278. številka.
Trst, v četrtek 6. decembra 1900.
Tečaj XXV
„Edinost shaja enkrat itn dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer.
Naročnina znaSa :
Za celo leto........24 kron
za pol leta.........12 _
ca četrt leta........ 6 _
za en mesec ........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.	_
Po tobak arnah v Trstu ne prodajajo posamezne Številke po 6 stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.)
Telefon itr S7».
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Ogl&ai
ge računajo po vrsiab v petitu. Zh večkratno naročilo 3 primernim popustom Posiana. osmrtnice in javne zahvale <io-mači oglasi itd. se računajo po pogode
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
V edinosti je mod !
Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se uahajattt v ulici Carintia Stv. 12. U prjivništvo. in sprejemanje inseratov v ulici Moiin
piccolo štv. 3, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Pran G o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst
Politično društvo „Edinost"
priredi
v nedeljo, dne 9. decembra 1900
volilna shoda
v Kolonji
v gostilni pri Matevžu
in
v Rojanu
v prostorih koiisumiiega društva ur ob 4. uri popoludne
s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. £. Pogovor o volitvah. 3. Eventualnosti. Na obilno udeležbo uljudno vabi
ODBOR.
Tu doktrinarizem, tu — življenje!
v.
Danes treba, da se poslovimo od nemško-liberalnega doktrinarstva v brošuri grofa Czernina.
Kadi važnosti in aktuvelnosti stvari hočemo Še enkrat reagirati na prizadevanja grofov-skega avktorja, da bi dokazal neko »višjo vrednost« nemškega jezika in pa »državno potrebo«, da se nemški jezik uzakoni kakor državni in posredovalni jezik.
Slučaj je hotel, da se ne treba truditi nam, da ovržemo prvo trditev nemškega doktrina rja. Baš zadnja »Politik« se bavi s tem predmetom. Imamo torej pred sabo vir, ki je res poklican, kompetenten. Podavši dokaz, da ga ni nobenega pojava človeškega duha, na katerem-kol i polju, ki ne bi našel jasnega, izcrpljivega izraza, kakor ne bolj v nobenem drugem kulturnem jeziku, pravi »Politike :
Jezike civiliziranih narodov je možno motriti in ocenjavati le s stališča, da se v njih razodeva duševno življenje in snovanje narodne skupnosti. Tu ne more torej biti nikake podrejenosti ali nadrejenosti, tu mora vsaki jezik v obsežju narodnosti, kateri je v last, veljati ravno toliko, kakor drugi. Iz zgreševanja tega samo ob sebi umevnega stališča prihaja ves ta prepir, ki napolnjuje da-
PODLISTEK	'
Poljub.
(Bliski spisal A. P. Cehon; preložil Al. Benkoric.)
(Zvršetek).
Jednointridesetega dne meseca avgusta se je vračal iz tabora, a ne več s svojo brigado, marveč z dvema baterijama. Vso pot je sanjaril ter bil razburjen, kakor da odhaja v rojstni kraj. Lotila se ga je silna želja, da bi videl zopet čudnega konja, cerkev, neprijazno rodbino, temno sobo ; »notranji glas», ki tako pogostoma kliče zaljubljence, mu je nekako šepetal, da jo bo gotovo videl.... In mučila so ga vprašanja : kako jo pozdravi ? o čem bo govoril z njo ? ni-li pozabila poljuba ? V neugodnem slučaji, je uvaževal, ko bi se ne sešla z njim, mu bo drago že to, da poj de skozi temno sobo ter se spomni...
Xa večer so se pokazali na obzorju znana cerkev in beli skednji... Rjaboviču je pričelo srce tolči... Nič ni slišal častnika, ki je šel mimo in mu nekaj rekel ; na vse je pozabil in se koprneče oziral na reko, ki seje lesketala v daljavi, na graščinsko streho, na go-lobnjak, nad katerim so krožili golobi, obsevani od zahajajočega solnca...
našnje dni z brezkončnimi jezikovnimi konflikti. Češki jezik je danes, brez prigovora, kulturen jezik, kakor vsaki drugi. Jezik, v katerem so se ustvarila nesmrtna mojsterska dela pesništva, naj bi ne bil sposoben za koncept kakega kancelista ? Jezik, ki more v živem predstavljanju izčrpavati vse probleme Človeštva, naj bi ne imel kvalifikacije za porabo v občevanju uradov med seboj ? V tem je ravno ono, kar ponižuje v sodobnem jezikovnem prepiru !
In na drugem mestu pravi isti list : Narodni predsodek in sovražna zavzetost sta si-eer v no vej i čas donesla doktrine o »več in manje vrednih jezikih«, doktrine, izkovane po »semenjski vrednosti«, kakor da bi pri jeziku ne šlo za etične znake, za njega notranjo vsebino, in kakor da bi marveč stopinjo j njega popolnosti določala le svota oseb, ki go- ; vore ta jezik ! To bi se reklo jezik Človeka kvalificirati na isti način, kakor delajo to »filozofi narave« z različnimi živalskimi jeziki. ki vendar ne veljajo kakor izraz nravstvene in duševne nadarjenosti, ampak le kakor znak fizične vrste istih.
Kar pripoveduje tu praški list, bi se reklo priprosto : vrednosti jezika ni smeti meriti po številu ljudi, ki ga govore, ampak po njega sposobnostih kakor kulturno sredstvo. Kakor izgled naj navedemo jezik grškega naroda. In vedar so bili Grki mojstri Latinom, a o tem poslednjem se imajo tudi — Nemci zahvaliti za ogromen del, ako ne za vso svojo kulturo ! !
Isto tako neosnovana, doktrinarna je trditev grofa Czernina, da v Avstriji državna potreba veleva, da se nemščina potom zakona določi kakor državni jezik. Slovanska plemena se niso protivila j edinstven emu jeziku na gotovih centralnih mestih, v kolikor govori za to resnična praktična potreba. Ali ni las več ne morejo dovoliti. Ta potreba pa ne zahteva nikakor, da bi le jedni narodnosti pritiskali zakonito znamko veče vrednosti. Neki nemški konservativec je svojedobno — če se ne motimo, v »Vater-landu« — tako-le dovedel ad absurdum zahtevo Nemcev po uzakonjenju nemškega državnega jezika. Menil je : kar je res potrebno v tem pogledu, prihaja samo ob sebi in ima v praktični potrebi jamstvo svojega obstanka. V kolikor zahteva potreba, 3e tudi vrši in se bo vršilo; zahtevanje pa, naj se to tudi uzakoni, je tako nezmiselno, kakor da bi ob bregovih Donave hoteli postavljati tablice z napisi: tu ima Donava teči na desno, tu na
Prišedši do cerkve in zaslišavši nastanje-vatce, je čakal, da se za ograjo pqkaže jezdec na čudnem konju in pozove častnike na čaj, a poročilo nastanjevalcev je bilo pri kraju, častniki so hiteli in se razkropili po vasi, a jezdec se le ni prikazal...
«A če Rabbek izve od mužikov, da smo prišli, takoj pošlje po nas*>, je premišljeval Rjabovič, gredč v sobo, in ni mogel umeti, zakaj njegov tovariš užiga svečo, in zakaj sluge hite s pripravljanjem samovara...
Težak nemir ga je premagal. Legel je, potem pa ustal in pogledal skozi okno, d»-li jezdec že gre. A jezdeca ni bilo od nikoder. Zopet je legel, čez pol ure ustal in ker ni mogel prenašati nemira, je šel na ulico ter krenil k cerkvi... Na trgu, pri ograji, je bilo temno in pusto... Kaki trije vojaki so stali skupaj na klancu in molčali. Ugledavši Rja-boviča, so se zganili in pozdravili. Odzdravil je ter stopal po znani stezi...
