42. Številka._Ljubljana, v torek 22. febravarja 1898._XXXI. leto. SLOMŠKI MM labaja vsak dan ive««r, isrimll nadalje in »ratnik«, tor vab« po polti prejem an aa iTitro-ogirikt deSele em vee leto 15 gld., za pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., ta Jedca ■Mate 1 gld. 40 kr. — Za L j obijano bran pošiljanja na dom u vae leto 13 gld., aa Četrt lata 8 gld. 30 kr. aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. na tnaaae, po 30 kr. aa četrt lata. — Zatnjedelele toliko več, kolikor poštnina anaaa. — Na narocbe, brez istodobne vpoailjatve naročnine, se ne ozira. Za omenili plačVjS aa od ftinatopno petit-vreto po 6 kr., če ae oamanilo jedenkrat tiska, po 6 kr, oe ae dvakrat, in po 4 kr., ce ae trikrat ali večkrat tiaka. Do»)»ai naj ae iavole frenkovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Dredniltvo in npravniltvo je na Kongresnem trgu It. 12. Dpravniltvo naj ae blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacija, otmanila, t. j. vee administrativne et»ari. Tolelon akt. tl-a. Zavarovanje proti požaru, proti toči in proti živinskim boleznini. (Govor poal. dr. Ivana Tavčarja kot poročevalca upravnega odaaka v del. »boru kranjakem dne 11. febravarja 1.1. Po atenogrančnem zapisnika.) Visoka zbornica! Poročilo deželnega odbora se deli v tri oddelke, prvi »s peča i zavarovanjem proti požara, dragi s zavarovanjem proti Škodam po toči, tretji s zavarovanjem proti živinskim bolesnim Ker je stvar taka, da se lahko vsak oddelek posebej razpravlja, prosim visoko zbornico dovoljenja, da smem najprvo poročati o zavarovanja proti požara, potem o zavarovanja proti toči in slednjič proti živinskim boleznim in pri vsakem iamsj teh oddelkov staviti poseben predlog. (Pri-trjojs ss.) Kar se tiče zavarovanja proti požara, se opira poročilo deželnega odbora na predlog gospoda poslanca dra. Žitnika in tovarišev. Glede stvari same mi je ▼ tem ozira Se v večji meri nagledati, kakor se js to zgodilo v zadnjem poročila o zavarovanja starostnih rent, da je vprašanje, ali naj se zavarovanje te vrste izroči javnemu prava, ali pa pripasti privatnim podjetjem, ie bolj prepirno, nego pri rentnih zavarovalnicah, da tudi v literaturi v tem pogleda ni jedinosti in da so tudi v literaturi glede tega vprašanja strokovnjaki popolnoma različnega mnenja. Nekaj pa je gotovo tudi tukaj to namreč, da se tako važna vprašanje ne smejo sta-viti morda kakega agitatoričnega stališča, kajti kakor hitro se postavimo na tako stališče, je stvari odvset zdravi temelj in postane sumljiva. Ne v imena upravnega odseka, pač pa v svojem imena moram trditi, da je to vprašanje prišlo v visoko zbornico nekoliko iz agitatoričnih namenov. Prvi, ki je to vprašanje sprožil v tej visoki zbornici, js bil sedanji dvorni svetnik Šuklje, in ne bom se motil, ako rečem, ker ga dobro poznam, da ga je takrat, ko je stavil dotični predlog, vodila neka avenija proti gospodu poslancu Hribarju, ker je mislil poslednjemu s tem nekoliko nagajati. To se vidi posebno že iz tega, da ni nič dražega naglašal, nego to, da gre valed tega, ker poslujejo v deželi privatne zavarovalnice, stotisoč goldinarjev iz dežele. No, to je p:» naposled tako malenkostno stališče, da ee ž njim ne bom nadalje bavil Istotako mislim, da so gospodje poslanec dr. Žitnik in tovariti stavili predlog nekoliko iz agitatoričnih namenov (Poslanec grof Barbo: . Hort!"), kajti predno je bi predlog stavljen, je njihova stranka v masi agi to vala na vse načine za to stvar, in jaz pravim, da je ta agitacija rodila sad, da je ljudstvo zdaj prepričano, da je njegovo i z veli ća nje deželna zavarovalnica, in da prej ko ne občine, ki so zdaj tako za deželno zavarovalnico, Živijo v mnenju in veri, da bo, ko dobimo deželno zavarovalnico, dežela prevzela vsa plačila, tudi plačilo premij. Jaz bi sploh svaril pred tem, da bi se pri pretresanju takih vprašanj stavili na kako strankarsko stališče, kajti taka vprašanja spadajo v vrsto onib, ki se morajo razmotri vati s popolnoma stvarnega in objektivnega stališča, ako se hoče doseči kak uspeh. Gospod poslanec dr. Žitnik je svoj predlog na dolgo in Širno utemeljeval, toda reči moram, da je bilo to utemeljevanje v nasprotja s predlogom samim. On je predlagal, naj se ustanovi zavarovalnica, pri kateri bi ne bil nihče prisiljen se zavarovati, samo da bo zavod v rokah dežele, utemeljevanje pa se je glasilo vse drugače. Iz utemeljevanja je sledilo, da je bil gospod poslanec dr. Žitnik mnenja, da treba ustanoviti