i
1,',

KUPUJTE		
VOJNE BONDE!		
	f^CTORY	Najstarejši
	jmH BUY	slovenski dnevnik
		i v Ohio
		★
	^HI^smTps	Oglasi v tem listu
	'■^-5—"	so uspesni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
WAR
'BONDS
.STAMPS
KUPUJTE
VOJNE BONDE!
The Oldest Slovene Daily
in Ohio ★
Besi Advertising Medium
XXVin.—LETO xxvin.
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), JULY 20, 1945
ŠTEVILKA (NUMBER) 168
ks' hi
i
i BS
Fašizem v Ameriki dvigaj^ahtevajo več
c.,^2 v . -	živeža za one,
svoio posastno glavo podwdewoia, krinko naci{omalizma"
Nahujska+i eno skupino Američanov proti drugi in okužiti vse plasti prebivalstvo z mržnjo in sovraštvom, je cilj Reynoldsovego pokreto
v Scripps-Howard listih izhaja zdaj serija člankov, ki 3jo vznemiriti vsakega poštenega Amerikanca. Piše jih Segal, ki je v njih razgalil novo in nevarno zgrad-^acijonalističnih" organizacij v tej deželi in navedel in stvarne podatke v dokaz, da ti prekupčevalci s
el&
ur«;
i
xxi
d	skušajo izvesti v tej deželi, kar je Hitler izve-
___), ^ Nemčiji.
Dozds
Na seji okrožnega urada OP A v Clevelandu je bila od delavskega svetovalnega odseka predložena zahteva, da se delavcem, ki opravljajo ročna oziroma težka dela, dovoli dodatne živežne racije. ,
Predlog v tem smislu je stavil John J. Kennedy iz Young-towna, ki zastopa unijo CIO v industriji jekla, ki je svojo zahtevo podprl s tem, da je opozoril, da je urad OP A v Washingtonu naznanil, da se bodo začasno kot poizkus dovolile na zapadu dodatne živežne racije za premo-garje in druge delavce, ki opravljajo težka fizična dela.
Truman je pogostil Stalina in Churchilla
POTSDAM, 19. julija. — Danes se je vrSil prvi svečani banket povodom konference velike trojice, pri katerem sta bila maršal Stalin in premier Churchill gosta predsednika Tnmiana.
Konferenca velike trojice se razvija gladko^ ampak podrobnosti niso znane. Predstavniki treh velesil se. sestane jo vsak dan ob 11. uri dopoldne in se lotijo vprašanj, katera so pripravili zanje njiho\i zunanji ministri.
Načrt za vladno podporo znanosti v povojni dobi
aj, pravi g. Segal, so delovale različne anti-de-
ti	skupine vsaka zase. Zdaj pa so se začele spaja-
iho ^ ustanovile eno samo ogromno organizacijo. Nji-
n	ima postati Robert Rice Reynolds, ki je bil se-
države North Caroline, dokler ni njegova domača
ure i	odklonila vzdrževati ga v Washingtonu. Reynolds
dal


omrežju mržnje goječih skupin ime nacijonalistična nanjo!
[S
Teke
*
___om vojne se ti notranji sovražniki niso drznili po-
—^	^sžav; pripravljeni pa so zagnati velik vrišč, čim
glgl gfgg sovražnosti. Njihov prvi cilj bodo volitve v kon-B : ^ ^Gtu 1946; program jim je mešanica propagandne
i%ržn
proti
. pr6ti vsem manjšinskim skupinam v tej deželi
^j> So pravi Amerikanci, trde ti ljudje. Ako jim bo uspe-Gci. nekaj uspehov leta 1946, upajo ti hujskači, da v svojo smer predsedniške volitve leta
Vsem onim, ki so bili rojeni v tujini, proti delavskim Iti ti.i proti katolikom in Židom. Samo oni, ki so rojeni
jiisP ilo doseč,
Ta .
152	umazani posel so že
e	Clevelandu sta si pri-
i^tJiVorši,-	McWilliams, new-
^'[Gtepač, ki je že sedel" v Reynoldsov osebni LDIJ^ sVoritj'	Malone, prego-
ipo ^oslovZT^'^^ industrijske in ilke,^kla(i ^	da prispevajo v
ipktri^ltidiicf . ^'30"alistične stranke.
>rav.>»S*S^™ obliubljajo, da ša	in . v njih tovar-
j&a ji^jv Potisnili delavce nazaj —nekdanje mesto.
TI K e * * *
• 1 ("k le najdejo ljudi, ki ima-tW, Ytih skupne cilje z nji-svoje posebne To Si	posebne skupine
ma 8 ?	dobiti vodstvo
^	^ primer trde na sred-
da so prijatelji
Nov pomožni knjižničar
Za pomožnega knjižničarja clevelandskega sistema javnih knjižnic je bil imenovan Lawrence Quincey Mumford, ki je 41 let star »in bo dobival $9,000 letne plače. Doma je iz North Caroline. Do sedaj je bil pomožni knjižničar javne knjižnice v New Yorku.
WASHINGTON, 19. julija — Kongresu je bil včeraj predložen obširen načrt, glasom katerega naj bi Zvezna vlada nudila univerzam in kolegijem izdatno podporo v svrho nadaljevanja znanstvenega raziskovanja, ki je bilo podvzetb tekom vojne ter prineslo že velike uspehe.
Prvi velik zračni napad na Sanghaj
Operacije mornarice so po velikem napadu fia Japonsko zastrte s plaščem uradne zatemnitve; Tokio naj ugiba
Znižanje delovnega časa
Jack & Heintz Inc. je naznanila, da bo prosila vladno oblast v Washingtonu, da sme delovni teden znižati s 55 ur na 40, da se s tem prepreči nadaljne od-slovitve delavcev.
farmarsko or-g., ^b. iwajo že v svojih ro-imajo Medtem ko
Ave llinWO'
tanji)
,1 AVG'
^	i™&jo kontrolo
__J	Medtem ko nabirajo
CI g	kapitalistih pod pret-
,	zatrli delavske
* ^.(^itjjiKj	*^zejo drugod kot za-
. v	®'®'^stva in si utirajo
lisi fJer	delavske unije,
e P@f^ ' delav	"^.^"vajo delavca pro-
' 255® >t"	^ delavca proti vla-
vii; ^^^Hsti so tudi že usta-i v s\lt ^^teranski organiza-Se v ^ Pridobivanja vrača-Eno ed njih je
mu, da bi morali zares pobožni ljudje ljubiti svojega bližnjega, ne pa mrziti ga.
Zlonamerne "materinske" skupine si prizadevajo izkoriščati bolest staršev, katerih sinovi so bili v vojni ubiti ali pa ranjeni, in ščuvajo uboge matere, naj se obrnejo proti vladi, zaveznikom in svojim sodeželanom, ki so drugih ras ali veroizpovedi. * v v
Na isti način se nacijonalisti približujejo tudi tuje-jezičnim skupinam, akoravno je njih prvobitno načelo sejanje mržnje proti vsem tujcem. Pri tem nastopajo zelo lokavo. Kar nenadoma začno izpovedovati svojo ljubezen do nekaterih dežel, ki so zdaj zasedene po Sovjetski Uniji, ter postavljajo zahteve, češ, da je treba osvoboditi Poljsko, Madžarsko, Ukrajino, Čehoslovaško in tako dalje, četudi jim je bilo do teh dežel toliko, kot za lanski sneg, ko so jih imeli v rokah nacisti in poklali v njih na milijone ljudi.
ETM!
kaznjenec, ki je ^jihd ^ odpuščen iz arma-f? ^ojakl^ "amera je, prepri-•jeiici in \ ®® tujerodni pri-^v, u delavstvo vzrok vseh ko	utegnejo nale-
civiin^j^ ® »skali svoje mesto
NlCt'
■ Osne:

^ 4;
''Je	P° opičje dikta-
_ 'laši dn^^v!^ Italije, snuje-• ani acx hujskači tako-.S	y	mladinski po-
A	nameravajo

