Hi IN7ERIER Č.O.O., trgovsko podletje teto, ASkmčeva l S/ovenfa. ' WJtax: 0608/2i-B76. 21-861. 22-090. 22-064 AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 67-655 J naš glas OPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 26 • LETO XVI • 26. JULIJ 1995 • Poštnina plačana pri pošti Krško cena: 100 SIT OBMOČNA ENOTA KRŠKO Vi tace I d. d. LJubljana večinski lastnik v Krškem Proizvodnja celuloze in papirja ponovno združena Podjetje čakakjo mnoge posodobitve in ekološka sanacija. Zadovoljivo poslovanje in optimistične napovedi vodstva za prihodnost Krško, julija - Vitacel (bivša Celuloza) in Videm papir bosta do konca koledarskega leta sicer še vedno dve, računovodsko med seboj ločeni podjetji, vendar pa je cilj združevanja obeh podjetij tesnejše sodelovanje v prid in izboljšanje celote. Na pogovoru z novinarji je o ponovno enovitem podjetju in njegovi prihodnosti spregovoril direktor družbe Vitacel d.d. Ljubljana, Jože Klemenčič. Hotel Toplice na Čatežu je odprt Čatež, 14. julija - Brežiški župan Jože Avšič in direktor čateških Term Borut Mokrovič sta danes skupno prerezala slavnostni trak ob vhodu v obnovljeni hotel Toplice. Nekdanja zgradba z istim imenom, ki so jo tu postavili že grofje Attemsi, je bila zaradi dotrajanosti zaprta 19 let, od marca do danes pa so na njenem mestu in v enakem slogu postavili novo. Še isti večer so v hotelu Toplice prenočevali prvi gostje. (Ika) Državni rekord Jureta Rovana Na mednarodnem mitingu v italijanski Pa-dovi je Jure preskočil 535 cm in dosegel državni rekord. Povejmo še, da je na tem tekmovanju nastopil tudi najboljši skakalec ob palici vseh časov, Sergej Bubka, ki je čestital Juretu za rekordni skok (na sliki). (Galex) SERVIS IN MONTAŽA HLADILNIH NAPRAV ^iLAPUH Anton s.p., Sp. Stari grad 65 KRŠKO popravilo hladilnih in ktima naprav vseh vrst KLIMA NAPRAVE RHOSS, Goldstar menjava izolacij na skrinjah Tudi na kredit! tel/fax : 21-086 Dolenjka buri duhove Poziv vladi in pristojnim ministrstvom Na pobudo poslanca v OZ, mag. Marjana Šetinca, so se sredi julija v Trebnjem zbrali poslanci, svetniki in župani z območja bodoče avtoceste. Povabilu so se odzvati tudi minister za promet in zveze Igor Umek, minister za okolje in prostor Pavle Gantar, minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovač i č in še mnogi drugi. Pogovori so tekli okrog možnosti hitrejše izgradnje avtoceste in usode amandmaja na letošnji proračun, ki se nanaša na prepiastitev Dolenjke m aktivnosti ob izgradnji bodoče avtoceste. Letošnji proračun je za prepiastitev bivše Ceste bratstva tn enotnosti namenil 110 mio tolarjev, kar pa po oceni "cestarjev" zadostuje za prepiastitev 4 km ceste s 5 cm prevleko oz. nekaj km več s 3 cm prevleko. Udeleženci trebanjskega sestanka so se strinjati, da se pozove vlado in pristojna ministrstva, ki naj bi bili pripravili vse potrebno za sprejem uredbe o lokacijskem dovoljenju za avtocestni odsek Višnja Gora-Bič, prisotni pa so podprli tudi predloge za čimprejšnjo gradnjo gospodarskega terminala na mednarodnem cestnem mejnem prehodu Obrežje, pripravljalna deia pa bi bilo potrebno začeti prihodnje leto. (Galex) ___________ ČE BI SE LOTILI PROTESTNE ZAPORE AVTO CESTE? USLU uslužnostno posredovalno trgovsko podjetje BRE2INA5b, tel./fax: 0608/62-601 • 68250 BREŽICE Sporočilo la lastnike in najemnike stanovanj, ki so v upravljanju podjetja '¦Usluga" Prejšnjo številko tednika za Posaje in okolico Naš glas ste nekateri izmed lastnikov in najemnikov stanovanj, ki jih upravlja naše podjetje Usluga prejeli zgolj po naključju. Smo pa zaradi tega naključja z uredništvom navezali stike in v razgovorih ugotovili, da bi tudi nam in vam koristilo, če bi preko Našega glasa navezali neposrednejši stik. Naše sodelovanje in posredovanje sporočil bi lahko tako postalo dvostransko, predvsem pa bi nekatere stvari lahko prepustili tudi kritični presoji javnosti. Prepričani smo namreč, da se Uslugi take presoje in pojavljanja v javnosti ni treba bati, lahko pa nam koristi. Zato boste, spoštovani lastniki in najemniki stanovanj, v upravljanju Usluge tokrat vsi prejeli še nekaj naslednjih številk Našega glasa. V začetku bo to brezplačno, poskusno, potem pa bomo v Našemn glasu objavili tudi obvestilo, po katerem se boste sami morali odločiti, če želite časopis še prejemali (kupovati po naročniški ceni) ali ne. Radi bi vas samo še spomnili na storitve, ki Vam jih lahko zagotovi naše podjetje: Opravljamo vsa obrtniška dela: popravila in adaptacije na vseh elementih in instalacijah vodovodne napeljave ter centralne kurjave, z vsemi elektropopravili na instalacijah. Prav tako opravljamo vsa zidarska, keramičarska, mizarska, steklarska, pleskarska in ostala dela. Ukvarjamo se tudi z upravljanjem večstanovanjskih hiš, obratovanjem in vzdrževanjem energetskih objektov. Vsem, ki so nam pogodbeno zaupali upravljanje stanovanj, in tistim, ki to še nameravajo storiti, nudimo POSEBNO UGODNOST: - DELO DO 1 URE BREZ PLAČILA - PRI VEČJIH DELIH 10 % POPUSTA. Se priporočamo! Direktor: Stanko Pavlic OZNAČEVANJE PARKIRIŠČ NA CUBCEVI V minulih dneh smo bili priče različnim reakcijam na označitev parkirišč v naselju Gubčeva ulica v Krškem, zato menim, da je potrebno ponovno osvetliti vzroke, posledice in postopek, ki je pripeljal do teh del. (nadaljevanje na str. 9) k BffeŽICE Trg Izgnanca/ la g-Z96. Ite OSOB l LJUBLJANA ««L OSI B34-5& fax OS BM3-47 Dunajska cota 22 m, oa Bieo-77 MMMR ORJf Pmvmkm c M gui«ai«u c 3a IM, OS Z9-4CO ML 01----- »»X OS Z3-A60 fM C Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od 0* de 1? In na vseb enotah pošte I N!KA KKMLAKDM MVBTKUIKA DMllBA HM KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 NASLEDNJA ŠTEVILKA NAŠEGA GLASA IZIDE 23. AVGUSTA. d DRUGA STRAN NAŠ GLAS 26, 26. JULIJ 1995 J Podsreda '95 Interdisciplinarna poletna delavnica v Podsreda, 15. julija - V dneh med 9.in 16. julijem je na področju Kozjanskega parka potekala druga interdisciplinarna poletna delavnica Podsreda '95. Organizirala sta jo Kozjanski park in ZTKOS. Delavnica je bila vključena v program Znanost mladini pri ZTKOS, ki ga financira Ministrstvo za znanost in tehnologijo. V delavnico je bilo vljučenih sedemnajst študentov etnologije, umetnostne zgodovine in arhitekture ter pet dijakov srednjih šol. Delali so pod strokovnim vodstvom sedmih mentorjev, prebivali pa v gradu Podsreda. Obdelovali in proučevali so naslednje terrfe: prehrana v Podsredi in okolici, spolno življenje v ljudskem jeziku, Rsmnarji in kamnarstvo, glažute na Veterniku, lončarji v Podsredi in okolici, mlinarjenje v dolini Bistrice in umetnostni spomeniki s poudarkom na sakralnih spomenikih Kozjanskega parka in okolice. Delo v delavnici so zaključili s predstavitvijo opravljenega dela, ki bo konec leta izšlo v posebni knjižni izdaji za obe delavnici (za leto 94 in 95). Pri drugi delavnici Podsreda 95 je šlo v glavnem za ponovitev in poglobitev že lani obravnavanih tem. Delavnico je vodila etnologinja Helena Rozman, zaposlena v Kozjanskem parku. Helena Rozman: "Letos opravljam kar dve funkciji naenkrat, saj vodim celotno delavnico in sem ob tem tudi mentor za področje mlinarjenja v dolini Bistrice. V celoti sem pripravila teme za etnologe, za druga področja pa njihovi mentorji. Gre za pisno in slikovno obravnavo naštetih tem. Delo poteka tako, da se udeleženci sestanejo z informatorjem in na v naprej pripravljena vprašanja zbirajo odgovore, s Trenutno nas zanima ožji del parka, predvsem Podsreda z okolico. Z vsako novo delavnico pa bomo krog postopoma širili. V temi, katere mentor sem, smo proučevali mlinarstvo na Bistrici v tem stoletju. Zanimalo nas je predvsem življenje v teh mlinih. Raziskovali smo na petih lokacijah. Naši informatorji so bili še živeči mlinarji ali njihovi potomci. Cilj našega raziskovanja pa je določitev lokacij vseh mlinov, ki so kdaj delovali v dolini reke Bistrice. PEŠ IZ KRŠKEGA NA TRIGLAV Za današnjo številko Našega glasa smo pripravili le nekaj naključno izbranih odstavkov, ki jih je s pohoda, kot veste ga je opravil Matjaž Gomil-šek od Krškega na vrh Triglava, v pisni obliki strnil njegov spremljevalec na kolesu Jože Novak. Obsežnejši tekst, ki ga bomo seveda opremili tudi s fotografskim materialom, pa bomo objavili, tako kot smo obljubili, prihodnjič. Za poku-šino pa tole: Ko mi je prijatelj in svak Matjaž pred približno dvema letoma prvič omenil to idejo in me pozval, naj se mu pridružim, se mi je zdela ravno toliko "odštekana", da sem se takoj navdušil zanjo. Malo manj sem bil sicer navdušen ob misli, da bi moral hoditi tudi jaz. Ko sem Matjaža končno le dohitel tik pred ovinkom v Kompo-Iju, od Sevnice naprej je namreč nadaljeval po "krajnski strani", je bil že sredi operativnega posega. "No ja," sem ga tolažil, "po eni strani pa imaš še srečo, da imaš žulj na podplatu, ti vsaj nihče ne more stopiti nanj." V neposredni bližini Doba pri Domžalah pa je potem, ko ga je po nekaj besedah javljanja v živo na studio "D" zopet "vrglo ven", dokončno obupal in šel iskat klasičen telefon. V cvetličarni, kjer je zaprosil za uporabo telefona, mu je gospa prijateljsko svetovala, naj gre na pošto, da je tam ceneje. Tako smo že vedeli, da se približujemo Gorenjski. "Dolenjci pač ne pijete drugega kot vino," je bil zatrdno prepričan. Poleg prisrčnega sprejema se je obisk izkazal za koristnega še posebej naslednji dan. Ko mu je Matjaž opisal nameravano pot naslednjega dne, se je ponudil, da mu pokaže bljižnice, po katerih bo "prihranil" vsaj petnajst kilometrov poti. Seveda pa je bil Matjaž teh klicev zelo vesel, saj so vsi izražali vzpodbude za uspešno nadaljevanje poti, še posebno pa se je razveselil klica krškega župana Danila Siterja, ki je klical (kakšno naključje) prav v trenutku, ko je Matjaž marširal mimo rezidence na Brdu pri Kranju. V kletnih prostorih gostilne ima podjetni gostilničar nočni klub Škorpijon z uvoženimi "ar-tistkami" ter nam je velikodušno podelil častne vstopnice. Navdušen je bil tudi nad Matjaževo majico in takoj smo naredili posel: za eno "našo" majico nam je vsakemu podaril po eno od svojih in ker vsi štirje spadamo v že nekoliko "težjo kategorijo", je bila izmenjava kar uspešna. Res sva kmalu prispela do lesenega mostička, ki ga je zapirala železna ograja, preko katere sva morala kolo dvigniti, nato pa se mimo njiv, posajenih s koruzo in pšenico, kakor da sva kje na Etnologinja Irena Rozman iz Novega mesta, rojena na Dobravi prifPodbočju: "Bila sem mentor skupine, ki je proučevala temo spolnega življenja v ljudskem jeziku. Tema je bila razdeljena na dva 'sklopa, in sicer je prvi sklop zajemal nosečnost, porod in poporodno dobo. Drugi sklop pa je zajemal menstruacijo, kontracepcijo, abor-tus z aboritivi in neplodnost. Teme so bile vezane bolj na žensko in le posredno na moškega. Raziskovali smo v Podsredi in v Bistrici ob Sotli. Izhodišča interjujev so bila pripravljena vprašanja. S to metodo smo zbrali veliko izrazov, ki so značilni za poimenovanje prej naštetih pojmov. Skozi anketna vprašanja smo dobili nekakšen prerez odnosa do spolnosti, od zgodnjih tridesetih let do danes. Ugotovili smo, da srečujemo v našem okolju predvsem konzervativno katoliško vzgojo, ki je močno vplivala na odnose med spoloma in spolno življenje. Zanimivo je, da je šele po letu 50 prišlo do svobodnejšega pogleda na spolnost. Razmah in uporaba kontra-cepcije sta zaživela po letu 60, higienski vložki se uporabljajo od leta 50, kondomi pa od leta 70 naprej. V skupini sem umela dve udeleženki. Sama sem na delavnici prvič, sem pa že sodelovala na podobnem raziskovanju v sosednji Avstriji in letos v Novem mestu." Cvetka Požar, absolventka umetnostne zgodovine iz Dobove: "Na delavnici sodelujem drugič. Ponovno se ukvarjam s temo umetnostnih spomenikov, ki bodo tudi v bodoče del mojega dela. Letos je malo manj mentorjev, zato smo bolj prepuščeni lastni iznajdljivosti. Naša skupina obdeluje cerkev v Dobrini pri Žusmu. Ob tem pa si ogledujemo tudi drugo sakralno dediščino, ki je je na Kozjanskem zelo veliko." Jasna Sok iz Kozjega: "Opravili smo evidentiranje in popis obstoječih lončarskih delavnic. Lončarstvo je imelo v okolici Podsrede tradicijo, saj so prav tu kopali kvalitetno sivo glino. Žal sta danes ohranjeni samo dve delavnici, Kolarjeva in Do-bravčeva, pa tudi ti dve na obratujeta več. V Podsredi so bile še najmanj tri delavnice, o katerih pa ni več fizičnih sledi. V Kolarjevi delavnici je ohranjeno lončarsko orodje, vreteno in nekaj izdelkov. Delavnica je prenehala delati leta 1959, ko se je porušila peč za žganje lončarskih izdelkov. Naš informator mojster Anton Moškon je bil zaposlen v tej delavnici. Z njim smo obdelali materiale, postopke mešanja, tehnologijo izdelovanja, poklicno razlikovanje (vajenec, pomočnik in mojster), lončarsko orodje in opremo, prodajo, reklamo, zasužek ter šege in navade, vezane na ta poklic. V skupini sem imela dva študenta in dijakinjo, s katerimi sem dobro sodelovala." krško-brežiškem polju ali v Vrbi-ni, približevala predmestju Bleda. Sonce je že zahajalo za horizontom, Julijci s Triglavom, ki ga potem do Aljaževega doma v Vratih praktično nisva več videla, pa so žareli v škrlatno rdečih večernih barvah. "Nisva se izgubila. Greva po pravi poti," sem ga poskušal potolažiti, "sva v Šobcu vprašala dva Nemca in sta nama povedala za pot." "Pa kaj sprašujeta Nemce," naju je nahrulil Goran, "oni imajo ja zemljevide še iz enainštiridesetega leta." Matjaž me je takoj potem, ko sem, kot lojalen državljan, glede na življenjske izkušnje sicer eden redkih, ki verjame, da so predpisi in zakoni pisani zato, da se jih upošteva, od presenečenja kar cepnil s kolesa, nadrl, da ta znak ne velja zame in naj ga ignoriram. No, čelade resda nisem imel na glavi, toda kdo ve, morda bi jo celo moral imeti, tudi po zadnjem kolesu se ne znam voziti, vendar se mi je zdela tista oseba na prometnem znaku vse bolj podobna, zato sem pot nadaljeval peš poleg kolesa in vse bolj nerazpolože-nega Matjaža. Medtem pa se je v smer najinega prihoda napotil tudi dro-ban popotnik s torbico, obešeno preko ramena, ki se mi je zdel ves čas počitka nekam znan, šele Goran pa je pogruntal, da gre za Petra Božiča, znanega slovenskega pisatelja, ki ga je ob pogledu na z napisi oblepljen Goranov avtomobil zanimalo: "A je ta avto tudi peš prišel iz Krškega?" Italijan je o Krškem slišal le v zvezi z Nuklearno elektrarno in kljub temu, da je to "Matjaževa firma", sam pa sem imel prav tisti dan na sebi majico z njihovim znakom, on pa finančno podpira "Greenpeacovce", smo se kar prijetno zabavali. Ostali, ki so opazovali to dogajanje, pa so bili prepričani, da preverja, če je bila sveča že kdaj prej prižgana ali ne, saj je trajalo kar nekaj trenutkov, preden se mu je "posvetilo", da bo na steklu baterijske svetilke bolj težko prižgal svečo, pa naj jo še tako tišči zraven: "Marš v...," me je nadrl Joško, ko je le "vštekal", kaj počne, ter bliskovito odmaknil roko, kakor da bi ga pičila kača. Naš vodnik Joško, ki sem ga malo pred tem hvalil Goranu, kako da je prizanesljiv do svojih "klientov" in se zdi hoja z njim kot sprehod, pa jo je "udaril" za Matjažem, da sem že mislil, kako sem na pohodu z znanim vodnikom planinskega društva Videm, ki "slovi" po tem, da nekje pod vrhom sreča samega sebe, ko se že vrača, medtem ko ostali pohodniki šele komaj vlečejo nahrbtnike iz bunkerja avtobusa. Bili smo že tik pod vrhom, kjer je Matjaž, sedeč ob mizici za žige, postavljeni poleg Aljaževega stolpa, že odprl "svoj poštni urad". V eni roki je držal mobitel ter se prav tisti trenutek v živo javljal v program radia Brežice, z drugo roko pa s trikotnim žigom vrha "štempljal" preko sto petdeset svojih razglednic, (se nadaljuje) v Alenka Kuševič, absolventka umetnostne zgodovine iz Brežic: "Delo na delavnici je zelo zanimivo. Vidiš in analiziraš mnogo objektov, ki jih drugače nimaš priložnosti videti. Ti objekti v glavnem še niso strokovno obdelani in ovrednoteni. Delali smo na popisu arhitekture, arhitekturnih členov. Poseben poudarek smo dajali obdelavi fresk in drugih poslikav. V primeru Dobrine smo opravili primerjavo s freskami v cerkvi Zagorje pri Pilštanju. Vse freske je izdelal isti slikararski mojster". Anton Jane iz Ravni pri Krškem, dijak Gimnazije Brežice: "Na delavnici sem prvič in presega moja pričakovanja. Ob tem delu sem spoznal eno od možnih smeri študija, za katerega se bom kmalu moral opredeliti. Delujem v skupini, ki proučuje prehrano v Podsredi in okolici. Po zajtrku dobimo spisek informatorjev in gremo na teren. Enako je po kosilu, zvečer pa urejamo zbrano gradivo. Odločitev o usmeritvi delovanja je prosta in si jo izbere vsak udeleženec sam. Svoje delo mislim predstaviti sošolcem in prepričan sem, da jih bo naslednje leto na delavnici še več. Zelo sem zadovoljen z nastanitvijo v gradu Podsreda. saj smo se imeli zares lepo." Udeleženci delavnice so končali svoje delo. Opravili so pomembne naloge in iztrgali pozabi veliko gradiva na omenjene teme. V tako kratkem času ni mogoče povsem ovrednotiti opravljenega dela. Ta naloga sedaj ostaja strokovnjakom Kozjanskega parka, ki bodo izsledke obeh delavnic strnili v posebni publikaciji, ki naj bi izšla ob koncu leta. (Toni) Črne gradnje in ekologija - dva največja problema urbaniima stf Savaprojekt Krško je eden izmed dveh koncesionarjev in izvajalcev nalog