fto&ntho plačano v gotovini.
Leto LXXII., št. 183
LiaUIana, ponedeljek 14. avgnsta im
Cena Din 1*—
Izhoio vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst 6 Din X do 100 vrst a Din 2-50 od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji  Din   12.—.  za  inozemstvo  Din  2^.—     //     Rokopisi  se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, KnaHnva ulica stav. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24» 31-25 in 31-26.
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 II NOVO MESTO, Ljubljansko cesta, telefon it. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Strossma^eva ulica 1, telefon it 65; podružnica uprave: Kocenova ui 2. telefon it. 190 II JESENICE: Ob kolodvoru 101// SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5   //   Poštna hranilnica v Liubliani it. 10351.
Nov ..Monakovo" za Gdansk in Poljsko ?
Po pariških informacijah bosta skušali Nemčija in Italija doseči noro „monakovsko" konferenco za re Sevanje gdansfcrga problema in nemško-poljskega spora — V Parizu in Londonu vnaprej odklanjalo vse manevre
Pariz, 14. avgusta br. Solnograški sestanek nemškega in italijanskega zunanjega ministra je bil včeraj zaključen s Ponovnim razgovorom na Berchtesgadnu pri Hitlerju. Včeraj popoldne je italijanski zunanji minister grof Ciano z letalom odpotoval v Rim, kjer je takoj poročal Mussoliniju o solnograških in berehtes-gadenskih razgovorih. O tridnevnih razgovorih ni bil objavljen nikak komunike, marveč je zastopnik nemškega zunanjega ministrstva novinarjem samo izjavil, da je bilo v vsem vprašanjih doseženo popolno soglasje. Glavni predmet razgovorov je bil gdanski problem.
T tukajšnjih dobro informiranih diplomatskih krogih pa se doznava, da solnograški   sestanek    še   ni   prinesel nobene
konkretne odločitve. Z italijanske strani je bila Nemčiji ponovno priporočana zmernost in miren način ureditve gdan-skegra vprašanja. Mussolini je stavil v tem pogledu gotove posredovalne predloge, o katerih pa se Hitler še ni odločil, ali naj jih sprejme ali ne. Vsekakor pa se morata Rim in Berlin poprej popolnoma sporazumeti, p redno bi bila Italija v smislu zavezniške pogodbe obvezana, iti z Nemčijo čez drn in strn. Zato se v nemških krogih z vso gotovostjo zatrjuje, da se bosta še ta mesec osebno sestala Hitler In Mussolini, da razčistita vsa ta vprašanja.
Po zatrjevanju dobro informiranih krogov so se na solnograškem sestanku v načelu zedinili za sličen postopek pri rese-vanju gdanskega problema in nemško -poljskega spora, kakor se sra je poslužila
Nemčija pri reševanju sudetskega vprašanja. S kampanjo proti Poljski zaradi Gdansk a in z vojaškimi pripravami in demonstracijami bosta Nemčija in Italija stopnjevali mednarodno napetost do viška. Pri tem bosta postavili najdalekosež-nejše zahteve. Ko bo kriza na višku, pa bo Mussolini slično kakor lani septembra, predlagal novo konferenco petih velesil in sieer Nemčije, Italije, Anglije. Francije in Poljske. To naj bi bil nekak drugi Monakovo za Poljsko in Gdansk. V Berlinu in Rimu namreč še vedno računajo na to, da bo vojna nevarnost odvrnila zlasti Angleže od najskrajnejših sredstev in da se bo na ta način posrečilo uresničiti nemške in italijanske želje po preureditvi Evrope   v   fašistično-nacističnem   smislu. S
tem, da bi bila od te konference izločena Rusija, upajo, da se bo posrečilo zasejati nov razdor med Rusijo in zapadni velesili ter tako razbiti mirovno fronto, Rusijo pa s primerno taktiko in koncesijami pridobiti na svojo stran.
Toda tako v Londonu, kakor v Parizu že v naprej izjavljajo, da taki manevri ne bodo uspeli. Anglija in Francija sta bili prisiljeni popuščati v Monakovu, ker nista bili vojaško dovolj pripravljeni Danes pa je položaj docela drugačen. Moskovski pakt je takorekoč pod streho in če lahko kdo diktira pogoje za mirno ureditev sporov, to nista Rim in Berlin. V francoskih in angleških krogih računajo sedaj s novo propagandno kampanjo in povečano diplomatsko aktivnostjo ter pričakujejo, da bodo konec avgusta tn v začetku septembra najbolj kritični dnevi.
Rim in Berlin sta zadovoljna
Tisk naglasa popolno solidarnost — Grožnje na naslov Poljske in zapadnih velesil
Rim, 14. avg. br. Italijanski kakor nera-§ki tisk obširno komentirata solnograški sestanek. Dočim na eni strani podčrtavata popolno solidarnost osi Rim-Berlin in napovedujeta skupni nastop proti skupnim nasprotnikom, na drugi strani dokazujeta neobhodno potrebo, da se Evropa preuredi v smislu nemških in italijanskih načrtov, £e hoče Evropa živeti v miru. Svoja izvajanja spremlja tako nemški kakor italijanski tisk z vedno boli odkritimi grožnjami Poljski, Angliji in Franciji.
Posebno ogorčeno zavračajo nemški in italijanski listi trditve, da v Solnogradu ni bilo popolnega soglasja ter da Italija noče iti slepo čez drn in strn za Nemčijo. Oficiozna »Giornale d'Italia« piše. da so smešne francoske trditve, da bi bilo treba v Solnogradu izravnati razlike v nazivan jih ter da Italija koleba v nekaterih stvareh napram Nemčiji. »Giornale d' Ita-
lia« trdi, da so deistva pokazala, da ni bilo na strani Italije niti nesoglasij, niti
kolebanja. Doseženo }e bilo soglasje za vse akcije, ki bi jih bila treba podvzeti
na podlagi nemško-it al iianskega pakta v Evropi in izven nje. Ta solidarnost se
je pokazala neglede na to. ali se bodo mogla važna vprašanja rešiti na miren način, ali pa bo treba zagaziti v vojno. Vojni hujskači si morajo zapomniti, piše list
dLa je v vprašanju Gdanska, ki ga smatrajo v Londonu. Parizu in Varšavi za akutnega, popolno edinstvo med Rimom in Berlinom glede nadaljnjih akcij Ti skupni interesi so v zvezi z splošnim vprašanjem revizije mirovnih posodb in razmer, ki so jih ustvarile v Škodo narodnih pravic in mednarodnega prava, zaradi česar smatrata Italija in Nemčija, da se mora ta revizija izvršiti razumno
in popolnoma v skladu z metodami, ki jih zahtevata mir in mednarodno sodelovanje. Zal morata Italija in Nemčija ugotoviti, da se na drugi strani Evrope podvzemajo usodne pobude z povsem nasprotnimi metodami. Rešitev vprašanja Gdanska bo dosežena tako. kakor narekuje zgodovinska fatalnost v smeri njegove prirodne gravitacije Zaradi tega ni treba Nemčiji in Italiji podvzemati kakih pobud, ker bo Čas sam prinesel to rešitev. Nemčija pa vendar ne more ostati prekrižanih rok napram izzivanjem, s katerimi bi hoteli spraviti v vprašanje njeno nacionalno pravo in njeno politično odločnost, zaradi česar sta Nemčija in Italija pripravljeni, če bo potrebno, da avtomatsko sprožita ves mehanizem svojega pakta o medsebojni politični in vojaški pomoči.
Današnji »Volkischer Beobachter« piše o sestankih v Solnogradu in Berchtesgade-nu, da so o vseh teh problemih že padle
odločitve. To naj si zapomnita Lcndon in Pariz. Na sestanku se je razpravljalo o nemških in italijanskih zadevah in tudi O
gdanskem problemu, ker državi osi nista tako kakor obe demokraciji, ki morata svoje probleme reševati v Azij« A rabili in tudi drugod. V tem t>o<t!«~Hu se torej Nemčija in Italija razlikuieta od politike demokracij in pa od njihovih metod ,
Nobenih presenečenj
London, 14. avg. e. Reuter javlja vest svojega posebnega dopisnika, v kateri pravi, da je neka službena oseba izjavila dopisniku da v zvezi s sestankom grof Ciano-Ribbentrop ni treba pričakovati nobenih senzacij.
V Nemci]! prirejajo »gdanske shode«
Nov govor Forsterja: Gdansk se bo združil z Nemčijo, pa na] se zgodi kar hoče!
Berlin, 14. avgusta, br. Z namenom, da bi dali nemškemu stališču glede gdanske-ga vprašanja čim večji poudarek ter da bi pripravili nemško javnost na morebitne dogodke, ki utegnejo nastati v tej zvezi, so začeli poleg kampanje v tisku prire. Jati po vsej Nemčiji, kakor svoječasno ob sudetski krizi, tako zvane gdanske shode, na katerih govorniki obtožujejo Poljsko, da noče napasti Nemčijo in dolže zapadne velesile, da Poljsko k temu hujskajo. Kakor svoječasno Henlein, nastopa sedaj kot glavni govornik vodja gdanskih narodnih aocialistov Forster. Snoči je govoril na zborovanju v Fiirthu, kamor se je posebej v ta namen pripeljal iz Gdanska z letalom. V svojem govoru je med drugim dejal:
Gdansk je postal središče svetovnih do. godkov. Rešitev gdanskega vprašanja sedaj 20 let po vojni je neodložljiva. Ako bi se leta 1919 na Gdansk in na druge od Nemčije odtrgane oblasti izvajalo načelo aamoopredelitve narodov, bi bila vsa vprašanja že zdavnaj na pameten način rešena. Kakor pa vidimo, Gdansku ne dovo_ ljujejo načela, da sam odloča o svoji usodi. Res Angleži in Francozi izjavljajo, da JB& hajaBttos* Grtanalra na W&tm od.
blizu niti od daleč. Na to lahko odgovorimo, da se tudi prebivalci Gdanska ne zanimajo za angleške in francoske zadeve. Vprašanje Gdanska in vse vzhodno evropsko vprašanje bi bilo že zdavnaj rešeno, ako bi Angleži meseca marca ne na-hujskali Poljske proti Gdansku in Nemčiji. Angleži in Francozi naj si zapomnijo, da so krvne vezi močnejše od pogodb, U so bile vsiljene. Kar se tiče Poljakov, so nepismeni in pravi analfabeti ter se jim lahko vcepi vsakršno politično delovanje. Najboljši odgovor na vse poljske žalitve je: Nemčija ima 80 milijonov prebivalcev, U so pripravljeni, da z najpopolnejšim orožjem na sveta m na četa s svojim šefom, ki ve, kaj hoče, ohranijo svojo čast, svojo svobodo in svoje pravice. Forster Je svoj govor končal z besedami: Iz teh manifestacij odnašam vtis moči In nove vere v Gdansk, M se bo priključil Nemčiji, pa naj se zgodi, kar noče.
katere bistveno obeležje je lojalnost do poljake države in želja sa sodelovanjem s Poljsko. Ta politična skupina bo izdajala tednik »Domovina«,
Razburjenje na Madžarsk
Budimpešta. 14. avg. br. V msdfsrski javnosti je zavladalo zadnje dni veliko razburjenje rnrei" alarmantnih vesti, da igra TvtaHSa-^kji velike vlogo v računih osi Rim-Berlin in da se je na solnograškem sestanku že razpravljalo o njeni koži. Ze prej so ae v zvezi z obiskom mi-džarskega zunanjega ministra grofa Caa-kyja pri Ribbentropu v Solnogradu razširile vesti, da zahtevata Nemčija in Italija pristop Madžarske k vojaški zvezi totalitarnih držav in svoboden prehod nemških in italijanskih čet preko madžarskega ozemlja za primer vojnih zapletljajev v Evropi. Kljub ponovnim službenim demantijem te vesti niso hotele utihniti. Razburjenje se je še povečalo, ko se je izvedelo, da je regent Horthy zaradi zunanjepolitičnega položaja prekinil svoje inspekcijsko potovanje po novo pridobljenih pokrajinah ter se nemudoma vrnil v Budimpešto. Včeraj so se razširile vesti, da je ministrski predsednik grof Teleky podal ostavko, ker se ne strinja s politiko, ki bi preveč vezala Madžarsko na os Rim-Berlin. Zunanje ministrstvo je snoči vse te vesti ponovno demantiralo, ob enem pa je sporočilo vsem tujim novinarjem, da bodo v 24 urah izgnani, če bodo pošiljali svojim listom o Madžarski nepovoljne vesti.-Nad domačim tiskom se Izvaja stroga cenzura.
Upor Ukrajincev na Poljskem?
Curih, 14. avg. z. »Neue Zurcher Zei-tunge poroča iz Bratislave, da so danes pri« bežali preko poljske meje na Slovaško in v Nemčijo begunci iz Poljske, po večini Ukrajinci. Begunci zatrjujejo, da je prišlo na Poljskem do upora Ukrajincev, ter da so poljskeo blasti z vsemi sredstvi nastopile proti upornikom. Vse važnejše postojanke je zasedlo vojaštvo. Mnogo Ukrajincev je bilo aretiranih in pridejo zaradi ogražanja državne varnosti pred vojno sodišče. Na Poljskem so prepričani, da je bil ta upor organiziran iz inozemstva.
Vojaški razgovori v Moskvi
Moskva, 14 avg. z Generalštabni razgovori v Moskvi so se včeraj nadaljevali
dopoldne in popoldne. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, se razvijajo pogajanja
ugodnejše, kakor pa so pričakovali- V vseh glavnih in načelnih vprašanjih je že
doseženo soglasje in so se vse tri delegacije že lotile podrobnih predlogov. V moskovskih krogih naglašajo. da so ti razgovori hud protiutež solnograškemu sestanka Pogajanja so zelo olajšana s razgovori, ki so se vodili že prejšnje dni
med Moskvo in Varšavo.
Z orožjem se ate razpravlja o miru
Stockholm, 14. avgusta AA. Ha vas: Pred 25 leti dne 16. avgusta 1914 so v majhnem mestecu ki leži na norveško-švedski meji. zgradili velik granitni obelisk v znak bratstva med tema dvema sosednima narodoma. V spomin na ta dan so bile danes svečanosti. Na tej proslavi so imeli govore ministri za zunanje zadeve Norveške in Švedske, ter minister za no. tranje zadeve Bertel, ki je bil prav tako navzočen. Govorniki so podcrtavali, da ta spomenik miru predstavlja željo, da dva naroda ohranita mir in da sodelujeta za mir. Ministri so izjavili da skandinavske drŽave smatrajo kot zablodo ono ideologijo, po kateri je vojna prirodna ter poudarili, da je mirna ureditev mogoča na temelju mirnega razvoja lastnega narodne, ga življenia. Z orožjem se razpravlja le problem vojne, ne pa problem miru.
Poljski Nemci za aodelovanje a Poljsko
Varšava, 14. avgusta, e. Mnogo Nemcev, pripadajočih manjšini na Poljskem,
Dve hudi železniški nesreči v Ameriki
STew York, 14. avg. br. Včeraj se je na progi Chicago—San Francisco iztiril ekspresni vlak. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo pri tem 30 potnikov ubitih, nad 70 pa hudo ranjenih. Preiskava je ugotovila, da gre za čin sabotaže. Neznani storilci so odvili vijake in zrahljali tračnice, tako da je ekspresni vlak zdrvel preko nasipa. V New Yorku pa se je iz neznanega vzroka iztiril vlak podzemske železnice. Dva voza sta začela goreti. Dvajset ljudi je bilo več ali manj hudo ranjenih.
Isserlrajte v „SL KatsSa**!
Sokolski zmagovalci pri Nj. Vel. kralju Petru
Včeraj je Nj. Vet kralj sprejel v posebni avdi-enci zmagovito vrsto Ijnbljansfcega Sokola, ki si je priborila meč kralja Aleksandra .
i
Bled, 14. avgusta
Zmagovita vrsta Ljubljanskega Sokola, ki si je letos ponovno priborila meč kralja Aleksandra, se je včeraj dopoldne odpeljala na Bled. kjer je bila sprejeta v avdienco pri Nj. Vel kralju Petru n. Pod vodstvom svojega vodje in načelnika dr. Murnika je vrsta, ki so jo tvorili bratje Gregorka, Zupančič. Antosiewicz, Longi-ka, Slanina, Forte, Skrbinšek. dr. Pusti-šek in Vadnov, ob 11. prispela v Suvobor. kjer so se telovadci najprej vpisali v dvorno knjigo, nato pa se v neki utici slekli in se oblekli v elegantne bele telovadne drese, da nastopijo na bradlji, drogu in z vrhunskimi prostimi vajami pred Nj. Vel kraljem Čeprav je neprestano lilo. so telovadci nekaj časa pred sprejemom še vežbali.
Ob 11. bi moral biti sprejem. Ker bi pa kralj Peter rad videl nastop, so čakali še -»ekaj časa. da dež preneha. Toda deževalo je nepretrgoma In na nastop ni bilo
nisliti. Zaradi tega so odšli tekmovalci ">od vodstvom dr Murnika v sprejemni-co dvorca Suvobor, kjer so se postrojili v vrsto. Načelnik dr. Murnik je najprej kralja prisrčno pozdravil, mu izrazil svo-
io vdanost, nato pa je na kratko orisal zgodovino borb za dragoceni meč njegovega blagopokojnega očeta kralja Aleksandra,  naelašujoč. da  1e ta edinstven
primer v zgodovini sokolstva, da si je eno samo društvo v zaporednih petih borbah v teku 15 let priborilo ta meč.
Nj. VeL kralj Peter II. se je prisrčno zahvalil za te besede in vdanostne izraze in si z velikim zanimanjem ogledal Aleksandrov meč. Nato je stopil k tekmovalni vrsti in dal vsakemu posamezniku desnico. Nelija Zupančiča je vprašal, kakšne discipline telovadi, nakar je Neli odgovoril, da vse. Vrsta je nato kralja pozdravila s krepkim »Zdravo!., kralj pa je prav tako odzdravil s sokolskim pozdravom »Zdravo!«. Za njim sta segla v roke tekmovalcem tudi oba kraljeviča Andrej in Tomislav.
Sprejemu je prisostvovalo tudi več drugih odličnih gostov, zlasti Angležev, ki so se divili izklesanim postavam izbrane vrste naših Sokolov in vsem, zlasti pa kralju, je bilo zelo žal. da ne morejo videti nastopa vrste. Nj. Vel. kralj Peter II. je dejal: »Skoda, da vas ne morem videti pri nastopu!« Pri sprejemu je bil navzoč tudi kraljičin adjutant polkovnik Pogačnik.
S tem je bil ofirielni sprejem na dvorcu končan. Nj. Vel. kralj PeteT II. }e bil namreč zadržan in se je opoldne odpelial na Brdo. Sokoli pa so se zvečer vrnili v Ljubljano.
Japonska prekinila pogajanja z Anglijo
ker Anglija ni sprejela vseh japonskih zahtev — Presenečenje v Londona — Kaj namerava Japonska T
London, 14. avgusta br. Veliko presenečenje je izzvala v angleških krogih vest, da je japonska vlada odklonila nadaljevanje pogajanj za ureditev tiencinskega spora. Kakor znano, so bila ta pogajanja pred desetimi dnevi prekinjena, ker je angleški veleposlanik v Tokiu glede na zaponske zahteve prosil svojo vlado za nova navodila. Angleška vlada je po posvetovanju z Ameriko ln Francijo, ki sta se z njo so. Hdarizdrali, naročila poslaniku, da se nadalje pogaja glede ureditve Uencinskega spora, dočim smatra, da bi bilo mogoče valutna in druga vprašanja politike na Daljnem vzhodu obravnavati samo na širši konferenci, na katero bi morale priti vse zainteresirane države. Angleški poslanik
je o tem obvestil japonsko vlado.
Prvotno je bilo Se dogovorjeno, đs se bodo podajanja  nadaljevala. Danes pa Je
vodja   japonske   delegacije pooblaščeni
minister Ha to obvestil angleškega veleposlanika, da Japonska odklanja nadaljnja pogajanja, ker Anglija nI n godila vsem ja. ponsldm zahtevam, zlasti glede valutnega
vprašanja. Ko je veleposlanik predlagal, naj japonski vojaSki strokovnjaki iz Tien-cina ostanejo se nekaj dni v Tokiu, je dobil odgovor, da zavzemajo vsi ti strokovnjaki važna mesta na Kitajskem, od katerih so že mesec dni ločeni in da zaradi tega. važni vojaški interesi zahtevajo, da se ti častniki čim prej vrnejo na svojo dolžnost. Ko je veleposlanik vprašal, ©e brez teh vojaških strokovnjakov, če bi do. bil nova navodila lz Londona, je dobil od-govor, da na to vprašanje lahko odgovori samo japonska vlada.
Voditelj tiencinske vojaške delegacije na konferenci v Tokiu general Muto je danes sporočil zunanjemu ministrstvu, da bo delegacija danes odpotovala v Tiencin; ker smatra, da je zaradi angleške taktike stalnega zavlačevanja pogajanj nepotrebno nadaljnje bivanje delegacije v Tokiu. Zunanji minister A rita je nato sklical konferenco vodilnih uradnikov svojega ministrstva, na kateri so sprejeli sledeče sklepe:
1. Japonska si pridržuje pravico, da tudi potem, ko prlspo nova navodila Is los dona, odloča o tem, aH naj ae pogajanja z Anglijo sploh še nadaljujejo.
2. Japonska bo sprejela —HWM F™*, log za nadaljevanje pogajanj samo v primera, če bodo nova navodUa ltndfla zadostno jamstvo, da se bodo nadaljnja porajanja s uspehom končala, to se pravi, da se bo Anglija v zadostni meri pokazala naklonjeno do japonskih zahtev.
