ANK E TA
Obkrožite ustrezni odgovor
1.	Ali se strinjate s sedanjim poslovnim časom za
hotele in kavarne (od 5.30 do 3. ure)....................................... DA NE
2.	Ali se strinjate s sedanjim poslovnim časom za restavracije, gostišča, zasebne gostilne in
buffete (najdaljši: od 6. ure do 24. ure, najkrajši:
od 7. ure do 21. ure) ............................................................................ DA NE
3.	Ali se strinjate s predlogom, da se skrajša poslovni čas za hotele in kavarne in sicer
od 6. ure do 24. ure.......................................................„...,.„,................... DA NE
4.	Ali se strinjate s predlogom, da se skrajša poslovni čas za restavracije, gostišča, zasebne
gostilne in buffete in sicer od 6. ure do 22. ure............ DA NE
5.	Ali se strinjate, da so nočni lokali (dancing, bar)
odprti do 3. ure ......................................................................................... DA NE
6.	Imate drugačne predloge?...................................................................-...:........................
Sodelujte s svojimi predlogi, da bo lahko svet za turizem in promet izbral najustreznejši poslovni čas, ki bo odgovarjal večini!
ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA f LIGNITA VELENJE. — OD I. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE.
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUBAN NARAKS
TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAVŽ
24. februar 1966 — LETO II. — ŠT. 4 (22)
CENA 30 NOVIH PAR ALI 30 STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
ŠE ENA ŽELJA ŠMARČANOV
Občani Šmartna ob Paki se kaj radi poslužujejo avtobusa, ki vozi skozi Gorenje ob 7 in 10 minut Ta je namreč zelo prikladen za razne drobne opravke / v Šoštanju in Velenju. Nerodna pa je stvar v toliko, ker morajo pešačiti 3 km daleč, namreč iz Šmartnega v Gorenje. Kaj ko bi Izletnik Celje, kateri opravlja promet na tej progi, preusmeril avtobus v toliko, da bi šel preko Letuša in Šmartna proti Gorenju in tu dalje v Velenje. Res, da bi bila pot nekoliko daljša, vendar bi se bolj splačalo, saj na Gorenjskem klancu ni skoraj nič potnikov.
Pričakujejo polno razumevanje Izletnika Celje in se toplo priporočajo za to spremembo.
P. L.
OBČNI ZBOR GASILSKEGA DRUŠTVA ŠOŠTANJ
ODLIKOVANJE ZA DELO
šoštanjski gasilci so imeli prejšnji mesec 87. redni letni občni zbor na katerem so poročali o svojem delu.
Lani so posvetili precejšnjo skrb vzgoji kadrov. Imeli so 22 dnevnih suhih vaj, 12 dnevnih mokrih vaj, sektorsko nočno vajo v Šmartnem ob Paki, več rednih vaj za člane, mladince in pionirje, 50 tekmovalnih vaj za mladince in pionarje in 21 sestankov s predavanji za člane. Tako se je preteklo leto udeležilo vaj in sestankov s strokovnimi predavanji skupaj 1947 gasilcev s povprečno udeležbo 17,2 na vajo in porabljenim časom 34,4 ure.
Sodelovali so tudi s pionirsko in mladinsko desetino na občinskem tekmovanju v Šmartnem ob Paki in zavzeli tretje mesto. Desetina članov pa je na conskem tekmovanju v Laškem dosegla tudi tretje mesto.
Za gasilski teden so imeli vaje z gasilskim orodjem in predavanja o preventivnih ukrepih na obeh šo-štanjskih osnovnih šolah.
Lansko leto so gasili pet požarov: enega v kopalnici, sobni požar, gospodarsko poslopje in dva gozdna požara, škode pri vseh požarih je bilo za 5.150 N dinarjev, obvarovali pa so za 95.000 N dinarjev imetja, brez vrednosti gozdov.
Preteklo leto so šoštanjski gasilci skrbeli za preventivo s požarno varnostnimi pregledi stanovanjskih zgradb, gospodarskih poslopij, delavnic in skladišč. Poleg tega pa skrbijo še, da so brezhibno uporabni hidranti vodovodnega omrežja, gasilni aparati v lokalih, skladiščih in stanovanjskih zgradbah.
(Nadaljevanje na 2. strani)_
Razgovor s poslanci
Zvezni in republiški poslanci iz našega področja so imeli pre-^kli teden v Velenju razgovor s predstavniki gospodarskih in družbeno političnih organizacij.
a razgovoru so bili zvezni poslanci —• Franc Ocvirk, Jože Turnšek, Zofka Stojanovič in Magda Jarli ter republiški poslanci — Franc Siinonič, Ludvik Mali, Ivan Cestnik, Hubert Mrav-Ijak in Franc Tesovnik.
Poslanci so seznanili predstavnike naše občine s pripravami in vsebino zakona o zunanji trgovini ter z načrtom retorme šol druge stopnje, odgovorili pa so tudi na njihova številna vprašanja.
Udeleženci razgovora iz gospodarskih organizacij so poslance seznanili z izvajanjem gospodarske reforme v naši občini in opozorili na nekatere slabosti. Menili so, da bi bilo potrebno nekatere gospodarske posege hitreje in načrtne je reševati zlasti takrat, ko nastopi poslovna potreba. To pa vedno ne zavisi le iod gospodarskih organizacij in de-fovnih kolektivov.
Predsednik SFRJ Josip Broz-Tito je šoštanjske gasilce odlikoval z ordenom.
Komunalni zavod zaposlovanja je v Velenju
Na prvi seji skupščine komunalne skupnosti zaposlovanja, ki je bila v Velenju, so ustanovili komunalni zavod za zaposlovanje s sedežem v Velenju. To skupnost so ustanovile občinske skupščine Mozirje, Velenje, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd in Radlje ob Dravi. Člani skupščine so obravnavali poročilo o delu prejšnjih zavodov za zaposlovanje v Dravogradu in Velenju. Poleg tega so imenovali komisijo za prenehanje dosedanjih zavodov, ki bo prenesla materialne in finančne pravice ter obveznosti na novi zavod v Velenju.
tanj, Ivana Aristovnika — dijak rudarskega šolskega centra Velenje, Petra Bernada — sekretar tovarne usnja Slovenj Gradec, Vikico Puš-nik — referentka za skrbstvo skupščine občine Slovenj Gradec, Franca Švaba — direktor podjetja »Nova oprema« Slovenj Gradec, Maksa Nabernika — gozdarski tehnik gozdne uprave Mislinje, Fran j a Fli-sa — hidroelektrarna Vuhred, Huberta Encija — direktor tovarne lesonita in lepenke Podvelka, Marijo Peroš — sekretarka ObK ZMS Radlje ob Dravi, Alojza Jenka — obratovodja »Elkroj« Mozirje, Edi-ja Hermana — sekretar gozdnega gospodarstva Nazarje, Franca Lesnika — sekretar gozdnega gospo-
darstva Dravograd, Maksa Šavca nedagoški svetovalec pri zavodu za PPS Dravograd, Karola Dretnika — GG obrat črna na Koroškem, Borisa Feldina — ravnatelj osnovne šole »Prežihov Voranc« Ravne na Koroškem«, Franca Goloba — uslužbenec personalne službe železarne Ravne, Franca Jelena — uslužbenec rudnika Mežica, Lenčko Kugovnik — uslužbenka komunalnega podjetja Prevalje, Jožeta Laznika — uslužbenec kmetijske zadruge Prevalje in Ivana Strmčnika — uslužbenec »Tero« Prevalje.
Za predsednika skupščine so izvolili Franca Vrtačnika, za v. d. direktorja komunalnega zavoda za zaposlovanje pa so imenovali Franja Cepina.
Na seji skupščine so tudi določili minimalni znesek denarnega nadomestila. Najmanjše denarno nadomestilo bo začasno 200 novih dinarjev.
20 let predsednik sodišča
Miran Topolovec
25. januarja je minilo dvajset let od kar so tovariša MIRANA TOPOLOVCA imenovali za predsednika okrajnega sodišča v Šoštanju. Le za kratek čas je zapustil to delo.
Bil je premeščen v Beograd k ministrstvu pravosodja FLRJ, čez nekaj mesecev pa se je vrnil nazaj, za nekaj časa v Gornji grad, potem pa na prejšnje delovno mesto.
Tovariša Topolovca pa ne poznamo samo kot predsednika sodišča, temveč ga predvsem dobro poznamo kot aktivnega družbenopolitičnega delavca. Ne bi mogli našteti vseh družbenih funkcij, ki. jih je vestno opravljal, ker jih je v tem dvajsetletnem obdobju, odkar je na našem področju, preveč.
Naj mu ob njegovem delovnem jubileju iskreno čestitamo in zaželimo nadaljnje uspešno delo in srečno življenje.
Izvolili so tudi predsednika in njegovega namestnika nove skupščine ter imenovali v. d. direktorja komunalnega zavoda za zaposlovanje.
Občinske skupščine, ki so ustanovile skupnost zaposlovanja s sedežem v Velenju, so izvolile v skupščino te skupnosti naslednje tovariše: Lojza Batiča — referent kadrovske službe TGO Gorenje, Marjana Salobirja — psiholog rudnika lignita Velenje, Franca Vrtačnika - sekretar ObK ZKS Velenje, Teodorja Jelena — pravni referent rudnika lignita Velenje, Franca Novaka — socialni delavec rudarskega šolskega centra Velenje, Miha Ber-ločnika — Skladiščnik tovarne usnja Šoštanj, Eda Hudovernika — referent za HTZ termoelektrarne šoš-
Franc Vrtačnik je predsednik skupščine skupnosti zaposlovanja.
KAKŠEN NAJ BO POSLOVNI ČAS GOSTINSKIH LOKALOV?
Svet za blagovni promet in turizem pri Skupščini občine Velenje je pred nedavnim razpravljal o poslovnem času gostinskih in hotelskih lokalov. Člani sveta so bili mnenja, da so ti lokali predolgo časa odprti.
Veljavna občinska odredba namreč določa, da so lahko hoteli in kavarne odprte ne glede na letni čas od 5,30 do 3. ure,zjutraj. Turistične sobe se lahko oddajajo ves dan. Restavracije, gostišča, zasebne gostilne in bu-ffeti imajo najdaljši obratovalni čas od 6. do 24. ure in najkrajši obratovalni čas od 7. do 21. ure. Ob sobotah in nedeljah ter državnih praznikih lahko ti gostinski lokali podaljšajo poslovni čas največ za 1 uro.
Kadar praznujemo državne praznike dva dni so hoteli, kavarne, restavracije, gostišča, zasebne gostilne in buffeti lahko odprti vso noč.
Na seji sveta ,za blagovni promet in turizem so predlagali, da se skrajša poslovni čas za hotele in kavarne od 6. ure do 24. ure; za restavracije, gostišča, zasebne gostilne in buffete pa od 6. do 22. ure. Nočni lokali (dancing, bar) pa naj bi bili odprti do 3. ure.
Ker se člani sveta za blagovni promet in turizem niso mogli dokončno odločiti glede poslovnega časa gostinskih in hotelskih lokalov objavljamo anketo z željo, da bi občani velenjske občine povedali koliko časa naj bodo odprti posamezni obrati.
Prosimo, izpolnite spodnjo anketo, jo izrežite in v kuverti pošljite do 5. marca na naslov: ŠALEŠKI RUDARf — uredništvo, Velenje, p. p. 89. Anketne liste lahko prinesete tudi sami v uredništvo lista.
t
Odlikovanje za delo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Gasilsko društvo ima v operativi pri preventivni in represivni službi višjega gasilskega častnika, gasilskega častnika, tri podčastnike, podčastnico, desetarja mladine in pionirjev, referenta za žene in saniteto, gospodarja in orodjarja, sedem gasilskih strojnikov in šest šoferjev. Vsi so redno zaposileni v raznih delovnih organizacijah. Skupaj ima gasilsko društvo 38 izprašanih gasilcev in 2 gasilki.
Za občinski praznik so s pomočjo dotacije občinske gasilske zveze in kolektiva termoelektrarne Šoštanj obnovili gasilski dom. Pri tej obnovi so člani naredili 586 delovnih ur. Poleg tega pa so za požare, vaje in strokovno vzgojo porabili še 4.554 prostovoljnih ur. Ce bi delovno uro računali samo po 2 N dinarja potem so lani člani gasilskega društva Šoštanj prispevali 10.280 N dinarjev za družbeno polarno varnost.
Gasilsko društvo so v Šoštanju
ustanovili junija 1879. leta. V tem času so zelo uspešno gasili požar v šoštanjski usnjami leta 1906, požar, ki je zajel mesto Slovenj Gradec leta 1910. Sodelovali so tudi pri velikem gozdnem požaru na Mozir-ski planini in pri požaru hmelj arne v Žalcu. Na domačem področju pa so bili uspešni, ko je gorelo v tovarni gospodinjske opreme na starem jašku in dvakrat v termoelektrarni Šoštanj. Omeniti pa ne moremo še vseh ostalih obsežnejših ali manjših požarov pri katerih so u-spešno sodelovali gasilci iz Šoštanja.
Ob 100-letnici jugoslovanskega gasilstva je predsednik SFRJ Josip Broz-Tito odlikoval gasilsko društvo v Šoštanju z ordenom za zasluge za narod s srebrno zvezdo. Za uspešno akcijo in pomoč pri poplavi v Šoštanju, dne 4. junija 1954 je društvo dobilo republiško gasilsko odlikovanje I. stopnje. Člani društva pa so ob poplavi v Celju dobili od okrajnega ljudskega odbora diplome za njihovo požrtvovalnost.
M. V.
Franc melanšek je bil rojen 12. 2. 1896 v Ljubnem v Savinjski dolini. Bil je sin usnjarja, ki se je leto dni po rojstvu sina Franca preselil v Velenje in nadaljeval z usnjarsko obrtjo.
NAŠI JUBILANTI
VSO SKRB DELU Z MLADINO
RACIONALIZATORSTVO NAJ BO POŠTENO NAGRAJENO - MLADE RUDARJE NAUČITI VARNEGA DELA - ŠTUDIJ MLADIH RUDARJEV SE NAJ NE KONČA PRI NAZIVU KVALIFICIRANI KOPAČ
Pred nedavnim so imeli člani ZKS v rudarskem šolskem centru delovno konferenco. Udeležila sta se je tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Ivo Jamnikar in direktor rudnika lignita Velenje Ludvik Mali.
Že poročilo sekretarja RŠC je zajelo domala vso problematiko tega vzgojnega zavoda. V RŠC so štiri osnovne organizacije s 113 člani ali 23,6 odstotkov članstva delovne skupnosti.
Na konfrenči so jasno nakazali potrebo po temeljitem 'strokovnem in pedagoškem izobraževanju vzgojiteljev, ki vzgajajo nad osem sto mladincev. Predvsem bodo morali bolj kot doslej skrbeti za strokovno in pedagoško izpopolnjevanje učiteljev praktičnega pouka. Učenca, ki dela v jami, je treba naučiti varno delati. Vse varnostne mere mu morajo preiti v meso in kri. Na šolskih deloviščih naj se mlad rudar čim bolj izpopolni, da bo pozneje kos vsem naporom in da bo znal predvsem praktično upoštevati tisti del znanj, ki govorijo o varnosti. Pohvalno je, da v tem kolektivu v minulem letu niso imeli težjih nesreč.
Naloge kolektiva tudi v prihodnje niso majhne. Navedimo le rekonstrukcijo jame v Škalah, ki terja nemalo naporov. Delovišča rudarskega šolskega centra postajajo četrti premogovnik po velikosti v Sloveniji. Ni torej čudno, če so na konferenci z enako prizadevnostjo obravnavali družbeno-ekonomsko problematiko.
Perspektive v nadaljnji izgradnji rudarskega šolskega centra niso še popolnoma jasne. Konferenca tega ni mogla upoštevati, vendar je popolnoma jasno začrtala nadaljnje naloge, ki jih imajo komunisti v šolskem centru. Tako poročilo kot razprava sta močno poudarjala nadaljnje in poglobljeno ideološkopo-litično delo v celotnem procesu vzgoje in izobraževanja.