urbanističnega urejanja prostora in priprave lokacijske dokumentacije v občini Brežice. Gradbeni tehnik Ana Somrak nam je o problemih povedala: "Urbanistično urejanje prostora je zahtevna naloga, ki je naravnana dolgoročno. V no-Nk *^^« I vejšem času pa je veliko proble- 1SL ™*i,. ¦ mov, ki izvirajo iz neustrezne in ^^. -*^ nepopolne zakonodaje. Pri tej ^•k. ŽN V.JI zakonodaji gre predvsem za neustrezno tretiranje tega področja, ki je preveč dnevnopolitično obarvano. Omejila bi se samo na dva problema. Prvi problem so črne gradnje. Pri tem gre za negiranje pravne države, uničevanje materialne substance in hudo degradacijo urbanistične stroke. Upali smo, da bo sprememba zakonodaje dokončno razrešila ta problem, pa ni tako. Še naprej ostajata dve temeljni skupini graditeljev; tisti, ki so si pridobili vso potrebno dokumentacijo, in tisti, ki še kar naprej gradijo na črno. Uzurpacija pravic, ki jim ne gredo, se verjetno še kar naprej splača. Črne gradnje na nezazidljivih zemljiščih so dejansko največji problem urbanizma na Slovenskem. Na tisoče črnih gradenj daie vedeti, da je urbanistična stroka brez prave veljave in da se naših strokovnih mnenj ne spoštuje, To veljavo si moramo ponovno izboriti. Veste, nekateri hudomušneži pravijo, da se bo moralo Ministrstvo za varstvo črnograditeljev zopet preleviti v Ministrstvo za okolje in prostor. Drug velik problem pa je ekologija. To področje je zelo zanemarjeno. Rešeni niso niti globalni problemi: deponije smeti, odlagališča radioaktivnih odpadkov, vodooskrba, da o čistilnih napravah sploh ne govorim. Obstoječa zakonodaja zavezuje graditelje, da ob gradnji zgradijo tudi greznice. V to je vloženega zelo veliko truda in sredstev, kar pa na koncu ne da ne vem kakšnih rezultatov. Pred časom smo se že pogovarjali o gradnji čistilnih naprav, ki so po mojem mnenju ena najpravilnejših rešitev. Mislim, da bi morali končno že začeti z izgradnjo takšnih naprav, saj nas na to opozarjajo nenehne okužbe, pa tudi režimi posebnega varovanja podtalnice in drugi prisotni problemi. Poseben problem predstavlja nadzor nad izvajanjem predpisanih ukrepov. Vse upe polagam v novo zakonodajo, ki naj bi posodobila, združila in zracionalizirala postopke pri pridobitvi gradbene dokumentacije (lokacijsko in gradbeno dovoljenje). Ta zakon naj bi prinesel strožji nadzor gradnje in na koncu tudi fazo tehničnega pregleda in izdajo uporabnega dovoljenja. V Savaprojektu se trudimo, da bi področje urbanizma kar najbolj kvalitetno pokrivali. Žal nas od tega cilja vse bolj oddaljuje slabo delo zakonodajne oblasti. Vsiljuje se občutek, da državo zanima samo denar, na vse drugo pa oblastniki preprosto pozabljajo. gftHE NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško - Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/21-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. C NAŠ GLAS 26, 26. JULIJ 1995 IZ NAŠIH OBČIN U Občinski svet Krško Sprejeta zaključni račun in letošnji proračun Zaključni račun lanskega proračuna sprejet, zadnjo besedo bo povedalo Se Računsko sodišče Krško, 19. julija - Na 7. seji oz. zadnji pred zasluženim počitkom so se krški občinski svetniki ponovno zbrali v svetniških klopeh in obravnavali pomembni točki dnevnega reda, in sicer predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Krško za leto 1994 ter predlog - odloka o letošnjem proračunu. Po uspešni sede-murni razpravi so se svetniki veselo odpravili na počitnice, z delom pa bodo nadaljevali septembra. Svetniki so ob sprejemanju zaključnega računa na mizo (tik preisejo) dobili poročilo Nadzornega odbora, nad katerim pa so imeli mnogi pripombe in izrazili tudi razočaranje nad strokovnostjo odbora. Vendar pa so vseeno sprejeli odlok o zaključnem računu proračuna za preteklo leto, katerega sprejetje je nujno pred končno obravnavo letošnjega proračuna. Zaključni račun bo pregledalo še Računsko sodišče, ki bo ugotovitve posredovalo občinskemu svetu. Po večurnem usklajevanju proračunskih postavk in vloženih amandmajev, tako posameznih svetnikov kot urada župana, je krški občinski svet soglasno sprejel predloga odloka o proračunu. Vsekakor pa letošnji proračun ni ugodil vsem željam in potrebam, vendar pa bodo mnogi od teh imeli prioritetno mesto v naslednjem letu. Na koncu še povejmo, da je letošnji proračun občine Krško "težak" natanko 3.108.888.270 SIT. (Ga- lex) Javna razgrnitev še traja Krško, 25. junija - Na krški občini je včeraj potakala javna obravnava aktov, ki so po sklepu župana občine Krško Danila Siterja v času od 30. junija do 30. julija javno razgrnjeni v prostorih Občine Krško (CKŽ 14) in Krajevne skupnosti Krško (CKŽ 32). Ti akti so: osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986-2000 in družbenega plana občne Krško za obdobje 1986-2000, osnutek sprememb in dopolnitev dela zazidalnega načrta Spodnji Grič II (za potrebe Šolskega centra Krško), osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za športni center Grič II in osnutek zazidalnega načrta poslovni objekti Stara vas. V času javne razgrnitve navedenih aktov lahko podate pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali jih pošljete do 30. julija. (Galex) Radeiki svetniki sprejeli statut občine Čeprav tudi tokrat ni šlo gladko, so se v radeškem občinskem svetu končno le uspeli dogovoriti o občinskem temeljnem aktu in ga, sicer z dvema glasovo-ma proti, tudi sprejeli_____________ I, seja občinskega sveta Brežice O zaključnem računu in proračunu v nadaljevanju Brežiški občinski svetniki so na 7. seji obravnavali 11 točk dnevnega reda, o preostalih 13 pa se bodo opredelili v četrtek. Sejo je je vodil najsterejši svetnik Ivan Živič, ki bo to delo opravljal vse do izvolitve predsednika sveta. To pa se naj bi zgodilo v četrtek, ko bosta na dnevnem redu tudi razprava o zaključnem računu in letošnjem proračunu. Po informaciji župana Avšiča o aktivnostih župana in občinske uprave v času po zadnji seji so svetniki soglasno sprejeli predlog poslovnika občinskega sveta, pa tudi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o obveznem plačilu komunalne pristojbine na mejnih prehodih na območju brežiške občine. V razpravi o osnutku statutarnega sklepa o krajevnih skupno- stih, ki naj bi določil naloge, način finnciranja, organiziranost in ostale zadeve, ki so pomembne za delovanje KS, so svetniki podali pripombe in predloge na osnutek ter gradivo preimenovali kar v delovno gradivo. Sprejet pa je bil tudi osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, vendar pa bo za kvalitetno in racionalno upravo potrebno upoštevati vse pripombe in predloge ter gradivo natančno dopolniti. Ob koncu seje so svetniki zavzeli tudi pozitivno stališče do izplačila amortizacije osnovnim šolam, povečanja dvanajstin uporabnikom proračunskih sredstev, sklepa o nadaljevanju krajevnega samoprispevka v KS Globoko in izplačila razlike za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti. (Galex) Radeče, 12. julija - Predsednik radeškega občinskega sveta Matjaž Han je že v samem začetku seje svetnike opozoril, da gre tokrat zares in da se bo o končni obliki občinskega statuta vendarle potrebno dogovoriti. Zaključnega računa za leto 1994 svetniki niso potrdili, so pa sprejeli osnutek proračuna občine Radeče za leto 1995. Pet spornih členov predlaganega statuta občine Radeče, ki razlagajo stališče sveta: - o (neprofesionalnosti župana, - o tem, kdo ga nadomešča v njegovi odsotnosti, - o občinskem prazniku, - o referendumskem preverjanju zaupanja županu in - o tem, kdo bo vodil občinsko upravo. Župan Janez Zahrastnik se je odločil, da bo svojo funkcijo opravljal nepoklicno, v odsotnosti ga bo nadomeščal podžupan Avgust Hrup (SKD), ki so ga na predlog župana svetniki tudi potrdili, občinski praznik bo 8. septembra, v spomin na izseljevanje občanov med II. svetovno vojno in v spomin na dan, ko so bile Radeče iz trga povzdignjene v mesto. Sporno določilo o referendumskem preverjanju zapa- nja županu so svetniki po dogovoru umaknili ter se dogovorili, da bo občinsko upravo vodil župan, če seveda ne bo tajnika občine. V nadaljevanju seje so v paketu sprejeli odloke o ustanovitvi javnih zavodov Osnovne šole Marjana Nemca, javnega zavoda Vrtec Radeče, javnega zavoda Glasbena šola Radeče in javnega zavoda Knjižnica Laško. Svetniki so zavrnili odlok zaključnega računa za leto 1994, ker ni bil pripravljen v skladu z 29. členom Zakona o javni porabi, kjer bi morale biti prikazane vse terjatve in ostale obveznosti iz prejšnjega obdobja, so pa sprejeli osnutek proračuna občine Radeče za leto 1995 (188 mio SIT) kot osnovo za nadaljnji obstoj občine. Naslenja, svečana, seja radeškega občinskega sveta bo 8. septembra na Svibnem, ko bodo počastili tudi občinski praznik, (dama) COMPUTER CENTER CPB46 BREŽICE RAČUNALNIKI IN MREŽE, POSLOVNI PROGRAMI IN PC IGRICE. ORGANIZACIJA SEMINARJEV WINDOWS OKOLJA MICHOSOFTDEA1EH Odgrnjena zavesa ali nerazumevanje samega sebe Ker sem avtor izvirnih člankov v rubriki Odgrnjena zavesa, ki so zadevali nekatere, morda osebne, vsekakor pa bolj splošne poglede na delo in pomen ZLSO, bom skušal RO ZLSD Krško in ga. Jožici Stajic, predsednici OO ZLSD Brežice, odgovoriti kar v enem, a zato malo daljšem pisanju. Za kaj gre? Najprej je treba povedati, da so komentarji dnevnopolitičnega, gospodarskega, kulturnega in, če hočete, tudi športnega življenja stvar vsakega avtorja posebej, urednikova vloga in naloga pa je, da presodi o kakovosti, aktualnosti in, če hočete, lahko tudi o vme-snosti posamezne "packarije", kot menite o napisanem vi, ga. Stajičeva. Klicati k odgovornosti urednika, ki da ni spoštoval novinarske etike in preprečil objave, diši na metode izpred, če ste pozabili, le nekaj kratkih let. Menda si ne želite spet tistih časov? Ali pa? Svojega urednika, g. Ivana Kastelica, spoštujem kot človeka in kot strokovnjaka (pripravljen je trdo delati z mladimi ljudmi, kar je danes žal, že velika redkost) in ravno oboje se je potrdilo tudi pri in po objavi "spornih" komentarjev. O tem, kdo razpihuje sovraštvo in se nestrpno obnaša, bi lahko razpravljali. Vedno je obveljalo, da so se tako obnašali samo zelo, zelo obremenjeni ljudje, z bog ve kakšno hipoteko iz preteklosti. Sam sem premlad, da bi me lahko kdor koli štel med tiste, ki so povzročali krivice. O njih razmišljam in imam tudi mnenje, pa čeprav je morda skregano z vašim. Katoliška cerkev, o tej verjetno govorimo, je dvetisočletna institucija, jaz pa nisem njen advokat, da bi jo moral braniti pred vami. Ravno zaradi tega, ker nisem krščansko vzgojen (krščansko vzgojenih pa v moji generaciji tudi ne more biti kaj dosti), sem prepričan, da lahko relativno objektivno mislim in razmišljam, slovenska ustava pa mi dovoljuje in omogoča to tudi javno povedati. Zame ni sporno, ali je Cerkev slovenska ali vatikanska, dokler v njej delujejo izključno Slovenci ali prijateljsko razpoloženi ljudje, veliko bolj pomembno se je spomniti let, ko so se z našimi življenji (tudi mojim), poigravali ljudje, ki so govorili tuj jezik, ljudje, ki so razumeli zgolj govorico orožja, prisile, kaznovanja, trpinčenja, če hočete tudi mučenja, ne pa medsebojnega spoštovanja, svobode, solidarnosti, pravičnosti, spoštovanja človekovih pravic in ne vem še česa. Čisto na kratko o verouku. Moje osebno mnenje je, da bi vključitev verouka v šolski sistem pomenila pridobitev za tiste, ki bi se za obiskovanje, seveda, prostovoljno odločili. Nihče nikogar ne sme in ne more prisiliti in zakon je govoril o prostovoljnem obiskovanju verouka. Kdo koga sedaj v kaj prisilju-je? Tisti, ki ne dovoli svobodne odločitve in ki preprečuje možnosti. To pomeni, da tisti, ki bi radi obiskovali verouk, tega ne bodo mogli. Govorimo seveda o verouku v okviru šole. Ali pa nameravate otroke prepustiti "vatikanski cerkvi", po vašem tuji instituciji, ki bo vzgajala našo bodočnost še naprej v svojih objektih in prostorih. Kakšna skrb za otroke in mladino je to? Temelji morda na neenakopravnosti? Gotovo. Pa še o vračanju gozdov. Spet ne gre za to, ali vrniti gozdove "vatikanski cerkvi" ali ne, ampak za odnos do najhujših krivic, ki so jih pripadniki komunistične ideologije storili "svojemu" narodu in "svojim" ljudem, in to prvič v zgodovini, ob pomoči podivjanih hord iz Srbije in Rusije. O tem obstajajo dokumenti, to je zgodovina, pa če vam je všeč ali ne, je na žalost resnična. Seveda je treba vrniti, kar je bilo ukradeno, saj te za krajo na sodišču obsodijo, in to povsod v svetu, ali ne? In če je kraja kaznivo dejanje, potem je treba storilca, če je znan, kaznovati, ukradeno pa vrniti. Tako jaz razumem pravo, morda pa ga vi spet kako drugače, po vaše? Ne bom našteval ostalih krivic, ki so jih tisti, ki jih danes vi zagovarjate, prizadejali tudi mnogim v krški in brežiški občini, k sreči še živim pričam, ki se svojega trpljenja še kako dobro spomnijo, oni z druge strani pa so vse pozabili. O Demosu, padalcih in prevarah pa verjetno ni vredno razpravljati. Je že vse dobro znano. Pa lep pozdrav! Danilo M. Koritnik, Krško ODGRNJENA ZAVESA Jakčevo razstavišče. Krški občinski svetnik Branimir Vodopivc (SLS) je v razpravi o izdaji soglasja Galeriji Božidar Jakac glede oddaje dela prostorov v gradu Kostanjevica v najem galerijo poimenoval kar za Jakčevo razstavišče. Po besedah Vodopivca je tako eminentna institucija dobila kar nekoliko čudno ime, ki pa si ga zanesljivo ne zasluži. Vendar pa razpravljalcu po dolgotrajni seji in zelo pozni večerni uri ni za zameriti, tudi najstarejšemu svetniku Branimirju ne. Ker se je na začetku seje radeškega občinskega sveta zelo zapletalo, je v svojem govoru predsednik Matjaž Han opozoril: "Veste, dragi svetniki, mi lahko tudi sami sebe ukinemo. Enostavno, na Državni svet naslovimo pismo, s katerim jih lahko obvestimo, da občine Radeče ni več. Ali bi bilo tako boljše? Kaj pravite?" Morda pa je ravno takšno opozorilo zaleglo, saj so se po kratkem premoru svetniki le odločili, da sprejmejo občinski statut. Radeče so odslej prava občina. Ko so v radeškem občinskem svetu obravnavali odstopno izjavo svetnika mag. Andreja Kovača, je bila le-ta s strani svetnikov sprejeta in potrjena. Nato pa je njeno izvajanje z vetom preprečil župan Janez Zahrastnik, ki je svetnikom pojasnil, da je pridobil mnenje Republiške komisije za lokalno samoupravo, v katerem stoji, da odstopanje od svetniške funkcije brez tehtnega razloga pač ni v skladu z zakonom in ustavo in da izvoljenega svetnika ne more kar zamenjati drugi kandidat z liste, kot je to predlagal mag. Kovač sam. Do nadaljnega ostaja občinski svetnik, pa če mu je prav ali ne. Na seji radeškega občinskega sveta so svetniki razpravljali tudi o sodelovanju občine in občinske uprave z mediji, ki pokrivajo radeško območje. Med temi mediji je tudi Časopis za Posavje in okolico, Naš glas, ki kot takšen obstaja manj kot leto dni. Kot vse občine, so tudi v Radečah prejeli ponudbo o sodelovanju z našim časopisom, kar bi lahko pomenilo mnogo operativnih prednosti, ki pa jih v Radečah, kot kaže, niso pripravljeni izkoristiti. Vzrok za takšno nepripravljenost je očitno drugje in ne na trgu, kjer se vsi trudijo dosegati svoje cilje s čim manj stroški. Povedano drugače, varčevanje in pripravljenost pomagati sta dve občudovanja vredni človeški vrednoti, ki vsaka posebaj mnogo povesta..Pomagaj, da ti bodo pomagali, ko boš pomoči potreben, varčuj, da boš nekoč imel in lahko delil z drugimi. Kaj je objektivnost in poštenost? "Urednik Našega glasa je navaden pokvarjenec, ker je dovolil, da njegovi novinarji "zajebavajo" našo stranko." To lahko sklepamo iz pisanja, ki se je v zadnjih nekaj tednih zgrnilo na mojo mizo. Problem se začne že pri tem, da me tega ne obtožuje samo ena stranka. Do vseh pa res ne moreš biti niti enako naklonjen niti enako sovražen - sploh, če izhajajo v resnici iz različnih strani našega političnega labirinta. Na vse to je prišlo še pismo nesojenega novinarja, ki mu živ krst več ne objavlja - tudi polno obtožb - seveda zopet v prid njegovi stranki in na rovaš konkurentu. Zato sem sklenil, da sploh več ne bom skušal biti pameten in razsoden. To mi bo pač najlažje, ker tudi sicer nisem tak. Novinarju, ki ureja rubriko, podpisano s Kazimir, bom pač moral dopovedati, v čem je razlika med političnim izražanjem lastnih stališč - bodicami, ki bi jih moral zbrati med člani uredništva, ali pa sam natrositi od tu in tam. Nič lažje ne bo dopovedati političnim strankam, da je ravno to demokracija, da ti lahko nekdo napiše v časopis stališče J ^^\^mmmm' trgovin* in servis d.o.o. PRODAJA IN SERVIS VOZIL ŠKODA FELIOIA C GOSPODARSTVO NAŠ GLAS 26, 26. JULIJ 1995 J Vitacel d.d. LJubljana večinski lastnih v Krškem Proizvodnja celuloze in papirja ponovno združena Podjetje čakakjo mnoge posodobitve in ekološka sanacija. Zadovoljivo poslovanje in optimistične napovedi vodstva za prihodnost Mnogim je dobro znano, da so še pred tremi leti tuji in domači strokovnjaki zatrjevali, da je obstoj Vidma možen le, če se ukine proizvodnja celuloze. Leta 1993, ko je bila proizvodnja celuloze že popolnoma ustavljena, je Vitacel najel opremo Vidma v stečaju, in sicer za dobo treh let. Začetki poslovanja so bili zaradi nizkih cen na svetovnem trgu in zaradi nezaupanja Vidmu zelo težki. Proizvodnja je potekala brez posebnih zastojev, v obeh letih je Vitacel posloval pozitivno, rezultat pa bi bil lahko še boljši, če ne bi že od samega začetka veliko vlagali, predvsem v tekoče investicijsko vzdrževanje. Povsem drugače je bilo v podjetju Videm papir, ki je bilo v lasti Sklada za razvoj in je že v prvem letu poslovanja "pripo-slovalo" okoli 900 mio SIT izgube, tako da je sredi lanskega leta, ko se je izguba še povečala, podjetju grozil stečaj. Podjetje se je odločilo za prisilno poravnavo, saj so ocenili, da bi lahko v 1995. letu poslovali brez tekoče izgube. Prisilna poravnava je bila v mesecu aprilu s pomočjo Vitacela uspešno zaključena. Okoli polovice vseh obveznosti so upniki konvertirali v lastninske deleže v vldem papirju, tako je po novem 10 lastnikov in največji je Vitacel, ki je na tej podlagi prevzel tudi glavno vlogo pri upravljanju Videm papirja, s 4.7. 