. Kritičen duh vodi v tisvo grajano »samota rstvoc. vodi v ekepso. v ideološke razlike, v razeeplienoet. slabi voljo do akci je in lomi premočrtnost. ki jo zahteva doba usodnih odločitev. Tako je kriza inteligence tem večja. Pravilno poudarja dr. Zalokar, da mora jugoslovanska inteligenca reševati duhovno krizo ne glede na položaj drugod. Treba se je vrniti na domača tla in tesneje zaživeti z ljudstvom! — ta klic uglednega eloven Angleško dn*tvo j« imelo žalno «e Jo po. vodom tragične smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra i. Društveni podpredsednik advo-kot dr. Ferdinand D. Marajon se je namesto zadržanega društvenega predsednika g. bana dr. Draga M&rušiča ▼ svojem nagovoru v globoko občutenih besedah spominjal blagopokojnika in naglašal njegove nevenljive zasluge za našo domovino, 2 vzkliki »Slava vi težkemu kralju Aleksandru L Zedinitelju« se je zaključila žalna seja, nakar je bila odposlana sožalna brzojavka maršalatu kraljevega dvora. žalna seja hišnih posestnikov. Odbora Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani in Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo sta imela skupno £ilno sejo v ponedeljek 15. t. m. ob 11. dopoldne. Odborniki so se zbrali poinošte-vilno in Je predsednik Freiih Ivan imel lep g,yvor v spomin Nj. Vel. kralju Aleksandru L, poudarjajoč njegov veliki trud za svetovni mir in blagor vseh državljanov. Ob izrazih globokega sožalja se je zaključila seja s trikratnim »Slava« mrtvemu Junaku. Zagotovila se je obenem zvestoba novemu kralju Petru n. Upokojencem finančne uprave. Akcllski oclbor organizacij uslužbencev finančne uprave priredd danes ob 17. (ob petih) v veHki dvorani Mestnega doma žalno kome-moracijo po hlagopokojnem kralju Aleksandra I. Zedlnite"lju. Na to žalno svečanost, fcl se bo vršila pod pokroviteljstvom finančnega direktorja dr. LJodevita Va-ljavca, eo vabljeni upokojeni tovariši vseh panog finančne oprave. Žalna seja Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani se je vršila v soboto 13. t. m. v Trgovskem domu. Ob VE&kem številu članstva Je društveni predsednik g. Janko Krek naglašal v svojem govoru nevenljive zasluge velikega pokojnika. Odbor je sklenil, da pošlje sožalno brzojavko predsedniku ministrskega sveta. Banovlnsk* ženska zveza hna tablo sejo širšega odbora danes v torek, dne 16. t m. ob 16. uri v Prečni ulici 2. Zveza den tisto*.'-zubarjev dravske banovine v Ljubljani je imela včeraj pod predsedstvom deai tista Ferda Palovca žalno sejo oh priliki tragične smrti Nj. VeL kralja Aleksandra L Zedinitelja. s katere je bik odpos lani a sožalna brzojarvika maršalatu dvora in predsedniku vlade. Klub trgovskih akademikov je imel 15. t. m. žalno sejo, na kateri Je predsednik Roman Golob v toplih besedah proslavil spomin našega velikega pokojnega kralja Aleksandra L Zedinitelja. Odbor Je v globokem spoštovanju do pokojnika polnošte-vflno prisostvoval seji in se ob zaključnih besedah z globokim sočutjem oddolžil velikemu narodnemu voditelju. Konec seje je ocEbor vzkliknil tudi našemu mlademu kralju Petru U. Udruženje geometrov In geodetov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, je imelo 14. t. m. žalno sejo, na kateri so vsi prisotni člani izrazili svoje največje ogor. česaje in brezmejno bol zaradi gnusnega atentata na našega plemenitega in slavne, ga Vladarja ter neomajno zvestobo in vda. nost Nj. Vel. kralju Petru «11. Kolo jug-osiovenskih sester prosi vse svoje s. odbornice in članice, da se udeleže žalne seje v počastitev spomina našega blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, danes 16. t. m. ob 11. dopoldne v društvenih prostorih, Rimska cesta. 9 BanovlnSka ženska zveasa ima žalno sejo širšega odbora danes ob 16. v Prečni ulici 2. Združene gledaliških igralcev —- sekcija Ljubljana ima danes ob 17. in pol ko- memoracijo za blagopokojnim kraljem Aleksandrom, Najvišjim pokroviteljem organizacije, in icer v operi. Udeležba za vse Mane obvezna. Banovlnska protltuberkulozna liga v Ljubljani je poslala maršalatu dvora brzojavko: Globoko užaloščeni zaradi mučeni-ške smrtii blagopokojnega viteškega vladarja prosimo Vaše Veličanstvo in visoki kraljevski dom, da sprejtme izraze našega sočutja ln neomajne zvestobe. Osrednje društvo jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani se udeleži pogreba blagopokojnega vteškega kralja Aleksandra I. s posebno delegacijo pod vodstvom predsednika g. Lovra Pič-mana. Delegacija bo položila v imenu svojega članstva venec. Odhod delegacije bo danes 16. t m. zvečer. Delegati podružnic, ki so določeni, da potujejo v Beograd, naj se javijo danes v torek do 19. 7 pisarni D JO na Rirmsiki c. 19. Podporno društvo za gluhonemo mladino bo imelo žalno sejo za blagopokojuim kraljem v sredo 17. t. m. ob 6. popoldne. ženevski »ave® nameščencev ugostltdj. ske obrti kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, je imel včeraj ob 9. žalno sejo za viteškim kraljem. Navzoč je bil celotni odbor. Predsednik je opisal v ganljivih besedah zasluge blagopokojnega kralja Zedinitelja. Govor je bil zaključen z vzkli. Druga številka „Idej" Na uvodnem me6tu Kultjrnega pregleda prinašamo izvleček iz članica dr. Zalokar-ja, ki ea ie priobčil novi beograjski list »za književnost, politička in društven" oitanja« z nselovom »Ideje«. Z dvema doslej izišli-ma številkama eo »Ideje« pokazale, da «e ra tekočih računih za 38 milijonov in zmnnišanje vlog za knjižice na 40 mflljonov. Vse jugoslovenske hranilnice so imele lan? reeskontnega posojila le 85 milijonov nasproti 37 milijonom ob koneu predlanskega leta. Kosmati dobiček Jugoslovenskih hranilnic rm Je lani znašal 206 mili Ionov Din hi čisti dobiček 16 milijonov Din. Gospodarske vesti — Sporazum med našo državo in družbo Dunav - Sava - Jadran. Z ustavitvijo trans-fera glede anuitetne službe državnih dolgov v inozemstvo oh koncu leta 1932. je na£a država ustavfla tudi plačila na podlagi renskega sporazuma za prevzem železniškega omrežja Južne Železnice. Letna anuiteta znaša za nas po tem sporazumu 5.8 milijona zlatih frankov. Kakor poročajo z Duna-ja, je družba Dunav - Sava -Jadran nedavno sklenla z jugoslovensko vlado sporazum glede obročnega plačila zapadlih zneslkov, jn sicer na ta način, da bo približno polovico zaostanka poravnala v 17 mesečnih obrokih po 300.000 zlatih frawkov počenši s 1. junijem 1934 pa do 1. septembra 1935, za preostali det zaostanka pa bo naša država dala družbi Dunav - Sava- Jadran 5odstotne zakladne ■bone, ki se bodo počenši s 1. septemhram 1934 obrestoval! fn amortizirali v 25 letih. Hmelj = 93 odstotkov hmeljskega pridelka prodano. Pooblaščenec nemškega prehrambenega stanu za hmeljsko trgovino poroča, da je kupčija pretekli teden nekoliko popustila, kar je deloma naravna posilediica okolnosti, da so h/meljske. zaloge pri produ-centih le še minimalne. Cene pa so pri osnovno prijazni tendenci ostale nespremenjene. fn sicer za hailertanski hmeflj 245 do 290 mark, za tettnanški 305 do 315 maric In za gorski 225 do 235 mark za 50 V preteklem tednu so producent! prodalM še preko 6000 starih stoto v, tako