100. številka. Ljubljana, petek 2. maja. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan, isvzetnii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poitl prejeman, za avslro-ogerake dežele za celo lero 16 gold., «a pol leta 8 gold., ta četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje nar dom ae računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za colo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt Leta 2 gold. 50 kr., po pošti preieman za četrt letši 3 gold. — Za oznanila ae plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. Če se tri- ali večkrat tiaka. Vsakokrat, se plača štumpulj za 30 kc. Dopisi naj fo izvolo franhlrad. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opra vnistvo, na katero naj Be blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacij«, oznanila t. j. administrativne reči, je v „ Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Čehi in zdanje politično položje. Pod naslovom „iiii.šc nvuejše postaven i" prinaša češki časopis „Pokrok" od 29. aprila članek, kateri izraznje politično mišljenje na Češkem, katerega torej moramo v posnetku tudi našim bralcem podati. Rečeni list konstatira kako so se Cehi pred 12 leti veselili prvega deželnega zbora, kot po 240 letih prvega zastopa češkega naroda in nadaljnje: „Naša upanja so bila prevaljena, naši protivniki so neprenehoma zmagovali ; oni so pred vsem zmagovali znnaj državne meje, pri Kraljevem Gradci, dasi je tam Avstrija tepena bila, pri Sedanu, dasi je bil tam zaveznik Avstrije pobit, in pri teh srečnih okolnostih je bila zmaga znotraj Iehka stvar za nemško pleme. Vsaka rana, ki je bila Avstriji vsekana, sunila je naše protivnike naprej, povestni „svinčeni podplati1' Kaiserfeldovi so se sistematično po-zlačevali, da bi bili, če ne lažji, vsaj lepši. V tem meseci aprila po 12 letih so oni dosegli cilj svojih želj, ne mi, deželni zbor Seski nij ne samo nič dobil, temuČ izgnbil najvažnejše svoje pravo: iz svoje srede pošiljati poslance v centralni državni zastop, državni zbor je postal edini in neodvisni postavodajui faktor. nAko na preteklih 12 grenkih let pogledamo, rešili smo iz razsula toliko upanja ▼saj tolažilni da vredni spomin, da smo sami sebi zvesti ostali. Češki deželni zbor nema, kolikor je naš deželni zbor bil, nobenega postavodajnega dela na vesti, a katerim bi bil svoje pravice ali svoje dostojanstvo oskrunil, in le to, čemur se sam odpovem, je na veke izgubljeno, le narod, ki se je sam sebe zatajil, je uničen — mi pa bijemo 121etno borbo vstrajno, neustrašeno, dostojno, dosledno! „Take moralične vspehe vsakako ne cenć veliko kratkovidni dobroživci naše dobe, ki naglo od enega dneva do druzega žive in le s trenotnimi vspehi računajo, če tudi ravno naša doba z vsakim desetletnim obratom te moralične nasledke do edino opravičene veljavnosti privede. Vendar naj si bode temu kakor hoče, po zgodovini nam dana naloga je dokončana, češki zbor, naš češki zbor, kakor se je pred dvanajstimi leti prvič bil sešel, odstopa s političnega gledališča neupognen, ne da bi bil tudi le en jota svojega prava odstopil. Predkone bode po skrivnem črteži sedanjih odločilnih faktorjev avstrijskih po imenu še eksistiral, ali vsakako le kot provincijalni zbor, in, ne more se vedeti, — čez nekaj časa tndi po imenu pokopan. Radikalnejša stranka med centralisti ima daleč segajoče plane, izveden je direktnih volitev jej po večjem ne bode zadostovalo, ona bode na vedno bolj napeto centralizacijo Cislajtanije delala in njeno gaslo bode: popolnem odpraviti deželne zbore in delegacije, najabsolutnejše samovladanje „naj-demokratnejŠegau državnega zbora. „Po tem takem sme češki zbor z jasnim obrazom branenje zaklada, ki se mu je pred 12 leti zaupal, naroda zopet izročiti. In češki narod je sicer moralična, ali nikakor pravna osoba, kakor češki zbor po ustavi Schmer-Iingovi. Pravno reprezentira denes- češki narod le toliko in toliko volilnih okrajev in departemeutov, in ti nemajo naprej omejenega cilja, oni nijso navezani na varovanje „historičnega prava", oni morejo delati, kar za dobro izpo-znajo. Denes nij njihovi potni svobodi noben program, nobeno „posilno položje" na potu, oni se bodo samo z osobami dotičnih svojih poslancev sporazumeli, in to sporaz umljenj e j e edino pravna zveza med obema. A dajmo tudi možnost, da bi eden češki volilni okraj to taktiko prevzel, drugi pa drugo — kar se samo razume, da se no bo zgodilo — bil bi to vsakako obžalovanja vredui nedostatek solidarnosti stranke, ali za Češko kraljestvo bi to ne imelo nobenih