Na nasprotnem bregu je bilo vse nebo zalito s škrlatno rdečino: luna je izhajala; dve ženščini, glasno razgovarjajoči se, sta hodili po vrteh in trgali kapusovo perje; za vrtovi je črnelo nekaj hiš... Na tem bregu je bilo vse ravno tako, kakor je bilo meseca
levo, tu ima biti globoka, tu plitva ! Donava teče tudi brez tablic v svoji smčri in svoji strugi in se globf in plitvi, kakor zahteva U'rćn — narava ! Tako je tudi z veljavo nemškega jezika v Avstriji, je menil oni konservativec. In nadalje je menil :
Vsako nasilje bi bilo le nevarno, ker bi pomenjalo nemoralno poniževanje onih, ki se sicer udajajo faktični potrebi; bila bi torej nepotrebna provokacija, ki bi izzivala nedo-glednih bojev in konfliktov in bi le sprav-ljavljala y nevarnost tudi ono, kar se sicer pri poznava....!
Grof Czernin ne pripoznava v jezikovnem vprašanju tudi onega stališča, ki je v dotiki z narodno častjo. Je pač doktrina, ki ne umeje onega, kar se snuje in vibrira v duši narodov, in ki bi hotela se silo dušiti, kar se je porodilo iz ideje, ki ima nepremagljivo etično silo v sebi. Narodna občutljivost je ravno v Avstriji moment, s katerim treba računati. Kdor hoče biti v Avstriji res državnik, ta bo gledal s strahom, da se tega momenta ne dotakne odurno. Narodna občutljivost je kakor sodček, napolnjen z eksplozivnimi snovmi; užigalico blizu,
in eksplozija je neizogibna..... Grofu Gzerninu
se pa zdi ta moment smešen in nobenega uvaževanja vreden ! S tem pa je dokazal le to jedno jedino, da je doktrinar, ki si je prisvojil vse nelepe instinkte in pretenzije nemških liberalcev, ki pa ne pozna — onih sil, ki so gonilna moč v življenju te države, sil, ki jedine morejo povzdigniti državo do veličine, ali pa — ako bi jih nasilje pregnalo v nevarne struje —, ki morejo tudi upropastiti državo.
Mnogo je prepira o tem, da-li v Avstriji sploh imamo kako državno idejo, idejo, ki bi spajala vs \ plemena, ki bi bila torej nepremičen fundament tej državi. Jedni menijo, da je ni, mi pa pravimo, da je! Mi se navadno ne strinjamo z nazori lista »Reichs-\vehr«. Pre — vojaški je! Vojaški krogi v Avstriji pa — to je notoročno — nimajo posebnega zmisla za čutstvovauje narodov in le preradi se nagibljejo k nazorom, da narodi prav za prav nimajo nobene druge naloge, nego da — dajejo državi vojake! A cel6 ta list je nedavno temu nastopni) formuliral državno idejo avstrijsko: država bodi urejena tako, da vsi narodi za d obe prepričanje, da bi se nikjer drugje, v n o-beni drugi državi ne mogli tako slobodno razvijati in negovati svoje narodne i u d i v i d u v a 111 o 8 t i ter v a-
maja : stezica, strehe, nad vodo viseče vrbe... Samo da ni bilo slišati slavca v grmu, in ni bilo čutiti vonjave topolov in mlade trave....
Prišedši do vrta, je Rjabovič poiskal vrata... Na vrtu je bilo temno in tiho... Videti je bilo samo debla bližnjih brez in mal kos drevoreda, sicer pa se je vse gromadilo v črno maso... Rjabovič je željuo poslušal in pazljivo gledal, a ko se je pomudil kake Četrt ure in ni dočakal niti glasu, niti luči, se je počasi podal nazaj...
Prišel je k reki. Pred njim se je belila generalova kopel in plahte, viseče na držaju mostka... Stopil je na mostek, obstal ter se brez slehernega vzroka dotaknil plahte. Plahte so bile kosmate in že komaj hladne. Pogledal je doli v vodo... Reka je naglo tekla in slišljivo pluskala ob kole kopeli. Rdeči mesec je odseval od levega brega; mali valovi so begali po njegovem odsevu, ga raztezali, kosali na dele, in zdelo se je, da ga hočejo odnesti kakor trsko.
< Kak nezmisel! Kak nezmisel!» je premišljeval Rjabovič, gledaje na pluskajočo vodo : «kako je vse to nerazumljivo!*
Sedaj, ko že ničesar več ni pričakoval,
rovati svojega obstanka, nego baš v Avstriji!
Da, tako je, to bi bila jedina resnična državna ideja za Avstrijo: državniki naj bi se izogibali vsemu, kar more žaliti narodni čut, varovati interese in prava vseh narodnosti, povspeševati njih politična, narodna, kulturna in gospodarska stremljenja ter utrjati v narodih zavest, da se v tej državi morejo povsem slobodno gibati....! Nemški doktri-narji pa hočejo baš narobe; oni vidijo državno idejo v povzdiganju jedne narodnosti nad vse druge, v oviranju drugih narodnosti v njih razvoju ter v kratenju slobode vsem onim, ki niso bili tako srečni, da bi jih bila rodila nemška mati. Mi vidimo državno idejo v uredbi, da ne bo ne zmagovalcev ne premaganih, ne hegemouov, ne helotov, ne privilegiranih, ne poniževanih. Semški doktri-narji hočejo razmerje med objestnim »herrn-volkom« in drugimi, v inferijornost za večno obsojenimi plemeni. Oni hočejo srednjeveško brutaliziranje, mi pa hočemo moderno slobodno — življenje! Ker pa se kolo časa vedno vrti v napredni smčri in nikdar ne nazaj, je naše prepričanje nepremično, da zmagajo narodi se svojimi plemenitimi aspiracija m i in cl a v ne dolgi bodočnosti napoči dan, ko bodo mogli vsi vstopiti v areno na veliko tekmovanje....
Giof Czernin in »Triester Zeitung« pa naj le vrtita kolo časa nazaj v srednji vek ! Slednjič se kolo vendar-le zavrti — čez njiju in sorodne jima doktrinarske duše.....
Politični pregled.
V TRSTU, dne 6. decembra 1900. Volilno gibanje. Istra. O nasilju, ki se je dogodilo na volitvi za V. kurijo v Oprtlju (ta volitev je bila tudi uničena, kakor znano) poroča »Naša Sloga« : Volitev je bila dne 29. t. m., imelo se je voliti do O. ure. Do te ure pa je bila prečitana listina do št. 700, dočim ima vsa lista 104*i volilcev. Ob 5. uri so navalili v volilno dvorano oprtaljski meščani, ki niso imeli volilne pravice. Naši volilci so hoteli za njimi v dvorano, ali orožniki jih niso pustili. Na ponovno zahtevo, naj jih puste not:i, je šel jeden orožnikov h komisarju po napotke, a prišel je z odgovorom .* ni pomoč i, m o -rate o d i t i, ako ne z lepo. p o j d e t e z z <rrdo! Naši volilci so bili stirani z volišča,
se mu je v jasni luči kazal dogodek s poljubom, njegova nepotrpežljivost, nejasne nadeje in izhod iz zmote... Sedaj se mu ni zdelo več čudno, da ni dočakal generalovega jezdeca, in da nikdar ne uzrč nje, ki ga je po naključju poljubila namesto druzega ; nasprotno, čudno bi se mu zdelo, ko bi njo ugledal—
Voda je bežala, Bog ve kam in zakaj ? Ravno tako je bežala tudi v maju ; iz rečice ! v maju se je izlila v veliko reko, iz reke v i morje, potem pa se je razhlapila, se izpreme-! nila v dež, in mogoče, da ta voda zopet beži pred očmi RjabiČevimi... Kako ? Zakaj ?
In ves svet, vse življenje se je zdelo i Rjabiču neumljiva mistifikacija brez namena... In obrnivši oči od votle in pogledavši na nebo, se je spomnil, kako se je igrala z njim usoda v podobi neznane ženske, spomnil se je svojih poletnih sanjarij iu obrazov, in življenje se mu je zdelo nenavadno pusto, revno, brezbarvno...
Ko se je vrnil v sobo, ni našel uiti jed-nega prijatelja. Sluga nui je naznanil, tla so vsi odšli k «generalu Fontrjabkinu», ki je jezdeca poslal ponje... Za hip je zagorelo veselje v prsih Rjabovičevih, a hitro je je pogasil, legel v postelj in ni šel k generalu . .
a meščani so u drli za njimi s kamenjem, zadevši jedoega orožnikov. Volileem, ki so bili v dvorani, je dovolil komisar, da glasujejo še eno uro; onim pa, ki niso mogli več glasovati, je napravil znamenje na glasovnici, s pripombo, da naslednjega dne bodo le oui glasovali. Naslednjega dne seje volitev nadaljevala, a naših je bilo odklonjeno na stotine, češ, da niso z a b e 1 e ž enih. Naši so ogorčeno protestovali proti takemu nasilju, a volilni komisar jim je
odgo\oril: La protesti magari contro Dio,
(Protestirajte, če hočete, tudi proti Bogu!), ali: La taci che non me invipero! (Molčite, ■da se ne razljutim!)