1995 pa tudi poslovanje. radi bolj enotnega vodenja bo sproščenega veliko visokostro-kovnega kadra za razvojne naloge in dolgoročen razvoj obeh proizvodenj. V kratkem bomo Direktor družbe Vitacel d.d. Ljubljana Jože Klemenčič (v sredini), na njegovi desni Stane Baje "Po našem mnenju bo prevzem upravljanja Videm papirja s strani Vitacela imel za dolgoročnejši obstoj celulozne in papirne proizvodnje v Krškem in Sloveniji izredno pozitiven vpliv. Vsi napori bodo usmerjeni v zniževanje stroškov, proizvodnja celuloze in papirja bo integrirana, kar je velika prednost, zaradi višje stopnje integracije bodo uporabljene lastne surovine, za- konkretizirali že dokončan projekt: polnjenje kuhalnikov s črpalko, kar bo pomenilo, da bomo poslej imeli bistveno čistejši zrak in veliko manj smradu v Krškem. Prav tako bomo v smislu izboljšanja ekoloških parametrov izvedli tudi nov sistem namakanja lesa, kar bo preko pravilnejšega postopka kuhanja lesa vplivalo na bistveno manjše količine emisije žveplovega dioksida v ozračje," je med drugim povedal direktor družbe Jože Klemenčič. Stane Baje: "V obeh podjetjih je trnutno zaposlenih 1.005 delavcev, in sicer v Vitacelu 385 in v Papirju 620. Ključni poudarek v prihodnosti bo na ekološki proizvodnji. Sanacijski program se že izvaja in bo veljal 50 mio DEM (beljenje brez klora), sredstva za tekoče vzdrževanje se mesečne vrtijo okrog 400.000 DEM, stroški zadnjega remonta pa so znašali 1,6 mio DEM. Povedati velja, da so danes proizvodna sredstva v občutno boljšem stanju, kot so bila še pred dvema ali tremi leti." Zaradi pozitivnega učinka koordiniranega poslovanja naj bi se v naslednjih letih sprostila tudi določena sredstva za rekonstrukcije in postopno obnovo tovarne. Vse to bo možno le ob čimprejšnjem zaključku stečajnega postopka in ob interesu za obstoj tovarne celuloze in papirja v Krškem, tako državne in občinske oblasti, bank in poslovnih partnerjev: dobaviteljev, predvsem pa kupcev. Vodstvo in zaposleni se bodo trudili, da bi bila tovarna gonilo razvoja tega kraja tudi v naslednjem tisočletju, (dama) NAŠ GLAS ZA MAMČNIKt SO UMU OSIASI BREZPLAČNI !!> Hotel Toplice včateških Termah Je odprt: Prvi korak k eksklunvnosti Čatež, 14. julija - Na mestu, kjer so marca letos podrli stari hotel Toplice, so danes izročili namenu novega. Zgrajen je v enakem slogu, kot je bil njegov predhodnik, ki so ga leta 1925 postavili prvi lastniki čateških vrelcev, brežiški grofje Attemsi. Zgradba je bila od leta 1974 zaradi dotrajalosti in zastarelosti zaprta, sedaj pa je, obnovljena, zaživela v nekdanjem sijaju. Vse sobe v novem hotelu Toplice na Čatežu niso enake, so pa vse lepe in udobne. Tale je ena najlepših, sicer pa boste odšteli za nočitev z zajtrkom v dvoposteljni sobi brez balkona 5.500, v sobi z bakonom pa 6.000 tolarjev. Nočitev v enoposteljni sobi stane 8.700, če pa se boste odpovedali balkonu, boste za spanje z zajtrkom odšteli samo 8.000 tolarjev. To sicer morda zveni nekoliko preveč poudarjeno, a balkoni so v resnici takšni, da na njih lahko občutite tisti čar umirjenega dopustovanja. V hotelu Toplice je 24 dvoposteljnih sob in direktor čateških Term Borut Mokrovič objekt uvršča "med tri in štiri zvezdice". Pri načrtovanju obnove so pač morali upoštevati dimenzije nekdanje stavbe, a vseeno objekt, ki je na nek način postal središče Čateža, deluje razkošno. To je tudi v skladu s politiko vodstva te delniške družbe, ki si bo v prihodnje, ob stalnih prizadevanjih za čim boljšo kakovost svojih storitev, prizadevala tudi za prodor dela svojih zmogljivosti v višji cenovni razred. Hotel Toplice je gotovo lahko prvi korak na tej poti. Čas pa bo pokazal, ali bo naslednji korak v družbo petičnejših gostov morala biti (ob zimski termalni rivieri, ki sploh ni samo zimska) gradnja ločenega bazena in še kake ljubke, a drage zamotice, namenjene in dostopne samo njim. (Ika) Tu smo doma - zaupajte certifikat Viziji Kako vložiti certifikat v Vizijo Spoštovani lastniki certifikata Radi bi vam olajšali vpis certifikatov, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje, tudi po pošti, vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo 1 ostane denar doma, na našem področju. Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov Vizija, družba za upravljanje investicijskih skladov, Novi trg 5, 68000 Novo mesto: - izpolnjeno in podpisano pooblastilo, - certifikat (obvestilo SDK) 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic v DPB Vizijo 1 pooblaščeno investicijsko družbo d.d.. Novo mesto, Novi trg 5 do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije 1 pooblaščene investicijske družbe d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe. Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EMŠO __________ Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: ________________SIT Datum________________________________ Kraj__________________________________ Podpis imetnika certifikata ali enega od staršev za mladoletnega otroka CZS - Območna zbornica Posavja Prestrukturiranje Rudnika Senovo V zadn|em času je v središču pozornosti prestrukturiranje Rudnika Senovo, ko se pričakuje aktivna vloga GZS na čelu z novim predsednikom g. Čukom. OZP, Združenje energetike in strokovne službe GZS aktivno sodelujejo v pristojnih komisijah. Pozivi za nadomestne programe za prestrukturiranje Rudnika Senovo so bili objavljeni v ustreznih zborničnih informativnih biltenih in v Glasu gospodarstva. Ti razpisi ne bi smeli biti samo formalni, spremljati bi jih morali ustrezni stimulativni ukrepi, ki bi privabili potencialne investitorje, kot npr.: - z motivacijo državnih in lokalnih spodbud, - s predstavitvijo ponujanih pogojev, -.potrebne bi bile tudi konkretne ideje o možnostih za investitorje po že izbranih idejah. Razmeroma slabe so tudi reakcije na sprejete ukrepe Vlade RS. Sprejeta je že bila Uredba o ustanovitvi Rudnika Senovo v zapiranju, ni pa še nobenih obvestil o kadrovskem predlogu za imenovanje direktorja. DZ je sprejel tudi proračun, v katerem je predvideno 1.312 mio SIT za zapiranje rudnika in 40 mio SIT za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu. Uvajanje standardov kakovosti * V okviru Združenja podjetnikov Posavja so se že zbrali zainteresirani predstavniki družb, ki bi se hotele vključiti v zahtevno aktivnost uvajanja kakovosti poslovanja družb s pomočjo ISO standarda 9000. Za splošni del se podjetja delijo na proizvodna in storitvena podjetja. V Posavju so se prijavila podjetja - proizvodna: Al-pves, Form tehnik, Ines, Regulator, Tips in Zagorec, med storitvenimi pa je zainteresirana družba KIN PIC. Razpis je še odprt, poleg pocenitve stroškov zaradi skupnega pristopa bosta pri sofinanciranju sodelovala tudi GZS in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Izvajanje Javnih pooblastil Izvajanje nove zakonodaje na področju obrti je v polnem teku. Na območnih obrtnih zbornicah v Posavju gre h koncu vročanje obrtnih dovoljenj, ki jih izdaja Obrtna zbornica po uradni dolžnosti. Vse fizične in pravne osebe, ki so bile s priporočeno pošto obveščene, da jih na območnih obrtnih zbornicah čaka njihovo obrtno dovoljenje in ga do sedaj še niso prevzele, obveščajo, da to storijo čim prej, kajti le z njim boste lahko izkazovali svoje legilno in legitimno poslovanje. Uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja Samostojni podjetniki so z ogorčenjem sprejeli obvestilo, ki jim ga je poslal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, o novem načinu potrjevanja zdravstvenih izkaznic in ukinjanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja v primeru neplačanih prispevkov, s čimer je želel Zavod zapolniti vrzel v svojem proračunu. Ukrepi Zavoda so bili za članstvo Obrtne zbornice nesprejemljivi. Območne obrtne zbornice v Posavju so se aktivno vključile v akcijo za preklic ukrepov Zavoda, tako da je bil med Obrtno zbornico Slovenije, ZZZS, Republiško upravo za javne prihodke in Ministrstvom za zdravstvo sprejet dogovor, po katerem bo Zavod vsem rednim plačnikom izdal pooblastilo za potrjevanje zdravstvenih izkaznic za svoje delavce in njihove družinske člane, neplačniki pa bodo izkaznice potrjevali na Zavodu. Območne obrtne zbornice v Posavju bodo še naprej spremljale dogajanje v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem in zastopale interese svojega članstva. Naslednja številka Našega glasa izide 23. avgusta 1995 T€L€KOM SLOV6NU6 SPOROČILO ZA JAVNOST Uporabnikom telefonskih storitev sporočamo, da so od 24. julija 1995 dalje spremenjene klicne številke za telefonske naročnike na območju avtomatske telefonske centrale Globoko. Nove telefonske številke bodo na voljo vsem uporabnikom telefonskih storitev na službi informacij, telefon 988. TELEKOM Slovenije, Poslovna enota Novo mesto C NAŠ GLAS 26, 26.JULIJ 1995 KMETIJSTVO J INFORMACIJA O INTERVENCIJAH V KMETIJSTVU V 41. številki Uradnega lista RS sta bili objavljeni: - Uredba o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane v drugem polletju 1995, - Uredba o finančnih intervencijah za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi za drugo polletje leta 1995. V naslednjih številkah Ur.l. pričakujemo še navodila in natečaje za uveljavljanje intervencij. Intervencije, ki pridejo v poštev za kmete na našem območju: ŽIVINOREJA 1. Regresiranje plemenskih krav - prvesnic kombiniranih pasem v A-kontroli (12.500 SIT/kravi). 2. Regresiranje plemenskih prašičev iz selekcijskih farm in rej-skih središč pri kmetih. Novost je le v tem, da bodo od avgusta naprej ta sredstva uveljavljale farme in rejska središča, dose-daj kupci. 3. Regresiranje obnove plemenskih kobil, za žrebice v A-rodov-niku 36.000 SIT, za tiste v B-ro-dovniku pa 12.000 SIT. 4. Regresiranje plemenske drobnice iz tropov v kontroli proizvodnje. 5. Brez bistvenih sprememb ostajajo tudi ukrepi za t.i. izravnavo stroškov pridelave, ki so namenjeni pospeševanju prireje na hribovitih in gorsko višinskih območjih (to so dodadki po litru mleka in po kg prirasta). Običajno vlagajo te zahtevke zadruge in jih izplačujejo skupaj s plačilom za odkupljeno mleko in meso. 6. Pomoč pri zbiranju mleka na odročnih gorskih predelih bodo lahko uveljavljale zadruge in mlekarne. 7. Z nekaterimi novimi premijami se podpira prireja mesa govedi in drobnice, in sicer predvsem na travnatih in težjih pridelovalnih območjih: - premija 3.000 SIT za osemenjevanje krav mlečnih pasem z biki mesne pasme oziroma registrirane mesne reje, ki ne oddajajo mleka, - regres za krave dojilje na območjih, kjer ni odkupa mleka, v višini 20.000 SIT, - premije za pitanje telet mlečnih pasem obeh spolov oziroma teličk kombiniranih pasem, ki niso primerne za nadaljnjo rejo. Teleta morajo biti ob zakolu težka nad 220 kg, premija pa znaša 10.000 SIT/žival - premija za rejo klavnih prvesnic kombiniranih pasem ali križank z mesnimi pasmami znaša 20.000 SIT/žival. - premija za nakup plemenskih telic ali krav mesnih pasem znaša 30.000 SIT za žival iz sloven- ske reje oziroma 60.000 SIT za žival iz uvoza, - premija za ovce mesne pasme je 2.000 SIT/žival - premije za odkup MPG, ki morajo biti stari najmanj, 18 mesecev: v juliju in avgustu 20.000 SIT višinci, 15.000 SIT hribovci in 8.000 SIT nižinci, v naslednjih mesecih bodo premije manjše in v decembru več niso predvidene, - regresiranje obrestne mere za kredite, ki jih bodo najeli odku-povalci domače živine za ta namen. RASTLINSKA PRIDELAVA 1. Regresiranje semena pšenice in rži. 2. Regresiranje semena krompirja za semensko pridelavo. 3. Regres za trsne cepljenke v višini 35 SIT/cepljenko za vinogradnike, ki imajo vsaj 0.60 ha vinogradov. 4. Regresiranje sadnih sadik. Najmanjše površine so pri jablani, hruški in breskvi 0.60 ha, pri jagodi 0.10 ha in pri ostalih sortah 0.20 ha. Višina regresa ostaja nespremenjena (jablana 70 SIT, breskev 50 SIT, jagoda 6 SIT), na novo se uvaja regresiranje sadik marelice, slive in kostanja. REGRESIRANJE KREDITOV ZA TEKOČO PROIZVODNJO Gre za podaljšanje poznanega ukrepa do 31.12.1995. Regresira se realna obrestna mera (r), vendar največ v višini 12 %, če so krediti najeti za: pitanje govedi in prašičev, pridelavo sladkorne pese, krompirja, koruze, pšenice in oljnic. REGRESIRANJE OBRESTNE MERE ZA DOLGOROČNE KREDITE Natančnejši nameni in pogoji za regresiranje investicijskih kreditov bodo znani šele po objavi natečaja. NEPOVRATNA SREDSTVA ZA INVESTICIJE Razpisana so le za rejska središča (plemenske svinje) in trope drobnice, ki so vključeni v program genske banke. SOFINANCIRANJE DELOVANJA STROJNIH KROŽKOV Sofinancira se ustanovitev strojnega krožka v višini 100.000 SIT, če ima krožek najmanj 30 članov, in 200.000 SIT, če ima ta več kot 50 članov. Podpira se tudi delovanje strojnih krožkov, tako da se jim krije 50 % vseh stroškov, do absolutne višine 500.000 SIT letno. Za uveljavljanje v grobem predstavljenih sredstev, ki jih država namenja kmetijstvu, mora vsak upravičenec izpolnjevati točno določene pogoje, zahtevek mora biti oddan po navodilih in v predpisanem roku. Podrobnejše informacije lahko dobite na enotah Kmetijske svetovalne službe, celotni uredbi sta objavljeni v Kmečkem glasu, 19/7/1995. Kmetijska svetovalna služba Krško Življenjsko odvisni od svojih krav Petčlanska družina Lončarjevih iz Žurkovega Dola se preživlja izključno z delom na kmetiji in od pridelanega mleka, ki ga potem prodajo Ljubljanskim mlekarnam Milan Lončar je predsednik Govedorejskega društva Sevnica, hkrati pa je svetnik v sev-niškem občinskem svetu. Kot človek z izkušnjami, ki se ukvarja s kmetijstvom oziroma mlečno proizvodnjo, ima o trenutnem položaju slovenskega kmetijstva, predvsem o govedoreji, zanimivo in nič kaj obetajoče mnenje. Pravi, da se nam že zelo pozna petdesetletno obdobje stagniranja v kmetijstvu, da pa nas najhujše šele čaka. Vsi, ki kakorkoli določajo in načrtujejo kmetijsko politiko, bi morali vsaj za eno pridelovalno sezono na kmetijo. Ni stika z realnostjo. Lončarjeva kmetija leži na obronkih Bohorja in obsega cca 40 ha travnikov in pašnikov. Je kmetija s približno 45 glavami živine in z mlečno proizvodnjo. Da je pridelovanje v hribovitem svetu zelo otežkočeno in zahtevno, ni potrebno posebaj poudarjati. "Pred dvajsetimi leti so bile povsod okrog še obljudene kmetije, vsaka je imela vsaj tri goveda, tudi konje in seveda prašiče. Danes so vse sosednje kmetije izpraznjene, nekatere hiše in posamezna gospodarska poslopja se žal že podirajo. Kje je kmetijska strategija, kje zavedanje, da brez hrane ni neodvisnosti? Na to so odgovorni kar pozabili, ko pa bodo običajni ljudje to spoznali, bo za vse nas že mnogo prepozno." V času, ki ni nikomur naklonjen, še najmanj kmetom, se je težko prilagajati in slediti sodobnim zahtevam intenzivnega pridelovanja hrane, v primeru Lončarjevih pridelovanju mleka. Brez sodobno opremljenih kmetij, brez sodobnih kmetijskih strojev kmet izgublja korak in ponavadi ga kmalu "povozi" čas. Mnogi kmetje v Sloveniji še vedno ne sledijo evropskim trendom, ker tega enostavno finančno ne zmorejo. Mačehovski o. O) o odnos države vse zadeve le še dodatno zapleta. "Če danes pogledate kmeta, lahko ugotovite, da ima skoraj vsak zastarana osnovna sredstva, stare traktorje vzhodne proizvodnje, ki v veliki večini ne ustrezajo našim kmetijskim površinam. Če se vrnem na govedorejo in pridelovanje mleka, moram povedati, da so posodobitve in pozitivne spremembe v načrtovanju kmetijske politike slučajna redkost. V Evropi in ostalem zahonem svetu že vrsto let kmetje s pridom uporabljajo znanstvena dognanja v vseh kmetijskih panogah. Mi že dolgo vemo, katere krave so najboljše mlekarice, katero govedo je najboljše za pridelavo mesa itd. Moram povedati, da sem se vrsto let boril in skušal odgovornim dopovedati, da bo potrebno v državo čim prej uvoziti semena tistih govejih pasem, od katerih bomo na koncu imeli korist vsi, država, družba in kmetje. Danes je pač tako, da večina kmetov nima ni- kakršnih dohodkov, kar je zelo, zelo nevarno, še posebej, ker se tudi odnos do reševanja zelo perečih problemov žal ni nič spremenil." Pri Lončarjevih stremijo k temu, da bi bile njihove krave kar se da v najboljšem življenjskem in telesnem stanju. "Povprečje namolženega mlega za leto 1994 znaša preko 7.000 I mleka, kar je dokaj lepa količina, glede na to, da krave letno tudi telijo. Naša najboljša mlekarica je krava črno-bele pasme, ki je v lanskem letu dala točno 10.690 I visoko kakovostnega mleka, letos pa pričakujem, da bo dala preko 12.000 I. Sem pa tudi eden prvih, ki je poskusil križati "friziko" s semenom belgijskega plavega goveda. Zanj je značilno, da dobro prirašča, to je mesnata pasma, pri pravem krmljenju zlahka doseže težo 2.000 kg in več, meso je zelo kakovostno in vsebuje samo 0,3% maščobe, kar je celo manj, kot vsebujejo nekatere ribe." "Če dodam še svoje mnenje o mnenju, da danes nihče več ni pripravljen trdo delati, moram povedati, da to ni res. Res pa je nekaj drugega. V danih pogojih ti tudi trdo delo ne pomaga, zato se tisti, ki do tega spoznanja prehitro pridejo, tudi hitro vdajo. Pri nas smo kljub vsemu trdno odločeni vztrajati, pa čeprav nam tudi prihodnost, kot kaže ne bo naklonjena," razmišlja Milan Lončar, (dama) KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA KRŠKO IN OBČINA KRŠKO razpisujeta NATEČAJ ZA NAJBOLJ UREJENO KMETIJO ALI VAS , V OBČINI KRŠKO \ 'U Ocenjevala se bo celotna podoba in urejenost domačije ali vasi, s povdarkom na njeni skladnosti z okolico. Prijavite se lahko do 31.7.1995, na Kmetijski svetovalni službi, C.K.