Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto 1X1. itev. 281. 0 Uuhiionl. v ponetelieh 10. decembra 1SZ8. Cene 0i» i Izhaja vsak dao popoldne, izvzemži nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—. do 100 vrst 2-50 Din, večji inaeratJ petit vrsta C— Din. Popast po dogovoru Inseratnj davek posebej. •Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračalo. Uredništvo: Knailova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. UpravnlStvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. „M;mo! Pomozi bog. junaci!" Seja zagrebške oblastne skunšeine - Skupščina se sodalizira z oblastnim odborom, ne priznava polkovnika Maksimovića in ne pripušča njegovega namestnika k svojim sejam Zagreb, 10. dec. Na današnji seji zagrebške oblastne skupščine je prišlo do prvega konfKkta med oblastno samoupravo in novoimenovanim vršilcem dolžnosti velikega župana polkovnikom Makskno vičem. Kakor oblastni odbor, tako je danes tudi oblastna skupščina soglasno sklenila, da ne prizna polkovnika Maksimovića za predstavnika državne upravne oblasti in da ne pripusti k sejam oblastne skupščine niti njega, niti njegovega namestnika. Za sejjo oblastne skupščine je vladalo v javnosti veliko zanimanje. Zato so bile tudi galerije do zadnjega kotička zasedene. Pred pričetkom seje se je vršila seia kluba oblastnih poslancev H. 5. 5. Ob pol 10. je dospel v poslopje kot zastopnik velikega župana banski svetnik Uzorinac. Že njegov priliod j-e izzval splošno živalnost in deloma celo razburjenje. Z največi:m zanimanjem je vse pričakovalo, kako stališče bo za* vzela oblastna skupščina do njega. Seja je pričela malo pred 10. uro. Med čitanjem zapisnika ie stopil v dvo* rano banski svetnik Uzorinac ter za- vzel svoje običajno mesto na desni strani gospoda predsednika oblastne skupščine. Cim se je pojavil Uzorinac v dvorani, je zaklical federalistični poslanec Krčelič: »Mirno! Pomozi bog. junaci! Kako, gospodine pukovniče?« Dvorana in galerija sta bušnili v smeh in i.astala je splošna veselost. Z vseh strani so začeli padati klici: »Kdo je ta gospod? Kaj hoče? Poglejte, ali Rima morda ostrog in sablje? Oblastne skupščine ne damo n^iitarizirari!« Predsednik oblastne skupščine Petrovič je končno vzpostavil red in m:r, na kar ie skupščina do konca poslušala čitan ie zapisnika in ga odobrila. Pred prehodom na dnevni red je povzel besedo predsednik oblastnega odbora Predavec, ki je v daHšem govoru -•brazložil sklep oblastnega odbora o neJrIznavan>u polkovnika Maksimovića - za velikega župana. Utemeljeval je ta sklep s tem. da je imenovanje aktivnega oficinja na mesto velikega župana nezakonito in protiustavno. Pozval je oblastno skupščino .naj se solidarizira z Ljuba Đavidović že zopet popušča Med radikali r>ci vidno vnovič o ja, ki je proti vsaki spremembi Korošec Beograd, 10. decembra. Tudi danes je bila vsa pozornost političnih krogov koncentrirana na demokrate in njihovo akcijo za spremembo režima, ki jo je z odporom proti imenovanju polkovnika Maksimviča otvoril Ljuba Đavidović. Pričakovalo se je, da bo Ljuba Đavidović danes izzval krizo vlade. To pa se ni zgodilo. Nasprotno, vidi se že, da Đavidović zopet popušča. Demokratski glavni odbor po dva dnevnem zasedanju ni sprejel nikake-ga sklepa, marveč ie prepustil odločitev demokratskemu poslanskemu klubu, ki pa še ni niti sklican. To odlaganje odločitve tolmačijo splošno kot slabost Ljube Davidoviča in kot premoč struje dr. Marinkovića, ki se slej ko prej zavzema za ohranitev režima he- revladuje Marinkovićeva stru-režima. — Aca Stanojević in dr. v avdijencah. ge m oni stične četvore koalicije. Tekom današnjega dopoldneva so se nadaljevale konference in posvetovanja vladnih prvakov. Posebno opažena ie bila avdijenca Ace Stanojevića. ki se je mudil na dvoru od 11. do 12. Za njim ie bil v avdijenci dr. Korošec. V Narodni skupščini se je vršila konferenca poslancev vladne večine, ki so razpravljali o delu Narodne skupščine. Radikali so se najodločneje uprli zahtevam demokratov po sprejetju raznih zakonov, ki jih forsira jo demokrati, češ da so ti zakoni povsem strankarskega značaja ter da zasledujejo demokrati pri tem samo strankarske cilje. Za popoldne je sklicana seja finančnega odlbora, ki bo med drugim razpravljal o izterjevanju zaostalih davkov. Svečana proglasitev klerikalcev za radikale V Nišu je posl. Smodej izjavil, da sta SLS in NRS samo dve imeni za isto stvar. — Kako se je dr. Natlačen boril za Jugoslavijo. — Kaj pravijo klerikalni volilci. V soboto zvečer so radikali priredili v Nišu strankarsko zabavo, na katero so pri? š'<, kakor poroča «Slovenec». tudi klerikal= na poslanca S ni ode j in Kremžar ter pred* sednik ljubljanskega oblastnega odbora dr. Natlačen. Radikali so pripeljali zastopa n:ke slovenske klerikalne stranke v Niš. da bi ž njimi dokazali, da niso vsi prečani pro* ti beograjskemu hegemon isti enem u režimu. Le tako je bilo mogoče, da je minister Po* povfć, ko jih ie pozdravljal, naglasak da so <".iosjli baš v osrčje Srbije poslanci iz pre= Ti-n^kih krajev in torej ni res, da je v pre-runskih krajih tako. kakor govore v Zagre^ bu.» Klerikalni zastopniki so torej s svojo r i sočnostjo v Nišu na radikalski priredit* v/ morali na povelje demantirati, da ni res. dn bi v prečanskih krajih plačevali večje drvke kakor v Srbi ji, da ni res, da bi bilo prečan-ko prebivalstvo zapostavljeno v vseh držanih ustanovah, in tudi, da ni res, da so prečani. zlasti pa Hrvatje, nezadovoljni, ker se je prelila v Narodni skupščini kri hrvatskih predstavnikov in ker se pod se* danjim režimom še nadalje preliva kri. Povdariti je treba, da je posl. Smodej kot oficijelni zastopnik govoril ob tej pn* liki. da 9o klerikalci najbližji prijatelji radi* kaiske stranke, da niso niti trenutek pomiš* l j ali, da ne bi šli v zajednico z radikalsko si ranko Posl Smodej je slovesno proglasil, da ni samo slučaj, ako sodelujeta SLS in radikalska stranka, ker sta to le dve imeni za eno in isto stvar. Tako poroča »Slove* nec» sam. Klerikalna stranka nosi torej svoje ime *SL$» samo še zaradi lepšega, samo zato, da lahko v Sloveniji še vara svoje pristaše in druge volilce, v resnici se je pa po pol s noma prodala radikalom in postala njihov sestavni del. Sedaj je tudi razumljivo, zakaj se dr. Korošec tako zelo upira predložitvi zakona za pobijanje korupcije, radi česar preti Ljuba Đavidović celo z vladno krizo. Radikali za ta zakon niso navdušeni in zato tudi dr. Korošec ne sme biti zanj. Vprašati pa se je treba, kdaj so kleru kalni voditelji vprašali svoje volilce za do: voljenje, da smejo vstopiti v radikalsko stranko? Kdaj so dobili dovoljenje, da sme* jo proglasiti svoje pristaše za radikale, ki nosijo v Sloveniji samo drugo ime? Za to niso dobili od nikogar pooblastila in je vsekakor treba vprašati dosedanje pristaše SLS, ali res hočejo odobriti in kriti s svojim imenom vse, kar počenjajo radikali v naši državi? Kakor v zaismeh naši jugoslovenski ideji je posl. Smodej zatrjeval v Nišu, da je pod Avstrijo ravno klerikalna stranka priprav* Ijaila pot zedinjenju, nakar je govoril doktor Natlačen, ki ob začetku svetovne vojne le* ta 1914 klical v Ljubljani na kandelabru pred bivšim deželnim dvorcem: aSest sto* letij je naš slovenski narod že pod žezlom preslavne habsburške dinastije. Sest stoletij je ohranil zvesto svojo zvestobo habsbuT* škim vladarjem. Nima ga madeža sloven« ska trobojni ca. V zavesti, da je naša bodočnost edino le v Avstriji, v mnog on arodn 1 velevlasti mogoča, ostane slovenski narod tudi v tej težki uri zvest tradicijam svojih dedov, zvest cesarju in zvest Avstriji Ži* vela Avstrija!* oblastnim odborom. Brez debate ye oblastna skupščina soglasno odobrila sklep oblastnega odbora ter sklenila tudi sama, da ne dovoli niti polkovniku Maksimoviću, niti njegovemu namestniku prisostvovati sejam oblastne skupščine. Predsednik oblastne skupščine je nato v smislu tega sklepa pozval navzočega zastopnika velikega župana Uzornca. naj zapasti dvorano. Uzorinac tega ni hotel storiti ,radi česar je nastalo v dvorani splošno prerekanje. Predsednik je končno sejo prekinil in vsi poslanci so se polagoma razšli. Naposled ie odšel iz dvorane rudi predsednik, tako da ie ostal v njej Uzorinac sam. Ko je spoznal, da ne more ničesar doseči, se je končno odstrani! tudi on in odšel referirat polkovniku Maksimoviću. Poslanci so se nato vrnili v dvorano, na kar je predsednik ponovno otvoril sejo. a jo takoj zopet zaključil z izjavo, da bo prihodnja seja sklicana pismenim potom. Zivnhno komentirajoč potek seje, so se poslanci razšli. Isti dr. Natlačen je v soboto vzklikal v Nišu: Rochester Times Illusions v Rochcstru v državi Newyork so nedavno razkazovali teletipov stroj. Ta iznajdba nadomešča lino-tipov stroj na ta način, da razmešča črke punktiran trak kot pri brzojavljanju. Stroj deluje prav dobro in v mislih imajo, da bi lahko v kratkem centrala v Ne\vyorku stavila istočasno 500 ali več listov po vsej državi. Če se bo iznajdba obnesla, bi se prihranile ogromne delovne sile in čas. Krvave volitve na beograjski univerzi Včeraj so se vršile na beograjski univerzi volitve za upravo »Pobratimstva«, ki velja za reprezentanco vseh slušateljev beograjske univerze. 