210. Številki. _______ Ljubljana, v sredto 15. septembra. XIX. teto, 1886.
Ichaja vaak dan *v«»ft-r, ikiiMi nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman M a v Htrij ■ ku-oR er ske detnl« zh vrni l«to 10 ^Id., zh pol let*. 8 gld., za četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j ubij a no brez pošiljanja na dom za v ae leto 13 *id., y.a četrt leta 8 jfld. 30 kr.. /.a pideti iuhs«c 1 »r Ui   10 kr. Zh pošiljanje na dom računa ae po
10 kr. za uiesoc, po 30 kr. za ćetrt leta. — Zh tujo dežele toliko već, k»s.«>r poštnin* znaan. Za oznanili Alaeuje s«* bd ietirist« >pno petit-vrat« po 6 kr., će 8« oznanilo jtsdtnkrat tiska, po 5 kr.,      b»- dvnkrut, In po 4 kr. č« »•* trikrnt hI] večkrat tiska. Dopfai naj ae isvpie irankirati.      Rokopisi      ne vračajo. Uredništvo in upravniStvo je v Rudolfa Ki r hi fra hiti,   GMe.daliftka stolh-i". Upravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnin«, reklamacije, oznanila, t. i. vim »duiinistrativne »tvari.
Slovenski učitelji, organizujte se)
,V slogi je moč."
Člani vsakega stanu zdruievajo se dandanes ter si narejajo združitve ali društva, ki zastopajo njih interese na zvunaj. Vsak stan si je v svesti svoje veljave in hrepeni za tem, da povekša in ntrdi svojo veljavnost.
Ali naj učiteljski stan v tem splošnem teženji zaostaja? Ne, ne in ne! Res bo že davno izprevi-deli učitelji ogromno korist učiteljskih društev, ter si nekaj takih osnovali ha štajerskem, Kranjskem in Primorskem, uverivši se, da je le v skupnem složnem delu napredek zagotovljen. Ali vsa ta dru štva niso še imela povoljnega uspeha, ker ne stoje v nobeni zvezi mej seboj. To so le posamični raztreseni udje, katerim Se nedostaje glave, nedostaje osrednje združitve, od koder bi se razširjeval blago-dejni upliv v vse slovenske pokrajine. Primanjkuje še slovenskemu učiteljstvu prave organizacije, ki bi Vzdrževala mejsebojno solidarnost, ki bi zagotovila potrebne duševni* vezi in ustvarila živo občevanje in tesno dotiko mej raznimi posamičnimi učiteljskimi društvi.
Pogledite brate Hrvate, Čehe, pogledite ohole sosede Nemce — povsodi so ustanovljene velike zadruge, ki združevajo učitelje po raznih narodnosti). In take učiteljske zadruge potrebujejo tudi slovenski učitelji.
Res bi bilo bolje, ko bi vsi učitelji Cislitavije imeli jedno veliko skupino, katera bi skupno zasto pala njih koristi,  pospeševala njih težnje.   Ali na rodnostna ideja, nad vladajoča vsa dnevna vprašanja, prošinila je vse slojeve Človeštva. Kamor se pogleda, povsod ljuti boj za narodnost. In ravno nemški uči telji. ustvarivši si svoj „Deutsch-oesterreichiseher Lehrerbundu, pokazali so s tem, da ne marajo svojih nenemških kolegov, da jim velja narodnost več, nego skupni interes stanu, ki je vender načelno pri vseh učiteljih jeden in isti.
Tako treba tudi slovenskim učiteljem stoječim na stališči svoje narodnosti, ustvariti združitev, zvezo, s katero pokažejo nemškim kolegom, da se pri svojih interesih zavedajo svoje narodnosti ravno tako kakor oni.
In kje naj bode sedež te združbe? Kje neki, nego v naši metropoli, beli Ljubljani, kjer naj se osredotočijo vse težnje Slovencev in od koder naj se širi narodni duh v vse posamične kroge ter jih jači in krepi k napornemu in plodonosnomu delu v blagonosni prid vsega slovenstva.
Na delo tedaj, slovenski učitelji, posebno Vi Ljubljanski! Ukrenite, kar je treba k dejanski združitvi slovenskega učiteljstva. Povse dobro piše A. G. v n Popotniku od 10. sept. t. 1 , kateri spis sem rabil v podlago temu Članku, kjer pravi: „Dokler pa slovenski učite Ij i ne bodo i ineli svoje osrednje združbe, ki bode negovala mej-se boj nos t in zaslopnost učiteljev v vseh slovenskih pokrajinah, — toliko časa o solidarnem postopanji slovenskega učiteljstva prav govora biti ne more."
Občni združbi slovenskega učiteljstva pa še nadalje treba pravega glasila. Imamo sicer dva šolska lista: »Učiteljskega Tovariša" in „Popotniku" (o „Šoli" ne vem, ali še životari ali ne), ali oba ne poučujeta dovolj svojih čitateljev o vseh razmerah, težnjah in težkočah učiteljstva VBeh slovenskih pokrajin. „Učiteljski Tovariš" ozira se v prvi vrsti le na Kranjsko, ,.Popotnik" na Dolenji Štajer, a o delovanji primorskih kolegov zve se le malokedaj kaj. Pri tem je pTi še v poštev jemati, da si le peščica učiteljev vzdržuje oba šolska lista, dočim velika večina, imajoča le po jeden lise, pozna komaj šolske razmere svoje kronovine. Treba bo zatorej ali jednega obstoječih listov preosnovati, ali nov list ustanoviti v tem zmislu. da se bode oziral na brižljivo delovanje učiteljev vse Slovenije, vsa kega posamičnega učiteljskega društva, posebej pa seznanjal učitelje s težnjami in uspehi slovanskih sobratov.
Ravno izvestja vrlo razvitega šolstva v delavnih Hrvatih, v energičnih in vztrajnih Č-hih in drugih Slovanih poučila bodo slovenskega . učitelja v marsičem. S tem pa se ne bode povzdignila in ukrepila samo slovanska vzajemnost, nego tudi naše šolstvo popelo se bode na višjo stopinjo dovršenosti Takega lista pogrešamo še živo in povse nujno potrebno je, da bi v učiteljskih krogih jeli misliti in delovati v njega ustanovitev. Ta šolski list pridobiti
bi si i mel seveda vrlih sotrudnikov. Pri vsakem učiteljskem društvu izvolil naj bi se dopisnikar, ki marljivo in vestno izvestival o gibanji in stanji do-tičnega društva. V vsakem slovanskem plemenu pridobiti bi se imeli poročevalci za ovo Šolstvo. Ako pa bi to ne bilo mogoče, upotrebljali naj bi se saj razni slovanski Šolski listi, ki prinašajo dovolj gradiva tega področja. Izključiti bi se še imeli nadalje vsi strogo znanstveno pisani sestavki, ki itak bolj prijajo kakemu znanstvenemu listu, recimo „Krešu", nego li šolskemu listu, kateri naj bi napolnjeval svoje predale le zgol s šolskim blagom in z razpravami raznih panog vzgojstva ali pedagogike.
V tem zmislu uredovan list poučeval bode učitelja in mu razširjeval duševni obzor. Razven tega zadostoval mu bode namesto dveh šolskih listov le jedeu ter bode si pri tem še prihranil naročnino za kateri drugi lisi.
