m. Semita. Današnja Številka stane 2 dinarja u UiMUani, v netteljo Z9. Julija 19Z3. Leto LU1. _______x do 9 petit w petit vrsti 2 D; notfee, , - ™. .. poroke, ****** vetlkost 15 ust Popast le pri narocVh od ti Vprašanjem glede 4 1 D, od 10—15 Van-anrnžttvo si i 1 D 50 p, večji Inseiad , preklici petit Trsti 3 D; ponudbe beseda 75 p* tattpek posebej. i odgovor. ŠL 304. 1« Rokepi Knaflova attn AL itOT. S4. w ta sad ostao w ia ne 9, L amdotropto Posamezne Številke: v Jugoslaviji vse dni po Din t*— Inozemstvu navadne dni Oln lt nedelie Din t' Poštnina platana v gotovini. »Slovenski Narod« velja: t i po jjBfii - t laoiemstio 12 mesecev 6 3 . 1 Din 144— . 72-— . 36- - 12*— Din 144 — 72-— 36-— 12-— Dta 264-— . 132*— 66'— . 22— ačati. Pri morebitnem povišanju se ima daljša naiočnlna dopl Novi naročniki na) pošljejo v prvič naročnino vedno KZ^W P° nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirat!. Misli in predlogi k radarski stavki v Sloveniji. 2e teden dni stagnira stavka rudarjev Trboveljske premogokopne družbe. Delavstvo kaže odločnost, pa tudi pre-vdamost: po revirjih vlada popolen red in mir. Med zahtevami delavstva in ponudbami Družbe je zazijal globok prepad, ki onemogoča vsaka podajanja. Iz Beograda prispela mmisterijalna delegacija, sestoječa iz načel. Simeonoviča, inšp. Veljkoviča in načel Gostiše (Sarajevo), bo poizkusila posredovalno srečo. Posetila je že Trboveljsko družbo ter poslušala zastopnike stavkujočih rudarjev, da sondira teren. V ponedeljek se vrše skupna pogajanja na pokrajinski upravi. Če bi v takih slučajih šlo na obeh straneh za stvarnost in pravičnost, bi se stavke po vpogledu statističnih podatkov splošnega gospodarskega značaja ter po primerjanju dobičkov in mezd dale gladko in kratko rešiti. Toda človeški konflikti nastajajo povečini iz nesporazumov, ki so tako sestavljene narave, da se rešujejo samo s približnimi in povprečnimi kompromisi. Naj se obožuje resnico in pravico še tako vzneseno, v Človeškem življenju bo vedno vladala srednja pot in kompromis ter dokazovala večno relativnost človeškega stremljenja. Toda preidimo na stvarna In konkretna tla. Na rudarski stavki ni inte-resirano samo stavkufoče delavstvo in prizadeta družba, temveč celokupno slovensko narodno gospodarstvo, predvsem naša industrija in prebivalstvo, ki kon sumira danes že ogromno produkcijo trboveljskega premoga. Le majhen zastoj v tej produkciji more ogroziti sedanje zaloge in dvigniti vsed pomanjkanja blaga premogovne cene. Enako zna nadmerno povišanje mezd, ki je ponavadi ugodna prilika za povišanje cen, izzvati širšo industrijsko krizo, ker je znano, da slovenska industrija komaj konkurira zunanjim in drugim izdelkom in da bi povišanje premogovne cene lahko zastavilo redno obratovanje in povzročilo najdalekosežnejšo brezposelnost. Povprečni delavski zaslužki trboveljskih rudarjev so dosegli zlato pariteto. Istotako so se cene trboveljskega premoga približale predvojni pariteti in prispele do naravne meje. Dejstvo je, da so mezde po premogovnikih na jugu države znatno manjše kot v Sloveniji. Danes zahteva stavkujoče delavstvo nad 50% povišanje svojih dohodkov. rTnoletni delavski prejemki znašajo 150 mil. dinarjev. Lani je družba za svojih 500.000 delnic izplačala 12 in pol mil. dinarjev dividende, kar pomeni do 8% enoletne delavske mezdne svote, če bi se cela dividenda izplačala delavstvu, bi to pomenilo le 8% povišanje mezd. Dejstvo je tudi, da državni in zasebni premogovniki Slovenije komaj capljajo za mezdami pri Trboveljski družbi in da bi ponovno splošno mezdno povišanje izzvalo nj5h zanesljivo krizo. življenje je težko in posebno težka je usoda naših črnih delavcev po podzemeljskih globinah. Zagovarjamo njihovo izjemno stališče na delavskem trgu. Veljajo pa tudi oziri na temeljna načela današnjega gospodarskega obratovanja, Ekzistenca vseh obratov visi na obre-stovalmh normah današnjega gospodarstva in brez teh norm ni kapitala, ustanovnega in še manj obratnega. Poleg skrbi za pravične mezde obstoja upoštevanje amortizacijske podlage gospodarskega podjetja. Časi, ko bi se stavke opravičevale s komunističnimi vzori, so minuli. Danes velja še samo socijalni in gmotni argument. Delavstvo in družba mora po amerikanskih primerih najti na podjetju skupni interes in ta interes je v prvi vrsti socijalni Izpopolnjevanje socijalnih pogojev spada danes že k bitnim tehničnim izpopolnitvam modernega podjetja. Čim več so-cijalnega zavarovanja in izpopolnjevanja, tim več produkcije. To so bistri Amerikanci že davno spoznali. Pričuioča stavka bi lahko bila idealna prilika tako za družbo, kakor za delavstvo, da premosti prepad med zahtevami in ponudbami in da se obe stranki ozreta na ogromni odpad denarnih vrednot, ki ga povzroča vsaki dan sedanje stavke. Z vsakim dnem splahnevajo milijoni delavskih mezd in družba vknjižuje izostanek milijonskih dohodkov. Želimo, da v ponedeljek naši ministerijalni in pokrajinski posredniki predočijo delavstvu in družbi ta obojestranski vrednostni izpad v točnih številkah. Družba in delavstvo bi znala uvideti, da je bolje, ako ta ogromni denar, ki izpada s stavko, uporabita za socijalne in higijenske naprave rudarskih revirjev, in da je pametnejše zidati delavske domove, moderne kopalnice, otvarjati delavske prosvetne ustanove, mladinske domove, ferijalne delavske kolonije i. t d„ kakor pa stavkati. Stavka je neprijetna ne samo za delavstvo, temveč tudi za družbo. Enim stradajo družine, drugim se ogrožajo kapitalne vloge široke javnosti. Nad obema pa stoje interesi narodnega gospodarstva, predvsem naše industrije in prebivalstva, ki je na premogu, kakor na vsakdanjem kruhu živ-lfenisko interestrano. Vsako regulaci- jo pričujoče stavke na račun tretjega in glavnega prizadetega, namreč slovenske industrije in prebivalstva, moramo z vso odločnostjo odkloniti. Z novimi mezdami in visokimi premogovnimi cenami ne bo šlo. Naj se družba in delavstvo sporazumeta in skleneta upora biti izpadajoče kapitale za potrebne so- cijalne ustanove rudarskih delovnih in življenjskih pogojev, ki so tesno vezane s splošno delovno zmožnostjo. To bi bil praktični izhod iz sedanje stavke, obenem lep socijalni eksperiment, ki bi približal delavstvo k podjetju in povečal moralni činitelj kapacitete ročnega dela. PISMO IZ PRAGE. POMEN DR. BENESEVEGA POTOVANJA NA ZAPAD. — CESKA JAVNOST SIMPATIZIRA Z JUGOSLAVIJO IN ROMUNIJO. — PRED OBČINSKIMI VOLITVAMI. — RAZOČARANJE V SOCIJALIZMU. Važen političen dogodek zadnjih dni je bilo potovanje zunanjega ministra dr. Beneša na zapad, kjer je imel v Parizu, Londonu in Bruslju priložnost sestati se z vodilnimi državniki zavezniških držav, informirati se o smernicah in ciljih posarnnih velesil glede reparacijskega, zlasti pa porurskega vprašanja, kakor tudi pojasniti stališče Češkoslovaške države, ki je na tem vprašanju zelo zainteresirana. Potovanje Beneša je brez dvoma velikega pomena, ne glede na očividno naivno na-ziranje nekaterih listov, ki skušajo klečeplaziti in klečeplazijo več kakor je potrebno in koristno, češ, da je dr. Be-neš potoval na zapad v svrho posredovanja. To trditev je najbolje ovrgel sam minister, ko je v pogovoru z novinarji izjavil: Precej debro sem se zavedal, da se pritlikavec ne sme mešati med velikane. Res je, da je bilo Beneševo potovanje uspešno. Ne morda toliko glede občepo!it:čnega položaja, pač pa za češkoslovaško republiko. Dovršena in podpisana je bila trgovinska pogodba z Angleško in njenimi kolonijami, sklenjena je bila definitivna trgovinska pogodba s Franc-jo in končno tudi z Belgijo, ki je tekom car. vojne s Čeho-slovaško priišla v zagato in spoznala, da je ona bržkone še z manjšo vnemo delovala za to pogodbo kakor Češkoslovaška, kar je ponovni dokaz, da tudi stare države kaj rade zabredejo v zmoto in premalo uvažujejo ponujano prijateljsko roko. Toliko, kar se tiče gospodarskega življenja češkoslovaške republike. Manj razveseljiva je politična situacija — mislim pri tem o zunanji politiki: pri nas ni dvoma o tem, da bi eventualni prelom Velike antante, ki je v zadnjem času tako vznemirjal javnost, pomenil, in to zlasti za Srednjo Evropo, iskro novih zmed in potežkoč. Zato pa se posveča tem večja pozornost predstojeći konferenci Male antante v Sinaji. Pogodba in družba z Jugoslavijo, ki je pri nas tako popularna, prirodna m sama po sebi umevna in k; jo tako primerno izpopolnjuje Romunija, ponovno dokazuje svojo neobhodno potrebo in eminentno važnost in je za sedanjo komplicirano mednarodno situacijo v polnem obsegu to, kar je povedal nedavno na javnem shodu preprost Čeh z besedami: Naj bo že situacija na zapadu kakršnakoli, mi, v tesnem prijateljstvu z Jugoslavijo in Romunijo, bomo vodili državno krmilo, ako bo treba tudi sami, v vrtincu in burji varno. Zato konferenco v Sinaji tudi pri nas tako navdušeno pozdravljajo. Mrvljenje ne stoji, ono gre vedno dalje, drvi naprej in zato ne zadostuje določiti pot in ukazati smer. Vsak dan prinaša' toliko novih vprašanj, da je v vitalnem interesu Male antante, da čim večkrat izmenja svoje nazere glede rešitve ak-tuelnih vprašanj. Notranjepolitična situacija je Že pod vplivom predstoječih jesenskih občinskih volitev. Nesrečno geslo, ki je bilo izrečeno z visokega mesta jeseni 1919 leta, bi danes že radi potisnili v ozadje. Pred štirimi leti je samo narodna demokracija stala na stališču, da občinske volitve nimajo nobenega političnega pomena, nego so namenjene samo gospodarskim svrham in interesom. Samo za tem ciljem je opažati sedaj tupatam težnjo, kajti dejstvo je, da Je ljudstvo že sito socialističnega »čiščenja mestnih hiš« in hrepeni zopet po manj vrtoglavem, pač pa neprimerno boljšem gospodarstvu v občinah. Ameriški zlati vrelec je hitro usahnil in zapustil samo ocrromne občinske davke. Kajti oni, ki plačuje v občini ah" mestu 100 Kč državnega davka, je obremenjen z občinskimi, okrajnimi ali deželnimi dohodninskimi davki v znesku 1500 Kč. Ne glede na to pa ni nobenih novih naprav in vsi žive na račun starega. V tem oziru služi lahko za primer Praga, pred vojno tolikrat preurejeni vojašniški vodovod je bil in je še danes zanemarjen in nepopravljen in dasi tupatam kdo opozori občinske očete, ki so tako imenitno vodili gospodarske knjige, da so za 12 milijonov p večali občinski dolg, ki sedaj takt) teži mesto, je vse zaman. Zapeljivo socijalistično geslo je torej izgubilo svojo veljavo in zato lahko z zanesljivostjo računamo s tem, da bodo občinske volitve, ki se začno že v avgustu in končajo v oktobru, pomenile delni korak k notranji konsolidaciji in povratek k normalnemu gospodarskemu razvoju. St. C;rkovie: Konkordat z Vatikanom« (DALJE.) 5 propadom Avstro-Ogrske in doli " -vijo mej sedanje naše države, kakor tudi z izpremembo notranjepolitičnega pol« a je naravno, da se je položaj katoliške cerkve v naši državi v pravnem posledu lahl □ samo poslabšal. 2e teritorialna razmejitev je povzročila gotov kaos in take situacije, Id niti najmanj niso v skladu z našo državno snvereniteto, pa rudi s samo hierarhi' i organizacijo katoliške cerkve napram dr-žavnf suvereniteti. Trianonska mirovna pogodba iz 1. 1920. je ustvarila n. pr. tako teritorijalno razmejitev med naini ln našim! suverenimi sosedi, da so teritorialno tri pre:šnje vojvodinske katoliške Škofije; pe-čuiska, kafjoška in temesvarska, večji del prišle v sestav naše države, sedeči teh Škofij, vsak s svojim škofom in cerkvenim sodiščem, -pa so dodeljeni: Kaljoča m Peču} Madžarski, Temešvar pa Romunin. Radi tako nastalega položaja so se vzdrževale !n morda se vzdržujejo še sedaj zveze med našimi katoliškim duhovništvom v Votvodtiri. z njegovfmt predpostavijemmi cerkvenimi starešinami, ki so ostah" v Inozemstvu, tn sicer ne samo v pogledu čisto notranjih cer-kvenfh zadev, marveč tudf v pogledu zakonskih sporov po katoliškem cerkverjo-žc-rritnem pravu. Enak položaj je tudi v Dalmaciji, kjer je v italijanskem Zadru ostal sedež dalmatinskega nadškofa In sličen slučaj je tudi v Sloveniji z mariborsko škofiio. Ako se tem neurejenim razmeram, tem raznovrstnim in različnim predpisom v krajih onstran Donave tn Save prišteje še povsem ločen in zaseben položaj katoliške cerkve v Srbiji in Črnigorf. je jasno, da obstoji pravni položaj katoliške cerkve v naši državi radi pTe«Šn;ih političnih razmer, obstoječih mednarodnih pogodb in državnih zakonov kar iz Šestih različnih režimov. Če tudi ima katoliška cerkev glasom člena 12. ustave v celi državi enoten javno pravni značaj. Tako, 1.) v Sloveniji m v Dalmaciji obstoii »povsem zaseben režim. 2.) V Hrvatski in Slavoniji zopet drugi, docela drugačen kakor prvi, in prav tako tudi 3.) v Bosnj in Hercegovini, 4.) v Banatu in Bački, 5.) v Ćmrgori in 6.) v Srbiji. Štiri mednarodne pogodbe in mnogobrojni državni in pokrajinski zakoni urejujejo na neenak način pravni položaj katoliške cerkve v omen'e- Ju!*j Eetteio, član kr. opere v LJubljani: MaoreM v tnuefniški izobrazbi ansambla slovenske opere. V vsaki stroki tako tudi v gledališki umetnosti sta teoretična izobrazba kot temelj ter praksa dva pojma, ki se v dosego napredka medsebojno izpopolnjujeta. Drugi Izmed teh po:mov je sicer važnejši del, da dosežeš čili. ki ga imenujemo »uspeh pri š;roki publiki«, toda praksa brez dobre teoretične podlage ne bo njkdar privedla emetnika do one stopnie zrelosti, ki ga po-stavlja nead povprečnost. Ostane vedno »utilftec. Seveda ne trdim tega dogmatič-no. Ni pravfla brez izjeme. Ta pa velja edinole za genija! Umetnik, ki stremi vedno v^šje v svojem znanju, premaga vse tehnične težkoče noonmerno laž^e, ako mu tehnična stran noklica ne stavlja nerazrešl;ivih ugank. On wamore v udejstvovanju svoje umetnosti br°čati vso pozornost le na notranjo, duševno stanje svoje naloge. Reakcija na r'edalca oziroma poslušalca mora biti v *em primeru nozitivna, z drugo besedo, cr-ch pri ob'ektivni, umetniško čuteči - V:T-j ne more izostati. Enakih svo'stev dramatski umetniki, st? igralci bili pevci, združeni pod vodstvom prave umetniške avtoritete v celo-*o. so garancija za umetniško visoko sto- cče predstave. S to trditvijo iprDaajam na predmet, katerega analiza je aktualna in umestna. Pozvan, da izrazim tadi Jas svoje nazore, povdaram, da so moji nazori, v kolikor bi se eventuelno ne strinjali z onimi cen"enega bralca le izvir stremljenja in želje, da se naša, slovenska opera povzdigne v umetniškem ozrru do one stopinje, ki naj bi 'bfla res naš kulturni »ponos. Glede na število novitet in nanovo naštudiranih repriz je naša opera v pretečem sezoni nudila mnogo in če primerjamo številke s številkami prvih, svetovnih gledališč, je dosegla rekord. Osobito ako se vpošteva dejstvo, da so v ansamblu slednjih po pretežni večini le prvovrstni umetniki — solisti, »kakor druge korporacije, zbor. orkester, tehnično osobie. katerih izvežbauost in ambjeva so v dosego umetniško dovršenih predstav brezpogojno potrebne. Toda kulturnega, umetniškega nivoa ne določa Število predstav, temveč njih kvaliteta. Upoštevajoč vse težkoče, materij elne in moralne, se morajo morebftni ne-dostatkj ocenievati z drugega stališča, kot bi bilo to sicer upravičeno. In vendar si dovoljujem trditi, da bi se v kvalitativnem to Je v umetniškem oziru z momenta no razpoložljivim artističnim osobjem dalo doseči več. Tekom sezone sem imel priliko spoznati zakulisni milje. Opazoval sem umetniško ambicijo, strokovno znanje celote In posamnikov, in lahko trdim, v kolikor je bil odgovoren za stvar posamnik, da Je vsakdo pripomogel k doseženim uspehom po svojih močeh. Skušnje, druga za drugo! Kdor pozna tudi »senčno stran« našega poklica, moxa to ysfrajnosj pTavfjo. Onf morajo biti v svoiem poklicu ne le strokovnjaki, temveč tudi pedagogi, umetniki. Umetniška wotran;ost vprizorjenega dela *!m ne sme biti tuja. združena z vestnim, požrtvovalnim Studiranjem vsake malenkosti v Igralskem in muzikalnem oziru v praven skladateljeve intuitete dviga nivo umetniškega poglabljanja celote. Samo na ta način je mogoče v danih razmerah našemu ansambla odpirati pota v misterij prave umetnosti in s tem spopoinjevatl znanje vsakega po-samniksu NaigrandijoznejŠa gesta mi ne pove ničesar, ako ni strogo v skladu z značajem vprizorjenega tipa. Najelegantnejša toaleta ali najskromne;ša halia ostane brez učinka, ako se nosilka ne zna kretati v njej. S strogo kritičnega stališča ne pride v poštev fraza, katere posamezni tonj niso združeni v celoto s pripomočki temelite teoretične naobrazbe kakor dihanje, voka-fizrranje, izgovarjava, nrimika, v muzikalnem in duševnem oziru pravilno predavanje. Kaj pomaga najlepši posamezni ton, ki je prt tehnično slabo izobraženem pevcu le dar narave, največkrat pa samo posrečen slučaj, ako je dvajset drugih tonov v vsakem oziru pomanjkljivih?! Poznam pevce tenorje, katerim ;e ideal »visoki c« nepremagljiva ovira. Mati narava jih v tem oziru ni obdarila z ono prožnostjo glasilk, kot bi bilo to želeti. Diči pa jih inte-teligenca. Njih skrivnostni kabinet, v katerem so skrbno skriti vsi zakladi temeljite teoretične naobrazbe, ie njihov neizčrpni vir, ki jim pomaga preko težkoč in storil bi jim neodoustno krivico kdor bj jim ne priznal klasifikacije prvovrstnega umetnika* Tega častnega naslova ne zasluži marsikdo, akoprav ima »visoki c« v vsakem žepu. Poznam basista na enem prvih svetovnih gledališč, za katerega velja isto glede nižine. Imena ne imenujem. Toda kakšen umetnik je to! Za me v mojih ozirih nepre-kosrjiv, fenomenalen. Naštel bi lahko lepo število znanih mi basov, katerih nižina je napram oni omenjenega umetnika kvantitativno neprimerno izdatnejša. Toda brez gpegzaganla tata, da je koncentrirano % eni sami balcanto ali koloraturni frazi onega več umetnosti kot v celokupnem rokodelskem popevanju le-teh. Oni je umetnik, le-ti niso. Oni si ie prisvojil s pomočjo pridnosti in inteligence vse teoretične oz. tehrrčne pripomočke, ki ga podpirajo v udejstvm-anju, le-ti se zanaša'o več alf manj le na svoj naravni zaklad fn umetno konstruirane družabne zveze. Uveril sem na podlagi lastnega izkustva, da materijal sam na sebi ne pomeni umetnosti. Treba ga je ve/bati s tru-dapolmm vztrajnim delom. Le tisti pevec, ki obvlada svoj instrument popolnoma doseže s pomočjo lastne inteligence stopnjo prave umetnost. Tehnična spretnost, združena z individualnim koloritom je ona taina moč umetnl-ova s katero si osvaja ipriznanje objektivnega poslušalca. Tudi ako so mnenja o nieeovih kreacijah razna, umetniška individalnost, zgrajena na tej podlagi, je neoporečna. Dvigniti znanie vsakega posamnega Člana naše opere do one stopnie, ki bi odgovarjala v teh kratkih potezah očrtanim zahtevam, je nandealneiša naloga vseh, ki jim je procvit opere res srčna zadeva. Rešitev te naloge ni lahka. Pot ie pre-prežena z vsakovrstnimi zaprekami. Sa-moljiibje, indoletnost, pomanjkanje inteligence, nevoščljfvost, spletkarje so le mali Šopek cvetk, katerih vonj okužuje atmosfero hrama umet ,sti. Disciplina, ki izklju-čuie v teh stvareh vsaka podporo, je na>-boh;š? lek. Studiranje vlog, bodisi v muzikalnem bodisi j&rafckem oziru mora biti si Stran 2. •SLUVCHMvl NAKUU. One 29 julija WJ6 štev. 171 nih delih naše države. Mednarodne pogodbe so: 1.) Srbski konkordat z dne 24. junija 1914. za severno In Južno Srbijo,2.) črnogorski konkordat z dne 18. avgusta 1886. za Črnogoro, 3.) bosansko-hercegovska konvencija- konkordat z dne 8. junia 1881. za Bosno in Hercegovino In 4.) avstrijfkl konkordat z dne 18. avgusta 1855 za Hr» vatsko In Slavonijo. Sprožilo se je vpraia-ne o važnosti alt nevažnottl omenjenih red* narodnih pogodb, kar je zopet privedlo do še bolj važnega vprašanja: da-l| je sedanja naša država kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, stara ali nova država? Mi vsekakor to samo omenimo, ne da bi se spuščaj v razpravljanje samega vprašanja, povdar-jajoč, da omenjene mednarodne pogodbe ve* lja;o kot državni zakoni, dokler se ne ukinejo ali ne zamenjajo z novim zakonom za vso državo. Ako se po proučevanju za katoli-Sko cerkev v posamnih pokrajinah naše države veljavnih odredb mednarodnih pogodb in državnih ter pokrajinskih zakonov ozremo de lege lata na položaj katoliške cerkve v naši državi sploh, si zelo lahko in jasno predočimo mnoge značilne konstatacije. V prvi vrsti, v naši sedanji državi nimamo enotnega javnopravnega zastopstva katoliške cerkve, kakor je to v pravoslavni cerkvi. Nlma-mamo nobenega pravnega edinstva in zveze med katoliško cerkvijo posamnih pokrajin naše države, izvzemši čisto kanonsko edinstvo, kajti za celokupno katoliško cerkev sploh in za katoliško cerkev v naši državi velja eden in sicer novi cerkveni zakonik katoliške cerkve »Codex iuris canonici« iz leta 1917. To stanje predstavlja neugodno situacijo. Kajti ako bi hotela država karkoli skleniti v splošnem interesu cerkve, bi morala imeti koga, da se nanj obrne, ne pa kakor do sedaj, da kliče po vrsti vse Škofe In nadškofe, ki predstavljajo in so kompetentni samo za svoj ordinarijat. V odnošajih države napram cerkvi tako stanje ne more dalje ostati Ono mora biti urejeno potom konkordata tembolj, ker je v čl. 12 vidovdanske ustave katoliška cerkev priznana kot javno-prav-na korporacija torej mora v tem slučaju obstojati tudi eno telo, ki bo predstavljalo to javno-pravno korporacijo. V tem smislu je prof. beogradske univerze in narodni poslanec dr. Jovan Ra-donic v svoji razpravi z ozirom na zgodovinski razvoj rimskokatoliške cerkve predlagaj, naj se ustanove samo tri nadškofi je — barska, bačka in zagrebška in da naj državni cerkveni sabor kot re-prezentant celokupne katoliške cerkve odloča o vseh važnih vprašanjih. Kolikor nam je znano, je tudi ožji odbor komisije za proučavanje vprašanja sklepa konkordata z Vatikanom zavzel stališče, da je treba to važno vprašanje predstavništva rešiti morda z odredbo bodočega konkordata, toda na ta način, da bodo škofijske sinode edini reprezen-ihmt katoliške cerkve v naši državi. Vse obstoječe mednarodne pogodbe !n enostranski državni zakoni o katoliški cerkvi v posamnih pokrajinah naše države priznavajo katoliški duhovščini popolno svobodo neposrednih odnoša-jev, direktnih stikov In odvisnosti v cerkvenih opravilih neposredno in izključno od svete stolice, od papeža, kot vrhovnega poglavarja katoliške cerkve. To dovolili je srbski konkordat v čl. 3, črnogorski konkordat tudi v čl. 3, in z gotovo omejitvijo tudi avstrijski zakon z dne 7. maja 1S74 leta kakor tudi 5 točka čl 12 .ustave iz leta 1921. V ostalem nihče tudi ne pomišlja, da bi prikrajšal katoliško cerkev na tej njeni več aH manj jasni in uveljavljeni pravici, ki se bo. zajamčena po Vidovdanski ustavi, garantirala tudi v bodočem konkordatu, iasi bo morala nnša vlada z ozirom na pravni položaj katoliške cerkve v naši fržavi od te določbe nekoliko odstopiti, vsaj v toliko, v kolikor zahtevajo skupni interesi. Dne 5. avgusta se otvori najlepši Sokolski rfom $h državni meji s—: v Dolnfesn Logatcu. :~s Telefonska! ffn brzolauna poročila Madžarska in Mala antanta. Pomemben govor Bethlena o Mali antantL — Vlada prikriva sovraštvo proti sosedom. faktorjev, katerih umetniška potenca fma bit? v vsakem oziru edino merodama. Samo ona nudi garancijo za umetniški napredek posamnika in potem tudi celokupnosti. Repertoar naj vsebuje vsako sezono vsaj eno delo, ki se ne da uprizorit! po potu Šablone. To delo naj stavlja v umetniškem oziru težke naloge vsem sodelu;o-Čim. Povdarjam — vsemi Seveda število pravzaprav nebroj skušen« ne odločuje, temveč umetnrška zrelost vseh scdehročfh, Solistov, kapelnika in režiserja. Vprizori-tev takega dela je čistilni ogenj, k! ozdravi za daljšo dobo ves ansambl (posledic povr-SHpstt. V kolikor je meni zna* repertoar prt-hodnle sezone, se ima med drugim vprizo-ritl tudi .Mozartova »T'gsrova sv? »ha«. Po mn'em mnen'n bo to prava priložnost nudHI vsem sodeT,.rnčim ono podporo ^ Jo bn v*?k ros-^n-'V po mer" svo*e Individualnosti potreboval. Delo ie težko 1 v scfniTrem i v mu/ikalnem 07iru. Strogim krTt?