pravnih nasledkov. To je vsakim načinom celo novo polože nje, položenje, vsled katerega so naša upanja, ki so pred 12 leti tako cvetoča bila, za treno-tek odstranjena, vsled katerega pa je vendar naš sedanji nalog precej zlaj šan. Na češkem narodu, in vzlasti na toliko in toliko volileov tega in onega volilnega okraja je zdaj to, kar je do sedaj pod težavnimi okol-ščinami češki zbor izpolnovati imel. Prepričani smo, da se pri bodočem obratu, o priliki kake bodoče krize — kajti kljubu volilni reformi Avstrija krizam ne odide — češki volilni okraji s tist j zadovoljnostjo, s tistim blagim samosvestjem izpolnene dolžnosti v preteklost ozirati morejo, kakor sedanji češki zbor. „Opozicija včerajšnja bode denes ali jutri svoja načela do veljave pripravila, to je večno naučenje iz minister' skih zmen v Avstriji. In žurnali one stranke, v katere pro speli se aanimive zmene godey (da so prej na smrt ali na ječo obsojeni ljudje kakor Andraži, Ziemisikorski ali pa policijsko nadzorovani koncipijenti, kakor G iskra, Berger — ministri postali), ti organi hočejo svetu dopovedati, da je federalistična stranka razorganizirana, razbita, ker j« volilna reibrma zakon postala. Oni saaai so dokaa najhitrejše p-roruenlji-vo »ti razmer v Avstriji, ker opozicija od včeraj postane jutri odločevalo a stranka." val kmete, da so nerabne kljuse od njega drago kupovali. Kadar je v kleti imel zavrel ico, delil jo j p med svoje kmete, katere je pozneje zanje grozno terjal, m kdor nij plačal, temu je rubil Živino. Kmetje so morali krmiti njegove pse in živino, pa če je kaj prešlo ali poginilo, treba je bilo z gotovino plačati, za psa celo vola vrniti. Zaslužene mezde Gusctiču nij plačal celih 8 let; Ilii Gregoriču je pobral vse: vinograde, konje in živino, kar je bilo vredno 200 zlatnikov. Zagorci so ga bili šli 1572. leta dvakrat na Dunaj tožit: o sv. Jurji in o Kresu, — ali zastonj. Vrhu tega je bil tudi veliki vojvoda Karel naložil nove dace in mitnino ter ustavil, z blagom svobodno tržiti, zlasti do morja. Kmetje so torej prijeli za orožje, ker so jih trli, nakladali jim nova bremena ter jemali stare pravice. Namen tega vpora do njegovih izkraj- Listek* Upor slovenskih kmetov I. 1573. [Spisal Fr. Levstik.) (Leta 1867 je bil g. Henrik Foun slovenskemu dramatičnemu društvu izročil tragedijo „Ilija Grcgo-rič, kmetski kralju, katero jo bil noinški izdelal in na slovenski jezik prestaviti dal. Ker igra nij nič veljala, pisatelj njen pa je širokoustno terjatve stavil, napisal je g. Fr. Levstik obširno kritiko o njej. Iz to v dramatičnega društva zapisnikih hranjene kritike posncmljemo, izpUstivši uvod in konec, zanimivo Levstikovo študijo o kmetskom vporu I. 1573.) Če se ozremo v zgodovino, vidimo, da so se kmetski vpori med Slovenci začeli 1503. leta, ter potlej dostikrat se ponavljali. Tukaj govorimo samo o vporu 1573. leta. Akoprani se zaradi premajhne dozdanje kritične preiskave date pri vseh zgodovinskih pisateljih popolnem ne zlagajo, vendar je stvar mnogo jasnejša, kar je o tem vporu pisal gospod pl. Radič v knjigi „Herbard VIII. Freiherr zu Auersperg". Z rečenim delom si je res pridobil zasluge za našo zgodovino te dobe, kije bila pred njim še mnogo temnejša, če tudi zgodovinskih dokazov, katerih je on mnogo zasledil, največ nij dovolj kritično rabil. Po edinem Radiči ste Vi osnovali svojo igro, torej se je tudi nam tukaj samo njega držati. Vzroki tega vpora: Strašno je bilo preoblastnih, nečloveških graščakov nasilje. Samovoljno so kmetom smeli vikaati žitnico, tlako, naklade, postavljati mostovino in druge davke. Med njimi se iz te dobe posebno grozovit imenuje Ferenc Tahi, mogočen graščak na Hrvatskem. Menda so bili vsi Zagorci njemu podložni. Gradova je imel v Sosedu in Stubici. Tahi je samovoljno po-vikšaval vinski naklad, podložnikom po sili jemal imovino, plenil žene in hčere, primora- Politični razgled. Notranje «■».