248. številka.
Ljubljana« nedeljo 30. oktobra.
XIV. IHo, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
fzhaja vsak dan, izTzcmši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejcman za a v s tr o-o £ er s k e dežele /.a celo leto 16 gfc, za pol leta S rI., za ćetrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja »a dom za celo leto 18 tfld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za en meneč 1 tfid. lo kr. Za poillJanja ni dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina •znaša. — Za gospod« nčitel j.- na ljudskih soliih in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 jjld. 50 kr., pn pošti prejeman za <Vtrt let* B goUL — Za OVOftnll« so pliičujo od četiristopue petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluaanov«j hiši „gledaliSka stolbau. Oprav ni štvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiHkarni" v Kolmanovej hiši
V LJubljani, 27. oktobra.
—.r.— Vstop narodnih poslancev v deželni zbor kranjski se še vedno diskutira. Tista otročja kritika o političnem tem činu, katera je segala v nelogičnej temoti tako daleč, da se je dokazovalo, da so naši poslanci s svojim vstopom pohujšali in v smrtne grehe zapleli narod slovenski, ta otročja kritika je ponehala, ker take nereBnosti niti pri najnajivnejšem občinstvu prodreti ne morejo.
Pričel se je pa boj na drugej strani, in sicer zopet na prav čuden način. Pred vsem poudarjajo se tiste turbulentne scene, katere bo se izvršile mej poslušalstvom v sejah letošnjega deželnega zbora in nekako indirektno se očita narodnim poslancem, da so ravno oni prouzročili s svojim vstopom te nerede, s katerimi se je oskrunila Čast visoke zbornice. Potem ko je galerija prejela svojo kazen, potem pa pridejo zopet naši poslanci na vrsto, in ponavlja se sto in stokrat vprašanje: Kaj da so s svojim vstopom v letošnji zbor vender dosegli? Mi sicer nijsmo zahajali v zbornico, in tudi stenografičnih zapisnikov nijmamo pred seboj — govore ti očitavci — ali vendar vprašamo, kaj so s svojim vstopom dosegli? Uže to vprašanje je nepotrebno. Kdor nij hodil niti v seje, in kdor nij čital stenografičnih zapisnikov, ta naj si pred vsem naroČi te zapisnike in prečita naj jih, in potem še le naj premišljuje, ali so naši poslanci s svojim vstopom kaj dosegli, ali ne? Prav nelogično pa je, če se Btavljenemu vprašanju pristavlja tudi indirektni odgovor in če se nekako neposredno trdi, da kranjski poslanci s svojim delovanjem v letošnjem zboru ničesar dosegli nijso. Kdor kaj jednacega trdi, moral je ali zahajati v seje ali prebirati atenografične zapisnike. Sicer govori o stvari, katera mu je čisto neznana!
Mi smo o razdraženosti poslušalstva na galerijah uže govorili! Navdušenje poslušalstva presezalo je pripušceno mero samo tedaj, ko se je deželnemu predsedniku napravil,, demonstracija. To demonstracijo pa so provocirali Nemci z neparlamentarnim! svojimi insulti. Ali take burne intervencije od strani poslušalstva nahajejo se v vsakem parlamentu: časih izvirajoče iz pohlepa po javnih škandalih, časih pa tudi iz tistega zdravega ljudskega prepričanja, ki je povod pregovoru : vox populi, vox dei ! To zadnje je tudi v našej zbornici pro-uzročevalo tisto ognjevito navdušenje, ki ga sedaj očitajo narodnim poslancem, katerega pa mora vsak rodoljub ne glede na parlamentarne forme, če uže ne odobravati, pa vsaj polovično opravičevati.
Ali so naši poslanci kaj dosegli V Politični delavci primerjati se ne dajo sejaču mi polji. Le ta, če je v spomladi vsej'il seme, dobro ve, da bode v jeseni imel njivo polno klasja. Ali seme političnega delovanja sili počasi v klasje, in treba je let in let, da se z objektivnostjo presoditi da, je li ta ali oni s svojim političnim dolovanjem kaj dosegel.
Koliko da so naši poslanci s svo j i m v s t o po m v d ež el ni letošnji zbor dosegli, o tem sedaj nikar še ne sodimo. Naš pogled še nij jasen, in naš duh ne dosti objektiven. Počakajte torej, da se situvacija očisti in potem oglasite se zopet. Do tedaj pa se informirajte tudi iz stenogra fi čn i h protokolov.
Naš princip je, da se Nemcu v političnem boji po Slovenskem ne privošči niti jednoga trenutka mirnega počitka, da se mu nikjer ne prepusti prostor, kjer bi si brez upora postavil svoje šatore; z jedno besedo, da se pred temi
Nemci nikdar ne vrže puška v žito, in da se politično napadajo povsod, kjer se le napasti morejo.
Uže s tem, da so se nali poslanci dan za dnevom borili ter pobijali naših Nemcev politično aroganeo, zaslužili so, da se jim izreče narodna zahvala.