2e v soboto je prišlo med dijaki posameznih skupin do burnih prizorov in ponekod tudi do dejanskega pretepa. Še huje je bilo včeraj, na dan volitev. Ze zgodaj zjutraj se je razvila pred univerzo živahna agitacija med dijaki. Po zidovih so bili nalepljeni razni propagandni letaki vseh skupin. Prvotno samo besedno prerekanje med dijaki meščanskih skupin in med komunisti se je prav kmalu razvilo v pretep, ki pa ni zavzel resnejših oblik. Ko se je približal čas volitev, je postalo razmerje med dijaki še boU napeto. V volilne spise ie bilo vpisanih vsega skupaj 2680 dijakov in dijakinj Največja agitacija se je razvila v avli univerze Tu so agitatorji kričali, tolkil s palcam' po zabojih, ki so bili slučajno v avli, ter žvižgali in peli. Razne nacionalne pesmi in komunistična in-ternacionala so odmevale iz avle daleč na ulico. Pesmi je spremljalo žvižganje in ropot ter klici nasprotnikov. Posamezne skupine so obkolile svoje reklamne plakate in jih odločno branile pred nasprotniki, ki so jih hoteli strgati. Okoli 11. ure so radikali začeli razbijati karikature, ki so jih razobesil demokratski diijakj po stopnišču. Demokrati so planili na nasprotnike in jih potisnili s palicami na ulico, kjer se je pretep nadaljeval. Nastopila je policija, ki je hotela študente razpršiti. Ti pa so, čim so zapazili policijo, pozabli na medsebojne spore in vsi skupaj navalili na policijo Spopad je končal z »zmago« policije, ki je potisnila študente brez večje nesreče nazaj na unverzo. Aretiran je bil le en študent marksist. Okoli poldneva je napetost zopet narast la m razvil se je znova srdit pretep med dijaki, Id so rabili svoje palice in pesti. Pri tem je bil precej težko ranjen akademik Mfhitinović, ki ga je nekdo udaril z okovano paKco po glavi; lažje ranjenih je bilo več dijakov. Med pretepom je nekdo v avli ustrelil s samokresom, kar je še angleškega mornariškega kompromisa voditi za kulisami. Urediti se mora tudi Še vprašanje, kaj se bo zgodilo s pripravljalnim -az-orožitvenim odborom. S političnega stališča se bo zasedanje bavilo z ne baš zanimivimi problemi. Razpravljalo se bo o ^večnem c madžarsko-rumun-skim optantskem sporu in o poljsko-litovsk^m konfliktu. Prva točka bo najbrže odgojena. Na dnevnem redu so dalie kakor vsako Mo poročila o delovanju gospodarskega, finančnega, higijenskega in drugih komitejev. Glavno važnost je pri tem zasedanju polagati na razgovore, ki se bodo vršili med vodilnimi evropskimi državniki. bolj razburilo dijake. Temu strelu so sledili še trije. Kdo je streljal, se nj tnoslo ugotoviti. K sreči ni bil po strelih nihče ranjen. Polagoma pa so se študentje pomirili in volitve so se nadaljevale in končale v reda Popoldne so bili razglašeni rezultati. Demokrati so dobili 40S glasov, radikali 304 glasove, samostojni demokrati 284 glasov in komunisti 21S glasov. Srečka št. 84195 Srečke št. 84.195 razredne loteriie. ki le zadela glavni dobitek pri zaklkičnem ž e-barcju in ki ;e bi.la prodana do čerrtinkah. se drži smola. Četrtinko 300.000 Din te zadel med drugimi tudi železniški del ivec Martin Haas v Rečici ob madžarski meii v Bački. Ko ga te osebno o tem obvestil razoečeva-lec srečk ie žalostno pripomnil da ni več lastnik te srečke, ker io ie nrodal svoiermi tovarišu Josipu Albrechtu Ko so tega obvestili .o veliki sreči, ki ca :e doletela. !e mirno prinonm.il: »Sedai mi ne bo treba iti v Kanado.< Pripravlral se ie namreč na not v Kanado in ie imel že skora* vse notne dokumente v redu »Slovenski Narod« ie 6. t. m. do žrebanju takoj iavtl. da ie bila ena četrtinka te srečke prodana v Sloveniii. Orući dan se ie že zvedelo da ie to srečko orodala Li. kred banka a da ni mogoče zaenkrat izvedeti Imena dotičnoga srečnika. ker še ni dosDela uradna lista žrebania. Marsikaj so Lrubliančani ogibali o tci srečki. V neki co-stilni so sedeli trije priiatelii ter ~e doco-variali. kai bi storili, če bi zadali clavni dobitek. Prvi ie deial: — Vozil bi se z avtom do Slov-jniii. Ko bi se naveličal, bi se PODelial še v Nizzo. da bi še tam poskusil svoio srečo. Ce bi pa bil »plaite« bi io Da kar oeš mahnil proti Liubliami. Dru-ci ie modroval: — Zgradi! bi si lepo cnezdece in tia bi do vabil svoie dekle — Tretii. Dravi cinik Da ie^ DriDomnil: — Gostil hi se s Driiatelii noč in dan. Sovražnike bi nova bil na costiio. toda pred nje bi Dostavil škafe da bi vanie tekle — sline. Na praznik in v nedelio ko ie bilo deževno in meeleno so liudie do eostilnah in kavarnah šc vedno ugibali kdo ie srečni dobitnik Končno Da se ie vendarle začelo šušljati. da ie srečka ostala Liubliamski kreditni banki in se dobitek orenese na nien konto. Dva Ljubiiačana Da se zelo huduieta in praskata za ušesi. Neki Liubliančan ie kiroil srečko, ki ie bila samo zn eno števdko višia. a dmeri sTečko. niži-o za eno številko^__ Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 0—22.85 Berlin 13.5425 (13.5725)* Bruselj 0—7.90SS. Budimoešta 0—9.922. Curih 1094.1 — 1097 1 (1095 6 Dunai 7.9$75_S.I>175 (.9.0025). London 275.56— 276.36 (275.96) Ne\vvork 56.79—56 99 (56 R9) pa,riz 0—222.25. Praza 16^.15—168.95 (168.55) Trst 0—297.9 Efekti: Celiska 15S—0. Lhrblianska kreditna 125 zaklj. Praštediona 920—0 Kre-d-irni zavod 175—0- Vevče 114-0 Ruše 2-50 —280. Krn^iska incuisrriiska 2*0—0. Stavbna 56—0 Šešir 105—0 Les: Tendenca nesoremeniena. Zakliu-čenili ie bilo 20 vaconov drv. Deželni pridelki: Tendenca ne^oremenie-na. Zakliuekov ni bilo. ZAGREBŠKA BORZA Devize: Dunai 800.25 Berlin 13.557 Budimpešta 9.922. Milan 297 London 27? 05 Newyork 56.S9 Pariz 22 25 Praea 16*55. Curih 1C95.6 — Efekt!: Vrvna ekoda 437. INOZEMSKE BORZE Curili: Beograd 9.125. Dunai 73 Berlin 123.71 Praza 15.38. Milan 27.1«. Pariz 30.275 London 25 1* V*wwk mo IS TA NAPREDUJE! Stran 2 SLOVENSKI NAROD* dne 10. decembra 1928. Mev ^81 Zimsko zasedanje ljubljanske porote Cerkveni tat Janez Frakelj. — Tragedija zapeljane žene. Razprava proti morilcu Deleji. LJubljana, 10. decembra. Danes je bilo pri ljubljanskem sodišču otvor-geno zimsko zasedanje porot«. Pred porotnim seoatom, ki mu je predsedoval vss. dr. Kaiser, se je moral prvi zagovarjati cerkveni tat Janez Frakelj rotk>m iz Ljubljane, s:ar okrog 53 let, ki kna za seboj že zelo burno preteklost. Obtoženec % ■moral šele te dni zapusrvi mariborsko rnosko kaznilnico, kjer je imel odsedeti 1 letno ječo radi raznih tatvin, toda rzkoršstil je ugodno priliko in pobegnil z dela. Že v kaznilnici si je pre-skrbel oiviino oWeko tako, da ga niso mogli hitro izslediti. Radi večje varnosti je najprej pobegni! v kalijo, kjer se je prežtvijai s pro-rakavanuem iz kart in roke ter s tatvinami. Ko so mu postala tla v Itaiiii prevroča, se je okrog velike noči vrnil nazaj v Jugoslavijo in se vrgel ta na novo panogo lahkega pridobivanja. Na piko je vzel predvsem cerkve, kapelice in žnp-nisča. Kradal pa je vse, kar se da le količkaj spraviti v denar. Po Gorenjskem in Dolamjskern je poselil ne broj cerkva ki romarskih poti te* odnašal mašna oblačila, križe, kipce, molitvenike ki skapulirje. Česar ni mogel spravati v denar pri pobožnih ženščinah, katerim se je izdaja! za frančiškanskega kuharja, žmpnškovega sorodrtia, stolnega organista dn slične veličine, to if spravijai v Osijek, kjer je našel v osebi ne-I^ga Žida dobrega odjemalca. Kadar mu je slaba predla, si >e tudi »z po so je v al denar pri lahkovernih ijudeh. Še le pred meseci so ga končno izsledili in vtaknili v luknjo. Pri današnji razpravi se ie vedel mirno in apatično. Zagovarjal se je, da je njegova mati kriva, da je postal tat, ker ga ie slabo vzgajaJa. Sama ga je učila krasta. Sodni dvor -je upošteval okolnost, da je bil Frakelj že v btazndci m tudi njegova mati in je oziratjoč se na njegovo preteklost — s4rfemlo, da se preišče FraMjevo duševno stanje, zlasti, ker še ni bil nikdar preiskan. Frakcij je pokleknil pred predsednika in dejal, da tega ne dopusti. Zato je bila razprava preložena. Ko je Frakelj odhaja>l, ie sklenil na prsih roke, se ofarnil k publiki in se ljubeznivo nasmeh« #irl ter dejal: «Klanjam se!> Razprava je trajala do 10.30 ure. Po polurnem premoru se je pričela nova razprava. Umor Zdraivko Dele j a je visok, vitek mož, suhljatega obraza. Na zatožni klopi sedi lepo počesan in zlikan. Deleio zagovarja odvetmik dr. Bgon Stare. Obtoženi naivaja, da je pravoslavne vere, samski hi nekaznovan, njegov oče je bil občinski tajjnik. Trgovski pomočnik Zdraivko Deleja iz Ljubljane je bi! rojen 1. 1892. Obtožnica ga doKJ umora po §§ 134 m 135 točka 4 kaz. zak. Obdolženi Deleja se je preselil I. 1921 rz Celja v Mardbor, kjer je služboval kot skladiščnik. I>ve leti kasneje se je seznani z Matildo Likarjev©, ženo mazanja in skladiščnika pri nekii lesni industriji v Mariboru. Likarja sta se po-, ročila 1. 