čn:m zaMevam odgovaria'oča nprlzev zorfev c mr-g^ča samo na podlagi šusdi'a v sm:sTu navedenih smernic. Želim, da bi se to tudi uresn:č;io, ker sem prepričan, dn bo v tem primeru naša opera v umetniškem oziru storila mogočen korak naprej. In to je moja odkritosrčna ielja, mr Bud rapHta. 27. julija (IzvJ Na da-nelnf! sel narodne skupščine 1« prtd zaključkom generalne debate o proračunskem provizoriju imel ministrski predsednik Krof Bethlen dal'ši politični ekspoze, v katerem se ie v gin vnem bavi] o razmerju Madžtrskt do Male intante. Fz Bethlenovega govora odseva pritajeno sovraštvo do sosednih držav, prikrito z žeilo, da bf Mala antanta kolikor toliko podpirala madžarsko akcMo za naiet-'e zunanjega posojila. Grof Bethlen ie v kratkih potezah očrta! smernice madžarske notranie in zunane politike. Prizmi Je med drugim ugovore in očitke opozlclle, da so M; državni uradn'ki. sodnici in aktivni oHcTrl* v zvezi s tamtm? organizaciji, ral. ki delulefo proti Interesom soserfmTi držav In streme za vzpostnvHev takozvane integralne Madžarske. Mmfstrsto predsednik Je obPirbll, da uvede prot? tem uradnikom !n oficirjem strogo preiskavo. Vstop uradnikov v take organizacije bo najstrožje zabranjen. Grof Bethlen je dalje izjavil, da leži vzrok sedanffrs neprlllsam Madžarske v maščevalni poltiki sosednih držav proti Madžarski. Odklonil pa je očitek opozicije, da Madžarska bolu!e na megalomaniji napram drž. Male antante. Madžarska vlada skuša fn stremi po najboljših močeh urediti medsebojne odnosale s sosednimi državami. Trditev o obstoju kake habsburške propagande v Madžarskem spada po mnenju grofa Bethlena v kraljestvo pravlrie. Ministrski predsednik ie dal'e glede Male antante omenil, da Mala antanta ni stvaritev francoske diplomaefje, m to delo Francije. Ustvarila se je Mala antanta naravnim potom in bi se bfla ustvarila tudi, če bf na Madžarskem mesto konservativne vlade bila socnalnodemokratična. Mala antanta je osnovana na temelju medsebojnih pogodb, kterih svrha J« ne samo gospodarska*** marveč tudi defenzivno vojaškega tnačaa. Svrha M sle antante pa 'e okretrt* položaj na Donavi v Ikodo Madžarska. Glede madžarskega posolila upa ministrski predsednik, da bodo to posojilo dovolile velesile, ki so Interesirane na obnovi Madžarske. V tem oziru se mora najti pri Mali antanti izhoda. Ministrski Dredsednlk se Je zelo čudil nazorom opozlclle o sporazumu z Malo antanto. Postopanje ©pozlcfe slab; poteza! vlade, ker se v sosednih državah podkrepljuje mnenie, da |e treba Madžarsko samo močno prlt's-ntl, da pade kot zrelo Jabolko v okrilje Male antante. Na kocki so vefkl Interesi Madžarske. Opozicija ne sme storiti ničesar, kar bi moglo ohrabriti sosede. Vladine stranke so spreiele izjavo ministrskega predsednika z viharnim odobravanjem, dočfm ie opozicija ekspr>z6 podvrgla ostri krit'Vl. Tako ie posl. Ernst Na-gv izjavil, da Mala antanta ne želi ničesar drozega. kakor da se prepreči habsburška propaganda in da se uvedejo prijatej'ski odnoSaJi s sosedmmi državami, kar }e mogoče le, če se vzpostavi na Madžarskem resnični demokratski režim. To je tudi načelo vseh demokratov Madžarske. To izjavo |e opozicra spre'ela z viharnim ploskanjem, vladinovcj so strašno protestirali. Nemčija v kritičnem položaja. Gospodarska kriza na vrhuncu. kanje živil. — — Berlin, 27. julija (K) »Borsenkurier« ugotavlja, da NcmčT?a nlrrrn samo slab*ti financ, nego sploh nima več denarja- Velik problem je, s čim bo plačevala. S kakšnim denarjem naj plačuje poljedelcem? Kako naj trguje z inozemstvom, da b| se to vršilo brez (papirnatega denarav* Ta vprašanja mora država rešiti. Najti je treba plačilno sredstvo, krito z realno vrednostjo, v prehodni dobi pa mora vlada napeti vse sile, da prepreči notranje nemire. »Berliner Tageblattc pri ob cule Članek o IflcvfdacPi fnančnega gospodarstva. Ako finančna kriza, k! fe sedal na vrhunca ne bo tako] odstranjena, bo propadlo todJ gospodarstvo. CeškosfovaSka krona |e fe dose*fa v BerKnu 23 tisoč mark. Vlada si pomaga fz zadrege na ta način, da tiska 5 In 10 milijonske bankovce. 60 velikih ttskaren noč in dan tiska denar. Toda tudi to ne pomaga, kajti film več Je papirnatega denarja, tem man?sa je n'egova vrednost. Sporedno z rapidnfm padanrem marke Hi naraščanjem draginle pa raste rudi nezadovoljnost Pudstva. Srednii in n'žj! sloji s strahom gledajo bodočnost? v obraz. Na trgu vladajo strašne razmere. Hrana In druge žlvlienjslce potrebščine so se podražile za 300%. Zlasti primanjkuje krompirja, Id ga plačujejo po 700 mark funt. Na trgu se dogajajo neprestano spopadi med ljudstvom in prodajalci. Cene kruha se povišajo s ponedeljkom za 33%. Slaščičarne so ustavile prodajo sladkega peciva. Vspričo vedno večje bede se po-lašča ljudstva obup. Nezadovoljnost z do-sedan'o politiko Čunove vlada raste v geometrični progres jL Dva sovražna tabora — komunisti in nacionalisti — pa delujeta z mrzlično napetostjo in hujskata mase proti vladi, češ, da je ona zakrivila sedanje neznosne razmere. Država stoji pred resnimi dogodki. Notranje ministrstvo je odredilo dalekosežne varnostne odredbe. Policija in meščanska straža je na nogah in vedno pripravljenea zatreti s silo vsak poskus državnega prevrata. Bližajo se odločilni trenutki, vendar pa je vlada optimistična in upa. da se jf bo posrečilo preprečiti notranje nemire. — Val draginje. — Pomanj-Obup množic. — Berlin, 28. julija. TTzv.) Po poro-euife fz Newyorka je na včerajšnji borzi notiral dolar 1 milijon mark. V Berlina so dosegle cene živilom fantastične svote. Fantastično svoto Je dosegel tudi tekočI dolg Nemčije, ki znala sedaj nad SO bilijonov. — Berlin, 28. julija. (Izv.) Olasllo katoliškega c:ntruma »Germanla« ostro napada politiko državnega kancelarja dr. Cuna. — Berlin, 27. julija. (Izv.) Komunistični organ »Rote Pahne« protestira proti prepovedi antifaSlstovskega dneva, poziva delavce, da se zbero v množicah v svrho manifestacije za delavske pravice. — Berlin, 27. julija, flzv.) Vlada je sklenila najeti notranje posojilo v znesku 100 milijonov zlatih mark. — Berlin. 27. julija. (Izv.) Med predsednikom državnejra zbora dr. Loebe-jem In vlado je prišlo do sporazuma, da bi se sklical državni zbor na izredno zasedanje v prvi polovici meseca avgusta. Kakor poročajo nekateri listi, pa se skliče državni zbor že prve dni prihodnjega tedna, da razpravlja o gospodarski in finančni situaciji in zunanji pol?-tiki Nemčije. Tekom svojega obstoja je državni zbor že v drugič pozvan na izredno zasedanje. Prvikrat leta 1914. pred napovedjo vojne Veliki antanti. Razpoloženje v parlamentu je sedaj popolnoma drugačno kakor ono 1. 1914. — Berlin, 2p. julija. (Izv.) Po poročilih berlinskih listov je nastopilo veliko pomanjkanje živil. Mesnice in prodajalne živil In kolonijalnoga blaga so po večjem številu zaprte, ker nimajo nika-kega blaga v zalogi. Veliko je pomanjkanje krompirja. Mestu primanjkuje tudi mast in magarln. Za pol kilograma magarlna ponujajo nad 100.000 mark. Pred odprtimi prodajalnami stoje nepregledne množice gospodinj, ki se bore za vsak kos živil in morajo za to še čakati ves dan, da pridejo na vrsto. Obnovitev rfMomatičnih zvez z Rusijo. — Beograd, 28. julija. (Izv.) Te dni pričakujejo v Beogradu prihoda oficijel« nega zastopnika sovjetske Rusije. Ta prihod tolmačijo na ta način, da je naša država pripravljena vzpostaviti diplo-matične zveze z Rusijo. Poljska in Mala antanta. — Varšava, 28. julija. (Izr.) Zu« nanji minister Sevda je govoril v par* lamenru o odnošajih Poljske napram Češkoslovaški in Mali antanti Ker Je Mala antanta nastala na temelju mU rovnih pogodb, Je dejal minister* fo Poljska upošteva tn poljsko stališče napram nff Je prijateljsko, Temetjna politika Male antante pa ne obseea pravnih in političnih načel, na katerih sloni poljska republika. Iz tega sledi, da Poljska n*ma realnih razlogov za vstop v Malo antanto. Vendar pa smatra Poljska za svo» jo do^nost, da delu le na ustanovitvi trke politične kombinacije v srednft EvropU ki bi mogla danes zasigurati Evropi mir. Ta cilj pa nc more biti . doeeiea hitro, in lahko, Dalja jc Sevda izjavil, da bo pred zasedanjem Društva narodov sklicana konferenea Poljske in Male antante, na kateri se bo razpravljalo o skupni politični smeri teh držav tekom ple* name seje Društva narodov. To sodelovanje je po njegovem mnenju najbolj primerno sredstvo za na dalj no politiko in širši delokrog Male antante. Končno je Sevda izjavil, da je hvaležen romunskemu zunanjemu mi* nistru, ki se bo posvetoval z dr jem. Benešem o poljs^o*češkos!ovaških od* nošajih, kar bo blagodejno vplivalo na stike med obema državama. NEMŠKE SOLE V VOJVODINI. —Biograd. 2& julija. (Izv.) Včeraj ob Iti je spreiel minister prosvete Mila Trlfunovič predsednika nemškega parlamentarnega kluba dr. Krafta, s katerim je razpravljal o vpra$aniu nemških šol v Vojvodini. Nemci zahtevalo posebno ureditev nemških šol v smislu man:š;n^klh d-bčil mirovne pogodbe. Kraft je bil dnPe tudi pri ministrskem predsedniku Pašiću. kateremu je izjavil, da bodo Nemci še nadalje vodHi lojalno politiko napram vladi, če se jim izpolnijo šolsko-kulturne zahteve. Konferenca v Slnaji in Italija. — Rim, 27. julija. (Izv.) Italijanski d'plomatični krogi z velikim zanimanjem in pazljivostjo zasledujejo potek dveh konferenc. Z gospodarskega stališča se Italija zanima za konferenco baltiških držav v Rigi, katere se udeležuje tudi Poljska. Še večjo pozornost pa posveča Italija konferenci Male antante v Sinaji. Sodelovanje Poljske na konferenci baltskih držav dokazuje, da bo Poljska skušala zbližanje bnltišVib držav k državam Male antante. Diploma-tičnl krogi ne morejo prikriti strahu, da bo imela Poljska važno posredovalno vlogo med Malo antanto In blokom Baltiških držav. Olede «Jnajske konference je Italija v skrbeh, da se bo med po-samnimi drŽavami sklenjena vojaška popodba zjedinila v enotno vGjaško pogodbo. Gotovo je tudi, da bo k nferen-ca v Sinaji položila tem?Me realni koncl-Ijantni politiki napram Madžarski in se bo Mala antanta aktivno udeležila mednarodne akcije za gospodarsko obnovo Madžarske, AFERA GOSPODARSKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI- — Beograd, 28. julija. (Izv.) Na včerajšnji seji gospodarskega odbora, ki je trajala od 10. do 14. so prišla v razpravo razna važna gospodarska vprašanja in gospodarske zadeve, ki se imajo v najkra;šem času likvidirati. Trgovinske zadeve z Avstrijo se imajo urediti in je dr. Miloš Todorović imenovan za delegata, ki ima voditi pogajanja za likvidacijo vseh spornih zadev, ki obstojajo glede dobave raznega blaga. V razpravo je tudi prišla afera Gospodarskega društva v Ljubljani. (Tako veli telefonsko poročilo.) Sporna je zadeva med Gospodarskim društvom in bivšo pokrajinsko vlado glede prodaje in kupa vojnega plena. Imenovana je posebna komisija, ki ima vso afero preiskati, ker je bil prodan svoj čas Gospodarskemu druŠvu v Ljubljani velik del vojnega plena. Na podlagi rezultatov preiskave doleti Gospodarsko društvo stroga kazen. Vohunska afera. Pretirana poročila. — Zagreb, 28. julija. (Izv.) Po nekaterih informacijah je sedaj jasno, da so bila poročila o veliki vohunski aferi močno pretiravana. Izpcvedbe Danice Androllč so bile mestoma zelo rafinirano izmišljene, z namenom, da prikrije čisto drugo vohunsko organizacijo. Na podlagi dosedanjega materijala je toliko gotovo, da je v južni Srbiji obstojala vohunska družba, ki je imela zvezo z or-ganizac;jo makedonstvujočih in pa Ghi-lardijem v Tirani. Nekateri oficirji so podpirali dezerterje, ki so uhajali v Albanijo. Te dezerterje so preparirali tako, da bi pr; povratku dvignili revolucijo v Makedoniji. To ni uspelo. Glavni sedež te vohunske družbe so bila mesta Skoplje, Bitolj, EJbasan, Tirana, Rim in celo Budimpešta. Tekom prihodnjih dni je pričakovati točnega poročila od strani sodišča. ŽELEZNIŠKA KONFERENCA NA BLEDU. — Beograd, 28. julija. (Izv.) V najkrajšem času se sestanejo delegati Češkoslovaške, Avstrije in naše države na Bledu k železniški konferenci, ki ima urediti važna medsebojna železniško-prometna vprašanja, Naša delegacija ie že imenovana. IZROČITEV POSLANCEV SODIŠČU. — Beograd, 28. julija. (Izv.) Pred-sedništvo narodne skupščine je izročilo včeraj vladi vse spise glede izročitve poslancev sodišču. Spisi se po predpisanem uradnem potu dostavijo kompe-teninim sodiščem. PREMOG ZA DRŽAVNE ŽELEZNICE. — Beograd, 23. julija. (Izv.) Na podlagi sklepov gospodarsko-finančne-ga odbora je dovoljeno Trboveljski pre-mogokopni družbi kot privatni družbi, da dobavila državnim železnicam premog za 5% višjo ceno, kakor sedaj. GOSPODARSKI POJAV V BUDIMPEŠTI. — Budimpešta, 27. jul'j a. (Izv.) Cene pšenici In moki so padle za 700 K, kljub temu vlada na živilskem trgu draginja in so se cene nekateremu blagu povišale. Cene kruhu so se povijale za 50% in masti za 20%. VREMENSKO POROČILO. Dnaaj. 27. 'ulPa (uradno vremensko poročilo) Ker se ie podnebje splošno ohla* dllo in je ponekod močno deževalo, Je po-tesrnri včera* severnzapndn: veter fn Izpre-menn nizko starve barometra. Tudi na Štajerskem «o hile nevthte. Danes rintra? poročalo o nevihtah v Solnojrradu In Brasla-vi. Pr'čaknvati ie danes še nestalno, iznre-menivo, ponekod deževno, nasrn?enie k nevihtam, hladno in severozapadne vetrove. Jutri pa manj oblačno, sveže severozapad-ne In severne vetrova In znatno sboLišaaJe Ji Politične vesti. = Radičcvl uspehi v Pahnacdl »Samouprava« prinaša uvodnik, v katerem polemizira z dr. Sir.odlako, ki je objavil v »Srbskem književnem glasni-kuc razpravo o pomenu in vzrokih Ra-dičeve zmage v Dalmaciji. Dr. Smodla-ka navaja tamkaj razne podatke in njegova razlaga Radičevega uspeha je za-jemljiva. »Samoupravin- uvodničar pa s pravico povdarja, da dr. Smodlaka ni navedel dveh poglavitnih razlogov Ra-dičevega uspeha. In ti so na eni strani popolna brezbrižnost dalmatinske inteligence, na drugi strani pa ohlapno stališče dalmatinskega uradništva napram državi. Dalmatinska Inteligenca ni pokazala nobene resne volje, da orsii.l-zira v širokih masah politično prosveto in zanin:an;e za resna politična stremljenja ter ie teren prepustila Racliču v eksploatacijo. Zavzela je rajši nadmo-drovalno višino izvenstrankarskih kritikov. Tudi dalmatinsko uradništvo nc kaže do države prave ljubezni. To staro avstrijsko uradništvo se v duševnem oziru ni prav nič izpremenilo. Ne razume novega demokratizma in velike dobrine, ki jo tvori naciionalna drsiva. Korekture beogradskega lista k Radi-ćevim dalmatinskim uspehom so popolnoma točne. Veljajo tudi za Hrvatsko, v neki meri celo za Slovenijo, kjer o inteligenci ne moremo reči, da bi se v posebni meri zanimala za javne zadeve. Tudi pri nas poznamo dve, tri težko-atletične akcije tik pred volitvami, potem pa vse zamre v splošni kavarniški kritiki. =z V slovanski vzajemnosti je naš spas. Brez dvoma se je mnogo naših rodoljubov zganilo pri čitanju članka »Politična razmotrivanja*. v katerem je cenjeni pisec tako stvarno obrazložil vprašanje slovanske vzajemnosti Zdaj, ko je ta lepa razprava dopol'cna s člankom »Slovan na dan«, dobila je stvar konkretno obliko. Ce se zamislimo v našo preteklost, moramo priznati, da je pred 25 leti vseslovanska misel bila pri nas mnogo bolj razširjena, kakor je Ha-nes. Takrat je ta velika ideja živo tlela v srcih naše omladine in vsa naša napredna inteligenca je več ali manj aktivno nastopala za zbližanje vseh slovanskih plemen. Bili so to časi našega nacijonalnega idealizma — polni pripravljalnega dela za velike dogodke, ki smo jih slutili in pričakovali. — Danes leži nas največji sovražnik oboren na tleh in mi v svoji zmagonosni spoje-nosti pozabljamo da je izvršena še le polovica našega velikega programa. Na pol poti ne smemo ostati! Nikdar ni bila vseslovanska ideja tako aktuelna, kakor je danes! Mi ne smemo biti pasivni v Času, ko zakleti sovražniki Slovan-stva zbirajo ponovno svoje sile, da nas uničijo. V slovanski vzajemnosti edino je naša moč — naš spas. Skrajni je čas, da se naši napredni krogi ozro Črez vaški zvonik, tja po velikem slovanskem svetu. Naj bi se čim prej osnoval predlagani odbor, ki bi nam dajal direktive; dolžnost nas vseh pa bodi, da ga po svojih močeh podpiramo; vsak na? v svojem ožjem krogu širi našo vzvišeno idejo! — Tk. — Novi ruski car. Madžarski lfst »V> la?€ p!§e: NaS. berlinski poročevalec Je zvetlel fz zanesljivih virov, da so ruski emigranti pripravliali novo voJaSko akciio proti sovjetski vladi Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je bil na čelu te akcije. Jesen! 1922 leta je veliki knez Kiril po dolgotrajnih posvetovanjih vrhovnega monarhistlc-nega sveta izdal proklamacijo, ki ?e pa ruski monarhisti niso odobravali. Zlasti jim ni bilo vSeč, da Kiril pretendira na ruski prestol, dasi ga večina monarhistov ne priznava, ker je radi svoje dvolične vlo$:e med revolucijo splošno nepriljubljen. Proti njemu je odločno nastopil general Vrancel s svojo armado. On se je obrnil na velikejara kneza Nikolaja Nikoia:evića s proSnjo, naj prevzame vrhovno vodstvo armade in vsega protfboljševiškega gibanja. Nikolaj Nikola-jevič je dolgo omahoval in je zahteval kot predpogoj oomoč vsaj ene velesile. Vrhovni monarhlstičnf svet v Parizu jc skuSal na vse mogoče načine pridobiti za to akci'o Francijo, kar se mu je končno tudi posrečilo. Predsednfk protlrevolucijonarnega sveta prof. KartaSev je odpotoval nato k Nikolaju Nfkolajevlču, ki Je sprejel vrhovno vodstvo. Na hhro roko je bil sklican vrhovni monarhistfčni svet. ki Je sklenil, da veHki knez Kiril nima pravice do nasledstva prestola, ker ie n'egova mati Marl'a Meklenburg-Schwering prestopila v pravoslavno vero po sinovem rojstvu; prestolo-naslednffc pa je lahko samo oni. Čigar oče in mat? sta pravoslavna. Pred neka! tedni ie general Vranje! svečano obvestil svojo armado, da je Nikola! Nikoh'evlć spre;el vrhovno vodstvo monarhfstlčnega gibanja. Vranse! je obljubi! velikemu knezu, da lahko računa s pomočk> njegove vojske. Sedaj se ruska monarhistlčna stranka resno •peča s predpripravami voiaSke akcije. V tem smislu to podpira Francija, Pollaka fn Romunlia. 400 m'11'rjnov frankov, ki jih le dala Pranci'a Po!i«kl In 100 millionov romunskem postila te namen'eno in prve strojke te akcPe.K te! vsoti je treba pr-Steti Je sredstva cd proda'e ruske mornarice v Blrertl. — Tako madžarski ti7« 1 vag. 400. otrobi bački n papirnatih vrečah za november, december, 2 vagona 150. Tendenca mlačna. —z ZadnJ; sv'n'sk? sejem v Marsom dne 27. jnlFa je bH vsled fzredno nenadnega vremena tako slab, da se sploh ni izdalo se'rnskega poročila. —g Nakup tuTh valut za potovanja trgovcev in obrtnikov v Inozemstvo. Po obvestfln generalnega inšpektorata ministrstva financ v Beogradu z dne 18. Julija 1923, št. 27.876 ie odredil finančni minister v svrho olajšania nakupnih potovani trgovcev in obrtnikov v inozemstvo, da sme delegat finančnega ministrstva v Ljubljani dajati trgovcem in obrtnikom pooblastila za nakup ftrth plačilnih sredstev pri pooblaščenih bankah do maksimalnega zneska lO.ono francoskih frankov za eno potovanje. Trgovci In obrtniki, ki imalo potrebo potovat! v inozemstvo, morajo vložiti tozadevno prošnjo na delegacijo preko trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, ki bo opremila prošnio za nakup deviz s svoum mnenjem ter jo nato predložila finančni delegaciji. Prošnii ie prvikrat priložiti tudi potrdilo o protokolaciti tvrdke; potrdilo o plačanih davkih m vidiran potni list pa je treba predložiti vsaki presni. Zbornica bo vodila o teh prošnjah poseben kontrolnik. Finančni delegat bo nato takoj izdal pooblastilo za nakup inozemskih plačilnih sredstev, na podlagj katerega bodo pooblaščene banke prosilcu prodale zahtevane devize v zmishi predp'sov, kakor se je dosedai izdajalo potnikom pooblastila od generalnega inšpektorata ministrstva financ. —g IndustrijsKo-obrtna vzorčna Izložba v Mariboru, združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923.) Velikanska udeležba na razstavi. Kako veliko zanima-nie vlada za letošnjo razstavo, znaci dejstvo da je prijavilo svojo udeležbo poleg skoraj vseh domačih industrij tud: mnogo industrijskih podleti] iz vseh delov naše države, tako n. pr. iz Subotice, Novega Sada. Zagreba. Beograda. Niša, Skoplja, Sarajeva, a tudi iz inozemstva, kakor iz Leipziga, Dunaja, Graza, Monakovega itd. So to industrijske panoge, ki pri nas še niso zastopane. Na eni stranj bo omogočila razstava s tem nove trgovske zveze, na dragi stran? pa se bo videlo česa nam še manjka in kake industrije nam *e še potrebno. Temu zanhmr.'u razstavlialcev. pa je orimerio tudi zarrmanie obiskovalcev. Že sedal je sprejela uorava mnogo prnav za korporativne izlete in posete razstave, ki bo v vsakem ožim odgovarala svojemu namerni in pomenu. — Razpis natečaja za diplome. Uprava razstave razpi-suie natečaj za diplome, ki se bodo izročale na razstavi ocfifkovanlni razstavlja!