r« »«111 »nJenuiH veljk: 2» oelo leto predpl»5ui 16 tld., u pol leta 8 fU., m četrt lete 4 rld., za en mesec 1 gld. 10 kr. V adBlBlitraelJl prejeman Telji; Za eelo leto 12 fld., za pol leta « gld., ta eetrt lete I cU.f xa en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 30 kr. več na lete. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravslitvo (adminirtraeija) in okupedleija, Semeniike ulice it. 2, II., 28. Vainanlla (Igrati) m sprejemajo In velji tristopna petit-vrrta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če »e tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjSa Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, 1., 17. Iihaja Vlak dan, iiviemil nedelje in praznike, ob »/i«. uri popoludno. ^tev. OS. 7 Ljubljani, v ponedeljek 24. marca 1890. Letnik XVIII. Državni zbor. z Dunaja, 23. marca. Vžitninska razprava, v petek se je pričela razprava o vravoavi vžit-nioskega daviia za Danaj ia za predkraje njegove. Ti predkraji namreč dozdaj niso plačevali vžitnin-skega davka, dasi po svoji velikosti in obiinosti svojih prebivalcev presezajo marsikatero glavno mesto. Po novem načrtu pa se imajo prištevati dunajskemu mestu in ž njim vred nositi breme vžitninskega davka. Ni torej čudo, da se predkrajni prebivalci upirajo novemu bremenu in da so bili nedavno v Budimpešto poslali celo posebno deputacijo k cesarju s prošnjo, naj se vžitnina vsaj pri nekaterih rečeh zniža, če se ne dd že čisto odpraviti ali razdeliti ua celo državo. Pri razpravi sami se je prvi oglasil predkrajni poslanec Friderik Suess ter je poudarjal, da so se predkraji že od nekdaj poganjali za odpravo mitnic in mestnih nasipov, ob enem pa tudi za odpravo vžitninskega davka. Toda dolgo časa se ni nič zgodilo, zdaj so pa kar naenkrat in tako nenadoma zbornici izročili dotični načrt, da ni bilo časa po-zvedeti mnenja trgovskih zbornic in da je bilo celo nemogoče sklicati kako enketo. Dunaju samemu ne more biti prav, da ga s predkraji zvežejo v skupen vžitninski okraj, za predkraje pa je to neizmerna škoda, ker tam prebivajo najrevnejši ljudje. Po njegovi misli bi bilo najprimerneje vžitninski davek razdeliti na celo državo. Konečno predlaga dva do-stavka, ki naj bi se vtaknila med §§ 5 in 6 in ki merita ua to, naj se presežek 9 milijonov goldinarjev, ki si jih vlada od vžitninskega davka obeta, od treh do treh let obrne za znižanje tarifov. Med tem precej dolgočasnim govorom nastala je bila enkrat vendar velika veselost. Ko je namreč | s številkami dokazoval, koliko raznih reči se povživa na Dunaji, iu so se začeli poslušalci umikati od njega, je proti desnici obrnen rekel: »Prosim malo več pozornosti; zdaj pride nekaj posebno mikavnega na vrsto, zdaj pridejo gališki prascil" Silen krohot nastane v zbornici, Poljaki se sami smejejo, da hočejo popokati, govornik pa ostrmi, ker ne ve, zakaj je tolika veselost med poslanci. Ko se pa zaveda, kaj je rekel, ne da bi bil nameraval, začne se smejati tudi on sam. Tudi drugi govornik, dunajski poslanec M ač e k o, misli, da bi se ta zadeva najpravičneje rešila, če se vžitnina tako razdeli na vse prebivalstvo, da bi ga ne zadela prehudo. Ljudstvo je jeseni radostno pozdravljalo izjavo cesarjevo, da ima pasti stena, ki loči mesto od predkrajev; ena reč pa greni to veselje, zavest namreč, da se ima krivično breme, ki tare Dunaj, odpraviti z večjim obteženjem predkrajev. Včerajšnja seja imela se je pričeti že ob desetih dopoludne; ali ko je dal predsednik ob polu enajstih dopoludne besedo o vžitninskem davku poslancu Vergauiju, bilo je v dvorani še le 33 poslancev. Vergani oporeka predlogu iz dveh razlogov, prvič, ker je znižanje tarifov nezadostno, drugič, ker se ne odpravi najem, po katerem se bogati večinoma le židje. Novi načrt neznosno zadeva predkraje, hišna posestva pridejo ob vrednost, ker sedaj plačujejo le po 14% hišnega davka, odslej pa ga bodo plačevali po 26%%. Tudi vinorejci bodo imeli škodo; Dunajčani bodo sicer pri vinski vžitnini 86 kr. na dobičku, ker bodo plačevali po 5 gld. od hektolitra; predkraji pa bodo na veliki škodi, ker bodo plačevali še enkrat toliko kakor doslej in zapadejo vžitnini tudi zasebniki. Vlada bi morala prej vprašati vinorejce, predno je sostavila ta načrt; ker tega ni storila, naj to stori vsaj sedaj in naj tudi odpravi oddajanje vžitninskega davka po najemu. Svoje zahteve izraža v treh resolucijah, ki jih izroči predseduištvu. Wrabetz pravi, da načrt res ni,"popoln, ali tako slab veudar ni, kakor trdijo. Revnejši ljudje bodo imeli vsaj ta dobiček, da jim od najpotrebnejših reči, to je, od kruha, moke, drv in premoga ne bo treba plačevati nobenega davka. Kdor trdi, da hiše zgube sedanjo vrednost, ne pozna razmer. Tudi Dunajčani so to mislili, ko so se zidali novi mestni deli, ali to se ni zgodilo. V predkrajih bodo ljudje tudi pozneje dobivali cenejša in zdravejša stanovanja, kakor v mestu, zato hiše gotovo ue bodo ostajale prazne. Vlada pa naj mestu pokaže svojo blagohotnost s tem, da prej ko mogoče napravi mestno železnico. Čez vse čudno govoril je dr. Kronawetter. Kot zastopnik dunajskega mesta bi bil moral zagovarjati novi načrt, ali Kronawetter si misli: če nam nočete čisto spregledati vžitninskega davka, tudi teh polajšav ne maramo, ki nam jih ponujate. Po predkrajih žive večinoma delavci, ki začno piti žganje, ker se po novem vžitninskem davku tam podraži vino in pivo. Da dobd odškodnino za večje stroške, bodo delavci zahtevali večje plačilo, kar bo obrtnim podjetjem na škodo. Najboljše bi bilo vžitninski davek