Ubij« wk mM) h j pi »ziiikov Issued daily JlolUday». LETO—YEAR XXm. OSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOT,^ Mornarična konferenca reducirana na 3 delegacije Anglija, Amerika in Japonska sklepajo pakt mod seboj. Francija in Italija Spnščeni. Francoski delegatje odšli domov ' . . London, 21. marca.—Danes se je razširila vest» da je Francija odpoklicala svoje delegate z mornarične konference. Delegatje odidejo domov nocoj in se ne vrnejo več. Briand, vodju francoske delegacije, je odšel včeraj. Druga vest se glasi, da nekateri voditelji angleške delavska stranke in ministri pritiskajo na MacDonalda, naj zaključi konferenco in nafenani svetu iia-sko in pove zakaj. Delegacije Anglije, Ameriko in Japonske se Se posvetujejo in skušajo skleniti nekak redukcijski pakt med seboj. Italijani so popolnoma pasivni. MacDonald je napel zadnje sile, da obdrži vsaj Američane in Japonce ali same Američane, če ne bo drugače, v Londonu toliko časa, da bi sklenili pakt, ki bi bil tako širok, da bi se mogoče pozneje Francija in Italija pridružili. Ostali angleški delavski voditelji pa pravijo, da je pakt med tremi ali dvema pomorskima silama potrata časa, ker ameriški senat ne bo hotel pristati na tako pogodbo. Zadnje upanje na sporazum vseh petih sil je padlo v vodo v sredo, ko je Mussolini obvestil svoje delegate, da je vsaka nameravana francoska ali angleška demarša v Rimu brez po- a*. »ags^i,?» pariteto s Francijo. Na ta odgovor je Briand rekel, da je vsako nadaljnje govorjenje o zmanjšanju francoske mornarice brez pomena. Hriandova zadnja beseda je bila, da Francija reducira svojo mornarico na 600,000 ton, če Italija opusti svojo zahtevo za pariteto. Brezposelne«! ne vzne-mirja uredniki r vi' ... m » m Omamila ga je pasem o proepe-riti, ki jo poj« administracija St. Paul, Minn. — (F. P.) — Urednik meščanskega dnevnika "Pioneer Press" je mnenja, da par milijonov brezposelnih delavcev v Ameriki ne pomeni nič Jabega. V uvodnem članku razpravlja o situaciji in govori "ptimistično o izjavah, katere podala javnosti delavski tajnik Davis in predsednik Hoover in v katerih trdita, da se vračajo normalni časi in prosperi-t« ta vzlic dejstvu, da zanesljive številke govore o petih milijonih brezposelnih delavcev. tTrednik pravi v svojem članku. da se ni vredno razburjati radi Atevila brezposelnih, ki nI ' i< večje kot v prejšnjih letih.' Dalje trdi, da je v Ameriki veli-1,1 ljudi, ki sploh ne marajo de* I ti, akoprav imajo priliko za to. Ta urednik se bo morda v do-«¡«•dnem času premislil. V St i aulu je sedaj v teku akcija za /.družitev treh mestnih dnevni-kov. Prav lahko se zgodi, da urednik izgubi službo in bo mo-> nl v .«topiti v armado brezpo Inih delavcev. Takrat bo lahko čital avoj optimistični članek in morda se bo tudi on razburil nad »ytuacijo. I'lin napeljejo iz Tezasa v Chl cago Oiicafo_V četrtek so člka *kl listi poročali o projektu, ki " izvrši to leto. Položili bodo 1200 nitij dolgo linijo cevi it A barilla, Texas, do Chicaga za * I «H Javo naturnega plina, ki " »*,do rabile tukajšnje tovar-bc. Vlada posffMM privita« delodajalce Odvzela je priliko starejšim delavcem, ki so doslej lahko vstopili v vladno službo Washington, D. C. — (F. P.) — Organizirani vladni uslužbenci protestirajo proti odloku zvezne uposlevalne komisije, ki je direktno naperjen proti starim delavcem. Izgovor komisije je sličen onim, katere navajajo privatni delodajalci, to je, da ima vsak podjetnik pravico določati starostno mejo za delavce, ki jih sprejme v svojo službo. Odlok komisije je v nasprotju z izjavami, katere je večkrat povdarjal tajnik delavskega de-partmenta Daviš in drugi vladni funkcionarji, v katerih so obsojali postopanje privatnih delodajalcev, ki odslovljajo stare delavce iz svojih delavnic. Nova odredba, ki je stopila v veljavo s prvim marcem, določa, da morajo biti vsi prosilci za vladne službe najmanj petnajst let v službi, predno so upravičeni do podpore iz pokojninskega sklada. Poštna uprava ne bo sprejela nobenega prosilca, kadar prekorači starost 35 let. Iz-učeni mehaniki ne bodo dobili dela v vladnih ladjedelnicah, a-ko so stari nad 45 let Poprej jc bila navada, da so mehaniki, ki so bili sdslovljen! pri privatnih podjetjih radi starosti, ime- onemogočeno. STAVKA KROJACEV V KANADI V teku so pogajanja za poravnanje nesoglasij Montreal, Kanada. — (F. P.) — Dva tisoč krojaških delavcev je zastavkalo, da tako izvo< Ju jejo priznanje unije in odpra vo nesanltarnih delavnic. Delodajalci, ki so začetkoma odklanjali pogajanja, so sedaj vstopili v zvezo s krojaško unl jo in med njimi in voditelji stavke se vrše konference, ki imajo namen izravnati neso glasja. Ko je bila napovedana stav ka, Je prišel v Montreal J. Schlesinger, predsednik International Ladies Garment Work era unije, da stopi v pogajanja s kompanijaml, ki pa niso hotele ničesar slišati o tem. Delodajalci so pristali v pogajanja Šele po tem, ko so videli, da so krojači dobro pripravljeni n* boj in da bodo vztrajali pri svojih zahtevah. Stavko krojačev vodita Al Eaton in 8. Senderovitz, uradnika krajevne postojanke med-narodne unije. Bankir izbran za provisoričnega predsednika na Haitiju Port-AuJPrince, , Haiti, 21. marca.—Eugene Roy, bogati bartkir in podjetnik, je bil včeraj izbran začasnim predsednikom haitake republike na zboru ljudskih delegatov. Bilo je 86 delegatov in »4 glasov je bilo oddanih ?a Roya, ena je pa bila prazna. Eoy prevzame upravo dežele 16. maja, ko poteč« služba sedanjega predsednika Borna. Prihodnjo jesen se vrše volitve članov zbornice, ki potem izvolijo etalnega predsednika, cijo, kakršna Je. TrockiJ v kritičnem ataaj« Carigrad, 21. marca.—Troeki-Jeva družina je bila včeraj seto alarmirana, ko se je pljučni bolezni Leona Troekija pridružil še napad titne hibe- _ . Chicago, III., sobota, 22. marca (March 22), 1930. Mailing at »»«dal tet* of poaUf* provUM fer is —rtiom llUn^TTotTT^iv, •«thvriMd ob Jun* 14, llltT mttm Januar? M, tli«, at Um paat*Maa Am « Ciliii ot Mar* «, UT*. Subscription ffl.00 Urtdalški la «pravniški proitorlf NŠ7 3. LttvmdaU Ays. Off to« of Publication: MŠT South Lswndal« Am Ttltahono, Rockwall 4004 STEV.—NUMBER 69 Jagoslovsn hodil peš 2000 milj iz Rusije domov Belgrad, 21. marca.—Ivan Varga, bivši avstrijski vojak v avetovni vojni, ki je prebil petnajst let v Rusiji kot ne* izmenjan vojni ujetnik, je te dni prišel domov v Ado. Varga je vso, 2000 milj dolgo pot is Rusije v Jugoslavije prehodil peš in brez vsakega potnega llata ali kakega znaka identifikacije. Is Rusije je enostavno ušel. Referendum o pro■ hibiciji Neoficielno glasovanje, ki' ga vodi MUterary Digest," poka-salo, da Američani rebelirajo trije proti enemu proti prohi-biciji New York.