AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 113
CLEVELAND, OHIO, MONDAY. MORNING, MAY 13, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
Nizozemci so se umaknili pred mnogo večjo nemško silo
Nemci so prekoračili reko Maas in zavreli več nizozemskih mest, toda Nizozemci so pregnali Nemce iz mesta Mili, 10 milj od nemške meje. — Zavezniški avijatičarji obmetujejo Nemce z bombami.
Amsterdam, 12. maja. — Najmanj 20 oseb je bilo ubitih danes, ko so nemška letala bombardirala mesto. Pri vasici Zuylen so nizozemske čete ujele več nemških vojakov, ki so se spustili iz letal in,ki so se potem poskrili po drevju. Iz bojev na meji se poroča, da so nizozemske čete napadle Nemce v boju, ki je trajal nad štiri ure. Pri tem so iztrgali Nemcem iz rok eno mesto in pri napadu na nemški oklopni vlak pobili vse nemške vojake do zadnjega moža.
Nemška letala dovažajo vedno nove vojake, ki jih spuščajo s padali na tla na raznih krajih Nizozemske. Toda patrulje jih pa-zno zasledujejo in sproti pobijajo.
Nizozemsko vrhovno poveljstvo poroča, da so se prve vrste, ki so branile meje, umaknile, kakor jim je bilo ukazano po bojnem načrtu. Zadržale so Nemce toliko časa, da so lahko spustili vodo po vseh nižinskih krajih.
Dobesedno se poročilo glasi: "Francoske in angleške čete so prihitele na pomoč, da skupno z našimi četami branijo našo domovino. Naše čete so na meji izvršile svojo nalogo do pičice po načrtu. Potem so se umaknile nazaj. Po silovitem napadu, ki je trajal nad štiri ure, smo iztrgali Nemcem iz rok eno naših mest. Potem so naši vojaki napadli nemški oklopni vlak in pobili v njem vse Nemce. V vlaku smo našli mnogo tiskane propagande v nizozemskem jeziku, enako tudi mnogo uniform naše armade. V mestu Hagueso so hoteli Nemci zavzeti policijski glavni stan, kar se jim pa ni posrečilo. Iz hiš, v katerih žive Nemci, ki so dozdaj uživali našo gostoljubnost, se je streljalo na naše vojake in policijo. Temu smo takoj storili konec. Nemci še naprej spuščajo vojake iz letal, toda ne več v toliki meri kot prvi dan. Te" sproti pobijamo.
FRANCOZI SO PRIZADELI NEMCEM TEŽKE IZGUBE
Paris, 11. maja. —V sektorju Sierck v dolini reke Moselle so francoske čete odbile silovit naskok Nemcev, kakršnega še niso napravili na Maginot linijo, odkar traja vojna. Ena popolna nemška divizija, broječa 14,000 mož, je bila ustavljena na naskoku. Tudi naskok nemških čet vzhodno od Luksemburga je bil strt iz cinkt utrjenih postojank, kamor so se francoske straže umaknile po prven napadu Nemcev. V akcijo so bili poklicane rezerve, ki so sicer v notranjih prostorih Maginot črte. V akcijo je stopilo topništvo in strojnice.
Kongresnik Sweeney zahteva angleške otoke kot odplačilo U. S.
Cleveland, O. — Kongresnik Marti n L. Sweeney je podpredsednik komiteja, ki si je nadel nalogo delovati za iztirjanje vojnega dolga od Evrope, je govoril po radiu v soboto večer ter zahteval od vlade Zed. držav, da ' zasede angleške otoke v Karibej-skem morju in angleške Hondu-re, kar bi bilo prvo plačilo na bilijone, ki jih dolguje Anglija Zed. državam in od katerega dolga Anglija ne plačuje niti obresti. Poleg tega, da bi dobile Zed. države nekaj za svoje posojilo, kar drugače nikdar ne bo, bi bilo to otočje v veliko obrambo Panamskega prekopa in v obrambo ameriške celine od te strani.
Mr. Sweeney je svaril ameriški narod pred plačanimi agenti, ki bi radi zapletli Zed. države v vojno rekoč, da naša skrb naj ne bo radi Maginot ali Siegfried linije, ampak naša lastna krušna vrsta doma. "En spomenik nepoznanemu vojaku je za eno generacijo dovolj," je rekel kongresnik.
Euclidčanom se priporoča v izvolitev sledeče za precinktne načelnike
V 1. vardi, precinkt Frank J. Turk, precinkt Matt F. Intihar. V 3. vardi C" Andy Yerman,
ZAVEZNIŠKE ČETE HITE V BELGIJO, HOLANDSKO
Paris, 12. maja. — Francosko vrhovno poveljstvo poroča, da hite vedno nove zavezniške čete v Belgijo in Nizozemsko. Nekaj teh čet se je pridružilo Belgijcem, druge pa hite naprej, da se pridružijo Nizozemcem. Delajo se priprave za največjo bitko, kar se njih je še bojevalo.
NEMŠKA ZRAČNA SILA NAPADA BREZ OBZIRA
Paris, 12. maja. — V prvih dveh dneh nemškega "blitz-kriega," ki ni namenjen samo Belgiji in Nizozemski, ampak tudi Franciji, je bilo po Franciji 147 smrtnih žrtev nemških bomb v lažnih mestih, katere so Nemci napadli. Nemški napad je namenjen v prvi vrsti zrakoplovnim pristanom, železniškim križiščem in kolodvorom. V prvih dveh dneh so Nemci izgubili 80 letal v Belgiji in Franciji, v Holandiji so jih izgubili pa več kot 100. Angleško in francosko poveljstvo zanikata, da bi bombardirali civilno prebivalstvo v nemškem mestu, Freiburgu. Nemci to trdijo samo zato, da bi imeli izgovor bombardirati francoska mesta.
V BELGIJI SO NEMCI DOBILI VAŽNE POZICIJE
Brussels, Belgija, 11. maja. — Močna nemška kolona, katero je podpiralo letalstvo in bojni tanki, je zavzela važne postojanke v belgijski obrambeni črti blizu nizozemskega mesta Maastricht. Belgijsko vrhovno poveljstvo poroča, da so trpeli Nemci pri tem težke izgube in da Belgijci še vedno obvladujejo utrdbe okrog mesta Liege. (Nemška poročila trdijo, da imajo Nemci mesto Liege že v svojih rokah). Dalje poroča belgijsko poveljstvo, da so nem ški 'letalci bombardirali mesta po vsej Belgiji. Ekspresni vlak, ki vozi med Parizom in Brusljem so nemški letalci obstreljevali z strojnicami. Če je bil pri tem kdd ranjen, se še ne ve.
V glavno mesto Bruselj so vrgli nemški letalci pet bomb. Dve osebi sta bili pri tem ubiti. Preko Belgije hite angleški in francoski vojaki, ki imajo s seboj težke topove in bojne tanke. Kje bodo zavzeli pozicije ne sme še v javnost
NEMCI IMAJO NOVE VRSTE OROŽJE
Berlin, 11. maja. — Nove vrste orožje, ki ga poseduje Hitlerjeva armada, je omogočilo, da so Nemci zavzeli trdnjavo Eben Emael pri mestu Liege, ki spada v belgijsko obrambeno linijo. Trdnjavski poveljnik z 1,000 možmi se je udal. Kakšno je to novo orožje, nemško poveljstvo ne pove. Ta trdnjava, o kateri Nemci trdijo, da so jo zavzeli drugi dan invazije, se je leta 1914 ustav-liala Nemcem en cel teden.
Nemško vrhovno poveljstvo zatrjuje, da so nemški letalci Uničili od 300 do 400 sovražnih letal z bombardiranjem zrakoplovih pristanov in 23 so jih včeraj izstrelili. Dalje poročajo, da so Potopili eno sovražno podmornico, eno križarko in dve trgovski ladji.
"D" "C" pre-"E"
Louis Zgonc. V 4. vardi, precinkt "B" Jerome A. French, v precinkt "D" Veronika Nada-zinski. Kot smo že poročali, je Mr. Frank Derdich odstopil kandidaturo kot precinktni načelnik v 3. vardi, precinkt "E," Louis Zgoncu, zdaj se pa čuje, da se po precinktu zopet razna-šajo listki za njegovo kandidaturo. Če je to res, tako početje obsojamo, ker ni možato. Zato vsi volite v precinktu "E" 3. varde za Louis Zgonca. Iz bolnišnice James Gospodarich, 14928 Sylvia Ave. se je povrnil iz bolnišnice in prijatelji ga zdaj lahko obiščejo doma.
Prestavljena vaja Pevske vaje Kanarčkov in zbora Cvet bodo danes mesto jutri, ker bo jutri dvorana oddana za volitve.
DANES POJDITE NA POLITIČNI SHOD!
Danes zvečer ob pol osmih se vrši zadnji politični shod v 23. vardi. Vrši se v avditoriju SND na St. Clair Ave. Shod sklicuje demokratska zveza 23. varde, katere predsednik je Mr. John H. Gornik, ml. Kot se nam poroča bodo nastopili odlični govorniki, kot Ray T. Miller, bivši senator Robert Bulkley, Michael A. Feighan in drugi.
Najboljše je, da slišite obe plati zvona. Eno ste sli|ali v četrtek, eno boste danes. Potem boste pa lahko sodili, kako boste volili. Torej danes zvečer vsi na shod!
'IZJAVA~
V	petkovi številki Ameriške Domovine je bil priobčen dopis, v katerem se trdi, da so Gong-werjevi kandidat je vsi oni v 23. vardi, ki so se izjavili, da kandidirajo kot neodvisni za precinktne načel nike. Resnica pa je, da je tem kandidatom pri srcu samo korist demokratske stranke in da bodo volili za načelnika onega, ki bi bil edini zmožen poravnati spor v demokratski stranki. Ta spor se pa ne bo poravnal, dokler ne bosta od vodstva odstopila oba, Miller in Gongwer. Zato apeliramo na slovenske državljane, da volite za tiste, ki kandidirajo kot svobodni kandidatje, ki si ne pustijo diktirati ne od tega ne od onega.
—John L. Mihelich.
Zadušnica
V	torek ob osmih se bo brala v cerkvi Brezmadežnega Spočetja na Superior Ave. in 41. cesta zadušnica za pokojno Alojzijo Amigoni v spomin 22. obletnice smrti.
Poseben apel vsem slovenskim volivcem!
Ponovno smo poudarjali, da volite za vse slovenske kandidate! Zlasti to velja za kandidate v državno po-stavodajo, kjer lahko volite za 18 kandidatov, dočim imamo Slovenci samo šest kandidatov. Torej lahko valite za vseh šest. Če ne bomo Slovenci podprli svojih kandidatov, kako moremo potem pričakovati to od drugih narodnosti.