-cem. Osnutki naj se dopo§lielo upravi razstave v zapečatenih ku ver Lih, označenih z isto šifro kakor osmrtek naiknsneje do 15. avgusta ti. Podrobnega pojasnila da:e pisarna uprave razstave, Cankarieva nrfca 5 (poslopje dekliške meščanske šole). — Oddaja reklamnih plošč. Uprava razstave hrta na razpolago še več za reklamo primernih ploskev v zaprti zgradbi in na plo-tih, primerne zlasti za trgovce in industrijalce. Reflektanti naj se obmeio na pisarno Cankarieva trtica 5. Ugodna prilika za mpeSno reklamo. — Dodefrtev prostorov. Te dnf se prične s razdetttvflo ?n dodertt-vfjo razstavnih prostorov. Letošnji prostori rrmogo bolj odgovarjalo potrebam m bo mogoče nstrečf vsestranskim željam. O dodelitvi prostora bo vsak razstavilalec pravočasno obveščen. Stranke, ki gradrjo lastne paviljone moralo v rastnem Interesu skrbeti, da bodo paviljoni pravočasno dogotovljeni. Do otvoritve dne 15. avgusta mora brti vse delo končano. Cas hitri Zato naj se vsakdo podviza! —g Strolne tovarne In H varne d. d. v UubftanL Dne 24. trn. se je vršil pod predsedstvom tovarnarja g. Avgust žabkar-}a IV. rodni občni zbor. Iz letnega poročila razvidirno, da je podjetje vzltc vebkl Inozemski konkurenci in vrlfc vefflr: novčani krizi v preteklem letu dobro prosperiralo, ter fzkazire bilanca K 2.614.856.48 Čistega dobička. Podietje si je dogradilo v preteklem letu veliko moderno železolivarno, katere produkcija bode znašala letno 200 do 300 vagonov litega železa. Dalje si je raz-štrilo novo delavnico v kovinski tovarni m v Zvonarni. Iz čistega dobička izplačuje 10% dividende to je Din 10.— za vsako delnico, ter nakazuje poleg lega Pen-zrskemti fondu svojih uradnikov K 100.000 fondu za onemogle delavce K 100.000, za dobrodelne namene K 120.000. Prj volitvah v upravni svet so bili vnovič izvoljeni: g. Alojzii Vidnfk, podpredsednik Ljubljanske kreditne banke, g. AndTej Sarabon, velefndirstriialec in g. Janko Barle, mestni Župnik; dalje v nadzorstveni svet g. Peter Kozina, podpredsednik Kreditnega zavoda v Ljubljani, gospod Anton Tosti, ravnatelj Kreditnega zavoda v Ljubljani in gospod Viktor Meden, predsednik Trgovske banke. Z ozirom na obširne investicije, ki so bile potrebne pri izvršitvi novih stavb, se je sklenilo zvišati delniško glavnico od K 15,000.000 na K 20,00n.onn ter se pooblastil upravni svet. Kupon št. 4 delnic Strojmh tovarn in livarn se bode izplačeval od 1. avgusta 1923 naprej v Jadranski banki podružnici Ljubljana in Ljubljanski kreditni banki v Lrubliani. —g O uvozu italijanskih vin v Slovenijo so pisali te dni nekateri naši jugo-slovenski listi, pridevajoč protest proti takemu uvozu, češ. da imamo že dovolj ju-goslovenskega vina na razpolago. V pojasnilo navajamo, da ne gre pravzaprav za uvoz italijanskih vin v Jugoslavijo, marveč za uvoz vinskega pridelka Jugoslovenov v Julijski krajini. Pred vojno je bH za vipavsko in istrsko vino glavni izvoz Slovenija. Po vojni je to odpadlo in naši ju- goslovenski bratje v Julijski kratrnf preživljajo težko vinsko krizo. Gre torej za izvoz Siovensko-hrvatskega vfoa iz Julijske krajine v Slovenijo. Tako ne more biti govora o uvozu pravega italijanskega vin-na v naše kraje, ker bi takega italijanskega vina pri nas itak nihče ne kupil, ako bi hotel kdo zlorabljati cvent. dogovor med obema državama glede omenjenega izvora Primorsko vino je bilo na Kranjskem pred vojno zelo cenjeno in se je dobilo po raznih krajih največ pa se je točilo v Ljubljani. — Dr. Stjepan Flllpović: »Mljekarstvo« jedino na osnovu najnovijih tekovina nauki i prakse originalno opsežno djelo na našem jeziku o mlekarstvu. Izašlo u nakladi St. Kugli, Zagreb kao prvi svezak novoosnovane, stručno uređivane »Zemljoradničke knjižnice«. 153 strane, sa 4S slika i mnoštvom tabela. Uvezano u tvrdom kartonu cijena 30 dinara, —g Dobava 2 kompresorjev z 2 motorjema. Pri ekonomatu ravnateljstva državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 25. avgusta 1923 pismena ofertalna licitacija za dobavo 2 kompresorjev z 2 motorjema. Za natančnejše podatke s predpisanimi pogoji se naj obrnejo interesenti neposredno na gori imenovani ekonomat. —g Svetovni kongres za mKkarstvo se bo vršil od 2. do 10. oktobra 1923 in sicer bo zboroval 2. fn 3. oktobra v \Vasbingto-nu. 4. oktobra v Pmladelpftift od 5. do in. oktobra pa v Svrakusi. Natančni program kongresa ie interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. SPOMINJAJTE SF »DFU^BE SV- CIRILA IN METODA«! Mora, — Josip Jnngmann, 16. julija je v kulturi češkoslovaškega naroda zabeležil dva znamenita dogodka. Tega dne je umrl pisatelj prof. Karel Klostermann. znani novelist in ljubljenec čeških literarnih kro-isov in slavila se je 150 letnica rojstva d nižega kulturnega pionirja, nosilca češkega preporoda pisatelja Josipa Jungmanna. Sin preprostega čevljarja in mežnarja iz Hndnic, pozneje marljiv filozof na praški univerzi in profesor na litomerški gimnaziji se je Jungmann končno trajno naselil v Pragi, kjer se je povzpel do prvoboritelia in v tedanji mračni dobi zvezde-vodnice svojega toli ljubljenega naroda. Svojo literarno karijero je začel s prevodi iz svetovne književnosti. Prevedel je Chateaubriandov roman »Astala ali ljubezen dveh divjakov v puščavi«, Miltonov »Izgubljeni raj« in Goe-theiev »Herman in Dorothea«. Prevodi so bili vzorni in Jungmann ni samo dokazal, da mojstrsko obvlada romanske in germanske Jezikovne posebnosti, nego da je v češkem jeziku mogoče izražati v polni meri tudi duševnost tujega naroda in vse njegove jezikovne finese. Znana in splošno priznana so tudi njegova samostojna dela. zlasti literarno - zgodovinska m filološka. S svojim obsežnim naučnim delom »Zgodovina češke literature ali sistematični pregled čeških spisov s kratko zgodovino naroda, prosvete in jezika« je položil temelj češke literarne zgodovine. Ni e sov o glavno delo pa je »Ceško-ncmški slovar*, ki ob" sega pet zvezkov in je rezultat 401ctnega dela. Jungmann pa ni bil samo izvrsten prevajalec in visoko naobražen filolog, on }e bil obenem največji Čeh in Slovan tedanje dobe. S svojim plodonosnim delom na polju narodnega prebujenja je položil prvi kamen v monumentalno stavbo današnje neodvisne češkoslovaške države in te zasluge češki narod ne bo nikoli pozabil. Ako se more sploh kateri narod ponašati med svetom z obsegom in dostojanstvom svojega jezika, imajo Slovani do tega naivečjo pravico. Četrtina zemeljske cble pripada Slovanom. Od Litomeržic tja do Kitajske se razprostira slovanska zemlja. Njihov jezik se lahko razvije do visoke stopnje in se bo z božjo pomočjo tudi razvil. Slovanski jezik se bo sčasoma povzpel v operah nad italijanščino, ker ji je v milini soroden, v sili pa je močnejši in kot originalni jezik mnogo bolj živ kakor italijanski. Do sedaj je bil Slovan sluga drugim narodom. Neprestano vrteče se kolo usode pa bo prineslo Slovanom prijetno izpremembo in bomo samo pravi Slovani in zato se lahko veselimo že sedaj. Te besede karakteriziralo Jungmanna kot velikega slovanofila. Češki narod upravičeno prišteva tega moža med svoje največje zaslužne sinove. Solnčne kopeli. V zadnjih letih se je pri nas razpasla navada, da se ljudje posebno V kopališčih in letoviščih skoraj neomejeno solnčijo, da takorekoč tekmujejo med seboj, kdo bo huje in hitreje okorel. Treba je torej izpregovoriti par svarilni besedi. Kajti vpliv solnčenja nikakor ni tako indiferenten ali tako brezpogojno koristen, kakor, se to splošno mislL Pri previdni uporabi nam soln-čni žarki shižijo v prid, saj j h uporabljamo kot izvrstno lečilo pri težkih boleznih kosti in kože. Nepreudanio in pretirano solnčenje pa lahko povzroča težko škodo. Sli bi predaleč, ako bi hotel; tu ni široko razlagati fiziološki vpliv solnčenja, ki ga sestavlja trojni učinek toplotnih, svetlobnih in kemičnih ali takozvanih ultravioletnih žarkov. Najbolj očividen je vpliv ultravioletnih žarkov na kožo, ker je vzrok takozvani roln-čarici. Ako se Človek, k: tega ni vajen, le nekaj Časa izpostavi solncu. mu i ža Čez par ur zardi, se vname in ga peče. Po poteku tega lahkega vnetja sc ua koži razvije pigment ali z drugo besedo človek ogori. Pigmentaciji je varovalno sredstvo, ki ščiti organ zcm pred vnetljivim učinkom soJnčnih Žarkov. Razven teh lahkih slučajev poznamo tudi dosti težje stopnje solnčarice, prav tako kakor pri opeklinah vsled ognja ali žarečih snovi. N kakor niso redki slučaji, v katerih se čU.ek V*!ed pretiranega in nepremišljenega senčenja tako opeče, da se mu na k Ž: razvijejo rumenkasti z bledorumeno tel či-no napolnjeni mehurji ali da se koža naravnost okrasta. Najopasnejši pa je učinek solne i« ki ga poznamo pod imenom solnčne ali vročinske kapi. Bodisi vsled pretiranega solnčenja, bodisi vsled bivanja aH dela na vročem zraku, posebno ak< je nasičen z vodno paro, nastopijo m nja v regulaciji telesne toplote. Ta varnost je posebno velika po užitku alkohola, pri telesno oslabelih aH d lušnih ljudeh ter pri obolenjih sopil in srca. V telesu se nakopiči toplota in ta presežna splošna in lokalna vre: • i oškoduje za življenje važne možgansl • dele. Prizadeti postane truden, gla1 i postane težka in boleča, obraz je rdeč in zabuhel, oči se izbul-jo, ustnice se posuše, glas postane hripav, Kovoricai težavna in nerazločna, žila hitro utrip-Ije, koža je ali vroča in suha ah z len-kim potom pokrita, ves život se trese. Prizadetega tišči v prsih, težko m hitro diha. Končno se pojavijo krči po mišicah obraza, rok in nog. Tudi zenica v očesu sc le počasi krči ali širi. To so znaki lahkega slučaja, ki ga je še mogoče reš'ti. V težkih m po navadi brezupnih slučajih pa se prizadeti nezavesten zgrudi in ga s klicanjem nc moreš več prebuditi, da bi pogledal. Kadar začne žila neredno biti in postane zenica neobčutljiva za svetlobo, je pač vsaka pomoč zastonj. V naših Širinah so nevarnosti solnčne kapi posebno izpostavljeni otroci, ki jim redko lasišče ne ščiti dovolj lobanje. Marsikatero zagonetno obolenje in marsikatera nagla smrt sta posledica neprevidnega solnčenja gole glave. To so torej najbolj znane in najbolj očividne nevarne posledice solnčenja. Manj znano je, da v solnem kopeli hitro narašča telesna toplota, ker človek vsled splošne vročine tega ne občuti tako zelo, kakor na pr. pri kaki z vročico združeni bolezni. Povprečno se telesna temperatura že čez 15 do 20 minut dvigne za V Celsija. Pri Čezmernem solnčenju nastopi včasih naravnost neko vročinsko stanje (Febrvs erv-thematosa). Izločevanje potu sc močno stopnjuje, kar povzroči izgubo teže za 1—2 kg. Vsled potenja se zmanjša diureza, seč pa postaja koncentriranej-ša. francPBkep župnika. Zgodovinsko-pslhologlčna miniatura. Po ruskem viru priredil L—ov. (Dalje.) 20. novembra. Pretekel je že teden, odkar me niso več poklicali k sodišču. Vsak dan sem se spraševal, s čim naj polnim liste svojega dnevnika. Pisal sem o svojih zapuščenih ptičih, o jablanih na mojem vrtu. o bolnikih moje župnije svojem ubogem rjavcu, o stenah moje celice, o gnili slami, o smradu, ki mi ne da miru... Nazadnje nisem vedel več, o čem bi pisal. Začel sem prepisovati molitve ... A vse to s stvarjo ni v nobeni zvezi in mi je samo prazna potrata časa... Časa! Cemu mi je sedaj čas? Sedaj mi gre samo zato, kako naj ubijem, naj uničim čas... »Polet časa« sem čital pri nekem pesniku; sedaj tega izraza nikakor ne razumem. Zame Čas leze po polževo... V tišini, ki tukaj vlada, se mi celo zdi, da slišim škripanje, s katerim se premika. Da, zame Čas v resnici škriplje. Tztrgnl sem vse tekom tega tedna popisane liste, ki rušilo red in smoter mojega dnevnika, i * 21. novembra. Da, čas leze in leze Škripaie. Kdaj bo vendar konec vsemu termi? Kdaj se bo karkoli z menoj zgodilo? Škof ima svoj sedež vendar tu v Limogesu. Ali spisi k njemu in od njega tako počasi lezejo, kakor Čas? Počakati moram, da se z menoj zgodi karkoli, dotlej ne bom ničesar pisal. A ker moram s Čim ubijati Čas, bom pisal ne v dnevnik, temveč na steno o vsem, kar me obdaja, vznemirja m muči... Glad Vlažnost, vlažnost in vlažnost... Hlad hlad in hlad... In pred vsem smrad, smrad in smrad, vedno naraščajoč m razširjajoč se smrad ... Zadremal sem in celo v sanjah sem videl dve počasni premikajoči se poli... Lezli sta, kakor pravcati želvi... Z gnevom sem se prebudil. 25. novembra, Neterecna radost! Danes me peljejo k sodišču. Jetničar mi je zaklical skozi vrata, da naj se pripravim. Kako naj se pripravim ... Zopet se slišijo koraki... pojdem! pojdem! 26. novembra. Vrnivši se od sodne razprave, ki ji je prisostvoval tudi škofov poverjenik, se nisem mogel pripraviti k dnevniku, dasi je bilo še svetlo in a m&oče sisati. An sem ysle4 dolgega j Čanja v tej celici izgubil pamet ali pa so me včeraj pripeljali na zbor norcev. Dobro se spominjam vsega, kar se je zgodilo in skušal sem ponavljati vse, kar sem slišal, po vrsti in zmešano in od konca do kraja m od kraja do konca. Ne. v resnici sem vse to slišal. Vse se je zgodilo točno tako, kakor si kličem v spomin. A kak smisel ima vse to? Ne morem zares ničesar razumeti! Povedal bom vse po vrsti, ne da bi raziskaval smisel. Prišel sem k sodišču z namenom odgovarjati po svoji vesti na vsa vprašanja, ki bi se mi stavila. Prisotnost spoštljivega kanonika, odposlanega po škofu, mojem predstojniku, me je napotila, da sem zrl tudi na sodišče s spoštovanjem. Predsednik sodišča je čitajoč v spisih, stavil prvo vprašanje: — Ali niste bili na sabatu na trati v viški župi? Bil sem kakor od strele zadet, kajti nikakor nisem mogel poknfti smisla tega vprašanja. Pogledal sem na kanonika, nadejaje se, da zazrem na njegovem licu kak nasmeh. A kanonik je gledal name strogo in prežaino kakor drugi. *i — ViSka ža&tisa, sem ffteoegri^ prizadevajoč si, varovati dostojnost — ne meji z mojo župnijo in leži daleč od mojega stanovališča. In jaz nisem bil nikdar v vaški župniji, ne na trati, ne na kakem drugem kraju. — Zapisnikar! je strogo omenil eden izmed prisednikov, — zapišite v zapisnik nov sumljaj proti obdolžencu. Upira se izgovoriti besedo »sabat«. Očividno je. da mu v njem sedeči vrag brani, izgovoriti to besedo. Kanonik je važno in pritrjevalno kimal z glavo. — Saj vendar sploh nikdar nisem bil v viški župniji, sem skušal ugovarjati. —Njegovo upornost bodemo že premagali, je rekel predsednik. — Nadaljujem z vprašanji. Ali ste videli, kako je »gospod« Dumont prinesel na livado sveče za vražjo službo? — Nikdar nisem videl nikakega Du-monta in tudi ne poznam nikakega Du-monta, sem odgovoril kolikor mogoče mirno. —Ne ogibajte se vprašanju! je zakričal na me kanonik. — Odgovorite naravnost, ali ste videli Dumonta, ko je —Nisem videl ne sveč, ne Dumonta. — Ali je imel omenjeni Dumont pri sebi kremen in ognjilo za prižiganje omenjenih sveč? — Kako morem vedeti, ali jih je imel ali ne, ko ne vem, kdo da je ta Dumont in ga nikdar nisem videl. — Uporen je. je rekel dot'čni pri-sednik, — a mi se bomo izkazali še bolj uporne. Upornost in silnost ga lc osum-ljata. — Obdolžence! ie nadaljeval predsednik, — ali Imate, kadar se odpravljate na sabat, navado, da si namažete telo s posebno v to svrho pripravljeno mastjo? — Ne! sem odgovoril kratkrmnlo lior nisem pojmil smisla tega vprašanja. — Tr> se pravu dn prizna, da se ie odpravljal na sabat in da samo zanika rabo masti, je vzkliknil ostro prisednik. — Znnisniknr! zabeležite njegovo izpoved. To je že tretji sum. — Ali ste videli na sabn tu v Mate-goutlci ogromno število s vin i. ki so strasno krulile in govorile človeški jezik? Široko sem odprl oči od osuplosti in nisem mogel izpregovoriti nobena Stran 4 »SLOVENSKI N A K O D« dne 29. juija i»*3 siev 171. Ni dvoma, da prodirajo sornčnl žar-ki slično kakor Rontgenovi In drugi do gotove meje tudi v globino. Vendar njih tozadeven učinek Se ni dovolj pojasnjen. Vemo pa, da vpliva solnčenje na izmenjavo krvnih plinov, na sestavo krvi, na rast tkanin in na živčevje, ki ga lahko močno razdrali in oškoduje. Že iz tega kratkega pregleda je razvidno, da solnčenje ni indiferentno in da je treba pri njega uporabi gotove previdnosti in sistematike. V naslednjem naj podamo nekaj preizkušenih zdravniških nasvetov, kako nam je postopati pri solnčnih kopelih. Pred vsem je brezpogojno treba varovati glavo in tilnik. To na najpri-prostejši način dosežemo z velikimi slamniki, ki so bili svoj čas v kopališčih splošno v rabi, v zadnjih letih so popolnoma izginili. AH pa uporabljamo soln-čna ležišča, pri katerih je nad vzglav-jem pritrjena deska, tako da leži glava v senci. V zdraviliščih, v katerih se sistematski neguje solnčenje, razgrnejo bolniki čez to desko še rjuho ali brisačo, tako, da se nahaja glava v nekakem šotoru, dočfm je ves ostali život izpostavljen solncu. Kdor boleha za glavobolom ali kongestijami, naj si razven tega ogrne čelo z mokro krpo. Telo leži s svojo podolžno osjo najbolje od vzhoda proti izpadu. Vsakih 3—5—10 Mnut se nekoliko okreni, tako da ima solnce enakomeren dostop do vseh telesnih delov. Kmalu začutiš intenzivno toploto, ki ji sledi potenje. Kot posledica se pojavi uvodoma omenjena soln-čarica laj še aH težje stopnje. Zaradi tega je treba, da uživamo solnčne kopeli prav sistematski. Kakršna je pač vročina zraka, naj traja solnčna kopel 20— 60 minut, pri slabotnih osebah in v početku še dosti manj, pri utrjenih In že dobro ogorelih pa tudi lahko dalj. Povprečno naj traja pol ure. Kakor po vseh procedurah, ki povzročajo potenje in pri katerih se v telesu nakopiči toplota, se moramo tudi po solnčnih kopelih ohladiti. V ta namen se podamo pod prho aH otremo telo z mokrimi brisačami, na kar se dobro osušimo. Kdor pa misli po daljši solnčni kopeli iti v vodo, ta naj se prej za kratek čas postavi v senco in do suhega otre. Učinek solnčnih kopeli na kožo stopnjujemo, ako se med solnčenjem od Časa do časa hladno polivamo ali podamo v vodo. Seveda moramo postopati tako preudarno, kakor smo pravkar omenili. Ozirati se je tudi na Čas obedov in zlasti je odsvetovati, da bi se v solnčno kopel podali s popolnoma praznim ali s polnim želodcem. Kako važna je pri uporabljanju šolnč. kopeli previdnost in sistematika, nam je pokazal dr. R o 11 i e r. Njegova zasluga je, da imamo danes v solnčenju Izvrstno lečilo proti kostni tuberkulozi Akoprav uživajo tako bolniki solnčne kopeli le lokalno, na bolnih udih, na pr. na kolku ali kolenu, četudi se morajo solnčiti skozi mnogo mesecev, jim predpiše dr. Roirer v svojem zdravilišču V Leysinu, 1500 m nad ženevskim jezerom, prve dni le 5 minut solnčenja. To se stopnjuje do 7. dne vsak dan za 5 minut, od 7. dne dalje pa vsak dan za 15 minut, tako da se končno po letnem času doseže največ 3—6 ur solnčenja na dan. Pri tem počasnem stopnjevanju se prepreči vsaka vnetljiva reakcija, pač pa pri takem postopanju solnce blaži bolečine tuberkuloznih afekcij. Slednjič naj še poudarimo, da je solnčne kopeli odločno odsvetovati pri naslednjih obolenjih: pri hudi splošni oslabelosti, nekompenziranih srčnih hibah, zabreklinah žil (aneuriznvh), na-predovanem poapnenju žil (arteriosklerozi), pljučni tuberkulozi z vročico in potenjem .težkih anatomskih obolenjih Živčevja, nagibanju h krvavitvam vseh vrst, akutnrh vnetljivih obolenjih in razpoloženju k glavobolu (migreni). Razpled po slovanskem svetu. — Velika draginja ra Poljskem, V zadnjem času so cene na Poljsekm rapidno poskočile. Obleka, čevlji in drugI tovarniški Izdelki so se podražili za 30 do 40e/t, perilo in drugi slični predmeti pa celo za 100%. V mestih občutijo draginjo zlasti po kavarnah in gostilnah. Vladni organi so izdali nov cenik, po katerem bodo plačevali meščani za kozarec bele ali črne kave 5 tisoč mark, čaja 2500 mark, mleka 2 tisoč, porcijo kislega mleka 4 tisoč, dodatni sladkor ali mleko pa ono mark. Vidi se, da je Po'jska blizu sovjetske Rusije, kjer z milijonskimi bankovci prižigajo smotke. = Nova ruska knjiga. Koncem julija Izide v Beogradu nova ruska knjiga »Ruska armada v tujlnic, ki sta jo spisala V. Davata in N. Lvov. obsega po-lc-žai ruske armade od trenotka. ko je zapustila Krim do danes. Poleg mnogo zanimivih podatkov je v tej knjigi tudi več do seda i neobjavljenih faktov in dokumentov, kl karakteriziraj:) borbo za ohranitev nekdanie carske armade. Naroča se pri »društvu Galipolijcev« v Beogradu. Segafie vo tombolskih kartah Društva za zgradbo Sokolskega ~%m doma v Spodnji Šiškii *> Državni higijenski zavod v Ljubljani. (Predavanje njegovega Seta dr. Pirea ob svečani otvoritvi dne 16. julija.)* Gospe in gospodje! V drug! polovici prejšnjega stoletja so se v zdravilstva pojavile spremembe, ki so mu dale popolnoma novo lice. Pod vplivom razmaha patološke anatomije, ki ie pokazala velikansko opustošenje po različnih boleznih, Je začel zdravnikom upadati pogum v borbi proti tem boleznim radi nezadostnega orožja tedanjih zdraviL Posled:ca je bila, da Je zdravilska umetnost le malo napredovala, kliub poboljšanemu spoznavanju bolezni. Tako Je prišlo, da je postalo važnejše in upa polnejše, bolezni zabran jeva ti kot pa jih leči ti. Iz preteklosti higijene. Naznačenemu pesimizmu Je dala ognja bolezen, kateri se moramo v higijenskem oziru mnogo zahvaliti, ki pa Je za praktičnega zdravnika pomenjala zelo nehvaležno nalogo, namreč azijatska kolera. Dočim praktični zdravnik nikakor nI mogel zajeziti njenih uničujočih učinkov, se Je posrečilo znanstveni higijeni v teku časa ovladati tudi to bolezen In zavarovat! prrd njo naša mesta z upeli a vo redne preskrbe s pitno vodo in z brezhibnim odstranjevanjem odpadkov. Mogočen sunek v napredku zdravniške vede sta povzročila Lister in Sammelweiss z uvedbo antlseose In asepse. A rudi higijena ni zaostajala. Pod vplivom Pasteurja. Kocha In njihovih Številnih učencev Je spoznavanje nalezljivih bolezni ogromno napredovalo. V onih letih Je prinesel skoro vsak dan nova odkritja različnih povzročiteljev bolezni. Tako Je bila dana možnost ne samo vedno Jasnelšega spoznava, nja bolezni, temveč tudi njih omejevanja in pobijanja. Vse civilizirane države so Izdale epldemske zakone, v katerih so bil! postulati znanstvene higijene preneseni v življenje. Naloge higijene. Glavna naloga In končni cll ceKktnm* znanstvene In nr?fctlčnf* higijene le oobPa-nfc n*fezlffvffi bolem!. Saj Je dokazano da najve*!! del vseh bolezni fn smrti pripada na nalezljive bolezni. Pognf za nsoešno no-bilnnje te^ bnlezni le oredv^m nT"* dolžnost, ki jo predvideva tudi zakon, če preiskujemo n. pr. eoidemllo trebu*neea le-garia ▼ kakem kraju, naidemo. da skoraj vedno sledijo orvemu sfa&ata Še drugi slučaji v ?s*t rodbin* ali okolici, k^erfh H gotovo ne bilo. če bi se prvi sl"čai tako! naznani in hi! nadnllni vir infrkcife odstranjen. To velja v 5e v<»ČJi m*rl za enldeml-Je legaria. orfže m kolere, k! so novzroče-ne po okuz>nfii studencev, vodniakov. vodovodov, mlekarne In pri katerih Je odvisen potek ln razmah na hitrem spoznanju in naznanilu prvega slučaja. Voda In bolezenske k aH. Voda kot važni činitelj pri naši prehran! Je bila označevana Že v nalstarejših časih kot krivec in prenašalec razn'h bolezni. 