Komisija za sklepe, ki so jo izvolili na delovni konferenci, je jasno formulirala tri osnovne sklepe. Na prvem mestu je izobraževanje. Ne samo učenci, pedagoško in strokovno Se bodo morali izpopolnjevati tudi tisti, ki vzgajajo mlade. Aktivno spremljanje in reševanje družbenoekonomske problematike mora biti sestavni del izpopolnjevanja vseh članov. Mimogrede naj omenimo, da so se v razpravi ogrevali za spremembo pravilnika o racionalizator-stvu in novatorstvu. Ta naj bo tak, da bo dostojno stimuliral in vzpodbujal slehernega člana kolektiva, ki bi na tem področju uspel izboljšati delo. Na vsak način pa mora biti racionalizacija uporabna!
Vse bolj mora biti aktivno delo članov osnovne organizacize ZKS pri sprejemanju novih članov. Zlasti se naj člani zavzemajo za delo mladinske organizacije. Njeno delo naj postane še bolj vsestransko. Delo rudarskega šolskega centra je tesno povezano z rudnikom lignita
jo predsednika še danes. Poleg tega pa je bil kot gasilski častnik tudi član Okrajne gasilske zveze v Šoštanju. Sedaj je član občinske gasilske zveze Velenje, član nadzornega odbora in član večih komisij.
Delal pa ni samo v gasilskem društvu in njegovi stroki. Po osvoboditvi je bil 12 let odbornik okrajnega ljudskega odbora Šoštanj in 7 let odbornik mestnega ljudskega odbora Velenje, kjer je opravljal razne naloge.
Za požrtvovalno, nesebično, vztrajno in dolgoletno delo v gasilstvu je sprejel od gasilske zveze Slovenije gasilsko priznaje I. stopnje in od gasilske zveze Jugoslavije priznanje gasilske zvezde II. stopnje. Poleg teh pa je dobil še številna druga priznanja in diplome.
Ob njegovem 70-letnem življenjskem jubileju mu iskreno čestitamo in želimo še naprej uspešno delo.
M. V.
Velenje. Tega smo lahko samo veseli. Načeta misel, da se je treba posvetiti tudi tistim mladincem, ki zapuščajo triletno šolanje in jih nadalje oblikovati, je treba samo pozdraviti.
Še je bilo predlogov in mnenj. V RŠC deluje tudi rudarska tehniška šola. Pravilna je ugotovitev, da so doslej vse premalo skrbeli za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje rudarjev. Ni dovolj le stopnica do kvalificiranega kopača. Bolj na strežaj je treba odpreti duri vsem tšštirn, ki se želijo šolati dalje. Zato bodo v prihodnje sprejemali v tehniško šolo predvsem rudarje, ki so se uveljavili v praktičnem delu in bodo z diferencialnimi izpiti lahko štrudirali v odgovarjajočem razredu tehniške šole.
Kaj naj bi še napisali o konferenci? Nič ni bilo mprečega, dolgočasnega. V-saka beseda je bila na mestu. Razprava konstruktivna. Zdelo se je, da je bila res prava delovna konferenca in da so ljudje, ki so bili navzoči, res tudi v prihodnje pripravljeni temeljito delati. Takih konferbnc bi si želeli še več, saj temljito osvetlijo vso problematiko, brez skrivanja brez subjektivnih tendenc. Hkrati pa jasno nakažejo nadaljnjo pot, ki bo zahtevala vse več resnega in odgovornega dela komunistov v »kovačnici« mladih.
Cilj ankete pri uvajanju 42-urnega delovnega tedna je bil predvsem, da dobijo neposredno od proizvajalcev njihovo mnenje o skrajšanju delovnega časa. Istočasno pa tudi konkretne podatke o možnih notranjih rezervah, ovirah za nemoteno delo in ukrepih, ki so potrebni za nadomestitev izgubljenega časa.
S konkretnimi vprašanji so zajeli področje celotne delovne problematike s posebnim poudarkom tistih problemov, za katere smatrajo, da so problematični.
Namen ankentiranja pa ni bil samo v zbiranju o notranjih rezervah, ampak poleg tega še informirati delavce o akciji za prehod na 42-urni delovni teden. S tem hočejo pridobiti delavce za aktivno sodelovanje in vzbuditi pri njih odgovornost za predvidene rezultate.
Ankentirali so eno tretjino vseh članov delovnega kolektiva. Anketa pa je bila anonimna. Na anketo je odgovorilo 250 anketirancev ali 91 odstotkov od skupnega števila artkentiranih.
Rezultati so na posamezna vprašanja naslednji.
S prehodom na 42-urni delovni teden se strinja 98,4 odstotkov anken-rancev, da se izvrši prehod takoj pa predlaga 77,1 odstotkov ankenti-ranih članov kolektiva.
Zaradi skrajšanega delovnega časa smatra 96,5 odstotkov ankentirancev, da proizvodnja ne bo nižja. Odgovor je zanimiv predvsem glede istališča in zatrditve neposrednih
Franc Melanšek
V osnovno šolo je Franc hodil v Velenju in se pri svojem očetu izučil usnjarske obrti. Ko je bil star 19 let je moral oditi v avstrijsko vojsko in kot artiljerec sodelovati v I. svetovni vojni. Najprej se je bojeval na Karpatih nato na albanski fronti, kjer je dobil malarijo in se zdravil v vojaški bolnišnici v Pardibucah. Po ozdravitvi je moral nazaj na albansko fronto. Tu so ga ujeli in poslali kot ujetnika v Italijo od koder se je vrnil 31. 12. 1918 leta. Doma je bil samo 15 dni, nato pa je moral spet obleči vojaško suknjo in oditi na koroško fronto, kjer je bil Majstrov borec vse do decembra 1919. leta.
Leta 1920 se je včlanil v gasilsko društvo Velenje, naslednje leto pa so ga že izvolili za poveljnika. Položaj poveljnika in skrb za požarno varnost ter vzgojo gasilskih operativnih kadrov je opravljal kar 26 let. V tem času je Franc Melanšek kot požrtvovalni gasilec vzgojil okrog sebe dobre gasilske kadre, ki so ga kasneje zamenjali. Vse od leta 1947 je predsednik gasilskega društva Velenje. Čeprav je upokojenec in star 70 let opravlja funkci-
JOŽE ZAGER je preživel svoja otroška leta na očetovi kmetiji v Topolšici, kjer je bil rojen 23. 2. 1896. leta.
Osnovno šolo je končal v Topolšici. Po končani šolski obveznosti pa je pomagal očetu na kmetiji vse dotlej, dokler ga niso na začetku 1915. vpoklicali v avstrijsko vojsko, kjer je bil kot artiljerec na soški in tirolski fronti vse do konca vojne. Kmalu zatem je odšel na koroško fronto. Leta 1921 pa se je zaposlil kot gozdni delavec.
Jote Zager je soustanovitelj gasilskega društva v Topolšici, katerega so ustanovili novembra 1931. leta. Na ustanovnem občnem zboru so ga takoj izvolili za poveljnika. To dolžnost je opravljal vse do leta 1959. Vzgojil je veliko dobrih gasilcev, ki skrbijo za požarno varnost na svojem okolišu. Močno si je prizadeval, da so 1933. leta zgradili nov gasilski dom, da so gasilci v Topolšici 1932. leta odkupili od gasilskega društva Šoštanj ročno gasilsko brizgalno, da so 1938. leta kupili motorno brizgalno in vso ostalo potrebno opremo.
Po vojni so pod njegovim vodstvom preuredili avtomobil v gasilski moštveni voz, razvili društveni prapor in poleg gasilskega doma Zgradili dvorano ter druge prostore za vse družbene organizacije. Pri tej gradnji je naš jubilant Jože naredil preko 400 prostovoljnih delovnih ur. Poleg tega pa je še hišnik in gospodar doma.
V času narodnoosvobodilne borbe je vsestransko in materialno podpiral osvobodilno gibanje. Pri njem so se leta 1944 zdravili borci Kari Primožič-Cvetko, ki je ležal pri njemu dva meseca ter Tone Der-mol in Ivan Krivec. Zdravil pa jih je zdravnik dr. Okolukolak. Poleg
tega pa so na njegovem domu našli zavetišče mnogi borci, terenci in aktivisti. Pomagal je prenašati ranjence iz Topolšice v Savinjsko dolino v partizansko bolnišnico.
Za delo v gasilstvu je že pred vojno prejel srebrni križec, sedaj pa od gasilske zveze Slovenije gasilsko priznanje I. stopnje in. dva priznanja II. stopnje ter od gasilske zveze Jugoslavije odlikovanje gasilske zvezde II. stopnje. Poleg tega pa je sprejel več diplom občinske gasilske zveze ter številna priznanja od društva.
Letos, ko praznuje Jože Zager 70-letnico življenja, smo mu za njegovo aktivno delo v gasilstvu in drugih družbenih organizacijah hvaležni. Kličemo mu še na mnoga zdrava leta.	M. V.
Jože Zager
REZULTATI ANKETE 0 SKRAJŠANEM
DA BI LAHKO PROUČILI MN ENJA, PREDLOGE IN MOŽNOSTI PREHODA NA SKRAJŠANI DELOVNI CAS, JE PO SKLEPU CEN-TRALNEGA DELAVSKEGA SVETA PODJETJA, KOMISIJA, KATERA SESTAVLJA ELABORAT O MOŽNOSTIH PREHODA, ANKETIRA ČLANE KOLEKTIVA TOVARNE GOSPODINJSKE OPREME »GORENJE« VELENJE.
proizvajalcev, da do zmanjšanja ne bo prišlo, oziroma, da je izpad možno nadoknaditi.
Skrajšanje delovnega tedna predlaga 92,5 odstotkov ankentirancev, medtem ko je 5,5 odstotkov ankentirancev mnenja, da se skrajša delovni dan.
Težnja po skrajšanem delovnem tednu je razumljiva že zavoljo tega, ker je več kot polovica članov kolektiva vezana na prevoz in bi v nasprotnem primeru izgubili znaten del prostega časa pri odhodu in prihodu na delo, predvsem zaradi izmenskega dela. Prednosti skrajšanega delovnega tedna so torej predvsem v tem, da se ne menja delovni ritem. Povečan prosti čas pa nudi večje možnosti za rekreacijo, daljši počitek in sprostitev, delavci pa pridobijo še dodaten prosti čas, ki ga sicer porabijo za pot v službo in iz službe.
Skrajšani delovni teden omogoča podjetju prihranek dela splošnih stroškov. Remont in vzdrževalna dela lahko opravijo brez zastojev, odpade pa nadalje še priprava, pospravljanje in čiščenje delovnih prostorov pri takšni razporeditvi delovnega tedna.
V anketi so bila postavljena tudi vprašanja organizacije dela, odpravi ovir na delovnih mestih in podobno.
Odgovori ankentirancev na ta vprašanja so zanimivi, ker nakazujejo možnosti koriščenja notranjih rezerv, predvsem z izboljšanjem organizacije dela.
Na vprašanje kaj bi po mnenju anketirancev najbolj učinkovalo na povečano storilnost na delovnem mestu, smatra 52,4 odstotkov ankentirancev, da je potrebno izboljšati organizacijo dela, 20,9 odstotkov pa smatra, da je povečano storilnost možno doseči z rednim in stalnim vzdrževanjem strojev in naprav.
Zanimivi so zaključki ank^tf na vprašanje ovir na delovnem mestu, kjer odgovarja 38,8 odstotkov, da so temu vzrok pogoste menjave dela 9-8 odstotkov pa prišteva med ovire nejasno navodilo za delo. Da na delovnem mestu ni ovir je odgovorilo 29 odstotkov ankentirancev.
Kot glavni vzrok zastoja navaja 35,8 odstotkov ankentirancev »čakanje na material in polizdelke«, 21,3 odstotkov pa predpisuje kot vzrok zastoja v tem vprašanju okvari strojev in orodja.
Manjšo porabo materiala na delovnih mestih bi bilo možno doseči po mnenju 23,3 odstotkov anketirancev boljšo kvaliteto orodja in strojev, 25,9 odstotkov ankentirancev pa je mnenja, da je to možno doseči s kvalitetnejšim materialom in polizdelki. V tem vprašanju je nadalje predvsem zanimiv odgovor 19,3 odstotkov ankentirancev, da je porabo materiala možno znižati, če bodo delavci prejemali točnejša navodila za delo in večjo strokovno pomoč. To pa pomeni, da lahko z minimalnimi ukrepi in večjo paž-njo dosežemo znatne prihranke.
Iz odgovorov na anketna vprašanja in odnosov med odgovori še iz vidika povezanosti vprašanj, jasno izhaja ugotovitev, da so odgovori ankentirancev samo potrdili zahteve, ki so že dalj časa predmet organiziranih in neorganiziranih razprav na raznih nivojih v podjetju.
Tudi v primeru, če pri analizi ankete upoštevamo nujne ascilaci-je odgovorov, ki imajo svoj izvor v različnih stopnjah izobrazbe, mo tivov in gledanja posameznih ankentirancev, so odgovori potrdili prioriteto izboljšanja oziroma izpo1 polnitve organizacije dela.
Na vprašanje ali misliš, da bo tvoje delo bolj učinkovito, če se boš strokovno usposobil je odgovor in-teresanten v tem, da je 92,8 odstotkov ali 214 ankentirancev izjavilo, da je to potrebno.
Ta odgovor tudi pove, da bodo morali strokovnemu usposabljanju posvetiti še več pozornosti kot do slej.
Odgovor, da se bodo z uvedbo 42-urnega delovnega tedna medsebojni odnosi in delovna disciplina izboljšali, bi bilo potrebno konkretneje proučiti. Tu je namreč važna trditev, da se bodo odnosi in disciplina izboljšali, kar daje sklepati, da odnosi in disciplina do sedaj nista urejeni vprašanji.
V naslednjem vprašanju anketiranci odgovarjajo, da se bo število zamujanja, izostajanja in odhajanja po posebnih opravkih zmanjšalo. Ta odgovor daje sklepati, da je teh odsotnosti bilo preveč in da vsi niso bili polno zaposleni, oziroma, da delo ni bilo pravilno razpo rejeno.
IGRAJO ZE 40
DELAVSKA GODBA »ZARJA« IZ ŠOŠTANJA PRAZNUJE LETOS 40-LETNICO OBSTOJA IN USPEŠNEGA DELA. GODBO DOBRO Pa ZNAMO IZ MNOGIH JAVNIH NASTOPOV NA PRIREDITVAH IN MANIFESTACIJAH SIROM ŠALEŠKE DOLINE. ŠKODA, DA SE MORA GODBA OB TAKO POMEMBNEM DELOVNEM JUBILEJU BORITI S ŠTEVILNIMI TEŽAVAMI.
Letos rabijo več kot 10.000 N dinarjev za nove srajce, dežne plašče, notni material in popravilo izrabljenih instrumentov. Stojijo pred nerešenim vprašanjem, kje naj dobijo potrebna sredstva. Prispevek 0,50 N din, ki ga sedaj dajor člani tovarne usnja ne zadostuje niti za četrtino godbenih stroškov. Poleg tega pa morajio za ta prispevek igrati še na pogrebih umrlih članov tega kolektiva. šoštanjiski godbeniki menijo, da bi celotni prispevek 1 N dinar, ki ga mesečno prispevajo šoštanj,ski usnjarji za kulturno prosvetno dejavnost ostal njihovi godbi,. S tem bi se nekoliko popravil materialni položaj godbe.
Pred leti je bilo pri delavski godbi »Zarja« okrog 70 članov, sedaj jih je le še 39. Od teh je samo 6 zaposlenih v tovarni usnja, ostali pa so vsi iz drugih delovnih organizacij. Zato je vadba še tembolj otež-kočena. Ker večina godbenikov dela Izmensko, neredno prihajajo na vaje. To negativno vpliva na ostale godbenike, otežkoča pa tudi delo kapelniku, ker ne more izvajati učnega programa. Težkoče nastajajo, ko morajo godbeniki ob nastopih predčasno zapustil delovno mesto, kar v podjetjih zadnje čase nikakor
nimajo radi. Seveda nastane tudi vprašanje materialnega nadomestila za izgubljene ure.
Cč nam je godba potrebna, potem posameznim godbenikom, ki žrtvujejo precej prostega časa za vadbo, ne bi smeli povzročati težav pri izostankih z dela. Saimo lani je imela godba »Zarja« 73 vaj, kar je 2358 ur vadbe in igranja.
Godba iz Šoštanja ima težave z vključevanjem mladine. Menili so, da bodo prišli mlajši kadri iz vrst glasbene šole. Vendar si morajo še vedno sami vzgajati mlade godbenike.