Ž. 30. Najbolj urejene bodo prejele lepe nagrade. KMETIJSKI NASVETI (Revija SAD) Namakanje in hlajenje jagod Namakanje in hlajenje jagod po sajenju je nujen ukrep, ki ga pridelovalci rešujejo na zelo različne načine. Vendar pa je v vsakem nasadu jagod za uspešno pridelavo potrebno urediti dva sistema namakanja, in sicer oro-ševalni in kapljični sistem namakanja. Oroševalni namakalni sistemi se uporabljajo največ za hlajenje sadik po sajenju. S primernim načrtovanjem in izbiro tipa razpršilca je sočasno rešen tudi problem zaščite proti spomladanski pozebi. Razpršilci so lahko zelo različni, na samo izbiro pa vpliva več dejavnikov: površina in oblika parcele, razpoložljiva količina vode in že obstoječa oprema za namakanje. Osnovno razdelitev sistemov opredeljuje tip uporabljenih raz- pršilcev (mikrorazpršilci, razpršilci malega dometa, razpršilci srednjega dometa). Uporaba večjih razpršilcev, z intenzivnostjo namakanja več kot 10 min/h, zaradi več negativnih učinkov ni priporočljiva. Pri kapljičnem namakanju jagod se je najbolj uveljavila cenena rešitev namakanja z namakalnim črevesom, čeprav na težjih tleh in nagnjenih površinah nastajajo težave. Prednosti kap-Ijičnih cevi pred črevesom so se pokazale ravno na težjih tleh na nagnjenih površinah in parcelah z malo razpoložljive vode. Nekoliko višja cena kapljičnih namakalnih cevi za tekoči meter glede na namakalno črevo se hitro kompenzira z manjšim črpališčem in primarnim dovodom. (Revija SAD) Državne kmečke tigre Kočno, 22. julija - Kmečkih iger, ki so bile tokrat na državnem nivoju, se je udeležilo tudi Društvo podeželske mladine iz Krškega, ki je s svojo 8-člansko ekipo in dobrimi navijači zasedlo 13. mesto. Z uvrstitvijo niso najbolj zadovoljni, kljub temu pa so veseli, da so se iger udeležili in tako zastopali občino Krško kakor tudi Posavje. Sedaj vedo, kje so njihove šibke točke, zato upajo, da bodo lahko drugo leto le-te izboljšali. Posamično so se najbolje odrezali v grabljenju trave. V igrah se je pomerilo 17 ekip v šestih disciplinah. Član ekipe Janez Barbič ocenjuje, da je bilo obiskovalcev veliko, igre so bile dobro pripravljene, za tekmovalce pa je bilo najbolj nadležno premočno sonce. Navdušeni so bili nad lepo urejeno in prijazno vasico Kočno v Zgornji Polskavi pri Slovenski Bistrici, vso v cvetju, lesenih klopeh in mnogih kmečkih razstavah. (Lea) S TRŽNIC BREŽICE kkSko LES-EOVBC SEVNICA RADEČE KOZJE JAJCA 11 14 11 16 16 11 JABOLKA l<0 150 160 160 190 140 HRUŠKI 300 300 250 240 240 300 GROZDJE 5» 300 600 610 500 / KIVI / 300 290 250 240 BANANI 120 120 130 120 120 150 LIMONE 1M 200 200 170 160 200 POMARANČI ISO 130 200 220 200 140 JAGODI / / 1 3M 3*0 / BRISKVt 230 300 200 230 in / NEKTARINI 1? 350 350 2*0 300 MARELICI 350' 300 400 320 210 / LUBENICE 100 10 100 90 90 / PARADIŽNIK 150 IM 150 160 150 Itfl PAPRIKA 300 300 210 310 320 390 PETERSIU 310 300 ' 300 300 300 OHROVT 250 250 250 210 180 220 SOLATA 220 / 170 150 200 KROMPIR 60 40 70 10 70 160 KORENJE 170 110 150 130 90 140 POR 240 340 200 230 ČEBULA 120 120 150 130 120 130 ČESEN 400 350 500 310 300 420 FIŽOL (ZRN.) 300 300 320 300 300 320 FIŽOL (OTROČJI) 250 200 420 350 .' SVEŽI ZI1JI 120 130 150 110 100 130 CVETAČA 2IO 300 300 250 210 210 OREHI 900 150 1.000 1,000 / t Ocemba, vzete so nauužjc cene. količine so izražene v kilooramih d RAZVEDRILO NAŠ GLAS 26, 26. JULIJ 1995 J Turistična agencija TJU Odslej v nakupovalnem centru Intermarket Brežiška Turistična agencija TAJ se je z otvoritvijo nakupovalnega centra Intermarket (v bivši tovarni počitniških prikolic) preselila v nove prostore, ki so vsekakor tudi na nadvse zanimivem mestu. Agencija posluje ves dan, ob sobotah pa do 15. ure. Povejmo še, da je nekaj prostih mest za letovanje na morju še ostalo. Pokličite jih in se prepričajte. Tel.: 62-560, 62-501. Vozili smo: t TOVOTA RAV 4 CX ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 1«. JULIJEM IN 11. AVGUSTOM D L/ OVEN 21.3.-21.4. DVOJČKA 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22.7 TEHTNICA 24.9.-23.10. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. 9 ¦M_J0 KOZOROG 23.12.-20.1. RIBI 20.2.-20.3. Veliko moči boste imeli, zato se boste počutili kar dobro, odvisno seveda od tega, koliko ste zase storili v preteklosti. Kaže, da boste v ljubezni imeli obdobje miru, ko se bosta lahko s partnerjem zelo romantično pogovarjala. Možna so daljša potovanja. Če ste že zaljubljeni, potem bo to obdobje lepo in bogato na tem področju, ravno tako pri denarju. Vendar pa boste včasih preveč nepremišljeno zapravljivi, predvsem zato, da se boste lahko v družbi izkazali. Možno je precej novih poznanstev, ki pa ne bodo trajna. Zelo boste nemirni, iskali boste družbo in nove načine za samodokazovanje. Ali veste, zakaj se hočete dokazati? Razmislite malo o tem. Vaše mentalne sposobnosti bodo na višku, zato je to obdobje dobro za tiste, ki se ukvarjajo z raziskavami ali novinarstvom. Malce boste napeti in živčni in prav lahko se zgodi, da pride do kakih nenadnih čustvenih izbruhov in ljudje bodo začudeni, ko bodo spoznali tudi to plat vašega bitja. Vendar se ne vznemirjajte zaradi svojih in drugih reakcij. Takšno je čustveno čiščenje. Sijali boste od sreče, saj ste v odličnem obdobju, ki vam lahko prinese čudovite izkušnje v ljubezni, morebiti povezane s potovanjem. Če greste na morje ali v hribe, lahko srečate svojega idealnega partnerja. Če boste odprti in resnični, seveda. Veliko športa! Kljub temu, da je čas počitnic, vi še vedno ne morete iz svoje kože - garate in garate. Tokrat se vam bo to lahko obrestovalo, ker boste imeli odlične rezultate. Po drugi strani pa vam lahko tako garanje povzroči precej zmede v čustvenem življenju. Za spremembo bodo umirjene Tehtnice kar eksplodirale od energije in tudi vi se boste odlično počutili. Dobro je iti na dopust in si privoščiti veliko športa. Ni pa se treba mučiti. V ljubezni tudi vam lahko pade sekira v med, morda boste srečali prijetnega Ovna. Definitivno niste v svojem elementu, saj vam toliko vročine v glavnem ne odgovarja. Tako bo dobro, da si vzamete čas za mirne počitnice, kjer boste lahko v miru sanjali in morda delali stvari, ki jih drugače ne morete. Čas za hobi in ne toliko za šport. Tudi vam, tako kot drugim ognjenim znamenjem, ta čas zelo odgovarja, saj si lahko privoščite dolga potovanja, kjer spoznavate ljudi in si - to si morate priznati - spočijete od stalnega okolja, ki vas" kar preveč veže nase. Čas za ljubezen in šport. V tem obdobju se pazite pretiravanja in predvsem nesreč; čeprav težje nesreče niso najbolj verjetne, pazite na druge poškodbe: zlome, udarce in podobno. Tudi pri delu se vam lahko pripeti kakšna smolica. Posvetite se raje branju ezoterične literature. Pri delu boste lahko zelo veliko zaslužili, možen je celo večji dobitek na lotu, tako da si lahko marsikaj privoščite. V ljubezni pa bo takole: s partnerjem se lahko čudovito dopolnjujeta, a je za to potreben trud z obeh strani. Treba se je prilagajati. Obdobje miru in počitka je tudi pred vami. Vzemite si čas zase in nehajte se vendar ukvarjati z drugimi. Vsak naj poskrbi zase, razen otroci seveda, ki potrebujejo nadzor staršev. Morda bi bilo pametno, da gresta s partnerjem na ločen dopust in uživata. BONO Ravček, kakor mu pravijo pri generalnem zastopniku, ni čisto navaden terenec. Pravzaprav niti ni terenec. Je namreč pravi športnik, našemljen v terenca. Nenavadni križanec je od terenca podedoval le velikanska kolesa in električno zaporo osrednjega diferenciala. Vse ostalo pa kakor da ni iz te zgodbe. Pod pokrovom se skriva srce, ki mu daje temperament. Dvo-litrski 16 V motor, ki so ga vzeli iz Tovote Carine, zmore 95 kW/ 129 KM in poskrbi, da melaega Revčka dobesedno katapultira z mesta, ga mimo 100 km/h ponese v 10 sekundah in se upeha šele pri 170 km/h. Nihče ne verjame svojim očem. In ko pritisneš zavoro, se na mestu ustavi. Kot v risanki. Ko sedež za volan, se ti za trenutek zazdi, da si skozi vrata terenca vstopil v limuzino. Le kje je ročica reduktorja? Je ni. Ker je ne potrebuje. Ima namreč stalni štirikolesni pogon. Vse je pri roki, vse na elektriko. Servo volan z zračno blazino je nastavljiv po višini. Štirje sedeži RISUE SPECIALITETC JCDI PO NAROČILU NEDELJSKA KOSILA SPREJEMAMO NAROČILA ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE OB VIKENDIH ŽIVA GLASBA DEL. ČAS: vuk delavnik od 1 2 24 ure. »oboU In nedelja od 9. do 24. ure. V RENAULT CVETKA UNETIČ s.p. SAJEVCE9 KOSTANJEVICA NA KRKI SLAŠČIČARNA B IVANKA KOŠAK / TRUBARJEVA 3 ŠENTJERNEJ , ( TF.l.:(!>6X) «1 «60 I,' IZDELUJEMO VSE VRSTE TORT PO NAROČILU, SLAŠČICE, DOMAČ SLADOLED. SADNE. KUPE IN OSTALE DOBROTE. DEL.ČAS VSAK DAN 6-19 OB PONEDELJKIH ZAPRTO SE PRIPOROČAMO! petek, 7.7. do četrtek 20.7. Fantje so nekaj pripravljali, natisnili so nekaj plakatov, vse skupaj je bilo bolj za šalo kakor zares. Prireditev je imela tudi svoje ime, in to internacionalno, v slovenščini pa se bi slišalo, kar ne pomeni, da je pravilno: "gorski spust s kolesi". Na sam dan dogajanja so presenečeno ugotovili, da je odziv med tekmovalci veliko večji in da so se ob progi pojavili pravi profesionalci. Pokazalo se je tudi, da je bil internacionalni naziv dobra pogrutavščina, saj je prišlo nekaj fantov tudi iz tujine; kako nam včasih južna meja prav pride, še posebej takrat, ko želimo poudarit, da ima neka zadeva meddržavno udeležbo. Ker je vse zgoraj zapisano na osnovi "rekla-kazala in ostala živa", seveda ne morem garantirat se dajo premikati po mili volji. Z njimi lahko naredite zakonsko posteljo ali pa povečate prtljažnik na velikost po potrebi, ker ima RAV 4 prirojenega prtljažnika ravno za fotoaparat ter nekaj krame po osebi. Nad glavami sta celo 2 (dve) strešni okni (eno spredaj in eno zadaj), ki se lahko snameta in obesita na zadnja vrata. Zračenje je odlično, gretje še boljše. Določeno udobje pa pričara tudi glasba, ki prihaja iz štirih zvočnikov. In na koncu je nekdo v kabino zvrtal štiri luknje za pločevinke. Pivo za potnike in mehurčki za voznika, seveda. Kdor prvič zagleda RAV 4, si verjetno misli, da se je mati Tovota malo poigrala z njim. Čudna oblika, veliko plastike, zadek skoraj lepši od nosu. Maska je oblikovana v nasmešek z japonsko poševnimi lučmi. Zaradi vsega tega vzbuja precejšnjo pozornost, še posebej, če je rdeč. Baje je že kar nekaj let čakal na risalnih deskah, da pride njegov čas. No, nazadnje pa vsakdo prizna, da je prav simpatičen. Tovota RAV 4 je torej mali terenec, ki ni ravno primeren za brezpotja, celo gume imajo povsem navaden profil. Sicer zna premagovati ovire, pa vendar. Namenjen je predvsem zabavi. Z njim se da hitro in varno zabavati. To pa lahko počneta le dva s prtljago ali štirje brez prtljage. Resnične novosti so redke. Toda Tovota RAV 4 je prav gotovo ena izmed njih. Presega vsa dosedanja merila med malimi terenci in postavlja nova. Brez konkurence je tako s svojo obliko kot tudi s podvozjem (posamične obese spredaj in zadaj). Vsakomur, ki ga vozi, nudi nepozaben užitek. Novi RAV 4 ali Funcruiser je razred zase. Njegov moto je GO 4 FUN. Uživaj-mo torej! (EMS) Sivi dim se po razpadu tabora no bo razkadil? Čez zimo se bo rod okrepil Soteska ob Krki, julija - Taborniki krškega rodu Sivi dim so se v začetku julija odpravili na dvotedensko taborjenje v bližini žage na Soteski ob Krki, žal pa tabor ni dočakal zaključka. Vzrok prekinitvi so bile razlike v stališčih vodje in članov vodilne ekipe do vzgoje otrok, vsebine taborniškega življenja in skoraj do vsega, kar se je dogajalo ob Krki. Ker so starši ugotovili, da spora ni mogoče zgladiti, so skoraj vse svoje otroke (preko 30) odpeljali domov. Seveda so bili zaradi tega vsi razočarani, najbolj pa mladi taborniki, medvedki in čebelice, ter njihovi vodniki. Slednji so sicer učenci višjih razredov osnovne šole, a na taboru je nanje odpadel dobršen del nalog in opravljali so jih tako, da so si med mladimi taborniki zagotovili vsesplošno priljubljenost. Vsa zadeva pa je končno imela tudi svetlo plat. Doma, v Krškem, so se starši, člani taborniškega odreda in vodstvo razsutega tabora sestali ter ugotovili, da je med njimi še vedno dovolj ljudi in volje, da bodo lahko kakovostno nadaljevali delo. Še ena prijetna plat neljubega poletnega dogodka: člani Sivega dima so navezali stike tako z Zvezo tabornikov kakor s posameznimi ta- borniškimi rodovi in ob koncu julija se bo del Krčanov odpravil na obisk tabora, ki ga ima ob Kolpi odred "Bičkova skala" iz Bežigrada, (ika) TEL. [HRVATSKO ZAGORJE 049/370-51 S, 370-561, 371-255 FAX: 049/372-06« PODATKI O PROPAOAN- DNEM OGLAŠEVANJU SO DOSEGLJIVI NA UREDNIŠTVU NAŠEGA GLASA. STUDIO BREŽICE ¦¦¦nun VNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. Se vedno brez naslova za verodostojnost podatkov. Drugače je s kulturno-umetni-škim programom, zaradi katerega sem sploh prišel. Najbolj me je zanimala točka petih krepkih fantov, ki so imeli namen plesat balet ali nekaj podobnega. Zaradi preutrujenosti do realizacije točke ni prišlo, tudi tako imenovanih "karaok" ni bilo. Naslednji dan sem kot odgovor na vprašanje, zakaj niso izvajali programa, dobil le zamegljen pogled in napisan tekst: "Prekleta pijača frdamana." Ne vem, če je že, bo pa vsekakor kmalu, tudi ,v tem časopisu, oglas za "sex on the phone". Tovrstna dejavnost se kar množi in porabnikov teh dragih impulzov je vse več. Tudi na radijski postaji Studio D so se srečali s podobnim problemom; z visokim računom za telefonske storitve. Od kar se je stvar razvoz-Ijala, sem kar malo zaskrbljen, da ni kaj narobe z mano; pokazalo se je, da v "mojih" terminih ni nihče klical, če bi vedeli za druge termine, bi morda razu- meli mojo skrb. Sicer pa se je v zadnjem času tudi na našem geografskem področju pojavilo kar nekaj podjetnikov, ki bodo denar zaslužili s telefonskimi impulzi. Tudi ta zapis brez streetballa ne bo preživel. Dvakrat smo ga imeli od takrat, ko smo se nazadnje prebirali; prvič v Novem mestu in drugič v Celju. Na prvem nas je žgalo sonce, vendar smo imeli k sreči v bližini vodnjak; na drugem nas je tudi žgalo in ker vodnjaka v bližini ni bilo, vročina pa je zaradi lepih deklet bila še večja, nam je narava poslala dež. Shladilo nas je, vročine ni bilo več, kar pomeni, da ne poterbujemo senčnikov. Tako je začel pihati še močan veter, ki je senčnike razpihal med siromašne Celjane. Mi se seveda niti najmanj nismo sekirah ali kaj podobnega, saj je streetball navsezadnje humanitarna zadeva. In še to: naslednji turnir bo potekal pod lučmi Pirana, in to v soboto, 29. julija; to bo prvi nočni streetball turnir in moram priznati, da me prav zanima, kako se bo to izteklo. Da je človek nepopravljiv in resnično najbolj pokvarjeno živo bitje na Zemlji, sem dokazal samemu sebi na lastnem primeru. Eden izmed uglednih meščanov Brežic je vedno vozil dober avto in ker sem ga večkrat videl, sem mu bil tudi večkrat nevoščljiv. Tega je že nekaj let in avtomobilskega kompleksa sem se že zdavnaj znebil. Morda je moj avto sedaj celo boljši od njegovega. Vendar to sploh ni pomembno, kajti ta isti ugledni meščan se sedaj vozi s kolesom in zopet sem mu nevoščljiv, češ, kje najde toliko časa, da se vse-de na kolo in se počasi "penzio-nersko" (čeprav to še zdaleč ni) vozika po Brežicah. Po nekaj vrsticah samokritike bi prav pasalo še nekaj strani samohvale; ne vem, če sem že omenil, da se z Darjo pogovarjava s Kanalom A. Kaj to pomeni? To pomeni, da vas vse, ki me sedaj težko spremljate na radiju, morda čaka nov šok. (Edi) C RAZPISI 1 NAŠ GLAS 26, 26. JULIJA 1995 1 "IR" INŽENIRING D.0.0. KRŠKO objavlja na podlagi 3. člena Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Naš glas št. 15/95-2 z dne 20.04.1995) naslednji RAZPIS za oddajo neprofitnih stanovanj v najem I. Prosilci za pridobitev neprofit-nega stanovanja v najem morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. biti morajo državljani Republike Slovenije, 2. imeti morajo stalno bivališče na območju občine Krško, 3. mesečni dohodki na družinskega člana se v letu dni pred objavo tega razpisa gibljejo nad mejo, ki jih izloči iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem po 100. členu stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91,19/91 in 21/94) ter 26. člena zakona o socialnem varstvu (Ur.l. RS, št. 54/92), 4. povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v letu dni pred razpisom ne presegajo povprečne plače na