«'■ V LJubljani 1 - maja. Naš prijatelj Kaiserfeld se je zopet enkrat oglasil pri slovesnem banketu, katerega so ustavoverci v Gradci napravili. Povabili so k tej slovesnosti tudi vse načelnike okrajnih zastopov, pa iz Slovenskega Štajerja smo brali med nazočimi samo dr. Nekerman-a iz Celja. Kaiserfeld nič novega nij povedal, vzdigoval je ustavo in državni zbor, od svinčenih podplatov pa je modro molčal. Mož se stara in služi samo še kot firma svojej stranki. Volilno pihanje bode, kakor se kaže že sedaj postalo stalen članek listov. Iz Ljubljane si dunajski listi dado telegrafovati že slovenske kandidate ter jih imenujejo za Koroško dr. Pavlic-a in Einspieler-ja, za tržaško okolico Nabergoj-a, za Goriško dr. Lavriča in njemu nasproti kot klerikalnega kandidata dr. Tonkli-a itd. Kolikor je nam znano, dosedaj se od nobene slovenske stranke kandidati nijso postavljeni in menda tudi ne bodo pred razpisan jem volitev. Poljaki „Cas" pravi, da so Poljaci imeli že dva ministra na D ima ji , katera sta bila oba dobra rodoljuba, pa sta se vrnila iz Dunaja s praznimi rokami. Tretji je Ziemialkovski, liberalec po volji ustavovercev. Ako se bode tudi on kedaj vrnil, brez da bi za Poljake bil kaj dosegel — in prepričani smo, da se bode to zgodilo, — potem bodo vendar enkrat od svojega upa na državni zbor ozdravljeni tudi oni izmed nas , kateri še kaj pričakujejo od vladajoče stranke. Potem pa bodemo tudi vsi složni postali na prid dežele in naroda. Vnti 11 Jo držam Srhski minister8ki predsednik Ristič je vtorek na Dunaji grofa Andrašija poslednjih obiskal in je včeraj na barki se domu vrnil. Več dunajskih listov je pisalo , da sta se Andraši in Ristič o rečeh dogovarjala, o katerih v istini med obema nij bilo nobenega govorjenja. To velja posebno o prašanji Malega Zvornika in odpustu generalnega konzula pl. K al lay. Razprave, ki sta jib imela oba diplomata, so bile posebno o sklopi jen ji oger-skih železnic in o nekaterih nasvetih, ki jih je Ristič v polajšanje donavskega p aro brod-stva stavil. Ministerski predsednik Ristič je baje z uspehom svoje misije jako zadovoljen. Vsi fmneostei žurnali razen radikalnih, so iznenadjeni o volitvi v Parizu. Mo-narhistični listi pravijo, da je ta volitev nasledek Thiersove politike, ki se je na levico opiral, na mesto na konservativce. Republikanski pa pišejo, da so zmago radikalcev napake narodne skupščine prouzročile. Vsa poročila o spremembi v ministerstvu se de-mentnjejo. njih mej nij znan; ali toliko je gotovo, da so razkačeni kmetje hoteli odpraviti pleme-nitnike, graščake, mitarje in davkarje, gradove, kakor piše gosp. Radič, ali morda porušiti ali pod svojo roko vzeti , o čemer vendar nij jasnote, nove davke ovreči, pozneje tudi, ko bi se vpor dalje razprostrl, trgovini morda zopet do morja odpreti ceste, veljavo dati „stari pravdi", katera je bila vpornikom gaslo, kakor uže poprej 1515. leta. Nekteri ujeti kmetje v Ljubljani so pri sodnjem izpraševanji rekli, da so menili za vse slovenske dežele (za katere? _ o tem pozneje povemo svoj dozdevek) v Zagrebu ustanoviti nekako vlado (kaiserliche Stelle), katero so morda hoteli G u b c u dati v roko, akopram so izpraševanci trdili, da so namerjali postaviti vse pod cesarja in velikega vojvoda, česar nij verjeti, ker nema nobene prave podobe j kajti kmetje so se iz-kušali s tem samo izgovarjati, da bi svoj IXemik i škofje so se zbrali v Fuldi, da bi se posvetovali o položji katoliške cerkve nasproti državnim cerkveno poličnim zakonom. $virar*k** policija je na ukaz bun-desrata zaprla nekega španjskega agenta, ki je hotel za Karliste vojakov nab;rati. Isto tako je konfiscirala kanon, ki je bil pripravljen na železnici za odpošiljanje. Dopisi. £ KrtIMa 20. aprila. [Izv. dop] V nedeljo je imelo tukaj v prostorih Skaraman-gove hiše polit, društvo „Soča" javni občni zbor. Dasiravno je bilo vreme jako nengodno in posebno prav pozimsko mrzlo, se je vendar zbralo lepo število deležnikov, 22 društ-venikov in okolo 70 drugih poslušalcev. Prišlo bi jih bilo gotovo še mnogo več, ako bi ne bil imel po n akl ju čbi (?) ob istem času poldrugo uro od Sežane v Dutovljah gosp. prof. Povše javnega kmetijskega predavanja, katero je gotovo mnogo poslušalcev pridržalo. Vrli dr. L a v r i č je vodil javni zbor, pri katerem ste se razpravljali dve prav zanimivi točki, ona zarad novih zemljiščnih knjig, katerih tako nujno potrebujemo, in druga zarad nekaterih prememb v šolskih postavah. Razprava je bila prav živahna in je trajala dobri dve uri. Pri drugi točki me je posebno to veselilo, da so vsi govorniki poudarjali nujno potrebo dobrih ljudskih šol. Principijelno nij nikdo spodbijal novih Šolskih postav, le glede opravljanja dotičnih stroškov je bila nekolika razcepljenost mnenj. Oče Doljak iz Solkana je menil, da bi bilo bolje, ako bi vsaka občina pod nazorstvom novih šolskih oblastnij skrbela za zidanje in vzdrževanje svojih šol, da bi ona plačevala, pa tudi imenovala svoje učitejje itd. G. Klavžar pa je priporočal vzajemnost glede skladanja Šolskih stroškov in sicer še večjo vzajemnost, nego jo zahtevajo sedajne šolske postave. Naslonivši se na neko določbo v sedanjih novih postavah je nasvetoval, naj bi se podala prošnja deželnemu