1921 m sta prav srečno živela, dokler nri priče! za ženo laziti Deleja hi Jo skušaj od-tujttti možu. Ze I. 1923 jo je zapejal in zanosila ge ž njim ter porodila 26. julija 192-4. deklico Zoro v mariborski javni bolnici. Po porodu se ne zapeljana žena vrnila za nekaj dni k možu, a obdolženi jo je že tako zapeljal, da je moža za vedno zapustila, se ločila tudi sodno od mize in postelje, dete pa dala v oskrbo Pepci Mo-horkovi proti mesečnemu plačilu 500 Din. O h dolženi je bil kot skladiščnik v Mariboru od 1. oktobra L 1921 pa do 31. oktobra 1926 pri dveh tvrdkah. Pokojna Ljubica Likarjeva j< pa bila za natakarico po raznih gostilnah v Mariboru. Koncem leta 1925 sta imela skupno stanovanje. Čeprav je imel obdolženec Likanje-vo, je imel poleg tega ljubavno razmerje še z drugimi ženskami. Obtožnica trdi, da je imel ttrrarrmo razmerje z ženo kUjTrčavničaroa S. v Macibaru, ki je tudi zapustila moža in hodila z Delejo, dalje z Marjeto Goloboivo in neko Olgo iz Ce>jske okodice. Vzlic temu je dvoril Liikar-jevi, ki je vzdrževala s svojim zaslužkom sebe m svoje dete. Zdraivko Deleja je pristojen v Rečico ob Sa-vhrii in ga domovinska občina slabo opisuje. Pred prihodom v .Maribor je bil uslužben v Celju, kjer je oškodoval več trgovcev z usnjem za nekaj tisoč dinarjev. Ko je pričel v Mariboru razmerje z Lžkarjevo, je tudi njo izkoriščal, da ga je zalagala z denarjem posebno od 31. oktobra 1926 dalje, ko ga je odslovila tvrdka Ježek in je bil do sredi januarja lani brez službe tako, tla ga je morala Likarjeva poponoma vzdržavati. Čeprav je Likarjeva tako skrbela zanj, čeprav ji je uničil mirno družinsko življenje, vendar je z njo ze*o surovo ravnal, jo ceko pretepal in kio-fntal, da je zapeljanka morala radi poškodb in bolečin tudi po več dni ležati v postelji. Pokojna Ljubica je odšla lani jannanja iz Maribora, da bi se obdolženca rešila in je vstopila za plačilno natakarico v kavarni »Central* v Ljubljani. Iz pisem obdolženca, pisanih lani januarja, je jasno, da ga je ona zapn&lila, pa ji je vzlic temu - še pisal. Iz enega pisma izhaja tudi, da je napravil v Ma^rboru 7000 Din dolga. Zato jo je pregovoril, da ga je pooblastila, da sme dvigniti njeno dedščino po očetu pri okrajnem sodišču v Ptuju v znesku 2000 Din, kateri denar je porabil za delno kritje svojdh dolgov. Poleg tega si je izposodil 1000 Din pri mariborski «Onjuni», da je mogel odpotovati v Ljub-lla.no. da nastopi službo kot skladiščnik pni tvrdki Stupica, katero je res nastopil, pa je bil že po petih mesecih radi nerednostfi odpuščen. Z Likarjevo se je v LjubUiani zopet pobotal in sta skupaj stanovala na Starem trgu. Tudi v LtjUbiJarai je ostal Deleja sdari grešnik, Ljubico je opetovano oklofutal in tepel, pa ne iz ljubosumnosti, temveč Ie zato, ker je V svođen? egoizmu rrositil, da mora ona ves svoj zaslužek Izročiti njemu, saj ji je očita!, da izdaja svoj denar 7.\\ obleko, frizerja in kino in ostane njemu premalo. Lani februarja je moral v Celje na orožne vaje ter jo je v pismu 21. februarja pozival, naj pJača v Ljubljani njegove dodigove za hrano in stanovanje. Sicer pa Je Likarjeva itak plačevala zanj prehrano in stan ki je v «CentraJu» toda pil na račun L&arjeve. saj je tja zahajali skoro slednja dan. Ranjka Likar§eva ga je popolnoma vzdrževala potem, ko je bil pni Stolpiči odpuščen, on je pa postopal po Ljubljani ki se r*i potrudil, da bi dobil Službo. Za Likairjevo se je lani je'1 zanimati neki gospod, ki je dobro situiran. Obdolženi je videl, da za Likarjeva nrič več ne mara, vendar jo ie še zasledovali zgolj iz koristolovstva, zato tudi ni bil 4jubosumeci na njenega novega znanca. Ko so mu svetovali sorodniki, se je odločil novembra odpotovati v v Skopi je k svoji poročeni sestri ter mu je novi znanec njegove ljubice dal celo večji prispevek za potovanje, katerega si i« obdolženec od njega izprosiL Tudi tam ni našel Deleja službe in svak se je pa-koževa'.. ker ga je moral vzdrževat;. Likarjeva je bila srečna, da se je rešila svojega izkoriščevalca. Ustvarila si je v LJobUjand lepo eksistenco ter postala pošlo vodkinrja pri - ZlatoroguKomaj je obdolženec v Skopkjoi zve-del o ničnih lepih dohodkih, Ji je začel takoj pisariti, čeprav ni dobil odgovora. Sredi marca se je pa pojavil naenkrat v gostilni cZJatorog*. Ljubica ni hotela o njen? oič slišati. Vendar se >e zbala n^egovrh groženj, da ji bo delal škandale in >o ustreli]. Šiloma jo je pripravil do tega. da je prenočeval v njenem stanovanju, dobival na njen račun hrano; kupiSa mu ie obleko in čevlje in pil in jedel je dnevno pri «Z4a-torodiu* ter si hotel celo od nastavldencev na njen konto izposojeiva4i denar. Likarjeva je uvidela, da jo bo upropastil dn ji uničil komaj ustvanjeno eksistenco, zlasti ko je zahteval, naj zoetšlmo proda m naj mu izroči izkupiček, da da bo začel kako trgovino. Mislil je namreč, da je gosftrkia njena Jasi. Znova mn je povedala, naj io pusti, naj si preskrbi najpreje eksistenco, popreje pa ni govora o obnovitvi razmerja. Ko je obdolženi spoznal, da Ljubice ne bo mogel več izkoriščati, ii je začel groziti z umorom, kar je povedala pri »Zlatorogu« veČin? gostom. Ze 11. aprila letos je hotel obdolženi uresničiti svoj zlobne načrt in ji je grozil v njenem stanovanju z revolverjem, da jo ustreli, če ga ne bo več vzdrževala. Spoznala je, da j: bo ta človek onemogočil bivanje v LJubljani, sad je bi! podnevi v njeni gostilni, ponoči jo je pa ogrožal v stanovanju, kamor ie češče udri šiloma. Zato je zapustila 11. aprila LJubljano in se preselila za nekaj časa na Kamenje. Deleia pa ni miroval. Izsledil Jo Je, zastavil sokolski kroj, da je dobil denar za vožnjo m se pripeljal 14. aprila v Kamenje. Zahteval je od Ljubice, naij se vrtne v LJubljano, da ga bo spet vzdrževala, si dal od nje pripraviti dobro večerjo in potem ga je spremila ob 22. ari proti Bohinjski Bistrica. Navidezno se je obdolženi udal in pomiril z Likarjevo ter se delal, kakor bi se od »je poslavljal. Komaj sta biJa zunaj vasi Kamenje, je izvršil svoj davno pripravljena načrt in Likarjevo prav bestijalno umori, saj je oddal natioo ^ar tri strele, enega v sredo desnega senca, taifao da ie šila krogla skozi možgane in prodrla lobanjo na levj strani, en strel v levo in en strel v desno stran prsi, tako da je Likarjeva rada popolnega zdrobSjenoa možganov in krvavitve v prsno duplino takofl izdrhnffla. Da bi obdolženec zakrifl svoj zločn, je tudi nase oddal dva strela, kn sta pa bila tako lahke narave, da ie že 9. maja popolnoma okreval. Zagcr >vor — A'li se čutite krivega? — Na podlaiga obtožnice Je Jasno, da sem Likarjev© ustrelil, ampak jaz se tega ne zavedam. — AH imate brate? — Ne, tri sestre, bilo nas je 9 otrok. — Ali ste biM pni vojakih? — Da, 7 let, bil sem narednik. — Ali niste bili neka; časa samostojen trgovec. — Da, pa nimam v Celju nič dolga, čeprav to občina piše. Potem je pravil, da Je smatral Likarjevo pri prvem znanju za neomoženo, pošteno devojko. Priša je prviič sama na njegovo stanovanje. Trdil je pa, da on ni oče otroka, nasprotno pa pravi Likainjeve mož, da Je on oče. Po porodu je Likarjeva res šla za mesec dni k možu. Preds.: — ALi je niste vi odtujili njenemu možu? — Jaz že ne. — Kdaj sta skupaj stanovala? — Okoli božiča leta 1925. V Mariboru je zamenjala gotovo 10 krat službo. — Ali vas je Likarjev a v Mariboru podpirala? — Nikdar, plačeval sem stanovanje vedno jaz do zadnjih 4 mesecev. Obtoženi je pripovedoval, da je bila Likarjeva zelo razdražljiva ki ljubosumna in da ga je včasi celo razprasfcala. Na predsednikovo vprašanje, če jo je kdajj tepel, je priznal, da jo je, toda ne preveč. Druge ljubice da ni imel. Bil je baje popolnoma pod vplivom Likarjeve. Priznava, da jo je ljubil in da mu bo spomin na njo vse življenje svet. Glede potovanja v SfcopLje priznava, da mu je nekdo dal 500 Din in da je dobil podporo kot brezposelni. Korespondenco s pokojno je uničil. Baje se je nameraval z Likarjevo poročiti. Očitek, da hi bil zahteval, naj gostilno proda, zavrača, češ, da mu je takoj prvi dan po povratku povedala, da ni njena. Hotel je dobiti službo, na kar bi se z Likarjevo poročala. Na predsednikovo vprašanje, ali Ji je kdaj grozil, je izjavil, da niko-h*. Razprava je bila ob 13.15 prekinjena in se bo nadaljevala ob 15.15. Marija Skrinjar - 70letnica Tam v Sv. Križu na kršnem Krasu slavi danes 70-letnico žena izvanredno red-kiii lastnosti, žena, ki ni nikdar živela zase, tejnveč le za druge. To fe gospa Marija Skrinj arj eva. Kdo je ne pozna na Primorskem? Zanimala ki zavzemala se je ved-no le za one, ki jih je svet pozabil, mislil na nje le, ko jih je potreboval in to so bile — služkinje. Dofeo vrsto let je vodila po njej ustanovljeni zavod sv. Nikolaja, zavetišče za brezposelne slttžkinje v Trstu, pomagala in reševala, rrolada neizkušena dekleta, ki so prišla v veliko mesto brez znanja in sredstev. Marsikatero je rešila nesreče in je danes poštena žena in mati, marsikatera ima po njeni zaslugi dobro socijalno mesto. Pa kje je vse drugje pomagala! Kdo bi našteval? Vsem je pomagala, dokler ni sama onemogla. Pred leti si je zlomila nogo, ki so ji jo morali pod kolenom odrezati, da je nosila umetno, a pred meseci si je zlomila drugo, tako je sedad uboga žena privezana na posteljo. Usoda jo je ves čas preganjaia in dasi je na eno telo strto, je njena duša se vedno sveža in čila, ki vedno misli, kako pomagati bednim, dasi sama živi v slabih gmotnih razmerah. Talco slavi svojo 70-letnaoo žena. ki ni nikoli mislila nase. bffla vesela, da so drugi j živjet na njenih ramenih, a ona se veseli " svojih človekoljubnih uspehov. Mnogo jih je, ki so pozab#i svojo krušno mater in dabrotnico, a ona hvaležnosti ne zahteva. Mi vsi, ki poznamo dobričino gospo