In to se imenuje po Istri — volitev !
da bi bil izjavil, da italijanska vlada nima niti pravice utikati se v to. Interpelanta seveda nista bila zadovoljna. Cattafavi ni nimalo prikrival, kakovi so nameni irredente. Menil je, da komora italijanska mora izreči besedo simpatije za one, ki se v naših deželah bor<S za narodni čut. Brezbarvni odgovor mu ne more ugajati, ko se vendar najbolji italijanski možje, zbrani pod imenom Dante Alighieri, v inozemstvu trudijo za ohranitev italijanskega jezika!
Mi pa ne smemo pozabiti, da so pod imenom Dante Alighieri zbrani tudi italijanski generali in državniki, da sodelujejo torej sporazumno z našimi «najboljšimi možmi» in da
piši, ki bodo odgovarjali svojemu zakonitemu blico, hišna oprava: v ulici Campanile ;*>, namenu, ki bodo torej znaki, da so pod ti- hišna oprava.
stimi strehami šole za — slovenske otročiče !	Vremenski Testu I k. Včeraj : toplomer
Natečaj za štipendije. Tuk. mestni ob 7. uri zjutraj 7.1, ob 2. uri popoludne magistrat razpisuje dva štipendija po oOO K. 10.U C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 702.2. iz ustanove Girolamo Grego za vred ne]u boge i— Danes plima ob S.24 predp. in ob 1(M 7 mladeniče, ki so dovršili trgovinsko ali pomor- pop.; oseka ob 2.48 predpoludne in ob sko akademijo v Trstu ter se hočejo posve- popoludne. titi trgovini ali mornarstvu.
Prošnje je uložiti do 20. t. m. na tuk. magistratu.
C. in kr. mornarica v Trstu. Včeraj popoludne je prispelo v našo luko sedem torpedovk iz Pulja; tu se je že na hajala ces. in kr. ladija »cesar Karol VI.« Včeraj ob
»Miklavžev večer«, ki ga priredi telovadno društvo > Tržaški Sokol« — po starem običaju — v soboto 8. t. iu. v restavrantu »Pri ogerskemu kralju« (Via Commereiale) obeta postati prav zanimiva in živahna zabava. Obče priljubljeno »Slovansko pevsko
je to delovanje naperjeno naravnost proti in Včeraj so volili nasprotno Rovinj, Kan-j tegriteti avstrijske države!! — Tako se obiskal na ladiji »cesar Karol VI.« nje po-fanar, Draguć in Veprinc. Glede te poslednje pletejo niti, a naši državniki nimajo druzega ' veljnika. sekcije pričakujemo podrobnejih poročil; kajti posla, nego sklepati dodatke k pogodbam, s
11. uri predpoludne je namestnik grof Goess | društvo« nastopi z nekaterimi zares krasnimi
pesmami, Jaka bo po svoji stari navadi ve-
likansko resno govoril o rešetih in motiviral Službi občinskih zdravnikov sta raz- svoje resolucije, Miklavž v spremstvu prist-
po včerajšnjih vesteh je bilo vsaj nade, da katerimi se obvezujejo podpirati — delova- pisani za Skedenj iu Barkovlje. Sedež tam- nih hudičkov in angeljev nas pouči o dolžno-zraagajo naši. Zlotvor Krstić je moral poče- nje istih »najboljih mož!» (Je to ni slepota, ! kaj. Plača 2000 kr on na leto, doklada za i stih majhnih in velicih otročajev in — kar
potem sploh ne vemo, kaj je vid! — V ta- stanovanje 600 kron, doklada 200 kron vsaka ob oni naši idejalnosti vendar ne smemo Matej kem lepem soglasju je bistveno oficijelna z tri leta. Prošnje do 15. decembra t. I. na prezreti, — krčmar bo točil izvrstna vina in neoficijelno Italijo ; da so torej vsi jednaki, mestni magistrat tržaški. Da bi zdravnika pivo. Na svidenje torej v soboto ob S. uri
njati samega vraga.
Z nami sta . volila včeraj s v. na Kastavščini in vrle Mare žige.
V Škofiji bo dne 11. t. m. ožja vo- je povedal tudi posl. Fradeletto z vse hvale znala govoriti po domaČe z Ljudmi, katere zvečer. Ali točno!
litev za V. kurijo. Na prvi volitvi so namreč	vredno odkritostjo — menil je, da noče de-	hočeta zdraviti —to seveda pri nas ni potrebno,
dobili : stranka nasprotna 127, naši 108, so-	lati ministrom neprijetnosti radi postopanja	(Je je že vse postavljeno na glavo, pa naj bo
cijalisti 47 glasov. Ker nobena lista ni dobila	Avstrije, alt tudi avstrijska vlada naj bi jim	še to !
obsolutne večine, bo ožja volitev med laško	ne delala še hujih neprilik, s tem, da spra v-
Ob enem opozarjamo, da bodo v soboto vsejedno plesne vaje od 4. do S. ure zvečer. Doneski za moško podružnico sv. O ljudskem štetju. Ker nam je danes Cirila in Metoda. Potom uprave »Edinosti«
in slovensko stranko.	1 j a njih službene dolžnosti v nedostajalo prostora, spregovorimo jutri po- je doposlal g. Anton Ba bnik, krčmar v Trstu,
Kranjsko veleposestvo. Tudi stranka n a 8 k r i ž j s z njih drugimi š e s v e- drobno o Dem predmetu, na kar opozarjamo ulica Giotto št. 5, za-se 2 K in za Ivana
v žepnem formatu tako imenovanih kranjskih t e j s i m i c u t s t v i. veleposestnikov je čutila v sebi potrebo, da
cenjene čitatelje.
Menda ne treba praviti, katera so ta
s tenkim glasom svojim poseže v vekiki zbor, *še svetejša čutstva« ! Da, to so tista čut-	prošlo nedeljo uprizorilo »Slovansko pevsko
prepevajoči jeremijado o škodljivosti narod- stva, ki spajajo oficijelno in neoficij jln.. Ita-	društvo« v »Narodnem domu« v Barkovljah,
nih prepirov za državni organizem in da se v pohlepnosti po — neodrešeni Italiji,	je izborno uspela. Vse uloge, tudi najmanjše
noteirne za obstoječo ustavo in jednotno orga- recte lm avstrijskih provincijali. Tako govore	in najneznatnejše, so bile v izvrstnih rokah.
potegne za obstoj nizacijo za državo. Ce pa
Je(
veliki Nemci očitno v italijanski komori. Naši zavezniki pa Zlasti sta nam ugajala g. Borovščakov icakor
mogli ustvariti zakone o jednakopravnosti — so vendar-le ! da bi nimb njihove «pravičnosti» in njihove svobodomiselnosti tem bolj blestel —, ne da bi jih zadrževalo to na zahtevanju po državnem jeziku, s čemer zanikujejo one iste od
Urbančiča v Trstu 1 K ; v ptišici g. F urla na »Čevljar baron«. Ta opereta, ki jo je via Geppa H K 75 stot.
/a svetoivansko moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda sta darovala trgovca gg. Škapin in Pirič 20 kron.
Predavanje ua Prošeku. Vinogradniki ! V soboto dne 8. decembra predaval l>o g. Anton Štrekelj, uradnik za vinarstvo na c. kr. namestništvu, v dvorani gospoda Lukše na Prošeku. Predavanje se začne po sv. maši, ki mine okoli 'J. ure.
Proseški vinogradniki, pokažite, da se zanimate za napredek v svoji stroki, kakor so pokazali minolo nedeljo vrli Križani. I'de-ležite se torej vsi in gotovo se ne boste kesali.