zboru, da odloČi s posebno deželno postavo, da bodo šolski okraji doklade k davkom samo do neke meje opravljali, n. pr. do 15 odstotkov, kar bo več, naj bi pa deželni zalog plačeval. On je menil, da bi bilo v današnjih razmerah in dokler ne prešine spoznanje, kako so potrebne šole in želja, da se povsod ustanove, vse naše ljudstvo, za napredek in razvoj šol jako nevarno, ako bi se skrb za-nje izročila občinam. vpor olepšali. Dalje so hoteli davke sami pobirati, meje sami braniti. Vendar je vsa stvar še premračna, da bi o njej imeli čist pojem. Najbrže so Hrvatje zelo posnemali ogerski, 1514. leta razpaljeni vpor; toda nij vse jasno, ali so delali z dovoljnim razumom ali ne. Bere se mnogo takega, o Čemer je po pravem z glavo zmajati. Gnjezdo kraetskega vpora je bilo po naravi na Tahijevi zemlji okrog Stubiee, Kraljevega vrha (Kaiscrsbcrg), Soseda in Brdovca, torej na pravem Hrvatskem, kajti leži tudi Sosed na levem bregu Save blizu kranjske zemlje, a ne v slovenski krajini, kakor gosp. Radič pomotno piše. Glavarji. Najvišji Rtarcšine tega vpora bo bili torej najbrže sami Hrvatje, a ne Štajerci ali Kranjci, razen samega 50 let starega Ilije GregoriČa, kateri seje bil iz Ribnika blizu Crmošnic 20 let pred vporom preselil na Hrvatsko v Brdovec pod Tahija. Dr. LavriČ je naBvetoval dotično pre-membo v tem smislu , da bi morale občine same šolska poslopja zidati in jih vzdrževati, vse druge šolske stroške, posebno plače učiteljev, naj bi se zalagale iz okrajnih Šolskih denarnic. DrnŠtvenik g. Milic iz Prošeka je podpiral Doljakovo mnenje, g. Zega iv Koprive se je pa zlagal s Klavžarjevimi nazori. H koncu se je sprejela druga točka o od-borovem predlogu, da se namreč priporoči deželnemu odboru, naj predloži prihodnjemu deželnemu zboru vse tiste premembe šolskih postav, katere bo spoznal za potrebne z ozi-rom na dotični deželnozborski sklep v pretekli sesiji, kateri se je bil sprejel vsled peticije mnogih kraških občin. S tem je bil dognan dnevni red. Predno se je razšel zbor, je še gosp. Klavžar opozoril navzočne na važnost prihodnjih volitev za državni zbor in nujno priporočal, naj bi Kraševci složno volili onega moža, katerega jim bo o svojem času „Soča" priporočala. Po končanem zboru smo še dolgo skupaj ostali pri okusnem ..teranu" in si mej izvrstnim petjem tržaških pevcev veselo na-pivali in nazdravljali. Gosp. Doljak je prvi napil č. g. župniku sežanskemu, kateri je zaradi Soči-nega zbora bolj zgodaj napovedal popolu-dan.sko službo božjo in gosp. okrajnemu glavarju, kateri je sam Sočan in se društvu tudi pri tej priliki prav prijaznega skazal. Č. g. župnik Koman je odzravil ter napil društvu in društvenemu odboru. Dr. Lavrič je v lepem govoru priporočal „Narodno šolo" in gostje so koj pokazali, da nij govoril zastonj, ter so mu napolnili pušico. Z groraovitimi „Živio" je bila sprejeta g. M. Žvanutova napitnica, katera je šla na adreso očeta vseh narodnih početij na Goriškem, Dr. Lavriča. LavriČ naš mož, to smo mu hoteli tudi pri tej priliki pokazati. — K slovesu je še g. Klavžar v pol šaljivi, pol resni obliki pozdravljal lepo slogo, katera nas je pri denašnjem shodu prav bra-tovsko zbrala, vladne klerikalce in poštene liberalce, enako složni naj bi bili Slovenci posebno pri takih prilikah, kadar žuga nastati narodu in razcepljenosti nevarnost. Ker je Sežana tako prijazno narodno gnjezdo, kakor smo je uže spoznali prvič na dan sežanskega tabora, drugič ko je sedel g. Vrhovno oblast je imelo kmetsko trimoštvo (Triumvirat). Trimoži so bili: Gubec, Pa-sanec, MagajiČ, kakor piše gosp. pl. Radič, kateri pozneje sam, najbrže po nepazljivosti, Če se nij prvič zmotil, med nje šteje tudi Gusetiča. Prvak je moral biti Gubec, katerega so imenovali „begaH in hoteli razglasiti za kralja, kar se nij zgodilo, akopram so ga vporniki najbrže res med soboj Čestili s tem imenom, kakor pričajo vse okolnosti. Tudi ogerski vpor je imel 1514. leta tri glavarje, med katerimi je Dozna hotel biti kralj. Ilija Gregorič nij bil trimož in še manj kralj, nego ker se je pod Lenkovičem ter samim Herbartom Turjaškim bil v turških vojnah naučil boja, postavili so ga samo za najvišjega vojevodo pod trimoško roko, in tiimo-žem je moral tožiti, ako se je kdo kaj pregrešil, da so mu oni prisodili kazen. (Dalje prih.) Čeme pred .sodnijo svojih volilcev, in tretjič pri de naš njem shoda, naj nam dajo rodoljubni Sežanci priliko, da se prav kmalu tudi v Četrtič tukaj pobratimo! Čitalnica uže obstoji, a posvečena še nij z navadno slovesnostjo. To naj nam napravijo, da se zberemo