Štev. 45 (Tek. račun s pašto. - C. C. cen la Pesta) V Trsta, petek 5. novembra 19?? :: Izhaja vsak petek dopoldne. Naslov: TRST - TRIESTE CASELLA CENTRO 17 :: «11 pa: Via Imbrianl l/lII. :: 0O0------------- Izdaja: konsorclj MALEGA LISTA MALI Leto IV. TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. Stane: ena Številka 25 stotink. ... Eno leto 10 lir ... ... Pol leta 5 lir ... ... Četrt ieta 3 lire ... i/ver. Italije celo leto 20 lir oOo--------------- Odg. urednik IVAN PREŠEL ------'V Mali koledar. Petek, 5. novembra: Caharija in Elizabeta. — Sobota, C.: Lenart; Sever. — Nedelja, 7.: Engelbert. — Ponedeljek, 8.: Bogomir; Klavdij. — Torek, Teodor (Božidar); Teofil (Bogoljub). — Sreda, 10.: Andrej Avelinski; Trifon. — Četrtek, 11.: Martin (Davorin); Mena. — Petek, 12.: Martin, papež; Livin; Kunibert. MALE NOVICE Osebna vest. Naš tovariš in prijatelj Rado Bednarik °d Goriške Straže je te dni napravil na "visoki šoli definitivni profesorski ‘izpit. Častitamo ! Našemu učiteljstvu. Najboljši italijanski Časopis za učiteljstvo jo «Scuola Italiana Modenna». Naročuje se v Brescia, via Ant. Callegari. Izhaja vsak teden in stane na leto 30.30 lir. Pišite po «numero di saggio«. Vsak naš Učitelj in učiteljica naj ga ima. Ne bo vam žal! Habsburžani strašijo. Neki angleški list Ije pisal te dni, da želi francoska vlada spraviti zopet Habsburžane na ogrski in avstrijski prestol, češ da se potem no bo bati, da bi se Avstrija pridružila Nemčiji. Iz te moke pa težko da bi se kruh naredil, ker sta Italija in Mala intanlta odločno nasprotni HaJbsburgovcem. Poljaki bi radi kralja. Socialdemofcraški general Pilsudski je nedavno pil bratovščino .s poljskimi ma-gnati-veleposestniki. Jeli so politiko tako obračati, da bi P-i1 su dskega ali pa kneza Radzivila proglasili za kralja. Ubogi poljski kmet! Poredneži. Prejšnji ponedeljek predpoldne je šlo 17 fantov iz Mirna v Gorico na nabor. Pri Komelu zraven Zvezde so kupili za 5 lir makaronov ter so jih razdelili med sabo tako, da je po nekaj makaronov štrlelo iz prsnega žepa vsakega nabornika. Veseli iso šli na pohod čez Korzo. Ko so šli mimo tribunala, jih (je pred Prinčičevo gostilno aretiral maršal karabinijerjev. Aretacije. V Florenci je bil zaprt bivši fašist La-vachini, ker jo žaljivo govoril o Mussoliniju. V Zaleti so zaprli inženirja Ange-linija, kor je ob fašistovski paradi razžalil z besedami milicijo. Saj smo vedeli. Svoj čas je veliko prahu vzdignilo ponarejanje francoskega denarja na Ogrskem. Mažarska vlada jc bila prisiljena Par velikašev zapreti. Prišli so tudi pred sodišče. Zdaj se pa govori že, da bodo po-miloščeni. To smo tudi mi vedeli, kajti Velika lopovščina je častivredno 'narodno delo, grdo je le na drobno krasti. Zopet nesreča z granato. V bližini Grgarja sta pobirala 20 letni Prane Bitežnik in 13 letni Lojze Bitežnik vojni materijal. Pri tem je Fran Bitežnik mdol ob večjo granato tako nesrečno, da le eksplodirala in ga popolnoma razmesarila. Lojzeta Bitežnika pa, ki se je nahajal v bližini, je zadel drobec granate v hok, tako da je prišel iz ravnotežja in P bi tem strmoglavil v prepad. Drobci Sranat so ranili tudi dva druga mladeniču. Iti sta slučajno nesla drva iz gozda, bi sicer 25 letnega Franca Bitežnika, ki Je bil ranjen v trebuh in njegovega tova- 20 Ietega Franca Štruklja, ki J° bil ranjen v desno nogo. Truplo so pokopali na domačem pokopališču, oBtale tr* ranjence pa so prepeljali v goriško boloico- , i li 'lUiMJ1 Četrti atentat na Mussolinija PETNAJSTLETEN MLADENIČ STRELJAL NA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. V nedeljo 31. oktobra je prišel vladni razmesarjeno1 truplo atentatorja. Spoznal načelnik Mussolini iz Reggio Emilia v Bolonjo. Imel je na tam zbrane množice dva kratka nagovora. Zvečer ob 17.38 se je v avtomobilu podal na kolodvor. Ko je avto zavil pri nekem vogalu in' zmanjšal hitrost, tedaj je neki mladenič sprožil strel iz revolverja proti Mussoliniju. Krogla je Mussoliniju raztrgala trak reda Svetega Mavrici j a ter fašistovski )o-pič v višini prs in je nato zdrsnila preko rokava bolonjskega župana, ki je spremljal Mussolinija. Takoj za tem je hotel napadalec izstreliti še drugi strel, a to mu je onemogočil neki orožniški maršal, ki ga Je udaril po roki, v kateri je držal revolver. Razsrjena množica se je na mah vrgla na a-tentatorja ter ga najprej zadavila ter mu razbila glavo in mu nato zadala z bodali 14 globokih ran v prsa. V tem metežu je bilo zabodenih tudi več oseb, izmed ka terih je bila ena zelo težko ranjena. Mussolini pa je dal ustaviti avtomobil, je vstal ter je zaklical množicam: «Mirni vsi, nisem zadet, poglejte me 1» Nato je nadaljeval vožnjo proti kolodvoru, kjer je pregledal bataljon mornarjev ter imel na zbrane oficirje kratek nagovor. Napada sploh ni omenil. Policija je medtem aretirala številne osebe ter odnesla truplo napadalca na kvesturo v svrho preiskav. Očividci dogodka zatrjujejo, da je napadalec pred izvršenim atentatom dal neka znamenja osebam, ki so se porazgubile med tisoč-glavo množico. je v mrliču svojega sina Anteja. Kvestura je aretirala vse člane Zambonijeve družine. V ponedeljek zjutraj je prispel Mussolini v Rim. V palačo Chigi so prišli mnogoštevilni poslaniki tujih držav ter mu čestitali, da so je izjalovil ponovni atentat na njegovo osebo. Med prvimi sta brzojavno čestitala kralj in kraljica. Na praznik Vseh svetih bilo so po vseh mestih slavnostne prireditve v znak veselja, da je Mussolini ostal nepoškodovan. Tudi v Trstu se je vršilo