Številka 225 TRST, v soboto 15. avgusta 1908 Tečaj XXXI! I m izhaja vsaki dj *«l H Mdeljah la praaitklh «b5 ,ik MNMJUfc H t- z]«tra|. rMMltee fiteT. se prodajajo po 3 nvfc. (6 stot.) ▼ mnogih vcbak&ro&h v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Si. Petra, ? ostog ni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lucij L Tolminu, Ajdor->r£ini, Dornbergn itd. Zastarele i te t. po 5 nvč. (10 stot.). O«LASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 ralone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po S st. mm, smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po tO al. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ladaljna vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, naj-njuaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave . £dtinostiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". m baročnima znaša — m vse leto 24 K* pol leU 19 K, 3 mesece 0 K; na aa-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, inlitii »a »^i-ij^t- taSaaJ« ,,K3>ar08TX" ataa«: _ Mu k s ae, »*i let« a so — Qlatllo polltidneg« društva »^dino^ za Primorsko* V edinosti Jo moči ▼si dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se se iprejeaajo la rakspisl »• as vratejs. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: sfloa Glargio Galattl 18 (Narodni tfw) IzdajateB in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsore^s lista „Edinost" v Trstu, nI. Giorgio Galatti št. 18. FoStno-hraBilaRal raCun It 841 652. TELEFON K. 1157 i%am 3RZOJAVNE VESTI. Srbski kralj BELIGRAD 14. Kralj Peter in princ Aieksander sta se danes podala v Loko Bd.pjo, kjer ostaneta več tednov. Za pogorelce v Skoplju. SKOPLJE 14. Avstro ogrska vlada je darovala za tukajšnje pogorelce 2000 K. Špans ka kralji ca. PARIZ 14. Španska kraljica je danes dfjspela semkaj ter je opoludne odpotovala v LondoD. Občinstvo je priredilo kraljici živahne ovacije. SAN SEBAST1AN 14. Kraljica Viktorija je odpotovala na Angleško. Švedski kralj obišče Francijo in Anglijo. PARIZ 14. „Gaulois" javlja, da pride Švedski kraij okolu 7. ali 10. novembra v Pariz, kjer Ostane S dni. Iz Pariza se poda kralj v London, IZ TURČIJE. CARIGRAD 14. Turški listi poročajo, da se je včeraj izredni icinisterski svet bavil s preosnovo različnih vladnih oddelkov, z vprašanjem plač, z vprašanjem poprave in cove gradnje pailamentarne palače ter z vprašanjem kovanja ustavne kolajne. Zrakoplovstvo. BERO LIN 14. Balon ..Parcival" motorna paioplovne družbe ee je danes 2 in tri četrt ure vezil okolu B.1rolina. Zrakoplov je za časa vožnje plaval v zraku poprečno 200 do 400 metrov. Balon se je spretno gibal ter se ravnal po krmilu. PARIZ 14. „PeKt Parisien" poroča iz iJiioca: Sinoči je bilo videti nad mestom vodljiv zrakoplov. Isti je imel ovalno obliko. Napravil je nad mestom nekoliko kretenj ter ćs potem ods'jil. Ne ve se, odkod je prišel. PARIZ 14. „Eclair- poroča iz Madrida : "v kratkem se v pričo kralja napravijo poskusi z vodljivim zrakoplovom. Ta zrakoplov :ina posebnost, <3a bo možno krmilo od daleč voditi potom električnih valov. Do-ični aparat je izumil zrakoplove c Ouerado, ki je napravii tudi balon. Sestanek med nemškim cesarjem in ruskim carjem. BEROLIN 14. „Beri. Tageblatt" poroča iz PetrograOa : Glede predstoječega sestanka med carjem in cesarjsm Viljemom se cd zanesljive strani zagotavlja, da se oba vladarja že pogajata g^da časa sestanka. Zdi se, da ^e sestanek zag tovljen. Car je v začetku namerama! obiskati cesarja Fran Josipa na Dunaju ter mu čestitati povodom šestde3et-leb ice vladanja. Prej pa bi se bil car sestal z nemškim cesarjem. Obisk na Dunaju se je pa opustil. Dunaj 14. Angleški poslanik na Dunaju Goschen bo premeščen v Berolin. Dunaj 14. Minister za unanje stvari baron Aehrentbal je včeraj odpotoval na Semeritig. je". V razpravah v „Neue Freie Presse" o namišljeni „velikosrbsfci propagandi" čitamo tudi to-le pasažo: „l>as Verbrechen und den PODLISTEK. Pri sultanu. Zanimivo in slikovito opisuje sloveči francoski pesnik Pierre Loti svoj obisk pri turškem sultanu A')dulu Hamidu. Cesarska kočija je bila prišla zvečer po gosta pred njegov hotel v Peri (evropsko predmestje), da bi ga ob Bosporu in skoz cesarske vrtove popeljala v sultanovo palačo, kjer se je tistega večera vršila slavnostna razsvetljava. ..Pred nami se pojavlja množica," tako slika Loti svojo vožnjo, „človeška masa, ki se strastno in jezno poganja naprej, polnaga človeška telesa se prikazujejo, vmes galopi-rajo jezdeci, glasni, grmeči klici se razlegajo in slišim temni zvok: Jangun var! OgeDj, ogenj! Tukaj, med to množico lesenih hiš je doma. Tam spodaj gori cel mestni okraj; visoke, rdeče snope luči meče požar gor v nočno nebo in prispeva z groznim čarom nepričakovano k slavnostni razsvetljavi, Ko- Hochverrath jenseits dar Grenze organisiren, ist aber auch eine Zeichen vollkommener innerer Anarchie. Nur wo alle Begriffe von offentlichem Recht durch einen jahržentelan-gen leidenschaftlichen Kampf von Parteien und Parteifuhrern zerstort sind, ist eine derar-tige Verachtung der Drimitivsten volkerrecht-lichen Pilicbtcn moglich. Das Land, das3 mitten im Frieden heimlich zur Bombe greife, um sie iiber die Grenze zu werfen and fcier Tod und Zerstorung anzurichten, ist auf Barba renutufe gesunken, und es wird sich nicht wundern dilrfen, wenn es darnach be-handelt wirda. Na slovenski prevedeno: „Organiziranje zločinstva in veleizdaje preko meje, je pa tudi znakom popolne notranje anarhije. Le tam, kjer je *saki pojm o javnem pra*u porušen po večletnem boju strank in njihovih voditeljev, je možno tako zaničevanje narod-nopravnih dolžnosti. Dežela, ki notri sredi miru poseza po bombi, da jo vrže preko meje, da provzroča smrt in razdejanje, je padla na stopinjo barbar&tva in se ne bo smela čuditi, ako se temu primerno postopa žnjo". Ko smo pročitali to moralizovanje v du najskem listu, nas je prevladal čut gnusa na takem hinavstvu. Ne izzivlja tega efekta v nas toliko to, kar piše, ampak to: kdo pile!! Če „Neue Freie Presse" z V30 svojo minulostjo, list, o katerem je nekoč eden nsjuglednejih avstrijskih politikov izrazil sodbo, da vrši „das verfiuchte Handwerk" (prokleto rokodelstvo), list, ki je bil zaščitnikom vsacega prevrata n. pr. na Francoskem, ki je naravnost glorificiral najbuja grozodejstva v Rusiji, ki je proslavljal punt, upor, umorstva in rope kakor velike odrešilne čine in je brez vsacih skrupelnov hujskal na nadaljne anarhične čine: Če tak list, pravimo, sedaj seda na sodni stol in pripoveduje o morali in narod-nopravnih dolžnostih do drugih držav, je to prizor, ki more vzbujati le gnua! A čemu sezati daleč, ko imamo argumentov proti moraliziranju dunajskega li3ta tako blizo ! Kdo meče v naših pokrajinah bombe in petarde, kdo je prinesel preko meje bombo, namenjeno Franu Josipu? Kdo širi po naših krajih razne tiskovine, ki so direktno naperjene proti integriteti te države in njeni dinastiji?! Ni-li bila bomba, naperjena Franu Jo&ipu, zločin in veleizdajstve ? ! Ni-ii ona bomba prišla iz Italije in ni-li bil oni, ki je hotel vreči to bombo, v V3ej Italiji proslavljeni iredentovec Oberdank?! In ne le v Italiji, amp:ik tudi v naših pokrajinah: saj so tudi minule nedelje na nekem kra-"u našega mesta kazali njegovo sliko v znak protesta proti naši slavnosti! A kateri je bil in je še tisti list, ki je večen zaščitnik Italijanov, ki neprestano zahteva, da bodi državna politika v naših pokrajinah prikrojena v varstvo Italijanov ? ! Kateri je tisti list, ki trdovratno in v „imenu kulture" in vzlic vsem bombam iu vsem zločinom zahteva privilegijev za italijanaki živelj v naših krajih in zatiranje Slovanov, da-si ti poslednji niso ša nikdar metali bomb ?! To je — „Neue Freie Presse" ! Naj še nekoliko apopolnimo paralelo, v katero nas je prisilila „Neue Freie Presse" se svojim denuncijanskim farizejstvom na škodo bratskega nam srbskega naroda! Kjer se vrša zločini in se pripravljajo bombe, da se mečejo preko meje v drugo državo, tam mora biti v notranjem popolna anarhija — pravi „Neue Freie Presse". Primimo jo za lesa drdrajo, mimo hite brizgalnice, ki jih vlečejo gasilci, zapirajo nam pot, besedej psovanje, vpitje... a potem spozna množica cesarsko ekvipažo in se ji umika. Skoz zdaj samotne drevorede predmestij letimo ko veter. Potem zablešči naenkrat iz črne teme jedkojasen žar, bel in zelen; to ni več požar, to je bengaličen ogenj. To so vrtovi Jildica... Peljemo se skoz ograjo: na mah se vse izpremeni. Nikjer ljudi, nikjer šuma. Skoz velike, daljne, tihe, jasnoraz-svetljene aleje letimo, skoz mirijade svetlih plamenčkov in bleščečih girtand. Nič ko beli ognji v zelenju dreves, dočim je nebo zgoraj posuto z modrimi in rdečimi zvezdami raket, ki okrog in okrog frče kvišku in bleste..." Potem, za drugo ograjo, dospe kočija do pisane množice častnikov, katerih krasne uniforme pestrobarvno svetlikajo v luči pla-J polajočih bakelj. Nepremično stoje; še le ko poda kočij a2 parolo, se odpre človeški zid in j da prosto pot. Adjutant, ki spremlja Lotija, pelje gosta; v prvo etažo paviljona palače. Od zunaj j pluje noter raznobojna lui razsvetljave in jezik, kajti menimo, da taka le lepa morala ne velja le za bombe in zločine ▼ Srbiji, ampak tudi za one v — Italiji. Je li pa „Neue Preie Presse4* kedaj „behandlala" sosednje kraljevstvo temu primerno ? ! Kai še ! Nad Srbijo in Srbi se zgraža in jih proklinju Italijo pa proslavlja in blagostavlja! Evo vam, hinavstvo in farizejstvo in — perfidijo, da se človeku mora gnusiti! Srbijo „behaodla** pač, ali glede Italije je druzih misli in meče vsa nu^ela svoje lep3 morale v jare'-i! Po logiki, ki jo „Neue Freie Presse" uveljavlja proti Srbiji, mora vladati v notranjem Italije popolna anarhija! Nu, Neue Freie Presse" je tudi veiepatrijotičen avstrijski list, ki se dan na dan baba, da le Avstrija, urejena bo njenem ukusu in njenih načelih more biti srečna! Ali ta nje avstrijski patrijotizem je čisto nič ne ovira, da ne bi govorila dan na dan, da je ne more biti srečneje politične kombinacije za avstro-ograko monarhijo, nego je zveza z državo, v kateri vlada — po naukih iste „Neue Freie" — popolna anarhija, v kateri se vrše zločinstva, ki pričajo, da v tej državi je porušen vsaki pojm o javnem pravu in v kateri se zaničujejo najprimitivneje narodnopravne dolžnosti! Povdarjamo pa, da teh naših izvajanj ni u meti kakor da so naperjena proti Italijanom in Italiji, ampak hoteli smo le označiti dunajskega lista: moralo, logiko, hinavstvo in — avstrijski patrijotizem. Če boste vi metali Slovanom srbske bombe, smo mi siljeni vračati vam — z drugimi bombami. Pozdrav mojim češkim miljencem. Sporoča se nam ustmeno : Ko ste pregnali Markomane iz dežele, ki jo danes posedujete, je lila za Vas velika sreča v tem, da ste prišli pod mogočno žezlo Samota in pozneje moravskega kneza Sv:\topiuka. Zavedali ste se svojih sil in vkljnbu temu, da so morali Vaši poznejši vladarji Premisli pripoznati nemško vrhovno cbla^t, ste se Vi ipak krepko in vstrajno razvijali. No, prišel je čas, ko ste se rešili tudi te odvisnosti, kar se je zgodilo po kronanju kneza Vladislava II., ki je postal Vaš kralj. Ona sreča pa, ki Vam je bila vedno naklonjena, izneverila se Vam je, ko je Vaš kralj O t o k a r II. odklonil ponujeno mu iimsko-uemško krono. Posledica temu Otokar-vemu činu je bila izguba slovenskih dežel do Adrije in zavratna smrt istega O tokara na Marchovem polju. Vsled te izgube so se Vaše meje zelo skrčile iu ena naibčutnejših izgub je bila ona — Adrije. Vaša usoda sa je zopet ublažila za nekoliko, ko sto si po smrti zadnjega Pfemisla — Vaclava III. — izvolili vladarjem Luksen-buržane. A da se je Češka povzpela do viška, to S9 ima zahvaliti Karlu IV. Po smrti Karla IV. stopil je na pozornico Vaš velikan Jan H u s in njegove duhovite^ ideje našle so blagega odmeva v Vaših srcih. Ze takrat ee je pri Vas narodno probujenje razvilo iu kakor takšne vodil Va3 je slavni Vaš vojskovodja Žižka od zmage do zmage. Toda vsled proklete nesloge — provzročene radi verakih vprašanj — ste morali, ko ste se mejsebojno orlabili. podleči sovražniku. Od te žalostne dobe je bilo nekako konec sloge mej Vami in ponehalo je narodno navdušenje; eksperimentirali ste z vladarji iz različnih vladarskih hiš, dokler niste prišli pod žezlo Habsburžancev, ki so Vaše kraljevstvo proglasili za dedno kraljevstvo sebi. Ogorčeni radi kršenja cesarske listine — ki je dovoljevala svobodno veroizpovedanje — vzdignili ste se, da branite svoja prava vere, toda podlegli ste na Beli Gori. Po tem groznem porazu zatrl se je protestantizam ; Vaši plemenitaši so bili nadomeščeni z nemškimi in nehala je Vaša ustava, ki ee je tikala pravice stanov. Bila je to za Vas ža» lostna doba, tim žalostneja, ko je nevspel Vaš drugi poskus, da bi prišli pod žozlo bavarskega kralja A1 b r e c h t a. Se le leta 1848 je žerjavica, ki je tlela pod pepelom, vsplapolala v plamenček. Vzbudila Vam se je zavednost; da, vzbudil spomin na slavno minulost; poznali ste, da ste važen faktor v Avstriji in da Vam gredo iste pravice kakor Madjarom. Nesloga, ki so jo razne strank* povzročile, je morala nehati, kajti spoznali ste konečno vsi, da so to za Vas kritični časi. Pridno ste vporabljali duševne svo^e darove — dane Vam od Stvarnika — in ker ste že od nekoč trezni, reelni politiki, uvideli ste. da so šole prvi pogoj pro-j s v e t e, a prosveta pogoj blagostanja. Zato : se niste vstrašili žrtev, ko ste jih polagali na žrtvenik domovine. Sadovi te Vaše požrtvovalnosti se dobrestujejo in delajo ne malo konkurenco Vašim sovražnim sosedom. Sladkim besedam ne verujete več danes vsled prestanih trpkih izBkušenj, O Vas se ne more i reči, da se postavljate na stran vlade ; ne, j Vi ne marate mkakih koncesij, ampak Szahtevaste svoja prava. Prosvitljeni ! ste tudi dovolj, da verski prepiri nimajo pri i Vas nikakor ugodnih t*l. Vaše sveče-ništvo je narodno ravno tako, Vaši socijalisti istotako in V^ši zavodi, društva itd. ne nosijo drugega naslova, nego j ..narodna". Ker sto složni, napredni, reelrr : politiki in stojite vsi — če tudi porazdeljer-i v : struje — pod enim praporom, boreči se zn ! svojo prava, ste faktor z jasnim ciijeru iu vlada mora računati z Vami! Ker se bcrit-3 za isto, kakor Hrratje iu ker je simpatija Ivseh resnično kulturnih narodov na Vasi pričakovati, E20 aute m j strani, smete . imel vspehov. I renovan^am esse. da bo Vaš trud ccnseo Pragam P e r u n, ex-bog ! skoz skoro strahotni molk zveni zdaj čudno nabožno petje, zbor svežib, čistih, jasnih moških glasov, ki s skoro nadzemsko lahkoto v čudno visokih tonih pojo svoje psalme. „Sultan, tako mi povedo, je še onkraj v cesarski mošeji, od koder dom' sem to melodično in mehko petje..." Zdaj zapolje življenje med četami. Pred mošejo zapeljejo ekvipažo. Čudno petje pod fantastično kupolo narašča hitreje in hitreje in konča z burnim finalom. Sultan prihaja. Na vrtu vzplamsevajo svetleje ognji, topovi grme in iz trum vojakov zaorje bučeče in globoko : Alah ! Alah ! V galopu je premerila sultanova uprega tistih sto metrov, ki ločijo mošejo in palačo. Drugi vozovi slede, srebrni pajčolani princezinj plapolajo v večernem vetrn. Sluge tekajo mimo mene in vihte velike bele sve* tilke in vmes zveni rahlo rožljanje orožja čet. „Adjutant me spremlja skoz dvorane in sobane, mimo jasnih stebrov, katerih zlati okraski motno blest«. Tukaj v Jildicu vlada nekaka preprostost v lišpu, skoro treznost: sultan, ki ima ob Bosporju bajne gradove, imenovanje slovanskih prisednlKou za trsovsKo in pomorsko sodišče. Včerajšnji „Piccolo* poroča, da je vlaria ugodivši vendar enkrat dolgoletni in popo -noma opravičeni zahtevi slovanskega prebi K • stva imenovala 4 prisednike slovenske oz,r. hrvatske narodnosti za tukajšnje c. kr. trgovsko in pomorsko souišie. Kakor piše reteni list, je vsled te^ra popo-nom* korektnega koraka naše vlade nastilo veliko razburjenje na trgovski in obit.ii zbornici. To razburjenje s o je lotilo tudi gospode okoli „Piccola", ki sedaj kriči o kršenju pravic o krš^n^u italijanskega značaja trgovskega sodišča, o protežiranju Slovencev itd. Po rečenem poročilu je trgovska zbornica ozir. borzna deputacija vložila na pred-sedništvo trgovskega in pom. sodišča energičen protest, s katerim se sklcuje na min. naredbo od 1. junija 1897. št. 129 in na podlagi istega zahteva, da smejo biti imenovani za prisednike le take osebe, ki so bilo od si je izvolil za svoje delo in svoj počitek to relativno preprosto rezidenco kraj senčnatega parka. Slednjič sem v predsebi; tudi tukaj preprostost in edina oprema krasna preproga, ki zaduši vsak korak. Povscd stoje okoli generali in adjutantje, tukaj vidiš bela oblačila, tam drhti orijentahki dolman, vmas zažari rdeči fea in zraven črna astrahanska kučma. Vsi stoj«'> pokoncu, govorO potihem : Sultan je blizu, Adjutant me pelje v majhen stran :.ki kabinet. Na divanu sedi sultan. Na sebi ima 'generalsko uniformo in na zunaj ga nič ne 'razlikuje od častnikov armade. Dolgo nisem videl turškega Veličanstva in med tem ko se priklonim, mislim nazaj !na čas, ko sva se prvikrat slučajno srečala, ina kar se on gotovo ne spominja. Petnajst let je tega. Bilo je na Bosporju, prav tisti dan, ko je on zasedel prestol. Veliki cesarski čolni z zlatimi kljuni so bili prišli sčm pred stari Serajl, da ga povedejo na ono stran v palačo Dalma-Bagče. Moj čolnar je po nerodnosti zadel ob prinčevo ladjico in takrat me je pogledal mladi možj ki je malo ur trgovskein obrtne zbornice -predlagane. Poglejmo si malce, v čem ao bili zopet naši sodežllani laške narodnosti prikrajšam! V zadnjih letih se je posrečilo slovanskemu p:-; bivalstvu, posebno po zaslugi narodnih odvetnikov, izposlovati, da se je na tržaških sodiščih v občevanju s strankami, zlasti torej ot> reftevanju slovanskih vlog in obravnavah, dopustilo tudi rabo slovenskega jezika. Izjemo sta delali le porotno sodišče radi laikih po^ rotnikov in trgovsko in obrtno sodišče radi laških prisednikov. Ti poslednji so 8e namreč v svojem laškem fanatizmu upirali slovenskim obravnavam, tudi Če so bili slovenskega jezika zmožni. Vsled tega je mnogokrat prišlo do neršečnih prizorov s slovenskimi odvetniki in siovenskimi strankami in naravno je, da so vsled tega Slovenci vedno bolj energično zahtevali, naj se imenuje za trgovsko in pomorsko sodišče tudi prisednike slovenske narodnosti. Ako je namreč enakopravnost slovenskega jezika po naši ustavi zajamčena, ne sme priznanie te enakopravnosti biti odvisno od dobre ali slabe volje kakega tržaškega trgovca. Ta opravičena zahteva slovenskega pre b:vaist\a pa je naletela na trmasti odpor tu kaisnje trgovske in obrtne zbornice. Glasom gori navedene ministerijalne naredbe ima namreč imenovanje prisednikov izvrševati jus. ministerstvo v sporazumu s trgovskim ministrstvom in na predlog in mnenje trgovke in obrtne zbornice. Ta poslednja ima v smislu te naredbe predlagati primerne osebe in izieči o njih svoje mnenje. Za posel prisednikov primerne osebe pa morejo biti tukaj v Trstu le take, ki razumejo oba deželna jezika. Vsled tega, ako ze niso vse predlagane oiebe smožne obeh de želnlh jezikov, torej laščine in slovenščine, mora tej zahtevi zadostovati vsaj primerno število. Trgovska in obrtna zbornica pa se je vkljub večkratnim pozivom se strani vlad« odločno branila predlagati slovenščine zmožne prisednike. boteč s tem preprečiti slovenske obravnave. To postopanje trgovske in obrtne zbornice je tembolj čudno, ako se pomisli, da bi morala zbornica kazati nekoliko več koncili-jantaosti ne samo z ozirom na potrebe avtohtonega slovenskega prebivalstva, temveč posebno tudi z ozirom na mnogoštevilno slovansko klijentelo tržaških trgovcev in industrijalcev na slovanskem Balkanu. Naši tržaški trgovci namreč govorijo in pišejo popolnoma dobro slovenski oziroma hrvatsko-srbski jezik, kedar ponujajo in prodajajo svojo robo, nočejo pa tega jezika razumeti, kadar hočejo Slovani tudi svojih pravic iskati v svojem jeziku. Stvar si treba zapomniti in jo priporočamo posebno našim rojakom po celem slovenskem jugu na uvaževanje in dosledno ravnanje. Nasproti tej trmi trgovske in obrtne zbornice se je vlada dolgo časa obotavljate; naposled pa, kakor ravno poroča ^Piccolo*4, je vendar zmagala pravičnost in vlada se je odločila na edini korak, ki ga je morala že zdavnej storiti, namreč imenovala je prisednike slovanske narodnosti preko glav gg. politikov v trgovski in obrtni zbornici. Radi tega sedaj kričanje in javkanje. Vpraša se le, ali se je s tem res kršila kaka pravica trgovske in obrtne zbornice. Vsak objektiven preiskovalec bo gotovo hitro odgovoril, da je vlada le svojo dolžnost storila in da je Slovanom pripomogla le do njihove po zakonu zajamčene pravice. Italijani pa kričijo o kršenju svojih pravic in to z ozirom na gori navedeno min. naredbo. Ta nareba res daje trgov, in obrtni zbornici pravico predlagati primerne osebe za posel prisednikov na trgovskem sodišču, no; nikjer ni v citirani naredbi "določeno, da Be mora ministerstvo zborničnih predlogov držati. Ravno obratno je v § 9. navedene naredbe rečeno, da mora tudi dotično sodišče o predlogu trgovske in obrtne zbornice izreči svoje mnenje. In še bolj natančno je določena ta dolžnost sodišča v naredbi just. min. od 15. junija 1897. štv. 9K15. Ako bi torej trgovska in obrtna zbor- . ! pozneje imel postati kalif, za hip raztreseno in mehanično z enim tistih pogledov, ki kakor plaho strm*1 v bodočnost... Vedno sprejme sultan svojega gosta z največjo prijaznostjo, s preprosto vljudnostjo ic simpatično naravno ljubeznivostjo, ki mu je lastna. Se danes mislim na tisti večer, ko ^em kramljal b sultanom — v nekoliko čudni tišini malega salona — bil sem gotov, da me bo razumel in mi oprostil, in tako sem govoril melanholično o svojem obžalovanju, da vidim izginjati toliko starega, veliki Stambul pa se razvijati in izpremmjati. A potem sem umolknil in zatrl nadaljne svoje misli . . . Uboga, veiika Turčija, ki si bila tako ponosna in močna v dobi vere, ko so bile velike sanje in plemenita hrabrost še moč narodova, kako kmalu se pogrezneš usode-polno v univerzalno, moderno banalnost. Kako kmalu se boš borila s tisočerimi malenkostnimi stvarmi, praktičnim', koristnimi stvarmi, ki si jih nekoč 3mela zaničevati. Kaka boš pr.d vtem tedaj, kadar tvoji sinovi ne bodo več verovali ?;t niča predlagala samo neprimerne kandidate in ako se o tem prepriča dotično sodifiče, je čisto naravno, da oi ministerstvo dolžno imenovati kako od teh predlaganih oseb, temveč sme isto potem imenovati le take osebe, ki so za ta posel usposobljene. Enako bi moralo ministerstvo postopati tudi v slučaju, ko bi se trgovska in obrtna zbornica sploh branila predlagati kake kandidate. Vendar ne bo .