Lansko leto so imeli težave tudi s kapelniikii. Zaradi boljših materialnih pogojev je Jtapekiik Taušič prevzel mladinsko godbo v Velenju. Za tem je godbo vodil Silvo Tamše. Ko pa je tudi ta odšel iz Šoštanja so vodstvo zaupali mlademu tovarišu Zupančiču, čeprav je mlad je njegovo znanje, ki ga je pridobil s trdim delom, porok, da bo šoštanj-ska godba še naprej na enaki ravni kot je bila sedaj.
Delavska godba »Zarja« iz Šoštanja je priredila lansko leto tri samostojne koncerte, vedino pa je sodelovala na proslavah, komemora-cijah in drugih praznovanjih. Sku-
Na sliki: Prvi z desne je sedanji kapelnik Z. Zupančič.
Ka j bo
z otroškim vrtcem?
Že dalj časa razpravljamo o tem, da smo z otroškim varstvom tudi v naši občini v precejšnjem zaostanku. Varstveni oddelek bi morali otvoriti v Šmartnem ob Paki in Topolšici. V Velenju pa bi morali končno le najti poti in sredstva za gradnjo novega otroškega vrtca.
ELAVNIKU
tribuna vaših mnenj
ŽELIM ODGOVOR
Zaključki, ki so jih navedli v tovarni gospodinjske opreme so skratka naslednji: Z boljšo organizacijo dela, stimulativnejšim nagrajevanjem, boljšo kvaliteto materiala in polizdelkov, z resnejšim strokovnim usposabljanjem zaposlenih je možen prehod na 42-urni delovni teden.
Centralni delavski svet je sprejel zaključek, katerega sedaj obravnavajo obratni delavski sveti in člani kolektiva po posameznih ekonomskih enotah, da se po predvidenem načrtu prehod na skrajšani delovni čas izvrši postopoma s tem, da bi bila: j :
v II. kvartalu 1 prosta sobota v III. kvartalu 2 prosti soboti v IV. kvartalu 3 proste sobote
Postopen prehod je predlagan in nujen že zaradi tega, ker morajo odstraniti ozko grlo v proizvodnji, kot posledico skrajšanega delovnega časa. Morali bodo nadomestiti izpad strojnih kapacitet z nabavo stiskalnic.
Pri obstoječih kapacitetah !sti-skalnic, primanjkuje ob dokončnem prehodu na skrajšan delovni čas 20 % norma ur pri obstoječem družbenem planu.
V ostalih primerih pa bodo lahko nadoknadili skrajšani delovni čas z organizacijskimi ukrepi in povečano storilnostjo. Napori kolektiva so že usmerjeni v to smer in lahko pričakujemo ugodne rezultate, ki bodo omogočili kolektivu »Gorerije« še nadaljnji hitri uspešni razvoj.
i
B. š.
Prejšnji četrtek, to je 10. februarja je imel TVD »Partizan Rudar« svojo letno skupščino. Ker predstavlja letna skupščina Partizana nekak obračun o delu, je seveda jasno, da je zaželjeno, da se letne skupščine udeleži čimveč Partizanovih športnikov in vseh drugih, ki se za šport zanimajo.
Zato so vse sekcije povabile svoje člane, naj se letne skupščine udeležijo v čim večjem številu.
Andrej, gojenec rudarskega šolskega centra, že eno leto pridno hodi na treninge k eni izmed Partizanovih sekcij. Na treningih je prizadeven in vesten.
Tudi Andrej bi bil rad prišel na letno skupščino. Povedal pa je svojemu trenerju, da verjetno na skupščino ne bo mogel priti, ker ima ravno tisti čas pouk in sicer dve uri telovadbe.
Trenerja je zanimalo, kateri profesor poučuje v Andrejevem razredu telesno vzgojo. Povedal je, da profesor Marijan Pistotnik.
Trenerju se je zdelo samo po sebi umevno, da bo profesor Pistotnik Andreja prav rad pustil na letno skupščino Partizana. Zato je naročil Andreju, naj svojega profesorja prosi v trenerjevem imenu, če bi ga pustil na letno skupščino.
Prišel je četrtek, člani Partizana in drugi ljubitelji športa so se že pričeli zbirati v avli Občinske skupščine.
Prišel je tudi Andrej. Povedal je, da skupščini ne bo mogel prisostvovati, ker ga profesor Pistotnik ni pustil.
Ker je še bilo dovolj časa; je trener naročil Andreju naj svojega profesorja še enkrat poišče in naj ga še enkrat prosi v trenerjevem in svojem imenu, če bi ga pustil na letno skupščino; če ga bo pustil, naj
LET
paj je godba igrala ma 30 javndih nastopih.
šoštanjska godba je postala sestavni del kulturnega življenja v Sošta-
Otvoritev odddelkov v šmartnem ob Paki in Topolšici ne predstavlja nerešljivega problema za proračun občinske skupščine. Gradnja nove varstvene ustanove v Velenju pa je problem, ki ga ne bo mogoče rešiti brez sodelovanja vseh gospodarskih organizacij.
Lokacija za novo otroško ustanovo je že določena na prostoru ob Paki za osnovno šolo Gustava Šili-ha. že lani je bil ustanovljen tudi gradbeni odbor, ki je odkupil projekt za novi otroški vrtec, ki bi lahko sprejel v svoje lepe, svetle in funkcionalne prostore najmanj 120 otrok.
V	sedanjih varstvenih oddelkih ni niti toliko prostora, da bi lahko vanje sprejeli vsaj vse otroke zaposlenih mater, ki nujno prosijo za sprejem. Kapaciteta varstvene ustanove je namreč že presežena za 65 odstotkov. Vzgojno delo % otroki je seveda v takih pogojih izredno otež-kočeno. Najtežje je stanje v depen-dansi nebotičnika, kjer so poleg o-stalega še neprimerni prostori.
Malo družin je tako srečnih, da bi imele pri sebi skrbno staro mamo, zato so mlade zaposlene matere prepuščene izkoriščanju tistih ljudi, ki so pripravljeni samo za drag denar nuditi nekaj urno varstvo majhnim otrokOm.
V	naši občini je samo 8,1 odstotek otrok vključenih v predšolske ustanove. Statut občine Velenje predvi-
takoj pride, če ga pa ne bo pustil, pa naj seveda gre k obveznim dvem uram telesne vzgoje.
Andreja ni bilo na letno skupščino. To je znak, da ga profesor ni pustil.
Na naslednjem treningu je trener seveda na kratko spregovoril svojim fantom o letni skupščini Partizana. Na koncu je vprašal Andreja kako to, da ga ni bilo.
Andrej je povedal, da ga profesor tudi na drugo prošnjo ni pustil. Na trenerjevo vprašanje zakaj ga ni pustil, je Andrej povedal, da je profesor Pistotnik odgovoril, da gotovo nima Partizan svoje letne skupščine, češ da če bi jo imel, bi on — profesor Marijan Pistotnik — za to vedel, tako pa ne ve ničesar o tem.
Mislim, da to ni nikakšna utemeljitev negativnega odgovora na Andrejevo prošnjo. Saj mu je povedal Andrej kam in zakaj bi rad šel in to ko ga je prosil prvič in ko ga je prosil drugič!
Končno so bili razobešeni tudi lepaki, ki so tudi ljudem povedali kdaj in kje je letna skupščina Partizana in bi bil torej lahko Andreju verjel.
Tako torej ponovno trdim, da profesor Pistotnik ni utemeljil svojega negativnega odgovora na Andrejevo prošnjo.
Ker mi pa dejstvo, da svojega u-čenca ni pustil na to manifestacijo naših športnikov, nikakor noče postati jasno (saj se ml zdi, da bi prav profesor telesne vzgoje moral v tem primeru pokazati največ razumevanja), prosim profesorja Pistotnika, naj v naslednji številki šaleškega rudarja odgovori, zakaj Andreju ni pustil, da bi namesto dveh ur telovadbe prisostvoval letni skupščini STVD »Partizan — Rudar« Velenje.
Marjan Salobir Rudnik lignita Velenje
nju. Sedaj, ko so po tolildh desetletjih uspešnega dela prišli, poleg ostalih težav, še v materialne težave bi morali v Šoštanju širše reševati njihov obstoj in uspešno nadaljnje delo. Delovne organizacije iz območja Šoštanja bi morale imeti več razumevanja in za delavsko godbo prispevati tudi kakšen dinar. Samo volja in pripravljenost godbenikov ni dovolj, potreben jim je tudi denar.
deva, da naj bi bili do leta 1970 deležni vzgoje v predšolski ustanovi vsi otroci že eno leto pred vstopom v osnovno Šolo.
Pri vsem tem pa vemo, da občinska skupščina tudi v bodoče ne bo mogla investirati gradnjo novih varstvenih ustanov iz svojega rednega proračuna. Ker so, talko kot šole, tudi varstvene ustanove namenjene otrokom zaposlenih mater in očetov, smo prepričani, da bodo gospodarske organizacije našle razumevanje in sredstva tudi za širjenje otro-škeva varstva. Koristi bi bile mno-gostranske! Matere, pa tudi očetje, ki imajo urejeno varstvo, prehrano in vzgojo svojega otroka, bodo gotovo z Intenzivnejšim delom pripomogli k dvigu produktivnosti in kvalitete v svojem podjetju, s tem pa tudi k dvigu svojega osebnega standarda.
Prav gotovo vpliva zaskrbljenost človeka tudi na število nesreč pri delu. Zato vsako odstranjevanje vzrokov zaskrbljenosti vpliva tudi na zmanjšanje teh primerov. Skrb matere in oaeta za svojega otroka pa je upoštevanja vredna.
Nadalje je dognano, da otroci, ki so obiskovali predšolsko ustanovo, v osnovni šoli lažje in bolje uspevajo kot njihovi vrstniki, ki predšolske vzgoje niso bili deležni, čeprav imajo po naravi vsi enake dispozicije.
Občinski statut predvideva zato obvezno predšolsko vzgojo zadnje leto pred vstopom v šolo, kajti s tem pripomoremo k otrokovemu u-spešnejšemu izobraževanju v osnovni šoli in k znižanju tistih 40 odstotkov otrok, ki osnovne šole nikdar ne končajo.
Pa še en tehten vzrok govori v prid vzgojno varstvenih ustanov. Po vsem svetu imajo družine v sedanjem času večje težave pri vzgoji svojih otrok kot kdajkoli prej. Tu so televizija, primerni in neprimerni filmi, poplava kriminalk, stripov in neprimernih podlistkov. Sodobna družina tako še vedno nudi otroku ljubezen, občutek varnosti in vpliva na njegov čustveni razvoj, vendar sama ni več kos vsem nalogam pri oblikovanju svojega otroka.
Na pomoč mora priskočiti družba. Vsi, tisti, ki še nimajo svojih otrok, ali pa imajo že odrasle, se morajo zavzemati za ustanavljanje takih ustanov, ki prispevajo k vzgoji in izobraževanju mlade generacije — bodočih proizvajalcev.
Z vlaganjem sredstev v take ustanove si bolno prihranili mnogo sredstev za poznejše plačevanje ponavljanja razredov ali celo za ustanove za mladoletne prestopnike, kajti marsikatera napaka, zagrešena nad otrokom v najnežnejši mladosti se maščuje nad otrokom, nad starši ln nad celotno družbo tudi mnoga leta kasneje.
Zato imamo še vendo upanje, da se bodo naši delovni ljudje v svojih podjetjih odločili za prispevek svoje gospodarske organizacije za gradnjo nove varstvene ustanove v Velenju in za širjenje otroškega varstva nasploh.
VSAK POSAMEZNIK, KI JE PREPRIČAN, DA JE TAKO PRAV, VSAKA USTANOVA IN VSAKO PODJETJE ALI ORGANIZACIJA LAHKO NAKAŽE SVOJ PRISPE-VEK NA DOSLEJ PRAZNO RAČUNSKO KNJIŽICO PRI SDK EKSPOZITURA ŠOŠTANJ, ST. 5074-638-203, GRADBENI ODBOR ZA IZGRADNJO OTROŠKEGA VRTCA.
KAJUHOVA MAMA
Tragična vest, da je v Šoštanju umrla v 64. letu starosti Marija Destovnik, ni presenetila samo domačine temveč je globoko presunila tudi širšo slovensko javnost. Marija Destovnik je bila mati partizanskega pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika-Kajuha, M je padel 22. februarja 1944. leta blizu Šoštanja.
Kajuhovo mamo so dobro poznali pionirji s katerimi je držala stalne stike. Številna pisma, ki so jih pisali pionirji iz mnogih krajev naše domovine, pričajo, kako znajo najmlajši spoštovati živeče matere sinov, ki so žrtvovali svoja mlada življenja za lepše srečnejše svobodno življenje. Kajuhova mama je skrbno prebirala prisrčna pisma pionirjev in jim tudi redno odgovarjala. Prebiranje teh pisem ji je lajšalo njeno življenje in boleč spomin na padlega sina Karlija.
Iz vseh pisem, ki jih je Kajuhova mama vestno čuvala, veje spoznanje, da znajo naši najmlajši ceniti nesmrtne pesmi partizanskega pesnika Karla Destovnika-Kajuha, ki je v njih umetniško upodobil slovensko partizanstvo in prerokoval kos današnjega novega življenja.
Fotografije za nove
osebne legitimacije
Ko so občani zvedeli^ da bodo morali imeti pri zamenjavi osebnih izkaznic nove slike, so nekateri šli k fotografom, pogosto pa tudi k amaterjem, in dobili takšne fotografije, ki ne ustrezajo pravilom po katerih morajo biti te slike izdelane.	j
Fotografije za nove osebne izkaznice morajo biti najnovejšega datuma, velike 3X4 centimetre; izdelane pa iz takega fotografskega papirja z bleščečo se površino. Takšen papir, ki ima oznako P 10 N, izdeluje zagrebška »Fotokemika«. Vsakdo mora biti fotografiran od spredaj, da se jasno vidi levo uho, od desnega ušesa pa le rob. Glava mora biti nepokrita, drža pokončna; velikost glave pa sorazmerna velikosti slike. Na spodnjem .robu slike pa naj bi bile vidne konice ovratnika.
Tisti, ki nosijo naočnike, se morajo fotografirati z njimi; stekla naj bodo svetla, da se bodo. jasno videle oči. Vse retuširane fotografije ali fotografije z belim robom bodo ekipe, ki bodo zamenjavale osebne izkaznice, zavračale.
Ženske, ki nosijo takšne pričeske, da zakrivajo levo uho bodo lahko pri fotografiranju zadržale nespremenjene pričeske, ker pri njih ne bodo zahtevali striktno vidljivost ušesa. Drža glave mora biti enaka kot pri moških. Na slikah žensk, ki nosijo visoko (topirano) pričesko, mora biti velikost glave (obraza) sorazmerna velikosti slike. Obraz mora biti visok od brade do vrha čela 2,5 centimetra. V takih primerih zgornji del glave s pričesko ne bo povsem na fotografiji.
dopisujte
V NAŠ n-2
PRED PRAZNIKOM ŽENA
Neumorna učiteljica
V Metlečah stoji med gozdičem in cesto, ki pelje v Topolšico, v majhnem ograjenem vrtičku Justin dom. Prijazen domek je to in bil sem presenečen s kakšno zavzetostjo Justa gospodari in kako z okusom skrbi za svoje prebivališče.
Naš današnjksestanek je namenjen Justi Uranič, nekdanji učiteljici na II. osnovni šoli šoštanj. Ce sem na-
pisal nekdanji, potem je to zato, ker je »naša Justa« — tako smo jo imenovali vsi na šoli — šla pred kratkim v »penzijo«, kakor se sama rada pošaili. Ker pa je še vedno bla-gajničarka učiteljskega sindikata sem jo obiskal z namenom, da jo ob bhžajočem se dnevu žena predstavim širši javnosti. Povabila me je v srednje veliko sobico, opremljeno s stilnim pohištvom in lepimi slikami. Nisem mislil opisovati tega, vendar ob' pogledu na umetnine me je prevzelo. Da je Justa takšna ljubiteljica umetnosti, tega nisem vedel. V sobi je bilo na stenah več oljnatih slik, na pisalni mizaci in knjižni omari pa tudi nekaj manjših plastik. Videč moje začudenje se je Justa nasmehnila. Ja, veste, to !bo pa slike Franceta Godca. Jtk sta in slikar Godec sta stara prijatelja še iz Ljubljane, od koder je Justa doma.