zborovanje na glavnem trgu. Poslanec Wilfan je poslal Mussoliniju brzojavno čestitko te vsebine: «Njegovi ekscelenci načelniku vlade, prvemu ministru — Rim. Siguren, da tolmačim mišljenje vsega slovanskega prebivalstva, ki se zgraža nad blaznim atentatom, izražam V. E. radost nad rešitvijo iz nevarnosti. — Poslanec Wilfan». Vse italijansko časopisje piše obširno o najnovejlšem tako razburljivem dogodku. Fašistovski listi pišejo ostro proti o-poziciji, češ da bo treba še bolj temeljito očistiti opozicijske hleve. V Rimu je množica napadla in opustošila tiskarne dnevnikov «11 Mondo», in «Voce Repubblica-na». Napadli so tudi stanovanja nekaterih opozicionalnih oseb (n. pr. generala ‘Bencivonga). Nekateri opozicionalci s» bili pretepeni. Neki listi so hoteli kritizirati policijo, češ da ni dovolj skrbela za varnost prvega ministra. Poročevalec lista «Giornale Policija je ugotovila, da se atentator d’ Italia» pa zavrača tako očitke. On trdi, imenuje Anteo ZambonL Je sin bogatega industrijalca in lastnika neke tiskarne v Bolcnji, in ima 15 let. To so dognali na ta-le način : Zambonijev oče je dovolil svojemu 15-letnemu sinu Anteju, da sme izostati od doma le do 17. ure. Ker pa je sin izostal še več ur od doma, je bila družina v velikih skrbeh. Odšli so ga iskat vsi člani družine, a zaman. Končno se je oče o-sebno podal na kvesturo, kjer je ležalo da je bila policijska služba vzorno organizirana. Po njegovem poročilu je bila vsaka hiša, katere okna gledajo na ulice, po katerih se je moral peljati Mussolini, od policije natančno preštudirana od pritličja do strehe. Prebivalstvo onih hiš ni smelo brez dovoljenja kvesture tekom poslednjih dni sprejemati nikakih obiskov. Kako, da se je napad vkljub čuječnosti mogel izvršiti, to bo marala dognati preiskava. MIHEC (JAKEC M M.|€ * Kar čudno se mi zdi, N i kako se hitra svet vrti. ! A 2 C P * Po1 Krasa v straha je Imel J n IV Eli i in kar čez noč Je-šel. Svobodna vzgoja. V neki vasi blizu Osijeka im Hrvaškem so trije fantički, stari po 11—13 let, nekega starega pastirja dražili in za norca i-meli. Mož je slednjič enemu pritisnil dobro zasluženo (klofuto. Tedaj 'so slabotnega starca vsi trije napadli z gorjačami; zadeli so ga parkrat po glavi, da je nezavesten obležal. Drugi ljudje so ga našli ležati; prenesli so ga na dom, kjer je kmalu potem izdihnil. Taki so sadovi današnje krive vzgoje. Strašna smrt. Neki mladenič, Strah in j a-Sar a ji č v Mostaru, je 16. oktobra iz radovednosti stopil v prostor za stroje tamkajšnje tobačne tovarne. Začel je pregledovati naprave. Pri tem je prišel v stik s 6000 voltov . močnim električnim tokom. Zvrnil se je, a roka mu je ostala, na aparatu in je gorela s plamenom. Na njegov krik so prihiteli delavci, toda nihče se ga ni u-■pal dotakniti. Tako je ostal nesrečni mladenič v najstrašnejših bolečinah celih 20 minut, dokler roka ni popolnoma zgorela in so ostanki padli na tla. Šele tedaj so bednika prijeli in prenesli v bolnišnico, kjer ga je v par urah smrt rešila strašnih bolečin. Tako je. Po Tomaju se je že dolgo časa govorilo vse mogoče. Na občinskem' uradu je bil revizor iz Trsta od prefekture. Konec revizije je ta, da je podeštat Josip Grbec moral odstopiti. Za komisarja je prefektura postavila revizorja, ki je revidiral delo g. Grbca. klobukih. Pregledoval je klobuke, in če je bil kakšen le malo podoben fesu, je moral plačati dotičnik občutno ikazen, kar tam. Dolgo časa je trajalo, predno so goljufa prijeli. KozorogL Edini kozorogi v Evropi živijo v gorovju Gran Paradi so v Italiji in v loviščih barona Borna na Košuti na Gorenjskem. Stari baron Born je s posebnim priporočilom smel nakupiti v Italiji par kozorogov in jih je pripeljal k nam. Tu so se hitro razmnoževali; a povojni tedni so njih število zelo razredčili; predlanskim jih je bilo samo še 5. Sedaj slišimo, da jih je zopet več. Ta (krasna žival je nekaj tako posebnega, da hodi v okraj Gran Pa-radiso 'lovit samo italijanski kralj in še kak gost, ki ga kralj povabi. V Bornovo lovišče na Gorenjskem prihaja na lov jugoslovanski kralj Aleksander. Furlanski očenaš. Po družinah in cerkvah nam sosedne Furlanije moli se očenaš po furlansko! Kdor zna italijansko, ga bo zajemalo opazovati veliko razliko med čisto italijanščino in furlanskim djalektom. Furlan1 takole molijo očenaš : * «Pari neštri ke šeš in sil. Sej šantifl-kat il veštri nora. Venji il veštri renjo. gej fata la veštra volontat, kome in sil, kuši in tjara. Dajnuš ne il neštri pan kvoti-djan. E rimčtit a no i neštriš debis, kome no ju rimetin aj neštriš debitorš. E no nuš indužit in tentacion. Ma liberajnuš dal mah Kuši šej». ZANIMIVOSTI. Prva železna hiša v Zagrebu. Osješka livarna in tovarna strojev je te dni postavila na Pantovčaku v Zagre bu prvo svojo železno hišo po Forsterje vem patenUi. Vila ima šest sob in vse postranske prostore, centralno kurjavo, vodovod in električno razsvetljavo ter stane do 210.000 Din brez zemljišča. Hiša je varna pred ognjem in odporna proti mrazu in vročini, ker je heraklit v stenah slab prevodnik toplote. Na videz je kakor zidana hiša. Tovarna izdeluje tudi delavske hišice za 46.000 dinarjev; hiša z dvema sobama stane 55.000 dinarjem. Prebrisan. Paša Kemal je prepovedal fes in zapovedal, da morajo vsi moški nositi klobuke. To je izrabil neki navihanec, hodil je po carigrajski okolici in se izdajal za Ko-malovega odposlanca. Kamor je prišd, povsod so so morali zbrati vsi moški, v OPOMBE «Edinost« Da stari poti. V sredo 3. t. m. je prinesla tržaška