Konečno moramo še naglašati, da se jo v letošnjem zborovanji tudi sklepalo zaradi deželne svečanosti, in da se je v ta namen volila deputacija, ki se bode v imenu dežele podala na najvišji dvor. In v takoj deputaciji naj bi bili zastopani samo Nemci, ki jih je v deželi nekaj čez trideset tisoč! Za take stvari imajo vladarji silno nežne čutnice in sklepalo bi se bilo, da se v Kranjske j samo Nemci vesele dežele združenja z Avstrijo, in da Slovenci v nelojalnoj brez-taktnosti niti na carski dvor nijso hoteli priti, da bi visokemu vladarju izrazili svojo radost nad historičnim činom, ki so je i/vršil pred 600 leti. V istini, mi smo tako »milostni, da UŽ6 zavoljo same iste deputacije opravičujemo svojih poslancev vstop v letošnji de/elni zbor! Upamo pa, da bode kmalu tudi občno mnenje luc/. vsake izjeme ravno istega prepričanja, občno mnenje, ki je navadno izraz tega, kar ilc/ -li koristi in hasne. Odgovor na vprašanje: Kaj so n»lši poslanci s svojim vstopom dosegli V pa je težaven, tako težaven, da bi mi tudi t .'da j ničesa odgovoriti ne vedeli, ko bi se nas vprašalo: Kaj da so naši poslanci dosegli v prvih letih tega zbora, tedaj, ko sta v zbornico zahajala še dr. Janez vitez Lileivveis in in K. KlunV
Učiteljem slovenščine!
Slovenski narod bije neprestani boj za svojo ekzisteneo in boljšo bodočnost. Prvi njV-
Faust.
(Spisal Ivan Turgenjev, preložil M. Malovrh.)
Entbchren solist du, solist entbehren.
Faust, I. Thoil.
Sestn pismo.
(Isti istemu.) (Dalje.)
12. avgusta 1850.
Včeraj menili smo bo o nekaj čudnem: govorili smo o duhovih. Vera veruje v duhove, ter trdi, da ima dokaze, da se morejo ti „prikazati". Tudi Prijmkov, ki je mej nama dolg čas prodajal, pokimal je z glavo, kakor bi hotel Veri pritrditi.
Jaz sem jo nekoliko dražil za to, a kmalu uvidel, da se o tem ne razgovarja rada.
Navel sem govor na vpliv fantazije v nas,
ter pripovedoval, kako sem v svoje j mladosti muogo sanjal o sreo (kakor to obično stvore I vsi oni, kateri je v življenji nijso imeli niti je imajo). Najljubšo bila mi je misel s svojo ženo nekoliko nedelj v Ben< tkal preživeti. Toliko potov, osobito po noći, premišljal sem o tem in si vse tako živo izslikal, da mi je samo treba bilo oči zatisniti in takoj sem vse pred seboj videl. Tako-lc izmislil sem si to: blaga noč s tiho mesečino, polna milega duha .... Ti misliš pomarančinega V Ne. vanilijen - . Ji pa kaktusovega! Lepo, veliko jezero, na sredi njega lepo obrasten otok, a na tem otoku, koj blizu obali lepa ugodna hišica iz mramorja in z odprtimi okni. Čuje se svirauje. Bog si si vedi od kodi? Na pol ugasnjena svetilnica meče mehko svojo svetlost m ve jevje bližnjega drevesa. Raz okua spušča se do jezere površine zastor z zlatom prepleten, a za njim sedi  njih  dvoje milih  in  dragih ter gledajo
proti Benetkam gubečim so v daljavi, Vse bilo mi je tako živo pred Očmi, kakor <l» sem to uže nekdaj videl.
Vera Blu&ala je pazljivo moje fantazije in rekla, da i ona Često sanja, ali povsem drugače. Tako se na priliko vidi v sanjali v ofri-kanskih puščavah, s kakšnim hrabrim junakom, ali da hodi po ledenem morji ter išče frank lina in vsi trudi in vse težave jej pridejo živo na oko. —
— Ti si mnogo potopisov čitala — reče Prijmkov.
— Mogoče — odgovori ona. Ali ker človek uže sanja, naj bi vsaj kaj hasnovitega sanjal in ne stvarii, ki ne morejo biti.
— Zakaj ne? — vprašam jaz. ("emu bi vse ono prognali, kar ne more biti
— Jaz sem se krivo izrazila. Hotela sem reči: kaj imamo od tega, da sanjamo o tem, kar si mislimo, da bi nas osrečilo.  S tem ne
govi boriteJji za narodne svetinje so osiveli v trudu in delu, oslabljene roke jih spominajo, da bodo morali odložiti kmalu orožje mlajšemu narastaju.,
Slovenci živimo zdaj tako rekoč v dobi, v katerej se zamenjujejo v šoli narodnega zaničevanja izbujene, v padu brezozirnega absolu- i tizma utrjene delavne  moči z onimi le po njihovih'izgledih izgojenimi in navdušenimi močmi   mlajših   naslednikov.   Učilnice samouka, zvezde narodne teme, ugasujejo, novega sredstva   potrebujemo, s   katerim  se izbujajo in jeklene mlajši  duhovi in sicer   v obilnejšem številu kot po zdanjem neposrednem potu, ki je vplival bolj na plemenito srce, kot na duh. ^ V šoli lastnega Čuta, v usmiljenji do zatrtega naroda so se rodili dozdanji in prvi narodni boritelji naši, klasicizem v dozdanjih učilnicah, , ki bi bil moral biti prvi budilni faktor domo-ljubne   ljubezni,   je   ignoriral   popolno   naš , ubogi rod in njegovo zgodovino, kazaje nepre- '. neboma na bogatega, v duševnih zakladih se leskečega soseda.