deželno zavarovalnico s prisilnim zavarovanjem, in sicer kot zavod, ki bi bil oprt na monopol. On je seveda veliko podatkov navedel in nabral je mnogo gradiva, za kar mu gre vse priznanje; on je študiral zavarovanje za rimskih časov, ko ga še sploh na sveta ni b lo, iskal je začetek zavarovanja pri Grkih, našel zaslombo zanj pri Karlu Velikem in se je končno sklicaval na filozofa Leiboitza. V resnici se je na ta način mnogo materijala nabralo, temeljito je gospod predlagatelj opozarjal na nemške razmere in na razmere v Švici. Moja naloga ni bila, ves ta materijal pretresati in preiskovati, a z druge strani moram omeniti, da se je takoj za go- LISTEK. Na popotnico. Spisal A. Saveo. Velika grnča radovednic je čakala pred Čital-niškim poslopjem. Kočija za kočijo je prihajala, voz za vozom, in kadarkoli so se odprla vrata ter je izstopila kaka dama, vselej je nastalo mej ženskim krdelom zaupno šnmenje in šepetanje, kritikovanje in zabavljanje. Oči, usta, nosnice, vse je zijalo v nadičene dame, krasne toalete itd. Bil je pat ten torek zvečer, — Čitalnica je priredila svoj zadnji, zato sijajni ples. .Kje je danes notar, da ne pride", je šepnila farovška kuharica prijateljici. »Morda ravno sedaj prihaja". Pred hišo se je ustavila kočija in iz nje stopi notar s hčerjo. »Sedaj pa takoj še po gospo Zorovo", jn za-klical notar kočijaža ter izginil po pogrnjenih stopnicah zasleduj o čim, kritičnim očem . . . Ni bilo treba dolgo Čakati in kočijaž z gospo Zorovo je bil tu. Glasen „ah" se je izvil iz prsij občndojočih gledalk, ko je izstopila. / »Kako je nališpana!" „Kakor kraljica I" .Beraška!" »Toda kje je Zor?" .Tepec! Doma Čepi!" mKakor vedno! Hm —!" „Kako se bo to končalo?" To vprašanje je rojilo ženicam po glavi in postalo predmet najrazličnejših kombinacij in izvajanj. Marsikaj je čula gospa Zorova, toda za nič se ni brigala. Ovita s krasnimi snežnobelim šalom, na-dičenim s fino vezenimi cvetkami je ponosno sama stopala po stopnicah. Odloživši šal, je stopila v dvorano. — Kakor omamljeno je bilo nakrat vse krog nje. „Ah, kako je krasna!" so vzdihovali dvoreči gospodki. »Kdo je ta gospa?" so vpraševali tujci, občudovali krasnobujni stas, alabastrovu polt, žgoče oči itd. ter izvedši, da je soproga navadnega kan-celista, vzdihovali: .Skoda, škoda!" — .ln pomislite, ta žena js hči kočarja; do petnajstega leta je bosa krave pasla! Sedaj pa je naj-krasnejša dama." Tako so govorili gospodje. Dame so zavidno zrle krasno toaleto iz najfinejša svile in občudovale dragocene čipke. Kakor pomladansko cvetko metulji so jo ob-suli dični kavalirji, predstavljali se, dvorili in cbo- spodom predlagateljem bil oglasil gospod poslanec Hribar, ki je obširno pojasnjeval, da ima tista stvar vse drugo lico, z jedno besedo, da ni tako ugodna, kakor jo je slikal gospod poslanec dr. Žitnik. Bodi temu tako ali tako, gotovo pa je, da treba pri nas vpoštevati razmere, kakoršne vladajo v Avstriji in te razmere so take, da danes, ko se pečamo s predlogom gospoda poslanca dra. Žitnika in tovarišev, nikakor ne moremo baviti se s prisilnim zavarovanjem sploh, ki bi bilo oprto na monopol. Ako bi mogli ustanoviti deželni zavod, pri katerem bi se moral vsak zavarovati, bi bilo stališče upravnega odseka in njegovega poročevalca vse dru-gnčno, toda dandanes so razmere take, da deželni zbor kranjski nima pravice ustanoviti prisilne zavarovalnice sploh še manj pa zavarovalnico z monopolom. Seveda js vlada v državnem zboru, ki je kompetenten rešiti to vprašanje, predložila nekov načrt, na katerega se sklicuje tudi deželni odbor, toda že zdaj opozarjam na to, da vlada ne stoji na stališču monopola, ampak da podpira prisilno zavarovanje le v tem ozira, da bi moral vsakdo biti zavarovan, to pa, bodisi pri deželni, bodisi pri kaki privatni zavarovalnici. V odseku se js tudi govorilo o monopolu, toda omeniti moram takoj, da se mi vidi, da bi se država pri današnjih razmerah nikdar ne mogla potegovati za to, da bi se zavarovalstvo vzelo privatnim zavodom, potem pa napravil zavod z monopolom na korist posameznim deželam. Nekateri gospodje v odseku so bili sicer mnenja, da se to lahko izvrši ; ako se hoče kaj takega ustanoviti, ni treba druzega, nego da država le izreče, da je zavarovanje od danes naprej monopol. V resnici ima ta stvar vse drugačno 1 ce, z monopolom ni smeti se tako igrati, kajti monopol je podoben nabasani puški, ki usmrti lahko tistega, ki se ž njo igra. Pri pris Inem zavarovanju, pride v poštev