-Piccolo" mislil, da se ima vsako uradovanje na trgovskem sodišča ustaviti, ako bi se kaki zbornici zljubilo, da iz same trme sploh kan didatov ne predlaga. To je tako jasno in logično, da lahko justično ministerstvo in mi ž njim po vsem mirno pričakujemo rešitve upravnega sodišča, na katero se hoče baje s pritožbo obrniti trgovska in obrtna zbornica. No, Piccolo ce žuga samo s to pritožbo, ampak hujska stranke na uporabo še bolj „vspešnih sredstev". Tako bolj vspešno sredstvo je po njegovem mnenju upor proti slovanskim prisednikom. Svetuje namreč laškim strankam naj na vsaki obravnavi ekacipirajo slovanske prisednike. O teh prisednikih sicer ne more nič slsbega poročati, saj spadajo isti (Kristijan Dejak, Gr. Stepančić, Branko Pobe in Anton Topić) mej najuglednejše tr žsške trgovce ozir. br odo lastnike, no dejstvo, da so isti slovenske narodnosti, je taka napaka, da po Piccolo-vem mnenju niso vredni opravljati posle trgovskih prisednikov. Gg. okoli Piccola se zopet enkrat igrajo z ognjem in kličejo duhove, katerih se ne bodo mogli znebiti. Naj le italijanske stranke poskusijo uporabljati to sredstvo; potem se Italijani kmalu prepričajo, da se taka sredstva z največjim uspehom dajo uporabljati proti njim. Na naših tržaških sodiščih je še vedno veliko število italijanskih sodnikov, kateri slovenskega jezika niso zmožni; vendar sedijo ti sodniki mnogokrat v senatih, pred katerimi nastopajo slovenske stranke in slovenski odvetniki in pred katerimi se torej v slovenskem jeziku razpravlja. Nasproti tej oči vidni nepravilnosti so bile dosedaj slovenske stranke precej popustljive, in niso delale sitnosti sodišču; no od sedaj naprej, ob prvi porabi Piccolovega sredstva, je dolžno.t vsake slovenske stranke, zlasti pa vsacega slovenskega udvetnika, da ekscipira vsacega laškega, slovenščine nezmožnega votanta. Nadalje so se na okrajnem sodišču slovenske stranke pred laškimi sodniki mnogokrat, da jim olajšajo poslovanje in da jih tudi laški odvetniki razumejo, posluževali laškega jezika. Od sedaj napiej naj tudi pred laškimi sodniki govorijo le v slovenskem jeziku, oziroma naj zahtevajo, da se pravda odkaže slovenščine zm ožnim uradnikom. Med tem ko bo to le na korist slovenski stranki, bodo laške stranke, laški odvetniki in laški sodniki kmalu sprevideli, v kake sitnosti in težave jih dovede lanatizem Piccolovih ma-začev. Laškim trgovcem samim pa bodi povedano, da se slovenski trgovci ne bodo pustili radi svoje narodnosti žaliti. Ako mislijo laški trgovci, da je v interesu njihove trgovine, da kažejo slepo in fanatično mržnjo proti slovenski besedi, potem se vže poskrbi zato, da to izvejo njihovi slovanski odjemalci na Češkem in slovanskem jugu. Italijanski trgovci naj bodo dosledni: ako ne marajo slišati slovenske besede, naj odbijajo od sebe tudi slovenski denar! Potem se bodo lahko po pravici hvalili, da so za narodnost tudi kaj žrtvovali. Trgovinska pogodba s Srbijo. Brzojav nam javlja, da je srbska v prvem čitanju vsprejela s 14 g'ajori večine trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko. Da ne bi bila na Balkanu na dnevnem redu druga važneja vprašanja, bi ta dogodek v srbski skupščini našel veliko več odmeva nego ga v resnici nahaja. Kajti trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko monarhije in Sr* bije ima svojo zgodovino, ki je prepolna politične borbe in je končno zabeležila značilni halt — s to j! doslej nemotjeni in brezobzirni invaziji avstrijsko-nemške politike preko Srbije na Balkan. Mi smo v neštevilo povratkib osvetljali zgodovino kriz, ki so motile obzorje na Balkanu povodom dogovorov za sklep trgovinske pogodbe, ki jo je sedaj vsprejela srbska skupščina. Opetovali smo večkrat, da glavna stran te pogodbe je politična ter da je radi odpora, na kateri je Avstrija naletela v Srbiji Karagjorgevićev, ne pa v Srbiji Obre-novičev, došlo do carinarske vojne, ki je imela uničiti Srbijo. Ni potrebno, da ponavljamo ta historjat naši čitatelji se za gotovo dobro spominjajo. In nočemo govoriti tu niti o tem, je-li nova pogodba koristna ali škodljiva za Srbijo, ker nismo kompetentni sodniki. Vsako moramo konstatirati, da se je Srbija junaški držala v tem boju. Bilo je junaški od nje že to, da je sploh vsprejela ta boj, ker tako je spoznala svoje sile, jih napela, da se ojačajo in je pokazala, da tudi ona hoče živeti svobodno in ▼ svobodni hiši! Dokler je trajala carinarska vojna, je Srbija našla za svoje produkte drugih poti na svetovna tržišča, poskušala je povzdigniti domačo industrijo in poljedelstvo in je s tem dosegla sijajnih vspehov. Carinarska vojna je Srbiji donesi a škode, ali tudi koristi, ki se pokažejo v bodočnosti ker je ravno ona pro budila Srbe, da se otresejo tujinske kuratele. S te strani se mora meriti vspeh trgovinske pogodbe, ki je pred par tedni zrušila tudi svojega ustvaritelja, ministra Pašića. V Srbiji se je začel vzduh čistiti, stranke so začele umevati odgovornost, ki io nosi'o v političnemu življenju nasproti domovini, a gospoda Nemci so začeli srečavati na svojem zmagonosoem napredovanju probujeno zavest srbskega naroda. Ni torej dvoma, da je tudi takov začetek Srbije dober, za tem da bodo sledili drugi vspehi, ki popolnoma zagotovijo Srbije v vsakem pogledu. Petrograda, jr prejelo rusko ministerstvo za unanje stvari od strani avstroogrske diplomacije zaupno noto, p kateri se naglaša. da vsled najuovejih dogodkov v Turški, nastala potreba izvedbe rusko-avstrijske tajne konvencije od leta 1877. Glasom te konvencij* bi imela avstroogrska monarhija čim prej iz vesti popolno okupacijo Bosne in Hercegovina (Novi Pazar) — ker se ne sme dovoliti, da neodvisnost j se na Balkanu ustanovi kaka velika slovanska država. Srbska „veleizdaja". Neki pregovor pravi, da kje laž obeduje, tam navadno — ne večerja! S tem je izraženo nekako isto, kar pomenia slovenski pregovor: laž ima kratke noge. Ta resnica se utegne uresničiti nad inicijatori i sedanje veleizdajniške go ije proti Srbom. Take kampanje radi veleizdaje trajajo sicer navadno nekoliko dalje, ker morejo denuncijanti nanašati na koga dozdevnih dokazov, morejo razblinjali najnedolžneje stvari, izjave, korake v težke indicije in metati črni sum na svoje žrtve, da komplikujejo afero in dosezajo s tem, da precej časa ne more posvetiti vanjo luč resnice. Nu, s pojašnjenjem Rauchove veliko-srbske revolucije pojde menda hitrejo, nego je bilo pričakovati oh velikanskem novinarskem aparatu ki mu gre na roko z gromadenjem neštevila senzacijonelnih vesti. Vse kaže, da kmalu pride razkritje, da so Rauch in njegovi dunajski in budimpeštan« ski zaplečniki se svojo kampaajo proti Srbom igrali va banque in da z vso intrigo niso nimalo mislili na interes monarhije, ampak le na rešitev sebe in svoje nesrečne politike. VelesimptomatiČno je, kako so madjarski listi jeli soditi o srbski veleizdaji". Najodločneje odklanjajo od sebe vsako odgovornost za ta skrajno drzni, nemoralni, in za interes države na Balkanu škodljivi eksperiment. Naj navedemo nekoliko primerov iz izvajanj maajarskih listih. List „Nepszava*4 meni, da se bliža — blamaža. Voz dr. Wekerla. barona Rau-cha in Nastiča pade kmalu v blato. „Az Ujsag" pravi: Veliki rizdajniški proces" se krči. Konečno ne preostane od tega čisto nič, nego velika blamaža. V Hrvatski se pripravljalo nove zmešnjave. — „Pesti Naplo"4 piše: Čim dalje bolj postaja jasno, da konča veliki „izdajniški proces" z v e I i k i m fiasko za njega zasnovatelje. Zgodilo se ni ničesar, kar bi bilo moglo dati ogrski vladi povoda, da nastopi. Sedaj nočejo od vse stvari ničesar vedeti. Avtorikativni in mnogouvaževani list „Pester Lloyd" pravi, da vsa „zarota" nima nič resnega na sebi. „Budapesti Hirlap" sodi istotako, da je vsa revolucijonarna zveza otročarija in da vse osebe teh revolucijonarcev Hrvatski ne bi zadoščale, da prirede malo uiično demonstracijo. „Magyaroszag" piše, da se z Nastičevo afero ni dosegel prelom hr-vatsko-srbske koalicije, ali z drugo besedo : baron Rauch je popolnoma zgrešil svoj cilj. Iz kratka: nijeden madjarski list se ne navdušuje za Rauchovo bankrotirano kompanijo, ni kdo, ki le kol ičkaj drži za svojo politično reputacijo, se noče indentificirati znjo. Zakaj ?! Morda iz pravičnosti, morda iz svobodoljubja, morda iz politične korektnosti, ki ne dovoljuje takih infamnih in nemoralnih sredstev ?! A to ne! Madjari so zmožni tudi za vse kaj druzega, ako se nadejajo vspeha! In če sedaj smešijo to veleizdajsko afero, imamo za to le to jedino pojasnilo: ker predvidjajo blamažo, ki zagrne Raucha, dunajsko kamarilo in nje tudi filijalko na Hrvatskem in — v Ljubljani! Ogrska. Slabo stanje Vladivostoka. Iz Petrograda poročajo, da je veliki knez Sergi podal svojo ostavko, ali da jo car ni vsprejel. Knez je prišel v navskrižje z vojnim ministerstvom radi neugodnega poročila o stanju Vladivostoka, ki ga je knez pregledal. Drobne politične vesti. Francosko češka gospodarska vzajemnost. Francoski generalni konzul Collonnel v Pragi je povodom obiska Francoskih časnikarjev v Pragi izrekel govor, v katerem je naglasil, da bi se morale češko-trancoake simpatije pričeti kazati tudi v gospodarski vzajemnosti. Sultanova garda. ,.Magdb. Zei-tung" poroča iz Carigrada: Ministerski svet je sklenil nadomestiti sultanovo telesno gardo, močno 22.000 mož z ustavno gardo. Istotako je sklenil ministerski svet, da uvede ustavno prisego za armado. Volitve na Kubi. „Times" poroča iz Washingtona, da so na pokrajinskih in občinskih volitvah na otoku Kubi zmagali konservativci. F r a n F e r d i n a n d na nemških manevrih. Iz Berolina poročajo, da je nemški cesar povabil avstrijskega prestolonaslednika Frana Ferdinanda, naj se udeleži letošnjih nemških vojaških vaj, ki 6e bodo vršile v Lo-taringiji. Vojna konvencija angleško-trancoska. Pariški „Matiu" je pooblaščen izjaviti, da ne obstoja med Francosko in Angleško nikaka vojna konvencija. Okupacija Novega Pazara. Dnevne vesti. pojdejo sprejem v podani- Madjarski list rAlkotmany" je priobčil slede- tče senzacionalno javne vesti, ki vest: Glasom neke brzo je preko Berolina došla iz Prihod „regnicolov- v nedeljo. Jutri pride v Trst na izlet 800 ,.regnicolov", milanskih zadiugarjev, v goste k laško-liberal-nemu delavskemu (?) društvu „Operaia". Isto bo sprejelo goste na postaji južne železnice, kamor dospejo s posebnim vlakom iz Italije ob 10 uri in pol zjutraj ; od tod mestno palačo, na „kar bo sledil „Ginnastica", izlet po morju itd. Dasi se ta sprejem tujih kov, ki bodo spremljani od pristasev tržaške irredente korakali v nedeljo po tržaških ulicah, vrši še le osem dni potem, ko je ista irredenta poskusila na vse načine preprečiti mirni sprevod domorodnih Slo-{ vencev, po zakonu enakopravnih a v s t r i j-j s k i h državljanov, in je, ker tega m mogla, v svoji obnemogli jezi žalila te domačine, ki niao hoteli provocirati, na upvav fakinski način; kljubu temu. da je ves ta teden irredentistično časopisje, urejevano večinoma od samih regnikolov, na doseda: nezaslišan način, z uprav banditsko surovostjo in z najbolj smradljivimi besedami žalilo naš narod ; — kljubu vseuiu temu nismo mi niti za irenotek protestirali pr«»ti prihodu v Trat in sprevodu teh tujih gostov po ulicah Trsta, ki je tudi naše mesto. Še več, mi ki hočemo biti kulturen element, smo svarili avoje ljudi, n^j ne plačaj > irredentističnim banditom milo Z3 drago, in jih rotimo tudi sedaj, naj pokažejo, da smo mi bolj kulturni in svobodoljubni, nego oni. ki imajo v»ak dan polna usta kulture in s/o- bodoljubja. In s tem bi bili kvitirali ta izlet regni-colov, ki so slednjič tudi g03tje, katere treba kot take spoštovati. Vsaj mi ..batb.iri" smo tega mnenja. Ali poglejmo si malce, kako hoče tukajšnja irredenta aranžirati ta sprejem gostov! Na fkolodvor pojde k sprejemu ..Operaia" in razna druga druStva — zastopana bo sevoda polnoštevilno tudi ,kulturna' mularija poslednje nedelje - zgodbo in razvitimi zastavami ; sredi ovacij in demonstracij bode korakal sprevod po mestu v mestno hišo. Napraviti se heče torej manifestacijo, Potemki-novo vas, ki naj gostom kaže Trst kaker izključno laško in irredentistično me3to. Zapečatiti hočejo s tem laži, ki so jih tukajšnji italijanski šovinisti razt»-obili v svet o nedeljski slavno-sti N. D. O. In tu se vidi dvojna mera naše vlade! Italijani hočejo dejanski izvršiti neka], kar so nam le podtikali, da hočemo izvršiti. In dočim je policija nam v sprejem domačih ljudi stavila vse zapreke, se italijanski irredenti v sprejem tujih podanikov dovoljuje VSe! Komentara ne pišemo, ker v tem momentu bi se mogli spozabiti. Kruto žaljeni od ene strani, zapostavljeni oil druge! Ali na stvar se povrnemo, oh ! da se povrnemo, ko bo v zraku manj elektricitete, koje izbruh m: hočemo ravno zadržati. In tudi našim ljudem pravimo : V tem trenotku, da-si vemo, kako vre v vas, bodite pametni in dostojni! Premagajte se ! In na] bode kakorkoli, ne spozabite se ! Nekaj zanimivega za ,.SIovencaa. „Indi-pendente" je posnel po nekem članku Angleža W a 11 e r j a F r e w e n a nastopne podatke o „italijanstvu katolicizma''. Nad vse karakteristično pa je, da aaja Jndipendente" svojemu članku naslov „L* J t a 1 i a i a da s ew. Anglež piše : ,.Italijani, naj pripadajo katerikoli stranki, radi naglašajo, če tudi „in peetore"', značaj italijanstva, ki je