Cena 1 Din Leto lil. (X,), štev. 123 Maribor, pondeljek 3. junija 1929 »JUTRA« Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13 Telefon: Oglati p* tarlfu Uredn. 440 Uprava 455 Ogla*« iprajama tudi oglasni oddelek .Jutr«" v Ljubljani, Praiarnova sile« It.4 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din " mžžmFI Vohun za Nemčijo VELIKA VOHUNSKA AFERA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. - ARETIRANI GENERALŠTABNI STOTNIK. — 8000 MARK MESEČNE PLAČE. O nacijonalizmu je v majski številki njujorške politične revije »Current History« napisal zanimiv članek ameriški publicist Nikola Roosevelt. Pisec trdi, da je nacijonali-zem danes po vsem' svetu potencirano intenziven, da dominira v Evropi, Aziji in Ameriki, da se je zlasti razmahnil po vojni, da je celo sovjetska Rusija v zasledovanju svojih propagandističnih ciljev preračunano podžigala nacijonalna čustva azijskih narodov. De Rivera in Mussolini sta Roosevelta apostola intenzivnega nacijonalizma. Kot zgodovinski paradoks podčrtava Roosevelt, da je k razmahu nacijonalizma največ pripomo-gelWilson, ki je na eni strani z ustanovitvijo Lige narodov dal modernemu duhu internacijonalizma praktično obliko, ki je pa na drugi strani s krilatico o samoodločbi narodov izzval nacijonalni požar po vsem svetu od Baltike do latinske Amerike, od Kitajske do Zedinjenih držav. Reakcija na krilatico o samoodločbi ni slučajna, saj je Napoleon iz-r zval enako reakcijo, ko je hotel združiti Evropo brez ozira na nacijonalne meje v eno državno zajednico. Zanimiva je Rooseveltova razlaga vsebine pravega in trajnega nacijonalizma, ne morda po originalnosti in novosti idej, ampak po amerikanskem načinu definiranja vsebine nacijonalizma. Mate-rijalni momenti so mu postranski in ne odločilni, tudi skupni jezik ni odločilen činitelj, niti zemljepisne ali kulturne skupne meje. Skupna državna uprava in skupni ekonomski interesi k večjemu pripomorejo k utrjevanju duhovnih vezi, ki jih je ustvarila zgodovina. Vsebina nacijonalizma more biti samo duhovna, bazirana na skupnih čustvih in skupnih nadah. Roosevelt trdi, da so varali sami sebe oni, ki so se udajali iluziji ter so — pred vojno in po vojni — verjeli in trdili, da je svet v glavnem že prehodil nacijonalno fazo svojega razvoja ter da sedaj prehaja v širši mednarodni tok, v katerem bi se tekom časa posamezne narodne individualnosti poizgubile in amalgamirale v novo celino. Dogodki in činjenice nasprotno dokazujejo, da je svet šele vstopil v pravo fazo svojega nacijonalnega razvoja in ni mogoče v doglednem Času niti predvidevati kulrr.inacijc tega razvoja. Ogromna Azija — izven Japonske in deloma Turčije — sc šele prebuja iz sto in stoletne nacijonalne letargije. V sami Kitajski in Indiji, kjer nacijonalizem vre, bo trajalo še desetletja, če ne celo stoletje, da bo prišel do polnega zamaha In moči. So pa še obsežni deli sveta, kjer se ne opazijo še niti prvi obrisi nacijo nalncga vrenja. Jo tu še Afrika s svojimi nepoznankami bodočnosti. V sami Evropi, ki je v nacijonalnem razvoju da leč pred drugimi kont!nentl, so mnogi narodi šele pričeli živeti svoje pravo na-cijonalno življenje. V mnogih evropskih državah, v katerih je nacijonalizem kot Politična doktrina pred vojno že skoro usahnil, je danes v polnem cvetu in nikoli ni bil intenzivnejši in jačji. Dokaz, ima nacijonalizem v sebi tudi rege-nerativno moč in da lahko tudi po svo PRAGA, 3. junija. Pretekli teden so prišli tu na sled veliki vohunski aferi. Oblasti so aretirale nekega stotnika češkoslovaške armade in zavzema afera vedno večji obseg. Po dosedanjih