raztegniti na celo državo, ker ni prav, da bi bili od vžitninskega davka izključeni bogati kmetje, graščaki, veliki posestniki in samostani. Konečno predlaga, da naj zbornica zavrže ta načrt ter prestopi na dnevni red. Izvrstno ga je zavračal finančni minister Du-najevski, rekši, da nima Kronawetter sam razsojati, kaj je prav in kaj napačno, ampak tudi drugi ljudje. Ce ga tolikanj boli, da klosterneuburški samostan ne plačuje vžitninskega davka, zakaj ne predlaga, da se tudi to mesto uvrsti v novi davčni kraj. (Veselost. — Kronawetter: Bodem storil.) Če Kroua-wetter pravi, da je ta davek krivičen, zakaj mu je pa pravičen tedaj, ko ga pobirajo občine ? Če misli, naj se ta davek vpelje tudi po toplicah in zdraviščih, naj bi bil povedal, kako naj se to zgodi: ali za celo leto, ali samo v poletnem času. Neki poslanec je že v odseku grajal ta davek; priznavam, da ima svoje napake, da bi bilo želeti, če bi ga ne bilo, da zabranjuje prosti promet itd. Ali vprašam Vas, kako bi bilo z občinskimi prikladami, če bi bili v tako srečnem položaji, da bi odpravili ta davek? Povedal bi Vam vzglede iz nekaterih prav majhnih mest, kako mestne gosposke trpinčijo prebivalstvo pri uvažanji nekaterih rečij, od katerih za svoje namene pobirajo davek. Minister potem dokazuje, da se ni bati tako slabih nasledkov, kakor so trdili nasprotni govorniki, in da njih računi niso pravi. Mogoče je sicer, da bodo dohodki večji, kakor si LISTEK. Lastovke. (Iz prostonarodnega prirodopisa.) Lastovka je svet ptič. Njenega prihoda veseli se kmetovalec, kajti ona prinaša toplo vreme, ozna-ujujoč s svojim priletom nastajajočo Vesno. »Lastovica lahkokrila. Iz daljave čez morje K nam si zvesto se vrnila. Čez doline in gore." (Stritar.) Na Češkem n. pr. pričakuje ljud splošni prihod lastovk v deveti dan po sv. Gregoriji. ,Na svateho RzehoJe Preletely vlaštovičky pres mol-e; Štebetaly, ŠTitorily: »Nesem' maj I Rozvijej se zelenoučky luh i hajl" V dan sv. Gregorija pa khčejo deca: »Danes je sv. ftregorja dan. Priletela lastovka če? morje, Blazen aeljak, ki ne orje." Ko se pa lastovka zopet povrne spomladi na mesto, kjer je gnezdila lani, sede ua plot in zapoje: „Ko sem v južni zletela kraj. Bil je gaj zelen. Ko priplavala nazaj, Spet je pomlajen." Toda še bolj je presenečena, kadar ne more v svoje gnezdo, v kojem se je vgnezdil umazani, nadležni in drzni vrabček. Lastovka pa ne postane malosrčna, takoj skliče družice svoje k osveti. Nekatere obkolijo gnezdo iu je stražijo, da bi jim ne mogel uteči vrabulj; druge pa odlete, a hkrati zopet prileti nazaj z blatom v kljunčkih ter vrabca v gnezdu tako zablatijo, da se mora zadušiti radi porušene svete domačije. Nad kako hišo se dvigajo lastovke, siluo pole-tavajo okoli njenih oken, in če prileti celo v hišo, kmalu se kdo oženi ali omoži iz te hiše; kajti baj^ nad vsako nevesto letajo lastovke, iu da bi stala kje na polji, dobravi ali na vrtu. Kadar poletavajo nizko nad vodami, pod drevjem, po vrtovih nad zemljo, oznanjaio gospodarjem, da bode skoro dež; kadar pa poletavajo vi- soko v oblakih, prerokujejo baje zopet stalno jasno vreme. Če pa jeseni v tropah predčasno odlete v gozde, zlezejo ter se poskrijejo v dupline starih dreves, pomeni to bajo hudo zimo. V hiši, v koji se je vgnezdila lastovka, pregleda in preišče vse natanko; obnaša se kakor prava, dobra gospodinja. Ce je ne čislajo, ali če vidi, da slabo gospodarijo in da so zaloge neznatne in borne, huduje se in ščebetd. A tudi za domačo rodbino se briga. Kadar mati deli otrokom južino, napominja jih lastovka, naj bodo zadovoljni vsak s svojim kosom. Lastovka je dalje v češki narodni pesmi tudi jutranji ptiček: »Vlastovička lit.i, Povida, že sviti. Svita svitaničko: »Vstaii, ma Anduličkol" Kmalu po polunoči se zbudi in sed^ pod kapom s svojim ščebetanjem budi žensko elužinčdd: ,Jaz sem že nakrmila, Pospravila, In ti še spiš?" Ko pa dekle nočejo vstajati, posmehuje se jim dalje: Političen list za slovenski narod. jih obeta vUda; tedaj se hod« mialilo na mižauje tarifov, sed«i M P« k« talNgi ^ i« le HoA sklepati. Zvelja tkhp razprav« iti fl« bit« od Mtalib fovorBikoV sa glavoa govorMfa iitrMM ^iMajska Exner ia Herbat. Včeraj je govoril samo Einer, ki je v nasprotji s Suessom trdil, da bi se podkraji ne pritoževali, če bi se jim vžitninski davek nakladal polagoma. Tako pa je res malo hudo zdnje, zlasti ker imajo pobirati poleg vžitnine še 800.000 gld. občinskih priklad. Najboljše bi bilo, dajati predkrajem dotlej, ko se napravi mestna železnica, državno podporo letnih 300.000 gld. V tem oziru hoče v nadrobni razpravi oasvetovati neko resolucijo. Za zdaj pa predlaga še neko drugo resolucijo, v kateri se vladi naroča, uaj splošni poduk vpredkrajih povzdigne, kakor se za prebivalstvo velikih mest spodobi, in naj se zlasti ozira na obrtni poduk. Ko ste bili izročeni in prečitani Še dve interpelaciji, jedna zastran obdačenja pomožnih blagajnic v Šmihovu in Gabloncu, jedna pa o nekaterih razsodbah rudniškega finančnega vodstva v Ljutomeri-cah, predsednik ob tri četrt na 4. uro sejo sklene in prihodnjo sejo napove za jutri ob 10. uri dopoludne. Budgetna razprava ee prične še le po Veliki noči, najbrže 15. aprila. Zadnja seja pred počitnicami bode v četrtek ali petek. II. shod,,Katol. polit, društva^' v Yidu nad LJubljano. Ob ugodnem lepem vremenu vršil se je sijajno drugi shod »Katol. polit, društva" v St. Vidu nad Ljubljano. Dvorana v krasnem in prostornem domu rokodelskih pomočnikov bila je ob 4. uri popoludne natlačeno polna; mnogo