2e grški pisatelj Tuk;ddes omenja v svojem klasičnem opisu atične kuge. na kateri Je podlegel Perikles. da so prebivalci v Pireju menili, da so Peloponežani vodnjake zastrupili. Danes vemo da Je to naz!-ranje napačno, fn da so bite morske 1uke ona mesta .kamor se Je kuga zanašala !■ od koder se Je razširjala. Voda Je Izredno ugodna za prenašanje bolezenskih kali. Seveda Ima sorazmerno malo hranilnih snov!, če ni bila onečišćena po pritoku od zunaj, pa vendar ostaja v vodi cela vrsta bolezenskih kali neka) časa pri življenju. Ce pijemo tako vodo. v kateri so virulentne, življenja sposobne bolezenske kali, se pojavi bolezen. In priložnost h okuženju vode je zelo velika. Človek ne more živeti brez vode ln zato postavlja svoja bivališča ob rekah, potokih !n jezerih, aH pa si izkoplje vodnjak. Največji del dnevnega življenja se odigrava v bližini vo-de. Še danes je vodnjak v vasi središče in zbirališče: od tam se nosi pitna voda v hiše, tam se umiva posoda, pere perilo, tam se napaja živina, tja se steka odpadna voda iz kupov gnoja in iz greznic Kakor prej, tako se steka v reke in Jezera ne samo deževnica cest ln dvorišč, temveč tudi odpadna voda Iz tovaren In obratov, ne da bi si kdo belil glavo nad vprašanjem, ali bi mogle te na bolezenskih kaleh bogate primesi koga oškodovati. Pa ni vsako vodno zbirališče tako izpostavljeno onečišćenju kakor povrhna voda v potokih, rekah in jezerih ali pa podtalna voda v odprtih vodnjakih. Mogoče je s pomočjo nepropustnih sten vodo v vodnjakih zavarovati pred tujimi dotoki ali jo črpati iz podtalnega morja v deviškem stanju. Seveda sčasoma se uniči tudi še tako izvrsten vodnjak, če ni razumevanja med ljudmi. Epidemije. Vpliv preskrbe z vodo na razširjanje nalezljivih bolezni je bil spoznan že zgodaj, prvič leta 1817 pri koleri v Indiji in od takrat neštetokrat Tudi London (1648) in Hamburg (1892) moreta o tem pričati. O epidemijah legarja. strjenega po vodi, bi mogli mnogo povedati tudi naši kraji v preteklosti In sedanjosti. Česte opazujemo male epidemije v okolici kakega vodnjaka. Nasprotniki teoretikov o pitni vodi kakor je Imenoval Pet-tenhofer moderne epidemijologe, so trdili, da se tako redko najde bacile legaria v vodi in da je le fantazija, obsojati vodo za prenašal ca legaria. Res je: Bacila legaria v vodi dokazati Je težko in se je posrečilo z gotovostjo dosedaj le redko iz lahko razumljivih vzrokov, namreč: od dneva. k^> ie človek pil okuženo vodo, pa do diagnostici rani a bolezni legarja na nJem po zdravniku In preiskave vode preteče 20 do 40 dni in nI Čudno, da po tem času iH več najti bacilov legarja, kar pa še ne Izključuje okuženja vode. Znanstvena higijena le prtila tudi Iz te dozdevne zagate. Namreč ona ne išče Izključno bac. legarja v vodi, ampak podaja dokaz o onečišćenju vode po fekalijah ta dokaže bakt coll v vodi. Ce Je podan dokaz za fekalije v vodi nI več daleč možnost, da so bili v fekalijah bacili legaria. Ta odločni nomen bakterije coll kot Indikatorja za oknženje vode Je med drugimi pojasnil moj učitelj prof. Kabokel v Pragi. • Zavod te nahaja na vrta deželne bol- Zivfla. Izmed drugih živil, ki morejo prenašati bolezenske kali. je imenovati mleko« ker je med govejo živino zelo razširjena jetika, vsebuje mleko pogosto bacile j etike. Po Kochovih preizkovanjih bi bilo sicer verjetno, da bacili goveje jetike človeku niso škodljivi, kar pa novejša preiskovanja zopet izpodb jajo in nasprotno dokažejo. Češće je mleko prenaševalec drugih bolezni, n. pr. lesarja difterija, škrlatin-ke Itd. Te Infekcije mleka nastajajo na ta način, da osebe, ki strežejo bolnikom, vnašajo kali v mleko pri molzenju ali čistijo kadi za mleko z nečisto vedo ali pa prili-vajo mleku vodo. ki Je oporečena. Pa tudi druga živila, zavživana v ne-prekuhanem stanju morejo biti vir infekcije- Iz vsega navednega bode razvidno, da znanstvena higijena ni samo obogatila hlcijene in lavnega zdravstva, ampak, da tudi bodi roko v roko s praktičnim zdravnikom m javnim zdravstvom. In da okori* šča ju s svoflm! zakffnčkl In pomaga Jima s svojPml metodami. Prav nanačro pa b! bilo misliti al? pa celo zahtevati, da vrši higijenska preiskavania vsak zdravnik. Prvič ne zmore vsak zd^avnk potrehnb metod, če tudi je poslušal na med. fakulteti higieno, treba je snecilalneca znanja In dobre volie. Drugič pa zahteva izvrševanje preiskav določen aparat nriprav. Instrumentov. gnl'Sc" kemikalij Itd. Tz faktične pofreK- se otvaria danes higijenski zavrd v T Juliftut kak^r so iz P"l-ne potrebe na«;^-»,» ^revlni bakterijo! o?kJt serr»!n*ki In dm-ri zavodi z znanstveno-strokovnlm nrogra^om. Tz potrebe nal bi mu sl-dill še drug! bratski zavodi. Vsi spdnvl skrmnesra dela lavn^«"!» zdravstva pr^k^čne m znanstvene hlcrll-ne pa nal gredo v dobrobit in pro-cvit našega naroda. Naloga higienskega zavoda v Lnm-Utanf le reševati vsa vprašan'a iz splošne In specflr-Ine hlgUene 5n epMemijologra. Tako se prelsku:e v zavodu pitna voda iz studencev, vodirakov, kajprtc m vodovodov bakteriološko na število in kakovost vodnih ter kužnfh bakterij, kemijsko na amoniiak, duSikasto, dušikovo in žvepleno kislino, železo, klor. orsranske snovi, na trdoto vode in drugo. Preizkuša se delovanje vodn:h filtrov, izvršujejo se kra;evni ogledi naprav za pitno vodo (vodnjakov, vodovodov in drugo) ter preiskujejo vodni vzorci na Hcu mesta. Preisku:e se odpadna voda fz tovarn in drugih obratov na kužne In druge primes! ter voda za uporabljanje zlasti na množino anorganskih snovi kakor tudi na rezultat samočiščenja tekočih voda. Izdelujejo se načrti za zgradbo novih vodnih naprav In za zbol;šanie že obstoječih, a pomanjkljivih. V zavodu se vrši preiskovanje mleka In sicer na primesi, na mlečne en zvrne, določevanje specifične teže, maščobe, kislost! ozir. alkal-nostl, na nedovol-ene pridatke. Enako se vrši tudi bakteriioJoška analiza mleka. Preiskujejo se mlečni IzdeTk? ter vsa druga živila na eventualno okužTrvost m na ne-dovol'ene pridatke. Dtoloču'e se bakferi-ctdnost razkuževalnih sredstev n* razku-Ževalnih strojev ter sterilnost materijala. Zbirajo se podatki za hlgl'ensko-apiderni-jolcška raziskovanja. Zavod Je nameščen v prosekturnem poslopju splošne bolnice ln obstoli iz kuhl-n?e. predsobe, kemi'skega in bakteriološkega laborotorlia. Zavodu je prideljena e-pfdemska avtokolona obstoječa iz pet avtomobilov za pobfianle In omejevanje nalezliivih bolezni. Od avtomobilov ie eden za zdravniško ambulanco, drugi za kopalnico. tret>i za prevažanje okuženega materijala, četrti za prevoz bolnikov z nalezljivo boleznijo, peti za prevoz drugih bolnikov. Higijenski zavod v Ljubljani je prvi vrste v naši drŽavi, naj torej iplodonosno zastavi svoie delo. Iz dežele vinetočev. Maribor 27. julija. 1923. Mi tu na severni meli lahko rečemo, da žfvtmo v deželi vlnotočev. Ko smo v maju opozorili na to, so nas nekateri za-vmiij kot Črnoglede ljudi. Danes pa le položaj tak, da nam ti krog! pritrjuiejo, ker nikogar ni več, ki bi mogel zagovarati brezumno pljančevan'e. Dobri priiatelil vinske kapljice so mnenja, da se n! že zlepa popilo toliko vtna, kolikor se ga popije letos samo po vinotočlh. Eno zadn'ih nedelj sem se hotel izognit! »vetcam« in sem Sel na vrh k Sv. Urbanu. Al! ob cesti vt-notoč *>od ve8o. In tako je Ho dalje. Markacije z velikimi napisi »Vinotoč« so stale do vrhi svetega Urbana. Na povratku zvečer po drugI poti zopet pri vsaki rrctM hfši vtnotoč. Povsodi velik dirndaj, moški ženski, otroški glasovi, cvileča godba. Pri odhodu vse v »rožcah«. Do 2. ziutrai se ie pod Kalvarlto razlegalo vtpltje. Tako Je nedeljo za nedeljo. Ti obiskovale! vmoto-čev se rekrurirajo največ iz delavskih malobrtniških m nižjih slo;ev, katere slišimo po tem ves teden vzdihovati o slabih časih. Na trgu si ne morejo kupit! nit! naj-potrebneTšega Živeža. Otroci berač'7o raztrgani. Kam gremo, kam plovemo? KpI bo Iz te mladine? Nekateri moški nadaru'ejo pijančevanje tudi čez teden, ko doma otroci In fena trpe glad. Okoli mestnega parka slišijo stanovale! z ftvci fz Jekla včasih do S. ure zjutraj razposajeno divjanje. Sicer obstoli sakoa proti pl]ančevan;u tn kalenhj nočnega miru, al! ie le na paplrra. Po takih družinah roma vse. kar ie količka! vredno v zastavi alnlco. kler navadne tnd! ostane. Na*a obrt In industrija In vsako delo sploh zelo občuti vpliv teko groznega plančevanla. Moralne posledice so s*rašne. Sama kritika ne pomaga nič, zlo treba začet? zdraviti pri korenin!. Poklicani hktor! na' bi se resno lot:lf vprašanja, kako omeltl pi;ančevanTe, za!edno pa naj se gospodarski krogi zavzamejo pr! vladi za to, da b! se odprr\iJa v:nore!ska kriza, ki je prispela v dežel! do viška. Dobrega gospodarskega fci socialnega de-knraaia krvavo potrebujtoM i StoveaUU Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 28 — Kraljica iMarlja za slovenske humanitarne naprave. Danes ob 11. dop. je prispela po naročilu Nj. Veličanstva kraljice Marije njena dvorna dama ga Danica lirističeva v Ljubljano, da si ogleda Dečji In materinski dom kraljice Marije. Zastopnice društva »Dečji dom«. Splošnega žen. društva ln »Nar. žen. Saveza« so povedle odposlanko kraljice go. Hrističevo v Dečji dom. Ob vhodu so jo sprejeli šef zdravstvenega sveta g. dr. K a t i č i ć , dr. Matija A m b r o ž i Č , zastopnice odbora »Žena" SMS za siročad« in dispanzerske sestre zavoda. Ga. Hristićeva se je živo zanimala za vse podrobnosti Dečjega doma ter je bila z njega ureditvijo izredno zadovoljna, da navdušena je bila nad našim »Domom«, ki je sicer majhen, toda resnično vzoren. Obljubila je, da hoče podati Nj. Vel. kraljici o njem natančno in obširno poročilo. — Kraljica Marija je darovala 30.000 dinarjev kot štipendijo za 2 Slovenki, 2 Hrvatici ln 2 Srbkinji, ki se bodo kot kraljičine gojenke vežbale v higijenski šoli za matere. Ta šola se otvori v Ljubljani v jeseni in bo trajala po eno leto. Gojenke se izuče za oskrbne sestre. — Člani kraljevske rodbine na Bledu. Včeraj sta prispela iz Pariza na Bled kneginja Jelena in knez Arzen, ki ostaneta dalje časa kraljeva gosta, — Avdijenca pri kralju. Kakor nam poročajo z Bleda, je bil v sredo 25. t m. v daljši konferenci sprejet od kralja bivši minister in glavni upravitelj državnega posestva Bclje g. Anton Kristan. — Iz diplomatične službe. Za vojaškega atašeja pri našem poslaništvu v Budimpešti je imenovan konjeniški polkovnik Vojin Čolak-Antić. dosedanji predsednik razmejitvene komisije za Madžarsko. Za vojaškega atašeja v Tirani pa je imenovan podpolkovnik Sve-tislav Dimić. — Minister il r. g. N. Zupanlč je odpotoval v Novomesto in Belokrajino na konference radikalne stranke. — Ameriko je odkril naš prijatelj Iz Kopitarjeve ulice s svojim stvarnim in izredno doslednim odgovorom na našo včerajšnjo objektivno konstatacijo glede škodljivih posledic klerikalne politike. Ni treba hoditi daleč za neoporečnimi dokazi »Slovenčeve« doslednosti Pred nami leži njegova prva notica, v kateri vprašuje »Slovenec« naš list: Ali že uvideva, na kateri strani je odpor proti pametni državni skupnosti večji, ali na naši ali tam preko? Ali bo tudi proti belgrajskim »separatistom« (»Narod«) tako grmel in rohnel kakor proti slovenskim? Ali je že kdaj kakšen »klerikalec« označil takorekoč uradno Srbijo za inozemstvo napram Sloveniji, kot to dela belgraiski gradski sud? Tako nas vprašuje »Slovenec« v svoji prvi notici In ko smo mu odgovorili, da Je odnor proti pametni državni skupnosti največ.!! tam, kjer se sistematično in z neverjetno periidnostjo izpodkopa-va temelj s tako ogromnimi žrtvami ustanovljene svobodne jugoslovenske državne zajednice, kjer brezvestni demagog! pod krinko skrbi za ljudske mase dan za dnem kljujejo in trgajo naše mlado državno telo in blatijo vse, kar je srbskega in ko smo ponovno ugotovili, da je vsa ta zakulisna, na instinktu nezavednega ljudstva utemeljena protidržavna in protisrbska kampanja pri nas v Sloveniji delo klerikalnih rok, je »Slovenec« dosleden, kakor je vedno b!I ?n bo, presedlal na drugega konja in izpodbija naše trditve z povsem drugačnimi argumenti. Hipoma je klerikalna gospoda obrnila plašč po vetru in pravi, da to vprašanje pravzaprav ne spada v okvir politike, nego je čisto administrativnega značaja. DoČim »Slovenec« v prvem slučaju napada naS list s čisto političnem stališča in govori o separatizmu v občenarodnem odnosno državnem oziru. je v drugem slučaju zadevo lokaliziraj v toliko, da se jezi samo na neurejene pravne razmere v naši državi Pravi da nam hoče po-streči s stvarnimi dokazi, in je zelo ponosen, da je odkril Ameriko. Vrabci že poie;o na strehah, da do danes žalibog še nimamo v državi enotnega pravnega sistema, kar pa seveda še ne pomeni da je Ljubljana napram Beogradu ali obratno inozemstvo. To, kar je izrekel beogradski sodnik in kar z bolestjo v srcu čutijo tudi mnogi drugi Srbi, da smo jim namreč Slovenci pod krivo klerikalno palico od dne do dne bolj tuji« je isti »Slovenec« napram Srbom med vrsticami in tudi očitno akccntul-ral že neštetokrat. Čudež bi bil, ako bi klerikalna gonja proti Srbom, ki jo zaman prikrivajo z izgovorom, češ. nasprotujemo samo vodilnim krogom, ostala v srbski javnosti brez posledic. Naj se »Slovencev« polemik samo potrudi v Beograd, pa se bo prepričal, da temu žalibog ni tako. In če smo ugotovili to. kar ve že vsako dete, je pač neumestno in smešno, ako nam »Slovenec« ponuja kot protidekaz občeznano dejstvo o pomanjkanjo enotnega sodstva — O solnčnih kopel h prinašamo danes aa drugam mestu ado luoiuuvo far . julija 1923. vsega uvaževan;a vredro pojasnilo, ki utegne brez dvoma prav zelo zanimati vse naše kopa;oče se množice. G. zdravnjku-avtorju se na tem mestu zlasti zahvalimo za navodila, katera naj bi odslej uvaževala če je mogoče zlasti naša mladina, ki til prav sedaj cele dneve na solncu, in vsi tisti, ki goe takozvani — rujavi sport. — »Den i3riidern im bedrohten Land.« To ie bila stara fraza za podpiranje nemčurjev v Sloveniji Komur se ni ljubilo delati in pošteno služiti mnl-zel je pod tem geslom dobrodušne in lahkoverne Nemce. Po prevratu pa so skušali avstrijski Nemci parolo obrniti. Češ, sedaj je v Jugoslaviji vsega v izobilju. Anton Lump (čudno ime), župan in načelnik ^Turnvereina« v Pcgstallu«, se jeseni i 1919 poslal »Turvcreinu« na Jesenicah beraško okrožnico za prispevek k zidavi telovadnice. Kct načelnik jeseniškega »Turnvereinac, ki pa je bil takrat že razpuščen. mu je odso-voril tovar, uradnik V. Surgo, da Nemci v Jugoslaviji ne morejo in ne sme.: nacijonalno delovati Ako pa se bodo časi spremenili, da bo to zopet dovoljeno, potem bodo radi pripravljen! za tako podpiranje. Morda častivredni g. Lump Še vedno čaka z zidavo na spremenjene Čase v Jugoslaviji. Kakor kažejo naju vejše emancipacije Nemcev v Jugoslaviji, zna mož to še res doživeti — Dr. Binder, bivši vodja ljubljanskih Nemcev in renegatov, je zapustil tudi svojim oboževateljem neprijetne spomine. Kot podpredsednik danes raz-pušČcnega »Turnvereina« je prevzel društveno premoženje K 7550, da ta razdeli za društvo zaslužnim članom. Dr. Binder pa je smatral sebe za najzaslužnejšega člana, zato je denar pcbrcl in odšel z njim v Avstrijo. V začetku leta 1920 je taka svota Še nekaj pomenila. — Včeraj se |e poročila na Brezi a ti Mira, hčerka našega someščana Jos Hafnerja, z g. Brunom M e r I a k o m iz ogledne narodne šišenske obitelji. — Iskreno čestitamo! — Mesto upravnega asistenta. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje mesto upravneca asistenta odnosno upravnega praktikanta. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem Ustna. — Seja ljubljanskega občinskega sveta Z ozirom na potrebo odobrenja proračuna za leto 1923 '24 in ker poteče proračun z* leto 1923. dne 31. t. m., sklicuje župan ta 31. t. m. ob 20. zvečer redno javno sejo ljubljanskega občinskega sveta. Seja se bo nadaljevala še 2. in event. tudi Se 3. avgusta. Pričakovati je živahne in dolgotrajne pm= računske debate. Med ostalimi tekočimi toč* kami dnevnega reda je rudi vprašanje mestnega šolskega sveta in pa podpis zadol/nicr za 5 mili ionov dinarjev Mestni hranilnici ljubljanski. — Primorcem, Na številna vprašanja naznanjamo, da se nahaja italijanski konzulat v Ljubljani na Zrlnjskega cesu ŠL 3. — Slavnost v Trbovljah. Polovična vožnja po železnici se dobi z izkaznicami Družbe sv. Cirila in Metoda Za Ljubljano se dobe legitimacije pri vodstvu Družbe sv. Cirila in Metoda, Narodni dom, po drucih krajih pri podružnici Ciril-Metodove druibe dotičnega kraja. Kongres kriminalistov na Dunaju. — Dne 3. septembra se vrši na Dunaju kongres kriminalistov, ki bo razpravljal o slavnih kriminalnih vprašanjih, zlasti ona, ki imajo internacionalni značaj in ona ki se nanašajo na Avstrijo in njene sosedne države, da se doseže sporazum glede medsebojne Izročitve internacijonalnih zločincev. Naši delegat! za ta kongres še niso določeni, vendar Je toliko določeno, da pošlje naša država 3 delegate in sicer po eneza iz Beograda. Zagreba in Ljubljane. — Družabno potovanje v Švico, naznanjeno za konec meseca Julija oz. avgusta, se ne bo vršila — Glasovalni Imenik zdravnikov za volitve v zdravniško zbornico v LJubljani dne L septembra 1923 je razgrnjen ln na vpogled zdravnikom od 1. avgusta do 1. septembra 1923 pri vseh okrajnih glavarstvih in za mesto Ljubljano pri mestnem lizikam v Ljubljani. Reklamacije v smislu člena 27. Uredbe o zdravniških zbornicah se morajo vlagati pri podpisanem odseku najkasneje do 20. avgusta 1923. Na pozneje došle reklamacije se ne bo oziralo. — Slovanske knjige v newyors*M knflž-nlct Kakor poročajo inozemski listi. Ima danes knjižnica mesta Newvorka v kroženju 1,148.948 zvezkov. Lansko leto se Je posodilo iz knjižnice nič mani kot 9.929.059 knjig. Od teh knjig Je bilo največ če^k'h f 10.157), potem poPskih (3.730) ter ru^k'h (91S6>, a tudi slovenskih knjig Je posodila knjižnica več stotin. — KaVo Je trena frankVatl s pSsaMai strojem napisana pisma? Nekatere stranke, zlsi^il zavarovalnice in denarni zavodi razpošiljajo po pošti razne plačilne In drugačne pozive ln naloge, s pisalnim stnvem p?sana iptsma, sluJ^bene pap:rie Ud. kot tf*krrv?ne. da*| t^ke po?'l:Ve ne 00*0-var?a'o drdnčpnm Fetu 19. T de'a nnv''i'-ka ker h\ morale b't« v*e te p^sT'Ve n'a- kot ^n'tfi'^ r t '-/ir-ii Vnf n'«r»^ ?r poš*na nprava potemtaVem precel nfko4o-vana. K p^^HVam. Va*ere b! se ne smHe odp^v^f kot tiskovine, naprav' noftu m^o. tovilni 7np;snik ter zahteva od ndnofUa-tela da plača porto, a pHcz ^e^a *e cio-bo. Ker se na p šUjkj n;i'ep! ene zn^mVe ne vzame'o v rnčnn, znaš.i porto dvono celo poštnino, eloba pa je ednr^ka desetkratnemu znesku pravilnega franka. Vse te pristojbini Ima poravnati pošiljatelj, a ne adresat. štev. 171 »51. OVCNSKI NAKUP« Gnc 29. julija 1923. Stran 5 — Zakon o filmski cenzuri. V notranjem ministrstvu se izdeluje nov zakon o film-ki cenzuri. Zakon bo reguliral razmerje med državo in kinolastniki. —Sprememba voznega reda na progi Trbiž — Jesenice. Pričer.ši s 1. avgustom t J. izostane na progi Trbiž — Jesenice viak št 931, ki odhaja Iz Trbiža ob 15. uri 30, dospe v Kranjsko goro ob 16. uri 16. min. odpelje iz Kranjske gore ob 17. uri ter dospe na Jesenice ob 18. url. Mesto tega vlaka vozi pričenši z istim dnevom na isti progi dnevno redno vlak št. 933, kateri bo Imel na Jesenicah priključek na vlak št. 4216, ki odpelje ob 17. uri 50 min. v Bistrico Boh. jezero. Vlak 933 odpelje iz Trbiža ob 14. 57 min. dospe v Kranjsko goro ob 16 uri, odpelje Iz Kranjske gore ob 16 uri 36 min ter dospe na Jesenice ob 17 uri 37 minut. 