r&nte
m dekleta, da bi
ion«
svoje orodje. Celo evai? zaslombo za — navzlic te-
Obenem z Reynoldsem se nahaja v tej novi nacijonalistični stranki tudi Gerald L. K. Smith, eden najbolj zloglasnih hujska-čev Amerike. Celo Reynolds sam si "ne upa odkrito priznati, da je Smith njegov sodelavec. Reynolds-ov agent je povedal g. Segalu, ki piše za Scripps-Ho wardove časopise, da "mi nimamo ničesar opraviti z ljudmi kot so Smith in Joe McWilliams Toda g. Segal je dognal, da delita Smith in Reynolds pisarniške prostor^ v Colorado Build-ingu v Washingtonu, kjer imata oba svoj skupni glavni stan "Vse razvratne skupine in pr vaki v Ameriki so zdaj v Rey noldsovi nacijonalistični stran ki. Med njimi se nfahajajo Car] Mote, ki pravi, da je farmar, v resnici advokat in posestnik javnih naprav v Indiani. Mrs Lyrl Clark van Hyning iz Chi-caga, ki je na čelu ene omenje
nih "materinskih" organizacij; rev. Gerald Winrod iz Kansasa, ki se je nekoč podal v Nemčijo, pri čemur so mu bili plačani vsi stroški, ko se jC vrnil je povedal, da je Hitler velik mož, a nacisti sijajni ljudje. Rev. Harvey Springger iz Denvera, ki rad pravi, da je "cowboy-ski duhoven."
* v »
Čudna je ta mešanica, katero mesi skupaj nacijonalistična stranka. Nacijonalisti sprejmejo v svoje vrste vsakogar, ako so le pripravljeni sovražiti nekoga, ali pa se vsaj sovražiti med seboj. Obljubljajo pa kar ves svet — vseeno jim je, ali [)odo mogli izpolniti kar obljubljajo ali ne.
Navajam nekaj primerov nji-lovih obetan j izbranim žrtvam:
1.	Organizacija Zedinjenih narodov ima odpasti. Amerika naj t)o sama zase in naj se ne briga za ostali svet, pa magar bi to [)omenilo novo v^jno v par le-ih.
2.	Zmaga na Pacifiku ni pogrebna. Končajmo vojno proti Japonski in pošljimo "naše fan-1« nazaj domov". Drugače povedano; Japonci naj imajo svobodne roke na azijskem kontinentu in nas naj le napadejo ponovno, ako jim drago.
(Nadaljevanje na 2. strani)
V DRŽAVI OHIO BO DOSTI PRIDELKOV ZA KONSERVIRANJE
Navzlic temu, da smo imeli letos skrajno muhasto vreme, pa se obeta jako obilen pridelek paradižnikov, sladke koruze in breskev. Tega blaga bo v jeseni dosti na razpolago za konzerviranje, edino vprašanje, ki povzroča skrb je, ali bo na razpolago dovolj delovnih moči, da bodo darove polj spravile v shrambe, oziroma konzervirale.
Zvezni direktor za delovne moči, Edward L. Keenan za okrožje Ohio, Mic"higan in Kentucky je včeraj izražal strah, da bo na tej točki nastala glavna potežkoča. Rekel je, da bodo tovarne za konzerviranje na višku sezone potrebovale najmanj 11,-000 več delovnih moči, kakor pa se jih ima na razpolago.
Z ozirom r.a pretečo delovno krizo je Keenan izjavil, da bo v Washington poslal poziv, da bi armadne oblasti v jeseni v tozadevne tovarne poslale dodatne skupme nemških vojnih ujetnikov.
MANILA, petek, 20. julija — Gen. Mac Arthur je da-
Načrt, katerega je predložil odlični znanstvenik dr. Vannal-mer Bush, predvideva, da bi kongres v ta namen dovolil letno vsoto 30 milijonov dolarjev.' naznanil, da je mogočna ameriška zračna sila s svojih
Med drugim bi se iz tega sklada«baz na Okinawi v torek vprizorila prvi velik napad na ja-dajala podpora izredne nadarje- ponske instalacije v Sanghaju in pustila veliko mesto na ki-nim dijakom za znanstveno raz- tajski obali v plamenih, medtem ko je druga velika zračna armada razbijala japonsko industrijsko mesto Kagoši-na na južnem koncu japonskega domačega otoka Kjušu.
iskovanje.
VLADA NASTOPILA V OBRAMBO "KOMUNISTOV" V ARMADNI SLUŽBI
WASHINGTON, 19. julija — Z ozirom na objavo imen 16 častnikov in navadnih vojakov pd strani kongresnega vojaškega odseka, rekoč, da so dotični-ki pred vstopom v armado imeli "komunistično ozadje," je vojni department danes podal izjavo v obrambo prizadetih.
V tej izjavi je rečeno, da so vsi omenjeni moški, katere je kongresni odsek na svojo roko skušal omadeževati, tekom svoje službe, jasno dokazali, da so lojalni Amerikanci.
Vesti z bojišč
VOJNE IZGUBE ZED. DRŽAV SO NARASTLE NA 1.053.101 MOŽ
WASHINGTON, 19. julija — Vojne izgube Zedinjenih držav so danes narastle na 1,053,101, ki so razdeljene kot sledi: 244,-810 ubitih, 639,048 ranjenih, 47,734 pogrešanih, 121,509 ujetih.
Vojni podtajnik Patterson poroča, da je zopet v aktivni službi 348,196 vojakov, ki so bili ranjeni, in da je bilo osvobojenih ali se vrnilo domov potom izmenjave 94,742 ujetnikov.
PFC. ANTHONY SILC
%
Kot je bilo že poročano, sta bila Mr. in Mrs. Michael Šile, 1273 Norwood Rd., uradno obveščena, da je bil njih edini sin, Pfc. Anthony, ubit v akciji nekje na Cebu otoku. Prvotno poročilo se je glasilo, da je izza 29. marca pogrešan.
Kratke vesti
Demobilizacija nad 35 let starih vojakov v Jugoslaviji ,
LONDON, 19. julija—Tanjug agencija je danes poročala, da bo Jugoslavija demobilizirala vse nad 35 let stare vojake.
Vsi moški preko omenjene starosti z izjemo onih, ki pripadajo tehničnim edinicam, bodo poslani domov v teku prihodnjih osmih tednov.
KONORES POJDE ZA 11 TEDNOV NA POČITNICE
WASHINGTON, 19. julija. — Koijgres je danes sklenil, da bo pričenši v soboto odšel na 11 tednov trajajoče počitnice.
7,576 VOJAKOV SE VRNILO Z "AQUITANIJO"
NEW YORK, 19. julija—Na krovu britske potniške ladje "Aquitania" se je danes vrnilo iz Evrope 7,576 ameriških vojakov, med katerimi je 6,663 veteranov 8. zračne sile.
CIO odobrila Burka
Unije, spadajoče pod okrilje CIO, so potom svojega odbora za politično akcijo odobrile kandidaturo župana Thomas A. Burka. Dalje so odobrile tudi 15 članov mestne zbornice, ki ponovno kandidirajo. Med njimi sta Edward J. Kovačič iz 23. varde in Edward L. Pucel iz 10. varde.
MRS. RUPERT V BOLNIŠNICI
V Glenville bolnišnici se že tri tedne nahaja poznana Mrs. Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo med 2. in 3. uro popoldne ter med 7. in 8. uro zvečer. Želimo ji skorajšnjo popolno okrevanje !
Istočasno je sedma avstralska divizija na Borneu prodrla na-daljnih sedem milj v svojem napredovanju po glavni cesti, ki vodi v središče oljne industrije v Sambodji, ki leži 28 milj severovzhodno od Belikpapana.
Druge edinice na belikpapan-skem mostišču so potisnile sovražnika nazaj na vseh sektorjih.
Napad na Šanghaj je bil prvi velik zračni napad, ki je bil kdaj vprizorjen na katero izmed velikih kitajskih mest. Šanghaj je šesto največje mesto na svetu in je največje mesto v oblasti Japoncev izven njihovih domačih otokov.. -
Halsey zadržal poročila o operacijah mornarice
GUAM, petek, 20. julija — Tretje bojno brodovje Zedinjenih držav, ki je tekom zadnjih treh dni strahovito bombardiralo obalska mesta na glavnem japonskem otoku Honšu, je danes skrilo svoja kretanja pod plašč uradnega molka.
Admiral William F. Halsey ni objavfl nobenih poročil, z očivid-nim namenom, da Japonce pusti, da ugibajo in si belijo glave, kdaj in kje bo padel prihodnji udarec silnega brodovja.
Tik pred uradno zatemnitvijo poročil je Tokio obiskala nova sila superbombnikov B-29, bro-ječa nad 600 letal, ki je stresla na japonsko prestolnico okrog 4,000 tonov vžigalnih bomb.
Senat z veliko večino glasov odobril načrt za stabilizacijo svetovne valute
WASHINGTON, 19. julija — na kongres, da načrt odobri, ker
Wm. Green nastopil proti lokalnemu delavskemu voditelju Courtney Wardu
Na poziv William Greena, predsednika American Federation of Labor, je centralna zveza unij v Clevelandu, spadajoča pod A. F. of L., izključila Courtney D. Ward-a, tajnika okrožnega sveta barvarskih unij, kot delegata. Green je nastopil proti Wardu vsled tega, ker je sklical sejo lokalnih unij, ki na;j bi delala na to, da bi A. F. of L. postala članica Svetovne delavske federacije.
Ward je znan kot eden najbolj aktivnih unijskih voditeljev v Clevelandu. Udeležil se je svetovne konference dela v Londo-
Stavka v jeklar ni
Včeraj je odšla na stavko brez dovoljenja unije CIO, skupina delavcev pri Republic Steel. Trije plavži so vsled stavke morali nehati z obratom.
nu, kakor tudi delavske svetovne konference v San Franciscu. American Federation of Labor ni poslala delegatov na nobenih teh zborovanj, rekoČ, da kjer so zraven delavske organizacije iz Rusije, kjer so unije orodje države,' tam ni prostora za "svobodne unije."
Kakor znano, je imela organizacija CIO delegate na obeh svetovnih delavskih . zborovanjih.
Seja clevelandske delavske federacije je Wardu vzela sedež v delavskem svetu z 96 glaSovi proti 9.
IZLETI V CANADO
Vodstvo velikega in luksusne-ga parnika S. S. Alabama sporoča, da se je na splošno željo javnosti, da bi se prirejalo izlete v Canado tekom delovnega dne, ko so tamkaj trgovine odprte, aranžiralo za redne izlete v Leamington, Canada, vsak torek; Nedeljski izleti v Leamington še bodo nadaljevali; druge dni'v tednu pa bo ta parnik imel redno vožnjo po jezeru vsak večer. Parnik odpluje iz E. 9th pristanišča ob 9. uri zjutraj!
Senatna zbornica je danes z 61 glasovi proti 16 odobrila tako-zvani Bretton Woods načrt, za stabilizacijo svetovne valute, nakar je bila zakonska predloga vrnjena poslanski zbornici.
S sigurnostjo se pričakuje, da bo poslanska zbornica načrt po sprejemu nekaterih manjših dodatkih odobrila in s tem završila program za ojačenje svetovnega povojnega gospodarstva, kakor je priporočal predsednik Truman.
Mir nemogoč brez ureditve svetovne ekonomije
Bretton Woods načrt je sestaven del Carterja Združenih narodov. Njegovi zagovorniki v kongresu so poudarjali, da je njegov sprejem nujno potreben, ako se hoče zajamčiti uspeh čar-terja in dati delu za mirno reševanje eventualnih mednarodnih sporov zdravo ekonomsko in socialno podlago.
Administracija je apelirala
miru ne bo na svetu, ako se ne uredi zamotanega vprašanja denarnih valut in zopet naravna toke svetovne trgovine v normalni tir.	1
Kot vodja opozicije proti Bretton Woods načrtu je nastopal ohijski republikanski senator Robert A. Taft, ki je trdil, da drugi narodi hočejo porabiti Ze-dinjene države, kot molzno kravi.
V smislu omenjenega načrta se ima ustanoviti svetovni fond za stabilizacijo valut, znašajoč osem milijard in 800 milijonov dolarjev, v katerega imajo Ze-dinjene države prispevati vsoto dveh milijard, in 750 milijonov dolarjev. Dalje se ima organizirati svetovna banka z osnovnim kapitalom devet milijard in 100 milijonov dolarjev, ki bo dajala posojila za obnovo. Zedinjene države imajo vložiti v to banko tri milijarde in 175 milijonov dolarjev osnovnega kapitala.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
20. julija,