Med prijetnim kramljanjem o tem in onem mi je razodela, da je rojena Ljubljančanka, da je tam končala učiteljišče in seveda kakor večina takratnih učiteljev tudi tri leta čakala na namestitev, kajti takrat dobiti službo ni bilo kar tako.
Videč moj grenki obraz se je nasmehnila rekoč: »Ja veste, nekateri so čakali tudi več, celo do 6 let.«
Njena prva namestitev je bila v naši bližini in sicer v Plešivcu. Tu je poučevala preko 100 otrok v štirih oddelkih, kar nikakor ni bilo lahko. Toda vseeno je Justa zdržala v tej hribovski vasici polnih 7 let. Čeprav je bilo zelo težavno delovno mesto ni dobila za to nikakršnega dodatka. V šoli ni bilo ne elektrike in tudi ne vode. Tudi za kurjavo ni bilo bolje. Voda je zmrznila celo v umivalniku. Kljub temu pa pravi, da je bilo kar precej razvito družabno življenje, saj je režirala veliko igric za otroke in odrasle. Bilo je tudi več medsebojnega poklicnega dela. Učitelji iz okoliških šol so se obiskovali in sestajali. To so bili sestanki bivšega učiteljskega društva, kjer so izmenjali svoje misli in izkušnje ter se pogovarjali pozno v noč o svojih poklicnih nalogah in težavah. Dodala je še, da
so se tudi takratni šolski nadzorniki po uradnem inšpektorskem delu še dalj časa zadržali v privatnem pomenku z učitelji. Nenadoma pa se je zresnila in dejala: »Prišla je okupacija in kakor mnogi slovenski učitelji sem ostala brez službe tudi jaz. Vrnila sem se k staršem v šoštanj, od koder so me poslali na delo v tovarno emajlirane posode v Celje, kjer sem bila ves čas pod strogo kontrolo. Pred to zaposlitvijo pa tri mesece v zaporu.«
Po osvoboditvi je nekaj časa poučevala v Šoštanju od koder je bila prestavljena v Skale, nato pa v Topolšico. Sedaij je lahko zopet stanovala doma od koder je hodila peš vsak dan v lepem in grdem vremenu v Topolšico. To pešačenje v službo je trajalo 9 let nakar je končno vendarle dobila namestitev v Šoštanju. Šele sedaj je prvič v dolgoletnem učiteljskem poklicu poučevala le en sam razred. Kljub temu, da je stanovala v Šoštanju je Justa zvečer poučevala še na bolničar-skem tečaju v zdravilišču v Topol-šioi. Poleg tega pa je bila pet let tajnica krajevnega odbora SZDL v Topolšici. Po osvoboditvi je poučevala še na tedanji niižji gimnaziji v Šoštanju in sicer v večernih tečajih za upravno politične kadre ter dve leti v vajeniški šoli. Le od kod Justi toliko življenjske energije — sem premišljeval, ko mi je vse to pripovedovala. Toda to še ni vse, naj še jaz dodam, da je Justa iz-! redno prizadevna javna in družbena delavka. Kar pomnim je članica mestnega odbora rdečega križa šoštanj ter hkrati tudi poverjenik za naselje Metleče. Na zadnjem občnem zboru so jo izvolili tudi za bla-gajničarko.
Na II. osnovni šoli v Šoštanju, kjer je poučevala, je dolga leta vodila vse blagajniške posle mlečne kuhinje kar nikakor ni bilo lahko delo. Morala je dobro gospodariti s sredstvi, da so najmlajši in najpotrebnejši dobivali dobro lin izdatno toplo malico.
Nikoli je nisem videl slabe volje. To je posebno dobro vplivalo na nas mlajše, ki smo spričo raznih , dodatnih. obremenitev, bili večkrat čemerni in utrujeni. Justa pa je glede energije neuničljiva. še vedno rada prihaja v šolo. Honorarno poučuje na pomožni šoli v Velenju in poleg tega še vedno redno vsak mesec pobira sindikalno članarino.
Justa Uranič je vzor poštene slovenske učiteljice, ki je vzgajala mnoge šaleške otroke za kar smo ji lahko izredno hvaležni. Ob dnevu žena pa ji lahko iskreno čestitamo, z željo, da bi še dolgo vrsto let čila in zdrava prihajala med nas mlajše kolege.	V. K.
SEMINAR ZA PREDSEDNIKE AKTIVOV ZMS
26. in 27. februarja bo vVe-lenju seminar za predsednike aktivov zveze mladine iz velenjske občine in člane občinskega komiteja. Na seminarju bodo udeležence seznanili zor-ganizacijsko kadrovskimi problemi in z nadaljnjimi nalogami mladinske organizacije. Poleg tega pa bodo govorili še o vplivu reforme na gospodarski razvoj v občini.
Osnovno gnojenje travnikov opravljamo v času, ko rastline mirujejo. Ta čas pa je precej dolg in se lahko teže topljiva gnojila vežejo v tleh. Z gnojenjem spreminjamo tudi biološko strukturo travišč. V tem času gnojimo s Tomaževo žlindro, mikrofosom in snperfosfatom. Superfosfat uporabljamo na površinah, ki niso kisle, ker je superfosfat biološko kislo gnojilo; torej ga uporabljamo na tleh s pH 6-7. Tomaževo žlindro in gnojila na bazi mikrofosa uporabljamo na bolj kislih tleh, kjer je pH nižji od 6. Večja je kislost tal, bolj topen je mikrofos. Na površini s pH 5,5 je izkoristek gnojil te vrste 25 — 50 %, če pa je pH 5, je izkoristek komaj 18 — 20%.
Iz navedenega sledi, da je potrebno dobro poznati površino, preden se odločimo za to ali ono vrsto gnojila. Zadnja leta Tomaževe žlindre ni na razpolago in moramo uporabljati gnojila, ki nam jih naša industrija nudi. To so nitrofoskali, ki so mešani ali na bazi mikrofosa ali na bazi superfosfata. Tisti na bazi super-fosfata se hitro strdijo in je pred gnojenjem potrebno drobljenje, ki pa ni vedno temeljito in tako trosimo večje ali manjše grude, s čimer se učinek gnojila zmanjša. Strju-jejo se ta gnojila zaradi premalo suhega superfosfata. Nitrofoskali na bazi mletih fosfatov se ne str ju je jo in drobljenje odpade.
Pri gnojenju travnikov z umetnimi gnojili moramo tudi upoštevati gnojenje z naravnimi gnojili (hlevski gnoj, kompost, gnojnica itd.), vendar moramo vedeti, da z večjo porabo umetnih gnojil zagotovimo večjo proizvodnjo naravnih gnojil prav zaradi večjih pridelkov.
V nadaljevanju podajamo vlogo posameznih hranil v prehrani rastlin, kakor jo navaja v svojem prospektu tovarna dušika Ruše.
VLOGA POSAMEZNIH HRANIL V PREHRANI RASTLIN
Posamezna rastlinska hranila dušik (N), fosfor (P) in kalij (K) imajo za prehrano rastlin določen pomen. Ce rastlinam primanjkuje eno izmed naštetih rastlinskih hranil, se na rastlinah pokažejo znaki pomanjkanja. Po teh znakih lahko_ ugotovimo, katere hranilne snovi rastlinam najbolj primanjkujejo.
DUŠIK (N) pospešuje rast, ustvarjanje beljakovin in listnega zelenila. Zato so z dušikom dobro preskrbljene rastline bujne rasti, temno zelene barve in vsebujejo dosti beljakovin.
Pri pomanjkanju dušika se pojavljajo na rastlinah naslednji znaki: slaba rast, mali listi in bledica zelenih rastlinskih delov.
FOSFOR (P) najdemo v vseh delih rastlin. Vpliva na ustvarjanje beljakovin, na rast korenin, na cvetenje, na zorenje lesa in plodov ter na obarvanje plodov.
Pri pomanjkanju fosforja se pojavlja slaba rast korenin, slabo dozorevanje in obarvanje plodov. Listi so mali, v začetku temno zeleni, pozneje se obarvajo značilno vijoličasto rdeče.
KALIJ TK) uravnava izkoriščanje vode, preprečuje poleganje, pospešuje ustvarjanje škroba in izboljša odpornost proti Boleznim in škodljivcem.
Pri pomanjkanju kalija so rastline slabo odporne proti boleznim, škodljivcem, zimski pozebi in pole-ganju. Pojavlja se rjavenje listov od roba navznoter in listna ploskev se zgrbanči. Pridelek je slabe kakovosti.
Za pravilno rast in za bogate pridelke ne zadostuje, da gnojimo samo z enim od navedenih hranil, temveč moramo dodaj arti vsa hranila v zadostni količini in v pravilnem medsebojnem razmerju. Le tako bo prehrana rastlin pravilna ih uravnovešena. To bomo dosegli, če bomo uporabljali nitrofoskale — mešana NPK in PK gnojila. Mešana gnojila so pripravljena že v tovarni po navodilih kmetijske strokovne Službe. Izdelana so v prahu ali v zrnih.
TOVARNA DUŠIKA RUŠE PROIZVAJA ZA KMETJSTVO NASLEDNJA GNOJILA
MIKROFOS — (finomJeti fosfat), je fosforno gnojilo, ki ga pridobivamo z mletjem severno afriških naravnih fosfatov. Vsebuje 28—30% fosforja, 45—50 % apna, 1—2 %
GNOJENJE TRAVNIKOV
NITROFOSKALI — (mešana NPK in KP gnojila)
NPK 4: 14: 11 je mešano gnojilo, ki vsebuje 4% N, 14% in 11% K. Uporablja se največ za žita in travnike. Oziminam se dodaja v jeseni pred setvijo, spomladi pa dogno-jimo z dušičnimi gnojili. Za travnike ga uporabljamo spomladi. Pri-
magnezija, 10—11% organskih snovi, 1 % vlage in mikroelemente. Uporablja se za kisle, slabo kisle in nevtralne, s humusom dobro založene zemlje v krajih z izdatnimi padavinami. Z njim gnojimo travnike, pašnike, detelje, poljščine, sadovnjake in vinograde. Ker je po učinku enakovreden Tomaževi žlindri, ga bomo uporabljali na vseh tistih zemljiščih, kjer smo do sedaj uporabijali Tomaževo žlindro.
APNENI DUŠIK — (kalcijev cia-namid) je eno od najBoljših dušičnih gnojil. Poleg delovanja samega dušika uničuje še plevel in škodljive drobnoživke. Uporablja se za gnojenje vseh rastlin 10—14 dni pred setvijo ali zgodaj spomladi preden začne rast.
merno je za vse vrste zemlje.
NPK 4:18:12 vsebuje 4% N, 18% P in 12% K. Tudi to gnojilo uporabljamo za žita in travnike. Za žita v jeseni pred setvijo in spomladi dognojimo z dušikom, a za travnike zgodaj spomladi.
NPK 4:9:18 vsebuje 4 o/^, 9% P in 18 % K. Uporablja se za okopavi-ne, sadno drevje in vinsko trto. Dodaja se pozno v jeseni ah zgodaj spomladi.
NPK 6:8:16 vsebuje 6% N, 8% P in 16% K. Uporablja se za okopa-vine, sadno drevje in vinsko trto samo zgodaj spomladi.
NPK 0:20:20 vsebuje 20% P in 20% K. Uporablja se za osnovno gnojenje za vse rastline, posebno za travnike, pašnike in za založno gnojenje.
NAVODILA ZA UPORABO
GNOJILO
Oblika Obliika hranila Količina gnojila NPK v kg/ha
Na tleh
prah
in granuile AS
kisla, slabo kisla KS 409-1200 in nevtralna
NPK 4:14:11 ingranule AS MS za ozimine v jeseni za travinje spomladi
NPK 4:18:12 prah	AS M KS 40f>1200, do nevtf^m
za ozimine v jeseni za travinje spomladi prah
NPK 4:9:18 ingranule AS S KS
nevtralna 400-1200 do alkalna
za oikapavine, sadovnjake in vinograde jeseni ali spomladi
prah
NPK 6:8:16 in granule AS S KS za iste rastline kakor prej samo spomladi
nevtralna do 40M200 slabo alkalna
zelo kisla, kisla, nevtralna vlažna NPK 0:20:20 prah	— M KS 5004000 tla
za vse rastline jeseni, pozimi in spomladi Mikrofos prah	— M — 400-800
za travnike, pašnike, detelje, sadovnjake in vinograde Apneni dušik prah	— — — 200-400
za vse rastline 10—14 dnii pred setvijo
zelo kisla, kisla in nevtralna vlažna tla
za zmerno kisla in nevtralna tla
AS = amonsulfat KS = 60% kalijeva sol S = superfosfat
MS = 'mikrofos M = mešanica superfosfat + mikrofas
OBVESTILO
Rudniški odbor sindikata rudnika lignita Velenje organizira sindikalno šahovsko brzopotezno prvenstvo, dne 15. marca 1966 ob 14. uri v delavskem klnbu.
Sindikalne podružnice RLV naj prijavijo ekipe z najmanj tremi šahisti. Ekipe bodo igrale za prvaka SP in za prvaka RLV. Prvaki SP in prvi trije plasirani bodo nagrajeni.
.......................................................................................................................................................umi.............i.........i......m.....milil.........................m......»mirnimi.......mi......iiiiihiiiiiiiiiiii..........murnu..................Minimumi..................
ROJSTNI DAN
Kdo bi si mislil, da imajo partizani tudi topove. Ljudje so zmajali z glavo, ko sta dva ali celo trije pari konj vlekli 104 mm havbico italijanskega porekla preko Gorjancev vse tja do hrvaške meje in spet nazaj prav pod novomeško graščino. Tudi pred Kočevjem smo se pojavili in po Suhi Krajini nas tudi ni manjkalo.
Artilerci smo se prav neprijetno počutili, kadar smo morali topove zakonspirirati in se spremeniti v pešadijo. No, pa to ni bilo tako pogosto.
Naša baterija je bila znana po dobrih zadetkih. Komandir je bil star partizan, ki je v borbi že izgubil oko, vendar je na drugo boljše videl kot marsikdo izmed nas, ki smo imeli obe očesi. Izpod titovke so mu vedno uhajali svetlo plavi lasje, a z edinim očesom je živo opazoval okolico. Nič ni ušlo njegovemu pogledu. Prav zaradi tega je bilo v naši bateriji vedno vse na svojfem mestu. Komandir je vedno nosil vojaški nahrbtnik — telečnjak iz katerega je na desni strani štrlel kratek emajlirani ročaj. To je bil del skodele od katere se že leta ni ločil, kajti ta mu je že Večkrat osladila partizansko hrano.
Bili smo v Suhi krajini. Zima je že pritisnila. Stiskali smo še ob kmečki peči. Domači so nas sicer sprejeli, vendar ne preveč prijazno. Pozneje smo zvedeli, da so imeli sina na drugi strani.
(taMfcg
VLADO VALENCAK
"J&atbS&hch/
Odtalili so se škornji in tudi jezik se nam je razvezal. Komandir je pomežikal z edinim očesom in na glas razlagal, kako si ni niti mislil, da bo svoj rojstni dan slavil ravno v Suhi Krajini in še povrhu pri suhi mizi. Vedeli smo, da nima rojstnega dneva. To je bil najboljši način s katerim je komandir potrkal na gospodinjino srce. Kmalu za tem je dobil čebulo in krompir se je že kuhal v peči. Na dan je privlekel svojo skodelo iz »telečnjaka« in čez pol ure nain je že udaril prijeten duh praženega krompirja pod nos. To je bila specialiteta v partizanih, takoj za kruhom! Gospodinja je prinesla še itropinovca in pozneje celo vina.
>Rojstni dan« je čudovito deloval. Komandirju, ki je
bil že tako svetle polti, sta prazen krompir in tropinovec pripomogla k temu, da je postal rdeč, kot kuhan rak. To je bil pa tudi najboljši znak, da bomo kmalu culi marsikatero veselo partizansko dogodivščino, ki jih je imel vedno na zalogi.
Najprej je pospravil svojo skodelo v nahrbtnik in vtaknil žlico za škornje, pomaknil titovko nazaj proti tilniku in spregovoril v dolenjskem narečju.