enkrat v Sežani — ne zarad resnih stvarij, ampak k veseli narodni zabavi. Ker so vsi navzočni tej želji navdušeno pritrdili, je pričakovati, da jo bodo Sežanci radi in kmalu izpolnili. Iz Idrije 27. aprila [Izv. dop.J V nedeljo 20. aprila imeli smo priliko slišati muzikalično-deklamatorični koncert v rudarskem gledališči, osnovanem na čast poroke nadvojvodinje Oizelo z bavarskim princem Leopoldom. Kar umetniško stran te produkcije zadeva, obžalujem, da sc nij tako izvršila, kakor se je najprej govorilo. Vspeh je bil jako majhen proti trudu , ki so ga dile-tantje, izbrani iz naše „haut-volee" žrtovali. — Prolog, od g. dr. Kesbacherja (!) nalašč v ta namen sestavljen, je gospodična 11. L. sicer „ navdušeno" govorila , a njen organ nij dosta jasen, zarad tega je bilo jako koristno, da se je tiskan prolog pri kasi dobil za 5 kr. No , pa ta točka bila je še dosta častno rešena, tako da je občinstvo bilo hvaležno, pa tudi navdušeno, kajti udanost meščanov naših do cesarske hiše je prava. — MuzikaliČnemn delu besede pa je občutljivo uho le z bojazljivostjo sledilo , ker je vsak trenotek bilo pričakovati, da postane pavza, ki jo skladatelj nij postavil v napev. Pri samospevih nij bilo razločiti, se-li poje in igra v istem ali različnem zvoku. Tu se nij gledalo, se-li vjema petje in sprevod ali ne, da se je le pesem dognala. Dvospev „Ich wollt, meinc Lieb' ergttsse sich" Mendel-son - ov se nam je smilil, akopram ste ga gospodični L. in W. še precej navdušeno peli. Igra na glasovira nij občinstva opozorila; g. osnovatelj P. moral je šepetajoče občinstvo opominjati; vedno je bilo slišati: pst, pst, pst! —Čudimo se, da sta mogla igralca na gosli in violončel kaj igrati pri tako br-ljavi lnči in tako visokih pultih, da sta bolj ljudi, nego note videla. Za ženski zbor „4 soprani in 4 alti" so se pevke malo pripravile , ker nij bilo precizno začeto, niti končano. Krasna toaleta deležnih dam je gledalce in poslušalce nekoliko odškodovala za druge pomanjkljivosti, zato so sc morale po 2 krat pokazati. Pri deljenji hvale ima naj več zaslug g. H. s svojima pomočnikoma, ki so delali, da nijso brez oteklih rok in nog. Čudimo se , da se naš muzikus g. G. nij dal pri koncertu za druzega porabiti, nego za obračanje not. Koliko bi on za domačo godbo lahko storil! Iz Ilir. oiHtrl&kcffii okraja 26. aprila. [Izv. dop.] Kakor drugod, tako tudi pri nas nemčurji ne zaostajejo. Jako jih jezi, da naši časniki njih tihotapstvo in za-nikernosti svetu odkrivajo. Od kar jim je nemila smrt penzijoniranega topniškega „kor-porola" Č. njih „profesora,, vzela, od tedaj skušajo nemčurčki našo dozdaj vse hvale vredno narodno šolo podse spraviti. Le zakaj se ne obrnete nemčurji do svojega Pirkcrja? Saj bi vam gotovo rad kakega Nemca , če drugače ne, 6tarega vojaka za „lehrcrja" posvetil. — Blizu ga tudi imate enega, pogle-dite: precej trnovski Vulga je za tak posel dober, saj je „kuršrnid" bil, bo že tudi vedel vašim nemškutarskim otrokom kaj v glavo zabiti iz „deutsche paidogogei". Torej res, po-derite domačo šolo, ki je na slovenskih tleh, vam in vašim otrokom naš domaČ jezik, slovenski, smrdi. Vi bi znali šc celo jetiko v takem poslopji dobiti. Sama nemščina vas bo izveličala! Poglejmo še do ilir. „Sokola", kako ta svoj posel izvršuje? Mislili smo jeseni, da jo je z lastovicami pobrisal v ameriško Nemčijo, ali motili smo se, ker iz gotovega vira smo izvedeli, da se je samo preoskubil. Zastava baje v nekem kotu plesnijc, rogovi pa erjavć brez sokola za neko oštirjevo škrinjo J. Samo o sebi sc razume, da telovadba se v takih okolščinah opravlja najrajše lc pri kozarci vina. Po takem se tudi ve, da blagi namen društva temni. Ko bi imeli podstaro-sta A. D. bližje, in ko bi sc nekateri odborniki premenili, zopet bi bilo upati namenjene svrbe. Kajti stvar je od predstojnikov in nekaterih odpadnikov t;iko zanemarjena. Torej prav in potrebno bi bilo, da se naš „Sokol" zopet oživi, zato pa treba, da druge odbornike volimo in tudi starosto, sicer „Sokol" izgine. Torej „Sokoli" na noge zopet! Domače stvari. — (Cestilcem Borisa Mirana.) Cestilcem Bor. Mirana (Stritarja) menimo ustreči, ako jim naznanjamo, da je naš domači umetnik gosp. Zajec, o katerem smo nedavno obširno govorili, izdelal Miranovo doprsno podobo. Visoka je 17 palcev ter izpeljava in podobnost zaslužite posebne pohvale. — Mir&n jc prvi vseh naših sedaj živečih pesnikov in njegove zasluge za razvi-tek novejše našo beletristično literature so neprecenljive; nadejamo se torej, da bodo naši prijatelji domače umetnosti pri tej priliki