toliko različnih interesov in toliko milijonov premoženja, ki bi obviaeli takorekoč v zraku, ako se dekretira monopol; is monopola mogla bi nastati prava revolucija in ravno zaradi teg i še dolgo ne bo prišlo do tega, da bi države dekretirale monopol za zavarovanje. Kar se zevali jo. Čisto opojena s sladkimi, ljubezni duhte-čimi dobrikanji, je sedla z notarjem pri odmora za mizo v bližuji sobi, slušala z dražestnim nasmehom sladke besede dvorsčih ter srkala slaščice, s katerimi so jo obsuli postrežljivi kavalirji ... — Ravno v tem času pa se je vrnil iz pisarne kancelist Zor ter se radovedno ozrl po svoji sobi. „Kje je mama?" js vprašal. „šla je!" je odgovorila najstarejša, petletna hčerka. Iz posteljice v kotu se je dvignilo dvoje glavic, malega siuka in najmlajše hčerke. .Papa, lačen!" je dejal sinček. Zora je zazeblo. V sobi je bilo hladno. .Zakaj niste zakurili ?" se je zadri na pestunjo, ki je dremala tik otrok. >BS čim pa naj neki zakurim?"" „A tako; ie spat pojdite!" — Odšla je; sam pa je razdeli! otrokom dve žem-lici, sedel v drugo sobo k mizi ter razbrska val različne stare papirje. .Drv nič, v omari ničesar, otroci so vsi strgani, denarja nič, a danes je jedva 14.! Dolgov pa povsod vse polno", je govoril žalosten sam s seboj. nDeca strada in zmrzuje, ona pa — pleše, se zabava ... O, da sem se moral tako varati v tej ženski! Ne smilijo se ji niti ubogi črviči!" . . . tiče drage eventuvalitete, naj bi ae prisilno zavarovanja izvršilo tako. da bi moral vsakdo biti zavarovan, bodisi pri deželni zavarovalnici, bodisi pri kakem privatnem zavida, ta eventnvaliteta seveda tu ne pride v postov, ker po postavi še ni dopuščena, a ta evenfu valiteta bi imela tudi posledico, da bi vsi oni slabi riziki, katerih privatne družbe nočejo sprejeti, prišli v roke deželi in bi potem deželno zavarovalnico popolnoma na nič spravili. To ho*e vladni načrt zabraniti na ta način, da bi se pritegnili privatni zavodi deželi na pomoč. Toda o tem no kaže danes d -Ije govoriti. Dtnes je položaj tak, da j«, ako hočemo vstreči predlogom gospoda poslanca dr. Žitnika in tovarišev, mogoče misliti jedino le na ustanovitev deželne zavarovalnice proti požitrom, ki bi bila konk irenčni zavod nasproti i" obstoj čim privatnrn z ivarovalnicam. To je vpia:a»je, ki se mora reliti, katerega pa vi-Sjka zbornica sama ne bo mogla rešiti kar tebi nič, veni nič; kajti tu treba preje natanko presoditi ves materijal, ki ae je v tem oziru nabral. I Simo po S'bi pa je nmnvno, da se tako vprašanj« n> more drugače reži i, neg) potom enkete, kateri ( mj so predloži ves materij il in z »je Ino zasliši stro-kovnja-k > mnenje za in proti. Deže'ni odbor na-glaŠS v svojem poročilu posebno nspebs, katere so dosegle deželne zavarovalo oe na Tirolskem, Solno-gtalkem in Zgornjem Avstrijskem, ter nam pripoveduje, da so doz 11) jako dobra uspevalo in d-lale dobre kupčije. V tem Ozira s« s oročilom deželnega odbora ne b je znal tedaj vsej spletki odtegniti, no, s* laj je Bac kovic umorjen. Kdo ga je umoril, se ne sme niti govoriti. Umor pisatelja Backo viča pa se sedaj izrablja v isti namen, kateri naj bi bil dosegel pamflet. — „Nord", glasilo ruske vlade, poroča, da so ob priliki novega leta ruski car, bulgarski knez in črnogorski vladar drag dragemu čestitali, a kralja Aleksandra ni bilo v tej dražbi. Milan je Srbijo torej že izoliral od vseh prijateljskih uplivov. Da je našel Milan za svoje namene prave ljudi, dokazuje ta-le slučaj: Polkovnik Oatojić je poklical vojnega ministra Vučkoviča na dvoboj. Toda Vač-kovič ni sprejel poziva. Ostojič je vojnega ministra nalašč razžalil z odprtim pismom, v katerem je razložil, zakaj ga Vučkovič preganja, namreč zategadelj, ker je Ostojić* pred 15 b ti sedanjega vojnega ministra upravičeno preganjal, kajti Vučković" je takrat veliko svoto eraričnega denarja poneveril. Generalisimus Milan se ob tem Škandalu kar nič ne izpodtika. V Belgiji se pripravlja izprememba prestolo-nasledstva. „Vossische Ztg." poroča, da hoče kralj Leopold rešiti vprašanje glede preatolonasledstva, ker nima nobenega sina, njegov gluhi brat, grof Flandernski ima pa telesno jako šibkega sina, princa Alberta. Ta je določen bodočim vladarjem i njegovim namestnikom pa hoče imenovati kralj sina svoje najstarejše hčeri Lujize in avstrijskega generala princa Filipa S tksionsko-Kobur.