m
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THK AMXBICAIf JTOGOSLAV FBINTINO AND FIHSLISHINa CO. 0231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# etJBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By earner In Cleveland and by BlaU Out of Town:
CPo raznaSalcu v Cleveland In po t>ofitl ieven mesta):
Por One Year — (Za celo leto)___40.50
ror Half Year — (Za pel leta)----------8.50
For 3 Month# — (Za I mesece)_______________________3-QO
By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki):
For One Year — (Za celo leto)	..........
Por Hall Year — (Za pol leta)--
Por 9 Month# — (Za S meeec«) -
-$7.60 - 4.00
. mag
Por Europe, South America and Other Foreign Countrie#:
(Za Evropo, Jutno Ameriko In druge inozemske driava):
Por One Year — (Za celo leto)______W-OO
Por Halt Year — (Za pol leta) --------------------------------4.60
Cntšred u Becond Clau Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Oleveland, Ohio, under the Act of Congress of March Srd, 1879.
Italijanska "demokracija" in Trst
Pod tem naslovom je bil priobčen v "Ljudski pravici" z dne 1. maja 1945 naslednji članek:
Nam je zelo neprijetno, če moramo postaviti besedo demokracija v narekovaje, ko govorimo o italijanski demokraciji, toda veliki Lenin nas je učil, da moramo gledati, kaj stranke delajo in ne kaj o sebi govorijo, če hočemo dojeti njihov politični pomen. Če pa pogledamo, kaj danes delajo italijanske meščanske "demokratične" stranke v vprašanju naše Primorske krajine, potem moramo z obžalovanjem ugotoviti, da hodijo po isti poti kakor italijanski fašizem in da se poslužujejo na tej poti vseh tistih agitacij skih argumentov, katerih se poslužuje italijanski fašizem.
Človek bi mislil, d& bo italijanska demokracija po tej strašni fašistični vojni, po tem zverskem napadu italijanskega fašizma na jugoslovanske narode, po tem grozovitem opustošenju slovenskih, hrvaških in srbskih dežel, napravila vse, da se čimprej zabrišejo mučni spomini in smrtno sovraštvo, ki ga je italijanski fašizem umetno posejal in razpihal med jugoslovanskimi in italijanskim narodom. To je prvo, kar nam je potrebno, zakaj Italija in Jugoslavija nista samo neposredni sosedi,^ temveč tudi dve ljudstvi, ki sta ekonomsko in' kulturno in obrambeno tesno navezani drug na drugo. Jasno bi moralo biti italijanski demokraciji predvsem to, da če hoče zopet doseči prijateljstvo in zaupanje našega ljudstva, se mora pred vsem odreči imperializmu, to je pred vsem vseh imperialističnih priprav za nadaljnje pohode na Balkan.
Mi nismo nikoli pozabili in ne bomo nikoli pozabili, da za liberalno Italijo v prvi svetovni imperialistični vojni ni bil glavni argument za pridobitev in aneksi j o naše Primorske pokrajine narodnost, temveč; "Strategične meje" nove "velike" Italije. Glavna gesla liberalističnega italijanskega imperializma so bila: "mare nostro" (naše morje) "sacro egoismo" in drznejši italijanski imperialistični pisuni so popolnoma neženirano zapisali; da je Trst za Italijo ne "punto d'arrivo" (točka prihoda), temveč "punto di partenza" (izhajališče). Resnični, glavni cilj imperialistične liberalne Italije je torej bil ne osvoboditev italijanskega življa, temveč: ustvaritev italijanske prednostne utrdbe, "place d'arme," izhodišče za napad na balkanske narode o prvi prihodnji ugodni priliki. Italijanski fašizem ni bil začetnik te imperialistične politike, teh imperialističnih načrtov, temveč samo najdoslednejši in najbolj goreči njihov nadaljevalec in izvršitelj.
In ustvaritev takega "izhodišča" niso bile samo prazne sanje, abstraktne fantazije italijanskega imperializma. Oglejte si ozemlje Primorske krajine! Vse železniške postaje, celo na lokalnih železnicah so razširjene nesorazmerno z normalnimi ekonomskimi potrebami te dežele. Zgrajeno je neverjetno število vojašnic in vojaških skladišč, speljana na vsak gorski masiv, k vsaki strategično važni točki prekrasna avtomobilska cesta, povsod trdnjave in zasede. Sicer pa, kaj bi govorili o teh stvareh: mi vsi smo bili priča pohoda italijanskega fašizma s tega izhodišča v notranjost naših dežel in dalje na Balkan.
Primorska krajina s Trstom z ene strani in Albanija z Valono z druge, sta tisti oporišči, s katerima imperialistična Italija lahko spremeni Jadransko morje v "mare nostro," to je v .italijansko morje, ekonomsko zasužnji ves zapadni del Balkanskega potoka in zagotovi sebi pot za razbojniške napade na mirno prebivalstvo tega polotoka.
Slovenski ameriški narodni svet
3935 W. 26th Street, Chicago 23, HI.
Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se je vrella Z. hi 3. sept. 1944 v Clevelandu, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in Člani širšega odbora:
ČASTNI ČLANI:
Častni predsednik: LOUIS ADAMIČ, MUford, N. J.
Častna podpredsednica: MARIE PBISLAND, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis.
Častni član: DR. F. J, Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
CLANI EKSEKUTIVE:
Predsednik: ETBIN KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich.
1.	podpredsednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O.
2.	podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois.
Tajnik: MIRKO G. KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, HI.
Blagajnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. Zapisnikar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, 111.
Clani:
LEO JURJOVEC, 1840 W. 22nd PI., Chicago 8, 111.
ANTON KRAPENC, 1636 W. 21st PI., Chicago 8, 111.
LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
ALBINA NOVAK, 6117 St Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
FRANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, HL
NADZORNI ODBOR:
LOUIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St., Joliet, HI.
JOSIE ZAKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio.
JOSEPH ZAVERTklK, 309 Tenafly Rd., Engiewood, N. J.
SIRŠI ODBOR:
ANTON DEBEVC, 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis.
JOSEPH F. DURN, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio.
JOSEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago St., Joliet, 111.
THERESA GERZEL, 334 Erie Ave., W Allquippa, Pa.
ANTON HORZEN, Route No, 4, Princeton, III.
ANTHONY JERSIN, 4676 Washington St., Denver, Colo.
REV. MATH KEBE, 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa.
FRANK KLUNE, 604—3rd St., N. W., Chisholm, Minn.
HELENA KUSAR, 1936 So. Kcniiworth Ave., Berwyn, 111.
KATHERINE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich.
JOHN KVARTICH, 411 Station St., Bridgeville, Pa.
JOHN POLLOCK, 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio.
LUDVIK MUTZ, 364 Menahan St., Brooklyn, N. Y.
ANTOINETTE SIMCICH, 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio.
THERESA SPECK, 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo.
VALENTINE STROJ, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
JOHN M. STONICH, 1634 Cedar St., Pueblo, Colo.
ANDREW VIDRICH, 706 Forest Ave., Johnstown, Pa.
ANTON ZBASNIK, A. F. U. Bldg., Ely, Minn.
JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, lU.
Iz\urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta
3935 W. 26th Si.. Chicago 23, 111.
Naša relifna akcija
V mesecu juniju smo prejeli za pomožno akcijo WRFASSD od naših podružnic, nekaterih drugih društev in posameznikov znesek $3,855.75. Skupna, po SANSu do konca junija nabrana vsota za relief znaša $85,844.13, kar pa ne uključuje prispevke nekaterih podružnic in društev, ki so bili poslani naravnost v urad WRFASSD v New York.
Med glavnimi prispevatelji v juniju so bili sledeči:
Skupne podružnice SANSa in postojanke JPO, SS v Chicagu, 111., so priredile veliko veselico 29. aprila t. 1. v pomoč trpečemu narodu v Jugoslaviji. Čisti prebitek te prireditve je znašal $2,291.01, katero vsoto nam je izročil blagajnik skupnega odbora, brat Anton Trojar. Društvo Nada, št. 102 SNPJ, Chicago, 111., je darovalo $41, kar nam je izročila tajnica, sestra Minka Alesh. Društvo ^t. 160 SNPJ, Imperial, Pa., je poslalo po svoji tajnici, sestri Mary Polšak,
znesek $168.25, od te vsote je društvo darovalo $100, a med člani se je nabralo $68.25. .
Podružnica št. 56, Milwaukee, Wis., katere agilna tajnica je sestra Mary Musich, nam je poslala $24, katere so darovali; po $5": Josephine Slapnik, Mary Schuler, Valentin Vertich in žena, ter L. Alpner st., dve osebi pa po $2. Brat C. Gaber, blagajnik podružnice št. 1, Detroit, Mich., je poslal $140.35, katere je prispevala dmenjena podružnica. Od podružnice št. 61, Indianapolis, Ind., smo prejeli $67.50, poslal je blagg-jnik brat R. Medvešček. Tajnik podružnice št. 66, Library, Pa., je poslal ček za $400 za pomoč Stari domovini, ki piše ". . . to vsoto smo delj časa skupaj nabirali. Največ je daroVal Dom, pa tudi mladina je veliko priporhogla do skupne vsote." Za podružnico št. 30 v Sharonu, Pa., je poslal blagajnik brait A. Valehtinčič znesek $100. ,
Podružnica št. 39, Cleveland, Ohip, je prispevala za relif lepo
predvsem resnična italijanska "demokracija." Zakaj če bi ostala Primorska krajina v tem ali drugem obsegu v rokah Italije, bi to samo pomenilo, da se njeni vladavci niso odrekli dosedanji imperialistični politiki na Balkanu.
Kakšna je torej ta "demokracija," ki se ne samo z besedami, ampak tudi v svojih dejanjih ne odreče imperializma, zasužnjevanja tujih narodov?
Stvar pa za resnične demokrate tu še ne bi smela končati. Jasno ko beli dan mora biti vsakemu resničnemu demokratu, da če se Italija spremeni v resnično demokratično državo, če se v svoji politični praksi in v svoji gospodarski orientaciji ne odreče imperializmu, nadvlade na Jadranskem morju, stremljenju zavoje van ju balkanskih dežel in zadrži Trst ali druga manjša obrežna mesta na jadranski obali, se bo nujno, v tej ali drugi obliki, v teh me-
stih z italijansko večino nadalje kotil italijanski fašizem. To je tista strašna realnost, ki se skriva za histeričnim	imperialistični režim, pa če se bo nazival tudi "demo-
vriščem po vampir j enega italijanskega fašizma, s katerim se, kakor vidimo, danes solidalizira vsa italijanska meščanska "demokracija."
Primorska krajina v rokah italijanskega imperializma je bila v tem zadnjem četrtstoletju tista z železom in jeklom okovana fašistična pest, ki je davila ne samo jugoslovanska ljudstva, temvfeč ves Balkan ler v ogromni meri zavirala ves njihov gospodarski in politični razvoj, zavirala predvsem razvoj ljudske demokracije na Balkanu. Tega mi ne smemo pozabiti in tega bi ne smela pozabiti
kratični," ga bo tajno podpiral in netil, ker ga bo rabil za svoje imperialistične cilje. Preprečeval bo, da.ga resnično demokratično ljudstvo teh mest likvidira. Tega nobena kričava formalna "demokr acija" ne more preprečiti. In zato moramo zopet vprašati:
"Kakšna je to 'demokracija,' ki se ne samo ne z besedami, ampak tudi dejansko ne odrfeče fašizmu, ki je najhujši zasužnjevalec ne samo nas balkanskih narodov, temveč tudi italijanskega ljudstva v našem Primorju?
Konec prihodnjič
vsoto $500, katero nam je poslal blagajnik brat John Pollock. Od podružnice št. 94, Hos-tetter, Pa., smo prejeli $82, katero so darovali ondotni člani in rojaki. Poslal jo je Joseph Za-krajšek, blagajnik št. 94. Od sestre Mary Tomsich, tajnice podružnice št. 83, Walsenburg, Colo., smo prejeli znesek $48.89 za relif. Federacija SNPJ društev za centralni Illinois, je darovala iz svoje blagajne za reveže v Jugoslaviji vsoto $10, med člani pa se je nabralo $21, skupaj $31, kar je poslal tajnik federacije, brat Frank Ilersich. Darovali so: Tony Gričnik, $5; ena oseba $3 in 13 oseb po $1. Brat Thomas Mercina, tajnik društva št. 358 SNPJ, Power Point, Ohio, je poslal znesek $36. Društvo je darovalo iz blagajne $25, Charles Bogatay in Jack Poženel vsak po $5, ena oseba pa $1.
Društvo št. 408 SNPJ, Kansas City, Kans., je po svoji tajnici, sestri Mary Kvaternik, poslalo vsoto $322 v pomoč narodu v Jugoslaviji. Ta znesek so darovali sledeči: Društvo št. 408 SNPJ $50, po $10: George in Mary Kvaternik, John Slobod-nik in Valentin Kriae. Po $5: Edward Kriss, Joseph Zivoder, Vinko Klobučar, Stanko Jarne-vic, Karel Miros, Andrew Brav-nicar, Draga Brusan, John Pau-lin, Frank Vrbanac, Frank Mi-helich, Joe Horzen, Mary Stojs, Peter Schneller, Steve J. Kolich, Tony Kolich, Mary Novosel in Karlo Radey. Po $2 je prispevalo 26 oseb, pa $1 102 osebi, 15 po 50 centov, ena pa 75 centov. Nabiralca sta bila požrtvovalna brata Valentin Kriss in John Slobodnik.
Vsem darovalcem in nabiralcem izrekamo našo iskreno zahvalo.
Politična akcija Kakor je potrebna relifna akcija za naše ljudstvo v starem kraju, ravnotako je važna in potrebna tudi politična akcija SANSa, ker današnja situacija tam še ni taka, kakršno bi bilo želeti, zato je tudi politično delo naše organizacije še potrebno. Potrebna je pa tudi moralna in gmotna podpora od naših po družnic, drugih društev ter zavednih rojakov v splošnem.
Za politično delo SANSa so v mesecu juniju prispevali večje vsote naslednji:
Podružnica št. 1, Detroit, Mich., $100, poslal brat Charles Gaber,, blagajnik. Brat Frank Alesh, tajnik podružnice št. 25, Chicago, 111., nam je izročil $35, od te vsote je $5 za prodane revije Liberation.
Od podružnice št. 39, Cleveland, O., smo prejeli $500 v podporo SANSu in $240, izkupiček prodj^nih revij Liberation. Ceke nam je poslal blagajnik št. 39, brat John Pollock. Tajnica podružnice št. 56, Milwaukee, Wis., sestra A^ary Musich, je poslala znesek $60, katerega so prispevali za politično akcijo po $5: Frank Grzetich, Louis in Štefka Tesovnik ter; Joe Tesovnik, ostalo je pa članarina. V pismu, priloženem tej pošiljatvi, piše sestra Muhich: ". . . da imajo v načrtu domačo prireditev, katere ves prebitek bo šel za SANS." Dalje pravi: ". . . delali bomo vse, kar je v naši moči, da obdržimo SANS ^ako dolgo, dokler je potreben."
Za podružnico št. 61, Indianapolis, Ind., je poslal blagajnik brat Medvešček vsoto $67.50. Podružnica št. 66, Library, Pa., je prispevala znesek $100, katerega je poslal tajnik brat Nick Triller. Brat J. Zakrajšek, blagajnik podružnice št. 94, Hostet-ter, Pa., nam je nakazal za politično akcijo $75. Od podružnice št. 83, Walsenburg, Colo., je se^ stra Mary Tomsich poslala znesek $48.90 za politično delo SANSa.
Agilni tajnik podružnice št. 48, Cleveland, Ohio, brat Joseph F. Durn, je poslal $500, katere je ta podružnica zbrala in darovala SANSu.
Blagajnik podružnice št. 90, Kirkland Lake, Ont., Canada, pošilja denarno nakaznico za $25 v kanadski veljavi, in med drugim piše: ". ..to je vse za SANS. Kakor hitro bomo spet kaj več nabrali, Vam bomo poslali, ker vidimo, da imate veliko stroškov v tej svetovni zmešnjavi."
Od podružnice št. 54, Chicago, 111., katere tajnik je brat Jacob
rom, da je obljubil že drug#^ Pa ako bi bil prišel, bi mu ljudj' dali ves kredit, da je on poteg" nil za seboj vsel; pet tisoč ude ležencev, sedaj pa, ko se ni vdfj ležil, pa lahko rečemo, da la^'| ko napravimo nekaj tudi bresf I njega.
Slovensko časopisje nani šlo na roko ter so napravili sV';|"]y jo časnikarsko dolžnost.
njim prav lepa hvala. /Ta hva^^Jca gre vsemu slovenskemu čas^el t pisju, tudi onemu, ki je bre^iko plačno napravil eno največj'|ej reklamo za nas, s tem ko je Ural na slovenski narod, naj
Erljavac, smo prejeli $31.50; od	naše proslave. Na«"« i
podrazmce st. 19 S^n francs-	dasene da ,l4 H
00 C^it.. pa $27J3. Blagajmk	ydelegl se je, ne gl*a
podružnice št. 23, St. Louis, Mo.,	. , . . . v , . , ____0V-7 rcn ^6, kaj je priporocal om hu'
brat M. Gialusi, je poslal $77.50 v podporo SANSu.
Podružnica št. 106, Euclid, O., nam je po svojem tajniku, bratu Franku Česnu nakazala $200 za politično akcijo.
Brat Vencel Palcich, iz Cora-opolisa. Pa., je izročil ček za $25. To vsoto so prispevali, po $10: Anton Kebe in žena, ter Vene. Palcich, Frances Kebe pa $5. ^
Sprejeli smo še več manjših zneskov od podružnic, društev in posameznikov, bodisi za relifno ali politično akcijo ali pa za prodane tiskovine, kar bo izkazano v mesečnem računu.
Vsepi darovalcem in \ nabiralcem se najiskreneje zahvaljujemo za prispevke, trud in požrtvovalnost ter se priporočamo za njih naklonjenost in podporo i v obče.
Mirko G. Kuhel, tajnik.
Urednikova pošta
Priredba Centralnega odbora ameriških Slovencev v Clevelandu
Minul je že en teden, odkar smo Slovenci v Clevelandu proslavljali Slovenski dan.
Na eni izmed mnogih. sej, se je porodila misel, da priredimo prvi Slov. dan. Predpriprave so bile ogromno delo dan za dnevom. Na pomoč so nam priskočila društva ter nam poslala nad sto delavcev za ta dan; priskočili so nam na pomoč tudi posamezniki, tako da jih je bilo nad sto in petdeset.
Vsem tem se v imenu odbora najlepše zahvalim za njih požrtvovalno delo!
Pevski zbori so se tudi odzvali zelo povoljno; tudi njim prav lepa hvala. Ravno tako lepa hvala govornikom iz stare domovine in od tukaj, le žal, da je governer države Ohio, Frank Lausche odklonil se vdeležiti naše proslave, seveda z izgovo-
- - ^ - - -----------
mušni Jakec. Pa dovolj o. tMpo saj je že nekdo drugi poroČ% ] da boli, kaj ne?!
. Direktorij Slovenskega dru^^! venega doma na Recher Ave., nam je dal prostore za to slavo, se je izkazal zelo ljubnega, ter tudi pomagal vseh krajih, kjer je bilo ba. Prav lepa vam hvala! ^^5 mo vam obilo uspeha na trudapolnem delu.	L
Vsem, ki ste pripomogli T b tako sijajnega uspeha pa si s delom ali v denarju, se v3™ari še enkrat v imenu odbora imenu trpečega naroda v s# domovini najprisrčnejše lim. Rad bi omenil vsakega sameznega z imenom, pa bi se izpustilo kako ime tem ne bi bilo prav. Delali z zavestjo, ljubeznijo in da pripomorete do čim večj®y® finančnega in moralnega ha, s katerim se bo vsaj ^ lajšalo gorje našim domaČii^ ^ stari! domovini. Smrt faši^ — svoboda narodu!	' i
Narodni pozdrav za odbof ma:
Joseph Okorn,
če;
%
Opomini glede raC« joniranja
Meso, sir, maslo, KonzervMf^f '
ribe in mleko
Sler
Rdeče znamke K-2 do
veljavne vsaka za 10 pointo^'^