nezdružljivo od katolicizma. Za Italijane je papeštvo bitstveno italijanska ustanova, in ko prihajajo od vnanjih katoličanov protesti, ki streme za tem. da se Število neitalijacskih kardinalov v Sv. kolegiju poveča, * jih (italijanska) javnost vsprejema z nasmehljaji prizanesljivega začujenja. Ako pa hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati, da, ako bi bila Anglija imela v tolikih atoletjih monopol papeske stolice, bi pač malo kardinalov drugih narodnosti prestopilo prag sv. kolegija. Cerkveni Rim je torej pretežno italijanski, argument ponosa in zadovoljstva za vse one, ki se ponašajo z veličino italijanskega imena. Sicer se pa hreščeče note med vero in patriotizmom ublažujejo čim dalje bolj. Kupola sv. Petra ne vlada več po svoji policiji nad Rimom ; kmalu bo nad „večnim mestom" simbolično in praktičn«« gospodarila vele-častna in slavna zgradba spomenika Viktorija Emanuela." Kar pripoveduje tu Anglež, je notorična resnica. Ne lo v Italiji, ampak tudi pri nas ae le italijanski Iajiki, ampak tudi s-ečeuki smatrajo našo cerkev kakor specifično italijansko cerkev. Le en vpegled n. pr. v tržaškega „Amico" in jasna nam mora biti ta resnica. Poznali smo n. pr. nekega italijanskega duhovnika, ki je menil, da je ita- V Trstu, dne 16. avgusta 1908 »EDINOST« StT. 225 Stran IU jjao«ki narod v novem testamentu to, kar so takoimenovani „gospod pintar". Na trume so bili Židje v starem testamentu, to je: i z - vsakikrat ljudje slovenskega naroda od vseh voljeno ljudstvo! Kakor so v starem tukajinjih krajev tje vreli, da ga posluiajo. -.estamentu prihajali iz židovskega plemena Zdaj bi se pa nekaterim.... čudno ali temveč nroroki in veliki duhovniki, istotako bo so- nespodobno zdelo, ako bi se še v tej cerkvi dobni Italijani uverjeni, da so oni predesti- kaj tacega prikazovalo. Taki so tedaj sedanji nirani, da dajajo papeže in kardinale. Celo časi tudi zastrun tega 1 \u tako daleč je šel rečeni italijanski duhovnik Še bolj zanimivo je, kar nam poroča naS — ki pa ni bil nikak liberalen duhovnik, zgodovinar glede cerkve sv. Antona novega: ampak resnično pobožen mož —, da je „Ob nedeljah in praznikih je v tej cerkvi Se trdil, da so Italijani katoliki prve vrste, i zmiraj v slovenskem jeziku popoldne tako dočim so katoliki drugih narodnosti druge imenovani krščanski nauk v podobi pridige, vrste ! in pa žegen, kakor je bila „od nekdaj" Če bi trebalo, smo pripravljeni navesti navada; sicer je bilo prej zastran tega ■ma dotičnega duhovnika in priče, ki so Čule vendar nekaj bolje za tukaj&nje Slovence ; niegove navedene izjave. pridigovalo se je namreč v tej cerkvi po na- „ , , . „ . .. vadi vsako nedeljo in vsak praznik redno Narod - postranska stvar. Prejeli smo: đvakrat ]m ob 6> in 9 in lo Te dni je nanesla pnhka, da sem se sestal se J. J ^ L & 1 oven s ko ! popo- z neko osebo, ki igra precejšnjo vlogo v ^^ ^ (ge ^ ^ tem jezikn) na. „krsčanskem taboru kakor agitator; more vađQa '8lužba božja omenjenem se jo prištevati med boli razumne. krščanskem nauku. Na mesto dveh slovenskih Pogovor se je seveda zasukal na sedanje ena itaUjansk in ven. dogodke v našem slovensKem življenju na irza« g^cev ni zdaj tu manj, ampak celo Skem ozemljil. .... . ' če več, nego jih je bilo prej. Pa koliko ljudi Oc je br:m.l eeveda giban,e, o katerem italijanskega naroda prihaja vendar k tej Krista"0' i,preporoditi v ^gj, v8teg[Je 8e Tg£ p'raT kbko prepri- " Jaz, kakor odločen narodnjak injtara «•* ^ceTkTŠVnovega pripoveduje pnča naših t.tansk.h bojev za ohranitev naše . zidala lf 1767 (drugiS narodnost, na tej eksponira«, točk., mu maern | dobrotaikov - pravil. ostal dolžan odgovora, kakor m. ga ,e uzret i slavjanskega naroda, do- mmfi elohnko nrennčanie — moia . ' r TOVARNA POHIŠTVA A)ek§ande Levi Minzi Crst - attca MU Ccsa II. M. Zaloge: Trajna zaloga pohištva> Piazza Rosarlo štev. i. 'j ulica della Sanlta Stav. 14. Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. !j Pisarna: i ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70; 6-58. (Za informacije vprašati 6-70). Slovenci in Slovani v Trstu Dolžnost je vaša, da se poslužujete le v MT Slovanski brhrnici ? ulici saverio lerealante štev. 1 (Ilin siovsiste Mijaiie) --V. OJUSIH, brlveo. kovalo moje globoko zvestoba do slovenske -em povedal v zobe, stvari^ Kar naravi j ^ znanega^ zastran svoje neizmerne milosrč-propagatorji tega j nosUy;' , imajo kompromitirati in oškodovati skupno s.ovenako stvar. Vse vsprejemaio v svoj tabor: tudi neverre, neznačajneže. Vsakdo jim je dobrodcSel, pa nai tudi Boga taji, samo da priseza na strankino zastavo, Ali konec vsemu - sem rekel — bo ta, da si ubiiete ves ugled pred poltenimi ljudmi. Vse vaše delovanje je kakor vrček piva, v katerem je polovica — pen. Ali *.o bi nas ne brigalo dalje sem zaključil — ako ne bi škodovali tudi narodni stvari. Oni drugi sa je zvijal in zvijal, da bi opravič'1, kar se opravičiti jednostavno ne da to herostratstvo, ki je posledica najgrSe strankarske sebičnosti in brezsrčne gospod-ttvaželjnosti ljudi tam — na Kranjskem ! V ognju obrambe take nepoštene stvari je sled-ljiČ možu ušla beseda, da vspričo njihovih ciljev je narod postranska stvar! S tem priznanjem je pokazal v benga- Direktni dovoz štajerskih kokoši ia jajc. Specijaliteta: Graške PoularcU. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Camjpanile št. 15. Skladišče kož v svoji visoki staro3ti — najraiši v s 1 o v en-skem jeziku, katerega je tako lepo, tako lahko in tako čisto govoril da je že zato pravo veselje, ga poslušati, dasi so bile nje gove pridige tudi po vsebini izvrstne. — Sicer je še dandanašnji v tej cerkvi, kakor nekdaj, pridiga kršč. nauk in navadna služba božja v tlov. jeziku. Tu se Se zmiraj obilo naših rojakov in rojakinj zbira.... Vendar v tej cerkvi ni vse prav vzgledno. Nekdaj je bilo tu bolje, kar se tiče lejega cerkv. petja. Saj Slavjane pozca ve3 svet za dobre pevce. Ne zastajajte tedaj, in ne delajte si sramote, zastran tega — zapustite rakovo pot, dragi domorodci". O cerkvi Matere Božje „Murske" (morske) (B. V. del Mare), ki jo je odpravil Jožef i II. pravi Dr. P. Kandler: chiesa plebanale e J sostenuta dalla fraglia di contadini slavi. Tako se je godilo Slovencem v cerkvah — nekdaj in kako se jim godi danes ? ! Po- - ;« t vseh vrat črne In barvane, vseh vrat: rumene In črne za čevljarje In sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne In rumene (Bokskalb). Voščila na} bolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vse kraje dežele Izvršuje točno In hitre GIACOMO FREGHAH di S. Trst, ul. Caserma 11 [poleg kavarno Soelalej . - . u . tem pa pravijo, da smo tu — „stranieri _ h qi luči tisto „krščansko propagando. Mož pa5 hvaležni moramo biti za take znamenite ■jo iz sv. Ivana, kjer je nekaka „Meka" kranj- podatke našemu slavnemu zgodovinarju — ah protinarednib prorokov. Narod jim je okolnu j&sipu Godini. postranska stvar — to nsj si zapomni naše ljudstvo, ki doprinaša tolikih žrtev za ohra-n tev svoje narodne ekzistence ! Kar je nam veliki cilj, ki inu posvečamo V30 svojo misel, ves svoje čut tvevanje, ves svoj trud in vse svoje žrtv^, to je njim — postransko vprašanje. Z drugimi besedami : nič jim ni mari, ako se to. kar se je gradilo z neizmerno muko skozi desetletja zruši do tal ! Taki so ! Sodite ]ih!! Obrtno sodišče v Trstu. Tudi razmere na tem sodišču so odsev našega položaja v Trstu. Tiskovine so sicer tudi slovenske in i-idi razprave se slovenskimi strankami se vrše v slovenskem jeziku. Ali tudi na tem sodišču se uveljavlja sovraštvo proti našemu jeziku. Dne 27. julija se je vršila razprava, ki je tipičen slučaj za zistem, ki vlada na obrtnem sodižeu. Razprava se je vršiia pod opravilno št. Or, 164/b. Tožitelj je bil Slovenec, tožba je biia slovenska in razprava se je vršila sloven-sk'. Pozivi na razpravo pa so bili i t a 1 i j a n s k i ! ! J n taki so na vse razprave. Stvar je pa taka-Ie. Na sodišču imajo tudi slovenske po2i~e, ali — kakor pravijo — ne morejo jih rabiti, ker se magistrat odločno brani dostavljati slovanske pozive. Sodišče samo pa nima nobenega Bluge. Taka institucija pa brez nijednega sluge — to je }>rava tržaška specijaliteta, to je unicum ! Torej zato, ker magiatratni organi sovražijo naš jezik in ga preganjajo, zato se našemu naredu odreka ravnopravnost, se odreka slovenskemu ljudstvu v ustavnih zakonih zajamčena pra^ii-a. Apelujemo na predsednika našega dežel-ntga sodišča, ki si je po svoji pravičnosti iu vestnosti pridobil splošno spoštovanje, da zastavi svojo avtoriteto v to, da se neha škandal, ki je v tem, da samovolja fanatikov nadvladale pravico in zakon ! Josip Godina Vrdeljski piše v svoji „Zgodovini Trsta in okolice 4 tudi o slov. bogo^ služje v trž. cerkvah. Tako pravi o cerkvi Sv. Justa : „V tej cerkvi je zdaj (1872) vsako nedeljo in vsak praznik slovenska pridiga in slov. petie pri sv. maši, hvala Bogu in našemu milostljivemu škofu Jerneju \u — Gotovo je bil tedaj ta vsklik našega Godine na mestu , kakšen vsklik pa bi morali temu vspo-redno storiti mi danes, ko se slov. pridige in slov. petje odpravili ? ! Glede „zavitarske" (jezuitske cerkve. S. M. Maggiore) pripomnja naš pisatelj : „pridige in navadna služba božja so zdaj v tej cerkvi (e v ital. jeziku, in vendar se je nekdaj — posebno v postu — v slovenskem pridigovalo. Slovel je zastran tega zlasti ranjki duhovnik Lengo, tržaški Slovenec, po navadi M i č e k. Prisrčna zahvala. V imenu udov puljske podružnice „Narodne delavske organizacije" in ostalih udeležencev na nedeljski veličastveni alavnosti v Trstu izrekam prisrčno zahvalo našemu m lernu predsedniku tov. d.ru Josipu i M a n d i 6 u, marljivemu odboru iu predragim tovatišem in bratom na prelepem in impozantne m v sprejemu. Prisrčna zahvala vrlim Tržačanom, temu ponesu slovenskega naroda, na izrazih simpatij in prijateljski naklonjenosti! Končno iz globine naših src prisrčno zahvalo onim milim udom sv. Jakobske čitalnice, ki so nekatere naših tako krasno vsprejeli in kaker brate pogostiti ter nas spremljali skozi nepozabne ure našega bivanja v Trstu z lepo in ubrano pesmijo. Vsem hvala in stokrat hvala za krasne ure narodnega slavja in doksze bratske ljubavi, ki jih ne pozabimo nikdar ! Zdravo ! Lacko Križ predsednik puljske podružnice „ Narodne delav. organ.* SankCijoniran zakon. Državni zakonik je priobčil satkcijonirani zakon o obdačenjn avtomobilov. Konzularna vest. Cesar je podelil „exe-quatur" novemu italijanskemu konzulu v Trstu vitezu Henriku Acton. Iz SV. Križa. Še enkrat naglašamo, da je naša zavarovalnica za govejo živino radi slavno8ti „N. d. o.'; odložila svojo tombolo na prihodnjo nedeljo dne 16. t. m. Za to se opravičeno nadeja tem veče udeležbe v nede-l,o na tomboli in plesu, ki jima je čisti dobiček namAjen tej prekori stni gospodarski ustanovi. Dobitki tombole bndo : cin^vina dve gnjati in dve botljki vioa, I tombola junica, II tombola dva prašiča. Začetek tombole ob (Dalje na 10. strani). Materam! Mleko v mestih je navzlic visoki ceni in policijskem nadzorstvu le jako redko piosto bakterij, pač pa je mnogokrat popačeno in pred vsem drugim za dojenčke ni jednakomerno do vel j. Kaj naj torej mati stori, katera iz kakoršnih koli vzrokov ne more dojiti sama ? Skrbi naj za mlečne hrano, katera ima vse za prospeh nežnega deteta potrebne sestavine. Te res mnogo-zahtevne pogoje izpolnuje že kmalu 50 let preskušena in staroznana Nest! e jeva otroška moka, ker vsebuje povsem bakterij prosto, polnomastno alpsko mleko v dovoljni množini, tako, da se potrebuje za nje prireditev le vode. Jedna porcija, zadoščujoča za najmani 25 južin, dobi se v vsaki lekarni za 1 krono 80 vin. Nobena poštena konkurenca ne more nadkriliti nizkih cen znane tovarne obuvala T MODLIE-B Delniška družba s 103 podružnicami.^— 3000 delavcev. Dve prodajalnici v Trstu. Centrala: Filijalka : CORSO št. 27 ulica Cavana Čevlji za moške: Črni, trpežni z elastiko • • • gL 3*50 „ „ s zavezami . . . „ 3*75 Box Kali . . . • „ 4'75 „ najtineji Box-Kalf Goodjear Welt........r^'25 „ fini Chevreau Goodjear \Velt ........ „ z lakiranim prednikom „ Box-Kalf amer. Goodjear Barvani Box-Kalf am. Goodjear „ „ Derby . . • Nizki čevlji Chevreau .... Čevlji za ženske: Črni, trpežni z elastiko . . -„ »s zavezami . . . „ „ z zaponkami . . „ tini Box-Kalf ..... „ „ Chevreau Goodjear . Nizki čevlji črni, trpežni . . • „ „ rumeni . . . ^ • Čeveljčki črni (Romana) . ?T( „ lakirani „ ... „ beli....... Postolci in čevlji za otroke od gl. 1 napr. Amer. gumijeve opetnice od 20 kr. napr. Angleška pomada Britania, garantirana usnju neškodljiva po 25 kr. škatljica. 6*50 6'25 7-50 7-50 T— 5*50 gl. 3'— „ 3*25 „ 3-40 „ 5*75 « 6*— „ 2'50 „ 2*75 |„ 1*50 „ 1*90 - 1-80 Sovi salon - mm- originalnih modelov klofeikoT za mi pspneii otroke. Pranje in okrošenje klobukov, kakor tudi preskrr-a modistinjain. de Gregorio Trst — Goldonijev Trg št. 10,11 nadstr. Manifakturna trgovina Artnro Modricky Trst, ulica Belvedere 32 Perkal. batist in barvan satin, pletenine zu moške in ženske, pokrivala, zavese, bele in barvane, perilo na meter ali izdelano za moške in ženske, pasi, moderci, ovratniki, ovratnice, kape, slamnati klobuki, dežniki^in vsakovrstni drobni predmeti v izberi po najnižjih cenah. fl. Tosoratti TRST, ulica Malcanton štev. 4 Prodaja po cenah, t se ni M Mmm Prodaja po cenah, da se ni bati konkurence trliže, volne in žimo za zimnice, zavese po grinjala in preproge. Emporii zefirja za srajce, Ume in iHete. izdelano perilo za moške in ženske. Izbera drobnarine. Prodalo potnih in vsakoust. drugih košev lastnega izdelka ulica Campanile 11. — Piazza ponterosso. V prodajalnici manufakturnega blaga L. G. Colombani ulica Vincenzo Bellir? S*, 18 Ker je zimska doba kmalu ko-.t. prodf se cela zaloga blaga in fuštanja po nizkih cenah. Specijaliteta: bluze in obleke za gospe I lllUMMl Zobozdravnik dunajske poliklinike Odiranje brez bolečin PLOMBIRANJE Umetni zobje po najnovejšem zistemu. CENE ZMERNE. Via Barriera vecchia štev. 33 TELEFOH itev. 1708 S Struchel S 3eritsch 1 Trat, Piazza Nuova vo&al ulica S. Caterina Izbera perila, trliža, preprog, zaves, pletenin in modercev. Perkal, satni zefir in batisti. Žida. Olpke, ve zli a, obilvl. — Drobni predmeti. Gumijevi izdelki in podmorske cevi. Josef Reithoffer'5 Johne Dunaj Podružnica v Trstu - Corso 29 Vedno v zalogi bombaž Dr. Brun-a, vse vrste blago za povezanje, nogovice proti krču. Dr. Sienle aparati za inhalacije ter vse vrste potrebščin iz trdega in mehkega gumija. ^ Stran IV »EDINOST« 225. V Tratu, dne 15. avgusta 1908 Pekarna in sladeiearna :: Giacomo Jellen TRST. ulica Sette Fontane št. 13 ■— — j® preskrbljena — — s svežim kruhom lastnega izdelKo 3 krst na dan, kakor tudi z moko 7 veliki izberi Postrežba na dom. Zalagatelj kavaren in gostiln. Toplo .se priporoča udani LASTNIK. ■ ■ r- Novost! Cenik zastonj i V prodojalnici jestcin In kol. blaga Ignac Žerjal Trst — ulica del Piceardi št. 4 — — najde se — veliko izbero aalamov sirov, vina, likerjev in piva v buteljkah. Točna postrežba na dem. CENE ZMERNE urar i vrste Trst ul. Poste Huove 9 Klalo in drobiž treseta i^tdft^^i !r nadomeščuje slamo za domače živali; ista ne diši, je higijeniena in izvenredno pivna ; napravi suho steljo ter postane izvrsten gnoj. j Drobiž treseta za higijenične svrhe je še bolj j učinkujoč ter se rabi za disinfeeiranje za j kirurgične potrebe, obveze, ohrano mesa in ! rib, sadja, jaje in za omote pošt. pošiljatev. Zaloga p Trstu, ul. delle Poste H FRJTELLIHETELL mirodilnica 'TRST, Trg Ponterosso GUSTAV3 MARCO blizn vodnjaka. ulica Giulia št. 20 Prodaja porcelana Droge, barve, pokoat, petrolej, čopiči stekla, ponev iz litega železa, žlic in ščetke, mila, parfumi itd. — Zaloga vilic, drobnih predmetov in igrač. Krta-šip is steklenin. 1 Cice in metle iz slame in žime. Glavniki, Filijalka: ulica Molin grande št. 38 ; S„jički, vse po najzmernejših cenah A. KIFFMAN Do danes se je za moglo kopiti za 5 kron Je navadno niklov. uro s papirnato števil« nico. dane- pa po tolikem na poru se je vendar-le doseglo, da se kupi za 5 K v resnici dobro, -'6 ur idočo uro, z emailirano kovinsko številčnico, na kamnih tekočimi kolesci s patentom /.a navijanje, garantiranim uikl. okrov jeni, katera se da uravnati tudi 7.a 1 minuto. Srebrne ure kron S-—. Srebrne I ula kron IV—. Zlate damske kron 20— Zahtevajte brezplačni cenik s 1000 slikami. Tovarna ur — MARIBOR T 2. Zaloga zlatih in srebrnih predmetov. 1 a. mki,; _ v torbe za nakupovanje, listnice in mo- i Frclll ZSiSCSiT » Salone mode = Ana. Koppel TRST. ulica Barriera vecchia 14. I. n. •'ftfli ar naznaniti, da je prejela za pomladno sezono klobuke zadnje novosti. Popravljanje klobukov, pranje tez- okrašenje kakor tudi barvanje slamnatih kloHrakov v vsako -- barvo. - um Fratelli Rauber I^T^? Skladišče ustrojenih kož, kože za čevljarje in sedlarje. Lastna tovarna ustrojenih gornjih kož (tomaje) JCS Izvršuje naročbe za vse kraje v pokrajini. BH Carto Zottich TRST, ulica Molino a vento 3 prodajalnica usnja Velika izbera vsakovrsnih kož. — Groponi in polgroponi s taro iz prvih avst. tovarn sir* Mor vseh jotreliščin za čevljarje. Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena in na obrtni razstavi a Trstu odlikovana tovarna sodov zvršuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino i irit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne noTirn konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. Jran fbram Trst, ulica S. Francesco 4-4. t HE Pozor! Oni, ki čita časnik. Velika prilika. Vsi oni, kateri bočojo imeti obleko, naj pridejo predno kupijo obleke v prodajalnico zgotovljenih oblek v ulici Arcata štev. 1, nasproti gostilnici ,AU'Antico Ussaro . Od 1. maja naprej prodajajo se vse obleke z velikimi popustki, in sicer toliko barvane in crne obleke za moške in dečke, kakor tudi vse blago za obleke po meri. U norce pošlje brezplačno. Okoristite se vsi od te prilike. Udani Vittorio Piscur. priporoma svojo Prodajalnico jestvin in zalogo plinovih mrežic ulica Commerciale 15 Ima na razpolago Tino lastnega pridelka, teran in belo vipavsko. Razpošilja proti povzetja pakete po -"> k?r vsakoršaega jestvlnskcsa blaga : kavo čaj, rlž, testenine, oije itd. V mirodilnici Edino pristen je Thierryjev balzam Najmanjša pošiljatev I22 ali 61 ali patentovana potna steklenica K 5*— povezek jhierryjevo centifolijsko mazilo Na,,nanj- z zeleno nuno, kakor varstveno znamko K zastonj.. sa poši- ljatev 2 dozi K 3 60. (Povezek zastonj). Splošno priznani kot najboljši domači zdravili proti želodčnim boleznim, rezalici,kašlju, zasliženju, vnetju, poškodbam, ranam itd. Naročila in denarne nakaznice naj se naslovlja na A. Thierry - lekarna - angel j varuh v Pregradi pri Kog. Slatini Zaloga po skoro vseh lekarnah kakor tudi pri FRANCESCO MELL - TRST Hermangild Trocca Barriera vecchia. št. 8 ima veliko zalogo mrtiraikih pre&netov za otroke i u odraacene. J0T Venci o i porcelanu in biserov vezanih s d-no žico. od umetnik cvetlic s tr* ko vi in napisi. Mt aa &orcciafiasiiH pioStali za spGMniie. Najnižje konkurenčne cone. Pekarna, sMčičarna in tovarna Mšiotov s prodajo moke na debelo in drobno giuseppe zazinovich Trst, ulica Media št. 31. Podružnici: ul. deli' Industri2 3 in Skedenj 511. Zaloga buteljk, vsakovrstnih namiznih in dezertnih vin. Sprejme se pečenje kruha. Svež krah trikrr t na dan. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu Via Sm Francesco df Assisi št. 2,1, n. Mario Ferliij st. Mar. Magd. Zgornja št. P. vogal ulice deli' Iatria., blizo ^ol dobi ae VELIKA IZBERA KRAMENI.T, BARV, Alh ŽEBLJEV, PETROLEJA, žveplo in modra galica žvepla I. vrste elasttca za cepljenje trt in specijaliteta. Sadilni priaek za pitanja svinj, krav, konj, Itd. lok Dr. TBNKX!ZY-Ja v Ljubljani. P:od»ja na ilrobuo iti debe! Gruerino Marcon [:: ulica Tivarnella štev. 3. :: Priporoča svojo ! nalogo oglja in dr? j ki j, vedno preskrbljena z najboljšim kranj-i skim blagom. Prodaja na debelo in drobno. I Pošiljanje na dom. Telefon št. 1664 ^. rfc i .fc i .Ti i A m OOOOOR kjer je bHa prej Sprejema hranilne Sprejema „Tržaška posojilnica in hranilnica". — Telefon štev. 16-04. Poštno hrani luičnt racan 7467». vloge od vsakogar, tudi če ni član. in je Obrestuje po 4 1 O 2 0 tudi vloge po i K na tedentako da se po 260 tednih dobi K 300.— Sprejema hran. knjižice tujih zavodov, i* je realizuje ne da se hi obrestovanje pretrgalo, daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K IUU, tako, da se posojilo odplača v petih letih, — Deleži so po K 20 in po K 2. Malina pojasnila se aajeio y nrads med nraiHanu uranu, ii so: 00 delavnica od 9. do 12. dopol. in cd 3. do 5. m- Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovuna zadruga z neomejenim jamstvom. Večkratno odliko pava la «diaa IMMOM ¥ TRSTU arti$tići>a v£ivan£* 'mzs Ispagia Tre VaH« aa sv. hran 'u,Ta št. 11 in „Al fratell dalmatl„ uJiet Zudcccbe št. 8. v katerih toči svoja vina 1. vr-,t. Dclalnica pohištva iz bambusa indijskega trata in vrhovine ENR1CO PREUER, Trst ulica Nuova štev. 22 Naslonjači, stolice, ripose, mizice, cvetlična stojala, etagero, škarnice, pečna okrilja, ve-ternice itd. po najzmernejših cenah. _ STARA MIRODILiKICA M Fed. F. Huber Succ. TRST, ul. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, povlak. čopldev, pramenlj, kemičnih izdelkov, miner, vod, parfl-mov, zamahi, železne iloo, elastike za cepljenje, mila n STEKLENIH SIP Zaloga žvepla in modre galice. CARLO GORTAN Zaloga olja - Jrst - V. Santa Caterina 13. Prodaja na veliko in na drobno - TELEFON 865. == V Trstu, dne 15. avgusta 1908 ►EDINOST« Štev. 22U vir Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Podkaj 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke ' 0 z Dunaja. 9X5 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte Ob nedeljah in praznikih : 7.10,10.35 iz Nabrežine U.47 iz Kormina. Oglase treba naslovljati Lfl FILIALE DELLfl BflNCfl „ONION" (Filijalka Banke Onion) v Trsta se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami. Tekoči računi in računi Uložne knjižice na bančni žiro I na fiksnen termin ali dogovoijeno pred- v kronah ali v inozemskih vrednostih naznanilo po jako ugodnimi pogoji po dogovoru. Inkasi Kupo - prodaja efektov, dokumentov, odrezkov in tu- in inozemskih vrednot, valut in izžrebanih srečk. i. diviz. Izdaja hranilne knjižice ter obrestuje vloge po 9mr 4r°|0 Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Daje predujme |l Prejema in hrani deposite na vrednote in karate pamikov i. t. d. ter jih točno upravlja. Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu (prosto vsakoršnih stroškov) menjične vrednote neapeljske banke (Banco di Napoli), italijanske banke (Banca d'Italia) in siciljanske banke (Banco di Sicilia). Odpira kredite v nožem stvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma. ODDELEK ZA BLAGO. Daje predujme Odpira earinske kredite. na blago, police, vvarrants i. t. d. Kupuje in prodaja blago v komisiji. ODDELEK ZA SLADKOR. P ni—in IEEE1G Ul Vsled velikih pogodb, nnpraellenih direktno u AMERIKI zaraoremo zalagati wtr Trakove "^s za pisalne stroje vsakega sistema, prepisovalne ali ne, hektografične, litografične i. t. d. vsake barve, prve vrste, po kron 4a5d enega s pravico, da se očisti klijentu stroj brezplačno, naj bo njegov sistem kakoršensibodi. GIUSEPPE FANO fu Dott. Gustavo Crst, ulica Jfnova št. 5, 1. — telefon 19-73. Skladišče šivalnih »trojev in potrebščin, kakor tudi amerikan-•kega pohištva, po absolutno konkurenčnih cenah. — Mehanična delalnica za popravljanje strojev. Za Istro Goriško franko na ladijo ali postajo naročnika najmanj za 100 kilogramov PAOLO PATRIZI, TRST ulica San Lazzaro štev. 6 Skladišče pohištva ViTTORIO VOSILLA preseljeno iz Lipskega trga 7 v ulico Sani!