ško Koharvja, jedenindvajaetletnega princa Leopolda. Po belgijski ostavi more določiti kralj prestolonaslednika v eporaznmijenja z obema zakonodajnima zborni- : cama. Toda jako dvomljivo je, da bi dobil kralj Leopold potrebni 1 , v obeh zbornicah. Socijalisti in republikanski elementi imajo že izredno veliko , moč, in prav možno je, da porabijo to priliko tako, j da je kraj Leopold poslednji belgijski kralj Dopisi. Z I>mia|a, 20 februvar a .*) C,S lo ve n i j a n - 1 s k i" ples) Pred petimi leti je bilo prvič — pripoveduje spomenica našega društva — da je „Slovenija", dospevši na vrhunec svojega socijalnega Ogleda, priredila predpustno običajno veselico v Ronacberjevi dvorani. V tistem času in še leto pozneje, ko se j« slavila društvena petindvajset'etnica, SO cvfle v društvu najlepše razni- re Hode financi jalne neprilike pa, ki so po tistem času izpodjedale društveno blagostanj*, so prisilile „Slovenijo*, da se je umikala bolj in bolj v ozadje, da je ravno vsled tega izgubivala ni svojem i^ledu ter le s skromnimi veselicami sti s kakimi komerzi dajala glas o svojem življenju — Tudi letošnje leto se slabi časi niso bogvedikako izboljšali. Vendar }e ne obhodna potreba sijajnega nastopa v eocijalnera oziru in pa neki — rekli bi skoro — .pteđrsnt" pogum društvenih členov pri občnem zbom m- seča decembra po.odi in omogoči sklep, da se let«.s priredi veselica večjega obsega k k«-r zadnja pr šla leta. Društveni odbor, ki je stavil ta predlog, računal je pri tem seveda na pri pozna no požrtvovalnost slovenskega občinstva in na obilnejšo udeležbo dunajskih Slovencev kakor je v navadi Saj je znana in -a nas „Slovenijane" žalostna resn ca, da napravljarao svoje veselice v-dno le „entre uous", da nam je redkokdaj dana pni ka, pozdraviti n. pr. slovenskega državnega poslanca v svoji •redi. Nikdar in nikoli, in naj se odbor trudi še toliko, naj razpošlje še toliko stotin vab 1, ne zaidejo dunajski Slovenci v zadostnem štev.In v „Slovenija n ko" družbo. Le nekaterrnki, na čelu jim prof. Stritar in dvorni svetnik Šuklje, ki nam je eoustanovnik našega društva, bil in ostal vedno blag enak lonjen prijatelj, — so stalni gostje naših veselic. — Kar si je društvo obetalo od slovenske požrtvovalnosti, to vse in še več se mu je letos obistinilo. Tako je, ne glede na obi le darove mej dunajskimi Slovenci in Slovani, prevzela gospa dr. Fr. Tavčarjeva nelahko nalogo, da pri ljubljanskih rodovinah zopet vzbudi že zaspalo zanimanje za ^Slovenijo**, in jo izvedla na jako laskav način, tako se je g. župan Hribar zavzel za naše finance in zato so in bodo — tako upamo — Ae prihajali društvu mnogobrojni darovi iz dežele Kranjske sploh. Najvažnejše, namreč financijalno vprašanje oe je reševalo torej samo ob sebi, in v najlepših upih smo pričakovali v koncertnem in plesnem oziru z isto spretnostjo nacrtano vesel co. Nade naše — reči moramo odkrito — so se prav povoljno izpolnile. Ne dolgo po 8. uri so se zbrali mej mnogobrojnim občinstvom v elegantni Rona cherjevi dvorani mnogi visoki in odlični gostje Udeležili so se koncerta dvorna svetnika vseuč. prof. V. Jagič in drž. posl. Šuklje, sekcijski svetnik Zavadil, prof. Rešetar, Stritar, dvorni kapelan dr. Sede j, monsignor Fr. Jančar, dr. Lenoch, dr. Vepfek, dr. Sescbun, Pukl kot zastopnik „slovenskoga kluba" nekaj višjih vojaških dostojanstvenikov, vsa slo vanska akademična društva in sploh obilo dunajske, — zlasti češke — slovanske gospode. Pri skoraj napolnjeni dvorani se je pričel na to zanimivi vzpored našega koncerta. Rusinja g. Rene Radi-aova je seznanila slovansko dunajsko občinstvo s svojim milim, prav obsežnim sopranom; zlasti druga pesem (Denca: .Ne ljubiš me") jej je zagotovila jako lep uspeh in splošno pohvalo. Gospod Karol Jer a j je poznan i na Dunaju i v domovini kot tehnično visoko izobražen vijolioist, ki pa ume pred vsem izlivati v strune globoko čustvovanje Ravno ta umetniški znak se razvija v g. Jeraju od nastopa do nastopa, na čimur mu iskreno čestitamo. Vrhu tega je poklonil g. Jeraj društvu za ta večer slavnostno koračnico „Z uma svetlim mečem", katera se je morala ponavljati. — Slovenski akade-naični kvartet: Jesenko, Kersnik, Juvančič in Adamič je izboren i radi pevske rutine i radi zvonkih glasov ; — vsi štirje so tudi solisti. Zato pa se glasi ta kvartet, in naj poje najbolj priprosto slovensko pesemco, ušesom tako prikupljivo, da se ga občinstvo nikdar ne more naslišati. Dodali so torej svojim dvem čveterospevom še tretjega („Pogled v nedolžno oko"). Mej posameznimi točkami je nastopalo MSlovansko pevsko društvo". Zapelo je mej drugim tudi »Venec