Posamezna Številka 1 Din mesečno. £• sc sprejema tist y uprari, naročnina 4 Din, na dom in po polti dostavljen list 5 Din Celoletna naročnina ie 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cen« inse-ratom po dogovoru POJSE 1>E£JSMCI VENEC Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/III. Telefon št 2050 in 29%. _ I.ist irha-la vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulico štev. 6 Poštni ček. račun Ljubljana 15.179. Telefon štev 2992 Udnren govor ministra dr. Kreha v Belgradu „Narod ie nosilec političnih režimov" ssiissssLi^^siiž^ssilšiJSi^isližs-^issssss Belgrad. 1. marca. ni. Tudi danes je JRZ priredila več. uspelih konferenc in javnih shodov. Tako je bila konferenca te stranke v Stari Pazovi, na kateri je imel velik govor predsednik Narodne skupščine Stevan fiirir. Pn njegovem govoru so bile volitve okrajnega odbora te stranke. 7,a predsednika je hil soglasno izvoljen Stevan Cirič. Velik shod pa je priredila JRZ tudi v Belgradu za prvi volilni okraj, iu sicer v gostilni Negotin. Na ta shod je prišlo nad 700 volilcev. ki so napolnili vse gostilniške prostore, drugi na. ki niso našli prostora, so poslušali govor ministra hrer. portfelja dr. Mihe Kreka z ulice. Konferenco je otvoril Ognjen Krstič, ki je na predlog zboro-valcev zaradi velike udeležbe proglasil konferenco za javen shod. Takoj je [Kidal besedo ministru dr. Kreku, kateremu so navzočni zborovalci ob njegovem prihodu priredili burne ovacije. Dr. Kreov govor ko se ie z vsemi silami poskušalo uničiti politično I vplivali n.i vodstvo državnih poslov. Ker PO ie r L!_1. .. Jllralnn eironlfP KivČp .liidn«ilovHncke i prilike narod fedai m imel, so si (letate usoon« Minister dr. Krek je takoj v uvodnih besedah fzjavil. da absolutno zanika, da bi ministri govorili na takšnih strankarskih shodih kot nosilci oblasti, kot člani kr. vlade, temveč prihajajo ua shode med ljudi samo kot njihovi sodelavci, kot izvrševalci njihove volje. Nato minister Krek nadaljuje: Mi moramo nastopati na shodili zalo. da bomo obrazložili svoje poglede in misli o pol ličnem, gospodarskem in strankarskem življenju, kadarkoli nas vi. stranka, pokličele. >li moramo samo poslušali sklepe stranke, kakor mora to poslušati vsak član stranke, vsak naš četudi zadnji pristaš. S tem hočem samo povedati, da najndločncj-Hf odklanjamo vsako vmešavanje oblasti, policije in jat ne uprave v svobodno življenje našega novega političnega organizma ter zahtevamo popolno vzpostavitev političnih in državljanskih svoboščin, ne samo zase. temveč za vse državljane, in odklanjamo. poudarjam še enkrat, vsako vmešavanje političnih oblasti v naše delo. Minister dr. Krek podaja nato obširno zgodovino vseli r*zmer--v dobi. ko niso bili na oblasti današnji ljudje in ko ni bilo nobenih političnih svoboščin, v dobi .ko so se mornli naši voditelji skrivati pred policijo in oblastjo sploh, da so lahko izmenjali svoje misli in ustvarili temelj za novo politično sodelovanje. JRZ eno največjih zgodovinskih političnih del po zedinjenju Dve leti in še več so se v tajnosti hrez vednosti javnosti vodili razgovori za izdelavo programa stranko JRZ, da bi sc na ta način ustvarila politična sila. ki bi imela jamstvo trajnega življenja. velik politični zamah, ki hi bila toliko limfna, da bi lahko prevzela na sebe zgodovinsko odgovornost vodstva državne politike iz sistema nezdravega avtoritativnega režima v sistem državnih svoboščin in političnega dela po demokratskih načelih. Uslvaritclji JRZ so imeli pred svojimi očmi ideal združenja vseh narodnih pokretov v državi, združitev vseh delov naše države, vseh socialnih stanov. Hoteli so. da se. združijo vsi. ki v našem političnem življenju veljajo kot narodni voditelji ali kot voditelji posameznih delov našega naroda. Čeprav se ta ideal v celoti ni mogel doseči vendar je ustanovitev JRZ eno od največjih zgodovinskih političnih del po zedinjenju v Jugoslavijo. Ce pa