& št. 8 vogal ul. Porpor*!ia nasproti kavarne Fcdel Triestino je bogato založeno z novim neprenosljivim solidnim in eleg. pohištvora CENE ZMERNE. V : MIRODILNICA :; E Cociancioli Trst, ulica Ugo Foscoio Filijalka : ulica deli' Industria štev. 668 TELEFON 19-6 Zaloga kra?foniekčc§n en- izšolanih barv, posebna crem* za čiščenje poda. PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO. Aless. Giordani Specijalist za zdravljenje kurjih cčes, diplomiran ranocenilec. Ambulatoriji Corso 23, 7. ncUt. Ozdravi takoj navadna ia zastarana kurja očesa ter jih izdere na najvadnejSi način brez vsake bolečine. Garantira ozdravljenje v meso rastočih nohtov. — Reže nohte vsake debelosti. —Na zahtevo pride na dom. Prodajalnica jestvin in kolonijalnega blaga Anton Žerja! Zaloga moke, otrobi in ovsa. 8PECIJALI1ETA : Sreže in kuhano ini.slo direktnega uvoza Tuj, sladki prepečene!, vino likerji (domači in inozemski) TE3T. ulica Bdlvedere St. 3, TRST filijalka : ulica Comraorctalo IS i M Gospodarska zveza centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani regisr. zadruga z omejeno zavezo javlja, da je svoje zastopstvo za T -t, [stro, Dalmacijo poverila * g. Svetku Hanibalu Škerl v Trstu ulica delle Poste štev. 9. ■BBBflHHBMBB^^ Najboljša reklama za trgavce obrtnike, rokodalce in zasebnike sp on .Ediaosti" ETERNIT^TO VARW&iUDEtilTfi ■MfTŽSi^/fi«^ na ..Ins. odd. Edinosti". Glavno zastopstvo;: Trst, V. JANACH in Drug. Restavracija „RL B0SCHETT0" IX55JS Vogel Vincemzo « Valentin Zorzini p urar tu dra g; o ti na I trst, ulica jKuda vecchia st. 1 (Za lozo) ! Izbor zlatih in srebrnih predmetov Č zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah. ^Pre ime se popravljanja vsake zlatanine g in ur. __ SPECIJALITETA v popravljanju ' urnih zaklepnic. V Pozlačenje ln mrebrnenje vsake kovine potom pile ali ognja, in uresi. SEDEŽI v TRSTU. GORICI, PULI Ces. in kr. priv. kreditnega zavoda (Glavnica in reserve 183 milijonov kron) se bavijo z vsemi bančnimi operacijami. HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE Pohrana in uprava vrednosti. Kupo-)>rodaja tu- in inozemskih vreduo-diviz in denarja. Zavarovanje vrednostnih papirjev proti izgubam na žrebanju. Kačuni na bančen žiro in tekoči računi. Inkaso-efektov, dokumentov, nakaznic in izžrebanih srečk. Grand hotel „Union" v Ljubljani. 3[omfort prve vrste, ■ m ■■ h j*ad 100 sob. Kreditna pisma **** Cheques. nakaznice, poštne spremnice. Predujmi in posojila na vrednostne papirje, delnice, srečke, blago, Warrants, iadije itd. Ženitovanjske kavcije. za vojake in menjava že obstoječih kavcij. Zlate kolajne : ĐUHAJ-TDRIH PALEBMO Zlate kolajne: DUHA J - TUB IH FALEBHO. I X*. Magrini & Figlio TRST, ulica S. Giovanni št. 14 Telef. 1354 ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA GLASOVIBJET Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Frledriclt Ehrbar na Dunaju. tertniiiiTirji Ebrbar so na razpolago gg. teerlistov. — HARMONIJI, ELL1TR. AUTOMiTlCNI PIAN1UI, PflONOLA. Daje v najom, v zameno na obreke. Popravlja In akordira. Oene zmerne. ALEKSANDER ŽGUR Prodajalnica jestvin in kolonijalnega blaga Trst, ul. S. Lazzaro št. 14 s filijalko, na novo opremljeno - v ulici Acquedotto št. 66 Bogata izbora jestvin, kave. čaja, napoljske /.ine* kakor tudi specijaliteta kranj-kih kloba>. IV" Naravno sveže vipavsko maslo. PoSiljatve po deželi s poštnimi navoji. 0000006000000000 Odlikovana tovarna glasovirjev Skrnina Kožne bolezni in kron. Morbus Brighltii Protin Otrpneloat in razne ženske bolezni Ischias Izvrstni lečilni uspehi Trst, Piazza Carlo Goldoni 12 (vogel Corso—Via Nuova) SPECIJALITETA pianinov. glasovir jev svetovnih tvrfik STEINWEY i u JONS v New Torku, Schweiglxofar itd Mi planini flMroii, Harmoniji. Izposojuje. — Menjuje. — Dajo na obroke. Popravlja. - Akordira po zmernih cenah Krapinske toplice HRVAŠKO (Hrv. Švica). Termalno zdravilišče, uspešno ozdravljenje s pomočjo termalne pitne vode. Priznana od oblustnij, kakor močna, zdrava ln radioaktivna termalna kopelj 38—44 stopinj C malno kopelj v Evropi. Doteča in odteče v 1 minuti 3800 litrov. Separatne mramorna te ka>li ia Dou^che. Gdiue v tej vrati oljetojeće sobe za potenje. Odprto od 1. aprila do konca novembra. Znižane cene otanovitve društva [1838—1904] „ 542,251.561 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih i*varovanja proti požaru, streli, Škodi vsled razatrelb ulomu kakor tudi prevozov po Buhem in morju-fklepb pugodbe za zavarovanje Življenja po razno; vi.'tnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive za življenja ali po smrti zavarovanca, doto otrokom itd Skladi*če „Cementa Romano" (hidravlično apno) in malen (gceso di presa). prva slovenska zaloga in tovarna pohištva Andrej Jug, Trst CENE BREZ KOHKORENCE. ulica sv. Lucije št. 18 (za dež. sodiščem) 370JI K SVOJIM' :: AUSTRO- AMERICAN A :: brza zveza z Ameriko. TRST—NEW-YORK I; Trst-Buenos-Ayres Parobrod „S0FIA H0HENBERG odpluje 19. avg. iz Trata v Buenon-Avres, ier se ustavi med-potouia v Cadis-u Las P&Iruas in liio de Janeiro. Potne cene : III. razr. K 160 ; II. razr. od K 600 naprej; I. razr. od K 850 naprej. Brzi parobrod: „Marta Mfashington 25. avgusta v New-York. Potne cene: ni. razred K 140 ; II. razr. od K 200 naprej ; I. razr. od K 250 napr. - „Argentina" 5. septembra, v New-York in Filadelfijo. Trst— New-Grleans .Laura" 12. septembra. V prevozni /0, na menjice po 6*/0, na zastave po 5V«°/o in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. 3ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svejo deco. Poštno-hranilnični račun 816004 □ < □ Najboljše stiskalnice za grozdje in oljke so naše stiskalnice „ERCOLE" ===== najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano pritiskal no močjo: zajamčeno najboljše delovanje, bi prekali vse drage stiskalnico. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. Nmjbolje automatično patentovan«* trtne brizgaloke, ki delujejo same od sel*', ne da bi jih bilo treba goniti. „Syphonia" plugi stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mi- ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno _ slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita. AHOitfrll Dr^lIUlii čistilnice, reSetalnice. — Nlamoreznica ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega i izbornega uresničenega, najbolj pripoznanega. in odlikov. sestava. PK, mAVFARTH & Co. Torarna n poljedsijste in Finsts stroje DIJNiJ II. Tabi r-tr. 1\ Odlikovani t Tieh državah tveta z nad 600 zlatimi, srebrn-mi ln častimi kolajnami. Ilustrovani ceniki * mnogoštevilnimi pohvalnimi piimi brenplačno. Razprodaja!ci in zastopniki se iščejo povsod, kjer nismo zastopani GIOV. FELLIS, Trst ulica San Antonio 9, nasproti kavarni ===== „STELLA POLARE" == Prodajalnica norcelaoa kamenine m IcristaloT. Popolne serviee za umivaliiike. - Nauizne servicc z^i kavn injc.ij v bogati izberi. - Haznorrstni krasni preilm^ti iz pon-elana t« lon^evinc, jako primerni darove. - CENIC JAKO ZMERNK. Poreška klet .a. Filijalka na Opčinak štev. 176 IVAN STAIIICH veleposestnik: ? Istri ^ rodaja najfinejše vrste do 14 kraje liter v sodih najmanj 56 litrov Na drobno po 20 kraje, liter. • • • PRVA IN EDINA pisarna v vojaški stvari | koni'eaijonirana o-i *is. c. k. namrstniltTa j J I ulica Bachi št. 12, II. nad. uhod ror> pbehodiscem. Daja nasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške Blužbe. Izdeluje in odpošilja vaako vrato prošenj vojaškega značaja — oproSčenje od vojaških vaj in kontrolnih shodov, enoletno dobro-voljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe. VBprejetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi oblaatnijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. — Reševanje hitro in točno URADNE URE: Ob delavnikih od 9.-12. predp. in 4.-7. pop. Ob nedeljah in pra/.nikih od 10.-12. opol. [U 151 151 [5] 0 |5| [51 Marno EDINOST TELEF0M 1157. @ E i* ul. Siorgio (atatti 18 D (Narodni dom) D izdeluje m tiskarska dela v n&jmodernejem slogu bodisi v pri-prostem «11 večbarvnem tisku o po zmernih cenah. u Trstu - Na željo izdela tiskarna proračun vsakega dela ter pošilja - - uzorce zastonj in franko. ® ® 5. uri popoludne. Pred in po tomboli bo ples. Svirala bo domača društvena godba „Lira". Torej : kdor more, ▼ nedeljo v a v. Križ!! na županstvu, napisi, table, akti — vse je bilo le italijansko. Mnogo, mnogo tega se je pozneje obrnilo na bolje. Kje so bili tedaj Potre«. Na tukajšnjem c. kr. pomorakem sedanji — reformatorji ? observatoriju so v noči od četrtka na petek i Mi pa nočemo pozabiti naSih tednih zabeležili potresni aparati daljni potres, Za: ^^^^iJR četek ob 2 uri 5' 41, makaimum ob 23' 44", zvrsetek ob 3 uri 26' 11" 2 un zjutraj. vanja in hvaležnosti. Ostati hočemo zvesti od izvestne strani proganjanomu društva „La- dijaa, ker se noče ukloniti novemu zistemn, ., , mJC, sovražnemu narodni ideji. Tze o na znanle pravila norega drultva: „Te-1 Naprej hočemo po začrtani poti! Slavno lovadno društvo S .kol v Skednju. občinstvo pa prosimo, naj izdatno podpira nase drufitro. Ljudje, ki razdirajo naše delo, so prire-Samomor policijskega agenta. Včeraj dili nedavno tu neko dijaško veselico — mla- Novo društvo, C. kr. namestniStvo je Triaška mala kronika. kmalu po poldnevu je bila zdravniška postaj a obveščena, da se je neki mož ustrelil z revolverjem v usta in da je, tedaj ležal v nekem kupeju železniškega vagona na drž. Kolodvoru, od koder se je ravno telefoniralo. Pripeljal se je na lice mesta dr. Monti, ali prepozno: nesrečnež je bil že mrtev. Iz dokumentov, ki so jih našli pri njem, se je oosnelo njegovo ime: Samomorilec je poli-rjnki agent Anton Praznik, star 36 let. diče v dijakov. In tuđi na tej veselici se je pokazalo, kako je nova propaganda opustošila srca. Ti „narodni" dijačiči so se posluževali med seboj tudi laškega jezika. A!i naj še-le pripovedujemo, kaj pomenjajo taki izgledi v kraju, kjer je naše ljudstvo izpostavljeno silnim tujinskim vplivom ? Tolažljivo znamenje pa je, da niso vspei! se svojo invazijo. Kar je zavednega, jih je odklonilo, ni jim šlo na limanire, Zato so Zdravnik je kon^tatiral smrt: projektil je? klaverno odšli iz Devina! Še enkrat poživljamo sosede, da v nedeljo pr:hite v naš Devin, kjer bo prireditev — prodrl iz ust skozi nebo v možgane, tako da je .smrt nastala malone hipno. r------ ^ , . Sodna komisija in nekoliko policijskih|naši deci na pomoč! funkcijorjarjev eo prišli na iico mesta. Veliko x Laiki begunci. Ne mine skoraj dan, železniških uslužbencev se ie nabrala okolo | da bi se na tej ah drugi orožniški postaji ob vagona, kjer se je nahajalo truplo. Mrtvaški italijanski meji ne prijavil kak laški deserter. voz Zimola je prepeljalo smrtne ostanke v mrtvašnico pri Sr. Justa, Vzrok samomoru je neznan, tembolj, ko V sredo sta se prijavila v Mede j i kar dva od 80. pešpolka, nastanjenega v Palmanova> Izrazila sta se, da je služba pretežka in me- &•» ga nekateri znanci videli včeraj zjutraj na2a preslaba. Čudno pri teh laških de&er veselo razpoloženega. Padel v morje. Predvčerajšnjem ob 4. uri popoludne je padel s pomola della Sanita mož v moije, potem ko je tamkaj stal neko liko časa. Dva mornarja blizu tamkaj usidrane barke „Clementina" sta ga potegnila iz ir.or a. Pri pomorski vladi s j konstitirali, da je mož 60-letni mizar I^an O., bivajoči v ulici Olmo. isti je oženjen in oče pUsrib otrok. Je-li padel v morje le slučajno ali pa jo mislil izvršiti samomor, tega se ni moglo dognati. Svojci so ga spraviti na njegovo stanovale. — Smeinloa. .Na trgu. Gospa: Po čemsojajca2 — LJraojevka: Komad po 10 stotink. — Gospa : Zakaj so pa tako draga? — Braojevka : Ker sedaj kokoši ne nesejo. — Gospa: Po 10 stotink pa resejo 1 Koledar in vrsme — Danes: Vnebovzetje Marije. — Jutri: 10. Ned. po Bink. Wok ep. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -J- Cels. — Vreme včerzg : oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Olai.no s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Vroče Vreme sspreinenljivo, Počasno boljšanje. Društvene vesti« Jutri vsi v Rojai!! ! Ob 5. uri pop. priredi „Narodna čitalnica'' v Bojanu svojo prvo letošnjo vrtno veselico. Program je jako obširen in obseza poleg petja ki ga proizvaja bratsko društvo ,,Zarja", tamburanje, šaloigro, si ečolov in PLES !!!. Vstopnina 50 st. petje in tamburanje vodi društveni kapelnik H. 0. Vogrič. Čisti dobiček je namenjen društveni knjižnici. Danes torej uprizori Št. Jakobška „Čitalnica" na vrtu „Kons. društva" pri sv. Jakobu krasno naroduovigra 3 petjem v 4 dejanjih „Legijonarji". Čitalnica se je mnogo trudila in trosila, da poda si. občinstvu obilnega užitka. Zato se tudi nadeja obilne vde-lt/be vseh slojev. Pri predstavi, ki prične točno ob 6. uri pop. sodeluje iz prijaznosti go*p. Potrato, član trž. slov. gledališča. Svira društveni popolni orkester. Vstopnina 50 Gt. Sadeži I. vrste 50 st,, II. vrste po 30 stot. V slučaju da bi bilo danes slabo vreme, se uprizore ^Legijonarji jutri v nedelju 16. avgusta. Darovi. Živic & Grgič so plačali kazen radi prepozne „Edinosti"4 za družbo sv. Cir. iu Met, 30 stot^ — O priliki občn?ga zbora zavarovalnice goveje živine v Poviriu nabralo se je 5 K za podružnico diužbe sv. Cir. in Met. pri Sv. .1/t'iobu. Denar hrani uprava „Edinosti". Vesti iz Goriške. Iz Devina. Zadnjič smo omenili, kako so neki ljudje, ki bi bih prvi poklicani, da so ozuanjevalci miru, ljubezni, sloge in medsebojnega spoštovanja, zanesli tudi k nain terjih je !e okoliščina, da njih pniave, ozir. begunstva ne naznanja mjeden laških primorskih listov, mej tem ko pišejo cele klobase, ako se sedaj pa sedaj spozabi kak av3triiski vojak in jo potegne preko meje v blaženo Italijo ; seve le tedaj, ako dotični k ni roien Lab. — x Tajinstven denar. V sredo popoludne sta se igrala dva otroka, osemletni Herman MajdiČ in ednajjtletni Peter Gasperazzo v gor ški ulici Vogel. Nakrat sta zapazila ob zidu martinčka ter sta ga hotela vloviti ; ta jim je pa pobegnil v luknjo v zidu. Eden dečkov je začel brskati okoli luko je, ki se p nagloma tako razširila, da je mogel vtakniti vanjo svojo drobno ročico meneč, da zagrabi martinčka. Ta je pobegnil po drugi luknjici, a deček je prijel za nek omot in ga potegnil ven. V omotu je bilo zavitih devet kron in trije komadi po 20 stotink. Na to sta dečka še posegla v luknjo in privlekla na dan di agi omot z osem kronami in 12 stotinkami. Otroka sta zročiia najdeni zaklad roditeljem, ki so ga položili na policiji. To je v kratkem že drugi slučaj, da so naleteli otroci, loveči ku-ščerice, v zidu skriti denar. Prvi slučaj se je dogodil pred par m.sici v vodovoini ulici. — x Vse le za Furlanijo I Goriška trgovsko-obrtna zbornica je sklicala na shod odločilne faktorje v svrho posvetovanja, da bi se vso Furlanijo omrežilo s telefonsko zvezo. Sho iu ja predsedoval podpredsednik zbornice (predsednika namreč ni, ker se 'je Pettrnolli odpovedal, ker ga člani zbornice niso izvolili v deželni zbor) namreč Giuseppe Venuti z zborniškima tajnikoma. Prisostvovali so deželni tajnik dr. Pettarin kakor zastopnik deželnega odbora, referent pri poštno-brzojavni direkci j v Trstu dr. Stauber. mestni tajnik Vecchi kakor zastopnik goriškega municipija, gradiščanski župan Diego de Finetri in župan za-grajski Antonio Vi*intin. Sklenilo se, da se napravi telefon iz Goiice v Gradiško in od tam v ostale furlanske vasi. Kaj pa je s telefonsko zvezo Goric a— Kana 1—S v. Lucij a—K o b a r i d. oziroma Cerkno in Bovec, o kateri se je lansko leto toliko širokou^tilo ? V enem letu bi se bila več nego lahko napravila, ako bi b la resna volja! In ta zveza je mnogo ve-čega pomena, nego ona med furlanskimi vasmi ki nimajo skoraj drugega na razpolago, nego poleti izvoz — komarjev. Požar v Furlaniji. V nedeljo je upepeljil ogenj hišo, hlev in skedenj posestnika Adolfa Tonini-ja v Strašoldu ob cesti v Palmanovo. Škode je približno 18.000 K, ki je pa pokrita z zavarovalnino. Prvo slovensko mesnico otpori s 1. septembrom v Gorici g. Rudolf Urbančič iz Kobarida. V Gorici je 25 mesnic. Slovenci bi jih mogli imeti v razmerju vsaj 8. Zopet Nemec na c. kr. državnem ko lodvoru V Gorici. Ravnateljstvo c. kr. državuih železnic ja premestilo asistenta Hermana kranjsko kugo in "ščuvajo ca sovražtvo proti j Standerja iz Spljeta v Gorico. Ta novi urad-posamičnim niim neljubim osebam, ki so de-l111^ Velenemec. iale, ko novih porokov ni bilo tu, da si ohranimo ta po Bvoji geograf.čni legi prevažni Košček slovenske zemlje. Tu moramo hvaležno pripoznati, da je bil mej njimi, ki so tu pcmagaii vzbujati narodno zavest, vrli „Tržaški Sokol" se svojimi izleti. A kdo ne pozna zgodovine zadniega desetletja v naši vasi, ko se ne spominja tistih viharnih časov, ko so naše hontelje vlačili po sodnih dvoranah na zatožno klop, ko so jih zasramotiii sovražni listi, koliko je bilo preganjanja in trpljenja. Vsega tega ne vedo novi odrešitelji, in če vedo, prehajajo preko vsega tega ledeno-hladnim srcem ! Ali pa — imajo sploh kaj srca ?! Na razorani njivi je lahko sejati. Grdo pa je, ako se proganja njih, ki so orali. Kako je bilo v Devinu pred 15. leti ?! Poslovanje vsakovrstnega pohištva - navadne do najfinejs vrsts po najnižjih cenah. • Peter Jeraj Furlanska železnica Tržič- Cervinjan je imela po računskem zaključku minolo leto K 305.395.69 obratnih dohodkov, stroškov pa K 171.377*75, torej prebitka K 134.017*94. Dejanska potrebščina za obresti in amortizacijo prednostnih obveznic in deležev iznaša K 156.344, ostane tako še potrebščina pod naslovom državnega lainstva K 22 326. Ta potrebščina je znašala leta 1906. K 70.668. — Odkar je glavno ravnateljstvo italijanskih državnih železnic dovolilo, da se morejo vršiti čez Červinjan mednarodni transporti blaga v skupnem italijacsko-avstroogrskem obratu, je bodočnost furlanske železnice precej ugodna. Tudi se je nadejati, da bo mogla ta železnica izkoriščati progo T/žiČ-Porto Rosega, ker se tam gradijo razna industrijalna podjetja. V Gradežu se je v četrtek ustrelila 35 let stara soproga graškega trgovca Lustiga. TRST, ulica Vincenzo Bellini stv. 13 ter vogal ulice sv. Katarina, I* ' I Odprla se je gostilna „Alla Sanita" vis a-vis Lloydovi palači. ■V" Največji komfort Vino, pivo in izvrstna kuhinja. K---Sč AMBULATORIJ ZOBOZDRAVNIKA Pekarna Josip Vatovec m nlica SeUe fontane št. 834. Trst. s prodajo sladčic. — Vsak čas svež M. POSTREŽBA NA DOM. Moke iz prvih ogrskih mlinov. Dezertni prepečence. ostane zaprt od 25. julija naprej. Slav. društvom, korporacljam itd. se naj topleje priporoča „Proseško godbeno društvo41 pod vodstvom kapelnika g. Majcena za sviranje na veselicah —— plesih itd. -= Svoji k svojim! S veji k svojim Zglasiti ae je pri kapelniku g. Ferda Maj cenu, Škcsrklja 542 i 7eedor jfforn TRST, ulica Miramar štev. 65 Stavbeni in galanterij, klepar Pokri ač streh vsake vrste. Sprejemajo Be vsakovrst- j na dela in poprave po } = NIZKIH CENAH == j Deh dobro in zajamčeno. _đ Oglase treba naslovljati na „Ins. odd. Edinosti". Artistični zavod boneškega mozaika "k A. SUZZI & Co. Trst, ulica Pallini L j Izvršujejo se mozaično dekoracije. bodlM s podobami ali drugimi okraski za no- [ tranjoat in znnanjost cerkva, svetlifi, palač in hI«, za spomenike ta vrste g^T nagrobne spomenike itd, itd. IS Po-oravlianla (tudi radikalna^ starih pokva?jenih mozaikov. — Na ieJjo se poSlJe == NAČRTE, RISBE in PRORAČUNE. == j Prodajo se plodonosna jajca :: (za podlaganje) velikih kokoši, okusnega mesa ter dobrih nosilk. Na razpolago so sledeče pasme: Plymouth, Roks eueoli, Arpingston Fuh/ae, lele Wyan~ dottes, jerebičaste, zlatorumene in srebraste. Naslov pove „Inssratni oddelek Edinosti" pod št. 637._ W i Učni zavod za deklice, šolske sestre v črsiu ===== via P- Besenghi šiev. 6 =es= Izvrstna t«ga, krasan razg:ed na morje in okolico, čisti zrak vrt, covo moderno opremljeno * s poslopje, električna razsvetljava, kopahsce telovadnica. - v S I 1908 09 se otvori poleg ljudske šote i.i trgovskega tečaja I. la II. razr. dek iškega liceja z nemškim učnim jezikom In slovenskim In Italijanskim tecajom in gospodinjska soia. J(rana in stanovanje mesečno 60 X. Za gojenke, ki so samo čez fcn v zavoDu 24 X. Šolnina za ljudsko šolo in trgovski tečaj po 10 K, Hcej 16 K, gospodinjska šola 20 K. Kdor hoče potovati hitro in lepo v AMERIKO,, naj se vozi s parniki največje svetovne družbe • • • • • • • • seuerno-nemšM Llogd p Bremenu. Informacije glede cen, črt itd. itd. se dobivajo vedno brezplačno. Potovanje iz Trsta skozi Bremen v New-York traja samo 1 dni. Odhodi v Severno Ameriko iz Trsta skozi Bremen trikrat v tednu. Potniki, ki potujejo na parnikih Severno-nemškega L!oyda so sprejeti povsodi od društvenih uradnikov. — Kdor hoče oditi v Ameriko, naj piše takoj, da se okoristi prilike potovati ceno in lepo. == CENE ZMERNE. Ha ladiji dobra poskrba. ^^^^^ Potne listke se zamore dobiti v Trstu pri F. Stumpe, Piazza Giuseppina I V Trstu, dne 15. avgusta 1908 »EDINOST« Štev. 225 XI 5 v kopališču je imela tri otroke, ki lih je začasno v sprejel v varstvo hotelier, kjer je bivala. Svoj fin je pokojni izvršila baje v hipni blaznosti- Vesti iz Istre. Poziv na ustanovno skupščino fer. društva za Istro. Na lanskem paz;nskem sestanku brvatsko-slovenskega dijaštva je bilo sklenjeno, da se ustanovi ferijalno akademično društvo za I tro, da s tem oživotvorimo one misli in zaključke, ki so bili storjeni na tem sestanku. Došel je čas, da uresničimo ta svoj sklep. Kakor etmo lani v lepem številu pohiteli v Pazin na prvi sestanek celokupnega istrekega di; astra, tako pohiti rad vsakdo izmed nas na ustanovno skupščino našega ferijalnega društ?a, ki se bo vršila v soboto dne 22. avgusta ob 11. uri predpoludne v Čitalnici (Narodni doni) v Puli s sledečim dnevnim redom : 1). Poročilo pripravljalnega odbora ; 2.) Vspreietje pravil; 3.) Vpisovanje členov i 4.) Volitev odbora ; 5 ) Eventualia (predavanja in i Tovariši! Veže na§ dolžnost, da pridemo T čini večem številu na to Ustanovno skupščino. ker s tem pokažemo, da nam je na „rcu napredek in dobrobit našega naroda v Istri ' A to moramo uvaževati sedaj tembolj, ker »^danj* doba in naše razmere v Istri zahteva o. da se čim intenzivntje dela za narodno prosreto. Kajti vemo, da v preporodu vaškega naroda ima prosveta naj več o vrednost, ker samo s prosveto pridemo do nezavisnosti gospodarske, a s to do politične svobode! Kventualua vprašanja je pošiljati na naslov- Fran Sloković, pravnik v Pazinu, Naro-ini dom. Pripravljalni odbor. Oblak se je utrgal. Včeraj dopoludne se je v Puli dvakrat utrgal oblak. Voda je ra-zorala re-»te ter je napravila na hišah in na poljih mnogo škode. Vesti iz Kranjske. Morilec vipavskega dekana Erjavca Viktor Pangere, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu v Ljubljani, je bolan, muči ga stara niegova bolezen — j etika. Slapenska posojilnica v Vipavi obhaja ietoš loletnico svoiega delovanja. Cerklje na Gorenjskem dobe brzojavno zvezo s Kranjem. Občina cerkljanska bo prispevala 10.000 K k stroškom. Razne vesti. Avstrijski zrakoplovni batalijon. Vojno ministerstvo namerava preosnovati aeronavtični zarod v zrakoplovni batalijon s štirimi stotni ami. V slovenske r^ke je prišla zopet neka nemška hiša v Celju. Kupil jo je slovenski železniški uradnik. f FML Hochsmann. Umrl je v Gradcu jp o ko; eni FMI; Josip Hochsmann v 7o. letu starosti. Do leta 1901 je bil pokojnik povelj ni k 26. divizije. Vseslovansko učiteljsko zvezo so usta aovili na vse^lovanskem učiteljskem kongresu v Prasfi. Zveza bo štela 25.000 členov. Sneg. Po gorah na Severem Češkem potem Li3 Semeringu in jio solnograških gorah ie zapal v četrtek sneg. Rahl jčutno in obzirno Pri nekem kava-ierjskem polku se je ustrelil desetnik. Polkovnik je prišel s svojim adjutantom mrtveca ogledat. Pri tej priliki sta se dogovorila, da je treba desetnikove >>tariše na rahločuten in obziren način obvestiti. Adjutant je sestavil br:oif.vko: ..Sin se smrtno ponesrečil. Pogreb jutri*1. Polkovnik: Je Še prerobato, treba je napravi i obzirneje. Pišite (narekuje): „Sin hudo padel. Ozdravljenje dvomljivo. Pogreb jutri". Kor sum alkoholnih pi ač pada. Odkar ie nastopilo antialkoholno gibanje, pada poraba alkoholnih pijač čimdalje bolj. Tako se ie lani uvozilo na Dunaj 611,745 hI vina. za 120f» hI manj kakor leta 1906., dasi se je število prebivalstva pomnožilo najmanj za JO.OOU