Slovenski učitelji ! Premislite in prerešetajte navedena vprašanja v vnš prid in korist slovenskega naroda! —h.--
Politični razgled*
m o t ia nj e (leže 1 .
V Ljubljani 1 5. septembra
l'ra»iki mestni zastop se je bil pred nekaterimi meseci načelno izrekel proti povišanju Šolnine na srednjih šolali. Mestni šolski sovet je pa vendar predlagal sedaj, dn se poviša šolnina na občinski realni gimnaziji na Midi strani v Pragi, ker dežela obeta za to šolo 50O0 gld. podpore, ako bode šolnina primerno visoka. Mnogo mestnih odbornikov je odločno ugovarjalo proti povišanju šolnine, ker bi to prisililo mnogo čeških dijakov, da bi ustopili v nemške srednje šole, kjer se glede Šolnine liberal-neje postopa. Po precej dolgi debati sklenil je mestni zbor, da se šolnin U poviša, ako dežela zagotovi stalno podporo.
Vloritvshi Cehi so poslednje desetletje vendar marsikaj dosegli, če tudi ima deželni zbor nemško večino in tudi vlada ni pOSebno Čehom naklonjena. Pred devetimi leti ni bilo v Brnu še nobene češke javne ljudske šole, sedaj so pa že tri. Da so toliko dosegli, imajo se zahvalit' pred vsem le svojej odločnosti.
LISTEK.
Novi koledar.
Starolafika povest — prevel M. C. (Dalje.) II.
Na Mirandolskem dvoru pričelo se je živahno gibanje, prišel je nov snubač, vojvoda Cambridg-ski.
Kneginja se je s svojo ljubljenko — krasno dvorno damo Lukrecijo — v svoje sobe zaprla. Lu-krecija sedela je pri nogah kneginje in jej ravnokar prebrala pismo vojvode, s katerim je naznanil svoj prihod.
„Kaj meniš, ljuba deklica," reče kneginja, -da naj temu, — ne vem kolikteremu — snubaču odgovorim?!"
Lukrecija je molče opazovala obraz kneginje. „No?" vpraša Sofija.
„Jaz bi rada prej na Vašem obrazu brala," odgovori Lukrecija, „zdi se mi zelo žalosten! Pred vsem pa mislim, da bi si snubača ogledali."
„Ti misliš, da bodem tistega vzela, kateri mi bode dopadal ? — kdo ve ? — mogoče tudi, da nemam nobene želje več!"
„Kaj — Vi ljubezen sovražite?"
„Misliš? — kako bi se jaz mogla potem trije sreče — kakor na primer tvoje — tako srčno veseliti?"
„Sreče?" vzdihne Lukrecija. — „0, Vaša mi lo8t zna, kake zapreke ima najina ljubezen. Grof Montessin ima gotovo vse tiste lastnosti, katere srce stroge matere želi, — a on nema nobene stalne službe pri dvoru — in to —"
„In to — misliš — je le od mene zavisno? Jaz nemam v takih zadevah proste volje. Tvoj vitez je tudi premlad, da bi ga naredila za svojega tajnika — kakor želi tvoja mati; — potem mi je pa tudi papež obljubil poslati moža, ki bode ta posel prevzel. Želji papeža pa m o rum ustreči. A vendar — bodi vesela I jaz upam, da bode tvoja mati moje prošnje uslišala. Torej se še zmiraj lehko o tvoji sreči govori — a jaz —u
Žalostno vzdihne kneginja in oči zamišljeno povesi. Lukrecija se ni upala motiti je, temveč razlagala si je to zamišljenost tako, kakor jej je velelo njeno ljubosumno srce. To je res, da je Montessin brez dvombe najlepši dvornik in Sofija ga je pri vsaki priliki odlikovala. Da ona skrivno ljubi, bila je Lukrecija preverjena, zakaj mu torej Blužbe, ka-
tero je mati Lukrecije stavila kot pogoj zjedinjenju z grofom, ne podeli, če ne zaradi tega, da hoče ravno ona njeno srečo zavirati?! O, to je jasno, da kneginja grofa liubi! — Te in še druge misli rojile so po glavi zaljubljene Lukrecije, a nazadnje premagala jih je vendar ljubezen do kneginje. S solznimi očmi poklekne pred Sofijo, sramežljivo jej razodene svojo ljubosumnost in jo prosi odpuščanja. Osupnjeno jo razžaljena kneginja posluša, a kmalu je njeno dobro srce odpustilo ljubosumni prijateljici. Začela jo je tolažiti, ter jo zagotovila, da jej žaljivega sumničenja ne šteje v zlo. Razodela jej je skrivnost prvega srečanja z Edvardom na Vacinskem polji in žalostno smehljaje nadaljuje: „Bodi torej mirna! ne na tem dvoru, — mogoče, da tudi ne v tej deželi, — biva jedini, za katerega moje srce v brezupni ljubezni bije. O Bog! bojim se, da ljubim — sanje!"
„Kaj?" vpraša Lukrecija, obžalovaje ljubezen prijateljice. „Je li mogoče, da morejo take misli Vaš bistri um kaliti?"
„Slušaj me ! Včeraj, ko sem zadremala — Še na pol vzdratnljena, — videla sem čudovito prikazen. Lep mladenič, kakeisnega, si le misliti moreš, visocega čela,   runienokodrastib las; s polzaprtimi
Razmere v Holgarijl ae še neso dosti pre-menile, odkar je odšel knez Aleksander. Ruski naa protniki vladajo, kakor so poprej. Ruski nasprotniki so v regenstvu, ruski naspnvniki v minister-stvu. Vnanjo politiko vodi Načevič, ki je vse prej, nego prijatelj Rusije. Število ruskih nasprotnikov se je prej pomnožilo, nego pomanjšalo. Do sedaj je konservativna stranka vedno omahovala, sedaj se je sprijaznila z radikalci. Dva konservativca sta celo v ministerstvu. Sicer pa bolgarsko vlado čakajo druge težave. Kmetje nečejo plačevati davka. „Čemu bomo plačevali d*vek, ko nemarno kneza", pravijo. Razen tega je pa vojska radi poslednjih dogodkov precej demoralizovana. Kako mišljenje vlada v Bolgariji, vsaj mej inteligenco, pokazalo je otvorjenja sebranja. Pred DO se je začelo zborovanje, odstranili so iz sobane podobi carja osvoboditelja in Aleksan dra III ; da je to črna nehvaležnost, ni treba pra viti. Pri volitvi predsednika je dobil ruski nasprotnik Živkov 171 glasov, Cankovec pa le neznatno število, ker se je le 221 poslancev udeležilo volitve in so se glasovi še močno cepili. Vseh poslancev šteje sebranje '280 — O kandi latu za bolgarski prestol se še vlasti neso nič dogovorile, če se tudi po bolgarski ustavi mora sniti veliko sebranje že v jed-dnem meseci po izprazuenji prestola. Po listih se je že imenovalo kakih sedem ali osem kandidatov. Najbolj se je trdilo, da Rusija želi videt: na bol garskem prestolu kneza Oldenburškega. Nekemu Pariškemu listu se pa javlja iz Peterburga, da na to kandidaturo tam nikdo ne misli. S princem Val-demarjem bi pa Bolgari ne bili zadovoljni, ker je v soro istvu z grškim kraljem. Grki in Bolgari se pa sovražijo.