A vendar je vardni vodja 23. varde, Anthony Za-krajšek, ki je v službi pri šerifu ,uvidel, da niso vsi Slovenci vredni njegove "milostne" podpore. Zato je izdal vzorčne glasovnice, v katerih je "pozabil" napraviti križ pred dvema slovenskima kandidatoma in med temi prezrtimi je Jo Modic. Zato apeliramo na vse slovenske državljane in državljanke, naj ne pozabijo oddati glasu za Jo Modic, da bomo tako popravili "pozabljivost" slovenskega vardnega vodje. A temu vardnemu vodji bi privoščili, da bi bil temeljito poražen v precinktu, kjer kandidira.
Jugoslavija je podpisala z Rusijo ugodno trgovsko in paroplovno pogodbo
Moskva, 11. maja. — Sovjetska časnikarska agentura "Tass" je danes naznanila, da je bila podpisana med Rusijo in Jugoslavijo trgovska in paroplovna pogodba. Ta pogodba določa, da bo znašala trgovina med obema državama za leto 1940 in 1941 nad 176,000,000 dinarjev. (En jugoslovanski dinar je vreden 2 in četrt centa ameriške veljave). Pogodba tudi določa, da bo imela sovjetska Rusija trgovsko zastopstvo v Jugoslaviji in Jugo-
slavija enako v Rusiji.
Rusija bo izvažala iz Jugoslavije baker, svinec in zink, kar se tiče rud, dalje mast in druge stvari, v Jugoslavijo bo pa izvažala pol jedel j ske in druge stroje, petrolej, bombaž in drugo.
Koncem tedna odpotuje v Moskvo jugoslovanska vojaška komisija, medtem ko bo jugoslovanska trgovska komisija prinesla s seboj iz Moskve ponudbe politične vsebine. V Belgradu izražajo upanje, da jih bo Rusija varovala pred Nemci in Italijani.
Italijane zelo jezi, ker je bil Anthony Eden imenovan angleškim vojnim ministrom
xvim, i j . maja. — imenovanje Anthony Edena angleškim vojnim ministrom ne bo storilo nič j dobrega za že itak napet odnošaj ; med Anglijo in Italijo. Italija še ni pozabila, da je bil Eden tisti, ki je povzročil znane sankcije proti Italiji, ko je vpadla v Eti-jopijo. Eden je bil takrat angleški zunanji minister. Laško ča-
sopisje gaje napadalo dnevno radi tega in morda bolj kot še kateregakoli svetovnega državnika.
Medtem pa Italija naprej in naprej napada Anglijo v svojem časopisju radi blokade, ki zelo ovira laško trgovino. Admiral Cavagnari je povedal v senatu, da so Angleži ustavili in preiskali 857 laških ladij in nekatere teh zadržavali cele mesece.
Za državnega poslanca
Demokratom toplo priporoča-
; Predsednik Roosevelt je Churchill je izbral ! označil nemško invazijo ! nov vojni kabinet, kot akt brutalnosti i Eden vojni minister
j Washington, D. C. — Belgij-j London, 11. maja. — Winston ;ski kralj Leopold je. brzojavil!Churchill, novi angleški mini-
mo, da oddajo glas poleg- svojih slovenskih in drugih kandidatov tudi za Joseph M. Horriga-na, ki kandidira za državnega poslanca. Kandidat je sin poznanega policijskega inšpektorja Martin Horrigana, ki je bil vedno naklonjen Slovencem. Mr. Horrigan je vrl človek, ki bi bil jako dober zastopnik državljanov v državni postavo-daji.
VOLITE KAKOR HOČETE, TODA VOLITE!
Danes zvečer se konča volivna kampanja za primarne volitve. Dozdaj so imeli bes&do kandidati, a vi ste poslušali. Jutri boste imeli pa besedo vi in kandidatje bodo poslušali in sprejeli usodo, kakor jim jo boste odločili vi s svojimi glasovi.
Kampanja ni bila posebno vroča, razen kar je bilo polite gnojnice v 20. okraju. To se mora pa z jutrišnjem dnem pozabiti.
Državljani in državljanke! Jutri se poslužite svoje državljanske pravice in moči. Tekom kampanje ste lahko presodili kandidate, jutri pa ločite dobre od slabih. Volite pa tako, kakor sami presodite, da je prav. Samo to bi vam toplo priporočali, da glasujte za slovenske kandidate, pa naj bodo potem že izvoljeni ali ne. Imeli boste zavest, da vam je rojak najbližji tudi v politiki.
predsedniku Rooseveltu ter ga prosil naj pomaga Belgijcem z vso svojo moralno oblastjo, medtem, ko se bodo Belgijci branili z /so silo proti brutalnosti nemških vpadnikov.
Predsednik Roosevelt je kralju odgovoril, da je neusmiljena invazija z oboroženo silo, ki je padla po svobodnih narodih v [Belgiji, Nizozemski in Luksem-burški, pretresla in razljutila narod Zed. držav ter upa, da bo Belgija prestala to težko preizkušnjo in. obdržala svojo svobodo.
Pokojni Pavel Duale
Po 11-mesečni bolezni je preminil Pavel Duale, star 55 let; rodom Hrvat. Tukaj je bival nad 40 let. Bil je ustanovnik fare sv. Pavla na 40. cesti, član društva sv. Pavla, št. 10 HKZ, društva sv. Nikole, št. 22 HBZ ter društva Sv. Imena. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Radovanič ter 15 otrok in sestro Evo Radovanič. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti, North Miles Rd. in Greeli Rd., Warrensville Heights v cerkev sv. Pavla na 40. cesto' pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naj počiva v miru.
Avtna nesreča
Frances Jakulin, stara 15 let, stanujoča na 3639 E. 81st St., je stopila na Union Ave. in 80. cesta med dvema avtomobilima na cesto, ko jo je zadel nek avto. Odpeljali so jo nemudoma 'v St. Lukes bolnišnico.
»trski predsednik, je zbral okrog sebe kabinet petih mož, ki se imenuje vojni kabinet. Prej jih je bilo v tem kabinetu osem. Delavsko stranko zastopa v kabinetu A. V. Alexander, ki ima pozicijo mornariškega ministra. Izven kabineta je pa premier Churchill imenoval Anthonya Edena vojnim ministrom, ki zastopa konzervativno stranko, minister zrakoplovstva je pa Arch i-bald Sinclair od liberalne stranke. Tako so zdaj pri vladi zastopane vse tri stranke.
Najbolj značilno je imenovanja Anthony Edena vojnim ministrom. Eden je bil minister zunanjih zadev pod Chamberlain-om, toda je bil leta 1933 odstavljen, ker se ni strinjal z Cham-berlainom, ki je preveč milo postopal z Hitlerjem in se mu od Municha naprej y vsaki zadevi podal.
•--o--
Nagla smrt
V nedeljo zjutraj ob petih je storil nesrečno smrt Aleksander Jaklič, star 25 let, stanujoč na 1045 E. 67th St. Bil je sin Johna in Terezije Jakšič. Zapušča brata Johna in Milana ter sestro Jennie Paik. Truplo se nahaja v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi. Cas pogreba bo naznanjen pozneje. Prestala operacijo
Težko operacijo je prestala Mrs. Helen Bonač v Huron Rd. bolnišnici. Želimo ji, da bi kmalu popolnoma okrevala.
Papež blagoslavlja Belgijo, Holandsko, Luksemburg
Rim, 11. maja. — Papež Pij čnega, da boste to težko preizku- da Vam pomaga in vas varje, da
XII. je poslal svoj apostolski blagoslov narodom v vse tri države, v katere je vpadel Hitler in upa, da bodo države zmagale nad lemško brutalnostjo. Papež je obvestil belgijskega kralja in kneginjo luksemburško, ki sta katoličana in nizozemsko kraljico, ki je protestantka, da moli za vse tri narode, da ohranijo svobodo in neodvisnost. Italijansko časopisje je to papeževo poslani co popolnoma prezrlo, enako tudi radio.
Papež je sporočil belgijskemu kralju Leopoldu sledeče: "V trenutku, ko belgijski narod že drugič vidi svojo deželo v vojni grozoti, pošiljamo globoko ginjeni I nad to bridko usodo Vašemu veličanstvu in vsemu belgijskemu narodu zagotovilo naše očetovske ljubezni. Proseč Vsemogo-
šnjo prestali ter dosegli popolno svobodo in neodvisnost Belgije, pošiljamo Vam in Vašemu narodu svoj apostolski blagoslov iz vsega svojega srca."
Nizozemski kraljici Wilhelmi-ni je papež sporočil: "Globoko nas je užalostilo, ko smo zvedeli, da so bila Vaša mirovna prizadevanja brez. uspeha, ko ste hoteli obvarovati svoj narod, da ne bi postal gledišče vojne. Molimo k Bogu, ki je najvišji Sodnik o usodi narodov, da bi pohitel z povrnitvijo miru, pravice in svobode."
Kneginji Karloti Luksembur-ški je papež brzojavil: "V tem žalostnem trenutku, ko je Vaš narod, kljub vsej ljubezni do miru, obdan in trpinčen z grozotami vojne, čuti naše srce z vami. Proseč Vašo nebeško varhinjo,
bo Vaša dežela ostala še naprej svobodna in neodvisna, pošiljam Vam in Vašemu narodu svoj i apostolski blagoslov."
V avdijenci pri papežu so se zglasili angleški in belgijski poslanik ter osebni odposlanec predsednika Roosevelta, Myron Taylor, da povedo papežu o vojni situaciji. Nizozemska in Luksemburg nimata svojega zastopnika pri Vatikanu.
VAŽNO ZA DEMOKRATE V 32. VARDI!
Berlin, 11. maja. — Iz nemških vladnih krogov se poroča, da Nemčije popolnoma nič ne zanima papežev blagoslov in molitev za Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg, če ni v tem vključena tudi Islandija, ki je bila danska posest in ki jo je zdaj zasedla Anglija.
Slovenski demokratski klub 32. varde sklicuje danes zvečer važno izredno sejo, ki se bo vršila ob 7:30 v glavnem stanu na 16719 Waterloo Rd. v Gubanc®-vih prostorih. Vsi člani in tudi drugi slovenski državljani so vabljeni, da se udeleže, ker bodo slišali o zahrbtnosti nekaterih politikov, ki hočejo v zadnjem trenutku eno "zaigrati" slovenskim kandidatom.
Fakt je, da se je zadnji petek razdeljevalo vzorčne glasovni-
ce, v katerih so bila prezrta tri imena slovenskih kandidatov, dasi je Slovenski demokratski klub priporočil vseh šest za državne poslance. Baje je ukazala razdeliti te vzorčne glasovnice Mrs. Ann Dorrington, ki je točasno ženska vardna voditeljica v 32. vardi.
Zato se sklicuje za nocoj to sejo v glavnem stanu, da se nekaj ukrene proti tej zahrbtni akciji.

"AMERIŠKA DOMOVINA'
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
Ne glejmo v preteklost, ampak v bodočnost!