pokazali, da ga cene in ob enem našega izvrstnega umetnika in narodnjaka g. Z a j o a. Doprsje masivno iz gipsa vlito, velja 5 gld. in se dobiva edino pri gospodu Z a j c u v Ljubljani, karlovsko predmestje 29. C—r. — (Slike Prcširna in Jenka) je krasno izdelal slovenski slikar Ivan Šubic v Benedkab, vreden učenec ljubljanskega slikarja g. Volfa. Slovenci, posebno naša narodna društva, ki hotć svoje domače prostore okinčati z oljnatimi slikami teh dveh naših literarnih velikanov, naj se obrn6 do g. Ivana S u bi ca, „pittore, campo S. Barnaba ponts dei pugni, palazzo Canale a Venezia." — (Iz Gorice) se nam piše 30. aprila: Tudi pri nas jc zadnje dni, ko ste imeli na Kranjskem in Štajerskem slabo vreme, sneg vse gore in holmce pobelil; tudi v Gorici je enkrat naletaval, kar se celo po zimi nikoli nij zgodilo. Vslcd tega je termometer pal na 4- 0 R. in bali smo se v saboto in nedeljo hude slane. Toda po dnevu jasno nebo se je po noči pooblačilo ter tako obvarovalo nas velike škode in nesreče, kajti vse jc že zeleno, zgoduje sadje jc že odevelo in trta ima po črevelj dolge mladike. Zdaj pa imamo lepe pomladanske dneve, in človek se mora dolgo okrog sebe ozirati , da iz (lorice po bližnjih holmcih se snega zapazi; res je že skopnel. Škode f* gori I ki okolici, v vipavski in soški dolini to vreme nij naredilo nič; kako je v naših hribih in na goriškem Krasu, mi nij znano. — („Novice") skoraj polovico svojih prostorov napolnijo z divje zagrizenimi stra- stnimi napadi na „Slovenski Narod", na centralni volilni odbor, na dr. Vošnjaka in dr. Zamika itd. Zde se nam podobno škorpijonu, kateri čepi sredi žrjavice in divje grize okolo sebe, dokler se samega ne všČipne v vrat in pokonča. Ce se nam bo ljubilo, odvrnemo g. Bleiweisove žolčne navale v drugi številki. — („In der Čitalnica.") V predzadnjem listu pod tem naslovom izrečeno grajo popravljamo , da nij restavrater Čitalnični, nego dajalec koncerta nabil samo nemško vabilo. Razne vesti. * (Mlad slovensk orjak.) Iz Lo-kavca pri Ajdovščini se nam piše: Tukajšnji narodnjak Fr. Kovač ima sina, ki jc 3*/., leta star pa že tako močan, da vzdigne en mernik turšice, in obtežaj od vage, petdeset funtov. On sam vaga 48 funtov ter ima take ude, kakor bi bil deset let star. Bo pravi Golijat iz njega. * (Deček kot mož.) V Novem - Jorku izhajajoča .Osti, Post." prinaša sledečo, smešno, sodnijsko sceno. Simon Natan, 18 1. star, je bil poklican pred sodnika, ker je svojo 36 1. staro ženo otopel. Natan je sicer velik a umazan in suh fante — seveda brez brade — kakor se pravi še mlečen okolo ust, pa tudi nij lepo izraščen. Ko ga pripeljejo pred sodnika, se je jokal kakor vsak otrok v takšnem slučaji. Sodnik ga vpraša: Zakaj si ženo pretepal? Natan jokaje pripoveduje, da mu žena nij kosila pripravila in zato jo je naloroil. Sodnik: Ti dečko, slušaj! ako mi še enkrač prideš zaradi pretepanja svoje žene v roke tc pošljem v pokorilnico. Koliko časa si oženjen? Natan: eno leto. Sodnik: (proti nazočni ženi Natanovi) vzemite tega otročaja domov žena, in umite ga! * (Koliko ljudi biva na našej zemlji.) Na vsej zemlji biva 1.380,000.000 ljudi. Izmed tih je 380,000.000 kavkaškega plemena, 580,000.000 mongols., 200,000.000 etijopskega, 220,000.00:) malaj., in 1,000.000 indijanskega plemena. Vsi ti govorč 3064 jezikov in se ločijo v 1.000 različnih ver. Na leto umrje 33,333,333 ljudi; vsaki dan 91.954, vsako uro 3.730; vsako minuto 60, vsako sekundo 1. Ravno toliko se jih tudi narodi. Srednja starost je 88 let. Ena Četr-tinka prebivalstva umrje do 7. leta; ona polovica do 17. leta. Med 10.000 ljudi živi le en sam 100 let; med 500 učaka en sam 80. leto ; med 100 učaka en sam 50. leto. Oženjeni ljudje živč dalje nego neoženjeni in veliki dalje nego majhni. Do 50. leta se ženske krepkeje branijo smrti, in od 50. leta dalje obadva spola enako. Od 1000 osob se ženi samo 65. V mesecih junija in decembra je naj več ženitev. Spomladi rojeni otroci so navadno trdneji nego tisti, ki so rojeni v druzih časih. Ponoči je več rojenih, kakor po dnevu; pa jih tudi ponoči več umrje, kakor po dnevu. — Za vojaštvo sposobnih je eua osminka moškega prebivalstva. :,: (O nagi o s ti.) Navaden pešec gre lehko v dveh urah eno miljo daleč. Prehodi torej v eni sekundi 3 */., Čevljev. Tedaj bi noč in dan neprestano potovaje, celo zemljo v 450 dnevih (= 5400 milj) obhodil. Polž teka najpočasneje, prelezc v eni uri en čevelj. Navaden poštni voz pelje na uro eno miljo, v sekundi 6 % čevljev, torej v eni uri dve milji. Dober drsavec leti v eni uri 4 milje daleč, v sekundi 20 čevljev. Ravno tako hitro leti severni jelen, ki more vsaki dan 96 milj predirjati. Hrt je trikrat hitreji; preleti u eni uri 12 milj, v sekundi 78 čevljev. Ce bi mogel to brzost neprestano vzdržati, bi v 16 dneh zemljo obletel. Muha leti v eni sekundi 5 čevljev, lastovka 75, postojna !