To je uzrok, da se nam je rodilo v prvej dobi narodne zavesti tako malo delavnih mož. Genij brez poetičnega duha, brez najbolj nežnega čuta do svojega domovja se je obračal k Nemštvu, ondii si je upal dobiti hrane in slave svojemu talentu.
Kar je bil našim prednikom čut narodne bede, to so nam zd*j naše učilnice; kakor se je na prvej podlagi izdrainil poetični duh, tako se zdaj v klasicizmu, zidanem na narodnem pravu, ogreje po e t in suhoparen tu len t. Konstatirati moramo potem, da se nam v no-vej dobi ne pomnoži lehko samo rodoljubje v Od vojnem številu, temveč tudi v trojnem: za poezijo, z n a n s t v o in za naroden boj v pravem pomenu, to je za politiko.
Naše učilnice so torej naša bodočnost.
A ne učilnice same, njih nam nij manjkalo toliko, kot ta svetišča oživljajočega duha, — učiteljev, ki imajo um in srce za narod.
Znanstvo samo uže idcalizuje duh; koliko še le pospešuje pa ta idealizem učitelj, ki ga ume porabljati lastnemu rodu v korist V
Ker pa poslednjega ne moremo pričakovati v učilnicah raznih znanstev, kajti ondu vladajo navadno uam nasprotni duhovi, obračamo ve i svoj up na hrame, kjer se predava naš mili materini jezik.
Učitelji slovenščine, k vam dviguje narod in mladina svoje roke, vi ste pribežališče mladih duhov, stvaritelji blagih urav in narodnega mi-š 1 j enj a.
dosežemo ničesar, čemu so nam torej te sanjarije? Ljudska sreča je kakor zdravje: dokler jo imamo, ne mislimo nanjo.
Tem besedam sem se čudil. To je, veruj mi, žena velike duše.....
Od Beuetek prešel je govor na Italijo in na Italijance.
Prijmkov je pete pobrusil ter me z Vero samega pustil.
— Tudi v Vaših žilah teče laška kri — povzamem jaz besedo.
— Da, — odgovori ona. Hočete li videti sliko moje premajke.
— Hvaležen Vam bodem, ako mi jo pokažete.
Iz svoje spalnice donese Vera zlat medaljon.
Ko sem ga odprl, videl sem y njem dve
Opominali ne bodemo, kako naj se uči slovenščina in kako naj se vpliva pri njej na mlada srca; kdor ne ume tega sam, in žalibože, mnogo imamo takovih sicer vse hvale vrednih profesorjev, koristiti nam ne more, najboljše je, da odda iz rok sveto opravilo narodnega izobraževanja zmožnejšemu rojaku.
Ko se povračajo stari vojaki iz končanega boja slave venčani domov, skrbi umen vojskovodja za iskren narastaj, dela v miru za boj, bistri, kazaje na odstopivše junake, mlade moči za uro sile.
Kakor se proži sadje raz dreves, ko jame padati slana v jeseni, tako nam kosi smrt in starost boritelje raz narodnega bo rišča. Učitelji slovenščine, od vas pričakujemo novega zarastaja, Ako so umeli naši nasprotniki z napačno taktiko ugreti naše prvake za zaničevani rod, koliko lažja je vaša nalog al Toliko v preudarek zdaj, ko se je šolsko leto zopet pričelo!    L—s.
Iz kranjskega deželnega zbora.