V londonskih krogih so nad tem stališčem Japonske tem bolj začudeni, ker je angleška vlada tudi s tem, da je pristala kljub nerazpoloženju vse angleške javnosti na izročitev štirih umora osumljenih Kitajcev, zaradi katerih je prtilo do tiencinskega spora. V tem vidijo dokaz, da teli Japonska nadalje poostriti položaj na Daljnem vzhodu.
Tokio,   14. avg. e. Japea strokovnjaki, ki so se udeleževali kot _ perti angleško-japonskih pogajanj v Tokia, se s Malem adpnlavsU v
Japoncev
Sanghaj, 14. avg. o. Včeraj so japonska letala priletela nad angleško poslaništvo v Pekingu ter metala nanj protiangleške letake. — Ko so angleški diplomatski uradniki protestirali proti temu pri japonskem poslaništvu, jim je bilo rečeno, da je bil to zgolj spontan izraz protian-gleškega razpoloženja na Kitajskem, Prosvetno rninistrstvo kitajske vazalne vlade v Pekingu je izdalo odredbo, no kateri so ne priznajo diplome dijakov, ki študiralo na angleško-ki tajskih univerzah.
Dragiša
Beograd, 14. avgusta, e. Davi ob 0.15 je umrl v Beogradu znani novinar in politik
ter bivS vodja socialno demokratske stranke Dragiša Lapčerič. Pokojnik se je rodi
14 oktobra 1864 v Užicu. Dokončal je tri razrede osnovne šole v Požegi. Že v zgodnji mladosti se je začel zanimati za politična vprašanja. Za časa Obrenovićev je Ml pregsnjan m lets 1899 po I van danskem atentatu je bil aretiran m vržen v ječo. Udeleževal se je aktivno vsega socialističnega gibanja. Leta 1905 je bil prvič izvoljen aa poslanca socialno demokratsko stranke ter je bil pozneje večkrat izvoljen vse do ustavotvorne skupščine. Do razcepa socialnodemokratske stranke so ga smatrali za njenega vodjo. Zadnja leta se je umaknil iz aktivne politike. Pokojni Dragiša Lapčevič je bil eden na j markantne j-ših predstavnikov jngoslovenskega političnega življenja, velik in borben duh, ki rri klonil tudi v dneh najhujšega tiranstva Obrenovičev. Bil pa je tudi uvaževan književnik in novinar. Sodeloval je pri raznih revijah in listih in napisal je tudi mnogo knjig o gospodarstvu in politiki ter o socialnih vprašanjih, več etnografskih razprav, s poleg tega je iz ruščine tn nemščine prevedel okrog 20 političnih in gospodarskih razprav.
T Bolgari}!
Sofija, 14. avgusta, e. Vojaško sodišče v Plovdivu je te dni obsodilo člane nedavno odkrite vohunske službe v Plovdivu. Dva vohuna sta bris obsojena na smrt na ve-. šalih, tri osebe pa na leto dni strogega za-I pora. Iz malega mesteca Hermandlija blizu turške meje javljajo, da so turške policijske oblasti tudi tam aretirale pet članov vohunske družbe, ki so vohunili v prid neke tuje drŽave.
Borzna poročila.
____. 14. affgueta. Beograd 10.—,
11.74, London 20.745, New Tork 443.187a, Bruselj 75.30,   UHan 23.30, Ajnet« 237.20, Berlin 177.70, Praga 15.1T5,
Stran 7
Slov. 183
f
Jutri velika premiera
pacifističnega velefllma D!ta Parlo, Francolse Komav. John Loden
Nir na Renu
Kino Union,
ob 17.. ltL to 21. url
rugi jugoslooenski gasilski kongres
V Ljubljani so se zbrali zastopniki gasilstva iz vse države, pa tudi iz Inozemstva, da poglobe in razširijo svoje človekoljubno dele
Ljubljana je že včeraj zaživela v zna-
mnenju gasilskega kongresa.. Ljubljanske
uhce so postajale živahne že v soboto, včeraj pa se je začela zgrinjati v mesto
številnejša gasilska vojsKa.
Pomembnejše včerajšnje prireditve v okviru kongresnih dni so bde maša zadušnica v cerkvi sv. Florjana, poklonitev grobovom umrlih gasilcev na pokopališču Sv. Križa, otvoritev gasilske razstave V prostorih L drž. realne gimnazije ter tekme gasilcev na stadionu. Mašo zadušnico je opravil v cerkvi sv. Florjana ob 9. dopoldne novi gas iski kurat dr. Ignac Len-ček. Pnsotvoval: so ji poleg domačih gasilcev tudi gasilski funkcionarji, zastopniki mednarodnega gasilskega tehničnega kom.teja, mevi njimi zastopnik angleških gasilcev pastor P. Luscombe. zastopnika nemških gasilcev Kari \Volf in Emil Bu-cklers, italijanskih Baccheletti in Mala-gamba ter madžarskih Barthelmiy Andre-ka in Roncsik Jeno.
Po maši so se odpeljali na pokopališče Sv. Križa, kjer so se poklonili manom vseh umrlih delavcev na gasilskem polju. Pred velikim križem sredi pokopališča so pevci zapeli žaiostinko, nato pa je II. pod-starešina Stevo Markovic počastil spomin umrlih tovarišev. Po enominutnem molku so položili vence na ktf-ž in nato na grobova najbolj zaslužnih mož za razvoj gasilske organizacije Frana Barleta in Josipa Turka. Pri oheh groben je stala častna straža gasilcev z baklami. Njunih zaslug se je s toplimi besedami spomnil podstare-šina zajednice g. Gologranc iz Celja.
Prostovoljna gasilska četa za Ljublja-no-mesto je položila lepe vence tudi na grob dveh žrtev gasilstva Levca in žar-gija, ki sta našla prezgodnjo smrt v gasilski službi.
Otvoritev gasilske razstave
V prostorih I. realne gimnazije v Vegovi ulici je bila ob 11. otvorjena gasilska razstava, ki je tretja gasilska razstava v državi in ki predstavlja vse dosedanje uspehe naših gasilcev v njihovi službi ter organizaciji. Pred poslopjem je bila postavljena častna četa gasilcev z železničarsko godbe na čelu. Ob prihodu zastopnika pokrovitelja kongresa Nj. Vis. kraljeviča Tomislava konjeniškega podpolkovnika g. Garba-tovskega je godba zaigrala državno himno, nakar so vstopili častni gostje in zastop-
niki rasnih organizacij društev ter korpo-racij, med njimi minister za telesno vzgojo g. Cejovlč, zastopniki konzularnega zbora
in predstavniki inozemskih delegacij. Starešina zveze minister Snoj je v kratkem nagovoru pozdravil navzoče in izrekel vda-nostne pozdrave najvišjemu pokrovitelju gasilstva v državi Nj. Via. kraljeviču Tomislavu, nakar je minister g. ćejovič otvo-ril razstavo.
Tekme gasilcev
Popoldne so bile tekme gasilcev na stadionu. Vaje je vodil starešina gasilske župe za Ljubljano okolico g. Jože Rupnik. Pri tekmah posameznikov je nastopilo 57 gasilcev. Rezultat je bil naslednji:
TEKME POSAMEZNIKOV
(dosegljivih 171 točk) 1) Okoren Viljem, Trbovlje-trg 160.80;
2) Kimelj Franc, Skofja Loka 145.20; 3) Pučko Vinko, Vir 142.26; 4) Guzelj Janez, Skorja Loka 135.32 ; 5) Fekonja Maks, Ra-domerje, 134.68; 6) škoflek Mirko, Trbovlje-trg 128.34; 7) Flšer Drago, Maribor-mesto 127.75; 8) Rode Vinko, Vir 126.36;
9) Oplotnik  Ernest,  Trbovlje-trg 122.73;
10) Poklukar Jože, Gorje 118.88; 11) Cerne Janez, Moste 116.50; 12) Bozovičar Rado, fckofja Loka 113.76.
TERME ROJEV
(dosegljivih 1.000 točk)
1) Ormož 872, 2) Maribor-mesto 827.5,
3) Stara Vrhnika 805.5, 4) Pobrežje 792, 5) Gaber je 765, 6) Vir 755.5, 7) Stražisče 721, S) Gorje 709.5, 9) Ptuj 696, 10) Trbovlje-trg 694.5, 11) Gor. Radgona 694, 12) Smolenja vas 672, 13) Celje 664, 14) Trbovlje-rudnik 632, 15) Laško 625, 16) Šmartno 607.5, 17) Ribnica 595.5, 18) Radovljica 484.
Slavnostna seja dravske gasilske zajednice
V beli dvorani Uniona je bila ob 18. slavnostna seja dravske gasilske zajednice, kl jo je otvoril starešina dr. Kodre. Starešina je pozdravil zastopnike oblasti m posameznih gasilskih organizacij, nato pa na kratko očrt al razvoj našega gasilstva in posebej dela v dravski Gasilski zajednici, ki slavi letos 201etnioo »družitve z gasilsko organizacijo v državi. Starešina gasilske zveze kraljevine Jugoslavije minister Snoj je nato izročil odlikovanja, ki jim jih je podeTHa zveza,
Slovesna otvoritev gasilskega kongresa
Ljubljana, 14. avgusta
Dopoldne so v veliki unionski dvorani slovesno otvorili H. jugoslovenski gasilski kongres ob veliki udeležbi gasilcev' iz vse države m lepem zastopstvu mednarodnega gasilstva. Slavnostno okrašeno dvorano so napolnili že ob 9.. Na odru oo zavzeli prostore odborniki Jugoslovenske gasilske zveze s starešino ministrom Snoi^m. na čelu. Ospredje dvorane z odrom so krasile trobojnice in zelenje, na prednji steni pa je visela slika pokrovitelja kongresa Nj. Vis. kraljeviča Tomislava.
Kongres je otvoril pred mikrofonom starešina Jugoslovenske gasilske zveze minister Snoj in pozdravil najprej zastopnika Nj. Vis. kraljeviča Tomislava generala Dodića, resornega ministra ćejovića mnoge nar. poslance, župana mestne občine ljubljanske dr. Adlešiča. in zastopnike gasilstva iz drugih držav. Pred prehodom na dnevni red je vojaška godba zaigrala gasilsko himno, ko pa je starešina nazdravil Nj. Vel kralju Petru H., princu Tomislavu in vsemu kraljevskemu domu, kar je zbudilo med zborovalci živahne manifestacije, je zaigrala državno himno. Nj. Vel. kralju Petru H. je bila poslana v<3a-nostna brzojavka, odposlani pa sta bili tudi pozdravni brzojavki princu Tomislavu in knezu namestniku Pavlu. Starešina je
posebej pozdravil se odlične goste in zlasti zastopnike inozemskih gasilskih organizacij , predvsem zastopnika angleških gasilcev, starega znanca in prijatelja naših gasilcev pastorja P. Luscombe a. Ob pozdravu angleškega zastopnika je godba zaigrala angleško državno Umno. Prav tako je godba zaigrala himne zastopnikov drugih držav, ko jih je starešina pozdravil m sicer pri pozdravu zastopnikov nemških gasilcev Karla VVolfa in Emila Bii-cklersa, italijanskih gasilcev C. Malagam-ba in Bacchelettija in končno zastopnika madžarskih gasilcev Barthelenija Andre-ka in Roncsika.
Starešina je govoril nato o pomenu II. jugoslovenskega gasilskega kongresa, na-glašujoč, da je kongres terjala potreba razvoja »gasilske organizacije, nadalje o nalogah gasilske organizacije ter o problemih, ki jih bo treba resiti in za rešitev katerih naj da kongres pobudo in izpod-budo. Predvsem je treba gasilsko organizacijo poglobiti v idejnem smislu, precej dela jih pa tudi še čaka za tehnično izpopolnitev. Sedanja gasilska razstava in gasilske tekme so pokazale, da je nase gasilstvo že na visoki stopnji tehničnega razvoja. Izkazalo se je da bo trena gasilske tekme, ki so jih uvedli letos prvič, uvajati v vse gasilske edinice.
Izmed gostov j« najprej pozdravil kongres minister za telesno vzgojo Čejović. V
svojem govoru je --gJ«»«ii, de je gasilec v miru prav tako pomemben kakor vojak v vojni ter stoji prav za prav vedno na mrtvi straži. Se tem večja vloga pa mu pripada med vojno. Naši gasilci so se tudi vedno izkazali vredni te svoje velike vloge, Id jo igrajo v državni organizaciji. Minister jim je izrazil svoje priznanje in hvaležnost ter naglasil, da bo vedno podpiral vsa njihova stremljenja.
Nato je pozdravil kongres župan dr. Adlesič. Dejal je, da je Ljubljana kongresno mesto že od davnih dni ter da so se v nji zbirali k posvetu vladarji, zastopniki materialne in duhovne kulture itd. Danes so se zbrali tu zastopniki najlepše ideje, ki vse narode veze in druži. Ideje dejanske ljubezni do bližnje. Iskreno jih je pozdravil s posebnim veseljem, ker so si izbrali prav Ljubljano za kongresno mesto.
Izmed zastopnikov inozemskega gasilstva je zborovale e najprej pozdravil zastopnik angleških gasilcev Luscombe. Dejal je, da se je udeležil pred dvema letoma gasilske slovesnosti v Zagrebu, kjer je bil zelo lepo sprejet, danes pa bi rad samo izrazil povsem preprosto izredno veselje, da ima zopet priliko prisostvovati slovesnosti nase gasilske organizacije. Govor je začel v angleščini, nakar ga je nadaljeval v francoščini ter naglasil, da dandanes, ko se toliko govori o vojni in vojnih grožnjah, lahko še s tem večjim zadovoljstvom naglasi, da gasilcev ne dele politične razKke, ne rase in niti verska prepričanja.
Nato je spregovoril v imenu nemških gasilcev Karel Wolf in v svojem govoru prav tako naglasil, da je gasilska organizacija instrument miru. Izrekel je tudfi priznanje jugoslovenskemu gasilstvu, češ, da je dobro opremljeno in izvežbano. Zbo-rovalce je pozdravil še zastopnik italijanskega gasilstva Malagamba in končno zastopnik madžarskih gasilcev Ronscik, Id je prinesel pozdrave 200.000 madžarskih gasilcev.
Končno se je zahvalil za pozdrave starešina Snoj in po petminutnem odmoru se je začel drugi del kongresa. Na dnevnem redu so bili strokovni referati in sicer dr. Kodreta »Narodno delo gasilstva«, inž. Dolenca »Moderno gasilstvo«, prof. Modi-ca »Vloga gasilstva pri pasivni obrambi« In dr. Fran ta Misa »Samarijanstvoc.
Spored gasilskih svečanosti
Danes popoldne:
Ob 15: Generalna vaja na Stadionu.
ob 16: Seja Gasil, zveze kralj. Jugoslavije.
ob 21: Velik ognjemet na Stadionu.
Pri nocojšnjem ognjemeta bo vhod na Stadion s Tyrševe ceste samo pri stranskih vhodih. Ker se pričakuje velik naval, se bo že ob pol 9. zaprl vsak dohod s Tyr-ševe ceste. Odprt bo ostal vhod na Vodovodni cesti tudi med prireditvijo. Občinstvo naj nosi vstopnice na prsih pripete vidno, da olajša rediteljem vzdrževanje reda.
Jutri v torek:
ob 5: Budnica.
ob 7: Zbirališče na Bleiweisovi cesti.
ob 8.30: Sprevod in mimohod (Aleksandrova, Tvrševa, Masarykova, Miklošičeva, mimohod na Kralja Petra trgu, VVolfova ulica. Kongresni trg.)
ob 10: Sv. masa na Kongresnem trgu s
cerkvenim govorom, ob 10.45:  Slavnostno zborovanje istotam. ob 13: Kosilo.
ob 15: Nastop slovenskih in drugih gasilcev na Stadionu.
V sredo:
Žrebanje loterije
Slovenska pese
Sport preko nedelje
Prireditve v okviru Mariborskega tedna — Juniorski prvak v plavanju je Viktorija, v waterpolu Jug, v Skokih
Ilirija
Ljubljana.  14. avgusta
V Ljubljani včeraj ni bilo športnih prireditev. Težišče dogodkov je bilo na štajerski strani, kjer so imeli v okviru Vin. Mariborskega tedna  zanimiv spored.
Maraton je priredil veliko kolesarsko dirko okoli Pohorja, ki je vodila od Maribora skozi Slov. Bistricot Slovenj Gradec in Dravograd spet nazaj v Maribor v doL »ini 157 km. Razen slovenskih, so se dirke udeležili tudi zagrebški kolesarji. Z velikim naskokom je zmagal državni prvak Frosenik, ki je prevozil progo v odličnem času 5 ur in 2 min. 1 sek. Drugi je bil član prireditelja Karel Sodeč v 5:10.47. Od ljubljanskih dirkačev je zasedel Gregorič (Edinstvo) 5. mesto v 5:20:20, Zerjal pa 7. mesto v 5:23:11.
Na Dravi je bila plavalna tekma na razdaljo 3 km. Zmagal je Lampret (Marib. plavu, klub) v 17 min. 23 sek.
Na teniških igriščih SK Maribora je bil turnir za prvenstvo Slovenije. Prvak v singlu je postal Blanke (Rapid), ki je v finalu premagal Albaneža (Maribor) tri. krat po 6:1. V damskem singlu je zmagala Lđrzerjeva (Rapid).
V Murski Soboti je SK Mura proslavila 151etnico svojega obstoja. Na sporedu so bile teniške tekme, plavanje, atletika in nogomet.
Hermes« je priredil kolesarsko dirko na Rašico. V skupini dirkačev je zmagal Pe. ternel pred Vrhuncem in Premkom.
V Hercegnovem se je končalo juniorsko državno prvenstvo v plavanju, waterpolu in skokih. V plavanju je premočno zmagala sušaška Viktorija s 198 točkami pred Jugom 113 in Ilirijo 60. Prvak v waterpolu je Jug, v skokih pa Ilirija. Od Ilirije so
'se najbolj proslavile njene plavalke. Dra-gnsa Fine je zasedla na 00 m 100 m pro-
sto obakrat prvo mesto v času 32.8 oziroma 1:17.8. čas na 50 m je za sekundo boljši od rekorda. Na 100 m prsno je Martinova (Ilirija) zmagala s časom 1:34.2.
V nogometu so bili v prijateljskih tekmah naslednji rezultati: BSK : Jugoslavija 3:1, ZAK : Balšić 5:1. Gradjanski (Zagreb)  : Sašk 5:3.
Nemčija je v ženskem lahkoatletskem dvoboju premagala Italijo s 56:28 točkami, v plavanju pa Francijo s 54:18.
ŠAH
Nacionalni Šahovski turnir
V VL kolu je v A skupini Rajkovič kot črni premagal Feuerja. Tudi drugi vodeči v tej skupini. Gligorič. je naglo premagal Lic u i a. Medan je izgubil nasproti Mlinarju, siski je po dveh zaporednih porazih vendarle uspelo, da je dosegel remi« z Drašieem. S. Pavlovič je zaradi slabe igre v otvoritvi zgubil nasproti Jermanu. V zelo divji igri je Majstorovič porazil B. Paviovtiča. Muha je kot črni po 6 in pol ure dobil točko od Atijasa. Remizirala sta Gottlieb in Ivkov.
V skupini B je Kurjacki odklonu remi«, ki mu ga je bil ponudil S orli, a je končno sorli beleSll celo točko. Carev je v slovanski obrambi kot črni prisilil Kohna k predaji. Gabrovsek je brez boja dobil točko, ker Lončanič ni prišel na turnir. Rabar in Staklo sta remizirala. Enak konec je imela partija Slokan : Savič. Tudi Weias in Putpclc sta remizirala. Mladi Bemer je lepo premagal subariča. Muzdek je nasproti Cindriču dobil figuro in kmalu nato še partijo.
V vn. kolu je v A skupini Gligorič ponovno mnagal, tokrat nasproti Drueiću.
Rajkovič in Gottlieb sta po obojestransko pazljivi igri delila točko. Muha je zaradi taktične napake zgubil nasproti Majsto-rovicu. Jerman je že v otvoritvi prišel nasproti Medan u v prednost in je r» 30 potezah zmagal. B. Pavlovič je slabo igral Collejev sistem in ga je Feuer naglo porazil. Ivkov je popolnoma nad igral S. Palo v i ća in je po 80 potezah dobil celo točko. V indijski obrambi med obema Ljubljančanoma Mlinarjem in Šiško, je slednji dobil figuro in nato v 44. potezi tudi partijo. Licul je v damskem gambitu porazil Atijasa.
Stan»3 po VII. kolu v A skupini: Gligorič 6 in pol, Rajkovič 6, Jerman 5 in pol, ftiška 4 in pol, Feuer in Majstorovič 4, Drašič, Gottlieb in B. Pavlovič 3 in pol. Ivkov 3. Mlinar in Muha 2 'n pol Licul :n S. Pavlovič 2. Atijas in Medan 1 in pol.
V B. skupini je v VII. kolu Gabrovsek po lepi igri premagal Muždka. Berner in Kohn sta pospravila z deske vse figure in sta naglo remizrala. Savič je v Colleje-vem sistemu prisilil Kurjačkega k predaji. Škotska partija med Cindričem in Slo-kanom se je po 29 ootezah končala v korist slednjega. Filipčić je v francoski partij podlegel Lcnčariču. Carev in St-kič sta remizirala. Rabar je v angleški igri prizadejal Weiseu prvi poraz. V zelo težki partiji, ki je trajala 8 ur, je Sorli s pomočjo prostega kmeta premagal subariča.