mož moralo je ostati zunaj dvorane, ker je primanjkovalo prostora; na shodu bilo je vseh skupaj gotovo 300 vdeležencev, samih vrlih slovenskih mož; njih večina je bila iz šentviške fare; mnogo udov je bilo iz Ljubljane, zlasti 80 bili odborniki društva skoro polnoštevilno navzoči ; bila sta na shodu oba deželna poslanca za ljubljansko okolico gg.: Povše in V. Ogorelec; videli smo tudi mnogo sosedov svetnih iu duhovnikov iz Preske, Medvod, Smlednika, Vodic, Šmar-tina, Dobrove itd. Ker bodemo govore objavih v celoti, poročamo danes le površno. Kmalu po 4. uri otvori shod društveni podpredsednik gosp. Oton Detela; predstavi kot vladnega zastopnika g. okrajnega glavarja M ah ko t a ter v prelepem nagovoru pozdravi navzoče. Globoko 60 segale njegove besede v srca poslušalcev, ko se je ginjen spominjal prvega slovenskega tabora na vižmarskem polju, kjer je pokojni oče dr. Bleiweis narod slovenski pod prijazno Šmarno goro priporočal varstvu Kraljice nebeške; njej govornik tudi sedaj priporoča narod slovenski in »Katol. polit, društvo". Zatem pojasnjuje, v kaki tesni zvezi sta si vera in »Spi, spi, spi, Spi, spi, spi, N»j te vzame črt." Videč posle kidati gnoj, rada bi lastovka pomagala, da bi le imel gospodar z4njo dobre vile: »Šile, iile, šile. Sile, Da bi imela dobre vile. Kidala bi gnoj." Ko je Kristus visel na križu, spodbadal je vrabec s svojim: »Živ-živ, živ —živ!«, a lastovka je khcala: »Umrl, — umrli" Zato je Bog podelil lastovki to milost, da ne pogine, kakor druge živali, temveč umira, vrabec je pa obsojen k večnemu skakanju. In ko sčm od južne strani, od obali Jadranskega morja, veje gor&k pomladanski vetrič, prilete v naše kraje labkokrile lastovke čez morje, ua to pa, kakot dražestno opeva pesnik Gregorčič: »Raikropi se vse krdelo Čti prijazno gorsko s«lo, Razdele sa v pare tr6p. Slednji par itbSre itrop, Kjer obesi mehko gnetdo." A. S. politika ter t ozirom na razne države dokazuje, da je Mi folilirt iNkg aMI) na foiiagi krKiniki. i frvt iiMf: DitUlno ^tfllavodijilstvo i elirom Km#lijske iMeve gtrvori po ■Toji navadi itmtno g. vodja ia itželai poslan«! 7r. Povše. T «t«}em poročilu v atodu pr#t gled Ittetskegs stanjt f Avstriji |er • številkarl^ dok«iaje, kako grozno propada knMMi >tan; nafcr pojM^^ na podlagi deželnozborskik Otepov, kal« se krsttjik] peitfiiMi tealao trudijo storiti kar )e moči za povzdigo kmetskega stanu; v ta namen omenja vravnavanja voda na Gorenjskem, napelja-vanja vode po Krasu, pojasijnje priprave za osuševanje močvirja in govori o napredku in zboljšanju govedoreje na Kranjskem. Govor gospoda poslanca je spremljalo pogostno odobravanje in zlasti kmetovalci so sledili s posebnim zanimanjem koristni in podučni razpravi. Po končanem govoru v imenu navzočih izreče g. Simon Jovan zahvalo g. deželnemu poslancu za ljubljansko okolico, ker jih je s svojimi tovariši tako vrlo zastopal v deželnem zboru in danes navzočim podal tako temeljito podučilo. Zahvaljujoč se g. poslanec izjavi, da je vsikdar pripravljen, vzlasti svojemu volilnemu okraju stati na strani s svetom in pomočjo, kar je v njegovi moči. O drugi točki: Obrtne razmere v Avstriji poročal je društveni tajnik g. A. Kalan ter pojasnjeval v mikavnem in podučnem govora stanje obrtne-rokodelskega stanu, ko so bile v veljavi še rokodelske zadruge, omenjal važnosti zadrug, v katere premoženji ali na tem, kar bi si bil pridobil nedolžni obsojenec spM. (|p|bro I) Mlagati mora« MTej, d« ^ejtttf gborniea § 1/ Mk, kakeršen iko s^f^ftoemo | J., sprej-metoH ildi pravno staM^ in storimo doMtfott uljudnosti, li^vičuosti, doliaMtt človeilNft Ma in naravo« |»avice ter plačMto dolg, ki ni le stoletja na dneviMA reda, temveS i« dnetiMm redn pravnega iat« i* ftlovIlUga sr««, dokler m Mdaikf fi sojenci. NajpridMfiMjM koB<« mojeMKi tfdfMu id^ se ml besede, s katerimi je končal tudi prejšnji voditelj pravosodnega ministerstva (bere): rfPotrdite postavo, ki je s strani vednosti in človekoljubnosti odločna zahteva, da ne bodo očitali naši državi, da smo bili zadnji, ki smo vredili to vprašanje.' (Pohvala.) Poslanec Vošnjak: Visoka zbornica! Pred vsem si dovoljujem opombo, da se ne vjemam s predlogom g. poslanca grofa Piniuskega. Po mojem mnenji je država dolžna odškodovati nedolžne obsojence. V zmislu našega postavnega načrta vršiti se mora ustna obravnava pred deželnim nadsodiščem in se je sm^ vdeležiti tudi tožitelj. Ker obseza graško deželno nadsodišče slovenske pokrajine na Štajerskem in Koroškem in Kranjskem in ker so mnogi tožitelji le slovenskega jezika zmožni, treba je na vsak način slovenskih svetovalcev pri imenovanem deželnem nadsodišči. Postavni stalni senat je večje važnosti za pravo razsodbo, kakor oni, ki se voh le za posamezne pa so se T teku časa vrinile mnoge napake in so | slučaje. Pri okrožnem sodišči celjskem je tak ne- vsled novih socijalnih razmer nekako zastarele; treba bi jib bilo času in potrebam primerno vrediti in s tem podati rokodelcu trdno podlago. Namesto tega pa so jib popolno odstranili liberalni kapitalisti na grozno škodo obrtno-rokodelskega stanu, katerega so s tem atomizovali in v svojo sužnjost vkovali. Nadalje razpravlja, kako so se verni katoliški možje oglašali za zboljšanje obrtno-rokodel-skih razmer; na prvem katol. shodu na Dunaju so krepko dvignili svoj glas v tem oziru, krepkeje še na drugem. Njih naporom se je posrečilo, da so s pomočjo vlade dognali novo obrtno novelo iz leta 1883. in 1885. Na to govornik pojasnjuje novo obrtno novelo, kaže radosten mnoge prednosti novega