XII. seja 20. oktobra 1881. (Konec.)
Poslanec L. Svetec kot poročevalec manjšine tako-le govori: Slavni zbor! V razpravi, katera traje sedaj uže blizu 7 ur, ua-bralo se je od strani gg. govornikov toliko gradiva, na katero je treba odgovarjati, da bodem mogel le kratko odgovarjati. Gospod dr. Schaffer je reke!, da je strašna razprtija v deželi, to pa je gola neresnica. Če je kaj razprtije, gospoda, krivi ste jedino le vi vsega tega, vi ste prinesli predlogo zoper Taaffejevo vlado v zbornico, vi ste napravili razprtijo v zbornici, ko ste predlagali 500 gld. za pouk nemškega jezika na slovenskih ljudskih šolah, in tem načinom začeli deželni denar zapravljati. Slovenska stranka je popolnem mirna, razprtije pa j t kriva jedino le nam nasprotna stranka, kaj pravim stranka, maloštevilna klika, katera se lehko na prstih sesteje. (Ugovor nemških poslancev) Vi ne boste provocirali nemira v našej deželi, če se na glavo postavite, životarite pa samo še zaradi tega, ker je vlada predobra; naj dobi ministerstvo Taaffejevo napram vam jedenkrat potrebno energijo, isto tako napram vašim somišljenikom v druzih kronovinah avstrijskih, nemirov in razprtij bode mahoma konec. Potrpežljivosti vlade se imate tudi zahvaliti, da z vašo zdanjo krivično, pri-goljulano večino, skrpano po najnepošteuejših sredstvih, zamorete še delati opozicijo vladi, katerej bi se morali  zahvaliti,   da  sploh še
životarite. (Živahno odobravanje.) Dr. pl. Schrey se je nekako hotel norčevati iz narodne stranke in na; tolažil, da bode ministerstvo Taaflejevo deželni zbor uže takrat razpustilo, kadar bode trebalo narodne stranke. To vsaka vlada jako dobro ve, da v deželi imajo zaupanje le narodni možje, zato je klicala takrat vselej, ko je sila vnanja pretila Avstriji 1. 1848 in 1859, ko so potrebovali narodov, narodne može dr. Bleivveisa, dr. Toman in dr., takrat so bili narodni možje dobri, takrat se je dobro vedelo, kdo je reprezentant moči narodne. — Prejšnje vlade od stranke naših nasprotnikov se ve da nij so hotele poznati narodnih mož, saj zato, da so delali krivične volilne rede za deželne in državni zbor, zato nij bilo treba narodnih mož. Če dr. Sehrey pravi, da se mu čudno zdi, da mi sedanjo vlado zagovarjamo in da nijsmo do zdaj nebene vlade hvalili, mu jaz na to odgovorim, da do sedaj nijsmo imeli vlade, katera bi nam bila le količkaj pravična, vsaj hotela biti, tedaj nij bilo ni najmanjšega povoda isto zagovarjati ali hvaliti. Dr. Schrev se tudi čudi, da se sedanja vlada ozira na nas. No, mi reprezentujemo 05% prebivalstva, tedaj od strani vlade gotovo nij pregrešno, ako se ozira bolj na nas, ko na vas. Če se dr. Schrev čudi, da nij g. predsednik deželne vlade bolj branil in zagovarjal g. deželnega šolskega nadzornika Pirkerja, rečem jaz, da je g. predsednik branil g. Pirkerja, kolikor se je njemu poročalo, da je reB, a jaz pravim, da ga je še veliko preveč branil, kolikor bi v istini služilo resnici. Dr. Scharl'er je predbaci val manjšini, da se je postavilo na historično stališče. Jaz mu na to odgovorim, da manjšina neče podpirati odnošajev preteklosti, nikdar pa nij bilo na škodo državi, ako se dežele same upravljajo. Ako zdaj preidem na poročilo večine odseka, moram reči, da večina le povzdiguje c. kr. okrajna glavarstva in hoče občinam vzeti kolikor moči avtonomije. Nam pa je avtonomija občin predraga, da bi isto zamenjali samo proti temu, da bi se smele občine samo greti pri milosti c. kr. okrajnih glavarstev. Mi ne odrekamo, da je marsikaj pri občinah pomanjkljivega, zaradi tega pa je manjšina nu-svetovala, naj se temu v okom pride, da se uvrsti mej deželno vlado in občino — okrajna občina. (Govornik sedaj na drobno razlaga poročilo manjšine, katero smo ob svojem času priobčili.) Govornik nadalje nadrobno dokazuje, koliko potov, koliko stroškov bi se županom in strankam napravilo, ako bi se še kaj več reči izročilo odločbi okrajnih glavarstev, na pr. stavbene reči, poselske zadeve itd. če nijso I občinske stvari vse take, kakor bi morale biti,
z veščo roko izdelani sliki v minijaturi: dedinjo in majko. Gospa Eljčeva bila je Verinej dedinji jako podobna, samo da je bilo lice dedinje mnogo strožje in da se je iz očij videla trmoglavost. Ali kako divno lice imela je Italijanka ! Bujno, odprto kakor roža, kadar je v najlepšem cvetu, velike, mokre oči, rožnati ustni, v zadovoljen nasmeh ubrani, drobni ustni, koprneči od strasti za poljubi; krasen obraz, polen mladosti, zdravja in ženske kreposti !   Na tem čelu, hvala bodi Bogu, nijso
misli gub nabrale..... Oblečena bila je v
svojo narodno nošo: slikar (pravi veščak) ovil jej je vinsko trto okolo las. Ta Bachusov lišp j pristoji njenega lica izrazu! A znaš li, koga sem se spomnil videvši to podobo ? Naša Ma-non Leska v črnem okviru pala mi je na pamet. Toda kar je najčudneje: Čim delj sem j ogledoval sliko, tem bolj se mi je videlo, da
jej je Vera v smehu in pogledu nekoliko slična, naj se inače tudi povsem od nje razlikuje.
Še jedenkrat naj Ti rečem, da niti ona sama niti kdo drugi na svetu ne sluti, kaj je vse skritega v njej.
Še nekaj! Gospa Eljčeva povedala je Veri nekoliko dnij pred svatbo ves svoj život, svoje matere smrt itd. Gotovo v pouko.
Osobito jej je srce pretreslo, kar je o svojem dedu, o Ladauovu, čula. Morda je to povod, da veruje v duhove V Jako čudno je, da se ravno ta čista in vzvišena duša boji mračnega podzemskega sveta, in da veruje, da ima.....
Naj bode dovelj. Ne vem, čemu sem Ti vse to popisal, ali ker je uže spisano, naj tudi do Tebe gre.