Stanje po VH. kolu v. B "»kupini: prof. Gabrovsek 6, gorli 5 in pol Bemer, Carev. Rabar in Weiss 4 in pol. Savič, Slokan in fiubarič 3 in pol. Lončarič in Sta-kič 3, Cindrič, Kohn in Muidek 2 in pol. Filipčič. Kurjacki pol. V tej skupini so Gabrovsek, Rabar in Sorli edini brez poraza.
Kopališče SK »Ilirije«
(nasproti vele sejma) Vas vabi
MMMMMMMMIMIIMMMMMMMMMM>
pred kralje
Nj. VaL kral]
in kraljico
n. in N}. VeL kratica Marl|a sta ćula M}b»ljšega zbora
Bled, 14. avguste. V soboto zvečer je bil naš najboljši pevski zbor »Akademski pevski zbor« gost našega kraljevskega doma. APZ je sklonil s pesmijo počastiti svojo visoko pokroviteljico Nj. Vel. kraljico Marijo, ki stalno z velikim zanimanjem spremila požrtvovalno delo tega vzornega pevskega društva. Bled je bil ta dan zaradi gostovanja naših akademikov ves na nogah. Že ob 16. se je zbrala velika množica občinstva pred Parhotelom, kjer je 20 deklet v pestrih narodnih nošah pričakovala člane APZ. Ob 16.15 se je v elegantnih avtobusih pripeljalo 60 članov zbora s svojim dirigentom Francetom Ma-roltom. Dekleta v narodnih nošah so članom zbora pripele kranjske pušelce. zbor. pa se jim je zahvalil s krasno budnico. Nato se je ves zbor podal s čolni na otok, kjer so ofidelno povabili na koncert novega rektorja dr. Slaviča. ki se mudi tre-notno na otoku na počitnicah.
Ob 20. so se oblečeni v tradicionalno svojo koncertno nošo člani APZ z avtobusi odpeljali skozi Bled v poletno rezidenco našega kralja. Pred dvorcem so pevci z belimi lampijončki počakali adju-tanta polkovnika g. Pogačnika. Z njim je nato 30 članov zbora stopilo v dvorec, kjer so se v polkrogu postavili pred gradičem. Kmalu nato so prišli na stopnišče Nj. Vel. kraljica Marija V spremstvu na-
šega mladega kralja Petra II. in princa Andreja. Kraljica je v pred d v orani sedla na atol, za njo pe se je postavil kralj s svojim rnlajiim bratcem. Zbor Je nato brezhibno in v veliko zadovoljstvo in navdušenje visokih poslušalcev zapel štiri pesmi Po Četrti pesmi je Nj. Vel. kraljica poklicala k sebi dirigenta in se 1e nekaj časa z njim razgovarjala. Enako prisrčno je dirigenta pozdravil tudi Nj. VeL kralj. Zbor je zatem zapel še junaško »Hercegovsko«. Njeno Veličanstvo se ie vsem pevcem zahvalila za prekrasno petje, nakar je pevski zbor zapustil visoki dom
Vzhlčeni nad krasnim in nepozabnim sprejemom v kraljevski hiši, so se akademski pevci odpeljali na koncert, ki so ga priredili na čast vseh blejskih gostov. Dvorana je bila do zadnjega kotička polna mednarodnega poslušalstva. Na koncertu je bil tudi zastopnik kraljice polkovnik g. Kerekovic. Med navzočnimi so bfli mnogi naii ministri in člani tuiega diplomatskega zbora. APZ ie ves svoj koncert odpel odlično. Izbirčna publika je bila navdušena in ni mogla dovoli nagraditi dovršenega petja še v nedeljo po koncertu se je povsod govorilo o nepozabnem petju naših akademikov.
APZ je s svojim gostovanjem na Bledu napravil veliko narodno in kulturno delo. Požrtvovalnim sodelavcem iskreno čestitamo.
Trening na L]ubel]u
Janko Šiška je te pri poizkusih zrušil obstoječi rekord
Včeraj ae je začel oficlelni trening za »Veliko gorsko dirko Jugoslavije — Ljubelj 1939«, ki bo jutri ob 10. uri dop.
Inozemske ekipe so polnostevilno zbrane in pridno trenirajo. Po imenih sodelujočih sodeč, bodo jutri na Ljubelju ogorčene borbe. Najzanimivejša bo vsekako vožnja s prikolico evropskega prvaka K. Abarta, ki je že na treningu pokazal, da po pravici zasluzi svoj sloves. Motoklub »Ilirija« ponovno opozarja, da bo jutri začetek dirk točno ob 10. uri. tekmovalna proga bo zaprta točno pol ure prej — na kar se p. n. občinstvo najnujnejše opozarja. Za vožnjo s »Potnikovimi« avtobusi, ki bodo vozili na Ljubelj, je danes sadnji čas za prijave. Preskrbite si vstopnice v predprodaji!
Jutri torej val na Ljubelj, na prvoFlCM gorsko dirko Jugoslavije!
Nesreča ne počiva
Ljubljana, 14. avgusta Včeraj ponoči so bili reševalci nujno pozvani v Linhartovo ulico 7, kjer so naložili
na avto 671etnega posestnika Franca Draš-lerja iz Dražic pri Borovnici. Drašler se je nenadoma onesvesti! in so reševalci one-sveščenega prepeljali v bolnico. V bolnici je dežurni zdravnik ugotovil, da DraŠier-ju ni več pomoči, ker ga je zadela srčna kap. Na odredbo policijske komisije so truplo nato prepeljali v mrtvašnico splošne bolnice, odkoder bodo truplo prepeljali jutri popoldne v Borovnico, kjer bo ob 15. pogreb na tamošnjem pokopališču.
Okrog pol 7. zjutraj se je včeraj pripetila hujša prometna nesreča na Tvrševi cesti nasproti nove zgradbe banke Slavije. Ob omenjenem času se je vozil s kolesom proti glavni pošti črkostavec Ivan Ferjan-čič, stanujoč na Poljanski cesti 25. Za njim je privozil tramvajski voz, ki se mu je Fer-jančič skušal umakniti v Gajevo ulico. Ker so tamkaj tla razkopana. se mu to ni posrečilo. Voz ga je zgrabil in ga sunil v stran. Ferjančič je dobil veliko rano na glavi, zlomljeni ima dve rebri in zmečkane prste na rokah.
Na križišču Aškerčeve in Emonske ceste ie včeraj podrl neznan svtomobilist mesarskega vajenca Stanka Zupančiča, ki se je peljal s kolesom. Zupančič je dobil poškodbe po životu in po rokah
Kurjač drž. železnice Matevž Meden je prišel včeraj pri mazanju stroja med od-Tača. ki sta mu poškodovala levo nogo.
V planinah sta se včeraj ponesrečila tu--ista Mirko Vrbinc iz Ljubljane in Broni-slav Crevarotto iz Duplic 181etni Vrbinc ic padel na Planjavi in se hudo poškodoval po životu. Crevarotto ps je padel čez skale tcr.se zvali! po grušču na Veliki Planini in 3e pobil po rokah ter životu.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 14. avgusta Kakor smo že poročali, je bil v neki gostilni v Šiški prijet že dolgo časa zasledovani tat in vlomilec Štefan Verle. ki se je prišel v Ljubljano pozabavat. Verle, ki je star 26 let in je po poklicu rudar, je doma iz Poljčan. vendar se je doma le malo zadrževal. Tudi v rudniku ni vztrajal dolgo, Uajti kmalu se je podal na kriva pota. Pred aretacijo se je najrajši potikal po Gorenjskem kjer je dan za dnem vlamljal v stanovanja ali trgovine in gostilne. Z Gorenjskega se je odpeljal tudi v Maribor in v Celje, kjer je izvrSil nekaj vlomov, strašil pa je tudi po ljubljanski okolici. Verleta na policiji zaslišujejo, vendar noče ničesar priznati, taji celo vlom v stanovanje v Hra-šab na Gorenjskem, kjer so dobili na utrtih šipah njegove prstne odtise, ki so jih v kriminalni razvidnici povečali in mu tako dokazali vlom.
Policijski organi in orožniki na deJeli sedaj pridno zasledujejo tudi Verletovegs pajdaša Antona Ha četa, ki je Stražnikom V Šiški ušel in se najbrže umaknil nekam v okolico. Kakor Verle ima tudi Hace na vesti mnoge vlome v mestu in na deželi. Hace se je dalje časa potepal tudi po Dolenjskem in po okolici Celja.
Na glavnem kolodvoru se je včeraj smuka la okrog ljudi približno 301etns čedno oblečena ženska, ki se je nekaterim zazdela sumljiva. Opazovali so jo natančneje in videli, da je naenkrat posegla v žep nekemu starejšemu gospodu. Tatica mu je skuhala ukrasti zlato uro, kar pa so opazovalci preprečili Pozvali so stražnika. Ici jo je aretiral. Zeparka je bila 321etna Leposavs R., ki se je pripeljala v Ljubljano pred nekaj dnevi, ker je slutila spričo kongresnih
prireditev v Ljubljani večjo žetev. Na kolodvoru je bil ponoči aretiran tudi Ivan T., ki so ga detektivi žc dalje časa zasledovali zaradi vlomov v podstrešja. Ivan je znana podstrešna podgana, krade pa vse, kar mu pride pod roko.
Iz Celja
—c Po aretaciji Greben*ka in tovarišev. Celje u štrso okolico in vse prebivalstvo Savinjske doline se je oddahnilo, ko je zvedelo, da je bila polovijena zločinska tolpa, ki je dolgo časa strašila po teh krajih, številni umori, vlomi in druga raz. bojništva, ki so se v zadnjem času dogajala po raznih krajih celjske kotline so bili sedaj pojasnjeni. Grebenftek ln tovariši na licu mesta, kjer so bili zločini izvršeni, mirno priznavajo marljivim celjskim orožnikom svoja dejanja. Celjski orožniki Zaslužijo res vse priznanje za razkritje nevarne tolpe. S kakšno požrtvovalnostjo vodijo na dal j no preiskavo priča pač dej. stvo, da so bili od petka popoldne pa do sobote zvečer nepretrgoma v krajih, kjer so ae izvršila razna razbojniška dejanja zadnje čase. In vsa ta dejanja Grebensek
in Avgust žgank, ki ju vozijo v avtomobilu orožniki s seboj, mirno priznavata in pripovedujeta, kako so bila izvršena. Kamor pride orožniški avtomobil z zločincema se takoj zberejo velike gruče ljudi, ki odobravajo vztrajno preiskavo orožnikov in na drugi strani dajejo duška svojemu ogorčenju. Vso preiskavo na licu mesta vodi osebno poveljnik celjske orožniške čete major g. Vindakijevič, pri težavnem poslu pa mu pomagata predvsem orožni-ška narednika gg. Žitnik in Rehar. Pri nadaljnji preiskavi bo prišlo prav gotovo še do zanimivih razkritij.
—c Nogomet na praznik. Jutri ob 17.30 bosta odigrala prijateljsko nogometno tek. mo na O lim povem igriSču v Gaberju SK Celje in SK Olimp. Po dolgem poletnem mrtvilu bodo celjska igrišča ponovno zaživela in kot uvod v novo sezono bo jutrišnje srečanje. Oba kluba bosta nastopila v svojih najmočnejših postavah in z ojačenji, ki sta si jih pridobila v zadnjem času. Prijatelje nogometa opozarjamo na to srečanje.
—c Huda nesreča. Ko je šla 631etna Marija šmarčanova, žena vojnega invalida v &£. Janžu pri Velenju, v petek po lestvi na skedenj, je Izgubila ravnotežje in padla tako nesrečno, da si je zlomila obe roki v zapestju. Šmarčanova se zdravi v celjski bolnici
—c Kreditna zadruga drž. nalužbenvcefv v Celju je darovala Dijaški kuhinji v Celju 250 din namesto cvetja na krsto gos p, Josipa Savellija, upravnika pošte v Celju,
Iz Kranja
— Prometne nesreče. Neznan motoci-klist je podrl pred Majdlčevo hišo ob križišču Jezerske in Golniške ceste delavca Ivana Rojca iz Stražišča, ko se je peljal na kolesu. Roje je obležal z resnimi po. skodbami na glavi, brezvestni motociklist pa se za ponesrečenca sploh ni zmenil, ampak odbrzel po Golniški cesti — Drugu nesreča se je pripetila na Glavnem trgu pred mestno hišo. Strojni ključavničar Torkar Ivan je zašel s svojim kolesom med nekega avtomobilista in voznika. Ker se je preveč ognil prvemu, je zadel ob voz, da ga je vrglo pod kolesa Voznik je še pravočasno ustavil in temu se ima Torkar zahvaliti, da ga niso pregazila zadnja kolesa. Pri padcu je dobil lažje poškodbe, zato pa je tem več trpelo kolo.
KOLEDAR
Dance: Ponedeljek, 14. avgusta fcaton-čani: Evzebij
Jutri: Torek, 15. avgusta katoličani: Vnebovzetje Marije Device
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Malica; Pesem kaznjenca.
Kino Union: Strup
Kino Sloga: Veliki refren
Kino etika: žigosana
Kino Moste: Afera Nataše Rogin
Ognjemet na Stadionu ob 9. zvečer PRIREDITVE  NA PRAZNIK
Kine Union: Mir na Reni
Kino slaka: Ladja sužnjev
Ostali kinematografi Isti spored
Gasilski sprevod ob 8.30 (Aleksandrova Tvrševa, Masarvkova, Miklošičeva, Kralja Petra trg, Wolfova, Kongresni trg:)
CnmSsM nastop na Stadionu ob 15. DE1URNK LEKARNE
Danes: Ui. Sušnik, Marijin trg 5, Ku-ralt, Gosposvetska cesta 4, Bohlnec ded., Cesta 39. oktobra SI
Jutri: Mr. Leustek, Reetjeva cesta 1, Banovac, Kongresni trg 12, Komotar, VJC —
Sf«v. |83
»6 L O VENSKI NAROIk, porjedfc&sk, 14. muli 1980.
Stran 3
četrtino požarov v Sloveniji
zaneti zločinska roka
Nagrada za tiste, ki pomagajo izslediti zločince, Se nobeno postopajo zavarovalnice v »nevarnih predeli h% kako se bore
I požigalcev. Orožniki na deželi postopajo » v takih preiskavah kar najbolj strogo in se
leto ni bila izčrpana —
_ Ljubljana, 14. avgusta
Posebno pozornost  zasluži pojav zlonamernih ali zločinskih požarov. V zadnjem poročilu  banske uprave dravske banovine citamo, da ie po cenitvi v Sloveniji 25°/o požarov zlonamernih ali spekulativnih. Zavarovancev, ki  bi že v naprej računali z zavarovalnino in  dado    svoje premičnine ali  nepremičnine  zavarovati  samo zaradi tega, da po sklenjeni zavarovalni pogodbi ob  ugodnem     trenutku  sami podtaknejo ogenj v svojem lastnem poslopju je od go-rej omenjene četrtine gotovo nad polovico.   Ostala   polovica   zlonamernih požarov zaneti maščevalna in sploh zločinska roka. Eden izmed    zavarovalniških strokovnjakov, ki smo se z njim o tem razgovarjali, jc izjavil, da število zlonamernih požarov presega 25»/, od vseh požarov. Po njegovi cenitvi in sodbi je v Sloveniji do 40" o požarov zločinskih ali spekulativnih. Po sodbi drugih strokovnjakov se cenitev banske uprave, da v Sloveniji zaneti požare v 23 primeril od sto, ujema z dejanskim stanjem,    pripomniti je treba samo še, da predstavlja ta odstotek    gotovo najnižje, minimalno število. , . .
V letu 1936 je bilo po podatkih banske uprave dravske banovine ugotovljenih 233 zlonamernih požigov, v sledečem letu se je število zlonamernih požigov nekoliko zmanjšalo, a zmanjšalo se je tudi število požarov sploh. L. 1936 je bilo v Sloveniji 835 požarov in od teh 233 kriminalnih požarov, 1. 1937 pa je bilo v Sloveniji 699 požarov' in od teh 2<>4 kriminalni požari. Lani pa je bilo v Sloveniji 668 požarov, pri katerih so stopili naši gasilci v akcijo, zlonamernih ali kriminalnih požarov pa je bilo od teh 192.
Kakor se vidi, pada zadnja leta število zlonamernih požarov, a pada tudi število požarov sploh, le 8 to razliko, da število kriminalnih požarov ne pada sorazmerno s številom požarov sploh.
Nadvse zanimivo je, da varnostna oblativa pri nas uspejo le redkokdaj v preiskavah, ko iščejo in zasledujejo zločince, ki iz maščevalnih aH Spekulativnih nagibov uničujejo s požarom imetje svojih bližnjih ali svoje lastno imetje. Banska uprava dravske banovine ima posebno postavko v svojem proračunu za nagrade, ki jih lahko dobe osebe, ki pomagajo izslediti požigal-ce» toda Še nobeno leto doslej ni bila postavka za te nagrade izčrpana, Zadnja leta banska uprava ni imela prilike, da bi komu tako nagrado izplačala. Policija v mestih in orožniki na deželi stoje pred najtežavnejšo nalogo, kadar gre za zasledovanje
pre
trudijo na vse načine, da bi razkrinkali zločince, a največkrat brez uspeha. Gotovo je, da so zločinski spekulativni požigi v zvezi s slabimi gospodarskimi razmerami in seveda tudi v zvezi s slabimi moralnimi kvalitetami storilcev. Varnostna oblastva so iskala sredstva, da bi zlonamerne požige omejila, toda preiskava takih kriminalnih dejanj je silno težka, ker delajo poži-galci navadno zelo spretno in premišljeno, prebivalstvo pa se v večini primerov zadrži pasivno ali pa celo prikriva pravega zločinca.
ZAVAROVALNICE  O KR1MISAL\1U POŽIGIH
Zavarovalnice se na svoj način bore proti zločincem, ki iz zločinskih in spekulativnih nagibov zanetijo ogenj v zavarovanih objektih. Po mnenju zavarovalnih strokovnjakov naše varnostne oblasti nimajo še dovolj prakse in morda tudi ne uberejo vedno prave poti. da bi izsledile v takih primerih zločinca. Sicer pa imajo zavarovalnice predele, v katerih so požari navadno pogosti, v svoji črni knjigi.
V Sloveniji so predeli s pogostimi požari, za katere je znano, da so zločinsko spekulativni požari. So to predeli Prekmurja in Dravskega polja, kjer poje rdeči petelin skoraj vsak dan na zavarovanih poslopjih. Najbolj nevaren je za zavarovalnice trikot med Mariborom, Pragcrskem in Ptujem. Eden izmed zavarovalnih strokovnjakov nam je izjavil, da se je mogoče boriti proti takim predelom samo z zaporo dotičnega teritorija v tem smislu, da zavarovalnice ne sklepajo nobenega zavarovanja proti požaru v takih predelih. S tako zavarovalniško »blokado« je seveda lahko prizadetih več ljudi, ki nimajo zločinskih namenov, ko zavarujejo svoje nepremičnine.
Znano nam je. da so nekatere zavarovalnice v zadnjih letih v »nevarnem predelu« razveljavile zavarovalne pogodbe proti požaru, druge zavarovalnice pa so kar najbolj oprezne pri sklepanju zavarovalnih pogodb s prebivalci tega predela. Nekatere vzdržujejo zavarovanje v tem predelu samo iz prestižnih razlogov. Zavarovalnice se na ta način bore proti požigalcem in varujejo svoje interese in interese svojih poštenih zavarovancev. Nekatere zavarovalnice so skušale biti kos temu pojavu na ta način, da so zvišale zavarovalno premijo, a izkazalo se je, da tudi ta ukrep ni pomagal. Izkušnja je pokazala, da so še najbolj sto-
Gasilstvo v rudarskih
revirjih
Se zanimanje za gasilski kongres Izredno veliko
Trboveljski gasilski
s praporom pred spominsko lipo kraljeviča Tomislava S TrbovJJah
MMfc m. avgusta
Gasilska ideja je v rudarskih revirjih že Od nekdaj močno zasidrana. 2e dolga leta pred vojno in tudi med vojno so bile nade gasilske čete močna oporišča probujajočih ae narodnih množic. Prvotno so skušali nekdanji mogočniki razvoj narodne ga gibanja zavirati s tem, da so postavili novoustanovljenim gasilskim edinicam tudi v naših krajih na čelo tujerodne voditelje, toda glas probujajočega se naroda je bil jačji kot nemška komanda. Že po nekaj letih je bila iz gasilskih čet nemška ko. manda odpravljena in zamenjana s slovensko. Četudi so takratna tuja oblastva budno nadzirala gibanje naših narodnih organizacij, so se naše gasilske organizacije pod slovenskim poveljništvom vendarle povoljnejše razvijale, saj je imel naš narod do lastnih ljudi razumljivo večje za. upanje, zlasti, ko so začele delovati v narodnem duhu in po načelu ljubezni do trpečega in ogroženega bližnjega.
Bilo je to pred 40. leti, ko je stopil na celo trboveljskega gasilstva pokojni g. Kra-mer. Kot zaveden mož in vnet gasilec je mnogo storil za narodni in tehnični razvoj mlade gasilske čete. Največjo pozor, noet pa je posvetil izobrazbi in izvežba-n>i gasilskega naraščaja, zato je tudi dal pobudo za ustanovitev gasilskega naraščaja, ki so ga vežbali in urili za spretne in sposobne gasilce in gasilske organizatorje. To je bil prvi slovenski gasilski naraščaj, ki ga je vodil in organiziral seda. nji predsednik naraščaja gasilske zajednice in starešina laške gasilske župe g. Fran Guček iz Trbovelj.