zakona, a ne zakriva tudi njegovih mnogih pomanjkljivosti. stalni senat. To tvojo misel sem hotel izustiti že pri glavni obravnavi, a nisem je mogel, ker mi je visoko predsedništvo nepričakovano vzelo besedo. Hotel sem torej omenjati nekaj slučajev, katerih razsodba bi se bila naslanjala na gori omenjeno okolščino. Tak slučaj je n. pr. tiskovna tožba »spodnje-štajarske hranilnice* proti v Celji izhajajočemu listu ^Deutsche Wacht" radi dejanjskega popravka; tožba celjskega državnega pravdništva proti nekemu nemškemu liberalcu radi kupovanja glasov pri zadnjih volitvah okrajnega celjskega zastopa itd. Gospdda moja! V glavni obravnavi sem hotel tndi omeniti, zakaj tako poudarjam, da se uvede ta zakun prej ko mogoče; to pa zato, ker okrajno celjsko sodišče jib mnogo obsodi po nedolžnem, ki se zlasti v praktičnem življenja britko čutijo in I Tovariš dr. Roser je omenjal v svojem prvem go-ki 80 krive, da postava ne razširja onega blago- voru Grossmanna in Kumbergerja. Oba imenovana moža obsojena sta bila na smrt in le milostljivemu dejnega vpliva na obrtno-rokodelski stan, kakor ga je bilo po pravici pričakovati. Zaradi tega in ker zakon vzlasti glede stavbene obrti ni še nič določil, treba bo še boljših zakonov za obrtno-delavski stan, katere bodo krščansko-socijalni preosnovatelji vkljub vsemu zaviranju liberalno židovskih, brezvestnih kapitalistov sčasoma dognali in s tem tudi obrtniku in rokodelcu omogočili — ne zlatih gradov, kakor so jih jim obetali brezverni hberalci, pač pa saj dostojne pogoje za obstanek in življenje. V tem smislu hoče vsikdar delovati tudi katol. politično društvo, kateremu je prav posebno pri srcu gmotni blagor slovenskega naroda. (Dalje sl6di) Odškodovanje nedolžno obsojenih. (Govor poslanca iirena v seji dne II. marca.) (Konee) Tu torej vidimo, gospdda moja, da so vsi faktorji za to, da se nedolžni obsojenci odškodujejo s pravnega stališča. § 1. v predlogi govori jasno o tem pravnem stališči. Omenjeni govornik iz gospodske zbornice poudarja, da kaže že način stili-zovanja 1. točke mišljenje zbornično, ki se ne spušča strogo na pravno stališče. Stilizovalo se je: »Nedolžni obsojenec ,more zahtevati' odškodnino", kar vsekako premalo označuje pravno stališče. Da bi bilo pravno stališče jasno označeno, naj bi se glasilo: »Kdor je po nedolžnem obsojen, mora se ,na zahtevanje' odškodovati.* Vendar je pa po mojem mnenji tudi dovolj rečeno »more"; kajti kdor »more* prositi, ima tudi pravico za to. Da pa se postavi na mesto »primerna odškodnina*, »pristojno povračilo*, ugovarjam v tem zmislu gospoda predgovorniku. Sploh pa menim, da je to le stilistiško besedičenje, če se pregovarjamo za »odškodnino* aii »povračilo*. »Pristojno* pa se ne sme odškodovati nedolžni obsojenec, temveč pravično, gospoda moja, pravično. Država naj dd, kar je komu našemu cesarju se morata zahvaliti, da se jima je olajšala smrtna kazen v dosmrtni zapor (Cujte! Cujte! na desnici); prvi je bil šest let, drugi poldrugo leto v ječi, ko se je njih nedolžnost skazala. Haukeja, Kresnika in Apata sem že omenjal v svojem govora dne 3. t. m.; tekom zadnjega časa se mi je poročalo, da je taisto okrožno sodišče obsodilo 1885. 1. Urbana Mohoriča radi namišljenega umora na 5 let težke ječe. Nedolžni obsojenec Mohorič je prebil že polovico nezaslužene kazni, ko se je izkazala njegova nedolžnost. Pravi hudodelec je pripoznal umor, kateri se je bil zvrnil na imenovanega Urbana Mohoriča. Pri imenovanem sodišči je bilo torej že šest nedolžnih obsojencev. Nadejam se, da v prihodnje ne bode več toliko krivih, nedolžnih obsodeb, kakor jih je bilo do sedaj. Vendar pa, da se tudi za dosedanje nedolžne obsojence kaj stori, prosim vse navzoče faktorje, da se naša postava prej ko mogoče dokonča. S tem sem mčnil zaključiti svoj govor, a omenjati moram še nekega stvarnega popravka. Po stenografskem zapisniku seje z dne 6ega t. m. oglasil se je bil med mojim govorom poslanec baron Hackelberg z besedami: »Konečno ga je oprostil taisti senat!* A temu ni tako; kajti, kakor poroča Kresnik sam pismeno, obsojen je bil na štirinajstdnevno ječo. S tem dokončam svoj govor. (Dobro! Dobro na desnici) Politični pregled, v Ljabljani, 24. marca. Efotranl« detel«. Na Dunaji so se v soboto vršile v drugem razredu volitve v mestni zastop. V osmih okrajih je prišlo od 11.246 volilcev 7421 na volišče. Volilno gibanj« je bilo jako živahno, ker so liberalci in zje-fzela nadinjeui kriatijauje postavili kandidate za vsa izprai- nena mesta. Kristijanje so si priborili pet novih mandatov, zgnbili pa so jednega t notranjem • mesta, kjer je propal dosedanji odbornik Florijan Hostnik s 780 glasovi proti liberalca Hnberjn, ki ,ie dobil 869 glasov. V Leopoldovem so izvoljeni ' liberalci dr Lereh, K. Millier, K. Majer in dr, Ne-^banskj; protiliberalni kandidatje so dobili znatne * manjšine. Y okraji Landstrasse je izvoljen protilibe-ralec Metzler s 846 glasovi. Na Vidnu je izvoljen žnpan dr. Prix s 633 glasovi; mehanik Hauk je dobil 266 glasov. T okraji Margarethen je izvoljen Dotzauer s 340 glasovi; krščanski kandidat Mayer je dobil 253 glasov. V okraji Neuban je propal liberalec dr. Vogler s 387 glasovi; izvoljen je anti-semit Starm s 437 glasovi. V Josipovem je izvoljen antisemit Zeller s 418 glasovi. V okraji Favoriten 80 propali vsi trije liberalci. Židovski listi morajo spoznati, da zgubivajo vedno več tal v mestni upravi. ' Dunaj se vzbuja in s časom utegne pogaziti židovsko gospodarstvo. Moravska. Obnovljeni kompromis med srednjo in nemškoliberalno