NAROČNINA:
2a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00, Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. O.S. and Canada, $3.00 lor 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.03 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 113 Mon., May 13, 1940
Vse na eno kocko
Hitler je postavil svojo usodo in usodo Nemčije na eno samo kocko, ko je udaril proti zapadu. Kakor bo padlo, si je mislil in ukazal pohod na Nizozemsko, Belgijo in Luk-semburg.
Zmaga, ki jo išče v tem sunku, ga bo napravila vladarja Evrope. Poraz pomeni konec Nemčije kot mogočen narod m na vsak način konec Hitlerja. Ves njegov uspeh zavisi cd naglice. Če hoče zmagati, mora osvojiti Belgijo in Nizozemsko v nekaj dneh. Če tega ne bo mogel doseči, se bo vojna zavlekla in v dolgi vojni Hitler ne more zmagati.
Vpad na Nizozemsko, in Belgijo nima samo namena podjarmiti ti dve deželi, ampak ima namelf udariti naravnost v srce Anglije in Francije. Hitler je postavil zdaj prvič svojo vojsko proti vsej moči zaveznikov in sicer na poljani, ki je kot nalašč pripravna za bojno polje.
Eden izmed obeh sunkov proti zapadu je namen proti Angliji. Ako more nemška armada osvojiti holandska pristanišča, bodo na eni točki samo okrog 90 milj od Anglije. V nekaterih točkah samo 125 milj od samega Londona.
Po zraku bodo od tukaj nemška letala v Angliji v 45 minutah. Nič nemogočega ne bo, če bo nemška zračna flo-tila prepeljala nemške čete v Anglijo ter bo tako nemška vojska stopila na angleško zemljo prvič v devet sto letih.
Drugi sunek je pa namenjen v Pariz po isti poti, ki jo je vzela armada nemškega generala von Klucka leta 1914 Udarila bo skozi Belgijo okrog severnega konca francoske Maginot linije. To je nemški načrt, ki se ni v ničemer spremenil zadnjih 75 let.
Leta 1870 je Nemčija premagala Francijo v naglem pohodu proti Parizu. Leta 1914 bi bila nemška armada skoro prišla do Pariza, da ni francoski štabni častnik Gamelin našel prehoda v nemški napadalni koloni in ji tam prizadel tak udarec, da je morala nemška armada odnehati.
Zavzetje Pariza ali bombardiranje Londona morda ne bi pomenilo še zmage za Hitlerja, ampak zavzetje holand-ske, belgijske in francoske morske obale bi razcepilo zaveznika in bi pomenilo njiju poraz. Zato ima Hitler priliko dobiti to vojno samo z naglim pohodom preko Nizozemske, Belgije in severnega dela Francije.
Na potu so Hitlerju največje zapreke, pred katerimi je še stala kaka vojska. Tri četrtine vsega nizozemskega ozemlja se lahko umetnim potom poplavi z morjem, ki bi stalo 10 čevljev nad površino. Nizozemski inženirji so takoj razstrelili jezove in spustili vodo nad nizozemsko nižino, kakor hitro so prve nemške čete prekoračile mejo.
Ta voda je pregloboka za bojne tanke in mehanizirane čete in preplitka za ladje. Zadej pa stoji nizozemska armada 400,000 mož, ki bo trikrat tolika, ko bo Nizozemska povsem mobilizirana.
Belgija ima tudi svojo Maginot obrambeno linijo, ki jo je zgradila z denarjem, ki ga jim je posodila Francija. Ko je Belgija gradila to obrambeno linijo, je imela v mislih prav tak napad, ki se je izvršil v petek zjutraj. Glavno obrambeno linijo tvori tukaj Albertov prekop, ki so ga Belgijci izkopali od zadnje vojne. Prekop gre od Antwerpna južnovzhod-no do nemške meje in potem se obrne južno proti francoski meji skoro prav do Verduna. Ta prekop se lahko poplavi tri milje na široko. In za tem prekopom so cementne utrdbe, ki lahko vzdrže vsak nemški napad.
Predno more priti Hitler s svojo vojsko do francoskih in angelskih čet, mora poraziti armadi Nizozemske in Belgije, ki bosta šteli v popolni mobilizaciji do 2,000,000 mož. Belgija in Nizozemska posedujeti 900 bojnih letal oziroma sta jih imeli v petek zjutraj, ko se je ta zračna flotila dvignila proti nemški.
Skozi kneževino Luksemburg gre Hitler lahko neovirano. Toda onstran Luksemburga se bodo znašli Nemci pred mogočno Maginot črto, kjer si bodo skrhali zobe.
Zaveznika sta takoj poslala armade v Belgijo in Nizozemsko, da ustavita prodiranje Nemcev. Ako nima Hitler kakega nepoznanega orožja za rokavom, ki ga misli prinesti na dan, bo tukaj nemška armada ustavljena. In če bo ustavljena, bo to pomenilo konec Hitlerjevega blitzkriega. Vojna se bo zavlekla in če se zavleče, bo pomenilo to konec Hitlerja.
S tem sunkom proti zapadu je Hitler pokazal, da se bori s hrbtom uprtim ob zid. Hitler je planil naravnost proti vsej moči, ki jo imata zaveznika. Zakaj je udaril Hitler tukaj, kjer je zbrana vsa armada Anglije in Francije in ni udaril na Balkan, kjer nima skoro nobenih ovir, vsaj ne ovir, ki bi kaj štele proti njegovi armadi? Ali je storil to, ker je absolutno prepričan o svoji nadmoči, ali je pa storil to iz obupa in postavil vse na eno kocko: zmagati, ali pa prepasti.
Če je Mussolini nameraval udariti na Balkan, da si tam zgradi svoj imperij, in kar je brez dvoma nameraval, bo zdaj nekoliko počakal. Mussolini ne opravi na Balkanu sam nič. Nemška armada bo pa zelo zaposlena na zapadni fronti, da nikom. Kdor se je, je moral pobi mogla v čem pomagati Mussoliniju.	tem svoje mnenje spreminjati,
Evropa je v zadnjem stadiju krize. Izid vojne se ne bo ker tudi predsednik je dostikrat odločeval nikjer drugje kot ob Atlantiku. Zdaj bo vpraša- umaknil svoje prvotne načrte in nje, kdo bo močnejši, Hitler ali zaveznika. Oprezovanja je se podal večini, človek, ki samo konec.	prikimuje na vsako stvar, ni ni-
V 20. kongresnem okraju se vrši očividno tekma za nominacijo med sedanjim kongresni-kom Martin L. Sweeneyem in njegovim nasprotnikom Michael A. Feighanom. Mr. Ken-nick, ki tudi kandidira v tem okraju, je napravil sijajno kampanjo, toda ker vlada med obema gori omenjenima glavna tekma, izgleda, da sta ta dva glavna kandidata.
Volivci v 23. vardi in drugod v 20. okraju imajo nalogo, da izberejo zastopnika, ki jim bo najbolje služil. Ako bi imel naš kandidat Mr. Kennick količkaj izgleda za nominacijo, bi bila naša dolžnost, da bi mu dali vso možno pomoč. Toda ker tega ni, moramo izbirati med ostalima kandidatoma, namreč med kongresnikom Martin L. Sweeneyem in Mr. Michael A. Feighanom.
Čital sem z zanimanjem dopise v raznih časopisih, pisane od ljudi, ki očividno niso naklonjeni kongresniku. Zato je logično, da ljudje, ki niso naklonjeni gotovemu kandidatu, bodo poskušali prinesti na dan vse, kar se je zgodilo pred več leti. Pišejo, da je bil Mr. Swee ney kriv, da je bil poražen pri volitvah bivši župan Ray T. Miller. Pišejo tudi, da Mr. Sweeney ni bil naklonjen predsedniku Rooseveltu. Ravno ti argumenti so se rabili proti Mr Sweeneyu vselej, kadar je kandidiral. Pa je bil kljub vsem takim trditvam izvoljen.
Že več let se trudijo tisti, ki jim je demokratska stranka pri srcu, da bi dovedli do premirja v stranki. Že leta pridigujemo, da moramo pozabiti na preteklost in gledati na moža kot je danes. Toda na žalost in v škodo demokratski stranki nam naši voditelji pridigujejo sovraštvo in maščevanje ter sproti poderejo vsfey:kar se sezida, namreč edinost v demokratski stranki.
Čemer se najbolj čudim je to, da ravno tisti ljudje, ki v tem času napada j o kongresnika Sweeneya, so bili v prejšnjih kampanjah njegovi največji prijatelji in podpiratelji.
Prepričan sem, da je bil kon-gresnik Sweeney vesten, aktiven in neodvisen zastopnik v kongresu. Ker se mnogo udej-stvujem v politiki, sem imel dostikrat priliko priti v dotiko z Mr. Sweeneyem, zlasti pa zadnja tri leta. V stotinah slučajih sem posredoval pri Mr. Sweeneyu za naše ljudi, ki so imeli sitnosti pri naselniških oblastih, državljanskih postavah, ali kako drugače. Toda niti enkrat se še ni zgodilo, da ne bi bil kongresnik Sweeney pripravljen pomagati našim ljudem in je storil zanje vse, kar je bilo v njegovi moči. To ne govorim kar tako tje v en clan, ampak imam na razpolago dokaze.
Kongresnik Sweeney je bil prvi, ki se je pridružil Rooseveltu. In ravno radi tega, ker je stopil Mr. Sweeney k Rooseveltu, je nastal prvi spor med njim in Ray T. Millerjem. Kongresnik Sweeney je stal za predsednikom 100 odstotno pri vseh njegovih načrtih za izboljšavo družabnih problemov. Nihče ne more očitati Mr. Sweeneyu, da bi se bil le en krat umaknil, kadar je šlo v kon gresu za delavske postave. Zato pa potrebujemo v kongresu še naprej takega moža kot je Mr Sweeney, če se ni v vsaki točki strinjal z predsednikom Roose-veltom, to samo kaže, da ni bil kimavec, ampak samostojen za stopnik svojega distrikta. Kar vprašajmo se, če je kdo v Zed. državah, ki bi se v popolnoma vseh točkah strinjal z predsed
koli dober zastopnik naroda, ker nima samostojnega mišljenja.
če se je kdo pokazal, da je proti temu, da bi šle Zed. države v vojno, potem je bil to Mr. Sweeney pri vsaki priliki in tudi najbolj glasan v kongresu. Kdo je v kongresu bolj kričal kot Mr. Sweeney, da naj nam Evropa najprej vrne izposojeni denar, predno dobi nov kredit? Kdo se je oglasil, ko je bil angleški kralj v Ameriki in mu je Mr. Sweeney očital, da je prišel snubit Zed. države v vojno? Mr. Swee ney je mož, katerega beseda v Washingtonu nekaj zaleže, ker imajo pred njim rešpekt. In sa mo tak človek kaj doseže, ne pa kimavci in slabiči. Komur je za to, da se izvoli dobrega zastopni ta v kongres, naj pogleda Mr. Sweeneyeve rekorde v Washingtonu in njegove predloge za iz aoljšanje slabo plačanih uslužbencev, kot pri pošti itd. Toda o tem njegovi nasprotniki nočejo govoriti, ker jim je pač vseeno, če je izvoljen dober zastopnik, samo da je izvoljen njih prijatelj, pa naj bo že potem zmožen ali ne. Taki ljudje gledajo samo na to, da dobijo potem od takega človeka bogato plačilo na ta ali oni način.