Razvoj in razmah tega prvega slovenskega gasilskega naraščaja, katerega ideja je vzklila v radarskih Trbovljah, pa je preprečila svetovna vojna, toda mnogi agilni člani in delavni funkcionarji trboveljskih gasilskih čet, ki so bili vzgojeni v takratni gasilski mladinski organizaciji, danes s ponosom zatrjujejo, da takrat pred dolgimi 40 leti vzgoja in izobrazba v gasilski četi ni bila samo tehničnega
značaja, marveč je bila tudi strogo narod, na.
Po svetovni vojni so se pričele razkropljene gasilske sile zopet zbirati v svojih matičnih organizacijah. Treba je bilo krepko prijeti, da se vrste gasilstva obnove in pomnože in gasilstvo tehnično izpopolni. Na čelo trboveljskih gasilskih čet so stopili možje krepke volje in železne odločnosti. Zopet je bila oživljena zavest, da je treba za težki gasilski poklic gasilca pripraviti kakor vajenca ki se več let uči poklica, ki si ga je izbral. Zato je mladi in agilni, za idejo gasilstva že rojeni g. Hlastan Slavko samozavestno šel na delo in pred leti ustanovil pod okriljem trboveljske gasilske čete gasilski naraščaj, ki je prvič javno z velikim ^uspehom nasto. pil o priliki 501etnice tršk*e gasilske čete, pri kateri priliki je bil blagoslovljen tudi mladinski gasilski prapor, ki je menda doslej edini v Sloveniji.
Zopet so dale rudarske Trbovlje pobu i o za gasilsko mladinsko organizacijo, ki se sedaj mogočno razvija širom naše lepe domovine in ki bo vprav ob kongresnih dneh v Ljubljani nastopila z vajami, ki jih je sestavil in naštudiral organizator gasilske mladine in inštruktor gasilstva Gasilske zajednice dravske banovine g. Slavko Hlastan.
Gasilstvo v rudarskih revirjih je bilo že Od nekdaj tudi tesno povezano z razvojem posameznih rudnikov. Ta povezanost se nanaša zlasti na reševanje ponesrečenega delavstva v jamah, zunaj pa na gašenje rudniških naprav in ostalih rudniških objektov ob požarih. Rudniška gasilska četa Trbovlje pa je tudi ena najstarejših ga. silskih čet v Sloveniji, saj deluje že 59 let torej od časa ko je bil rudnik šele v začetnem razvoju. Nekaj let pozneje pa je bila ustanovljena se četa Trbovlje-trg in pred leti tudi četi Klek in Sv. Katarina, vse štiri v požarnem področju trboveljske občine.
Vse štiri čete so tehnično najboljše opremljene,  saj   posedujejo   5 motornih
rile tiste zavarovalnice, ki v nevarnem predelu sploh niso sklenile nobenega novega zavarovanja proti požaru in so celo razveljavile obstoječe zavarovalne pogodbe. Le na ta način morejo zavarovalnice ščititi svoje interese, kajti višina premije letnega plačila, ki jo plačujejo pošteni zavarovanci, se določi na podlagi dolgoletnih izkušenj in računov, pri Čemer se upošteva normalne razmere. V predelih s kriminalnimi požigi, ki dosežejo morda celo okoli 95°/», pa so razmere že skrajno abnormalne.
Statistika kaže, da naraščajo kriminalni in spekulativni požari v letih gospodarske krize, in sicer ne samo pri nas. temveč pO vsem svetu. Neka angleška strokovna revija je priobčila glede tega pojava nedavno prav zanimive podatke. Po krivuljah, ki kažejo število požarov in število konkur-zov. ki so znak gospodarske depresije, je videti, da gresta krivulji zločinskih požarov in konkurzov skoraj vzporedno. V poročilu banske uprave o zlonamernih požigih je tudi ugotovljeno, da so pri spekulativnih požigih pač krive tudi nekatere zavarovalnice, ki brez ozira na vrednost objektov visoko zavarujejo.
HUDE KAZNI ZA POŽIGALCE
Po našem kazenskem zakoniku so zagrožene izredno hude kazni za požigalce, zato je razumljivo, da opravljajo požigalci svoj zločinski posel skrajno previdno.
Po § 187 k. z. se kaznuje z robijo do petih let ali s strogim zaporom, kdor Stori požig na tuji imovini. Kdor zaneti požar v svojem lastnem poslopju, sc kaznuje po določilih o zavarovanjski prevari, če je storilec zažgal. da bi dobil zavarovalnino. Paragraf 340 k. z. določa: Kdor uniči, poškoduje ali prikrije zavarovano stvar z namero, da bi dobil od zavarovatclja zavarovalnino, se kaznuje z robijo do 10 let in z denarno kaznijo.
Po § 188 k. z. se kaznuje z robijo do 20 let, kdor povzroči s požigom svoje ali tuje imovine nevarnost za življenje kakšne osebe ali nevarnost v velikem obsegu za tujo imovino. Z robijo dc 20 let se kaznuje tudi požigalec, svoje ali tuje imovine, če je kakšna oseba zaradi požara izgubila življenje ali je bila težko poškodovana in je storilec lahko že v naprei vedel, da lahko kdo pri takem požaru izgubi življenje.
Po § 189 kaz. z. se kaznuje s smrtjo, dosmrtno robijo ali robijo najmanj 10 let, kdor povzroči s požigom nevarnost za življenje več oseb ali če izgubi pri takem požaru več oseb življenje.
brizgalo, 5 ročnih brizgam. 2 mehanični lestvi, 4 orodne avtomobile in 2 reševalna avtomobila. Vse članstvo je izborno izve ž -bano, da je kos tudi najtežji nalogi. Na področju čet se vrše redno tudi predavanja o prvi pomoči, vsako leto se ponavljajo tečaji za samaritane in samaritanke, razen tega pa goje vse čete tudi kulturno, prosvetno delo, dramatiko, petje, godbo itd.
Svoje znanje in spretnost hočejo gasilske čete rudarskih revirjev pokazati tudi na predstoječem gasilskem kongresu v Ljubljani. Četi Trbovlje-rudnik in Trbovlje trg sta prijavili za kongres tekmovalni vrsti po 10 mož in ?> posameznike, ki bodo gotovo odnesli s tekem najboljše uspehe.
Zanimanje za gasilski kongres je izred. no veliko, zlasti, ker bo Tnremljala gasilce — 100 mož trboveljskih čet — tudi tukajšnja delavska godba in gasilski pevski zbor.
Revija naših krajev
Ljubljana. 14. avgusta Ena izmed najlepših kar jih je izšlo v sedmih letih njenega izhajanja, je čisto za nesljivo številka »Jugoslovenske revije« za julij in avgust, ki je izšla te dni. Posvečena je jugoslovenskim narodnim nošam iz vseh krajev naše države. Na uvodnem mestu so objavljene res lepe slike slovenskih narodnih noš. slede pa jim slike narodnih nos iz Banja Luke. hrvaškega Lupoglava, slovaške iz Bačkega Petrovca, srbska iz So-ko Banje, bosenska, kakršno nosijo v okolici Banja Luke in Sarajeva dalie slika hrvaškega kola v pisanih narodnih nošah, moške južnosrbske noše iz Tetova, ženske iužnosrbske prav tako :z Tetova, noše iz Vlasetine pri Bosiljgradu ene naših najdragocenejših narodnih noš spet iz Tetova, ki je znano po svojem bogastvu narodnih vezenin in sploh narodne umetnosti, in naposled slika kmečkega dekleta v narodni noši z otoka Zlarina pri Šibeniku.
Nova štc\ilka »Ju?,o$Io\ enske revije« ob javlja članke urednika Vladimira Regallv-ja ^>Po našem lepem Mariboru in njegovi okolici«, ki je posvečen mariborskim prazničnim dnevom med »Mariborskim tednom«. »Čarodejni škratje pod Slatino Radenci« in »Zagreb v davno minulih časih in dandanes« dalje članek prof. Frana Vio-liča »O našem hotelirstvu«, članke redakcije o počasnosti pri gradbi Jadranske ceste, o iz, rernembah v uredbi o klasifikaciji gostinskih obratov o pravi-it nem kraljestvu kralja Matjaža pod nišo Peco. o Njivicah na otoku Krku in o tradiciji zagrebških veleseimov' zanimivo reportažo dr. Ivana Ronača »S kajakom po Savi Bohinjki«, prav tako razgibano reportažo učitelja Milana Ferjana >K'o v Prekmurju žito zori...« m prispevek M Živkoviča o našem ponosnem Šibeniku.
»Jugoslovanska revija« sc je po svoji kar razkošni opremi, res izbranem slikovnem materialu in zanimivih člankih uvrstila med vsemi našimi revijami na prvo mesto m zasluži največjo pozornost naše javnosti. Tiska jo Narodna tiskarna v Ljubljani, urejuje pa novinar Vladimir Regallv. ki je iz najprej skromne revije ustvaril našo vodilno, da z njo lahko tekmujemo z vsemi podobnimi revijami inozemstva. Uredništvo in uprava sta v Ljubljani. Knaflje-va ulica 5, letna naročnina pa je 100 din.
Na »Jugpslovensko revijo* opozarjamo posebno naše gostinske podjetnike, saj b' ne smelo biti v naših krajih nobenega go stinskega obrata brez nje!
Jeseni na ljubljanske
veleseji
v ia bogat je ditve
Ljubljana, 14. avgusta Ljubljanski velesejem, zrcalo kulturne-ga in gospodarskega izživljanja zlasti Slovencev, ima v prirejanju svojih dveh vsakoletnih velesejmov in razstav že svojo tradicijo. Ko se v pozni pomladi pod toplimi sončnimi žarki razbohoti narava, ko zre orač v skrbeh na uspeh bodoče letine, imamo velesejmsko prireditev industrijskega in obrtnega značaja. Ko pa poneha poletna vročina in splošno poletno mrtvilo, otvarjamo našo jesensko velesejmsko prireditev, obsegajočo vedno posebne razstave iz kulturnega in gospodarskega področja. Te razstave so delo mnogih pridnih rok, ki so delale in ustvarjale čez poletje, ko je kipelo življenje na sejmišču. Nastopa zlata jesen in zato je tudi geslo naših jesenskih prireditev * Ljubljana v jeseni«.
Letošnja jesenska velesejmska prireditev bo posvečena kmetijstvu. Nameščena bo v šestih paviljonih tako, da zavzame skoraj ves razstavni prostor.
Spored letošnje >Ljubljane v jeseni«: Kmetijska razstava pod častnim predsedstvom ministra za kmetijstvo g. inž. Nikole Besliča, obsega sledeče oddelke:
Semenogojska razstava
Njen namen bo nazorno prikazati našemu kmetovalcu, katera semena in poljedelske rastline morejo pri nas dobro uspevati in napredovati. Razstava bo pokazala dosedanje in odprla pogled na bodoče uspehe. Izpopolnjevale jo bodo fotografije in grafikoni, žitarice (klasje in zrno starih in selekcioniranih kultur) in okopavine s prikazom rastlin in gomoljev.
Zelenjadna razstava
bo obsegala tele oddelke: a) vzgoja domačega zelenjadnega semena (solata-ledenka, fižol, grah. kapusnice, kumare, čebuljček, motovileč itd.); b) pridelovanje in vzgoja zelen jadi; c) vrste naše zelen jadi; d) zelenjadna hrana; e) modeli šolskih vrtov;
f) zelen jadni vrtovi v delavskih kolonijah;
g) zelen jad v tujskem prometu; h) izvoz zelenjadi na naš jug.
Razstava sadja
bo prikazala vsa sadna plemena in vrste, ki so v septembru sposobne za razstavo, in sicer v naravi, modelih in slikah. Podčrtana bo važnost sodobne kmečke uporabe sadja, zlasti sušenja. Razstavljene bodo razne vrste sušilnic v modelih ln ali-kah, kakor tudi kotli domačega izdelka za kuhanje marmelade, sterilizatorji in Most-Max kante za pripravljanje in shranjevanje sadnih sokov. Razstavljeni bodo tudi Lanico-aparati za konzerviranje sadnih izdelkov v dozah. Sadjarsko in vrtnarsko društvo izda za to priliko posebno poučno knjižico o pripravi sladosokov, ki bo obiskovalcem na razpolago.
Cvetlično razstavo
priredi vrtnarski odsek podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Poleg domačih cvetličnih kultur bomo videli na razstavi mnogo povsem novega cvetja, kakršnega pri nas še nismo videJi. Razstavljene bode lončnice: gloksinije, gomoljaste begonije calla Ellio tana, fuksi-je in gorenjski nagelj; od rezanega cvetja pa: gladijole, monbrecije, tuberože, indijske kane, anemone, levkoje. šabo nageljni, astre, antirrhinum. celosije. krizanteme, ostrožniki, calendula. gaillardia, petunije, floks. scabiosa, tagetes verbene, cinije, da-lije, vrtnice itd. Razstava plemenitega cvetja bo gotovo zbudila upravičeno občudovanje slehernega obiskovalca.
Čebelarska razstava
V Sloveniji je čebelarstvo važna panoga kmetijstva in je potreba, da se čebelarstvo še dvigne, istočasno pa tudi skuša doseči večji konzum medu. Čebelarska razstava bo obsegala vzoren čebelnjak. A 2 panje, kompletno garnituro za kuhanje voska. Zbiralnik za vosek in ostali pribor, razne stiskalnice in kotle; nadalje še vzorce panjev drugih sistemov, standarizirane kozarce in posode za med, čebelarske stroje, poslikane končnice starejšega izvora, priprave in orodje za selekcijo matic, učila, statistične podatke in končno veliko izbiro medu. Na razstavi pa tudi ne bo manjkalo medice.
Razstava mleka
in mlečnih proizvodov bo zelo obsežna, saj bo zavzemala skoraj polovico velikega razstavnega paviljona in podala mnogo novega: pregled mlekarstva v Sloveniji, razstavo mlečnih proizvodov in vse Slovenije (siri, maslo, jogurt itd.), popolno moderno mlekarno, opremljeno z vsemi stroji in končno propagandno gradivo za večji konzum mleka in mlečnih izdelkov.
Vinska razstava
z vinskim sejmom in vinsko poskušajo. Razstave se udeleži mnogo razstavijalcev iz vseh vinorodnih pokrajin Slovenije. Razstavljena bodo samo pristna, nerezana in tipična vina, ki bodo obiskovalcem na razpolago za pokušnjo in v nakup. Razstava bo poudarjala dobro kvaliteto slovenskega vina
Rano vinska razstava ovac
solčavsko-jezerske pasme in koz domače rjave in sanske pasme.
Rano vinska razstava
letošnje jesenske velesejma
vzgoje, modele vzornega ribogojstva sa krape in kmeke ribnike ter način njih smotrnega izkoriščanja.
kuncev in golobov. Razstava bo prirejena v doslej še nedoseženem obsegu in prikaže kunce najrazličnejših gospodarskih pasem, kokoši vseh važnih pasem a posebnim ozirom na domačo štajersko kokos, pure, gosi, race, golobe itd. Razstavo bodo izpopolnjevali izdelki iz kunčje angora volne, ovčja volna, kunčje krzno in usnje, krmila, orodje in razne priprave za rejo malih živali, vzorne farme, literatura, higiena in veterina.
Razstava gob
Gobarstvo je zelo važna panoga našega gospodarstva. Prvič v Jugoslaviji prirejena razstava gob naj napoti naše ljudstvo k nabiranju gob. V modelih in naravi bo razstavljenih nad 150 užitnih, neužitnih in strupenih gob, nadalje bo pokazan način sušenja, pakovanja in pripreme za izvoz. Gobji praški, gobji ekstrakti, navodila za pravilno vlaganje gob v kis, v sl^nicD itd. izpopolnijo to zanimivo in važno razstavo.
Razstava
želiš«
bo prikazala v velikih kssonlh in akvarijih vse nase ribe gospodarske ndalje stanje našega ribarstva / zaprtih vodah, ribogojstvo za postrvi, načrte   in modele ribogojnic a
Slovenija je bogata na samorodnih zdravilnih zeliščih. Ker pa nabiranje zelišč ni še prav organizirano, je 75Co neizkoriščenega, kar pomeni tem večjo škodo, ker inozemstvo zelo povprašuje po naših zdravilnih zeliščih, tako da pomeni nabiranje lep vir dohodkov malemu človeku in mladini. Razstava bo prikazala vsa naša važna zdravilna zelišča živa v naravi, pa tudi v slikah in fotografijah, nadalje razne kraje, kjer rasto poedina zdravilna zelišča, praktičen prikaz sušenja itd.
Poseben oddelek je določen za propagando uporabe domačih zdravilnih zelišč za dom, nadalje za pripravo raznih likerjev, prehrano in še razstavo izdelkov iz zdravilnih zelišč.
Velika razstava kmetijskih strojev
in orodja, na kateri najde naš kmetovalec vse, kar odgovarja njegovim potrebam in mu more pri delu koristiti. Kmetijsko razstavo priredita kmetijski odbor ljubljanskega velesejma in kmetijski oddelek kr. banske uprave v Ljubljani.
Razstava akvarijev in eksotičnih ribic bo priključena razstavi cvetja. Organizira jo Klub akvaristov v Ljubljani.
Gospodinjska razstava, ki jo priredi Zveza gospodinj v Ljubljani pod geslom >Več mleka — več zdravja«, bo poudarila važnost mleka v ljudski prehrani.
Razstava industrijskih in obrtnih izdelkov. Opozarjamo zlasti na veliko razstavo pohištva in stanovanjske opreme, radioaparat ov, obrta, živil, galanterije in tehničnih novosti. Ni mogoče našteti vseh zanimivosti, ki jih bomo videli na jesenski velesejmski prireditvi. Vse to si bo treba pač ogledati.
Kakor običajno, bo tudi letošnjo jesen na velesejmu tekmovanje harmonikarjev, kot višek tekma za prvenstvo v Jugoslaviji in prehodni pokal za leto 1939-40 v nedeljo 10. septembra.
Razstavnemu prostoru bo priključeno veliko zabavišče, ki bo zvečer žarelo v morju lučic. Zabavišče bo nudilo vsem zabave željnim dovolj pestrega razvedrila. Za to bodo skrbele številne godbe, plesišča, vrtiljaki, autodrom, tobogan, iluzije itd. — Tu se bodo sestajali znanci in prijatelji iz vseh krajev naše države, da obnove in utrdijo prijateljstvo pri kozarcu dobrega vina in prigrizku domaČih specialitet. Ne smete pozabiti, da bo na zabavišču velesejma prirejen tudi variete, kjer bodo nastopali artisti svetovnih odrov. Naš variete ima zaradi svojega izbranega sporeda že dober sloves.
In končno bo velesejmska uprava sretfne izžrebance iz vrst obiskovalcev se nagradila z lepimi nagradami. Običajno se dobe med nagradami motorna kolesa, šivalni stroji, radijski aparati, kolesa in druga lepa darila. Srečne nagrajence izžreba komisija 11. septembra popoldne na razstavišču. Obiskovalci iz tujine odtigcajo kupon od vstopnic, napišejo nanj svojo ime in £a vržejo v zapečateno žaro pri glavnem vhodu.
1'godnosti obiskovalcev. popust na
lugoslovcnskih ielesnleali veijs ■* prihod v Ljubljano od 28. avgusta do 11. septembra in za povratek od 2 do 16. septembra t. 1.
Ko odhajate na velesejem, zahtevajte pri postajni blagajni ali biljetamieah Putnika poleg voznega listka še rumeno železniško izkaznico, ki stane 2 din. Na velesejmu pri blagajni, ko kupite velesejmsko vstopnico, potrdijo tudi obisk na rumeni železniški izkaznici in vozni listek vam velja za brezplačen povratek. Pri povratku dajte na ljubljanskem kolodvoru žigosati svoj vozni listek.
Železniški popusti na inozemskih železnicah. Bolgarija 5XKr, Poljska 33 C^. Italija 30%, češko-moravski protektorat, Francija, Grčija, Madžarska, Nemčija, Rurmini-ja in Švica 25
Vozni popusti na parnikih jugosloven-skih paroplovnih družb. Z velesejmsko legitimacijo lahko potujete v višjem razredu za vozno ceno nižjega razreda.
Vizu makih pristojbin so inozemski po-setniki opročeni, če predlože na jugoslovanskih konzulatih velesejmsko legitimacijo.
Ljubljana vas vabi. Prihltite, zadovoljni se boste vračali na svoje domove.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SISKI — Telefon 41-79.
Nečloveške muke, ki so jih preživljali sužnji na zakleti ladji >Albatroac, v filmu
Ladja sužnjev
V glavnih vlogah: Warner Bazter, Wallace Beery, Elizabeth A lian.
Predstave: jutri ob 5., 7. in 9. uri, v sredo ob ^9. in četrtek ob >£ft. ari
Prihodnji spored:
Kdo}«
čitajte in iirite »Slovenski Narod«!
Stran 4
»6LOVBNSKI HARODc,
14.
Stov. 183
DNEVNE VESTI
— Državna hipotekama banka bo sprejela 50 uradniških pripravnikov. Po razglasu v »Službenih novinaha bo Drž. hipotekama banka sprejela za službo v svojih podružnicah in agencijah 50 uradniških pripravnikov in sicer 5 absolventov eko-nomsko-komercialne visoke šole v Zagrebu ali nji enakih tujih visokih šol ali pa tudi absolventov pravne fakultete z abitu-rientskim tečajem ter 45 absolventov trgovskih akademij ali srednjih šol z abitu-rientskim tečajem. Kandidati ne smejo biti stari nad 30 let. Prednost bodo imeli prosilci z znanjem tujih jezikov, stenografije in strojepisja. Banka bo sprejemala prošnje od 15. t. m. do 30. septembra Od prijavljenih kandidatov jih bodo izbrali 100, ki bodo delali sprejemni izpit v drugi polovici oktobra.