ODBOR
;iua) ter jih nadomestiti s češkimi. Je vedel v svoJ° okorno in dokaJ nedoločeno 3stuištvo pa je sistiralo ta sklep. uloS° spraviti življenja. Pa kaj naj govorimo a je o tej priliki poslalo mest-° posamičnih uloga h ! Skupni u t is je
Podplat in gospa Grmekova kakor Marička.
--Njih igra je bila zares uzorna ; izvajala sta
svoji ulogi dosleduo od začetka do konca.
Tržaške vesti.	Občudovali smo krasni glas g. Stularja kakor
Beseda gospodu cesarskemu naniest-	željna; igra njegova pa se nam je zdela
njih samih ustvarjene zakone, potem se ne nikn v Trstn. Praški mestni svet je skle-	včasil\ malce Pretirana, kar je moral go-
smemo čuditi, ako se tudi njihovi adepti na nil odstraniti nemške nadpise na nemških	sPod Štular občutiti tudi sam, ker je bil
Kranjskem ne ženirajo govoriti o mirnem ljudskih šolah v Pragi (v onih seveda, katere	semtertje precej upehan. Gosp. Jakob Stoka mejsebojnem življenju med narodi in o zako- vzdržuje obči nito zajamčeni slobodi v 'lastnem razvijanju Praško namestništv in zahtevati zajedno — nemški posredovalni Odlok, ki ga
jezik, katera zahteva že v kali mori vsako „emu svetu, pravi: K 'zunanji opremi šol-	bil " ^ j o I j i: kipeče življenje brez vsake
dispozicijo za poravnanje narodnih prepirov, skega poslopja spada nadpis, iz katerega mora	mrtve točke' razun dolgočasnega kupleta, ki
Ti grofi in baroni na Kranjskem so tuja biti razviden namen dotične šole. Nadpisu je	£a Je l)el NaeelJ- Zbor Je bil izvrsten' kakr,r
rastlina, presajena na naša tla, ki se ni mogla namen, da pojasnjuje starišem vrsto šole in	drugače ni mogoče pričakovati pri tako od-
jiikoli aklimatizirati in stopiti v kontakt z nje učni ježih... Šolske oblasti imajo paziti	K«116111 pevovodji, kakor je g. Srečko Bartelj. ]>Tišel na volišče s tremi polu«»letnimi sinovi,
duševnim življenjem naroda, kamo-li da bi na to, da odgovarjajo šole svojemu zakonitemu	~ Tudi °8tale t<>čke vsPoreda> zlasti Foer- §tarejši sin je bil v volilni listi za V. ku-
imelo zmisla za njega politična stremljenja! namenu ter da so urejene po svrhi, ki jim	sterjeva »Domovini«, so žele obilo priznanja. rjj0? 0ge pa jn ostala dva sinova — nista
Oni se čutijo nositelje starih preživelih tra- j0 je odkazal zakon. Mestni svet nima torej	Vojaški orkester domačega pešpolka je na bUa „pisaiia f
<licij. Taki so in taki ostanejo, dokler se na- pravice, pritrjati na šolskih poslopjih nadpi-	naže veliko veseiJe sviral skoro sa,ne sl°"
rod na Kranjskem ne vzdrami in zave ter s sov, katerih ni odobrila šolska oblast, ker bi	vauske komade.
kmetijske družbe.
Vesti iz ostale Primorske.
X Kako zmaguje 1 a h o n s t v o v Is-tri! Josip Furlanič iz srednje Škofije je
Kakor temu, tako se je godilo tudi drugim, zato smo prišli samo tlo 108 glasov,
primerno energijo odkaže tem baronom in	s tem preprečal namen teh nodpisov! grofom tisto mero politične važnosti v deželi Fiat applicatio! V tržaški okolici imamo
s 95% slovenskega prebivalstva, mero, ki je	ljudskih šol s slovenskem učnim jezikom. Za- t »tehničnim zavodom, ter se je poškodoval
tam blizu — ničle. Tem baronom in grofom	koniti namen teh šol je ta : vzgajati sloven- ^nanje. Zaroogel pa je nadaljevati vozijo,
se ne čudimo. Ali enemu med njimi, ki je sin	ske otroke na podlagi slovenskega učnega
Voz električnega trainwaya je trčil ^^ smo imeli na(j t»n0 Volileev na volišču!
včeraj z nekim navadnim tovornim vozom pred
V vozu so bile tri osebe, katerih se nobeni
naroda, ki je celo izišel iz priproste slovenske jezika. Ta namen okoličanskih šol bodi raz- ni	nič bude^a ; velJa gIede sl>™-
koče in ki je bil celo nekdaj dopisnik slo-	viden z nad pi so v na šolah ; nadpis sam vodnika in zavirača. — ;i>anes zjutraj pa je
venskih listov, ki bi mogel in moral torej —	obveščaj roditelje za šolo godnih otrok oka- traimvav na barkovljansk. cesti po voz. I jed-
vzlic temu, da se je visoko povspel — umeti	kovosti in svrhi dotičnih šol ! Kar velja za
duševno življenje naroda,gospodu gorenjskemu	Prago, mora veljati tudi za Trst; saj živimo
baronu Sch\vegelu ne moremo odpustiti, da	v isti državi !
Tako zmaguje lahonstvo v Istri, ali — zadnjikrat!
Dodamo naj namreč še to, da Lahi sami pravijo: »Ali sedaj, aLi pa nikdar več!!«
X T a k o gospo d a r i j o ! V srednji Škofiji zelo potrebujejo vodnjaka, kerjim
postavlja svoje ime na take proglase, kakoršen	Mi ne vemo, da-li je njegovi eksceleuci vozu ->e ,,stal° ^poškodovano. — Zopet in
je oni kranjskega veleposestva in da nima ZI1ano, da vse te šole po okolici, namenjene j zol>et treba PriP°rožatl voznikom, naj bodo-izmisla za prave naloge veleposestva, kakor za vzgojo slovenskih otrok, imajo izključno
nega konja, ki je ostal mrtev. Tudi dotični v ,>0ietIiem $asu običajno pri ran nj kuje vode. voznik je bil poškodovan in so ga spravili na p^gjij so torej, naj bi se jim pomagalo. I/, zdravniško postajo. Osebje na trannvavskem (]eže]ne blagajne so jim dovolili 1500 kron
v napravo novega, oziroma v popravo starega vodnjaka. Miljska občina, pod katero spa-
jih je označil pokojni grof Henrik Clam- ; italijanske nadpise! Njegova ekscelenca morda IVIartinic, ki je rekel o posebni priliki: «Po ni mogel opaziti tega ob obilici drugih po-
•mojem prepričanju mora imeti velej>osestvo	slov, drugi pa ga bržkone tudi uiso opozorili
globoke korenike v tleh domovine ; trdne	na to. Naj nam torej oprosti blagohotno, ako
korenike, a ne le v grudi, ampak v dušev-	si usojamo — sklicuj^ se na gori omenjen1
nem življenju in v prizadevanju naroda, mej	odlok namestništva praškega — danes opo-
kateriin živi !»
Od kranjskih baronov in grofov ni pri- lici ne odgovarjajo svojemu zakonitemu na-
delu trgovine z jestvinami Frana Mi kola v »vicolo cieco« št. 2 ; požar je uničil vso zalogo blaga s pohištvom vred. Po naporu, ki je trajal poldrugo uro, se je posrečilo gasil-zoriti ga na to, da nadpisi na šolah po oko- cem, pogasiti požar. Škoda, ki jo je provzro
skrajno previdni, ko se jim bližajo vozovi (jaj0 škofije, je poslala enega moža, ki je za električnega tram\vaya.	^ |rec; petdeset) kron »poUHtal« stari vod-
Požar je nastal prošlo noč v zadnjem. njak, tako, da je sedaj slabeji, nego je bil
prej! Ostalih 14i>0 kron pa Škofija ni videla ! Tako skrbe gospoda za svoje podložne Vprašanje je, kam je prišlo 14">0 kron, namenjenih za gori omenjeni vodnjak ?
X Bolj tajno! Pio Gambini iz Kopra, čil ogenj, še ni določena. Prodajalnica je bila je tudi imeniten mož v italijanskem tal>oru,
•ča ko v a ti, tla bi se povspeli na višino take 1 menil, oziroma, da niso — kakor bi morali zavarovana za 5000 kron.
je tako-le rekel na Škofiji v pogovoru z dr.
naloge. Tem nujneja je dolžnost slovenskemu |>iti — v soglasju z nameni onih šol.