se ta ideal ni dosegel v celoti, ni krivda voditeljev samo stranke JRZ. ki so to hoteli temveč je treba iskati vzroke na strani onih. ki niso hoteli stopiti v skupno kolo za skupno delo. V dobi, ko so beli naši voditelji v zaporih ... Minister Krek nato pojasnjuje, da so JRZ ustanovile tri bivše politične stranke, ki so pokazale in dokazale vso svojo življenjsko silo tudi v dobi, ko je vladalo največje politično mrtvilo, v dobi, ko so politična preganjanja dosegla višek, KO »C |v7"„. Lista .'It/. / nosilcem \ «)-tehoin Budiiickoin na čelu jc dobila 2117 glasov in 17 odbornikov, opozicijska lista t nosilcem J" sipniu Ijavtižarjcni pa je dobila 85 glasov in 1 od hornika. Pri volitvah je vladal popoln red in inir. Mi Slovenci mislimo tako-le! Nato je minister Krek nadaljeval: Kaj bi se lagali: vi ste Srbi, mi Slovenci, a oni so Hrvati, resnično pa smo vsi samo bratje. Istočasno, ko ljubimo vsak svoje, spoštuje rsak tudi tvoje, in če skrbimo vsak za svoje, smo v skrbeh tudi za vse ostalo. Mi smo Slovenci vsak trenutek bili in ostanemo pripravljeni, da delamo kot bratje s popolno udanostjo pri vsakem jugoslovanskem poslu. Mi Slovenci mislimo približno takole: Jugoslavija je prekrasna zemlja. Ona je kakor vrt, v kateri i je več alei z različnimi oblikami in rastlinami, kjer je mnogo cvetja najrazličnejše barve, oblik in vonja. Vse to pa raste na eni sami njivi, vse oživlja eno samo sonce na našo radost. Mi smo Srbi, Hrvatje in Slovenci z različnimi šegami, željami in zahtevami, vsi pa hočemo to lepo državo Jugoslavijo. Vse nas vodi isti življenjski jugoslovanski ideal. Vsi hočemo biti vdani in zvesti narodnemu kralju (buren aplavz!), vsi hočemo to državno celoto, nedeljivo našo domovino Jugoslavijo. Ravno ▼ skupnem političnem sodelovanju, v JRZ, hočemo ustvariti nova sredstva za boljše spoznavanje med brati, za tesnejše zbližanje duha in srca, da spopolnimo ono zedinjenje, ki je bilo 1918 državnopravno izvršeno. To naše zedinjenje hočemo izvesti tako, da bodo vsi čimbolj zadovoljni, srečni, da bo vsakdo od nas čim popolneiše razumel svojega brata, dn bodo vsi ljubili vsak del naše države in da bodo vsi spoštovali vse pridobitve svojega brata. Na ta način smatramo, da bomo v JRZ najlepše ohranili oporoko, ki nam jo je zapustil ideolog bivše Slovenske ljudske stranke, ki je umrl nekaj mesecev pred zedinje-njem: Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, pomislite samo to, kako boste zedinjeni posvetili v« svoje sile, vso svojo ljubezen in vse svoje srce naši jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje.« (Navzočni zborovalci so nagradili ministra dr. Kreka z burnim in dolgotrajnim ploskanjem ter vzklikali voditelju Slovencev dr. Korošcu in vsem Slovenccm.) Nato so zborovalci soglasno sklenili, naj n* govor ministra dr. Kreka natisne, da ga bodo lahko širili tudi med Srbi. Končno je bil spopolnjen odbor za prvi volivni okraj. Z abesinskih bojišč Hitler Franciji: prijatelji! Francija Nemčiji: Pod sledečimi pogoji Pariz, 1. marca. b. Francosko časopisje brez izjeme obširno piše o Hitlerjevi mirovni ponudbi, ki jo je izrekel v svojem razgovoru z dopisnikom »Petit Parisiena . Hitler je takrat izjavil, da je v interesu obeh držav, da se vendar enkrat med .seboj pomirita. On je res v svoji knjigi Mein Kamjif zapisal ostre besede na račun Francije, toda takrat, ko je to knjigo pisal, je bil v zaporu iu s Francijo je bil sovražnik. Pisal sem z.a svojo domovino proti Franciji, je dejal, in samega sebe hi moral sovražiti, če bi ne bil delal, kot mora vsak zaveden Nemec. Toda ti časi so sedaj mimo. On ni pisatelj, on je jiolitik. Vsak dan koregira svojo knjigo v zunanji politiki, in če usjie, da .