• POGOVOR Z ANDREJEM TORKARJEM — NAMESTNIKOM KOMANDIRJA POSTAJE MILICE V MOSTAH
Število vlomov in kraj se povečuje
— V kratkem novoletnem in-tervjuju ste našteli več uspešno opravljenih nalog v letu 1984, hkrati pa tudi potežili o močno povečanem stevilu kraj, zlasti v samopostrežnih trgovinah, kot posledici upada življenjskega $tandarda. Rekli ste, da je bilo teh v letu 1984 enkrat več kot pred letom, kar pa je naš dopi-snik zapisal, da se je povečal kri-minal za sto odstolkov. Seveda je bil ta zapis netočen in se zanj opravičujemo. Ker pa je tudi močno povečano število kraj za-skrbljujoče družbeno zlo, nam tokrat povejte več o tem.
Res, tisti kratki novoletni zapis je bil netočen, ker podatek, ki sem ga dal, velja le za kraje v tr-govinah. Število teh se je v letu 1984 v primerjavi z letom 1983 povečalo celo več kot za sto od-stotkov. Seveda pa so kraje le eno od kaznivih dejanj ali krimi-nala, kot kratko rečemo. Krimi-nal pa je lani, nasproti leta 1983, porastel za 7,3 odstotke. Seveda tudi ta številka ni majhna in tru-dimo se in želimo, da ta številka ne bi rastla. Truditi pa se mo-ramo vsi družbeni subjekti, na vseh področjih, to moram že kar
na začetku poudariti. Skokovit porast števila kraj v trgovinah npr. je posledica občutnega upada življenjskega standarda, to lahko trdimo. Prav zanimivi pa so podatki o kraji goriv iz motor-nih vozil. Število teh se je ob uvedbi bonov skokovito poveča-lo, lani pa spet zmanjšalo. Ver-jetno to ni posledica manjšega interes za goriva temveč boljšega zavarovanja s strani lastnikov motornih vožil. Zaradi draginje pa so bili tudi tanki nasploh manj polni kot pred leti. Zaskrbljujoči pa so vlomi, predvsem v stano--vanja, kleti in motorna vozila. Ti so biii lani v močnem porastu — bilo jih je toliko, da je prišlo kar en in pol vloma na dan.
Število kršitev javnega reda in miru je ostalo v enakem obsegu. Precejšnje število teh gre na račun povratnikov. Dve tretjini vseh prekrškov pa je storjenih v vinjenem stanju. Kot posledica vinjenosti in prepira v javnem lokalu pa smo lani imeli celo dva smrtna primera.
— Kaj pa kraje poljskih pri-delkov in lesa v gozdovih, kar kmetje često omenjajo, kadar se pogovarjamo z njimi?
Imeli smo nekaj prijav kraj poljskih pridelkov, kokoši, zaj-cev in koze. Bilo je tudi nekaj prijav tatvin lesa, vendar manj kot prejšnje leto.
— Kako pa je v nastajajoči stanovanjski soseski Nove Fuži-ne. Kar pogosto slisimo, da je to nova obremenitev že tako preo-bremenjenih družbenih dejavno-sti v občini. Ali je za vas tudi? Bo v tem velikem naselju tudi izpo-stava aii postaja milice?
Vsaka novonastajajoča stano-vanjska soseska je po svoje te-žavna. Ljudje se le počasi spoz-navajo in privajajo na novo oko-lje. Te težave lahko v veliki meri omilita dobro organizirana kra-jevna skupnost in hišna samou-prava. Tudi za nas je nova sose-ska obremenitev, saj se število zaposlenih na milici ne povečuje sorazmerno s številom prebival-cev v občini. Naši posegi so v glavnem zaradi prepirov in neso-
"glasij. lmeli pa smo tudi samo-more. O izpostavi postaje milfce v Novih Fužinah je bilo nekaj na-črtov, vendar v takšnih gospo-darskih razmerah ne pridejo v poštev, kljub temu, da so naši prostori v Mostah nefunkcional-ni, utesnjeni in — ker smo v sta-novanjskem bloku — tudi ne-primerni. Še vedno pa ostaja v načrtu izpostava v Zalogu. Nove Fužine bomo pokrivali kar od tu, saj smo blizu. Moram pa tudi po-vedati, da imamo v Novih Fuži-nah nekoliko manj dela, kot smo ga imeli na začetku v Štepanj-skem naselju.
—  Ko sva že pri Novih Fuži-nah: z njimi je zelo povezan tudi naš prometni problem —Zalo-ška cesta. Kako pa smo se lani obnašali v prometu?
Leta 1983 smo imeli v pro-metnih nesrečah pet smrtnih primerov, lani se je število dvig-nilo na devet. Skoraj še enkrat več udeležencev v prometu torej. Prav tako je poskočilo števiio po-škodb. Prevladujejo pa še vedno subjektivni vzroki — predvsem neprimerna hitrost, izsiljevanje, neupoštevanje prometnih zna-kov in tudi vinjenost. Še vedno je nekaj črnih točk, ki nenehno grozijo in terjajo žrtve. To je Za-savska cesta, križišče Zadobrov-ške in Sneberške, Zaloška cesta — zlasti do Novih Fužin in v samih Fužinah, neosvetljena Li-tijska cesta in prehod čez progo na Pokopališki cesti.
—  Kako naj bi se Ijudje obna-šali in si pomagali, da bi bilo v prihodnje manj teh temnih točk v
inašem življenju in Ijudskih od-i nosih?
Nenehno ugotavljamo, da se lljudje nesamozaščitno obnašajo. TNa primer: le nekaj metrov od
bloka je bilo razbitih več vetro-branskih stekel in vlomljeno v avtomobile. Skoraj ni verjeti, da tega v btoku ni nihče slišal, priž-gal luč ali nas poklical. Tudi ob zapuščanju stanovanj in v drugih primerih smo preveč zaverovani le sami vase in se na vso okolico požvižgamo. Pri tem pa delamo veliko napako. Koles ne zakle-pamo in ne prepišemo številke kolesa, s katero bi v primeru kraje precizirali prijavo. Zato imamo več najdenih koles kot prijav za krajo. Dva meseca jih skladiščimo sami, potem pa od-pošljemo na urad za najdene predmete. Le redki so primeri, da se oškodovanec zglasi in pov-
praša. Puščanje tehničnih pred-metov v avtomobilih je prav tako nesmiselno početje. ln tako na-prej... Za vse nepravilnosti lju-dje sicer vedo, le mislijo si, da zanje ne veljajo. Kdor krši zakon in predpise, jih krši v svojo škodo — prej ali slej to spozna, a pre-večkrat so za taka spoznanja po-trebna tudi življenja. Kar pomi-slimo, koliko teh, ki so umrli lani, bi lahko še živelo, če bi ljudje ne bili tako brezbrižni do drugih ali pa tako neomajno zaverovani le vase.                                     ,
Zato pravim, da je pravi prijaL telj zlata vreden, in če je ta sosed, je vreden še veliko več. Zgradif tev in poglabljanje medsebojnii ljudskih odnosov, humanih so-sedskih sožitij stanovalcev je zato pomembna naloga subjek-tivnih sil v krajevnih skupnosti — ' ne le zaradi sreče, temveč tudi zaradi preprečevanja kaznivih dejanj.
SLAVKO GERLICA