stranko veleposestnikov na Moravskem je silno razburil moravske Čehe. Tako piše sicer zmerno glasilo moravske narodne stranke »Mor. Orlice": .Razvidno je, da stojita gospoda Chlumetzkj in knez Schonburg na stališči ,beati possidentes' in mislita, da bode češki narod na Moravskem še daljnih šest let potrpežljivo prenašal nemško gospodstvo. V tem oziru se gospoda varata. Češki narod si bode priboril svojo pravico in ne bode dopuščal, da gospodari nemška manjšina, ki zastopa 1« neznaten del prebivalstva. Ako so češki poslanci v moravskem deželnem zboru doslej tako mirno postopali, je to njihova zasluga in ne kompromisa srednje z ustavoverno stranko. Ko bi moralo tako ostati Se prihodnjih šest let, bodo češki poslanci vedeli, kaj jim je storiti. To naj si nemški gospodje zapomnijo". Galicija, Več krakovskih dijakov je izročilo poslancu dr. Levakovskemu pritožbo proti policiji, da jih namreč vsled zadnjih dijaških nemirov veduo nadleguje v stanovanjih ter poživlja pred sodišče, češ, da imajo skrivne zveze. Dr. Levakovski je v tem oziru govoril s pravosodnim ministrom, ki je obljubil, da bode ukazal stvar preiskati. Tnai^e držaT«. Italija. .Osservatore Romano" poroča: .Brzojavne agenture in mnogi li. eralni listi so zatrjevali, da ni res nemški cesar Viljem povabil sv. očeta Leona XIII. na berolinsko konferenco. — To zatrjevanje omenjenih listov nikakor ni opravičeno. Pač pa imajo prav oni listi, ki trdijo ravno nasprotno. Mej temi listi je .Corriere di Napoli", ki piše: Te dni se je razširilo poročilo, da je nemški cesar Viljem povabil sv. očeta Leona XIII. k berolinski konferenci, in da je to povabilo odklonil sveti oče. To poročilo ni povsem resnično, a vendar se opira na nekaj resnice. Omenjenega povabila ni pisal svojeročno cesar Viljem, temveč to povabilo je došlo sv. očetu diplomatskim potom, da bi se izvedelo, ali želi sv. oče sploh vdeležiti se konference o delavskem vprašanji, ali ne. Francija. General Saussier je imenovan za vojaškega guvernerja v Parizu za nadaljna tri leta. — Ministerski svet je pretresaval 22. t. m. vprašanje o francosko- turški pogodbi z ozirom na nameravano interpelacijo. Vlada bo odgovorila in naznanila, da se podeli zbornicam polna prostost njih sklepov, ko preteče čas pogodeb. — Francoski zastopniki pri berolinski konferenci so brzojaviii ministru vnanjih zadev, da vlada mej njimi popolno sporazumenje. Zastopnik Delahay se ni vdeležil ofi-cijalne svečanosti radi žalostnih rodbinskih razmer. — „La Cocarde" objavlja pismo boulangista Lai-santa na ministerskega predsednika Frejcineta, v katerem zahteva, da se pregleda pravda proti Boulanger ju. Nemčija. Princ Valeški in njegov sin, princ Jurij, sta prišla v Berolin. Cesar Viljem, cesarica in njiju hčere so prav prijazno sprejeli prišleca na berolinskem kolodvoru. Velika množica je pozdravljala cesarja in princa Valeškega. Angleškemu spremstvu se je pridružil tudi grof Herbert Bismarck. Princ Valeški je prišel v imenu angleške kraljice Viktorije, da vrne obisk nemškemu cesarju Viljema preteklega leta v Osbornu. Pri pojedini polka cesarice Elizabete je napil nemški cesar avstrijsko-oger-skemu pooblaščencu. — Novi državni kancelar Caprivi, čegar životopis smo že v jednem zadnjih listov priobčili, je potomec slovečega maršala Montecucco-lija in kneza Oktavija Ptccolomioija; v službinih zadevah je baje strog, a prijazen. — Zastopniki evropskih držav pri berolinski konferenci se močno vje-oajo v tem, da se jednakomerno vravna in razširi naprava tovarniških nadzornikov. — Pri obravnavi ■o proračunu šolstva je govoril v pruski zbornici fitocker o požidovaaji po šolab. Bekel je, — kakor poroča .N. Fr. Pr.", — da so višje šole, n. pr. ^imnatiji, vseučilišča, višja dekliška učilišča preoblo-lena z židovskim elementom. V primeri s prebivalstvom je število židovskih učencev preveliko. Ko je nastal nemir pri tem razpravljanji v zbornici, trdil je Stocksr, da govori to it svojega in iz prepričanja prijateljev svojih, naj bi se vendar odpomoglo tem neugodnim razmeram. Veliko število židovskih učencev potrebuje tudi mnogo židovskih učiteljev, kar ovira vpliv krščansko-narodnega duha. Kakor so si omislili frankobrodski židovi pred pruskim časom SToje gimnazije, tako naj se ustanovi posebne visoke židovsM šole. Židovski plevel po šolah ni nikakor jednakopraven. Napeti je treba vse moči proti židovskemu vplivu, da nam ne konia naše učeče se mladine. Stockerjev govor sta pozdravljala in odobravala desnica in centrum. Minister pl, Gossler je omenil, da je omenjeno vprašanje jedno najtežjih za naučno upravo. Vprašanje o razdelitvi pouka po veroizpovedanji je vsekako važno. Po deželnem pravu ima vsaka vera pravico za posebni pouk. V ljudskih šolah bi bila še mogoča razdelitev po veroizpovedanji, a v višjih šolah bi bilo to razdelitev težko izvršiti. Omenil je tudi, da je bilo 1886. leta na vseučilišči 9 5»/o židovskih slušateljev, a v državi le 1 29®/,, Židov. Poudarjal je tudi, da je treba omejiti mešanje veroizpovedanja, ker zahtevajo židovi prostost ob svojih praznikih in ob sobotah, kar vsekako ovira pouk učencev krščanskega veroizpovedanja. Ko je minister pl. Gossler končal svoj govor, pozdravljala ga je desnica. Rusija. Listu .N. Fr. Pr." se poroča iz Pe-terburga: Ravno ko je m^nil poslanik general pl. Schweinitz oditi v Berolin, sprejet je bil v Aničkovi palači. Politični krogi pripisujejo važnost temu sprejemu. Grof ^■olkenstein je spremljal generala pl. Schweinitza na kolodvor. Listi izražajo glasno in ostro svoje zadoščenje o ostavki Bismarckovi, vzlasti .Svjet" in .Graždanin". Zadnje imenovani list m^ni, da boda bojevitost cesarja Viljema kmalu izpodrinila socijalne vravnave. Izvirni dopisi. Iz Prage, 19. marca. (Nemška lakomnost. — .Rim severa". — Sedemdesetletnica kanonika B. Math. Kulde. — Razno.) [Konec] V zatišji zlate Libušine stolice je pa slavil dne 16. t. m. svojo sedemdesetletnico č. g. Beneš Metod Kulda, višegradski kanonik. Jubilant se je porodil 1. 