V SSiiMiJi jako pesimistično sodijo o sedanjih razmertdi    Mnogo ruskih listov misli,  da se knez Aleksander še povrne v Bolgarijo.   Kaj naj potem Rusija stori, o tem so mnenja ruskih časnikov raz lična    Nekateri so za okupacijo, drugi pa mislijo, da Rusija prepusti Bolgarijo svojej osodi, s časom se bodo Bolgari že spametovali in spoznali, da brez ruskega prijateljstva za nje ni obstanka Slovano-filski krogi so jako potrti, ker mislijo, da cena, za katero je Bismarck ponudil svojo pomoč Rusiji, ni majhnn. Sploh se širi prepričanje, tla se na Nemčijo ii i zanašati, zlasti, od kar so „Moskovskija V'j a domosti" objavile članek, v katerem so zaklicale: Rajši  deset  Battenbergov,   kakor da bi se Rusiji omejila svoboda delovanja.   Vlada se še ni nič odločila  zastran Bolgarije.   Še sedaj  se ni odposlal ruski komisar in ne ve se še, Če se sploh odpošlje. Na bolgarske rusofile se Rusi ne morejo dosti opi rati, ker jih je mej njimi mnogo,  katere le sebičnost  vodi.   Metropolit lvlemeut sam se je izrekel proti dopisniku „Novostij", da bi bilo najbolje, če se Rusija spravi z Aleksandrom. Število ruskih privržencev v Bolgariji se bode še zmanjšalo, ako Rusija v kratkem ne stori kakega  odločnega koraka.   Ruski listi, izimši   „Novostij". jako pesimistično pišejo.   „Novo je Vremja" se boji,  da bodo nasledniki   kneza  Aleksandra v   njegovem zmislu dalje vladali.  Aleksander je podoben repati zvezdi, ki je v Bolgariji pustila rep, ki  bode delal proti Rusiji. Vsi trije regenti so ruski nasprotniki. „Odeskij Vjestuik" pa še bolj pesimistično sodi. Z odstranjenjem kneza Aleksandra Rusija ni nič pridobila. Odpovedal se je prestolu na tak način, da se je bati, da v Rolgariji vse pri  starem ostane.   Mnogo je zav sno od Cankova in od sebranja.   Glavna stvar je pa, kaki bodo odnošaji mej Rusijo in regent-stvoui. Bati se je, da se stvari v Bolgariji ne bodo gladko razvile.   List misli, da se bliža dan resnih bojev. „Moskovskija Vjedomosti" mislijo, da je po vrat kneza Aleksandra v Bolgarijo mnogo škodoval Rusiji. Z Bolgari, bode Rusija morala začeti borbo. Bolgare je jako užalilo, da je Rusija njim ugrabila
ustnicami, — kakor bi molčal o sladkih skrivnostih — in milega, a bistrega in pogumnega pogleda, stal je pred menoj. Lepo raščeni život pokrivala je snežnobela obleka in majhni, višnjevi plašč visel mu je čez rame. Polagoma vzdignil je roko in popisal v zraku okrog naju krog, v katerem sem očarana stala, nezmožna pobegniti, ko bi tudi hotela. Plašč se odgrne in v roki zagledam modrobojno Btekleničico, polno sladke tekočine. Ljubeznjivo mi jo ponudi z besedami: Vzemi in bodi odrešena! — Proč je bila bolezen, minula vsa hromost, s popolno ozdravelima rokama sežem po njej in — se prebudim! Kaj misliš o teh sanjah V"
»O, to je dobro znamenje!" se zasmeje Lukrecija in veselo z rokama ploska.
Kneginja, — vedno še v sanje zamaknjena — nadaljuje: „Te sanje si natanko razlagam tako-le: Lepi mladenič — podoben tistemu, ki sem ga videla v Rimu, — kai pa menim, da je bila le senca — je — smrt. Krog, ki ga je popisal okolu mene — je moja hromost. Dišeče kapljice so solze mojih ljubih. Vi jočete, ker moram že tu na zemlji trpeti, — in le moč Vaših solza me bode rešila."
»Lepega mladeniča" šali se vesela deklica, „ prijaznega in resnega mladeniča ni treba z onega
kneza, o katerem so mislili, da bode ustanovit Bolgarom slavno prihodnjost. Rusija je proti volji Bolgarov odstranila kneza, in to hoče porabiti Anglija, katerej se bode pridružila Francija. Avstrija zahteva kompenzacije. Druga odstranitev Battenberžana bode še dnu o stala Rusijo.
Ker se Rusija ni marala zvezati s Francijo proti Nemčiji, se hoče francoska vlada bolj približati Nemčiji. Za tako znamenje se zmatra imenovanje Herbette-a veleposlanikom v Berolinu Herbette a neki jako čisla nemški prestolonaslednik, kateremu je bil predstavljen, ko je bil še konzul v Stettinu, in s katerim je imel priliko občevati, ko je prišel v Rerolin na kongres po rusko turškej vojni Se li bode pa sedanji francoski vladi posrečilo spiijazniti francoski narod z Nemčijo, je drugo vprašanje. Že Ferry je poskušal sprijazniti se z Nemčijo, pa mu je narod nasprotoval, ravno tako si bode najbrž tudi Frevcinetova vlada le tla podkopala, ako se bode laskala Bismarcku.
\<-inšUi kancelar Bismarck je nekda bole-hen in ne bode mogel državnemu zboru, ki začne ta teden, razložiti vnanje politike Morda pa nemški kancelar le ne more zagovarjati svoje politike, ko je imel poslednje dni priliko spoznati, da Nemčija več ne odločuje v Evropi. Nemcem samim se je Bismarck zameril, ker se ni potegnil za nemškega princa Aleksandra. Nemški otieijozni listi skušajo Icuicelarja s tern oprati, da knez Aleksander ni Nemec, sklicujoč ae na neko izjavo kneževo pri odhodu ko je trdil, da je in ostane Bolgar. To dokazovanje oficijozov pa se ni moglo preveriti „Kreuz-zeitung-e", katera še vedno trdi, da je knez Alek sander Nemec, ker pred vsem potrjuje to, da ga Rusi ne morejo trpeti. Pa tudi pri Rusih se Bismarck s svojo politiko ni prikupil. Vsi ruski listi zahtevajo, da naj Rusija samostojno postopa brez ozira na Bisinarcka, ki je pomogel pregnati kneza Aleksandra, da bi dobil kake druge koncesije. Da pri tacib okoliščinah Bismarcka ne veseli narodnim zastopnikom razlagati  vnanje  politike, je naravno
Na Mpanjslteiu republikanska stranka pri -reja tabore, na katerih se poteguje za splošno volilno pravico. Na taboru v Vigu se je republikanec Sahneron izjavil, da imajo republikanci spuntati se, če se ne dovoli občna volilna pravica.
Dopisi.
H slov. Štajorja 13. septembra. [Izv. dop.j V drugi polovici meseca julija t. 1. prinašal je „Slovenski Narod" vrsto iz Gradca pisanih obrtnijske šole zadevajočih se dopisov iz spretne pisateljske roke domoljuba slovenskega. Da so se takrat rečeni članki čitali, znano nam je, so pa li segali v srce čitateljem, se li neso pozabile misli ondi oživljene, se li sploh kdo bavi z nalogo, naprave, koje so se ondi opisovale, uprizoriti, tega ne vemo — da, imamo celo uzroka o tem dvojiti, kajti skušnja kaže, da se pri nas še premalo ozira na obrtnijski stan in na obrtništvo sploh. Vsled tega so tudi pojavi, vzlasti na slov. Štajerskem kaj gosti in očitni, da v mestih in celo trgih narodni živel j, ako že ne slabi, — se vsaj ne množi in da je često celo v narodnih trgih ter na kmetih obrt v rokah nasprotnikov. Naš kmet in celo narodno razumništvo podpira in je celo primorano podpirati tuje delo, in malokdo misli na to, ustvariti narodni rokodelski stan, vzgojiti narodno meščanstvo ter na narodnoj podlagi skrbeti za razvijanje domače obrti.