člana družine za višji odstotek kot ga določa Pravilnik o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem, 5. v kolikor so državljani lastniki neprimernega stanovanja lahko zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja pod pogojem, da dajo svoje sta- novanje, v skladu z že citiranim pravilnikom, v upravljanje razpisovalcu v popolno upravljanje za najmanj 25 let, državljani, ki so odkupili stanovanje skladno z določili stanovanjskega zakona ali so pravico do odkupa prenesli na družinske člane oziroma so lastniki primernega stanovanja ali stanovanjske hiše ne morejo sodelovati na razpisu, na razpisu ne morejo sodelovati tudi državljani, ki jim je bilo v času uveljavitve stanovanjskega zakona že dodeljeno družbeno stanovanje, vsled krivdnih razlogov pa so s sklepom sodišča stanovanjsko pravico izgubili, državljani, ki bodo zagotovili lastno finančno udeležbo pri pridobitvi neprofitnega stanovanja bodo pridobili v skladu s pravilnikom za vsak odstotek lastne udeležbe od vrednosti stanovanja 25 točk, višina lastne udeležbe pa ni omejena; lastna udeležba se jim bo poračunavala tako, da se od začetka šestega leta najema pa do zaklju- čenega tridesetega leta mesečna najemnina zmanjša za odstotek lastne udeležbe; v primeru da se najemnik izseli pred iztekom tridesetih let se mu razlika neporačunane lastne udeležbe vrne; realna vrednost vplačane lastne udeležbe se zagotavlja na podlagi obračuna v DEM, vplačljiva in izplačljiva pa je v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije; državljani, ki jim bo stanovanje dodeljeno, bodo ob sklenitvi najemne pogodbe morali položiti trajno varščino v višini treh mesečnih obveznosti, ki se bo uporabila za kritje eventuelnih škod, ki bi jih povzročili na stanovanjskem objektu z nenormalno uporabo stanovanja in skupnih delov objekta in naprav; realna vrednost varščine se bo zagotavljala. Realna vrednost varščine se obrestuje po 3 % letni obrestni meri. Udeleženci razpisa morajo navesti v vlogi naslednje podatke: 1. ime in priimek, naslov ter EM-ŠO, 2. imena in priimke ter EMŠO-je vseh, ki bivajo z njim v skupnem gospodinjstvu, 3. o dohodkih vseh družinskih članov v letu 1994 do vključno 30.06.1995, 4. o sedanjih stanovanjskih razmerah (status, primernost stanovanja, utesnjenost, oblika in stopnja arhitektonskih ovir v primeru invalidnosti, o trajanju družinske skupnosti za mlade družine, številu otrok, o zaposlenosti, o izobrazbi), 5. o eventuelni višini lastne udeležbe, 6. o eventuelni izročitvi svojega stanovanja v upravljanje. III. Udeleženci razpisa morajo priložiti k vlogi naslednjo dokumentacijo: 1. overjeno kopijo potrdila o državljanstvu, 2. potrdilo Upravne enote Krško o stalnem bivališču in članih skupnega gospodinjstva, 3. potrdila o bruto dohodkih vseh družinskih članov v letu 1994 do vključno 30.06.1995 (veljajo odločbe o dohodnini, potrdila delodajalcev, bank o prilivih na osebni žiro račun ipd.) 4. potrdilo občine Krško, da prosilec ni uvrščen na listo socialnih upravičencev za stanovanje, 5. izjavo, overjeno pri notarju, da bodo v primeru, če jim bo dodeljeno stanovanje, svoje neprimerno lastniško stanovanje oddali v popolno upravljanje "IR" inženi- 0$je*T m IDPlOlNA IMLACUt • VIŠINA PARA« 1 0V »In i K01OAHA CD KOSTUMU LAB PLOSEAI WW> PROMCO s usahla KI RAMIKA siOPitsa KERAMIKA. 1 HODNIK KERAMKA VHCD KERAHKA 1 -M »m SOBA lAKi.Nl MAKET 1 KUMfUA tAMElNtMKfT SOM labeuOahket KOPAINK"* KERAHKA Ki D AH 1K A BALMft stanovmoc to KfKAtirtCA . ».041*.» ¦ KERAMIKA MUU HHI.t PARMI 1 DNEVNA 10BA [ AH t L NI PARMI 1 LAMELNI PARKET pntrjcnosTcn LAHELti PAriKft SOKA LAMELNI PARKET 1 SOBA i »HI i NI PARKET KOPAL NtCA KfUHIKA SHRAMBA LAHEIMI PARKU umiir KERAMIKA W( KERAMIKA L0GGIA KERAMIKA lOVOTS ¦ VH00 KERAMIKA < JEDILNICA LAMELNJ PARKET 1 DNEVNA SOBA LAMELNI PARKET T LAHEIMI PARKE) 1 PREOPROSTOR LAMELNI PARKET ! SOBA LAMELNI PARKE! 1 ,.*!¦*. LAMELNI PARKE > soeu LAMELNI PARKET r.OPM ml * KERAMIKA LAMELNI PARKET 1 KERAMIKA KERAMIKA 1066» KERAMIKA 1.0':.!) .", i 00 17? 30 UtUMIA KERAMIKA SJ stopnsq M0BMK KERAMIKA »J STANOVANJE VHOD KERAMIKA 1J ONtVNASO&A LAMELNI PARKE 1 K.< S06A LAMELNI PArtKET 1U LAMELN "¦".' SJ KOPALNICA KCrUMKA O SHRAMBA kCRamju, VI BALKON AtllAMIKA t.HiCtt i: __STANOVAKJ[ ! OSEBE-----------------------------?U IrMOO KERAMIKA *) DnEvha SOM LAMELNI PARkEI i'.' jedilnica LAMELNI PAflrll (J KUHINJA UTIUTT LAMELN ¦-..:-¦: tj KERAMIKA 1.1 ncOMO&tan lamelni parket le KOPALNI C* KERAMIKA 1. soba LAMELNI PMIUt 13 SOBA LAMEL« .»,..'¦ «.1 MUmBa KERAMIKA W L0GG1A STANOVANJE < VHO0 KERAMIKA iJSid.li W KERAMIKA O OhIVna SOM LAMELNI P.n.EI ».1 JEDILNICA iamelni parket k.i LAMELNI PARKET ti LftUlTT u hamjka » MMOmOStM lamelni parket H KOPALNICA KERAMIKA *1 SOBA LAHtLNi PARKET Mi SJ6A LAMELNJ PARKET M.1 SOJA LAMELNI PARKEI 1.1 151 ringu d.o.o. Krško za dobo najmanj 25 let (to izjavo podajo samo prosilci, ki imajo lastno neprimerno stanovanje), 6. potrdilo oddelka za gospodarstvo občine Krško, da niso izgubili stanovanjske pravice vsled krivdnih razlogov, 7. izjavo, overjeno pri notarju, o višini lastne finančne udeležbe, ki jo bo vplačal v roku 8 dni po pravnomočnosti sklepa o dodelitvi stanovanja v najem s potrdili o zagotovljenih finančnih sredstvih za lastno udeležbo (to izjavo in potrdila podajo samo prosilci, ki bodo sodelovali z lastno udeležbo), 8. potrdilo ali ustrezno pogodbo, iz katere bo moč ugotoviti stanovanjski status, 9. potrdilo o delovni dobi prosilca, 10. točkovalni zapisnik o stanovanju, potrjen na oddelku za gospodarstvo občine Krško, 11. potrdilo, da je udeleženec ali njegov družinski član trajno vezan na uporabo invalidskega vozička, v kolikor uveljavlja točke iz tega naslova, 12. izvid in mnenje pristojne komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primeru invalidnosti zaradi katere udeleženec razpisa ali njegov odrasli družinski član ni sposoben za samostojno življenje in delo; v primeru družine z mladoletnim otrokom, ki ima zmerno, težjo ali težko duševno motnjo ali težko telesno motnjo se predloži potrdilo o razvrstitvi otroka, ki ga izda pristojna komisija Centra za socialno delo, 13. potrdilo o zaposlitvi prosilca in njegovih družinskih članov, 14. fotokopijo dokumenta o doseženi stopnji izobrazbe, overjeni pri notarju, 15. izjavo, overjeno pri notarju, da bo lahko stanodajalec v primeru dodelitve stanovanja, pri pristojnih organih zahteval in nato uporabljal vse podatke, ki so zajeti v kategorijo osebnih podatkov in so potrebni za urejanje stanovanjskega razmerja, vključno z eventuelno izterjavo neplačanih obveznosti, 16. izjavo, overjeno pri notarju, da bo ob sklenitvi najemnega razmerja stanodajalcu izročil administrativno prepoved oz. nepreklicni trajni nalog za poravnavo obveznosti iz naslova najemnega razmerja. *}¦ Udeleženec razpisaJahko predloži vse izjave, ki zahtevajo overitev notarja, kot eno izjavo z več točkami. IV. Predmet tega razpisa so ne-profitna stanovanja, ki se gradijo na območju ZN Sp. Grič II v naslednjih stanovanjskih objektih: 1. osemnajst (18) stanovanj v objektu "E", ki bodo predvidoma vseljiva v oktobru X 1995, in sicer: - 6 stanovanj tipa A za dve osebi v projektantski izmeri 47,70 m2, - 6 stanovanj tipa D za tri osebe v projektantski izmeri 73,85 m2, - 6 stanovanj tipa E za pet oseb v projektantski izmeri 89,65 m2. 2. sedemindvajset (27) stanovanj v objektu "D", ki bodo predvidoma vseljiva v marcu 1996, in sicer: - 9 stanovanj tipa A za dve osebi v projektantski izmeri 47,70 m2, - 9 stanovanj tipa B za štiri osebe v projektantski izmeri 79,65 m2, - 9 stanovanj tipa C za štiri osebe v projektantski izmeri 84,25 m2. V zgornjih izmerah ni upoštevan kletni prostor, ki sicer pripada k vsakemu stanovanju in meri približno 5 m2. Razporeditev prostorov je razvidna iz opisov in skic, ki so sestavni del razpisa. Stanovanja bodo popolnoma komunalno opremljena1 tako, da bo imelo vsako stanovanje merjeno porabo vode, plina, elektrike, toplotne energije in bo možno vsako stanovanjsko enoto tudi posebej izklapljati. Prav tako je uveden priključek za KTV in telefon. Objekti bodo električno zaklepani in bodo imeli nadzorni sistem vstopa urejen z vi-deofonom. Za red in disciplino v naselju bo skrbel hišnik. Lastnik stanovanj bo ta stanovanja in skupne prostore ter stavbno pohištvo higiensko in zaščitno pleskal vsaka štiri leta. V. Rok za vložitev vlog je petnajst (15) dni po objavi razpisa v Našem glasu, kar pomeni, da bodo obravnavane vloge, ki bodo dostavljene do vključno 11. avgusta 1995 do 13. ure ali pa bodo poslane priporočeno po pošti in bodo označene z datumom PTT 11.08.1995. Na listo za dodelitev stanovanj bo uvrščeno 45 prosilcev, rezultati razpisa pa bodo objavljeni v Našem glasu 13.09.1995. VI. Vrednost m2 stanovanjske površine v navedenih stanovanjskih objektih, na podlagi katerega se bo ugotavljal odstotek lastne udeležbe prosilca, znaša 1.900,00 DEM. Višina mesečne najemnine na m2 stanovanjske površine skupaj z obratovalnimi stroški skupnih objektov in naprav bo znašala 8,00 DEM. VII. Prednostni red upravičencev za stanovanja ter vse potrebne predhodne postopke bo pripravila komisija v sestavi: 1. Drozg Janez, "IR" inženiring Krško - predsednik, 2. Preskar Miša, Oddelek za gospodarstvo občine Krško - članica, 3. Kupirovič Dragoljub, "IR" inženiring Krško - član, 4. Pire Matjaž, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo občine Krško - član, 5. Cesar Marjeta, "IR" inženiring Krško - tajnica. VIII. Udeleženci natečaja dostavijo ali pošljejo vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja na naslov: "IR" INŽENIRING D.O.O. KRŠKO, 68270 KRŠKO, CESTA KRŠKIH ŽRTEV 53. Obrazec vloge se dobi na zgornjem naslovu po ceni 250,00 SIJ. Na gornjem naslovu ali po telefonu št. 21 - 944 ali 22 - 944 lahko dobite v času od 8.00 do 13.00 ure tudi dodatna pojasnila v zvezi s tem razpisom. IX. V primeru, da ne bo dovolj interesentov za razpisana neprofit-na stanovanja med upravičenci za dodelitev takšnih stanovanj bomo le-ta oddali tudi interesentom, ki presegajo gornji limit dohodkov po pravilniku in ne glede na trenutni kraj stalnega bivališča. Za "IR" INŽENIRING Jože KOS, direktor r NAŠ GLAS 26, 26. JULIJA 1995 RAZPISI 2 J OBČINA KRŠKO ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Krško, Cesta krških žrtev 14 Datum: 20.7.1995 Oddelek za gospodarske dejavnosti Občine Krško na podlagi 4. < člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem (Ur.l.RS, 26/91 in 13/93), objavlja JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM I. PREDMET NAJEMA a) dva lokala v poslovnem objektu Koprivnica št. 1 v Koprivnici pri Brestanici (objekt stare Osnovne šole) b) lokal št. 2 v poslovno stanovanjskem objektt«) Bohoričeva št. 11 v Krškem II. IZHODIŠČNA - IZKLICNA CENA Lokal najemnina v sit/mes najemnina v DEM/mes 1.št.1 v objektu Koprivnica št. 1 v velikosti 107,00 nf 42.630,50 -vhod 8.33 m2 - poslovni prostor 56.14 m! - skladišče 39.61 m2 - sanitarije 2.92 m2 2. št. 2 v objektu Koprivnica št. 1 vvelikosti 247,43 m' 106.732,00 - pisarna 18,20 m2 - prostor 57,12 m2 -bivša šivalnica 62,10m2 - bivša krojilnica 61,55 m2 - garderoba 11,25 m2 - sanitarije 3,45 m2 - hodnik 9,10 m2 - hodnik 21,52 m2 -vhod 3,14 m2 3. št. 2 v objektu Bohoričeva 11 v Krškem v velikosti 39,33 m2 35.570,50 - prostor 18.45 m2 - prostor 7,20 m2 - vetrolov 2,60 m2 - sanitarije 3,65 m2 -vhod 2,60 m2 -klet-skladišče 4,98 m2 523,60 1.311,00 437,00 III. NAMEMBNOST POSLOVNIH PROSTOROV Vsi lokali so namenjeni storitveni in poslovni dejavnosti, izključena pa je možnost opravljanja storitvenih dejavnosti, ki vplivajo na okolje, kot so hrup, smrad, vibracije ipd. IV. TRAJANJE NAJEMA Najemno razmerje se bo sklepalo za nedoločen čas. V. VARŠČINA Licitanti so dolžni položiti na ŽR Občine Krško, št. 51600-630-13042 varščino v višini treh izklicnih najemnin za lokal, katerega najem bodo licitirali. Varščina se uspešnim licitantom vračuna v najemnino, neuspešnim pa vrne v 8 dneh po licitaciji. Licitantom, ki zamudijo pričetek licitacije, varščina propade. VI. ČAS IN KRAJ JAVNE LICITACIJE Licitacija bo v sredo, dne 10.8.1995, ob 13.00 uri v sejni sobi D Občine Krško. VII. INFORMACIJE Podrobnejše napotke in informacije lahko interesenti dobijo na Oddelku za gospodarske dejavnosti občine Krško, Krško, Cesta krških žrtev št. 14 pri ga. Mlakar Emi oz. na Oddelku za gospodarsko infrastrukturo pri g. Pire Matjažu oz. po telefonu 0608 22-771, int. 276 in 277. VIII. DRUGI POGOJI Zainteresirani licitanti so dolžni pismeno prijaviti udeležbo na licitaciji najmanj tri dni pred njenim pričetkom ter priložiti naslednje listine: - program dejavnosti, ki vsebuje opis dejavnosti in število zaposlenih, - obrtno dovoljenje ali dokazila, da pogoje zanj izpolnjujejo oz. overjen izpisek iz sodnega registra. Brez pismene napovedi in prilog ter plačane varščine udeležba na licitaciji ni mogoča. Zastopniki oz. pooblaščenci morajo pred pričetkom licitacije predložiti overjeno pooblastilo za zastopanje. Najboljši ponudnik se izbere po naslednjem licitacijskem postopku: 1. licitacijski krog: kdor bo ponudil najvišjo mesečno najemnino, s tem da je v prvem licitacijskem krogu možen najmanjši dvig 10 DEM oz. tolarska protivrednost, 2. licitacijski krog: kdor bo ponudil najvišji znesek mesečne najemnine, s tem da ponudi najmanj enoletno predplačilo, 3. licitacijski Rrog: kdor bo ponudil največji znesek mesečne najemnine, s tem da ponudi najmanj dveletno predplačilo. Najboljši ponudnik se izbere v tretjem licitacijskem krogu. V vsakem licitacijskem krogu je najmanjši možen dvig 1o DEM oz. tolarska protivrednost. Če je ponudnik samo eden, se licitacija izvede po prvem licitacijskem krogu. V primeru predplačila prizna občina najemniku prenominacijo tolarskega zneska v DEM, ki ga obrestuje po 8.5 % realni obrestni meri, glavnica se zmanjšuje za znesek mesečne najemnine, nominirane v DEM, vse do končnega poračuna predplačila z obrestmi za najemnino lokala. Nato nastopi za najemnika redna mesečna obveznost poravnavanja najemnine. Vsa razmerja med tolarjem in DEM, ki izhajajo iz tega razpisa, se oblikujejo na podlagi srednjega tečaja Banke Slovenije. Na dan prijave razpisa je bila veljavna tečajnica št. 137 od 19.7.1995. Tolarske izklicne cene se na dan licitacije oblikujejo na podlagi tistega dne veljavne tečajne liste. Načelnica Ivica Puntar, dipl.oec. ČINA KRŠKO OBJAVA OBČINA KRŠKO obvešča podjetja, organizacije, društva in občane, da v času od 30.06.1995 do 30.07.1995 poteka javna razgrnitev osnutkov: - sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986-2000 in družbenega plana občine Krško za obdobje 1986-1990; - sprememb in dopolnitev dela zazidalnega načrta Spodnji Grič II (za potrebe šolskega centra Krško); - prostorskih ureditvenih pogojev za športni center Grič II; - zazidalnega načrta poslovni objekti Stara vas - Krško. Dokumentacija je javno razgrnjena v prostorih Oddelka za urejanje prostora, varstvo okolja in premoženjsko pravne zadeve Občine Krško, Cesta krških žrtev 14 in v prostorih Krajevne skupnosti Krško, Cesta krških žrtev 32. Predloge, pripombe in mnenja lahko podate na kraju razgrnitve ali jih pošljete na Občino Krško. ŽUPAN OBČINA KRŠKO OBJAVA NA PODLAGI PRIJAV, KI SO PRISPELE NA POZIV VSEM KRAJEVNIM SKUPNOSTIM, DRUŠTVOM, KLUBOM IN ORGANIZACIJAM V OBČINI KRŠKO, OBJAVLJAMO NASLEDNJE PREDVIDENE PRIREDITVE V MESECU JULIJU IN AVGUSTU 1995 ORGANIZATOR PRIREDITVE VRSTA PRIREDITVE PREDVIDEN ČAS IN KRAJ PRIREDITVE JULIJ IN AVGUST POSAVSKI PLAVALNI KLUB KRŠKO DRŽAVNO PRVENSTVO ZA KADETE IN MLADINO 28.,29.,30.7. BAZEN KRŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO KOSTANJEVICA REKREATIVNO VESLANJE 0T0ČEC-K0STANJEVICA JULIJ KOLESARSKO DRUŠTVO MASTERTEAM KRŠKO KOLESARSKI MARATON RUDIJEV MEM0RIAL 80 KM START IN CILJ STADION MG 20.08.1995 AMD KRŠKO RM-SPEDWAY DIRKE SREDNJEEVROPSKI POKAL 26.08.1995 STADION MG KO DRUŠTEV UPOKOJENCEV OBČINE KRŠKO II. SREČANJE UP0K0J. OBČINE KRŠKO 26.08.1995 KOSTANJEVICA TENIŠKI KLUB KRŠKO TENIŠKI TURNIR DO 12 LET 26. IN 27.08. TENIŠKO IGRIŠČE GASILSKO DRUŠTVO ZD0LE TEKMOVANJE GASILSKIH DRUŠTEV OBČINE KRŠKO AVGUST ZDOLE Koledar prireditev je povzet iz programov, ki so jih poslale KS, društva, klubi in organizacije v mesecu februarju 1995. Komisija za izobraževanje in štipendiranje pri upravnih organih občine Krško na podlagi 10. in 11. člena Pravilnika o kadrovskem štipendiranju učencev in študentov za potrebe družbenih dejavnosti in občinske uprave v občini Krško (Ur.l. 6/93 z dne 29.01.1993) objavlja RAZPIS ZA PODELITEV KADROVSKIH ŠTIPENDIJ bčina Krško razpisuje kadrovske štipendije za visokošolski študij za naslednje poklice: št. štipendij 1. učitelj računalništva in matematike (VII. stopnja) 1 2. učitelj matematike in fizike (VII. stopnja) 1 3. učitelj angleškega jezika (VII. stopnja) 2 4. učitelj slovenskega jezika (VII. stopnja) 1 5. učitelj glasbene pedagogike (VII. stopnja) 1 6. učitelj razrednega pouka (VII. stopnja) 2 7. diplomirani psiholog (VII. stopnja) 1 8. vzgojitelj predšolskih otrok (VII. stopnja) 1 Kandidati za štipendije naj pisne vloge pošljejo do 25.8.1995 na naslov: Občina Krško, CKŽ 14, Oddelek za družbene dejavnosti. Prijavi za razpis je treba priložiti: a) dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole b) dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika c) potrdilo o državljanstvu d) življenjepis O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni do 31.8.1995. Štipendisti bodo po šolanju sklenili delovno razmerje v skladu s pogodbo o štipendiranju. Krško, 20.7.1995 Predsednik komisije: Herman Kunej POSAVSKI PLESNI KLUB' KRŠKO *k t. Posavski plesni klub vabi vse, ki jih zanima ples, k vpisu v PPK Lukec Na voljo imate naslednje sekcije: - Športni les - show dance - step - manekenstvo Športni ples bomo izvajali tudi v naših oddelkih v Brežicah, na Senovem, v Dobovi in Kozjem kamor vas se posebej vabimo. Za informacije pokličite na tel.. 22-269 ali 32-795 ali pisno na naslov: PPK Lukec, p.p. 78,68270 Krško. VABUENI1 DOLENJSKA BANKA Dolenjska banka - s tradicijo v prihodnost Dolenjska banka je svojo poslovno mrežo razširila z novo ekspozituro v Brežicah Dolenjska banka je banka z več kot 120-letno tradicijo, ki jo je začela kot Prva dolenjska hranilnica in posojilnica v Metliki, ustanovljena leta 1874. Od julija 1994 Dolenjska banka posluje kot samostojna banka z neomejeno licenco Banke Slovenije za opravljanje vseh vrst bančnih poslov doma in v tujini. Banka ima močno razvejano korespondenčno mrežo bank v tujini, kar je še zlasti pomembno, ker je poslovanje njenih komitentov močno izvozno-uvozno usmerjeno. Direktno ima vzpostavljene odnose s približno 400 svetovnimi matičnimi bankami, upoštevaje tudi njihove filiale, pa z okoli 3.500 bančnimi enotami po celem svetu. Banka je bila kot hči LB d.d. Ljubljana teritorialno vezana na območja občin Dolenjske in Bele krajine. Sedaj svoje poslovanje vse bolj širi tudi na območje Posavja, konec lanskega leta z odprtjem ekspoziture v Krškem in konec junija letos v Brežicah. Poslovni prostor nove ekspoziture se nahaja v obnovljeni zgradbi, v starem mestnem jedru Brežic, Cesta prvih borcev 42. V mesecu septembru namerava banka odpreti svojo enoto tudi v Ljubljani. O poslovanju in ciljih banke je spregovorila Sonja llovar, vodja ekspoziture v Brežicah. "Med glavne cilje banke spada poleg varnosti in donosnosti naložb zagotavljanje pestre ponudbe storitev komitentom z uporabo sodobne tehnologije. Imetnikom tekočih računov banka omogoča poslovanje na bankomatih Dolenjske banke, kakor tudi uporabo mreže preko 220 bančnih avtomatov poola bančnih avtomatov ba. Naš cilj je širjenje mreže bankomatov, ki razbremenijo bančne delavce, ki tako lahko svoje strokovno znanje uporabijo pri direktnih finančnih svetovanjih." Nato je Sonja llovar nadaljevala govor o plačilni kartici Activa, kajti tudi Dolenjska banka je ena izmed slovenskih bank, ki se je vključila v izdajo le-te. "Skoraj polovica imetnikov tekočih računov uporablja plačilno kartico Activa in Activa/Eurocard. Z njimi lahko plačujejo imetniki kupljeno blago ali opravljene storitve na preko 9 tisoč prodajnih mest sirom Slovenije. Plačilna kartica Activa/Eurocard omogoča imetnikom poslovanje tudi na več milijon prodajnih mest v tujini, kakor tudi oVig gotovine na vseh bančnih avtomatih z oznako Eurocard/Mastercard v tujini. Poleg lastnih plačilnih kartic je možno pridobiti tudi plačilno kartico Magna. O stanju na tekočem in žiro računu ter o depozitni in kreditni ponudbi banke lahko naši komitenti dobijo informacije preko telefonske storitve AudioTEKS. AudioTEKS je avtomatski bančni informacijski servis, ki je uporabnikom na voljo štiriindvajset ur na dan, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Specifičnostim poslovanja obrtnikov je namenjena posebna ponudba. Poleg različnih oblik posojil za osnovna in obratna sredstva omogoča banka obrtnikom tudi različne oblike poslovanja s tujino in izdaja garancije za poslovanje doma in v tujini. Varčevalcem nudimo razvejano paleto možnih oblik tolarskega in deviznega varčevanja. Izbirajo lahko med postopnim, obročnim oblikovanjem prihrankov in med varčevanjem v obliki depozitov. Realno vrednost svojih prihrankov lahko komitenti ohranjajo tako, da tolarske prihranke vežejo na rast inflacije ali pa na tečaj DEM. Obrestna mera za prihranke je odvisna od zneska privarčevanih sredstev in od dobe vezave sredstev," je ponudbo varčevanja predstavila Sonja llovar. Bančna kreditna ponudba za občane obsega gotovinska posojila z odplačilno dobo do 11 mesecev in z realno obrestno mero 16 %, potrošniška posojila do enega leta oz. od 1 do 8 let, z vplačilom 20 % depozita ali brez depozita, z realno obrestno mero od 10,55 % do 13,5 % ter stanovanjska posojila z realno obrestno mero 13 %. "Z otvoritvijo ekspoziture v Brežicah smo želeli našo banko približati občanom in podjetjem iz Brežic in okolice. Vse sedanje in bodoče komitente banke vljudno vabimo, da se oglasijo v naši ekspozituri v Brežicah, kjer jim bomo nudili strokovno pomoč na vseh področjih finančnega poslovanja," je pogovor sklenila Sonja llovar. C NAŠ GLAS 26, 26. JULIJ 1995 RAZVEDRILO a PA SE SUŠI... Na kostanjeviški noči so bili od vseh prireditev, skupin in ljudi najbolj zanimivi koranti, ki so marsikateri ženski pognali kri v glavo in noge. Nekatere so celo položili na tla in jih kar "naskakovali" (izgledalo je približno tako, kot to počnejo zajci). Res škoda, če si niste tega ogledali, saj so se nekateri ob gledanju nasmejali do solz in izjavili, da so se kar na vsem lepem pomladili za nekaj let. A2196. Kako se počutiš, ko ti med vožnjo začnejo na prednjo šipo padati rumene zadeve? Biblično. Pa se kmalu zaveš, da niso egiptovske nadloge, temveč bananini olupki iz avtomobila spredaj. Proti bibličnim kaznim se da ubraniti s pokoro, kaj pa zaleže proti olupkom? Ondan, ko so svetokriški lovci čistili "črne jame" na Dobravi, so se izkazali kot dobri delavci in veliki šaljivci. Pa tudi kot dobri praktiki; med odpadki so našli kup uporabnih stvari: žarnice za podnevi in hladilnike za pozimi... Ni kaj! Med premetavanjem stokrat odvrženih stvari so se lovcem utri-njale tudi "volilne" misli: da bi bilo koristno, če bi naše lokalne politike in "politike" povabili na kako tako akcijo. Tudi to bi bila dobra "inovacija". Na kostanjeviškem otoku, natančneje na Ulici talcev, je vse v cvetju. Sosede kar tekmujejo med sabo, katera bo imela lepše bršljanke, potonke, rožice v koritih... Čutiti je, da ljudje ne spijo in da se le nekaj premika. Ena podirajoča se hiša je sedaj zrasla z novimi temelji, druga je dobila novo podobo, pri tretji nameravajo še nekaj olepšati... Mnogi si želijo nov asfalt namesto lukenj... Kakorkoli že, končno se nekaj premika! BLAGO VAM ZASTONJ DOSTAVIMO UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8-13 URE NA DOM MERVIN Salon pohiStva MERVIN d o.o., Mostec 6 68257 Dobova, tel: 0608/67-583 Rosa vsHi plesni klub LuHcc Priprave na novo sezono že v teku Organizacijsko vodstvo kluba se že vneto pripravlja na novo plesno sezono, ki bo tako po uspehih kakor tudi po številu članov še bolj uspešna kot pretekla. Plesalce čakajo številni plesni turnirji po vsej Sloveniji in tujini, vrhunec sezone pa bodo svetovno prvenstvo v stepu za formacije in posameznike v Dresdenu, evropsko prvenstvo v stepu za posameznike v Franciji ter državna prvenstva v standardnih in latinskoameriških plesih ter kombinaciji. Na vseh omenjenih tekmovanjih bodo nastopili tudi plesalci Posavskega plesnega kluba Lukec in zagotovo bodo potrdili, če ne celo presegli, uspehe iz pretekle sezone. Na povabilo priznanega zdravilišča Rogaška Slatina se bodo plesalci PPK Lukec v petek, 28. julija, predstavili tujim in domačim gostom s celovečernim programom, v katerem bodo sodelovali vsi najboljši krški plesalci. Zaradi velikega zanimanja otrok in staršev so se v klubu odločili, da bodo organizirali še štiri klubske oddelke, in sicer v Brežicah, na Senovem, v Dobovi in v Kozjem. Tako bodo lahko mladi plesalci lažje obiskovali treninge, ki so praviloma dvakrat tedensko. V klubu menijo, da bi s takšnim programom uspeli razširiti plesno dejavnost • in vključiti tudi tiste bodoče plesalce, ki se prej zaradi oddaljenosti niso odločili za tovrsten šport. Iz navedenega je razvidno, da se vodstvo PPK Lukec trudi približati to dejavnost čim širšemu krogu otrok. (Galex) UnETič VUIKANIZIISTVO, OPTIKA. POTtAVILO GUM, TIGOVINA Rostoharieva fi2, 68270 Krško, Slovenia tel.: (0608) 21-407, fax: (0608) 32-410 SAVA, BARUM, MICHELIN, GOODYEAR, DUNLOP, VREDESTEIN. ALUMINIJASTE "FELGE" GUME ZA MOTORJE, OSEBNE AVTOMOBILE IN TRAKTORJE. 145 let pihalnega orkestra v Kapelah Kapele, 23. julija - Z mimohodom šestih orkestrov in gostiteljev iz Kapel so danes tukajšnji glasbeniki zaključili prireditve, posvečene 145. obletnici obstoja pihalnega orkestra iz Kapel. V goste so povabili kostanjeviški, krški, sevniški, loški, hrastniški in proseški orkester, medtem ko je Metličane zaradi gostovanja v tujini zastopala le štiričlanska delegacija. Slavnostni govornik, slovenski kulturni minister Sergij Pel-han, je v svojem nagovoru zapel hvalnico amaterski kulturi in številnim skupinam, med katerimi je tudi današnji jubilant, kapelski pihalni orkester, ki da nesebično dela za to, da smo potem lahko Slovenci ponosni na svojo kulturo in svoje izročilo. Hkrati je priznal, da ima zelo veliko kulturnih skupin skromne, če ne kar slabe delovnih pogoje, medtem ko nam veliko nekdanjih vaških, kulturnih, zadružnih domov ali drugačnih objektov služi kot skladišča, morda celo samevajo in razpadajo... Na današnji slovesnosti je v imenu ZKO Brežice njen predsednik Ernest Ferk Kapelcem izročil posebno priznanje, ki sta ga prevzela dirigent orkestra Franc Arh in predsednik Ivan Urek. Že na včerajšnjem dveur-nem jubilejnem koncertu pa so najbolj zaslužni člani skupine prejeli Gallusove značke. Trem izmed njih, ki imjo najdaljši staž, pa je podpredsednik Zveze pihalnih orkestrov Slovenije izročil posebne medalje Mednarodnega združenja godb. Prejeli so jih: Slavko Hotko (za 35-letno delo), Andrej Urek (45 let) in Ado Vov-čak (50 let). V Združenje je vklju- čenoh 450.000 pihalnih orkestrov iz vsega sveta in letos bodo imeli svoj kongres v Mariboru. (Ika) Nagradna križanka Anten Lapuh Rešitve križanke iz petindvajsete številke - geslo: HITRA KAKOVOSTNA STORITEV. Po vodoravnih vrstah: AKER, SANI, SAS, HITRA, ARLN. KAKOVOSTNA, STORITEV, TAT, (LA, AERO, Rl, LEL, LP, RA-NAR, OTAVA, NOJ, Fl, ARAGO, IZA, OKAN, KOSOVEL, NACE, OSTRAVA. Za pravilno rešeno križanko iz petindvajseto številke samostojni podjetnik Anton Lapuh podarja tri nagrade: 1. Stanka Pucko, Župeča vas 1 a, Cerklje ob Krki (6.000 SIT popusta pn storitvah); 2. Majda Bobok, Stari grad 22, Krško (5.000 SIT popusta prt storitvah)*, 3. Družina Motore, Artice 49 c, Ar-tiče (4.000 SIT popusta pri storitvah). Nagrajencem čestitamo! TELEVIZIJA NOVO MESTO s Trdinovega vrha na kanalu' vsak ponedeljek ob 18. uri Of ROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE v Od leve: Ado Vovčak, Andrej Urek in Slavko Hotko. OolašujiiL V NA i LiLAS Music box nagrajuje Rešitev nagradnega vprašanja trgovine Music box v Brežicah: zadnji album skupine Green Day je Dookie. Med tridesetimi pravilnimi odgovori je bil izžreban Iztok Busar, Cesta na Dobravo 5, Sevnica, ki bo v trgovini Music box prejel kaseto po izbiri. Čestitamo! Sevniško grajsko poletje: nastop skupine Šukar Sevnica, 22. julija - Sevniška Zveza kulturnih organizacij je v okviru Grajskega poletja organizirala koncert ansambla Šukar, ki je bil v soboto v atriju sevniškega gradu. Skupina je nastala iz potrebe po širši predstavitvi izročila romske glasbe in tudi ta večer jim je uspelo navdušiti številno občinstvo s svojo čutno in temperamentno gasbo. Ob sicer visoki vstopnini |e bilo veliko obiskovalcev, ki so se izkazali kot čudovito občinstvo. (T.S.) Pozdrav iz Aljaske Iz dežele gora, ledenikov, fjordov in divjih živali se nam je oglasil Toni Abram, pomorščak, doma iz Krškega, ki sporoča prijateljem, znancem in vsem bralcem Našega glasa, da je Aljaska prečudovita dežela. Vsi, ki bi radi kaj več izvedeli, mu pišite na naslov: Toni Abram, Cruiseline agencies of Ala-ska - R. Rainbovv, p.o. box 8080, 1429 Tongass Ave. Ketchi-kan, Alaska. Križarka, na kateri dela Toni, odpotuje 10. septembra proti Kanadi. (Galex) Hehdonov glasbeni kotiček Glasbeno založništvo HELIDON tudi v poletnih mesecih razvese-, ljuje poslušalce z nosilci zvoka. Tokrat so izdali kar narodnozabavni paket, in sicer kompaktno plošča in kaseto Ansambla Lojzeta Slaka - Čebelar, kompaktno ploščo Ribniškega okteta - S'm Ribn'čan Urban in kaseto 4. festivala narodnozabavne glasbe Vurberk 'S|5. Prepričani smo, da so projekti poznavalcem narodnozabavne glasbe znani, da so dodatne besede pravzaprav odveč. i In še nagradno vprašanje: Lani je Ansambel Lojzeta Slak* slavil visok jubilej delovanja. Koliko let? Odgovore pošljite na dopisnicah na naslov: Naš glas, CKŽ 23, Krško, s pripisom "za Helidonov glasbeni kotiček". Izžrabali bomo tri pravilne odgovore in jih tudi nagradili s kaseto narodnozabavne glasbe. Odgovore pošljite do sobote, 5. avgusta. Il' Telefax: +386 68/342 094 ^^^%fK. ča» oddajani«: <^^ »sr^ Ob sobotah oddaja- ^ ^^fir mo dokler nas bost* v^ ^\ klicali. 'ffW Vsak dan oddajamo mod 5.30 in 24.00 uro. V ovinku na streko Na magistralni cesti Gmajna-Obrežje pri naselju Dvorce se je zgodila prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti in vožnje preblizu desnemu robu vozišča. Vozilo je zdrsnilo s ceste in se po 82 metrih od ceste prevrnilo na streho. Voznik L.B. se je pri nezgodi hudo telesno poškodoval, materialna škoda na vozilu pa znaša cca. 840.000 Sit. Na Armeškem s* ogorčeni Armeško, 23. julija - Krajani Armeškega so ogorčeni in prestrašeni nad nemočjo pravne države, ki ni sposobna preprečiti preteče tragedije. Na današnji zbor krajanov so povabili predsednika KS Brestanica Mirka Avsenaka in novinarje, da bi njim in širši javnosti izrazili svojo stisko. V ta namen so pripravili pisno informacijo, iz katere povzemamo samo nekatere navedbe. Krajani Armeškega: "Travma vaščanov Armeškega traja že 20 let, vse od dneva, ko je B. P. telesno posebno hudo poškodoval sovaščana Franca Laha. Od takrat so prisotni stalni prepiri in tožbe zaradi mejnih sporov. Kršitelju se je v zadnjem času pridružil še sosed, ki je po navedbah dr. Nemetha duševni bolnik I. kategorije. Stvari postajajo neobvladljive. Samo v juliju je bilo več kot pet intervencij PP Krško. Še bolj kritično je tudi za- mo je do 10 kg na ha; ozimna ogrščica: samo seme je ponavadi tudi lažje dobiti, priporočljivo jo je sejati že zgodaj v juliju; sejemo jo v vrste 20 cm narazen, 20 kg na ha; krmna repica: sorta "perko, PVH, tyfon" je odlična krma za prekladanje v hlevu, primerna je tudi za pašo in siliranje, sejemo jo lahko od julija do septembra, in sicer 10 kg semena na ha; krmna oljna redkev: za krmo manj primeren dosevek, ker je ne žre živina rada, daje pa sorazmerno veliko količino zelene mase, zato je priporočljiva tudi kot podor za zeleno gnojenje, predvsem za tiste kmetije, ki jim primankuje hlevskega gnoja, sejemo jo lahko še v drugi polovici avgusta, na ha porabimo 20 kg semena; - bela gorjušica: zelo hitro rastoč krmni dosevek, ki je zlasti primeren za višje lege, dobro prenaša mraz; sejemo jo šele v sredini avgusta, če jo sejemo prezgodaj rada odide v cvet, na ha porabimo 20 kg semena, sejemo jo v vrste 20 cm narazen. Za vse dosevke, ki jih bomo sejali, velja pravilo, da zemljo za setev dobro pripravimo, po možnosti pognojimo s hlevskim gnojem ter zemljo po setvi obvezno povaljamo zaradi izgube vode in boljšega vznika semena. Za vse podrobnejše informacije se lahko oglasite na kmetijski svetovalni službi v Krškem ali po telefonu 22-352. Želimo Vam veliko uspeha pri setvi! kmetijski svetovalec: JOŽE KRAMAR, ing. agr. V bv IVAN KRAJNIK s.p. Mihovica 28 68310 Šentjernej Tel.: 068/81-571 Doma: 068/42-437 - specialna nadgradnja - izdelovanje in popravilo kasonov - izdelava avtomatskih dvižnih vrat, vrata na vodila za garaže in delavnice - varjenje aluminija radi nasilniškega obnašanja nad otroki in groženj njihovemu življenju ("Sesekal te bom s koso!" in podobno) Krajani od policije zahtevajo, da kršitelja zapre in poda kazenske ovadbe, ostali pristojni organi pa naj opravijo svoje naloge." Na današnjem zboru so se dogovorili, da delegacija krajanov obišče predsednico Okrožnega sodišča v Krškem Dušan-ko Weis in okrožnega javnega tožilca Draga Šribarja. Obiskali^ bodo ZD Krško in zahtevali ukre- N panje zdravstva, saj menijo, da bi morali glede na diagnozo bolnike, ki so nevarni za okolioo, hospitalizirati. Krajani se sprašujejo, šli res ni nobenih možnosti za pravočasno ukrepanje, preden se zgodi kakšna tragedija. Od vseh organov zahtevajo, da opravijo svoje delo in s tem omogočijo normalno življenje vasi in njenim prebivalcem. (Toni) Ljubljanska borza V minulem tednu so vsi budno opazovali gibanje Slovenskega borznega indeksa, ki je teden nazaj padel na novo rekordno nizko vrednost. Padanje (jjegove vrednosti seje ustavilo nekaj pod 1.020 točkami, minuli tedfen pa je indeks počasi začel naraščati. V petek je dosegel 1.032 točk, kar je za 6,62 točke oziroma dobro polovico odstotka več kot teden nazaj. To kaže na zelo počasno rast tečajev delnic in zelo redki borzni poznavalci upajo napovedati vidnejšo rast tečajev. Med vlagatelji so že nekaj časa najmanj željene delnice finančnih družb in bank, kar se kaže tudi pri njihovih zdesetkanih borznih tečajih. Tečaji "finančnih delnic" so v letu dni izgubili tudi