—Tedenska revija "The Literary Digest" je uvedla slamnato glasovanje o prohlbl-ciji. Dvajset milijonov volilcev po vseh Združenih državah je dobilo glasovnice in do 20. marca je glasovalo in vrnilo glasovnice 708,936 volilcev. Rezultat tega glasovanja je doslej sledeči: Za odpravo 18. amendmenta In Volsteadovega zakona je bilo oddanih 237,886 glasov; za modifikacijo Volsteadovega zakona, da se legalizirajo lahka vina in piva, 224,141 glasov; za prohi-bicljo, da ostane, kakršna je, pa 191,909 glasov. Večina za odpravo ali modifikacijo je torej 632,026 ali približno trije proti enemu. Doslej objavljeni glasovi so prišli iz tridesetih držav, med katerimi je tudi Kolumbijski djatrik^ J$jer je glavno mesto Washington. Kansas"je edina država med vsemi, ki se je odslej z večino izrekla za prohibi-cljo. __ A Obipaa poleta] brezposelnih v New. Vorfai Rešilna armada ustanovila po-nebne kuhinje za brezposelne delavce __ ' New Yt>rk. — (F. P.) — Brez-poselnout je za 60% višja v tem itffcftu kot je bila pred enim letom. • Tako govori poročilo, ki ga jo podala v javnost Rešilna armada. Uradniki te organizacije so preobloženi s prošnjami za pomoč in za preskrbo dela brezposelnim delavcem. Pred njenim hotelom Bowery se zbira vsako Jutro na tisoče reveže v, katerim armada deli Juho in drugo hrano. Prisiljena Jc bila ustanoviti posebne kuhinje za brezposelni delavce. V njenih prenočiščih leže siromaki kar oblečeni na tleh, ker ni dovolj postelj za vse, ki prosijo str«**, DrugI, katerih j" na tisoče in ne morajo dobiti prostora v prenočiščih, tavajo po mestnih ulicah vse noči ali pa iščejo zatočišče na železni-ških postajah. Kom pan i Jaka unija propadla Montreal, Kanada. — Pred-nednik bratovščine železniških uslužbencev Robert Tallon poroča, da je organizacija izdala čsrter železničarjem, kateri so uposleni na Vermont Central železnici, ki je prišla po dolgih pogajanjih v roke upravi Kanadske nafodne železnice. Kom-panijska unija, ki jo Je vzdrževala Vermont Central železnica, Je propadla. Gksienáa paralice ee razširja; trije unrtt v Okie Cincinnati. O.—Tri oaebe ao umrle in 123 je bolnih v Clneln-neti ju na čvdni paralizi, ki Je prišla valed uživanja pijače "Jamaica ginger." Louisville. Ky.—Cea 300 o-aeb v Kentuckys je obolelo na paralizi, ki jo povzroča "Jamaica ging*." ______ . , nowmmovaH low ubijajo ha daljavo Odkritje kratkih valov, ki lahko ozdravijo aH pijejo človeka Philadetpfeia, Ps.—Nidaljnje informacije glade novih kratkih radiovalov, ki jih je odkril K. L. Mannlng, Inženir General E-lectric kompanije, so bile objavljene v četrtek, Manning je dejal pred klubom inženirjev v Philadelphijl aledeče: "Zgradili smo vakuumno tube ali cevi, ki oddajajo radiova-love tako kratke dolžine, da ljudje, ki stoje v bližini prejemnika dobe vročico. Temperatura krvi naraate. To pomeni, da lahko produelramo timetno vročico, ki jo^ahko kontroliramo v me-j ah, katefe sami določimo. Po mnenju zdravnlfov je naturna vročica obramba telesa proti bakterijam; vroftjna krvi ubije bacile. Ako je to domnevanje korektno, tedaj bodo radiovalovi te vrste neprecenljive vrednosti za zdravljenja ljudi. Na drugi atranl pa lahko prinesejo tudi smrt človeku. Valovi lahko povzročijo tako vitpko temperaturo v človeku, da umre." STAVKA VOINIKOV BO KMALU KONČANA Župan prevzel vldg« posredovalca med vosnikl In družbo Pittaburgh, Pa. — (F. P.) — Voditelji stavke voznikov taksi-Jev so s# ledinll!, da modificirajo svoja prvotne zahteve, da se tako poravnajo "nesoglasja, W so bila glavni vzrok štrajku, ki traja ža deveti teden. Sedaj zahtevajo ta voznike 37% pro-vizije in priznanje * krajevne u-nije, ki ne bo pridružena Ameriški delavski federaciji. Uradniki Parmalae Transportation Ca so opustili svoje arogantno stališče napram zahtevi voznikov, da družba prizna u-nljo. Zupan Kline je bil izbran, da predloži zahteve stavkarjev kompanlji; in pridobil je tudi mestno časopisje, da se je postavilo na stran stavkarjev. DomokratJ* MeNrejo Norman Thomas razgalil poeto* panje tamanltakega dvorca New York. — (F. P.) — Ka-ko ae deli pravica na mestnih sodiščih, je razvidno iz izjave, katero je podal Javnosti Norman Thomas, predsednik soc. stranke. Thomas je navedel do kaze, da tamanitski dvorec kontrolira veleporoto in sodnike, ki so prisiljeni pokoriti se direkcijam demokratskih voditeljev, ako hočejo ostati v službi. Ta-manitaki dvorec je politična sila v New Yorku in noben sodnik, ki bi se upiral odlokom demokratske strank<\ ne mor»» biti !z-voljen, ako se zameri politlka-šem. "Te metode," je dejal Tho-mas, "ao del političnega sistema in mailne, ki kontrolira mmtnn upravo. Iz te situacije ni rešitve, dokler je ljudstvo preleno, da bi as dvignilo proti korumpi-ranl mašlnl in ustanovilo svojo lmtfno politično stranko, ki fct odpravila to zlo in ga nadomestila s pravično uredbo." T enak s %olilaa pravica v (Jueberu Quebec, Kanada. — Quebeška legislature je porazila predlogo, da bi imele žrnftke volilno pravico v provinci, s 44 proti 24 glasovom. # V vaek drugih provincah imajo ženski splošno volilno pravico, v Queberu pa le tedaj, kadai so narodne volitve. Odgovor ruskih ateistov papežu Moskva, 21. marca.—Najnovejša številka "Beabošaš- organizaetje, ima risbo rta-akaga papeža, ki aedi na tro-nu in okrog njega je celo morje mučenih žrtev svete Inkvizicije, spodaj je pa aledeče besedilo: MTvoje okrvavljene roke so prekratke, da bi dosegle sovjetske delavce, In prešibke, da M jih zadavile." Gandhueva romar-eka pot Indijska "revolucionarna" procesija je bredla skoai reko Bombaj, Indija, 21, marca.— Mahatma Gandhi In njefovlh 78 prostovoljoev, ki romajo paš k morju v avojl kampanji oivll« ne nepokorščine proti Angliji, jo danes dospelo v Jambusar. Včeraj ae je procesija ustavila pri reki Mahi. Gandhl je dobil majhen čoln, v katerem so pre» veslali reko, toda ostala mnošl* ca je bredla po trt milje široki plitvi reki in srečno pribredla na drugi breg. Ko se je Oandhi s svojimi romarji ustavil v Karellju, je skli-cal shod kmetov In jim dal sledeča navodila: "Kadar prfde k vam davkar, ne dajte mu vode piti. Ne dajte mu ničesar ln ne govorite t nJim. Bojkotirajte vsakega, ki je v vladni službi. Ako vas aretirajo, pojdite pobožno v Ječo; če vas napadejo s orožjem ali palicami, trpite z veseljem ln ča vas bodo ustrelili, umrlte mirno".... stovkokasl V bitki je bilo štirinajst oseb ranjenih. — Stavka sogavi* čar Jev fte ne bo kmalu kasčaaa Phlladelphla. Pa. — (r. P.) — Skupina stavkokazoV, kateri Je načeloval Peter Marpone, Je pričela streljati na stavkarje, ki so se zbrali pred njegovo hišo. Pri tem Je bilo štirinajst stav-karjev ranjenih; morali so Jih odpeljati v bolnišnico, kjer so dobili prvo zdravniško pomoč. Toden