— Umrl je od kapi zadet naš dolgoletni naročnik g. Franc Drašjer, posestnik in usnjar v Borovnici. Bil je vobče priljubljen v širokem krogu znancev in prijateljev in je užival spoštovanje tudi v nasprotnih vrstah zaradi svojega kremenite-ga značaja. Več let je bil starosta borovniškega Sokola, ki ga šteje tudi med ustanovitelje. S svojo požrtvovalnostjo si je veliko prizadeval za zgradbo Sokolskega doma, ki je bil otvorjen 1. 1923. Odkar mu je umrla ljubljena žena Marija pred 10 leti, ni imel obstanka na prijaznem posestvu v Jeli, ki ga je lepo uredil z obširnim sadovnjakom, zato je bil večkrat v Ameriki, kjer mu žive 4 sinovi in 4 hčere. Pogreb značajnega moža bo jutri ob 15. iz Jele na pokopališče v Borovnici. Sorodnikom naše iskreno sožalje! Naj v miru počiva!
— Državna cesta Maribor-Fram. Ta cesta bo po informacijah iz gradbenega ministrstva asfaltirana in ne betonirana, kakor so prvotno pričakovali. Dolga bo okrog 15 km in bodo dela veljala okrog 12 milijonov din. Delati bodo baje začeli že prihodnji mesec.
— Tovorni parnik »Sveti Duje« s tovorom 550 kg cianamida, ki je nameraval odpluti v Rotterdam, je nasedel v plitvini v severni luki Splita. Doslej ga še niso mogli izvleči v globokejšo vodo.
— Likvidacija afere Slovenske banke. Zaradi afere Slovenske banke v Ljubljani je bila sklicana druga obravnava. Znano je, da so lani aretirali ravnatelja Slovenske banke in da je državno tožilstvo pozneje še začelo preiskavo proti novim drugim obdolžencem. V preiskavi so ugotovili, da je bila osnovna glavnica Slovenske banke 7.5 milijona din izgubljena že 1. 1927. Pre-zadolženost banke je rasla že od tedaj od leta do leta in zato vlagatelji niso mogli priti do svojega denarja. Državno tožilstvo jc predlagalo banski upravi razpustitev delniške družbe Slovenske banke. Na podlagi poročila državnega tožilstva je banska uprava kot nadzorna oblast razpustila Slovensko banko, o čemer je obvestila državno tožilstvo in okrožno sodišče, da to registrirajo v trgovskem registru ter postavijo likvidatorja. Preiskava proti direktorju Jankoletu še ni končana. Zaslišujejo še nove priče in nekatere člane uprave banke. Kakor kaže dosedanja preiskava, so vlagatelji in prodajalci vložnih knjižic utrpeli nad 15 milijonov din škode.
— Nove turistične avtobusne proge. Angleško avtobusno podjetje je otvorilo avtobusno progo London - Zagreb - Ba-
njaluka - Sarajevo - Split. To je tretja mednarodna avtobusna proga, ki drži skozi Bosansko Krajino. Prvi angleški turisti so že prispeli in so se mudili v posameznih letoviških krajih po nekaj dni.
— Verne. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, zmerno toplo vreme s krajevnimi nevihtami. Najvišja temperatura je bila včeraj v Splitu 34, v Du_ brovniku 33, v Sarajevu in Kumboru 30,
v Beogradu 29, na Visu in Rabu 28. v Ljubljani 24 m v Mariboru 23 stopenj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.2, temperatura je znašala 16.7.
Iz LJubljane
—lj Ukinitev izletniškega in kopalnega vlaka 15. avgusta. Jutri bodo izostali na gorenjski progi naslednji vlaki: na progi 6kofja Loka—Ljubljana kopalni vlak štev. 925b, ki odhaja iz Škofje Loke ob 18.15 in prihaja v Ljubljano ob 18.50, ter na progi Ljubljana—Jesenice—Ljubljana izletniški vlak št. 928a, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.05 in prihaja na Jesenice ob 7.13, ter izletniški vlak št. 929a, ki odhaja z Jesenic ob 19.26 in prihaja v Ljubljano ob 21.16.
—lj Ljubljanska pravoslavna cerkvena občina priredi v soboto 19. t. m. o pol 12. uri parastos za blagopokojnim kraljem Petrom I. Velikim Osvoboditeljem. Vabljeno je domoljubno občinstvo, da se izvoli udeležiti spominske svečanosti, ki se bo vršila v pravoslavni cerkve na Bleiweiso_
vi cesti.
lj— Mestno zdravniško dežurno službo
bo opravljala od ponedeljka od 8. zvečer do srede do 8. zjutraj mestna zdravnica dr. 2 i t k o Jožica. Pleteršnikova št 13-1. Telefon št. 36-24.
lj— Ambulatorij in posvetovalnica za matere v zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok « (Dečji dom kralj. Marije) v Ljubljani, Lipičeva ul., ne bosta poslovala od 16. do vključno 29. avgusta zaradi snaženja in razkuževanja poslovnih prostorov.
lj— Rešitev stanovanjskega vprašanja.
Uradnik Peter Kozinec se mora večkrat seliti, ker ima preštevilno družino. Misli si: Najbolje je, da si zgradi hišo. Ko zve, da je Rdeči križ v Ljubljani započel tom-bolsko akcijo z glavnim dobitkom parcela 644 kv. m v Šiški, vesel poskoči in pravi: »Pet dinarjev pa bom na vsak način žrtvoval, mogoče pa le čaka sreča mojo družino, potem pa me znajo vsi gospodarji, ki ne marajo otrok, radi imeti.
—lj Posestniki konj se opozarjajo, da morajo najkasneje do petka 18. t. m. pri. javiti v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1. soba 3, vse svoje konje, ki jih vojaška komisija še ni pregledala in ocenila. Kdor bo prijavo opustil, bo najstrožje kaznovan.
—lj Ravnateljstvo drž. priznanega trg. učilišča »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 s pravico javnosti — daje informacije glede vpisa in sprejema za prihodnje šolsko leto, pismeno ali osebno med uradnimi urami dopoldne in popoldne. Na razpolago brezplačno letošnje šolsko izvestje. 391—n
—lj Zbirališče športnikov po ljubeljski dirki hotel »Stara pošta<, Kranj — ples!
37—T
lj— Na žegnanje v Pšati vabi gostilna Janežič danes in jutri. Pečnikariev avtobus vozi izpred Mestnega trga ob 15.30 in 18.30.
Invalidski boj
še ni končan
Invalidske zahteve na občnem zbora oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani
Ljubljana, 14. avgusta Po dobrih dveh letih je bil včeraj zopet občni zbor ljubljanskega oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov. Med zadnjim občnim zborom je minila pomembna doba v zgodovini invalidske organizacije in ker je bila medtem tudi uveljavljena nova invalidska uredba, je bilo zanimanje za občni zbor še tem večje. To se je pokazalo že na sami udeležbi; velika dvorana Delavske zbornice je bila skoraj pretesna Na občnem zboru je bilo prisotnih, odnosno zastopanih 187 delegatov okrajnih in krajevnih odborov iz mnogih krajev Slovenije. Občni zbor je vodil predsednik oblastnega odbora Matko štefe.
Javnost se zanima za invalide
Predsednik je pozdravil med zborovale! tudi številne zastopnike oblasti in narodnih organizacij; komandanta divizije je zastopal kapetan Ljubiša Mikič, pozneje je pa zborovalce počastil s svojo udeležbo še brigadni general Dodić; banska uprava je bila zastopana po načelniku dr. Premrovu, a razen tega je zastopal še načelnika socialnega oddelka dr. Kosija Inspektor Adamič; ljubljanskega župana je zastopal polkovnik Andrejka, finančno direkcijo finančni pristav M. Ropotar, poštno direkcijo Slabina, okrožno invalidsko sodi S če dr. Kren, osrednji odbor združenja Dj. Ostojič In M. Mrva-ljevlć, Zvezo kulturnih društev tajnik Ver-bič, ljubljansko sokolsko župo Fr. Slana, Zvezo bojevnikov Sancin, Košir in Bizovi-fcar, vojne dobrovoljce Pavlin ta Kajžar, Kolo jugosl. sester ga. šantlova, >SoČo« Milost in zastopani so bili dobro tudi še koroški borci kakor vse sorodne narodne organizacije. — Zborovale! so se najprej spomnili našega mladega vladarja in z velikim odobravanjem je bila sprejeta nanj naslovljena pozdravna brzojavka. Dalje so odposlali pozdrave tudi vojnemu ministru in sklenili so, da odpošljejo obširno zahvalno pismo predsedniku vlade D. Cvetkovlcu, ker jm je podprl v boju za novo uredbo.
Pozdravi zastopnikov
Zborovalce je najprej rxjzdravil zastopnik ljubljanskega župana polkovnik Andrejka in izjavil, da bo ljubljanska občina vedno podpirala stremljenja invalidske organizacije. Tople besede je naslovil na tovariše invalide zastopnik vojnih dobrovolj-cev Pavlin, naglasujoč, da dobrovoljci mor-da najbolj razumejo invalidska stremljenja, zlasti še, saj čaka na rešitev tudi Se okrog 5000 prošenj dobrovoljcev. Vedno so si medsebojno pomagali in si bodo tudi ▼ bodoče. V imenu Legije koroških boroev ie pozdravil zborovalce Marušič; govoril je
za utrditev naše severne meje. Zastopnik Zveze bojevmkov Košir je v pozdravnem govoru naglasu velik pomen nove uredbe ne le za sedanje invalide temveč za nastopajoče generacije.
Nad lo.ooo članov oblastnega odbora
Na dnevnem redu je bilo predvsem poročilo upravnega odbora. Predsednik se ni spuščal v podrobnosti, ker je bilo poročilo objavljeno v »Vojnem invalidu«, glasilu oblastnega odbora. Največ dela je odbor imel z akcijo za vzakonitev nove uredbe. Koliko truda je bilo treba, da je bila uredba končno uveljavljena, je naši javnosti precej dobro znano, saj je tudi sama podpirala zahteve invalidov. Poročilo upravnega odbora o tem delu je zelo zanimiv zgodovinski dokument, ki bo nedvomno zanimal tudi potomce. Marsikaj izredno značilnega za naš čas in razmere nam razkriva zlasti o usodi invalidskih domovih v Sloveniji (naš list je že poročal posebej o zanimivi zgodovini golniškega zdravilišča). Zaradi nerešenega vprašanja naših invalidskih domov se je tudi razvila najživahneiša razprava in prav v tem pogledu so številni govorniki najbolj kritizirali novo uredbo, ki jih je sicer v marsikaterem pogledu razočarala.
Oblastni odbor šteje 10.520 Članov. >Voj-ni invalid« ima 10.800 naročnikov. V statističnem poročilu o članstvu je najbolj značilna ugotovitev, da invalidi naglo umirajo ter da še živi mnogo staršev vojnih žrtev, medtem ko so njihovi sinovi pomrli zaradi posledic vojnega trpljenja. — Glavnica invalidske organizacije je znašala ob koncu 1.1937 200.818 din, a ob koncu lanskega leta 142.847 din.
Z novo uredbo invalidi Se niso
Med dolgo razpravo o poročilu so govorniki izrekali priznanje delu in uspehom oblastnega odbora, kritizirali so pa uredbo, ker ni izšla t kakršno so si želeli ter
so se zlasti vpraševali, kako je prišlo do tega, da med premoženjem Narodnega invalidskega fonda niso našteti tudi bivši invalidski domovi v Sloveniji. Ponavljali so zahtevo po Čimprejšnji rešitvi vprašanja Golnika, dalje po ustanovitvi posebnega invalidskega oddelka na banski upravi in po pospešitvi dela okrožnih invalidskih sodišč kakor tudi vrhovnega invalidskega sodišča v Beogradu. — Živahna je bila tudi razprava, izrecno namenjena vprašanjem invalidske zakonodaje, predvsem glede na novo uredbo. Govorniki so najbolj kritizirali določbo o bolezenskih invalidih in zla- ' SO, <* nt »adovoijivo rešeno vprata je pod- j
por vdovam bolezenskih invalidov. Mnogi tudi niso zadovoljni s poslovanjem okrožnih sodišč, ki po novi uredbi rešujejo tudi Invalidske predmete. V tem pogledu je bilo zanimivo poročilo delegata ls Bel okra jine, ki je povedal, da na novomeškem okrožnem sodišču čaka na rešitev okrog 5000 invalidskih aktov in da bodo rešeni šele čez 5 let, če pojde tako naprej.
Zakaj al uredba boljia
Na kritike glede nove uredbe je odgovarjal predsednik Štete, ki je naglasil, da je bil pač osnutek, ki so ga izdelali invalidi, popoln, a, Žal ni bil v celoti vzakonjen; to pa ni krivda oblastnega odbora. — Kako je prišlo do nove spremembe, je poročal zastopnik invalidske organizacije M. Mrvalje-viČ iz Beograda. Dokazoval je tudi, da sedanji sistem invalidskih sodišč mnogo boljši kakor je bil prejšnji. Povedal je tudi, zakaj niso mogli doseči rešitve vprašanja invalidskih domov v Sloveniji po novi uredbi ter da so morali pač sprejeti uredbo, kakršna je, saj bi sicer ne dobili niti tega, če bi vztrajali pri vseh zahtevah, — O delu vrhovnega invalidskega sodišča v Beogradu je poročal Dj. Ostojič, ki je tudi član tega sodišča, ter dokazoval, da sodišče dela objektivno ta je v resnici ekspeditivno. Toda sodišče ne more vplivati na ekspeditivnost drugih uradov. Poročal je tudi, da delo za pravilnike.ki jih predpisuje uredba, dobro napreduje.
Soglasno je bila sprejeta sprememba pravil, nakar je bil z vzklikom sprejet novi odbor s predsednikom M. fitefetom na Čelu in izvoljeni so bili delegati za kongres invalidske organizacije in delegati za plenum. — Prav tako je bil soglasno sprejet predlog, naj obl. odbor prouči zamisel, da bi »V. invalid« izhajal dvakrat na mesec in da bi se zato zvišala naročnina od 1 na 1.5 din. Brez debate je bil tudi predlog za proračun in končno dve resoluciji.
Kaj invalidi še zahtevajo
V prvi resoluciji so zborovalci ugotovili, da določbe uredbe o vozninah, zaposlitvah invalidov ta njihovem zdravljenju še ne prihajajo v poštev, ker še niso objavljeni in uveljavljeni vsi pravilniki. Dalje bi bilo treba uredbo izpopolniti tako, da bi bili pravno zaščiteni tudi invalidi bolniki; med invalidi bolniki in ranjenci bi ne smeli delati razlike. Prav tako bi bilo treba zaščititi vdove bolezenskih invalidov. — Invalidska sodišča poslujejo zelo počasi, zato je nujno potrebno zaposliti več osebja. Sodniki in pomoćne moči pa naj bodo predvsem iz vrst invalidov, ker oni najbolje razumejo vojne žrtve. — Na vojnih okrožjih, zlasti v Mariboru in Celju, naj vendar že začno zdravniške preglede. — Na banski upravi naj takoj ustanove poseben invalidski oddelek kakor predpisuje uredba. Zborovalci zahtevajo, naj oblastni odbor nadaljuje z drugimi bojevniškimi organizacijami za po-
DANES PRZMIERA Vseliti pngpnn KINO SLOGA francoskega glasbenega filma ▼ tKAUll FtfTFIfll t e j e f o n št. 27-30 V glavnih vlogah: Fernand Gravev, Jacqueline Francell. Signoret Alerme. Glasba: VVerner-Rihard Neyman. Režija: Yves Mirande. Sodelujejo številni francoski umetniki kot: Aimos, Jean Tissier, Sarvll, Madeleine Suffel, Jean Dax, Lucien Calla-mand, Numes sin, Saulieu, Legris, Cecile Lemaire i Comediane* Harmonist ter Thomas Alcaide, član Scale v Milanu. Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri
ob 15., 17., 19. in 21. url
KINO
MATICA
tel. 21-34
ob 16., 19.. 21.
Pesem kaznjenca
Zanimivi posnetki iz >Sing-Singa«. Tragična usoda po nedolžnem obsojenega. V filmu poje pesem »AVTE MARIA« odlični pevec Dlck Foran. Film močne socialne vsebine, ki vsakogar gane.
Danes nepreklicno zadnjikrat
ob 16., 19. in 21. uri
Kino Union - 22-21
STRUP
V glavni vlogi
CHARLES B O Y E R
Velik ljubavni film z znamenitim franc. film. umetnikom. Ne zamudite tega sporeda!
vrnitev vseh invalidskih domov, ki naj preidejo v last Narodnega invalidskega fonda. — Nujno potrebno je spremeniti, odnosno dopolniti uredbo in izdelati v ta namen osnutek v smislu predlogov krajevnih odborov. — Protezno delavnico v Ljubljani, naj vendar že primerno dotira jo iz rednih proračunskih sredstev, da bo Narodni invalidski fond lahko služil svojemu namenu.
Združitev mariborskega in ljubljanskega odbora
V drugi resoluciji so navedeni sklepi delegatov obeh slovenskih oblastnih odborov: po določbi čl. 25 pravil se združita oblastni odbor v Ljubljani in Mariboru v en sam oblastni odbor s sedežem v Ljubljani. Soglasno so odobrili načrt novih pravil za enotno invalidsko organizacijo, izdelan v ljubljanskem odboru. Zahtevajo predložitev tega načrta na kongresu. Odklanjajo s sedanjimi pravili določen način financiranja (subvenciranja) društvenih organov prve in druge stopnje in zahtevajo, da poslej prejema od Članarine osrednji odbor 10%, društveni organi druge stopnje 30% in prve stopnje 60%. — Oblastni odbor naj skuša ustreči pritožbam, željam ta predlogom sreskih odborov ta zborovalcev na delegatski anketi ter občnem zboru.
Občni zbor je pokazal odločnost invalidov, da bodo vztrajali tudi nadalje v boju za svoje pravice.
Nova sokolska trdnjava
Sokol na Brezovici je včeraj o tvoril novi dom in letno
telovadišče
Brezovica, 14. avgusta Sokolska župa. Ljubljana je včeraj zopet obogatela za novo sokolsko trdnjavo, V dveh mesecih sta bila otvorjena dva nova domova, dokaz nezlomljive sokolske volje in požrtvovalnosti v teh težkih časih. Med marljive in požrtvovalne edinice na deželi spada brez dvoma tudi mlado sokolsko društvo na Brezovici pri Ljubljani, ki se kljub težkim razmeram lepo razvija in ki je včeraj otvorilo skromen dom in lepo letno telovadišče, kjer se bo vzgajila mladina v sokolskem in jugoslovenskem duhu.
Za svoj praznik se je zlasti oni del psi postaji odel v državne zastave, pogrešali pa smo zastavo na gasilskem domu, kjer je imel svoječasno Sokol svoje prostore. S popoldanskimi vlaki je prispelo na Brezovico lepo število sokolstva in prijateljev sokolske misli. V polnem številu so prihiteli z velikim avtobusom in a kolesi vrli Vičani z vsemi telovadnimi oddelki, ki so pomagali pri javnem nastopu, prišli so bratje in sestre z Vrhnike, Borovnice. Pre-serja, Notranjih goric, nekaj gostov pa je bilo tudi iz Ljubljane. S popoldanskim vlakom je prispela tudi godba Sokola I Tabor in deputacija ruskega Sokola iz Ljubljane s podstarosto br. Gregorjem Drigo na čelu. Bratsko župno upravo jc zastopal starosta viškega Sokola br Pavle Borštnik, župo Karlovac pa br. kapetan Telebako-vič, ki je prispel z več častniki in podčast niki z Vrhnike, dokaz, da naša vojska ceni požrtvovalno delo brezovškega Sokola. Goste sta sprejemala starosta br Jevec in predsednik gradbenega odseka br. Josko Volk.
Po prihodu vseh vlakov se je razvila s kolodvora do novega doma lepa povorka sokolstva in prijateljev sokolske misli Na čelu so nosili trije stasiti naraščajniki veliko državno zastavo, za njo je korakala godba Sokola 1 Tabor, ki je udarjala vesele koračnice, za prapor' vitkega, borovniškega, preserškega in vrhni^keea Sokola je korakala deputacija ruskega Sokola, ki je prvič pohitel med bratce in sestrice na deželo, pa so se uvrstile dolge kolone oboje dece. Lepo povorko je zaključila močna skupina Članstva in naraščaja v meščanski obleki z znakom. Vsa ta pestra pnvorka je štela okrog 360 os~b. Občinstvo, ki je tvorilo Špalir ob cesti, je povorko navdušeno pozdravljalo in iz mnogih rok je padalo cvetje na sokolske vrste. Pred soko'skim domom jc bil raznod, telovadni oddelki pa so pohiteli na staro telovadišče v Radni h skušnjam, da bi popoldanski nastop čim lepše uspel.