Marijo Skrinjarjevo, ii kličemo: Z zdravjem n srečo še na mnoga leta! Primorka. Udaril bom pastirja Zgodilo se jc nekaj, kar bi bilo nemogoče ctlo pod železno peto avstro-ogrskega režima. Lnžeojer gradbene direkcije v Ljubljani g. Ladislav Bevc, je premeščen v Novi Sad. Ta premestitev Je tako nečuven akt nasilja, da bi se morala zdaniti vsa poštena slovenska javnost in nastopiti energično proti brezobzirnemu režimu, ki skuša s terorjem preprečiti vsako akcijo za zboljšanje neznosnih razmer v naši državi. Ne gre tu za mženijerja Bevca, ki ga je doletela persekmcija, kakor je doletela že toliko naSh vestnih državnih uradnikov, marveč za princip, za metodo, ki bije poštenosti v obraz. G. Ladislav Bevc je znan kot eden najvestnejših državnih uradnikov, kot izvrstna tehnična moč pri gradbeni direkciji v Ljubljani, kot mož, ki se z občudovana vredno energijo in požrtvovan jem udej-stvuie v našem javnem, zlasti pa v društvenem življenju. On je že od ustanovitve predsednik ljubljanskega pododbora udruženja rezervnih oficirjev, predsednik oblastnega odbora Aerokluba, tajnik udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, občinski svetnik itd. Dvomimo, da bi imel med nami kakega nasprotnika, kajti njegovo delo tako v državnem uradu, "kakor v društvih in v občinskem svetu ljubljanskem stoji visoko nad vsako kritiko. Kdor ga pozna osebno, mora priznati, da so taki idealni, agilni in požrtvovalni možje med nami redki in da je z nje* govo premestitvijo hegemonistični režim v svojem cimdzmu in brezobzirnosti prekosil celo samega sebe. G. Ladislav Bevc je postal žrtev neznosnih razmer v organizaciji rezervnih častnikov. O tem ne more biti nobenega dvoma, kajti kot predsednik ljubljanskega pododbora, ki se 5e nedavno osamosvojil, je bil najbolj eksponiran in že dolgo se ie klika v središnji upravi z vso vehemenco zaletavala vanj. Kot predsedniku ljubljanskega pododbora mu mi mogla do živega, kajti za njim je stalo in bo stalo v močni falangi vse članstvo, izvzemsi peščico kliki v sre* dišnji upravi udinjamih priganjačev. Hege* monisrični duh je prepojil ves naš državni aparat in zdaj se je začel zajedati tudi v društveno življenje. Vodstvo organizacije rezervnih oficirjev je v rokah brezobzirnih tiranov, ki ne trpe nobenega ugovora proti svojim metodacn nasilja in presekucij. Ljubljanski pododbor je tej gospodi že dolgo trn v peti in ker ga ni mogla spraviti na kolena, se je zdaj maščevala nad njegovim predsednikom. Gospodje v Beogradu mislijo, da se bo čreda razkropiila. če so udarili pastirja. Toda povedati jim moramo, da se temeljito motijo. S tem novim nasiljem bo dosegla klika v središnji upravi ravno nasprotno. Če je bil v vrstah članov ljubljanskega pododbora še kak omahljivec, ki še ni spO'znal, kdo vodi organizacijo rezervnih častnikov, se bo zdaj lahko prepričal, da je ta patrijotična organizacija v dosedanji obliki samo krinka hegemonističnega režima in da se morajo naši rezervni čast«, nfki še bolj strniti v močno falango, da nastopijo proti grobarjem ene najvažnejših organizacij v državi. Inž. Bevcu klika v središnji upravi ni mogla do živega kot predsedniku ljubljanskega pododbora in zato je izposlovala, da so ga kot državnega uradnika premestili v Novi Sad. V Ijubljaru skem pododboru udruženja rezervnih častnikov je pa dovolj treznih in razsodnih mož, ki bodo znali na to perfidnost primerno odgovoriti. Naj bo gospoda v Beogradu po-tolažena, da s premestitvijo inž. Bevca svojega namena ni dosegla, maTveč da je ogorčenje med našiimi rezervnimi častniki le še povečala. Zanimivo predavanje Včeraj popolde je priredilo društvo «Ženski pokret» v dvorani OTJZD ob izred* no častni udeležbi našega ženstva predava^ njo o vseh vprašanjih, ki se tičejo socijal* nega zavarovanja. Predavala je gdč. Štefka Maurinova. Namen predavanja je bil, da se seznanijo vsi interesenti o socijalnem zava* rovanju. Uvodne besede je spregovorila predsednica društva gdč. Vode, ki je krat« ko ocrtala borbo slovenske žene za enako« pravnost in svobodo, ki se pa more uresni=> čiti šele, ko bodo ženske dobile tudi vse politične pravice. Predavateljica je govorila najprej o usta« novitvi socijalnoga zavarovanja v naši drža* vi. Po prevratu je bilo treba pri nas najprej urediti problem delavske zaščite in socijal* nega zavarovanja. Treba je bilo izenačiti razna zakonodajstva, ki so bila že od prej v veljavi. Zavarovanje zoper bolezen so imele že Dalmacija in Slovenija, Hrvatska in Slavonija in tudi Srbija po zakonu «o radnji«, čigar odredbe se pa za* radi vojne niso izvrševali e. — Zakon o zavarovanju delavcev je bil sprejet le* ta 1922. Na vsem ozemlju Kraljevine SHS se je uzakonilo zavarovanje delavcev za nezgode, bolezen, onemoglost, starost in smrt. Nosilec zavarovanja je Osrednji urad za zavairavanvjc delavcev v Zagrebu, ki iz* vaja zavarovanje potom Okrožnih uradov za zavarovanje delavcev in porom Prometnih društvenih blagajn. Zajamčeno je izva» janje zakona enako v vseh pokrajinah, dol* žnosfci in pravice so razdeljene enakomer* no. Omogočeno je svobodno kretanje de* lavoev. Glavni nadeli, na katerih je zakon zgrajen, sta načelo samouprave, ki se izva* ja v organizaciji in načelo najširše obveze zavarovan ja. Nato je predavateljica oortala natančno postopek pri zavarovanju, način zdravlje* nja ter vse ugodnosti, ki jih imata pri tem delodajalec ki delojemalec. H koncu je po* dala zanimivo statistika, po kateri je imel Osrednji urad v Zagrebu v državi lani 24 ofcroSniii uradov in 3 privatne društvene blagajne. Zavarrovanih je bilo obvezno 511 tisoč 493 članov. Prostovoljno zavarovanih je bilo 1800. VSreti pa niso rudarji in želez* ničarji, ki imajo svoje zavarovalnice. Do* ( bodki zavarovalnic so znašali lani nad 239 i milijonov dinarjev. Za podpore je bilo iz* danih skoraj 8 odstotkov vseh dohodkov. Pri ljubljanski zavarovalnici je bik> lani za* varovanih za Slovenijo 82.545 članov. Predavanje je ponazorilo važnost soci* jalnega zavarovanja za naše narodno gospo* da mrvo. Zanimivo predavanje gdč. Mauri* nove so zaključile lepe skiop-tične slike o vseh ambulattOTijih in drugih zdravstvenih napravah okrožnih uradov v Ljubljani, Ma* riboru, Ptuju, Celju in zdraviliščih na Gol* niku, Brestovcu, na Rabu itd. Tatovi na delu Ljubljana. 10. decembra Zadnje čase strahuje vse trubi lansko predmestje nevarna vlomilska tolDa. ki se ie specijalizirala na vlome v trafike. Ce s to i i trafika le koMčkai boli na samem, ali na bolj ekspondranem kiaiu. ii orav srotovo preti nevarnost nezaželieneza obiska. O tem priča pred dnevi poskusen vlom v tratiko pod Tivolijem. kjer ie službujoči stražnik zalotil vlomilca pri poslu Mož ie baš s krampom hotel razbiti vrata, toda že ori drugem zamahu ga ie stražnik orijel. Odgnali so ga na policijo in izročili sodišču. Policija ie mislila, da ie s tem nauravila konec predrznim vlomilcem in da ie dobila pravega v roko. Toda zdi se. da ie bil mož samo član te družbe, zakai danes ie bila na policiji zopet prijavlren večii vlom v trafiko. Vlomljeno ie bilo v trafiko Aoo-lonije Dolžanove. ki se nahaia na cesti II.. št. 3 v Rožni dolini. Tat ie neženirano oo-sloval v mah baraki in nasrrabil. kolikor ie mogel. Odnesel ie 2000 komadov »Vardar« cigaret v vrednosti 1000 Din. 600 komadov »Sava« v vrednosti 150 Din. 2000 komadov »Zeta« v vrednosti 750 Din- 500 »Morava« v vrednosti 150 Din. 120 »Jadran«, vrednih 120 Din, 100 »Sumadlia^. vrednih 100 Din. 500 komadov cisrar vseh vrst v »'rednosti 500 Din. 60 zavitkov tobaka: 5 škatel tobaka. 75 zno troi trafikantka, znaša 5350 Din. Dolžan sva ie k sreči zavarovana za 5000 Din. Vlom ie bil izvršen v n_>či sobote na nedeljo. Vlomilec ie prišel skozi vrtno Oirrajo izkopal ie v Aidu < kramoon veliko luknjo, odrinil omar), ki ;e bi1 a oslonjena pri zidu. in zleze! skozi odprrino v trafiko. Vlom ie bil 'z/isen na Dcpolnoma enak način, kakor ored dobrim mesecem v trafiko, ki stoii ob cesti v Rožno dolino. Policija je tako; poshla v Rožno doli,ic dva asrenta, v akcijo ie stoDil tudi policijski pes. Do sedai na o vun'lcu se ni nobenega sledu. Tatovi so bili za praznike soloh zelo podjetni. Tako ie snoči okoli 22. zalotil trgovski sotrudnik Milan Prusnik na dvorišču gostilne svoieca očeu v Vodmatu nekega moškega, ki se le 'am sumlHvo ootikal. Prusnik ga ie oriiel ?c odgnal v kuhiivio Nato ie odšel oo *fc*afeiVa na bMžnio stražnico. Ko se ie vmii. ie opazil, da ie lopov že odnesel pete. Na dvorišča so Prusri-kovi našli nafcottčcPO cHo zalogo oblek :n perila. Vse to si ie *at prioravil in zmetrl s nodstrešia Prisvii*-*e gi«tili:e na dvorišče. Bilo je za 3000 Din razne obleke. Načrt se mu ic izjajo r1 pač na !e odnesel Arojziu Pru^niku 500 Din vreden sukniič in služkinii Maroltj/i 200 Din vredno *od'-co. Policija ie \iom:lcu na sledu. Oostrmičariu Fran i Pav*iču na Olinral. je rtki uzmovjč odnesel iz gostilniške sobe 900 Din vreden *akuiič ;n ?fl "Hc vredne rokavice. — Delivoi '-»kobil K'-siriu. stauu":očemu v Koritaikovi ulici, ie bila iz stanovania ukradena "ena. skorai nova obleka v vrednosti 14O0 Dia ter nar čevljev, vrednih 120 Din. — Hlapcu Jakobu Skoku je nekdo v gostilni Lasan Izmaknil žensko n/no torbico, v kateri ie bil ;-l:it prstan cer več drugih