ugotovitvah se je ta generalštabni stotnik, čegar imena pa oblasti št nočejo izdati, že celih pet let intenzivno bavil z vohunstvom in je prenesel svoje vohunsko delovanje celo naravnost v generalni štab, kjer je bil nameščen. V dobi 5 let je dobavil aretirani stotnik vohunski centrali berlinskega generalnega štaba celokupni mobilizacijski načrt češkoslovaške armade za slučaj kake češkoslovaške intervencije ali kakega drugega konflikta. Stotnik je dobival kot odškodnino za svojo vohunsko službo iz Venecije mesečno 8000 mark, denar pa je nalagal v neki inozemski banki. On sam je riivel tako skromno, da ni vzbujal nobene pozornosti praške politične policije. Samo njegovemu skromnemu življenju se je zahvaliti, da je mogel svoje delovanje proti češkoslovaški državi neopaženo razvijati nič manj kot celih pet let. PRAGA, 3. junija. Vsa afera je bila odkrita čisto slučajno vsled pozabljivosti dotičnega častnika. Pred nekaj dnevi je odpotoval iz Prage v Dresden z letalom nemške »Lufthanse« neki potnik, ki se je legitimiral kot Friedlend. Pred odhodom je pozabil na letališču svoj kovčeg, ki so ga oblasti odprle in našle v njem važen vojaški materijal. Bilo je takoj jasno, da gre za vohunstvo. Ko je Friedlend kasneje brzojavil, da naj do njegovega povratka spravijo kovčeg, so mu odgovorili, da ga lahko takoj dobi pri zastopstvu »Lufthanse«. Čez dva dni se je Friedlend res vrnil v Prago, 'kjer so ga nato takoj aretiral’ in izročili vojaškemu sodišču. V njem so tudi spoznali štabnega kapetana češkoslovaške armade, pravega imena pa vojaške oblasti- v interesu preiskave še vedno nočejo povedati. Upor u Tripolitaniji RIM, 3. junija. Po težkih bojih so italijanske čete v Tripolitaniji zadušile upor domačinov v okraju Ganda-mesu. Domačini so izgubili v bojih več sto mrtvih in ranjenih, nad 1000 kamel in 6000 glav goveje živine. Na italijanski strani je bilo 24 mrtvih in 77 ranjenih. Težka eksplozija PAVIA, 3. maja. V čistilnici olja v Pavii se je pripetila v soboto popoldne strašna nesreča. V kemičnem laboratoriju se je vnel neki kotel in eksplodiral. Laboratorij je zletel v zrak. Visoki ognjeni zublji so švigali kvišku in objeli kmalu tudi ostale delovne prostore. Gasilci so mogli gasiti le z največjim naporom. Izpod razvalin so potegnili dva mrtva in sedem težko ranjenih. Kralj odpotuje u jeseni v Bukarešt BUKAREŠT, 3. junija. Zunanji minister Minorescu jc izjavil novinarjem. da namerava jugoslovanski kralj Aleksander na jesen posetiti rumun-sko prestolico. Obenem je pripomnil, da bo rumunska vlada v kratkem pred ložila parlamentu vse v Beogradu sklenjene pogodbe in dogovore v ratifikacijo. Parastos srbskim uojnim žrtuam u Parizu PARIZ, 3. junija. Včeraj popoldne se je vršil v Parizu parastos za srbske vojake, ki so padli v svetovni vojni na Francoskem in bodo njihovi zemski ostanki pokopani kasneje v našem vojaškem grobišču v Thiaisu pri Parizu. Parastos jc opravil pariški ruski metropolit Evdoksij ob asistenci več duhovnikov in sodelovanju ruskega cerkvenega zbora. Prisostvovali so svečanosti naš pariški poslanik dr. Spalajkovič, delegati jugoslovanske kolonije, jugoslovanski novinarji in številni dijaki, ki študirajo v Parizu. Akcijo za zbiranje naših v Franciji padlih vojakov vodi major Simič kot delegat Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov. Proti reuiziji trianonske mi-roune pogodbe BRATISLAVA, 3. junija. Včeraj je preteklo 10 let, odkar so bili končani o-svobodilni boji, ki so usodo mesta Po-žuna tesno spojili s češkoslovaško državo. Slovesnosti so se udeležile skupine Slovakov, oblasti, vojaštvo