da je bilo do 12. oktobra prodanih vsega 106.400 stotov kar je približno 93 odstotkov nemSkega hmeljskega pridelka. Pri producentih je še neprodanih le 7000 do 9000 stotov. V Nurnbergu je bflo v preteklem tednu prodano 5e 100 bal lanskega hmelja za tevoe jn 15 bal za domači kon-som. Cene so nekoliko popustile, fn sicer za lanski haMertauski hmeflj na 145 do 175 mark rn za lanski gorski hmelj na 125 od 145 mark. — Mirna tendenca v Zatcn. Iz Žatca poročajo, da se nakupovanje hmelja na deželi m"rno nadaljuje. Kupci so nekoliko Jevih spisih. Njegov nauk o volji do močJ kot ključu vsega človeškega dejanja in ne-hanja. njegv besni boj zoper vse, v čemer je vohal »dekadenco«, pomen, ki ga daje vznešenoeti plemena, dobri krvi, nujnosti vojevanja. roparskim instinktom, 6imbol modre be6tije. ideal banditskih Korzlčanov, hrepenenje po sprostitvi pritajenih demonov. materialistično umivanje 'verfke m miselne vneme, fiziološka razlaga umetnosti — vse to daje neposredno vzpodbudo k uveljavljanju nasilja, k protisocialističnim in protidemokratskim metodam. Vendar p« stoje nasproti temu druge Nietzschejeve ide-le: nnierjevsfca Nemčiia se izolira — >ue tzische Je ve rov? 1 v potrebo sodelovanja narodov, besedo Eviopa. ki je v Nemčiji d is kreditirana le izgovarjal spoštljivo. I« Nietfflcheja Je posneto geslo »dobrega Ev-ropca«. od njega poteka priznanje »Eiropa will Eins ver den«. Nastopal Je zoper »narodnostno blaznost«, v kateri ie videl atavi-zem zažlih dob. Priznaval je kulturno ptvenetvo Francozov. Nemške literature cenil, o nemškem narodu ni imel visokega mnenja. >Als ein Volk der ungebeuerlich-sfen Mischung und Zusamm©nrQhrung von Rsssen. vielleicht sogar mit einem Oberge-vvieht des vor-ariechen Elementes. sind di* Deutschen unfassbarer. unbekannter. unbe-rechbarer. fiberraschender, selbst ersehreek-Ueher. als es andere Včlker eleh selber sind.« Tako le sodil o Nemcih filozof, ki velja sedal za predhodnika hitjerievske ideo-logiie. mož ki ie sam hotel veljati »als VerScbter der Deutschen par excelience.< — O NiPt7f»-heni kot filozof i nemštva Je pri nas m>s»1 v »Ljubljanskem Zvonu* (1983) dr. M. Robič. —o. boli reaervlrattj, prav tako pa tudi produ-centi hi se zaradi tega čvrsta tendenca cen ni spremenila. Cene znašajo nadalje za izbrani hmelj do 2025 Kč, za prvovrstni 1900 do 200 Kč in za srednji 1600 do 1800 Kč za 50 kg. Značilno je, da so bile lani v tem času zaioge pri producentih štirikrat večje nego letos, zaloge v trgovmd pa so bale mnogo večje nego letos. Zadruga hmeljskih trgovcev pa poroča, da je bila tendenca v začetku tedna mana živahna, povpraševanje pa se je proti koncu tedna zopet povečalo, in so brli zadnje dni zabeleženi prav znatni nakupi. 15. s^tabra. Na ljubljanski borzi so ofidelni te«a*H deviz ostali danes skoro nespremenjeni, le deviza Newyork se Je nekoliko okrepila V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.10 do 8.20, angleški funti pa 224^0 do 225.80. Zagrebška borza danes zaradi svečanosti ob prenosu posmrtnih ostankov našega blagopokojnega Viteškega kralja ni poslovala. Na beograjski borzi eo bili avstrijski šilingi zaključeni po 8.1438, torej celo za malenkost izpod tečaia naše Narodne banke, kar je očividno pripisati večjim ponudbam avstrijskih šilingov. Angleški funti so v Beogradu notirali kakor v Ljubljani, španske pezete so se nudile po 5-95, madžarski pengi pa po 9.95. Na beograjskem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala nespremenjeno po 350. V investicijskem posojilu je bil promet po 71.25 in 71, v agrarnih obveznicah po 41.50 in 41 ter v 6°/« begluških obveznicah po 60. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2304.29 _ 2315.65, Berlin 1364.58 _ 1375.38. Bruseli 793.57 do 797.50 Curih 1108.35 — 1113.85, London 165.36 - 166-96. Newyork 3341.61-3369.87, Pariz 141.90 — 142.76. Trst 290.68—293-08 (vse s premijo 28.5*/»). Priv. kliring: avstrijski šilingi 8.10 — 8.20. angleški funt 224.20 — 225.80. Curih Pariz 20-2175, London 14.9350, New-york 304.6250. Bruselj 71.60, Milan 26.2550, Madrid 41.8750. Amsterdam 207.90, Berlin 123.40. Dunai 57.20. Stockholm 77-05. Oslo 75.05. Kobenhavn 66.70, Praga 12.81, Varšava 57.95. Atene 2 92. Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 12 30 London 26.25. Milan 46.08. Newyork 534.63, Pariz 35.56. Praga 21-86, Čarih 175.54. 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljabliana. Vojna škoda 850 — 351, 7*1» investicijsko 71 den., 7% Blair 57 — 58, 8°/o Blair 67 — 68. Vi* Drž- hipotekama banka 65 — 67, 4°/» agrarne 41 — 42, 6»/» begluške 60. Beograd. Vojna škoda 350 _ 351 (350) za december - (350), 7>/» investicijsko 71 do 7150 (71.25, 71), 40< po 260 — 265; banatska »0« po 265 — 270. + Norosadska blagovna borza (15. t. m ) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška, okolica Novi Sad. srednje-baška in gornjebaška 112.50 — 115; okolica Sombor, sremska. iužnobanatska 110 do 112.50; baška ladja Tisa 122 — 124; ladja Begei 121 — 123; slavonska 112 — 114; gornjebanatska 115.50 — 117.50; južnoba-natska 110 — 112.50: baška. banatska, ladja 120 — 122. — Oves: baški, sremski, slavonski 65 _ 67.50; ban a teki 62.50 — 65. — Rž: baška 107-50 — 110. — Ječmen: baški. sremski 65/66 kg 104 — 106; jari, 67/68 kg 120 — 122.50. _ Kornsa: baška in baška okolica Sombor 83—85; banatska 80 — 82; sremska pariteta Indiija 83 — 85; baška nova. sjšena 68 _ 70; za december - januar 60 — 62; banatska. nova. sušena 65 do 67; sremska, nova, sušena 68 — 70. — Moka: baška banatska (v oklepajih srem-sla. slavonska) >0g« in »Ogg« 190 — 210 (187.50 — 197.50); »2< 170 _ 190 (167-50 do 177.50); »5« 150-170 (147.50 - 157.50); »6« 125 - 145 (122.50 _ 132.50): >7« 110 do 115 (107.50 - 112.50); »8« 105 - 110 (105 — 110). — Otrobi: baiki in sremski 80 — 82; banatski 77 — 79: baški ladia 83 — 85. — Fižol: baški beli 132.50 — 135. + Budimpeštan^ terminsk* borza (15-t. m.) Tendenca čvrsta Pšenira: za marc 16.76 - 16.7P 7« maj 17.03 — 17.05; koru-za: za maj 10.85. >m VAimr,? r > • ust f ~ v «& s«>;A»e«s A manMKV ie, i o?,*? &>>v«M it <"'«Žt A>w:ka-vostjo se je na koncu zasliševanja posrečilo izvabiti jima priznanje, da sta bila pred marsejsko tragedijo ▼ stiku z morilcem kralja Aleksandra L Na vprašanje, če sta mu tudi pomagala, pa sta povedala, da to ni bila njima naloga. •fgviTmna.i-na. policija si je bila po tej Izjavi takoj na jasnem, da gre za dva sozarotnika tako zvanega Kelemena, ki se ▼ resnici piše Georgijev ln je bil član makedonske strahovalne organizacije ter je ▼ tem svojstvu delal za tolpo Pavelič-Perčec na ta način, da je uril v Janka Pusti Per-čeceve najemnike za zločinske podvige. Kot učitelju Perčecevih »rekrutov« za rabo orožja, je bila Kelemenu - Georgijevu poverjena naloga, da Izvrši atentat prvi Na dan umora, prošli torek opoldne je prišel Kelemen v neko marsejsko restavracijo blizu Borznega trga. Naročil je obed. Z njim Je bil še drug moški, najbrže NaliSL Silan, ki ga zdaj Išče policija v fontaineb-leauškem gozdu. Oba sta kosila in jedla z velikim tekom, vina pa ni pokusil ne prvi ne drugi. Od časa do časa