teta na čelnem mestu članek «Cerkev na razpotju«, povzet iz graške judo-liberalne Tagesposte. Član-karju je očevidno žal, da nimajo avstrijski Judje več nobenega vpliva na osvobojene narode. Pod cesarstvom so bili vedno Slovanom sovražni in zatirali stare pravice. Da so Jugoslovani izgubili glagolico, je bila zahteva Avstrije, ne papeškega Rima. Če je sedaj, ko Avstrije ni več, papež vrnil Jugoslovanom staro pravo v mejah kraljevine SHS, je to le dobro znamenje za kraljevino in za Cerkev. Član-karju «Tagesposte» je seveda to srčno žal in zato piše, da je «Cerkev na razpotju«, da Bog ve kaj bo zdaj in da bodo Nemci in sploh vsi narodi zahtevali mašo v svojem jeziku in da se_ bo latinska Cerkev razbila, da je kralj Aleksander naslednik ruskega carja in ne vem kaj še. Cel članek «Tagesposte» je pristna judovska kolobocija in žal nam je za slovansko oberteto v Trstu, da gre take reči prepisovat. Vsaj tega naj bi se zavedala, da je glagolica starodaven liturgičen jezik in ga ne gre v eno vrsti devati z nemščino ali francoščino. Tudi to bi teta lahko vedela, da Kristus ni svoje Cerkve postavil na latinsko slovnico, ampak na Petrov primat. S Povodnji in viharji po celi Sloveniji Pretekli teden so se vnovič strašne povodnji razlile nad razne kraje Slovenske dežele. Nesreče, kakoršne komaj pomnijo stari ljudje, postale so nekako vsakdanje in še predno se ena rana zaceli, odpre se že druga, tako da dežela pada v pravo revščino. Tu podamo nekaj poročil iz raznih krajev, ki so bili to pot prizadeti. Maribor. V petek 29. oktoibra je bilo ozračje sumljivo toplo in po nebu so se podili 'gosti oblaki. Barometer je padel popoldne izredno nizko in napovedoval viharno ■vreme. Krog pete ure popoldne se je dvignil vihar brez dežja, ki je vedno 'bolj naraščal na silovitosti. Najhujše je divjal' veter nad mestom in okolico okrog pol sedme ure zvečer. S streh je začela leteti o-pefca. Iz strahu pred opeko, ki je po nekaterih ulicah padala na gosto kakor toča, so ljudje zbežali v stanovanja in zaprte lokale, tako da ni bilo nesreč ali celo človeških žrtev. S kako silovitostjo je divjal vihar, je bilo videti v soboto zju-.traij, ko je po vseh ulicah in trgih vse polno razbite opeke in strehe kažejo velike odprtine. V pristaniški ulici je izruval vihar s koreninami vred debelo in visoko lipo in jo vrgel z vso silo na sosedno hišo. Debel vrh visoke lipe med Narodnim dom/om in Tavčerjevo hišo je odčesnil vihar in ga vrgel po plotu. S strehe Narodnega doma so odnešeni vsi težki pločevinasti okraski. S stolpa pri sr. Jožefu v Studencih je odneslo kazalce ure z rimskimi številkami vred. Na mestnem pokopališču je skoraj čisto razkrita kapelica, izruvana vrba žalujka in prelomljenih več smrek. Zelo veliko je trpel mestni park, kjer je smrekov gozd proti Kalvariji ve® polomljen ter poru-van. Vejevja leži toliko po parkov ih stezah, da se ni mogoče izogniti. Največ so trpeli pri Mariboru in okolici starejši plotovi, katere je vihar malodatrt vsae prevrnil. Dolgo časa so kljubovali silovitosti! viharja električni vodi. Električno luč, je skraja vihar samo prekinjal, a o-j krog 8. ure je moč viharja že tako narasla, da je ugasnila elektrika ter je ■bilo .mesto zavito v črno temo do jutranjih iir. Razbitih in na tla pometanih je več velikih električnih svetilk, ki so razsvetljevale ulice in izruvanih ter podrtih je precej drogov, ki so držali električni vod. Vihar brez dežja je razsajal do pol ene čez polnoč, nato se je usul med gromom in (bliskom silovit naliv, ki je trajal Ido tretije ure zjutraj, nakar se je nebo zjasnilo, in vihar se je pomiril. Naliv je segal daleč od Maribora proti severu, ker je zjutraj Drava močno narastla. Kako je razsajal vihar po mariborski okolici, nam je dokaz, da je s koreninami vred izruval v gozdu 24 velikih in debelih (borov. Poročilo z Jesenic na Gorenjskem. Sava je udarila v Kurji vasi čez bregove ter vdrla v tamkaijšnje barake. To je bilo vika in krika. Otroci so jokali, prašiči krulili, rogovi gasilnih društev trobili na pomoč, komande orožnikov vsepovsffti. Sava pa je butala čedalje više čez tovarniški jez in bregove. 2e je bil v nevarnosti most v Kurji vasi in bil za-sitražen po orožnikih, tako da je smel le posameznik čezenj. Posestniki na tej strani Save so odpirali hleve in druge razpoložljive prostore, kamor so iz ogroženih poslopij gonili živino, to se pravi, kolikor pač ima delavec živine, kako kozico ali prašiča. Cele procesije ljudi so nosile cule in druge stvari, ki so se v naglici dale pograbiti, in jih spravljale k prijateljem na levem bregu Save, ki ni bil tako ogrožen. Tovarna je postavila barako v Kurji vasi, v (katero so se šele pred kratkim vselili delavci, ni pa zavarovala brega Save. Gasilci, tako jeseniški kot tovarniški, so delali na vse kriplje, da bi kolikor mogoče ljudem rešili. Vse je bilo premočeno do kože in na mnogih krajih nevarnosti izpostavljeno. Voda je tako hitro naraščala, da so morali na nekem kraju, kjer so barikadirali s smrekami, vse prepustiti ter sebe reševati, sicer bi jih Sava odnesla čez tovarniški jez, v katerega so s strašnim grmenjem butali hlodi, drevesa, drva in drugo, kar je Sava nosila seboj. Most čez Savo pri Javorniku, ali kakor pravijo Dobravski most, je odnesla voda okoli polnoči, onega pri Hrušici pa že poprej. Postajališče ot. Spogledala sta se Jože in Janez, privlekla svoje denarnice 'in štela, štela. Konec je bil pa ta: vsi trije gremo ! Prav do sv. Frančiška tje v A-sdzii ! Vesel sem bil obeh. Sicer sem bil