predmetov. Skok i:na 750 Din škode. Prosveta Koncert pevskega zbora moravskih učiteljev Po 21 letih (1907) ie nevski zbor moravskih učiteljev pod vodstvom svoiega sivolasega dirigenta prof. J. Vacha zopet obiskal Ljubljano. Od leta 1903. na do danes, to je v 25 letih svoiega obstoia. so ti oevci absolvirali 638 koncertov, od teh 106 izven svoje domovine, poleg tega pa šc 40 nastopov ob raznih recepcijah itd. Le leto 1916. je poteklo brez koncerta. Prepotovali so vso Evropo, želi brezštevilen triumfe. Pozna jih ves glasbeno-kulturni svet. Ni čuda tedaj, ako ie v soboto bila imionska dvorana nabito polna. Okoli 56glava pevska četa (13 I. t.. 12 II. t.. 15. I. b., ostali II. b.) šteie skoro tretjino članov, ki z dirigentom vred sodeluic pri zboru od samega začetka. Program ie obsegal Pales-trino (»Pooulus meus* iz ve-Iikotedenskih imkroperii). Smetano (Pisen na more). Dvorak (Milenska travička. Ho* s tina). Vomačka (Vvkrikv). Janiček (Ma-rička Mak donova). Suk (Ranenv. Varaždinski*. Ban), Ostrčil (iz cikla »Leto^. »Zim-ni-x). staro Bedlovo (Svoii k svemu). Do-broničeve. ne baš zveneče urirerene Jelena. Čerga mola in Kumovina. slovaške narodne (Boleraz in Tancui). Prav mnogo so morali dodati, med drugim tudi slavni, sirarno pisan J. B. Foersteriev »Hvmnns«. Na svoji tuirneii po Jugoslaviji (Beograd. Sarajevo. Zagreb. Liubliana) so odpeli 8 koncertov, se vozili tri noči brez spanja v nezakurienem vagonu, zato se iim ne sme šteti utrujenost glasov. lahka urehlaienost itd. v minus. V ostalem pa Hh ni skoro besed, s katerimi bi bilo mogoče precizno označiti nedoseženo iasrio intonacijo v n li i-težfiih slučajih, tematično izdelavo, dinamič-rae nijanse, soloh siiaini pevski artizem teh pevcev, ki se smeio po pravici imenovati med prvimi pevci Evrope, da. celega sveta. Nje slišati pomeni izvrstno šolo tako za komponista, kakor za dirigenta in pevca. Enaiko lahkotno izvaiak> poliifonske skladbe, ki so tim prav za prav nailmbše. kakor preproste harmonične (SvoH k svome), katera skladba nal bi — po rztevi g. Vaeha. —■ služila našim pevcem kot vzeled izva-iaai'ja, Evo. kai se da doseči z zadostno muzikalno inteligenco. muzikalnostK). vzrrai-nostjo. delavno voljo in do rvotankostf izenačenimi glasovi! PubHka ie bHa tako razigrana, da pevcev niitf ni pustila z odTa. Lahko iim ie bilo dodadati še in še. sai imaio na svo;em repertoarju do 280 pesmi. Desmi za 20 programov. In vse to poio nia Pamet. A to niso skladbice po 8 taktov! Po oavzi so odličnemu slavnemu zboru izročili vence: za UJU in oevski zbor UJU g. A. Rape. za Jug. pev. zvezo K. Orčar. za pev. zbor Glasbene Marice g. Pečenko, dalje »Slavec« čestitala sta v imenu odbora Gl. M in konservatoriia c. M. Hubad in dr. Ravnih ar. Po koncertu^ ie bila skuona večerni na kateri so govorili gg. dr. Ravntfia-r. S t. Tauber. Rape. konzul Res! itd. Upajmo, da do bodočega koncerta dragih gostov ne mirne zopet 21 let. —C. Boris Godunov Ljubljanska opera ie zakliučia slovanski eperni teden z rusko muzikalno dramo, k: je bila višek vseh prireditev ter ie nud vsemi novitetami od sezone 1921. d osle i glasbeno, umetniško in dramsko dosegla v Ljubljani sploh največii uspeh. Vse priznanje gre g ravnatelju Poliču za veledostoi-no izvedbo prav srečne ideic. da ie priredil slovanski teden izklnično slovanskih oper. Ideia ie za Liubliano originalna, prvič podana in prvič izvršena. Menda pa tudi sploh prvič na našem iugu! Naimaniša ic naša slovenska ODera do številu svoiega osobja in po svojih sredstvih. Zato ie slovanski oDerni teden za Liubl5ano posebno časten. Maš operni ansambl je doigral v minulem tednu ogromno, težko. izorpa>oče delo. Vsem solistom, orkestru zboru, baletu, v r»rvi vrsti Da kapelnikom gre t ore i polno priznanje. Sinočnia predstava «Borisa Godunova* ie bila zopet v splošnem prav lena ter ie dosegla ponovno velik usDeh. Predstavi ie dajalo še posebno zanimivost crosiovanic S Jos. Križaja. ki ie nastopal v naslovni partiji. Njegova kreacija ie močna, dramatski in pevski krasna ter ie žela prav izredno viharno Dri znan ie. 2al. da so premori prcdolzi in se ie predstava zavlekla malone do pol 24. Poročilo prinesemo torej jutri. ______ Fr. G. Opozarjamo na nocojšnji klavirski koncert, katerega priredi pianist Ivan Noč. profesor klavirja na šoli Glasbene Matice in na državnem konservatorihi v Liubliani. Koncert z zelo izbranim Kiavirskitn programom se vrši nocoj v Filharmonični dvorani začetek točno ob 20. zvečer. Vstopnice v Matični knjigarni in cd pol S. ure dalo v veži F: 1 harmonične družbe. Gospod Ivan Noč ie izvrsten pianist, ki z lahkoto obvlada vse težkoče klavirskega stavka. Njegova tehnika ie v vsakem pogledu dovršena in skladbe podaja s pravim umetniškim čutom. Slavnostna predstava v ljubljanski drami. V torek 11. decembra zvečer bo v dramskem gledališču premijera Cankarjeve tridejanke drama »Lepa Vida«. Delo ie po svoji ideji gotovo naigloblra Cankaricva drama in bo zanimiva-že zategadelj, ker izza krstne oredstave leta 1912.. tore i že celih 16 let ni bila na sporedu našega gledališča. Zasedba ie sledeča: Lepa Vida — ga. Šaričeva. mati — ga. Maria Vera. Milena — ga. Mira Danilova. Polianec. bolan študent — g. Gregorin, Diondz — 151eten študent g. Jan. Mrva. zapit pisar — g. C. De-bevec. Damian. star delavec — g. Lcvar. Dolinar. bogat posestnik — g. Krali, zdravnik — g. Cesar. Režiio ima g. Ciril Debc-vec. Godba po motivih Grieea. Začetek točno ob S., konec ob 10. Vstopnice se rezervirajo pri blagajni. Ker ie predstava Posvečena spominu našega naivečrega pisatelja in dramatika, nanio sebno opozarjamo. Pred pričetkom predstave bo govoril iFvodn-c besede g. prof. Sovre. Opera Dalibor za abonente reda A. Danes v ponedeljek dne 10 decembra se vrši v ljubljanski operi zadnra oredstava slovaniskega opernega tedna, Poie se Smetanova opera Dalibor pod taktirko kapelnika g. Štritofa in v režiji ravnatelia gosn. Poliča. Posamezne vloge so sledeče zasedene: Mi'lado poie ga. Thierrvieva. J itko — ga. Pohčeva. Vladislav. krali češki, ie g. Primožič naslovno vlogo viteza Daliboria poje g. Marčec. Budivoi te g. Janko, iečar Beneš — g. Rumpeli. Vitek. Daliboriev oproda — g. Mohorič. S to Predstavo se zaključi slovanski operni teden- ki ie brez dvoma pokazal bogat in raznovrsten repertoar slovenske opere. žBeležnica Koledar. Danee: Ponedeljek, 10. decembra; katoličani: Melkijad; pravoslavni: 27. novembra. Današnje prireditve. Drama: Zaprto. Opera: >Daliborr. A. Kino Matica: >PIamen ljubavi«. Kino Ideal: »Človek, ki se smeje.. Dežurne lekarne. Danes: Bahovec, Kongresni trg; Uslar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Sp. Šiška. Naš uvoz v oktobru V primeri z oktobrom lanskega leta je naš uvoz letos v oktobru znatno porastel, in sicer po teži in po vrednosti. V oktobru smo uvozili 161.055 ton blaga, lani v okto* bru pa 143.960, tako da znaša povečanje 17.095 ton ali 11.87 %. Vrednost našega uvo* za jo znašala 778.879.819 Din, lani pa 723 milijonov 206.267, tako da se je naš uvoz letos povečal za 55,673.552 Din ali 7.70 %. Naši gospodarski krogi so pričakovali, da so v jesenskih in zimskih mesecih bilanca naše zunanje trgovine ne bo poslabšala, to* da ta nada ni bila upravičena. Izvoz je v oktobru v primeri z lanskim letom sicer nekoliko narasteL na drugi strani se je pa zelo povečal uvoz, tako da je naraatel deficit naše letošnje trgovinske bilance za 112,811.505 Din. V prvih desetih mesecih tekočega leta smo uvozili 1,264.450 ton blaga v vrednoti 6.580.028.666 paimatih ali 600.799.280 zlatih dinarjev. V primeri z lanskim letom se je naš uvoz letos povečal za 193.647 ton (lS.S odsT.), po vrednosti pa za 620,842.228 (10.38 ost.). Naš izvoz je znašal letos do konca oktobra 3,767.462 ton, vrednost je pa v pri* meri z lanskim letom mnogo manjša Zna* šala je namreč 5.233,012.898 Din. To pome* nk da je dosegel deficit naše trgovinske bi* lanco koncem oktobra 1.343,015.768 Din. Tu* di lani je bil položaj za našo zunanjo trgo* vino neugoden, toda deficit je znašal samo 711,519.098 Din. Tako jadramo hitro v go* spodarsko katastrofo in če se razmere v dr* žavi kmalu temeljito ne izpremene, je po* lom našega gospodarstva neizogiben. Obe« tajo se nam težki časi tembolj, ker ni ni* kogar, ki bi rešil državo preteče katastrofe. Stev 81 «S L O V F N S K I N A R n D>, dne 10. decembra 1928. Strm 3. Dnevne vesti. — Odlikovanje. Odlikovani so z redom sv. Save III. stopnje podpredsednik Centrale industrijskih korporacii in glavni tajnik Zbornice TOI v Ljubljani dr. Fran VVindischer, predsednik zdravnške zbornice v Ljubljani dr. Mavrici j Rus. šef oddelka splošne bolnice v Mariboru dr. Ivan Matkc in predsednik jug osi o venske strokovne zveze v Ljubljani Jože GostinČar; z redom sv. Save IV. stopnje zdravnik v Ljubljani dr. 2ivko Lapajne predsednik upravnega odbora Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani Mihael Krek, inspektor direkcije državne statistike Andrej Jug. predsednica ženskega društva v Mariboru Marija Maistrova, predsednica krščanskega ženskega društva v Ljubljani Cilka Krek in generalni direktor tvornice Pollak v Ljubljani dr. Ivan Miličič; z redom sv. Save V stopnje ravnatelj zavoda za gluhoneme v Ljubljani Franjo Grm, tajnica Kola