oseb. Še bolj pa pada konsum piva. Leta 1907 se je namreč na Dunaj uvozilo za -40 7">9 hI manj piva kakor leta 1906, Tudi žganih pijač se ie lani uvozilo 329 hI manj kot leto poprej. Ltotako je po drugih velikih mestih. V Monakovem je prišla leta 1906 na osebo 303 litre piva, leta 1907 pa ie 287 litrov. Seveda je pri tem nekoliko odločevala tudi gospodarska kriza. Zadnje brzojavne vesti. Belgijska zbornica. BRUSELJ 14. Zbornica je danes popoludne * sprejela zadnji člen kolonijalnega zakona ter s tem dovršila prvo čitanje predloge. Kongres orijentalistov. KODANJ 14. — Danes predpoludne je prestolonaslednik otvoril XV. mednarodni kongres orijentalistov. Protektorat nad kongresom je prevzel kralj. Iz Turčijo. CARIGRAD 14. Selamlik se je vršil danes kakor navadno brez vsacega incidenta. CARIGRAD 14, — Francoski poslanik Costans se ie danes povrnil semkaj. CARIGRAD 14. V zadnjih dneh so se na raznih krajih Stambula vršili shodi ulemov in s', ftov, ki pripadajo mladoturškemu odboru. Na teh shodili so poveličevali novo ero ter pozivali na odkritosrčno delovanje za nadaljni razvoj. Avstrijski parnik ponesrečil. BREST 14. Avstrijski parnik rNero"%ki je bil iz North Shieldsa namenjen b premogom v Trst, se je blizu otoka Quessanta razbil. Posadka obstoječa iz 27 mož in trije pase-žirji so se rešili. Pomorski prefekt je poslal na lice mesta dva remorkerja. Berolin 14. Magistrat je sklenil darovati za Zeppelinov fond 30,000 mark, za po gorelce v Donaneschingenu pa 5000 mark. V Krapinske Toplice so dospeli - Dr. Amoros pl. Marojčić c. k. dvorni svetnik s soprogo (Zader); Dr. Kari pl. Krones-Marscb-land s soprogo (Gradec) ; Teter Kilič c. i. kr. generalni major v p. (Dunaj) D/. Pero Klajic državni in deželni poslanec, odvetnik v Zadru. Dober svet je sedaj drag, vzdihuje marsikateri oče ali mati, ako oboli kateri njunih ljubljencev, ter ni v bližini nikakega zdravnika ali pa je bližnji zdravnik kje zaposlen. In vendar je pomoč tako blizu za vsako bolezen kakor n. pr. kič, slabost, kašel, hripavost, zunanje poškodbe itd. In v čem obstoji ta pomoč vsaj do tedaj, da pride zdravnik, kar se dogaja posebno na deželi? Lekarnarja J. Thierry j a balzam in centiiVijsko mazilo naj bi bila vedno pri rokah. To je najboljši svet, katerega se sme vsakomur priporočati, ker sta dotična izdelka pri vsem tem da staneta tako malo, izvrstni sredstvi, ki prihranita vsaki družini mnogo denarja. Naslovljati je na: J. Thierry-Lekarna Angelj varuh v Pregradi pri Slatini. ozica irađač P Edvard ^uBnič poročena. - 20. avgusta .190* - Zdravnik in ranocelnik Dr. Dinko Tecilnzlć specialist ZA OTROŠKE bolezni w v ulici Stadion 6, I. n. Telefon 18, IV tj (gledal. Fenice) Ctf ter ordinira od 2. do 3. ure popoludne Rje*****;*** a******* Tržaška zadruga kočijažev ustanovljena leta 1884 Prodaja ovsa in krme ___ na debelo in drobno po isti ceni, kakor članom. letela ir volove Trst, ul. S. Maurizio štev. 13. Prodajalnica in pekarna :: >. FETERNEL je preložena iz ulice Giulia 76 v Vrdelo štev. 490 Prodaja tobaka, katera je bila vzeta od prejšnjega lastnika Jos. Wran, je zopef dovoljena sedanjemu lastniku P. PETEBNEL. STECRENPFERB milo z lilijnim mlekom Naj mehkejše milo za kožo. Dobiva ne povnodi! TOVARNA dežnikov 3francesco Zanstta TRST, Pianetta S. Giacomo 1 - Corse Izvršuje se vsaka poprava. Cene, da se ni bati konkurence. ♦ ■ ♦ Veliki kinematograf S5111 Oiusto Piazza Glambatflsta UIco St. ft (Predor Montuzza) Svetloba, mirnost., popoluost, eleganca, novost- PfO-stori nalašč zgrajeni. — Ventilacija. — Najbolji - kinematograf v Trstu. RAZPORED od 15. do 18. avgusta : I. Del. Maratonske dirke v Londonu 1908 Velezanimiva in aktuelna projekcija, posneta — na licu mesta. — II. Del. - VELIKA NOVITETA - REŠENA SSSJKT G. X*Hiayan TRST — Corso štev, 23 Ni potrebno naročati na Dunaju URE nikelnate od K 4 naprej srebrne * r. O « zlate - r, SO „ MaLi OGLaSI se računajo po 3 stot besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat MajmanjSa pristojbina stane 40 — — — Plača se takoj. ------ltoo «7 nkrat ve?. iO stotink. zztOl CnennHirna meato blagajničarke ali pro- DObpUaiLVIa dajalničarke. Ista je t tej stroki vrlo sposobna. Gomori hrvatski, slovenski in nemški. Naslov pove Ins. odd Edinoati.__1213 Kot blagajničarka ^riS*' Naslov v Inser. oddelku Edinosti. 1214 14 karatni od K O naprej 14 „ idijam. , io „ budilke garantirane od E 3.50 naprej Vrhu tega bogata izb«r* zlatih in srebrnih verižic, uhanov, Braoht* »«. Štiri posestva: jedno v obsegu 250 oralov in tri v obsegu po nekaj nad 100 oralov vsako s poslopji in obdelana ter ležeča v rodovitnem kraju Istre ob istrski železnici Trst-Buje SO pod ugodnimi pogoji = Drama strasti pod Ludvikom XV. III. Del. PASSE PERTOUT Nedosegljiva komika. Ob nedeljah matineee od 12. do I. ure pop. Ob delavnikih od 5 de 10*30 Ob prazulklh od 2*30 „ 10-30 Ob sredah ln sobotah matinee za urence od 3«a pop. LJUDSKE CENE : Prvi prostori........stot. 40. Drugi prostori........ 20. Mil pod 10 letom plačajo polom — Vojaki f 11. prostorih lo. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine v zobozdravniSkem kabinetu Dr, Čcrmak i. j. Juscher TRST ulica della Casema itsv. 13, II. aadat na prodaj Na vsakem posestvu se nahaja veliko nasadov amerikanskih trt ; jedno posestvo je posebno ugodno za kakeg-a trgovca z vinom. Natančneje poizvedbe pri goip. EDVARDU DOLENEC - veleposestniku v Orehku pri Prestranku. ali pa pri gosp. Dr. MATEJ-n PRETNER-ju - odvetniku v Trstu, ulica Nuova 5t. 13. Rojan, ul. Nlontorsino št 5 (blizu kavarne „Al volti di Roiar.o" Prodaja se viško vino, opolo in belo ter črno Omiško. - Steinfeldovo pivo. Za družine nizke cene. Priporoča se: A. DOBROJBVIĆ. I/h^hohil»o Je slovensko in nemško Y rinanud Solo v Gorici, ii£e mesto v tržaSki okolici ali v mestu. Sprejme tudi dobro slovensko družino kot odgojiteljica otrok. Ponudbe pod nVrt-^ narica", Poste restante, Gorica.__ 121- A„_SJ i. A^nilmi V Prevzame se prevaža- SVOJI K Svojim ! nje pohištva (mobiljl od h)5e do hiše po nizki ceni. — Naročbe: Matija V i ž e n t i n, ulica Madonnina St. 1. — Tobaka rna 1210 Soba se odda v najem. 12 kron mesečno. Via delle Poste §t. 10. III- nad. 1211 VI ■■■Kliona i55e ae Htanovftnie z dvema so LJUDIJcftni bama, in kukinjo, za soproga z gospo. Ponudbe s ceno, na Fanny livropa. Tiat. »avinech, Hotel 1192 VI iiihlioni i5fie 86 pr°dajal"'ca « LJUIIIJCIIII žami. Ponudbe s ceao najemnine na Fanny Savinech, Hotel Evropa, Trat. (1193 PninnoO vsprejme neka trgovina delikatea. — uUJClIld Dobi plačo, a se mora hraniti aam. noi«nl# 16—17 let star, Be i6če za obiskovati UctvK trgovce (kakor piacist). Pismene ponudbe v pofitni predaleč Stev. 3^6. H-*7 Cnanimn mladeniča 17—tiO let za za-oprajme OD logo oglja. Kje? pove Inse ratni oddelek Edinosti. _1200 I/hAma z dekretom je na prodaj pod dobrimi ivrbma pogoji. Zglasiti se je BABINI Oaff?- Moncenisio. 1203 Tapeelrar, Trst ulica Chlozza it. 5. prejema vsakovrstno tapotarsko delo. Delo flno \» trpežno. Cene imerne. 1167 »Smo istrskega I. vrste po 26 K £tllOyM vola v Sežani. — .Josip Pertot ZgilDlI SOnipronek:_1206 m.. ■ zemljišče za zidanje male hi>e pri sv Ivlipini Ivanu. Zglasiti se je pri Edinosti. o4 USoiPO prazna. 4 prostori z vrtičem, daje se v nlSlud najem, Barkovlje, Boved 35. Drugi skladiščnik le vojaščine prosti, ki znajo tudi italijanski in nemški pod „Zanesljiv"1 na upravo „Edinosti"4 ■_120* Gostilna „Pri lipi" gostilničarja, ali v najem ali pa od litra. Zahteva se znanje slovenskega in italijanskega in po možnoBti tudi nemškega jezika. Obrniti se na lastnika. 120^ O A o u nilCto se da v najem lepo z«čno £cf. a'Uliaia Stanovanje, obstoječe iz 4 sob, kuhinje in vila. Via Scoglio. Vila Risorta. (117H mg- Kdor llče alnibo ali kakortno-koll aapo-sleaje ; kdor Uče uradnike ali aloibeao osobje. kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorane, kdor Ima za prodati hlSe, polja, dvoree ; kdor teli posojila, vknjižbe itd. prodati aU kupiti premičnine ali porabljene predmete Itd. naj ne posluži MALIH OOLAIOV Edinost i44, ki so najeeoeji, največ iltjai — najbolj priprava! v dosego namena. Stavbinsko podjetje JOSIP KURE T Trst, ul. Chiozza 4,1. sprojme vsako dolo bodisi za nove zgradbe ali pa popravljanja. 8tran XII »EDINOST c št v. 225 V Trsta, dne 15. avgusta lJK)a Deli glavnica K 10,000.000 Telefan 19-95 0 4 0 Osrednja banka 0 čeških hranilnic Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3 vlogo na knjižico. Vloge na tekoči račun do Menjalnica. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premi jene vloge po 4 3/4% Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4% bančne obligacije. Vlog olflli K 85,00.0000- Naslov za brzojav: SPOBOBANK* 0 4 0 Dr. A. Barkan^T^jK 1000 K nOSTOde! eciialist za notranje in živčne ' V ___«_________ _ specijalist za notranje bolezni ima SVOJ AMBULATORIJ v Trstu v ulici Sani ta Ste v. 8 ORDINUJE: vsak dan od 10. V, do 12.% t:re zjutraj in 4.—5. ropoi. ne velja toliko kakor dobra najmodernejša REM. GLORIA JJCS^ srebrna ura sa gospode prej K 20-— sedaj K Pekarna iu sladeičarna Gi^eoAio VIOLn TRST, ulica del Rivo 51 v. 19 — dobi f»e — svež kruh trikrat na dan. Testenine lastnega izdelka, biškotini Prodaja moke, sladkarij itd. Po zmernih cenah. Postrežba na dom. se is ns sram panist Lucio Fonda Trst, ulica dell'Isfria štev. 18 s prodajo navadnega in finega pohištva Cene zmerne. Delo solidno- Savo Kusrbalija M'ojainica jestvin iu i&toijalnega blaga TRST - ulica Madonnina 33 - TRST 'rodaja jeBtvin vsake vrste, čo kave, riža, sladkorja čokolade kakao, napcSjske zmesi Itd. Sveže vipavsko in tirolsko maslo. ZALOGA slanine, sira, furlanske gnjatl in praške kuhane nnjati, katere se kuh* v^ak dan. Nlško, ameriško in dalir.aiinsKo olje. V.no in pivo v buteljkah. Velika izbera tu- in inozemskih likerjev vsaki uri je priložen garancijski list za 3 leta prej K 20 Vsaki uri je priložen garancijski list za 3 leta sedaj K 8 % »A i Har SLOVENCI Haznril KocijantR, Cnt ulica Donato Bramante 6 Priporoča Vam svojo čevljarsko delavni« ■>. 1-^3 Vdobl . e v skladišča vsake vrste čevljev 1*0 zmerni ceni. Sprejema naročila po meri, Pietro Cucit miza Ta elegantna ura ima skrbno izdelana na kamnih tekoča kolesca, 3 krasne gravirane pokrove z vzmetom in stane mesto K 20 samo K 8-— s [kazalcem sekund K 9'—. — PoSilja pod poštnim povzetjem I graviran Austrijsko esportno podjetje urf Dunaj mum 101. Trst, ulica Fontana šr. 7 iu & Specijalist za razkošno pohištvo vsa kega kroja. Vsakovrstna dela v lesu. ... .. /A tm m A . ... '. • v Giov. m. Glas- RoDtia tehnični urad = TRST Koncesijooirana tovarna za acetiienski plin ^ in inštalacijo plina in vode rt trg Ponterosso 6, III. nad. Telefon št. 1241. Brz. naslev!: Robba — Trst. Motori na benzin, nafto in oglje. Elevatori. Stroji za. mešanje malte. Električne in industrijske napeljave. Veliko skladišče strojev iu poljedelskega orodja. Sesulke Vse pripravljeno. Cene jako zmerne sGius. [eschl u --TRST---- ulica Massimo d'Azzeglio 3. u m I •H IVAN KRZE - TRS Piazza S. Giovazmi Stev. 1 Priporoča svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrsre bodi od porc°lana, zemlje, emajla kopitarja, ali cinka, nadalje pasamanterje, kletke itd. Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo za vino. —-s Razpošilja na deželo. —— Zaloga kuhinjskih in kletarskih potrebščin od lesa iu pletenin, škafov, brent. čebrov in kad, sedčekov, lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasov in metel ter mnogo drugih v to stroko »padajočih predmetov. Postrežba na dom. Cene zmerne. A^A^h V pekarni Valenti s Cuceagna ulica Moliuo a vento št. 3 isc Dobi sveži kruh trkrai na Ban ZALOGA MOKE in prodaja vseh najboljših vrst MSlcottaov Giuseppe d' Andrea Teracsrarski mojster Trst - San Gfccomo In Nonte 6 prvo podjetje za navadna in fina teracerarska dela SJSI FRANCEM Trst, ulica Carlo Ghega štev. 3. — Telefon štev. 819 m Zastopništvo in edina prodaja renomiranih barv Zonca sf Štuk pripravljene sa barvanje. it Specijalni izdelek 0t0<0K>Oi!>O