sta stopila na ulico to gfledala proti Stari luM, da bi videla, če se »Dubrovnik« s kraljem že bliža, Natakarji, ki so jima stregli, pripovedujejo, da sta bila precej razburjena Streižniško osobje Jima Je ponudilo, naj prisostvujeta slovesnemu sprejemu ▼ prvem nadstropju restavracije, kar pa sta oba odklonila. Iz restavracije sta odšla šele ob pol štirih popoldne, torej samo tri četrt ure pred atentatom. Kje sta se ločila, odnosno, kje se Je morilec pomešal v množico, ni znano. Morilec Je strelja! na kralja z Mauserje-vo strojno pištolo kalibra 7.65 mm. Pištola tehta 1240 gr, meri v dolžino 28.8 centimetrov tn vanjo Je mogoče naenkrat potisniti rezervo z 10 do 20 naboji. Atentator Je v trenutku zločina vihtel ▼ roki dva samokresa. DrugI Je bil pištola tipa Watter, kaliber 7.65. Za primer, če bi mu ne uspel atentat s samokresom, Je imel zločinec pri sebi še bombo neznanega izvora. V bombi Je bfflo kakšnih 80 gr čhed-dtta, Takšntfh bomb navadno ne rabijo anarhisti, pač pa so se rabile v vojni. Morilec Je imel poleg tega pri sebi še dva pasa po 20 nabojev za Mauserjevo pištolo in šest pasov po devet nabojev za Walter-Jev samokres. V trenutku atentata Je imel zločinec pištolo pripravljeno za streljanje na daljavo 50 m Posebna priprava mu je omogočila, da Je reguliral vzmet za tempo streljanja poljubno. Ta pištola Je takšne konstrukcije, da zadostuje, če človek pritisne nanjo, nakar oddaja strele sama od sebe. Kele. men-Georgijev je imel pištolo naravnano na brze strel«. Pištola Walterjevega tipa mu je padla v trenutku aretacije k nogam na tla. Ugotovljeno Je tudi, da Je bfl atentat tako organiziran, da žrtvi skoro ne bilo mogoče odnesti življenja. Kolikor je razvidno iz gradiva, ki ga Je žbraJa policija, ni dvoma, da je bila to verižna zarota, organizirana tako, da bi se atentat ponovil na drugem mestu, če bi se na prvem ponesrečil. Zarotniki so imeli tri, ali celo štiri zarotniške etape. Ce bi bil izpodletel atentat na Borznem trgu, so imeli ogabni zločinci pripravljen napad na posebni vlak, ki bi peljal kralja iz Marseililea v Lyon. Ce M se tudi ta napad ponesrečil, bi čakali nadaljnji zarotniki na svojo žrtev v Fontainebleauju in če bi se tudi to izjalovilo, je bfl pripravljen četrti napad v Parizu. Verjetnost te domneve potrjuje izpoved nekega šoferja lz St. Ouentina, ki je pride! na policijo to povedal, da je vozil tujca, ki je v torek izstopil iz direktnega -vlaka Pariz - Bruselj ter najel avtomobil, s katerim ga je vozil iz St. Quentina v L£0e to od tam v Roubabc. Tam je plačal vozntoo ta Izginil. Pozneje ga niso videli nikjer več, pač zato, ker Je zločinec medtem že dosegel svoj strašni namen. Iz MarseOlea prihaja še neka vest, katero velja natisniti. V trenutku zmede med Orožje, s katerim je bil oborožen morilec viteškega kralja: Mauserjeva pištola in ma-gazini za naboje Bomba, ki jo je nosil atentator pri sebi za primer, da bi samokresa odpovedala pokorščino Aretacija dveh sozarotnikov zoper življenje našega blagopokojnega kralja v sredo zvečer je odkrila daleč segajoče niti zločina, ki je presunil v srce ves civilizirani svet. Bilo je 10. t. m. zvečer, dober dan po zločinu, ko sta se pripeljala s pariškim vlakom v Thonon les Bains dva moška. S postaje sta krenila v neki hotel drugega reda, kjer sta zahtevala sobo. Preden sta legla k počitku, pa sta stopila v restavracijo. Govorila sta slabo francoski, zato sta iskala človeka, ki bi Jima bdi za tolmača. Res sta v restavraciji naletela na takšnega človeka, ki jima je pomagal dopovedovati hotelirju, kaj bi rada. Ta človek pa je bil Slučajno policijski agent, ki Je oprezoval tujce. Počakal je, da sta moža odšla spat, potem pa urno obvestil policijskega komisarja v Annemas. seju. Peti ta. Petit ni čakal niti minuto. Vzel Je s seboj več detektivov, obkolil hotel v Thononu to ob štirih zjutraj so po. Kelemen --Georgijev, ogabni morilec našega plemenitega kralja Zarotnika Beneš-Rajkič in Novak-P o s p i š i L Slednji je bil zaradi umora Tonija Schlegla in contumaciam obsojen na smrt Silvester M a I n y, ki Je pobegnil t fontainebleauški gozd, kjer ga Se vedno iščejo DVE SMRTNI OBSODBI ZARADI UPORA IN UMORA V MARIBORSKI KAZNILNICI Velika razprava proti Laknerjn, Pančurju in Lombarju - Morilec paznika Ivana Pelerina se je skesan vdal v usodo — Mariborska kaznilnica vseh 40 let ne beleži enakega zločina in razprave Maribor, 15. oktobra Za mračnimi iti debelimi zidovi mariborske kaznilnice je danes dopoldne sodil ve-iikd kazenski senat pod predsedstvom okrožnega sodnika g. dr. Tombaka Laknerja, Pančurja in Lombarja, ki so letos 4. julija na okruten način umorila paznika Ivana Peterina, da bi si na ta način priboril ■pot v zlato svobodo. Zaradi raznih okoliščin je bila razprava v moški kaznilnici, kjer so si sodndki tudi lažje predočili dogodek na kraju zločina. Prostore šole mladinskega kazenskega oddelka so primerno uredili ki je bil dovoljen vstop k razpravi, za katero je bilo veliko zanimanje, le juri-stom in novinarjem ter onim osebam, ki jim je upravnik kaznilnice dal posebno dovoljenj«. Nežnemu spolu pa je bil vstop sploh prepovedan. Lakner, Panžcsr, Lombar Vsi trije — prani obtožnica — nevarni tipi in skrajno Scocfljivi člcvefid dražbi. Ivan Lalgoer je bS rojen L maja 1911 v Nevijah, je U po poklicu delavec in ni med nobenega premoženja ter je bfl ie večkrat kaznovan. V janiju 1931 ga je ljubljansko dkrffbno sodišče obsodilo na 20 let težke ječe zaradi zločimstva razbojništva, ker je v februarju istega leta na zverinski način nsorS in oropal župnika Kušarja v Meoghi. Stanko Pančur, po poklicu deter ▼ee, je bi rojen 7. marca 1910 na Jesenicah. Že v mladih letSi se je izgubil T življenju ter se je pregrešil zoper razne hode paragrafe in ga J« lani ▼ oktobru Ijribljan-sibo okrožno sodišče obsodilo zaradi zločina tatvine in razsbojništva na 10 let težke ječe. Josip Lombar, ki je bil po poklica »ssdbffH uradnik, je bil roden 3L marca 2«?00 v Zgornji Sški. Da je bil zaradi nanosa krošnjarja Vojnikoviča lani v marcu obsojen na dosmrtno težko ječo, Je znano. Kraj, kamor le redko posije žarek upanja Samotni zapori so v mariborski moški kaznilnici nameščeni v posebnem bloku, ki jo zgrajen po panoptičnem principu. Ta blok leži na jugu celokupnega zazidanega kompleksa. Panoptikum tvorijo centrala in dvoje kril v kotu 45 stopinj. Levo in desno so razvrščene celice samotnih zaporov. V' njih presedevajo kazen zločinci težkega in najtežjega kalibra. Vsak trakt pa ima svojega poveljnika, ki ima nadzorstvo nad vsemi kaznjenci. Službo opravljajo pazniki izmenično. Kaznjencf vstajajo zjutraj takoj po 5. uri. Kmalu po danem znamenju pregleda njihove celice paznik, lei mora skrbeti tudi za to, da »o celice vedno v redu in čiste. Nato se na yrat'h celic odprejo okenca, skozi katera dobe zajtrk. Nekoliko pred 7. uro gredo kaznjenci na jutranji iznrehod na dvorišče. Tu se sprehajajo pod nadzorstvom v krogu po eden drug za drugim v razdalji petih korakov. Sprehod traja eno uto. Po sprehodu se podajo v poslopje m se postavijo pred vrata celic, ki jih pomik vsakokrat skrbno zapre. Med 