jug osi o venskih sestara v Ljubljani Mira Engelman, tajnica žen društva v Mariboru Ivanka Lifpoldova, predsednica Poselskf zveze v Ljubljani Marija Goleš, tajnik Delavske zbornice v Ljubljani Filip Uratnik in predstojnica šolskih sester v, Mariboru Angelina Križanič: z redom Belega Orla V. stopnje predsednik društva za varstvo otrok v Ljubljani Albert Levičnik, šef odseka direkcije državne statistike Dragotin Golja, upravnik zdravilišča na Golniku Franc Čeplak, tajnik direkeje državne statistike Ivan Selan. vršilec dolžnost upravnika protezne delavnice v Ljublijani Anton Tominc in upravnik Invalidskega zavoda v Celju Alojz Mramor: z redom sv. Save V. stopnje dr. Amalija Simec. Z redom Belega Or'a V. stopnje je odlikovan predsednik uprave za zaščito industrijske svojine dr. Janko Šuman, z redom sv. Save FV. stopnje pa referent trgovinskega ministrstva pri velikem županu mariborske oblasti Franjo Ra tej. — Velike izpremembe v komandi žen-darmerije. Dosedanji komandant žendarmerije general Voiislav Tomić je imenovan Za komandanta savske divizijske oblasti v Zagrebu. Za komandanta žendarmerije je imenovan dosedanji komandant dunavske divizijske oblasti general Mihajlo Filipović, za pomočnika komandanta žendarmerije je imenovan dosedanji pomočnik upravnika vojne akademije za nižjo šolo general Kosta Vujičlc. dosedanji pomočnik komandanta žendarmerije brigadni general Vlastimir Nikolic* je razrešen dolžnosti. Dosedanji komandant 9. orožniš-kega polka v Zagrebu, tudi v Sloveniji znani žendarmerijski oficir polkovnik Stojan Trnokopovič, je določen za inšpektorske posle žendarmerijske komande. Ker je pa to mesto vezano s činom brigadnoga generala, je polkovnik Trnokopovič obenem postal general. — Diplomski izpit za inženjerja elektrotehnike je te dni s prav dobrim uspehom položil na tehniški visoki šoti v Char--lottenburgu pri Berlinu Fedor Švigclj, sin ljubljanskega odvetnika dr. Švigelja. — Čestitamo! — Odgoditev ita'ijansko - jugosloven-ske železniške konference. Kakor smo že poročali, je bila za 11. t. m. ob 10. dopoldne sklicana italijansko - jugoslovenska železniška konferenca, ki bi se vršila na ljubljanski železniški direkciji. Na dnevnem redu so bila razna vprašanja promet-notehničnega značaja. Konferenca je bila radnji trenutek odpovedana, ker italijanska železniška uprava sploh ni odgovorila na zadevni dopis naše generalne direkcije državnih železnic o sklicanju konference, najbrže zato, ker nima italijanska železniška uprava še zbranega vsega materijala. — Novega svetnika dobimo. Današnji -Slovenec« je pokadil največjemu Slovencu dr. Korošcu z največjo kadilnico. Pravi namreč, da Se bo sčasoma dogodilo, da bo Korošceva podoba krasila naše domove, kakor jih krasi podoba srbskega prosveti-telja sv. Save, če bo tako nadaljeval svoje delo za dobro naroda in države in če bo tudi z zadnjimi ukrepi uspel. Komentar k temu farnoznemu izrodku jezuitskih možganov bi ne bil samo odveč, marveč bi delal Slovencem največjo sramoto. Slov. narod si pač lahko čestita na tem svojem Korošcu, saj ga prikazuje svetu kot kultur, zaostalo, duševno in gmotno zasužnjeno rajo. Daleč smo prišli, saj niti srednjeveška inkvizicija ni bila tako predrzna in perfidna, da bi proglašala svoje nosilce za svetnike. — Iz državne službe. Imenovani so za > o o. cd 4-> rs > i N i—. < o < o o. en &» 3 o o GRICAR Si MEJAČ, LJUBLJANA. Kompletne pletene obleke J80-900 D lopice, puloverji, žempeiji 200—500 „ Pietem plašči . . . 1200—1800 — Moderen hotel v Pagu. Skupina če-koslov. in nemških finančnikov je sklenila zgraditi v Pagu velik moderen hotel, ki bo imel 80 sob. Motel bo zgrajen tik ob mestnem kopališču in bo zvezan s posebnim mostom z morjem tako, da se bodo lahko hodili letovtščarji kopat naravnost iz hotela. — V naše državljanstvo >o sprejeti poljedelec Ivan Jelerčič iz Cirkn ce, učiteljica Amalija Gregorič iz LjuoUane, učitelj ■■z Makol Albert Ivančič. JeUvec iz Ljubljane Josip Ivančič in učitelj iz Poljan^ Dragotin Kempni. — Iz našega državljanska io bs*8p3i krojač Martin Brus, pristojen v liotedršči-co, ključavničar Franjo Mraz, pristojen v Maribor, kuharica Antonija Topolšek, pri-stoj. v Doberno, zasebnica I. Sesek, pristoj. v Celje, zasebnica Johana Mahorko, pristojna v Orahovo vas, trgovec Gvido Kla-došek, pristojen v Brežice, služkinja Ag-nita Tadin, pristojna v Kostrivnico, poljedelec Ivan Maček, pristojen v Sv. Kungoto, učitelj Franc Prelog, pristojen v Maribor privatna učiteljica Konstanaja Omulec. pristojna v Krčevino, ključavničar Peter Germšek, pristojen v, Gorjane, privatna uradnica Alojzija Gunter, pristojna v Jan-ževo goro in kuharica Elizabeta Malek, pristojna v Gornji Jakobski doL — Ob desetletnici akad. društva »Triglav« v Zagrebu. V jesenskih dneh L 1918 je »Tri&ilav« zapustil Graz; zrastel je v njem in prestal hude boje za obstanek na tuji grudi. V sijaju svobodne zarje je krenil v domovino in si zgradil dom v Zagrebu. Njegovo uspešno delo je dvignilo število njegovih članov, obenem pa njegov u&Jed. Danes ob 10-letnici s ponosom zre na preteklost in njegova pot vodi v svetlejšo bodočnost. V svobodi je nepobitno dokazal, da ye njegova pot uspešna in bo tudi v bodočnosti posvečal vse svoje moči za vzgojo sposobnih in poštenih bodočih voditeljev slovenskega naroda. Težko je najti akademsko društvo, ki bi tekom svojega 53-letnega obstoja vzgojilo toliko odličnih kulturnih in narodnih delavcev; v znak zahvale je prejel priznanje z najvišjega mesta. Ko praznuje 10-letnico svojega svobodnega razmaha v domovini, je njegov pogled usmerjen naprej. V vseh panogah našega javnega žvljercja se hoče udeistvovati z delom in kritiko; njegova pot vodi nazaj* k našemu narodu, k njegovi zemlji in kulturi; svoje skromne moči hoče posvetiti sodalnemu, gospodarskemu in kulturnemu napredku naroda. Zvest idealom svojih ustanoviteljev ostaja za vse čase in ne-omaMjfva ostaja njegova vera v boljšo bodočnost. Ta svoj jubilej praznuje društvo dne 12. anuarja 1929 ob priliki Triglavan-skega plesa v Celju. — Odbor. — Prepovedane publikacije. Notranie ministrstvo je prepovedalo uvažati in šiniti v naši državi v Južni Ameriki tiskani brošuri »Program ustanove — pravila društva vzajemne priipomoči Hrvatski izseljenički dom v Južnoj Americi^ in Marko F. Vujeva cMoj polrtičTki životopis* ter razpravo cKriegshetee und Volkermorden in den letzten 150 Jafrren in Dienste des allmach-tigen Baurnesters al ter Wele stopil bližje, da pogleda, kaj je. Nesreča je hotela, da je mina v tistem hipu eksplodirala. Pri eksploziji je bil Pecerič težko poškodovan po obrazu in po levi roki. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnico. _ Nesreča na lovu. Posestnik France Kranjc iz Vodic pri Kamniku je bil vč?raj popoldne na lovu v kamniški okolici. Ko se je vračal domov, se mu ja puška nenadoma sprožila in ves naboj mu je udaril v levo nego. Danes zjutraj je prispel Kranjc v bolnico. Njegova poškodba ni težka. • Srajce za gospode Prvovrstna izdelava! Lastni Izdelek! bele. najfinejši sifon od 55 do 88 Din modni cefir z 2 ovratnikoma » 58 » 80 » najfinejši mako cefir in svilen popelin » 90 » 125 > zelo trpežne delovne srajce od 30 Din naprej spodnje hlače, barhent in gradi » 32 » » trfkof srajce, maje in hlače » 32 » » kakor tudi veliko izbiro prvovrstnih modnih ce-firjev in Sifona po izredno nizkih cenah nudi: F. in L goricar, LJubljana, Sv. Petra cesta 29 Iz Ljubljane —lj Pogreb Ivana Šušteršiča Kako je bil med prebivalstvom najstarejši ljubljanski kočijah, pokojni Ivan Šušteršič priljubljen, je pokazal njegov včerajšnji pogreb. Pred hišo žalosti v Salendrovi ulici so se zbrali mnogoštevilni pokojnikovi prijatelji in znanci. Bili so zastopani vsi sloji prebivalstva in korporativno društvo ljubljanskih izvo-ščkov z načelnikom g. Moserjem na čelu. Pred hišo so pevci zapeli »Nad zvezdami, pri cerkv sv. Krištofa na Dunajski cesti pa Pavšičevo »Vigred se povrne«. Pokojni je bolehal nad teden dni, toda v postelji ga ni držalo. V torek je vsta1, se oblekel, zapregel konja in sc odpeljal na svoje običajno stojišče pred »Slonom«. Dejal je svojcem: »-Meni je treba zraka, zraka!« Prijatelji in znanci so na pokojnikov grob položili več vencev. —lj Zaplemba »Narodnega Vala« v Ljubljani. Državno pravdništvo je zaplenilo v Ljubljano došlo zadnjo številko »Narodnega Vala«, ki je bil že itak od zagrebškega pravdnika močno pobeljen. Zaplenjeni so bili razni naslovi, ki so se nanašali na prihod polkovnika Maksimovića v Za>greb. —lj »Bratstvo« opozarja svoje člane in Cankarjeve častilce, da vozi na Cankarjevo proslavo na Vrhniko jutri poseben avtobus izpred kavarne »Zvezda« ob 7. uri zvečer. Povratek z istim avtobusom ob 1. po polnoči. Vozne cene običajne. Premog;, drva koks in oglje - .ILIRIJA Viiharjeva cesta (za Gl. kol.5. Kralja Petra trz 8. Miklošičeva cesta 4. — Telefon štev. 2820 —lj Društvo drž. policijskih nameščencev in upokojencev v Ljubljani uiiredi ob priliki 10-letnice obstoja društva pod pokroviteljstvom g. velikega žuoana dr. Fr. Vodopivca v hoteht Union v nedeljo, dne 6.prosinca 1929 plesno zabavo združeno z oogatim srečolovam in šaljivo Pošto Cisti dobiček je namenjen podpornemu skladu onemoglih članov, vdov In sirot, zato se preplačnlla in darila za srečo.ov najhva-ležneje sprejemajo. Za ob'Ien poset se priporoča veselični odsek. 