itd. Slovaški voditelj Stefanik je imel govor, v katerem je razpravljal tudi o zgodovinskih odnošajih med Madžarsko in Češko ter sedanjih razmerah med obema državama. Izrazil je nado, da bi pričel madžarski narod prej ali slej voditi odkritosrčno politiko napram Češkoslovaški, ki želi živeti z vsemi sosedi v kar najboljših odnošajih. O kaki reviziji trianonske mirovne pogodbe na korist Madžarske ne more biti niti govora. Madžarska mora vsekakor upoštevati dejstva, ki so postala posledica zmago v svetovni vojni, vendar pa je kljub temu mogoč sporazum z madžarskim narodom. Neuarna stauka u Neu>yorku NEWYORK, 3. junija. Več desettisoč delavcev jestvinčarske in živilske stroke je stopilo v nedeljo v stavko, kateri se je pridružila kasneje še konfekcijska stroka. Vmes jc posegla policija, ki je izvršila 44 aretacij. V bojazni pred večjimi delavskimi izgredi so na strehah postavljene Številne strojnice. Neznosna uročina NEWYORK, 3. junija. Tu je zavladata strašna vročina. Temperatura se je dvignila na 43 stopinj nad ničlo. V mestu je zbolelo 43 ljudi za solnčnico, ki je zahtevala tudi več človeških žrtev. Suobočna madžarska cona na Reki BUDIMPEŠTA, 3. junija. Danes jc stopila v veljavo madžarsko-italijan-ska piovbena in veterinarska pogodba, ki je bila podpisana v Rimu 4. maja, ter jc bila ratificirana 17. maja. Madžarska jc dobila po tej pogodbi svobodno pristaniško cono na Reki, vendar pa glede vprašanja tranzitne-nega prometa sko?i Jugoslavijo še ni sklenila sporazuma z Jugoslavijo. jem padcu z zenita zopet pride do moči Ameriški nacijonalizem je po Rooseveltovi trditvi šele danes v svoji polni moči in Zedinjene države skušajo letno asimilirati milijone tujcev. (Tločen potres u flrgentiniji NEWYORK, 3. junija. Po poročilih iz Buenos Airesa so Čutili v provinci Mendozzi zopet močne potresne sunke. V mestu Vi Ha Atuel jc bilo ubitih 6 oseb. Število mrtvih od pričetka potresnih sunkov jc naraslo na 47. TEHERAN, 3. junija. V provinci Ko rasan v Perziji je po uradnem poročilu tamkajšnjega guvernerja zahteval zadnji veliki potres dne 1. majnika skupno 3253 človeških žrtev, število ranjenih pa gre na desettisoče. Potres jc popolnoma porušil 88 vasi. Ueliko neurje u Gornji Italiji RIM, 3 junija. Nad provincami Ferrara, Vicenza in Trident je divjalo 2 dni strašno neurje. V nižini reke Pad je padala debela toča, ki je uničila vse tamkajšnje nasade. V posameznih krajih so zlasti vrtovi popolnoma uničeni. Ponekod je padala toča, debela kot kokošja jajca, česar ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Vihar je ruval velika drevesa in napravil tudi sicer silno škode. Nesreča pri kolesarski dirki. Pri včerajšnji kolesarski dirki, katero je priredilo Delavsko kolesarsko društvo na dirkališču na Teznem, se jc pripetila nezgoda. Tekmovalka za prvenstvo, 191etna Paula H a b e r-j e v a iz Studencev, je v najhujšem diru vsled ltarambola z drugo tekmovalko padla. Poleg notranjih poškodb jc Haberjeva dobila poškodbe na glavi, obrazu ter rokah in nogah. Takoj pozvani rešilni oddelek ji je nudil prvo pomoč ter jo na prošnjo svojcev odpremil v*domačo nego. Drzni pretepači. Sinoči je Avgust L. zašel na vrt vrtnarja Jemeca, kjer je pričel razbijati stekla, ki krijejo grede. Razbil je 23 šip in povzročil- okrog 100.— Din škode. Ko je razbijanje prebudilo sosede, je mladenič pobegnil v družbi svojih tovarišev, ki so v bližini pivovarne »Union« napadli Ivana G. in nje govo ženo Otilijo ter Viktorija S. Brez vzroka so jih neusmiljeno pretepli in nato pobegnili. Policija bo po končani preiskavi zadevo izročila sodišču. To še ni vse... Josip R. in njegova žena sta sinoči v Stritarjevi ulici pretepla Rudeta P., ki se je vračal iz neke gostilne. Ko se je zglasil pri stražniku, mu je tekla kri iz nosa, z lic in z ušes. Baje sta ga bojevita zakonca pretepla brez vzroka. Stražnik je davi zaslišal napadalca. 