prej Je bil ubit Carl Mackley, 22-letnI atavkar, In dva njegova tovariša sta bila ranjena. Napetost radi stavke pri Aberlp Hosiery Co. je na-rastla do vrhunca ln bati ee Je novih spopadov med stavkarjl in stavkokazi. Marpone in njegovi tovariši so pričeli streljati, ko so opszill skupino stavkarjev pred stanovanjem. Poklicana J« bila po llcijs, ki Je aretirala Marpons in njegove pristaše ter Jih odpeljala v zapor. Na sodnljskl obravnavi so stavkarji protestirali proti odloku sodnika Devltta, ki je izdal ostro sodniško prepoved proti piketiranju in obenem dovolil stavkokazom nošnjo orožja, "s ko vidijo, da Je njihovo Življenje v nevarnosti." Aberle kompanije note niče Kar slišati o pogajanjih « vodi' telji stavke In odločno vztraja na stališču, da ne bo priznala unije. Nogavičarsk* sttfvkarja podpirajo v boju vas delavske unije v Philadelphijl. Priprave za politično bitko v Pennsylvania llrezposelnost v ITHIUil»H)l Philsdelphls, Ps. — To mi» sto ne pozna tako velika br*zpo-selnoetl kot Je nastala v zadnjih šestih meeeclh še Več lat. William !¿Micka, profesor na državni univerzi, Je v evojem govoru pred šla ni lokalne postojanke Lige za industrij «V o demokracijo dejal, da je v mostu in okolici več kot 17MM i»-laveev brez dela. ftvojo trditev Je beziral na podatkih« katere je dobil od dobrodelnih organizacij In uradnikov delavskih o-nij v Philadelphijl. Delavstvo ne bo moglo izbirati med kandidati, ker ao vsi pristaši velebusinesss Washington, D. C. — (F. P.) — James J, Davis, tajnik zveznega delavskega departments pod Hardingovo, Coolidgevo in Hoovgrjevo administracijo, ki so se izkazale očitno protidelav < ske, je spravil organizirane de lavce v zadrego, ko je nazna nil, da' bo kandidiral proti Grundyju pri prihodnjih primarnih volltvalh. Grundy j a, ki jo načelnik Pennaylvanske asociacije , tovarnarjev, podpirajo lltfelion, governer Fisher in se nator Read. Vsi ti so znani na* sprotniki organiziranega delavstva lp zastopniki skupine industrijskih plutokratov. Davlsa podpirata politični boas Vsp la Phlladelphlje in Atterbury, preda. Pennsjrlvanske Železnica» ki vodi večletno bitko proti šalesnlški organizaciji. Vare in Atterbury aU politični sili v državi in Davis Jima Je prišel a svoj p kandidaturo ravno prav v boju proti Mellonu, da se tako onadva polastita kontrole republlkanaka stranke v državi, ki Je sedaj v zakupu zakladnilkega tajnika. Davi» je sprva iskal politične opore pri Mellsnu ln Plnchotu, bivšemu governer Ju države Paitnsyl* vanlje, toda kar nI doaegal uspeha, katerega Je pričakoval, se je poanaja »obrnil na Vgraja ln Atterburjrja. Pinchot Je naananll, da bo kandidiral za govemerja. Državni zakoni na določalo vsota, katero lahko governerski kandidat porabi v volilni kampanji« Plnehot ja milijonar in bo imšl za razpolago mnogo denarja za svojo kampanjo. Mellon se Ja izjavil, da bo podpiral Lewisa v kampanji za govemerja, Atterbury pa pe je izrekel za Browna. Organizirano delavstvo bo najbrž podpiralo Pin-chota, ki Je pokazal še precej naklonjenosti napram delavskim zahtevam, ko Je bil governer. Davis do sedaj še nI podal nobene iajave, da bo resigning! kot načelnl|f svetnega delavskega departments. Na organizirano delavstvo bo skušal vplivati, da je kot član Ameriške delavske federacije vedno gledal ta koristi unijskih delavcev. Organltlrano delavstvo bo nsjbrž podpiralo Daviaa, ker bo imelo priliko izbirati med d verne zlema in se bo rajši izreklo zs sedanjfga delavskega tajnika kot aa Grundyja, ki Je očiten nasprotnik delavstva in odpri zagovornik industrijskih mo-tfotcev, Naj se stvari zasučejo v katerokoli amer, gotovo Je, da bo politična bitka zanimiva. POUK GLA8BE ODPRA VLJKN ZA O-TBOKK DELAVCEV fcrfakl diktator je Izjavil, da nI- ma peak nobene vrednosti zs delavske otroke Moaeaaen, Ps. — (F, P.) — V tem prodmeetju Pitteburgha, katerega kontrolira Jeklarski trust, Ja bil pouk glasbe v javnih šolah odpravljen na priporočilo Šolskega eksperta, ki Je sveto-vsl prosvetnemu odboru, naj odslovi učitelje glasbe, ker ae ne izplača ščiti otroke, ki Itak po-zneje postanejo mezdni sužnji, glasbene uqptnoetl. Pritlek je prišel od American Hteel k Wire Co., je Uo pred kratkim aploh nI plačevala nika-kih davkov, da Je prosvetni odbor odelovil 26 glasbenih učiteljev. V znak protesta je nadzornik Javnih šol podal reeignacljo, ker se nI etri nje! t akcijo. Ta šolekl dlstrlkt se odlikuje od vs4b drugih tudi v tem, da n« plačuje mezde učiteljicam v slučaju boletnl. Keeafa bo zaprla vrata imigrantom Akcijo vlade podpirajo delavske organizacije Ottawa, Kanada. — Kanadska vlsda bo uvedla atroge določbe a ozirom na imigracijo in ne bo dopuatila, da bi se kdo naseli) v dešelo brez izrecnega dovoljenja. Nekatere Imigra-cijske določbe potačejo to leto in avtoritete so m Še izrekle, da ne bodo več obnovljene. Stališče vlade, ki ga Je tavtela v vprašanju imlgraclje, je v popolnem soglasju s smernicami, katere zagovarja organltlrano delavstvo v Kanadi. Vlada namerava a avojo odredbo odpraviti natadovoUnoat v delavskih krogih, ki trdijo, da ja neovirano naaeljevanje v Kanado v veliki meri krivo sedanji situaciji brezposelnosti. Domini jonska vlada bo dovoljevala naseljevsnjs le v tiste province, katere m bodo krasile, da potrebujejo delovnih moči. Provinoe bodo tame določevala, kakšne tipa naaaljaneav hočejo. Nove imlgraeijske odredba na veljajo ta Anglijo, kajti kanadska vlada bo ša nadalje povspešavaia gibanja, da se čim več mladih angleških fantov^n* seli na farme v Kanadi. Vlada bo skrbela, da ta ne bodo v dešelo vtihotapili netašelja. nI elementi. V slučajih depor-taelje bo domlnljontka vlada ptavstl* vse stroška, ki to v m. ti #>4pko akcije« * Lewie el til puM idili pilil Predsednik brez orasnlsacije I-ma nadalje $11,000 letno; vsa stare pleše oetsle, MKoavenei-jsH je tskljsšsns IndianapoNa, Indr—I^ewisova "rudarska konvencija" ja bila zs kij učena v četrttfc t večer bre« kakih posebnih oaremonij. Prihodnja konvencija te vrši spet v Indianspollsu enkrat leU 1982 — Če bo kaj zbor<*alcev. Zadnji dan zborovanja so potratni z raznimi raaolueijaml, med katerimi Je bila tudi reeo-lucija za tnižanja plač ekteku-tivnlm odbornikom. Za tnlžanje predsednikove plsče $12,000 Je bilo več resoluciji sna Je pred-lagala, da te predsednikova letna plača reducira na $4600 In predlog najmanjša redukcije Je bil ta $11,600. Lew I sov I deldgslje pa niso hoteli nič slišati o tnižanju. Vse plače so ostale pri starem. O-krog AO delegatov Je glaaovalo za znižanje plač. Pradeednlk Lewie bo torej še nadalje vlekel $12,000 na leto—dokler bo kaj članov, ki bodo plačevali prispevke In dokler bodo l*ewlsu na ratpolsgo drugi finančni viri. Mar Don sido va vlada zmagala v zbornici