Medtem se je zbralo na telovadišču veliko število prijateljev soke'ske misli, do 600 ljudi, kar je za Brezovico kar častno število Po skušnjah se je zbralo vse sokolstvo s prapori na telovadišču k otvoritvi novega doma in telovadila. Najprej je rr>>-žica izkazala Čast državni zastavi, ki se je polagoma dvigala med igranjem in petjem
himne »Hej Slovani«. Po tem svečanem aktu je stopil na govorniško tribuno starosta br. Jevec, ki je najprej pozdravil zastopnika župe, ruske Sokole in vse prijatelje, ki so prihiteli na pomembno slavje. Nato je predsednik gradbenega odseka br. Joško Volk očrtal zgodovino zidave doma in vse ovire, ki so nastale pri gradnji doma. Zahvalil se je vsem dobrotnikom društva, ki so pomagali, da je prišel Sokol do sicer skromnega, toda prepotrebnega doma, kjer bo lahko nemotene izvrševal svoje naloge. Izročil je ključe doma starosti
br. Jevcu, ki se je zahvalil za trud in požrtvovalnost gradbenega odbora in obljubil, da bo novi dom služil samo sokolske-mu vzgojnemu in kulturnemu namenu. Ob zaključku svojega govora je nazdravil so-kolskemu starešini Nj. Vel. kralju Petru II., ki mu je množica navdušeno vzkliknila trikrat »Zdravo 1«, godba pa je zaigrala državno himno. V imenu župne uprave je čestital društvu k pomembnemu dogodku brat Pavle Borštnik, za ruske Sokole pa je spregovoril vzpodbudne besede podstsrosts ruskega odseka iz Ljubljane br. Gregor Dri-
ga, čigar govor je zbudil med občinstvom viharno odobravanje. Po otvoritvi doma so odkorakali vsi oddelki s telovadišča med petjem »Le naprej brez miru . . « in navdušenimi ovacijami gledalcev.
Ob 15.30 se je pričel telovadni nastop, ki ga je spretno vodil načelnik br. Ivo Prebil. Ob zvokih sokolske koračnice jc prikorakalo na telovadišče najprej 44 deklic, ki so župne proste vaje opravile kar dobro in skladno, za njimi pa je prav tako 46 dečkov izvedlo župne proste vaje. Po prostih vajah je nastopila vrsta viških na-raščajnikov na drogu in bila deležna za svoje lepo izvedene vaje toplega priznanja. Lep in skladen je bil nastop 28 na-raščajnic s saveznimi prostimi vajami, ki so vzbudile viharno odobravanje, nakar jc vrsta članov prav posrečeno nastopila z učinkovitimi vajami na bradlji. Dobro se je postavil tudi moški naraščaj (22) s težkimi Nahlikovimi prostimi vajami. Zagoreli i* krepki dečki so jih izvedli strumno in skladno med navdušenimi ovacijami gledalcev. Vrsta članov na drogu je zadivila občinstvo s svojimi vajami, posebno z drznimi odskoki, ki jc poedine telovadce na gradilo z viharnim pritrjevanjem. Proste vaje 28 članic so dobro uspele, potem pa je nastopila vrsta viških članic in naraščaj-nic na dvovišinski bradlji. Občinstvo je nagradilo telovadke s toplim priznanjem. Pod vodstvom viškega načelnika br. Na-hlika so nato prikorakali Vičam (članstvo, naraščaj in deca), 44 po številu, ki so skoro brezhibno izvršili jubilejne proste vaje. Občinstvo je nagradilo telovadne oddelke z viharnimi ovacijami. Uspel telovadni nastop so zaključili člani (36) s saveznimi prostimi vajami prav dobro in skladno, kar je dokazovalo navdušeno odobravanje občinstva Na telovadišče so prikorakali zopet vsi oddelki s prapori k snemanju državne zastave, ki je bila spuščena med igranjem in petjem slovanske »Hej Slovani*. Vsa množica jc nato zapela še »Pesem sokolskih legij«, nakar je bil uspel telovadni nastop zaključen.
Bratskemu brezovškemu Sokolu k lepi prireditvi iskreno čestitamo in želimo, da bi se mladina v novem domu in na novem letnem telovadišču vzgajala v krepke in odločne Sokole za dobro našega ljubljenega kralja, naroda in Jugoslavije. Brstje, sestre in sokolska mladina: »Le naprej za sokolskim praporom! — « —wL
Skrivnosten umor
v ljubljanski okolici
V Sp. Gameljnah bo našli razpadajoče truplo neznanca
z dvakrat prestreljeno glavo
Ljubljana, 14. avgusta
Gameljne in prebivalstvo drugih vasi za Savo razburja grozotna najdba že skoro razpadlega trupla umorjenca. Neki posestnik v Sp. Gameljnah in njegovi domači so že dalje čase čutili, kadar so stopali okrog gospodarskih poslopij, čuden duh. vendar si pojava niso mogli razložiti. Duh po trohnobi je postajal čim dalje bolj neznosen, v soboto pa, ko so potrebovali suho deteljo, ki je bila v skednju nedaleč od hiše, se jim je skrivnost razkrila. Komaj so odmetali nekaj detelje, so zagledali pri tleh truplo neznanca, ki je bil oblečen samo v spodnje penilo oziroma samo v spodnje hlače, dočim je bila srajca stlačena v klobuk poleg trupla. Grozotno najdbo so takoj prljavih orožnikom v št. Vidu, pod katerih okoliš spadajo Gameljne. V Gameljne je takoj prišla orožnlška patrulja in so truplo po ugotovitvi okoliščin odpeljali v mrtvašnico na pokopališče v Smartnem pod šmarno goro.
O zadevi je bilo že v soboto obveščeno državno tožilstvo, ter je bila za včeraj odrejena obdukcija trupla. Obdukcija je bila izvršena pod vodstvom sodnika g". Ba-ričeviča. prisostvovali pa so ji sodna zdravnika dr. Suher, dr. Cunder in sodni
zapisnikar. Kakor Je hOo ugotovljeno, je bil neznanec, čigar truplo je bflo močno razjedeno od mrčesa, umorjen. Imel je na temenu dve veliki rani od krogel iz samokresa velikega kaKbra. Ker orožniki v skednju niso nash kljub natančnemu iskanju nobenega samokresa in ker je manjkala vsa ostala obleka, je samomor isključen in je povsem jasno, da je bil neznanec umorjen iz koristoljubja.
Identifikacija uTOorjeeica se orožnikom kljub prizadevanju doslej še ni poerečUa. Gotovo je sedaj samo to, da umorjene* nd bil domačin, n tudi v Sirsi okolici nikogar ne      - -      . po perihi je bdi umor-
jenec iz boljSih slojev. Kakor je pokazala obdukcija, je bĐ se mlajši človek, star okrog 35 let. Visok je bil okrog 170 cm tn je imel kostanjeve lase.
Preiskava zagonetnega zločina je v polnem teku, vendar se postavljajo orožnikom na pot velike ovire. Ekrfcno. kar bi utegnilo pripomoči k razvozi janju zagonetke, ie v skednju najdeni klobuk, kfi ima napito tvrdke Bregar pri Sv. Lovrencu na DolecjskeirL V Bregarjevo trgovino Je balo nedavno vlomljeno in odnesenih iz trgovine tneh nekaj klobukov. Truplo neznanca so včeraj po izvršeni obdukciji pokopali na pokopališču v fimartnem.
Jesenski velesejem v Leipzigu
Ljubljana. 14. avgusta Jugoslovenakemu trgovcu se nudi tudi jeseni prilika priti poceni na velesejem v Leipzigu, ki bo letos od 27. do 31. avgusta. Na nemških železnicah ima 60% popust, na naših železnicah ima pa po sklepu generalne direkcije ob povratku brezplačno
vožnjo. O pomenu veiesejma v Leipzigu ni treba še posebej pisati, saj je njegov sloves že dovolj velik. To je v pravem pomenu besede mednarodni velesejem in vsakemu trgovcu se poplačajo stroški, zlasti še, ker so razmeroma nizki, saj tudi hrana in stanovanje v Leipzigu med velesajmom nista draga.
Na letošnjem Jetnikom velesejmu v Leipzigu bo razstavila neka nsana nemška tvrdka za fino mehaniko liliputanski termometer- Ta termometer je tako majhen, da ga lahko zataknemu v gmbnico, saj je dolg komaj 2JBt cm,  Prfklad« J»
zlasti za športnike tn planince. Pozdravljali ga bodo tudi rudarji, tovarniški delavci, osebja po bolnicah itd.
Vefteae jem v Leipzigu je edina ustanova te vrste, ki je njen značaj res univerzalen. Letošnja jesenska prireditev pa bo ie prekašala dosedanje. Tudi iz inozemstva je ie toliko prijav, kakor jih ni bilo te dolga leta. Po pravici pravijo, da je velesejem v Leipzigu univerza praktičnih trgovcev. Za trgovca ni samo važno, da se informira o položaju nemške industrije m sklene ugodne kupčije, temveč da tudi prilagodi svoj obrat zahtevam časa, da ga more vo-dtti vodno na potrebni visini, kajti le tako lahko ustreze svojim odjemalcem. ▼ tem pogledu bo Juauushl velesejem v Leipzigu trgovcem mnogo kortatfl. Na njsm bodo rman najboljšo priliko, zalotiti primernim btnaom. mmi bo
Stav. 183
•;5- :
»SLOVENSKI NAftODc
14.
loao.
Stran S
Proti zavajanju javnosti 91
in v obrambo koristi
Ljubljana, 14. avgusta
Gospod urednik! Dovolite, da se oglasimo k besedi v tej zadevi tudi lajiki, ko je vendar jasno, da razni »strokovnjaki« v zadnjem času po našem dnevnem časopisju kroje pamet treznim ljubljanskim meščanom.
Vsemu občinstvu, ki se zanima za porast in lepoto Ljubljane je gotovo dovolj gnano, kaj je poglobitev in kaj je toliko cpevani »Klopcarjev načrt«, saj se vrstijo o tem predmetu tedensko Članek za člankom polni ognja in žvepla na račun ubogih poglobitvenikov, za zabelo pa je preskrbljena zvrhana porcija lastne hvale, o kateri govori splcšno znani ljudski pregovor to in ono. Zato je — in še bo take članke, pri katerih se uporabljajo tudi že besede, kakor n. pr.:    K........»
obsodila javnost sama.
Projekt  kombiniranega  podvoza  v Vo-šn iakovi ulici z dovoznimi rampami z Go-sposvetske in Tvrševe ceste    ni nobeno Kolumbovo  jajce  in  bi  ga  bila vsaka b::htna,   četudi   lajifrta  glava pravtako »dobro« rešila ter zato ne potrebujemo nobenih inž. K. ter nobenih »strokovnjakov«. Kdcr je zadnja leta iz lastnega zanimanja zasledoval  historijat projektiranja ljubljanskega kolodvora, mu je ostalo gotovo v sprminu več sličnih polovičarskih rešitev,  pa  se nobeden od projektantov ni skliceval na  koristi  in prednosti svojega načrta, kakor to dela g. inž. Klopčar, ki trd:, da je bil sam napaden ter to uporablja kot vzrok za pravico napadati druge.   Zaenkrat   kakor  čitamo   iz njegovih člankov je sedaj njegova edina želja, da se cd merodajnih državnih instanc postavljeni tehnični odbor odstrani in na njegovo mesto postavi drugi, ki bi z vso gotovostjo sprejel predloge mestnega inže-njeria g. Klopčarja.
Predno pa se to zgcdi, pa bi cenjena javnost rada slišala na kakem predavanju podrobnosti o njegovem načrtu in njegovih predlogih brez ozira na ostale projekte, kjer bi ljubljanski meščani imeli priliko g. projektantu sami izraziti svoje želje. Tccla upamo in vemo. da se tega g. Klopčar ne bo postopil čeravno nam to v svojih člankih cbljublia, ker je Že imel, kakor smo čitali, dvakrat priliko poraz-govoriti še v strokovnem klubu, v kate-resa je bil povabljen četudi kot nečlan, torei kot dobrodošel gost, pa je bil žal prvič, kakor tudi drugič na »oddihu«, dasi je bila v razpravi zadeva, katere važnost in korist je g. inž. Klcpčarju tolikanj pri srcu! Začudeni pa smo. da je našel g. inž. K. vedno čas za časopisne replike nanašajoče se na predhodnje predavanje, iz česar sled\ da se je zvrnil« med obema debatnima večeroma v Ljubljano, za debato samo na pristojnem mestu oa ni našel urice svojega prostega časa. Res zanimivo..! Tudi take malenkosti so važne za lajika, ki ima dober Čut, kdaj se iz tega ali onega vzroka nekdo namencma odteguje srečanju z javnostjo.
Nadalje nas zanima, zakaj ni g. ing. Klopčar javno odgovoril na odstavek v članku inž. ZniderŠiča z dne 29. VII. t. 1., kjer imenovani navaja, da je g. ing. Klopčar v presledku enega tedna objavil v vsem svojem začetku dve skici (obe sta baje iz leta 1936), od katerih je prva absolutno različna od druge ter bistveno pre-dirigačena. Če sta cbe že 1936 1. narejeni, zakaj se ni objavila takoj druga izboljšana skica??? Toda kaj bi rekli, če je z letnico 1936 datirana skica narejena šele letos, prav v tistem vmesnem tednu?... Tc ne bi bilo zavajanje javnosti???
Da nadaljujemo z željami naših meščanov, se vprašujemo, kako ie mogoče izvršiti 6 milijonski projekt, ko smo vendar zadnjič čitali pore čilo inž. Kresnika od M. 2. D., da bi znašali stroški po takem načrtu položenega tramvajskega tira najmanj 2,875.000 din. Torej za preostale dobre tri milijone zgradi g. ing. K. tako obsežno delo!? Ali pa obstoja še druga možnost, namreč ta. da g. ing. K. ni vračunal zgradbo tramvaja, niti te skoro 3 milijonske vsote ter bo počakal do prvega naslednjega Boriča, nakar jo bo dobila mestna občina, kot priden in poslušen otrok v dar...
Ob tej priliki naj še opozorimo na važno ugotovitev. Po načrtu ing. K. znaša proračun za njegov podvez 6 milj. din., po proračunu poglobitvenikov pa popolnoma isti podvoz 16 milj. din. Da logično nadaljujemo njegovo matematiko, ki smo jo snoznali v njegovih Člankih, gradi g. ing.
Klopčar 16 :6 = 2.6 krat cenejše kot po-globitveniki. Toda on trdi. da bi poglo-b.tver.iki morali doseči v svojem proračunu vsoto najmanj 300 milj. din., zaradi česar bi zgradil g. inž. K. celotno poglobitev 2.6 krat cenejše, to je za vsoto okroglo 115 milijonov,
torej še manj od definitivne končne vsote din 145 milj., ki so jo poglobi t veniki dobili pri sestavi svojega proračuna. Zato bi kazalo, da se poveri prav njemu t. j. g. ing. K. projekt in gradnja poglobitve, saj bomo dobili na ta način najcenejšo poglobitev!
Toda naša čitajoča javnost bo sprevidela, da je ta zadnji odstavek napisan po logični matematiki g. ing. Klopčarja, ki pa je ne bomo nadaljevali, ker je taka logika mogoča samo v otroškem vrtcu ali pa v norišnici.
Važno je nadalje za prebivalce naših predmestij, ki se vozijo z našim že itak počasnim tramvajem dejstvo, da bi m o-rali vsi brez izjeme računati z vsaj za 10 j minut daljšo vožnjo, kot pa bilo to dose- | daj. Mesto, da bi se pripeljali iz Šiške naravnost v mesto, Vas bo zapeljal tramvaj pn velesejmu po Bleiweisovi cesti do Bavarskega dvora, nato pa po Tvrševi do pošte; prav tako pa tudi naše Bežigrajce, ki bi jih nekoč tramvaj pri javnih skladiščih zapeljal namesto po Tvrševi naravnost proti pošti, najprvo na majhen sprehod po celi Bleiweisovi do Gosposvetske ceste in odtod šele v mesto. Tudi za načrt take dobrote se mu zahvaljujemo!
Tcliko g. ing. Klopčarju v blagohotno vednost in razmišljanje. Glede njegovega projektiča.
Da se omejimo samo na njegov zadnji članek od 5. VIII. t. 1., naj navedemo nekaj ugotovitev, ki si jih bomo pa sami prikrojili brez ozira na »strokovnjaSko« zavijanje g. inž. Klopčarja. Po naših lajlč-nih pojmih smatramo, da spada k »poglobitvi« izkop terena, oporni zidovi, kanalizacija, cestni objekti ter eventuelne rezerve ter provizoriji za ta dela. Vse ostalo kakor: prenos in zgradbe novih kuril-
nic, naprava novega ranžirnega kolodvora, položitev oziroma preložitev vseh tirnih, signalnih in ostalih naprav itd., pa spada v poseben proračun, ki nima s poglobitvijo absolutno nobenega opravka, ker bi vsi dosedanji projekti, o katerih smo slišali, o preložitvah kolodvora izven mesta t. j. na. pr. po znanem BI umen tnalo ve m projektu ali tudi arh. Husovem projektu in drugih zahtevali najmanj iste stroške, ki spadajo, strogo vzeto, v interno prometno in finančno vprašanje železnice.
P našem skromnem mnenju in iz vsake priročne skice si lahko vsak lajik izračuna približno količino materijala za izkop za slučaj poglobitve prog, dolžino opornih zidov ter ploščino cestnih objektov. Tako bi znašali stroški približno na primer:
1. Izkop   terena      1,230.000 m»   k     15 18.750.000
2. oporni  zidovi        30.000 m'   1   180 5.400.000
3. objekti 9.000 m*   k 1300 16,200.000
4. kanalizacija 2.400 m1  i 1200 2.880.000
5. provizoriji pavšal pavšal 5.000.000 S. rezerva pavšal     pavšal 1,770.000
50,000.000
Niso to uradne številke, vendar smo mnenja, da jih uradne ne bodo dosti presegale. Iste nam kažejo, kaj bi stala sama poglobitev t. j. znižanje planuma za novi kolodvorski prostor. Vsi ostali stroški, ki jih dobimo če vzamemo za podlago proračun poglobitvenikov, znašajo 95 milj. din., ki pa, kot rečeno, nimajo s poglobitvijo nobenega opravka; to so stroški, ki jih bo železniška uprava v teku naslednjih let morala investirati, bodisi radi tega, ker je ves zgornji ustroj star najmanj 40 let ter je itak potreben izmenjave, nadalje radi že sedaj pretesnih razmer na tovornem in ranžirnem kolodvoru, kakor tudi iz čisto ekonomskih ozirov z pocenitvijo manipulacije, ki je trenotno zelo draga, poleg tega pa, da se bo promet hitro in nemoteno razvijal, tudi če bi narastel na višjo stopnjo kakor danes.
Teh 95 milj. bo šlo za kurilnice, skladišča, nadalje za kretnice, tračnice in signale. Recimo, da bi ta vsota zadostovala za dokončno dovršitev vseh del, ki so zamišljena po načrtu poglobitvenikov. Toda ta načrt, ki predvideva kolodvor tudi za nadaljnjih 100 let in ne samo za današnje razmere, bi bil trenotno sigurno za naše razmere preobširen, naj bo osnova za bodoče razširjanje tirnih naprav, ki bi se sukcesivno dopolnjevale. Mi ne potrebujemo tako velikega ranžirnega kolodvora, ne potrebujemo nobenih luksuznih kunilnic in delavnic,
zgradi naj se samo toliko, kolikor je najnujneje potrebno za brezhiben obrat na sedanji višini premeta, kar bi stalo dosti manj kot 95 milj. Vprašali se boste odkod nam toliki denar? Tcda pozor... to je vprašanje, kjer je inž. K. izgubil svoje živce. Zato pazite . .!
Po lajičnih pojmih in v kolikor gledamo druge zgradbe pri nas, računamo, da bi morala biti v glavnem dela raztegnjena na dobo do 5 let ter isto tako tudi denarni krediti, paralelno z izvrševanjem del. Letno bi bilo potem potrebnih cca 29 milj din to je vsota, ki bi jo tri instance, kot so občina, banovina ter posebno še država gotovo zmogle Najmanjši procent te vsote bodo nosile občina in banovina, večji del pa seveda država, ki lahko pri svojih letnih dohedkih (ki znašajo samo v ljubljanski direkciji preko 400 milj.) žrtvuje okrog 23 milj. letno skozi 5 let. Pri tem se spominjamo na visoke številke skopljanske^a kolodvora (200 mili.) in projekt beograirkega kolodvora (500 mili.V ter si domišljujemo da smo    še vedno
skromni. Žrtve, ki jih zahtevamo od državne uprave gotovo niso pretirane, posebno. Če pomislimo.    da jih bo država
kmalu dobila povrnjene od davkoplačevalcev, katerih kupna moč bi se znatno dvignila z zaposlitvijo 2—3 tisoč delavcev — konsumentov. To ni več samo tehnič-
no vprašanje, to je Že socialno vprašanje, na katerega bomo vse nasprotnike večjega javnega dela v naši banovini ob priliki živo spomnili, pa naj se delo izvršuje po tem ali onem načrtu!
Ti pojmi niso potrebni nobenih večjih pojasnil, ker je vsakdo, ki malo bolj paz-no zasleduje dnevno časopisje, dovolj Čital o predmetni zadevi.
Da se povrnemo zopet na obravnavani članek g. ing. K., kjer čitamo, da se po-globitveni načrt »izdeluje že od L 1930« moramo ugotoviti, da take netočne trditve bolijo vsakega resnicoljubnega ljubljanskega meščana, ki čita dnevne časopise, od katerih se marsikdo spominja, da je čital črno na belem, da je taka pisarna, ki študira vse načrte (ne samo poglobitvene-ga) začela delovati šele avgusta 1938 t j. lansko leto. G. inž. Klopčar je mnenja, da je treba projektirati in graditi ljubljanski kolodvor z isto brzino, kot so naši sosedje zgradili »Slgfriedovo linijo«, ki pa je bila pretekle dneve deloma pod vodo in se
je zato tudi temeljito »razlezla«.
Ni vse eno davkoplačevalcem ter uporabnikom železnice, kako se uporablja dragoceni denar! To naj pomni   g. ing.