247-n —lj Materinski večeri. Otvoritev dne 12. decembra od 8. do 9. zvečer v zavodu za zdtavstveno zaščito dece, Lipičeva ulica 5 Vstop prost. Spored: 1. Pomen in namen materrrvskega večera. 2.) Vpliv materine prehrane za otroka. Predava dr. Draga-š. —lj Preko Alp na smučeh, od dunajskega Schneeberga do Montblanca, je naslov predavanja, ki ga priredi Slovensko planinsko društvo danes ob 20 zvečer v veliki dvorani hotela Union. Predaval bo znani alpinist g. Arwed M o h n iz Mtinch-na, ki bo pokazal celo vrsto lepih skioptič-uih slik. Opozarjamo, da je bila to prva posrečena tura v zri ms k em Času na smučeh. Pot je vodila turiste preko vrha Schneeberga čez Rax, Hohe Veitsch, Hoehschvvab, Oesause, Rottenmanner - in VVolzer Tau-ern, nizke Ture, Ankogel, Glockner. Vene-diger, Zi'Ilertalske, Stubaiske. Oetztalske Alpe, Silvretta, Bernina, Errguppe, Todi Furka, Berner Oberland VVallis na Mont-blanc. Posebno zanimivo je. da se je kot tretji član te ture udeležila ženska, kateri se je posrečilo napraviti izvrstne slike s te ture in ki nam jih bo predavatelj pokazal. Ta junaška ekspedicija se je pričela v naj-hujiši zimi 11. januarja in je trajala do 23. junija lanskega leta. Torej 21 tednov, to je ravno 148 dni so živeli trije turisti po samotnih kočah, se borili s snežnimi vihar-j, hodili po nevarnih snežlščm in velikanskih ledenikih. —lj. Vsakovrstne trpežne čevlje kupite najbolje pri A. Gorše. Stari trz 15. 100-T —Ii Plaščke. otroške in dekliške, le dunajski kroj. nudi ceno Krištofič-Bučar. Stari tre. —ltj Kupujte In razpečavajte Ciril Metodove božične in novoletne razglednice! S tem podpirate družbo, ki je vsestranske podpore zelo potrebna. —lj Vojni invalidi, vdove in sirote, člani podružnice v Ljubljani, ki se radi božićnice še niso prijavil, naj to store najkasneje do sobote 15 t m., ker se na poznejše prijave ne bo oziralo. V poštev pridejo najpotrebnejši. —lj Vrtnarsko predavanje ljubljanske podružnice Sadjar, in vrtnar, društva. Danes 11. t. m. ob 20. uri bo predaval na šentjakobski Šoli šef hig. zav dr. Ivo Pire: Pomen zelenjadi in sadja za naše zdravlje. —lj Članom Sadjar, in vrtnar, društva. Ljubljanska podružnica SIVD bo tudi letos posredovala vrtnarskim ljubiteljem dobavo prvovrstnih zelenjadnih in cvetličnih semen, nizkih In visokih vrtnic, percn. gladi-lol, daHj itd. od najboljših in zanesljivih virov. Naročila se sprejemajo najkasneje do 31. decembra na naslov: š. nadzor. Jos. Štrekelj, Zvonarska nI. 11 —Ij Napredno društvo za dvorski okraj priredi danes, v ponedeljek ob 8. uri zvečer v Kazini \ II. nadstopiu filmsko predavanje o Napoleonu. Člane vljudno vabi — Odbor. PRIZNANO najboljša oblačila pri najnižji! cenah nudi renomirana fvrdka J. XI «3 1* L> «sta tihi rekvijem umetniškega hrepenenja pri malem, nosvobodnem naro* du» — tako bi tudi jaz najrajši imenoval «Lepo Vido», to žalostno, tako neizmerno in nepopisno žalostno pesem slovenskega umetnika in človeka. Ali se ti ne zdi torej, da je prav, če se je uprava odločila za pro* slavo obeltnice Cankarjeve smrti ravno za vprizoritev tega njegovega dela? — Kako sodiš o «Lepi Vidi» na splošno? Ali je res tako težavna in nerazumljiva, kas kor je splošno mnenje? Prosim te, ljuba duša, povej mi no eno samo Cankarjevo delo, o katerem bi ne šlo «splošno mnenje», da je težavno in nerazs umi j ivo. Naši kritiki so vedno izvrstno znali pomagati umetnikom, posebno domačim, na noge. Vsako ddo, ki ga sami niso raz* umeli, so razglasili enostavno za nerazum* ljivo in s tem so dejansko tudi dosegli, da ga širše občinstvo ni bralo. Beri samo oce* ne, ki so jih pisali svojčas naši ... Tako pravi Lepa Vida sama Dolinarjn v IL dejanju Le pri enem, mladem in čistem, od življenja še nepo* kvar j enem, od spoznaja še neobsenčenem Dionizu ostane za vedno, na vekomaj. To je bistvo, in ideja tega dela. Pri re* žiji in oderski prireditvi sem gledal pred* vsem na to, da bo ta glavna misel kolikor mogoče razločno izstopila in da bo tudi ko« likor mogoče enostavna in razumljiva. V koliko se mi bo to posrečilo, ne vem fn o tem tudi ne gre sodba meni, mislim pa. da bo vseeno bolje, če naprti kritika krivdo za eventualne nerazumljivosti meni in izvedbi kakor Cankarjevemu delu samemu. Navse* zadnje se bo nekoč le našel človek, ki bo c ie rojen leta 1894, ej srednje, bolj slabotne postave, podolga-stega. bolj zagorelega obraba. Leva noga nosi protezo, leva roka mu je mrtva Po neki vesti se je odpeljaJ proti Mariboru. Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči celjski policiji. Sfrco 4. .S C O V F N * K I N ARO D» dne 10. decembra 1928. Stev. 281 Edgar VVall.-ee: 11 Kdo je morilec ? Roman. _Bože moj! Pa vendar ni to Jethe- roe? — je vzkliknil Stone in planil pokonci. — Da, zelo dobro se ga spominjam. Seveda, to je Ward. Mož, ki ga je Mandle tako sovražil. Mandle m zbiral dokazov proti nobenemu zločincu tako navdušeno, kakor proti War-du. zlasti v drugem primeru. Popolnoma se je izčrpal in preiskavo je vodil na svoje stroške. Ko ie zvedel, da ie Ward obsojen samo na tri leta, je kar besnel. Gotovo se še spominjaš sodne obravnave. Sokrates je pritrdil. — Zdaj se spominjam vsega, — ie dejal. — Torei Jetheroe je Ward? — je vprašal Stone, kakor da ne more verjeti Sokratovi trditvi. — Čudim se, zakaj se je naselil v tem kraju, — je nadaljeval zamišljeno. — Gotovo je hotel dobro naložiti denar. — Kaj je bilo prav za prav z VVardom in zakai ga je Mandle tako sovražil? — je vprašal Šok. — Tega nisem nikoli razumel, — je odgovoril Stone. — Mislil sem, da je šlo za neko žensko in še zdaj sem o tem prepričan. Ward je imel več let svoje prste v raznih sleparijah in Man-d>le ga je celih deset let zalezoval. Vem rudi, da je živel pod raznimi imeni. Vse prizadevanje posvetiti v njegovo zasebno življenje je bilo zaman. Često sem razmišljal. Če se zanima Mandle tudi za Wardovo rodbino. Ljudje so govorili, da ima Ward zelo lepo ženo^ ki ne ve, da je mož zločinec. Stone je namršil obrvi in obujal spomine. — In mislim celo. da mi ie Mandle to povedal. Da, da, Mandle mi je to povedal. Sokrates ni hotel motiti njegovih spominov. Stone je nadaljeval: — Tri leta po Wardovi obsodbi je nas Mandle presenetil. Poročil se je namreč z vdovo, ki je imela iz prvega zakona otroka. Gospa Mandlejeva je bila zelo lepa. Ali si io poznal, Sok? Sokrates ie odkima-l z glavo. — Morda. — ie dejal zamišlieno, — je bila gospa Mandlejeva Jetheroeva žena. Bob ie pritrdil. — To ni tako fantastična misel, kakor se zdi. Ce ni vedela, kaj počenja men mož. tudi ni slutila, kakšna usoda ga je zadela. Mandle ni nikoli odnehal, če ie hotel kaj doseči. Morda jo ie prepričal, da ie njen mož po dolgi odsotnosti umrl. Jasno je. da jo je prisilil, da ga ie vzela, dasi je bil \Vard še živ. Zakai se pa ni pisala Templetonova? — To ie bil najbrž VVardov izmišljeni priimek, — je odgovoril Bob. — Ali ni to zanimiv primer? — Torej je Mollv VVardov a hči, — je dejal Sokrates. — Bože moj! Seveda je! Seveda ie! — je jecljal Bob Stone. i — In v tem je dovolj močan in pre- I nričevalen razlog za umor Mandleja. — Po teh besedah je zavladala grobna tišina. ' — Prav praviš, to je pravi razlog, — je pritrdil Stone. Naenkrat ie vstal. — Na izprehod pojdem in bom malo razmišljal o tem, — ie dejal. — Obvesti me, če kaj zveš o MolIy. Lex;ngton, ki je ves čas molčal, se Je končno oglasil. — Dejal si mi- naj te znova vprašam o nečem, kar me je že popoldne zanimalo. Sok, zakaj si bil tako vesel, da bodo večerni listi poročali o umoru Johna Mandleja? V veži se je začul ropot. Na pragu se je pojavila služkinja- — Gospodična Templetonova se je vrnila. — je zašepetala. — Tu imaš odgovor. — je dejal. Sokrates, toda Lex ie bil že na hodniku in je nekai šepetal bledi, prestrašeni MolIy. Mo!ly pripoveduje. — Je res? Je res? — je vpraševala. — Aha. prosim, recite, da ni res. — Je. — Sokrates je opazil, da besede »oče« ni hotela izgovoriti. Prikimal je z glavo. — Obžalujem, res je, gospodična Terrrpletonova, je dejal. — In tudi to je res, da ste ga našli na drevesoi? Znova je prikimal. — Ne morem razumeti. Ah, to je grozno! Segla je Bobu Stoneu v roko in Lex je bil ves srečen, videč, kako dolgo je držal nienn roko v svoji. — Mislim, da ste se vrnili zato, ker ste čitali poročilo o tragediji v večernih listih. — Da. slučajno sem čitala strašno vest. Seveda, večerne izdaje so jo prinesle, toda jaz sem zvedela o zločinu iz popoldanske izdaje, ki sem jo slučajno kupila. Sokrates io je prijel za roko in odve-del v salon. — Upam. da nam Vaj poveste, gospod ven a Templetonova. Dekle ic zmajalo z glavo. — Vem zelo malo in zato ne morem kdove kaj povedati. Izraz na nienem obrazu je bil zagoneten. — To je čudno, — je zašepetala komaj slišno. — Čemu se čudite? — Raie vam povem vse od začetka, — je dejala in odložMa klobuk. Lexing-ton ie vzel njen klobuk in ji pomagal sleči plašč. Sokrates. ki se ie skrivaj zabaval, si je mislil, da ie Lexington zelo nevaren, dasi se ie zdelo, da se Bob ne zmeni za niegove onzeliive poglede, s katerimi je spremljal vsak IVlofiVn korak . — Ko ste včeraj odšli iz svoje sobe, gospod Smith. me ie oče -rcsil, naj malo