5 tem se vzpostavi zveza z Bohinjem. — Pomanjkljive poštne zveze po deželi. Trgovec v nekem večjem kraju na Dolenjskem na piše: Ako primerjamo današnjo poštno zvezo na deželi z onimi pred svetovno vojno, moramo priznati, da smo šil Jako nazaj. V premnogih slučajih so se skrčile dnevne poštne zveze na trikratne v tednu, a namesto poštneea voza prenašalo poŠto poštni sli. A poštni sel ne zmore toliko kakor voz in posledica tega Je, da paketi na poštah zaostaiajo, kar gotovo ni v Interesu trgovine In obrti. V mojem kraju Je pred vojsko prevažal poštni voz postne pošiljke s pošte na kolodvor in nazaj. Danes Imamo namesto poštnega voza poštnega sla. Ako hočem. da gredo pošiljke točno naprej, moramo pakete sami spraviti na kolodvor, ker poštni sel ne zmore vsega, želeti le, da se uvedejo predvojne poštne zveze. — Univerza ▼ Sarajevu. Vlada se bavi z vprašanjem o zgraditvi univerze v Sarajevu. Potrebni krediti pridejo na razpravo v prihodnjem budgetu. — »rotar, Totarček«. Ta tn^ca se je «rrdo razpasla v ljubljanskih predmestjih. Neukf Iradle mTsH'o, da Je tako Izražanje neka! nežnetra, lokalno zgodovinskega, ker se ne zaveda'o, da so to grdi prestankl Iz Imblfcrnske nemčurske dobe. Mnogo zaslug, da so se med ljudstvom ohranile sna-kedrane fufke. Ima vsekakor pokojni »Slovence v c Za ne z Tlane. — CePsfce vesti. Dramatično lolo v mestnem gledališčn. katera se le otvorila minulo sredo, obiskuje nre-ce'šn'e števflo gojencev fn gojenk. Solo vod' član TTdrnženia gledaliških Igralcev g. R. Železnlk. — Vpisovanje na osnovni In meščanski šoli šol skfh sester za šolsko leto 1923/24 se vrši dne 11. septembra. — Pri kopanju Je utonil v SavInJ! nad »Savinjslrtm dvorom« krojaški mojster !n hišni posestnik v Gosposki ulici Iv. rTofmann. Kako je mož, kateri je dober plnvač, utonil n| znano. — Razvitje prapora cellske »Orlu n e« se vrš*f meseca oktobra. Tistega dne se bode vršila v Celju več'a slavnost na katero bodo povabljene vse bližnle »Or-june«. — Odredbo o prepovedi sejmov, shodov, veselic radi epidemfi, je pre-kitcalo z razglasom okrajno glavarstvo. — Mariborske vesti. V četrtek popol* resrečnega na d* t rajnik* Fflipčlea. Spremljali so ga na zadnji potf številni tovariši in znanci. Cerkev mu je dovolila običajni pogreb, katerega je opra« *t1 znan? frančiškan, kf opraviia žalostni pose! pri justifikaeijah. Poslovil se je od ranikegft mestom« z ostrimi In bridkim! besedami g. SchnuderL Flllpčie počiva v mmi pa ob njegovem grobu lahko raz* miniramo, kako ie nujna potreba. Onezdo podgan t. Znamenita kriminalna drama. — Na šentfakobskl semenj danes v nedeljo na vojaškem strefišču na Dolenjski eesrl št 15 opozarjamo ljubljansko In okoliško občinstvo. i!a se ga ndeleži v čim največjem števil n. 7aČetek ob pol 4. popoldne. Vstopnina 3 Din, otroci prosti. — »Plesalka Katarine Vefke« t Kinu Tivoli. Krasna Pubavna drama v 6. de;a-n*rh, slika fz dobe absolutizma fn despotfz-ma v carski Rušil. kfeT sta odločeval; sUa In bič. Pestra in razkošna scenerlfa. Ori«rl-naln? posnetki Iz ruskega živllenia ter mojstrski plesni prizori. Film se predvaia do nedelje 29. trn. ter le vsekakor vredno, da si ga vsakdo ogleda. avgBHBVfflnaVBVsffiraH Konf?pps UJO v LlnMim — Velika tideteJba na korttfrestt Jutgo* slovenskega uČifelfstva v Ljuhllant obeta biti posebno iz Hrvatske, ker prihajajo $te* vilne prijave. TTčiteljstvo hrvatskega pov^r* jeništva UJU Zagreb se pripelje v T.?'iblia* no s posebnim vlakom, in sicer odhajalo iz Zagreba dne 5. avgusta ob 5. uri 54 min. zjutraj, tako da dosoc v Ljubljano ob de* seti uri 13 minut. Članstvo pov. LTJU v Zagrebu je zadnje leto zelo močno naraslo, tako da je sedaj nad polovico hrvatskega učiteljstva udmženega. — Vozne ugodnosti za udeležence kon* gresa UJU v Ljubljani. Za državne 5e!ez» niče je ministrstvo saobraćaja z odlokom M. S. Br. 21.715 dovolilo polovično vožnjo, veljavno od 2. do 10. avgusta. Kupiti je celo karto, ki velja tudi za nazaj, če ima žig. da se je član res udeležil kongresa. Na parni* kih je Uorava Brodarskog Sindikr ta z odi. št. 547 od 11. julij-* d ^volila četrt-* sko vožnjo, veljavno od I ćn 10. avgus a. Legiti« macije, kakor za železnico. — Za proge Južne železnice je Obratno ravnateljstvo Južne železnice dovolilo polovično vožnjo II. in III. razreda potniških vlakov, veljav« no od 3. do vključno P. avgusta z odlokom št. 1332 II./1923. Prekinienie vožnje nI dopustno. — Za izlete le ministrstvo saobra* čaja z odlokom M. S. Br. 24.100 dovolilo polovično vožnjo no kongresu na državnih Železnicah iz Ljubljane do Bohinjske Bi* strice. Bleda. Planice in do Kamnika. Iz« kaznice dobe člani v centralni kongresni pisarni v dneh kongresa. — Izleti ndeležencev kongresa J-rgosI. Učit. Udruženja po Sloveniji. Hrvatski in srbski udeleženci kongresa jugoslov. učit. v Ljubljani napravijo v sredo dne S. avg. razne izlete po Sloveniji, tako čez Vlntgar na Bled, v Boh. Bistrico, k Savici, na Triglav* v Kamniško Bistrico, v Celje. Maribor, Rogaško Slatino itd. Izletnike bo vo-dflo po Sloveniji slovensko učiteljstvo In Hm bo omogočilo, da si ogledajo slovenske kulturne In industrijske zavode ob tej priliki. _ Narodno občinstvo posebej opozarjamo na velko lavno telovadbo, ki Jo priredi Jugoslovenskl Sokolski Savez na čast udeležencem kongresa slovanskega učiteljstva v Ljubljani na Trgu Tabor, ter na narodno zabavo, ki se vrSi po telovadbi Istotam. Vabljeno je tudi narodno občinstvo, da se udeleži telovadbe in narodne nabava po telovadbi Meštrcviocva razstava. — Mestrovlčeva razstava v Jakopičevem paviljonu ostane odprta le še kratek čas. Ker izkazuje obisk dozdaj preskromno zanimanje, upamo, da bodo v teh zadnjih dneh poselili razstavo vsi zamudniki. — Vodstvo po Meštrovicevi razstavi je v nedeljo ob 1L — Meštrovlčeva dela na ljubljanski razstavi si j j ogledal v torek znani publicist profesor umetnostne zgodovine na dunajski univerzi g. I. Strzygowski v spremstvu g. dr. Pohanvja. Imel je obenem tu sestanek z g. Meštrovićem samim v osebnih zadevah. O. MeŠtrovič je bil z ureditvijo razstave zadovoljen. V malem spremstvu so si ogledali zbirko Narodne Galerije, nekaj arhitektonskih zanimivosti mesta In Ljubljano z okolico v celoti z grajskega stolna. Kljub pičlemu času, ki Je bil odmerjen obisku, so se ugledni gostje odpeljali z najboljšimi vtisi. — Narodna Galerija je povabila potom klubov vse slovenske umetnike, da razstavijo svoja dela na avgustovl - septemberski razstavi. Dela morajo biti vposbna v Ljubljano do 10 -avgusta in so podvržena Jurylt. Turisfika in sport. — Letošnje tekme ptičarfev. Klub l?u« biteljev ptičarjev priredi letošnjo jesen sle« de če tekme: a) plemensko tekmo za pse, poležene L 1922: b) širšo poljsko tekmo za ostale pse: c) tekmo za španijele. Prva tek* ma se bo vršila dne 30. septembra t. 1. ▼ klubovem lovišču Jezica pri Ljubljani, dru« ga dne 14. oktobra t. 1. na Štajerskem (lovišče se pozneje naznani). Za plemensko tekmo se bodo določila pravočasno objavi* la, kakor tudi za ono špajelov, za Širšo poljsko tekmo pa veljajo določila, objav* ljena v »Lovcu« leta 1°21, str. 258—263. — Tekma španjelov je bo vršila samo v Ljuba ljani; priglasiti se pa mora najmanj pet španijclov. Prijave za vse tekme sprejeme »Klub ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani« do 15. septembra t. L Udeležba častna dobe* nost. — Odbor Kluba ljub. ptičarjev. — Gnadjanskl • Hašk. Jutri v nedeljo se srečata na zelenem polju v Zagrebu oba stara tekmeca za prvenstvo. Oba kluba imata ugodne Sanse za zmago. Oradjanskl Ima svoj plus v intemacijooalni rutini, medtem, ko je Hašk dosegel izvrstne rezultate proti vsem domačim klubom, kakor tudi nad raznimi vodilnimi klubi v državi. Vsekakor pričakujejo napet bojjcl bo odločil, kateri obeh klubov pride v finale za prvenstveno tekmovanje Jugoslavije. Zagrebški zmaga lec igra kakor znano z ljubljanskim prvakom za prvenstvo Jugoslavije. — Vardar (Beograd) : Ilirija. Danes ha jutri, 28. in 29. t m. ob 18. uri se vršita na igrišču Ilirije nogometni tekmi med beo* gradskim S. K. Vardarjem in Ilirijo. Sodeč po ugodni poziciji Vardarja v prvenstvenih tekmah Beograda in po ugodnih rezultatih, ki jih je dosegel v letošnji sezoni, bosta nudili obe tekmi zanimiv sport in napeto borbo. V moštvu Vardarja je več repre*> zentančnih igralcev Beograda. Obe tekmi se vršita ob vsakem vremenu. — V odmoru današnje tekme se vrši tek na 200 m in v odmoru jutrišnje tekme tek na 800 m, oboje za klubsko prvenstvo S- K. Ilirije. — Ob lepem vremenu Igra juniorsko moštvo Ili* riie jutri ob 16. uri proti mladinski skupini »Rakovnik«. — Prijateljem sporta se bo nudil v nedeljo dne 29. t. m. krasen užitek. Motoklub Slovenija priredi svojo I. hitrostno dirko na cesti OaŠtaj (Kranj) — Medvode (gosi Bohinc). V zadnjem Času so si prijatelji tega sporta v Ljubljani nabavili več modernih motocikljev razliCih znamk, ki v nedeljo pokažejo, krko b^zhinno dclnje tako moderno vozilo in kakšno brzino zamore doseči. Med prijavljenimi tekmeci so tudi taki, Id bodo v bodoče s pridom zastopali naš šport v Inozemstvu. Med prijavljenimi motor}? so zastopani vsakovrstni mali Pvan-si, DKW.. MotoretrJ in Orlonetti. prehod tvorijo lahki B.S.A. ZOndapp In Monos. Potem pa pridejo taki, ki Imajo fe več ka-Ičor »par konj «in sicer B.S.A. Jap. Moto-sacosrh. Blanchi itd. Tem slede Skonjsk! In-d»an Scoutl. Mos*»r In slednjič bodo prigr-rr.H! Wk? kalibri Indlanl-Chlef fn r!xeIslor. Ljubljanski udeleženci Imajo mrodno ž*»1. zvezo z vfafcom ki odh~aJa ob 6.45 iz LJrb-liane. 2r> okrepčilo bo skrbel znani g. Bo-hinec. tik cllla. — Srbski šnortn-k! v SoflU. Sofijski športni klub »S!?vf*a« se le sporazumel t nlšk'm klnbom »Sindž:W« glede skupne športne prireditve v Sof*?f. V nedeljo 5. avtrusta se vrSi tekma obema kluboma v Sofiji. — KofTko skavtov je v naši državi. Dne 6. mjia so našteli vseh skatitov in skautinj v Jugos!aviii 2556. Kakor se da posneti iz statističnega ■pregleda, je ta sport najbolj razvit v Bosni fn v Ju*n! Srblii. manj pa na Hrvatskem. V Sloveniji ima največ članov l'ubl.'anskf steg (119 skautov ter 33 skautinj). za Ljubljano pridejo Trbovlje s 56 skauti potem pa Maribor z 20 člani. Od maja paf do današnjega dne je število slovenskih skautov znatno naraslo. Američanie, Angleži, Poljaki, Cehi Itd. se -Ino zanimajo za ta sport, ki blaži duš?, krepi telo vse po načelu: mens sana in corpore sano. želeti je, da bi se skautl-zem v Slovencih kar najmočneje razmahnil. _ Borzna poročila. — Cnrih, 28. julija, flgv.) Današnja predborza: Beograd 5.85, Berlin 0.0001 Amsterdam 221.50. Newyork 5.60, London 25.71. Parfa 33.05, Milan 24.30, Praga 16.675. Budimpešta 0.03. Bukarešta 2.85, Varšava 0.003, Dunaj 0.007a, avstr. «g. krone 0.0079J/q, Sofija 5.30. — Trst 27. iuina. Beograd 23.80. Berlin 0.0035, Praga 67.50, Pariz 135.50. London 104.50, Ncwyork 22.70. Curlh 406,—. — Drmaj, 27. juHa. Devize: Beograd 740.— Newyork 71.060. Pariz 4220__, Praga* 2120.—, Milan 3070.-, Curlh 12.730.-. Valute: dinar 732.—. dolar 70.760.—, §v!c frank 12.630—, franc. frank 4180.—, Kč 21G5.—. Ura 3050--. tal IterUat 334000^ Društvene vesti. — Jugoslov enskega Sum .irskega Udruženja letošnja glavna skupina se vrši v dneh od 17. do 23. avgusta t. 1. v Ljubljani. Hkrati se priredijo ekskurzije na Bl?d in v i Trbovlje, na Pokljuko in na Triglav. — Cla- ir.l, ki sc Žele udeležiti skupščine in ekskurzij, naj to nemudoma prijavijo v smislu vposlane jim prijavni.e; pot ^no je nave-| sti. za katere dneve in za koliko oseb potrebujejo stanovanje in katere ekskurzije se nameravajo ndeleflfl. NepnctaSenl Člani se ne bodo mosli vpoštevnti. Pr'jave ie vpo-slati podružnici Jugoslov. Sum. Udruženja I v Ljubljani. Križanke. — Pro?tovoljno gaslno cYu?tvo v Zg. §Tšk7 prired; 12. avgusta 1923. m senčnatem vrtu g. Pr. Zajca veliko vrtno veselico z ?>og3rfm srečolovom, spo'eno s ke?1;an;em na dobitke, ki se prične dne 21. julija 1923. K obMnl udeležbi vabi odbor. — Z Goriškega. V ljudskem vrtu v Gorici stoji majhen spomenik nekemu ita-IHanskemu dobrovol:cu. k! je padel na KalvarIM. Ta spomenik ie hudobna roka ©oškodovala In oskrunHa. Ker se fe to zgodilo v »ttaliianski« Gorici, je vse Wo tiho in se frv krst ne zmeni za ta Škandal. — Akad. fer. društvo »Adrija« bo imelo 29. tm. svoj redni občnf zbor v Gorici. — j Tr?nl dnevi v Sežani so 12. in 22. dre ' vsakega meseca. Meseca jultia *e bHo prignano na sefem 1168 glav žlv'ne fn sicer 592 glav goveje živine 299 konj in 277 pre-ŠfJev. Cene govejf živini žive teže so bf'e od 425—475 I»r. kon:em 100O—3O00 lir in prašičem od 150 do 200 Hr komad. — Obrtno-nadllevalni šoti v Mirnu in Solkanu sta šteli 150 učencev vseh rokodelstev v treh tečajih. Tudi ti dve šol j uspevata zelo ugodno. V Mirnu *e na'več čevllarske obrti, v Solkanu pa mizarske. — V Gorici postavijo spomenik onim Ooričanom. ki so padli v svetovni vojni v vrstah italijanske armade. V spomin devete obletnice boja za Gorico bodo dne 12. avgusta ti. primerne slavnosti. — Marsikdo v mestu in na deželi se povprašuje, zakaj da glasilo goriških Slovencev ni Imelo niti vrste prostora za naznanilo, da Je umrl goriški rojak |»lkovnIk Vukasovic-Stibilj. na katerega so bili goriški Slovenci svoj čas tako ponosni. — Slov. akad. fer. društvo »Balkan« v Trstu je Imelo svoj občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan z vseh strani Julijske krajine. Pokazalo se je. da študirajo naši dijaki razstreseni skoro po vse! srednji Evropi: v Jugoslaviii, Pragi, Berlinu, potem na raznih italijanskih vseučiliščih. Na društvenih sestankih so se vršila predavanja različne vsebine. Občni zbor je sklenil, da se ukine društveni podporni sklad io prevzame njegov posel »Dijaška Matica«. Razne stvari. DVA NOVA GROBA FARAONOV ODKRITA. Carter, glasoviti egiptolog. ki je z lordom Carnavonom odkril grobnico Tutanka-mena, je priobčil v londonski »Times« senzacionalne podrobnosti o svojih raziskovanjih v Egiptu. Med drugim omenja, da je od-j kril velik separatni tempe!, v katerem so bl-| li pokopani Faraoni ter je našel dve novi J grobnici na libijski višini. Po njegovem na-I zlranlu se tam nahajata trupli slavnega kra-\ lia Achmesa in Faraona Kamesa. Kames Je j bil glasoviti reprezentatnt 17 dinajstije, j Achmes pa ustanovitelj 18. vladanje rodbine. V dolini kraljev od Luksorja počiva tndi Technnt'me<; T., tretji kralj nove drŽave. NJecova grobnica leži v središču krasne doline. Po niesrovi smrt! je postala dolina klarična k^nllev^ka srrobnfca egiptovskih' Faraonov. V tei dolini ie pokopanih n!Č manj kot 77 Faraonov. C^rier končule svoje poročilo z faeotovilom. da ne bo preje miroval, predrto ne odkrile še neraziskane grobnice, da tn\o dokonča veliko delo svojega predhodnika l^rda Camaona. PAOI VTNA. V zadmi seii lordske zbornice *e zdravnik angVške kr»?Tevske rodVue lord Dnw-son of Penn Imel govor, v katerem se ie prceJ energično zavzel za zmerno vživa-n'e alkoholnih pf'ač Če?, da nanrnvi'^o človeka veselega, da laž;e dela. Rekel Je. da ie prt nekem banketu opazoval navzoče, ki so bfll vsf dobresra rarnobfenia fn duhovitega govora, razven neke skupine visokih dostojanstvenikov angleške cerkve, ki so mani abstinence. Ti so se držali žalostno in kislo. Angleški prelati so radi tega govora vsi iz sebe, protestirajo in pošiljajo v Hste dolge članke, v katerih hočeio pobiti mnenje kraljevskega zdravnika. Eden . med nlrml je zatrdil, da metropolitanski j škof v Londonu ne pije nikdar alkohola, pa j je znan kot zelo duhovit in dovtipen mož. Polemika se nadaljuje in pričenja se očitati onim, ki se tako potegu;ejo za abstinenco, da se oni ^pravzaprav ne braniio alkoholnih pijač, marveč se samo v javnosti delajo velike protivnike pijač, na tfhem in skrivnem pa nič ne sovraži'o dobre kapljice, DUNAJSKI VEGETARIJANCI. Ne ljubijo vsi Duna-jčani mesa, marveč obstoji danes na Dunaju organizacija 10 tisoč vegetarijancev. Na Dunaju pa Je tudi precejšne števflo vegeterijancev po sili, ker je meso dandanašnji bajno drago. Re-stavrantl. kjer prodajajo le sočlvje in drage take stvari, so polni, al! obrazi so večinoma žalostni. Neki dunajski novtnar ie obiskal tako restavracijo In se najedel so-crvia. Govoril Je z restavraterko, katera mu je zgovorno razlagala, kaki gostje prihajajo, kal jedo In koliko potrošijo. Zlobni novinar pa le hotel izvedet? od vegetart-hinke resaleo, alf se res nikdar ne posluži nobene mesne jedi. ker mu 'e ves čas razlagala koristi vegetarijanstva t velikim navdušenem. Na pritisk novinarja se Je res'avraterka končno le vdala . m mu tiho na uho povedala, da si privošči vsako nedeljo porci'0 mesa, ker le to da človeku potrebno m^č. Duna'ski novinar se Je nasmehi m si šel potolažit želodec, poln so-Čiv:a. v bližnjo restavracijo s poštenim ko- BREZ ROKAVOV. V Benetkah hodiio deklice in dekleta po mestu in okolici brez rokavov jn sploh so zelo gole. Scdan;emu beneškemu patrijarhu kardinalu La Fontaine ta golota mladih žensk nič ne ujrna, zato jc izdal na vso duhovščino okrožnico, v katerj ostro graja žensko modo, ki ustvana obleko, katera žensko vedno bolj razkriva. Določil je, da se ženske, ki pridejo brez rokavov in golega vratu v cerkev, lahko kratkomalo zavrnejo in se Jim prepove obisk cerkve, dokler ne zakrije bolj svojega pregrešnega telesa, ako bi se pa katera brez rokavov in napol gola predrznla stopiti k božj miz!, da sprejme Najsvetejše, jo mora duhovnik kratkomalo prezreti in je ne >me obhajati. Naloga duhovnikov je. da oče-tevsko posvare taka dekleta in tako ponu-gajo, da se bodo zapet bolie oblačile. Itali-lijanski listi dostavljajo k patrijarhovi okrožnici poredno, da naibrže ne doseže zaželienega uspeha, marveč uteene coloH rokavov slediti še večia golota nog. • 7000 krat treščilo v petih urah. Me~ teorologični dopisnik ^Ma^cheste^ Ouardi-jan«t poroča na temelju svojih opazovani, da jc med neko nenavadno silno nevihto, ki je razsajala v Času od 23. do 4. ure pred kratkrm v Londonu, zagrmelo fn trrščilo nič manj kot 7000 krat, kar je bilo zabeleženo od tankočutnega registrirnega aparata. Povprečno jc udarjalo 17 km t na minuto in največ je aparat beležil 47 udarcev. • Cerkev — alkohol In kinematograf. Oblasti v Ziedinienih državah vneto propagirajo, da naj lastniki kinov tvoja podjetja na vse zgodaj otvorijo, ker smatrajo kino za najbolše sredstvo proti alkoholu in menijo, da ameriški državljan katerera v deželi csuhačev* mori žeja, slednjo najraje pozabi, ako sledi kaki na-peti drami v kinu. Cerkveni krogi pa za to nlmaio smisla, temveč smatrajo, da se bodo verniki obrnili od cerkve, ako bodo že na vse zgodaj hodfli ob nedeljah v kino. Duhovniki so v državi Ohio dosegli, da so Mil lastniki kinematografov, ki so svoja pod-jetia odpirali v nedeljo zjutraj, aretirani. Stvar je povzročila velike zmede in amerikanske oblasti imajo sedaj težak boj, da dosežeio poravnavo med cerkvijo In kinom ter se navzlic temu lahko bojujejo proti alkoholu. • Neužitna hrana. Italijani so se hoteli polastiti Abesinfje, pa so jih Abesinci v bitki pri AdnI l. 1896. premagali. Pozneje se ie razmerje ublažilo In marsikateri Abe-sinec je prišel v Rim. Tako je bil eni rat povabljen abesinski plemič k Jtalijanskenra zimaniernu rrrlnlstrn na obed. Po obedu vzame neki diplomat, sedeč poleg Abcsin-ca. zobotrebec iz posodice na mizi m ponudi posodico z zobotrebol Abesincu vljndno mu rekoč, naj se posluži tudi on. Ta pa se je odločno uprl in rekel: »Ne. ne. moj gospod, lepo se zahvalim. Dve talrt čudni stvariol sem že pojedel m še sedaj mi tičita v grlu, tretje pa res ne morem več« — Mislil je, da mora vse pojesti, kar je bilo na nrlzt • Požrešnost ženske. Neki 70 letni starec rz Bor d ena v Anglifi, se Je pred kratkim poročfl z neko vdovo iz tamošnje hiralnice. Srečni zakonec pa se Je te dni vrnil v hiralnico, rekoč, da bi rad Ženo zamenjal. Izjavil le odločno, da bi bil r vsako drugo ženko iz hiralnice zadovoljen. aH svojo boljšo sedanjo polovico pa ne more vzdrževati ker mu preveč poje-DojpovedalI so mu, da po zakonu nj tako* enostavno žene zamenjavati, pač pa jo obdržijo v hiralnici, če bo prispeva! gotov delež na njenem vzdrževanju. Mož je bfl zadovol;en In je izjavil: Samo, da sem so požemhin:e rešil, če ne bi še mene pofrla. • Gosja glava. Nekai podobnega kakor beremo v prvem zvezki: Zg. anekdot na strani 138 — o Gambctti — beremo tudi o nekem ameriškem Icrralcu. prvem tenorju. Ravno ie pel, ko prileti gosja glava na oder. Pobral jo ie, stopil naprej in rekel: »Gospodje, vidim, da je eden od Vas zgubil svojo glavo; a nikar naj sc ne boji zanjo. Ko bo predstava končana, mu jo bom d ! nazaj.« • Edini spomin. Domišljavi in kakor Je navada obenem omejeni vojvoda Marlboro-UKh — umrl 1840, potomec slavne jra vojskovodje v Španski nasledstveni vojski — le potoval s svojo ženo po Italiji In Je obiskal vsa znamenita mesta. Ko je prišel domov, ga je vprašal prijatelj: »No, gospod vojvoda, kako se vam je pa kaj Rim dopadel?« — »Rim?€ vpraša vojvoda in se obrne le ženi, »ali ni to tisto mesto, kjer sva kupila tako slabe in drage rokavice?« Darila. — Uprava našega lista Je prejel?, za: »Spominsko ploščo brezlmensk"m ruskim žrtvam ob Triglav, jezerih«. Gosp. Fran'o Habicht, knjigovodja v B. Manastirju daruje D!n 15, gosp. prof. dr. SkumoviČ Din 30 in gosp. inž. J. Rčmer iz Trbovelj Din 28. Skupno Din 71 »Ciril-Mctodovo družbo« Dr. Tavčarjev sklad. Gosp. prol. dr. Skumovlč darujo Din 30. Srčna hvala! — Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali za dr. It. Tavčarjev sklad iz Kočevja sledeči p. n. fig.: dr. Iv. Sajovic 100 Din, dr. Vilko Maurer s soprogo 100 Din, Mer-kantilna banka 100 Oin« Anton Kajfež, ve-* leindustrijalec 50 Din, R. Gulič, bančni ravnatelj 50 Din. Anton Burser, glmn. ravnatelj 10 Din. Jos. Hc 10 Din, Ivan Hutter. sod. svetnik 10 Din: skupaj 4.30 Din. Povodom strojniškega Izpita dne 16. lun. 1.1. so zbrali kandidatje kurilnice juž. žel. v LJubljani, Zagrebu In Sisku Din 155 za CM družbo. Družbi sv. Cirila In Metoda je volila blagopokojna gospa Amalija Jugovic Vršna po-sestnlca v Krškem. 1500 Din. Bodi blagopokojni časten spomin! — Vsem darovalcem Družbi iskrena hvala! Glavni arpdnlk: KASTO PUSTOSLFMSEK Odgovorni urednih: VALENTIN K0PITA& Stran 6. •SLOVENSKI NAROD« dne 29. julija 1923. Stev. 171. CD m CD B CDlOBCDlCDlCDlCDi Jajca kupuje po najvišjih cenah od oddajnih postaj ■ n plača poti oddajnemu poUdilu in brez od:egljaja izvoz jajec, Čakovec, Medjimurje, Jugoslavija. Brzojavu Vajda, Čakovec Telef. interurb. 59, 34, OIOlOlogosoBOlOlOlOlOlOlOlO ■ n|f nEtiJiliiBu vseh velikosti najmodernejše kon-tJKJ* i*T stnikcije, parne žage, kompletne naprave, polnojarmeniki, krožne žage i. t d., remscheid-sko orodje, vse orodje za obdelavo lesa, parne mlatilnice, poljedeljski stroji In orodje, jeklene vile za gnoi i. t d., tiri ta poljske železnice, 600 mm razdalje, kompletne, s prekucnimi vozički, tračnice, za stavbene namene in industnjski tiri, plinove In varilne cevi, črne in pocinkane, stavbeno in konstrukcijsko železo, pločevino, črno in pocinkano dobavlja takoj po konkurenčni ceni s skladišča Maribor. JagoslovaDsko importno io eksportno poaletje. Marino;. Trubarjeva ulica številka 4. Telefon interurban 82. 4711 I Švicarska firma v Avstriji I F. OberhansIi&Ccmp., rssjBS Bregenz am Bodensee (Vorarlberg). Moderni stroji za žage — Polnojarmeniki na valje — Jarmeniki za tavolete (Spaltgatter) — Horicontalni jarmeniki — Počezni stroji za debla — Robilniki — Nihalne žage — Brusilniki — Stance za žagne zobe i. t d. Opremljanje kompletnih žag stranfinlsijami. Točna dobava. Otvoritev začetkom avgusta BEOGRAD Kosmajska št. 30. V blilini Tcrazije in Knez Mihajlove ulice. (Grande passage.) Moderno urejene sobe, hrana okusna. Cene zroirne! Cene zmerne! Chl&dek-Žižek. i%\ MEDNARODNI SEJEM W LIBERCIH (REICHENBERG) Od 11 — 18. avgusta 1923. Rajvečjl tekstilni trg, češko stekleno in porcelanasto blago, tehnični semenj in splošen blagovni pregled v 20 skupinah. Z izkazilom sejmske legitimacije dobe inozemski obiskovalci pri čsl. oblastnih zastopstvih potno dovoljenje po znižani ceni in znižano vožnjo na čsl. in več inozemskih železnicah. Pojasnila o liberškem semnju daie častno uradni zastopnik in sej ms kl urad v Li bere I h (Reichenberg) Čehoslovaška. 1 LINIJA w*mm UHITED AMERICAH LIHE! ML Filijalka Simon Kmetec, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26. Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne liste. ODHOD IZ LJUBLJANE VSAKI TED2N. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo J. G. DRAšKOVIĆ Zagreb, „B" cesta pri državnem kolodvoru. PODRUŽNICE: Beograd: Balkanska ulica 25. — Sušak: Jovo Gi. Ivošević. Karolinška cesta 160. — Split: Ante Bulć Dioklecijanova obala 13. — Gruž: Ivo Lovričevič. — Bitoli: Gjorgje J. Dimitri-jevič & Komp., Bulevard Kralja Aleksandra 187. — Vel. Bečkerek: Dušan Lj. Mihajlovič, Trg Kralja Petra 4. Potnike do Hamburga spremila družbeni nradnki STANOVANJE ali sobo z uporabo kuhinje išče šivilja. Plača dobro. — Ponudbe pod »Šivilja/7571« na upravo »Slov. Naroda«. 6. F. Jurasck Ljubljana lolbna.12 Ugla tujem ter popravljal glasovirje in harmonije, Spedjelno strokovno in ceno! H Svetlomodrl E oropa N do chlno ^ samo Din 160 KE N D A MMtm Lepo posestvo V ŠOŠTANJU tik mesta, ob« sto:e?e iz hiSe, gospodarskega poslopja, gozda, njiv, travni kov in lepega sadovnjak? SE TAKOJ PRODA. Cena 65.006 dinarjev. — Natančneje se i7* ve: Rudolf Goleš, Brežice. 7550 Trnovski nomoonik, 'nlad in okreten, popolnoma »zurjen v mešani stroki, spre* ten špecerist in živahen pro* dajalec. SE SPRFTMF — Ponudbe pod »Najboljše referen* če/7562« na upravo »Sloven* skega Naroda«. Peter Semko I. Jugoslovanska barvsrifa, krznarstvo ln strojarst-o LJubljana, Križevniška ulica 7. Barva lisičje kože, katere izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje. vizithe in kuverto priporoča i SODI hramski, za špirit in rum, neoporečni, rabljen', v dobrem stanju, v velikosti od 20 do 50 hI, se takoj kupijo. Sodi od vina izključeni. — Ponudbe na A A BAKER & Ko., Ljubljana 7. Nova hiša dvonadstropna, hlev itd, b!i2u kolodvora, v mestu SHS, za vsako obrt sposobna, se takoj za 2 milijona dinarjev proda. — JOSIP V1DOV1Ć, poslovodja kmet. podr Novo mesto. 7720 Lovsk! voz (Jagdvagen) dobro ohranjen, eleganten, lahek, vendar pa dovolj trden za hribovske kolovoze — kupim. Ponudbe, ako mogoče s sliko voza, pod šiiro „M. F. K. B. 26.7699" na npravo Slov. Nar. 7699 Zamenja se stružnica na nogo za transmisij-sko stružnico. Ponudbe na: Auto — Florjan* čič — Ljubljana. 7390 Prpdam vinsko posodo V službo sprejmem 7s transport iz klanega hrasto; vega lesa I. vrste od 5 do 7 hI (Din 3.— za 1 1. — Vpraša sl-: Mihajlo Tvanovič, Zagreb, Fran; kopenska "lica S. 7093 DR. IVAN PINTAR Specialist za ženske bolezni in porodništvo ordinira zopet redno Ljubljana, Cankarjevo (prej Frar.covo) nabrežje 5. poma^a-ko za kuhinjo. Prednost imajo one, ki znajo vsaj nek 'liko službo sprejmem vsestransko porabnega delavca. kuhati. — V Vreče, R ' BLJE"*"^ IN noBRO C SANJE NF — KUPIM. Jos. BAHOVEC. Ljubljana. Sv. Jakoba trd št. 7. 410 Trgoma rasnadstropoi Pozor! Beželi! Manjše posestvo evtl. tudi sama hiša, ki ie pripravna za manjšo obrt na deželi, se vzame v narem. Ponudbe pod „Obrt St PS42./77061' na upr. Slov, Nar. do 4. avgusta 1923. 7707 Cele opreme za neveste, ln entlaa]e izdeluje točno in solidno novo-otvorjena izdelovalnica P. Jančigai, Ljubljana, Reslieva cesta 29/1 levo obstoječa iz 2 stanovanj, kleti, oralntce in vrta, se proda. — Kupcu lokal in stanovanje na razpolago. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 74S5 740 A 365/22/13 v Ljubljani. Ugodna prilika za mlade peročence. Proda se radi izselitve iz LJubljane kompletno ure ena spalna soba z veliko sobno kredenco in psi.io, vse v boljši izvedbi, s kuhinjsko opravo ooenem. Stano-novanje v sredini mesta. Naslov pove uprava Slov. Nar. 7710 Dražb eni oklic. Dne 3. avgusta 1923 ob 10 bo v Zagorju ob Savi h. št. 82 (nasproti So-kolskega doma) prostovoljna javna dražba 5 praznili velikih vinsk'b sodov in nekaj premičnin, spada-jočih k vinski trgovini. — Vinski trgovci se opozarjajo. Okrajno sodišče v Litiji, odd. I., dne 26. ju ija 1923 UUiJI JI JHHnH^HHT^r ~3uuuunniJi n nn nrm irrinnnnnr^rrTnnr-innnnnrinr-1 ■■■■■■■■■■■■■■i □ i H □ n Proda se salonska oprava temnordeči baržun, obstoječa iz divana, štrih foteljev. Naslov pove oprava Slov. Naroda. 7484 Teod. Kom, Ljubljana Poljanska cesta si. 3. Krcvec, stavbni, galanterijski In okrasni klepar. Instalacije vedovodov, ftarava strelovodov. Kepal Ske in klGsetnecaprart T"delovanje posod iz pločevine za i rnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve. Mri trnovcf in gostilničarji pozor! Proda se večja množina vina letnika 1922 od 11 do 16 kron liter. — Ponudbe pod »Vmo/69o9« na upravo »Slov. N"' -oda« PRAVKAR JE IZŠLA NOVA KNJIGA KSAVER M E S K O: = Naše = življenje Cena broširani knjigi Din 18'—, po pošti Din 21"—. Cena vezani knjigi Din 25*—, po pošti Din 28*—. Narod, knjigarna, Ljubljana Prešernova ulica 7. □ n □ n □ □ □ n □ □ n n □ n □ n □ □ □m AJLJULI t HJC! xiuuunnDonnni'ji ico irinnnnnnnn &*&2ZGX.;- - ___. . .. ... Znižanje naročnine a Naročnina na dokazano najrafcširjenejši nemški dnevnik v Češkoslovaški Republiki in v tujini znaša sedaj za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev mesečno samo za jutranje in večerno izdanje......... Din 40—; samo jutranje Izdanje.............Din 28"—; poedina številka jutranja z večerno........Din 1*80; številka nedelsko izdanje z ifustrovano prilogo . . . Din 3—. 9fm9MwmDW Dr0C?0 prinaša najboljše in objektivne TlaalJ^fl wmmm3*m informađ je o dogodkih, trgovskiti, finančnih^ in industrijskih razmerah Male Antante, Srednje Evrope in vseh drugih držav, posreduje vrlo in neprestano vzaemne poslovne zveze vsake vrste (isk3nie in ponudbe vsakovrstnega blaga) tako da je največji in najuspešnejši oglasnik. Številke na oeled in ponudbe oglasov brezp ačno. Uprava PRAGER PRESSE, Praga Nedndova 5. (CešKoslovaška Republika.) Račun poštnega čekovnega urada v Zagrebu 40.155. . . Ljubljani 20.264. s pri Podružnici Ljubljanske kreditne banke v Mariboru........11.258 lmpex CZHTRAUIA TMOVĆBVALHICA priporoča svoje prvovrstne mesne Izdelke vsem cenjenim odjemalcem, vsaki dan dvpkrat sv« že fe*e*0 7ke, tla: e??Va5 fetrne paštete, drage klobase fn na]izbrane1ie dpeei]alHete. Nadalje razpolaga z vsemi vrstami prekateneifa nt#sa. Peča se z tivo in zaklano ii«ino9 ter razprodaja na svojih stofnfcah na Vodn;kovem trgu g$?e{e nitso po konkurenčnih cenah. Centralna vaovcevalnlca drntna z o. z. Llubl|ana. Ezport Krasno stanovanje s Štirimi sobami zamenjam za večje, obstoječe iz 5 ali 6 sob v sredini me'ta. — Naslov nr ve r prava »Slov. Xar.«\ 7602 AUTO-STROKOVNJAK prvovrsten monter in organizator z dolgoletnim* izkušnjami tuoi trgovsko !zobr?z>\ želi prf meniti svojo sluibo. Gre tud« evenu za koferja. — Ponudbe pod „Dobini moč 7648" na upravo Slovenskega Naroda, 76431 mm vozički vi/$n 250- ĐffB%alflf>] novi niodeli z dobro 'ORUIrad prevmatiko že od Din 150°!"— napej. 'Irtfi j\ n":no\ejši amerik. tipa Til \\j .P» .Lv^ns- in D. K. W, ter .Orionette* in .Motorette". -nn:'mfit'bf*» zračnice z garancijo rlsUlBcliaO. od Din 16—.plašči od Din 65*—. Preprodajalci In mehaniki nižje cene. Sorejemajo se tudi vsa po-pravila, emajliranjo In po« niklanfe. Trijas*?a F. B. L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska ces*a 4. 6978 Uprauo Izašlo II. nsklado iBrralnoIooils mM mM Pouzećem šalje PMoa Wm, Zagreb Peščenica VI, br. 9-G Knjižare dobivaju veliki popust! Upravo izošh! tis ^ sf+ri — mjm dobro ohranjen rnlatilni sUoj na pogon in ccntimalno iT" ! UUalll tehtnico z ograjo za tehtanje praiičcv. Jos. Bergsn&n, Ljubljana, Polisnska cesta 85. Trgovsko in tehnično naobraženi gospod, zmožen reprezentacije in organizacije z dolgoletnimi izkušnjami v raznih industrijah, vstopil bi kot sodelujoči drug v dobroidočo industrijsko podjetje. — Financ1 -Hno se začasno udeleži s 50 do 125.000 Din. Stroka industrije ne igra vloge. Ponudbe na upravo tega lista pod Dru^ 7J^3. CQ>X* XC03000CO'OQCOOCOX>00000^ Pri prodaji, nakupa in izmenjavi nepremičnin oddaji, preskrbi trgovskih in obrtnih lokalov ter stanovanj se poslužujte vedno le : ~ CbS. konoes. raalltetne pisarno POSEST'' LJUBLJANA, Poljamka cesta stev. 12, kjer bodete najuspešneje In reelno pottrcžcni. OOQOOOiooc,ooooc^^ jugoslovanski kreditni zavo9 v Cjabljani — J/ferijfn trg štev. 8 registrovana zadruga z omejeno zaveze sprejema vloge na knjižice in placa čistih obresti brez odbitka rentnega in invalidskega Savica. Za vere in stalne vloge kakor tuoi vloge v tekočem račune obrestovan^ po dogovoru. - Podeljuje kratko ročne trgovske in personalne kredite najkulantncie. ^-4 Za dfiCke Za dehllcs Prešernova nlica 29 Prostora za 100 gojencev | z lastno gospodinjsko solo ln Izobraževalnim Setnikcm Prostora za 60 gojenk £n';cnc! In goienke cbeh zann^so 'ma\Q o zanoillli sfanooanje, ?o^n!no cslzrba tn ngo]a J:r lz!iko obiskujejo realno glmnaz^o, &elka sli dekllSko meščanska Sola ter Scio Glasbene rna.tec. Prospekti so brezplačno na razpolago pri vodsivih zavodov. L 0 K o m G 1HIOLF-LHE1Z HP HP HP 1910 10/70 1912 30/45 1909 85/120 1912 15/25 1919 31/49 1913 90/125 1918 18/35 19^0 35/57 1914 100/130 1917 20/33 1920 40/60 1P09 100 1.50 1918 22/35 1916 50/70 1914 130/180 1912 24 40 1913 55 82 1908 145 199 1917 26 35 1912 70 96 1921 170 235 1911 28 66 1914 70/100 1901 260/330 Vršaci lokomobiH, jednogodišnje tvorničko jamstvo. Pi vorazredno, generalno popravlieni. Savjesno izkušani. Loženje svakim gorivom. SVE MLINSKE STROJEVE u rr i orazrednoi izvdb! uredin i STRUMaJE I PREDRADNJE ved postojećih m,;nova po moderr.^Ti sistemu SSIOSI I TRURIf^HE ŽiTnSdE UREOJAJI Zri T«ifcf1SPa£T ilTI dobi vija •vornica strojeva i p >duzec.i za izgradnju m ;nova Pardubico Čechoslovačka. Veliko skhd;5te u Zagrebu. Posjet mženjera, projekti prospekti i katalogi besplatno. Promptna dobava. Umjerene ci;cnc. Glavno sattuottvo za SHS to&FisclieriiZflSK&PJđ] 0954 U. sicv 171 .slovcmski naktuu« anc 29. julija iy2a. Stran 7 Za odgovora upravo naj se priloži 1 dinar. mmi OGLHSI Cono oglasom do 20 besed Din % vsaka nadaSjna beseda) 30 para, s daviiioo vred Stanovanja I HI Iščem sobo (nemeblovano) s L ali 15. avgustom. Plačam do* bro. Ponudbe pod »Svet* lo 7739« na upravo »Slov. Naroda«. Iščem prazno sobo za takoj ali pozneje. Pla* čam dobro. — Ponudbe pod »Soba/7702« na upra* vo »Slov. Naroda«. Dve lepi sobi r novi hiši zelenega pred* mestja, deset minut od »Zvezde«, oddam takoj. — Naslov pove uprava »SI Nar.«. 7715 Na stanovanje t sredini mesta se spre]* me k družini dobro iz* vežbana šivilja. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 7801 Kontoristinfa * prakso, zmožna lesne •troke, liče službe. — Ponudbe pod »KontoH* srinja/7792« na upravo »Slov. Naroda«. Meblovana soba z električno razsvetljavo in posebnim vhodom se odda. — Zaloška c. 18 (Novi Vodmat). 7773 Pletilni stroj št. 5/50, dobro ohranjen, naprodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 7745 I prodam >»♦♦#»»♦•»• M MM MU Pletilni stroj št. 10140 naprodaj. — Pismene ponudbe: Dvor* ni trg 1 (hišnik). 7706 Lovci pozor! Prodam novo dvocevkos brezpetelinko kal 24. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 7785 Omara za led (Eiskasten), dobro ohra* njena, z dvemi vrati, na* prodaj. — Naslov pove upra\'a »SI. Nar.«. 7764 Mesečna soba ca Dunajski cesti se ta* ko J odda mirnemu sta* rejsemu gospodu. — Na* sov pove uprava »Slov. Naroda« pod »Mirnost 7S02«. Prazno sobo za pisarno iščem za takoj ali pozneje. — Ponudbe z navedbo ulice in na* jemnine na upravo »Slov. Naroda« pod »Hiter od* govor/7759«. Iščem sobo (meblovano aH prazno) za dva uslužbenca, po možnosti v sredini mesta za teko j. — Ponudbe pod »Plačam dobrof77U« na upravo »Slov. Naroda«. Zanesljivega preddelavca išče tovarna sveč »Ideal* *> Somboru. —— Ponudbe je poslati na: »Ideale, to* varna sveč, Ljudevit Gomboš, Sorabor. 7761 Puch-motor 2XA HP In pomožni mo* torji znamke Cockerell, HP, po nizki ceni na* prodaj. — Avto — Flor. jančič — Ljubljana. 7636 Proda se skoro nova oprava za eno sobo in lepo veliko sta* rinsko zrcalo. — Naslov pove uprava »Slov. Na* roda«._7779 Proda se lep, velik gramofon z mi* žico ter 14 ploščami in nizka omara s predati (ladelci). — Poizve se: Komenskega uL 19. 7748 Gostilna z lepimi tujskimi sobami in prodajalno na Gorenji skem je naprodaj. V hiši je električna razsvetljava in vodovod; krasen vrt, njive in gozd. Cena 350 tisoč dinarjev. — Ponud* bc pod »Dobra gostilna« na: »Aloma Companv«, anončna družba, Ljublja* na, Kongresni trg 3. 7689 Parni stroj (polustabilni) 40 HP, aa Curnim pregrijačem, naj* olji njemački fabrikat, u dobrom stanju prodaje uz vrijedne cijene Daru* varska dionička pivovara i munjara Daruvar (Sla* vonija). — Eventualno mijenja za jedan motor na sesalni plin (Sauscas* motor) od 40 HA 7666 Kupi •i se enega ali dva pametna zdrava konja za vožnjo in tek, stara 5 do 7 let; lahko bolj suha, dobro ohranjen klavir in lepa oprava za sprejemno so* bo. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 7772 Nujno! Kupim stare barake z dobro ohranjenim, še zdravim lesom. — Raz* derem na lastne stroške. — Naslov: H. Privšek, Ljubljana. Miklošičeva cesta 18/1. 7700 Brezkonkurenčna trgovina, gostilna z gostilniško koncesijo in tobačno trafiko, tik farne cerkve, se redi družinskih razmer takoj pod ugodnim pobojem proda. — Natančnejše podatke pod naslovom Zelo ugoana prilika/7649 na upravo »Slov. Nar.«. Vila z lepim vrtom in avto* garažo, v najlepši legi parka in bližini glavnega kolodvora v Mariboru je naprodaj za 500.000 Din. Kupec dobi takoj lepo stanovanje- Na prodaj je tudi velika tTgovska hiša. — Pojasnila daje ga. Lednik, Maribor, Aleksandrova cesta 51. 7709 MMM>MMHIMIHlW Čokati i Trieder in perzijske preproge se prodajo v ponedeljek od 9. do 11. in 3. do 4. v Subicevi ulici (dvorišče »Rototlp«. 7783 Pisalni stroj »Uranla« z vidno pisavo, v jako dobrem stanju, se ugodno proda. — Na* slov: »Apollo«, Ljubljana, Stari trg 19/1. 7778 Meblovano sobo (navadno, zračno) s po* zgornjem delu mesta ali teritorija. — Ponudbe pod Stalen/7786 na upra* vo »Slov. Naroda«. Sobo s posebnim vhodom v sredini mesta išče mlad tujec, solastnik eksport* ne tvrdke. Cena postran* ska stvar. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Jajex/7776«. Elektrotehnik fsče službo; prevzame ev. službo paznika ali po/o? valca za električne pred* mete. — Ponudbe pod: "Izkušen zastopnik elek* trotehpike/7788« na upra* co »Slov. Naroda«. Snažno sobo b posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v sredini mesta, iščeta dva gospoda s 1. a\'gustom za stalno. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »i. Avgust7747«. »Opalograph« popolnoma nov, samo dvakrat rabljen, se pro* da po znižani ceni. — »Zora«, družba s o. z., Ljubljana, Dunajska ce* sta št. 33. 7741 Proda se: kompletna klubgarnttura iz usnja* železna blaga j* na »Adlere it. 2 in kom* pletnm vinske sesalka. — Poizve se: F. Belihar, Sp. Šiška, Jerncjeva ul. 231. 7703 Proda se posestvo z vsemi poljskimi in vin* skimi pridelki, oddaljeno pet minut od kolodvora, za 240.000 Din. — Na* slov pri: K. Sima, trgo* vec, Poljčane. 7630 Posestvo s hišo na Teznu pri M a* riboru z gospodarskim poslopjem, 5 orali polja, s pridelki vred. skupaj ali det j eno, naprodaj. — Stanovanie takoi na raz* polago. — Ponudbe s pri* loženo znamko za odgo* vor pod »Tezno« na *Mar * Stan«, Maribor, Rotovški trg 1. 7721 Lokat v Ljubljani se zamenja za lokal na de*eti. — Po* nudhe pod »Sprememba zra»va/7754« na upravo »Slov. Naroda«. Kupim Banjo za kopelj, malo rabljeno in dobro počinjeno, kupim. — Po* nudbe pod »R. S./7674« na upravo »SI. Nar.«. Hlode (smrekove in jelkove) 4 m dolge, ne grčeve, od 30 cm debeline naprej, kupim. — Ponudbe pod »Žaga/7073« na upravo »Slov. Naroda«. Prodam konja, kočijo, opremo in vozo* ve. — Oddam tudi loka* le za trgovino ali pisarne. — Naslov pove uprava »SL Naroda«. 7587 Pritlična enodružinska hiša s prostim stanovanjem v predmestju Ljubljane in v bližini električne cest* ne železnice naprodaj. — Ponudbe pod Št 18/7676 na upravo »SI. Naroda«. Stanovanje (soba in kuhinja) v gre* din« mesta se odstopi onemu, ki kupi skoro novo v njem stoječe po* histvo za primemo ceno. — Ponudbe pod »Stano* vanje/7770« na upravo »Slov. Naroda«. 10.000 K nagrade dam onemu, ki mi za* menja stanovanje za mo* je, ki se nahaja v bli* zini Južnega kolodvora, obstoječe iz sobe in ku* Kinje, za večje v mestu. — Naslov pove uprava ^Slov. Naroda«. 7784 Stanovanje B dvema sobama. kuhL fijo in nritiklinaml na ne* rtfen/i mesta, zemenjem z« stanovanje z dvema sobama m kuhinjo v me* **•». — Ponudbe ie no* »lat| pod »M. K/7739« na "Pravo »Slov, Naroda«. Soba, '"no onrrmllena. s poseb* rT"i vh^finm in električno ■,T«v"Mi(ivrt, ev. z upo* '-^T^lnfoc, se takoj '"Ma brfj'pmu flospodu. '""'er? posod/ 15.000 D;n rrr>/f mesečnemu odpla* t?v*»n/u. — Pismene po* •^dbe pod »Lepa soba 7763« aa uoravo SL Nfti. Proda se enodružinska hiša na periferiji mesta, po* polnoma nova, obstoječa iz treh sob, kuhinje, kleti in lepega vrta. — Naslov pove uprava SL Nar. 7654 Prodam novo enodružinsko hišo s ograjenim vrtom, vodo* vodom in meseca septem* bra prostim stanovanjem. — Več se poizve: Ribni* ška ulica 201, Novi Vod* mat. 7775 Gostilniško koncesijo z obrtnim lokalom iščem v zakup v mestu ali pred* mest ju Ljubljane. — Po* nudbe pod »St. 48 7675« na upravo »Slov. Nar.«. Kompletna oprava za spalnico iz rožičevega (tujega) tesa naprodaj. Dotični, kateri jo hoče kupiti, jo lahko ogleda na Jesenicah 116 (Go* renjsko). 7697 Trgovski lokal v sredini mesta, na zelo lepem kraju, se odda. — Pismene ponudbe pod »Lokal/7677« na upravo »Slov. Naroda«. Manjši lokal ali sobo za pisarno se išče. — Ponudbe je po* slati na: Josip Pleško, tovarna pločevinastih iz* delkov, Karlovska c. 2. 7774 Skladišče, suho in svetlo, iščem v mestu proti dobri najem* nmi. — Ponudbe s na* vedbo ulice in najemnine na upravo »Slov. Nar.« pod »September/7760«. Posojil 30 do 40 tisoč dinarjev! Imam lokal na razpolago na eni gla\*nih cest v Ljubljani. Kdo bi mi ho* tel toliko posoditi, da bi o tvoril svojo obrt? — Naslov pove oprava »SL Naroda«. Službe m I Mesto hišnice išče vdova s 171etn!m bi* nom. — Naslov pove uprava »SI Nar.«. 77S0 Konjski hlapec pri lahkih konjih, zanes« ljiv, z večletnimi spričevali, želi premeniti službo za koči jaza. — Ponudbe pod »kočijai/7754« na upravo »Slov. Naroda«. Kavarniška blagajničarka, zanesljive, se sprejme. — Pismene ponudbe pod »Kavarniška blagajničar* k a/7735« na upravo »SL Naroda«. Šofer, oženje«, za tovorni m osebni avto, te s l. sep* tembrom akceptira. Na* ruralno stanovanje na razpolago. — Oferte na: Ed. Suppanz, Pristava. 7796 Absolventka trgovskega tečaja*začet* niča, žeti primernega me* sta v kaki pisarni, čc mogoče s 1. avgustom ali pozneje. — Ponudbe pod »Stenoplstka 7701« na upravo »SI. Nar.«. Državni uradnik išče službo kot knjigo* vodja, koresoondent alt skladiščnik pri kaki tvrd* ki aH v tovarni. — Nastop takoj. — Ponudbe pod Vodja pisarne/7652 na upravo »SI. Naroda«. Distingiran gospod s stalnim dohodkom, aka* demik — najboljše družbe — trgovsko popolno* m a verziran, želi v pri* mernem podjetju sode* lovati. Kavcija 200.000 K. Ponudbe pod »Resnost 7712« na upravo »Slov. Naroda«. Manjši mlin <>tulni) v dobrem stanju blizu kolodvora se vzame v najem. — Ponudbe pod »Štulni rolin/7756« na upravo »Slov. Naroda«. Razprodaja vsakovrstne vinske poso* de, dokler traja zaloga* pri rvrdki / Avguštin, Spodnja Šiška, Jerneja cesta 231.__ 7660 Vila »Straža« ne Bledu ima še nekaj lepih sob z ali brez pre* skrbe za oddati. Mirna lega; cene zmerne. — Vprašati: Vila »Straža«, Bled._7645 Majhna hiša v bližini Južnega kolo* dvora $e radi družinskih razmer zamenja za hišo v ljubljanski okolici ali se pa proda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. Proda se VILA z osmimi sobami in dru* gimi pritiklinami na o t o* ku Rab. Cena 350.000 dinarjev. Naslov: M. Bo* nač, Zagreb, Sudnička 7, IIL nadstropje. 7762 Pohištvo vsake vrste iz trdega in mehkega tesa. kakor tudi kuhinjske oprave itd. nu* dim po konkurenčnih ce* nah. — Matija Andlovic, mizarstvo in zaloga pohištva. Vidovdanska c 6, Ljubljana. 7750 Grafologična skica značaja Din 20.—. Gra-fologični portret značaja Din 75.—. Važno za sluz* bodajalca itd. — Vpošlji* i te najmanj 30 vrstic s črnilom spisanih na naslov: Ciril Supančič. Ljub* Ijana, Gospo s ve t aka cesta 3/ITL 7768 Kot učenca žetim dati svojega sina, ki je dovršil štiri razrede realne gimnazije, v kako špecerijsko alt delikates* no trgovino v Ljubljani ali kakem večjem mestu v Sloveniji. Naslov: §an» dor Elić, hotelir, Sisak. 7604 Kuharica samostalna koja i druge poslove obavlja traži sa 'a ob i tet j od 2 osobe. Plača i postupak dobar. Samo bolje djevojke sa svje^očbama neka se ja* ve. Nastup odmah ili no dogovoru. Adresa: Elsa Kraracr. Karlovac, Rako* vaČka ulica 12. 7729 V*EH ZNAMK 7A AVTO no bi le- IN KOLE/A tJUBAOANA, Dr. Dre ordinira zopet redno od 2 do 3 vsak dan. Beethovnova ul. 15 pritL (Nepremo7nim brezplačno.) Trboveljski premog in drva stalno v zalogi vsako množino. Družba ILIRIJA LJUBLJANA, Kralla Petra trp 8. Telefon 220. 2243 se dobi po ugodnih cenah vsako množino. Prodajni urad Šentjanškega premogokopa Ljubljana, Krekov trg 10. 6214 Zobni atelje HERMAHN PETERS zapri do 10. septembra 1923. Otvoritev trgovine. Naznanjamo cenjenemu občinstvu, da sva z današnjim dnem otvorila trgovino s specerllsklaa, delikatesnim In galanterijskim blagor*. LJUBLJANA VM, Celovška cesta it. 77 (poleg kavarne) Lesar A Schmidl. Vajenca poštenih staršev sprejme trgovina z mešanim bla* gom Fran Berganf, Ljubr Ijana. Sv. Jakoba trg. 7736 Otroška posteljica emajlirana, železna, do* bro ohranjena, z blaži* nami ali brez se kupi — Ponudbe jc poslati do 31. t. m. do 9. uro zjutraj r.a upravo »Slov. Naroda« pod »Otrolc/7704«. Naprodaj jc prostorna hiša s tremi sobami in k"hi* njo ter velikim hlevom; v hiši je vodovod in električna napeljava. Pri hisi je 400 m* vrta; od« daljena deset minut od kolodvora Vižmarje. — Več m poizve pri: F Štrukelj. Gunclje 13, po* 5te Si- Vid nad Ljubljano 7574 Stavbna parcela pod Tivolijem, solnčna lega, suho zemljišče; ob cesti, kanalizacija, vodo» vod in električna napeljava, naprodaj. — Naslov pove uprava afilov. Naroda«. 