S kmetov pošilja se nadarjena deca v višje šole z namenom, je v visoke stanove upeljati —
svetit Zadosti jih hodi živih za nami in nas v svoje kroge zapletajo, da nas potem rešijo na različne načine. Zagotavljam Vam, da ga boste zopet videli
— kot svojega ženina!"
„Ti me hočeš s tem tolažiti11 odgovori jej žalostno kneginja, na jaz ne potrebujem tolažbe. Pusti me samo. Minister me pričakuje. Resna opravila mi bodo dobro storila in moj um razvedrila. Ti pa
— ostani vesela. Tvoja sreča mi bode najljubša skrb, dokler še kaj za druge storiti morem!"
III.
Zaupaj skrivnosti le ženski in bodi preverjen
— da je kmalu vedo tudi drugi ljudje.
Ko se je Lukrecija prepričala, da kneginja grofa ne ljubi, se ni mogla zdržati, — pod krilom sumoljubnosti, svojega zaročenca na vse pretege mučiti. Neusmiljenki bila je največja radost, poslušati ga, kako jej je ponavljal prisege večne ljubezni in večne zvestobe, in si prizadeval opravičevati o najmanjših stvareh, katere bi mogle vzbujati kak sum. Ko ga je dalje časa mučila, obrnila se je prijazno in veselim smehom proti njemu: „ Jaz Vam verujem! — kneginja ne ljubi Vas — to vem — ampak ona — ljubi druzega!"
Predolgo je že molčala o tajnosti kneginje
kar je prav, kajti ti neso za narod izgubljeni —■ pošiljajo pa se tudi v nemška gnezda k nemškim mojstrom, da ondi po kratki vzgoji postanejo sicer spretni delavci, pa tudi strastni nasprotniki narodni.
Ali ni to pregreha na lastni krvi ? !
To se mora odpraviti. Naloga nam je, vzgojiti razumno napredni, narodni obrtnijski stan, ki bodo tudi v vseh vprašanjih narodnega našega obstanka poučen in v obče narodno zaveden.
Večji del našega razumništva rekrutuje se iz kmetskega življa, pa tudi večjidel rokodelcev na kmetih, v trgih, kakor tudi v mestih nastalo je iz njega.
Prvo varuje nam splošna omika pred izna-rodovanjem, a zadnjega mora varovati omika stroko vnjaška. V to svrho nam je osnovati zavode na narodnej podlagi. Akopram narodno šolstvo ni še na zdravih tleh in nam je še mnogo boja na tem torišči pričakovati, ker se je nemštvo ugnez-dilo, vendar kaže pogled v bodočnost, da bode tudi treba skrbeti srednjemu stanu za zorbeno omiko in spretnosti, ki presezajo one, koje se morejo v ljudski šoli pridobiti.
Na vseh večrazrednicah treba bi bilo torej osnovati nadal j evaljne tečaje. Njih kakovost naj se ozira na krajevne razmere, vzlasti pa naj ondi, kjer je obrt razvita, nastanejo obrtno na d al j e v a 1 j n i tečaji — in to je v prvi vrsti v naših narodnih tr^ih. Narodne občine naj, kolikor mogoče, skrbe tem zavodom za potrebne priprave, spretne učitelje in naj ne štedijo, ker gre za omiko mladih obrtnikov in napredek narodne obrti. Učitelji bodo se pobriuili, pridobiti si strokovnjaških znanostij v ta namen, in občine, okraji, dežela in narodni, denarni zavodi naj je materjelno podpirajo ter v izobrazbo pošiljajo na obrtne šole in nalašč v ta namen osnovane tečaje. Obrtnik naš je spreten in bode kmalu dosegel ter prekosil nemškega. Občinstvo naj ga, če je naroden, z naročili podpira. To, kar se je v trgih začelo, ima se nadaljevati v mestih in učenci naj se pošiljajo le k narodnim mojstrom v nauke.
Če pomislimo, koliko nadarjenih rokodelcev je po miših pokrajinah, ki so samouki in so vendar dospeli do neke dovršenosti, ni se nam bati, da bode zrno naše padlo na neplodna tla. V mesta nam se bode nastanilo spretno, pa narodno rokodelstvo in mogoče nam bode uresničevati tudi tu gaslo: Svoji k svojim.
Naj se zbirajo v narodna obrtnijska društva, naj se njim skrbi za mikavna, poučljiva predavanja in zorbeno omiko.
Prirejajo naj se razstav e domačih izdelkov in tako spodbuja veselje do umetnega dela in skrbi za priznanje pridnim obrtnikom.
Na ta način postala bode potreba slovenskega obrtnijskega lista. — Imamo dosti listov, zlasti političnih in vem, da ni narodnjaka, ki bi ne trdil, da jih je odveč, — gotovo na kvar narodnej stvari — a na zor bene potrebe naroda se premalo ozirajo, k>*jti služijo drugim uameuom. — Obrtnijski stan naj bi imel svoje glasilo, (kakor ga imajo posojilnice v „Zadrugi"), v kojem naj si svoje težnje razodeva in odkriva pota v dosego svojih smotrov.   (Častno sme se tu omenjati kan necega
ljubezni, morala je tedaj zamujeno tem prej dohiteti. Naglo mu je vse razodela, kar jej je kneginja zaupala.
Ko pride Montessin domu, čakal ga je že stari prijatelj Zamora v sobi. Zvest obljubi, ki jo je bil dal Edvardu, je Zamara po srčnem pozdravu precej začel izpraševati Montessina, če on kaj ve, kako da kneginja — misli in čuti. Ker mu je pa Montessin zamolčljivo odgovarjal, pove mu vitez, da je tudi njemu nekaj o sestanku iz Rima znanega. Grof, misleč, da je prijatelju znano vse, vjel se je v nastavljeno mu zanjko in razodel je vitezu novico, ki jo je ravnokar po Lukreciji zvedel. Na to mu tudi Zamara pove o ljubezni Edvarda in čarobnem zdravilu, a svoje nameravane naklepe je zamolčal.
„Vse gre nam po volji!" radosti se Zamara. „Zdaj pa ne smemo niti trenutka več zamuditi, ker minister, kateremu sem ae že predstavil, je zelo vojvodi Cambridgskemu naklonjen. Tega nadležnega tekmeca moramo odstraniti in — ti moraš nam pomagati!"
„Jaz?" vpraša Montessin nekako oaupnjen, boječ se, da ga bode prijatelj v neljube zupreke piipravil, vsled katerih bi — če spodlete — lehko izgubil naklonjenost kneginje. vDalje prih.)
rodoljuba, izdati potrebno knjigo „Slovenski obrtnik.") Nastala bode dalje potreba višjega obit-nijskega zavoda, kakeršne imajo drugi narodi. Marsikje nahaja se že zdaj naro len obrtnik, spreten je in marljiv a premalo ga cenimo, preslabo podpiramo, če že ne materijalno, vsaj duševno. V tovarnah na Slovenskem in tudi mej tujci so naši deželani najpridnejši delavci, a zdrave duševne pomoči nemajo.
