GEOGRAFSKI OBZORNIK šolstva, nagrada Gospodarske zbornice Slovenije za podjetniške dosežke, slovenska turistična osebnost leta itd.). Kot zanimivost pa naj posežemo še v zgodovino slovenske geografije. V Geografskem vestniku 8 (1932) Mavricij Zgonik poroča o ustanovitvi Akademskega geografskega kluba (skrajšano AGK) na Aleksandro- vi univerzi v Ljubljani v letu 1 9 3 1 / 1 9 3 2 , katerega »glavni načrt je šel v smeri uresničitve večje klubove ekskurzije, nabave prepotrebnih učnih pripomočkov, ustanovitve znanstvenega fonda in v smeri večjega zani- manja za geografijo v svrho izpopolnitve geografske- ga znanja pri svojih članih.« AGK je tega leta štel 3 0 članov - študentov geografije. V Geografskem vest- niku 14 (1938) pa Svetozar llešič poroča o ekskurzi- ji Akademskega geografskega kluba v Bolgarijo in Carigrad. Z iskanjem arhiva Akademskega geograf- skega kluba bomo še nadaljevali, saj je tudi to del zgodovine naše stroke, ki jo premalo poznamo. Pred- videvamo, da je bil AGK eden prvih alumni klubov na Univerzi v Ljubljani, zato prosimo geografe, ki bi ime- li kakršnokoli informacijo o tem klubu, da se nam ogla- sijo. Želimo, da bi AGUL z vzdrževanjem stikov med generacijami geografov nadaljeval poslanstvo Akadem- skega geografskega kluba izpred sedemdesetih let. NACIONALNI ATLAS SLOVENIJE Marko Krevs Pred nekaj meseci je pri založbi Rokus izšel Nacionalni atlas Slovenije v dveh različicah, v sloven- skem in angleškem jeziku. Prikazuje temeljne značil- nosti slovenskega ozemlja, poselitve, prebivalstva, gospodarstva, infrastrukture, kulture in okolja. Izpostav- ljeni »domoljubni« značaj atlasa se odraža v njegovem naslovu, posvetilu urednikov (»ob desetletnici neodvi- snosti Slovenije«) in spremnih besedah petih pomemb- nih političnih osebnosti tega časa, vključno s predsednikom države. Različica v angleščini pa na najboljši način podpira željo po promociji Slovenije in povečanju nje- ne prepoznavnosti v tujini, kar seveda ni le geograf- ski ali izdajateljev, temveč nacionalni interes. V strokovnem smislu je Nacionalni atlas Slovenije v mnogih - ugodnih in neugodnih - pogledih pomanj- šana različica Geografskega atlasa Slovenije i z leta 1998. V slednjem, ki je obsegal 3 6 0 strani, so bile karte večinoma v merilu 1 : 7 5 0 . 0 0 0 , v sedanji izdaji s 191 stranmi znatno manjšega formata pa pre- vladuje merilo kart 1 : 1 .000 .000 . V primerjavi s prvot- no izdajo se je bistveno zmanjšala količina besedil in drugih gradiv (fotografij, grafikonov, dopolnilnih kart v večjih merilih), ki so dopolnjevala besedila. Mnogi potencialni uporabniki so se gotovo razveselili priroč- nejšega formata, zgoščenih besedil, manjšega merila kart, kratkega večjezičnega slovarja zemljepisnih izra- zov, nenazadnje tudi bistveno nižje cene te izdaje (tret- jina cene Geografskega atlasa). Verjetno bo le redke med njimi motilo, da se vsebina kart in njena karto- grafska simbolizacija med obema izdajama praktično nista spremenili (razen napisov v legendah). S pomanj- šanjem merila so se ustrezno pomanjšali napisi na kartah, kar skupaj z rumenkastim odtenkom papirja (ki zmanjšuje kontrast) povzroči slabšo čitljivost nekaterih najdrobnejših napisov na nekaterih tematskih kartah. Žal Nacionalni atlas Slovenije i z prvotne izdaje povzema tudi nekatere karte, ki niso najbolj ustrezne (na primer karte naravnega gibanja števila prebivals- tva samo za eno leto, namesto predstavitve večletnih pov- prečij), obenem pa ne prinaša nekaterih kart, ki jih tudi v prvotnem izdelku ni bilo, a bi sodile v nacionalni atlas (na primer karte dohodkov prebivalstva, karte bruto domačega proizvoda ali njemu sorodnega kazalca). Kot celota Nacionalni atlas Slovenije deluje pre- pričljivo tako z vidika strokovne zasnove, kot z vidi- ka tehnične in oblikovalske izvedbe. Zaključimo lahko le s skupno željo geografov in drugih uporabnikov tovrst- nih publikacij: naj spreminjanje Slovenije v prihodnje čimbolj redno spremljajo tudi nove izdaje geografske- ga oziroma nacionalnega atlasa. DRUŽINSKI ATLAS SVETA Dejan Cigale Družinski atlas sveta, ki naj bi bil, kakor piše na naslovnici, prvi geografski atlas za 21. stoletje, je v izvir- niku izdala založba Dorling Kindersley, slovensko izda- jo pa je pripravila Slovenska knjiga v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC S A Z U , ki ima že bogate izkušnje pri pripravi tovrstnih knjig. V resnici je to prvi atlas sveta v Sloveniji, ki je izšel v 21 . stoletju. Gre za obsežno delo, ki obsega kar 3 9 0 strani in v katerem je med