Procesirana jedila
S(
^ sa
Modre znamke T-2 do . so veljavne vsaka za 10 Sladkor Sladkorna znamka štev. 5 funtov sladkorja je velj^^aj ^ do 31. avgusta.	®vo
čevlji
Znamke št. 1, 2 in 3 z z'" |ih , plovom v knjižici št. 3 so Ijavne do preklica. Priho%| znamka stopi v veljavo s !• Ija, gustom.	ta)
Kurilno olje . kte Znamke štev. 1, 2, 3, 4 ''i, so sedaj veljavne, vsak® ]^j 10 galonov.	la,
Fašizem v Ameriki dviga svojo pošast#^ glavo pod krinko "nacijonalizma"
(Nadaljevanje s 1. strani)
3.	Močnega delavskega gibanja ne sme biti. Razbijhio unije in dajmo biznesu svobodne roke, da ravna po svoje s cenami in mezdami.
4.	Nol)enega prijateljstva z našimi zavezniki. Karkoli je neprijetnega na Svetu, je treba pripisati Rusiji ali Angliji.
5.	Ameriške skupnosti ni treba. Vsak AmerikaAec naj svojemu sosedu naprti vse, kar gre navskriž, naj obsoja pokojnega predsednika Roosevelta, da je "skoval vojno zaroto" in naj zvrača krivdo za povojne težave na eno od manjšinskih skupin — napadati je treba vse, izvzemši nacistov in fašistov, ki so začeli vojno.