Zakaj nihče ne piše, da je Mr. Sweeney zanemarjal svoje dolžnosti v Washingtonu? Zakaj nihče ne piše, da je glasoval proti postavam v korist delavstva? Zato ne pišejo, ker ne morejo, ker je Mr. Sweeneyev rekord v tem čist. Kadar se hoče vreči kandidata, se mora dokazati nje-
Splošno indorsiran
Slovencem je brez dvoma lahko v ponos, da je kandidatura Vatro J. Grilla, za državnega poslanca izzvala splošno odobravanje v širši ameriški javnosti. Malo je kandidatov v obče za ta urad, ki so prejeli priznanje od toliko strani kot naš kandidat Vatro J. 'Grill. Naj navedemo na kratko organizacije in javne organe, ki so do sedaj odobrile njegovo kandidaturo.
Cleveland Citizens League (Clevelandska državljanska liga) je postavila Grilla na listo "prednostnih kandidatov" (preferred), ter pravi o njem, da je "sposoben, inteligenten in progresiven." Isto je storil elevelandski dnevnik "Plain Dealer," ki je 7. maja v uredniškem članku zapisal: "Vatro J. Grill, predsednik jugoslovanskega tiskovnega podjetja., je treniran mož neodvisnega mišljenja, ki bo dobro zastopal naš okraj v Columbusu." "Cleveland Press" je istOtako v uredniškem članku poudaril, da je Grill "dobro kvalificiran" za urad, za katerega se poteguje. Važnost teh odobritev je tem večja, ako se pomisli, da imamo v okraju na demokratski listi nič manj kot 153 kandidatov za državne poslance, od katerih jih bo ljominiranih 18.
Kandidaturo Mr. Grilla je endorsirala tudi Liga vseh slovaških* demokratskih klubov v okraju Cuyahoga, in isto je storila Okra,j na liga madžarskih demokratskih klubov. — članke o njegovi kandidaturi so prinesli vsi tuj.ezemski listi v našem mestu.	(Oglas.)
gove napake kot javen uradnik, ne pa njegove napake kot človek, če nam je kaj na tem, da bomo izvolili dobrega zastopnika, če Sweeney ni prijatelj z Mr. Ray T. Millerjem, to še ne pomeni, da Mr. Sweeney ne opravlja dobro svoje dolžnosti v Washingtonu.
Kako je to, da očitate zdaj Sweeneyu, da ni z Rooseveltom, pa pri tem čisto pozabljate, da je Ray T. Miller po čikaški konvenciji, ko je Sweeney podpiral Roosveelta za nominacijo, očital Sweeneyu, da je izdajalec, ker ni hotel držati z Millerjem, ki je bil takrat 100 odstotno proti Rooseveltu. Torej Sweeney je pomagal nominirati Roosevelta, ki je bil potem izvoljen, pa ga sedaj črtite, a o Miller ju ne rečete nič, ki se je boril z vsemi štirimi, da bi ne bil Roosevelt nominiran. če bi bili takrat vsi takega mnenja kot je bil Ray T. Miller, bi ne bil Roosevelt nikdar predsednik Zed. djržav. Zakaj ste to tako hitro pozabili, a Sweeneyeve grehe, ki so nastali prav iz čikaškega spora, ker se je poganjal za Roosevelta, pa vlačite na dan.
In kdo je njegov nasprotnik? On prihaja iz republikanske družine. Njegov oče je bankir in republikanec. Ogromno denarja bo kandidat potrošil, da bi dobi nominacijo. Slišal sem, da je na delu že od 1- maja na stotine oseb, ki gredo od hiše do hiše zanj in vsak dobi po $5.00 na dan. iče vas kdo nagovarja, da glasujte proti Sweeneyu, ste lahko zagotovljeni, da je plačan za to.
Iz vsega tega sledi, da v pri marnih volitvah zopet glasujemo za kongresnika Martin L. Swee neya in imeli bomo dobrega zastopnika v Washingtonu.
John L. Mihelich --—o--
Volite v torek 14. maja!
Primarne volitve se vršijo 14 maja, katere so ravno tako važ ne oziroma še bolj kakor glav ne volitve. Ako ne izvolite va še kandidate sedaj, potem ne pridejo V poštev pri glavnih volitvah. Zelo priporočljivo je, da vsi, kateri lahko volite čez dan, to storite, in ne odlašate na pozno popoldne, da ne bo treba utrujenim delavcem čakati v vrsti pred volilno kočo. Vprašajte za demokratsko glasovnico. Volite za kandidate, priporočane od demokratske stranke. Volite za bonde, da se naredijo nove ceste v naši okolici, da dobe mnogi brezposelni delo. Ne pozabite voliti za slovenske kandidate. Naredite svojo državljansko dolžnost. Udeležite se primarnih volitev posebno v naši 32. vardi.
John Rozance, vardni vodja. -o-
Za naše in katerim so znani
Ne silim v politiko, vendar si pa štejem v dolžnost se zanimati za volitve. Z volitvami si za-moremo izvojevati boljše uradnike v uradna mesta. Volitev se udeležujem "že od leta 1905.
Dokler imamo svoje rojake za kandidate, smo dolžni, da volimo zanje. Naši bodo z nami čutili prej nego drugi in bodo kaj rajši storili za nas, če bodo imeli le priliko. Ko pa za mnoge urade ni naših kandidatov^, moramo zbirati v tem kar nam preostaja. V tem pridejo v poštev kandidati, ki so v preteklosti kaj za nas storili ali se drugače izkazali narodnosti naklonjene. To pot imamo kandidata, ki se je nam izkazal zelo naklonjenega v več ozirih. Vemo, da je dal delo našim ljudem, ko je bil uradnik in da se nam je izkazal tudi drugače naklonjenega. Ta mož je bil Martin L, Davey kot governer naše države. Mi vemo, da se je dvakrat udeležil kot tak naše velike vrtne slavnosti, ko je bil povabljen na iste. Enkrat
je dospel še predčasom in je čakal celo uro v vrtu, da je dospela tja celotna parada. Ko se je nahajal tukaj župan dr. Adlešič, se je zopet odzval Mr. Davey kot governer in se vozil z nami v dežju ves premočen v vrt in je tako zopet prisostvoval v proslavi z Jugoslovani.
Sedaj je Martin L. Davey zopet kandidat v primarnih volitvah in smatram, da smo dolžni, da zanj oddamo glasove. To je samo nič več kot prav.
Anton Grdina. -o-
Slovenskim državljanom
Kot kandidat za urad okrajnega šerifa se priporočam slovenskim volivcem za pomoč pri izvolitvi.
JOHN M. NOVAK Rojen sem bil v Cleveland'u ter bil aktiven v demokratski stranki v njen dobrobit že dvajset let in sem edini vojni veteran, ki kandidira v šerifov urad.
Moja devetletna izkušnja kot pomožni šerif v tem okraju mi bo najboljša pomoč izpolnjevati dolžnosti urada, katerega si že lim. "Citizen's liga" je priobčila v svojem glasilu, da sem popolnoma zmožen opravljati delo okrajnega šerifa.
V veliko pomoč mi bo tudi izkušnja, katero sem dobil tekom štirih let kot mestni odbornik — coulncilman 23. varde. V tem času sem se vselej izkazal kot zagovornik vsake postave, ki je bila v korist splošnega prebivalstva in napredka mesta Cleve-landa.
Ponosen sem na svoj rekord tikajoč se delavskih vprašanj, ker trdno verujem v skupna pogajanja in sem eden tistih, ki imam popolno zaupanje, da st vsako vprašanje lahko reši pri mirnih sestankih krog mize, ne pa s puškami ali bajoneti.
Kot kandidat za urad šerifi opozarjam naš slovenski narod, da imamo sedaj tisto dolgo za-željeno priliko, da se povzdignemo v politiki in nehamo biti večni sužnji gotovim strujam, katerih sebični nameni delujejo samo za svoje pristaše. Za nas Slovence pa ni drugih priložnosti, ko se ti enkrat vsedejo v svoje stolčke, kot le kakšno raa njše, manj pomembno delo tu in tam.
Čias je, da se že enkrat zdramimo in napravim konec izkoriščanju ter delujemo za višje cilje in višje urade, da bomo tudi mi enkrat gledali od tam odkjer se daj drugi gledajo na nas in da ne bomo vedno pokorni sluge drugih ter da ne bomo vedno gledali proti našim političnim bos-som kdaj se bo «delo njim primerno podeliti nam kakšno delo.
Spoštovani slovenski (rojaki! Mi smo upravičeni do boljših političnih uradov in zato stopimo skupno na volišče prihodnji torek in zahtevaj mo svojo pravico na kateri smo bili do sedaj prikrajšani. Prilike kot je sedaj še nismo imeli. Nikar ne bodimo še nadalje pod pritiskom ošabnih političnih struj. Stopimo na dan kot pošteni državljani in državljanke in zah-tevajmo svojo pravico, ker smo že preveč let sužnji drugih.
Na volivni dan 14. maja boste našli v volivni koči na listi med drugimi tudi ime svojega rojaka — Slovenca, John M. Novak za urad šerifa v Cuyahoga okraju.
Torej kot vaš rojak in Slovenec se vam toplo priporočam za podporo. Vaš udani,
John M. Novak, 1125 E. 71 St.
Wm. J. Kennick za kongres
Ena najvažnejša kampanja za nas Slovence je za kongresnika iz 20. distrikta. V Washingtonu delajo zelo važne zakone, ki nas tujezemce lahko ovirajo, ali pa nam pomagajo. Smo lahko ponosni, da imamo v sedanji kampanji za ta važen . urad našega rojaka, William J. Kennicka. On je že mnogo let na političnem polju, je zmožen nas zastopati, in bi brez dvoma delal za korist tujezem-skih skupin v Ameriki. Slovenci moramo delati za Slovenca! Wm. Kennick ima zelo lepo priliko biti izvoljen, kajti v 20. distriktu je večina Slovanov (8 izmed 13 vard je slovanskih). Treba je samo naše Slovane malo opozoriti, da se zavedajo svojih skupnih interesov. Ako bodo Slovani v 20. distriktu skupno držali, bodo lahko napredovali ne samo politično, ampak vsestransko.