11. in 12. uro dobe kaznjenci kosilo. Ob pol 2. -pa gredo zopet na izprehod. Vsaka celica ima svojo številko. Lakner je pre-sedeval kazen v celici št. 58. Pančur v celici št. 55. Lombar pa v celici št. 63. Vsi trije so bili zaprti v jugozahodnem traktu samotnih zaporov v dragem nadstropju. Laknerjeva in Lnenbarjeva celica sta b:li v desnem delu trakta in so ju ločile štiri celice. Pančurj navadi ne ostanejo prikriti paznikom. Življenje kaznjencev je zelo tovariško in pomagajo drug drugemu, kakor pač morejo. Toda tudi to njihovo tovarištvo rodi zavist. iz katere izdajajo pozneje drug drugega. Tako niso bili paznikom mariborske kaznilnice prikriti načrti, ki so jih kovali Lakner, Lombar in drugi. Pazniki so že dalj časa slutili, da se nekaj oripravlja. Zapahi na Laknerjevi celici so bili s:cer dvojni in nikdo ni Tačunal, da bi bil prav Lakner tisti, ki si je skušal preko krvi, prelite nad paznikom, pripraviti pot v svobodo. Že dalj časa se je med kaznjenci samotnega oddelka šušljalo o nekem komplotu. vendar pa pazniki niso prav vedeli, kako in kai Peklenski načrt je izdelal Lakner sam. Že poprej se je sporazumel s Pančurjem in Lombarjem. Tudi so pri Lombarju letos v maju našli pazniki listek, na katerem je bilo napisano: »Lombar bodi pripravljen! Udarimo! Pridemo po tebe, če si za to. Te pozdravljajo ta težki1« Lakner in Pančur sta se domenila, da bosta paznika ubila. T^akner bo oblekel njegovo uniformo, s ključi pa bo osvobodil še nekatere svoje tovariše, ki bodo skupno pobegnili. Lakner na delu V smeteh je Lakner iztaknil neznano kdaj kos pločevirl'. ki mu je služila kot izvijač, s katerim je odvil vijake na oknu. To je bil prvi del njegovega peklenskega načrta. Ko je šel nekaj dni pozneje, potem ko ie skrbno skril odvite tri vijake, na sprehod, je s paznikovim dovoljenjem vzel s seboj odejo z izgovorom, da bi jo rad očistil prahu. Ob zidu je stepal odejo in neopaženo zavil v njo težek kamen, ki ga je vzel s seboj v celic?, kjer ga je skril v posteljo. Naslednjega dne je v ugodni priliki pokazal kamen tudi Pančurju. Ob«, Lakner in Pančur, sta bila trdno prepričana, da jima bo načrt uspeL Kritičnega dne 4. julija je Lakner odvil s svojim zasilnim izvijačem kos žele- Morilec Ivan Lakner za pri okenc« na vratih in ga izbrusrfl tako, da je bil podoben močnemu izvijaču. Lak-nerjev prvi izvijač je bil namreč prešibek, da bi mogel uresničiti načrt. Železo je Lakner zbrusil na radiatorju centralne kurjave v svoji cel ci. Njegovi sosedje so slišali, kako je Lakner brusil, niso pa tega povedali paznikom. Na popoldanskem sprehodu je Lakner obvestil Lombarja, da je vse pripravljeno. Vzel je s seboj izvijač in one tri vijake, ki jih je odvil na oknu. Ko so po sprehodu, kakor po navadi, čakala kaznenci pred vratmi svojih celic, da jih paznik zapre je Lakner jjaglo in spretno odvil vijake na ključavnici svoje celice in jih nadomestil z onimi tremi tanjšimi, da bi paznik tega ne opazil. Službujoči paznik je zaprl Laknerjevo celico, nič hudega sluteč. Krvav boj za svobodo Ko so potihnili koraki službujočega paznika in ko je legla na mračne hodnike samotnega oddelka božja tišina, je naglo utripalo Laknerjevo divje srce. Težko sta dihala in še težje čakala tudi Pančur in Lombar. Nekaj minut po paznikovem odhodu — bilo je to okTog 16. ure — se je Lakner oprezno oprl ob vrata svoje celice in ključavnica se je vdala brez večjega ropota. Lakner je bil prost. Vzel je s seboj izvijač, obrissčo in kamen. .. Prekoračil je mostovž na hodniku in se kakor duh pojavil pred Pančurjevo celico. V njegovih rokah je zaškrtal izvijač Pokofrri kaznflniški kaplar Ivan Peterki, žrtev zarote »ta teškili« in vijaki pri ključavnici na Pančurjevi celici so bili odviti. Pančur je bil prost! Krepko sta si stisnila roke. Nekaj je še Lakner zašepetal Pančurju in skrila sta se v stranišče, kjer sta zavozljala kamen v obrisačo. Dobro sta vedela, da morata hiteti, ker je prihajala kontrola. Slišala sta težke pazmi-kove stopinje. Prihajal je paznik Ivan Peterin. Vestno kakoT vselej je otipal ključavnice in da Pančurja ni. V tem trenutku pa sta planili iz stranišča človeški pošasti, bila sta to Lakner in Pančur., Lakner je zgrabil paznika Petrina za vrat, Pančur pa je zavihtel nad njegovo glavo težek kamen, zavit v brisačo, in ga pobil na tla. Udarci so bili tako silni, da se je paznik Petrin že pri prvem zgrudil in omedlel. Kaznjenci so slišali stokanje in smrtne vzdihe ter nato pridušene besede: »Udari še enkrat!« Bolestni vzdihi do smrti pobitega paznika Peterina so potihnili, slišalo se je le še hropenje umirajočega. Lakner in Pančur, morilca, sta imela le še toliko časa, da sta iztrgala iz Pe-trinovih rok ključe, ki jih je krčevito dr-žaL S ključi je Pančur odklenil še Lombar-jevo celico in tako so bili vsi trije prosti. Toda kratka je bila njihova svoboda. Pazniki so slišali smrtne udarce, padec na. tla in žvenket ključev. Ko ie Lombar uvidel. da je načrt izjalovljen, ker sta se pojavila pred njima narednik Butolen in paznik Jurca, se ie takoj* umiril in se nričel hlin;ti ter zaklical: »Enega so ubili!« Narednk Butolen in paz- nik Jurca sta Lombarja takoj pograbila in ga zaprla v najbližjo celico. Medtem pa šo prihiteli na kraj groznega dogodka alarmirani pazniki. Tudi Pančur je uvidel, da z zlato prostostjo ne bo nič. Kakor da se ni nič zgodlo, se je podal v svojo celico in tam mirno sedel na stoL Lakner pa se ni hotel udati. Umirajočemu pazniku Peterinu je izmaknil sabljo in skočil na betonsko ograjo hodnika ter se postavil paznikom v bran. Kakor besen je mahal z golo sabljo naokrog, dokler ni omahnil na ograji in se strmoglavil v globino pritličja, kjer je obležal na trdih tleh — lažje poškodovan. Pred operacijo je še umirajoči paznik Petrin, ko se je za hip osvestil, povedal, da ga je udaril Lakner. To pa je tudi bilo vse, kar je mogel Peterin izdati o groznem dogodku, preden je izdihnil kot žrtev svojega težkega, odgovornega poklica Močno uklenjena trojica Četrt ure pred napovedanim pričetkom kazenske razprave se je sodni zbor podal na notranje dvorišče moške kaznilnice. Tam so se zbrali tudi zagovorniki obtožencev in novinarji. Pod vodstvom upravnika moške kaznilnice Nika Vrabla so se zbrani podali na kraj zločina in si ogledali vse podrobnosti Po ogledu je zavzel veliki kazenski senat svoja mesta v šolski sobi moške kaznilnice, katero so bili primerno uredili za razpravo. Velikemu senatu je predsedoval okrožni sodnik dr. Tombak, prisedniki pa so bili okrožni sodniki Lenart, Kolšek, dr. Kotnik in Zemiljič. Zapisnikar je bil sodnik Gu-benšek, obtožbo jp zastopal državni tožilec Sever, obtoženca Laknerja dr. Muhlet-sen, Pančurja dr. Lašdč, Lombarja pa dr. Brandstater. Vsi zagovorniki so bili dolo-čeni ex offo. Kmalu po 9 uri je prignalo šest paznikov močno uklenjene obtožence. Vsi trije so imeli zvezane roke, na nogah pa težke železne okove, povezane med seboj s težkimi verigami. Že od daleč je bilo slišati pre-tresujoče rožljanje verig in oči vseh navzočih so bile uprte nekako s strahom proti vratom, skozi katera so prignali zločinsko trojico. Pri zaslišanju