I/oridon, 21. marca. Torij*ka skuplns Je hotela včeraj ponovno razmesariti premogovno pred» logo delavske vlade ln bila Je dvakrat jioraiens. Pri prvem glaaovanju v zbornici Je imela vlada 4ft glasov večine in pri drugem 47. Mberalci ao se vzdržali glasovanja. Dvesto tlaoč dolarjev v pomoč brezposelnim Phlladelphis, Ps. — Mestni svet je ns svoji seji določil vsoto $2,000 v pomoč družinam brezponelnlh delavcev, Iniciativo ze od|>oniošno akcijo je spro žila Philadelphla Family asociacija. ki Je predložila mestnemu avetu dokaze o bedi V delavskih družinah, ki Jo Je povtročlla in dsstriji>ka depree^a. PROSVETA THE BÍUGHTE*«** c l ajilo im lastnima slotsks« MAMOME POUK»«. MS JKDkUTI . Or». «f M* pmk^kU hr »*■ . i^vtlt üfu'l ha« m fctrt mal ■* - -Vr t« i*— « ^N - ^ S«Urrl»ti»» r.U.1 far lW MM turrit* MMfttibi W M I»' I"« C«M A4»»nUInr «t" m m «•*»)•» «m Ml ter NmU« m »te, h«' ** • I» BOH V ET A I4ÍT-m im»üi u»«4»w a»«-. c member Of the fswoumbd ■I ' ■ ■ ' Glasovi iz naselbin u »rim* • SM») Ina. PmmvH* te fa » «i IM M <*t*»i. ritt Z razumom—ne • petimi Listi poročajo, d» «o komunisti v Nemčiji, CehoslovakiJi in drugod zadnjo sredo izvršili napade na cerkve in vernike, ki eo na koman-do duhovščine in papeža molili k Bogu, da bi pomagal vernikom v Rusiji in kaznoval bolj-lovilce. BiH »o pretepi v cerkvah. VI Pragi •o komunisti razbili katoliški ihod a smrdečimi bombami. Bili «o spopadi itd. Smešno in obenem žalostno je to razbur-janje komunstov radi tega, če rimski papež, protestantnki škofje in judovski rabincikli-Jejo Boga na intervencijo v Rusiji. Papež je pozival ves "krščanski svet" na križarsko vojno proti boljševikom ia do danes ae ai odavaJa niti ena vlada. Ne javno. Angleška delavska vlada je celo prepovedala duhovščini v armadi in mornarici, da ne sme metati Rusije v svoje oficielne obrede. Najbrž ni izključeno, da bi «w ne skuhal napad na Rusijo pod pretvezo religij«; nekateri diktatorji, ki danes vladajo, so dovolj neumni, da «e verjamejo, da bi pre-tveza vere vlekla. Bila pa bi gola pretveza. Ako pride do napada na sovjete, poj de za interese, ki «o mednarodnemu kapitalizmu bolj pri srcu. Za golo vero ne bo nikdar več nol»e-ne vojne na svetu. Odzvala se je le duhovščina treh verelz-povedanj in samo ta rohni z nekaterimi lajlki vred. In če duhovščina rohni, je najmanj častno za komuniste, da tudi oni rohne. Sovjetska Rusija je zelo rui slabem, če jI more nkoditi papeževo harangiranje. Papeževa mata Ae ne podere sovjetov, aUi jih ne pode rej o molitve vsega sveta. Dokler je ofenziva samo pri tem, nI nobene nevarnosti. Komunisti bi morali vedeti, da je cerkev pridobila vse, kar je imela in kar te ima, le z močjo orožja, politike in bogastva — z golo molitvijo In drugimi ceremonijami ni pridobila nič. Dolga stoletja je cerkev pobijala razne "krive fere" in nevero s silo in kaj je dosegla? Ali ni danes več nevere na svetu kot je bilo kdaj v zgodovini človeštva? 1* ros veta ne odobrava fizičnih napadov na cerkve in vernike niti na odobrava ekaekucij. Kakor v boju. s kapitalizmom tako je tudi v boju s cerkvijo razum ali izobraaba najučinkovitejše orožje. Zmaga v znamenju razuma sli izobrazbe prihaja korakoma, morda prepo-. časi za gotov« vročeglavce, prihaja pa sigurno kakor je prišlo dvajseto stoletje. Zmaga s silo orožja lahko pride Čes noč in gre čez noč, ko odpove orožje — zmaga razuma pa ostane. Ves resnični napredek na svetu je prišel z znanjem in izobrazbo. Vesti iz Rusije o zapiranju cerkva se lepo slišijo — obenem pa manjkajo vesti, da sovjeti zs vsako zaprto cerkev odpro novo šolo prave vzgoje. Ako ne bo dovolj dobrih šol, ne bo kampanja "bezbožnikov" nič pomagala — in rimski ps|H«ž bo Ishko farbal nevedne mase, da jtMzmolil zmago za rusko cerkev. Sovjeti bi Mje naredili, čo hi naj prvo ustvarili v deželi dober in in trden aparat šolske vzgoji* in modeme izobrazi*, strogo ločene «hI vsakega misticizma, za mlado generacijo, staro generacijo pa bi pustili, naj veruje kar hoče, Ce hoče. Prvi pogoj zmag«* je pridobitev mlade generacije z absolutnim monopolom vse šolske in kulturne vzgoje. Cerkev bi mora Mi biji strogo ločena od šole, kulture, dobrodelnosti in sploh od vsega javnega življenja. Ruski kmet mora dobiti znanje, ki gs prepriča, du mu cerkev le trsti <*as in «nergijo. Ko *am »|Hizna. da mu Je cerkev nepotrebna — kskor je ze spoznalo milijone drugih ljudi in med temi tudi na tisoče Slovencev — tedaj se tudi ssm loči od cerkve in vsaka nasilnost bo ne |H»t nebna. Začeti je treba pri ljudeh, ne pri rerkvi. To je edina pot. Ciksškl filmski eenaor bi moral dobiti medaljo. Imel je pred aeboj film "Muther Nature", ki pokazujc razne prizore iz življenja živalstva stopnjema od smel«* po-) pisano kričeči Uia Jesernick, Postori j i, Ttokaas, Zapušča žalujočo soprogo m rs. |tose Je-1 sernick, sinove iiT hčeta?. Prijatelji smo bili še iz Nemčije. Draga prijatelja, dokončala I sta pot življenja ln odšla od nas| vse prerano, ali zakon narave se ne da omiliti. Človek je kakor deševna kaplja ha listu. Ve-1 ter zapiha in jo otrese . . * Želimo vama miren počitek, žalujočim družinam in sorodnikom] naše iskreno soiplje! Franceti Šinkovec. gledal it za svoj žep in zavlače- z*to aem se spravil nad obliko, val tožbe. BUgoviča je poznal še nad Izraze, da bi ¿itatdji Blagovičem, ki jo zapusti kmalu po zaroki, ker ga dolžnost njegove službe kliče na morje. Vrne se šele čez pet mesecev. Med m časom pa se naseli pri Mila-novieevih mlad advokat, ki je "Et cum špiritu tuo pol litra . . Clevdand, 0.—G. Trunk jam-l ra, da se v svojem komentarju njegovega tri kolone dolgega članka z gornjim naslovom ni-j sem dotaknil bistva, tam več sa-mo — oblike, katero tudi on a»m na more baš pohvaliti Pravi* | da mu na vsebino njegovega) dolgoveznega jadfcovanja nisem mogel atvarpo ugovarjati* izza mladih let in ga sovražil. Med njegovo odsotnostjo se mu je posrečilo pridobiti ljubezen Zlate, kar pa znata tako dobro akrivati, d* o aferi ne izve nihče drugi kot njena sestra Darinka, ki pa se tudi ne izda. Radi tlga prične oboževati varanega kapitana in se pri tem zaljubi v njega, kar je plačala s smrtjo. Ga. Milanovič ne sluti ničesar, le težko čaka povratka BlagoviČa, da bi potem obhajali poroko. Ko se on vrne, ga je Zlata znala ša naprej varati, dokler je ne zaloti v intimni družbi z Blagovičem. Nastanejo burni prizori. Na pozorišču se prikaže zdravnik, s katerim se je Zlata poročila, kar ji prinese smrt. Nastopa tudi gostilničar Vrečar, ki bi se rad poročil z gospo Milanovič, katera ga pa uspešno odbija. : Niko Milkovič, advokatov prijatelj. ae zaljubi v Darinko, katera ga pa ne mara. Ponudi pa mu roko gdč. Palmira, Zlatina in Darinkina prijateljica, katere se on tudi oklene. Vse gre na skriž, velika zmešnjava in konfuzija. S petjem nastopa v igri tudi več mornarjev, ki zabavajo goate in natakarice. Četrto dejanje bo spremljal tudi orkester v presledkih. Vabljeni ste, da se udeležite igre, katere tukaj ni mogoče opisati. Vršila se bo, da ponovim, v Delavskem domu na $outh Artillery ave. dne 20. a-prila.