V sedanji kampanji je William J. Kennick edini slovanski kandidat; ostala kandidata sta Sweeney in Feighan. Slovani in Slovenci! Držimo skupaj in William J. Kennick je lahko bodoči kongresnik. Torej, mi spodaj podpisani priporočamo, da bi v torek, 14. maja, vsi volili za William J. Kennick za kongresnika iz 20. distrikta. Njegovo ime boste našli na vrhu v 3. koloni na glasovnici.
Benno B. Lustig, John Hodnik, A. Anžlovar, Anton Grdina, Louis Ule, Chas. Rogel, Frank Masokato, John Marn, J. Zalokar, Peter Srnovršnik.
-o-
Joe Fortune ni obvezan voliti Gongwerja
V	23. vardi, precinkt D, sem jaz kandidat za "Member of County Central Committee." Moja naloga kot "precinktni načelnik" je zastopati demokratsko stranko v mojem pre-cinktu in voliti na konvenciji za bodočega glavnega načelnika demokratske stranke. V mojem precinktu "D" se širi lažnjiva govorica, da sem jaz za Gongwerja za načelnika. To ni resnica. Jaz nisem obvezan voliti niti Gongwerja, niti Mil-lerja, ampak na konvenciji sem pripravljen voliti celo tretjo osebo, ali pa po mojem prepričanju, ko bom enkrat slišal debate na konvenciji. V mojem precinktu se zanimam in delam za slovenske kandidate. Priporočam v mojem precinktu, da vsi Slovenci volimo za John M. Novaka za šerifa in za William J. Kennicka za kongresnika v 20. distriktu, in za ostale slovenske kandidate. Tudi se priporočam vse mmojim prijateljem in znancem v mojem precinktu, da bi me volili za "Member of County Central Committee." Moje ime boste našli na demokratski glasovnici, prav na koncu glasovnice.
Joe Fortune, kandidat v precinktu "D".
V	VAŠO LASTNO KORIST
Kot državljan je v vašo lastno korist, če imate v državni postavodaji človeka, ki ima izobrazbo in izkušnjo v gospodarstvu, ki bo varoval interese hišnega posestnika pred novimi davčnimi bremeni. Tak mož je Sherwood O. Hirstius, republikanski kandidat za državnega poslanca.
V	torek 14. maja boste imeli priliko voliti za enega izmed kandidatov, ki se bo izkazal vrednega vašega zaupanja. Mr. Hirstius je bil rojen v Cleve-landu ter ima trgovsko treningo in izobrazbo, štiri leta je bil pomožni policijski prosekutor v Clevelandu. Več let je zastopat svoje klijente pri državnih oddelkih in je dobil pri tem mnogo izkušenj.
Star je 37 let in zrel dovolj, da vas bo dobro zastopal v državni legislaturi. Zato volite zanj in volili boste za zanesljivega moža.
3
TIHI i ii—
sim, da ga prav vsi volite, da ga bomo tako zopet poslali nazaj v Columbus.
Ali veste kdo je bil tisti, ki je šel čez Ogrin postavo? To je bil Ray T. Miller, njegov brat in še trije drugi odvetniki. Ti so vložili na sodni j i tožbo in gnali tako daleč, da so zmagali nad Ogrin postavo ter jo ovrgli. Kaj pa mislite, koliko so si ti gospodje računali za to delo — samo $400,000 (reci štiristo tisoč). Kaj mislite o tem? Vzeli so revnemu človeku in so hoteli vtakniti sebi v žep.
To je tisti Ray T. Miller, ki je bil v kompaniji in je pomagal, da se je ovrglo Ogrin postavo in končno so pa gnali tako daleč, da so vseeno dobili a precej manjšo vsoto, ker jim sodnija ni priznala tako visoke odškodnine. Saj ste vse to lahko čitali v angleških časopisih.
Odkar je Miller propadel pri volitvah, od tedaj je razdor v demokratski stranki in tudi ne bo nobene demokratske zmage več, če bo Miller poglavar demokratske stranke. Lahko bi še veliko več napisal, pa naj za sedaj zadostuje. Dopisovalka tudi pravi, koliko Slovencev je delalo za časa Miller j eve administracije, kaj pa ona misli, da drugi narodi niso ljudje, saj oni prav tako radi žive kakor mi. Moje mnenje je, da bi se morala mestna dela oddajati procentuelno po volivcih vsake narodnosti in to bi bilo najbolj pošteno in pravično. Vsaka mati ljubi svoje dete, pa naj bo Slovenka ali katerekoli narodnosti, vsak rad živi. Naša vera nas uči: "ljubi svojega bližnega kakor samega sebe." Vsi ljudje imajo pravico do živ-jenja, toda nekateri ljudje mislijo, da so samo Slovenci. To ni pravično!
Sedaj pa še malo priporočila za volitve.' Priporočala bi vam, da vsi volite za Joseph Ogrina in Jo Modic. Mr. Ogrina priporočam, ker on se je v resnici boril za malega človeka in za Jo Modic pa zato, da se bomo tudi me ženske lahko postavile, da je tudi ženski spol zastopan v državni zbornici. Prav iz srca želim obema zmage. Važno je tudi kdo bo naš governer in zato priporo čam, da bi vsi volili za Martin L. Davey-a. On je bil res dober governer, ker se ni pustil, da bi mu drugi narekovali kako naj vlada. Davey je bil prav tako naklonjen katoliškim šolam kakor javnim. Torej volimo za Martin L. Davey-a za governerja.
Dalje priporočam, da volimo za našega boritelja Martin L Sweeney-a, ker se v resnici bori za priprostega človeka. Nekateri pravijo, da je on nasprotnik Roosevelta, ampak po mojem mnenju je on samo proti vojni in nasprotnik zapravljanja ljudskega denarja, je nasproten pošiljanju vojnega materijala in kar tudi tukaj spada so veliki dobički in proti, vsemu temu je Martin L. Sweeney. Ali sploh morete katerega boljšega izvoliti kakor je on.
Ali se še spominjate, kaj je Martin L. Sweeney brzojavil angleškemu kralju in kraljici za časa njihovega obiska v Ameriki. Kaj jima ni povedal, da naj najprej plačajo svoje dolgove Ameriki, ne pa samo vabit in nagovarjat, da bi šli zopet naši si-nrivi za Angleže po kostanj v žerjavico, le naj gredo sami! Katera mati ne bi volila za takega moža, ki se toliko bori za naša sinove.
Vsem materam in očetom kličem, da vzemite svoje hčere in sinove na volišče in oddajte svoje glasove za našega boritelja Martin L. Sweeneya.
Saj ste lahko čitali v Ameri ški Domovini, da za kar se Martin L. Sweeney zavzame, to tudi naredi in ne odneha prej, da doseže svoj namen. Saj veste, da se je bila Ameriška Domovina zavzela za enega naših rojakov, ki bi imel biti poslan nazaj v staro domovino in se je bila v tem slučaju obrnila na Martin L. Sweeney-a, ki je ustregel prošnji
našega rojaka in Ameriški Domovini. Torej volivci dobrp premislite kaj in koga boste volili. Hvala Mr. Sweeney-u za storjene usluge! Pozdrav vsem čita-teljem in volivcem,
Anna M. Maver, 17601 Harland Ave.
Pojasnilo
Paul W. Walsh je kandidat za republikansko nominacijo državnim senatorjem v primarnih volitvah 14. maja. Eden najbolj zmožnih kandidatov na vsem tiketu. Izkušen je v poljedelstvu, trgovstvu, dobrodelnih akcijah, bolničarstvu in zdravniški profesiji.
Leta 1890 je bil rojen kot sin kmetskih staršev na Hrvatskem. Do 15. leta je pomagal očetu na kmetiji, potem je pa dobil delo ko pismonoša. Leta 1907 se je izselil v Zed. države in sicer v Pittsburgh, Pa. Šest mesecev je delal tam v tovarni, nakar je prišel v Cleveland, kjer je delal v tovarni pri izdelovanju kotlov. Ob večerih je pa pohajal v šolo.
Leta 1908 je odšel nazaj, kjer je zopet delal v raznih mestih kot težak, a pri tem naprej pohajal v večerne šole. Leta 1911 je odšel v St. Louis, Mo., kjer je študiral bolničar-ski poklic. Leta 1912 je prišel v Youngstown, O., kjer je v ta-mošnjih bolnišnicah nadalje študiral bolničarski poklic. Leta 1913 je prišel v Cleveland, kjer je položil izpit kot profesionalen bolničar. Dobil je službo v Marine bolnišnici, pri tem pa začel študirati zdravilstvo. Leta 1916 je končal študije in dobil diplomo v hydroterapiji.
Vedno se je zanimal za civič-ne in vladne probleme. V svojem poklicu ima priliko priti v dotiko z vsemi sloji naroda in ker se zanima za socialne probleme, mu je tudi dobro znano, kje in kako bi se dalo izboljšati z raznimi postavami sedanji položaj .zlasti revnih slojev.
Zato se toplo priporoča republikanskim državljanom, da oddajo pri primarnih volitvah glas zanj.
-o-
Nekaterim v premislek
Kakor se narava prebuja iz zimskega spanja in ravno tako bi se morali prebuditi ameriški državljani in iti na volišče 14 maja, to je, v torek in oddati svoj glas pravemu kandidatu.
Vse preveč volivcev je takih, ki pravijo: bodo že brez mene napravili. Veste to ni tako, ko bi bili šli pri zadnjih volitvah vsi volit, pa bi ne bilo tako in ne bilo bi zmage, čeprav je bila raa lenkostna, večina je bila. Tukaj vidite državljani, da je vaša malomarnost pomagala do zmage Zavedajte se svoje dolžnosti in pojdite na volišče 14. maja in oddajte svoj glas. Nikar se ne zanašajte na glavne volitve, ker so te prav tako važne, kajti kateri kandidat bo sedaj zmagal tisti bo pričel na jesenske volitve, potem ne bo dosti prilike za izbiranje.
V Ameriški Domovini sem brala, da se nekaj čestita, ko se agitira za nekega kandidata, Michael Feighan-a in se zelo udriha čez Sweeneya in zopet hvali Ray T. Millerja, za časa Millerjevega županovanja smo začeli plačevati višje vodne račune. Obljubil je da jih bo znižal pa jih ni. Od $2.50 so računi narastli na $6.00 na tri mesece. Miller je tisti človek, ki je šel prvi preko malega hišnega posestnika in najemnika.
Ali se še spominjate, ko je naš tedanji državni poslanec, Mr. Jože Ogrin vložil v kongresu v Columbusu predlog, da se odpusti kazen davkoplačevalcem, ki niso mogli plačati davkov o pravem času, da bi se na ta način pomagalo malemu in revnemu davkoplačevalcu. Tako dolgo se je boril, da je zmagal. Čast Mr. Jože Ogrinu. Vas rojake pa pro-
Ker pričakujem kritiko od gotove strani zato, ker ne podpiram kandidature William J. Kennick-a za kongresnika v našem okraju, hočem podati moje stanje in pojasnilo slovenskemu narodu.