»Bilo je ravno pred novim letom 1942. Takrat smo bili na meji med Tretjim Rajhom in Italijo — no, v resnici je to bilo blizu Križa. Naša glavna naloga je bila čistiti obmejna minska polja, da bi lahko prešli nemoteno mejo. Pobiral
t
ANTON INGOLIČ
Črni labirinti
ROMAN V NADALJEVANJIH
33
Jožefu, ki se je skrival v sobi za vrati pa je obraz trzal v čudnem, živčnem smehu, ki je izražal osuplost, strah, skrajno nejevoljo in celo jezo. Še vedno ni vedel kako se bo rešil iz položaja, v katerega ga je spravil nepričakovani prihod Ančkinega moža.
Klep je z rahlo tresočimi se rokami odpiral škatlo.
»štefek ga že ima. Seveda mu ga še ne bova poslala. Prinesla, pripeljala mu ga bova. Poglej! Rdeč (e in na ključek. Prav taksnega si je želel. Bil sem v dveh trgovinah, šele v tretji sem ■ ga našel. Kaj praviš?«
Klep je držal v rokah avtomobilček na pero. Ančka se je smehljala. Klep seveda ni videl, da je v njenem smehljaju več zbeganosti kot resničnega veselja. »Lep je, zelo lep, otrok ga bo vesel.«
Šele zdaj je Klep opazil, da je miza pogrnjena z nedeljskim prtom, da stoji na njej steklenica belega vina z dvema kozarcema, eden je prazen, v drugem pa je za požirek vina. Na večjem, plitvem krožniku je nekaj rezin šunke, salame in sira, v košarici kruh.
»Si imela obisk?«
»Pred kako minuto sta odšli, mati in Francka. Ivan je dobil spročilo, da ga doma čaka dobro plačano delo, tudi stanovanje je že pripravljeno. Ne bo-
do čakali na transport, prve dni marca se odpeljejo ...«
Klepu novica ni bila nova, včeraj je bila Ančka v Buttardu pri svojih na obisku, pozabila je, da sta že govorila o tem. Blagor Ivanu in Francki pa Ančki-ni materi!
»Mati je zelo vesela, da greva tudi midva,« je še rekla Ančka, ki je tretjič vrgla na skrivaj zbegan pogled proti odprtim sobnim vratom. »Kako veseli bodo šele tvoja mati...« Klep se je poželjivo zagledal v steklenico. »Žejen sem, žejen,« je vzdihnil in vprašujoče pogledal po Ančki.
Ančka je že bila pri mizi in natočila oba kozarca. »Pij, Stanko! In vzemi pa jej! Nista dosti jedli. Materi je šlo na jok od sreče, Francka pa je govorila samo o tem, kaj si bosta z Ivanom kupila pred odhodom.«
Klep je zvrnil oba kozarca.
»Dobro vino! Si ga vzela pri Gillesu?«
»Pri Gillesu!«
»Doma si ga bom spet privoščil. Seveda ne preveč, že zaradi šofiranja ne.« Vzel je nekaj rezin šunke in si jih s kruhom vred stlačil v usta. »Je kar prav, da bo ob sobotah manj dela. Najhuje je bilo ob sobotah. Kje si kupila šunko?«
34
»V naši trgovini.«
»Od velike noči je nisva imela na mizi, kaj? Prav, da si jima lepo postregla. Ob nedeljah se bova včasih odpeljala na Dolenjsko k tvojim, pravijo, da je tam lepo.«
»Oče je večkrat rekel, da na svetu ni lepšega kraja kakor Spodnji Log.«
Samo da ne bi Jožef napravil kakšne neumnosti! Trikrat ga je povabila zaman; če se je trikrat izgovoril zakaj se ni še danes? Včeraj popoldne sta bila spet v Carbeauxu, komaj je bilo časa za kratek skok v Buttard k materi in bratu. Šele na povratku je obljubil, da bo pršel.
Klep je izpraznil steklenico in pospravil, kar je bilo na krožniku, potem pa je spet vzel avtomobilček v roke. Navil ga je in položil «a tla. Brrr! Avtomobilček se je pognal proti vratom. Klep je skočil za njim. V zadnjem trenutku ga je ujel, da ni zadel v kuhinjska vrata. Obrnil ga j s in naravnal. Brrr!
»Ančka, vidiš, kako gre? Kako bo šel šele najin! Na Bukovcu bova sedla vanj in potem bo šlo, najprej dol do gozda, potem skozi gozd, potem prek pašnikov v Topolo. Komaj se boš ogledala, že boš spodaj. Ne vem, če je Spodnji Log res najlepši na svetu, a to vem, da na Francoskem ni tako lepega kraja, kakor je Buko-
vec in Topola pod njim. Zmanjkalo mu je bencina. Malenkost!« Spet je navil igračko in jo položil na tla. »Še tri mesece in imela ga bova. Sem se že pozanimal. Bo res najbolje, da se odpeljem v Car-beaux k tistemu Italijanu, kakor si rekla, k Mamelli-ju. Tudi v avtomobilski te' čaj se bom vpisal, čimprej.«
Ančka je videla moža, kako se je žareč od veselja in sreče plazil po tleh, in rdeči avtomobilček, ki je švigal sem in tja po kuhinji, v mislih pa, je bila pri Jožefu. Zakaj ni hotel priti pred dvema mesecema, ko ga je prvič povabila? Ali ne zato, ker se je bal? Seveda ne zaradi nje, marveč zaradi sebe. Vseeno mu je, koga pripelje v svojo sobo, ni pa vseeno kam gre. Če gre k omoženi ženski, na njen dom in sredi popoldneva, to nekaj pomeni. Razumem te, Jožef, šele zdaj te razumem. Kaj si mi že rekel, ko sem ti maloprej spet namignila? »Zakaj komplicirate, gospa Anet-ta?« Torej naj samo ležim z vami, gospod Jožef, čeprav pravite, da ne bi mogli v veti brez mene niti tri dni? Prihajam naj k vam v sobo in prenašam posmehljive poglede gospe Pernot, vaše gospodinje, ali naj se vozim z vami v Carbeaux in poslušam hre-ščanje starih avtomobil-
35
skih motorjev onstran ulice? Kako dolgo še? No, tokrat sem res jaz zamotala vso reč. Kako se boste izmotali iz nje? Gre seveda predvsem za vas, kai-ti dvomim, da tam za vrati mislile tudi na sladko gospo Anetto. Že ves čas ste se počutili tudi za mizo hudo nelagodno, menili ste najbrž, da vas bom pričakali kar v postelji. Že dolgo se mi je zdelo, da ne sodite sem, vendar sem upala na skrivnem. Zdaj vem za trdno.
Klep je zasopel obsedel sredi kuhinje.
»Aj, aj, pametna je bila tvoja misel, zelo pametna, Ančka! Prve nedelje bo že h prijetno na Bukovcu, potem bi utegnilo postati dolgčas. Tudi jaz sem se odvadil samoti. Odpeljala se bova v Celje, Rogaško Slatino, na Dolenjsko. Vzela bova s seboj mater in Štefka. Gotovo se še nista vozila z osebnim avtomobilom. To se bosta čudila. Mati niso imeli doslej od življenja drugega kot skrbi in garanje. Pokazala jim bova, kako lep je svet.«
Vzel je spet ključek iz žepa. Brr! Avtomobilček se je iapodil Ančki naravnost pod noge. Pobrala ga je in izročila Klepu, potem pa stopila k vratom v sobo. Med avtomobilčkovim brnenjem in Klepovimi besedami je slišala Jozefovo pridržano dihanje. Zares, kompliciran položaj. Ne
samo zdaj, že prej, ko sva bila sama. K tejle mizi spada samo Stanko, ki za svojo ženo daje zdravje, čeprav ima zadnja leta, posebno zadnje čase zelo malo od nje. Bodiva odkritosrčna, gospod Jožef, vi me nimate radi, danes se je pokazalo. Tudi jaz vas nimam. S tem spoznanjem se tisto, kar je bilo hudo v mojem življenju in v življenju mojega moža, seveda ni razrešilo. Lahko bi bila to spoznala že prvič, tam v Carbeauxu. V tem primeru se seveda ne bi zdaj skrivali onstran vrat. Lahko, da vas moj mož ne bo opazil vse do večera, tudi vso noč ne, vrata so namreč noč in dan odprta; lahko pa se zgodi, da bi vendarle utegnil pogledati za vrata, tam visi njegova stara letna obleka. V tem primeru bo hudo, predvsem zanj. Vendar je malo verjetnosti, da bo silil za vrata. Počakali boste torej noči. Ko bo zaspal, boste lahko odšli. Globoko si boste oddahnili, tudi jaz. Zares ne spadate sem, kakor tudi jaz ne spadam v vašo sobo. Dalje vas vsa ta reč gotovo ne zanima, preveč je zapletena.
Klep se je splazil pod mizo, kamor je šinil avtomobilček. Tedaj je Ančka stopila čez prag in mignila Jožefu. Morala mu je pomigniti še enkrat in pokazati z roko na kuhinjska vrata, da se je zganil
36
in po prstih odšel za Ančko, ki je gledajoč pod mizo, stopala proti kuhinjskim vratom. Vedela je, da bi bilo pametno, če bi govorila o čemerkoli, toda beseda ji ni šla z jezika. Prijela je že za kljuko, ko se je Klep začel vleči izpod mize. Z glavo je pokazala Jožefu na kredenco in ko_t otrpla obstala na svojem mestu.
»Čedna igračka, res, čedna!« je rekel Klep in se trudoma dvignil. Ančka je-napravila korak proti njemu, da bi mu zastavila pot do kredence. »Pokaži ga še meni, pokaži!« je rekla s suhim grlom in stegnila roko po avtomobilčku.
»Na! Še ključek! Ne navijaj preveč, da vzmet ne poči! No, malo še lahko! Bolj je napeta, hitreje gre. Dovolj bo. Položi ga na tla!«
Ančka je položila avtomobilček tako, da je zdr-čal proti sobi. Pred pragom se je ustavil. Stopila je za njim in ga prestavila na drugo stran praga. Avtomobilček se je pognal naravnost pod posteljo. »Glej ga glej, kam jo je odkuril!« se je zasmejal Klep in stopil za njim. Ančka se je obrnila h kredenci, Kako beden se ji je zazdel Jožef! Prav nič moškega ni bilo na njem. Na motorju se je lahko kazal junaka, tudi v svoji sobi in v tisti sobi v Car-beauxu, a tu je bitko izgu-
bil. Odprla je vrata v vežo. Jožef je po prstih odhitel iz kuhinje. V veži je obstal za trenutek. Prijel je Ančko za roko. Njegova desnica pa je bila hladna in narahlo je drhtela.
»Jutri boste prišli spet k meni,« je zašepetal. »Varneje je. Pridite?«
Ančka mu ni odgovorila, neslišno je zaprla vrata. Tedaj so se ji začele tresti noge v kolenih. Ko se je hotela vrniti k mizi, je stopil Klep z avtomobil1 čkom v kuhinjo. Ker se je vprašujoče ozrl po njej in vratih, je zbegano zajec-Ijala: »Zdelo se mi je, da je potrkalo na vrata. Nekdo je šel k sosedom.« Morala se je z obema rokama nasloniti na štedilnik. Klep je položil igračko v škatlo.
Tedaj je zunaj, najbrž na prvem križišču vžgal motor. Njegovo hreščanje je napolnilo kuhinjo, stanovanje, vso ulico. Klep se je šele sedaj ozrl k Ančki. Ni mogla prenesti njegovega pogleda. Tedaj je iz-prašujoče pogledal po kuhinji, kakor da nekoga išče. Oči so mu obstale na šoferski kapi, ki je visela na žeblju poleg njegovega nedeljskega klobuka. »Kdo je bil še tu, Ančka?« je vprašal, ne da bi odtrgal pogled od skoraj nove usnjene kape.
Odgovorila mu je rdečica, ki je udarila v Ančkin obraz.
37
»Si slišala?« je zahropel Klep, ki je še vedno s steg-njeno desnico kazal na vrata.
Klep je stal nekaj časa nepremično. Tudi Ančka se ni ganila. Potem je Klep zaprl škatlo, jo potisnil pod pazduho in odšel v sobo. Tam je odprl svojo omaro in spravil škatlo. Klep se je vrnil, ob-f stal na pragu, a Ančka se
še vedno ni ganila. Kaj bo ________ ____^_______
storil?-Zakaj ne odpne par čala kapo na dvorišče, su, kakor je storil oče, kadar je kaj napravila,
Opotekla se je k steni, snela z žeblja Jozefovo kapo, jo pridržala trenutek v rokah, potem pa planila k oknu, ga odprla in žalu-
je
kar ni bilo prav? Pretepe naj jo do krvi. Drugega si ne zasluži. Dva meseca že zahaja k Jozesu, medtem ko Stanko spodaj v jami hropel kot izpregovoru. požira prah ali zasopljen nalaga premog, dva meseca se mu predaja, čeprav ve, da je nima rad, da je bojazljivec, za kakršnega se je malo prej pokazal.
»Odnesi mu kapo!« je Klep nenadoma bolj za-»Odnesi mu jo...« je ponovil in pokazal z desnico proti vratom, »odnesi in ostani pri njem!«
Klepove besede so padale na Ančko trje, kakor bi njegova pest. Vendar se ni ganila. Ali je razen tiste prve čase mislila na to, da bi ostala pri Jožefu. Bolj in bolj je čutila, da ga nima rada, da z njim sploh ne bi mogla živeti, vendar se ni mogla ustavljati sili, ki jo je vlekla k njemu, Nekajkrat si je že rekla, da bo storila konec svojemu početju, ki se ga je sramovala, a ni mogla. Ni mogla!
»Tako!« je kriknila z olajšanjem. Njene oči, vsa njena postava je govorila Klepu, ki je sicer p&vesil desnico, stal pa še vedno nepremično: opravljeno je z njim, končno je opravljeno! Napravi z menoj, Stanko, kar hočeš, toda vedi, da sem tvoja žena, tudi ta dva meseca nisem pozabila na to! V Jožefovi sobi natrpani z raznim pohištvom, in v kavarniški, kjer ni bilo drugega kot široka postelja, sem mislila na tebe, mislila tu v kuhinji in tam v sobi, podnevi in ponoči! Hudo mi je bilo, a to, kar me je vleklo od tod, je bilo močnejše. Vendar: zdaj je konec, verjemi, Stanko, konec!
Odtrgala se je od okna in se namenila nazaj k štedilniku. Morda bi ga bila dosegla da se ni z boki dotaknila rok, ki so Klepu kot brez življenja visele ob telesu. Tisti trenutek so oživele, se dvignile, zgrabile Ančko za ramena in jo obrnile k sebi.
f
..............IIIMIIIII.........................11......Jlll.....tlllllllll........111........II......Illlll................Jllll..................................................1111.......................................M......lillll.....................1.....IIII1I1.......Illllil......■MIH..................................Illlll.......tlllllllllll................
sem nadvse previdno bombe, ki so bile montirane med žično ograjo med dvema državama. To mi je šlo zelo hitro izpod rok! Bombe sem shranjeval v nahrbtnik, toda ne ta, ki ga imam sedaj pri sebi. Bil je večji. Neslišno sem se plazil po trebuhu od bombe do bombe. Ko sem očistil dovolj širok sektor, sem veselo šel proti našemu taborišču. Nenadoma sem zaeul sumljivo sikanje ... Bzzz ... Bzzz ... Obrnil sem se, toda za menoj nisem ničesar opazil. Sikanje sem spet čul za hrbtom. Šele tisti trenutek sem se zavedal, da se sikanje čuje iz mojega nahrbtnika. Z največjo naglico sem odvrgel nahrbtnik in tekel proti gozdu. Naletel sem na jarek in legel vanj. Še isti trenutek je treščilo hujše kot vsaka strela v nevihti. Razneslo je vse bomibe v nahrbtniku.
Žal mi je bilo nahrbtnika, a posebno lepega kosa slanine, ki sem jo imel v nahrbtniku za težke čase«.
Tudi domači so poslušali in gospodinja je celo pozabila zapreti usta, čeprav je komandir že davno nehal pripovedovati ...
i
ČERKEZI!
Vse je kazalo, da bomo tokrat novo leto pričakali kar mirnodobsko. V vsej vasi so nam pekli kruh. Intendanti so dobili dovolj mesa in tudi vina ni primanjkovalo. Do^ lenjska je bila takrat že precej izčrpana in zato so partizani živeli le še ob močniku. Na novo leto bo pa čisto drugače.