>(>, pismonosni golob 144 čevljev. Ta bi torej v okolo treh dneh zemljo okrožil. Morski volk plava v eni sekundi 40 Čevljev, v eni uri 6 milj, v 32 dneh pride okolo zemlje. Vihar preleti v eni sekundi 60, orkan v tistem Času 120, glas 1500, paro voz brez tovora napravi v seknndi 80 Čevljev, v eni uri 12 milj, v 19 dneh okroži zemljo. Otovoreui hlapon pelje 8 polovično hitrostjo. Puška zažene svinčena zrna v sekundi .'JOO, kanonska krogla preleti 600 čevljev. Ko bi mogla to naglost obdržati, bi v enem dnevu zemljo obletela, katero bi glas, ki v eni sekundi 1500 čevljev daleč gre, v pol dnevu obiel. Luč leti v sekundi 42.000 milj elektrika skoraj pol več, t. j. osemkrat okolo zemlje. * (Dobro de jen sej m in bolha.) Nedavno je bil v Kajri dobrodejen sejm ea ustanovitev grške bolnice. Najlepše gospo kairske so bilo prodajalke in so skupile v dveh dneh 48.000 frankov. Zgodi se tu, da iz nedra ene najliČnejših cvetličnih prodajalk, katera jc bila vedno od kupcev obdana, nckaži-valica, v Egiptu obilneja nego drugje—bolha — priskaklja. Gospića jo vjamo ter jo začne takoj po dražbi prodajati. In gospodje so so med soboj tako krepko podraževali, da je mali krvosesec končno za 300 frankov bil prodan. Majd, v Kajro z bolhami na sejm! šfvtitičttrjfiti haitke „Slovenije*}, V „Novicah" več (?) ljubljanskih delničarjev banke „Slovenije" pozivlje druge delničarje, naj svoje delnice pošljejo v roke podpredsednika banke dr. Goste. V istem listu „Novic" in tudi v „Slov. Narodu" pa beremo v oklicu k I. občnemu zboru banke dne 29. majnika: „Oni delničarji, ki se hote udeležiti občnega zbora in se posluževati svoje volilne pravice, se vabijo, da svoje delnice najkasneje do 23. majnika 1873 pri glavni blagajnici banke „Slovenije" v Ljubljani proti potrdilu vlože in sprcjm6 legi tim a-tični list." Kaj pomeni tedaj poziv v „Novicah" ? Vsak ga lehko s prsti otipi je. Dr. Costa si hoče dopolniti opravilni svet banke s svojimi kreaturami, da bi potem tudi pri banki bila le ena čreda in en pastir, in ta je — dr. Costa. Dosti nesramnosti smo vajeni od tega germanskega moža, kadar gre za njegove lastne interese. Da pa celo pri denarnem poduzotji, katerega so si ustanovili Slovenci vseh političnih krogov brez razločka, skuša ta človek usiliti svojo pogubono.suo diktaturo in odstraniti vso samostojno misleče elemente iz odbora, to nas je res osupnilo. Jako naivni pa so „Novični" delničarji s svojim nasvetom, da bi vsak svoje delnice pošiljal temu dr. Costt, mesto bankini blagajnici; še bolj naivni bi morali biti delničarji, kateri bi se ravnali po tem macchiavelističnem nasvetu. Vendar opozornjemo gg. delničarje banke „Slovenije", naj se drie oncijelnega oklica in s« ne dado rabiti za zakotne, osobne namene dr. Coste. Pozor! Več ljubljanskih in vnanjih delničarjev banke „Slovenije". Poslano. Iz Wjo£u 29. aprila. [Izv. dop.] Protiv-niki vidijo prav dobro, da jim z boječnostjo dajemo v roke orožje, katero rabijo zoper nas. Preteklo je že tri leta, kar sem bil v Loži prošnjo za krčmarijo pri c. kr. okraj-uem glavarstvu planinskem vložil, proseč, naj se dovoli, ker jc tudi prej bila. Ali od tistega Časa nij duha ne sluha, akoravno sem sam mnogokrat poprašal pri okrajnem glavarstvu. Samo toliko sem izvedel, da so me pošiljali od Kajfeža do Pilatuža. Ko se je pa oglasil g. Debeljak, <*. k. sluga okrajne s od nije loške, da naj se njemu dovoli njegovi hiši pravica za krčmarijo, bil je mestni svetovalec, g. Lah, na enkrat zado voljen. Znabiti zarad tega, ker fita si kumeta, in nemškutarskega duha; dobil je pa zraven krčmarije, kavarnico in gerzlarijo na en sam plačilni list od 8 gld. 40 kr. Nasproti pa moram objaviti, da ko se je oglasila uboga udova, Ivanka Pracni z vso svojo pravico, da naj se jej dovoli v najem vzeti mojo hišo, št. 19 za krčmarijo, jej je L. prošnjo popolnem odbil. Vprašam jaz, ali je to pravičnost, ali se to ne pravi, pravico z dvojno mero meriti? Pri nas ne pritiskajo samo nem-škutarji, še celo jim pomaga „Lah". Kad bi videl, da se očitno pove, kaki nzrok imajo braniti v moji hiši krčmarijo, ker je bila uže v starem času. Namesti da se mi pravica, ki se drugim deli, krati — boljše bi bilo, da bi oni ljudje bolj na skupni gozd gledali, da se nebi tako neusmiljeno ravnalo, ker v kratkem času ima postati popolnem oblika Krasa. Evo vam, g. L., tukaj imate zadosti nadzorovati, kjer se take velike napake in Škode gode srenjčanom. Franjo Kovač. Za nagrobni spominek V. Mandelc-a so dalje darovali : Gospod prof. Žakelj . . . . 