Po vsej sili bi hotel umreti. 25-letni Derinom in drugimi Koperfcani : »Uavaremo
narodu na Kranjskem, da odpravi to anomalijo, da ti visokorodni gospodje sploh še igrajo kako ulogo mej nami ! Kar čim prej naj jih enkrat pošlje v prezasluženi politični pokoj —
Ozirom na navedeni odlok nameetništva mornar Edvard Coen iz ulice Pozzacliera št. balotaggio. Un altra volta bisogna lavomre
praškega bi bilo umestno tudi vprašanje, da-li so se omenjeni nadpisi pritrdili v spo-razumljenju z ono solsko obhtstjo, ki je pod-
z l)aronom Sch\veglom vred ! Pred ^sera pa i rej en a njegovi ekscelenci. No, ne bi bilo naj bi začeli razmišljati o tem voditelji strank | pravično, ako bi hoteli gospoda namestnika
brez razlike političnega stališča.
nadlegovati s tem vprašanjem. Kajti prekratko
Italijanska komora je včeraj zopet dobo je še le v Trstu, da bi nam mogel dati enkrat krepko posezala sem čez avstrijsko odgovora na tako vprašanje. Le-to zagotovilo mejo. Italijanska vlada je odgovarjala kar na ! pa naj njegova ekscelenca blagoizvoli vzeti na dve interpelaciji, ki se deloma tičeta narav- j znanje, da so oni, ki so [priredili tiste nad-nost notranjih naših stvari. Posl. Cottafavi! pise, ki ne odgovarjajo svojemu namenu, je bil interpeliral radi izganjanja Italijanov iz hote, prorač u njeno in iz narodno-politivnih raz-avstrijskih dežel, posl. Fradeletto pa je poleg ' logov preprečili namen nadpisov na ljudskih tega hotel še vedeti, zakaj da je avstrijska šolah, kakor ga nam definira odlok namest-
2. je poskusil včeraj popoludne na šetališeu	pju jn gCondon. I socialisti si sono rit i ruti,
pri sv. Andreju četrti samomor : prerezal si	a(jesso ge daremo sotto agli Croati !« (Imeli
je žile, a neki Čuvaj šetališča iu neki redar	borno ožjo volitev. I>rugikrat treba delati
sta preprečila hujšo nesrečo.	bolj tajno! Socijalisti se odtegnejo volitvi.
Mueeilik dela. Ključavničar »telauič-	Sedaj vdarimo po Hrvatih!)
nega zavoda« Jernej Hrovatin je včeraj po-
Pio je govoril, ne mene se za naše,
aički in oprema v zalogi ; v ulici Barriera vecchia 16, hišna oprava ; v ulici S. Marco 2G, hišna oprava; Ca m po S. Giacomo 11 in v ulici Ataroo 20, oprema v zalogi in
onega poprsja je popolnoma molčal, mesto trebao, da na šolah po okolici zableste nad- ! hišna aj*rava; v restavracij i Giardino pub-
A-lada prepovedala razkritje spomenika Gio- ništva praškega!! vanni Pratiju v Tridentu. Na ti dve interpe- ,	Ako bo njegova ekscelenca tako dobro-
laciji je podtajnik Fusinati odgovoril toko, | ten, da vzame na znanje to naše opozorjenje, ■da ni rekel ni tako, ni tako — a glede, se udaja.no nadi, da~nfftaudoma ukrene po-
nesrečil na delu; padla mu je težka železna	so bili v bližini t Škoda, da je nekdo opo-
plošca na nogi ter ja nevarno poškodovala.	zori[ Ga m bi nija na »tujce«, drugače bi bili sli-
Dražbe premičnin. V petek, dne 7.	šali še kaj več takih!! Gambiniju je nekdo
decembra ob 10. uri pred pol udne se bodo vsled	rekel: »O comprarlo o mazzarlo 1« (Ali ga
naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-	j podkupiti, ali pa ubiti !)
vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin :	Vse to se je vršilo pred voliščem na
v ulici Squero Naove 13 in v ulici Farneto	spodnji Škofiji iu sicer dne	novembra
T, železna blagaj.na, stiskalnica, tehtnica, vo-	l. 1900.
X Sličice z volitve v Novi vasi. Pod piransko občino se nahaja vas Padena. V tej vasi se nahaja mož, ki je prejel 400 gld. od lahouske strani v ta namen, da bi deloval zanje! Ta jpož pa je ostal
veren svojemu narodu — denar pa je shranil ! Koliko so morali gospoda še le plačati onim, ki so se res prodali in delovali za
lahonstvo !
Škedenjski šolski ravnatelj si je na zadnji volitvi dovoljeval vse mogoče zvijače, da je mogel zavajati naše ljudstvo. Nekega P. je nad!ego\ al celo uro časa, naj bi isti volil za Italijane, česar pa mož ni storil.
Ta uzor-učitelj je iskal hrane od hiše do hiše in je med drugim pojedel tudi crk-neno kokoš, katere noben Padenc ne bi bil pojedel! Kak ugled si je pridobil mož v Pa-deni. priča tudi dejstvo, da so ga stari in mladi tikali — nalašč ter ga vabili: Co Vane, pojdi gremo brat oljke J
Neki Ivan Krašovec mu je rekel: Spomni se, kaj je bil tvoj oče — bil je Slovenec, ki ni znal niti laški ! Do sedaj sem t e spo- [ štoval in se ti odkrival, sedaj t i bom obračal — zadnjo plat !
Novovaščani so kleli tega moža tako, da je bilo groza poslušati. Ti vrli možje niso hoteli shraniti konj niti vladnemu zastopniku,
radi njenih hrabrih in vrlih sinov. Padencem ne pravimo druzega, nego, naj izprašajo svojo vest in po vesti naj gledajo, da popravijo, kar so sedaj žalostnega storili. Mi jih smatramo še vedno za svoje brate in prosimo Boga, naj jih razsvetli za bodočnost. Onim Padencem pa, ki so ostali trdni na edino pravi narodni strani, svetujemo, naj storć vse mogoče, da pouče zavedene ! Vsi skupaj pa bodite uverjeni, da ni daleč oni čas, ko bo vsa Istra gledala na vas in vas blagro-vala, ako se otresete vseh lažnjivih zapeljiv-cev ! Sovič U 1 j k a r, po domače »zajčje noge«, si je stekel nevenljivih zaslug za njegove toli oboževane Benetke, ali narod, čigar sin je, ne bo blagroval njegovega spomina....
F. K.
na slovensko razpravo in so le nehote in nevede sledili elementarnemu svojemu nagonu, pobegnivši pred — slovensko govorico. Upamo, da se sčasoma vendar premagajo io svojo nemška ušesa privadijo na slovenščino ; in to tem bolj, ker se jim je z ozirom na njih preveliko službeno žrtvovanje in gorečnost dovolilo takoj za prvi mesec po 50 K doklade.