Tvoj P. B.
(Dalje prih.)
tako slabe pa vender nijso, kakor to slika po-
;orilo večine.
Poročevalec večine baron Apfaltrern pravi, da narodna stranka hoče uvesti „komi-tatsvdrthschaft", kakor v Ogrskej in Hrvatskej. Če misli, da je poročilo večine udarec proti Taaffejevej vladi, se nij razumel zapopadek poročila. Ali v objektivnosti in nepristranosti deželne vlade, da nijma, pravi g. baron, nika-cega zaupanja, kajti on da je v tem oziru jako dobro poučen, m da tu javno pove, da c. kr. vlada nij prosta ,,von einrliissen nationaler"! (Smeh in oporekanje, Nemci aplavdirajo.)
Pri glasovanji se poročilo manjšine zavrže in sprejme predlog večine
Potem se seja, katera je trajala 7*/a ure zaKljuči.
Politični razgled.
V L j u b 1 j a n i 29. oktobra.
V avstrijskih clelcR-aciJali je bil predsednikom izvoljen vitoz Schmerling vsled kompromisu in istotako podpredsednikom grof IIo-henvvart. Pri nastopu kot predsednik delegacijam govoril je vitez Schmerling daljši govor, v katerem je omenjal upravo v okupiranih provincijali: „Kdor razmere v deželah pozna, katere so si priborile avstrijske čete, on ve, kaj se pravi v upravo prevzeti deželo, v katerej je nad stoletja vladal „polumesec" in dejal, naj bi se na te dežele obrnilo več pozornosti, „delegacije da bodo gotovo podpirale moža, kateremu bode ta posel izročen1'. S temi besedami je mož pripoznal, da je v Bosni in Hercegovini uprava nepopolna, da ljudstvo nij umirjeno. Zakaj V nam vitez Schmerling nij povedai, a mi vemo, da se Bosna in Hercegovina ne smeta tako administrirati, da se preparira za magjarstvo. Tu naj bi se objektivno in pravično postopalo in kmalu bi se ljudstvo umirilo. Na dalje je vitez Sslimerliug v govoru tem poudarjal, da je prišel do prepričanja, da judovstvo z združenjem kapita-lij v svojih rokah podkopuje blagostanje prebivalstva in zgoditi se zna, da je uniči. Mnogo bi se moralo Še predrugačiti, kupčijske in obrtne razmere čakajo še uravnanja.
VlftltliJ«' drxaiv«.
Na Dunaji so prav slovesno sprejeli iia-liJ.oiiHli« kralja Umberta iu njega soprogo. Italijanski listi mnogo pišejo o tem sprejemu in izražajo veselje, da sta si Avstrija in Italija prijazni.
Francoaka zbornica poslancev šteje, brez zastopikov kolonij, 451) republikancev, 47 bonapartistov iu 41 monarhistov. Levej sredini pripada 39 in levici 168, uuioui republicaine 200 in skrajnej levici 40 poslancev. Levica in republikanska uuija imata večino v zbornici. — Gambetta na svojem potovanji po severuej Franciji nij govoril političnih govorov, kakor Be je pričakovalo, marveč govore, v katerih je poudarjal, da se mora narodno delo pospeševati iu povzdigniti na višjo stopinjo. To bode baje tudi glavna točka njegovega programa kot ministra.
Domače stvari.
— (Izkaz dohodkov in stroškov) „narodnega notranjskega praznika" 7. avgusta 1881 na slavo slov. apostolov sv. Cirila in Metoda, v prid „JurČičevej ustanovi", iz katere obrestij se bodo nagrajala po razpisovanji domača leposlovna dela. Če se odbij o stroški za tiskovine, dobitke, davek, dekoracije, godbo ter za druge podrobnosti od iz-neska za razprodane tablice pri tomboli, prestaje 338 gld. 70 kr. Razen tega so posebe darovali: Gg. p. n. dr. Janez vitez Trsteniški (Bleivveis) v Ljubljani 5 gld., dr. Alfonz Moše, advokat v Ljubljani 5 gld., SI. društvo „Sokol" Čisti donesek vožnje za Ljubljano 12 gld., SI. društvo „Sokol" čisti donesek vožnje za Bo-
rovnico 4 gld. 50 kr. Gg. p. n. rodoljuba iz Jariš poleg Ljubljane 10 gld., M. Petrič, vel. posestnik v Dol. Logatci 10 gld., T. Tollazi, trgovec v Dol. Logatci 15 gld., M. Mar kič, župnik v Gor. Logatci 2 gld., D. Pupis, trgovec v Gor. Logatci 5 gld., Fran Lavrič, fa-brikant na Kakeku (dve akciji „Narodne tiskarne" s kuponi vredni) 130 gld. A. Gaspari, trgovec na Rakeku 5 gld., A. de Schiava, 5 gl. J. Tomšič, 15 gld., J. VrbiČ, uradnik na juž. železnici 2 gld., F. Šerko, vel. posestnik v Cir-knici S gld., T. Žirovnik, župnik v Grahovem 1 gld., J. Pianecki c. kr. poštar v Loži 1 gld. D. Rački, trgovec v Prezidu 10 gld., A. Grun-tar, mladenič v Kobaridu 5 gld.. J. Brinšek, trgovec v Trnovem 8 gld. 80. kr. (v imenu večih drugo v). Ig. Doxat, vel. posestnik v Postojni 10 gld., vkup 605 gld. Razen teh novcev leži na obrestih v taisti namen iz Lipave 50 gld. in iz ložke doline 00 gld., torej je do zdaj cele notranjske matice za ustanovo 715 gold. — Slovenski svet, to so častne številke, ki pričajo dejansko rodoljubje v našej Blovenskej Notranjskej! — Hvala in slava jej! — Odbor se bode še dalje trudil, da zbere po veselicah, iz čistega doneska „Ču tov v napevih" in z loterijo za Jurčičevo sliko v kratkem popolen tisočak v najblažjo srrho! Do tega časa pa leže novci razen omenjenih akcij, (ki sta varno deponirani), na obrestih s štev. 231, pri obrtnem društvu za denarno pomoč v Ljubljani. Računi s prilogami se lehko pregledajo pri g. blagajniku A. Mullevi v Dole njem Logatci. — Ig. Gruntar, načelnik; Ivan Ilesman, tajnik; A. Mullev, blagajnik; F. Arko in A. Ribnikar, odbornika.