Kmečka dekleta so nam zlikala obleke, čiste srajce so govorile, da bo tudi ples. Bataljonski harmonikar je že vnaprej popil večjo dozo tropinovca.
Kulturniška skupina je pripravila skeč. Tudi nekaj re-citatorjev bo. Bataljonski kuhar si je opasal beli predpasnik in pridno sekljal čebulo. Opoldne bo golaž...
Štab divizije je pravkar poslal štabu brigade sporočilo, da na njihovem terenu ni nič novega. Vise je mirno. Izgleda, da tudi sovražnik spoštujg silvestrovanje. Tam nekje na koncu vasi se je čulo kruljenje svinje, ki je morala končati žMjenje zaradi praznika. V čutaricah je pri mnogih bilo namesto vode že prilično alkoholnih pijač, ki so si jih saini organizirali. Posebno kurirji in obveščevalci so bili dobri organizatorji, čeprav je žicanje bilo službeno prepovedano.
Mnogi so sedeli na kmečkih krušnih pečeh v toploti. Sušili so oprano perilo. Duh po sezutih čevljih in žganju je prijetno ščegetal po nosu. Res prava domačnost!
Kot strela z jasnega neba nas je pretresel prvi rafal in za njim še drugi in tretji. Vse je bilo hipoma na nogah. Vse je bežalo iz hiš. Komande so padale na vse strani. Kuharji so premetavali kotle. Mitraljezci so lovili svoje pomočnike, ki so nosili muncijo. Nekaj jih je tekalo kar v srajcah. Nekateri so zopet z enim obutim škornjem poskakovali po snegu, a drugega vihteli v roki. Ni bilo časa, da bi se obuli.
»Čerkezi! Čericezi!« je šel glas po vasi in že se je vnela huda bitka. Toda Čerkezi so bili močnejši, partizani smo se morali umakniti,
Odstopnica je bila stran tja preko Ljubelja. »Na juriš! Hura!« se je razleglo povsod naokoli. Mitra-Ijezi so neusmiljeno parali ušesa, vmes je zašumela mina iz minometa, ki je potem tresnila ob zemljo s strahovitim truščem.	(J jj|$f
S Francom sva med zadnjimi zapuščala vas in hitela proti Ljubelju. Čerkezi so prenehali s streljanjem in zapodili so se kot divji psi proti bežečim partizanom. Franc je pankrat skušal kriti umik, toda Čerkezi so bili trdovratni in se niso dali ustaviti. Po strmem Ljubelju sva teMa kot srni in prve smreke so naju rešile pred azijskimi vsiljivci. V gozd Čerkezi niso silili.
Jasna in mrzla noč je legla na okolico. V hiši pa se je kar gnetlo partizanov. Izdolbljene repe napolnjene z lojem so medlo osvetljevale izmučene obraze.
Stara stenska ura na uteži je z muko pomikala zrja-vele kazalce na polnoč. »Srečno novo leto!« »Konec vojne!« »Zmaga!« in še in še je bilo želja, iko smo stopili v prvi dan 1944. leta.
Po polnoči pa je kmalu legla na bajte sredi gozda tišina. Divizion je trdo zaspal. Le stražarji so s cepetanjem in pihanjem v roke kalili nočni mir.
NAVODILO
k odloku o rokih čiščenja ln pregledo-vanja kurilnih naprav in dimovodov na območju občine Velenje.
Na seji skupščine občine Velenje, dne 7. 12. 1965 je bil sprejet odlok o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimovodov na območju občine Velenje. Zaradi nejasnosti nekaterih določil v odloku so odborniki predlagali, da izda upravni organ za notranje zadeve k odloku navodilo oziroma tolmačenje.
Odidelleik za notranje zadeve skupščine 'Občine Veletplje daje naslednja tolmačenja-,
K 1. členu odloka: ko dimnikar obiskuje kurišča in dimovode ne spada v njegovo delo tudi odnašanje pepela, vodnega kamna pri parnih kotlih in plinskih štedilnikih, temveč morajo to opraviti lastniki kurilnih naprav sami.
K 2. členu odloka: kurilne naprave na trda goriva (premog, drva) se morajo čistiti mesečno, razen v gospodinjstvih, kjer se uporablja elektrika ali pliin, mišljeno v letnem čaisu od 15. 5. do 15. 10., kjer se opravi dvakratni kontrolni pregled dimnih naprav. Če 'dimnikar ugotovi, da so dimne naprave uporabljene, ip čemer se mora prepričata, jih mora očistiti. V takem primeru ne bo zaračunal 75 % od predpisane cene, aimpak ibo zaračunal dejansko opravljeno delo. Kontrolni pregled lahko zaračuna dimnikarsko podjetje samo takrat, kadar bo kontrolni pregled opravil in ugotovil, da se dimne naprave niso uporabljale, zato pa bo zaračunal' 75 % od' predpisane cene po -objavljenem ceniku.
V mestu Velenju, kjer se uporablja toplovod za gospodinjstva, ki v letnem času uporabljajo izključno elektriko, -lahko pismeno obvestijo dimnikarsko podjetje Prevalje, obrat Šoštanj, da ne bodo. uporabljala tKminiih naprarv, k njiim pa podjetje ne bo pošiljalo dimnikarja. V kolikor bi kljub takšnemu obvestilu uporabljali kurilne naprave na -trda goriva, zaradi tega ipa 'hi nastal požar, nosijo odgovornost za povzročeno šfcodio gospodinjstva sama.
K 3. členu odloka: odlok obravnava čiščenje kurilnih naprav v gospodinjstvih, zavodih, kjer se te naprave uporabljajo v večjem obsegu? 4» obvezuje uporabnike teh napra:v,*i3a'še'mo-' rajo čistiti vsakih. 14 dni, po potrebi
tudi 8 dni. V^em času se morajo čisfcti centralne kurilne naprave.' To
pa pi mišljeno za male centralne peči v zasebnih hišah. Te se čistijo kakor vse ostale kurilne naprave gospodinjstev enkrat mesečno.
K 5. členu odloka: industrijski parni kotili in tovarniški dimniki se čistijo po posebnem dogovoru z dimnikarskim podjetjem in gospodarsko organizacijo,
K 6. členu odloka: dimniki se izžigajo po potrebi. Nujnost izžiga ugotovi dimnikar. Opravlja se praviloma enkrat letno. Izžiganije se sme vršiti v jutranjih urah, dimnikar pa ne sme zapustiti objekta, dokler traja požarna nevarnost Za sam objekt An sosednje objekte. Dimnikar je dolžan obvestita najbližjo gasilsko organizacijo in BP" stajo milice, da bo izžigal dimnike.
K 7. členu odloka: ta člen obravnava plačevanje dimnikarskih storitev. Dimnikar sme zaračunati samo opravljena dela. V primeru, da mu uporabnik kurilnih naprav ni dopustil čiščenja ali kontrolnega pregleda, lahko dimnikarsko podjetje zaračuna, kakor da bi opravilo delo. Za takšno dejanje je uporabnik kurilnih naprav napravil prekršek po 3. točki 19. člena zakona o dimnikarski službi (Ur. list SRS, št. lil/65) iin je predvidena kazen do 200,00 novih dinarjev.
Dimnikarska služba je našemu gospodarstvu nujno potrebna. Do nje pa mnogokrat nimajo koristnifci pravega razumevanja. Delo, kd ga opravlja dimnikar, ni lahko.
Na skupščini občine Velenje so od-bun:iki imeli več pripomb na cene dimnikas-iskih uslug. Iz cemi'ka bo lahkn
a kdo ugotovil, če primerjamo cene uslug drugih obrtaih uslužnostoih stošitev, da le niso pretirano visoke. Če primerjamo čiščenje dimnika v diružinski hiši, ki stane 0,95 novih dinarjev za eno etažo, s striženjem n oške glave, -za katero plačamo 2,60 uOTiih dinarjev, potem dimnikarske usluge gotovo niso pretirane.
Statistika požarov na območju naše občine kaže, da so na drugem mestu po vzrokih požarov silabe kurilne naprave, za-to smo mnenja, da je to službo potrebno krepiti in jo usposobiti na tak nivo, ki nam bo zagotavljala redno in učinkovito čiščenje vseh kurilnih naprav. Ce občani ugotovijo nepravilnosti od strani dimnikarjev, inaij taka zapažanja javijo oddelku za notranje zadeve. Ta pa bo nepravilnosti -odpravili skupaj z dimnikarskim podjetjem.
Umetnost druži narode
Mednarodna razstava otroških likovnih del \
Napotnikovi galeriji.
Italija
Že tretjič so se letos številni lju- del. bitelji likovne umetnosti iz šaleške doline zbrali na otvtoritvi nove razstave, ki je bila svečano odprta v ponedeljek, 7. februarja na predvečer obletnice Prešernove smrti.
Ta dan praznujemo Slovenci svoj kulturni praznik in za to priložnost srno dobili iz Japonske mednarodno razstavo otroških likovnih
Danska
Poleg domačinov in šolnikov so se otvoritve udeležili še pedagoški svetovalec Rudi Kobolt, predsednik. občinske zveze prosvetnih organizacij Stane Žula, zastopnik občinske skupščine Maks Podlesnik in drugi gostje.
Za slavnostni del "otvoritve sta Majda Fufcs in Vito Kolšek recitirala dve Prešernovi pesmi. Za tem je Viktor Kojc govoril o otroških likovnih delih ter o nalogah in ciljih likovne vzgoje. Upravitelj šole Miroslav Vrečko pa je nato razstavo otvoril.
Na razstavi je zbranih preko 30 del iz različnih držav in sicer k ZDA, Avstralije, Mehike, Ekvadorja, Brazilije, Kanade, Avstrije, Zahodne Nemčije, Danske, Norveške, Italije in Jugoslavije. K razstavnemu gradivu pa so prispevali 7 mozaikov na večjem formatu še učenci II. A, , osnovne šole Šoštanj ter tako izpopolnili galerijski razstavili prostor.
ODBORNIKI OBČINSKE SKUPŠČINE VELENJE SO PREDLAGALI, DA NAJ DIMNIKARSKO PODJETJE OBJAVI SVOJ CENIK ZA DIMNIKARSKE STORITVE. TA CENIK V CELOTI OBJAVLJAMO. NA TA NAČIN BOSTE LAHKO SAMI UGOTAVLJAM, CE BI PODJETJE OZIROMA DIMNIKAR ZARAČUNAL USLUGE PREKO ODOBRENIH CEN.
Na območju občine Velenje se predpisuje naslednja najvišja tarifa, do katere lahko DIMNIKARSKO PODJETJE PREVALJE (v nadaljnjem besedilu »DIMNIKARJI«) določajo cene za vse vrste dimnikarskih storitev.
1. čen
1.	Odprto kuhinjsko ognjišče	2,85 N din
2.	Kmečka kuhinja z dvojnim stropom	4,27 N din
3.	PLEZALNI DIMNIKI:
a)	od podstrešja navzgor
(ena etaža)	2,37 N din
b)	za vsako nadaljnje
nadstropje (etažo) J	0,48 N din
4.	DIMNIKI — centralni* in ogrevalnih naprav in pekovskih peči:
a)	od podstrešja navzgor
(ena etaža)	2,85 N din
b)	za vsako nadstropje
(etažo)	0,48 N din
5.	DIMNIKI — ozki ali valjasti
(ruski);
a)	od podstrešja navzgor
(ena etaža)	0,95 N din
b)	za vsako nadaljnje
nadstropje (etažo)	0,1» N din «. DIMNIKI — etažnih peči in vseh vrst gostinskih in zavodskih štedilnikov:
a)	od podstrešja navzgor
(ena etaža)	1,42 N din
b)	za vsako nadaljnje
nadstropje (etažo)	0,48 N din
7.	DIMNE CEVI:
a)	zidane ali pločevinaste
do 2 m dolžine	0,48 N din
b)	za vsak naslednji meter	0,19 N din
8.	KANAL — centralne ogrevalne naprave, pekovske peči, velikih štedilnikov ipd.!
a)	mali, do 4 m dolžine	2,85 N din
b)	veliki nad 4 m dolžine	5,70 N din
9.	ŠTEDILNIKI — gospodinjski, vštevšl dimno cev do
1 m — z eno pečico	0,95 N din a) z eno pečico in kotličem ali dvema
pečicama	1,42 N din
b) z dvema pečicama
kotličem ali tremi pečicami
1,90 N din
Kratke vesti
Za poplavljence so v velenjski iobčini zbrali 22.190 N dinarjev in materialnih prispevkov v vrednosti 5.340 N dinarjev. Akcijo za poplavljence še niso zaključili v rudniku lignita Velenje.
— 0 —
Občinski komite ZMS je ponovno priredil seminar za sekretariate aktivov na osemletkah. Mlade funkcionarje so seznanili z organizacijskimi nalogami, da bodo lahko uspešno opravljali zadolžitve v aktivih ZMS. Seminar je bil v mladinskem klubu v Šoštanju.
— 0 —
V Velenju so pričeli s poukom na drugem oddelku večerne politične šole v letošnjem letu. Šolo obiskuje 20 slušateljev. Največ je mladincev, nekaj slušateljev pa je tudi iz sindikalnih organizacij.
— 0 —
Mladina velenjske občine se temeljito pripravlja na II. republiško konferenco ZMS. V vseh tovarniških, vaških in šolskih aktivih bodo pregledali teze, ki jih je izdelal centralni komite ZMS. Občinski komite pa bo še posebej organiziral razgovore z mladinci po interesnih skupinah.
2,85 N din 4,27 N din
1,42 N din
0,95 N din
1,42 N din 1,42 N din
1,42 N din
1,42 N din 1,90 N din
10.	ŠTEDILNIKI — gostinskih obratov in zavodov:
a)	mali, navadni v gostinskih obratih
b)	srednje veliki v gostinskih obratih
c)	veliki, mizni, prosto-
stoječi ali z nastavkom 5,70 N din
11.	KOTLI:
a)	veliki, v gostinskih obratih In zavodih
b)	pralni kotli, s kanali za odvod dima
12.	BOJLERJI:
a)	ogrevale! vode
b)	grelci posode
13.	PECI:
a)	običajna železna peč z 2 metra cevi
b)	peč sistema »LUTZ«
in podobno;
—	brez pečice
—	z eno pečico
—	z 2 ali več pečicami 2,37 N din
—	izrecno velike	2,85 N din
14.	KMEČKA — krušna peč 1,42 N din
15.	PEKOVSKE ali slaščičarske
peči na premog ali drva 2,85 N din
16.	PEKOVSKA PARNA PEC:
a)	z eno etažo (pečjo) 5,70 N din
b)	z 2 ali več etažami 8,55 N din
17.	ETAŽNA PEC za centralno gretje, vštevši dimne
odvode	1,90 N din
18.	CENTRALNE OGREVALNE NAPRAVE, vštevšl dimne odvode:
a) z malim kotlom do 8 m* ogrevalne površine (do 9 členov)
b)	a srednje velikim kotlom do 15 m! ogrevalne površine (do 14 členov)
c)	z velikim kotlom do
30 m' ogrevalne površine (nad 14 členov)
d)	parni kotli za centralno
ogrevanje nad 30 m* ogrevalne površine
19.	LONČENE PECI: odpiranje, čiščenje in zapiranje z materialom:
a)	male peči
b)	srednje velike
c)	velike
20.	IZ2IGANJE DINIKOV:
a)	v pritličnih stavbah (za prvo etažo)
b)	za vsako nadaljnjo etažo
21.	PREGLED DIMNIKOV: v novih in adaptiranih stavbah z odstranjevanjem
malte in odstruganjem:
4,75 N din
8,55 N din
11,40 N din
15,20 N din
4,27 N din 7,12 N din 11,40 N din
5,30 N din
0,80 N din
a) za prvi pregled v pritličnih stavbah (ena etaža)	3,60 N din
b)	za vsako nadaljnjo
etažo	1,40 N din
c)	za drugi pregled 25 0J0 manj od zneska pod a) in b)
d)	za tretji pregled 50 <yg manj od zneska pod a) ln b)
2. člen
Za dimnikarska dela, ki niso navedena v I. členu tega cenika (industrijske kurilne in dimnovodne naprave) se določi cena uslug po medsebojnem sporazumu na podlagi kalkulacije.
3.	člen
Za izračun dimnikarskih del na planinskih postojankah se uporabi 2. člen tega cenika.