Reynolds je spisal knjižico navodil za svoje agente z na-
^ (Ji
f Čl
sl^vom: "How to Becjome litical Leader in Your Bistvo teh navodil je: &
Ijaj celice po deset oseb di tajne sestanke v Jti stanovanjih članov. Lc * , vsake celice naj pozna.
npsti o drugih celicah. Te podtalna tajnost v takozva^'jbcj^ litični stranki prav gotovO ;;y ^ skladu z ameriško tradicij" laj mokracije.	, [ z
Reynoldsova organizacijHaty kani napraviti nobene	če
pot. Mislijo, da jim bo ^'#91 nakopičiti toliko sovraštvi I še belimi in črnimi, med in Židi, med katoličani in ^ stanti, med tu rojenimi b seljenci, med delavci in v jalci, da bo prišlo do X® nemirov in do meščanske ^ f® g in da s6 jim bo v takih f.- • rah ponudila prilika, da.
laste vlade v tej deželi.
194S
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Dušica Rožamarija
(SVETNICA IN NJEN NOREC)
Agnes Gunther
Poslovenil Boris Rihteršič
lail (Nadaljevanje)
molil tudi za te-■■ • • P-elej sv-oi pr-
i j^fo?"	na njem zapisa-
Lval%ai	ne vprašuj,
(asCfei noč sem v mislih vi-bre^ikn	Drugače ne bi bil
ss^'^'	že v na-
aF^imerilo	nekaj
lar^^l in%. knez na Dušičin Ha ^ obraz v dlaneh. — ; g%a du° P"®^"®kuje. Vsa nje-hud^'i in +„-^ ^ora prisluškovati
tem ga spet zakrije strah s svojimi črnimi, orjaškimi krili. Tako dolgo traja to. In vrže se na tla, na obraz. In še enkrat zlati vrelec . . . Dotik nečesa, česar
kam bom obrnil preiskavo." Potem se poslovi.
"Vrnili se bomo še."
Tedaj opazi Harro, da je Alfred bled kakor zid. Kar drgeta.
"Kakšni pa ste? Mart naj vas spravi v posteljo . . . Nikoli ne bom pozabil, koliko dobrega ste I mi danes izkazali. Brez vas bi I bilo vse zamujeno. Avto bi bil zanesljivo pozabil."
"Toda, Harro, ne govorite tega," in Alfred krčevito zajoka. Knez ga presenečeno pogleda.
"Kako si pa prišel ti tja?"
Toda Harro je že prijel moža,
ne more videti. Tedaj se zlomil	opoteka, pod roko in ga
^•^tamseodprokakšna vra-i^®®"^'	imam,
Ps je spet vse tiho. In
. tel"' potem rož% koraki; tu
Potem počasi vsta>
Jati -y " more in ne sme fcdih	sobi, kjer se ču-
VG', ijjj '^jene navzočnosti. Za-°	knez zadržati.
j^art ga sreča, ko pride - ° 12 svoje sobe.
;al
pO'
o Mart!"
i	Ti 1 •
' * i Gest j obupano zagode i
vaš% Ha
in
1 pokrije obraz. *^^1 tu
Pesttn:
"a v'ri-^ morem ostati —. )gli * biti	tam ne mo-
a bo4"	moram biti ne-
se
1 0.i Str.1-.
gospod grof. Tja poj-
in oj stnfsvoj obraz
V sn-zabf?%arro ega 1J^_ V
'	čisto in urejeno
3 in tl. Prevlepp ^ • x i-elali	posteljo s
»8'
gre po temnih stop-^eliko okroglo sobo,
rjuhami. Okna, ki gle-zapre golob je.
" "ipjiiiio	zapre. Zgoraj
ai del^ati!
fa0f t odkima.
L' f°^Pod grof"
odbor [kaže okn. ,
..fOBip. kjer sili skozi si-
1,	oblak,
rac'^
""iSKov droben ža-čez „ tedaj se je raz-se . ° mavrica. Njegov o Sc.	Potem odide.
Se na
Po
dolgem času vrže iy_. ^Pčevsko posteljo.
spet začne lltl.
) |se	Rimskem trav-
' /2gub,
ize:
v,Mili ^kdovi tistih, ki point" p ° Rimskem travniku.
O, samo da je
O poio'
ga k
Tn . --"J"'! guietiiu
štev.	n tamle je kos suhe-
e velj® 6j	njegovo slabost.
^Vo ne more misliti, uf Srnega kruha, 3 z ^ fh v ri,	je lotil po
'■ ^	Potem spet
Priho'Vi ■ ■ tam v slavnostni ■vo s 1' ga J^i niu zaliva srce. '^^kor ^ ^isliti, ne misli-
'® . i('^^®gnitr®^" i" se po-'■ ' toda že spet
vrč za vodo. svojim gorečim
njegovo divje, uporno srce. Na kolenih kleči in roke izteza. Trdno so zaprte njegove oči, da bi se njegova duša mogla zbrati v svojem domu.
"Ti, ti, če me slišiš . . . Usmili se me! Ne vzemi mi je. Ne tako... Oče v nebesih—oče . . ." Vrelec zlata zaliva njegovo dušo. "Oče . . . služil ti bom. Z zajeclja, "z O, kako joka, kako drhte njegove rame, kako se krivi njegov hrbet. In v solzah se topi. Solze mu počasi jemljejo peklensko bolečino. Kar izginja ta bolečina. Potem se za-čujejo koraki na stopnicah. Mart. Bled je kakor zid.
"Živi, gospod grof."
Harro vstane. Hlapec ga mora podpirati.
"Mart, moj zvesti Mart!" Hlapec molči. Potem odvede počasi svojega gospodarja po stopnicah navzdol. Mlad, tuj moški stoji zraven kneza.
"Ne, bolnice zdaj ne morete in ne smete videti. Če se bo kaj iz-premenilo, vam bomo povedali." In potem se pripelje spet voz. Orožnik sedi na kozlu. Iznenada se spomni Harro edine besede, ki jo je povedala Rožamarija. Gospodje s sodnije so prišli. V delavnico jih odvedejo, in bledi Alfred, ki ves drhti v vročici, mora tudi priti tja. Toda oba gospoda ne vesta prav nič povedati. Knez meni: V zadnjem ča su je bilo precej lovskih tatov. Izmed mojih ljudi ni nihče streljal. Tudi tako temno še ni bilo, da morda kdo ne bi bil mogel ločiti bele obleke moje hčere od srne."
"Srnak je stekel mimo," je rekel Harro, "in takoj nato se je začul strel. Morda je bil kakšen nezrel mladenič, ki ni znal streljati!" Drugače gospodje ne vedo ničesar več. Tudi Alfred, ki si je ogledal stojišče, odkoder je neznanec ustrelil, ni mogel ničesar odkriti. Nevihta je zabrisala vse sledove.
predal Martu. Potem je poslal še dvornega svetnika za njim. Nato je stopil h knezu in molče sta si dala roko. Na Harrove lase je padla srebrna slana.
Motno jutro mineva, toda vsaka ura, ki poteče, pusti vendar vsaj malo upanja. Knez gre spat, Harro, ki je na smrt utrujen, se pa tega še ne upa. Preveč se boji prebujenja. In potem pride mračen, deževen večer. V sobi za tete joka mali Henrik in žalostno kliče: "Mama . . . Alo . . . Alo . . Tako pretresljivo ihti, da pride Liza klicat svojega gospodarja na pomoč. Harro s težavo vstane. Pa mora. Svojega otroka še ni videl, kar se je primerila nesreča. Ubogi otrok! Ko se sklone čez posteljico, kjer leži drobno bitje, utihne ihtenje. "Alo." In ta beseda ga zaboli, kakor bi ga bilo nekaj zbodlo.
"Alo, Alo!" Torej nista oba šla in ga pustila-samega v tujem svetu. Harro ga nosi na odeji po sobi, potem pa položi svojo glavo zraven njegove, kakor je delal vsak večer. Danes pa malček noče loviti njegovih las. Samo njegove velike, sinje oči strme vanj.
"Mama!"
Harra oblijejo solze in potem začne tudi otrok spet jokati; toda skoraj neslišno in obupano. Drobna duša je izmučena. Harro ga spet vzame v roke in ga nosi po sobi. Potem šele zaspi.
Nato gre Harro k Alfredu Kako prestrašen in čuden je mladi mož. "Alfred," mu reče Harro, "kaj je z vami? Saj' drh tite kakor trepetlika!"
"Kako sem vam hvaležen, da sem lahko ostal tu. Ne bom vas dolgo nadlegoval. Zdaj se pa še ne morem vrniti na Brauneck. Kar zgroziti se moram, če se ga spomnim."
"Ne, zdaj nikakor ne smete iti tja. Le lepo ležite tu! Brez ugovarjanja!" Harro mu položi roko na ramo. "Ne razburjajte Se, Alfred! Pri meni boste ostali, da se malo opomorete. Včeraj ste storili za svoje moči nekaj ogromnega. Zdravnik vas bo že spravil na noge in potem ml boste lahko strgali barve."
Debele solze teko po Alfredo-vem obrazu.
"Oh, zakaj nisem hodil bolj spredaj!"
*
Na Braunecku in po pristavah so zaslišali vse gozdarje. Vsi so bili zunaj in vsi so imeli lovske puške, iz kakšrne je bil oddan strel. Dva sta hodila celo v bližini Rimskega travnika in sta od daleč slišala strel. Nihče ne more dokažati, da ni bil on, toda nikomur tudi ni mogoče pripisati lahkomiselnega strela. Razen tega lovci tudi streljati niso smeli. Vsi so pametni ljudje, ki so že dolga leta v grajski službi.
Nekaj sumljivih fantov vzanie orožnik s seboj, toda kmalu jih mora izpustiti, ker lahko dokažejo, kje so takrat bili. Tudi knežnjinega osebnega lovca povprašajo naposled. On je spremljal njeno visokost. Njena visokost je na razpotju streljala na srnaka. Tam blizu je tudi čakal voz. Potem seje odpeljal nazaj na Brauneck.
Ali je ostal ves čas pri knež-nji?
Odprl je srnaka, med tem pa je šla knežnja na razpotje. Tam jo je potem dobil.
Na razpotju? Tam ni prav da-lek od Rimskega travnika. Ali je slišal strel? Zdelo se mu je nekaj takega. Možak ima železni križec in je že trideset let na Braunecku v službi. Zelo je zmeden in nekajkrat zaihti . . . Gospa grofica je bila pri vseh ljudeh tako priljubljena.
V gozdu na razpotju v jami, kjer so nekoč kopali pr?t in kamor se zdaj časih zatekajo jaz-
bed, najdejo orožniki nekega moškega pri čudnem zajtrku. Šampanjec, slanino in sir ima. Za orožnike je ta okoliščina dovolj, da moža primejo. V jazbini najdejo še volneno odejo, obleko in čevlje, harmoniko, več ur, revolver in grajsko lovsko puško, razen tega pa še polovico ustrelejne srne.
V zadnjem času je bilo v tem drugače mirnem kraju dosti tatvin in vlomov. Sumili so, da se je morala klatiti v okolici večja tolpa in v vsaki samotni hiši je privlekel gospodar na dan kakšno st^ro orožje. Ponekod staro helebardo. Zdaj pa so ujeli vso tolpo, ki je bila v resnici en sam zajtrkovalec, o katerem seje izkazalo, daje pobegel kaznjenec. Zaprli so ga in potem odpeljali na vozu z njegovim pisanim plenom vred. Puška je bila ukradena v gostilni, kjer je moral lo
Propeller Cuts Jap
vec, ki mu je izginila, najbrž nekoliko predolgo sedeti pri pivu. Veličina naboja se je ujemala z veličino krogle, ki so jo potegnili izpod srca ranjenke. Možak je sicer tajil, da bi bil streljal, toda v njegovih osebnih podatkih je bilo zapisanih že nad
sedemnajst kazrji in nekaj let je imel še na dobrem.	^
(Dalje prihodnjiiX
ISluUda
cftujssn
Vaš MONCRIEF prodajalec
ima v zalogi pristne MONCRIEF i
dele za popravila
THE HENRY FURNACF. CO., MEDINA
A. GRDIMA & SINOVI
Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 2088
Ambulančna posluga podnevi in ponoči