Vesti iz Kranjske-
* Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda »Pivka« v Št. Petru na Krasu bo imela svoj občni zbor v nedeljo, dne 16. decembra 1900 ob 4. uri popoludne po obi-kamo-li da bi jih bili občinskemu županu gajnem vspored„ v prostorih šentpeterske dru. Bubbi! Rekli so: Naši hlevi s- polni ^ _ Na ol)ilnQ udeležbo vabi hrvatskih konj, mi imamo hlevov, ali ne,	odbor,
za laške konje! In res so morale gospodske | * Osebne vesti. Avskultant v No-kočije v sv. Peter, ki je oddaljen kake pol vem mestUj g (lr Metod Dolenfc, je imeno-ure od Nove vasi!	van S0(jnjm pristavom istotam. Finančni ko-
Šimonu Jakovcu je rekel padenski »ka- m{sar v Ljubljani, g. Makso Kostanjevec, povila« : Ako obljubiš, da boš glasoval z je imenovan višim finančnim komisarjem. — nami (to je z Lahi), boš volil, četudi nisi v Gosp. dr. Ernest Majer iz Škofjeloke je listi ! Ko pa je ta mož šel na volišče z našo imenovan sekundarijem v ljubljanski bolniš-glasovnico — ga niso našli v listi .	nicj — Okrajni šolski nadzornik na Krškem
Cerkovnik iz Padene je streljal, ne da ^ Andrej Šest, se je iz lastne volje odpo-bi bil imel orožni list. Orožniki so mu vzeli vecjaj nadzorstveni službi.
samokres in so odnesli istega na županstvo v	* L j u b l j a n s k o - i d r i j s k a želez-
Pomjanu. Mož je šel tja in skušal, da bi mu n j c a. Idrija se je jela potezati za pridobitev vrnili to strelno orožje, ali tam se mu je železnice. V tej stvari je občinski svet ljub-reklo: Ako volite (v Novi vasi) z nami (z ijanski v SVoji zadnji seji sklenil, da bode Lahi) vdobite samokres nazaj in ne plačate ministerstvu priporočal, da podeli predkon-nobene kazni, drugače zgubite orožje in mo i cesjj0 za zgradbo proge Idrija-Vrh nika-Ljub-rate plačati kazen ! Mož se je potakomnil in jjana jQ to tembolj, ker se je osnoval kon-volil za lahone.	sorcij, ki bo delal na to. da se Idrija preko
Komisija ni vdobila v Novi vasi strehe Vrhnike ZVeže z Ljubljano. S progo na sv. iu je morala »obedovati« v občinski hiši — Lucijo pa bi se Idrija odmaknila od Ljub-sir in kruh !	ljane. Obč. svet ljubljanski ne je izrekel tudi
Nekateri piranski veljaki-agitatorji so se za to> ^a pOStane proga Idrija-Vrhnika-zatekli k našemu Božiču, ki jim je, koso ga Ljubljana neodvisna od južne železnice, vsled hoteli nagovarjati za svojo stranko, rekel : česar bi bilo treba sezidati tudi progo od Mene pustite na miru, jaz sem in ostanem Brezovice do Ljubljane.
naroden Slovenec — kakor ste vi Lahi	* vprašanju o podržavlje-
Novo^aščani so takoj po volitvi zahte- u ajj s e k v e s t r a c i j i premogovnikov vali, naj se »capovili« (vaškemu načelniku) je ijubljanski obč. svet zavzel svoje posebno odvzamejo vse časti, ker je bil on edini stališčc;. Izrekel se je namreč proti tej akciji, izdajalec svojih sovaščanov in naroda našega! jQ je S{>rožji	svet dunajski ter sklenil.
Gospoda župnika Počivalnik in Šašelj sta se c]a ge 0bgina ljubljanska ne pridruži tej ak-morala potiti, da sta pomirila do skrajnosti cijj njtj v tenij ja se podržavila prodaja razburjene duhove! Sklenilo seje, da se vse prem0ga na debelo. Magistrat naj pošlje izvede pozneje in zakonitim potom.	1 na viado prošnjo, da se z vsemi sredstvi upre
Bog obvaruj, da ni bilo imenovanih go- draženju premoga, spodov župnikov — bilo bi nesreče! Potem	* J)aril0 gdč. Jelovškovi, hčeri
pa naj porečejo, da mi dražimo narod!	j tlra prešerna, je dovolil občinski svet ljub-
V Novi vasi se govori, daje »capovila« ljsinsVci. Gdč. Jelovškova dobi iz mestne bla-iz Padene prejel od piranske gospode 400 K, gajne 500 K.
oni iz Nove vasi pa 200 K.	_
Kaka sapa veje v Novi vasi, je raz-	,
vidno tudi iz tega, da so onega Ivana Gri-	OLcljOFSKO VOSLl«
žona iz Krkavec, ki je svoječasno tepel veleč.	_ Osmerica novo došli h sod-
gosp. kapelana Ćemažarja — prav dobro j n. aTakllltantov v Celju. Ti av-nabili! Da ne poreče kedo, da je to barbar- I	ki jih je vjada poslala na celjsko
sko, moram omeniti, daje isti žalil Novo- sod;š^'da se oudi nauče slovenščine, so na vaščane, rekši jim med drugim: »Ljubše mi yQe gtranj porabni _ ie Za reševanje preje, da me jedo male istrske — uši, nego pa j ^^ slov€nskih vlog _ ne! Zelo prav pa velike hrvatske!« - In prišla je vendar go ^ v imenik volilcev mestne skupine »velika hrvatska uš«, ki je G rižo na do dobra celjske Ta imenik jih je bil baje zelo potre.
obgrizla ! !	ben, kajti njih imena so se blestela v njem
Neki Anton Jurišević (Cič) je volil z še predno je njih germanska vzvišenost sto-Lahi. Novo vaške žene so ga zasra movale, ko pjja na celjska tla. V tem oziru trdi neki do-
Razne vesti.
Izdatki in dohodki pariških razstav. Stroški
letošnje svetovne razstave so znašali 65 milijonov frk.. dohodki pa 68 milijonov; preostalo je torej čistega dobička 3 milijone frankov, kar pa ne izključuje možnosti, da so nekatera podjetja na razstavi trpela škodo. Razstava leta 1889. je imela čistega dohodka 10 milijonov, ona leta 1878. pa 32 in pol milijona zgube; razstava leta 1867. pa je bila aktivna za 3 milijone frankov. Razstave je obiskalo leta 1878. šestnast, leta 1889. dva-intrideset in letošnjo triinpetdeset milijonov oseb.
Srečka ljubljanskega mestnega posojila iz leta 1S79. št. 24.556 je bila izžrebana že leta 1890. ter zadet dobitek 25.000 gld., a do leta 1896. se ni nihče oglasil za ta dobitek. Tedaj pa je vsled prošnje trgovca Kar-stensa v Hamburgu izšla sodna prepoved za izplačanja tega dobitka, češ, daje Karstensov trg. tovariš Luk, ki je njemu poneveril več tisoč goldinarjev ter potem baje pobegnil v Ameriko, pokazal njemu že leta 1891. original izžrebane gori navedene srečke. On da si je pred dvema pričama zapisal številko one srečke ter da je torej Luk očividno bil pravi lastnik iste srečke. Dobitek se torej ni izplačal. Sedaj pa se je oglasil za dobitek Žid Arpad Kečkemetz iz Budimpešte ter se je sodnim potom temeljem avtentičnih računov banke »Merkur« v Pešti pogodilo, daje Arpad res kupil dotično srečko (in še jedno drugo) in sicer za svojo mater Klaro. Leta 1889. je ona dala srečki preštempljati ter je jedno istih in sicer ono s št. 24.556, ki je bila leta 1890. izžrebana, leta 1900. podarila svojemu sinu Ar-padu. Ko je le-ta, pregledovaje listo o lzžre-banjih banke »Merkur«, našel svojo srečko med izžrebanimi, je potom neke banke zahteval denar, katerega pa mu niso hoteli izplačati vsled prepovedi trgovca Karstensa v Hamburgu. Na to je nastopil Arpad Kečkemetz sodno pot in minolo soboto je sodni dvor razglasil razsodbo, glasom katere je Arpad Kečkemetz po vsej pravici postal in ostal lastnik srečke št. 24.556, da je torej njemu izplačati dobitek v znesku 50.000 K. Karstens se je zadovoljil z enim tisočakom kron. — Pazite torej na srečke, ker je vedno ljudij, ki so drzni dovolj, da začno pravde za čisto krivično stvar ter skušajo oslepariti in prevariti cel6 oblastva.
Loterijske Številke, izžrebane dne 5. decembra t. 1.
Praga	11 24 13 89 58
Lvov	79 2 53 82 41
! -
se je vračal uazaj v Sv. Peter. Isti se je kasneje povrnil s steklenico vina v roki ter
je poklical vso gospodo iz Pirana skupaj in u:ijtj veg slovenskih uradnikov, ki so že po
pisnik v »Narodu« tudi, da v istem celjskem volilnem imeniku ni pri belem dnevu z lučjo
jim ponudil piti menč: »Ola Jureti, pojte sem, tla vam dam piti!« — Piranci so se »spoštljivo« odkrivali staremu »Ciču« v kratkih hlačah! Piranski tajnik je stegnil roko po vinu, katero mu je starec ponujal, a se je — opekel, kajti starec je takoj odmaknil vino rekši zbadljivo : »Čekaj Jure, prvo moram piti jaz!« in je tudi res pil, na kar je navstal obči smeh na obeh straneh !