2ena je takoj priznala, da sta z možem v resnici pretepla Rudolfa, da pa to še ni vse, glavno plačilo še pride. Čemu si je Rudolf nakopal njeno maščevalnost, ni hotela pojasniti. Z roko v eirliularko je prišel 22 letni delavec Novak Franjo iz Bohove. Poškodoval si je tri prste desne roke. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč. — > *IV g* i Shwf» TKaHBsfcH VE C E R N T K To*# V M a r 16or u, 'dne 3..VI. 1929. Mariborska porota Maribor, 3. junija. Danes se je pričelo poletno zasedanje mariborskega porotnega sodišča, ki bo nedvomno najkrajše, kar jih je bilo v našem mestu po prevratu in bo trajalo samo tri dni. Danes je razpravljalo porotno sodišče o slučaju detomora in uboja. Uboj v 6rabšinskem urhu Pijača, prepir, uboj. Stara pesem, ki pa se še vedno ponavlja. Koliko nesrečnih žrtev je že izgubilo življenje radi te grde razvade kmečke mladine. Tak slučaj se je pripetil tudi 21. marca v Grabšinskem vrhu. Posestniški sin Alojz Neubauer je tedaj v družbi bratov Franceta in Štefana Horvata ter še nekaterih fantov kopal v vinogradu Josipa Krefta. Po večerji so se fantje močno razgreli vsled prezavžite pijače. Iz prvotnih šal in dovtipov je nastal kasneje kaj kmalu resen spopad med Neubauerjem in bratoma Horvatoma. Vsi trije so se pričeli pretepati, nakar je Neubauer naenkrat odprl nož in zaklical: »Kru-cifiks, sedaj bom pokazal!« Ves dogodek se je vršil pred hišo in je imel usodne posledice. Štefan Horvat se je, ves trepetajoč kmalu vnil o sobo, padel na posteljo ter se onesvestil. Za njim je prišel čez nekaj časa v sobo tudi Neubauer, Imel je v rokah krvav žepni nož in je rekel Štefanu Horvatu: »Ali še nisi hin!« in zasadil potem nož v mizo. Domače ženske so ga prosile, naj bo miren, nakar jim je odgovoril, da je Štefan po nedolžnem izkupil, ker je mislil pravzaprav Franceta. Horvat Štefan je nato še istega dne izdihnil, ne da bi prišel k zavesti, dočim je bil njegov brat Franc samo ranjen v pretepu. Sodna izvedenca, ki sta raztelesila truplo Štefana Horvata, sta ugotovila, da je imel skupno 8 vreznin in je bila prerezana tudi ena večja žila odvodnica. Obtoženi Alojz Neubauer ne taji dejanja, zagovarja pa se s silobranom. Porotniki so potrdili vprašanje glede uboja in težke telesne poškodbe, nakar je bil Alojz Neubauer obsojen na 6 let težke ječe. Senatu predseduje višji sod. svet. Posega, votanta sta ss. Tombak' in dr. Se-njor, državni pravdnik dr. Hojnik, Neu bauerja pa je zagovarjal dr. Pernat. Kot zdravniški izvedenec je fungiral dr. Ju rečko. Nezakonska mati 24 letna Ana Šumenjak iz Polenšaka je imela v Zagrebu, kjer je služila kot služkinja, ljubavno razmerje s pekov skim pomočnikom Ludovikom Horva tom, ki ni ostalo brez posledic. Čim je opazila, da je v blagoslovljenem stanju se je preselila v Maribor, kjer je bila 3 mesece zaposlena kot sobarica pri docentu dr. Matku, nato pa odšla domov k svojemu očetu v Savce, da pripravi vse za porod. Dne 14. januarja je res porodi la živo dete ženskega spola. Čeprav je Šumenjakova doma skrbno prikrivala, da je noseča, vendar to ni ostalo neopaže no. Ko je njena polsestra Kristina usod nega dne opoldne opazila, da je Ana čisto prepadena, je šla pogledat v hlev, Tamkaj je videla po tleh razškropljeno kri, v gnojni jamici pa končno dete, k je bilo že mrtvo. Odnesla je otročička