Ena najbolj čudnih reči med nami Slovenci na političnem polju je kandidacija enega ali drugega izmed nas slovenskih fantov. Namesto, da bi se prvo pogovorili z našimi uredniki slovenskih časopisov, s slovenskimi političnimi klubi, z voditeljem političnih ,strank in z narodom v celoti, vsi kandidat- j je najprvo vložijo peticijo za urad in potem šele pridejo do nas, in na ta način nas spravijo v težkoče. Mi vsi priznamo, da ima vsak državljan pravico kandidirati v katerikoli urad želi toda, ko postane kandidat, hočemo, da bo tudi izvoljen. Ako bomo mi volili zanj in ga izvolili, jaz mislim, da bi moral najprvo se posvetovati med nami. Dosti nas je, ki nismo vedeli, da bomo imeli slovenskega kandidata za ta urad in smo obljubili svojo podporo enemu ali drugemu, kateri so se izrazili, da so kandidatje za urad. Ako resno mislijo na kako kandidaturo, bi se morali posvetovati z nami, tako da bi mi, ki aomo za njih volili, lahko premislili koliko imajo prilike biti izvoljeni in koliko bomo lahko dobili podpore izven naših slovenskih glasc-v. Mi bi use morali posvetovati med drugimi narodnostmi in bi morali gledati, da bi napravili kampanjski font4y kateri igra veliko vlogo, ako hočemo biti zmagoviti. Uspešna politična kampanja zahteva veliko priprave, dosti težkega dela in veliko ljudi, kateri so pripravljeni podariti svojo pomoč.
Jaz sem Slovenec, sem ih bom vedno podpiral naše kandidate, ako imajo priliko biti izvoljeni. Precej časa,- predno se je Mr. Kennick izjavil, da je kandidat za ta urad, me je vprašal Ray T. Miller, naš demokratski vodja, če bi podpiral Michael A. Feighan-a, kandidata za kongres v našem okraju. Jaz sem mu obljwbil da bom, ker tedaj še ni bilo nobenega slovenskega kandidata za ta urad. In besedo sem moral obdržati. Mr. Kennick sam ni vedel par dni predno je moral oddati peticije na volivni odbor, če bo kandidiral za okrajnega kler-ka, za kongresnika, ali za kak drug urad. Obžalujem, toda moje mišljenje je, da ker Mr. Kennick ni zadosti premislil in dovolj pripravil svoje kampanje, da nima prilike biti nomi-niran za zastopnika v kongres iz našega okraja. Ako bi se Mr. Kennick posvetoval z našimi časopisi, političnim klubom in voditeljem v naši naselbini o pravem času, bi se lahko vsi organizirali za njim, spravili skupaj k a m p a n j s k i fond, kateri je zelo potreben in bi lahko vodili uspešno kafnpa-njo za njegovo izvolitev. Mr. Kennick tega ni storil in noben kandidat ne more pričakovati, da bi naši časopisi, politični klubi in voditelji podpirali njih kandidaturo le zato, ker je Slovenec. Mi moramo pomisliti, koliko itna prilike biti izvoljen in potem sporazumno napraviti načrte. Mi se moramo tudi posvetovati z uredniki ameriških časopisov kakor tudi s uredniki časopisov drugih narodnosti. Sodnik Lausche je bil vedno tako uspešen v svojih kampanjah, ker se je vedno posluževal zgoraj omenjenih korakov in je delal sporazumno z mišljenjem naroda.
Veliko se govori med politi-kaši, da je bil Mr. Kennick postavljen kot kandidat po Gong-wer - Pyke - Sweeney "mašini" v to kampanjo, zato da bi odvzel glasove kandidatu Michael A. Feighanu, ki je kandidat Millerjeve stranke za kongres. Rezultat bi bil potem ta, da bi bil Martin L. Sweeney, naš izdajalec demokratske stranke, ponovno izvoljen, da nas Roo-seveltove demokrate zastopa v kongresu.
Iz zgoraj navedenega pojasnila lahko vidite, da je meni nemogoče podpirati kandidaturo William J. Kennicka iz gotovih vzrokov. V resnici želim, da bi bil nominiran in izvoljen, da nas zastopa v kongresu Michael A .Feighan, ki je demokrat enakega prepričanja kot Roosevelt in bo vedno delal za dobrobit splošnega naroda.
John H. Gornik, Jr. -o--
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
ZAHVALA
štejemo si v dolžnost, da se javno in prav prisrčno zahvalimo prečastitemu gospodu župniku cerkve sv. Kristine Rev. A. Bombachu, ker nam je kljub temu, da ima veliko potreb v svoji župnij: dovolil, da smo v njegovi župniji pobirale prispevke za naš toliko potrebni samostanski dom v Lemontu, 111. še večjo zahvalo pa mu dolgujemo, ker je v svoji velikodušnosti obvestil svoje fara-ne ter jim toplo priporočal našo zadevo, kar nam je odvzelo premnogo potežkoč ker so povsod vedeli za naš prihod; torej tisočera mu hvala!
Dolžne smo tudi veliko hvaležnost blagim ženam, ki so žrtvovale svoj čas in svoje delo, ter nas spremljale od hiše do hiše in to ves-čas našega bivanja v Euclidu. Prav posebna hvala preblagi Mrs. K a,ti Robert, ki je poleg tega, da je veliko prehodila z nami tudi skrbela, da nismo bile nikdar brez spremljevalke. Nadalje hvala Mrs. Tereziji Zdešar, Urški Tratnik, Tilki Ropret, Ivanki Kovačič in Mi\ Walter-ju Robert za vse stopinje, katere so storili v našo korist. Hvala tudi Mr. Malovašiču, Mr. Ko-vačiču, Mr. Omerza in Mr. česnu, ker so nam dali na razpolago svoje avtomobile.
Najlepša hvala vsem blagim faranom za milodare in za vso izkazano prijaznost. Spominjale se Vas bomo v svojih molitvah ter prosile božjega blagoslova nad vsa Vaša dela.
A mi dve sestri sva odnesle najlepše spomine iz prijaznega Euclida. Bog Vas živi
Za šolske sestre sv. Frančiška v Lemontu, 111. :
sestra M. Leonija, sestra M. Serafika. Cleveland, O., 1. maja 1940. --o--
Ozemlje južnega tečaja večje od Evrope
Znanost v zadnjih letih čedalje bolj opušča razdelitev kopne zemlje v pet celin. Ozemlje okoli Južnega tečaja (Antark-tido) namreč označuje za šesto celino. Površina južnotečajne celine obsega namreč 14 milijonov štirijaških kilometrov in je torej znatno večja od Avstralije, ki meri 8.6 mil. štirijaških kilometrov in večja od Evrope, ki meri 11.4 milijona štirijaških kilometrov. Seveda je površinska številka za antarktično celino le približna, kajti njenih o-bal ne poznamo dobro in o marsikaterem njenem kraju še ne vemo, ali je kopna zemlja ali pa samo led.
To ozemlje zdaj raziskuje odprava ameriškega admirala Byrda. Predvsem bo skušala ugotoviti, ali je antarktična celina enotna celina ali pa otočje, kajti mogoče, čeprav neverjetno je, da sta Rossovo morje in Wedellovo morje na nasprotni strani medsebojno zvezani s širokim morskim rokavom pod ledeno skorjo, ki pokriva južni tečaj. Byrdova odprava tokrat na sam južni tečaj sploh ne namerava odriniti.
18.—Dr.	sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
19.—Materinska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
19.—Modern Knights, št. 57 SDZ "Minstrel Show" in ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
25.—Slovenski	narodni dom v Maple Heights priredi koncert in ples.
26.—O	11 a r n o društvo fare Marije Vnebovzete priredi card party in ples v šolski dvorani.
26.—Jugosl. narodni dom v West Parku praznuje 20 letnico s popoldanskim programom, zvečer ples.
JUNIJ
2.—Proslava 125. obletnice slovenskega pesnika Valentin Vodnika in volitve ljubljanskega župana za leto 1941.
2.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ ima piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave.
2.—Društvo sv. Vida št. 25 piknik na Pintarjevi farmi.
9.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ prirede piknik na Močilnikarjevi farmi.
9.—Društvo Doslužencev priredi piknik na Stuškovih farmah.
15.—Očetovska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
16.—O	četovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
16.—Pevsko društvo Jadran priredi piknik na Pintarjevi farmi.
23.---Piknik Slovenske šole SND na Močilnikarjevi farmi.
23.—Dom zapadnih Slovencev proslavlja prvo obletnico s piknikom na 6818 Denison Ave.
23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na Pintarjevi farmi; bogat program in nagrade za stare in mlade.
30.—Piknik mlad. pev. zbora Slovenskega doma na Stu-škovi farmi.
JULIJ
4.—Four Points Tavern ima piknik na Stuškovih farmah.
7.—Piknik društva Napredek št. 132 JSKJ na Stuškovi farmi.
14.—Piknik Slovenske zadružne zveze na Močilnikarjevi farmi.
14.—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi.
21.—Društvo sv. Družine, št. 207 KSKJ priredi izlet v Madison, O.
21.—Social Club ima piknik na Stuškovih farmah. . 21.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-woodu priredi običajni piknik na Pintarjevi farmi.
28.—Piknik mlad. pev. zbora Kanarčki na prostorih Slovenskega doma na Denison Ave.
AVGUST
4.—Piknik fare Marije Vnebovzete na Pintarjevi farmi.
4.—Pevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovih farmah.
11.—Dvor Marije Pomagaj, Reda Kat. Borštnarjev, št. 1640 priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob priliki 25-letnice obstanka.
18. — Federacija Slovenskih narodnih domov priredi pevski program z sodelovanjem vseh pevskih zborov.
25.—Zveza društev Najsv. Imena priredi slovenški Baragov dan v Brae Burn Garden, 25000 Euclid Ave.
25.—Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave.
SEPTEMBER
8.—Podružnica št. 32 SŽZ obhaja 11. obletnico ustanovitve.
22. — Društvo "Tabor" št. 139 SNPJ proslava 30-letnice v SDD na Prince Ave.
OKTOBER 6.—Mladinski zbor Slavčki imajo prireditev v SND na St. Clair Ave.
12.—Collinwoodske Sloven-' ke št. 22 SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
12.—Društvo Martha Washington št. 38, SDZ, prireja ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igra Johnny Pecon in njegova godba.
19.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
26.—Slov. zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
26.—Modern Knights, št. 57 SDZ "Halloween Dance" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
NOVEMBER
3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave.
17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND. -o--
ploditve ta znesek uporabil v ta namen. Od določenega zneska bo uporabljenih 300,000 din za hrvaško banovino, ostanek pa za ostale dele naše države. Poleg te vsote sem določil še 100,-000 dinarjev kot pomoč ribiškim zadrugam v Crikvenici, Splitu in Šibeniku, da bi bila te zadruge sposobne marinirati ribe na norveški način. To je bilo nujno potrebno zaradi količine našega lova zaradi minimalne domače potrošnje, ker domače tržišče ni organizirano in zaradi slabšega izvoza v Italijo, kamor so doslej edino izvažali.