-e s Francijo spoprijazni. potem bo to najlepša poprava te knjige in vsega, kar je v njej proti Franciji napisanega. Glede pakta s sovjeti se je Hitler razburil in dejal: * Mi se zavedale, kaj počnete. Vezete se v. državo, ki hoče vso Evropo uničiti. Mi se boljševizma ne bojimo, pač pa so šc drugi veliki narodi, ki proti njemu niso tako dobro zavarovani, kot ini.i . Na koncu je Hitler zaključil svoj govor /. besedami: »Bodimo prijatelji. Francozi bi imeli prav tn hi modro ravnali, č« bi moie nonudhe. da skle- nemo zvezo, vzeli resno in o njih resno razmišlja li. Nikoli sc še ni zgodilo, da hi bil nemški držav nik stavil Franciji takšne ponudbe, za katerim stoji 90% vsega naroda. V življenju narodov so usodne prilike. Ce jih zamudimo, ho Io usodno. Francija lahko za vselej odstrani nemško nevar nosi. Ce to priložnost zamudi, potem naj pomisli na odgovornost, ki jo prevzame pred bodočimi rodovi. Pred seboj imate Nemčijo, v kaleri 90% zaupa v svojega voditelja in ta voditelj vam pravi: Bodimo prijatelji.« Časopisje, kot rečeno, obširno razpravlja o tej senzacionelni ponudbi. Najbolj prozorno je pisanje Oeuvra , ki je sedaj glasilo zunanjega ministrstva in ki našteva sledeče pogoje, pod katerimi bi bila nemška ponudba sprejemljiva: L Nemčija se mora vrnili v Zvezo narodov. 2. Vsako zbližanje med Francijo in Nemčijo mora imeti za podlago omejitev oboroževanja. 3. Nemčija mora brezpogojno priznati sedaj obstoječi red v Podonavju. Približno enake pogoje stavija tudi Pert.inax v Kcho de Pariš::, ki pravi, da je Hitler svojo ponudbo stavil le za to, ker želi imeti svobodne roke v srednji Evropi, česar mu pa nobena Francija, nili danes niti iutri ne more obljubiti. Adis Abeba, 1. marca. AA. Abesinska vlada 1 izjavlja, da ji ni nič znano o zasedbi gorovja Ala-žija, ki se širi južno od Makale. Toda vlada te vesli ne zavrača. V nekaterih abesinskih krogih mislijo, da zavzetje te gore Italijanom ne, bo v korist, ker so zelo oddaljeni od komunikacijskih zvez s tigrejsko fronto, kar bo zelo olajšalo gu-erilsko vojno Abesincev. Ce se pa Italijanom posreči zagotoviti zveze z Alagijem, bo stvar druga, ker zavzetje te gore dominira nad karavanskimi cestami. Razen tega leži gora Alagi severno od drugega skalnatega gorovja, čez katero se pride do jezera Ašangi, ki je po vsej priliki cilj italijanske ofenzive. . V Adis Abebi mislijo, da bodo Italijani poskušali prodreti z Ambe Alagija na zapad in vzhod, da čimbolj razširijo tigrejsko fronto. Na vzhodu se nahaja danakilska puščava, ki je neprehodna tudi za Abesince, nft zapadu pa strma dolina reke Takaze, ki predstavlja skoraj neza-vzetno naravno defenzivno črto. Prodiranje Italijanov proti Alagiju ima za posledico gibanje abesinskih čet v Tembijenu in tudi v pokrajini Siri, ker tvegajo, da jih Italijani ne odrežejo od ostalih formacij na tigrejskem bojišču. Škarje okrog Tembjena Sejum ušel — Kasa obkoljen London, 1. man«. AA. Oba kraka italijanskih škarij se nevarno zažujeta okoli abesinskih čet v odseku Tembijenu, med tem pa italijanske čete. ki so zavzele. Ambo Alagi. nadaljujejo marš proti jezeru Ašangi. Italijansko poveljstvo upa, da bodo čete prišle poprej, kakor se bo zbrala nova abe-sinska vojska, ki koraka proti severu pod osebnim poveljstvom abesinskega cesarja. Po abesinskih neuradnih poročilih so Abesinci iz strategičnih razlogov zapustili nekatere postojanke v pokrajini okoli Ambc Alažija. Po poročilih iz eritrejskega vira sc je pa včeraj začelo gibanje italijanskih čet za obkolitev Tembijena. Tega gibanja se udeležujejo tri velike italijanske nrmacijo. skupaj 15.000 mož. Zdi se. da se tn gibanje z uspehom vrši. Kakor hitro so Abesinci opazili, kaj jim grozi, so se skušali umaknili na zapad. toda Italijani sn bili med tem ie v znatni meri izvršili svojo namero, lako da so mogli presekati pot vojakom rasa Kasc in rasa Scjuma. Pravijo pa. da sc jc rasu Sejumu vendarle posrečilo uiti Italijanom z delom svoje vojske, še preden jc moglo stopiti v akcijo italijansko topništvo. \ oj-ska rasa Kasc je pa popolnoma obkoljena in je prisiljena ali na kapitulacijo ali pa na obupen poskus da si utre pol skozi italijanske