Ustanovljeno 1908
ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO PRESKRBI
Haffner Insurance Agency 6106 S+. Clair Ave.
Domači mali oglasnik


GOSTILNA
a0tXXXKX3CK»XXX50MtXXXXXXX36X3
Marine 1st Lt. Robert Klingman, Bingcr, Okla., who knocked clown a Jap plane at 43,000 feet by using his propeller as a carving knife. His guns had frozen because of cold.
Mr. in Mrs. Frank Kopina
481 EA^T 152nd St.
JPri nas vam vedno postrežemo z dobrim
2GANJEM, PIVOM IN VINOM. Okusen prigrizek. — Prijetna družba.
Se priporočamo za naklonjenost
AVTOMOBILSKA POSTREŽBA
OMIJSKO VINO
$2.50 gal.—Prve vrste
EMERY'S BAR
961 Addison Rd.
Odprto do 2.30 zj.

ZAVESE
Tir si lahko izberete kakor-šnekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev.
Odprto ob večerih do 9. ure
Parkwood Home Furnishings
7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511
Vprašajte za Jennie Hrovat
Frank Mihčič Cafe
7114 St. Clair Ave.
DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359 Odprto od 6. zj. do 3.30 zj,
Ange's Caie
Preje Louis Seme's 6507 St. Clair Ave.
Odprto od 6. zj. do 3.30 zj.
RE NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fender-je. — Welding!
J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830
"In njena visokost?"
Nje pa ni mogoče zaslišali. Knez ponovi razburjen: "Izmed mojih ljudi ni nihče streljal . . . Prosim, da jih ne nadlegujete."
Gospod preiskovalni sodnik je slabe volje. Reče: "Ne vem še,
Zavarovalnino
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam
itd.
preskrbi
JANKO N. ROGELJ
6208 SCHADE AVE. POKUeiTE:
ENdicoH 0718

i o 4 I, o, ^
vsa
kopica blodnih
J^gov,
Ustvarjajoča do-j
ur je;
kg
; '	^^"gače olepša-
ja-Stn Ne g/postala furija, ki
in druga Slav,
u' • postava in. Ne , ^i ^eče z be-' jjigt^'^laz^osi ^ slikami se
oseb	zateči njego-
V Ji sob\	že. Hodi
■	v	i" tja, potem
3zna.	\ ^Ntemnejši kot.
-ah. Te 'I dvo' ^ je Lakozva^^^du^^"^' kar je v oblakih, - gotovo > potem zagrebe tradici] dotak	se ga
;anizaci]^htq steč«	rokami,
® ^ekaj kakor zlat
sne naV'"'! če%
4akvS'®°'
im bo i a- kvi^j^ ubogo srce, ovraštv^iše zrtiem' j® prazna.
je bilo ne-
ičani
jenimi '' ,vci in o do
8= je do-
.■m- " "^ečno«?o 1^' P^Gden je
Ičanske ga p^g '
„ . Nad	spet bole-
® krilijo s""	g"
Perotmi. Po-
T takih ika, da. deželi.
Selitvena razprodaja
TA TEDEN
3 POSEBNOSTI:
The U. S. Wallpaper & Paint Co.
8000 EUCLID AVENUE — Dovažatnb — HE 6944
Formalna otvoritev
JOE'S CAFE
5379 St. Clair Avenue
se bo vršila
V SOBOTO, 21. JULIJA 1945
ZA TO PRILIKO SE BO SERVIRALO OKUSNO KOKOŠJO VEČERJO
Za ples bo igral Pete Srnickov orkester
Prijazno se priporočamo cenjenim i^ojakom in prijateljem na veliko udeležbo v novih prostorih.