1820. v Ivančicih na Moravskem; v Jiglavi je dovršil gimnazijo, modroslovje in bogoslovje v Brnu. Že v semenišču je pisal Kulda pesmi in novinarske članke. L, 1845. bil je posvečen za duhovnika. Dasi na Moravskem vzlic splošni ljubezni pri duhovnikih in narodu v višjih krogih niso bili kaj naklonjeni Kuldi, ocenil ga je takoj tedanji pražki kardinal Sch\v8rzenberg, imenovavši ga 1. 1860. nadškofijskim vikarjem. L. 1869. bil bi kmalu prišel v zapor radi knjižice .Cerkev in družba", in mesto v kriminal, postal je 1. 1870. na našem Višegradu člen naj-staršega kraljevskega kapiteljna, kjer takorekoč vse domovine cvet pisateljske duhovščine bojuje z molitvijo in peresom na obrano. Premnogi Kuldovi spisi tekom pol stoletja bi skoro napolnili celo knjižnico. Najobširneje njegovo monumentalno delo je .Cerkveno leto" (šest zvezkov v veliki osmerki, vsak nad 80 pol). In ker ima 70Ietni pisateljski starček poleg pokojnega Sušila in Procbazke neven-Ijive zasluge za razna katoliška društva in narodno prebujenje na Moravskem in Češkem, čestitali so mu v nebrojnih brzojavih, čestitkah, odposlanstvih itd. .Na mnohd, pfemnohi leta!" V sredo, 12. dne t. m., je pa prominol nagle smrti pisatelj g. Oton P in k as, iskren rodoljub, požrtvovalen in marljiv mož na narodnem polji v 42. letu d6be svoje. Delovanje rajnikovo bilo je vsestransko in izdatno; vsem važnejim narodnim podjetjem se je posvetil nesebi^^no in požrtvovalno; bil je odbornik skoro vsem čelnejšim narodnim društvom. Pokojnik je potoval v prejšnjih letih po Laškem in Španskem. Sad njegovega potovanja bila je bogato ilustrovana knjiga .Cesta po Špa-nčlich" (Potovanje po Španskem), za koje delo je dobil vitežki red španskega kralja Karola III. Izgubo njegovo pogrešala bode dokaj tukajšnja narodna družba. Večnaja mu pamjat! God vašega deželnega vdruha sv. Jožefa se je tudi tii svečano obhajal, kajti vrhu tega je i tii neizmerna garda Josifkov, Pepiček, Pepetov in Pepinek. V Pragi sta sv. Jožefu posvečeni dve cerkvi, dalje tri kapele in vrhu tega 14 altarjev, dve veliki sobi in sicer prtd novomeško mestno hišo in na Karlovem mostu. V kriti hodbi loretanske kapele pri kapucinih na Hrsdčanih nahaja se kapela sv. Jožefa, zgrajena I. 1691. od grofinje Kolovratove. Iz vulil te velike dobrotnice izgotovljena je bila tri leta po njeni smrti (1695) ona zlata monštranca s 6580 demanti, ismed kojih imata dva vrednost 270.000 gld., in je shranjena v svetoznani loretanski zakladnici. Dnevne novice. (Presvetli cesar) je podaril pogorelcem v Orešji v mariborskem okraji 1000 gld. (Osebne vesti.) G. deželni predsednik kranjski je imenoval g. J. Šuman a in g. barona Schon- bergerja konceptnima prakticantoma v politično-administrativni službi. (Vrhniška posojilnica) je od čistega svojega dobička darovala razven četverim šolam v vrhniškem okraji .podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji« 30 gold., dijaški kuhinji v Ljubljani 50 gl. in družbi sv. Cirila in Metoda 12 gl. 50 kr. Srčna hvala na teh veledušnih darilih! — Vrhniška posojilnica je za 1.1889 izkazala prometa 318.163 gl. 48 kr., čistega dobička 2454 gl. 53 kr. Rezervnemu zakladu se je pripisalo 1753 gl. 81 kr., kateri znaša sedaj 11.555 gld. 48 kr. V odboru so gg.: Franc Kotnik, ravnatelj; Gabrijel Jelovšek, denarničar; Josip Lenarčič, preglednik; Miha Tomšič in Ivan Gruden, odbornika; v nadzorstvu Ivan Majaron, Karol Kotnik in Josip Verbič. (Na shoda muzejskega dmitva,) ki je bil zadnjo soboto večer, stala je na dnevnem redu izredno zanimiva tvarina,-namreč kritična ocena Valvasorjevega dela .Die Ehre des Herzogthums Krain". Gosp. prof. Kaspret se je prvi lotil te zadeve. Z veliko pridnostjo je proučil Valvasorjevo knjigo, primerjal vire in s pomočjo kritičnega razuma napravil predavanje, ki je bilo njemu v čast in poslušalcem v korist. Omenjal je najprej, da so neprestani boji s Turki ovirali naše rojake, da se niso mogli pečati z domačo zgodovino. Razun Hrena in SchiJnlebna nimamo nikogar, ki bi bil pred Valvasorjem kaj storil za ohranjenje slavnih del pradedov. Rodbina Valvasorjeva je prišla na Kranjsko v sredi 16. veka in zgodovinar Ivan Vajhard se je rodil 1. 1641. v Ljubljani. V mladeniških letih si je s potovanjem po raznih deželah Evrope nabiral učenosti, nabiral pa tudi osnov in gradiva za svoje velikansko delo. Prehodil je potem večkrat vso deželo Kranjsko, zbiral po arhivih kot pridna bueelica ter med potjo beležil si topografične zaznamke in pripovedke ljudstva. Nikdar ni miroval in ovir se ni ustrašil. Ko se je na njegovo splošno prošnjo odzvalo le sedem graŠčakov v celi deželi in mu obljubili podpore, ko so mu mestni očetje v Kranji arhiv pred nosom zaprli, ni rok položil križem, tem tesneje se je oklenil svojih prijateljev: grofa Turjaškega, opata zatiškega, škofa ljubljanskega in deželnih stanov, da je izčrpal njihove arhive. Časi so bili pač taki, da so se razni kavalirji bolj brigali za krvavi meč, kot za listine in popis junaških del. Nekaj čisto novega je bilo tedaj, ko so dobili v roko .