cetc. Abesinci so že zdaj imeli velike izgube, ko so se hoteli umakniti. . . , ■■ j , a . Italijanske čete so prodrle tudi v odseku Ak- Buma proti Oondarju. V Adis Abebi sc vrše velike priprave za svečanost za obletnico bilke pri Adui, leta 1896. Ta svečanost bo tem večja, ker slave Abesinci jutri tudi praznik sv. Jurija, abesinskega zašcit- '"'HRim 1. marca. AA. Agencija Štefani priobcuje tale komunike št. 142: Na eritrejskem bojišču je vojska rasa Kase v oopolnem razkroju. Graziani Vehib -paši Paril, 1. marca. AA. llavas jx>roča iz. Adis Abebe: Znano je, da je tehniški svetovalec abesinske vojske v Ogadnii, Vehib paša |>red kratkim poslal brzojavko generalu Grazinniju in protestiral zoper aretacijo nekega abesinskega glasnika pri Gorahaju. General Clraziani je včeraj odgovoril z. brzojavko, poslano iz neznanega kraja in ki je prišla čez Mogadišo, Kairo, Adis Abebo in Harar. Besedilo brzojavke se glasi: Kot gentleman in vojak sem vam dolžan odgovoriti na vašo brzojavko, toda reči vam moram, da jc glasnik, ki ste ga poslali italijanskim četam v Somaliji, zapustil Somalijo spomladi leta 1031. Zato smo bili prisiljeni internirati ga v koncentracijskem taborišču, ko se je prijavil našemu poveljstvu. Priporočam vam, da v bodoče pošljete glasnike, ki nimajo obveznosti do nas. V Adis Abebi mislijo, da je ta incident z od govorom generala Grazianija likvidiran. Mussolini proslavlja zmage Rim, 1. marcu. TG. Danes popoldne so bile pred Beneško palačo velikanske manifestacije, s katerimi ic Rini hotel proslavili italijanske zmogc v Abesiniii. Ogromne množice so sc valile k spomeniku Neznanega vojaka, k|er je krali Vikfor t maline! položil venec. Za mim je položil venec, tudi Mussolirii sam, ki sc je na to obrnil na množice in jim dejal: Naša zmagovita armada prodira dalie v Abe-sinijo. Dejstva boljše govore, kof besede, so vedno in bodo vedno bolj udarno povedala voljo italijanskega naroda, kot vsak beseda. Naše zmage so zadoščenje, na katerega smo čakali jiolnih !>0 let. one so tudi dokaz za lrdo disciplino, s katero je naš narod pripravljen umreli samo da doseže, kar so mu drugi odrekali in kar ie za njegov obstoj polrebno. To, kar smo takrat, ko smo v črnih srajcah korakali proli Rimu, želeli, se danes dogaja in izpolnjuje. Fašistična revolucija gre dalje svojo pot in drobi pod seboj vse, kar jo ovira. Starhemberg v Rim Dunaj, 1. marca. AA. (Štefani.) Vicekanclcr knez Starhemberg odpotuje v Rim po vsej priliki 4. marca t. 1. _________ Belgrad, 1. marca. m. Danes je bil tu 8. redni občni zbor Aero-puta. Na občnem zboru je podal obširno poročilo ravnatelj Tadija Sondcrmajer, ki je med drugim izjavil, da je Aero-put s svojimi 8 letali vzdrževal šest rednih prog, in sicer Belgrad—Zagreb, Belgrad-Skoplje, Zagreb—Sušak--Ljubljana in Belgrad—Sarajevo—Dubrovnik. Skoplje—Bitolj—Solun in Belgrad—Borovo—Zagreb. Skupno so letala prevozila lani 4273 potnikov, 36.000 kg prtljage, 11.000 kg raznega blaga in pa 2000 kg pošte. V letošnjem letu bo Aeroput vzdrževal pet zračnih poti, in sicer Belgrad—Zagreb (6 mesecev), Zagreb—Sušak—Ljubljana. Belgrad Niš—Skoplje, Skoplje—Bitolj—Solun (4 mesece) in Belgrad—Sarajevo—Dubrovnik (3 mesece). V lanskem letu so sc dohodki zvišali za 1,043.000 din, izdatki pa za 391,000 din. Čisti dobiček znaša 621.225 dinarjev. Po puču v Tokiju Tokio, 1. marca. AA. (Havas.) V dobro poučenih krogih izjavljajo, da ie na najvišjem mestu že odločeno zastran osebnosti novega ministrskega predsednika, vendar bodo pa z objavo imena naslednika Okade počakali do vrnitve kneza Sajo-nija. Znano je samo toliko, da novi predsednik vlade nc bo aktiven general, ne aktiven admiral, ne cesarski princ, pa tudi nc nobena izmed političnih osebnosti, ki jih omenjajo zfidnje dni. Knez ^aiomi ho danes sklical veliko konferenco in povabil nanjo II najstarejše in najuglednejše japonske politike, 2) poveljnika mesta Tokija in najvisle častnike