polovico svoje vrednosti in več. Vlagatelji so minula leta veliko povpraševali po teh delnicah zaradi kratkoročnih zaslužkov, zato so bili njihovi tečaji tudi najbolj precenjeni. Drugače je z delnicami podjetij iz realnega sektorja (Term Čatež, MK Založbe, Salusa), ki so zdaj le okoli deset odstotkov cenejše kot lani v tem času. V minulem tednu se je tako popravila vrednost redne delnice Dadasa, in sicer za pbl odstotka. Trgovanje z redno delnico borzno-posredniške hiše Nika je bilo ustavljeno pri rednosti 3.098 tolarjev zaradi dosežene 30-odstotne omejitve. Za 2,4 odstotka se je podražila delnica Salusa. Pocenila pa se je delnica Term Čatež, in sicer za 2,1 odstotka. Najbolj opazen pa je skok tečaja prednostne delnice UBK banke, in sicer za 8 odstotkov. Delnica BTC-ja se je podražila za pol odstotka, 11. avgusta bodo delničarjem izplačali vmesno dividendo 300 tolarjev bruto na delnico, in sicer lastnikom delnic na dan 31.7.1995. Tečaji občinskih obveznic na izvenborznem trgu OTC so minuli teden v glavnem prenehali naraščati. Večina teh obveznic se je v zadnjem času vidno okrepila, zlasti obveznice občine Laško in Postojne, tako da se je tudi letni donos občinskih obveznic prilagodil nižjim donosom drugih finančnih naložb. (NANI) rjo ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 26, 26. JULIJ 1995 J Zaslužni za uspeh RK AFP Bobova Med njimi tudi fantje v rumenih majicah V RK AFP Dobova ni nič prepuščeno naključju, še posebno ne pri organizaciji rokometnih tekem. To zadevo vodijo "fantje v rumenih majicah", ki so bivši rokometaši in prijatelji dobovskega rokometnega kluba. Svoje delo opravljajo zgledno, prijateljsko in prijazno. Da je dobovska športna dvoran^ vedno polna, imajo zasluge prav oni, ki kot poznavalci rokometa, igralcev inv gledalcev znajo navezati stike z obiskovalci. Prav bi bilo, da bi se tudi v drugih športnih okoljih v Posavju bivši člani vključevali in pomagali športnikom na podoben način. (J.A.) Del organizatorjev rokometnih tekem v Dobovi Odprto občinske prvenstvo SKD KRŠKO Krško, 15. julija - OO SKD Krško je organiziralo odprto občinsko prvenstvo SKD Krško v namiznem tenisu (posamezniki). Tekmovanje je potekalo v dveh starostnih skupinah, in sicer do in nad 30 let. V kategoriji do 30 let je prvo mesto osvojil Luka šteger pred Slavkom Križnikom, Borutom Dornikom in Jožefom Pečnikom. V starejši kategoriji pa je zmago slavil Jože Tomažin, sledijo Miloš Kukovičič, Beba Šteger in Jože Tomažin (doma v Senušah). Leskovec, 22. julija - Člani SKD Krško so se na igrišču za staro le-skovško šolo pomerili v igranju košarkaških trojk. V finalu sta se pomerili ekipi Klapa in Grič. Zmagala je Klapa z rezultatom 21:18. Za zmagovalno ekipo so nastopili: Simič, Rabič in Vajdič. Ekipa Grič: Robek, Planine, Kerin in Pribožič. Tretje mesto je osvojila ekipa Demolišn G., ki je premagala ekipo Tomažinov. Sledijo Ka-mikaze, NDR Rumenčki itd. (Galex) KOLESARSTVO Ptuj, 15. in 16. julija - Kolesarji KD Savaprojekt so sodelovali na dvodnevni dirki z mednarodno udeležbo, ki je štela tudi za Pokal Slovenije in Kriterij slovenskih mest. Krčani so nastopili z 11 tekmovalci v treh kategorijah. V sobotnem kriteriju je dirka potekala v močnem dežju, ki je botroval številnim padcem. To se je pripetilo tudi Dularju in Prevejški, tako da sta dirko končala le Žnidaršič in Čepon. Na nedeljski cestni dirki, dolgi 70 km, je med mlajšimi mladinci Dular zasedel 4., Prevejšek 14. in pionir Zagorc 18. mesto, vendar je to zanj velik uspeh, saj je prvič tekmoval med mlajšimi mladinci. Člani so prevozili 187 km in med 54 tekmovalci je Zupane prevozil cilj v tretji skupini. Variano (I), 23. julija - Gregor Zagorc se je v nedeljo udeležil mednarodne dirke v Italiji, imenovane tudi "mini giro", za pionirje. Zasedel je drugo mesto, v skupnem seštevku štirih dirk pa je osvojil 5. mesto, kljub temu, da je tekmoval samo na dveh dirkah. V nedeljo bi morali pionirji nastopiti na cestni dirki za državno prvenstvo v Radovljici, ki pa je odpadla. (Galex) PLAVANJE DP za dečke in deklice Plavalni klub Celulozar se je udeležil državnega prvenstva za dečke in deklice v Mariboru, kjer je nastopilo 180 plavalcev iz 16 slovenskih klubov. Dvanajst krških plavalcev je zabeležilo naslednje rezultate: Blaž Zadra-vec - 2. mesto 200 m delfin, 3. 400 m mešano, 3. 200 m prosto, 3. 1.500 m prosto, 4. 400 m prosto, 8. 200 m mešano, 6. 100 m prosto, 9. 100 m prsno; Aleš Kelhar - 3. mesto 200 m delfin, 4. 100 m delfin, 9. 200 m prosto; Kristina Herakovič - 4. mesto 100 m prsno, 4. 200 m prosto, 4. 400 m mešano, 4. 400 m prosto, 5. 100 m prosto, 7. 200 m mešano, 7. 100 m hrbet; štafeta dečki - 6. mesto 4 x 200 m prosto, 7. 4 x 100 mešano, 7. 4 x 100 prosto. Ekipno so dečki osvojili 7. mesto, deklice 8. mesto, skupaj pa so bili 7. DP V PLAVANJU ZA KADETE IN MLADINCE PK Celulozar Krško je organizator državnega prvenstva v plavanju za kadete in mladince, ki bo potekalo na bazenu pri tovarni Vitacel 28., 29. in 30. julija. Svečana otvoritev bo v petek, 28. julija, ob 16.45 uri. Tekmovanja se bodo pričela dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 17. uri. (Galex) \ Brežiški atlet/ razveseljujejo Jure Rovan dosegel državni rekord - 515 cm % Atleti AK FIT Brežice so v mesecu julija veliko nastopali in dosegali odmevne rezultate. Jure Rovan je na mednarodnem mitingu v Padovi (I) ob palici preskočil 535 cm in in za štiri cm presegel državni rekord, ki ga je le dan prej na DP v Celju postavil Tine Lorenci. Jure je v Padovi osvojil 3. mesto, za Ukrajincem Sergejem Bubko (580 cm) in Rusom Pjotrom Bočkarovom (535 cm). Na absolutnem državnem prvenstvu v Celju so brežiški atleti osvojili 10 medalj. Rezultati: kladivo ženske - 2. Novak (36,34), 4. Kozmus (32,22); višina ženske - 2. Lopatic (171); krogla moški - 6. Kevo (14,06); troskok ženske - 6. Planine (11,11); skok ob palici moški - 2. Rovan (480), 3. Kostevc (460 - osebni rekord), 4. Novak (420), 8. Čurčič (360); disk ženske - Novak (36,12); kladivo moški - 1. Kevo (68,30), 2. Grubič (57,70), 4. Lesar (52,78), 5. Kozmus (45,82), 6. Jagič (42,26), 8. Mešič (33,28); palica ženske - 2. Kos (280); krogla ženske - 3. Novak (10,69); daljava ženske - 2. Lopatic (603). V petek, 21. julija, je v Brežicah potekala zanimiva in kakovostna športna prireditev - atletski miting v skoku ob palici za ženske in moške. Na tekmovanju, poimenovanem "Nočni skok s palico", je nastopilo 24 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije ter tri najboljše skakalke ob palici v Sloveniji. Ljubljančanka Maja Medvešek je dosegla državni rekord in tako postala prva Slovenka, ki je preskočila tri metre. Gledalci so rekord pričakovali tudi v moški konkurenci, vendar se to ni zgodilo. Zmagal je Jure Rovan (522 cm) pred neposrednim tekmecem Tine-teom Lorencijem (500 cm). Rezultati: moški - 1. Rovan 522, 2. Lorenci 500, 3. Kranjc 470 itd.; ženske - 1. Medvešek 300, 2. Kos in Milenkovič 280. (Galex) Ivan se piše Kostevc* ne Kos V prejšnji številki Našega glasa je prišlo do neljube napake pri poročanju z DP v atletiki za mlajše mladince, za katero se opravičujemo. Brežiški atlet Ivan Kostevc (ne pa Kos) je v Kranju preskočil 440 cm in osvojil državni naslov. Ivan Kostevc se je udeležil tudi olimpijade mladih v Veliki Britaniji in tam osvojil 9. mesto s preskočinimi 400 cm v disciplini skok ob palici. S svojim t.i. olimpijskim nastopom Ivan ni bil zadovoljen, ker je skakal pod svojimi zmožnostmi. KOŠARKA Streetball tudi v Breiicak Podjetje AFP Gobova v sklopu turnirjev v ulični košarki (Streetball) organizira v soboto, 19. avgusta, v Brežicah (na Cesti prvih borcev v centru mesta od cerkve, mimo Splavarja do poslovalnice Nika) Streetball turnir. adidas Prijavite se lahko v trgovini AFP Dobova, 10 dni pred turnirjem ter na samem turnirju pred začetkom, če ne bo zapolnjen celoten spisek ekip, kajti ponavadi se to zgodi že 2 dni pred turnirjem. Ekipo (4 igralci) prijavi kapetan ekipe z naslednjimi podatki: ime ekipe, ime in priimek vseh igralcev, letnice rojstev, naslov in telefon kapetana ekipe. Prijavnina znaša 2.000 SIT. Ob prijavi dobi ekipa pravila igre. Ekipe so ločene po starostnih razredih: fantje 12 do 15 let, 16 do 20 let, nad 21 let; dekleta ne glede na starost. Vse ekipe morajo biti na mestu dogodka najkasneje do 9.45. ure. V šotoru vodstva tekmovanja dobite list z naslovom ekipe ter majice, v katerih se igra na turnirju. Tekmovanje bo potekalo od 10. pa predvidoma do 18. ure, sledi finale in zabijanje na koš. Med tekmami bodo prekinitve, ko se bodo izvajale nagradne igre ter nastopi skupine Bolero v oblačilih blagovne kolekcije Adidas. Program bo povezoval Edi Štravs. (Galex) 4. gorska dirka Impoljca-Studenec Sevnica, 23. julija - V nedeljo je organizatorjem uspelo spraviti pod streh že četrto mednarodno avtomobilsko dirko "Sevnica 95". Letos je dirka štela za DP Avstrije in Slovenije, pokal Alpe-Donava ter vse tri pokale: Daihatsu, Clio in Peugeot. Prijavljenih je bilo več kot 74 tekmovalcev, od katerih je bilo 23 tujih. Dirka je vsekakor prireditev, ki ima pomembno vlogo pri promociji kraja. Po besedah organizatorja (Top rea-cing team) so bili deležni pomoči na vseh nivojih in jim je tako uspelo dirko kakovostno izpeljati - brez nezgod in poškodb- in privabiti okoli 10.000 gledalcev. Čeh Jožef Krečmer s formulo opel ralt je obranil leto dni staro lovoriko zmagovalca. Od slovenskih tekmovalcev ni posebej presenetil nihče. Zmagal je Primorec Stojan Pirjavec, ki si je že lani, na 3. sevniški dirki, privozil rekord te 3,7 km dolge proge. CT.S.) flcvie /šteta*, drvjoviti retmder v &/urfut 06 palici ww uošč v- pnodafetfMC 9PORT, IGRA IN PBOttl ČA9 Krško 16? 33 029 Čateške Toplice ^35 055 Brežice, NC Intermarket ^62 414 Brežiški ribici na Portugalskem Poročali smo že, da so se lanskoletni državni prvaki - ekipa RD Brežice udeležili svetovnega prvenstva ekip v lovu rib s plovcem na sladkih vodah, ki je potekalo konec junija na Portugalskem. Tekmovali so Peter in Brane Dimitrovski, Ivan Pešec, Egmond Vervega, Janko Videnič in Brane Zorko kot rezerva. Ekipo je vodil Andrej Molan, pomagal pa mu je Boris Molan. Brežičani so v skupni razvrstitvi zasedli 14. mesto, kar je zagotovo eden največjih uspehov slovenskega tekmovalnega športnega ribolova. (Galex) Hladi športni plezalci PAK-a napredujejo Skupina športnih plezalcev mlajših kategorij se je udeležila svoje prve tekme za državno prvenstvo in zasedla solidne uvrstitve. Alenka Krejan je med kadetinjami na tekmovanju v Kranju zasedla 5. mesto, Nina Zaje in Samantha Hru-šovar pa sta na tekmovanju v Pivki med cicibankami zasedli 6. in 9. mesto. Prav tako je v Pivki Nejc Pozvek med cicibani zasedel 12., Tadej Bernik pa med mlajšimi dečki 17. mesto. To so vsekakor vzpodbudni rezultati, saj so slovenski plezalci v mlajših kategorijah eni najboljših na svetu. Prav tako pa so bili naši najmlajši uspešni tudi pri plezanju športnih smeri v plezališčih, kjer so v zadnejm obdobju preplezali več smeri z oceno 6b+ in 6b. Predvsem pa je potrebno pohvaliti Alenko Krejan za njeno prvo preplezano smer z oceno 6b+, in sicer je preplezala smer Rambo v plezališču Armeško, Nejca Pozveka za sedmico z imenom Zamorka v Libojah, Igorja Suvajčeviča in Marka Bernika za preplezani smeri Rambo in Steber, obe z oceno 6b+. (PAK) C NAŠ GLAS 26, 26. JULIJ 1995 OBVESTILA - REKLAME 3D STREUANJE LeskovSki strelci se pripravljajo Kljub temu, da se tekmovanja v strelskih ligah pričnejo šele oktobra, leskovški strelci že marljivo vadijo. Deset strelcev vadi s standardno zračno puško, ostali pa s serijsko puško. Prvič pa se pripravljajo tudi tekmovalci z zračno pištolo. Strelci so se vadbe lotili resno, saj jih bodo doseženi rezultati v pripravljalnem obdobju razvrstili v dve ekipi. Prvih pet bo tekmovalo v I. strelski ligi, ostali pa bodo nastopili v III. ligi. Sicer pa čaka leskovške strelce v novi sezoni težka naloga, saj se zavedajo, da bo potrebno vložiti veliko dela za doseg rezultatov, vsaj takšnih kot v pretekli sezoni. Za cilj pa so si nedvomno zastavili obstanek v I. slovenski strelski ligi, kar pa bo izredno težko. SD Leskovec zaenkrat še nima urejenega financiranja oziroma svojega pokrovitelja. Marljivi strelci upajo, da bo upravi uspelo rešiti tudi ta problem in zagotoviti dobre pogoje za nadaljnje uspešno delo. (J.A.) Strelsko tekmovanje za pokal RSC Krško Radna pri Sevnici, julija - Kar 39 strelcev z orožji kalibra 9 mm in več se je pomerilo za pokal RSC Krško. Tekmovali so v kategorijah revolver in pištola ter dosegli naslednje uvrstitve: Pištola: 1. Damjan Pesek (SCL Lj.) - 429,38 točk; 2. Andrej Feguš (SCL Lj.) - 429,26 točk in 3. Ludvik Dvojmoč (RSC Krško) - 397,73 točk. Revolver: 1. Andrej Repovž (PPS Lj.) -237,71 točk; 2. Marjan Ceplak(CPS Nek Krško) - 234,41 točk in 3. Sandi Mirt (CPS Nek Krško) - 220,60 točk. Ženske - pištola: 1. Mateja Lampe (RSC Krško)- 187,11 točk; 2. Polona Javornik (SCL Lj.) - 136,53 točk in 3. Tadeja Brinovec (Kondor Senovo) - 93,97 točk. Ekipno: 1. SCL Ljubljana, 2. RSC Krško in 3. DCS Koper. (Toni) Pokal J. Jurecica LD Krško Krško, julija - Končana je serija tekmovanj posavskih lovskih družin za prehodni pokal J. Jurečiča. Ob 25-letnici njegove smrti so ga osvojili njegovi lovski tovariši, strelska ekipa LD Krško. Gre za kombinirano tekmovanje v streljanju z malokalibersko puško in streljanju na glinaste golobe. Tekmovanja so potekala na streliščih LD Globoko, Artiče, Kostanjevica in Studenec. Rezultati - ekipna kombinacija (MK in GG); 1. LD Krško (97 točk) v sestavi Jože 2abkar, Marjan Barbič in Alojz Šinkovec; 2. LD Bizeljsko (86 točk) in 3. LD Loka (74 točk). Kombinacija - posamezniki: 1. Rudi Mlinaric, 2. Janez Šekoranja in 3. Marjan Barbič. (Toni) Zvonko Mesojedec zmagal Na rednem hitropoteznem turnirju ŠK Milan Majcen Sevnica za mesec julij je med 12 tekmovalci zmagal Zvonko Mesojedec (10 točk) pred Kranjcem (8,5), Kuzmičem (8), Kolmanom (7,5), Derstvenškom (6), Blasom (6) itd. V skupnem seštevku sedmih letošnjih turnirjev še vedno vodi Mesojedec, sledita pa Kranjec in Derstvenšek. Naslednji turnir bo 20. avgusta ob 9. uri v prostorih ŠK MIlan Majcen. (J.B.) Srečanje jadralnih padalcev PARA LISCA '95 Društvo za letenje z jadralnimi padali KONDOR Radeče prireja v četrtek, 3. avgusta, ob 11. uri 4. srečanje jadralnih padalcev, ki bo namenjeno predvsem izmenjavi izkušenj, druženju in skupnem letenju. Srečanje bo trajalo do nedelje, 6. avgusta, zato je udeležba možna vse štiri dni ali pa samo en dan. Lisca (948 m nadmorske višine), vrh v Posavju, je priljubljena izletniška točka planincev in ljubiteljev prostega letenja. Njena odprtost nudi zelo dobre termične pogoje za jadranje, starti pa so možni na vse strani, tako da tudi smer vetra ne predstavlja nobenega problema. Na Lisci je čez vse leto oskrbovan Tončkov dom, ki nudi odlično hrano in prenočišče. Za srečanje jadralnih padalcev bo organiziran prevoz, možno bo tudi kampiranje. Informacije na tel. 0601/81-691 (Vran) in 0601/82-194 (Sonc). OBVEZNA ČELADA IN "A" IZPIT. Triatlon Lisca 95 Sevnica, 22. julija - V soboto je bil v Sevnici jubilejni, deseti triatlon Lisca. Udeležilo se ga je 61 tekmovalcev, ki so morali preplavati 1.500 metrov, prekolesariti 42 ter preteči 10 kilometrov. Med udeleženci je bil tudi že petkratni zmagovalec tega triatlona, državni prvak Igor Kogoj iz Idrije, ki je izjavil, da je bila tokrat tekma psihološko zelo težka in da je utrujen po pripravah na evropsko prvenstvo v triatlonu. Tokrat je bil Kogoj drugi, za zmagovalcem Damjanom 2epič iz Kranja, s časom 2 uri in 51 sekund. Kot tretji pa se je uvrstil Matjaž Kovač iz Lokavec. Žal pa sta se triatlona udeležila le dva domačina. (T.S.) TRGOVINA M SERVIS KOLES Florjanslca 47A, 68290 SEVNICA TEL.: 0608/81-808 Del. čas: od 9h do 1 8h Drugi nogometni turnir veteranov Gorica '95 Gorica, 2. julija - Nogometni veterani Gorice pri VelikerrVPodlogu (38 hiš, okoli 143 prebivalcev) so organizirali drugi nogometni turnir veteranov (nad 35 let). Nastopile so ekipe: Blanca, Sonny Brežice, Selce, Pirošica, Podbočje, PGE Krško, Velika vas, Okrepčevalnica Dimic Velika vas in Gorica. V finalni tekmi je ekipa Blance premagala ekipo Sonny z rezultatom 4:3. Najboljši strelec je bil Nedeljko Ivkovič. najboljši vratar pa Krejan (oba Blanca). Alojz Šribar Konjeniški praznik v Podsredi Podsreda, 16. julija - Podsred-ška gmajna (nogometno igrišče) je bila prizorišče prvega konjeniškega turnirja v preskakovanju ovir "Kozjansko 95" . Sodelovali so konjeniški klubi iz vse Slovenije. Tekmovanje se je odvijalo v štirih težavnostnih kategorijah. Doseženi so bili naslednji razultati: kategorija A1: 1. mesto Urša Zagožen na konju Interdent Ouebrador iz Celja, 2. mesto Matja Kranjc na Kampi iz Slovenj Gradca in 3. mesto Urša Berlicna na Marcelu iz Turnišča - Ptuj. Tekmovalo je 37 konj, uvrščenih je bilo 35 konj. Razred A2: 1. mesto Maks Riossa . na John Creolu iz Novega masta, 2. mesto Zoltan Kiss na Forteju iz KK Krka N. mesto in 3. mesto Maja Hrup na Weltonu iz Rogaške Slatine. Tek- Sportne zverine s Čateža V organizaciji JET SKI-ja Čatež oz. Zverina sport-a Čatež je na Prilipah potekala mednarodna tekma v mountain bike spustu, katerega se je udeležilo 33 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške ter 2 predstavnici nežnega spola. Rezultati: seniorji - 