drugim več kot 150 podrobnih splošnih kart, 180 tematskih kart, pokrajinskih modelov, 150 diagramov oresekov ter 7 5 0 barvnih fotografij. Vsi GEOGRAFSKI OBZORNIK zemljevidi so izdelani v digitalni tehniki. Posebej za slovensko izdajo je bil pripravljen tudi Sloveniji pos- večen štiristranski dodatek z dvostranskim zemljevidom in nekaterimi osnovnimi podatki o Sloveniji. V uvodnem delu knjige so navodila za uporabo atlasa skupaj z razlago kartografskih znakov, dve stra- ni sta namenjeni Osončju, sledi pa del, v katerem so prikazane nekatere splošne naravno- in družbenogeo- grafske značilnosti Zemlje. V osrednjem, najbolj obsežnem delu so predstavlje- ne celine in njihovi posamezni deli. Sledijo si od datum- ske meje proti vzhodu (od leve proti desni), tako da je najprej predstavljena Severna Amerika, na koncu pa Oceanija in polarna območja. Posamezna območja pri- kazujejo splošni zemljevidi, med katerimi jih nekaj sega kar čez tri strani, ob njih pa so še tematski zemljevidi, ki prikazujejo različne naravne in družbene značilnosti obravnavanih ozemelj. Trirazsežnostni prikazi površja olajšujejo predstavo o oblikovanosti pokrajine tudi bra- nja zemljevidov manj veščim bralcem. Družinski atlas sve- ta ni želel biti samo zbirka zemljevidov, zato kratka besedila s pomočjo fotografij, grafov, skic in tematskih zemljevidov predstavljajo nekatere osnovne značilnosti obravnavanih območij. Knjiga tako poskuša hkrati biti tudi neke vrsta splošna in regionalna geografija, leksi- kon ter učbenik, ki ponuja vrsto koristnih informacij tako učencem in dijakom kot odraslemu bralcu. Zaradi skrom- nega razpoložljivega prostora pa je prikaz različnih geo- grafskih vsebin nujno ostal omejen le na nekatere najpomembnejše značilnosti in izbrane zanimivosti. Dragocen vir različnih informacij je zaključni del knjige, kjer so med drugim kratek geografski slovar- ček, nekateri najbolj osnovni podatki o vseh državah sveta, razlaga tujih geografskih imen ter imenik zem- ljepisnih imen z več kot 8 0 . 0 0 0 enotami. Čeprav je nastanek tovrstne knjige nujno povezan z mnogimi težavami, je bil za ustvarjalce slovenske izdaje verjetno eden težjih problemov, s katerimi so se soočali, vprašanje zapisovanja zemljepisnih imen. Vrsta resolucij o zemljepisnih imenih Organizacije zdru- ženih narodov priporoča zapisovanje zemljepisnih imen v izvirniku, kar pa ni v skladu z navodili slovenske- ga pravopisa. Tako je bilo treba najti smotrn kompro- mis med priporočili O Z N , pravopisnimi, kartografskimi in geografskimi pravili ter razpoložlj ivim prostorom. Pri tem je avtorjem uspelo odpraviti številne pogoste nedoslednosti [npr. pri zadnje čase aktualnem poime- novanju držav v osrednji Az i j i ) in nepravilnosti. Upo- rabili so tudi nekatere posnemanja vredne rešitve, npr. dvojno - slovensko in izvirno - zapisovanje nekate- rih zemljepisnih imen. Vseeno se pojavljajo tudi posa- mezni vprašljivi zapis i , saj je nemogoče na povsem zadovoljiv način rešiti problematiko zapisovanja zem- ljepisnih imen, dokler si kriterij i, ki jih je pri tem treba upoštevati, tako nasprotujejo. Seveda tudi pri tej knjigi ni šlo povsem brez napak in nedoslednosti tako na kartah kot med spremljeval- ^ S L O V E N S K A K N J I G A nim besedilom, vendar jih je glede na obseg dela zelo malo. Glavna »pomanjkljivost« knjige je tako predvsem razmeroma visoka cena (več kot 3 0 . 0 0 0 SIT), ki je gle- de na obseg knjige in naklado povsem razumljiva, vsee- no pa pomeni, da bo atlas nedostopen za marsikateri žep. Knjiga vsekakor predstavlja na slovenskem trgu novost na svojem področju, saj je drugačna in vizual- no privlačna ter prinaša vrsto svežih prijemov, glede na raznolikost zastopanih vsebin pa si res zasluži naziv Družinski atlas, saj lahko v njej najde kaj zase vsak član družine. Kljub bogatemu gradivu, ki spremlja kar- te, pa slednje vsekakor ostajajo glavna in najbolj pri- vlačna vsebina knjige, saj besedila in grafične priloge zaradi omejenega prostora ponujajo le najbolj osnov- no informacijo o predstavljenih celinah in območjih. Spoštovani naročniki! Spremembe naročniških razmerij (prijave, odjave) sporočite upravniku revije na naslov: Damir Josipo- vič, Inštitut za geografijo, Trg Francoske revolucije 7, Ljubljana, e-naslov: damir.josipovic@uni-lj.si. Velja- ti pričnejo s 1. januarjem naslednjega leta, razen za šole, pri katerih se spremembe lahko upošteva- jo tudi s pričetkom novega šolskega oziroma študij- skega leta. Prosimo tudi, da sporočite morebitne spremembe naslova. Damir Josipovič 31