Ne morem zaključiti teh sličic, da ne bi še enkrat prisrčno zahvalil vse Novo vaščane za bratski vsprejem in pogoščenje, za impozantno spremljanje ven iz vasi, za pevanje krasnih pesmi, osobito one »Hej Slovani« in one o naših sokolih — Mamliću, Spinčiću in Laginji !
Bog stotero povrni vsem vam, ki ste z dušo in telom naši iu niste klonili duhom niti pred vso piransko gospodo!
,Nova vas mora ostati zgodovinska za-
tri leta v Celju. »Narodov« dopisnik poroča tlalje, da so nekateri členi osmerice celjskih avskultantov pokazali svojo marljivost in navdušenost za priučenje slovenskemu jeziku na jako lep in temeljit način. Prišli so namreč kakor poslušalci na kazensko razpravo proti uredniku »Domovine«. Koje dr. Mravljag, zastopnik tožiteljev govoril, so poslušalci — poleg avskultantov je bilo navzočega še mnogo znanega celjskega »občinstva« — živo odobravali njegova izvajanja. Ko pa je branitelj dr. Vrečko začel slovenski govoriti, je »občinstvo« s hrupno demonstracijo zapustilo sodno dvorano. To je umevno! Edino čudna je bila o tem le okolnost, da so se tej demonstraciji pridružili tudi oni avskultanti, ki so se prišli v Celje učit se slovenščine in so z drugimi vred tudi ostavili dvorano. No, mi smo uverjeni, da so gospodje prišli z najboljšim namenom
Brzojavna poročila.
Hrvatski sabor proti vinski klavzuli.
ZAGREB 5. (Priv.) V današnji seji je poslanec Žerjavid utemeljeval svoj predlog, da je odpraviti vinsko klavzulo v pogodbi z Italijo, naglašujć, da nas je Italija preplavila z vini sHbe kakovosti na škodo Istre, Dalmacije, Hrvatske in Slavonije. Dosedaj se je uvozilo takega vina 10 milijonov hektolitrov, kar pomeni toliko, kakor da je Italija dobila od nas okolo 200 milijonov kron. Predsednik je govornika opominjal radi napadov na avstrijsko vlado. Glasovalo se bo o tem predlogu jutri.
Nemčija in Maroko.
BEROLIN 5. (VVolff.) Iz Maroka javljajo dne 28. novembra, da se je nemškemu poslaniku na sultanovem dvoru , baronu Neutzingen, posrečilo povoljno rešiti vprašanje glede odškodnine za umor nemškega poslanika v El-Makki in zaradi aretiranja nekega nemškega podanika.
Nemiri na Turškem. CARIGRAD 5. (K. B.) »Agence de Constantinople« javlja, da neki listi v Sredcu krivo poročajo o dogodkih v turških pokrajinah ob bolgarski meji ter kažejo položaj tamkaj v neugodni luči. Avtentične informacije na licu mesta da morejo opovrči tenden-cijozue vesti teh listov.
Ista agencija javlja z otoka »Samos«, da vlada tamkaj popolen mir, dočim poročajo od drugod v nasprotnem smislu.
Ustaja na Kitajskem.
NE\V-YORK 5. (Reuter). Brzojavka iz Pekinga z dne 4. t. m. pravi : Kakor je bilo pričakovati niso prišli poslaniki niti v današnji seji do končnega sklepa, ker Še niso prejeli od svojih vlad nobenih navodil glede preliminarnih pogodeb za mir.
WASHINGTON 6. (K. B.) Državni departement je dobil poročilo, kako so se poslaniki v Pekingu zjedinili glede načrta nagodbe, kateri načrt predložijo nemudoma vladam. Amerikanski poslanik Conger je pooblaščen, da podpiše nagodbo. Podrobnosti nagodbe je težko zvedeti, vendar pravijo, da je prodrl predlog Zjedinjenih držav glede kaznovanja krivcev in odškodnine. Kazen bodi najstrožja, katero more kitajska vlada naložiti. Ista naj prizna tudi, da je dolžna plačati odškodnino. Ostale točke so določili temeljem predlogov francoske vlade.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 5. (Reuter.) Brzojavka iz Gra-hamto\vna pravi : Danes jutro so našli, da je brzojavna zveza pretrgana. Žica je bih prerezana ne daleč od mesta. Dogodek je pro-vzročil mnogo vznemirjenja, ker se je mislilo, tla je to storilo kako bursko poveljstvo.
LONDON 6. (K. B.) Kitliener javlja iz Bloemfonteina : General Kuox je napal četo generala I)e\veta blizu Bethulienmithfielda ter pregnal sovražnika vseh stališč. General French javlja iz Potchefstrona : Kolona, ki je operirala blizu Lorberga, je ujela mnogo sovražnikov, zaplenila več tisoč glav živine ter pregnala 500 Burov iz okolice.
Trgovina in promet.
Denarni trg.
Dne 4. t. m. je bilo na dunasjkem javnem trgu zahtevanje denarja živahno ter so stavki za bančne akcepte prve vrste poskočili 47/io%- Vloge na dunajskem glavnem zavodu avstroogerske banke so znašale 9 milijonov kron. — Podaljševalni stavki pri bankah so znašali okolo 4'/«» pri zasebnikih pa 5 do 574%- — Zasebni diskont v Bero-linu je znašal 41/4.°/0-
Trgovinske vesti.
Budimpešta 5. Pšenica za oktober K. —.— do .— Pšenica za april 1901 K. 7.48 do 7.50 K. Rž za oktober K. 7.66 do 7-68 Rž za april K. 7.18 do 7.20 Oves za oktober K. .— .— Oves za april K. 5.57 do 5.59 Koruza za september .— do .- - Koruza za oktober .— do .— Koruza za maj 1901 K. 4.92 do 4.93
Pšenica: ponudbe dobre, povpraševanje bolje, trdnejše. Prodaja 40.000 m. st. 5 st. višje. Vreme: dež.
Hamburg 5. Trg za kavo. Santos good average za december 34*75, za marc 35.50 za maj 35.75 za september 36.50 Denar.
H a v r e 5. Santos good average za november po 50 kg. Frcs. 41.75, za marc po 50 kg Frcs. 42.50
Dunajska borza dne 5. decembra.
Državni dolg v papirju „	„v srebru
Avstrijska renta v zlatu
„	„ kronah 4°/c
Kreditne akcije . London 10 Lsr. .
20 mark.....
Napoleoni.....
100 italijanshih lir . Cikini .	.
včeraj	ilaue*
98.40	98.55
98.—	98.25
11(5.45	117.—
08.45	98.50
675 —	673.65
240.25	240.25
23.51	23.51
19.16	19.16
90.70	90.70
11.34	11.34
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v škatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih bolj sili lekarnah kakor tudi po celi Evropi. »
Škatljica stane 6 O stotink.
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pri cerlCTi st. Petra (Piana Rosario pod umsko Joto)
priporoča svojo
bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke PoStne naročbe se izvrše v tistem dneva. Odpošiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drob«« ter izvršuje iste z največjo natanjčnoitjo ia točnostjo po konkurenčnih cenah.
Z« mnogo broj n« naročbe »e priporoča
Josip Stantifi
čevlj. Mojster
Dunajska filjalka
Hranilne vloge na knjižice a 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in razvinkuliranje obligacij.
POBI. ANO.
Slavna gospoda !
V	prijetno dolžnost si štejem, zahvaliti se Vam, dragim bratom Slovencem, da ste me počastili se svojim obiskom na mojih predstavah.
Osobito se pa zahvaljujem gg. profesorju Mandiću, dru. Rvbrfr-u in Josipu Mandidu, ki so mi šli tako prijazno ua roko v vsakem obziru. Lepo se zahvaljujem tudi cenjenemu listu »Edinost«, ki je tako laskavo ocenjevala in priporočala moje predstave, kakor tudi slavnima pevskema društvoma, ki sti ra-dovoljno in ljubodušno nastopali na mojih predstavah.
Častiti bratje !