7752 Proda se otroški voziček, moštm koto, jedilni servis za šest oseb, popolnoma nov in dva likatnika za plin pa* tent »Gebe«. — Naslov pove uprave »Slovenske. ga Narede*, 77J3 Kupico več TAMBURIC, kakor bolgerijo, bisernu ce, brače ter eno veliko berdo za naše novousta* novljeno tamburaško dru* štvo. — Evcnt. ponudbe z navedbo cene naj se pošljejo na naslov: St. jereb, K ran i, Kokrsko predmestje 30. 8 Inštruktor, ki bi pouče vrl dijaka v latinščini za ponavljalni izpit, se takoj sprejme. — P. Megdič, Ljubr}pnn (nn* sproti glavne pošte). 7*746 Mlad sotruđnik, vešč špecerijske strokr. zeli vstopiti kot prakti* kani v manufakturno tr* gcvino, —- Naslov p.*ve uprava i>Sl. Nar.«1-, 7790 Službo hišrzka ali oskrbnika na posestvu z zemljiščem išče oženjen moški v starosti 49 let z dvema otrokom« in ženo. — Naslov: Oskrbnik vfle ^Frclih«. Bled. 7799 Učenec z nekeliko srednješolske izobrazbe se sprejme v manufakturno vetstrgovt* 'blisni. — Ponud* ro v Lr.i bc pod •t_*čencc/7749« na upravo »Slov. Naroda«. Elektrotehnik s koncesijo išče več do* brih kompertjonov ■ ka> pitalom se ustanovitev podjetje. — Ponudbe, katerim je priložiti znamko pod »Koncesija./7789« na upravo »Slov. Nar.«. Kontoristinja, popolnoma vešča vseh pisarniških del in event. knjigovodstva se sprejme za takojšen nastop v Ljubljani. — Pismene ponudbe s sliko, katera se vrne, i navedbo starosti, dosedanjega alužbovanja in zahtevo plače pod »Vestna /7782« ne upravo »Slov. Naroda«. Dobro kuh ico, samostojne, od 35 do 40 let staro. Išče bolje sto* ječa rodbina v Splitu (glavno mesto Dalmacije). Koncem meseca av* pfusta pride alužbodi "alec v Ljubljano ter bi kuha* rica takej z vsem odpo* + ~>vn!a z njim v Split. — Plačajo se potni stroški: dobra mesečna plača po dogovoru. — Reflektira se samo v.n mirno, samo« stejno osebo za več let: samo za kuhinjo (posebej se drži sobarica). — Po* nudoe a aahtevki plače in prepisi spričeval na upravo »Slov. Naroda« pod »Ozbiljna T714«. Mesto knjigovodje, l-^respondenta (s! oven* sko, n^mSko, srbohrvat* rV-o> alt skt*dišč*J*ka Ste državni pisarniški urad* nik, oženjen, brez otrok, s primerno Šolsko iz« ob-azbo. s aodnffh pisar* niškim in zemljeknjižnim izpitom, dober organizator. v«-ziran v vseh pi* sarrvšVih posTrh. Izvežban prejetično in teoretično v izvršilnih in zemljckojiž* mh zadevah. — Samo* sto; na in vsestransko uporabna moč Nastop službe takoj aH kasneje. SI'-že o spre j m t tudi izs v^n Snovem te; pod ugodnimi pogoji gre tudi v inozemstvo. — Ponudbe pod »Univerzalna moč 7755«- na up-avo »Sloven* skega Naroda«, Bremen-Amerika Pedna vožnja v Severno in Južno Amerike z novimi velikimi parniki. Posebno priporočljive so III. kafute, s svojo izvrstno prehrane, snago in veliko udobnjostjo. Hitra ln varna vožnja. Zasf07flTlc uo&BiaiK u SLOVENIJO ,.S???rnnenifvega Hoy4a" Ljubljana, Miklošičeva cesta St, 13 (za sodiščem). ! Razno m.................. Išče se zastopnike za pisalni strofi Tvrdka 'Ant. Rv4. Le*e4 išče ga mesto Ljubljeno, kakor tudi ra drv ta več* jm meste Kranjske te* s topnike ra pisalni stroj •ClonlmentaJ*. — V pošte* pridejo samo repre* zentable tvrdke alt tpret-ni in atfilnf zestopmVi. — Ponudbe naj ee pošljejo na: Ant. Rud. Legal, prva specijalna trgovin a pis salniml stroji in pisarni* Skimi potrebščinami, Ma* rlbor. Slovanske ulica 7. Telelom IOOl 7743 AKCIOMABSSO TRGOV&CZO I INDUSTRIJSKO PSEĐUZSĆE U BBASUJSVCU. Pozivam sve zainlerezovane koji sil volnii da stupe u ovo Akcionarsko Trgovačko i Industrijsko Preduzeče koje bi bilo jedno od najrentabilnijih preduzeča ove vrste za koje sam pripremio sve objekte i planove koje treba još samo i ostvariti. Za uspeh Preduzeča garantu-jem mojim imenom, čašču i imanjem kao i dosadanjim radom, kojim sam doprineo ulepšavanju same varoši podizanjem zgrada, a i svima ostalim mojim radovima. Moje imanje koje ustupam akcionarama za svu svrhu nalazi se na uglednom mestu u varoši Kragujevcu, Zelezničkoj ul. br. 43 pored same pruge, gde bi se jedan krak odvojio i vagoni ulazili u samo imanje, i tu vršio utovar i istovar razne robe i sirovina bez večih izdataka. Na istem imanju nalaze se več sagradjeni ma-gacini i u magacinima dovoljan broj rakijskih i vinskih sudova, a pored toga i jedan veliki koš-salaš za smeštaj kukuruza. Radovi bi mogli otpočeti još n ovoj sezoni ove godine, dok bi se ostale potrebne gradjevine a i fabrika podigne docnije, jer ove godine a ovoj sezoni šljive su u Sumadiji odlično rodile i ponele krupan ko ni ni jedne godino do sad, Sto obećava veliku berbu kako za pecivo rakije tako i za sušenje šljiva i kuvanje pekmeza. Čuvena rakije zvana »Šumadinka* mogla bi se preradjivati i odavle slati kao u Jugoslaviji tako i u Inostranstvo na sve pijace. isto tako biče obilna berba kukuruza, takodje artikla rentabilna za trgovinu. Pozivam sve ozbiljne i zainteresovane, da se meni U&IO ili preko pisma obrate sa detaljna obavestanja. S $ očitovanje m IL tlEIČ. tmoiaa 1 Ind-, Eragals?ao. Izvanredno popravljeni L0K0M0 BILI promptno sa stanice Zagreb i Ljubljana Wolf HP won HP 1908 1070 H 1914 62 80 1908 15/25 1Q?0 70/100 1917 20/32 1913 85 1 :o 1912 24 40 1912 1C0 150 1908 30 50 19 9 130/150 1920 40/60 150 200 1921 54 75 | 1916 350/480 Lanz HP Lanz H? 1912 10/20 1 1915 5070 1912 15 25 1921 60 90 1917 20.30 i 1914 70/110 1^18 22/35 I 1909 85 120 1912 26/42 1913 100-130 1912 34/49 ! 1921 170/235 1914 38/57 1910 260/330 Vršaći i samohodni lokomobili «vih veHfina. — Lokomobi'ko-Uorl 22, 32 qm. — Jednogodišnje tvorničko inmstvo. Prvorazredno generaluo popravljeni, savjesno iskušani. — Loženje svakim gorivom. Braća Fischer d, d. Zagreb, Pantovčak 5. Livarna teleza, kovln, dobro upeljana, v večjem in-dus'rija'nem mesiu, se zaradi bolezni p r o d a. Ponudbe naj se pošljejo na poštni predal 31, Celje. 7777 Villo dr. Pečnik ZdravniSka penziia, sanatorij. Za bolne na notranjih boleznih, za os'abele ln odpočitka potrebne, za katarje rljučnih vršičkov. Vsa moderna zdravilna sredstva. Obilna izvrstna hrana. Krasna južna lega. Prospekti. 4438 Rabljene za moko 85 kg vsebujoče. In za otrobe 50 kg vsebujoče, dobre, čiste in brea-luknjaste kapi Vinko Majdie, valjični mlin, Kranj. 60o0 Mi log. Bul s dno Bohoričeva ulica 20 I 1^1 Mili V. Kraii h Ko., Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE ZAGREB Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. 7722 obf. konc. realltefno pisarna Lil Proda: Razne trgovske in obrtna h'ie 5 koncesijami in brez istih v Ljubljani in na debeli, krasne vile od D:n 300/00 dalje v Ljubljani in na Bledu, razna fndostvijika do d leti a v obrata, lesa knećka9 00-srfna, vinograoea nosestra in etavaaae pareela. 7767 D6C 65 CSX stran 8. „SLOVENSKI NAROD" ancr 29. julija V3n Sicv. 171. e trgovine z bombaževim in platnenim blagom ter specijelno izdelovanje ročnih del za šolo, dom in trgovino „Aikadont" ZOBNA PASTA, USTNA ver \ zorNi prašek. D bi se povsod. C**--11 zaloga drogrrija A. KANC. Ljubljana, 2964 poleg hotela Štrukelj. Za obilen obisk se priporoča JOSIP MATE2. aznanilo otvoritve. Cenjenim damam in gospodom vljudno naznanjava, da otvo-rfva z 28. julijem v Židovski ulici štev. 5 damako In moško konfekcijsko trgovino« Delo Iz lastnih delavnic. — Obenem otvoriva modni salon po meri za dame In gospode. Izdelovali se bodo najfinejši damski kostumi, plaSči francoske toalete, vsa prome-nadna in družabna garderoba po najnovejših modelih in najmodernejšem kroju svetovnih akademij. — Fino blago strankam vedno na razpolago. Strankam, ki prineso same blago, ista postrežba. Radi točnosti naročil v sezoni, se prosi cenjene dame in gospode, da blagovolijo javiti svoja naročila še pred sezljo. — Konkurenčne cene. Za obilen obisk te priporočava B ata Brunskole, os. z. z o. z„ LJUBLJANA, Židovska ulica št. 5. ■ašstarejsa slovenska pleskarska in U delavnica Ivan Brtcalt, Dnnafaka c. 19, se priporoča. Izvršitev točna cene zmerne. 2530 Klavirje ■gfaSaft In popravila solidno hi totno ter gre tudi na deželo. Feliks PawSe&5E na 45 Velika zaloga klobukov m slamnikov se dobi pri Frani (erar družba a o- a. tovarna v Štabu posta Domiale. Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ui'ca št 5. Sprejomanle ¥ ar; do. Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4. tlE. GLE. IRIIMILMIiOI. FEHlil LIiUA najkrajša vožnja v Ameriko čez JESENICE na Bučna — Ha vre 3 V, dni. Ha vre — New York pa samo 6 dni. Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d., Zagreb Vozna Hsike In iozadeona pojasnila dala zastopnik IVAN KRAKER, Ljubljana KOLODVORSKA ULICA STEV. 41 Hotel Štrukelj, Lisibll vogal Kolodvorske, Dalmatinove ulice priporuCa 40 nouD opremllenih sob zrn hifce po zmernih cenaL. ProDorstna reslaora :ia, krasen senCnaf urL JERIIEJ CERI1E, laaialb. ............Ml<................................................ IMMIMMMMI Sanitetni podpolkovnik ordinira za pljučne in notranje bolezni od sedaj naprej na Kralja Petra (Slovenskem) trgu s? 2, II. nadstr. od HVa do 12V, in od 2. do 3. popoldne. 7732 VODKE TU UE Pozor. oo. trgovtl in izvoznllarji! Otvori! sem strogo delavnico za izdelavo vsakovrstnih lesnih zabojev. Izdelujejo se po naročilu ter so tudi raznovrstni zaboji vedno v zalogi. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. Se priporočam J- Zupančičy strojno mizarstvo Gllnoe 255 (preje Rozmane) največje tvorilnostl, dobrote in cenenosti. Pat. preciz. regulatorje TRANSMISIJE Stroji za Izdelovanje lesovine, celuloze In papirja. Specialna tvornica svetovnega slozesa J. M. VO";TH St. PoltGRf Austrija. Haldenheilm, Wariemberg. Pisarna i W!EN, IV. flrgentinierstr. 24- Le iz najpsememtejših vrst kakaoa se izdeluje I1RII Zahtevajte jo pri Val era trgovce ! tovarna čokolade in kakaoa, MARIBOR. tovarna kož in čevljev d. d. prodaialna Ljubljana, Poljanska c. 13 Bogato sk!asSISCe nsoškils, žens&lii ta otroških £et?f}eo iz teJeCJcga boksa d oseh bojah, gocejerja boksa in r|aoa kraolne. SDUDnO DELO! ZmZEtt SERE! '□9boci *9> , » xOoeet4 tovarna vinskega kisa d. z o. z. Ljubljana, nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristne^ vina. Zahtevajte ponudbo! Tehnično in bigijenične najrnoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nad BaaaBaaBBBBBBBB&aaassssziiaMoaBBC ■■■■■■■■■anau med dobrim najboljše? Sloalni strofi, rodbino in oSrt noul moden 6araod|a za wsa blago, Ugodne cene ta ptečital pogoji UUBUflUfl KDUO IT1ESTO Lastne hladilne naprave. Lastna prodajna mesta v največja* triiSiih inozemstva« Ustreljene d vjacino sme divje koze, divje prešiče, zajce, fazane, jerebic* kljunače, divje race kapula vsak čas in vsako množino po najvišjih cenah od oddajnih postaj E. VAJDA veletrgovina z divjačino ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija. Telefon interurb. štev. 59, 4, 3. Brzojavi: Vajda ftkove Večje love prevzamemo potom naših organov o J lovi -Soiiden In točen obračun. a z £eleznino ^ se je z dnem 25. julija t.1. preselila v lastno hišo v v Sfriferieiro ulico 6 i. 7 Iii?eJ«raJi lokal A, Šola-ti® te-a% ====□'--- [i 11 tU 2E 2E iwaw.-r:3.-jaiwili. sni 111 Sprejema naročila za vse tu- in inozemske časopise po predpisanih tarifnih cenah, kolodv. in prometnih prostorih. Pri večkratnih naročilih omenjenih reklam primeren 9 tiri in Iv. 19. onu* d,i Lastna izdaja najmoder. in najuspeš. parmanentnih reklam, katere uvrščuje na popust. Točna in solidna postrežba. Konkurenčne cene. Proračuni brezplačno. LšubSjana, palaca Liubli. kred. banke. 8TEGC In DNfUGI Vic — Gfince štev. 5. kom. družba za strojno in električno Industrijo« Dobavljal elektr. materijal, elektr. motorja Itd. vseh vrst stroje, transmisije, specijalno podjetje za stroje lesne Industrije. Konces. podjetje za: prrne in vrečevodne kurilne naprave, vodovodne inštalacije, popravilo in postavitev parnih kodov. Lastna delavnica za elektrotehniko, stavbno in strojno ključavničarstvo, mehaniko. Konc. podjetje za elektrotehniko: naprava elektr. central visoke in nizke napetosti za luč in moč, izvrševanje vseh elekt.. Inštalacij. IVIUEM SE0.UARDT, l**^i£Sšr9~m * * delavnica za precizno mehaniko. eGeodetični instrumenti, hidrometrični aparati, plani-metri, pantografi, logaritm, računala, merilni trakovi, nivel. letve in trasirke, prismatična in druga precizna merila. Tbo Rsa Co. Talefan 268. FJabfiana firadif.ee ta Produktivna zadruga toiiii. \Mi\m kittujev in krovcev Precizna risalna orodja* Ponravilo promptno in sol'dno. ft KORANI zafamčeno pravi aabeatnl ikrllt aa krit)o itreh. SOBA!fIT ne premoči, ne odzebe, se ne lomi in ne trgja, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehta na 1 m2 samo 12 kg, Je neomejeno trpežen, je boljši kot vsi eterniti, je najboljša in naj cenejša streha ker nt potrebuje nikdar popravila. Fran Hoževar —— Ljablfans, Mikloaićava cesta 36. - . Lesni dnesaitni olodvors&a ulica 18. Kleparstvo! Stavbeno, palanterij sko in ornamentno. Kopalne ba-jfjQ|£ U3l"*Ši tfirasM ECJStLI nje, žehtari za mleko Škropilnice, |L5ubljana< Zg glgka it. l8# B O 1B 1E m 6 raznovrstne kuiunjske naprave.] Na drobno. Na veliko Pocinkanje in ocinanie raznih j predmetov. Kotlarstvo! izdelava j vseh vrst bakrenih kotlov in ba krenili cevi, kotli za žganjekuho. za pralnice, za štedilnike itd. *in drobno! Na veliko !| '\ocesijoniran zavod za vse vrste vodovodne inštalacije. ln-| štalacije klosetnih naprav. Montaža in ireizkusnje strelo-j vodov. Izdeluje vsa v to stroko spada-Ijoča dela najsolidneje in najceneje. Ssre'emsio se vsa v to stroko spadajoča dele L]abl]ana, CelovSka 89. Eksport luksusnih čevljev lastnoročnega izdelka. Na drobno! Na debelo! Elektrolytne bakrene žice in bakrene vrvice Itd. Izdelek Heddern-heimer Kupfervverk und Suddeutsehe Kabelwerke A. G. Frankfurt am Main Visoko in nizkonapetostnega PORCELANA tovarne H. Schomburg & Sohne, A. G.. Porzellanvverke, MargarethenhOtte, Rosslau, Schvvandorf. — Velika zaloga ! Samo na debelo! K AR O L BASTIANČIČ zavod za tehnične in elektrotehnične potrebščine. Centrala: Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke Ib/IIL Brzojavi: KABA. Ljubi ana. ISOLATORJE'tf za visoko rnnetost, motorjev, gencn:orjcv in t'.'nsformatorjev tvrdke LIoyd-Dynamowerke, Bremen. ELEKTROLYT-BAKEi\. la IZOLIRN1 Uak. .DURABIT* Zahtevajte ponudbe ! Slikane reklame na ▼aek prostorih lil. L1nbl|aaskega velecejma, 8prejema in oskrbsie le ee AnonSni in reklamni zavod 99APOL10€, Liublirmat Stari trg štev Prostori so razdeljeni na štiri dele in sicer: Pročelje, okrog sejmišča, notranji del sejmišča in poleg vhodov v paviljone. Pojasnila in proračuni brezplačno. 1 so so 8801 3/X 6^.7 fitev. 171 SLOVENSKI NAKOU« dne 29. julija 1^23. Stran 9 Joško Cvek: Spomini na Janka Masovića. Dilo je dne 28. junija 1912. ob priliki nepozabnega vsesokolskega zleta v PragL Ob 9. zjutraj smo odšli s Kr. Vi-nohradov na Tyrš-Fiigncrjev grob. — Pred srbskimi Sokoli smo korakali Slovenci in sicer po taktu kraljevske beogradske godbe. Ko smo stali ob nagrobnem spomeniku, obide našo fronto orjaški srbski Sokol in smehljajoč se reče po slovensko: »Sami slovenski fantje! Glejte no, tudi iz Trsta! Ali je kdo izpod Čavna?- Iz vrst se javi par Sokolov izpod Čavna, katerim je povpra-ševalec prijateljsko stisnil roko in jih izpraševal: »Čigavi ste?« Nato je rekel: »Jaz sem iz Vrtovina. Pozdravite mi moj Čaven, upam, da ga bom kmalu videl.« Ta Sokol je bil takratni poveljnik srbskega orožništva Janko Vu-kasović. Ker sva bila že iz Trsta znana, mi je izročal Šop vizitk s prošnjo, naj jih razdelim med slovenske Sokole. Rad sem to storil, eno pa sem si obdržal kot drag spomin. Prišlo je leto 1914. Nemško denuncijantstvo je poseglo tudi po meni. Moj službeni tovariš takratni oficijal in črnovojniški poročnik Fran Konrad, zagrizen štajerski Nemec, me je ovadil vojaški oblasti kot nevarnega jugoslovenskega agitatorja in politično nezanesljivega človeka. Vojaško poveljstvo v Gradcu je uvedlo proti meni kazensko postopanje ter dalo orožništva nalog, da konfiscira in predloži vse spise, listine in Itorespon-co, sploh, kar dobi pri meni. Za zadevo je izvedel v mojo srečo takratni moj poveljnik, sedaj že umrli podpolkovnik Babuschka (Nemec ali poštenjak) in njegov adjutant stotnik Skala, ki sta se pred orožnikom polastila moje korespondence ter mi omogočila, da sem odstranil iz nje Vukasovičevo vizitko. Ko sem po prevratu ta dogodek omenil Vukasoviću, mi je smehljaje pripomnil: Moja vizitka bi bila za Vas izvrstno priporočilo za — oni svet! Januarja 1919. se je pojavil Vukaso-vić v elegantni častniški uniformi v kavarni Narodnega doma v Trstu. Vsi smo ga takoj spoznali in obkladali nervozno z vprašanji. Iz Trsta je odšel v svoj rojstni kraj pod Čaven, v Vrtovin, po katerem se mu je tožilo, ko je po strašnem prehodu preko albanskih gora ležal bolan pod neko klopjo v Skadru. Ali italijanski okupacijski oblasti je bil Vukasovič nevaren človek in o zavezništvu ni hotela ta oblast nič slišati. Poveljujoči general v Gorici je poslal ponj in ga z avtomobilom odpravil pa ne preko Logatca, marveč preko Reke v Jugoslavijo. Sedaj se je vrnil naš Janko Vukasovič mrtev v svoj ljubljeni kraj, da se tam odpočije od trudapolnega svojega velikega življenjskega dela. Radinci. Gospa Pavla! Druga leta, ko še nisem bival tako daleč od Vas, sem Vam pomagal v tem času, ko se bliža šolsko leto svojemu koncu, kovati načrte, kje bodete prebili s svojim malim sinkom Vidom pasje dni. Kakor mi pišete, Vas je pregnala za letos s preljubljenega Jezerskega češka krona, blejska okolica Vam je pa prepolna in prenemirna, kajti Vi ljubite zatišje, kjer se človek v resnici odpočije, ne pa še bolj utrudt Ne spadate namreč v tisto vrsto gospa, katerim je letovišče le moda, kateri se morajo v svojem ženskem napuhu ukloniti vsako leto v juliju in avgustu. Vi zapuščate prašne ljubljanske ulice, da se odpočijete od dela in gospodinjskih skrbi, o katerih teži v današnjih dneh se zlasti nam zakrknjenim samcem samo nekaj sanja. Če se ne plašite malenkostnih potnih sitnosti. Vam bi nekaj svetoval. Sicer ni stvar posebno huda: do Maribora in Št. Ilja pridete gladko, nato pa se začne železniški križev pot s približno tolikimi postajami, kot jih ima Kristusov, le odmori so daljši, neprimerno daljši, kot so jih privoščili neusmiljeni židje svojemu velikemu rojaku. Ker pa ne traja nobena doslej nam znana stvar večno, tako se pripeljete i Vi končno do Gorenje Radgone. Ko se premakne železniški voz na tej postaji, se lahko oddahnete ter pogledate, ali je prtljaga v redu kajti črez nekaj minut vožnje po ravnem polju, ki ga seče hudobnoraz-posajena Mura, se ustavite na lični po-stajici Slatina - Radinci. Jako postrež-Ijiv in uslužen postajni načelnk, dober Jugoslovan. Vas spravi takoj v dobro voljo, kajti pri današnjih potnih težavah je dokaj vreden uljuđen prometni uradnik. Če ste se naveličali sedenja in ne marate trošiti denarja za voz na daljavo nekaj sto korakov, pustite lahko prtljago na postaji, sami jo pa mahnete po lepi peščeni poti skozi smrekov gaj k zdravilišču. Ako se čutite prašno, se lahko takoj okopljete v mrzli ali topli mineralni vodi. Kadi, ki so Vam na razpolago, so dokaj čedne in voda ima ba- je zdravilno moč zoper razne bolezni. Ker vem, da ste kolikor toliko zdravi, Vas ne maram dolgočasiti z naštevanjem vseh onih organov, ki si jih lahko izlečite v radinskih toplicah. Žal mi je le to, da nisem znal zanje v mladih letih, ko me je često bolelo srce. Pravijo namreč, da so te kopeli • izvrstne zoper vse srčne bolesti. Morda bi bilo našlo tu celo moje bolno srce primeren lek. Vprašanje je le, če bi bil prenesel v onih letih moj žep potrebne izdatke, kajti takrat se ga je prijemala sušica skoro bolj kot zdaj. Tako sva prišla do tiste točke, ki je za navadnega smrtnika najvažnejša: do cen. Soba v zdravilišču stane z eno posteljo 9 do 22 Din, z dvema 15 do 40 D, enaki sob! v kopališču staneta 8 do 15 in 12 do 22 Din. za vsako premembo posteljnega perila pa morate plačati 8 dinarjev posebej. Cene veljajo za glavno sezono, to je od L jiiiiia do 1. septembra, sicer so za 25% nižje. Kopanje samo stane 8 do 26 D, ker si lahko izberete različno kopel. Kopa-liščna pristojbina pa znaša 2 Din na dan. Hrana Vas stane v zdravil šču dnevno 40 do 50 Din in je dobra. Skoro Vam ne bi priporočal, da bi si jo poiskali kje drugje. Jaz sem zahajal prej rad k zidu Rosenbergerju ob kolodvoru. Odkar pa se je ta preselil, naredim ovinek pri tej gosti!n:, ker pri smoli, ki me preganja v življenju, še nisem prišel nevede do praproiovega semena, s katerim bi odkril na Ivanje, t .j. na god svojega napol patrona, kak težek zaklad. Kake se Vam zde naštete cene? Jaz nimam prave sodbe o njih, ker me obirajo kot samca že leta povsod, kamor pridem. Da nisem ptič brez perja, bi bi zdaj že pravi golič. Vi pa imate pogled v današnjo draginjo in bodete lahko izrekli pravilno sodbo o zgorajšnjih cenah. Pa pustiva kopel in se podajva pod pokrito lopo k izviru Slatine! Ne pozabiva vzeti s seboj kozarca, da si nato- čiva Slatine, kajti gosti, ki sede na klopeh pod lopo in se tudi krepčajo s kiselico, ne posojajo radi svojih kupic. Otroci, ki si natakajo slatino v prstene vrče, so iz Radincev in sosednjih vasi. Dan za dnem prihajajo k vrelcu, ki jim je zastonj na razpolago. Okrepčala sva se. Če se spominjate na ono slatino, ki sva jo pila včasih v Ljubljani, kaka razlika! Tam mlačua hitu sveža voda, polna kiselice! Po lahno vzpeti poti prideva do ličnega brezovega gaja. za katerim je zgrajeno lepo in prostorno tenišče. Malo na strani leži velik kamenit kolač, položen na trato, kakor pravi napis, na čast ustanovitelju kopališča. S tem spomen- kamnom se Radinci pač ne morejo postavljati, zato idiva ob široki verandi zdraviliške restavracije na šetnjo v obširni park, ki se širi pred zdraviliščem. Večinoma je porastel s smrekami, pred katerimi te vabijo ob peščenih potih lične klopi. Skoro na vsakem drevesu li žvr-goli ptič v kratek čas kot v nadomestilo za godbo, katere nima zdravilišče. Ker nas spremlja ptičja glasba povsod, idiva dalje, toda ne do južnega konca, kjer sedi poleti in pozimi neki par. Morda sta najeta za reklamo, morda se vdajata ljubezni ali pa sedita iz dolgega časa. Kdo ve? Na vsak način bi ne bilo lepo, ko bi ju motila v njunini stalnosti, zato jo kreniva mimo zdraviliške kapelice naprej po parku. Če bi jo radi mahnili karn dalje, greva lahko v Gornjo Radgono, nad katero se dviga ponosen grad, ki je videl marsikako zanimivost naše zgodovine in je ogleda vreden. Da pa nai.ia ne bi kdo ^čital. da sva bila pred rosom staroslavne Radgone — Radgonja ji pravijo ljudje še danes —, in se je nisva ogledala, ker naju je zadržal; Bouvier-jevo vino. poizkusiva najino srečo na mostu pri stražarjih in carinikih. Ako naju ne zadrže naši, se nama avstrijskih ni treba bati. Ti so uslužni in vedo, kdo je nedolžen opazovalec, kdo pa nevaren tihotapec, in nama ne bodo delali sitnosti zaradi izkazov, ki jih niinava. Pa tudi na naši strani se bodo izpremenile razmere, ko pridejo naši uradni dospelci do prepričanja, da ne tiči pod vsako uradniško kapo mali kralj. Sicer pa je vseeno, če naju puste vprek ali ne, ker si z gradu lahko ogledava vse mesto. V dneh, ko ste tako lepo prepeljali in sprejeli v Ljubljani judenburške žrtve, Vam hočem pokazati zid, kjer sta bila ustreljena 27. maja 1918 Anton Melihen in Rudolf Ukovič, slovenska vojaka 97. peš-polka. Vsa njuna krivda je biia, da sta se navduševala za Jugoslavijo. S klicem: »Jaz padem prvi za Jugoslavijo!