Skrbeti nam je torej, da se naš narod na vs* strani razvija, posebno pa na ono stran, kjer ga čaka blagostanje, pogoj, brez kojega ni pričakovati visoke stopine obrazovanosti. Nemee Gustav Frevtag piše v nekem romanu:
„Es gibt keine Rasse, welche so vvenig Zeug hat, vorvvarts zu kommen uud sich durch ihre Ka-pitalien Menschlichkeit und Bildung zu ervverben, als die slavisclie." (?1)
, Pokažmo, da je ta trditev jalova, neresnična kakor so to davno že dejansko dokazali Slovani, posebno naši severni bratje Čehi.
Z U punice 14. septembra. [Izv. i lop. ] Po zelenih tratah gorenjskih planin mul i jo poleg govedine tudi neštevdni tropi ovac sočnato gorsko „mo-ravo. Pred leti sta ostrozoba strijca volk in medved jemala si iz tropa plašne drobnice zajutrk in večerjo, to seveda koj „in natura". Pastir je res klel, da se je ogenj kazal, in kmet je doma godrnjal čez planinsko desetino, naposled se je pn vse pozabilo in ostalo mej gorami. Zverine deroče ne skriva več temnozeleni gozd, v nepovabljene goste ne hodita več volk in medved, bistrooki ris se ne klati po samotah. Ovčar brezskrbno vznak leže opa/.uje oblakov tek ter na pamet računi, koliko starih funtov kruha mu je gospodar čez leto premalo poslal, da bi se vedel postaviti o sv. Martinu, ko pride domov. Včasih zvečer, ko trop soli, pa vendar prešteva glave svojih dražih in vidi, da mu manjka katerega teh malih navzlic njegovi paznosti. - Še so kosmatim po gozd h, ki jim drobnična pečenka dobro diši, so kosmatini, toda le dvonogi. Dobri so tur-ščini žganjci s slanino politi, ali pa poštengana kasu, vendar sladka repa in koštrunov rep, to je slast, ki nezabeljenega hostarja zapelje, da stopi čez paragraf. — Ravno pretečeni teden bil je naznanjen pravici onegavi one doli s Pokljuke, da je nad tu jimi janci upotrebi jeval peti človeški čut nokus". Z nasajenimi bodali prišla sta k njemu v potu obraza stražnika miru in reda. S seboj povabita ga in uklenjenega ženeta po gori visoki tja doli, kjer se greh kaznuje. — Steza se po vratolomni strmini vije mej pečinami in groznimi propadi. Noga se trese nevajenemu hribolazcu, čegar zibel je tekla doli na ravnini kje. Ko dospd na najnevarnejši kraj. obudi se ujetniku želja po zlati prostosti. Kakor divja koza drsne po strmini. Ne ovira ga jeklena verižica na rokah, trdna in gotova je vsaka stopinja, kakor da leze doma za peč, in ko se čez nekaj trenutkov ozre, pokaže se mu — o groza! — prizor strašan. Menil je, da bosta uprti vanj dve črni očesci, žugajoči v hipu zablisniti se ter poslati smrt gotovo. Nič tega. Tistega hipa prizor je še straš-neji Orožnikoma je v divjem lovu hkratu zman-kalo tal pod nogami, valila sta se po škrvantah in pečinah v globel, kjer sta potolčena s pohabljenimi udi ustala. Ujetnik, prost sedaj, ni bežal v gore visoke, kjer pljuvanec krvavorudeče cvete, kjer zvito ruševje pri tleh zelene vršiče poganja, ni bežal tja gori, kjer cvetovi belega „prodeža" zvezdam jednako ozirajo se v sinje nebo. Orel visokogorja se je spustil v nižave, podal se je v sedež pravice, v mesto Radovljico, ter sam se postavil pred sodni stol. — RiČet bo jedel in cmoke v samotni Lahovci in pokoril se za greh, storjen v visokem skalogorovji.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 14. septembra. Predseduje župan P. Grassell'. Navzočnih je 20 mestnih odbornikov. Overovateljema zapisnika imenuje župan mestna odbornika Klein in M urni k. Župan naznanja, da je povodom rojstnega dne presvetlega cesarja (zbornica ustane) naprosil gosp. deželnega predsednika, da sporoči najudanejše čestitke mestnega zastopa Ljubljanskega Nj. ve leča-stvu, na kar je presvetli cesar ukazal izreči svojo zahvalo brzojavnim potom. (Občna pohvala.) Jed • nako čestital je župan o priliki rojstnega dne ce-sarjeviča Rudolfa in o godu cesaričinje Štefanije, ki sta blagovolila vsprejeti voščila s srčno zahvalo. Župan omenja dalje, da je danes ravno 25 let, odkar je prišel duhovenski svetnik in župnik g. Janez
Rozman za dušnega pastirja v mestno faro sv. Jakoba in da je čislanemu župniku tem povodom danes osobno čestital, ter mu izrekel najsrčnejše čestitke. Župan pravi, da je obče znano, kako ta gospod trudoljubivo deluje za zboljšanje stanja ubo gih, katerih ima župnija sv. Jakoba žalibog največ, opozarja na njegovo dolgoletno delovanje, kot učitelj v Ljubljani in za njegovo skrb za olepšanje cerkve sv. Jakoba, ki se ravno sedaj znotraj na izredno umetni način obnavlja, da bode v krasoto in čast Ljubljanskemu mestu. G župan uvažajoč vse te velike zasluge predlaga, da g. župniku Janezu Rozmanu podeli m eščanst vo glavnega mesta Ljubljanskega pristojbine prosto.
Predlog se jednoglasno z odobravanjem vsprejme.
Župan nadalje naznanja, da je došel jako obširen odgovor občine Šišenske, v katerem ista naznanja, da ne vzame manj kot 8O00 gld. za parcele Tivolskega gradu in Kolizeja. Dopis bode izročil župan za obravnavo te zadeve zbranemu odseku, da o njem mestnemu zboru poroča. Mesto Krakovo in občina Šteyer doposlala sta računske sklepe za leto 1885.
Vršiti se ima dopolnilna volitev v pravni in personalni odsek na mesto odbornika c. kr. deželne sodnije svetnika g. Ludovika Ravniharja, ki je, kakor javlja župan, mestno odborništvo odložil.
Dr. vitez B1 ei vve is-T rst en išk i nasvetuje, da se vzame odpoved g. Ludovika Ravniharja z ob žalovanjem na znanje in se gospod župan pooblasti, da mu izreče za njegovo zaslužno delovanje posebno kot podpredsednik personalnega in pravnega odseka, zahvalo mestnega zbora. (Občno odob: avanje.) V pravni in personalni  odsek izvoli se dr. Tavčar.
V imenu pravnega, stavbenega in finančnega odseka poroča mestni odbornik Potočnik o stav-binski pogodbi glede mestne vojašnice s Kranjsko stavbeno družbo, dr. Stare pa o stavbinski pogodbi za bolnico zu silo z Ado fom Tbnniesom. Mestni zbor obe pogodbi brez razgovora odobri.