so jim roke razvezafi, na nogah so imeli ves čas okove. Vsi trije so ostriženih las, gladko obriti. Niso kazali sploh nobene potrtosti in kesanja. Laknerju in Lombarju bi človek na prvi pogled ne prisodil zločinov, ki jJb imata na vesti dočim je Pančur pravi kriminalni tip. Predsednik senata dr. Tombak le no otvoritvi razprave najprej prečital genera-lije Laknerja in Pančurja, ki sta že v rani mladosti zašla na kriva pota. Lakner Je bil že neštetokrat kaznovan. Pančur devetkrat. Lomibar, ki pravi obtožnica o njem, da je bil prvotno uradnik ljubljanske bolnišnice, kjer so ga pa zaradi nezanesljivosti v službi odpustili, je bil kaznovan že desetkrat Na vprašanje državnega tožilca Severja Je predsednik odločil, da bo razprava javna brez omejitve. Po ugotovitvi generali! obtožencev je državni tožilec Sever prečital obširno, vestno in skrbno sestavlic-no obtožnico. Pančur in Lombar sta med čita-njem obožnice nemo zrla pred se. le Lakner se je ves čas oziral na Križanega, visečega pred njim na prednji steni. Ker Je nekoliko prehlajen, se je večkrat brisal ka-Kor da bi žaloval. Ko pa je državni tožilec čital pasus obtožbe o krivdi zločina v kaznilnici, so se laknerju res prikradle v oč« tolze, ki jih je skušal obrisati. Laknerjevo popolno priznanje Spet je železno okovje zarožljalo, ko Je pričel predsednik zasliševati Ivana Laknerja. Na predsednikova vprašanja je Lakner odgovarjal gladko in opaziti je bilo, da se prizadeva govoriti čisto resnico. Njegoš glas je bil nekam mehak in strt Predsednik je pričel zasliševanje: — Lakner ali si slišal in razume! obtožbo? Ali se čutiš krivega? — Krtv sem, je odgovoril Lakner, — priznam vse skesano in odkrito, česar me dol-žite. — Povej nam, kako si se sporazumi! glede poskušenega bega iz kaznilnice z Lombarjem in Panč>irjem. V kaznilnici ste vsi pod strogim nadzorstvom in opazujejo pazniki vsako kretnjo. Kakšnih znakov si se posluževal, da sta jih Lombar m Pančur razumela? — Lombarja sem spoznal takoj, ko je prišel v kaznilnico. Jaz sem imel že poprej storjen načrt, kako bom pobegnil. Ko sem videl, da sta Lombar in Pančur zaprta, sem si mislil, da je dobro, če nas je več skupaj. Že na prvem skupnem sprehodu na dvorišču sem si prizadeval, da bi jim dal to razumeti. — Kako si to storil? — Ko smo hodili v krogu drug za dru- f[i/m, sem si nalašč razvezal čevelj, da sem ahko zaostal in da je prišel Lotnbar mi-mo. — Lakner, povej odkritosrčno, kako ste se dogovorili i«i kako je to, da Pančur zdaj drugače govori, kakor je navedeno v obtožnici. — Pred vami bi še lahko tajil, toda pred Bogom ne bom mogel. Povem odkrito, da je bilo vse tako, kakor pravi obtožnica. Obtožnico sem večkrat prečital in je vse prav zapisano. — Kje si se seznanil s Pančurjem? — V Ljubljani. Spoznal sem ga tudi tako, ko je prišel v kaznilnico. — Povej kako si skoval načrt! — S Pančurjem sva to napravila. Prijel sem se za vrat, on me je razumel in mi prikimal. Na sprehodu nismo mogli dost* govoriti, ker bi naju lahko slišali drugi. Ko so odprli vrata naš h celic, sva včasi drug drugemu kaj namignila. Načrt sem napravil sam, imel sem dosti ča«a za to. Kamen Bem pobral na dvorišču in^sem ga skril v slamnjačo. Železa, ki je služilo kot »šrau benciger«, nisem dosti brusil. S kamnom sem nameraval pobiti paznika, mu odvzet ključe in uniformo ter s Pančurjem in Lom barjem pobegniti. Brisačo sem vzel zato s seboj, da bi zvezal leslev, ki je bila v ka- pelici, kjer sem jo večkrat videL ko smo bili pri maši. da bi s pomočjo lestve preplezali zid. Pančirr in Lombar sta se strinjala z mano, v kolikor smo se mogli sporazumeti. —Ko si pobral kamen na dvorišču in ko si ga skril in z njim pobil pazn ka, si poznal mejo med življenjem in smrtjo. — Malo nerodno mi je že bilo... »Sem ga pač jaz!« Nato je Lakner natančno opisal, kako se je osvobodil iz celice in kako je osvobodil Pančurja in Lombarja. Točno je navedel, kako je s Pančuriem čakal v umivalnici na hodniku in dejal, da Pančur ni imel prave korajže. vendar je storil vse, kar mu je zapovedaL Pančur je vzel kamen, Lakner pa je zgrabil paznika za vrat — Kaj bi bil storil. vpTaša predsednik če bi se vam beg ponesrečil in če bi slučajno srečali drugega paznika? — Za vsako ceno. pa če tudi pod ceno smrti bi šli v svobodo. — Kdo je udaril prvi? Pančur je pri za. slišanju trdil, da ti! — Pa naj bo! Če sem ga jaz. sem ga pač faz, ga pa ni Pancui. — Ali je Peterin takoj padel? — Mislim, da takoj. PančuTju sesa rekel, naj ga udari še enkrat, ker je vrniJ. — Pri zasliševanju si rekel, da ga je pomagal tolči Pančur. On pa to odločno zanika — Naj bo, kakor že, bom pač jas prevzel nase. — Lakner, vi ste še mlad in bi kazen lahko prestali. Zakaj ste skovali tako satanski načrt, katerega žrtev je postal nedolžni paznik Peterin. — Neumen sem, žleht ln brez vere. V šolo sem hodil samo dve leti. Oče in mati mi še živita. Ko sem bil star 12 let sem šel za hlapca. Delo mi ni dišalo. Pozneje sem prišel v Ljubljano, kjer sem bil večkrat zaprt. Ker je bila sila za denar, sem skušal priti do njega na kakršenkoli način. V Ljubljani sem se spoznal z nekim brusačem. ki je svoječasno brusil v Zvezdi. Ta je rekel, da sem neumen, če si ne znam pomagati. Sodišče me je že večkrat gnjavilo zaradi tega. a nikoli nisem hotel povedati. Danes odkrito ptiznam, da je bil brusač tisti, ki me je pripravil do tega, da sem po stal morilec. — Povej nam — veli zdajci državni tožilec — kaj bi imel od tega, če bi prevzel nase Lombarjev greh. Lombar te je vendar nagovarjal, naj prevzameš njegov zločin na svoje rame! — Ko bi bil Lombar prost in na svobodi, bi mi bil za to uslugo pomagal še popre] do svobode. — Zakaj si se branil s sablo, ko si videL da je vse izgubljeno? — Mislil sem: če ne zlepa pa zgrda! Ko sem videl, da je vse izgubljeno, sem si hotel sam končati. S sablo sem se branil, da bi si ga podaljšal še nekaj trenutkov Pančirr vse taji Za Laknerjem je prišel na vrsto Pančur. Na predsednikovo vprašanje odgovarja odločno, taji vsako krivdo pri umoru pokojnega Peterina in se dela popolnoma nedolžnega. Predsednik ga nagovori: — Pančur, ali je res vse to, kar pravi obtožnica. Vi in Lombar ste do sedaj vse tajili. — Povem vam odkrito, da sem pri umoru Peterina popolnoma nedolžen. Z Laknerjem o tem nisem nikdar govoril in mi tudi ni dal Lakner nikdar nobenega znaka. Usodno popoldne sem slišal samo, kako je nekaj pred mojo celico čofnilo... Nisem slišal, da bi bil Lakner odvijal vijak na vratih moje celice. Za Laknerjev načrt sploh nisem vedel. Lakner je vse to napra- vil sam. Jaz sem bil prost 5eie potem, ko» je bil Peterin že mrtev. Lakenr je namreč | ležal na njem, ga držal za usta ter ga su- • val in brcal z nogami. Ker je udaril z no-| go ob vrata moje celice, so se ta odprla. Z; Laknerjem nisem bil v umivalnici, ker je« Lakner poprej že sam ubil paznika. — Kje si bil v mladosti, kdo te je po-; kvaril? — Staršev nisem poznal, oče je padel v vojni, a moja mati je kmalu nato umrla. Po njeni smrti sem živel pri stari materi. Stanoval sem pri sorodnikih do desetega leta na lVestfalskem. Ko sem imel 13 let. sem šel