njegovega štaba, 3) člane vrhovnega voiaškega SVE'Ta konferenca bo sklepala o najprimernejših osebnostih. kbi iih bilo treba predlagati cesarpi kot kandidate za predsednika vlade m pravosodnega ministra. Japonski posl. pomirjuje Nobenih zapletljajev na Pacitiku Washington, 1. marca. A A. (Havas.) Tukajšnji japonski poslanik Salto je imel v radiu govor, v katerem ie dejal, da najnovejši dogodki na Japonskem ne bodo kršili miru na Tihem morju. Poslanik je dalje dejal, da so ekstremni imperialistična Japonskem nevarnost za lastno državo. Prava katastrofa bi bila za Japonsko — je poudaril — če bi ti ljudje prišli na oblast v naši državi. Toda do tega ne bo nikoli prišlo, ker vlada na Japonskem na vso srečo še dovolj zdravega razuma in pravega patriotizma, tako da lahko ludi iz najtežjih položajev srečno izvozimo. Na podlagi vsega tega lahko rečem, da poskus vojaškega upora, ki se je tc dni pripetil na Japonskem, ne bo prav nič iz-premeni! dosedanje ne zunanje nc notranje politike Japonske. Kdo bo novi predsednik Tokio, 1. marca. AA. Agencija Domej prinaša poročilo o političnem položaju v. japonski prestolnici in pravi med drugim, da je glavni problem današnjega dne, kdo bo novi predsednik ministrskega sveta in kdo bo mogel najti izhod iz sedanjega zapletenega položaja, nastalega z neuspelim vojaškim prevratom. Poročilo pravi dalje, da bo cesar po vsej priliki prosil kneza Sajonija, da mu predloži osebnost, ki bi se ji mogel poveriti mandat za sestavo nacionalne vlade v pravem pomenu besede. V nekaterih krogih, pravi poročilo, mislijo, da ni izključeno, da bi prišel na čelo nove vlade zopet sedanji predsednik vlade Okada. Toda v drugih krogih izjavljajo odločno, da ie to popolnoma izključeno. Novo vlado bi morale sestaviti izključno nove osebe, na čelu bi ji pa morala stati osebnost izrednega značaja in čim uglednejša in vplivnejša v vsej državi. Kot kandidate za predsednika vlade navajajo barona Sirinuma, podpredsednika kronskega sveta, kneza Koneje, načelnika cesarske pisarne Juaša, ministra cesarskega dvora, grofa Kiiuro, bivšega predsednika vlade, generala Na';a-tija, glavnega guvernerja Koreje, in generala Naj-nuja, poslanika v Mandžuriji in vrhovnega poveljnika japonske kvantunške vojske. Zbor dobrovoljcev s severne meje Glavna zveza legijonarjev Jugoslavije ustanovi ena Celje, 1. moren V vrtnem salonu hotelo »Evrope- so sc zbrali d.incs dopoldne delegati /druženja vojnih dobrovoljcev borcev i/ Zagrebu, Zveze Maistrovih borcev in Legije koroških borccv, z namenom ustanovili vrhovno organizacijo, ki bi obsegalo vsa našteta dobrovoljska združenja. . „ Zborovanje ic otvoril predsednik Legue koroških borcev v Liubljani podpolkovnik v p. Dra-golmb Milivojevič, ki jc uvodoma pozdravil našega mladega kralju, nato pa zastopnike-delegale m poudaril, zakai so sc zbrali bivši borci z naše severne meje k tej konferenci: da poudarilo medsebojno tovarištvo ter v skupnem delu in enotni vrhovni organizaciji skušajo doseči za dobrovoli-cc z naše severne meje iste pravicc, ki jih uživalo ostali dobrovoljci. ... i Zn predsednika /borovama ic bil nato soglasno izvoljen akad kipar g. Iludoklin iz Zagreba, za zapisnikarja pa u. štaudeger iz Trbovcli. Ci. Iludoklin ie podal nalo kratek historunt dosedanjega delo posameznih dobrovoljskih orgamz.arii s severne mcie, nato |C pa zborovanje pozdravil v imenu Malgajeviš četašev g. Kotmk. Z zborovanj so bile nato odposlane udanostne brzoiavkc Nj. Vel. kralju Petr* II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku ,'avlu in vojnemu ministru generalu Zivko-viču. Nato so prešli na dnevni red in sc ic razpravljalo o združitvi vseh zgoraj navedenih organizacij v enotno nedržavno zvezo.V dosego tega cilja je bil sprejel sklep, da se ustanovi skupna zveza Združenja vojnih dobrovoljcev-osvobodileljev severnih krajev jugoslavije v Zagrebu, Zveze Maistrovih borcev v Mariboru in Legije koroških borcev kol