zmenjeni s tistim Rudijem obrovskim, ki se z latinščino tam pri Ljubljani nekje bojuje — pa Rudi je besedo snedel in ostal pri domačem ognjišču. Kot star romar semi imel načrt narejen do pičice, vse zapisano in izračulnano. Tovariša oba navdušena ! Krasen, je bil 7. avgust. V mlado jutro je veselo poskakoval konjič in oče Tomec iz Gradišča so veselo pokali z bičem, mi trije pa še bolj veselo kramljali in 'celo zapeli. Vlak na h e rp oljski postaji je že nepotrpežljivo hropel, mi hitro z voza po listke, nato v vlak. In šlo je veselo v veseli dražbi domačinov ki hodijo v Trst delat, in ženic, ki so nesle prve češplje na trg. Naj ti opišem to pot ? Gotovo si se že vozil po tej progi. Če so nisi — škoda. Zanimiva in lepa je. Vlak drči mimo idiličnega Klanca, ki te iz zelenja pozdravlja in prijazne Drage (St. Elia) skozi strmo skalno drago, plane v prodor, so ustavi v Borštu pri sv. Antonu v Ricmanjih pri sv. Jožefu, pri sv. Ani odloži večino potnikov i,n zdrči k j sv. Andreju. Proga vseh sveta,ikov — je I krstil progo od Herpelj do Trsta neki potnik. Res zasluži to ime. Lepe vasice, lepe cerkvice, najbolj zanimiiiva je tista Matere božje na Pečali, najbolj slavna pa božja pot sv. Jožefa v Ricmanjih. Prišli smo v Trst. Nakupili smo nekaj za pod zob i!n odhiteli na glavno postajo. Kmalu smo sedeli v brzem vlaku. Mimo Barkovelj, pravil j ičnejpa Miiramjara ob morju smo hiteli. Ustavili smo so v Tržiču. Dosti ljudi jo izstopilo in tudi vstopilo. Kraju so pozna, da dosti dela in da je dosti prometa. Jože se je dozdaj držal resno in gledaJl skozi okno. Od Tržiča naprej se je pa kmalu naveličal. «Veš, tako dolgočasno pa ni pri nas», je rekel. «Pri nas imamo hribe in dioline, tu pa sama ravnina, pa ti dolgočasni kanali vmes». Res te vozi vlak po sami širni ravnini furlanski. Pri Červdnjanu te pozdravi nekdanja avstrijska meja. Nato se pa vrste dolgočasna mesta in vasi na ravnini kot ploskev. Večji kraj je Porto-gruaro. Študent si jo hitro zabeležili to ime. Oba — Jože in Janez — sta se zelo zavzela, ko sem povedal, da ima to mesto svojega škofa. «Primojdunaj ! To so pa sami škofje tu I V Trstu, v Gorici, v Vidmu, v Por-togruaru, v Benetkah 1 To so komaj dekanije 1» Jože je glasno zabavljal, midva s-va se mrni pa smejala; Jože pač ni znal, da ima v Italiji skoro vsako mesto svojega škofa. «Čuj,- ali ni to Pijava?« mi kaže Janez široko, umazano reko. Seveda je bila. Tudi" če bi mi tega ine vedeli, bi nas poučila o tem gruča mladeničev, ki so pri pogledu na 'to reko zapeli1 pesom o Pijavi, ki no'pusti, da bi jo tujec prekoračil. Tako so jo rezali to ubogo pesem, da se je še Jožu zasmilila. «škoda», je rekel, «da ne znam to pesmi, ibd pokaz/ail, kako se mora peti. Glej, kakih deset jih je, pa vsi en glas !» No, to je bilo za Janeza ! Kar oživel je ! Razlagal je petje raznih .narodov, kako Italijan poje zategnjeno, enoglasno, Srb -žalostno, kvečjemu dvoglasno, a mi Slovenci'pa veselo, prisrčno in štirig,lasno. «Škoda, da simo le trije ! Mi bi tako zapeli, da bi se vlak ustavil od začudenja«, je sklenili svoje predavanje. Vlak je hitel, brzel po ravnini in čez štiri ure smo se ustavili v Meštrah. (Dalje prih.) • odbita iz že znanih razlogov. — Gospodarski odsek obstoja menda le za uboge, ker proti kapitalistom se ne upa nastopiti. Na Javorniški cesti smo morali mi drugi svoje dele popraviti, toda Jurcov del v «Jeršicah» je pa tak, da ‘kmalu ne bo mogla po injem niti koza, kaj 'šele ljudje in živina. Ali je Jurca preveč bogat, da se mu ne upate ukazati ali /na njegov račun dati popraviti? — Gozdnega čuvaja imamo, a je le za par izvoljenih posredovalec v lesnih kupčijah i/n v ostalem naredi, kar se njemu zdi primerno, drugim naj gozde varuje Bog. — Gospodje prizadeti, katerim ti opomini veljajo, roko na srce, priznajte resnico in poboljšate se, da vas bomo mogli prihodnjič ikaj pohvaliti. dornberg. Slab kruh in povodenj. Vsa vas se pritožuje nad slabimi kruhom. Naši 'sorodniki in znanci, ki prihajajo na obisk iz Gorice in Trsta, se čudijo, da imamo v Bomb ergu tako čm in slabo pečen kruh; »aj je v Gorici in Trstu dosti boljši. Mi vemo, da bi moral biti kruh povsod enak, ker bi morala biti na prodaj samo ena vrsta moke. Tako je odredila fašistovska vlada. Pri nas pa se ddbiijo ljudje, ki se Požvižgajo na vse vladne ukaze in na Proteste izkoriščanega kmeta. Pozivamo Podestata, naj napravi red. Kakor nam je znano, je dovoljena prodaja kruha le na vago; to vedo prav dobro tudi naši peki, Zakaj se tega ne držijo ? Komaj čakamo, da naša zadruga postavi kon/sum-110 prodajalno, da enkrat za dobro pometemo z brezvestnimi izkoriščevalci. — V nedeljo je Vipava zopet močno narastla. Pravijo, da je na zgornjem Vipavskem padlo mnogo dežja, Težko nam je pri srcu, ko moramo mirno gledati, kako nam/ voda izpodjeda naše njive; kos za kosom gre noter. Nikdo ne povrne več zemlje, nikdo nam ne da odškodnine.. Vipava je prejšnjo nedeljo zvečer izpod-j hlev Posestnika Ignaca Harlja. Po-o\ ica hleva je treščilo v valove in s h le-vam tudi dva konja. Okoli devete -ure ■zvečer /so potegnili iz vode enega pri mo-■stu v Zaloščah. Drugi pa je prestal v vodi celo noč in so ga našli šele drugi dan ■zjutraj v Vipavi. Bil je -še živ, s sabo je nosil še vedno kos jasli. Na suho ni hotel iti; na breg so ga potegnili -z vrvjo močni fantje. Rakovec. Jesenski nalivi in povodnji so napravili tudi tukaj mnogo škode. V,sled nalivov 10. pr. m. je potok Rakovec zelo na-fastel in /poplavil občinsko cesto do Po-tnrja, tako da je tudi