Uverjeni bodite, da utis, ki ste mi ga napravili se svojo rodoljubno požrtvovalnostjo, ostane trajen v mojem in moje soproge srcu. Moje največe veselje bi bilo, ko bi mogel jaz kedaj nastopiti mej Vami v veči družb1' in v veči vlogi, v kar izrekam prijetno »Na svidenje !«
Zahvalivši se Vara še enkrat v svojem in svoje soproge imenu, Vam kličem prisrčni »Z Bogom !«
Z odličnim spoštovanjem
Božidar Gavrilović.
Poslano.
Ker je Ivan Postojna, sin Albina, javno trdil, tla sem mu jaz dal 4 krone v ta namen, da ne bi šel volit v Plavje in je cel<5 v veži nove hiše svojega očeta na Škofij i razobesil 4 krone, češ: vidite, ta je hrvatski denar obešen : — kar potrdelahko priče Anton Pohlin Matijev, Rudolf Mavric Ivanov in drugi — s tem je rečeni Ivan Postojna mene žalil na časti, izjavljam, da je drzna laž, d a b i b i 1 j a z njemu dal 4 krone, pač pa jih je on meni dal za pot, ki sem jo napravil zanj v Trst radi neke puške.
V	Srednji Škofiji, 4. dec. 1900.
Ivan Huzlovič,
vaški odbornik.
Najboljši in najpopolnejši
glasovirji (pianini)
se vkupijo najceneje proti takojšnemu plačilu aii na mesečne obroke od Hi kron više^ (tudi na deželo) neposredno pri tovarnarju
HENRIK BREMITZ-u
c. kr. dvornem založniku glasovirjev (pianinov) v TRSTU. Borzni trg št. 9.
Svetovna razstava v Parizu 1»00 »Srol.rua kolajna«, ti je najvišje odlikovanje Avstro-Ogerske za pianofort«.
Zaloga
Ta
SivnostenskA banka
na Dunaju, L, Herrengasse 12.
sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednosti, zatorej
______:____IA ■
Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcah, Taboru, Benešavi. I glavi. Moravski Ostravi.
naj se zahteva povsod le:
KAVA DRUŽBE SV.CIRILA iN METODA V LJUBLJANI.
M AL POLOŽI DAR DOMU NA ALTAR:
ZALOGA PRTHV. JEBAČINU V LJUBLJANI.
Razglednice!
Jticmanje, prva slovenska občina grško katoliškega
obreda s staroslovenskim bogoslnžnim jezikom. O O O
Vdobivajo se pri Janko Troštu v Trstu, ulica Molili piccolo štv. 3,1. nad strop

I
olja in kolonijaliiega blaga.
Podpisani ima čast javiti slavnemu občinstvu, da iina v
ulici (jhega št. 11. v crstu
veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja, kisa, mila, kave, sladkorja, riža itd.
Bogat izbor mila za perilo. Prodaja na drobno in na debelo ter prevzema poštne pošiljatve od 5 kg. naprej proti povzetju.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča uda ni
Alojz Trevisan.
^ajhitreja razprodaja
350 komadov za gld. 1.80
1 krasna pozlačena ura z lepo verižico s 3 letnim jamstvom; 1 krasen jantarjev ustnik za cigarete ; 1 krasen prstan z imit. žlahtnim kamenom; t> komadov najfinejših žepnih rut; 1 garnit. manšetnih in naprsnih gumbov iz double-zlata, vsi s patent, zaponko; 1 lepo dišeča toiletna žajfa ; 1 najfin. žepni nož; 1 najfin. *novčarka od usnja ; 1 krasno toil. ogledalo z etvijem ; 1 najfln. žepna pisalna oprava; 1 par najfin. gumbov za dame z imit. briljanti, jako premotljivo; 20 predmetov za dopisovalno porabo in še 300 kosov različnih predmetov, ki so pri hiši neizogibno potrebni. Vse skupaj z uro vred stane le gld. 1.80. Razpošilja proti povzetju
Ch. Jungvirth, Krakovo 5/40
gfjZa neugajajoče se pošlje denar nazaj.
„Ljubljanska kreditna banka
^	v Ljubljani
Spitalske ulice št. 2.
-—la
Praško domače zdravilo
iz lekarne B. Fraper-ja t PfajrTk*---
Dr. Rosa Balsam --
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S
varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Letama B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalaptelja „pri črnem orlu'
El
Praga, Mala&tran, ogel Spornerjeve uiice.
Vsakdanje postno razpošiljanje.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: O. Luciani, E. Leitenburg, P. Prendini, S. Serravallo, A. Suttina. C. Zanettl, A. Praxmarer.
I I
I I
Slovenci!
Slovenke!
Voščilo (Biks)
v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je najboljši na celem svetu. Ta biks da brez truda in hitro najlepši blišč ter vzdrži usnje mehko,
o o o oo oo oo
Zahtevajte to voščilo v vseh prodajalnicah!
glavno zalogo ima 3van $rufovka, zaloga usnja, v Gorici.
I las^i
Kwizdov Korneuburški prašek za krmljenje živine


Nakup in prodaja	J
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih.
Veterinarno - dijetetlčno sredstvo za konje, arovedo in ovce. Rabljen skoro 50 let ie v mnogih hlevih, kedar živina noče rada jesti, kedar slabo prenavlja v zboljšanje in pomno-žitev redilnosti mleka pri kravah.
Cena ,/l Skatljica kron 140. '/» ikai-ljice 70 stot. Pristen je le se zraven 3toječo varnostno znamko ter je ca prodaj v vseh lekarnah in drogerijah Glavna xaloga
Fran Ivan Kwizda,
c. kr. avatr. ogerski, kralj, rumunaki In knežje bolgarski dvorni zalagate I j. Okrotnl lekarnar, Kom eubmr g pri Dunaja.	<
Posojil* na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
w
zavarovanje proti kurzni izgubi. Promeie k vsem žrebanjem.
Cenjene gospodinje! skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo.
Xigliolja prevlaka za podove
je Fernolendtov
blišceči lak
podove
; v četero nijansali za mehak les, ki pokrije vsako j prejšno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in je trpežen. 7. a 10 Q m. zadostuje 1 kg. po - kroni v plehasti škatlji.
Ces. in kralj.	priviligirana
tovarna kemičnih izdelkov
ST. FERNOLENDT
Zaloga :
Dunaj, I Schulerstrasse štv. 21.
Ustanovljena J<Sj2.
Razpošilja se tudi po poštnem povzetju.
Nadaljne specijalitete : pisalna in kopirna Črnila, ne premori j ive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov „ Vandol". Kovinska čistilna zmes. srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje
icščHo (biks)
Cenik pošljem brezplačno poštnine prosto.
Važno za vsakega!
Razpr odrija!
IVi nečuveno nizki ceni se dobi za samo
2 gfl. 95 nč.
krasna garnitura obstoječa iz
14 krasnih dragocenih predmetov
in sicer :
1 ura od niklja, Anker remont, (na željo tudi posrebr.) z lepo razrezljanim pokrovom, točno urejena s 3 letnim jamstvom in škatljico. 1 krasna goldiu ali ni kljasta okropna verižica | s privesom. Parižki sistem. 1 goldinjgla. za kravate z imitir. briljanti. 1 par gumbov za mansete, znamka »(iarantie . [1 garnitura (o komadov) gumbov za srajce in ! ovratnike.
i 1 par uhanov iz pristne^a srebra, uradno ! puncir.
! 1 goldin prstan S krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etvijn.
Vseli 14 krasnih i" vrednostnih predmetov z uro Anker-Kemont. vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali po naprej
poslanem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
Krakovo - St radom IT. - Krakovo
Neodgovirjajoče sprejmem v S dneh nazaj in povrnem denar, vsled česar ninuL kupec nikakega rizika.
liogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasen žepni album s lf> razglednicami mesta Krakovo.
KJCCOCOOOCOCCOOOC
Jabolka
IMF" najfinejše vrste
lOO kg*. 8 gld.
nižje vrste 5 gld. nefrankov&no, ]»<► povzetju pošilja
J. Razboršek
Šmartno pri Litiji (Kranjsko)
Sprejemanje denarnih vlog
na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 47,°/0 obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt meajio najkulantneje. Borzna naročila.