za hlapca. Kdo me je poKvarlt, ne vem, zašel sem pač med slabe ljudi. — Kdo je odprl Lombarjevo celico? — To sem storil jaz, ker je tako ukazal' Lakner. Predsednik je nato ponovno zaslišal o, podrobnostih Laknerja. ki je vztrajal pri svoji prvotni izpovedi in ni ničesar olepšal. — Ali govoriš čisto resnico, Lakner? — Drži vse to, kar sem rekel! Nimam nobenega namena, da bi komu kaj prikrival. Še pomagal bi mu, če bi mogel. Vse je res, kar sem povedal. Tudi Lombar je nedolžen! Nato Je prišel na vrsto Lombar. Kakor Pančur, je tudi Lombar odlično zanikal vsako krivdo pri umoru paznika Peterina. Predsednik je velel: _ Povejte nam, kako sta »e spoznali z; Laknerjem in kako je bilo tisto kritično .popoldne, ko ste ubili paznika? _ Vse, kar pravi Lakner, je neresnulno. Jaz za vse nisem vedel. Lakner je načrt napravil sam in nikdar mi ni dal nobenega znamenja. Vsebine lista, ki so ga poslali v celico s pozivom in podpisom »Ta teSki« in v katerem pozivajo, naj bom pripravljen, kadar udarimo, nisem razumel. Tudi ne vem, kdo bi bil ta listek, spisal. — Kdo so to »ta teski«? _Ne vam! odvrne Lombar kratko s primesjo cinizma. Nato je predsednik spraševal Lomibar ja o njegovem življenju. Povedal je, da ima štiri meščanske šole in letnik učiteljišča, da je bil po petih letih kot uradnik ljubljanske bolnišnice zaradi nezanesljivosti v službi odpuščen. Je poročen in ima z ženo 14-mesečnega otroka, ki po nedolžnem tohko trpita zaradi njega. Ko ga je predsednik vprašal, kje živita žena in otrok, je dejal, da nima z njima že štiri mesece nobenega stika. Pričakoval je, da bo prišla k razpravi njegova sestra, a je ni bilo. — Lombar, vi ste bili prav za prarv duševni oče te tolpe. Vi ste skrajno nevaren in prevejan zločinec! — To ni res, gospod predsednik! — je malo osupel pa vendar hladno odbil Jože Lombar. Ali s tem je bilo zasliševanje twfi že končano. Sodba Nato je votant okrožni sodnik Kolšek prečital izpovedi številnih prič, ki so vse zelo obremenjevalno izpovedale zlasti za Laknrja in Pančurja. Zaslišan je bil tudi bolniški paznik France Ceh; ta je bil zadnji, ki je obiskal Peterina tik pred operacijo. Takrat mu je Peterin s tihrn glasom izjavil: jJMene je udaril Lakner!« Besedo je slednje povzel državni tožilec Sever. V svojem temperamentnem pledoa-jeju je odločno zahteval za vse tri najstrožjo kazen, kajti kriminalna zgodovina mariborske kazn-lnice v vseh 40 letih skoraj ne pozna enakega zločina. Lombarja je orisal kot inteligentnega moža in kot idejnega očeta zločina, Laknerja kot drzneža, Pančurja pa kot kriminalni tip. Obrambni govori niso trajali predolgo, nakar se je senat umaknil k posvetovanju, ki je trajalo skoraj pol ure. Po izredni pozornosti vseh navzočih, zlasti še številnih juristov, ki so medtem dobili dovoljenje za prisostvovanje razpravi, je predsednik razglasil naslednjo obsodbo: Lakner in Pančur sta obsojena na smrt na vešalih. Lombar, ki odsedeva dosmrtno kazen, pa na trajno izgubo vseh olajšav. Lakner in Lombar sta kazen sprejela, Pančur se bo pa pritožil. Ko so razglasi i sodbo, se je Lakner milo razjokal. Potem so spet zarožljale verige in velika razprava je bila končana. INSERIRAJTE V ..JUTRU" »ALGA« ZA MASAŽO PRI REVMATIZ-MU, ISHIASU, KOSTNIH BOLEČINAH, ZBADANJU LN TRGANJU V MIŠICAH. Na dlan roke izlijte malo »ALGE«, z namočeno dlanjo nadrgnite oni del telesa vzdolž mišic, kjer čutite bolečine. Ko se je dlan ugrela in posušila, namočite jo znova in zopet nadrgnite. Tako ponovite večkrat, zatem zavijte na-drgnjeni del v volneno krpo ali rutico. Masirati morate dva do trikrat na dan, a po potrebi tudi večkrat. 2e po prvih vtiranjih boste opazili prijeten občutek in olajšanje bolečin. Cim začutite tudi najmanjše nerazpoloženje in zbadanje, itrite telo z »ALGO«, ker je to lahko z ičetek težjega obolenja, kateremu morete priti v okom z malo »ALGE«. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—. Reg. S. Br. 18117/32. Kuhinja v Delavskem domu razpisuje dobavo 20.000 kg zimskega krompirja Kolkovane ponudbe je poslati najkasneje do 19. oktobra t. L na gornji naslov. 8724 Sprejmemo ZASTOPNIKA mlajšega arhitekta za naše »TERRA GOMME« gumaste pode. »Semperit«, jugosl. tvornice za proizvode iz gume, d. s. o. j., Kranj, podružnica Zagreb, Nikoličeva ul. 6—8. Najina skrbna in dobra žena, oziroma mati Pavla Stanič nama je po dolgi in mučni bolezni danes ob 21. uri umrla. Pogreb bo v torek 16. t. m. ob pol 17. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo 17. t m. ob 7. uri v župni cerkvi v Celju. Celje, dne 14. oktobra 1934. Žalujoči mož in sin: STANIC IVAN, davčni inšpektor, STANIC JANKO, učitelj, in ostalo sorodstvo. Marceli© Tinajre« 31 Upornica Roman »Niti njegovega naslova ne vem,« je pomislila. In podsmeh izpodbada njeno bol... Dva se ljubita, vdajata drug drugemu... se razstajata in spet sestajata... in potem se veriga raztrga... In vsak izmed njiju gre svojo pot: lahko noč!... Življenje teče dalje ... Ta to je Mauriceva žena: ta mlada, vesela, razvajena stvarca, ki zeha za svojo svetlo rokavico. Gotovo ljubi svojega moža, in mož ljubi njo. Prijazna zakonska dvojica sta, kakor jih je mnogo V deželi. Ona ve, da je imel Maurice prejšnje čase ljubezenske prigode, kakor vsi mladi možje... Pa nič ne trpi zaradi te misli; nič se ne ustavlja ob njej... To je opravljeno, to je minilo. Prepričana je, da mož nima skrivnosti pred njo. »Prav takšna sem bila tudi jaz, ko sem se omožila s Pierrom,« misli Jozana. »Mlada dekleta ničesar ne vedo o svojih možeh... In ta žena me gleda, in noben notranji glas ji ne pove, kdo semj...c Ne, gospa Nattierjeva ničesar ne sluti. Noben notranji glas je ne svari; nobena slutnja se ne oglasi v njej pred neznanko, ko jo za trenutek malomarno ošine s pogledom. Trudnost ji kali otroške oči... A Maurice se zgane, kakor da bi ga vlekla magnetna sila, ki izhaja iz Jozane. Njiju pogleda se srečata; Jozano prešine kakor električna iskra. Mož prebledi... Nato spodobno in diskretno privzdigne klobuk in pozdravi... To je vse. Parnik pristane. Brez prenaglice zapusti Jozana svoj prostor. A po stopnicah, po palubi, po nabrežju ie teče, beži — proč, daleč proč od tega človeka... Oh, nikoli, nikoli več ga noče videti! 14 * Jozana se ni upala iti k MariettL Vrnila se je v svoje stanovanje, odložila klobuk in plašč ter legla na divan, ne da bi prižgala svetiljko. Nato se je razjokala. Bila je nesrečna, a vendar vesela, da je spet sama; iztegnila je roke, kakor po neznani pomoči, in jo takoj spet pahnila od sebe. Solze so ji rosile lica, komolec, ki je na njem počivala z glavo, in lase na sencih. Telo ji je bilo kakor razbito. Ko je ihtenje ponehalo, je stokala in ječala kakor otrok. Nad njo in. pod njo so se spravljali sosedje k večerji: slišati je bilo smeh in rožljanje s krožniki. Slikar iz drugega nadstropja je razgrajal, da nikoli tega: cigulil je na gosli in oponašal »Torea-dorja«. Zvonec je zdramil Jozano. Tipaje je stopila k vratom in odklenila. Vratar ji je bil prinesel zavoj: »Tole je prišlo opoldne .. .< Jozana je prižgala svečo in jela ogledovati zavoj v belem papirju; povezan je bil z rdečo vrvico in polepljen s tujimi znamkami. »Iz Napolja!