Klopčar!!! Da bi se njemu na ljubo izdelovali projekti z brzino, ki bi jo on predpisoval, prav gotovo nikomur ne pade v glavo ter ga glede tega najbrž ne bo nihče prosil za tozadevne nasvete, ker sta brzina in temeljitost dva popolnoma različna pojma. Dovolj žalostno za njega samega je, če je svoj mali projektič iz L 1936 toliko časa pustil ležati t. J. polna tri leta na mizah odločujočih faktorjev in zakaj je šele sedaj prišel do večje sape?
Se nekaj bomo kratko pribili glede tehnične izvedljivosti projekta poglobitvenikov. Kot »inženerju« bi mu moralo biti znano da tehnika malo kedaj uporablja besedo »neizvedljivo«, zato bi moral biti g. Klopčar drugačen strokovnjak, da bi nas lajike prepričal, kaj je Izvedljivo In kaj ni izvedljivo. Sicer pa smo mnenja, da g. ing. Klopčar z odprtimi očmi že dolgo ni prestopil ljubljanske trošarinske linije, kaj šele državno mejo. Zato ga prav vljudno prosimo, naj nam s tem in s takim v svojih člankih prizanese, sicer bomo primorani naprositi mestno upravo, da ga službeno dirigira na kako vsaj majhno študijsko potovanje preko meje.
Za zaključek prosimo še g. ing. Klopčarja za manjšo uslugo. Gotovo se še spominja svojega članka, v katerem je bilo napisano, da so v nekem mestu tudi poglabljali železnico pri istih razmerah, enakih zahtevah ter podobnih stroških, pa se baje projekt radi prenizkega proračuna ni mogel dokončati, mesto je prišlo na kant. Lepo prosim g. Klopčarja naj nam pove ime tega mesta ozir. časopisa, v katerem je bila ta žalostna zgodba objavljena.
Ob koncu svojih izvajanj moramo ugotoviti še veliko nehvaležnost, ki jo izkazuje mestni inženjer, z očitkom, da je dolžnost mesta reševati samo in izključno mestne zadeve, brez ozira na potrebe železnice, čeravno imamo srečo, da nam drživa potom svojih domoljubnih organov ponuja roko za skupno delo. Ta značilna lastnost naj služi v okras člankarjeve sposobnosti.
Mesnta občina je žrtvovala pred leti sto-
tisoče za natečaj za napravo načrtov novega kolodvorskega poslopja. Ze iz tega je razvidna krepka volja mestne občine, spraviti zadevo na stopnjo aktualnosti, katero nadaljuje s tem, da sodeluje od lanskega leta, kakor smo to čitali že večkrat, v pisarni, ki dela ing. Klopčarju sive ls se.
Mestno občino naprošamo zato prvič in zadniič. da se vse slične ekstrature s strani I njenih oreanov gradbenega urada enkrat i za vselej končajo. Toliko do nadaljnjega! j
Pr
S tem zaključujemo polemiko o ljubljanskem železniškem vprašanju nepleklicno in za obe strani. Uredništvo.
pripomniti, da so navođene potovalne nitrati računane po vosnem redu, a vlaki na tej progi vozijo že skoraj stalno z za. mudamL Lani oktobra, ko je bil najmočnejši promet, so znašale zamude pri vseh vlakih okrog 40 ur, kar je treba pripisovati mamo temu, kar je proga enotirna. Povprečno znašajo zamude na gorenjski progi Ljubljana—Jesenice na dan najmanj 20 ur. Železniška uprava trpi pri vsaki uri zamude najmanj 100 din škode, na le« to torej približno t riče trt milijona din. K temu je treba prišteti še izgubo zaradi postankov vlakov na postajah zaradi sreča, nja, ln sicer zaradi večje porabe premoga in obrabe vozil, dalje je treba računati še, da traja vožnja dalje časa zaradi kriznih postankov. Skupno znaša škoda na leto zaradi enotirnega znaAaja proge 1,93.000 din.
STROŠKI BI ZNAŠALI
60 — 100 MILIJONOV DIN Ker je gorenjska proga visoko aktivna, je Ze to razlog za položitev drugega tira. železniška uprava bi prihranila na leto najmanj 1.2 milijona din. ko bi bile odpravljene zamude ter postanki vlakov na križiščih. Potovalne brzine bi bile povečane
tako, da bi se potovalni osa skrajšal za 18
do 35*/». Potovalni oaz po voznem redu bi
bil tudi resničen, ker bi bile zamude le neznatne. Potovalni čas na progi Ljubljana—Bistrica Boh. jezero bi se skrajšal od 193 na 138 minut ali za 29%. Omogočena bi bila uvedba večjega števila potniških vlakov, kar bi bilo potrebno zato, ker zahteva sestava sedanjega potniškega prometa manjše vlakovne edinice pri gostejšem obratu. To pa zdaj ni izvedljivo na enotirni progi. Progo Ljubljana—Jesenice moramo prištevati med mednarodno železniško omrežje, saj je kot podaljšek trans, verzale Beograd—Ljubljana Izredno pomembna prometna žila, ki veze Balkan s srednjo Evropo. S položitvijo drugega tira bi se propustnost (kapaciteta) proge najmanj potrojila (ne samo podvojila!) in bi gorenjska proga tudi v daljši bodočnosti zmagovala porast prometa ter bi ze njena donosnost se znatno povečala. Stroški rekonstrukcije proge a položitvijo dvojnega tira bi znašali 60 do 100 milijonov din. to se pravi komaj nekoliko več kakor znaša čisti dobiček te proge v enem samem letu!
Prihodnjič bomo opozorili še na nekatere nujne preureditve na gorenjski progi.
Ljudsko šolstvo
v novomeškem srezu
Nedostatkov je sicer še mnogo, a v splošnem je bil storjen po vojni velik korak naprej
Novo mesto, 12. avgusta šolstvo v novomeškem srezu je bile v predvojni dobi zelo pomanjkljivo in v nekaterih krajih naravnost zanemarjeno. Otroci iz podeželskih vasi, oddaljenih od šole po več ur, so pouk zanemarjali in je bila spričo tega za učitelja prava sreča, če je dobil pred svoje oči enega izmed teh Otrok enkrat v tednu ali mesecu. Zaradi redkih šol, pomanjkanja učnih moči in drugih nevšečnosti ni bilo čuda da so se iz naših podgorskih vasi rekrut:rali analfabeti, ki so svoje neznanje v pisavi in branju kasneje v letih svetovne vojne in sploh v življenju bridko občutili na svoji lastni koži. Takih kričečih, obenem žalostnih po-jsvov je bilo zlssti veliko iz naše Dolenjske. Po vojni se je v tem pogledu storilo marsikaj koristnega. Z viša'o se je število šol. izdatno pa se je pomnožil kader učiteljev. Kar pa je glavno — predpisi o po-sečanju ljudske šole so se pričeli izvajati z vso strogostjo. Sicer se lahko najdejo tudi še danes razni nedostatki v našem ljudskem šolstvu, vendar pa gredo ti zgolj na račun pomanjkanja učilnic, kar nam bo povsem stvarno razodela statistika o našem ljudskem šolstvu v srezu.
Ob koncu letošnjega šolskega leta je v srezu 44 državnih in 1 privatna šola, ki jo vzdržujejo šolske sestre v Smihelu Izmed teh je ena moška in ena ženska in 43 mešanih ljudskih šol. Poleg tega sta še dva Otroška vrtca v Novem mestu in Šmihelu. Nadalje imamo 4 šole z enim oddelkom (razredom), 10 šol z dvema oddelkoma, 6 šol s 3 oddelki, 9 šol s 4 oddelki. 4 šole s 5 oddelki, 5 šol s 6 oddelki, 2 šoli s 7 oddelki, 2 šoli z 8 oddelki, 1 šolo z 9 oddel-
ki, 1 šolo z 11 oddelki in 1 Solo z 12 odi delki. Vsega skupaj 45 šol s 190 oddelki ali razredi, za kar bi moralo biti tudi ravno toliko učilnic, a jih je samo 121. Primanjkuje jih torej 69. Temu pomanjkanju prostorov se odpomore na ta način, da se vrši pouk v gotovih krajih in učilnicah ves dan. dopoldne en razred, popoldne drugi, kar pa seveda ne odgovarja higienskim predpisom in pravilom, šolo obiskujočih otrok je bilo ob koncu šolskega leta 9551; 4850 dečkov in 4701 deklica. Na en razred pride 50 otrok. Razrednih učiteljev je bilo 179 in sicer 49 moških in 130 žensk. Na dveh šolah. Št. Peter in Šmarjeta, sta še oddelka za oddaljene Šoloobvezne otroke (šolska stanica), katera obiskujejo otroci iz oddaljenih krajev samo trikrat tedensko. Najslabše so baje razmere na šoli v Šmarjeti, ki ima največ šolo obiskujočih otrok, s samo tri zatohle in skrajno neprimerne, higienskim predpisom popolnoma neodgo-varjajoče učilnice. Na eno učilnico pride na tej šoli povprečno na dan 150 otrok.
V času krize so se zgradila v srezu tri nova šolska poslopja. V Knežji vasi, Slat-niku in Dolžu, ki se dokončava in bo a prihodnjim šolskim letom izročena svojemu namenu. Radi obsežnosti in velikega števila razredov je srez sedaj po novem razdeljen v dva nadzorniška sreza in sicer Novo mesto I in Novo mesto II.
Pred 30 leti je bilo v srezu 36 šo! — 14 enorazrednic, 9 dvorazrednic. 9 trirazred-nic, 1 štirirazrednica. 1 petrazrednica in 2 šestrazrednici. Skupaj je bilo 63 razredov v vsem srezu s 63 učnimi močmi. Vidimo l torej, kako velik je napredek ljudskega šolstva v novomeškem srezu po vojni.
Ali veste, kaj je kolekcija?
Trafikanti imajo z njimi hude križe in
škodo
težave, pa tudi
Velika aktivnost
gorenjske železnice
* hodki so znaSali lani iOT-?*5.ooof izdatki pa
54,400.000 din
Ljubljana, 14. avgusta
Železnice v Sloveniji obratujejo z največjim dobičkom; dobiček znaša na leto okrog 200 — 250 milijonov din. IX>slej še ni bilo ugotovljeno posebej, s kakšnim uspehom obratujejo gorenjske železnice, a z-aj je iiSla izredno poučna brošura ljubljanske oblastne uprave Združenja železni§kih uradnikov. V nji je objavljena temeljna razprava o gorenjskih železniških progah, o njihovi donosnosti, nujni potrebi položitve drugega Ura, o vprašanju uvedbe motornih vlakov itd. Brošura ima kot pripomoček proučevanja naših železniških in splošnih gospodarskih razmer dokumenta-rično vrednost. Iz nje posnemamo naslednje zanimive podatke.
POTNIŠKI PROMET PASIVEN
Potniški promet na gorenjskih progah narašča od leta do leta; 1. 1926 je znašalo Število potnikov 1,874. 272, lani 2,924.546, kar pomeni, da se je povečalo za Tu-di število vlakovnih kilometrov se je po. večalo za 56%, kar upravičuje uvedbo večjega števila vlakov. Na progah Ljubljana —Jesenice in Kranj—Tržič odpade na vlakovni kilometer 4.03, oćbrc&r ■"> : ka, na progah Jesenice—Podbrdo in Jesenice Rateč—Planice le 1.93 in in 2.59 pot. nika; to potmeni da na teh dveh progah VOZi dovolj Vlakov. Za marsikoga je presenetljivo, da Izdatki za potniški promet precej presegajo dohodke — izdatki 23.018 milijona in dohodki 16.383 milijona din; izguba pri potnlflkem prometu torej znaša na leto 6,635.000 din. Potniški promet je pasiven zaradi nedovoljene zasedenosti garnitur, zaradi številnih voženj po znižani voznini itd. Vedeti pa moramo, da so te proge po potnikih sicer zelo frekventi. rane. Dobiček dajeta tovorni in tranzitni promet. Največje dohodke na gorenjskih progah izkazujejo postaje v industrijskih krajih, Jesenice, Kranj, Slovenski Javor-nik. škofja Loka in Tržič. Dohodki prog Jesenice—Bistrica—Bohinjsko jezero inJe-semee—Rateče—Planica ao neznatni. Večji
del deficita v potniškem prometu odpade na ti progi, saj znašajo dohodki na via- j kovni kilometer le 10.2 din nasproti 25.1 din na drugih progah, će bi hoteli odpraviti deficit v potniškem prometu, bi težko znižali število" vlakov, pač pa bi morali vzeti iz prometa število vagonov.
Na vseh gorenjskih progah so garniture povprečno zasedene do 45.8*/«, kar je zelo malo: vendar je to povprečje za celotni promet, med tem ko so izredni vlaki, izletniki romarski itd., vedno vprav natrpani. Redni vlaki so pa ob delavnikih navadno slabo zasedeni, česar pa nedeljski potnik', nr.vadno ne vedo. Popolne zasedenosti nI mogoče doseči iz raznih prometno tehničnih razlogov na nobeni progi- Pri pravilni organizaciji vlakovnega prometa, s temeljitim in podrobnim poznavanjem sestave in potreb potniškega prometa, dosežejo največ 75° o zasedenost garnitur. Temu se že približuj« proga Ljubljana— Jesenice z 615?S zasedenosti in progovni odsek _"esenice Hrušica s 60%. Število potnikov na gorenjskih progah znaša na dan v obeh smereh okrog 1.538 potnikov in pri 75% zasedbi garnitur bi smelo število se. čežev   znašati   2.050,   namestu sedanjih
3.360.
ZAKAJ BI MORALA BITI GORENJSKA PROGA DVOTTRNA
Promet na gorenjski železnici je tako narasel, da se kažejo čedalje bolj poman j- t kijivosti proge, ker je enotirna. Obremenitev p-oge Ljubljana—Jeserios je znašala lani še okrog 4,230.000 brutotonakih kilometrov na kilometer proge. S tem je Že prekoračen gospodarstveni propustni višek proge in posledica ao dan za dnem velike zamude. Sicer je pa tudi že proga zelo is. rabljena ter je slabo vzdrževana. Potovalne brzine vlakov so zato salo majhne brzih vlakov 44.4, potniških 32.7 in brzih to- I vornih vlakov 19.3 km na uro. Pomisliti moramo, da je gorenjska proga mednarodnega značaja, na kakršnih menda ni nikjer . tako počasne votoje. K Umu j» treba it |
Ljubljana, 14. avgusta Ne gre za zbirko znamk in tudi ne za kakršnekoli zbirateljske preamete strastnih zbiralcev. Vendar je .me kolekcija v našem primeru res posrečeno. Prizadeti »zbiratelji* pa niso z njim zadovoljni. Lepo je, če zbiraš kakršnekoli spominske predmete in včasih je zbiranjt cele korist no. saj so nekatere zbirateljske zbirke vprav dragocene.
V našem primeru pa gre za »kolekcijo«, ki je dobro znana trafikantom. Ime »kolekcija« so dobili nekateri tobačni izdelki, v posebnih zavojčkih zbrani v izvestnern številu Toda beseda kolekeja je dobila širši pomen ko so te »kolekcije« marsikomu obležale med drugim blagom, kakor da jih v resnici zbira za spomin.
Onarete pa nikakor niso primerne kot zl reljski predmet zlasti še. če jih trafi-kont zbira nehote. Takšne trafikantske kolekcije bi lahko ležale v trafikah še v spomin poznim rodovom, ko bi trafikant raje ne utrpel 15% izgube pri nabavni ceni. Ko j* monopolska uprava uvedla kolekcije, je pič računala, da bodo šle dobro v denar, a računi so jo pustili na cedilu. Kolekcija je bila ponesrečena za monopolsko upravo, trafikante in kadilce Tod-s najbolj je bil v resnici prizadet trafikant: dovolj je znano, s kakšno težavo si revni trafikanti služijo grenak kruh, kako majhna je provizija in da pogosto izkupička ne smejo porabiti za najnujnejše življenjske potrebščine, temveč ga morajo zopet naložiti v biago Izgube pri blagu pa niso majhne, že zaradi pokvarjenih cigaret ali raztrganih znamk.
Ko se je izkazalo, da kolekcije ne gredo v denar in so se jih trafikanti otepali, je bil izdan nalog, da morajo trafikanti vendar imeti v zalogi za vsak primer tudi to blago. Tsko so trafikanti začeli nalagati tež-ko pogrešani denar še v kolekcije. Da bi riziko vseeno ne bil prevelik, je bilo trafikantom dovoljeno vračati neprodane kolekcije po 6 mesecih, ds so rsležane tobačne izdelke v tovarnah zopet predelali. Toda trafikanti niso prejeli povrnjene več polne vrednosti kolekcije; odbili so jim 15%. Ko se je trafikant tako   Se »poceni*
iznebil kolekcije, bi se moral po predpisih seveda zopet založiti s svežim blagom. Tako bi se ta trgovina lahko nadaljevala, dokler bi trafikant ne bil prisiljen vreči puške v koruzo.
Seveda ne smemo trditi, da so ostale neprodane vse kolekcije. Zgodilo se je, da je ta ali oni trafikant zaslužil po 5rc pri kolekciji, drugi ps izgubil po 15%. Vendar s tem še nismo razodeli zadnje skrivnosti kupce van j a s kolekcijami. Znano je. da kolekcije kupujejo ljudje navadno le zato, da koga obdare, n. pr. ob godovih. Ob-darovanci so seveda zelo veseli tako lepih daril, zlasti še, ker vedo, da so kolekcije precej drage in da namestu njih dobe lahko celo grmado cenenih cigaret Vprašu-
jete se, kako. Zadeva jc povsem enostavna. Obdarovanec kot kadilec pogosto ceni bolj kvantiteto kakor kvaliteto. Zato vame kolekcijo pod pazduho in se oglasi pri trafikantu. Trafikant mora biti posebno obziren do svojih odjemalcev, ker mu gre za sleherno paro skromnega zaslužka. Zato mora pogosto izkazovati odjemalcem tudi usluge, ki mu neposredno škodujejo. Ko torej obdarovanec poprosi trafikanta več sli manj vljudno, naj mu zamenja »kolekcijo« za »drave* ali »zete«, kako naj mu trafikant prošnjo odkloni?! Tako so trafikanti dobivali nesrečne kolekcije zopet v zalogo.
In kako so si pomagali trafikanti? Na deže'i ali na periferiji so imeli trafikanti še manj izgledov, da bodo kdaj prodali »kolekcijo«. V strahu, da jim bo nesrečno blago v veliko izgubo obležalo na zalogi, se je ta ali oni napotil k svojemu tovarišu v mesto, da izmoleduje pri njem prevzem kolekcije, ker trafikant v mestu ima vendar več izgledov, da bo prodal to blago. Vendar tudi v Ljubljani ni mnogo trafik, ki lahko prodajo kolekcije; morda sta le dve. kjer imajo v zalogi brez riz:ka to bla-
Kolekcije so torej najboljši primer, ki nam kaže, kako včasih povsem posrečena zamisel izgubi svoj smisel tako daleč od namena, da celo škoduje, namestu. ds bi koristila. Naš primer je pa zanimiv zlssti zaradi tega, ker kaže, kako malo cenijo kadilci opremo in zunanji videz ter tudi kakovost izdelka in da igra glavno vlogo le cena. Če bi bile pri nas izdane še slabše cigarete od »drav«, bi se kadilci začeli trgati za nje, samo. če bi bile še cenejše.
Iz Setniča
— Huda suša v Beli Krajini Take suše
ne pomnijo niti stari ljudje. Najbolj je prizadeta semiška gora, že 10 let ni bilo tako polno sadje in vinogradi kakor letos. Zdaj pa že pada sadje z drevja, osobito slive, mnogo pa trpe vinogradi, ki leže na hribu, kjer je kamenit teren Tod se je grozdje v splošnem osulo, tako da ne bo siromašni kmet dobil niti za galico povrnjenega denarja. O poljskih pridelkih pa niti ni treba govoriti, ker se je vse posušilo. Najhujši udarec bo za kmeta, ker ne bo krompirja, niti denarja, a jesen je pred durmi. Sol a se bliža, rok za davke, povrhu pa še pridejo plačilni obroki dolgov. Kje naj vzame ubogi kmet denar? Nujna pomoč je potrebna vsej Beli Krajini, sicer bo pel boben.
Iz Maribora
— Muzej na prostem. Xa mariborskim
gradom odstranjujejo staro leseno ograjo. Mesto nje urejujejo sedaj v primernem slogu kamenito ograjo. Na tem urejenem prostoru bodo uredili nekak muasj na prostem.
Stran 6
»SLOVENSKI WAttOPyi»m*rj*. 1C
Ster. 183
Pred 25 leti ob pricetku svetovne vojne
niso vedeli, da so se s svojimi odločitvami in dijanjl iirntin mod Tfoflo »lart«
Pred 25 leti v začetku avgusta 1. 1914. as je odpravljal mlad proiesor. ki je učil Zgodovino na pariškem liceju Condorcet, k vojaKom. Bil je mebil ziran in dodeljen SI. diziviji kot rezevni podčastnik. To je bil seianji predsednik francoske vlade Edvard Dalad'er. iste dni se je pred 25 le. ti reven slikar javil pri vojaškem pre. veljstvu v Salzburgu. Pregledali so ga in ugotov 11, da ni sposoben za vojaško službo. Zato se je javil kmalu nato kot pro-stovoljec v nemSko arnado. Prišel je k 16. pehotnemu bavarskemu poiku. katerega so poslali v  Fland.'ijo   To je bil   sedan :
nemški vodja m kancelai Adolf Hitler. Slikar Adolf Hitler je postal korporal in je bil odlikovan z železnim križem, profesor zgodovine Edvard Dala:'ier je p >atal kapetan in je b 1 odlikovan z vojnim kritem m s križem Legije časti.