—-Igrovod je. Klic na "Morje" Detroit, Mich.—Cele tri me-seoa pred novim letom so časopisi pisali, kako se bo vse izboljšalo po novem letu. No, sedaj smo že v marcu, pa se ne vidi nobene razlike. Na tisoče ljudi hodi vsaki dan od tovarne do tovarne in čeprav gospodje zaposlijo dnevno po par ljudi, nI s tem nič pomagano. Položaj je te celo slabši, ker če tri ljudi zaposlijo, jih pot odšlo-vijo. To tudi ni vse, kar počenjajo z ljudmi. Pred leti je bila navada. da je bila na vratih tovarne obešena tabla s napisom "No help wanted," ako niso delavcev potrebovali. Sedaj so pa ti napisi zalo redki, ker ako delavci vidijo tak napis, enostavno ne gredo vpra&at za delo. Človek bi rajil sedel doma. ako bi te vnaprej vedel sa tovarHe. pri katerih je nemogoče delo doblfl. Vzrok, da nimajo napisov, je mogoče v tem. ker bi trpele cestne železnice, ker bi ne bilo na njih toliko prometa. In v De-tmitu. kjer Je sedaj okrog sto tisoč delavcev brsa dela, so tovarne selo raztresene po mestu ln ljudje se dnevna pehajo po u-ličnih Železnicah pri iskanju dala. Obljubo vali so nam vse mo- petjum v treh dejanjih, kater« « čakamo le tretji 1 hi vprltoril pevski *bor "Vil-; n»esec Pa naj bo o tem dovolj. ,,liar" na odru SDD v nedeljo zve- Društev imamo v detroltakl Čer dne 6 aprila. naselbini veliko, ki preeej napre- V drugem dejanju j# nadvse dujejo kulturno in politično. Prikt mtčni prizor, ko «e Nsce vrne rajamo igre in koncerta i lepim k žalostni materi. Raiwn KaJfet uspehom. Teh smo imeli v tej tolaži taUiatno mater s pernico aeaoni le več v Delavskem «loti nekdanjih dneh; zatrjuje ji, da ma na ArUllery ave. l>ne 20. a-bude v na i krajšem času naučil (Mila priredi Slov. del. i tob. klub najdenega i temna najfinejših t Koaenove dramo "Morje." Igra mamr. Višek humorja dcsefts je štlrldejanka. nadvse lepa. vse- Smrtna koaa Breeay Hlfc Kanaaa. — Ne morem se premagati, da ne bi z globokim sočutjem v srcu objavila žalostno vest, da je neizprosni zakon narave iztrgal mojo večletno znanko-in prijateljico, soprogo ter mater devetih otrok, m rs. Josie Vene, ro-jgno Mlakar, po štiriletni mučni bolezni dne 28. februarja 1080 na njenem domu v naselbini McCormick, pri Valu, Kan-saa. V naročje materij zemlji smo njeno truplo položili k zadnjemu počitku dne 3. marca na Mt. Carmel pokopališču v Fron-tenacu, Kana., ob številni navzočnosti njenih znancev in prijateljev ter okrasili njen grob s krasnim cvetjem. Žalosten ln v srce segajoč prizor je bil pogled na ne poaebno zdravega soproga in devetero otrok, ki eo stali ob grobu, katerih naj-mlajša hšerka je stara Me se-dem let. Pokojna Joslo je bila doma iz tare Bučka, Dolenjsko, v Ameriki je bila približno 23 let, ves Čas v omenjani naselbini, kjer si je pridobila mnogo prijateljev, kateri so vsak po svoji moči pomagali, vse skozi njeno dolgo bolezen njej in njeni družini in Jim s tem lajšali mnogn gorja, ta kar jim je bila Iz srca hvaležna. Pokojna zapušča žalujočega soproga, Antona Veneta, štiri sinove in pet hčera. Bila je hči proletarsklh staršev In kot taka prišla v to novo domovino še v nežni mladosti. Trnje va živi jen ska pot. telesno trpljenje In duševna naporno«! je teža, pod katero je premagana padla sredi svoje tlrtjenjske poti, stara 46 let Ko je pokojna m rs. Vene le-žela na mrtvaškem odru, izvem aopet drugo žalostno nov lan, katera me je nad vsa pretrsala. tem bolj, ker le domača žalost svete) od same ogorčenosti nad tako obliko pozabili na vse drugo. Pa se dobri gospod-—moti, O neolikanem (bezniikem) izražanju g. Trunk* V omenjenem jeznem izbruhu z gornjim naslovom sem že zapisal svoje mnenje (v Proaveti od 16. januarja). zdaj P» dotaknimo še blatva njegovega, oblikovno —milo rečeno—precej robatega članka "Et cum itd." Omenjeni člgnak (izbruh) je namenjen v glasnem nehvalet-nežem, predvsem študentom, ki so nekoč žrli (Trunkov izraz) farovško in samostansko župo ■ker so bili pač reveži brez sredstev, pozneje, ko te Župe nfto več potrebovali, pa "so se v javnosti kar vrgli na avoje prej-tnje juharje, frančiškane, ka-pucine in farje sploh ... in bi radi na žlici požrli vsakega iar ja, kakor bi bili prej radi poirli cel škaf farške župe." Ne bom rekel, da ni takih ne-hvaležnežev, o katerih piM Trunk, saj se najdejo tudi taktni možje, ki so nekoč, ko jim je krulilo po želodcih, jedli župo in kruh svobodomiselnega dobrotnika, danes pa se kot besni zaganjajo proti svobodomisle-cem, katere bi najrajše v žlici vode utopili, niti ne bom rekel, da je to lepo. O, ne. Grdo je to, grda je taka nehvaležnost, vaa-ga obsojanja vredna. Ampak, predno gremo dalje, moramo u-gotoviti, kdo so ti nehvaležneži, ki zaslužijo tako hudo grajo? Recimo, da gre sin ubožnih, a vernih kmečkih staršev v mesto študirat. Ker sta starša reveža, ga težko in slabo podpirata. Fant je večkrat lačen kot sit. Pa zve, da je v meatu kapucinski samostan, kjer revni študentje lahko dobijo — reeimo opoldne — skromno kosilce: malo juhe in košček kruha. Kaj stori? Tja gre, da se prepriča, če je to res in potem naravno postane stalen gost pri samo-etanski mizi za uboge. Ker je sin bogaboječih stanšev, torej tudi sam veren in pobožen, se želi oddolžiti svojim dobrotnikom s tem, da jim — recimo — ministrira pri maAi. Vse to je popolnoma mogoče v danih razmerah. Pa minejo leta. Fant je srečno končal študije, prišel do boljšega kruha — in tudi do spoznanja, da ni vse tako kakor ga je učil katehet v šoli in pozneje morda tudi kapucini. Kaj stori? Zeleč tudi drugim odpreti oči, se vrže v boj proti dog-matičnim načelom tiste cerkve, katere služabniki so bili njegovi dobrotniki, ki so po njegovem mnenju škodljiva, ker drže ljudstva v temi nevede in prašno-verja. Ali ga raditega moramo imenovati nehvaletneiem ter ga kot takega grajati? Nikakor ne, dokler je on samo načelen nasprotnik cerkve ter se kot tak bori proti poneumnjevanju ljudstva od strani late, svojih dobrotnikov osebno pa ne napada. (Kon«e prihodnji*.) Tone Tuberkuloza dece Redkejla kakor-pri odraslih je otroška je. tika ledvic. Ledtrtce so dvojne: na desni in ii no.. Velikoarčen soprog "Odpovem'ae moji ženi prvič tato, ker jo ljubim in drugič, ker sem se tako obvezal S temi besedami je Abe Holzman presenetil čikaškega sodnika Sabatha, ko ga je prosil, naj ga loči od njegove žene Helene. H»lo je zadnje poglavje prečudne atorije. Helena je mlada Poljakinja, ki je hoM* pred štirimi leti priti v Ameriko pa ni mer»; ker naeeljnfftka kvote njene detele je vedno is dolgo časa naprej izčrpana. Holzman je P<**-tH svoj rojstni kraj na P«U»kem in Helena je proaila, če bi mogla na kak način Iti z njim v Ameriko. Holzman ji je ugodil s tem. jo je poročil in jo vael a seboj kot svojo žen* toda obljubil JI je, da se loči od nje. koprideu v Ameriko, tako da bo svobodna. Med p<** ven jem se je pa zaljubil v ;»jo in kasneje jr skušal na vae načine pridobiti jo. da aatane njegova žena. Vse zaman. Ona ga ni mar»1' niti poljuba mu nI dala. Kmaln po prihodu Chleago se je pa zaljubila v dmgeg». ««kar je zahtevala, da Holzman Izpolai obljubo » ' Sodnik je dovolil krfitev, namignil pa da je Helena preverila neeeljnišk vsled tega je lakko vsak čaa deportirana na Pol jebe. SOROTA. 