srbskih narodnih pesmi" (Mokranac) in slovensko narodno „Rasti, rasti rožmarin". Hubad je že prepoznan, da bi se nam zdelo potrebno, omenjati vnovič njegove glasbene vrline. Izrazimo sna, bivšemu „Slovenijanu", torej le svejo najtoplejšo zahvalo na prijaznem sodelovanja 1 — Tako se je izvedel obširni, raznovrstni program muzikalno prav dovršeno. Občna zadovoljnost in priznanje se je bralo na obrazih paznega poslušalstva, ki je po kratkem odmoru pričelo z drugo glavno točko *) SluCajno zakasnjeno. Op. ured, našega večera: s plesom. V elegantno polonezo je I vstopilo nad !'0 parov in takoj potem, ko je dru- I št. ven i predsednik, t Jeršinovec z gospodično lfinko Sukljejevo otvoril ples, je vrveio vse v živahnem valčku po dvorani. Veselje do plesa ni po . jenjalo vso noč; plesalo se je pet četvork, katero ho vodili o Isekovi členi, in še pri peti smo našteli j 40 parov. Damsko darilce je bilo okusno in je j vzbudilo živahno zanimanje. V prijetni zabavi so j nam minule kratke urice in zadovoljni smo se raz- J baj.ili. č-š, „Slovenija" je zopet dokazala, da ne skrbi le v duševnem oziru za svoje člene, marveč uvažuje tudi njih socijalno omiko; zato more in mora nastopiti častno v prvih dunajskih dvoranah. Pa Ae nekai je, kar nam je v obilo plačilo za naš ne majhni trud, zavest namreč, da smo v času ko razbčni nemški listi psuieio slovensko aka«lemično mladež kot „nicht vvelirfiibig", Bminderwertig", kot „Ba u e r n v o 1 k", da sm» ravno v tem času dokazali, da se nam tudi v plesni dvorani, v salonu ni bati nikogar. Konrad Vod usek. Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. februvarja. — (Novi knozoškof ljubljanski.! „Slovenec" potrjuje govorico, katera se razširja že nekaj diiij po Ljubljani, da je knezoškofom ljubljanskim j imenovan sarajevski pomožni škof dr. Anton ! Jeglič. Novi knezoškof je domačin. Doma je iz Begunj na Gorenjskem in sedaj 48 let star. Svoj čas je bd profeSOt v ljubljanski bogoslovnim, pred U..kimi 18 leti pa je bil imenovan kanonikom novoustanovljenega kapitelja v Sarajevu. Lani je postal titularm škof. Nadškof dr. Missia zapusti v kratkem Ljublja o. V duhovniških krogih se govori, da jo zapusti ž njim tuli njegov dvorni kaplan Šiška. Po tem, kar smo imeli priliko videti in slišati, smemo sod.ti, da se duhovščina radi odhoda gosp. Šiške nič kaj ne ialosU. — Nemško časopisje in nedeljske demonstracije.) Z demonstracijami, katere so se primerile v nedeljo, se np vjeinamo, ali proti načinu, kakor se o nj h poroča v nemških listih, moramo odločno protestovati. Pričakovati je bilo v naprej, da boda nemško časopisje te demonstracije hudobno izkoriščalo, ali v poročilih, katera prinašajo nemški listi, je toliko pretiranega, je toliko nesramnih laž'j in obrekovanj, da se morajo vskakemu poštenemu človeku gabiti. Namen tako podlemu pisarjenju je očiten. Pisači teh surovih dopisov hočejo na vsak način imeti zdražbo, oni hočejo hujskati. Dasi je uradoma priznano, da slovenski visokošolci niso bili v nobeni zvezi z demonstracijami, namigavajo graški listi vender, da so se jih udeležili tudi visokošolci. Celo slovanske dame napadajo ti umazani listi in to povsem lažnjivo in neopravičeno. Pred vsemi listi se seveda odlikuje „Grazer Tagblatt", kateri porablja to priliko, da sramoti ves slovenski narod. Ta list piše : „E? bat nun vvohl seine Richtigkeit mit ali dem, was die, in verzvveifelter Nothwebr ringenden Deutsch-n seit je sagten iiber das slovenische Cul-turvolk, iiber seine Achtung vor Recht und Gesetz, iiber seine Feigheit, die in Bestialitat ansartet, vvenn die grosse Mehrzahl sichr-ren Schutz gevrahrt." — S takim intamnim psovanjem celega naroda slovenskega se pač ne dela za mir v mestu! — (Vojaška vest) Po letošnjih vojaških vajah pride v Ljubljano topnićarski polk št. 7, kateri je sedaj v Gradci. Nova topničarska vojašnica je skoro povsem gotova. — (Sokolova maskarada) Včerajšnji poskusi s sijajno električno razsvetljavo za nocojšnjo maškarado v sokolski telovadnici so se krasno obnesli. Plesišče bo napravilo na občinstvo oprav čaroben vtisk s svojimi mnogobrojnima in razno-barvenimi luči. Ker je razen tega tudi dekoracija izredno elegantna in ukusna, ker obljublja odbor mnogo veselih presenečenj, ker se js oglasilo jako lepo število originalnih in finih skspin in mask smo docela uveijeni, da bode letošnja maskarada ljubljanskega „Sokola" krona vseh predpustnih veselic. Onim pa, ki bi ne utegnili nocoj ogledati si krasno dekorirane