—Z dinamitno patrono sta lovila ribe. Te dni sta se spravila nad ribe v Lačnem potoku 30 letni kočar Kuzma Jožef in 36 letni posestnik T r š i n a r Franc, oba iz Prekope pri Krškem, in sicer z dinamitno patrono, ki sta jo zagnala v vodo. Zaradi eksplozije je poginilo v potoku čez sto rib, izmed katerih sta možaka pobralai samo kakih 15 velikih, vse ostale pa sta pustila, da jih je odnesla voda. Potok ima v zakupu trgovec g. Gasch iz Kostanjevice, ki je prav letošnjo pomlad spustil v potok precej mladih rib, da bi pomnožil ribji rod. Oba nezakonita ribiča prideta pred sodišče.
-o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
IZ DOMOVINE
KALI OGLASI
V najem
se odda stanovanje, obstoječe iz pet sob, zgorej; vse nanovo de-korirano. Poleg tega pa se proda tudi nekaj pohištva. Vprašajte na 6606 Schaefer Ave.
J(115)
—Delodajalec je ustrelil bivšega delavca. Pred dvema letoma je prišlo v neki gostilni v Hrastniku pozno ponoči do prepira med družbo šefa kemične tovarne g. inž. Emanuela Zelnike in v kemični tovarni zapos-1 j enim delavcem Viktorjem Gačnikom. Zaradi tega prepira so Gačnika odpustili iz službe. To je bil zanj in za njegovo družno hud udarec. Ves čas, odkar je bil odpuščen, je živela družina od siromašne plače njegove pridne žene, kar pa ga je seveda mučilo, da se je začel politično udejstvovati in si je nakopal še več sovraštva. Nikjer ni dobil dela, zato je obupal, pil in v pijanosti nespametno govoril. Oni ponedeljek pa se je Gačnik odločil stopiti pred šefa kemične tovarne in ga baje prositi za delo. Vinjen je sedel pred vrata pisarne kemične tovarne in čakal, da bo govoril s šefom. Mati in žena sta ga spravljali domov, a on je vztrajal pri svoji odločitvi. Nekoliko pred drugo uro je prišel po vrtu proti pisarni inž. Zelinka. Ko ga je Gačnik zapazil, je vstal in segel v desni zadnji hlačni žep G. Zelinka, tako zatrjujejo, je menil, da bo napaden in je u-strelil Gačnika. Krogla je zadela Gačnika v trebuh. Ranjenca so takoj odpeljali v celjsko bolnišnico.
1 milijon din za nakup plemenske živine. Minister za trgovino in industrijo dr. Andres je izjavil: Zavod za pospeševanje zunanje trgovine zbira sredstva z izvozom živine in ta sredstva uporablja za pospeševanje naše živinoreje. Precej veliki so že zneski, ki jih je zavod v ta namen votiral kmetijskemu ministrstvu, da bi jih mogli uporabiti tam, kjer je treba podpreti našo živinorejsko proizvodnjo. Ker bo konec tega meseca v Budimpešti živinska razstava, na katero se pripeljejo ponavadi najlepši vzorci plemenske živine, sem odredil znesek milijon din za nabavo plemenske živine in ta znesek bo kmetijsko ministrstvo razdelilo po običajnih pogojih na posamezna živinorejska središča. Ker je pri nas pitanje mesnatih svinj precej pojenjalo, se bo zaradi obnovitve r-az-
John Glach
kovač
Mi popravljamo in brusimo kose in stroje za rezanje trave, da bodo rezale ko nove. Jih premen jamo in prodajamo. Vse delo garantirano.
13408 St. Clair Ave.
GLenville 3963 We pick and deliver (x)
V najem se odda
moderno stanovanje spodaj, obstoječe iz 5 sob in vse ugodnosti. Stanovanje je vse na novo dekorirano in ima avtomatično kurjavo. Za vse podrobnosti vprašajte na 961 Addison Rd.
(113)
Dekle dobi delo
za hišna opravila; nikake kuhe ali pranja. Ostane čez noč; dober dom. Plača za začetek $7.00 na teden. Pokličite YE 7466.	(113)
Išče se prodajalce
za pohištvo in električne predmete. Plača proti gotovi proviziji. Njih delokrog bi bil zlasti na zapadni strani mesta, ali v Collinwoodu ali v Euclidu. Zglasite se med 10. in 11. dopoldne pri Oblak Furniture Co., 6612 St. Clair Ave. (113)
Naznanilo
Kdor potrebuje star les, 2x4, 2x6, 2x8, 2x10 in vsakovrsten drug les, ga dobi pri meni. Ravno tako tudi škrli za strehe pokrivat. Imam tudi nekaj suhega špeha, ki j etiko odganja ter tudi svež pelin. Se priporočam. Anton Rašca 1016 E. 61st St.
(ma 10, 13)
SLOVENCI V EUCLIDU! Volite za
JOSEPH A. KUSAR ki kandidira v 3. vardi, precinkt D, za demokratskega precinktnega načelnika. Njegovo ime tete našli v desnem kotu spodaj na glasovnici.
XT0SEPHA.MSAR
for
Precinct Committeeman Ward 3 Precinkt D
1940		MAY			1840
ifcj	|o)|Tu		We]	n [2"	»J
5]	IT	i 1	In	9	DD
121	13	114	15	16	|17 181
H9|	20	|21 IŽ81	m m	23	|24f25:
26!	27			301311"	
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571
Pripeljemo na dom.
Oliver Twist
C. Dickens-O. Župančič
REPUBLIKANCU
Ne pozabitel voliti v primarnih volitvah 14. maja za
za državnega poslanca, republikanski IpP^.^gPaBa	t ikel
Trgovska izkušnja, treninga v zemljiščih in popolen vpogled v probleme hišnega posestnika in investorja. Te zmožnosti napravljajo Sherwood O. Hirstiuwa kot vašega varuha preti novim davčnim bremenom v državni pestavedaji. Njegovo izkustvo vključuje tudi štiri leta kot pomožni mestni protokutor. Enako opremljen z univerzitetno izobrazbo, ima Mr. Hirstius pri 37 letih prednost izkušnje z energično, pogumno^ mladostjo. Vaš gl&s za Hii'stiusa je glas v vašo lastno korist.
Sherwcod O. Hirstius Committee. Donald C. Dunlap, Chairman.
truTJTjmrLirnJTJTn^^
5	S s Obdržimo Zed. države iz vojne! a
r	IZVOLITE PONOVNO	5
na njegovem rekordu	p
S	kongresnika	P
Pokazali so svoj obraz. — Kn Klux Klan organiza-cijq je sklenila, da odslej ne bodo člani več nosili mask na olrazu. Na sliki je "Imperial Wizzarcl J. A. Cole-scott," v svojem rdečem obtočilu. Navadni Klanrvv-ci nosijo bele halje.

"V imenu kralja!" se je oglasilo *zunaj. Zopet se je dvignil tisti zamolkli hrup, toda glasneje.
c
"Vlomite vrata!" je rulil de- ]< ček. "Sami vam jih ne odpro! Naravnost v sobo, kjer je luč. Udrite vrata!"
Udarci, gosti in težki, so padali po vratih in spodnjih oknih, ko je prenehal govoriti, in glasen ura se je dvignil med množico — šele zdaj so zločinci v hiši spoznali približno, koliko ljudi jih oblega.
"Odprite mi kakšna vrata, da zaprem tega prekletega vri-skača," je togotno kričal Sikes, tekal sem ter tja in vlačil dečka, s tako lahkoto po sobi, kakor bi! imel prazno vrečo v roki. "Tale vrata! Brž!" Vrgel ga je no-
■	ter, zataknil in ključ obrnil. "A-
■	li so vežna vrata trdna?"
"Dvakrat zaklenjena in z ve-: rigo prepeta," je odgovoril ! Crackit, ki je bil z ostalima dve-
■	raa še vedno kakor omamljen in 1 ni vedel, kaj bi.
1 "Oboji — so močni?' '
"Z železom okovani." > . "Okna tudi?" • "Tudi."
1 Dalje prihodnjič i________i
ROGEL DRY CLEANING
6526 ST. CLAIR AVE.
Se priporočam, da daste vaše obleko čistiti in jo dobite naza. kot novo.
HRANILNE VLOGE
/Oz/S AF ET //&>/ OF YOUR \ N\
/fev vestment
i i jffflffwi^
$5000. TEKOČE OBRESTI PO 3%
st. clair savings & loan co.
6235 ST. CLAIR AVENUE
t
NASLEDNJI SLOVENSKI KANDIDATI ZA DRŽAVNO ZBORNICO SE VAM PRIPOROČAJO, DA VOLITE ZA NJE V TOREK, 14. MAJA
(Izrežite ta vzorec in vzemite ga s seboj v volilno kočo. Poiščite ta imena na glasovnici)
5= For Representatives to> General Assembly
1 x \mm i grill |
B X [j© bjsqiic	i
1 X [joseph j. 06rin |
I x jjtiiii mikce I
g x i edward a. seitz | I X [anthony j. tomse I
Vse naše volilce se opozarja, da imena kandidatov za državno zbornico bodo našli v 4. in 5. koloni velike glasovnice, katero bodo prejeli, ko vstopijo v kočo. Zahtevajte "Democratic Ticket" in volite za vse zgoraj označene kandidate!
KAMPANJSKI ODBOR.
X Sherwood 0. Hirstius
martin l.
SWEENEY
20. distrikt
DEMOKRATSKA GLASOVNICA
Podpiran od organiziranega delavstva, federalnih uslužbencev, vojnih veteranov in Townsend organizacij
Tam preko morja. — Radio slika kaže angleške vojake, ki so se ukrcali na bojno ladjo, da se odpeljejo na Norveško v pomoč. Vsi vojaki imajo na sebi rešilne pasove za vsak slučaj.
Ta razlaga je bila videti na.i-verjetnejša in vsi so jo sprejeli J kot pravo. Pes je zlezel pod stol, se zvil, da bi spal, in se ni za ^ nikogar več zmenil.
Ker se je že stemnilo, so zaprli oboknice, prižgali svečo in * jo postavili na mizo. Grozni dogodki zadnjih dveh dni so mo- ^ čno pretresli vse tri, poleg te- j ga jih je preganjala misel na lastno nevarnost in negotovost njihovega položaj .a Pomakni-nili so si stole bliže skupaj. Ob * vsakem šumu so se zdrznili. Govorili so malo in še tisto šepe-taje; sicer so pa bili tako tiho in v taki grozi, kakor da leži truplo umorjenega dekleta v sosednji sobi.
Tako so sedeli nekaj časa, ko se zasliši iznenada naglo trkanje od veznih vrat.