Dr. Stare poroča v imenu finančnega odseka o kranjskega deželnega odbora dopisu zaradi nakupa treh mestnih parcel poleg prisilne delavnice. Poročevalec pravi, da so to parcele, ležeče mej prisilno delavnico, za katere se ponuja vkupe 150O gld. Deželni odbor naznanja v dopisu, da vsled vladnih na redeh ni upati, da bi se prisilna delavnica kmalu razširila, temveč je misliti, da z razširjanjem prisilne delavnice n e b o n i č. Potrebuje se prostor le za mrtvašnico in za poslopje za pr nje in sušenje perila. Poročevalec nasvetuje v imenu finančnega odseka, da mestni zbor ostane pri že storjenem sklepu, in proda le vse mestno ozemlje okrog prisilne delavnice za 9000 gld.
Mestni odbornik Hribar opomni, da ker se prisilna delavnica ne bode razširila, ne potrebuje deželni odbor vsega ozemlja. Za mesto to ozemlje nema posebne vrednosti, ker ni stavbeni prostor, da bi se zanj oglašali kupci. Torej nasvetuje, naj se označene tri parcele p rod ado ako plača deželni odbor O0 po 2 gld. Rečene parcele merijo 1507 Q sežnjev. Seja preneha, da se finančni odsek o posvetu g. Hribarja posvetuje. Ko se seja zjpet prične, izjavi poročevalec dr. Stare, da je odsek s predlogom Q° po 2 gld. zadovoljen in se predlog s 16 proti 4 glasom vsprejme.
Dr. Tavčar poroča v imenu finančnega odseka o prodaji mestne senožetne parcele št. 99/41 katastralne občine Gradišče na javni dražbi. Ta parcela je ostanek posestva, katero je mesto svoj čas podarilo za gradujo tabačne tabrike. Meri 1355 □ °, donaša pa, ker se travnik ves pohodi le 12 gld. letnega doneska. Ker se bodo za nakup zanimali trije sosedi, za mesto pa nema parcela posebne vrednosti, naj se na javni dražbi proda vsaj za toliko, da se dobi za štirjaški seženj po 2 gld. izid dražbe pa predloži v potrjenje mestnemu zboru. Predlog se vsprejme. (Konec prib.)
Domače stvari.
— (Kranjski deželni odbor) je sklenil, prositi naufinega ministra, da se naj naredba, po kateri se je povišala šolnina na srednjih šolah, za Kranjsko razveljavi in da naj ostane stara šolnina.
— (Imenovanje.) Primorska nadsodnija imenovala je praktikante Jurija Cotiča, St. Tripala in Konstantina Budiniča avskultanti.
— (Osobne vesti.) V „Obzoru" čitamo, da je naš rojak g. Ivan Zupan, profesor gimnazije Varaždinske, sedaj Blužbujoč v Zagrebu, umirovljen.
— Umrl je v Rudolfovem po daljšem bolebanjt učitelj g. Herman Venedig. — Praktikant pri okrožni sodniji v Celji Rudolf Paltauf imenovan je avs-kultantom za štajersko, avskultant Josip Spangler za Koroško.
— (Požarni brambi v Šmartinu pri Litiji) darovala sta za novo brizgalo i co vojvoda Meklenburški in graščak Fr. Hren po 55 gld.
— („Rogača") izšla je 18. številka z mnogimi podobami in daljšima sestavkoma .Imenitna naša kompanija Sklenkal Dregun" in „Bolnica in zdravnik. Poizvedel Rogin."
— („Popotnik.) List za šolo in dom" ima v svoji 17. številki naslednjo vsebino: Posamne misli o vzgoji, pouku in učiteljstvu. Piše Armin Gradišnik. — Anton Martin Slomšek. Spisal Franjo Jamšek. — O rabi navorja.   (Prof. Fr. Hauptman.)
— Logika. Spisal dr. Josip Križan. — Dopisi. Novice in razne stvari. Spremembe v učiteljstvu. Natečaji.
— (Cvetoča jablana.) Pri Cestarji na Spodnji Teški vodi na Dolenjskem je mlada jablana te dni lep cvet pognala.
— (Iz Gorjan) se nam poroča: V soboto večer spodrsnilo je Bijolovemu Šimnu na Leskovče-vih račih. Padel je v hitro tekočo plitvo vodo. Vsled udarca pa in ker ni bilo nobene pomoči je revež utonil. Ranjki je bil vseskozi priden delavec.
— (Iz LeBec) se nam piše: V nedeljo jutro dobili so mimoidoči znanega krojača iz Hraš zmerz-njenega (? Ured.) poleg ceste. Predvečer pil je še v družbi druzih častilcev žgane kapljice zdrav in vesel. Kedaj vendar se bo kaj storilo proti žganje-pitju, tej kugi človeštva, ki je stokrat hujša nego kolera.
— (Some n j v Višnjigori) dne 20. t. m. je c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji izjemoma dovolilo.
— (Uradno izveš tj e okoleri v Trstu:) Od polunoči 13. do polunoči 14. t. m. 13 slučajev v mestu, 6 v predmestjih, 3 v okolici. Doslej 563 osob zbolelo, 152 ozdravelo, 350 umrlo. Z dežele se naznanja: V Izoli 2, v Milah 3, v Rozarijolu 1, v Skalnici 6, v Rupi 7, v Kresci 1 slučaj.
— (Ponever j en j e.) Fran Kodre, ravnatelj avstro-ogerske pošte v Carigradu, poneveril je i; 3.000 gld. in se bode zaradi tega moral zagovarjati pred porotniki v Trstu.
— (Ustanovitev zadrug v Idrijskem so d ne m okraji.) Dne 16. in 17. avgusta t. 1. imele so za obseg idrijskega sodnega okraja ustanovljene štiri obrtne zadruge zborovanje v Idriji. Pri zborovanji sklenila so se zadružna pravila ter se izvolilo zadružno načelništvo. Zadružnimi načelniki bili bo jednoglasno izvoljeni, in sicer: l. od zadruge gostilničarjev vseh vrst, mesarjev in klavcev drobnice: g. Fran Didič, gostilničar v Idriji; 2. od zadruge mlinarjev in Žagarjev: g. Kajetan vitez Preraerstein, posestnik mlina na Jeličnem Vrhu; 3 od zadruge trgovcev in svoboduin obrtov: g. Štefan Lapajne, trgovec v Idriji; 4. od zadruge do-puščanih in rokodelskih obrtov, izimši gostilničarje in mesarje: g. Fran Didič, sedlar v Idriji.
— (Razpis zalaganja.) Da se dobijo potrebne materijali je za c. kr. pomorski arzenal, kakor tudi za ravnateljstvo za gradnje na suhem in na vodi v Pulji za 1887. leto, vršila se bode due 28. septembra t. 1. natečajna obravnava o zapečateno doposlanih ponudbah pri c. kr. poveljništvu pomorskega arzenala v Pulji. Materijalne so razdeljene v razne vrste in skupine tako-le: Deske od jelkoviue in mecesnovine; jelkovi tramovi in hlodovi, suhe barve in razne druge materijalije za pleskarje vlaško olje, tolšče, sivo milo za pranje, lojeve sveče. Ponudbe, pisane na tiskane obrazce, morajo priti vsaj do 3. ure popoludne gori navedenega dne v roke poveljništvu c. kr. pomorskega arzenala v Pulji. Razpisi in pogoji dobijo se pri tukajšnji trgovinski in obrtni zbornici.