ekseknliva leh organizacij, ki delegirajo vsaka po štiri delegate v eksekulivo zveze, h kateri lahko pristopi pozneje ludi Zveza vojnih dobrovoljcev. Končno je bilo sklcjcno, naj sc nova zveza imenuje Glavna zveza legijonarjev |uqo-slavije. Po slučajnostih jc bila sprejeta sledeča resolucija, ki bo odposlana na merodajia mesto: Na konferenci v Celju, 1. marca 1936 zbrani jugoslovanski dobrovoljci in borci za svobodo Slovenske Koroške, štajerske, Prekmurja in Me-djimurja sc spominjajo žalostne usode rojakov na slovenskem Koroškem in ugotavljajo: 1. Da vodi most za vpostavitev prijateljskih odnošajev med lugoslavijo in Avstrijo preko koroških Slovencev; 2. I*a je vsled tega upravičena u.iša nujna zahteva, da se koroškim Slovencem nemudoma dajo vse pravice glede manjšinskih narodnih šol v smislu tozadevnih določb saint-germainske mirovne pogodbe. Zborovanje davčnih izvrševalcev Celic, 1. marca. V restavraciji Zemparutti ie bilo danes dopoldne 2. redna lelna skupščina "/.druženje davčnih izvrševalcev kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana. Ker je večina članov Združim,i dnevničaric sc ic razpravljalo o pridobitvi službene stalnosti Vse vloge tega združenja glede ureditve stalnosti so bile dosedaj brezuspešne, zalo ic bilo sklenjeno, da Združenje ne bo prej odnehalo, dokler nc bo doseglo stalnosti svojim članom. Združenje ma v dravski banovini okrog 100 članov. Zboio-vanjc ic vodil predsednik g. Ilovor iz Ljubljane Poleg lega sc ic razpravljalo tudi o internem delu organizacije. Prosimo kr. vlado, da nre !njo dejstva pri urejevanju bodočih odnošajev h sosednjo avstrijsko republiko vpošleva. Sprejela ie bila šc enaka i, -mu iju, /.»levo-joča naš živelj, ki jo ostal pod uiodžur. oblastjo Končno jc bila sprejeta šc spomenica, naslovljena na ministrstvo vojske in mornarice, naj bi bili lahko aktivni člani vojske — častniki in podčastniki — kakor tudi orožništvo :n policija, redili člani zveze dobrovoljskih organizacij Prihodnja konferenca delegatov vseh neti oi-ganizacij sc sestane koncem mesec.i marca v Zidanem mostu. Konferenci je prisostvoval tudi stari borcc za pravice koroških Slovenccv vladni svetnik g. I.ilek. Dr. Hodžera v Ljubljani I milijona, 1. marca. Med svojevrstne politične-pojave, ki so jih omogočile politične razmere pred sedanjim režimom, spada nedvomno tudi stranka dr. llodžcre, ki jc svojčas imela poleg nekdanje IRKE), oziroma poznejše lugoslovcnskc nacionalne stranke, edina pravico do obstoja pod imenom jugoslovanska narodna stranka. Ustanovitelji te stranke so izšli iz vrst srbijanskih delov INS, v Sloveniji in ponekod rta Hrvatskem pa so se ii priključili nekateri redki ljudje, ki k tej stranki / nejasnim programom niso prešli toliko iz simpatij do nje, temveč boli iz opozicije proti |NS Odkar ie po nastopu sedanji vlade zapihal veter svobode, seveda pada simpatija Slovencev do nekdanjega gromovnika dr. llodžcre in ako danes poročamo o gibanju le stranke v Sloveniji, storimo to boli iz ljubezni do kurioznosti kakor zaradi priznanja resnosti tei stranki V Sloveniji je namreč tako, da se pristaši te stranke ne upajo na cesto s svojim fašističnim programom ter koketirajo / demokratskimi gesli. Malo mučno ic seveda zelo redkim slovenskim pristašem te stranke, da ie dr Hodžera uvedel na jugu fašističen pozdrav ter da njegovi pristaši izjavljajo kot edino možnosl iz položaja postavitev enega samega vodje, to ie po zgledu italijanskega ali nemškega Di Hodžera ic dospel v Ljubljano z današnjim dopoldanskim brzovlakom. Z njim sta bila tudi dr, Smodlaka in g Pienič iz Zagreba. Na kolodvoru so iih spreicli najbolj /vesti njihovi pristaši, kakor dr. Potokar, Kornliauscr, dr. Irgolič iz Maribora in sploh ves odbor slovenske sekcije Ic stranke. V hotelu »Štrukelj« je bila ob 10 dopoldne konferenca glavnega odbora stranke za Slovenijo. Konferenca seveda nam nj bila dostopna ter moramo svoje poročilo omejiti