in razsvetljene dvorane, se nudi jutri na pelpelnično sredo zvečer ob polu 8. uri iznova prilika, da si vse ogledajo pri velikem „sa-natorium mucornm sokolorum" ali pri „pojedini slanikov" s spremljevanjem vojaške godbe. — (Aretovanjs.) Pri nedeljskih demonstracijah v Zvezdi je bilo aretovanih pet oseb, katere so bile policijsko obsojene na 24 oziroma 4 8 ur zapora. Proti uprizoriteljem se vrši sodna preiskava. — (PonesreŠil) je 20. t. m. v St. Petru Matija Mrsnik iz Smerja v bistriškem okraja Pripeljal se je z vlakom iz Postojne, v Št. Petru pa skočil iz vlaka in padel tako nesrečno, da je vsled notranjih poškodb nekaj ur pozneje umrl. — („Slovenec" in vseučilišča v Ljubljani.) Iz Celja se nam piše: „Slovenec", list za slovenski narod, skrbi sedaj v predpustu za zabavo svojemu in nasprotnemu občinstva. Za pustno nedeljo je izdal v podlistku jakj duhovit Članek, kako naj se ideja o slovenskem vseučilišču v Ljubljani — podpira. Doslej smo mislili, da je stranka, ki stoji za omenjenim listom, narodna, a sedaj, po pustni nedelji, smo dobili čisto druge nazore o kranjskih klerikalcih. Oe človek malo pomisli o tem članka, se prepriča, da precej daleč mislijo ti gospodje. Če se uresniči ideja slovenskega vseučilišča, bode zmanjkalo — naraščaja za semenišče in bo več inteligence. Inteligence se pa ti ljudje boje, ker je samostojna in se jim ne da tako sukati, kakor figure v „WursjteltlieatruB. In tudi če bi hodilo potem toliko miadeničev v semenišče kakor doslej, bi imeli mi mnogo več inteligence, ker potem se ne bi naša mladina tako izgubljala, kakor se sedaj, ko jih prida komaj kakih 25% do svojega cilja. Mi imamo svoja semenišče, Vi pa nam niste nič auri, in če bo Vaša stvar nam škodila, bomo proti njej, če prav naroda, koristi. To so njih nazori. To je prava internacijo-nala, pa ne rudeča ampak rumena, pod komando nuncija Rampole. — (Resnici na ljubo.) Z ozirora na naša notico .Novogermsnska etika", priobtono v BSlov. Narodu" z dne 19. t. m., prejeli smo naslednji dopis: Slavno uredništvo! Opazka da je g. cand. med. Vojska umrl kot žrtva zdravuiške umetnosti nikakor ne odgovarja resnici. To vest raznesli so povsem neiuformovani ljudje. Cand. med. Vojska obolel je bil na gnojnem vnetju perio-ita (kostne mrene) ob zobu. Podal se je k jako vestnemu in izbornomu tukajšnjemu zobozdravniku, ki mu jo izdrl dotični zob. Žalibog to sredstvo, ki je sic-r najboljše proti imenovanemu ob denju, ni pomagalo. Vnetje se js vedno bolj razš rjalo in |e slednjič začelo prjvzro-čati vročico. Cand. med. Vojska se j-e vsled lega podal na kirurg čno kliniko, kjer so zdravniki poskusili, omejiti z vs^mi primernimi in mogočimi operacijami vnetje. A vse je bil j zaman. Iz abscesa v ustih razvila se je fiegtnona (hudo gnojno vnetje) podustja in slednjič jy gnoj prodrl ob v ralu do prsne kosti. Na to se je razvila obojestrauska pljučnica, ki je bila skoraj gotovo metastatičoa, to je provzro-čena po isti infekc jski snovi, kot prvotno obolenje. Ta pljučnica je bila vzrok smrti. — O žrtvi zdravniške umetnosti tedaj ne more b.ti govora Dvorni svetnik Nmoladoni, profesor na kirurgicni kliniki je sam izjavil, da nik gar ne more zadeti niti naj« manjša krivda. Gnojno vnetje bilo je vsekakor že od začetka tako hudo, da ni bilo moči g* omejiti in odstraniti. Taki slučaji so k sreči redki, a se vendor pripetijo in so resen migljaj, naj se pri najmanjši poškodbi najstrožje pazi. — Z odličnim spo* štovanjem dr. vitez B 1 e i w e i s. — V Gradca, 20- februvarja 1898. — (Potres ) Iz Bovca se nam piše: Danes, 20 t. m. zjutraj ob 5. uri 55 minut je bil tu močan potres. Le en sunek, več sekund trajoč, južno se-vero - izhodne smeri s podzemeljskim bobnenjem {.ripravil je v sobah in hišah postelje in mobuje s močno vibriranje. Okna, duri so hi pošteno tresle. Škode, hvala Bogu, ni. Po'res čutil se je več ali manj v Gor ci in celej šoski dolini. — (.Vienac") št. 8. prinaša zvršetek jako temeljite in duhovito sestavljene študije o pesnika Antonu Aškercu iz peres* profesorja M. Vam-bergerja. — (Zagrebško gledališče) je prebolelo ':o krizo, katera je bila nastala vsled vladnega odpora, dovoliti intendanci tistih 10 000 gld., katere je \. vl* muči huda influenca. Javlja se, da je Štefaniji bolje, * (Naklonjenost napram Zoli.) Kakor se čuje, je Amerikanec Rusel Paabodv, lastnik historične palače „Contarini degli Scrigai" ob kanala. Grande v Benetkah ponudil to krasno, povsem opremljeno palačo s služabniki vred