4.	člen
Za dimnikarska dela, izvzemšl dela, navedena v 2. In 3. členu ki so združena s posebno nevarnostjo in nezdravimi pogoji dela In se opravlja po posebnem naročilu strank, se sme zaračunati največ 30 0/0 prlbltka na veljavno tarifo po 1. členu tega cenika.
Za dimnikarska dela, ki se opravljajo po posebnem naročilu strank ob dela prostih dnevih, državnih in republiških praznikih, kakor tudi za dela, opravljena v nočnem času (od 20. do 6. ure) in nadurnega dela se sme zaračunati 50 •/• prlbltka na veljavno tarifo po 1. členu tega cenika.
5.	člen
Na cene uslug po 1. členu tega cenika se lahko zaračuna do 30 '/• prlbltka na oddaljenost 3 km od sedeža podjetja in enote.
Dimnikarsko podjetje lahko svoje uslu-ge zaračunava pavšalno po tromesečjih.
DIMNIKAR MORA IZDATI POTRDILO Z NAVEDBO ZNESKA PLAČNIKU DIMNIKARSKIH STORITEV.
6. člen
Z dnem, ko začne veljati ta cenik, prenehajo veljati vsi do sedaj Izdani odloki oziroma ceniki za dimnikarske storitve na območju občine.
Cenik stopi v veljavo petnajsti dan po predložitvi, uporablja pa se od I. oktobra 1965.
V Velenju sedež skupnosti za zaposlovanje
V Velenju je sedež skupnosti za zaposlovanje za občino Mozir-Dravograd, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Radlje ob Dravi in Velenje. Združili so dva dosedanja zavoda za zaposlovanje delavcev v Dravogradu in !enju. Z združitvijo obeh zavodov in vseh njihovih izpostav ima nova skupnost za zaposlovanje 104 tisoč prebivalcev od katerih je 33.300 aktivno zavarovanih.
Zakaj so združili oba zavoda za zaposlovanje delavcev in ustanovili novo skupnost za zaposlovanje, ki zajema Koroški kot, [ \slinjsko in Šaleško dolino ter Zgornjesavinjsko področje?
Julija lani je bil znižan prispevek za zaposlovanje od 0,5 na 0,2 odstotka. S tem so se občutno zmanjšali dohodki zavodov. Na drugi strani pa se bodo povečali stroški zaradi predvidenega povečanja brezposelnih. V takih
pogojih poslovanja oba nek da nja zavoda v Velenju in Dravogradu ne bi bila kos svojim nalogam. Zato so poiskali takšn združitev, ki bo zagotavljala skupne strokovne službe in eko-nomičnejšo porabo sredstev.
Menijo, da bo nova skupnost za zaposlovanje V Velenju lahko s predvidenimi dohodki norma no poslovala. Od čistega dohod ka, ki bo ostal skupnosti po odbitju republiškega prispevka in materialnih stroškov, bodo lah dali 61,4 odstotke dohodka na sklade. S tem bo nova skupn: normalno delala in zadostila pogojem, ki jih zahteva zakon o o ganizaciji in financiranju za~ slovanja. V bodoče bodo razvi' li predvsem strokovno raziskovalno delo, zlasti na področju poklicnega usmerjanja mlad in odraslih ter ugotavljali tek če in perspektivne potrebe £0 kadrih.
Pravni nasveti
V rubriki PRAVNI NASVETI brezplačno odgovarjamo na vsa pismena vprašanja svojih bralcev v zvezi z uporabo pravnih predpisov. Vprašanju priložite samo kupon, ki je natiskan v vsaki številki »šaleškega rudarja«.
Odgovarjamo- samo na tista vprašanja, ki so podpisana s polnim naslovom, ker na določena vprašanja, ki niso splošnega pomena, odgovarjamo pismeno vpraševalcu. Pri odgovorih objav-ljenih v časopisu pa imen vpraševalcev ne navajamo.
Spoštovani bralci! Koristite naše pravne nasvete, ki vam jih dajemo brezplačno.
PRAVNI NASVETI KUPON 4
Pestra dejavnost
ČLANI TELESNO VZGOJNEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA PARTI-ZAN-RUDAR SO SE PRED DNEVI ZBRALI NA LETNEM OBČNEM ZBORU IN PREGLEDALI SVOJE DELO V PRETEKLEM LETU.
Upravni odbor društva se je za-	čanje. Začela naj bi z delom tudi vedal, da bo dejavnost uspešna sa-	namizno teniška sekcija, ki je premo takrat, če bo delo v sekcijah po-	nehala zaradi slabe organizacije in polnoma zaživelo. Zato so sklenili	pomanjkanja prostorov za vadbo.
šport šport šport šport
postaviti nove temelje za formiranje" in dejavnost posameznih sekcij. Kljub začetnim težavam pa je dejavnost po sekcijah le zaživela in tako smo na občnem zboru lahko slišali, da so uspešne naslednje športne pa-e: kotalkarji, drsalci, dvigalci uteži, rokometaši, smučarji, skakalci, judoisti, sabljači, kegljači in košarkarji. V teh sekcijah je včlanjeno skupaj preko 360 mladih ljudi.
V razpravi so mladinci izrazili željo po ponovni Ustanovitvi plavalne sekcije. Potrebe kažejo po združitvi Številnih smučarjev, ki jih je iz leta T leto več, v sekcijo za alpsko smu-
Nasploh pa bo potrebno v telesno-vzgojne vrste vključiti več mladih ljudi kot doslej.
Nadalje so v razpravi prikazali nujno potrebo po izgradnji telovadnice, ki jo odlašamo iz leta v leto. Prt tem pa trpi ne samo šolska telesna vzgoja, temveč tudi vsa ostala telesna kulturna aktivnost v Velenju.
Zavzeli so se tudi za čimprejšnjo ustanovitev športne ambulante in za redne zdravniške preglede športnikov.
Ob koncu so izvolili nov 19-član-ski upravni odbor.
Prizor z mladinskega državnega prvenstva v skokih.
Med starejšimi mladinci je od 34 nastopajočih bil najboljši Ljubljančan Dolhar. Od Velenjčanov je prijetno presenetil Branko Leskavec, ki se je uvrstil na peto mesto. Anton Zep, ki je bil tudi kandidat za reprezentanco je oba skoka padel in se uvrstil šele na 26. mesto in s tem izgubil vse možnosti za prodor med najboljše mladince. Jože Gorogranc je bil 21., Stanko Škrabl pa je zavzel 23. mesto.
Mlajših mladincev je nastopilo kar 60. Najboljši pa so bili Kuzma-nič iz Mojstrane, pred Pudgarjem iz Črne na Koroškem in Železnikom iz Kisovca — Zagorje. Najboljši domačin je bil Branko Meh, ki je zasedel 15. mesto, ostali pa so se zvrstili takole: Drago Razdevšek 25., Ziatko Levpušček 41., Zdenko Buršič 42., Jože Sredenšek 44. in Dušan Per 48.
Rezultati petih najboljših:
Starejši mladinci:
1.	Brane Dolhar (SK Enotnost) 200,7 ( 41, 38,5)
2.	Drago Pudgar (SK Črna) 191/ (37,5, 41 )
3.	Vinko Bogataj (SK Triglav) 190,2 (40, 37)
4.	Marjan Bizjak (SK Kropa) 188,7' (39,5, 40)
. Branko Leskavec (SK P. R. Velenje) 180,7 (38,5, 36)
DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO V SKOKIH
DOMAČI SKAKALCI
so zatajili
Odlično izvedeno tekmovanje - Najboljši Velenj-čan peti
Letošnja največja smučarska prireditev v Velenju je bilo XXI. državno prvenstvo v skokih za mladince. Na skrbno pripravljeni 45-metr-ski skakalnici se je pomerilo 94 mladih skakalcev iz 24 klubov iz Slovenije in. Hrvatske.
Več kot 1500 gledalcev se je zbralo v areni skakalnice, da bi prisostvovalo borbi mladih za najvišje naslove za leto 1966.
' : •
Odbojkarji iz Topolšice na občnem zboru.
NI vse DENAR
Odbojkarji iz Topolšice so imeli prvi občni zbor svojega kluba, H so ga ustanovili meseca maja 1965.
Z veliko skromnostjo, samoinciativo in željo po športnem udejstvo-vanju so v kratkem času obstoja dosegli lepe uspehe. Kot edini odbojkarski klub s celjskega področja so se vključili v mariborsko-celjsko odbojkarsko ligo. Tekmovalno neizkušenost so nadoknadili s požrtvovalnostjo ter v tem tekmovanju .zavzeli drugo mesto z istim številom točk kot prvak (>K Hidromontaža iz Maribora.
V svojih vrstah imajo več kot dvajset mladincev, v bodoče pa želijo ustanoviti še žensko ekipo.
S skromnim denarjem so dobro gospodarili, poleg tega pa večkrat tudi sami plačali potovanje na tekme.
Sklenili so, da bo vsak član kluba plačeval članarino 1 N dinar mesečno.
Klub bo še naprej vodila požrtvovalna tovarišica Vida Klemenčič. luiiiiHnuMnimMuuintiMuiMHiinuMMiiuuuuuimunMnniHniniminiuunnmiiunuuimiiinniiiimiiiiiiHiiiii
RAZGLAS
Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list FLRJ št. 93/4/9) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni spodaj navedeni predm,eti:
O ženska mreža @ moške volnene rokavice ® brisača
9 moško kolo znamke Rog 9 moško kolo znamke Rog Q žensko kolo; znamke »Tripad« # moško kolo znamke Rog <& moško kolo znamke Rog A moško kolo znamke Rog
Prosimo lastnike izgubljenih predmetov, da jih dvignejo pri oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Velenje v roku enega leta po objavi tega razglasa. Po tem roku bodo ti predmeti postali last družbenega
premoženja. ' ........................................................................................................................................
V Paski vasi so marljivi
Mlajši mladinci:
1.	Karlo Krznarič (SK Mojstrana)
172.1	(37,5, 35,5)
2.	Ivo Pudgar (SK Črna) 170,3 (34, 37)
3.	Janez železnik (SK Kisovec)
170.2	(37,5, 34,5)
4.	Vojko Gašperšič (SK Jesenice) 166,8 (38, 35,5)
5.	Janez Demšar (ŠD Jesenice) 162,5 (35, 34)
Tekmovanje si je ogledal tudi predsednik SZS tovariš Niiko Belo-pavljevič, ki je med drugim izrekel vse priznanje organizatorjem — funkcionarjem Partizan — Rudarja za odlično izvedeno prvenstvo.
Pred kratkim so imeli gasilci v Paški vasi svoj redni letni občni zbor. Udeležili so se ga domala vsi člani. Na tem zboru so pregledali svoje dosedanje delo in med drugim ugotovili, da so v minulem obdobju opravili svoje delo dokaj uspešno. Nabavili so nekaj delovnih priprav in opreme, česar so bili zelo potrebni. Povečali so tudi članstvo, saj je bila pred nedavnim ustanovljena tudi ženska vrsta gasilk. V minulem delovnem obdobju so si ogledali tudi nekatera sodobno opremljena gasilska društva, kar jim je v veliko pomoč pri njihovem delu.
Pregledali so tudi dimnike po stanovanjskih in drugih poslopjih. Pri tem so ugotovili, da dimne naprave ne ustrezajo povsod požarnovarnostnim predpisom, zato so naročili, da je potrebno pomanjkljivosti v najkrajšem času odpraviti. V več primerih so ugotovili, da so v neposredni bližini dimnikov lah-kogorljive stvari, kar predstavlja precejšnjo nevarnost, posebno ob slabo urejenih dimnih napravah.
Na letnem občnem zboru so si zadali plan za svoje bodoče delo, ki stremi predvsem zn tem, da bi svoje mlajše člane čimbolj izurili v gasilskih veščinah in pa v izboljšanju in dopolnitvi opreme.
Še nadalje pričakujejo od občinske gasilske .zveze Vso moralno in tudi finančno pomoč.
P. L.
STRELJANJE
TUDI STRELJAJO RADI
Na rudarskem šolskem centru vlada med učenci velilko zanimanje za streljanje z zračno puško. Preko 60 učencev redno vadi v prostorih pod mladinskim kluibom.
Na nedavnem tekmovanju je nastopilo 12 ekip z 48 strelci.
Rezultati: Ekipno:
1.	»škale«	616 krogov
2.	Rudarska poklicna
šola II.	482 krogov
3.	rudarska tehniška
šola III.	470 krogov
4.	rudarska poklicna
šola I.	440 krogov
5.	rudarska poklicna
šola II.	440 krogov
Najboljši posamezniki so bili:
Dušan Penkač	170 krogov
Hubert Višner	170 krogov
Janez Godec	159 krogov
Franc Jeromel	141 krogov
Jože Uranjek	140 krogov
Zdenko Slomšek	140 krogov
DRSANJE
VELENJCANI V BEOGRADU
V Beogradu je bilo pred dnevi tekmovanje v umetniškem drsanju za Bloudkov memorial. To tekmovanje je obenem tudi državno pionirsko prverasitvo.
Tekmovanja se je udeležilo 21 tekmovalcev iz štirih klubov: Zagreba, Beograda, Ljubljane in Velenja. Za velenjski kotalkarsko drsalni klub je nastopilo 5 tekmovalcev. Kljub temu, da so letos imeli le kratek čas za vadbo na ledeni ploskvi, so se domačini dobro odrezali. Pa še to, drsanje jim je le dopolnilni šport za kotailkanje.
Rezultati:
1.	Vujičič (Zagreb)	55,8 3. Gazvoda (Ljubljana)	51,2
2.	Duška Fišer (Velenje)	52,2
Pionirji:
1.	Švajger (Ljubljana)
2.	Brajša (Zagreb)
3.	Jurčič (Velenje)
Pari:
1.	Vujičič — Brajša (Zagreb
2.	Gazvoda — Švajger (Ljubljana)
3.	Jevšenaik — Blatnik O. (Velenje)
52,9 51,2 50,0
7,9 7,9 7,3
Ostali nastopajoči iz Velenja pa so dosegli naslednja mesta: Oto Blatnik je med pionirji zavzel 5. mesto, Nataša Dermol pa je med pionirkami bila 10. od 16 nastopajočih.
JUDO
PONOVNO AKTIVNI
Na mladinskem prvenstvu Slovenije, ki je bilo v Slovenski Bistrici so med 70 tekmovalci iz 14 klubov nastopili tudi Velenjčani. _
Na listo prvakov za leto 1966 sta se vpisala tudi dva Velenjčana, in sicer: Škripač pri mlajših mladin-ciiih v težki kategoriji in Orličnik pri starejših mladincih v isti kategoriji.
Oba bosta zastopala SR Slovenijo tudi na državnem prvenstvu.
To je vsekakor lep uspeh judo sekcije, ki je v zadnjem času ponovno pričela z rednim delom.
Naročite se na Šaleški rudar
Zagotovite si redno prejemanje našega časopisa, »šaleški rudar« prinaša vsak drugi četrtek lokalne vesti in dogodke iz velenjske občine. Člane delovnih kolektivov sproti obvešča o delu samoupravnih organov, proizvodnji in življenju znotraj delovnih organizacij.
Vsak drugi četrtek boste brali v »šaleškem rudarju« roman v nadaljevanju.
Naši bralci pa lahko preko naše pravne posvetovalnice dobijo odgovore na pravne nasvete.
Zato še danes izpolnite naročilnico, jo izrežite in nam jo pošljite, da vam bomo lahko čimprej začeli pošiljati časopis »Šaleški rudar«.
POPRAVEK zahvali Brigite Brglez, objavljeni v ŠR, je pravilno: mož Baltazar.
OBVESTILO
Kreditna banka Celje, podružnica Velenje z ekspozituro Šoštanj, obvešča svoje varčevalce, da začne od 1. marca dalje vpisovati dodatne obresti na saldo hranilnih vlog.
Dodatne obresti znašajo 23 % na najnižji saldo hranilne vloge v času od 31. ?. do 31. 12. 1965.
Ponovno tudi prosimo vse varčevalce, ki so vezali svoje vloge na eno- ali dvoletni odpovedni rok. da pridejo ob času poteka vezane vloge k nam na likvidaturo Velenje oz. ekspozituro Šoštanj, da, bodisi ponovno vežejo svoje vloge ali pa jih prenesejo na a vi-sta vloge.