za osebni prehod nevarna. V tem smo dobili podestata za občini Ponikve in šebrelje v osebi g. Antona Rejca, bivšega župana v Še-hre-Ijah. Kot uvod k poslovanju je razpisal ^ robo to» za popravo po povodnji poškodovane ceste. Ravno so začeli s popravljanjem, ko je 29. p. m. /začelo deževati ln voda je nanovo poplavila deloma že Popravljeno cesto. Potrebno je bilo naj-Proj začeti z vsaj začasno regulacijo potoka, potem nadaljevati popravljanje. Ob Priliki naj bi se podešta osebno ogledal s!var. Cestne gome črez potok so se zad-bje čase izkazale za premajhne; ob vsakem nalivu mora voda po cesti. Treba bo Večjega popravila, kadar bo kaj «cven-ka», da ne ‘bomo vedno brez ceste. Famlje pri Divači. Da se oddolžimo dolžnosti do Mal. lista -•h njegovih čitateljev, sporočamo sledeče: “e ne pozabljen naliv, ki je drugod napravil ogromno 'škodo, tudi nam in prizanesel. Voda je vdrla v premogovnik in onemogočila delo v mnogih stranskih rovih in s tem odjedla marši kateremu delavcu preljubi kruhek, ki si ga je trdo Služil globoko v zemlji in ga med nami ves srečen užival. Nekaj jih je bilo radi tega odpuščenih z dela, ker jih podjetje kaje ni moglo zaposliti, nekateli so šli V Labin, druge jo pa na priporočilo premogovniškega vodstva sprejel v delo Podjetnik, ki je prevzel predelavo poslo-P‘j, katera pridejo pri postavljanju (montaži) novih strojev v poštev. Nabavili so namreč precej novih, močnejših stro- jev, in predelavo poslopja je bila nujna, zlasti na prostoru, kjer bo postavljen stroj za proizvajanje elektrike. Vsa parna -sila bo uporabljena v pogon itega stroja, in obrt -se bo vršil električnim potom, ki je priročnejši in /bolj snažen. Stroji so že skoro postavljeni, potem še napeljava in za sv. Barbaro, zavetnico rudarjev, ali pa vsaj za Božič nam bo ,že svetila električna žarnica. V ostalem pa živimo čisto vsakdanje življenje. -S češpljami smo letos precej srečno izšli, grozdje, kolikor ga imamo, je potrgano in ga je več od lani, pač pa je bila ajda precej slaba. Čaka še svinjska piča ter zelje, /ki dobro kaže in precej slabša repa. Tako smo vsakdanji, da smo celo na «jus» pozabili, ki je lani tako- razburjal duhove. Pa tudi to bi bilo dobro urediti tako ali tako. Iz PREŠNICE. V četrtek 21. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku drago nam Karmelo Bolčič. V najlepši dobi, 19. letu svoje starosti, je po kratki a težki bolezni v Gospodu zaspala. Vsa preška mladina žaluje po njej. Bila je vzorna članica pevskega društva, v našem/ krogu zelo priljubljena, dokaz temu je bil veličasten pogreb. Ne samo iz Prešnice, -ampak tudi iz sosednih vasi, ,se je kljub slabemu vremenu zbrala velika množica ljudi. Pred krsto so -se vrstili venci dr. «Zore», domačih fantov in deklet. Sprevod je vodil klanški župnik -č. g. Soklič. Ob odprtem grobu je zapel bivši cerkveni moški zbor «Jamico» segajočo nam v /srce. Legal je že mrak na zemljo, ko se je množica jela razhajati s pokopališča. Draga Karmela, usoda j-e hotela, da si nas tako zgodaj1 zapustila. Bila si nam dobra -prijateljica, da Te ne bomo mogli dolgo pozabiti. Lahka Ti bodi zem. Ijica * nič». Dali so mu izkaznico. Osebno ga zdaj Heimatsdienst («Služiha za domovino«, tudi nasilna organizacija) ni mogel napadati. A na Veliko gospo jnico leta 1921. mu je pogorela hiša z vsem žitom in senom, kar je bilo v nji, in da bi ne dobil zavarovalnine, -so ga dolžili, da je žažgal sam. Decembra me-seca istega leta so mu žažgali ženino hišo, kjer je stanoval; gasiti ni bilo mogoče, ker ni bilo vode, a tudi ne pomoči. Starega očeta in otroke so morali -spraviti pri oknih ven, da niso zgoreli. A našli so se tudi dobri ljudje, ki so mu pomagali. Sam je -pravil, da pozna zločinca, ki /ga hoče uničiti, a dokazati mtu ne more in je molčal. Ko j-e zopet -zidal hišo, -si je mogel nekje •kupiti dober kup konja. Ko je vozil z žage deske, prišel je Heimatsdienst ter mu vzel še konja, češ da je ukraden. Ko so častniki Heima-tsdiensta imeli iz slovenskih občin ukradene konje, -se pa nihče ni zganil. Sosedje so mu svetovali, naj proda obe posestvi in naj odide ter si drugod kaj kupi, ali Miglar je preveč lju. bil svoj dom, svoj domači kraj. Poguma ni izgubil; priden ko mravlja je upal, da se v nekaterih letih zopet vse uredi in pomiri. Zdaj mu bo Bog vse uredil in povrnil vrlemu možu, kar je pretrpel. «čast, koimur čast I) Na Trači pri Tinjah na Koroškem j° umrl letos na dan sv. Jožefa komaj 35 let star mož, katerega spomin se ne sme pozabiti. Pavel Miglar, p. d. Kropivnik, je bil mož vseskozi katoliški i-n vseskozi u- dan svojemu župniku, a obenem tako -zaveden svoje narodnosti, da bi bil vsak' spraviti na čas pripravljen tudi zanjo žrtvovati svo-1 meraval v škodo društva ali poedinega jo življenje. Četudi si je bil pred leti pri 5iaija, 7. da hočem vse storiti, kar je Framasonska prisega Brezverci radi vpijejo, da smo katoličani nestrpni, da Cerkev ljudi usužnju-je, da jemlje zlasti z redovnimi obljubami prostost volje itd. Kako nestrpno pa je v resnici brezver-stvo ! Framasonski poglavarji zahtevajo od svojih članov, da jim s prisego zatrdijo, da bodo na slepo -pokorni vsem njihovim odredbam. Obrazec take prisege je bil -nedavno objavljen v listu «L' Union«. Glasi se : «Prisegam pri Bogu in pri svoji časti, 1. da -hočem kar najbolj natančno molčati o notranjem stanju društva, pa bodisi, da bi tudi izstopil iz društva svojevoljno ali prisiljen, 2. da hočem točno vršiti predpise in se pokoravati vsem odredbam društva, 3. da hočem brez obotavljanja