22. MARCA. LJUDSKI GLAS fFrancooka predavanja v LJubljani Ljubljana. 28. feb. 1980. V Ljubljani imamo francoski institut, ki ima namen širiti zanimanje za francoski jezik. Tedensko prireja predavanja. L>o-»edaj je bilo že par zelo intere-aantnih ter poučnih predavanj. Znana sotrudnica pariških mesečnikov "Illustration" in "Revue des deux Mondes" gospa Celarie, je te dni predavala o otokih Cipru in Rodu. Zanimivo predavanje o dveh pravzaprav malo znanih otokih bližnjega Sredozemskega morja je bilo zelo dobro posečeno. Kakor se vidi, si bo elegantna francoščina tudi v Ljubljani nabrala lepo število prijateljev. Tatvine in vlomi — srednjega ( stila se m noie Vedno več je čuti o vlomih v privatna stanovanja, o raznih tatvinah in podobno. Toda zelo značilno je, da vlomilci in tatovi jemljejo in kradejo večinoma po manj premožnih hišah in lc manjše vrednote. Tudi vsaka stvar jim pride prav. To je znak, da je splošna beda vzrok, du se je pojavilo toliko ljudi, ki ponajveč v sili jemljejo na ne-postaven način tuje predmete. Kradejo pa razni uzmoviči povsod, na vlaku, na cesti, v stanovanju, v kleteh, v podstrešjih . Med vožnjo od Celja do Ljubljane bo 26. februarja o-kradli Marijo Pogačnikovo iz Spodnjega Kaàlja St. 37. S seboj »je imela velik ovoj, v katerem je imela 42 komadov vaz za cvetlice. Bile so iz navadnega porcelana, a okrašena z lepimi cvetličnimi vzorci. Vsega skupaj so bile vaze vredne nad 1,-000 dinarjev. — Kako bo tat vnovčil te vaze, je res zunimi-vo. — Inkasantu Dragotinu> Kaj-zerju so istega dne ukradli izpred poslopja Poštne hranilnico na Aleksandrovi cesti v Ljubljani — kolo. Navzlic zimi, je priilo neznanemu uzmoviču tudi — kolo prav. — V spalno sobo delavcev Srečka Batiča in Su-lje Hidiča v Linhartovi ulici v Ljubljani je vdrl neznan vlomilec. Prebrskal je po vsem stanovanju, pregledal je vse omare in odnesel 2 suknjiča, 2 brivska aparata, 2 para hlač in še nekaj drugih malenkosti v vrednosti 685 dinarjev. — Neznani storilci so vlomili tudi v shrambo stanovanja inženerja Močnika v Apihovi ulici. Odnesli so 10 kg salam, 20 klobas ter nekaj drugih jestvin. Tudi tu je ¿koda precejšna. — Vedno, skoraj povsod: tatvine in vlomi so na dnevnem redu. Jugoslavije Slovenski Narodni Smrtna koma. Na Gradu v Ljubljani je umrl grajski hišnik Jakob Lav tar v starosti 66 let. Uslužben je bil kot grajski hišnik od I. 1017 daljt.-V Htro-Čji vasi pri Ljutomeru je umrl posestnik Jakob Raj h v starosti 56 let.—-Na Jesenicah »Fužinah je preminula Cilka Pongra-tzova, rojena Klinarjeva, hišna posestnica.—V Komendi j« u-mrl star šele 47 let. graščak Gašper ftmid.—V Mariboru je preminula Draginja Trapova, vdova po vladnem tajniku. — V celjaki bolnici je umrl 48 letni zidar Martin Venek k Megojni-ce, občina Griže. — V Ljubljani je umrla v starosti 62 let Josi-pina Simonškova, vdova uradnika sreskega načelstva v Celju. — V bolnici je umrl 60 letni ob-činski revel Franc Pšaker is Braslovč. šolski skrbnik Mondino obiskuje obmejne šole. Mudi se pri pouku in daje učiteljstvu navodila za delovanje v šoli in Izven nje. Fašistična šola mora biti velika sila za vzgojo in oblikovanje nove zavesti nacionalne enotnosti. "Balilov" Je s*daj v Julijski krajini okoli 13.000. Po ukazu ministrstva pa mora biti odslej toliko balilov in malih f-talijank. kolikor Je dečkov in d«*klk* v šoli. Učiteljstvo se mora pobrigati tudi za to, da isgi-nejo slovenska invnu in prlim-ki. Prigovarjati morajo sUršrm. da poitalijančijo svoje priimke in kličejo otroke samo t italijanskimi Imeni. Na konru potolaži Mori«! i no učiteljstvo, d« se mu bo poskrbela za trudapdlno obmejno delo boljša plača. mo4 z upognjenimi hrbti in iu-jevimi rokami potre «emija. da ih, ko je soince najvUje, izbljuva izmučene in utrujene. "Se ni čas, je rekel lord John, ki je bil pripravil puAko za .trel. "Najboljše bo tu mirno ostati in ležati, dokler ne nehajo iskati. Po-tem se lahko poizkusiva priblliatl njih gradi-ttu in z bolnim uspehom izvrMti napad. Se kako urico počakajva in potem — hajdiva Da izrabiva čas, sva odprla ikatlo s konzervo in nemotena pozajtrkovala. Lord Rox-ton ni jedel od jutra ničesar razen malo sadja in se je zdaj lotil met»a kakor sestradan človek. Naposled sva odrinila z žepi napolnjenimi z naboji in s puško v vsaki roki, da poizkusiva oteti najina tovariša. Poprej sva še skrbno zabeležila najino skrivališče «redi grmovja m ugotovila njegovo lego napram .Fortu Challen-gerju za slučaj, da bi ga v sili zopet vedno lahko našla. Pričela sva potem tiho plaziti po grmovju, dokler nisva dospela na rob planote ob našem starem taborišču. Tukaj sva se ustavila in lord John mi je na hitro povedal svoj načrt. "Dokler sva med tem gostim drevjem, so ti prašiči na boljšem kakor midva," je rekel. "Lahko naju vidijo, dočim jih midva ne moreva videti. A na odprtem kraju bo stvar drugačna. Tam lahko hitreje tečeva kakor opice. Zato se morava po možnosti držati odprtega kraja. Ob robu planote raste manj visokih dreves kakor v notranjosti. 8 tem je torej označena smer, kako morava iti. Hajdiva po-malo naprej, dobro pazite in pripravite puško! Pred vsem se ne smete dati ujeti, dokler imate vuaj en naboj — to je moj zadnji nasvet, mladenič moj!" Ko sva dospela na rob planote, sem pogledal navzdol in videl našega dobrega starega črnega Zamboja: sedel je spodaj na kamnu in kadil. Kaj bi vse dal, da bi ga lahko pozdravil in mu povedal, kaj se je z nami zgodilo; a to bi bik) prenevarno, ker bi naju lahko slišali. Gozdovi so morali biti polni opic; zopet in zopet ao je razlegalo njih čudno suho »klepetanje. Zato sva se vsakokrat potuhnila v najbližjem grmovju in tam oatala nepremično, dokler se niso glasovi zopet izgubili. Zato sva le počasi prišla naprej In Je moralo miniti vsaj dve url, preden sem opazil po lord Johnovem opreznem gibanju, da sva že blizu kraja, kamor sva bila namenjena. Pokimal ml je, naj ostanem mirno in ležim, aam pa je splezal naprej. Ko se je minuto pozneje povrnil, mu je drgetal ves obraz od razburjenja. "Naprej!" Je rekel. "Hitro naprej! Bog daj, da ne bi prišla prepozno!" 