takoj v sobo. Bil je zadavljen in je ime tudi počeno kost na zadnji strani glave Smrt je nastopila vsled otrpnenja za življenje važnih središč v možganih. Šumenjakova se je danes zagovarjala da je izvršila svoje dejanje v zmedeno stl in skrajni razburjenosti. Na podlagi pravdoreka porotnikov je bila obsojena na 8 mesecev strogega zapora. mariborsko gledališče REPERTOAR: ■> Pondeljek, 3. junija. Zaprto. Torek, 4. junija ob 20. uri »Oča Boštjan« ab. C. Kuponi. Sreda, 5. junija ob 20. uri »Ritmični plesni večer« Heddy Pečnikove. Plesni večer Hede Pečnikove. V sredo 5. t. m. priredi v gledališču ritmična šola Hede Pečnikove zanimiv plesni večer. Nastopilo bo 24 otrok, med njimi tudi malčki štirih let. Posebej o-pozarjamo na dejstvo, da bo prvi del plesnega večera nudil točen pregled o metodah pouka in svrhah ritmične gimnastike. Gospodična Pečnikova bo tudi govorila o gimnastiki in utemeljila vzroke spremembe med načinom telesne vzgojo starih šol in sodobno moderno gimnastiko. materinski dan v (Tlariboru Poročali smo že, da priredi Slovensko žensko društvo v Mariboru v proslavo materinskega dneva dne 7. t. m. v gledališču Ljudmile Poljančeve »Mati«, lirsko-dramatske slike, uglasbil Vasilij Mirk. Našim materam je posvečeno to delo in naši mladini. Slike so zajete iz življenja matere in otroka. Prvi dve sliki sta po vsebini bolj simbolični, tretja nas popelje v svet dece na zeleni trati med igro in petje. Prva slika nas povede ob mehkih akordih uspavanke v tišino otroške sobe ter nam odkriva srečo mlade matere ob zibelki otrokovi. V drugi sliki se vse spremeni, kjer je bila nepopisna sreča, vladata obup in strah za bolnega o-troka. Moč materine ljubezni reši otroku življenje. Obe prvi sliki prepletajo verski in bajeslovni momenti. Tretje dejanje je posnetek iz življenja mladine ter nam predoči globoko vez, ki spaja mater z otroci. Glasba je prilagodena v svojih oblikah ideologiji pesnitve. Med igro so vpleteni rajalni nastopi. Uprizoritev tega novega dela so s požrtvovalnostjo prevzele 1. jn II. dekliška meščanska in IV. dekliška ljudska šola. Pod vestnim vodstvom gdč. učitelilc bo predstava na višku mladinskih priredi tev. Vlogo matere je iz prijaznosti prevzela gdč. Štefka Fratnikova. Igrokaz »Mati« je bil spisan za letošnji Materinski dan, in bo gotovo vladalo zanj veliko zanimanje, zlasti, ker stapi sateljica in komponist Mariborčana. S številnim obiskom jim bo dano najlepše zadoščenje njim za njihov trud, pa tud našemu učiteljstvu za požrtvovalnost, ki zasluži največje priznanje. Ustanouiteu podružnice Rdečega križa u fTlariboru Na inicijativo zdravniškega društva v Mariboru, ki je vodilo tudi vse priprave, se je vršilo v soboto zvečer v posebni sobi restavracije pri Gambrinu ustanov ni občni zbor podružnice Rdečega križa v Mariboru, katerega so se poleg vel. žu pana dr. Schaubtacha udeležili tudi številni zastopniki oblasti in korporacij Zbor je otvoTtl dr. Jankovič, ki je prevzel tudi častno predsedstvo. Nato je delegat oblastnega odbora Rdeč. križa v Ljubljani g. dr. Bohinjec, obrazložil historijat, pomen in namen Rdečega križa ter izročil prof. Finku, ki že sedem let načeluje Pomladku Rdečega križa v Mariboru, diplomo in srebrno kolajno centralnega odbora v znak priznanja in hvaležnosti za njegovo delo. Nato so se vršile volitve. Za predsednika je bil izvoljen dr. Jankovič, za podpredsednika: dr. Leskovar (oblastni komisar) in minister v pok. dr. Kukovec: za tajnika dr. Zorjan, za blagajnika dr. Kcvačsc, v odbor pa gospodje: dr. Juvan, dr. Lipold, obl. referent za šolstvo dr. Kotnik, drž. pravdnik