sprejeti vse kazni, ki se mi bodo naložile, 4. da h-očem vse ubogati, kar mi bodo ukazali moji predstojniki v društve -nih zadevah, 5. da hočem molčati kar mi zaupa kak član našega društva, izvzem ši, da ni v korist društva, 6. da hočem dan, karkoli bi kdo na- neki nesreči polomil obe nogi, so ga v vojni le še vzeli k vojakom. V Karpatih, tako moji moči, za procvit in napredek društva, 8. da se hočem točno udeleževati vi*,.h je pravil, je trpel lakoto, da bi -bil jedel ‘ društvenih shodov, 9. da se hočem varo podplate. Bil je zadet v glavo in obležal! vati vsakih zdražb v nekem jarku, kjer je pričakoval zadnjo uro. A so ga le še našli in spravili v bolnišnico, kjer je okreval in se je vrnil ob koncu vojske na -svoj dom. Tu se je še le iznova pričelo njegovo -mjučeništvo. Ko so se Slovenci umaknili iz dežele, je -pridrvela oborožena Volkswehr (nemška nasilna organizacija) nad Kropivnika. Kropivnik je imel -še vojaško puško i-n se je proti tolpi branil ter je, ko so mu hoteli vdreti v -hišo, vanje streljal. Junaška Volkswehr je trenutno bežala, a Miglar je vedel, da se vrnejo in je moral /seve bežati tudi sam. Pol leta se je potjkal in iskal zaslužka na Spodnjem Štajerskem. Medtem je vlogo Volksvvehra prevzel domači Baueihund («Krnie-čka zveza«, nemška organizacija sovražna Slovencem). Kot -da je razbojnik, so Miglarja naprej iskali. Nekoč mu zboli otrok, oče pride domov ter stoji ob smrtni pos-telji otrokovi, kar poči strel in krogla udari /poleg o-četa v steno. A mož je le še utekel. Drugič jih pride več, mož beži v prvo nadstropje in skoči dol ter uide v temni gozd brez jopiča, brez klobuka. Nemci so ga zapazili i/n streljali za njim kakor za divjačino. V teh razmerah so mu prijatelji svetovali, naj gre sam v Celovec na državno pravd-ništvo: ako ga zapro, bo vsaj življenja varen v zaporu. Celovški državni pravdnik je poslušal nesrečno zgodbo vrlega moža in mu je dejal: «Idi-te domov; vi ste se le v sili branili i-n poskrbeli bomo, da se vam ne zgodi naprej in prepirov v društvu, 10. da hočem vedno na nesebičen na čin podpirati društvene namene.« Takih obljub .ne delajo niti redovniki kat. Cer kve in vendar — če oni kaj obljubijo, je «suženjstvo», če framason obljubi hujše stvari, je «napredek in svoboda«. Raznotero• Balsa les. V vročih pokrajinah Južne Amerike dn na Antilih raste drevo, katerega -1-es je komaj polovico -tako /lahek ko-t Plutovima. To je baJ-sa drevo, kar se pravi splavuio d/revo, ker ga domačini uporabljajo za splave. Latinsko ime je «ochroma ilago-pus.» Posebno pripraven je za letala, zračne ladje ter rešita/e obroče. Drevo raste hitro in doseže v prvem letu 11 m. Deblo zavzame v-sak-o le/to 12 do 13 -cm debeline im je šestimi leti doraslo, šole v zadnjih letih so postali pozorni nanj in ga bodo gotovo še v razne s vrh e uporabljali. Podganji Babilon. Baje /ni nikjer toliko podgan kot v mestu «.luči», Patrizu, Ko nastopi -noč, švigajo po pariških boulevardih ter cvilijo z odurnimi glasovi Dr. Marcho-ur odi pariškega Pasteurjevega zavoda opisuje to nadlogo mesta Pariza Pravi, da jo podgana človekov najzvestejši tovariš, pred vsem tovariš umazanega človeka Na svetu je trikrat toliko podgan kot -ljudi. Povzročajo -mnogovrstne bo- lezni, celo tako zvano «mirzlico /strelskih jarkov« so pripis/ovali -stiku podgane im človeka v stisnjenih prostorih na in za frontami svetovne vojne. Tako zvani lovci po/dgan- -ne pomenijo nič, kaj-ti -ljudje tega poklica podgane celo goje, da prejmejo razpisane premije, ko pred/lože gotovo število podganjih -repov. Tudi strup je brez pomena, kaj-ti po zatrdilu gori omenjenega zdravnika, je- podgana najiimi-eligantnejšaj roparica, ki strup že v /n-aprej sluti ter ,se- ogrne zastrupij-an/ih krajev. Edino /sredstvo proti podganam je to, da -skrbimo, da nimajo od česa živeti Nobenih odpadkov proč metati, posebno v- kanale ne. V-se preostanke v klavnicah sežgati/. Vsako skladišče bodi betonirano, nobenih lesenih podov. Le na tak način je mogoče vsaj -neko! i-kp omejiti to nadlogo, Kje so največji debelnharji. Najbolj debele može je dobiti na Angleškem, četudi je v oni deželi razmeroma največ «trsk» v -podobi angleških lordov in »ledij«. Neki linlcolnški živinski trgovec je, ko je 29 let star umrl, tehtal 290 kg, kramar Edvard Bri-ght, kateri je umrl leta 1750., star 30 lei h tehta 30 kg. Ta je bil dosedaj najtežji -človek na svetu, ki je pa bil bolj vreden pomilovanja kot -pa občudovanja. Gosposki tihotapci Carinska obmejna komisija berlinsko-brandenburška je prišla na sled družbi, ki je prav velikopotezno tihotapila špirit. Aretirali so: tihotapca, ladijskega inženirja Bauerja, kapitaliste brate Linde-mann in še deset oseb, med katerimi jih je več med- veljaki berlinske «boljše» družbe prav dobro znanih. Bauer si je bil kupil elegantno jahto, jo predelal tako, da so bili v nji dobro skriti tanki za špirit, in korajžno -tihotapil. Da bi se obrat razširil, je pritegnil Lindemanne, ki so kupili velik tovorni parnik im ga kot skladišče namestili v Vzhodnem morju izven carinskega obrežnega pasu 12 milj. Bau-erjeva jahta pod zastavo «cesarskega» jahtnega kluba pa je prevažala po 5000 litrov od parnika v 'bližino Berlina. Pravijo, da ima država najmanj tričetrt milijona mark (skoro 5 milijonov lir) škode, najbrž pa še mnogo več. * Pravi delavec. Neki angleški trgovec je vzel v službo pripravnega dečka. Več mesecev je pridno delal, ne da bi ga bilo kdaj treba posvariti. Nekega dne pa je dečko stal poleg zaboja in nič delal. »-Kaj bi pa rad?