2ivcl so ml drhteli kakor šiba na vodi, ko sem splezal naprej, se stegnil poleg njega in skozi grmovje pogledal na poljano, ki je ležala pred nama. To je bila slika, na katero ne pozabim nikoli do svojega smrtnega dneva, tako pošastna in nemogoča, da rea ne vem, kako bi jo naj vam predočll, oziroma kako bi naj bil sam v stanu temu verjeti nekoliko let pozneje, če ml bo kdaj sojeno, da bi ae zopet zleknll v naslanjaču v Savage-clubu pa gledal skozi okno neomajno, umazano Temzino nabrežje. Propri čan sem, da bi se ml vse takrat zdelo kakor po-nočna težka mora ali umobolni privid v greznici. Vendar vse hočem popinati, dokler še imam dogodke v svežem spominu in vsekakor bo vedel vsaj en Človek, Vi Je poleg mene ležal v mokri travi, da nisem lagal. Pred nama je ležala velika odprta jasa — merila je več sto yardov širine — pravi zeleni travnik, samo ob robu planote poraste! z ne-visoko praprotjo. Okoli te |>oljane so rastla v polkrogu drevesa In v njih vejevju so bile druga nad drugo pritrjene čudno, z listjem pokrite kolibe. Se najboljše zadenete, če si ml. sllte vranje gnezdiče, kjer je vsako gnezdo kakor hišica. Vrata teh kolib in vse veje na« okrog so bile natlačeno polne opic, ki so se mi zdele po velikosti za samice in mladiče vsega plemena. Tvorile so ozadje slike in z živahnim zanimanjem zasledovale isti prizor, ob katerem sva v začudenju obstrmelji tudi mi dva. Sredi poljane, ob robu planote je. bila zbrana večstotinska množica kosmatih, rdeče-lasih nestvorov, izmed katerih so bili nekateri pravi orjaki, in res me je prevzela groza, ko sem pogledal to družbo. Vsi so se držali svojega reda, ker so stali v vrsti in nobeden ni stopil iz vrste. Pred to črto je stala peščica Indijancev, malih, dobrorejenih rdečkastih ljudi, katerih polt je lesketala v živi solnčni luči kakor polirani bron. Poleg njih je stal tudi visok In* suh beli človek s povešeno glavo in zvezanimi rokami, prava slika obupa in groze. Ni bilo nobenega dvoma — to je bila oglata postava profesorja Summerleeja. Spredaj in tudi okrog te žalostne slike jet-nlške skupine je stalo več opic, ki so ostro pazile, da preprečijo vsak beg. Desno od njih in bolj daleč, tik ob prepadu, sem zagledal še dva tako nenavadni (in pod drugimi okoliščinami bi celo rekel tako smešni) postavi, da sta nase popolnoma pritegnili mojo pozornost. Prva izmed njiju je bil naš tovariš, profeaor Challenger. Qstanki suknje so snu viseli v cunjah po plečih, srajca pa je bila tako raztrgana, da se je mešala dolga brada z gosto črno dlako, s katero so bila poristla njegova mogočna prsa. Klobuka ni bilo več in dolgi, raz-mršeni lasje, ki so mu zrastli na potovanju, so vihrali po vetru. En sam dan je zadostoval torej za to, da bi ga izpremenll iz najuglednejšega zastopnika sodobne kulture v naj gor o-stasnejšega južnoamerlkanskega divjaka. Poleg njega je gosposki stal opičji kralj. Po vsem bi res bil —• kakor je pravil lord John — profesorjev dvojnik, če bi imel samo namesto črnih rdeče lase. Sicer pa je kazal isto čokato poftavo, široka pleča, naprej moleče dolginske roke in košato brado, ki je pokrivala koclna-sta prsa. Občutno razliko med obema j« bilo opaziti samo vrh obrvi, kjer je tvorilo opičje poševno čelo in nizka ploska črepinja ostro nasprotje z evropskim visokim čelom in krasno lobanjo. V vsakem drugem ozlru je bil rea opičji glavar smešno ponesrečeni «profesorjev posnetek. Vse, kar tu na široko popisujem, sem doživel tekom nemnogih sekund. Trenutno sva Imela vse drugačne skrbi, ker se je zoptt na novo pričela žalolgra. Dve opici sta pograbili enega izmed peščice Indijancev in ga odvlekli na rob planote. Glavar je dal z dvignjeno roko znamenje. Prijeli sta potem mota za roke in noge in ga trikrat na vso moč zazibali sem in tja po zraku. Nato sta reveža zalučali visoko v prepad. Spustili sta ga s tako močjo, da je zletel v loku daleč v zrak nad njima, preden je pričel padati. Ko je izginil izpred oči, je planila vsa družba z izjemo stražarjev k robu brezdna in tam delj časa obstala v popolnem molku, na kar je izbruhnilo splošno divje tule-nje v dokaz veselju. Vse je skakalo naokrog, mahalo z dolgimi kocinastimi rokami In navdušeno zmagovalno rjovelo.? Slednjič so se opice vrnile od prepada in se v pričakovanju nove žrtve zopet postavilo v vrsto. Zdaj je padel žreb na Summerleeja. Dva stražarja sta ga pograbila za roke in sirovo porinila naprej. Profesorjevo suho dolgo te-' lo se je zvijalo v rokah mufiteljev, iz objema katerih se je zaman poskušal oprostiti. S svojimi dolgimi okončinami je spominjal na piščanca, ki se upira, ko ga za rep vlečejo iz kur-niku in hočejo zaklati. Challenger se je obrnil na glavarja in pred njim ves zavzet krčevito vil roke. Branil Je tovariša In vroče prosil, naj mu pusti življenje. (Dsljt prihodnji«.) O. Hell: RUDAR Jančar se je zbudil točno, ko je pri sveti Barbari zu|h>I veliki z\on. Ob treh zjutraj. Dolgoletno vstajanje oli eni In isti url je izšolalo njegov organizem. S trudno kretnjo je o»trlje. V glavi mu je šumelo in slabo je počutil. Prižgal Je žvep. lenko in »pustil vode v plinov-IKI svetilko, ki jo s lahnim po. kom vzplamtela. Obleko! *l je delovno hlače, v ne razcapane m obul nogavice. Ko ae je.vsrav» nal. mu zaplava jiogted po gobi. V kotu na postelji je nemirno dihala žena, a poleg nje m« nitki posteljcl' Ivanček. najrfarvjii, in Pranček, njegov ljubljenček Najmanjši pa je ležal t zibelki (»I» vznožju njegove ltoiteljo. Bled, zelenkast Je bil njrgov drobni obrazek, ročice so mirno počival«* na luknjasti odeji, In zopet je nizko aklonil gin- bijalo je v njih kakor s kladivom. Ko j«* zavozljal drug^ čevelj, je naslonil obrai v dlani in sa-niiftal, kajti pred očmi ntu je zamigljalo. Čudni krogi pre-čudnih barv so *e sukali in metali In vezali v neznane alike in ornamente; v hipu pa je vse izginili in ostala je le avetla točka nedoločene barve; zazdelo ae mu je, da taka barva sploh ne obstoja. In ta točka nr. temnovijoliča* Htem dnu je zapltwala; aukala sc je in zvijala in zadobivala nenavadne. |xi*aAtne oblike in izpre-ntinjala barve — zeleno, rtmie-no, modroi nU-če —- poatajala vedno niedlejša in medlcjša in St slednjič apojila z ozadjem. In ozadje, aprva vijoličasto, ji zatemnelo, kron njega je zavladala gluha noč , . . _Kdo ve. za koliko čana? Ko m* je zopet zdramil, j« »M \ v predmete »koti neskončno sito, in oči so r» ščemele, v uše»-sili je šumelo tenko, kakor da bi »koli fino luknjico uhajala para vt« avetiljko za pas in naložil rovnl-co na rame. * Ko je natihoma odpiral vrata, je najmlajši zastokaj v snu. Mehko In obenem čudno