čast Kranjske", popisano v štirih debel.li zvezkih in natisneno v Nflrnbergu leta 1668—89. Gospod profesor se je s kritiko dotaknil nekaterih važnejših oddelkov te knjige, na pr. sedme knjige, v kateri je govorjenje o verstvu, razširjanji luteranstva in protireformaciji na Kranjskem. Deželni knez je potreboval denarne pomoči od dežele za boj zoper Turke, zato je moral gledati, kako se je luteranstvo širilo, ker so mu deželni stanovi grozili, da mu od-reko davke, ako jih ne pusti v novi veri. V osmi knjigi govori Valvasor obširno o patrijarhih oglejskih in ustanovitvi ljubljanske škofije ter nje osodi do 17. stoletja; mnogo pove o delovanji škofov Tavčarja, Hrena itd. Vse to je res še pomanjkljivo, a vendar se je Valvasor dobro informoval, ker je rabil škofovski arhiv v Gornjem Gradu. V deveti knjigi razpravlja upravo in sodstvo, kako mesto da so imeli deželni oskrbnik, deželni upravnik, deželni glavar in vicedom. Poročila o njih je zajemal, kakor sam pravi, iz vere vrednih knjig in pisem. V deseti knjigi Dašteva kneze in vojvode, ki so vladali na Kranjskem od prvih časov do njegovih dni. Prost je vsakega nalaščnega kaženja zgodovine. Z Ul-rikom IU. stopi na bolj pozitivna tla, opira se pri domači zgodovini samo na pristne domače vire, listine in knjige. Nekatere zadeve, ki ga bolj zanimajo, opisuje obširno, na pr. v deseti knjigi deželne kneza. V štirinajsti knjigi našteva kronografično vse, kar prej ni mogel povedati, in povsod se razodeva, kako da je rabil obilno virov, kako da je imel za zgodovino pravi poklic in veselje do zgodovinskega preiskavanja. Stična, Bistra, škof. arhiv, beležke ^deželne. Turjaški, Lambergov, Athemsov arhiv itd., vse to se strinja v harmoničen sklad; povsod hoče biti pravičen. Grobih napak, kakor jih ima Megiser, Valvasor ne poznd. V sodbah ni predrzen ; on le pove, kako je bilo, ne kako bi moralo biti. Zato tndi napak in zmot pri posameznih osebah ne skriva, temveč jih naznani in popravi. Delo je tako vravnal, da se o posamnih oddelkih zgodovine lahko človek poduči. Težko je le rabiti knjigo, ker ja preveč loženo, kar gti skopaj, na pr. e latanastvu, o Herbartu Turjaškem itd. Začne pripovedovati. pretrga nit, in jo sopet pripne, dt pride k sTojemu predmetn. Lepo se podajo vpleteni citati is klasikov. Krasne so njegove primere, ko na pr. Tarka primerja tigrom itd. Valvasor rad moralizuje; pri raznih prilikah vpleta nravne nanke, ki so pa, po mnenji gosp. predavatelja, malo pripravni, da bi pospeševali zgodovinsko stvar. Lepo je od njega, da se vifcokim ne prilizuje, kar ko kaže, kara zdaj Ferdinanda UL, zdaj ljudsko praznoverstvo, zdaj zopet patrijarha, ker se ui prav vedel v neki zadevi Šent-Vidske fare, ter mu zato dobro zasoli. Za sedanje čase neverjetne reči opisuje resno, ker je pisal za svoj čas, ko je bilo še več praznoverja med ljudstvom, a bil je v vsem tem za 100 let naprej, kar razodeva v opazkah pri raznih čudnih dogodbah, kamnu modrecev, pri opisovanji čarovnic in torture. Vnet je Valvasor tudi za Avstrijo. Čast domače dežele bi rad povzdignil v večjo slavo širje domovine. Patrijotična čutila žalosti izraža zarad turških vojska in sovražnih Francozov, ki so delali Turkom na roko. Avstrijo želi videti mogočno, in Boga prosi za njeno zmago v vojski. V desetih letih je napravil Valvasor deloma sam, deloma po svojih pomočnikih, katere je plačeval iz svojega, podobe vseh gradov kranjskih, ki zdaj kinčajo to slavno delo. Čast mu, ki je spisal .domovine čast"! Obžalovati moramo, da se je todi pri tem predavanji odlikovala slovenska, še bolj pa nemška inteUgenca s svojo odsočnostjo. Tembolj nas pa veseli, da kažejo mladi dijaki za take reči mnogo zanimanja. Stali so ravno tako natlačeni v ozadji sobe, kakor spredaj prazni otoli. Upanje imamo tedaj, da dijaki ne bodo hodili gledat samo podob v knjige našega velikana v Hcealno knjižnico, ampak, da bodo tudi delo čitali z radostjo in kritično rezkostjo. Znabiti se nam izmed njih kdaj vspne kak drugi, celo slovenski Valvasor. (Davorina Trstenjaka slavnost) bode v soboto dne 29. t. m. v čitalnični dvorani. To se naznanja č. društveuikom vseh narodnih društev, ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala. Odbor Pisateljskega društva. (Dr. vitez Tonkli) je zopet letos nabral na Dunaji 300 gl. za slovensko dekliško šolo in otroški vrtec v Gorici. (Bismarckov naslednik — slovenske krvi.) „N. Wiener Tagblatt" je objavil vest, za nas jako zanimljivo, da je namreč sedanji nemški državni kancelar Caprivi laško-slovenskega rodu. Že v 13. stoletji nahajamo rodbino Caprivi v goriški mejni grofiji, kjer je bilo njihovo posestvo Capriva. Pradedje te rodbine so se imenovali Kopriva. In v istini imajo Caprivi v svojem grbu koprivo, in ko so bili avstrijski državljani, dobili so naslov ,von Nesselthal". Praded sedanjega kancelarja, ki se je preselil na Prusko, imenoval se je še »Kopriva von Nesselthal", sin njegov naselivši se v Šleziji, prelevil je svoje ime v »Caprivi". Z druge strani pa se poroča, da je novi kancelar Jurij Ci-privi de Caprera potomec slavnega maršala Monte-cuccolija in kneza Piccolominija. (Umrl) je dne 16. t. m. v Gorici g. Ig. Germ, C. kr. policijski svetovalec v pokoju, rodom Novo-meščan, v 71. letu svoje starosti. — Umrl je na svojem domu v Kopru novoimenovani notar za Ajdovščino, g. dr. H. Bul I o. (V Gorici) bodo dopolnilne vohtve meseca maja; čas za reklamacije je do 26. aprila. (Kaj je »nona"?) O tej bolezni, katero je pred kratkim neki italijanski zdravnik razglasil za hripo najhujše vrste, trdi neki pariški