Zoli, ako ps> zaključka obravnave ne bi več hotel bivati v Parizu, kjer ga napadajo dan na dan. * (Moderno darilo.) Gospa „Moda" je iznašla novo, jako originalno, Bila dragoceno, pri zaljubljencih izredno priljubljeno darilo: oko izvo-ljenke ali izroljenca, katero je iz slonove kosti ali iz stekla v naravni ali pomanjšani velikosti. Ker* mora slikar jako paziti, da je izraz oceaa natančno po modela, in ker je oko zlato obrobljeno, je se-veda tako darilo prav drago. Telefonifcna in brzojavna poročila. Dunaj 22. februvarja. Prav tako liž-ojivo in podlo kakor svoj čas o praških do godbah, p:sarijo sedaj nemški listi tndi o nedeljskih demonstracijah ▼ Ljubljani. V Ljubljani mrra biti poseben konsorcij, kateri tukajšnje liste preplavlja z dopisi in poročili. Najstrupe-nejse piše MVolkszeitung', katera prijavlja dolg članek in pravi, da za vse, kar imajo Slovenci, ae imajo iah*aliti Nemcem. Dunaj 22. febravarja. „Deutshes Volks blstt" priporoča ministerskemu predsedniku, naj i 7 gine s peli tirnega torišča, pred svojim odstopom pa raj prekliče jezikovne naredbe, ker bi sicer bil njegov konec jako klavern. Dunaj 22 februvarja. „Oatdeutsche Rundschau' je sinoči poročala, da je imel ministerski predsednk daljšo konferenco z dr. Pa tt sijem, 'n da je temo ponudil mesto podpredsednika poslanske zbornice. Pattai iz javlja denee, da z Gautscbem sploh ni govoril. Dnnaj 22. februvarja. Češki poslanci z Moravfikega: dr. S t r a n s k y, Š i 1 e n y , dr. Začek, Kondela in P e r e k so prišli sem in so imeli daljše posvetovanje s minister-akiro predsednikom o spec fično moravskih za devah. Dnnaj 22. febravarja. Krščanski socija listi nameravajo v drž. zbora predložiti načrt zakona o uredbi jezikovnega vprašanja. „Reichs wehra javlja, da hočejo predlagati, naj bo nemščina v vseh , nemških" kronovinah is ključni notranjeuradni in razpravni jezik, v neneniških krcnovinsh sli v jezikovno mešanih naj se določi uradni jezik po narodnosti ve čine prebivalstva, a vendar naj se določi, da se aorajo tndi v t* k i h kronovinah nemške vi-"je nemški reševati in da se mora o njih nemški razpravljati. Izjeme se določi samo za Gališko, Dalmacijo in Trentin. Dunaj 22 februvarja. Cesar je po-milosti! 17 kazmneev. Praga 22. februvarja. V današnji seji deželnega zbora so Nemci zopet interpelirali radi ljudske šole v Vrsovcah. Deželni zbor razpravlja o normalnošolskih zadevah, za ku lisami pa se nadaljujejo pogajanja glede Lob-kovrčevega kompromisnega predloga. Praga 22. februvarja. še vedno ni dognano, kaj bode z adreso. Deželni maršal kuez Lobkovic je ponudil češkim poslancem kompn mis, naj se najprej dožene drugo branje proračuna, potem naj pride i a razpravo adresa, za njo pa tret e branje proračuna in zakon o oproščen ji esebne dohodarine od deželnih do-klad. Cehi so kompromis odklonili, vedoč, da bi Nemci hudgetnn rarpravo tako raztegnili, da bi adresa sploh ne mogla več na vrsto •♦Praga 22. februvarja. Velika ciganska tolpa je napadla vas Kamenična. Orožniki so ne pregnali v gozd, kjer ae je unela mala \jj\tVir-a. Jtden cigan je bil ustreljen. Poslano.*) Velespostovano uredništvo! Vljudno Vas prosim, da blagovolita sprejeti sledeče pojasnilo: Mej nedeljskimi ponličnimi demonstracijami sta prišla v trenotku, ko nisem pazil, moj* dva sina k okrni mojega stanovanja, ki je v III. nadstropju hiše g Krejčija (v Wolfovi ulici it. 5, na oglu „Zvezde") ter zlila iz neprevidnosti ondi stoječo knpico vode na cesto. Ker se je ta, meni zelo neljub dogodek a strani občinstva, ki je šlo v tistem trenotku mimo hiše, seveda povsem drugače razlagal, in so nekateri celo v isti hiši, toda v II. naditropju stanujoča gospoda Ihla in Clrobelnika čiato krivično dolžili tega dejanja. Vaa vljudno prosim, da objavite to, do cela resnično pojasnilo v svojem cenjenem listu. Z odličnim spoštovanjem (29») Adolf Braneta c. in kr. vojaški oskrbovalni upravitelj. *■ Za vsehino tepa spisa je uredništvo odgovorno Ie toliko, kolikor določa zakon. Listnica uredništva Metković (,Zofa*): Predebelo! — Dr. J. M—r v K. : Hvala! V soboto. — M. N-k v T. („Megla" : Proaim, po-trpite, v kratkem pismen odgovor. Zdravit I1 ni ril so ▼ Ijultljanl: Dne 20 febravarja: Katra B>rti4, delavka, 22 Itt, Tržaška cesta it Al legar. — OCe Evstahij Ozimk, frančiškan, 81 let, Marijin trg St. f>, pljučnica. Jera Strup, delavka. 