1. Felc (Idrija), 2. Bošnjak (Samobor), 3. Merljak (Gorica); juniorji - 1. Gregoričevič (Zagreb), 2. Bizjak (Gorica), 3. Maček (Zagreb); rekreativci - 1. Vučajnk (Čatež), 2. Komovec (Kranj), Sokol (Kranj); ženske - Lukač (Kranj), 2. Bučar (Kranj). (Galex) movalo je 43 konj, uvrščenih je bilo 40 konj. Razred L: 1 .mesto Zoltan Kiss na Faraonu iz KK Krka N. mesto, 2. mesto Maja Novak na Okser Profiju iz Velenja in 3. mesto Maks Riossa na Gwandi iz N. mesta. Tekmovalo je 25 konj. Razred MA: 1. mesto Andrej Kučer na Leokardiji iz Celja, 2. mesto Maja Novak na Okser Gitanu iz Velenja in 3. mesto Zoltan Kiss na Faraonu iz Krke N. mesto. Tekmovalo je 15 konj. Za vsako kategorijo posebej so podelili kristalne pokale, denarne in praktične nagrade. Tekmovanje so vzorno pripravili delavci Kozjanskega parka ob pomoči prebivalcev Pod-srede, občine Kozje in številnih sponzorjev. Obiskovalci želijo, da bi tekmovanje dobilo korenine. (Toni) ^PAPIROTI Nudimo usluge GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA IN TISKANJA V KNJIGOTISKARSKI IN 0FFSETNI TEHNIKI v eno- ali večbarvnem tisku: prospekti, brošure, katalogi, časopisi, koledarji, etikete, različni obrazci... • Porabniki nevtralnih ŠPECERIJSKIH IN MANUFAK- TURNIH VREČK lahko vrečke naročijo kadarkoli, saj jih imamo vedno na zalogi. Za potiskane vrečke pa se bomo dogovorili o dobavnem roku. Enako velja za ponudbo VREČK ZA KRUH iz 40-45 gramskega rjavega rebra-stega natron papirja, ki jih lahko tudi potiskamo. • Potiskamo OVOJNE IN DARILNE PAPIRJE za potrebe trgovskih hiš, manjših trgovin in cvetličarn v eno do pet barvnem tisku v fleksotehniki. Prav tako ustreže-mo vašim potrebam po fleksotisku na tripleks folijah. • Vsem uporabnikom SPIRALNO NAVITIH KARTONSKIH CEVI lahko ponudimo kakovostno izdelane kartonske cevi različnih dimenzij po zahtevah kupcev. • NOSILNE VREČKE v treh osnovnih formatih ter 5 in 10 kilogramske DV0SL0JNE VREČKE izdelujemo iz belih ali rjavih kraft papirjev. Zaradi spoznanj o prijaznosti papirja je povpraševanje tolikšno, daje potreben predhodni dogovor za rok dobave. • Zagotavljamo vam dober servis in ugodne cene. • Če smo pri Vas vzbudili zanimanje za našo ponudbo, prosim pokličite nas in potrudili se bomo, da zadovolji mo vaše potrebe iz papirnega dela sveta. i PAPIROTI, Vse iz papirja, Krško d.o.o. Tovarniška 14, 68270 KRŠKO Telefon: 0608/22-002, 22-009 • Telefax: 0608/22-284 HALI OGLASI Čoln Maestral 18 z motorjem in opremo prodam. Polovična cena. Tel.: 32-674. Komfortno enosobno stanovanje na Vidmu (29 m2) oddamo najboljšemu ponudniku. Tel.: 22-050. Malo rabljene rolerje PRO-ACRO prodam za polovično ceno. Tel.: 79-069. ALTOS Krško - Programi angleškega jezika: - poletne enotedenske delavnice za učence in dijake {julij, avgust) - semestrski dopolnilni/ konverzacijski programi za učence in dijake (začetek septembra) - tečaji za odraste (začetek septembra) I nformacije/prija ve: (0606) 32-131, Ana Rosto-har. Razpis za poslovne prostore v Brežicah! Primerno za zdravstveno ambulanto, lekarno, trgovino z medicinsko opremo, pisarne. Interesenti dobijo naslov v uredništvu. Občane prosimo, da nam za potrebe skupinskega dela z otroki in mladostniki odstopijo rabljene igrače, športne rekvizite, družabne igre, barvice... Center za socialno delo Krško, CKŽ 11, telefon 22-325. V Krškem kupim ali najamem neopremtjeno enosobno stanovanje. Tel.: 31-154. Prodam dvosobno stanovanje (50 m2) s pripadajočima kletnima prostoroma na Vidmu v bližini hotela Sremič. Cena po dogovoru. Tel.: 69-337. Menjam stanovanje v Krškem (35 m2) za večje družbeno stanovanje. Tel.: 33-876. Profesorica matematike inštruira matematiko za osnovne in srednje šole. Tel.: 31-461. Prodam dve kozi z mladiči. Tel.: 75-822. "Kine Servis" Brežice 26.,27. in 28. VII. ob 20.30 uri: IZBRUH, triler 28. VII. ob 18.30 uri in 29. in 30. VII. ob 18. 30 in 20. 30 uri: ZLOBA, triler 31. Vil. in 1. VIII.: ni predstav 2.,3.,4. in 5. VIII.: PODLI FANTJE, akcijski 4.,5. in 6. VIII. ob 18.30 uri: MURIEL SE POROČI, komedija Kulturni dem Krško 28. VII. ob 20. uri in 30. VII. ob 18. uri: IZBRUH, triler 4. VIII. ob 20. uri in 6. VIII. ob 18. uri: VSE, KAR SI ŽELIŠ, drama 11. VIII. ob 20. un in 13. VIII. ob 18. uri: ULIČNI BOJEVNIK, akcijski 18. VIII. ob 20. uri in 20. VIII. ob 18. uri: SMRT IN DEKLICA, triler Kine Kostanjevica 29. VII. ob 19. uri: IZBRUH, triler 29. VII. ob 21. uri: HULA-HOP, črna komedija 30. VII. ob 21. uri: I.Q., komedija 5. VIII. ob 21. uri: KRI NA SONCU, film noir 6. VIII. ob 21. uri: DEKLICA IN SMRT, triler 12. VIII. ob 21. uri: ED VVOOD, biografija Kine Šentjernej 28. VII. ob 20. in 22. uri: LAHKO SE ZGODI TUDI VAM, komedija 4. VIII. ob 20. in 22. uri: DEKLICA IN SMRT, triler 11. VIII. ob 20. in 22. uri: NORI PROFESOR, komedija 18. VIII. ob 20. in 22. uri: HULAHOP, črna komedija' ZAHVALA Ob boleti izgubi naše drage VIDEAVSEC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle nam izrekli sožaljc. darovali cvetje m sveče ter |o \ tako velikem številu pospremili na njeni zadn|i poli Zahvaljujemo se /j borcev m i>o\ omiku g Ivanu Cilogov šku za poslov ilnc besede, g kaplanu Romanu Poljaku za zadnje slovo, pevcem za zapete pesmi Posebna hvala njenemu zdravniku dr Sunčiču. dr Straškovun di Zorkovi ter ostalemu oscbiu bolnišnice \ Brežicah Hvala vsem. ki ste jo imeli radi io spoštovali m jo boste ohranili v lepem spominu L_ Vsi njeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta MILANA CIMEŠE se iskreno zahvaljujem sodelavcem Občine Krško. Upravni enoti Krško. Upravi za obrambo - Izpostava Krško in Izpitnemu centru Krško za izrečene besede sožalja in za denarno pomoč Vsem iskrena hvala! Žalujoča hči MIKA CIMEŠA Z DRUŽINO. Q2 ZADNJA NAŠ GLAS 26, 26. JULIJ 1995 J Štes poletja - šala* po kateri ste si zapomnili počitnice Za tokratno anketo smo iskali lahkotno, poletno temo, a pisati uvodnik h anketi o što-sih je šele pravi štos. Že pri temeljih psihologije na fakulteti nam je profesor Peršič dopovedoval, da se ljudje skozi humor kaj radi otresajo svojih zadreg in travm: "Poglejte samo, katerih šal je največ. O človeških iztrebkih, o spolnosti, o prešuštvu, skratka, o vsem, kar nas v normalnem življenju spravlja v zadrego." Skozi šalo in smeh se lahko znebimo nerodnosti in izpove-mo stvari, ki jih v resnem pogovoru ne bi nikoli priznali. Od tod prepričanje, da se za vsako šalo skriva tudi nekaj resnice in zato pozorno prisluhnite ne le šalam sogovornikov, ampak tudi tematiki, ki se je v svojih šalah pripovedovalci najpogosteje oprimejo. Da ne bo dolgočasno: na listku, ki ga je Franček prinesel v šolo, je pisalo: "Spoštovana učiteljica, lepo Vas prosim, da otrokom ne dajete več uporabnih nalog, v katerih stane steklenica piva deset jurjev. Moj mož se je tako razburil, da vso noč ni mogel zaspati!" Šala je lahko v resnici močno orožje. Če smo z njo vešči, lahko sogovornika spravimo v dobro voljo, da nam postane lažje dostopen ali pa lahko nasprotnika osmešimo in porazimo tako, kot ga v resnem prepiru in z žaljivkami ne bi mogli nikoli. Proti šali, zbadljivki in zasmehu, zlasti tako zasnovanemu, da se razširi in se ga oprime tudi okolica, nas je večina nemočnih. Natančneje: nemočno besnih. Ljudje imajo šaljivce rajši kakor zadrteže in so skozi njihovo šalo pripravljeni na svoj račun sprejeti marsikatero pikro, ki je sicer ne bi pogoltnili. Žal se s šalo in komedijo nasploh vse premalo ukvarjamo in jo, zato ker deluje neresno, vse premalo resno jemljemo. Prikličimo si v spomin bistvo sporočila romana "Ime rože". Umberto Eco opisuje, kako šala sprošča, da je mesena (neduhovna), da pa je nevarna, ker ruši avtoriteto. Ker odstranjuje ali vsaj zmanjšuje strah. Navaja, da je Aristotel nastanek šale in komedije v izginulem drugem delu spisa o poetiki postavil med nižje sloje, kmete, a priznaval je, da šala lahko s svojimi metodami ravno tako doseže pri poslušalcu katarzo, kakor jo lahko tragedija. Zato so tudi pametni vladarji, mogočniki ali voditelji kar tako vselej znali prisluhniti šalam na»svoj račun in ljudstvo je vso mojo jezo nad oblastjo znalo izraziti skozi dovtipe. Mussoliniju je menda morala pripovedovati dovtipe na njegov račun manikerka. Zadnji, ki ga je slišal, je bil: "Milanski fašisti so poslali trojko svojih atentatorjev (na Duceja) v Rim. Tam so jih že v predmestju ustavili: 'Kar lepo počakajte na vrsto. Tamle se postavite, za Padovanci!' Ni se nasmejal in po tem je ni nikoli več vprašal po najnovejših domislicah o sebi." Celo v psiholoških in propagandnih vojnah je šala uporabna in vlade imajo menda celo cele službe, ki si izmišljajo dovtipe na račun nasprotnikov. Zato je tudi vprašljivo prepričanje, češ, da ljudska pikrost ne pozna meja. Šale, ki smo si jih Slovenci pripovedovali na rovaš južnih bratov so jih kazale v hudo čudni luči. A menda smo imeli srečo (ali smolo), ker nekako nismo slišali njihovih na svoj račun. Tiste so bile menda šele strupene, predvsem pa bi o sebi začeli misliti povsem drugače. Tale je bila mojim sodelavcem kar všeč: Nemški turistki sta v zadregi, ker se jima je pokvaril avto, in za pomoč poprosita Hasota in Mu-jota. Seveda sta fanta brž za, a kot plačilo terjata zase uslu-gico. Dogovor je sklenjen, avto popravljen, pred uslugico pa: "Pardon, Herren, ampak nadela si bosta kondomčka. Zaradi bolezni in pa, da ne zanosiva. Čez teden dni se Mujo in Haso sprehajata nekam mencaje in nervozno: "Kako si?" "Ne sprašuj! Snel si bom tole, pa če bo ona petkrat noseča. Taaakooo me scaaaat!" (Ika) L-'* JI W m Dejan Kržičnik dijak iz Kostanjevice: "Veš to: Gre en kavboje v gostilno, si naroči viski in ga seveda pije. Pa si naroči še enga in ga spet v sebe zlije. Medtem pa mu zunaj ukradejo konja. Kavboje pride iz gostilne in ugotovi, da njegovega konja ni. Nato začne sam pri sebi: 'Konja sem, konja sem...' (pa malo tišine) 'Konja sem, če ne, bom taku naredu kot moj stari ata.' Potem pa se izza vogala prikažejo tatovi s konjem in eden izmed njih začne jecljat: 'Kaj pa je tvoj star ate naredu?' Kavboje: 'Šel je peš domov!' Kaj ni smešno?" Miran Knez iz Krškega: "Zajček sedi na štoru in si brusi nohte. Mimo pride lisica in ga vpraša: 'Zajček, kaj pa počneš?' Ta odgovori: 'Nohte brusim, da bom volka zaklal!' Lisica gre do volka in mu pove, kaj je govoril zajček. Volk se razbesni in gre do zajčka. Pride do njega in ga vpraša: 'Zajček, kaj pa delaš?' 'Ah, nič, nohte brusim, kdaj pa kdaj pa mi kakšna neumnost uide,' odgovori zajček.^' -oeA&A, ZAKAJ HI NIKOH (46- DOKH-lŠ, DA ff 06W1EM ?!! KAJJ) ib MISLIŠ , NI PRAVA FAt*A ?)' Boštjan Jaševec iz Medvod, na počitnicah v Radečah: "Janezek je učiteljici na mizo narisal muho in ko je ta prišla v razred, stopila k mizi in jo zagledala, je z vso močjo udarila po njej, tako da si je zlomila roko. Čez nekaj dni učiteljica v šolo pokliče Janezkovega očeta: 'Veste, vaš sin mi je na mizo narisal muho in ker sem mislila, da je prava, sem z vso močjo udarila po njej in si zlomila roko. To je pa višek, veste!' 'Me za to kličete v šolo? Kakšen višek neki! Meni je pred meseci na steno narisal nago žensko. Bila je takšna, da me je kar prijelo. Si morete misliti, kaj sem si šele jaz zlomil?!'" Zelena bratovščina, Podbočje: "Ali poznate tisti vic o treh lovcih, ki so šli mimo gostilne? Ne? Saj ga ni; nikoli ne gredo mimo! Kdaj je pa lovec resnično pijan? 1.Ko ima psa na rami, puško pa za sabo vleče. 2.Ko leži ves pobruhan v jarku, pes mu liže z obraza izbljuvke, on pa nima toliko moči, da bi zavpil: "Marš stran!" Urška Samec, srednješolka iz Brestanice: "Janezek pride k vedeževalki in jo vpraša, kaj bo počel, ko bo umrl. Ta mu pove, da bo prišel v raj in tam igral nogomet, in sicer glavnega napadalca pri Olimpiji. Janezka zanima še več o njegovi prihodnosti, vendar se vedeževalka upira, češ da ne sme. Končno pa mu le pove: 'Prva tekma je že v soboto!'" Poročilo o preiskanih vzorcih reke Krke Zaradi ugotavljanja primernosti reke Krke za kopanje smo 12.6. (od izvira do Loke v Novem mestu), 19.6. (od Mačkovca do Dobrave) in 5.6.1995 (od Kostanjevice do izliva) odvzeli 16 vzorcev vode reke Krke za mikrobiološko in kemično analizo. Od-vzemna mesta so enaka kakor prejšnja leta in so razvidna iz tabele. V času jemanja vzorcev voda ni bila primerna za kopanje zaradi nizkih temperatur, vodostaj je bil nekoliko povišan, predvsem 19.6. zaradi obilnih padavin v tem mesecu. Tabela 1: Rezultati preiskav vzorcev vod iz reke Krke Odvzemno mesto Temp. Bakteriologija Kemija 1. Izvir Krke 11,1 2.Zagradec (elektrarna) 11,3 3. Žužemberk (kopališče) 11,5 4. Soteska (dotok na jez) 11,2 5. Straža (dotok na jez) 11,7 6.Brod-nadČN 12,2 7. Loka 2,5 8. Mačkovec (Termotehnika) 4,7 9.0točec (kopališče Jasa) 14,8 10. Draga 14,3 11. Dobrava 16,4 12. Kostanjevica (kopališče) 15,1 13.Kariče (Videm kopališče) 14,8 14. Podbočje (nad mostom) 14,5 15. Krška vas (pod mostom) 15,9 16. Brežice (kopališče) 15,9 NP (24.000; 9.600) NP (24.000; 9.600) P P NP (24.000; 1.500) NP nitriti 0,017 NP (3.800; 220) P NP (3.800; 880) P NP nitriti 0,014 NP nitriti 0,016 NP (2.400; 440) P NP (2.400; 440) P NP (2.400; 670) P NP (2.400; 670) P NP (2.400; 670) P Legenda: P - primeren, NP - neprimeren, (24.000; 9.6O0) - v 100 ml koliformnih in kolifornih bakterij tekalnega porekla Normativi: kaliformne bakterije v 100 ml - do 2.000, kaliformne bakterije tekalnega porekla v 100 ml - do 500, nitriti - do 0,01 mgN/l Mikrobiološko je bilo od 16 vzorcev deset oporečnih, vendar je iz analiz razvidno, da je bakteriološka onesnaženost reke veliko večja v bližini in v samem Novem mestu, medtem ko se kvaliteta v spodnjem toku bistveno izboljša, vendar še nekoliko presega meje normativov bakteriološke oporečnosti. Kemično so bili vzorci neoporečni, razen treh, v katerih so bili nitriti nad dovoljeno koncentracijo. Vsi trije so bili odvzeti pod Novim mestom in kažejo, da je reka organsko onesnažena. Kakor prejšnja leta, tudi letos ugotavljamo, da je voda bolj onesnažena pod večjimi naselji, kjer kopanja ne priporočamo. Kjer se zbira in kopa večje število ljudi, je potrebno za varnejše kopanje: - napeljati pitno vodo za pitje in tuširanje, - urediti sanitarije. Direktor: Dušan Harlander, dr. med. Ob kofetku Prijatelj« svetovalec in rešitelj Dr. Božidar Sok, župan občine Kozje, je po poklicu veterinar. Zase pravi, da ni politik. Do sedaj ni bil aktiven v politiki, zato je bila njegova izvolitev za nmnoge presenečenje. Za vse resne analitike, ki poznajo njegovo delo, priljubljenost med ljudmi, še posebej kmečkim živ-Ijem, pa je izid volitev povsem logičen. Danes vam predstavljamo dr. Soka kot veterinarja, svetovalca, prijatelja, skratka, kot mojstra svojega poklica. Malo smo ga povprašali po tej plati njegovega življenja in nastal je naslednji zapis. Dr. Sok: Rojen sem v Kozjem, v kraju, kjer je kot veterinar deloval moj oče. V veterinarskem duhu je živela in dihala cela družina, zato ni presenetljivo, da sem se tudi sam odločil za ta poklic. V moji naravi je, da se rad gibljem in delam v naravi, nisem pa rad priklenjen na nek prostor. OŠ sem obiskoval v Kozjem, gimnazijo v Celju in leta 74 pristal na veterinarski fakulteti v Ljubljani. Od leta 81 sem zaposlen v Veterinarskem zavodu Šmarje pri Jelšah. Delam v Veterinarski ambulanti Kozje kot veterinar splošne prakse. Tako se ukvarjam z vsemi vrstami živali, največ pa z govedom in prašiči, saj sta ti panogi živinoreje najbolj razviti. V mojem poklicu gre za celodnevno delo, ki ima pozitivne in negativne strani. Delo v glavnem poteka na terenu, kjer se srečujem z različnimi ljudmi, različnimi problemi. Najhuje je pozimi, saj je teren zelo razvejan in ima slabo razvito infrastrukturo. Te pomankljivosti vsakodnevno občutim na lastni koži. Ob delu na terenu veliko lažje doja-meš težave, s katerimi se srečujejo naši ljudje. Delam na področju kurative, še posebno veliko moči pa vlagam v preventivo. Gre za svetovanje in usposabljanje rejcev in mislim, da le takšno delo da največ pozitivnih rezultatov. Vso to dejavnost opravljam ob neposrednih srečanjih z ljudmi, ki koristijo moje storitve. Tako lažje vzpostavim bolj zaupljiv odnos in dosežem ¦ boljši rezultat kot pri skupinskem delu. V Kozjem, tako kot drugod, čakamo na lastninjenje veterinarskih javnih zavodov. Po opravljeni fazi lastninjenja pride privatizacija. To je zadeva, ki je logična, žal je danes še polna neznank. Potrebno bo dobiti koncesijo, zagotoviti kontinuiteto dela in se primerno organizirati. Mislim, da v Kozjem ne bo velikih sprememb. Predvidevamo, da bosta še naprej delala dva veterinarja in en veterinarski tehnik ter da bomo tudi v bodoče imeli lastno veterinarsko apoteko. Moram priznati, da se z uporabniki storitev zelo dobro razu- mem. Pri večini sem nekakšen hišni veterinar, ki z domačimi deli dobro in slabo. Vzpostavljeni so pravi prijateljski odnosi v duhu obojestranskega spoštovanja. Županovanje mi vzame zelo veliko časa, kar je razumljivo, saj so se problemi nakopičili. Težko je usklajevati delo na dveh tako različnih področjih, kot sta politika in veterina. Zaenkrat mi še uspeva, da na škodo družine in prostega časa opravljam obe opravili. Sam si ne želim profesionalnega dela v politiki, saj bi me to preveč oddaljilo od mojega poklica. Prepričan pa sem, da bomo v bodoče morali imeti profesionalnega župana, saj je preveč dela in preveč problemov za volontersko reševanje. (Toni)