zdravnik, kar poroča ,N. S.", da je le nasledek »pelagre". Kjer ne vživajo jedil le iz turSične moke, ki je večkrat pokvarjena, ni se bati te bolezni. Ker pa v Furlaniji in gorenji Italiji vživajo mnogo polente, razširila se je »pelagra" in zdaj njena še hujša naslednica »nona". Ali pa se ne moti ta zdravnik? (Kamniška čitalnica) priredi jutri dne 25. t. m. dramatično predstavo v korist prenaredbe odra. Igrali bodo borko v enem dejanji »Nemški ne znajo", spisal J. Alešovec, »Ponesrečena glavna skušnja", priredil J. Borštnik, in »Brati ne zna", po Grandjean-u. Vstop je dovoljen le društveuikom in povabljenim gostom. Vstopnina navadna. Začetek ob V»8. uri. (Delavskega podpornega društva) v Trstu pevski zbor priredi dni 30. t. m. v dvorani »Hotel Evropa" koncert. Spored: 1. J. K. Jahoda: »Tam-buraška koračnica", udara tamburaški zbor. 2. J. Brajda: »Istarska koračnica" (novo), zbor. 3. J. Stritar: »Mojemu narodu", deklamuje gospica M. Majcen. 4. Gj. Eisenhut: »Na Savi", zbor. 5. M. Vilhar: »Nezakonska mati", samospev, poje gospica Ana Umek. 6. Mayer: »Ptičica gozdna", osmerospev. 7. Narodna ruska; „Ej uhnem", udara tamburaški zbor. 8. Fr. Cegnar: »Kosa", deklamuje gospica Marija Hvala. 9. M. Vilhar: »Mornar", samospev, poje gospod V. Košir. 10. Gj. Eisenhut: .Svibanjska", zbor. 11, Kocijančič: »Venec narodnih pesmi", zbor. 12. V. Lisinski: »Tam gdje stoji", udara tamburaški zbor. Polovica čistega dohodka je namenjena podružnici sv. Cirila in Metoda v Trstu. Vstopnina 40 kr. Začetek ob 8. uri. Telegrami. Dunaj, 24. marca. V zbornici poslancev sta govorila generalni govornik dr, Herbst in poročevalec; na to je dr. Kronawetter na-svetoval, naj zbornica preide na dnevni red o predlogi glede na premembo vžitninskega davka na Dunaji. Ta predlog je propal z vsemi proti trem glasovom' in se je pričela nadrobna razprava. Zagreb, 23. marca. Sabor je izvolil v državni zbor poslance: dr. Egersdorferja, grofa Eltza in Pintariča. Berolin, 23. marca. Delavska konferenca utegne svoje delo dokončati do 29. marca. Komisije so sklenile že važne sklepe o delu otrok in žensk in nedeljskem počitku. London, 23. marca. Zaradi nemirov so zaprli do petsto dijakov. London, 24. marca. ,,Morningpost" piše o obisku princa Waleškega v Berolinu ter pravi, da utegne Anglija vstopiti v evropski državni koncert, ne da bi popustila svojo neodvisnost, ki izvira iz zemljepisne lege. Cesar je pokazal v svojem govoru, da prizna pravo podlago sedanjih dobrih razmer med Anglijo in Nemčijo. Vmrll bo: 82. marca. Mih»«Ia Podkrajnik, delavčeva hči, 6 meBsoev, 8v. Petra cesta 50, božjaat. — MatevE Zomik, postreidek 48 let. Dunajska cesta 10, jetika Vremensko sporočilo. Ca. opazovanja 22 TTu. »jut. 3. a. pop, 9. u. ive& 19 I 7. u. ?jut. 2. u. po 9. u. zve Stanje cnkomen T mm toplomm po CeliUi 732-8 7344 736.0 7328 735-8 -4-2-116 5-4 02 13-0 5-6 V.ter brezv. si. zap gl. jzapad brezv. si. svzh. Vreme Issa oblačno jasno oblačno jasno 0-40 dež 000 Srednja temperatura obeh dni 71°, in 6-3« za 2 8" in I S' nad normalom. ]>unajska borza. (Telegrafično poročilo.) 24. marca. Papirna renta 5% f o 100 gl. (g 16% davka) 86 gld. 60 kr. Srebrna » 6* » 100 „ » 16 * » 86 » 80 » 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 » 70 » Papirna renta, davka prosta......101 » 90 » Akcije avstr.-ogergke banke......931 » — „ Kreditne akcije.......... 307 » 25 „ London.............119 » 70 „ Srebro.............— , — » Francoski napoleond.........9 » 46Vt» Cesarski cekini...........5 » 62 » Nemške marke ..........58 » 67'/,» Tržne cene v Ljubljani dne 22. marca. ||gl.|"ET "gTIkKl Pšenica, hktl. ... 7 16 Špeh povojen, kgr. . — 68 Rež, » ... 5 50 Surovo maslo, » . 1 — Ječmen, » ... 5 50 Jajce, jedno » . — 2 .........4 — Mleko, liter. ... — 9 Ajda. » ... 5 16 Goveje meso, kgr. . — 601 Proso, » ... 5 - Telečie » , . - «J4 i Koruza, » ... 5 39 Svinjsko » » . — 65 ! Krompir..........3 57 Koštrunovo » » . — 40| Leča, » ... 10 — Pišanec.....— 7& Grah, » ... 10 - Golob .....- Fižol, „ ... 9 — Seno, 100 kgr. . . 2 05| Maslo. kgr. . 1 15 Slama. „ „ . . 2 23; ■ Mast, » . — 68 Drva trda, 4nmtr. 6 80i 'špeh svež. „ • - 58 » mehka, » „ 4 20| Jeden ali dva dijaka vsprejmeta se na. lirano. Natančneje poizve se v tobakami na južnem kolodvoru v Ljubljani. (3—1) Prežastitt duhovSčini in slavnemu občinstva priporočam svojo bogato zalog-o ][lobakoY in slamnikov najnovejšega kroja in iz zanesljivo trpežnega blaga. Dalje imam v veliki izberi vsakovrstne deploe po najrazličnejših cenah. Imam tudi v zalogi nove haže čepice za požarne hrambe. Sprejemam in izvršujem vsakovrstna f> ter shranjujem koinhovlno čez poletje. Spoštovanjem Anton Krejči, klobučar in krznar, Kongresni trg St. 8, v LJubljani. Gg. dijaicom dovoljujem prednostne cene. (15—4) St. 4932 (3-1) Razpis službe. Pri magistratu deželnega stolnega mesta Ljubljane je popolniti slnžbo mestnega fizika i letno plačo 1800 gld. in pravico do štirih v mirovnino vštevnih petletnic znašajočih po IC/o zistemizovane plače. Pogoj je, da mestni fizik ne sme izvrševati privatne prakse zunaj mesta. Prošnje, katerim mora poleg dokazil o starosti, znanji jezikov in do-zdanjem službovanji, biti priloženo spričevalo ob ugodno p.ebitem fizikatskem izpitu, je vložiti do dne ^0. aprila 1890 in sicer potom predstoječe gosp6ske. če se prosilec nahaja v javni službi. Mestni maj^isti-at ljul>ljaiiski, dn6 20. marca 1890. Župan: Grasselli s. r. V LiuMjaiii, Gledališke ulice štev. 8 priporoča svojo bogato zbirko nadgpobnih križev, Trgovina z železnino