— (Izpred porotnega sodišča.) Pri včerajšnji drugi obravnavi zatožen je bil 32 letni kmetski fant Miha Novak s Štefanje gore. Zatože-nec je v obče malopriden, zato ga je njegov oče izključil od dedščine in mu volil le 10 gld., dočira so bratje in sestre njegove dobili po 600 gld. do 800 gld. Zatoženec je očetu že jedenkrat ukral 200 gld., drugikrat ogoljufal ga je pri nekem kupu tudi za 200 gld., pri očetovem bratu pa je izsle-paril na očetov račun 50 gld. To je bilo za očeta pač povoda dovoli, da ga je izključil od dedščine. Dne 6. maja t. I. pogorel je oče zatoženca, Fran
Novak aa Štefanji gori. Zavarovan je bil pri Graški vzajemni zavarovalnici za 500 gld. Prvikrat je za-toženee spremil očeta v Kranj, ko je slednji šel k Dolencu po zavarovalnino, a Dolenca ni bilo takrat doma. Di ugi ponedeljek pa je Šel zatoženec sam v Kranj, da je on posestnik Miha Novak in potegnil zavarovalnino 500 gld. Z denarjem šel je domov, a ko se bodoči ponedeljek oče odpravi po denar v Kranj, zginil je zatoženec in dolgo časa ga ni bilo najti. Popihal jo je v Litijo, kjer je za prigoljufane novce dobro živel in kakih 100 gld. zapravil. Vrnivši se domov na Štefano goro prijeli so ga. Kam je ostali denar dejal, neče povedati, dasi ga predsednik na to opominja. Pravi da je pustil ostalih 400 gld. v zaprti skrinji, a to so „gor djali" in denar vzeli. Ta izpoved je popolnem neresnična, kajti ko se je skrinja na povelje sodnijsko odprla, našlo se je v njej samo 43 gld. 3 kr. Poškodovani oče pravi, da mu ni nič mari, če je bil g. Dolenec toliko neumen, da njegovemu sinu zavarovalnino, 500 gld., odštel, on tirja denar le od Graške vzajemne zavarovalnice, ali od nje zastopnika g. Dolenca v Kranji. Porotniki so krivdi zatoženca pritrdili in obsojen je bil na dve leti teške ječe in v povrnitev pri>leparjene vsote, katere pa ne bode nihče dobil, ker nema premoženja.
— (Razpisano) je mesto učitelja na novi jednorazrednici pri sv. Mihelu pri Žužemberku. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 28. t. m.
telegrami „Slovenskomu Narodu":
Sofija 15. septembra. Izvestje Havasovo : Dogovori mej ruskim konzulom in regeutstvom dozdaj še brezuspešni. Regentstvo neče tirati Rusiji sovražne politike, a hoče, da se ozir jemlje na mnenje narodovo. Rusija hoče regentstvo le pod gotovimi pogoji pripoznati, zahteva, da regentstvo v to dovoli, da ustopijo ruski častniki v bolgarsko vojsko, da se odstrani agitacija za povrnitev kneza Aleksandra. Rusija bode v sporazumljenji z velesilami delala za zjedinenje, Bolgarijo pa le tedaj zasela, ko bi nastali nemiri. Rusija zahteva za se razsodbo o volitvi kneza na nedoločen čas, ker bode o tem treba dogovorov z velesilami. — Sebranje bode danes določilo, se li ima posvetovati o brzojavki, ki se bode odposlala carju, ali pa ne.
Dunaj 14. septembra. „PoI. Corr." javlja : Odposlanca kralja rumunskega odlikovana, Stourdza dobil veliki križ Leopoldovega reda, Šomanescu komturski križ Fran Josipovega reda.
Levov 14. septembra. Vojvoda Cam-bridge, grof Kalnokv in tuji častniki odpotovali na Dunaj.
Pariz 14. septembra. „Republiqe Fran-caise" javlja, da je mržnja Porte proti Angliji dan za dnevom narašča. Sultan je srdit, ker je Anglija pretila, da bode otok Cipro anektovala, Kreto pa zasela, razjarjen je pa tudi zaradi spletk angleškega veleposlanika.
Budimpešta 14. septembra. Danes 8 slučajev za kolero. V bolnici 10 bolnikov. Izmej včeraj zbolelih umrl nek delavec v pol ure. V laboratoriji profesorja Schenthauerja se je konstatovalo, da je tukajšnja kolera prava azijska kolera.
Meteorologijo poročilo.
Tujci:
14. septembra.
I»i vuuu: Fischbach z Dunaja. — Hartmann dr. Pogatschnigg iz Grad.a. — Holersberg z Dunaja. — Kreti, Ober^foll iz Kočevja. — Adler iz Budimpešte. — Fasau iz Celovca. — Holl iz Gorice.
Pri Malici t Keler z Dunaja. — Urbnch iz Prage, — Zckoll iz Trsta. — Koleda z Dunaja. — Tacheo Is Pulja. — Dr. Bruner z Dunaja.
Tr&H«.'- cei>v v flJeftl>U<fefi*
dne 15 septembra t. 1.
	fl, kr.		gl. i kr
	t; BO	.Speli povojati, k^r. .	-uO
Rež,         „ ...	4 74	Surovo uiasb .	9u
Ječmen,     „ ...	4 0(>	Jajce, jedno ....	— 2-5
Ov«h,         _ ...	2 7ti	Mleko, liter  .   .   . .	8
Ajda,	4 Oti	Goveje      uicitn, ktcr.	... (J4
Pro^o,       „ ...	4 74	Telečje „	—
Kom /.a.     j,     .   . .	4 74	Svinjsko         , „	- 02
Krompir,   „         . .	2|50	Kostrunovii    „ „	— 30
Leča,        „ ...	10 —	Piaanec	_ 45
	i» _	Golob......	- 18
Fižol,        „     .   . .	9H	Seno,   100 kilo    . .	50
Maslo,             kgr. .	-!9H	Blatna,   „     , .	2 50
MaBt.	— liH	Drva    trda, 4 □ iii<-tr-	6 —
Spe!: fr^Am).	Cd	iii.'hk;;.	4
* q	Chs opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Neb-,	Mo kri na v rum.
■	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	743 14*». 742 97 mm. 741-64 um.	13 4 (J 24 4 C 150 C	brezv. si. vzh. al. vzh.	megla ja». jas.	OT'Omm.
Srednja temperatura 17 6°, za 3 7° nad normalom.
dne 15. septembra t. 1
(Izvirno telegrafično poročilo.1)
Papirna renta..........84 gld. 00 kr.
Srebrna renta ...... .
Zlata renta...........
B ' „ marčna renta.........
Akcije narodne banke .......
Kreditne akcije.........
London ...
Srebro........
Napol
Oi kr. cekini Nemške marke
lu/„ državne srečke iz I. 1864 250 gld. Državne arefike iz 1. 1864 100 t; bi.