« se je zgrudil Melihen. Dva dni pozneje je pordečila radgonska tla še kri šestih njegovih tovarišev. V dokaz svoje srčne kulture pa so postavili habsburški krvniki na morišču za štirinajst dni vešala, pred katerimi je moralo vojaštvo korakati. Gospa Pavla! Čast spominu takega junaka, kot je bil Melihen. Preprost človek — in vendar je pokazal več domovinske ljubezni, več ponosa in poguma kakor bi pokazal marsikak naš kulturni oblizanec. ki razteza zdaj pri nas na Široko svoja usta. S trepetajočim srcem sem čira! po* ročila o pogrebnih svečanostih iudenbur-ških žrtev in plamteči govor Levstikov. Zadel pa je gotovo še bolj Kranjčev. Po mojem mnenju nam je treba tako odkritih besed od časa do časa, ker nam odkrivajo naš nagec in vzbujajo sram, kar je prvi korak do poboljšanja. Toda oddaljil sem se od svojega predmeta. Popeljal Vas bi rad Še na neko lepo izletno točko. To je Kapela, ki se vzdiguje neposredno nad Radinci in Vam odpira diven razgled Črez vse Prekmurje in velik del naših Slovenskih goric. Odtod vidite domovino naših naj-od!ičrie"5ih književnikov in naših politikov od Krefta, ki je govoril o naši stva- ri v starem frankfurtskem parlamenta, do Korošca, ki se veže zdaj z Radićem in meče s tem blato na nekdanje svoje navdušenje za Jugoslavijo. Oko ne ve. kje bi se ustavilo, v toliki lepoti se razgrinjajo pred nama ti bolmi, ki so vžgali »nemško bol<-. če se še spominjate na Banschev roman, ki je bil zasnovan ob pogledu na te kraje in ra ptujske gorice. Na travi pred cerkvijo lahko pose-diva ter uživava kras domovine starih panonskih Slovencev. Gotovo se vrneva vesela v Radince, četudi ne vstopiva v nobeno gostilno in noben hram. Tega Vam bi celo ne svetoval, če Vas obišče Vaš mož. kajti vino je tu tako žarko in priljudno, da Vam ne jamčim, da se ne bi moral zdraviti prezgodnje zvapnene-losti žil v rađinski vodi. ako bi ostal dalje časa tu. Kakor vidite je narava zelo smo trena: poleg kvara je takoj lek. Povem Vam pa. da je Kapela božja pot Prekmurcev. K njej se jim zelo mudi, ž nje se vračajo b^lj polagano. Spoznate jih po tem, da nimajo na obleki likalnih gub in da so tudi bolj slabo obriti, kakor v zlati Bosni, kajti Prekmurje je slovenska ultima Thule. Vendar pa ima nekak poseben čar: kdor zaide vanj, vsakdo zabavlja čr^zeni. a kadar se mora ločiti od prekmurskih žitnih poljan in tihih gozdičkov, takrat si etra solze. Poet Matija, ne sramuj se svojih, saj jih je tudi Prekmurje vredno! Ti Prekmurci so vam pa previdni ljudje. Ob svojih cestah so nasadili povsod visoke jagnede, da jim kažejo pot in jih varujejo jarkov, kadar jih preganjajo vinski duhovi. Kakor v neskončnost vodeče kače se zde ti drevoredi in neizmerna brczmiselnost tira včasih ljudi po njih ... Ako si hočete pogledati Prekmurje, najdete v Radincih vedno vsako priliko, da se potegnete vil km oddaljeno glavno mesto Prekmurja, v Soboto. Sicer je še vas, upajmo pa, da postane mesto, saj so to obljubili radikali Prekmurcem pri zadnjih volitvah. Ne svetujem Vam pa, da se potegnete v Prekmurje s potniškim avtom, ker ta Vam bi le razdražii živce. Zadniič so mi rekli, da se odpelje ob 8, a čakati sem moral do V\ 10, da so prišli šoferji s svojim ravnateljem. Tako sem bil jezen, da bi bil izgubil vse lase, da jih še kaj imam, toda glede tega sem že davno podoben Sokratu — poudarjam pa, da samo glede tega. ker nisem tako domišljav, da bi se meril s tem čestitim možem bodisi v modrosti, bodisi v grdo-sti —, iz kože skočiti pa ne maram še, ker se mi zdi svet še kljub slabi plači lep. Gospa Pavla! Pridite v Radince! Našli bodete lep, miren kraj in ker ne iščete razvedrila v puhlih frazah po nepotrebnem svojo duševno praznoto ka-žočih kavalirjev. tudi dovolj zabave. Od deloma nemških napisov se ne dajte motiti! Izginili bodo, saj imamo orjunaše. Jaz sicer nisem njihov član na papirju, ker mi to brani moj položaj, moje srce je pa njihovo. Stavbna in javna dela Letos se ne gradi v Ljubljani nobena stanovanjska hiša v ožjem pomenu besede. Eno uradno poslopje s šestimi ali osmini? stanovanji za svoje uradnike, zavoda, H je dal poslop.:e z^dnfi, ena stanovanjska vila in ena pritlična hiša — to vse predstavna komaj 2% stanova ni napram številu vseh, ki jih Ljubljana še potrebuje! Za 5—600 družin, kj potrebujejo, t. j. ki nimajo še danes primernega stanovanja, bi morala Ljubljana zgraditi vsako leto nairjianj 10 obsežnih stanovanjskih hiš s štirimi nadstrop i in v vsaki po 14 srednjih stanovanj (z dvema sobama), da bi spravila v štirih letih le ljudi (srednjih slojev) »pod streho! Kakšna perspektiva se nam torej ob tej stavbni mizeriji, kakršna vlada letos, odpira za prihodna leta, pa pa lahko ugane vsak, če tudi ni poseben špeciiatist v matematiki. Da igrata pa »pri nakazovanju stanovanj veliko vlogo pri- stranost in korupcija, je pa pri nas znana stvar! Pri novih stavbah so zidarska dela v preteklih štirih tednih sledeče napredova« la: Pri zgradbi uradnega poslopja takozvane >Jadran<'Ke zavarovalnice« (Riunkv ne Adriatica di Sicurta«) v Rethovnovl uL je dograjeno tretje nadstropje; pri zgradbi palače »Ljubljanski dvor« ob Kolodvor« ski ulici, je severni 3 nadstropni trakt Že dograjen in pod streho, pri južnem pa je zidovje dograjeno do dru^esra nadstropja. Na stavbiščn »Okrožnega urada za zavarovanje delavcev« ob Miklošičevi cesti se zidarska dela pri nanovo določeni stavbi še niso pričela, ker načrti zanio še niso tz-delani. Pač pa se tam še vedno kvari oblll nakopičeni materija^ za kar se pa seveda zagrebška »Centrala« ne briga. Pred glavnim kolodvorom in kavarno »Evropo« prU čr.o graditi še letos javno podzemsko stra-d Sče po zagrebškem uzorcu. Nova vila ob B!eiweisovl cesti jc dograjena in pokrita isrotako nova vila ob poti v Rožno dolino. Stanovanjsko in uradno poslopje »Pokojninskega zavoda« ob Aleksandrovi cesti je zunaj in znotraj ometano. Pri tem poslo»pw ju kaz- streha ne samo Hce te hiša, marveč tudi harmonijo z ostalimi stavbami cb tej ce>:i. Ometana so nadalje ter osnažena tudi poslopja: »Palača »Vzajemne posojilnice« ob Miklošičevi cesti, vila trgovca Frana Stupico v Kolizejski ulici in II. mestna stanovanjska hiša v Prulah. V Gruberjevi hiši na Sv. Petra cesti se le del pritličnih prostorov ada-ptlral za trgovski lokal. Trgovec A. Šarabon na Zaloški cesti je dal stanovanjski prostore v pritličji h §e adaptirati za razširjenje svoje *rscv;ne. Podobne adaptacije so se tekom zadnjih tednov izvršile tudi še v par drugih hišah v predmestjih in v Frančiškanski ulfcL Ada;ptacija stanovanjskih prostorov »Trgovske banke na Dunajski :?>ti so malo-denc ko:: ine. Stanovan.sk* liiŠe »Pokojninskega zavoda« cb Duiaiaki cesti so ometane. Pri hiši Ane .^.Tuetove na Sv. Sv. Petra cesti so se izvršila nekatera zidarska dela (poprave). Na Ledini (v K. Kotnikov] ulrci) je projektirana zgradba Šolskega poslep'a, katere pa mestna občina radi poman'kania denarnih sredstev ne more dati izvršiti. Stnro sivo zidovje ljubljanskega gradu je sklenil dati obč. svet prebarvati, dasi se taka stara tn zgodovinska poslopja — vsaj na zunai — nikjer ne prenavljajo! Na Friškovcu sta novi dve vili zasedeni: stavbišče tvrdke Cemažar ln drug pa je Še nezazidano, nekal stavbnega materaiala pa že napeljanega Pri ubozaiid v Japlievj ulici so zidarska dela pri do-zidanem EL nadstropju končana. — Začetkom tega meseca so pričeli s predpripravami za t!akovan:e Mestnega trga hi Stritarjeve ulice. Tlakovanje zadnje imenovane ulice bo do konca tega tedjaa dovršeno, tlakovanje Mestnega trga pa do konca prihodnjega tedna. Poljanske ceste 'e samo en del tlakovan. Neverno. Čemu se tlakovanje te ceste ne nadaljuje in na obojih koncih ne izvrši? Tlakovanje Slomškove-ulice 'e izvršeno do križišča Resljeve ceste; Metelkova ulica pa je tlakovana do ipolovice. Sv. Petra cesta je tlakovana sa* mo do križišča Škofe ulice mesto do Zaloške ceste. — Olepšava mesta. Prenovitev fasade pri hi Si štev. 64 na Sv. Petra cesti je izvršena in prav lična pi moderna, Pretekle dni so pričeli s prebarvanjem se-meniškega poslopja; prebarvana je hiša štev. 78 v Hradeckega vasi ter par drugih v mestu in predmestjih v Šiški in V od matu, med temi tudi poslopje Leonišča ob Zaloški cesti. Popravili in »prenovili bodo tudi cerkev in zvonik pri Sv. Krištofu. — Na Resljevf cesti in na Zmajevem mosta so popravili pretekli teden pokvarjen} del asfaltnega trotoarja. Kamcnitega materijala (kock) za tlakovanje ie z sedanjo potrebo dovolj navoženega. V novih stavbah se izvršujejo poleg zidarskih zajedno tudi vsa potrebna profesijonistovska dela. Meseca avgusta bo v ugodnem slučaju kakih 30 stanovanj na razpolago. — V LjublianlčnJ strugi vlada mrtvilo. Med staro »Cukrar-no« in prisilno delavnico je voda »Škarpo« v stpjgi na več mestih zrahljala, tako, da jo bo treba znova vpostaviti ln s cementom »zaliti«. Inače bo iela razpadati! Zidarjev in težakov zadnji čas v Ljubljani ne manjka, skoro prej dela. Težkih j nezgod na stavbiščih v tej Štiritedenski dobi nj bilo nič prijavljenih. Fr. Ž.: Rajnki doktor Cmok — Bog mu daj dobro! ako n ebi bil že umrl, še bi lahko živel — zdravnik je bil in drugače pameten človek, kar se tiče jedi in ipjače. Ta je večkrat dejal: »Raca je čudna zver, ena je premalo, dve sta preveč!« In so mi tudi drugi potrdili, da Ima raca resnično to napako, in so bili gospodje taki ,da so imeli bogate izkušnje in so poznali svet Osebni moji stiki z racami so pre-pičli, da bi mogel izraziti svoje mnenje. Drugače je z gosmi. Zastran gosi nisem navezan na izvestila z drugih strani, ampak sem Čestokrat v položaju, da z njimi občujem iz lica v lice, in jih poznam in lahko na podlagi lastnega spoznavanja točno izjavljam in določno. Gosi nimajo imenovane napake, ena ni premajhna za enega samega! In sem se sploh prepričal, da so gosi dosti inteligentnejše od rac. Pravijo, gosi so požrešne. Ne rečem, da niso. Ali so lahko inteligentne navzlic požrešno-st:, požrešnost in inteligenca se ne izključujeta druga druge, to nas uči vsakdanje življenje, ni treba, da bi po imenu navajal zgledov* Na razpolago mi je ugodna prilika, da proučujem gosi in to v živem stanju. Imam prijatelja, ta je kaznilniški upravitelj v Belem Narošu, Oskar mu je 'me, toda ni tako mlad. kakor bi človek sodil po njegovem imenu. Tjakaj večkrat pridem — povsod je dobro, da imaš prijatelja, v kaznilnici tudi, nič se ne ve, kaj lahko človeka zadene. Prijatelj Oskar je velik ljubitelj narave in posebno ptičev, pa goji tudi gosi. Ob kaznilnici je precejšnje dvorišče, jetnikom služi za vsakdanjo šetnjo, par krompirjev tudi rase na dvorišču in dve, tri salate. En kot pa je za-grajen znizk;m plotom, za tem plotom je gosem urejeno bivališče in imajo v tla vdelan čeber z vodo. Kajti žive gosi tako v vodi, kakor na kopnem in so v tem pogledu dvoživke in bi bile pravzaprav močno podobne žabam, da niso žabe očitno drugačne. Tri so, eden je gos Jak, dve sta pa nežnega spola. Stare so po dva meseca, pa tehta gosjak že pet kil in pol, teža drugih dveh tudi ni dosti manjša. Mislim, ta okolnost najbolj jasno dokazuj a inteligentnost te živali. Po mojem skromnem mnenju se inteligentnost v obče v tem razodeva, da zadevno bitje č"m bolj stremi za izpolnitvijo svoji hdobrih svojstev, služečih mu y dosego onega cilja, ki mu ga je modra stvarnica postavila na tem svetu. In se obeta tem gosem spričo njihove inteligence jako lepa bodočnost. O sv. Martinu bodo tehtale oskubljene vsaka svojih deset kil kakor n*e in bodo same maste imele vsaka pet kil, kilo po dvesto kron, če ne bo cena za mast že višja. To je jako lepo! Ce pristopiš k plotu, koj prično ga-gati in vratove iztegovati proti tebi, pa če j'm ponudiš šop salate, bodo segle po salati in bolj redko kdaj po prstih. Največjega je a vredno občudovanja to-le: salato neso v kljunu k čebru, jo pomočijo v vodo in šele tako zabeljeno pojedo. Ne store to vsakikrat nego kadar jih baš prime sla po salati, pripravljeni z vodo. Skratka, dejstvo je, gosi si znajo jed pripravljati — tukaj se pa že pričenja kultura. Če ji mmoliš prazno roko brez salate, gredo v opozicijo in so hude in si-kajo. Toliko govore dandanes in pišejo o hipnozi, hotel sem gosi hipnotizirati, pa so me najprej postrani pogledale z enm očesom, otem so me kavsnile v prst Niso se dale, niti ne oni dve od nežnega spola, in je to Jako Častno spričevalo za njih duševno stanje. Po navadi jih ima pod svojo komando kmetiška Ženska v beli platneni obleki, širok moški ima obraz in kadar se smeje, močne kaže zobe; Tončka ji pravijo in so ji gosi brezpogojno vdane. Odpre jim vratca, gre v drugi kot dvorišča in rahlo zažvižga, na ta njen žvižg se dvignejo in kakor burja sfrfotajo k njej in se smukajo okoli nje s svoj mi vratovi in kar gostole od blaženosti, če katero poboža. In kamor potem gre, varno stopajo za njo druga za drugo in se ne bi izgubile od nje, pa naj bi jih mikala še tako sočnata paša. In jih nikdar ne imenuje gosi. nego jih kliče: »Moje belke!«, in svoje kosilo deli z njimi. Moj prijatelj Oskar je oženjen, njegova gospa je prijetno rejena in tudi drugače vrlo inteligentna. Rekel sem, kako genljivo je pravzaprav tako prijateljsko in zaupljivo razmerje med človekom in žival jo. Pa mi je gospa povedala, kolikšne križe je imela lani s Tončko zaradi gosi. Lani so redili ie eno in ko se je bližal sv. Martin, je bilo kar smešno videti, kako jo je Tončka milovala in zraven si brisala solze. Venomer jo je imela v naročju in jo gladila in je gos privi jala svoj vrat ob njenega in sta čebljali obe enako. Pa ko je prišel odločlen dan, je bila vsa prepadena in bolna. Še oskubiti ni marala zaklane, niti ne je videti mrt- ve, kaj Šele, da bi pokusila pečeno, in je bila izvrstna s celim krompirjem in z zeljnato salata Cel mesec je žalovala za njo. Odgovoril sem, da se tudi po mojiti skrnmnih izkušnjah na tem polju gosji pečenki jako prilega zeljnata salata in je lahko tudi kak fižol vmes. Hkratu sem čestital gospe, da ima tako dobrosrčno in z živaljo usmiljeno služkinjo —• take so redke! »O,« je dejala gospa, »saj ni služkinja, kaznjenka je, pa ji je ukazano delo na kazmlniškem dvorišču. Kaznjenka je, s Štajerskega je doma ali iz Prekmurja, svojemu otroku je prerezala vrat z navadnim pipcem in je otroka zakopala v hlevu, pa ga je izgrebel pes. Pravijo, da ima od poprej tudi že enega na vesti. Stri leta je dobila — saj jih bo skoro doslužila. Cuješ, Oskar,« se je obrnila k soprogu ,»kdaj gre Tončka ven?« »Bližnji teden bo izpuščena.« »To jc strašno!« sem dejal . Pa me je potolažila gospa. »Saj bo kmalu zopet nazaj. Je sama obljubila, da se vrne. Tistemu dedcu jc rekla, ki jo je spravil v nesrečo, tistemu dedcu mora še dati spomenik, da mu ga bo dovolj za vse žive dni. Potem pr.de zopet k gosem, pa jo naj zapro za vs* žive dni!« Stran 10. »SLOVENSKI N A K O IU dnr 29. julija 1923 štev. 171 Inserirajte v „Slov. Narodu". DOMAČA TVORNICA BIČEVA j£ GLINA mm nudja svoj prvorazredni proizvod -v „ ADR IJ A" LJUBLJANA, Dunajska cesta 31 mednarodna transportna in komisijska družba z o. z. MARIBOR Naslov za brzojavke: Adrijatped Tekoči račun: „Zadružna banka*4 Telefon 711 JESENICE Mednarodni transporti. — Prevoz vsakovrstne robe. — Vskla-diSčenje robe. — Komisija. — Carinsko posredništvo. — Transportno osiguranje. — Zbirni promet na vse strani. — Prekomorski transporti. — Zastopstva in zveze v vseh večjih trgovskih centrih tu- in inozemstva. Otvoritev trgovine fj I oprema stanovanj, družba z o. z. T I LJubljana - Gosposvetska cesta 13 (preje Brata Sever) 7692 troje J slamke 4.akSor< v velikosti od 2 — 50 litrov dobavlja po najnižjih cenah ČUCEK&KOUBIK tovarna gospodarskih strolav Strni Ife. • 7\ 66 99 59 956 br re». ton. r78fmiđ*rnej*!, n*1ve?'f in n«lrii«*o*ne,*i: eeaitBsM *»»rnf*. V ttj čudesni ladll ie utelešena naiveFi* zmotnost znanost, |anHa|r>» sile in iznajdljivosti. NeivliaerlHv1 Mrf^n^irt v vseh rairfdih. Prvo Fi«tov»n!e daMe 2*. avgusta, 18. septembra. 8. oktobra, ?9 oktobra v«*ke t»i tf^r,^ ob^torMb |t C^- fv. m^ton — Cr»*rh i«ra v*** o*v*r1«»l wt*1«v' BREMEI9 EW YOR8C Direktna zveza s prekrasnim* ameriškimi vladnm' parniki. Nenrekosliiv po udoKnostl, sn^žmati in f-bornf prehrani. Hftrt *n zaneslflve '*d?e .Oe^rire W*«hlngtrm- .PresMent Fillmore- .Prezent Hurdfne-[president Roosevelt" .Amerika* .President Artur- Zahtevajte natanfaa pofasnlla in Številko voznega Usta. Ifreče za make, liiol, Offllo itd. po najnižjih cenah. — TahtAka Union družba, Ljubljana, Sodna ulica 4. Gligić i Drugovi ovlaštena agentura Novosadsko produkta e berze M O vi Sad, Kralja Aleksandra 10 Brzojavi: Fides Telefon: 146 Kupujemo i prodajemo zemaljske, žitarske i mlinske proizvode za tudj račun uz telegrafski i telefonski nalog a po uzancama Novosadske Produktne Berze. ■y II nI III - i-^^^ -r&5SFmzrw i^or it xx ki gl o Ako želite dobro kupiti ali iiroda'l nepremičnine. Vam .Fortuna* opravi vse posle vedno nakuL'.ntneje, brez kakršnihkoli stroškov. Naprodaj ima bife, vile zemt'išča, ki so Vam tudi na ogled. Izvolite se obrniti na Foriuna, koncesijo-nirana po vis, vladi. Zagreb, Ma* tićeva ul. 99. BlUed^imurska ^sk--! Poltežki in čisto težki konji in kobile za vprego in odgoj za gospodarstva in tovarne stoje stalno za prodajo pod najkulantnejšimi pogoji pri t nm. imm i nt trnu Medjimurje, Jugoslavija. Brzojavi: Vajda, Čakovec. Telefon internrban 59, 4. 3 i i i i družibisilts sodelujočih ali tihih z večjim kapitalom sprejme za takojšni pristop močno razvita lesno-trgovska tvrdka za Izvoz lesa v Italijo ln Švico. Ponudbe z navedenim kapitalom, katere j a bi mogli reflektanti takoj uložiti pri Slavenski v Ljubljani, je uposlati samo do 31. julija t. 1. pod šifro „Krasan dobiček11 na anončni zavod Drago Be-soljak ln drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. Istotam se dobijo natančne informacije. 7662 mM pijili za oretllce llllilllllli:illHIIIIIIIlHilllJlili!lll]llltlll e izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3*—. Razpošilja društvo Vrtnarska šsla" o Hr^niu. Stalna zaloga: Herzmanskv, Korsika, Urbanic in drogerija „Adria". OIOI OIOlOlOdOlOBOI Lokomobile Lokomotive Vozički 0 n o m o ■ o m o ■ o ■ o o ■ cd m cd m cd * cd H CD ■ CD ■ oso o Prekucnfkl Platoskl vozovi Okoiesja za poljske železnice TRAČNICE ter vsakršen drugi materijal za poljske železnice TOČNO IN CENO TAKOJ 8 skladišča v Ljubljani ali Zagrebu ZAHTEVAJTE PONUDBE! M\\m\M Mi za saaHrsfaineiDisleznitKe ponese Beograd Zagreb, Subotica, Sarajevo KARL1VS8CA CESTA 0 m 0 ■ 0 0 m 0 0 ti o DOBfiULJflMO odmah uz dnevne cijene sa skladišta SVE ST 10 za stolare, tvornice pokućtva, kolare i pilane, za bravare, mekaničare i radionice za popravke, za limare, tvorn'ce limenih i kovinskih predmeta. Bogato skladište transmisija, sirovoulnjih in benzin-motera, kao i oredjaje za svariti i bijele kovine. ZAGREB Vaixa ulica bro] 25 BaKBnBiaOBBEHPCrBSIC^FpgHBHBHBPHP? VMti^\TTT^,"Tf*tM*'*' IJ|*"a m % •n razglablinnja ^cc^nr-^^c^oc^siccjBCD Hov kažipot bolnikom! Spisal sem knMJ5ico, da pokažem ž njo milijonom trp-.Čih edino možno not ozdravljenja. Kažipot ne stane niti vinarja in ga pospemo zastonj vsakemu, ki se čuti bolan, slaboten, šibek in obupan. Knjižica je uspeh 50 letnega premišljen in obsega vsoto bogatin praktičnih izkušenj in mnogo dokazov odl.Čnih mož znanosti. Kdor M se rad rsššl naj se ravna po mojem nnuku, ki je p zmogel žt mnogim tisočem. Naj je že bolezen nastala zaradi «krni, bede, prenapora, ali pa da je bolezni vzrok lahkomiselnost in neimernost, vsem putrtim, vsom ljudem šibke volje i*i delaljubnosti pokažem znanstveno in prirodno pot« da se rešijo Živčne bolezni, pomanjkanja spanja, odpora proti dela, telesne in duSevne oslabelosti, trganja po udih, glavobola, motenji prebave »a želodčnega delovanja ter mnogih drugih bolezni. Pišite še danes dopisnico ter zahtevajte zastonj in poštnine pCOftO moj kažipot Zapišite naslov: ^k!?Q@iki?chp£&fs 13t Abt. Sit. ss&aw3s»aa»»CE?:ath:if5£y3B«i*B5iH3HiiiiBMi»: trna it a UNITED STATES LINES 2rJ^*.r,rtTO Beograd, Palata Beogradska Zadruga p«aaa 7a^m?na Zveza v L«»W??n'. liga. J II Izvršuje sklep občnega zbora delničarjev Obrtne banke v Ljubljani z dne 18. aprila 1922 sklenil je v to pooblaščeni upravni svet na temelju odobrenja ministrstva za trgovino in industrijo, št VI 3417 ddo 30. junija 19-3, provesti zvišanje glavnice od Din 1s2S0.i00"— na Din 2,000 000 — z izdaio 15.000 novih delnic po nominalnih Din 50-— v skupnem znesku dinarjev 750.000*— pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na vsaki 2 stari delnici 1 novo po kurzu Din 50.—, pristevši Din 7»50 za stroške in obresti za komad. Plašči starih delnic se imajo pri podpisovanju predložiti v svrho odkolekovanja. 2. Ostalih 2.500 delnic je na razpolago delničarjem oziroma novim subskribentom po tečaju D5n 55'—, pristevši Din 7*50 za stroške. 3. Delnice participirajo s polovico kupona na čistem dobičku za leto 1923. 4. Subskripcija se vrši v času ei3 15, jullin c!o 15. avgusta 1923 rrs Obrtni banko v LjublianS in njeni podružnici v Ljutomeru ter pri Lfubljnnski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptufu, Brežicah in Kranju. 5. Kurzni dobiček, ki nastane iz izdaje novih delnic, se po odbitku vseh stroškov in pristojbin pripiše rezervnemu zakladu. 6. Pravico do reparticije si pridržuje upravni svet in se za nedodeljene delnice vplačani zneski vrnejo s 6V0 obrestmi. 7. Za uspeh te emisije jamči posebni sindikat. Ljprvmj sve! Cir.lne tanke v UubM M^tm^rmn* a—JMW a^p5y'