« ga vpraša gospodar. »Plačo bi imel rad- povišano.« »Kolika imaš sedaj na teden?« »Dvanajst šilingov.« »K-o-liko bi pa rad imel?« »Vsaj en funt« (-t. j. 20 šilingov ali 120 -lir). «Ali res?« «Da, res gospod in pa da vam povem, da že tri tedne vedno mislim na to, pa od- preobilega dela nisem imel časa, da bi vam povedal.« Dečko je dobil povišano plačo. Poravnajte naročnino! ■G^^V9GX5/50t3X!/3G\S/S06\!/SG\5/ri Jakob Bevc urarna In zlatarna TRST * Čampo S. Rlacomo št. 5 ZLATO kupuje v vsaki množini po (naj višjih cenah. KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. n 2/W\£> e/S\SO ■ ZDRAVNIK Or. IGOR FRANKO absolvent dunajske klinike, ordlnlra v IljisSi Bistrici št. 122 vsak dan od 10-11 ln odi 3-4 na Knežaku pa pri g, Česniku ob torkih in petkih od 9-12. GOSPODARSTVO Naši ljudje kislo mleko vse premalo čemijo, nekateri ga pa sploh ne marajo. Vendar je pa kislo mleko tako koristno, da bi ga morali prištevati med redno vsakdanjo hrano. Pri .nas kisamo mleko tako, da ga postavimo poleti na hladen prostor, pozimi pa na topel. Posoda ne sme biti popolnoma pokrita. V toplem času je mleko skisano že tretji dan in je takrat tudi najokusnejše. Prestaro mleko je grenko. Neki zdravnik pa je baje dognal, da doseže kislo mleko šele po osmiih dneh vso zdravilno učinkovitost, ter je svetoval, naj pijejo tako staro kislo mleko zlasti jetični ljudje. S takega starega kislega mleka naj se posname samo neužitna zgornja kožica, ostalo pa se naj dobro premeša in užije. Po mlekarnah pripravljajo kislo mleko na :bol-garski način: v aveže mleko devajo posebne glivice, nekak kvas, ki povzroča kisanje. 1 I i Tako pripravljeno mleko imenujejo Bolgari »jogurt«. Pod istim imenom ga dobite na Dunaju v .mlekarni. Zanimivo .je mnenje nekega ruskega zdravnika o koristnosti bakterij v kislem mleku. Mož razlaga to takole: Bakterije, koristne in škodljive, se nahajajo po vsem telesu, največ pa v debelem in slepem črevesu. Koristne bakterije podpirajo prebavo im krepijo telo, škodljive pa razkrajajo organizem, povzročajo bolezni in ostarelost. Obojne bakterije se med sabo bojujejo; one, ko so sil.nejše zmagajo. Zato je treba dovajati telesu takšne bakterije, ki ugonabljajo bolezenske bakterije, predvsem pa one, ki povzročajo legar in jetiko. Po zavŽitku mleka se namreč spravijo mlečne bakterije na one, ki so v telesu, se bore z njimi in jih mnogo pomore. Zdravniki pravijo, da ima kozje kislo mleko več zdravilne moči kakor kravje. Tudi v sladkem mleku, siru in maslu je nekaj takih koristnih bakterij. Bakterije v mlečni kislini ne uničujejo samo bolezenskih bakterij, temveč tudi take, ki razkrajajo telesno svežost in povzročajo staranje las, kože in drugih or ganov. Preobilno uživanje kislega mleka je minogokrat vizro.k napenjanju in drugim nerodnostim v želodcu in črevah Ljudje, ki so temu podvrženi, naj jedo kislo mleko s kruhom in ga uživajo po malem, pa večkrat. in se zato jedi v aluminijevi posodi prej skuhajo. Zelo lahko jie čiščenje aluminijeve poisodtei. Toda pri temi se ine sme uporabljati soda in druge jedke snovi, ker razjedajo aluminij in povzročajo bele lise. Če hočeš, da dobi .posoda lep sijaj in; izgloda kot nova, pridni topli vodi kako redkejšo kislino; .najboljše je malo kisa ali citrono ve kisline. Kokoši, ki žro jajca. Kokoši se lahko inavadijo jajca žreti pozimi, ko jajca zmrznejo. Ko so enkrat okusile, kakšen je njih lasten) pridelek, potem naravnost hrepene za jajci. Odvaditi jih itega mi mogoče drugače, .kakor na ta način: Vsako sveže zleženo jajce takoj odvzeti, a na ono mesto pa položiti porcelanasto jajce. lajčje lupine pa smemo perutnini dajati le pirav drobno zdrobljene. Tudi zidmega ometa in peska ne sme manjkati. Beneške obligacije (papirji vojne odškodnine) dmajo borzno ceno 66.70 za 100. To je za 1000 lir obligacij dobiš gotovine 067 lir. pravilna molža krav. Večina oteklin vimena je posledica slabe in nepravilne molže. Vmetje vimena pri mladli kravi ima za posledico zmanjšano količino mleka, a dostikrat je taka krava popol noma izključena kot krava mlekarica, Kakor mora gospodar paziti na to, da bo žito čisto iamlačeno, prav tako mora gospodinja gledati', da so krave popolnoma izmolzeno. Čim bolje in čisto je 'Kirava pomolzena, tem; boljša mlekarica bo. Krave je treba molzli trikrat na dan im. sicer v enakih presledkih. Med molžo mora v hlevu, vladati popol en mi n kravami mlekaricami je treba posebno lepo ravnati. Napaka, če kravo, katera pri molži ni mirna, pretepaš, se navadno ne da nikdar več popraviti. Posebno težko je in mnogo, truda stane molža krave po prvem1 teletu. K takim kravam se sme pustiti le izkušena oseba, sicer ibo žival .takoj pokvarjena. Ako krava pri mol žii ne stoji mimo, so navadno vzrok 'bolečin«, kaitere jii povzroča oni. ki jo molze. Tajnost obilnega blagoslova mleka tudii v malem hlevu veliko leži nia temi, kako se molze. Posoda iz Mumiinija je radi svojih prednosti zelo razširjena. So no pobije zlepa in tvori' že kovina sama neko vrednost. Da se ne obtolče tako hitro, pazi pri nakupu, dia (ne kupiš prelahke posode. Pri alumimi jievi posodli so kru že v ime izključene in tudi rja, se je ne prime. Aluminij jo dober vodnik toplote Naša pošta. Pregarje. Dopis ni umljiv uredniku in tudi bralci ne bi razumeli. Take reči je treba bolje pojasniti, ako je predmet sploh vreden, da se javno obravnava. Se priporočamo. Boršt. Dopis iste vsebine smo že priobčili. Vseeno hvala. Se priporočamo. G. J. 2vab - HEgnanego. Prejeli smo lil i za naročnino do konca leta. Po čem je lira? Dne 30. oktobra si dal ali dobil: za 100 dinaijev — 41—. L. za 100 6. kron — 70.50 L. za 100 fr. frankov 73.