58 let. Tržaška cest« it. Ml, otrpnjenj« erca. Dne 21. februvarja: Anton C i bas* k, uooirovlj. topnik, 83 let, Streiilke nbce 5t. 6, pljučnica. — Helena Gondola, gostija, 65 let, Kartovska cesta It. 7, vsled želodčnega raka. V hiralnici: Dne 20. februvarja: Jera Petric, krojačeva žena, 65 let, mrtvoud. V voja&ki bolnici: Dne 20, febravarja: Jnrij Setjak, land. straimaster, 37 let, pljučnica. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306-2 m. 1 -o s čas opazovanja Stanje barometra v mm. it S 2 Vetrovi Nebo 21. 9. zvečer 7274 12 bresvetr. pol obl. 22. 7. sjntraj 727 2 - 2 5 al. jiah. pol obl f>0 2. popol. 72 M 52 al. jzah. del. jasno malom Srednja včerajšnja temperatura 12', sa 0'8* nad nor ID-vajaa^siEa, borza. dne 21. febravarja 1898. 1% državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 162 gld. 50 kr. Državne srećke iz 1. 18U4 po 100 gld. 191 , — Dunava reg. srećke B«/« po 100 gld. . . 131 „ — » Zemlj. obć. avstr. 41/,' , zlati zast. listi . 98 , 90 , akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . l*il H — g Ljubljanske srećke.........22 n 75 „ Rudo I fo ve srećke po 10 gld......27 , — , Kreditne srećke po 100 gid...... 199 , 50 t rramway-drust. vel j. 170 gld. a. v. ... 511 , — „ Papirnati rubeij.......... 1 . 27»/« . Zastopnik se išče za Klavao sgeuturo tozeraske najbolje uvedene zavarovalne družbe proti ognju. Jamicine zmožne in zanpanja vredne oeobe, ki ao izvežbane v zavarovalnem poslu, naj pošljejo obširne ponudbe ptd L. 91. S. npravniltvn .Slovenskega Naroda". (286) Ces. Vt, avstrijske ffi državne železnica. Izvod iz voznega reda veljaven od daš 1. oktobra 1007. let«. Odhod I a L.fnblJ»ne jal. kol. Pre«a e«s Trata, Ob 12. uri 5 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec. Franzenfeste, Ljubno; ćez Selzthal v Ansse, Solnograd; f>m Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. sjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dnnaj; ćez Selzthal v Solnograd; Ces Amstetten na Dnnaj. — Ob 11. nri 50 m. dopoladns osobni vlak v Trbil, Pontabel Beljak, Celovec, Ljnbno, Sel«, thal, Dunaj. — Ob 4. nri 2 na. popolndne osobni vlak v Trbia. Reljak, Celovec, Ljubno; £es Selathal v Solnoirrad, Lend Oastein, Zeli ob jezera, Inomnst, Bregeno, Čarih, Genevo, Pariš; Ces Klein-Reifling v Stevr, Line, Badejevice, Plzenj, Manjine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lip-sko, Dnnaj via Amstetten. — Proz« v Novo mest« ia v Ko*ev|e. Ob fi. nri 15> m. zjutraj mešani vlak. — Ob 12. ori fifii m. popolndne metani slak. — Ob 6. nri 80 m, svećer mešani vlak. — 1»rita«4 v l.|ubl|*mo. j. k. Prog« Is Trblsta. Ob 5. ari 52 m. zjutraj osobni vlak ■ Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Hndejevic, Solno* grada, Linca, Sterra, Aasseea, Ljubna, Celovca, Beliaka, Fran-zensfeste. — Ob 11. uri 90 m. dopoludne osobni vlak a Dana i a sia Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, riznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Carina, Bregenca. Inomoata. Zella ob jezeru, Lend Gasteina. Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. turi 57 m. popolndne osi.bni vlak s Dunaja, Ljubna, Selsthala, Beljaka, Celovca, Franscnsfeate, Pontabla. — Ob 9. nri 6 m. svecet osobni vlak ■ Dunaja via Amntetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Progo la No vozna mesto Itt Is Ho«ev|». Ob 8. uri 19 m. ajutraj mosani vlak. — Ob 2. ari 89 m. popolndne mešani vlak. — Ob 8. nri 35 m. svećer mešani vlak. — Odhed Is [,|ut>ljooe> d. k. v Kouaolk. Ob V uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popolndne, eb 6. uri 60 m. zvečer. — Prihod v l.|ublJooo d. k. Is Ksaialka. Ob 6. uri 66 m. zjutraj, ob 11. ari 8 m. dopoludne, ob 6. ari 20 m. ■ večer. (17—42) Blagajničarica as vzprsjma v vsčjl trgovini. Zahteva se: zoanje cbeb deš^lmh jezikov, dovršene stadije trgovinske šole ali akademij-*. Ponudbo z natančnim naslovosa is priloženo fotografi o naj se vpošljejo do tlndS 1. m Mrvo t. I. pod šifro „Hl.** na upravništvo ,Slov. Naroda". (982—8) (277-2) uučen v špecerijski in manufakturni stroki, 17 let *tar, vešč alovensk«>ga, nemškega in laškega jezika, s dobrimi spričevali, bi rad V službo vstopil v kako vsejo trgovioo — Naslov pod Aifro: trgovski pomočnik posta rtatants Stari trg pri Rakeku. Hotel „Pri slonu". V sredo, dn6 23. februvarja VOJAŠKI KONCERT godbe c. in kr. pešpolka št. 27, kralj Belgijcev. Velika pojedina slanikov. Najaljudnejo vabi (293) Gabrijel Pr6Uch reatavrster. ajt 4.o«. (289-1) Podpisani magiatrat naznanja stavodolžnim mladeničem : 1. klavni nabor is *'lin. utolno nifotlo f.|nl»l|a\no vršil se I »o leto*.