< Ko je Jozana prerezala vrvico in raztrgala papir, je zagledala podolgasto, iz bičja spleteno in s petljami zavezano škatlo, v kateri je bilo pet ali šest nežnobelih kamelij. Pod cvetlicami je ležal listek: »Noel Delysle, Albergo reale, Posilippo< je pošiljal gospe Jozani Valentinovi »najspoštljivejše pozdrave in novoletne čestitke«. Jozana je previdno vzela cvetlice, drugo za drugo, iz njihovega ovoja... Cvetni listi so bili kakor la voska, in ko so tako brezni adežnobeli ležali pred njo, bi bila skoraj mislila, da ne morejo nikoli oveneti. Jozana je nalila v visoko kristalno vazo vode, postavila cvetlice vanjo in jih zanesla na kamin. To mehanično opravilo jo je zmotilo v njeni togi. Njena ura je kazala de6et; prinesla si je iz kuhinjske omare nekaj piškotov, postavila čajnik na špiritovko, in kmalu je bil čaj pripravljen. Jedla in pila je kar pri sveči, sedeča na divanu, s skodelico na pručici pred seboj. Njene trepalnice so bile še mokre. Ena izmed njenih kit je bila ušla iz vozla in ji je padala na ramo. Slikar tam spodaj je nadaljeval svoj peklenski trušč. Zrcalo nad kaminom je podvajalo lepe kamelije, ki so bile vzcvele zanjo v Graziellini deželi — tako daleč od nje — na kakem vrtu, polnem zlatih pomaranč. »To je moje novoletno darilo... Torej sem le dobila darilo za novo leto!...« Smehljaj ji je ozaril obraz, ki je bil še moker od solz... Tako ji je že v tretje prihajala v urah, ko je dvojno grenko čutila svojo osamljenost in zapuščenost, tolažba od neznanega No^la Delysla: knjiga, ki jo je bila začela brati pod odeonskimi stebreniki... in danes te cvetlice ... Ogledovala je vizitko, naslov, vsakdanje vljudne besede — m žal ji je bilo, da ji Delysle ni bil napisal pisma... Odkar je bila v Parizu, je bila dobila iz Benetk in iz Rima že dve lepi pisemci, ki ju je skrbno hranila. »Spravim ju v to bičnato košarico,« je pomislila — »in tuin 1000 Din nagrade (»ventueln« tudi več dara doti6nemu, ki mi preekr-11: & ta' n-o službo sluge, to-kaeanta, portirj« ali kaj dragega, kjerkoli bilo. — Cenj. dopise proeim na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Nagrada«. 30653-2 Z 10.000 Din kavcije v gotovini iščem etofbo kmjrlgiovodje, Kega-jničerja aH i,nka«5a,nta I'omid.be na otglaa. oddelek »•Jutra« po-d šifro »Tre-zfn in agilera »5«. 31031-2 Mlada moč začetmi-e-a. i§če kakršnokoli zaposlitev. Zmožna je francoščine in italijanščine Cenj. ponudb" na oglaPT-i oddelek »Ju.tra< pod šifro »Dobra*. 31017-2 Službo dobi seseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na «lova 5 Um. Najmaniš znesek 17 nin Strojnika siimostojnega, s prakso i® impitom, za Dieee-1 elektrarno 300 Ki, sprejmemo v stalno službo. Ponudbe z navedbo plače poslati na: Svinčeni rudnik Mežica. 30754-1 Gospodična dobra računarica. per-fektna v slovenski, nemški in italijanski kores-psndenci se sprejme v večjem kraju na deželi ob železnici. Ponudbe z navedbo zahtevkov poslati na oglasni oddelek Jutra pod »nastopim 1. novembra.« 30817-1 2 čevljarska pomočnika TtL boljša narodna mešana dela. z vso oskrbo eiprej-me takoj čevlinrttvo Anton Ulč-nik. Loče pri P-oI.j-čarrah. ' 31010-1 Iščemo zbiralce naročil! Tudi take, ki že prode jo-jo trgovcem to pek cm moko. Ponudbe nasloviti na: SeparatOT, Ljubljana, postni pred«! 307. Znamko z« odgovor! 166-1 Mojstra predstojni k a za našo delavnico, i daiuSo prakso, išče Fabriia oružja i miu-nicije Dšice. 310411-1 Služkinjo zamenljivo in vejerro v*»h hišnih del — tndi kuhe, sprejmem takoj. Nac-lov v vseh po<5kwaln:c.a.b »Jutra* 31044-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca to bubi Stueerja sprejmem talroj v sta1®** {službo v Ljubljani. Ponudbe na ogiaeni oddelek »Jutra< pod »Prijazen« 31019-1 Klobučarskega pomočnika spremne takoj Merttošrfc, StreliSka uli-ca Stev. 10. 31036-1 Vabimo Vas k nakupu t najcenejši ob lačilnici A. Preeker. Sv. Petna eeeta 14. 133 .Seseda 1 Din davek 2 Din m šifro ali dajanje na 'lova 5 Din. Najmaniš1 7nf"!ptr 17 r>tr> Potniki-šoferji! Osebni avto v dobrem e tanj ti in motorno kolo po smešni ceni proda »Promet«, nasproti križevniške cerkve. 31060-10 rt eseda 1 Dtn. davek 2 Din za šifro aH dajanje na ■slava S Din. Najmaniš znesek 17 Din Zelo ugodno kupite damske torbice, denarnice, listnice, aktovke, športne nahrbtnike, lorske potreb š&in® itd. Prodaja vzorcev po zelo miža.oto oemah. — OkrSlar Matevž, izdelovanje torbarekih rzdelkoiv. 5t. Vid-Vižmarje 1, pet minut od tramvaja ob g'av-ni ceeti. 195-6 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Riavec potujeta okoli svete Hranilne knjižice vnovčite najbolje potom koncesljonlrane komer-cijalne pisarne Zaje Lojze, Ljubljana, Gledališka 7. Telefon 38-18 30985-1 6 Telefon 205P ~ Premog Karbopaketf yt drva tn bob * ^ nudi POGAČNIK Bohoričeva nlica 5 Vsem bre®obvezen ogled zaloge, kjer najugodneje kupite ali prodate nove in rabljene predmete. »Prilika«, Kere-nikoiva 7, poleg Slamiča. 30909-6 deseda 1 Din davek 2 Dir, za Slfro ali dajanje na 'lova 3 Din. Najmaniš znesek 17 Din Bančne vloge to akcije kopaj e, prodaja lombardira najeolidoeje — St. Pra«niik, Zagreb. Vsir šarvska 6. telefon 28-33. 84961-16 Knjižice dobrii denarnih zavodov placiram za polno vrednost proti dobri garancija to meee&neim odplačilu. Rudolf Zore, Ljubljana GledaliSka ulica štev. 12. Telefon 38-10. 80717-16 Hranilne knjižice ta državne vrednostne pa pirje kupujemo in prodajamo kuienfcno to po naj-o^odoejšib cenah. Bančno kom. zavod Maribor. Aleksandrova e. št. 40. Za odgovor priložite za 3 Din zmam,k. 30800-16 Posredujem denar n» Hranilne knjižice veeh denarnih zavodov. Rudolf Zore. Lj ubija na, Gledali ška n4. 12. telefon 38^10. 246-16 Spomenike ii skladišča, z« hranilne knjižice dobrih ra vodov prodaja Fr. Ku.novar, kamnosek. Sv. K riž-Ljnitoi jam«. 229-16 Vlogo Mestne (original) 100.000 Din prodam. Ponudbe na oglasra oddelek »Jutra« pod šifro »Vloga«. 3l023-i16 I Hop! Res je bilo tako! AH, dečki, tako zlah!'a pa vendar ni šlo, kak0r je Sultan mislil! Na pol poti je obvisel in ni mogel Jalje. Vrv, s katero so ga bili privezali, je biJa očividno Prekratka. Janko in Peter, oba velika junaka, kadar se jima ni bilo ničesar bati, sta obstala in jela dražiti žival, ki je v svoji nemoči srdito renčala. ieseda 1 Din davek SDln *a Slfro ali dajanje aa slova 5 Din Najmaniš znesek mn Najemnika iščem za srednje posestvo na Štajerskem. — Ponudbf na oglasni oddelek »Jutra« pod »Najemnik«. 31034-20 Sobo odda eseda 1 Din davek 2 Din ta Slfro ali dajanje na slova 5 oin Najmaniš' »nesek 17 Din Boljšo gospodično ali dijakinjo sprejmem zelo poceni takoj kot sostanovalko v lepo to zračno sobo. Na-sloor v veeh poslovalnicah »Jutra«. 81045-23 Prazno sobo v L nadstroipjo oddam v Sp. Šiški, Drenifcova ali Aljaževa ulica štev. 34. 31042-23 Lepo, prazno sobo oddam dami. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31031-28 Opremljeno sobo solnčno, s klavirjem, oddam eni, event. 2 oeeiba-ma na Sv. Petra nasipu 43 Na željo z zajtrkom. 