Three Corner Cafe
1144 EAST 71st ST.
Andy Kavčnik im John Levstik, lastnika Izvrstno pivo - vino - žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo
ELYRIA AUTO REPAIR AND WELDING
Joe Mrhar, lastnik
Towing, Parta, Batteries, Painting Body Feftders
6815—31 SUPERIOR AVE.
ENdicott 9361
Modema slovenska popravljalnlca PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE
Superior Body & Paint Co.
Popravimo ogrodje in fender je. Prvovrstno delo.
Frank Cvelbar
6605 St. Clair Ave. EN. 1633
Mr. in Mrs. Joe Sustarsic
GOSTILNA 5379 St. Clair Ave.
Postrežemo z izvrstno pijačo in okrepčili
HECKER TAVERN
John Sustaršič in Frank Hribar 1194 EAST 71st ST.
ENdicott 8866 Pri has dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek.
Odprto do 3.30 zj.
E. 61st St Garage
Frank Rich, lastnik.
8e priporočamo za popravilo In bar. vanje vašega avtomobila. Delo točno to dobro.
CVETLIČARNE
Slovenska cvetličarna
felercic jFlorisitsf
15302 Waterloo Rd.
IVanhoe 0195
»tabi
adEkoc
lOB
Sedaj--
TORKOVA POTOVANJA VCANADO
na krasnem
Zahteva javnosti za potovanje v Learning-Ion. Cahado . . . tekom delovnega dne, ko so trgovina odprte za nakupovanje . . . Je povzrbčflo premembo v našemu redu. Sedaj krami S. S. Alamaba parnlk pttuje v Canado VSAK TOREK, lam ostani 2V? uri. Pristanišče na E. 9th f^»ti zapusti ob 9 uri zj. in se vrne ob 9.30 zv. Vožnja na oba kraja je S4.00.
Nedeljska potovanja v Canado kot običajno. Vožnja v Put-In-Bay na druge delovno dne. Listki $2.50. Moonlight vožnjo vsak večer (8.30 uri) razven v torek in nedeljo
GAY INN
3. Marn in 3. Shnčič, lastnika 693S ST. CLAIR AVE.
Fino pivo, vino hi iunje, ter okasen prigrizek.—Za prijetno družbo obiščite nas.
RAZNO
lOl
10CX01
xocaa
I

l/l

t
JANSA'S CAFE
1297 E. 55 St
Serviramo najboljše pivo, vino in žganje ter okusen pregri-zek. Odprto do 3.30 zj. — Se priporočamo za obisk.


CARLSON'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St.
PREJE STOPAR'S Mi imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo.
JIM OKORM
Slovenski krojač Čistilnica ženskega in moškega oblačila 6906 St. CLAIR AVE. Še priporočam
POZOR,
mSNJ GOSPODARJI!
Kadar potrebujete popravHa pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih aH fomezlh, zglaslte se pri
LEO LADJBA 1336 E. 55th St. HEnderson 774«

frank Mack
Realtor — Broker's Lifccrise Akd želite kupiti ali prodati dom, se žglasite pri meni. Točna in zadovoljiva posluga.
6603 St. Člair Ave, EX 149^
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
20. julija,j
■.niiMiiiMHllaillMllllallllBlllimilWHIHIIIWIIIWIIIHIIIWIIIIWIIWIIIIllllHIIIWIIIPIIIIBIIIHIIIIlllllWIIIWIIIllllllir
m ■ ■
m id n
Pomladni sen
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ★
Priredil I. H.
SHSllMlMIBIHftllfUllBIIIIBIIIIlltllBIIIIWIIfllllBlliWlllCllllWmiaillWIIIIBIHIHIIfllllBHIIBIIilBllilllllllllllll
(Nadaljevanje) Moj Bog — odvrne žena
ko se dvigne in si z roko potegne preko čela. — Vedno sem tako žalostno, kadar mislim na to ubogo dekle, četudi nas prav nič ne briga in o njej prav ničesar ne vemo; toda bila je tako lepa in dobra.
Sedem na divan in po vsakdanjih vprašai-\jih in vsestran-sken) pogovoru konečno prinese slike, ki so bile skrbno zavite v svilnat papir. Vzamem eno sliko. S težavo s e ijti zadušila vzklik osupnenja, — to je vendar bil poročnik pl. Wolf, ki je tukaj stopil nasproti na sliki, tako poln življenja, kot sem ga zadnjikrat videla — ponosen, plemenit obraz, fino oblikovana in s temnimi brkami obrobljena usta; okoli usten se je zibal prisrčen nasmeh.	'
Njegovega ognjevitega, duhovitega pogleda fotograf sicer ni mogel posneti; sploh je bila slika dasi dobro izdelana, nepopolna, kajti slika ni mogla pokazati njegovega zanimivega, plemenitega, naravnega obraza. -->• Bil je tedaj "ljubček" Marije Winterjeve. Kar najbolj sem bila radovedna, \ia vidim sliko one, ki je znala pridobiti si njegovo srce. In ko sem jo videla, sem ga razumela. Tako čudovito lepega obraza še nisem videla. Pravi angelski obraz s finimi, plemenitimi potezami, kot jih je le težko videti v taki čistosti, poleg tega dvoje oči s presenetljivim izrazom, usta očarljive ljubkosti — usta, ki so bila vstvarjena samo za po-Ijubovanje. — Dolgo sem gledala to sliko; ha katere zadnji strani je bilo napisano; V prijateljski spomin. Iz hvaležnosti poklanjata Marija Winter p pl. Wolf.
Molče sem konečno položila sliki na stran, toda tako, da sem jih še vedno mogla gledati. Moja slabost je, da rada gledam lepe obraze, lepe ljudi in videla sem marsikatero zanimivo in privlačno osebnost, toda še nikdar nobene ženske, ki bi v sebi združevala toliko ljubkosti kot to dekle. Kako očarljiva je morala biti v resnici, ako je že njena slika napravila na mene tako globok utis.
—	Da, -f- je stokala stara ženska, — da, kdo bi si mislil, tako mlada kri, pa sta oba že mrtva.
Končno je prišlo tako daleč, da mi je pričela pripovedovati povest. Njen mož ji je pomagal, ako se ji je v pripovedovanju utrgala nit, ali pa če je zašla predaleč. Tako sem izvedela vse. Pazno sem poslušala in sem si vse dobro zapomnila. Vstanem in se jima zahvalim. Pri slovesu pravim staremu Bergerju;
—	Gotovo bi mi mogli še mnogo več povedati. —
—	Da, — pravi, — mnogo, ako bi hotel govoriti. O, kaj je »življenje!
—	Pozno je, že dragi Berger; moram hitro iti« Toda bom zopet prišla. In tedaj mi morate povedati tudi o drugih grobih. — Še enkrat; prav lepa hvala! Pozdravljeni! — Obema podam roko in odidem.
Kar sem slišala, me je zelo zanimalo in to tembolj, ker sem poznala poročnika Wolfa, Ko je živel še moj mož, je bil pri nas zelo priljubljeni gost, ljubezniv hišni prijatelj in sem ga zelo spoštovala, ker je bil kot zla^ te čistega in vzvišenega značaja. Tedaj sem spoznala njegov značaj — resen in nadarjen; toda, če je ušel čez mejo svojega razpoloženja, je bil nad vse ljubezniv. Pri pogrebu mojega malega Alfreda sem ga zadnjikrat videla. Nato sem za dolgo časa
zapustila svoje rodno mesto, ker mi tam ni bilo več mogoče prestati. Morala sem imeti razvedrita, izpremembe, ako nisem hotela biti duševno uničena. Nekako po preteku enega leta sem sprejela na Isolla bella naznanilo o njegovi zaroki z neko gospodično Ulrih. Čestitala sem mu; tedaj mene to ni zanimalo, njegova zaroka se mi je zdela brezpomembna, četudi sem se čudila, ker mu je bila gospodična Ulrih, kot se še natančno spominjam^ brezpomembna. Saj proti meni se je v tem smislu jnnogokrat izrazil. Toda naklonjenost in nenaklonjenost se lahko izpreminjajo in kdo ve, kaj ga je privedlo do tega koraka — mogoče je bil mnogo dolžan — in ona je bila zelo bo
gata.
Nato sem se vrnila. Nekoč me obišče; ni še dolgo.tega. Na sebi je imel nekaj razdvojenega, česar prej pri njem nisem nikdar opazila. Toda sedem let je dolga doba in se marsikaj izpre-meni. Po poroki je bil nekaj let v vojašnici v M., tako mi je povedal, nato je bil zopet prestavljen tu-sem in je upal, da bo kmalu postal major. Njegov otrok mu je bil tudi vzet. O svoji soprogi ni govoril. IzprašeVa-la sem ga o safno najbolj potrebnih zadevah o njej, ker sem takoj opazila, da ni bilo vse v pj-avem redu.
Pozneje sem slišala, da je živel v zelo nesrečnem zakonu in nekaj tednov po njegovem obisku pri meni se je dogodil oni dogodek, ki je razburil celi svet — samomor pl. Wolfa — ki ga je baje izvršil v hipni blaznosti.
Nocoj tedaj pričnem sestavljati to, kar sem slišala od onih dveh starih ljudi, kakor tudi to, kar mi je šepietala stara lipa, in ti bom, draga* prijateljica, vse to posvetila v obliki povesti v upanju, da tega ne boš sprejela neprijazno. Saj je samo pripro-sta, vsakdanja povest, ki se v življenju mnogokrat dogodi. Mogoče mi je ta povest zato tem bolj zanimiva, ker sem poznala poročnika pl. Wolfa. Upam pa, do boš tudi ti s svojim mehkim srcem ^čutila sočutje do obeh!
Pl. Wolf je bil izmed vseh častnikov v Z. najbolj priljubljen. Njegova nikdar utrudljiva marljivost, njegovo nenavadno znanje, njegova sposobnost v službi in uljudnost, ki jo je ka:-zal v občevanju, vse to ga je napravilo splošno priljubljenega. Pri tem pa je bil V resnici ganljivo skromen; za družabno
življenje mu ni bilo prav nič mar, čemur pa se vsled, svoje službe ni mogel vedno odtegniti. Njegove želje so šle dalje, kot pa da bi bil samo junak pri zabavah. Neumorno je delal in hrepenel za kaj višjim, ne da bi zapadel častihlepnosti.
Njegova želja je bila, v svojem poklicu, katerega se je držal z dušo in telesom, doseči kaj velikega. Najrajši je občeval v hiši štabnega zdravnika dr. Sonca, ki si ga je izbral za prijatelja. Tam se je v resnici počutil kot doma, tako je vsaj vedno govoril,
Žal, da mu ta "doma" ni bil dolgo naklonjen. Dr. Šonc je namreč vsled prehlada naglo umrl. Wolf je bil lep mož in je na vse, ki so ga poznali, zlasti pa na ženske, vplival s svojo zunanjostjo skoro čarobno. Njegova glava z malo kodrastimi lasmi je bila kot *sklesana, poteze njegovega obraza so bile, kakoršne bi si želel kipar za svoj kip in so kazale veliko res-nobo, Kadar pa se je smejal, tedaj se je zdelo, kot bi "se razlil po njem solnčni ^j in ravno to je bilo na njem najprikupljivej-še. Najlepše na njem pa so bile njegove velike, temne oči s čudovito mirnim pogledom, ki je segel človeku v notranjost.
Kdor je kdaj opazil ta pogled, ga ni nikdar pozabil.
Za svoja leta je bil mladi častnik nenavadno resen, vsled česar je izgledal starejši, kot pa je bil v resnici. Toda razmere v domači hiši so iz živega, brezskrbnega mladeniča napravile zrelega mladeniča. Njegov oče, ki je bil že malo nad petdeset, se je po smrti svoje žene še enkrat poročil.
(Dalje prihodnjič)
^ blag spomin
pete obletnice smrti drage
Mah oglasi
Violine, banjo, saksofone
klarinete, harmonike, itd., po najnižjih cenah. Še vedno plačamo najvišjo ceno za rabljene harmonike, klavirje in druge godbene inštrumente.
Hoedl's Music House
7412 St. Clair Ave. HE 0139
Za delavce
mamice.
Frances Rupnik
V blag spomin
ob peti obletnici smrti dragega soproga in očeta
ANTON SERSEN
ki je umrl dne 20. julija 1940
Minulo je že pet let odkar zapustil si ta svet in tja odšel, kjer ni nadlog, predragi oče in soprog.
Oh, grenko je spoznahje to, mi tega se zavedamo, da smrt je kruta, brez srca kar vzame, več nazaj ne da.
Žalujoči ostali:
MOLLY SERSEN, soproga TONY in FRANK, sinova HELEN, hčerka
Cleveland, O. 20. julija 1943.
AMERICAN HEPPES
by WOODY COWAN