Ogrtka zlata renta 4° , Ogrska papirna renta 5°/0 6* „ štajerske zemljišč, odvez. oblitr. Dunava reg. srečko 6°,.,, 100 gld
Zeinlj. obč. HVBtr. 4\,u „ zlati last. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele ce Kreditne srečke 100 Kudolfove srečke 10 „
Akcije anglo-avstr. banke 120 ,
Tiaminway-drust velj. 170 gld. a. v
84 gld	60
85 „	25
11* -	45
101 ,	90
rG2 ,	—
276 „	—
126 „	—
9 l	97«/,
5 «	96
ril .	72'/,
132 ,	50
1H9 ,	—
107 „	15
?4 »	70
105 „	50
118 „	75
125 ,	—
»8 l	70
	—
19 »	50
111	50
197	—
S tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalosttio vest, da je moj preljubljeni soprog, oziroma brat,
FRAN ŽNIDARŠIĆ,
mesar in posestnik,
v 35. letu svoje dobe, danes (14. t. m.) ob 11. uri dopolnilne, previden s sv. zakramenti, po dolgej in mučnej bolezni mirno v Bogu zaspal.
Sv. maSe brale se bodo v cerkvi sv. Barbare in pri sv. Križi.
Ranjki naj bode priporočan vsem v molitev ni liiag spomin
Pogreb bode v četrtek 16. t. m. ob 5. uri popoludne.
V Id-iji, di.e 14. septembru 1886.
Jerica /nidurši«-.
soproga. LavoNlav /nidursi«'.
brat.
Ivanka Rupnfk, Fant Korsic. Marija M*n\ lit-, roj. ŽillUarMlč.
sestre. 678)
iitli
it m
■H i
debela in drobna, v večjih količinah, se kupujejo. — Oddajajo naj Be nd 18. (tepteiubra na vseh posta ah od Ljubljane d > Trbiža. — Ponudbe, če le mogoče, za cele vagone,, — Kkupovalci s« yaprejmejo< (645—10)
ALOJZU MAYER ( Šittl Iti Ljltljlll.
V naJem taloiniitvu je itila in se dobiva po vseh knjig* tržnicah knjiiua:
Umetno ribarstvo.
Spisal
Ivan Franke. 3*U P^e v 8° s potiobami. Mehko vezana stane jo kr
Krasna domovina utua se svojimi potoki, rekami in jezeri /t ta umno ribarstvo tako ugodno ustvarjena, kakor ne kmalu kaka druga dežela. Sredstva in potu. kako isto pri nas urediti in uprav /jati. podaje čislani gospod pisatelj t/a jako umeven na< tu v gon omenjeni knjižici. Le-ta bode vsakemu, ki ima srce" in skrb trn povzdigo narodnega b/ngosfun/a, liovro dolio sredstvo, da se o tem predmetu poiui. J'riporoi'njeva torej knjUico osebito veleiestiti dm kovli'ini, učiteljem in zemljiškim posestnikom, ker sva uverjena, da jo bodo z velikim zitniiiinu/em prel'irali ter iz nje črpali gotov* lepo korist.
Ig. pl. Klciiimayr ti Fed. I3amberg
kitjigotrziiica iaiii na Kongresnem trgu.,
(355—13 >
Kamničanom!
Vsem prijateljem in znancem, s katerimi neseni imel čast posloviti se pri mojem odhodu v Istro, klicem s tem srčni 679)
Ivan  Plljman, trgovto ▼ Dlgnanu.
Ii*jiy.li«v-iill» vrst se prodajajo in JL posojujejo
v zalogi glasovirjev M.
v juni. Gradlfice štt. IG. (87s-i>
Gg. dijaki pozor!
Kdor želi imeti eeno in dobro knjige vezane, naj se potrudi poiskati (669—2)
FRAN DEŽNIAN-a, knjigoveza,
na Sv. Petra cesti št. 6, nasproti Avstr. cesarju.
Knjige bodem vezal po 12. 15. 20 in 29 kr.
43*5=
5^ SfT^-----ic^-frT^-
----igT-fr'Kg
sara
JVc'prcNegljlvo zu zobe
I. Salicilna ustna voda,
:>tena, upliva vkrept-ujure, «v:ra H|iridnuj«> Istraiiujo Mimleio sapo. Ve ika steklenica 5i
II. Salicilnl zobni prah,
splonri i priljubljen, npii«n okieju-iljoce iu nareja zobe
bv« trd tri btile.   a .'!') kr Zgoraj navedeni sredstvi, o kuterib je že prišlo mnogo zalival, ima  vednu  .sveže v jralpgl ter j.b razpošilja VSak dan po polti (195—10)
»LEKARNA TRNK0CZY"
zraven rotovža v Ljubljani.
§ltT~ VsuluMim, ki kupi v lekarni Trnkoezv erigi-iialiio salicilna ustna vodo m sdieil.ii zobni prah, se pride n« zastonj razprava o varuvanji zob in ust.
-HttAt»T——---^Jf-K----r*;£j
9. sept.: Janez Več, hišni posestnik, G2 let, Lingarjevt) ulice it. 1, zh mrtvo udom.
10. sept: Ana Vetter, kovačeva žena, 29 let, na liregu Št. 8, za j etiko. — Marija To-nmžič, delavčeva hAi, b'/, leta, Poljanska cesta št. IS, za Skro-feljni.
11. sept.: lielena Kotar, koiidukterjeva hči, 5 mesecev, Preoue ulice št. B, za vnetjem ftrev. — Marija Tomo, Itiftna posujtuica, 83 let, Kari. vuka. cesta št. 4, za oslabijtiijem. — Anton Vicič, delavec, 85 let, Kravja dolina St. 11, za mrtvo-udom.
12. sept.: Rudolf Šajti, sin snflžiteila strojev, a*/t ,etH> Travniške ulice it 5, za vnetjem sapnik«. — Adelheid We-ber, zasebnica, 36 let, Sv. Flo-rijana ulice St. 3,  za jetiko.
13. sept.: Andrej Žiterer, čevljar, 72 let, Slonove ulice št. 9, za plučnim emfizeicom. — Jovava 1'ajk, pekova hči, 5 let, bv. Florjana ulice št. 32, za davico.
V deže.lnej bolnici: 10. sept.:  F.iibrri Kom,
agent, 41 let, za jetiko.
12. sept.:   Josip Avsec,
delavec, 49 let, za jetiko. —
Josip Oepidnik, delavec, 46 let,
za jetiko.
Brnsko
Proti gotovini ali poštu mu povzetju pošilja blago za zimsko bbbdco za «,1*1. 41/, in v Šje, vse po jako mzkib cenah, samo tovarniška
ZMloirn /.i: sukno .(U1'—8)
FRIDERIK BRUNNER,
v Brnu, Frolichergasse 3.
Uzoroi ae pošljejo franko na ogled, bogato preskrbljena zbirka uzoroev za gospode krojače nefrankovano.
Prva Brnska manufaktura sukna
in razpošiljalnica kurentnega blaga
I1LIPA  riiHO v Brnu, Gospodske ulice št. 13
razpošilja proti poštnemu povzetju:
t   TlrncLrA  eni ll"  11 P°P"Inem čiste volne,  za jettenitke in /.im.s! <■ 1.  Dl UMU!  »UI\1H7 „bleke, 310-3-20 metra dolgo, za popolnem moško obleko, gld. 4.75, 7—9 a. v.
II.  OgPtaČij o-i0 uu.tra tl0|g0) v vsej, barvah, gld. 6—7.50 a. v.
nt Jesenske iu zimske hlače, JJJ,melra du!go' K,d*
imam v veliki izberi v zalogi (Gll— 8;
iv. Manufakturnega in kurentnega blaga jj
in se na željo pošljejo ceniki in uzorci vsega blaga tVatikt
i/datelj m odgovorni urednik: Ivau Ž e i e / D i W a v.
LuHtiima iu tisk .Narodne Tiskurne".
08