dr. Jančič, dr. Černič, dr. Marin, lekarnar Minafik, urednik Kasper, industrijalec Roglič, veletrgovec Pinter, načelnik Voller, dr. Jurečko, dr. Zidanšek in gospe Maistrova, Majcenova ter Ravnikova. V nadzorstveni odbor so bili izvoljeni dr. Karl Ipavic, mest. fizik dr. Novak in Šolski vodja Grčar. Pri slučajnostih je ljubljanski delegat izročil novemu odboru Din 5000 kot prvo podporo, s katero naj prične nova organizacija Rdečega križa v Mariboru svoje humano, socijalno in kulturno misijo. Nato je predsednik ob 21.15 zaključil občni zbor. Mariborskim dnevni drobiš Prisrčno slauje ob sei/erni meji Včeraj ‘popoldne se je pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah vršil krst dvanajstega sinu mizarja Jakoba Eksenlenske-ga, kateremu je kumoval kralj. Otrok, ki je prejel kraljevo darilo, je dobil ime Aleksander, svečanemu krstu pa so prisostvovali kraljevi zastopniki major Lujo N i č i č, sreski poglavar dr. Ipavec, bivša poslanca Zebot in Pušenjak, šolniki, župani sosednjih občin, šolska mladina in številno občinstvo. Sv. Jakob je proslavil redki dogodek kraljevega kumovanja nadvse svečano. Dohode v vas so krasili slavoloki in tudi rojstna hiša malega Aleksandra je bila vsa v cvetju, med slavnostnim obredom pa so pokali topiči. Po krstu se je vršila pri g. župniku svečana pojedina. Ves kraj in vsa okolica pa je s svojo pozornostjo dokazala, koliko priljubljenost uživa med najsevernejšimi Slovenci naš vladar, kateremu je bila s slavnosti poslana tudi pozdravna .brzojavka. ffiaribor in šoistuo Pišejo nam: Zadnji čas se zopet razburja javnost, prevsem stariši radi tega vprašanja. Oblastni odbor mariborske oblasti je storil pravilni sklep, ki je mo goč, t. j. da šola ne spada v prostore Mestne hranilnice. Na tem je oblastnemu odboru in pa njegovim referentom le če stitati! Sklep pa, ki je napravil krajevni šolski odbor, pa nikakor ni umesten. Me stna občina zida sedaj kopališče na Fel berjevem otoku, ki bo stalo milijone. Ako nimate šol, zidajte naprej te in pa stanovanja. Kopališče bo uporabno tri do štiri mesece v letu, obiskovati je bodo mogli le ljudje, ki imajo dnevno dovolj prostega časa in pa oni, ki režejo kupone... Za nas reveže, ki smo dopol dne in popolne v službi, ne pride v po štev, tem manj, ker nimamo denarja niti za najnavadnejše življenske potrebščine... Take naprave si naj privoščijo bogata in velika mesta, ne pa naš Maribor, ki je brez — šol! Tu bi priporočali baš zastopnikom šolstva, da bi v mestnem svetu nastopili za zidavo nove šole na desnem dravskem bregu, kopališče pa naj bi čakalo, da dobimo — Veliki Maribor. Tudi se je mestnim očetom zelo mudilo, da so oddali zavod »Vesna« oblastnemu odboru. Ali bd ti prostori ne bili bolj primerni za meščansko šolo, kakor pa Mestna hranilnica, ki je potrebna predelave. Prav je napisal neki g. šolnik: Ne delajte kasarn iz šol! Moderne šole so zi dane v obliki paviljonov, ne pa nakopi čene v kaki tovarni. Dajte mladini zraka in solnca, dajte ji pa predvsem raz rede, ki odgovarjajo higijeni. Upamo in smo uverjenl, da je zdravništvo danes ono, ki Vam naj da in Vam je dalo že dovolj pametnih nasvetov. Okoliške občine bodo radevolje prispevale za novo zgradbo, le začeti je treba. In ko pride, kar mora priti, kooperacija okolice, bo pa to vprašanje itak na dnevnem redu. Začnite sedaj, ne pa begati starišeV in valiti krivdo na oblastni šolski odbor! Vem, da s petimi malimi in neuporabnimi razredi ni*nikomur pomagano. Na delo za novo in vsem modernim napravam in zahtevam ustrezojočo šolo na d c s n e m dravskem bregu. — Več prijateljev šole. i......... V,