"Mladi Bates," je spregovoril Kags ter se zlovoljen ozrl, da bi premagal strah, ki ga je začutil v sebi.
Zopet je potrkalo. Ne, to ni on. On ne trka nikoli tako.
Crackit je stopil k oknu. Vse telo mu je drgetalo, ko je potegnil glavo nazaj. Ni mu bilo treba praviti, kdo je spodaj; njegovo bledo lice je povedalo vse. Tudi pes se je hipoma vzdramil in prievilil k vratom.
"Moramo mu odpreti," je rekel Crackit in prijel svečo.
"Ali ne gre kako drugače?" je vprašal drugi mož s skrha-nim glasom.
. "Ni mogoče. Mora priti noter."
"V temi pa ne bomo stali," je dejal Kags, vzel svečo s kamina ter jo prižgal. Tako so se mu
"In kaj je z mladim Bates- < om?" je vprašal Kags.
"Okrog se potika, pred mrakom se boji priti, pa bo kmalu ] tu," je odgovoril Chitling. "Drugega pribežališča sedaj ni, zakaj pokvekarji so vsi zaprti in točilnica —- šel sem mimo in sem , videl na lastne oči — je polna policije."
"Huda nam prede," je menil Toby in si grizel ustnice. "Nekateri bo moral z njimi."
"Seje so se začele," je dejal Kags. "Preiskava še in potem bo Bolter za glavno pričo — seveda bo, po vsem, kar je že doslej povedal — dokažejo Faginu, da je sokrivec. V petek bo razprava in šest dni nato bo bingljal, strela nebeška!"
"Slišati bi bili morali, kako je ljudstvo hrupelo," je dejal Chit-' ling. "Stražniki so se borili kakor hudiči, drugače bi jim ga bili iztrgali. Enkrat je bil že na tleh, pa so ga obkolili in se prebijali dalje. Da ste ga videli, kako se je oziral, ves blaten in krvav, ter se oprijemal stražnikov, kakor da so njegovi najljubši prijatelji. Še jih vidim: komaj se drže poklicu, tako pritiska drhal od vseh strani. In na sredi vleko njega. Ljudje skačejo drug
Nastal je kratek molk; po- ; tem pa se je okrenil Toby Crac- : kit, a nič več tako predrzno ka- ; kor sicer, proti Chitlingu:
"A kedaj so ujeli Fagina?"
"Ravno pri obedu danes ob dveh opoldne. Korle in jaz sva se rešila v dimnik v pralnici, Bolter .se je zmašil v prazen če-ber ž glavo navzdol. Toda on je tak dolgopetec, da so mu molele noge iz čebra, in tako so pobasa-li tudi njega.
"In Beta?"
"Uboga Beta! Prišla je kropit svojo bivšo prijateljico," je odgovoril Chitling s čedalje bolj opbitim srcem, "zgrabila jo je blaznost, kričala in razsajala je, zaletavala se z glavo ob steno; zato so ji oblekli prisilni jopič ter jo vtaknili v bolnišnico — zdaj je tam."
v
za drugim, škripljejo z zobmi in d mu groze kakor divje zveri. Kri mu kaplja od las, curi od brade, g žčnske vrešče na oglu, se preri- s vajo na sredo gneče, se rote, da ^ mu bodo iztrgale srce iz prsi." n Prepadena priča tega prizo- n ra si je zatisnila ušesa z' ro- r kami. Chitling je planil z za- t prtimi očmi s stola ter . korakal kakor v zamaknjenosti urno po j sobi.	£
Druga dva moža sta medtem v sedela molče, z očmi, uprtimi v ^ tla. Kar se začuje od stopnic capljanje in Sikesov pes stopi v t sobo. Stekli so k oknu, po stop- z nicah, na cesto. Pes je bil sko- { čil v hišo skozi neko odprto okno; ni hotel za njimi, gospoda- j. rja pa tudi ni bilo videti.
"Kaj pomeni to?" je rekel Toby ko so se vrnili. "Pa ne ]
■	da bi hotel sem. Vsaj — vsaj \ — upam, da ne."
"če bi bil sem namenjen, bi 1 bil prišel s psom," je menil
■	Kags ter se sklonil nad žival, ki , i je ležala na tleh in hropla. "Daj- j
-	te, prinesite mu vode. Upehal . 1 se je tako je tekel."
i "Vse je izpil do zadnje kap- ■ lje," je rekel Chitling, ko je ne- ( 1 kaj časa psa molče opazoval.
-	"Ves blaten — hrom — napol slep — od daleč je moral priti." ,
1 "Odkod bi bil utegnil priti?" . ~> je vzkliknil Toby. "Seveda je
-	bil najprej po drugih brlogih i in ker je našel tam same tujce, 1 je prišel sem, kjer je bil toli in
-	tolikrat. Odkod pa je prišel naj-> prej in kako, da je prišel sam,
brez onega?" H "Oni" (nobeden ni imenoval
-	morilca po imenu.- "si menda ni
-	kaj naredil? Kaj mislita??" je
-	rekel Chitling.
a Toby je zmajal z glavo.
"Če bi si bil," je dejal Kags,
-	"bi nas pes hotel peljati na ti-'- sto mesto. Nak. Jaz bi dejal, '> da je ušel z Angleškega, psa pa »i pustil tukaj. Ali pa mu je ži-j val kako ušla, sicer bi ne bila
tako krotka."
stopil proti njemu. "Ali — ali me ne poznaš?"	s
"Ne hodi mi blizu!" je odgo- ( voril deček, se še vedno umikal i i in gledal z grozo v očeh morilcu v obraz, j <
( Mož se je na sredi pota ustavil. Gledala sta se. Sikes je po- ' časi povesil oči.
"Vi trije ste mi priča," je kri- < čal deček, mahaje s stisnjeno 1 pestjo, ter se med govorjenjem 1 bolj in bolj razvnemal — "vi tri- : je ste mi priče, da se ga ne bojim — naj pridejo sem za njim — jaz jim ga izdam — izdam ga. Kratkomalo vam povem. Naj me ubije, če hoče ali če si i upa, a. če bom jaz tukaj, ga izdam. Izdaj ga, pa če bi ga živega pekli. Morilec! Pomagajte! iče je mož med vami tremi, če imate kaj poguma, pa mi boste pomagali. Morilec! Pomagajte! Ob tla z njim!"
Med tem kričanjem je deček silno krilil z rokami in se res ' kar sam zakadil v krepkega molža. Od silovitega in nenadnega skoka je telebnil razbojnik na tla.
Gledalci — trije možje — so stali kakor okameneli. Niso po-! segli v boj in deček in mož sta ; se valjala po tleh. Prvi se ni menil za udarce, ki so treskali po njem; grabil je z rokami tesneje in tesneje po obleki na morilčevih prsih ter neprenehoma na vse grlo kričal na pomaga-nje.
Toda boj je bil preneenak, da bi bil dolgo trajal. Sikes je potisnil dečka podse, mu uprl ko-( leno na vrat — ko ga potegne . Crackit s preplašenim' pogle-1 dom nazaj in pokaže proti ok-' nu. Luči so žarele spodaj, gla-3( sovi v glasnem in važnem pogo-. voru, topet urnih korakov — ni 1 jih hotelo biti konec — ko so 3 šli čez bližnji leseni most. Eden je moral jahati, zakaj kopita so 5 odmevala od hrapavega tlaka. " Luč je vedno svetlejša, koraki vse bližji in bližji in vse bolj e hrumni. Potem krepko množine razjarjenih glasov, da bi pre-padel še tak junak. a "Pomagajte!" je vreščal *de-£ ček s predirljivim glasom. "Tukaj je! Vlomite vrata!'
Carja so prijeli. — George Sredine; predsednik stavbiyske unije, ki pripada, k A. F. of L. je bil aretiran v New YorJcu pod obtožbo izsiljevanja od strani hotelirjev in raznih lcontraktor-jev od katerih je baje izsi-Hl%do $100,000.
tresle roke, ko je prižigal, da se : je trkanje še dvakrat ponovilo, i preden je prižgal.
Crackit je šel odpirat in se vrnil z možem, ki je imel spod-j nji del obraza omotan z žepnim/ robcem, drugo ruto pa je imel pod klobukom ovito okrog glave. Počasi si jo je odvil. Obledel obraz, vdrte oči, upala lica, tri dni stara brada, mršav život, kratka, težka sapa — kakor da se je prikazal Sikesov duh.
Segel, je z roko po stolu, ki je stal sredi sobe. Ko pa je hotel sesti, se je stresel. Bilo je videti, kakor da se je ozrl preko rame. Nato ga je potegnil do same stene, kar je mogel tik stene, še pritisnil ga je ob njo — ter sedel.
Nobeden ni črhnil besede. Molče je pogledal od enega do drugega. Kadar je kateri skrivaj dvignil oči in srečal njegove, jih je hipoma umaknil. Ko pa je njegov zamolkli glas pretrgal tišino, so se vsi trije zdrznili. Bilo jim je, kakor da niso čuli še nikoli njegovega glasu.
"Kako je prišel ta pes semkaj?" je vprašal.
"Sam. Tri ure je tega."
"Večerni listi pišejo, da je Fagin ujet. Ali je res ali je laž?"
"Res."	j
Zopet so umolknili.	,
"Vrag vas jaši vse skupaj!" , si je potegnil Sikes z roko pre- , ko čela. "Ali mi nimate nič po- ] vedati?"
Oni trije so se v zadregi pre- j mikali, spregovoril pa ni nobe- ( den.	]
"Ti si v tej hiši gospodar," ( je dejal Sikes in se obrnil proti ( Crackitu. "Ali me misliš izdati, , ali mi dovoliš ostati, dokler ne ( neha ta gonja?"	' ,
"Ostani tukaj, ako se ti zdi varno," je odgovoril Crackit po kratkem pomišljanju.
Sikes je šel z očmi počasi po j steni za seboj — glave si ni u-pal docela obrniti — in rekel:
"Ali je — tisto — truplo že pokopano?" Odkimali so.
"Zakaj ne?" je vprašal in se kakor prej ozrl nazaj. "Zakaj ne spravijo tako grdih stvarih z zemlje? — Kdo to trka?"
Crackit, ki je šel iz sobe, je dal z roko znamenje, češ da se ni treba bati; skoraj se je vrnil s Korletom Batesom. Sikes je sedel ravno nasproti vrat, da ga je deček zagledal prvi trenutek, ko je stopil v sobo.
"Toby," je vzkliknil deček in odskočil nazaj, ko je Sikes obrnil oči vanj. "Zakaj mi niste te-i ga spodaj povedali?" j Nekaj tako strašnega je bilo v trepetanju onih treh mož, da je hotel zavrženeč pridobiti vsaj tega dečka zase. Pokimal mu je ter pomolil roko.
"Pustite me v katero drugo ( sobo," je rekel deček in se še nekaj korakov umaknil.
"Korle!" ie zaklical Sikes in