Maršal Foch je bil pred 25 leti na oddihu v Bretaniji kot poveljnik 20. divizije Poklicali so ga z nujnim pozivom z bolezenskega dopusta. Njegov zdravnik je menil, da Foch ne bo več dolgo žival Foch je bil hudo bolan, še dve leti po tem c godku je bil tako rekoč v stalni zd ravni slci oskrbi.
ch
Svetovna vojna je izbruhnila, ko se je poveljnik 33. polka 40 let stari polkovnik Petain pripravljal na vpokojitev. Ce bi se vojna pričela nekaj eni pozneje, ne bi Peta n priSel pred 25 leti na važno mesto v francoskem generalnem Štabu in njegovega imena bi danes najbrže nihče ne poznal.
Pred 25 leti je prestal v Alzaciji ognjeni krst podporočnik 112. pehotnegga polka Herman Goering. Zaradi revmatizma pa je bil primoran zapustiti pehoto in se je javil k letalcem.
V Sib riji so pred 25 leti strogo nadzorovali jetnika, ki je pred tem že nekajkrat pobegnil iz zaporov, že leto dni je v pregnanstvu, še nadaljna tri leta bo moral biti kaznenec, o katerem so pazniki vedeli povedati, da je od sile trdoglav m da piše nerazumljive stvari ter ves dan pre-m šljuje o nečem. To je bil Džungašvili, ki pred 25 leti ni vedel, da ga bo nekoč poznal ves svet kot Stalina.
V Milanu je pred 25 leti mrzlično korakal po svoji pisarni glavni urednik socialističnega lista >Avantic Benito MussoUni. Težak problem intervencije Italije ga je mučil. Ortodoksni socialisti so bili proti
temu. da bi as Italija i majala v vojno, zato je MussoUni dva meseca kasneje v oktobru odstopu kot sef stranke in kot glav* ni urednik njenega glasila. To je bila MussoUni jeva najvažnejša odločitev v življenju, tedaj je krenil na pot. ki ga je peljala na vrhunec v teku avgusta In septembra L 1914, je *»»pWl sam MussoUni pozneje v svojih spominih, sem doživljal tragične dneve v dvomih, nemiru in ugibanju.
V Ameriki so b le pred 28 Isti gojenke penzjonata Oldfield v državi Marvland na počitnicah. Ena izmed njih, ki je bila stara 18 let. se je pripravljala srn vstop ▼ svet. Koprnela je po življenju, po svobodi. V penziona tu je bila pod strogim nadzor*, stvom koščene mise Mac Cullocb, Začela je zahajati v Countrv Club v Catonvilleu s mlađim Osbumom, s katerim se je kmalu nato omožua. Danes po 25 letih prodaja Osburn avtomobile v mestu Cockevsville, njegova žena Wallis Warfield pa je voj. vodinja WmdsOr«ka.
V Angliji na gradu Glamis. rezidenci grofov Strathmorov in Kinghornov se je pred 25 leti jokala 14 let stara deklica. Njeni bratje so se prijavili v vojsko. To je
MALI OGLASI
50 par. davek posebej Preklici, izjave oeseua Din l.— davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo-
RAZfiO
50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
Male oglase »Slov. Narod«
•prejema oprava do 9. are dopoldne.
V GOSTILNI PUTRICH fenes in jutri ples! — Vljudno vabljeni. 2495
GOSTILNA MAKINSEK Prečna ulica 6 nudi cenjenemu občinstvu najboljša ln najcenejša jedila, in pijač« vseh vrst. 2476
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkunan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. PICCOLJL, Ljubljana, nasproti cNebotifinlkac
PO PRIZNANO NIZKIH CENAH Si nabavite  aajboijSe moške obleka perilo ln vsa praktična oblačila pri PRESKERJU. LJubljana, Sv. Petra cesta 14
L T.
TURISTU
Predno odhajate na planine, ne pozaDlte si nabaviti fin cvetlični med v Medarni — Ljubljana, Židovska ul 6. 36/7
NAJBOLJŠO MEDICO dobite v Medarni — Ljubljana Židovska ul. 6. 36/T
VAJENCA
za slikarsko in pleskarsko obrt sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Prednost ima dober risar. Slikarsko podjetje Jemc Franc, Bled. 2469
POSEST
Besede 50 pai   Jave* ^»eoej Naimaniftl zne«»*»k c Din OREHOVA JEDRCA lepa. izčisčena, dobite najceneje v Medarni — Ljubljana židovska uL 6. 36/T
ENONADSTROPNA VILA
z gospodarskim poslopjem, hlevom za par konj ter čez 20.000 m3 stavbnih parcel okoli vile, naprodaj Več pove Marija Jančar, Ljubljana, Sv. Petra c. 27.
2463
HI&O Z GOSTILNO
j-afiko, 2 orala sadonosnika, njive, živinski hlev, prodam za din 69.000.— Potrebno din 50 •■isoč. Informacije: Ivan Pančič, Poljčane, Zušečka vas. 2488
PRODA
NAMIZNE HRUŠKE
sveže, debele, jabolka kg din 2.75, slive I.a za vkuhavanje in mezgo din 2.50 franko voz-nina, razpošilja v košarah po
50 kg G. Drechsler, Tuzla. 2470
NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI
P *JL 2L° f
KOKS. SUHA DRVA
L POGAČNIK
Bohoričeva 5 — fesefoo «0-61»
MOŠKE SRAJCE
kravate, spodnje hlače se vedno najceneje pri I- Tomšič. Sv. Petra c. 38. 2487
MOTOR
angleške znamke, 350 cem, v odličnem stanju, z električno razsvetljavo, prodam za 4.500 din ali zamenjam do 100 cen DKW. Ogled pri Artniku Ri-
hardu, frizerju, Brezice. 24S6
nm H fl B ■ ■ mi M ■ ■ ■ ■ m mi m ■ u b ■ a | ■ ■ ■ | n ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ >
Makulatura! papir
proda oprava »Slovenskega Naroda44
Ljubljana, Kaaafljeva talaca štev. 5
m m Tinnnnnri n m 1 n n n irrTJonocajoo-orir
V Menzi
»Nova ljudska kuhinja«
Kolodvorska tal* 8
dobi vsakdo ves dan Izborno domačo hrano. Abonenti 10 do 12 din dnevno. Palačinke din
Obiščite gostilno pri »Lovcu«
Cesta 29* okt. (Rimska c.) 24* Rleiweisova c. %
Izborna kuhinja, mnogovrstna izbira prvovrstnih domačih in dalmatinskih vin, sveže pivo v sodčkih itd. Abonenti dnevno 10.— do 14.— din. kava din 1.—!
KOLESA
NAJNOVEJŠI OTR. VOZIČKI
MOTORJI TRICIKLI A I V. STROJI
igračni vozički, skiroji, avtomobilčki, koles deli
TRIBUNA F. B. L. LJUBLJANA
Podružnica: MARIBOR
Cenilci franko!
Podpisani ing Ledi Ivan, arhitekt v Ljubljani, sem v juniju L 1934. izjavil, da g. Kale Jakob, zidarski mojster v Ljubljani, pri izvrševanju prevzetih zidarskih del ni zaneslj.v in zlasti pri porabi gradbenega materiala ne postopa pošteno. Obžalujem in preklicujem to svojo trditev kot neresnično in izjavljam, da nimam nobenega povoda očitati g. Kalcu Jakobu v izvrševanju njegovega poklica kakršnekoli nezanesljivosti, oziroma nepoštenosti.
arh. Ledi Ivan
Na debelo!
Na drobno!
FR. ŠEVČIK, LJUBLJANA
Židovska ulica 8 Telefon SS-7&
Orožje, municija za lov.  Sport  in obrambo, lovsko-Športne
in ribolovne potrebščine po najnižjih cenah. Prepričajte se o izoiri, ceni in kvaliteti!
kila SUzabstn Angela Bowes Lyon, ki je SSMSSS SSM0SSBM kraljica.
Is slavnega vzgajahača angleške aristokracije Stona se je pred 29 leti vrnil domov 171etni gojenec. Javil se je prostovoljno v armado m nekaj tednov kasneje je zvedel v strelskem jarku na fronti, da je padel njegov brat John v Flandriji. V obupu se je mladenič pognal med ognjem Is rova, a usoda mu je bila mila, samomor se mu ni posrečil, nobena nemška krogla ga ni zadela To je bil Anthonv Eden.
Sedanji papež Pipcu je bil v začetku avgusta L 1914 kardinal PaceUi, vatikanski tajnik.
Franeo je kot poročnik poveljeval oddelku Marokancev v Afriki.
Utvteov je bil trgovski potnik v Londonu.
Undberg je bil 12 let star in je študiral slovnico.
Rjdi Omtglj si je pustil rasti brado pred S5 leti, da bi bil videti starejši. Bil je v avstrijski armadi posrečilo se mu je priti v elitne poljske čete, ki jim je poveljeval Pilsudski. Z njim se je boril proti Rusom v isti legiji slušatelj visoke trgovske šole na Dunaju Jožef Beck. Oba sta so borila sa svobodo Poljske.
Franklin Roosevelt je bil pred 25 leti tajnik v ministrstvu za mornarico. V svojem raportu je poročal v začetku avgusta L 1914., da bi utegnila Amerika imeti ogromno škodo, če bi ostala do dogodkov v Evropi ravnodušna Istega mnenja je bil njegov šef Daniels. Oba sta bila prepričana, da Amerika ne bo mogla ostati nevtralna in sta priečla akcijo za ojačanje ameriške pomorske sile.
To so bili ljudje, ki pred 25 leti niso vedeli, da so se s svojimi odločitvami uvrstili med zgodovinske osebnosti.
Iz Poljanske doline
— Ne tali orožnikov! Na čudnega patrona so naleteli včeraj teden poljanski orožniki. Po svoji službeni dolžnosti so prispeli v Javorje in se ostavili za trenutek pri kovaču Lovru Tavčarju. V kovač-niči se je moial neki Jaka iz Podvrha, ki se je razburil, čim je zagledal orožnike.
Pograbil je metlo in jo pomolil orožnikom pod nos. Jako so seveda opozorili, kako se je. treba vesti, kar pa ni prav nič zaleglo, se potem, ,ko sta bila orožnika v gostilni Marjane Grosljeve, je mi3Ul Jaka, da je nujno potrebno brusiti jezik. Naročil je pol litra vina in zmerjal orožnika. Sopivci so ga hotel; pomiriti, kar pa se jim je le deloma posrečilo. Ker pa je nedostojno vedenje, zmerjanje in taljenje a radnih organov v nasuprot ju z zakonom, bo moral sitni Jaka plačati lenamo globo ali pa bo sedel.
— Denar mu Je izguul. Malo dalje kakor bi bilo potrebno, se je zadržal v nedeljo V Poljanah 471etni Matevž v družbi posestnika Dolenca Jožefa iz Volč. Okrog polnoči sta jo mahala domov. Dolenc, ,ki zna ceniti gostoljubnost, je povabil Matevža na prenočišče, .zlasti zaradi pozne ure. Prt peči v spodnji sobi si je izbral
Matevž ležišče in zaspal takoj kakor ubit. Dolenc sam je sel v svojo spalnico. Ob pol štirih zjutraj se je Dolenc zbudil in je preložil svoj denar iz hlačnega žepa v žep suknjiča, nato pa je sel krmit živino. Medtem ko je bil Dolenc v hlevu, se je zbudil tudi Matevž- Odracal je v gornje nadstropje in ko je videl, da so vrata odprta, je legel brez pomislekov v Dolenčevo posteljo. Lahko si mislimo gospodarjevo presenečenje, ko je zagledal v svoji postelji človeka, ki ""e tako grdo zlorabil njegovo gostoljubnost. A to še ni bilo vse. Ko je namreč segel Dolenc v žep po denar, da bi kupil cigarete, je segel v prazno. Denar je izginil. Naravno, da je osumil tatvine Matevža, ki pa o kraji ni hotel ničesar slišati. Matevž pravi, da je zato zamenjal ležišče ker ga. je spodaj zeblo, pa je hotel po gornjem hodniku na skedenj v seno. Odprta vrat? so ga zmotila, da ni šel naprej. Tatvino odločno zanika. Matevž je prostovoljno ponudil Dolencu 40 dinarjev, s čimer pa ta ni zadovolien. Hoče imeti svojih 80 din. Ker si sama nista mogla pomagati, je posegla vmes oblast. Matevžu so od njegovega denarju, vzeli znesek, o katerem domnevajo, da je bil ukraden .končno sodbo, ali je M3t<*vž res posegel po tujem denarju pa bo izreklo sodišče.
Titiskoorometna zveza
Ljubljana, TVrševa cesfa št. 11
Bohinj, Cerknico, Dolenjske toplice. Dovje-Mojstrano. VaSfi V domača Gorje, Jezersko. Kostanjevico, Laško, Novo mesta,
-     m - m x      m      >   Metliko, Poljane, Višnjo goro, Polževo, Radovljico,
»©aOVtSCa Sevnico, Akof jo Loko, Trtic, Žirovnico Itd.
PODROBNE INFORMACIJE IN PROSPEKTI vseh turističnih krajev Slovenije, zdravilišč, letovišč, planinskih postojank, kakor tudi posameznih turističnih obratov, hotelov, penzionov itd. v poslovalnicah:
LJUBLJANA — Tyrševa 11. Masarvkova 14. Glavni kolodvor: BLED: KRANJSKA GORA; JESENICE; RATEčE-PLANICA; SV. JANEZ V BOHINJU; KORENSKO SEDLO; PLANINA PRI RAKEKU.
LIPSKI JESENSKI SEJEM 1939*
ZAČETEK 27. AVGUSTA;
60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH ZNATNI PO PUSTI V DRUGIH DRŽAVAH
VSA POJASNILA DAJEJO:
ZVAMCNI BIBO LAJPC1SKOO SAJMA      BEOGRAD, KNEZ VilHAJLOVA 33/L
EN  ČASTNI ZASTOPNIKI:
ING. G. mm LJUBLJANA. TYRŠEVA 33. TEL, 27-62
JOSIP BEZJAK — MARIBOR, 10SP0SKA UL. 25. TEL. 20-97
Pogrebni GaiSek I vat..  L j ubijanj
Po kratki ln mučni bolezni je umrl v 68. letu starosti gospod
FRAN DRAŠLER
POSESTNIK LN USNJAR
Truplo blagega pokojnika prepeljemo v torek 15. avgusta popoldne iz Ljubljane, mrtvaška veza v bolnišnici, v Jelo Borovnico, odkoder bo ob iS pogreb na pokopališče v Borovnici.
Borovnica, Cleveland, 13. avgusta 1930.
FRANK, L A DRO, MIRKO, JOSKO, sinovi; EMA por. DROBNIC, ZVONKA, ULJU MILENA, hčerke — bi ostalo sorodstvo.
rA P MELN1KOV. 23
ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA
ROMAŠ
" — Navdušen sam in globoko se klanjam pred vzvišenostjo te žene, je dejal Oleg, ko se je vrnil k Murzajevu. — Tako žensko je treba spoštovati. Moj brat si je znal izbrati ženo. Po zunanjosti antični kip, po duši plemenita Rimljanka. Poskusite zdaj najti drugega človeka, ki bi odklonil milijon, kakor staro cunjo.
— Kakšen milijon?
—- To je vprav zadeva, v kateri vas bom potreboval kot zaveznika. Pomagajte mi, prepričati jo, naj bo pametna. Prečrtajte tole zadnje bratovo pasmo, ki sem ga našel v predalčku pisalne mize.
— Kaj pravi na to? — je vprašal Murzajev, ko je preči tal pismo.
— O denarju noče ničesar slišati.
— Zares, to je bitje, kakor da ni s tega sveta. Nekakšen poosebljen angel, — je pritrdil Murzajev — Moja beseda bo težko učinkovitejša od vaše, zlasti pa od besed vašega brata. Vendar pa hočem poskusiti to. Pismo mi je dobrodošlo. Ali bi mi ga posodili za nekaj dni in tudi nekatere Batine z lastnoročnim podpisom vašega brata?
—i čemu vam pa bodo?
— Kratko pokojnikovo pismo mi vsiljuje misel, da-H ga je res pisal on. Potrebujem nekaj podpisov
vašega brata za izvedenca. Čim več jih bo tem bolje bo Pisava tega pisma je za nas zelo važna Razpoloženje človeka med pisanjem vpliva na njegovo pisavo. Če je to pismo res napisal vaš brat. ga je pisal v enakem razpoloženju kakor tole pismo.
— Kakšni dvomi so se mogli pojaviti glede pisma?
— Med kemično preiskavo so izginile črtice pisave pod vplivom kemikalije in madeži, ki jih je zapustilo na papir položeno pero, so postali rdeči, nasprotno so pa postale pod vplivom druge kemikalije črtice rdeče, madeži pa temnomodri. To dokazuje, da je bilo besedilo napisano s črnilom, ki je v njem tudi bakrovita žveplenokisla sol. V vseh tintnikih kakor v vili tako tudi v tej hiši, kjer sediva skupaj, pa ni v črnilu bakrovite žveplenokisle soli. Iz tega sklepam, da pismo ni bilo ir-nt^no niti v vili niti tu v tej hiši. Pero je bilo vrženo na papir samo zato, da bi bil sled speljan na samomor.
— Vi ste prepričani, da je mojega brata nekdo umoril?
— Brez najmanjšega dvoma, kakor tudi drugi udeleženci te preiskave. To je povsem točno ugotovljeno.
— Kdo bi ga bil mogel ubiti?
— To je zaenkrat zagonetka, čeprav so vsi moji detektivi na delu. Sum je padel na Jarigina.
— To je tukajšnji plemič, če se ne motim
— Da, samo po svojem vedenju ne dela plemiškemu stanu Časti
— V zvezi s tem sumom vam lahko doprinesem
dokaz, — je dejal knez m izročil Murzajevu Jari-ginovc pismo.
— Da. to že nekaj pomeni Morda se je vaš brat na Jariginovo prošnjo sestal z njim v vili ob gozdu, — je odgovoril Murzajev, ko je bil prečital pismo — Razen tega imam tudi jaz nekoga na sumu, Čeprav moram priznati, da še nimam zadostnih dokazov. Ta osumljenec Živi daleč od tod.
— Kdo pa je to?
— Neki Rožnov.
— Kako to? — se je jel zanimati knez. — Kdo je to?
— Brezpomemben človek. To je učitelj risanja v istem mestu, kjer so prej prebivali Maharadzevovi. Ukvarja se tudi z rezbarstvom, da zasluži nekaj postrani.
— Ali mu nI ime Varlam? — je vprašal Oleg Ki-rilovič z živim zanimanjem
— Da, Varlam Nikiforovič. Kaj ga poznate?
— To je moj sošolec z umetnostne akademije. Oba nisva izpolnila nad, kakršne so polagali i name i nanj. On zaradi siromaštva, jaz pa zaradi bogastva. Sprejeti je moral mesto učitelja risanja, kar uničujoče vpliva ha umetnikov talent, škodljivo vpliva na razvoj umetniškega talenta tudi to, če se človek koplje v bogastvu, kakor recimo jaz. Toda zakaj ste se ga spomnili v zvezi s smrtjo mojega brata?
Murzajev mu je povedal zgodbo prve dekliške ljubezni Ariadne Georgijevne.
— To po mojem mnenju še ne zadostuje, da bi mogel pasti sum nanj, — je ugovarjal knez, — čeprav ste ga točno karakterizirali. To je bil velik ča-
rovnik, zmožen preslepiti vsakogar, toda samo dokler ga niste dobro spoznali. Sošolci z akademije ga niso imeli radi. Bil je človek, dokler je šlo vse po njegovi volji. Čim ste mu pa jeli nekoliko nasprotovati, je takoj pokazal svoj odvratni značaj.
— Zdaj bi vas pa rad vprašal, kako je z neko tajno iz življenja vašega brata.
— S tajno? Zdi se, da v njegovem življenju ni bilo nobene tajne.
— Kaj pa njegov prvi zakon?
— To je nesmisel! Kakšen zakon? Saj je bil samec.
— Tu je pismo, najdeno v sobi, kjer je bil vaš brat umorjen. Njegova vsebina je taka, da potrjuje domnevo glede samomora.
— To je podla izmišljotina ... Gnusna intriga ... Izsiljevanje in povrhu še nerodno zasnovano, — je vzkliknil knez, ko je prečital pismo. — Nič takega se v življenju mojega brata ni zgodilo in se tudi ni moglo zgoditi. Znano bi mi bilo to, kajti med nama ni bilo nobene skrivnosti. Sicer vam pa lahko povem imena dveh tovarišev iz njegovih mladih let, ki sta z njim stanovala. To pismo ni moglo biti v nobenem primeru nagib bratovega samomora,
— Zato sta ta kratki predsmrtni listek in pismo vzbudila moje nezaupanje, — je dejal Murzajev. — Ni izključeno, da sta bila listek in pismo napisana z istim namenom, da bi kazali sledovi na samomor. Ali vidite madeže na pismu? To je posledica preiskave. Moj prijatelj, dober poznavalec dokumentarne ekspertize, je presedel vso noč nad gradivom, ki sva mu ga prinesla s preiskovalnim sodnikom Pismo je napisano s črnilom iste sestave kakor knezov predsmrtni listek.
Utaju* Josip Z«paft5d H Za Narodno tiskamo' Fra* Jata* H Zo upravo b awomi dol Ksta CHoa Christo* U Vsi v LjubsjoaJ