— (Modrinjakov životopis,) kojega je spisal gospod Božidar Flegerič, se dobiva v Narodnej tiskarni. Cena mu je 10 kr.
— (G. Juri j Vranic,)  mestni učitelj na Dunaji, vrl slovensk domoljub, izvršil je na dunajskem vseučilišči   25. t. m. profesorsk izpit iz zgo.lovine in geografije  z  vrlo dobrim uspehom.
— (Gospod Gustav Pire), vinorejske učilnice adjunkt, imel bode popularna predavanja po Gorenjskem in sicer: 30. oktobra v Šent Juriji pri Kranji; 1. novembra na Dovjem; 2. novembra v Lescah; 4. novembra v Starej Loki; 6. novembra v Mengši; 7. novembia na Brdu; 8. novembra v Litiji in 9. novembra v Dolu. Upamo, da bode imel obilo poslušalcev.
— (Občni zbor kmetijske družbe) se bodo po sklepu centralnega odbora vršil v 23. dan prihodnjega meseca.
— (Upraviteljem nove mesti) ,e klavnice) imenoval je mestni magistrat domačina Ljubljančana g. Martina Lesarja, kateri je uže službo nastopil.
— (V Iškej vasi) se bode napravil jez, ki ima namen zadržavati hitro tekočo Iško vodo. K temu jezu bodo na čelu jim nadinžeuir Pod-hagskv, še te dni, preden se začne izdelavati na Dunaji glavni načrt za osušenje Ljubljanskega barja, vse potrebno natanko premerili in preiskali.
— (Novo hišo) nasproti novej klavnici zida g. Predovič. Služiti ima za gostilnico, kajti preskrbljeno je tudi za hleve in prostore, kjer se bodo spravljali vozovi.
— (Slovanska beseda na Dunaji) priredi za letošnjo zimo: 29. oktobra soarejo, 26. novembra Katarinin venček, 17. decembra koncert, 24. decembra svet večer za „fante", 31. decembra Silvestrovo zabavo, 7., 21. ja-nuvarja 1. 1882. in 12. febr. plese, 19. febr zabavo za otroke, 21.  februvarija zadnjo pu-
stno zabavo, 8. marca koncert, 25. marca glasbeno soarejo. Predavanja in izvanredne soareje naznanile se bodo posebe. Vsak četrtek ima to društvo rjour fku. „Slovanska Beseda" ima svoje stanovanje I. Rothenthurm-strasse 12.
Tržili (tiu>
v Ljubljani 29. oktobra t. 1.
Pšenica hektoliter !) gld. IG kr.; — rež 5 gld. Hf) kr.; — ječmen 4 gld. fi5 kr.; — oven .'l gld. 4L kr.;  — ajda f> «'HJ kr.; — proso \ gld. 71 kr.;
— koruza 5 gld. HO kr.; — krompir 1O0 kilogramoT •J gl. :">!• kr. ; — fižol hektoliter H gld. f>0 kr. ; masla
kilogram —gld. *M kr. ; mast — jrld.S2kr.;— ftpeh frisen — gld. 7() kr.; špeh povojen — gld. 74  kr. ;
— jajce po .'J kr.; — mleka liter H kr.: — govedino kilogram fVi kr.; — toletnine 50 kr.; — svinjsko inoHo f> 1 kr.; — nemi 10O kilogramov 2 gld. 2'.\ kr.;
— alamo 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov C> -jfld. 60 kr. ; — mehka 4 gld. 60 kr.
Božjast
ozdravlja pismeno specijalni zdravnik tir. 14.111 i*»<*li v l>ru><liiiiili i Dresilcu , Sac Imen). Za velike uspehe (SiHHt) velike medalje znaiist* dmfit. v Parila. (480—1$)
T,1
Restavracija Kavčič
ipoleor n--u.:riGlEerjcx samostana, imenovana tudi
..gostilna pri vrtarji".