— L. za 100 šilingov — 384.— L. ' za 1 dolar — 23.40 L. za 1 fant — 113.50 L. PRIMARIJ Ravnatelj očesnega oddelka v goriški mestni bolnišniei. Izučen na oSesni kliniki dunajskega vseučilišča. Specialist zabolezni na očeh Sprejema od 10-12 in od 3-4 Gorica, Corso G. Verdi 24. ifinn MODERNA PARFUMERIJA G. B. GIUMLIA ■ POSTOJNA Bogata izbera dišav in dišečega mila iz prvovrstnih domačih in tujih tvomic. Toaletne potrebščine in predmeti za darila. Drobnarije in umetnije. Koralde, biseri, .predmeti iz brušenega beneškega stekla. CENE ZELO ZMERNE. Trgovino lahko obiščete, ne da bi moraii kaj kupiti. jliiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiuiiib. ŽE S Zobozdravnik I h PRIMARIJA dr. JI. de Fiori v Gorici Cojpso Viitorio Km. Ul. 14 Sprejema od 9-12 in od 2-4 Andrej Purit TRST Via Me#la it. • Kovaikl--------- —— mojster IZVRŠUJE: Vsakovrstna stavbena dela-Železne ograje in amrežja - Takojšnja izvršitev - Štedilniki vseh vrst- Izdeluje tudi želerne ralettes- Poprave,spopolnitve. MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst ■ Via Ugo Polonio 5. UoBtR SVET je zlata vreden. Proti slabosti in bolečinam v želodcu in glavi, slabemn teku in prebavi, grenkosti v grlu, zaprtju, uživajte «Gastrin». — Izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim, influenci, težkemu dihanju je Prsni sirup. — Proti oslovskemu kašlju je preizkušen« sredstvo Sirup balsamicus. — Uspešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih, v križu, v glavi je «Reumazan» kot tekočina, a «Liniment Laaom.entol» kot mazilo. — Za kožne bolezni se rabi z gotovim učinkom «Sentjurjero» mazilo; izvrstno za rane, ture, opeklina, odr-tine; prepreči prisad, meči in celi. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU - Bistrica. 1 specialist za zobe in usta | sprejema | v Sorici na Travniku št. 26§ in v AjdovSiini nasproti 1 posojilnici %iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiF iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHtmiiittiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiii Naiviije cm platni« za KOŽE kun, zlatic, lisic dibnrjiv, vider, jazbecev, mačk, merit, Irtov, divjih in donaCih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via Cesare Battisti it. 11II. nadst., vrata 16 Sprejemajo se pošiljntve po pošti.. iiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnmmiiiiiiiiiiiiiHiiinnHii Zobozdravnik dr. Sardoč D. ordinira v Trstu via M. R. Imbrlanl 16, I. (Prej v> S. Glovannl) LJLVKOL. Jako učinkovito sreOstvo posebno v poletnem času in v vročini Kdor se čuti šibek na živcih in trpi glavobol, naj uporablja edino le «Gly-kol», ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L. 7.—. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se le v lekarni Castellanovich, Trst, (San Giacomo - Sv. Jakob) Via Giuliani 42 (vsjooredno z ulico via deli’ Istria). PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnhn afekci-jam. Steklenica za odrasle L. 7.50, za otroke L. 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst (San Giacomo -Sv. Jakob), Via Giuliani 42. od 9-12 in od Podpirajte slovenska podjetja in trgovine! jiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim | Koristne knjige J S so domači zdravnik. Knajpova 2' = knjiga : Kako se bolnikom streže, g S Dorruači živinozdravnik in sploh g = vse take knjige, ki jih človek sko- S = ro vsak dan rabi. Ako pa jih pro- p = sto rabiš, se ti bo knjiga kmalu g H raztrgala in boš moral spet dajati § S težke liro za nove knjige. Da boš g S kaj prihranil, daj knjige vezati, g = tako da bodo večne. Pošlji jih v g = Katoliško tiskarno v Gorico, Riva || = Piazzutta 18. miiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii Stab. Tip. Silvio Spuzzal - Trieste jjiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiimiiniiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii HiniiiiiimiiniiiiiimiiimiiHiiiimiiiiiiimii% Največja zaloga pohištva i na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 [ 5= Ustanovljena lota 1897. | I Na iibiro 50 celotnih oprem . | bodisi za spalnice bodisi za obedmee j od prav preprostih do najbolj razkošnih 1 = Cene zmerne) Delo trdno . Pohiltvo lastnega izdelka, izvrleno od prvovrstnih delavcev vsake stroke j f ANTONcc BREŠČAK j %iu»iiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniurniiininiiiiiiiiuiiMiiiiiuimmiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiilii RRIVEC Andrej Rojc, Gorica, via Se minario 2, se priporoča sl. občinstvu. PEČENKO FERD., Trat, Scala Belvedere 1, priporoča svojo staroznano žganja rijo. Ima na razpolago najboljše vino «‘brul^», črno 'kavo in likerje.____________ Kdor želi kupiti POSESTVO V JUGOSLAVIJI, se naj obrne na splošno znano in največjo posredovalno pisarno v Sloveniji «POSEST», LJUBLJANA, Sv Petra cesta St 24. Tvrdka izdaja svoj list, v katerem oglašuje veliko število najraznovrstnejših posestev. Naročnina letno Din. 20.—, polletno Din. 10.—. Na želio pošljemo 1 številko brezplačno PRODAM po nizki ceni Sv. pismo stare in nove zaveze ter več knjig Celovške Mohorjeve družbe od 1. 1876. daljo. Vse je lično vezano. — Naslov pri upravi. FOReessm TrSt rtn eavftn S nfi Sp. Jakobu | TSt odlikovana v Parizu in Genovi 1924. m veliko pr amil o, diplomo in mimto svetinjo NI vseeno, kje: kupujete obutev. Ako hočete biti prvovrstno postreženi, kupujte le pri FORCESSINUt