Obveščamo vas tudi, da smo zvišali obrestno mero za vloge vezane nad eno leto na 7 %, vezane nad dve leti pa na 7,5 %.
Kreditna banka Celje podružnica Velenje ekspozitura Šoštanj
P. n.
»ŠALEŠKI RUDAR«
Velenje Titov trg 2 p. p. 89
cd -C 3

a
o,
o
S
Cd
>o O
C3 £
M
<u
B
o
iS	Ki
M	^
pL|	5
cd
a
>U5
m
cd «
o Ph
USPELA PRIREDITEV »POKAŽI, KAJ ZNAŠ« • USPELA PRIREDITEV »POK
Prvo mesto - Katja Tuta
MLADINSKI AKTIV RUDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA JE ORGANIZIRAL IN IZVEDEL PRVO JAVNO PRIREDITEV »POKAŽI, KAJ ZNAŠ« V NEDELJO, 13. FEBRUARJA V KULTURNEM DOMU VELENJE. ZANIMANJE ZA PRIREDITEV JE BILO PRECEJŠNJE, SAJ SO BILE VSTOPNICE RAZPRODANE ŽE SKORAJ CELO URO PRED PREDSTAVO.
Na prireditvi »Pokaži, kaj znaš« je nastopilo pet vokalnih solistov — Zora Casl, Aca Polanc, Zdenko Tav-šič, Dobrivoje Runjak in Katja Tuta; vokalni kvintet iz gimnazije »Briljant«, dva mlada literata: Dra-
go Seme in Anton Šeliga; instrumentalni trio »Brez naslova«, ansambel »Strele« in ansambel »Drugi RT«. Vokalne soliste je spremljal mladinski plesni ansambel iz Celja. Oddajo pa sta vodila Majda Fuks
Nega ust
»In ko se je zasmejaila, so se ji med ustnicami zbleščali beli' zobki kot dva niza biserov«, so včasih opisovali pisatelji nasmeh in zobe zelo lepe ženske. Res so beli, pravilni zobje in prikupen nasmeh odlika, ki mnogo pripomore do vtisa lepote. Zato je nega ust ena poglavitnih zahtev, ki jih terja kozmetika od negovanega človeka. Sicer pa vedno poudarjamo tudi z zdravstvenega stališča, kako potrebno je, da si redno negujemo usta in zobe in je o čiščenju ust in zob vsakdo že iz mladega poučen. Zato bo v tem sestavku pogovor le o kozmetičnih hibah v ustih in na zobeh. Mimogrede bodi povedano le to, da so naj Ionske ščetke neprimerne za čiščenje zob, da celo škodijo. Zato umivaj-mo zobe po vsaki jedi s ščetkasto krtaoko, s pasto ali zobnim praškom in mlačno vodo. Ščetkajmo vedno od dlesni proti vrhu zoba.
Nekatere bolezni dlesni, kronično vnetje mandeljnov in žrela, bolezni želodca in gliistavost lahko povzročajo neprijeten duh ali celo smrad iz ust tudi pri rednem čiščenju in umivanju zob. To neprijetnost trajno odpravimo le takrat, kadar ozdravimo bolezen, ki povzroča smrad iz ust. Da ga omilimo in ga za nekaj ur odstranimo, splaiknimo usta večkrat dnevno. V pol kozarca kankno nekaj kapljic naslednje tekočine:
salola	1 gram;
mentola	1 gram; mentolnega alkohola 15 gramov; koncentriranega
alkohola	140 gramov.
S to tekočino, ki postane mlečno belkasta, si izpiramo usta.
Neprijetno nam diši iz ust tudi po uživanju česna aLi čebule. Smrad bomo omilili, ako bomo po splako-vanju ust prežvečili še list žajblja.
Duh po tobaku odpravimo dz ust, ako si usta splaknemo, potem pa nekajkrat dihnemo z odpritimi usti proti steni, pobeljeni z apnom, ali ako dihamo v apno ali kredo. Pomaga tudi žvečenje žajblja in limonine lupinice.
Da izgine iz ust duh po vinu, zadostuje, ako si usta temeljito splaknemo in pojemo košček kruha, potem pa si zobe in usta zopet operetno.
Pravimo, da ima lepe zobe tisti, ki jih ima pravilno .raščene, primerno velike in bele. Ako otroku rastejo zobje križem, ga peljimo k zabozdravniku ali na stomatološko kliniko. Tam bodo ukrenili potrebno, da bodo uravnali rast zobovja. Otrok bo nekaj mesecev nosil v
ustih protezo, ki mu bo primerno izoblikovala čeljust. Protezo nosi otrok ponoči iin nekaj ur tudi čez dan. V začetku morajo starši poskrbeti, da je vsaj zvečer ne pozabi vtakniti v usta, pozneje pa se otrok tako navadi proteze, da brez nje skoraj zaspati ne more. Rezultati so navadno odlični. Otrok mora imeti že stalno zobovje.
Zobje imajo svojo, od narave dano barvo. Nekateri so lepo beli, drugi bolj rumenkasti, tretji sivkasti. Njih naravne barve ne moremo spreminjati. Živ zob ima svetlejšo barvo kot taisti, ki ima uničen zobni živec.
Pri rednem vsakodnevnem umivanju obelimo zobe nekoliko s sredstvi, ki jih vsebuje zobna pasta ali zobni prašek. Uspeh bo še boljši, ako bomo usta spirali z mlačno vodo, v katero smo vlili žlico 3 % vodikovega prekisa. Zelo rdeče ustnice napravijo vtis, da so zobje zelo beli; tudi pri moškem so zobje na videz bolj beli, ako nosi črne brke.
Ali bomo imeli močne iin zdrave zobe, ali bodo zobje slabi in kirhki, se mnogokrat odloči, še preden smo rojeni. Ako dobiva mati v nosečnosti hrano, bogato z vitamini in mineralnimi snovmi, ima otrok navadno čvrste zobe. Seveda mora otrok uživati primerno hrano tudi potem, ko mu raste stalno zobovje. Nujno potrebno je, da dobi njegov organizem s hrano vse snovi, ki jih rabi telo, da lahko zgradi zob, zdrav in uporaben vse življenje. Razen vitaminov, kalcijevih soli in malo flu-ora telo nujno rabi tudi silicij, ki ga dobi v proseni kaši. Zato je pro-sena kaša res prava »otroška paša«.
(Kozmetika)
— dijakinja iz učiteljišča in Anton Hladin — dijak iz rudarskega šolskega centra.
Ocenjevalna komisija v kateri so bili: Rudi Horvat, Hinko Dermol, Viniko Šmaijs, Miomir Nikodič in Štefan Dolejši, je navečje število točk dodelila Katji Tuta. S tem je mlada pevka dobila prvo nagrado. Drugo nagrado je dobil Tone Šeliga, ki je bral svoje pesmi, tretjo nagrado pa Dobrivoj Runjak, ki je nastopil kot vokalni solist. Za spomin na sodelovanje na tej prireditvi so nastopajoči prejeli tudi spominske rudarske svetilke.
Gledalci so bučno navijali za vsakega posameznika in nastopajoče hrabrili s ploskanjem, tako da so bili včasih bolj podobni publiki na nogometni tekmi. K prijetnemu vzdušju pa je prispeval svoj delež tudi ansambel MPA, posebno v odmoru, ko je v celoti prevzel »besedo«.
Takih prireditev si gledalci še želijo, saj je res užitek poslušati talente, ki mnogokrat prvič nastopajo pred občinstvom, vendar to storijo z veliko mero samozavesti.
Nekateri se že ubadajo z mislijo, da bi v bližnji prihodnosti pripravili še eno podobno prireditev, kij' bi bilo tudi tekmovanje med Misli-njisko, Savinjsko in šaleško dolino.
i t
i p
P
I
i
i
t
i
i
i si®
Svet za delovna razmerja LESNOINDUSTRIJSKEGA KOMBINATA »LIK« ŠOŠTANJ
RAZGLAŠA
prosta delovna mesta:
• VISOKOKVALIFICIRA-NI KLJUČAVNIČAR V poštev pride tudi strojni tehnik z nekaj letno prak-
so.
• KLJUČAVNIČAR AVTOMEHANIK
ALI
Prednost imajo kandinati, ki imajo poleg osnovnega ključavničarskega poklica izkušnje v avtomehaničnih delih.
Za obe delovni mesti imajo prednost kandidati, ki so že bili zaposleni v lesni industriji.
Kandidati naj vloge dostavijo v roku 14 dni po objavi tega razglasa.
OBVESTILO
Obveščamo vse občane, da vodi Kreditna banka Celje, podružnica Velenje in ekspozitura Šoštanj od 1. 1. 1966 sledeče devi.zno valutne posle:
#	odkup efektivnih valut od naših in tujih državljanov;
#	odkup potnih in bančnih čekov na tuje valute in dinarje, kot tudi kreditnih pisem na te valute od naših in tujih državljanov;
0 prodajo efektivnih valut in določenih vrst čekov na tuje valute našim in tujim državljanom;
9 izplačila nakazil iz inozemstva in izplačila penzijskih čekov zaradi retransferja;
#	izplačila nakazil iz inozemstva in izplačila penzijskih čekov dinarskih, ameriške ambasade.
Poleg tega pa vodi likvidatura v Velenju še naslednje posle:
#	vodenje deviznih računov državljanov;
#	odkup srebrnih in nikljastih kovancev.
Kreditna banka Celje podružnica Velenje ekspozitura Šoštanj
Zahvala za razumevanje
Krajevna organizacija društva prijateljev mladine Velenje, pod predsedstvom dr. Anice Pistotnik, je zelo aktivna. V zadnjem času si močno prizadeva pomagati otrokom slabo situiranih družin. Tako sio ob praznovanju Dedka mraza pripravili prijeten program ter obdarovali preko 150 otrok, ki bi sicer bili prikrajšani za novoletno doživetje.
Da so to laliko izvedli gre posebna zahvala gospodarskim organizacijam, ki so z razumevanjem finančno podprle to akcijo. Te so: rudarski šolski center, rudnik lignita Velenje, komunalna banka, TP »Bazen« in »Velma«, komunalno obrtni center, SGP »Vegrad«, zdravstveni dom, chrom-metal in mladinska knjiga.
Za predšolske otrioke in šolarje pa je društvo prijateljev mladine priredilo pustovanje. Šolarji so imeli maškarado v avli II. osnovne šole, predšolski otroci pa v pionirskem klubu v kulturnem domu. Najboljše skupinske maske so bile nagrajene.
mt
|
»
11

al
$
P It i
V Šoštanju je umrl, star 84 let, znani javni in glasbeni delavec Josip Mazej.
Ko se je po končani glasbeni šoli na Dunaju kot 22-letni mladenič vrnil v rodni Šoštanj, je 1. januarja 1905. leta ustanovil prvo slovensko narodno godbo na Spodnje Štajerskem. Z vnemo, iznajdljivostjo in glasbeno sposobnostjo kapelnika Josipa Mazeja je naslednje leto godba že igrala v Celju, Mariboru, Ljubljani in drugod.
Kmalu nato je odšel v Postojno, kjer je vodil mestno in jamsko godbo vse do leta 1918. Italijani so ga hoteli kot zavednega Slovenca in javnega delavca poslati na Sicilijo. Uspelo mu je pobegniti preko meje.
Vrnil se je ponovno v Šoštanj. Tu je sprejel službo občinskega tajnika in ravnatelja posojilnice. Prevzel pa je tudi vodstvo takratne mestne godbe »Zarja«, ki jo je uspešno vodil vse do leta 1946, ko je star i let stopil v zasluženi pokoj.
Pokojni Josip Mazej tudi v času upokojitve ni miroval. Bil je med organizatorji društva upokojencev v Šoštanju in njegov večletni predsednik. Za številne zasluge je bil imenovan za častnega člana društva upokojencev.
Svojim znancem in prijateljem je zapustil spomin na svetel lik moža, ki je neizmerno ljubil svojo slovensko grudo, zanjo živel in veliko žrtvoval.	F. S.
| FRANC POLOVSAK
V Skornem pri Šoštanju je umrl po vsej šaleški in Savinjski dolini poznan mizarski mojster Franc Po-lovšak.
Rodil se je 31. 3. 1903 v Skornem. Tudi njegov oče je bil mizar in zaveden Slovenec. Sin Franc je nadaljeval mizarjenje, pridobil pa je tudi mnogo očetovih izkušenj in znanja.
Pokojni Franc Polovšak je v času narodnoosvobodilnega boja kot zaveden in kremenit značaj podpiral to gibanje in bil član OF.
Ker je bil mizarski strokovnjak, je bil po osvoboditvi član okrajne
TEČAJI PRVE POMOČI Občinski odbor rdečega križa je organiziral tečaje prve pomoči v Šentilju, Šaleku in Šmartnem ob Paki. Pripravljajo pa še tečaj v Škalah.
Na tečajih učijo strokovnjaki tečajnike o nudenju prve pomoči pri raznih nesrečah. Tečaje redno obiskuje 63 ljudi.
V Šoštanju pa pripravljajo tečaj za nego bolnika na domu.
obrtne zbornice v Šoštanju in član pomočniške izpitne komisije. Delal pa je tudi kot družbeno-politični delavec, saj je bil več let predsednik OF odbora in krajevnega odbora Skorno — Šentflorjan, odbornik okrajnega ljudskega odbora Šoštanj in mestnega odbora občine Šoštanj. Vse te naloge je vestno in požrtvovalno opravljal, čeprav je imel precej dela v mizarski delavnici in dosti skrbi za preživljanje številne družine. O njegovi priljubljenosti dokazuje tudi številno spremstvo znancev in prijateljev na njegovi zadnji poti.	M. V.
ZAHVALA Za novo leto sem bil zaradi poškodbe v jami v celjski bolnišnici. Ob tej priliki so me obiskali tovariši in mi prinesli lepo darilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje. Čutim dolžnost, da se celotnemu kolektivu javno zahvalim.
Jože Stubec šaleška 18/a Velenje
/
c l a s i l o socialistične zveze delovnega ljudstva občine velenje
Lastnik in izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, Milan šterban, Jože Tekavec, Maruša Trampuš, Alojz Zavolovšek in Rudi Zevart — List izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane 30 novih par ali 30 starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev in 50 novih par ali 750 starih dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje in 75 novih par ali 375 starih dinarjev Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, eskpozitura Šoštanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji: Celjski
tisk Celje.
Dobro vemo, da vas zanima
•	PROBLEM GRADNJE STANOVANJ V OBČINI
•	KAKO BOMO ZBIRALI POTREBNA SREDSTVA
•	SISTEM KREDITIRANJA
•	DELO IN POLITIKA SKLADA ZA ZIDANJE HIŠ
O vsem tem vas bosta seznanila upravni odbor sklada za zidanje hiš in kreditna banka Celje, podružnica'Velenje v naslednji številki šaleškega rudarja, ki bo izšla v četrtek, dne 10. marca!
Predavanje za ribiče
Pred štrinajstimi dnevi so imeli šoštanjski ribiči članski sestanek na katerem so se seznanili z novo odredbo o varstveni dobi in merah rib, ki jo je izdal sekretariat za gospodarstvo SRS.
Karel Polutnik iz Celja pa je imel predavanje o ribolovu z mu-harjenjem v jugoslovanskih in skandinavskih vodah. Predavanje o lovu rib, o naravnih lepotah ob vodi, vrstah rib in umetnih vab za ribolov je bilo spremljano z diafilmom.
Ribičem pa so zavrteli še krat-kometražni film o elektro odlomi postrvnih mladic v gojitveni vodi Toplici.
Na tem članskem sestanku so sklenili, da bodo skorajšnjo akcijo elektro odlova v Toplici in vlaganje mladic potočne postrvi v salmonidne vode posneli z barvastim ozkotračnim filmom.
M. V.
PREKLICI
0 Veljavnost plačilnih kartončkov RLV preklicujejo: Franc Šnek, Šlan-drova 37, številko 244; Ivan Javšo-vec, delavsko, naselje, številko 361, Edvard Mikša, Pesje 51, številko 355.
# Veljavnost izkaznic kmečkega zavarovanja preklicujejo: Jožefa Jevšnik, Gaberke 81, številko 495596 Jožef Jevšnik, Gaberke 81, številko 495595, Gašper Jevšnik, Gaberke 81 številko 495599, Maks Jevšnik, Gaberke 81, številko 495598.