31046-23 Sobo « pnsetmim vhodom, oddam v Ilirski ulioi 29/H, levo. 31032-03 Sobe išče Seseda 50 para. davek i Din ea Slfro aU da tanje naslova 3 Din Naj manjši znesek 12 Din Opremljeno garzoniero išče mlajši intelektualec pri simpatični mlajši dami. Ponudbe na naslov: D. V., Ljubljana, univerza. 30888-23a Stanovanje seseda 1 Din. davek 2 Din :a šifro ali dajanje oa-iova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dosmrtno stanovanje solnčno in rabo odpad z«4o ugodnimi pog-oji. Zgiasitif h j« u naslov: J. M. Ujiooto 37 pri Radovljici. 31028-21 Dvosob. stanovanje solačmo, t L nadstropja oddam * 1. Boreaobroai os Rimski cesti štev. 33. 3102I7-8B Prazno sobo 6eparira.no, okrog pošte — iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šrfro »Uradnik«. 31033-23/a Stanovanja rteseda 1 Din davek 2 Dir za Slfro ali dajanje oa slova S Din Najmaniš znesek '•< nin. Stanovanje za pisarno 4—5 »o+>, Sčemo za november v sredini mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šfno »Zra&no in svetlo«. 30&13-31M Stanovanje obstoječe h 5 »ob, kuhinje to koipaloice, iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 31084-31/a Stanovanje 1—2tobno s pritikli.nami, iščem za takoj aH pozneje Dopise prosim na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Sred ima mesta«. 31082-31* Vrednote Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro &11 dajanje na slova 5 Din. NajmanišJ znesek 17 Din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eeroai CERNE — juvelier Ljubljana, Wolfova ulica 3 rUf heseda 2 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje oa Mova S Din. Najmanjš' znesek 20 Oin Rada bi si olajšala tofcnjo za na.tomj-nejŠi razgovor v6ij; toda došiej se vsaka priložmost izmaknila j« — 31046-34 Kieeeda ■ Uin davek 3 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek i? Din. Mizarski stroj kombiniran in dobro ohranjen se kupi. Ponudbe s točnim opisom in označbo cene Je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kombiniran stroj«. 30816-29 Šivalni stroj z okroglim čolmičkom, prodam. Na ogled pri tvrdiki Ivan Jax to sto, Ljubljana, G-oepoervetefca cesta 2. 3a03rr-es Zdravstvo oeaeaa i uui aavea 4 Uiti za šifro aU dajanje na slova S Din. Najmaniš znesek 17 Din Slabotni moški! Kadar ste popolnoma sla hotni ali neraapo. oženi, vam pomore patentirano mehanično sredstvo »SALUS STANDARD«, ki ra js iaorail zdravnik in čigar učinek so ugotovili mrvogi zdravniki to zasebniki. — Nove prospekte »SALUS STANDARD« (za moško moč) razpošiljamo diskretno v zaprtih kuvertah bret .vsakega nasfovs tvrdke aH vsebine proti 10.— Din v požrtnih znamkah. (Katalog s slikami »Šola ijufeezmi«. ki vsebuje intimne pariške opeci«-litete xa polno fciv>jeoje v zakoou. zanimive novosti, gumaste predmete itd. Din 10.— v po&tmih znamkah). — Zastopstvo »Salus«. Zagreb 6, Mi. Samostanska U. 230-40 ..Zephir" Gorenj, beli »Oneida« krompir in svete glavnato zelje dobavlja Kmetijska okrajna zadruga v Kranju. 8675 Izdelek Tovarne peči, štedilnikov in emajla »ZEPHIR" d. Subotiča Zahtevajte brezplačno prospekte! Samoprodaja za Ljubljano: Venceslav Breznik, Stritarjeva ulica št. 7. za Celje: D. Rakusch. za Maribor: Pinter & Len&nL Ženski šivalni stroj P.ahšteparjco to cilinderco kuipim. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Denar«. 38080-29 Glasbila seseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najraan.s eneuek 17 Din. . Klavir znamke »Sttogl« prodam. Naslov v og-asnem oddelku »Jutra«. 31038-26 ZAHVALA. Za številne izraze sožalja in sočutja, ki sem jih prejela ob prerani smrti mojega ljubljenega soproga VLADIMIRA HITEJCA konjeniškega narednika za krasne vence in cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujem, posebno pa g. župniku in g. Račiču za ganljivi govor. Najlepše se zahvaljujem gg. oficirjem, podoficirjem, godbi, prijateljem in znancem, ki so mojega soproga v tako častnem Številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča soproga. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so od blizu in daleč prišli spremit našo nepozabno Lojziko Hafnerjevo na njeni poti k večnemu počitku, vsem, ki so ji dali svežih rož, ki jih je tako ljubila, na to pot, nadalje vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izkazali sožalje ali tudi le na tihem sočustvovali z nami v teh težkih dneh. štejemo si v dolžnost, da se še posebej zahvalimo vsem onim, ki so že v Bohinju priskočili na pomoč blagi pokojnici v njeni težki bolezni, zlasti ge. Marici Jerajevi in zdravniku g. dr. Petriču, nadalje ljubljanskima zdravnikoma gg. dr. Tavčarju in dr. Krajcu za njiju veliko požrtvovalnost in skrb, prečastiti prednici Leonišča in njenim tovarišicam čč. sestram za izredno vnemo in ljubezen, katero so posvetile pokojnici v njenih zadnjih urah, gdč. Cilki Krekovi ter vodstvu in osobju Dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani za pomoč in iskrene tolažilne besede ter preč. duhovščini za zadnje spremstvo. V Ljubljani, dne 16. oktobra 1934. 8729 Rodbina notarja HAFNERJA. NOVA MODA V PUDRU Senzacija sezone Zadnja moda, ki »o jo trvedl« .l.gantn« dam«, j« pudnc, ki daje koži dovri«a »mat« odraz brez bleska ve« dan, pa tndi v dežja in vetru. Ta zadnja novost v pudru j« omogočena m novo -©stavino, imenovano »smetanova pena«. Tvrdka Tokaloo je patentirala način izdelav« * »smetanovo peno«. Tako Vam nudi puder Tokalon vse to, kar ja do na-davno uživalo samo aekaj srečnih žena, ki •• niso brigale ca to, koliko bodo plačale aa »voj puder. Z uporabo pudra Tokaloo polt na poata-o« samo krasna temveč ostan« tndi sveža in lepa ves dan ne glede na to, kaj delate. Tudi potenje pri najnapornejšem športa aK pa dolgo plesanje ne more pokvariti lepote nalik vrtaičnih lističev, ki jo on daje« kajti puder Tokalon je edini puder « «rkrrviK»tjo »smetanove pene«. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijsns. Pošljite 5 Din v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug, Odio 9-W, Zagreb, Praška ul. 6. RODITELJI ! Otroku, ki pohaja šolo, dajte, ako ja slaboten, da použije vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Ener-gtna« za jačenje krvi, živcev in teka. Deca, ki redno jemlje »Energin«, ima dober tek in je odporna zoper vsa Obolenja. »Energin« za jačenje krvi, živcev ln teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako je slabotno. To je prehodna dekliSka doba, ko se mora vsako dekle okrepiti. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki je ma-lokrven. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica Din 85. Reg. S. br. 19147-33 Postani in ostani član »Vodnikove družbe44 Pazite na svoje zdravje In obutev! Turisti, lovci, smučarji in vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu ali v snegu, naj uporabljajo mazilo »HEVE-AX«, za katero jamčim, da napravi vsako obutev nepremočljivo. Dobiti jo je v vseh specialnih trgovinah ali prt glavnem založniku: »LEKARNA MR. M. LEUSTEK, Ljubljana, Resljeva cesta št. 1. Urejuje Davorin Ravljeo. izdaja za konzorcij »Jutra« AdoU Ribnlkar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc Jezer&ek. Za inaeratni del Je odgovoren Alojs Novak. Val i LJubljani