počakam. č°Š da mora crovoriti z menoj. Nazivala sem ga oče. *er>rav ga kot očeta nikoli nisem ljubila. Pwnal ie z menoj zelo grdo. p^ ve. da nočem govoriti o niem toda priznati moram, da se ni niti nafmani potru- Pred dvema i orna sem spoznala tu v okolici starejšega gospoda, ki je bil zelo prijazen z rneno'. Često sem hodila k niemn — K Jetheroeu, kaj ne? — je vprašal Sokrates in dekle je prikimalo. — Menda veste, da mi je kupil kolo. Mandleju sem to zamolčala, ker sem vedela, da bi se jezil. Ko ste torej odšli, me je Mandle neusmiljeno ozmerjal zaradi — — Zardela je in Sokrates je uganil, da je bila njena prijaznost napam Lexingtor.u vzrok Mandlejcvega ogorčenja — zaradi nečesa, kar ga je zelo jezilo. Dejala sem mu. da pojdem od hiše in odgovoril mi je. da lahko grem takoj. Preoblekla sem se torej in odšla. — Videl sem vas. — Videli ste me? — ie vprašala presenečeno. — Ali ste gledali skozi okno? — Oba sva gledala skozi okno, — je odgovoril Sokrates. — Nadaljujte, prosim. — Tako* sem pomislila, da je Jethe- roe edini človek, h kateremu bi se lahko zatekla. Vedno mi je prigovarjal, naj pridem kar k njemu, če bi hotela od hiše. Dejal je, da mi bo dal denarno podporo. — Trenutek, prosim, — jo je prekinil Sokrates. — Ali sta imela dogovorjene signale? — Signale? — je vprašala začudeno. — Vi in Jetheroe? Odkimala je z glavo. — Ne vem. kaj mislite s tem. — Mislim. da poznate Morsejeve znake. — Ne, — se je zasmejala. — Nikoli se nisem učila telegrafije. — In nikoli mu niste ničesar sporočali s s;gnali? — Ne. — ie odgovorila presenečeno. — Niti on vam? — Tudi ne. A tudi če bi mi bil signaliziral, bi ga ne bila razumela. Lokomotiva z lastno elektrarno V Kanadi vozi lokomotiva z lastno električno energijo, ki pomeni v železniškem pretu pravo revolucijo. Na progi kanadskih narodnih železnic med Brockville in Lellevil'e vozi lokomotiva povsem nove konstrukcije ki pomeni v železniškem prometu pravo revolucijo. To je znatno izpopolnjena lokomotiva na potro^jsko - električni pogon. Petrolei goni motor, ki je spo jen z generatoriem. v katerem se proizvaja električna energija za štiri električne motorje. Ta lokomotiva ima mnogo prednosti in ie prikladna za tovorne in za brzovlake Na prvi pogled ie podobna normalnim lokomotivam kanadskih železnic. Stroj se da zelo lahko upravljati. Stroievodia usmerja hitrost lokomotive z ročico kakor pri tramvaju. Nasprotni tok in zračne zavore pomagajo regulirati hitrost. Razni merilni instrumenti kažejo točno voltažo. zalogo petroleja in pritisk. Lokomotiva obstoja iz dveh povsem neodvisnih delov. Zaenkrat ie v prometu samo enostavni tip nove lokomotive, ki tehta 325 ton. Na robu lokomotive je montiran generator, s pomočjo katerega se kurijo osebni vagoni. Štirje elektromotorji gonijo lokomotivo. Motor, ki ga goni petrolei. ima 200 TiP. Ta motor goni generator. Ko se vlak na postaja ustavi, dehiie motor na petrolej dalje in proizvaja električno energijo. FJektrični motorji razvijaio veliko energijo, tako da se da porabiti nova lokomotiva za naihitrejše vlake. Vsaka edinica lokomotive nosi 40°0 kg pe-troleia za pocron motorjev. 6000 kg vode za paro. 1500 kg vode za hiadilmke. 500 kg olja za mazanje in 1500 kg peska. Zalosra petroleja zadostuje za pogon motorjev in segrevanje parnih kotlov za 12 ur. Na vsakem delu lokomotive dvojnega tipa ie motorna črnalka. ki črpa petrolej in oVie v posode motorjev. Zaloga vode zadostuie za ogrevanje normalnega vlaka 6 do 12 ur. Prednosti nove lokomotive pridejo do veljave najbolj v hladnih kanadskih krajih. Nedvomno se bo pa nova lokomotiva uspešno uveljavila tudi v mednarodnem prometu, ker vozi z veliko brzino Prva lokomotiva z lastno elektrarno ie fe dosecrln dva svetovna rekorda ?n sicer med vožnio iz Montre-ala do Vnncouveri kjer ie prevozi'a v 57 urah 2q47 mili To je doslei naidaljša vožnja brez oreslodka v zgodovini že-'eznic Nova lokomotiva im?i pa še več-io kapaciteto in lohko prevoz^ brez oristankn še daljše nroge Električna en^rgiia. ki io nroizvaia nova lokomotiva, bi zadostovala za razsvetljavo malega mesta. ocrevami stroj bi na lahko ogreval veliko moderno stanovanjsko hišo. Svatba, ki je veljala 35 milijonov V Pleasanrville pri Newyorku se je vršila te dni poroka Estele Manville z grofom Folke Bernadotte iz švedskega kraljevskega rodu Ženin je nečak sedanjega švedskega kralja. Priča pri njegovi svatbi je bil kraljev vnuk in bodoči prestolonaslednik princ Gustav Adolf. Iz tega je razvidno, da se je kra'jev nečak poročil s plebeiko s kraljevim dovoljenjem Toda tudi nevesta je «kraliica». Njenemu očetu Edvardu Manvillu pravijo v Ameriki asbestni kralj, ker ima v rokah vso industrijo asbesta. Vso veleindustrijo in veletrgovino v Ameriki so si razdeli'i finančni magnati. Svatba Manvillove hčerke s kraljevskim princem je bila več nego kraljevska, kajti sam švedski krali bi ne mogel prired;ti svoji hčerki tako si-iaine gostije. Samo svatba hčerke ameriškega asbestnega kralja je stala nad 35 milijonov Din. To je bila največja družabna prireditev letošnje sezone v Ameriki. Poroki je prisostvovalo 17 najodličnejših švedskih plemičev. Najbrž so vsi upali ujeti kako ameriško zlato ribico, kakor jo je ujel kraljev nečak. Nevesta je imela družice iz najbogatejših ameriških rodbin. Pred oltar so jo spremljale Rocke-fellerjeva, Vanderbiltova, Simonsova, Astorova in hčerke raznih drug'h mag-natov. Gostija je bila prirejena za tisoč gostov. Takoi po poroki sta odpotovala novoporočena v Evropo v Tta-lik> in v Pariz, od koder se napot;ta v Monte Cario, kjer se je grof Bernadotte lani pozimi seznanil s svojo dolarsko princeso. KIJ (UČ Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Zaroka angleškega prestolonaslednika Pariški listi poročajo, da se princ VValeški ni vračal naglo samo k svojemu bolnemu očetu, marveč tudi v naročje svoje tajne zaročenke. Angleški prestolonaslednik se je baje zaročil z lepo Ano \Vellensley iz rodu vojvod VVellington. Prinčev roman se vleče že od lanske zime. Takrat je prišla lady Ana Wellensby kot 18 letno dekle prvič v družbo. Bila je prvič povabljena na dvor in predstavljena kraljici. Dvorni krogi so takoj opazili, da se prestolonaslednik zanima za mlado lepotico in da ji navdušeno dvori. Princ je navdušen plesalec in za lady VVellens ey se je zanimal tem bolj. kjer je tudi ona izvrstna plesalka. Nekai časa sta prestolonaslednik in lady Wel!ensby občevala več ali manj oficijelno, kmalu sta se pa na tihem sporazumela in zaročila. Toda ang'eški prestolonaslednik je znan kot trdovraten samec in zato je odpotoval v Afriko v nadi, da mu vroče podnebje prežene vso ljubezen. Toda v Afriki ni našel zdravila proti ljubezni in tako se je vrni!, da pove svojemu očetu, da je zaročen. Lady Ano opisujejo kot črno-lasko žgočih temnili oč" in visoke vitke postave. Njen oče, lord Douro. je najstarejši sin pravnuka zmagovalca v bitki pri VVaterloo vojvode VVellington-skega. V angleškem plemstvu ima vsak član drugačno ime. Oče prestolonasled-nikove neveste lord Douro postane vojvoda VVellingtonski šele po smrti svojega očeta. Pariški listi poročajo, da je sprejela angleška javnost vest o prestolonaslednikov]" zaroki z navdušenjem, kajti Angleži ne marajo tujih princes. aa Kongresnem trgu 15 pri NOVAK-U v spec. trgovini sukna N.AlBOL|t ttAjUGODNElr/ l>oud stoti za suknie oa . Dm i S* - Mandarin n črna sukna od ... . „ 165'— Mareneo n kamgarn črni za plesne in večerne obleke od „ 224*— Modni ivamoami za obleke od . . . „ 148'— Športn sev^oti volneni od ..«..„ 72*— Kasti a n veour za damske plašče (prej Din 195'—) „ 142- Schro!«ov siton 80 cm širok komadi po Din 23'—, m a Din 13'5i 'nmepna in praktična Božična in novoletna davila i Šivilj* vzamem na dom takoj. Naslov v upravi Slov. Naroda. 2705 Puhasto pene razpošiljam po povzetja najmanj 5 kg po Dio ft kg Izkoristite pri Eko, dokler traja zaloga L. Bro- zovtć. Zagreb, Ilica 32. Kemi£k<; 5K*!irca oerla 109 'T Galoše in snežne čevlje dobro poorafvlaati zna edino le strokovnjak čevljar. Nestrokovnjak, to ;e ne iz učen čevljar, kvari obutev m nogo, s tem se >tež.koča hoja, kar oz'.ovo!}- človeka Da se izognete tem nadlogam va da si prisodite denar, dajte gumijasta obuvala popravljati v Prvo strokovno delavnico Avgust Škof. Igriška ul. 2. 2704 L 1 J (Ujmo m jt Bitji ttfa> fttf 9 ta*«* tajnu* mit i j Pilila lnrti)!i ttftt H pum J prenavlja čist) te osvežuje kri izholišfl slahe oreSavo. »labotnc delovanje crevea, oap h«>va-ranie, »Kolenja mokračn? kisline, {eter žoles ir zoiČni kamen Vzp«-dhui* ipetit i© izborne 'ičin» Bosencorfer Ho zl & Hditimann, F6rstep, Stingl so nesporno na;botiši Dobite jih za na manjše obroke le pn ivrdki Alfonz Breznik bubhana, Mestni trg 3. specijalna tovarna strojev za obdelavo lesa KLEIN & STIEFEL v Fuldi zastopnik Peter Angelo, Ljubi ana Gledališka ulica, 4/1. Specijaliteta mizarski m kotarski stroji oosasnezn) m v vsaki kombioacl! - vdelanimi elektromotori! I pogon brez iermena) kakor udi vsi strop za iermensk oogon Dolgotrajen kredit brez menične podlage Zahtevajte ponuduo au brezp.ačm oDisk /.asiopuika Urejuje: Joaip Zupančič. — Za ^Narodno tiskarno: Fran JezerSek* — Za upravo in insera^ni del lista: Oton Christot. — Vsi v Ljubljani. 36 10