1 gl. — kr. Ivan llrelič 2 „ — 3 gl. — kr. Prenesek iz 97. Štev. „S1. Nar." 96 « — „ Skupaj . 99 gl. — kr. Administracija ,,8lav. JTarocla'*', I.In talca iMfduiMUs. „Nar." v T. Dopis so sprejme in Vaša ponudba nam je draga — ali uredništvo mora prej Vaše polno in pravo ime vedeti. Opomenica. Eksekutlvne dražbe ~>. maja: Rozmanovo, 3250 jI.; v Kranji. — Obrezovo, M33 gl., v Litiji. — Mrietovo, v Sonožeči. — Pucljevo, H57 gl., v liib-nici. — OtetOVO, 300 gld., v Konjicah. — 6. maja: Boletovo, 3221 gl. in Penkovo, 1160 g!., v Postojni. — Skiberjuvo, *>10 gld. in Svajgarjuvo, v Čraomlji. — Pnvčičevo, v Bistrici. — klenienčičovo, 390 gl., in Zaplotnikovo, 507 gt, v Tržiči — Knejevo, 1390 Kranji. gl Dunajska borsa 1. maja. (Izvirno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 25 kr. Enotni drž. dolg v srebru . 72 „ 80 , 102 „ <;o m Akcije narodne banke . . 944 „ _ 322 , 75 m 108 „ 90 f» • 8 „ W/t *• n rt 107 „ 90 m (46—24) Turnske ure najbolje konstruirane in jako dober kup, s Slctuo garancijo in plačili v obrokih so vedno dobivajo pri izdelovalcu Janez M. Pogatschnigg Po d na rt-K ropa na Gorenjskem. ♦♦♦♦♦»•»♦» Menjavnica „Wienei Commissions - Bank", Mcliottoiirliifr 18, razpošilja dobitne liste (Bezugs- Scheine) na sledeče razpisano gruče sreČek, in so morejo te sestavo iz tega razloga najkoristnišim prištevati, ker je vsakemu posestniku taksnega dobitnega lista mogoče, vse glavne in postranske dobitke sam zadeti in razen tega obresti »O frankov v alatu In lO. gld. v papirju uživati. Gruča A. (16 ždrebanj na leto.) Mesečni obroki a 10 gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vsak deležnik sledeče 4 srečke: 1 Spere, draavno srečko po loo Kld. od 1. Is60. Glavni dobitek 300.000 gld., z odkupno premijo potegneno sertfe 4O0 gld. a. v. 1 Sperc. c. tursk. drlavno srečko 40O frank. Glavni dobitek 600.000, 300.000 frankov gotovega zlata. 1 vojvod. Brunsvldko sreoko 2© tolarjev. Glavni dobitek 80.000 tolarjev brez vsak šega pridržka. 1 InsbruHko (tirolsko) srećko. Glavni dobitek 30.000 gld. Gruča B. (13 ždrebanj na leto.) Mesečni obroki a 6 gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vsak deležnik sledeče srečke: 1 Sperc. c. tarik. državno ureeko 400 frank. Glavni dobitek 000.000, 300.000 frankov gotovega zlata. 1 vojvod. BransvlŠko srečko »O tolarjev. Glavni dobitek 80.000 tolarjev brez vsakdega pridržka. Saek*en>IVIelnlngen*ka areeka. Glavni dobitek 45.000 gl., 15.000 južnonemške veljave. Potem dobitne liste na peti del, Sperc. dr*, srećke I. 1860. Mesečni obroki a 6 gl. Potem dobitne liste na cele državne srečke 1. 1H«»1. Mesečni obroki a 10 gld. Potem dobitne liste na pol dri« vne srečke 1. istt 1. Mesečni obroki a 4 gld. Potem dobitne liste na pol ogerske areeke. Mesečni obroki a 3 gld. Potem dobitne liste na Brunsvlške areeke 20 tolarjev. Mesečni obroki a 2 gld. Potem dobitne liste na Insfarnske srečke. Mesečni obroki a 2 gld. Kazen tega prevzame borzna pisarnica in menjavnica „IViener Coniinlsslous-Bank" vse kakor koli imenovane bankine, menjiČne in borzne opravila. Potrjene menjice in priporočila se na vso velike mesta v Evropi in v Ameriki po najnižji ceni razpisavajo. — Naročila na ttikajšneni mestu in iz pokrajino se naglo, gotovo in natančno izvršujejo, in po borzni pisarnici nakupljene menjice in vrednosti se oziroma na vsakokratni položaj uenarskega tržišča po najbolj dobrokupnlh pogojih dajejo. Opravilski prostori so vsak dan od 'J. uro dopoldne do G. ure zvečer brez prestanka odprti. Vil a Ti in ii*ii»oi'il'l 80 natanČno in tudi na povzetje izvršujejo. Zapisniki vzdigatov Q * lldllja lldl Ul/lia ae pi> V3akem zdrebanji franko zastonj razpošiljajo. (80—19) oooooocooococoocoooooooooooooooo Tujci. 30. aprila. Pri Elefanta: Paruzoa iz Udino. — LHbbecko iz Isorlona. — Rons-porger iz Dunaja. — Jtajsp iz Ptuja. — Smoquina iz Celja. Pri Malici t VVionor, Laer, Palm iz Dunaja. —Urbančič iz Preddvora. Pri Zainorzl: De la Scbiava od Pontebo. — Fodrel z gospo iz Konjic. Pokorni z gospo iz Londona. Epileptičen krč ali božjast zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast Dr. O. LkilliMCli, Berlin, Louisenstrasse 45. (255—48) Pričujoče ima Črez tisoč bolnikov v ozdravljenji. Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tiak „Narodue tiskarne".