SI. obči iiHtvn naznanjam, da si-ni 16, t. in. odprl zgoraj navedeno restavracijo; pri metri se bodo dobivala noj boljša pust režim, dobro vino, Kozlerjevo eartko pivo. tkana jed In po eeal,
ter bodem v obeti skrbel, da bo vnuk gost v njega jtađovo\)nOBl pOBtreten. Sprejme se tudi aboiieineiit na kosil« in večerjo. N:idejaji>e. M it ob i lega pohodu od strani A. občinstva in .svojih prijateljev, priporočil ae uriairi J.
(694—'2) restavrater.
LEOPOLD BARTOLI,
X vrtar in prodajalec cvetlic,
na Marije Terezije cesti št. 1,
priporoča (tloi)—"2)
t
i
1
nagrobne vence
i a friinlh. ovetlio po ni/.kej ceni. +
< Za jesensko in zimsko ►
4           saisono ►
4 dobili 8DI0 ravnokar bogato zbirko eone, modne, ^
A  solidne,  to- in inozemske rol»c zu <iiihl.ii. k
1  katero naj. oplt-je   priporočamo p. u. ončillHtvu, T
obetajoč nuj večjo postrežbo in najbolj modno P
A facono.                                          (685—IS) L
4    Preustojništvo „liji irojačev". >
I.epc iu   |m» r«iii
klobuke in čepke,
kakor tudi
prodajat Anton S*.r<'j«i.
v Ljubljani, na kongresnem ti'gn na oglu gledaliških ti lic. (f>06—8)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦ Uinefue (595—2) ♦
: zobe in zobovja!
postavlja po najnovejšem a m e r i k a n h k e m 4} ziHtetUU v zlitin, \ iilUioiitn ali relu loj iilu
brez bolečin    1'louibira z / lutoiu itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin
8 prijeliiim mamilom
I zobni zdravnik A. Paichel,
X        poleg llradeekoga mostu, v I. nadstropji. j
6531
Dunajska borza
Enotni drž. dolg r bankovcih Enotni drž. dolg v srebru Zlata renta .......
29.
oktobra.
76 gld. 40
77 „ 45
03    „ 55
1860 drž. posojilo......132 .25
Akcije narodne banke..... 829 „ —
Kreditne akcije....... 364 „ 50
Londoo..........118 .45
Srebro.......... — „ —
Napol........... 9 n 37«/,
C. kr. cekini........ 5 „ 59
Državu« maike....... 57 _ 95
Jemljemo si čast s tem javljati, da se bode naše pivo i« točenje s 1. novembrom t. 1. jelo rarpošiljati in je bodemo za naprej a gld. 12.— pr. hektoliter netto kasa, s kolodvora plzenskega, pralne sode franko Plzen retour — ali
a gld. 17.30 pr. hektoliter netto kasa, iz naše asalogre: Gospod F. Schediwy, Gradec,  Annengasso 35, prazne aode franko Oradeo retour
notirali.
Pridevajoč, da je ta produkt zelo Izvrstne Ic-v-alitet«, se nadejamo obilih naročil in se zaznamenujemo
s spoštovanjem
Meščanski pivovar v Plznu,
nstunovljen 1S4.S.
(Ponatis 8e ne honorira.)
(608—3)
—   Janez Urbančič iz
Tutcl
24. oktobra:
Tri  Slonu s   Josip Poljak,  Anton   z Dunaja, iz Turna. —
Malici:   Polok z Dunaja. — Vidie iz Zagreba.
V soboto dno SO. oktobra 1881 se odpre svctsioslavna
Kreutzbergova
MENAŽERIJA
Vsak dan
:c pitajo vse iveri
in se vrše
predstave
gospoda
Kreutzberga ml. f v centr. kletki,
[kjer so levi, rini, "£ amerikanska
um d^ eda. !fc
i hijeni, imenovani roparice mr-ličev.
Ta svetnoslavna menažerija ostane le malo Saša tu.
i*aF~ Natančneje povedo plakati, ki naj se blage vole ogledati
Spoštovanjem
reis-*) Albert WLreutmherg.
1 i
V nohenej bolničiiej in otročjej izbi I
naj bi ne manjkal
Bittnerjev „koniferni sprit",
kateri jo destilacijski produkt  iz mlađih sme rekovln Iglic In katerih vplivne sestavno dele v kemično čisto koncentriranem stanu obrani. Raspršen daje /.nikii v sohi prijeten, oživljajo«-, dober gozdni  dntl in impregnira ga ■ eterično oljnatimi in balzainičnn smolnatimi  snovmi, ki gredd po 14'iii načinu naravnost v dihalne organe m tako priznano jim zdravilno moč ka-Raba „konliFemega sprita" se. priporoča pri: kaši j i. pokašljevanji, prsni h bolečinah, bronhijalnom kataru, pri prsnoj slanosti, astmi, eniphvsemu. blji»-vanji kini, tuberkulozi, kroničnoj liri navesti, pri kataru goltanea in pri •A   živčnih bolečinah.