tesno mu je postalo pri srcu; približal se je zibelki in ga poljubil na ozko čelo, čisto pod lasmi. Od dtla razpokanl, raskavl prsti so, treaoč ae poltožali mlado, mehko Učeče in zbudili na ustnih rahel nusmrh. Nato je tiho priprl vrata «fboj in stopil na ulico. /a vu in si pričel počasi veiati jer j mena na čevljih. Ve» slab Je. '1 k**1«-š« bil i k) komaj prestani bolezni T« veeno moram na de k» T in kri mu Je ailila v glavo; žile I -i je dejal. I* »eittih »o mu nabrekli tu ta z- Vrgel >r oaac *ukn;o, iatakn*l V s* mehka in mirna je pozna noč. ki vlada zunaj. Na iztoku bledi nebo komaj za apoznanjc. a zvezde blešče a polnim aijem v dišeči jutranji hlad. Ccata olivi. . Rudarji odhajajo na delo; njih plinov ne svetilke prše »-o-jo zelenkasto avetlobo na vac atrani, njih senca, črne in orjaške. ne nealično )K>mikajo in iz-. s"»bi kakor ubijajo v temiK drobno, fino1, Tl4fn ^ 1Bilkim fruem trno |Hmk>pje; raza vrti jena o- kna rrtr v f*ič kakor svetle oči ropa rake živali. Iz viaokega dimnika suklja dtito. rdeče ožarjen, in ac po kačji upenja v nebo. j Vhod v rudnik. In \Ht neskončno proceaijo Tudi Jančar je z njimi. Nikdar ga pot od doma do vzpe-njače ni tako utrudila, daai jo e premeril že stokrat, tisočkrat. Vstopi akozi visoka vrata v ogromno vežo, kjer mrgoli ljudi, njemu enakih. V ozadju brne stroji; plašen, cvileč zvok ¿signalnega zvončka reže y uho enako kriku novorojenčka in trga živce. Glasne gruče rudarjev se gne-tejo okrog navpičnega rova, ka-cor bi ne mogli pričakati, da ih dve neutrudni dvigali z vrtoglavo naglico ne spuptita v drob zemlje. • . S težki rti koraki pristopi >aznik. "O, Jančar, prišel si že. Kako je, se kaj bolje počuti*?" "No, sem že dober sedaj. Za silo, za silo!" "Danes pojdi v dvanajsto polje rov št. 3, proti sv. Florija-nu, saj veš? 2e trikrat se nam je podsulo v njem. Nekaj novih, podpornih tramov moraš postaviti. Vse je že trhlo, vse se podira. Prihodnje dni pa bomo znova pričeli kopati." "Dobro, dobro, saj vem." "Veš kaj? Pa vzemi še enega moža s seboj! Glej Kosirni-ka, ravno prihaja. Pa mu reci!" Paznik je stopil v dvigalo. Ker morata s Kosirnikom čakati, da prideta na vrsto, sedeta na klop ob peči za centralno kurjavo. Jan&rju pri tem glava omah ne kakor mrtva. Čuti, da danes z njim ni vse v redi;, a na delo vendar mora. Drugače se mu zamuda pri plači upošteva. Mora na delo! In čuti, da je bolan, da so njegovi živci utrujeni, njegove mišice ohlapne, udje brez moči. Glavq nasloni vznak na mrzlo železo, z rokama se upre ob klop. Povrnila sč mu je neka utrujena brezbrižnost, kakršno je čutil ves čas svoje bolezni, zato leno sklopi oči. In zopet prične divji ples blaznih, vrvečih figur, a vse se izgubi nekam v daljo. Tam daleč se vse strne v težak svinčen obok, v obok vse okrog njega. To je velikanska, votla svinčena krogla, središče te krogle .je on majhen, brez moči. In stene krogle se zožujejo, sprva polagoma, potem vedno hitreje, hitreje, hitreje — z blazno hitrostjo. In vedno bliže prihajajo, mrzle svinčene stene, prete, da ga zmečkajo, majhnega in reynega, a svojo ogromnostjo. Meter Še, je stena od njega oddaljena, pol metra, Četrt, centimeter,'in še drvi z vrtoglavo naglico, in on v sredini blazen pričakuje svojega konca, a konca nI; le težki, sivi svinec okrog njega . .. "Jančar, kako si bled! Saj si še bolan, tfisi za delo, pojdi, povedal bom nadpazniku." "Ni treba, sosed, ni trebs. Saj to preide v trenutku. Danes me je že v drugo tako prijelo, saj to ni nič P • "Jančar, pojdi, kesal se boš. Saj ne veš, kaj se ti lahko zgodi. Zate je postelja, ne pa kramp in lopat*." "Ah, pusti me vraga! Tudi, čo bi hotel oditi, saj ne smem. Saj razumoš, ne smem, pa tudi nočem." Stopita v dvigalo. Kolesje zabuči, žek zne vrvi popuste, vedro prične polagoma padati. Sedaj gresta mimo prvega nadstropja. Za kratek hip medel blesk luči. hipni sunek zraka, da ugasne Jančarjeva svetilka in zaplapola Kosirnikova. In vae drvi dalje. Jančar si misli: "Glej. kako drvimo navzdol mimo prvega, drugega, tretjega polja! Kje amo sedaj ? Med tretjim in četrtim! Koliko jib Je še do dna? Devet! Kaj devetf Ne devet, tiaoč jih je. nikdar, nikdar ni konca, vaaki dan drvimo, drvimo v pekel. Spomnil ae Je tudi svoje «ene, njenega nemirnega sna, Fran-čka. Ivančka in najmlajšega \ zibelki — kako se je smehljal, u-l>o4ec! Poatane mu mehko pri srcu. K mala ae bodo zbudili, in žena. uboga. Jim bo potolažila glad s''ko*čkom aubega kruha. In potem bodo nestrpno priča- kovali njega, očeta, da se povrne z dela. Da se povrne z dela? Tedaj ga nekaj spreleti, nekaj čudnega, neznanega. Kaj se godi z njim. Cemu vse te misli? Čemu ta čuden, tuj občutek tesnobe v prsih? Zagleda se v plamen Kosirni-kpve luči in se ne spomni, da bi prižgal svojo. Plamen giblje nemirno, se zvija, cvili, on pa ga opazuje s tako pozornostjo, kakor da bi ga videl prvič v življenju. Drvijo mimo šestega polja. Glej, sedaj vidi samo plamen, zelen, nemiren, in nič drugega. Čisto natančno razločuje notra nje, temno jedro od zunanjega, svetlega plašča. Jedro je vijoličasto, plašč je bel — ne, jedro je zeleno, plašč je rdeč; glej, je (|ro izginja plamen se širi, iz-preminja barvo, vedno temnejši postaja in ogromnejši, ga ovija, šumeč s tenkim, cvilečim glasom ga objame vsega. On je v temi. Sedmo polje. Ne vidi liiči, lc temno okrog sebe. In pod njim se ta tema raztrga, pokaže se brezdno, zevajoče,, na dnu skala, siva, mirna in mrzla. In on pada — ravno nad skalo — in pada in pada in pada.. Kosirnik si misli; "Človek reven, bolan, pa vseeno gre na delo. Kako je bled, kako čudno mu iskri pogled!" Nato glasno: "Jančar, tebi je slabo, vidim! Domov boš moral!". Ko to izgovori, Jančar ogiah ne. Kosirnik je prepozen. J Glava, uboga, prezgodaj osi vela, pade Črez rob dvigala, roke zakrilijo po zraku--- železo je trje od kosti, kamen trji od črepinje---—_ Na dnu rudnika sprejmejo raskave, žuljave roke mrtvo truplo. 'Zakaj pa nočeš iti več z Markom skupaj veslal?" Zaradi njegovih štrlečih u-šes. Kadai» imava nasprotni veter, ne prideva nikantor." NA PRODAJ ALI 'V NAJEM se odda grocerijsko trgovino in poslopje po zmerni ceni. Upra-ujte za pojasnila na: 2632 So. St. Louis A ve., Chicago, 111. PRODA SE ?et-sobna lesena hiša, kopalnica n postrešje vrejeno. Oglasite se pri lastniku: na 2841 S. Kolin Ave., Chicago. (Adv.) V ZAMENO AU NA PRODAJ Imamo večje število prostorov "Soft drink" s prodajo mehkih pijač v Manitowoc in Sheboygan Counties, cena je od $4,500 do $37,000. Se za menja za poslopja v Sheboyganu ali za male farme v Sheboygan okraju. Za pojasnila oglasite se pri: G rasne—Trimberger Loan Co, 1420 Kentucky Avpnue, Sheboygan, Wis. Naznanilo Sporočiti želim vsem Sloven. cem in Hrvatom, da ker jaz ne morem