B
OATSWAIN ALBERTO GALZA, Baltimore, Md., well deserves his Merchant Marine Distinguished Service Medal. When the*SS Delisle was first torpedoed, he rescued the wounded third mate. In the second torpedoing, the Master of the ship was pinned down by. a cargo boom. Galza cut him free and lowered him to a rak just before the ship sank. War Bond* bought and held will provide ships and gear for the Merchant Marine.
U. S. Treasury Dttartmmt

KUPITE IN PRIHRANITE PRI
Northeast Sales & Service
Roper, Grand, Norge—plinske peči. Kombinacijski grelci na premog, plin in na olje. Oddajte vaše naročilo za ledenico in pralni stroj sedaj!
Northeast Sales & Service JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185 St.
Odprto do 8. zvečer
Za delavcjt
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE,
ŽENSKE ZA HIŠNE služabnice
ZA POSLOPJA V DOWNTOWN
ZA VES DAN ALI DELNI ČAS	I
Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40,d-
Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglasit«' Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 90'
od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah
The Ohio Bell Telephone C«
Mali oglasi
ki je svoje mile oči zatisnila dne 20. julija 1940
Umrla si nam zlata mama, vedno ljubeča in skrbna, in v črni zemlji pokopana nisi ne ostala sama.
Spomin na Tvoje dobro srce še vedno živi med nami Tvoj duh nas vodi na poti, dokler se ne združimo s Teboj I
Žalujoči ostali:
SINOVL HČERE, ZETJE, SINAHE IN VNUKI
Cleveland, O. 20. julija 1945
ALI SLABO SLIŠITE?
Pridite k nam in poskusite arezplačno novi Zenith Radio nic pripomoček za sluh. Na ti soče oseb si ga je že nabavilo in zdaj ne morejo biti brez njega.
GET YOUR HEARING AID
■
Mali oglasi
PIVO V ZABOJIH
VEČ VRST
EMERY'S BAR
961 Addison Rd.
Išče
se
garažo na E. 63 ali E. 64 cesti Naslov naj se pusti v uradu tega lista.
Nanovo barvano
hišo za eno družino, 8 sob^ se proda za samo $4,000. Parna gor kota in v izvrstnemu kraju. Po žurite se ker za to ceno bo hitro prodana. Pokličite GL 3514.
Delo na farmi
Išče se delavca, da bi delal na farmi. Dobra plača in dobra hra na. Pokličite, pišite ali se osebno zglasite pri
Jos. Kovač
Stevens Blvd., Willoughby. O. Tel.: Willoughby 771M
Dajte vaš fomez sčistit sedaj. Boljša postrežba in boljše delo. For-nez in dimnik sčiščen po "va-cuumu."
$4 do $6
National Heating Co
Postrežba širom mesta FAirmount 6516
ZA CEMENTNA DELA
kot pločnike in driveways pokličite JOHN ZUPANČIČ 18220 Marcella Rd. KE. 499
8ac^ Me
mMORETHARBiFOlKl
V	^ it	J
..................I ' "
Oglašajte v Enakopravnost
Samec
išče stanovanje s 3 ali 4 sobami, med E. 40 St.. in E. 70 St., od Superior do Hamilton Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov pri George Kovačič, Barber Shop, 6312 St. Clair Ave.
Za delavci
_^
ip^40
f COMPLETE
Mod«l k-2-k
I
SOUND SYSTEM INDOOB OB OCTDOOB
Posebni popust za društva
B. J. Radio Service
1363 E. 45 St. — HEnd. 302S
Proda se
hišo s 6 sobami, za eno dru-žinp. Cena $4500. Poizve se na 800 London Rd.
Acetylene Welde'l"
ceriificirani Drill Press operai"^ Grinders Sanders Spray barvar Izurjen "Sheel # delavec [
Boyer Aircraft!
3415 Lakeside
UČITE SE : i,
Jeklarskega ^ I
Mandel Drug
Lodi Mandel
PH. O., PH. O.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland. Ohio Lekarna odprta; Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
V Collinwoodu
Hiša za 2 družini; 4—4 sobe, 4 zidane garaže. Cena $6,500.
Blizu E. 185 St., bungalow s 4 sobami, 2 garaži. Cena $6,000.
Moderna hiša s 6 sobami. Cena $8,500.
Za eno družino, 8 sob, velika lota. Cena $9,000.
3 stanovanja, 1 trgovina v zidanem poslopju. 4 garaže. Dober dohodek. Cena $12,500.
Blizu Graphite Bronze. Za 2 družini, 5—5 sob, 2 garaži. Cena $11,500. Spodnje stanovanje se izprazne.
JOHN KNIFIC
740 EAST 185th ST.
nasproti Muskoka Ave. IV. 7540	KE. 0288
Dobra kupčija
Hiša naprodaj na 74. cesti; za 2 družini 6—6 sob, 2 forneza, 2 Ijaraži, velika lota.
Hiša na 71. cesti —5—5 sob, fornez, garaža, velika lota.
Hiša 6 sob, fornez, garaža. Hiša na Grovewood Ave., 5 sob, preproge, fornez, garaža.
1021 E. 185 St., 6 sob, fomez, ijaraža, velika lota.
Na Calcutta Ave., 4—5 sob, fornez, garaža, velika lota.
Imam na razpolago mnogo hiš za eno ali dve družini.
Za informacije pokličite
GEORGE KASUNIČ
7510 Lockyear Ave.
HE 8056
BEFORE
YOU BORROW TO BUY A HOME
GET OUR LOW RATES AND HELPFUL TERMS

Priporočilo hišnim gospodarjem!
Sedaj je čas, da si
pobarvate vaše hiše
Mi vam naredirno prvovrstno delo po zmernih cenah. Se pri poročamo.
VICTOR KOVAČIČ
1253 Norwood Rd. EN 2549
Plača od ure Dobri učitelji
Ohio Iron Wort'
DANICA'S CAFE
Vogal E. 169 St. in Grovewood Ave
Danica in Joe Hrvatin
Priporočamo se za obisk. 'Fina pijača in prijetna družba.
EDINA slovenska unijska brivnica v tej okolici LOUIS LIPANJE, lastnik LOUIS OKIČKL pomočnik se priporočava Kadar vam čas dopušča, obiščite nas.
761 EAST 185th ST.
OHIJSKA VINA
Prodajamo na debelo in drobno
Nottingham Winery
17721 Waterloo Rd.
PrijateFs Lekarna
ST. CLAIR AVE. VOGAL E. 68 ST.
PRESCRIPTION SPECIALISTS ENdicott 4212 Zastonl pripeljemo na dom
KADAR vaša električna ledenica potrebuje popravila, pokličite
Franks Refrigeration
15523 SARANAC RD. Tel. GLenville 4627
Avtna zavarovalnina
za 5 aU 10 tisoč dolarjev "Liability" za samo $20.
Nova državna postava zahteva, da Ima vsak voznik avtomobila zavarovalnino na avtu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na
BOHALJEVICH BROS. CO. 6424 St. Clair Ave.
PRALNE STROJE
VSAKOVRSTNE, POPRAVLJAMO
VACUUM ČISTILCE
' in vse druge hišne predmete
SHORE APPLIANCES
685 EAST 185 STREET IV. 1782 — KE. 0448
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
ti; t£
I
4300 PERKINS

/P( Pl
Tovarniški # ®
PRESS MACHINE OPER^P' GALVANIZ# ^
Delavci za tovarniška de'' Si
I
Dobra plača od ^ Oi overtime
I
JSLSteelBatf«
8806 Crane Al
En blok južno od j sta ___v!'let
Išče se p jeklarske dcfto
Plača od
Ohio Iron
4300 PERKINS ^J
_^ F
IŠČE
IZURJErJJ'lJ^I Boring Mill
"Vc
pri A,
RELIANCE
Nujno del''^u.
Nočni šift, ove^'vaig^
Produkcijski
bonus |e.
Reliance Engineeriii^hi%'^
Ivanhoe 1091 Ivanhofl
^ ti
.^ce
Marine di^^og, 1190 E. 152
---^ivSi
Malt oA'
___^esj
Dobra
Išče se kuharic"! Tr magala tudi pri
Qobi]
lu in za baro.
Zglasite se pri MRS.
na 660 E. FOUR POINTS ali pa pokličite
l5%i
esi
k