W Močno ozonirujoći „koniferni sprit" h naj se rabi v vseh bolničnih sobah, * ker se 8 tem zrak vedno čist in zdrav ohr ni. osobito pa pri typhusu, di-phteritisi, malariji, poltnih boleznih, kakor pri kozah, škrlatici in pri vseh epidemično nastopajočih boleznih. (Je se vmane ali obveže, daje koniferni sprit izvrstno oživljajoče, bolečino smanjšajoče sredstvo pri revmatismu, trganji po-udih, živčnih boleznih, zobnih bolečinah.
Dobi se Blttnerfev „koniferni sprit" jedino le pri
.fui. BlttnevJI, Ukaiji v Rihnovn (Reicheiiau), Dol. Avstr.,
in v doli navedenih zalogah. Cona steklenici konifernega sprita je 80 kr., 6 steklenicam 4 gld., patent, ntzprševalnemu aparatu gld. 1.80.
/jilots'« v LJubljani: .J. pl. Trnkocxy. lekar.
I n   nMAiin   36 v»rHiv«*no zminika.   I*ateiii. rnz-LB    prdVU   priievnlni aparat ima lirino: llit-hier, Keiclieimu, N.-Oe." vlito.
Podoba itaklimtoe Uittnorjovoga „konifor-noKa n]>rituu x ]>;itont. r.i/erš.viiliiiiu njia-ratom.
(603—1)
G. PICCOLI,
leldr „pri angelji", v Ljubljani, na Dunajskej cesti,
priporoča p. n. občinBtvu naslednje poskušane
Najboljše in najvplivnejše pTavo norveško
pohumeljevo jetrno olje
proti mr-uinoriei. rhnhitisi, plačnici, kašlju itd. itd. v steklenicah a (10 kr., z železnim jodirjom združeno (posebno vplivno pri malokrvnih in kjer treba čistenja krvi) v steklenicah a 1 gld. prodaje O. Piccoli, lekar „pri angelji", na Dunajskej cesti, v Ljubljani
Se pred beneško republiko privilog Staro slavni
Vplivnejši kot vsako jednako v prodaji so nahajajoče sredstvo, se s posebnim uspehom rabi pri revmatičnih, podagrinih, živčnih in ledvičnih bolečinah, pri slabosti kit, pri prsnimi pre-li kije mi. nt iskali itd. itd. 1 Kos 2Ci kr. Le pri Gr. PlOOOlI JI, lekarji  npri angeli i", na Dunajskej cesti, v Ljubljani.
10 let uspeli 1
Tuberosno mleko.
Pripravlja Griiln-i |ol 1'icicoli,
lekar „pri angelji", na Dunajskej cesti, v Ljubljani. Po vsakodnevnej rabi tega mleka, iz vegetabilnili in neškodljivih sub-
(614—1)
stancij sestavljenega, postane koža mehka, žametasta iu nežna, hepatične piko, pege, ogrei, srabi, nenaravna ru-dečica zginejo, prezgodnje gubo so odstranijo in polt zadobi zopet svojo gibčnost in svežost.
V si elt I« o icjili a 1
prodaje ». PicCOll.
lekar „pri angelji", na Dunajskej cesti,
v Ljubljani.
Gumi-Bonbons,
vplivnejši kot vsak v prodaji se nahajaj oči bonbon, so rabijo l najboljšim uspehom pri kašlji, liripavosti in kataralnosti dihalnih organov. Vškat-ljicah a 10 kr. prodajo
im. PlCCOli.
lekar „pri angelji", na Dunajskej cesti, v Ljubljani.
Znamenito!
Kot slavno izkušeno, nepreseženo naravno zdravilno sredstvo pri trganji po udih, revmntizniu, živćnej slabosti, pri bolečinah v hrbta ali v prsih se more od kemika Ludevita Kocha izumljeni in od njega narejani
eter iz smerekovih iglic
najtopleje priporočati.
< «miu '/j s«ekleniel   lo kr., 1 stekleni«! 70 kr.
Zaloge imajo: V Ljubljani g. lekar Gabrijel JPioooli, v 1'olji g. lekar .1. Kupterschmidt, v Celovci g. lekar llerm. Kemmolter in W. Thurnwald, v Ptuji g. lekar Igu. Hehrbalk.
Lekarna „pri samorogu
Jul. pl. Trnkćczy-jeva
na   iiieMfnem  trgai  v   1 /juhijanl,
priporoča p. n. občinstvu sledeče, zmiroiu sveže sfrišne) \ sini dolgoletnega izkustva   kot izvrstno uplivne priznane specijaliteti, izkušena domača in homoopatiska zdravila: (688—8)
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, liripavost, vratobol, prsne in pljučno bolečine; 1 8tekl66kr. Koristnejši nego \ si v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Ponudi Ijevo (Dorscli) jetrno olje, 88**3*
braniore, plučnico, kožno izpustko in bezga vne otekline. 1 skl. 60 kr.
Anaterinska nstna voda, g^^-JSSttfeS
pravi smradljivo sapo iz list. 1 steklenica 40 kr.
Kri čistilne krog'ljice, c. kr. priv., ™v°npnem
gospodinjstvu pogrešati in so so uže tisočkrat sijajno osvedoeile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenili udih, skaženem selodcn; jetrnih in obistnih boleznih, v škatljali ii '21 kr.; jeden zavoj b G. škatljauii l gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se lakoj.
Izdateij in odgovorni urednik Makno Armič
Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne'
3182