na informacije, ki smo jih dobili i/ vrst odbornikov samih. Oni navajajo,, da • bilo na konferenco vabljenih 33 oseb (posameznih zaupnikov iz okrajev), udeležilo pa se jc konference z raznimi prijatelji 52. Konferenco jc otvoril dr. Potokar, ki je nuglašal, da ic namen konference razčistitev odnosov stranke do fašizma in do avtonomije, ker je dr. Potokar prevzel poročilo, da kot Slovenec določi tc odnose, zlasti z ozirom na centralizem in na vprašanje samouprav Dr. Hodžera ie v svojih izvajanjih zanikal, da bi imela njegova stranka program fašizma, češ, da je odločno na programu demokracije. Pojma federacije v najožjem smislu in samouprav v najširšem smislu imata skupno mejo in zn dosego te meje sc po njegovem mnenju bori njegova politična stranka. Dr. Smodlaka jc govoril o vprašanjih centralizma in unitarizma ter je trdil, da ic treba narodu najprej preskrbeti kruha, potem Ju bilo šele mogoče govoriti o najširših samoupravah Schuschnigg med Slovenci Včeraj je avstrijski kancler obiskal Bistrico v Rožu in Borovlje Celovec, I marca, c Davi sc ie pripehal v Cclovcc zvezni kancler dr. Schuschnigg, da obišče vse kraje »plebiscitnega ozemlja«, kot sc glasi v uradnih obvestilih. Na kolodvoru ic bil slavnosten sprejem, ki so se ga udeležile vse oblasti. Spalir |C delalo vojaštvo celovške garnizijc Ier močni odredi domovinske fronte, med njimi v prvi vrsfi Sturmscharen, ki iim ic kancler njihov vrhovni poveljnik v državi. Kancler se ie udeležil nato slovesne božje službe v stolnici, nakar jc prisostvoval občnemu zboru zveze koroških obrtnikov v veliki dvorani hotela »SandvvirU. Po kratkem spodbujajočem govoru sc jc odpeljal v spremstvu deželnega glavarja generala Hiilgcr-tha, deželnega komisarja dr Suchcrja in šefa tiskovnega odseka pri deželni vladi dvornega svetnika Scbeuchclbauerjn fer mnogih drugih osebnosti z deželne vlade, deželnega sveta in domovinske fronte v Bistrico v Rožu, kamor jc prispel ob 10 dopoldni-. Podrobna poročila o sprejemu in , razgovorih ob uri. ko telefoniromo, šc manjkajo, i V občinski hiši jc sprejemal dcputacijc, med njimi slovenskega poslanca Mikla, slovensko duhovščino, slovenske voditelje domovinske fronle, župane slovenskih občin ter poslušal njihove težnje. Ob pol 12 jc prispel v Rorovljc, kjer je nadaljeval sprejeme krajevnih odličmkov, ki so mu pri tri priložnosti izročili spomenice. Podrobnosti bodo znane šele v večernih urah. Popoldne se je zvezni kancler zopet vrnil v Cclovcc, kjer nocoj prisostvuje zboru vodij koroških Sturmscharen, kjer bo imel velik govor. Strah, ki smo ga izrazili preteklo nedeljo, da bodo hcimwehrovci, ki so na Koroškem kolovodje raznarodovalnc politike med Slovcnci, vse poskušali, da preprečijo, da bi kancler iz slovenskih ust zvedel za vso resnico, sc uresničuje. Iz Bistrice v Rožu, kakor tudi iz Borovelj, sc je zvedelo, da so heitnvvchrovci, /a katerimi sloji tudi deželno vlada, tiščali v ospredje samo nemčurje, ki so koroški deželni vladi najbolj pri srcu in predstavniki slovenske narodne manjšine. Naši graditelji o gospodarski krizi »Oprostite, kaj pa delate tukaj?« S terom rišem kroge okoli dreves, da ne more mrčes gori.a Imenitno naredite še meui dva kroga okrog nog.« Ljubljana, 1. marca. Danes dopoldne so v mali dvorani zborovali člani Združenja pooblaščenih graditeljev /.a dravsko banovino. Zliorovanje je bilo dobro obiskano Ier je pokazalo veliko zanimanje članstva za to njegovo obvezno organzacijo. V imenu mestne občine kol nadzorne oblasti se je zborovanja udeležil komisar g. Svetel, v imenu Okrožnega odbora obrtnikov pa g. I g I i č. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. I. BricelJ, ki je iinel obširno in izčrpno predsodki veno poročilo. Predsednik je predvsem ugotovil, da je, gospodarska bilanca za leto 1065 še slabša od bilance lela 1034. ket so cene ua notranjem Irgu nazadovale. Lesno gospodarstvo je radi sankcij proli Italiji po|K>lnoma propadlo. Davčno breme je vedno hujše in temu je posledica vedno več rubežni. Število trgovinskih in obrtniških obratov jc od lela 1032 pa do konca septembra leta 1036 padlo za 7401) obratov. Posestva gredo na dražbah pod re-nilno vrednostjo. Predsed. je izrazil popolne simpatije posestnikom novih hiš. ki so dali največ zaslužka graditeljem. (iradili so v ugodnih časih, sedaj pa jim grozi nevarnost, da jih poženejo iz lastnih hiš. ker spričo svojih nizkih zaslužkov ne morejo plačevati visokih obresti. Največja zasluga novih hišnih posestnikov pa je. da so se dvignila naša mesta iti trgi. Malenkostna javna dola. kolikor jih sploh je, ne od teže jo ničesar, zasebna gradbena delavnost pa se ni ganila z mrtve točke. Zaposlitev v gradbeni industrlij znaša leta 1035 nekako 10% one, kakor lela 1980. V leni smislu so zelo važni tudi govori članov banskega sveta na zadnji seji Ier so njihovi podatki zelo zgovorni. Vzroki za lo so šlevilni. Narodna banka |o brez stvarne potrebe zmanjšala svoj denarni obtok. Zakon o zaščiti kmeta je bil nesrečen, zadnji udarec pa je pomenjala uredba o zaščiti denarnih zavodov. Potrebno je, da se zaščila raztegne ua vs;' stanove. Država v Slovenijo premalo investira, (lovor n i l< graja postopanje pri licitacijah za cesto Ljubljana—Kranj, od katerih je pel propadlo, ena sama pa še ni odobrena. Predlog graditeljev je, naj bi se laka dela oddajala ločeno po načinih' izvršitve del. (jovornik je iinglasal nujnost potrebe zveze Slovenije na Jadran ter važnost naše dežele za vso državo. Javna dela v Sloveniji ne sinejo biti več zapostavljena. Za izhod iz le lislisk je govornik navedel več virov. predvsem večje tivaževanje Slovenije pri državnih javnih delih. Temelj naše gospodarske politike je premalo demokratičen. Izjavil se je za uvedbo zakona o minimalnih mezdah, toda na tak na I čin, da bi se dvignila stopnja južnega delavca, ne j da bi nadla stoonia slovenskega delavca. Naibolj radikalen je njegov predlog, v katerem je nagla-šal, da bi bilo za ves narod in za državno blagajno koristno, ako hi pregledali premoženje vseli državljanov, pa bi ga tak i m odvzeli, ki ne bi mogli dokazali. da so si ga s poštenim delom zaslužili. (Ira-ditelji imajo pravico zanimati se za vprašanje, kaj jr zakrivilo današnjo stisko. (lovor predsed. Briclja je bil sprejet z aplavzom, nakar je tajnik g. K ra marši č podal lajni-ško poročilo, iz katerega je razvidno, da je Združenje vzorno delovalo ter da je bila njegova pisarna članom vedno na razpolago z nasveti, informacijami in posredovanji. Društvo je storilo mnogo korakov v zadevah obrtnega zakona, raznih davčnih zadev, ki se jih je posrečilo v nekaterih primerili znižati celo za 10%;, mnogo jo interveniralo v stanovskih in gospodarskih zadevah pri vladi, banovini, mestni občini, finančnem ravnateljstvu, zbornici za TO I itd. Članstvo šteje sedaj 70 samostojnih podjetij, število vajeifrev pa je padlo od leta 1032 od 276 na HI, kar najbolj dokazuje padec gradbene delavnosti v Sloveniji Posebno pa se je združenje borilo proti šušmnrjem. Tudi tajnikovo poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem, nakar mu je izrekel predsed. Bricelj svoje priznanje. V imenu nadzorstvenega odbora je predlagal razrošnico s priznanjem g. Ž i g o n , kar je bilo soglasno sprejeto. O. Kraniaršič je nato poročal o novem proračunu iu o lanskem obračunu združenja. Proračun je nekoliko nižji, ker se je znižala tudi članarina. Občni zbor je izvršil pregrupa-cijo podjetij po kategorijah. Proračun izdatkov znaša okoli 50.000 Din. Predsednik Bricelj je nato omenjal, da združenje /jito zbira premoženje, da si predvsem postavi svoj last ni dom O. Iglič je v imenu Okrožnega odbora obrtnikov pozdravil združenje ter mu čestital k vzornemu delovanju. Pri volitvah je predsednik Bricelj vztrajno odklanjal ponovno izvolitev, češ, da je že 10 lel bil predsednik, 10 lel pa odbornik, naj sedaj kdo drugi prevzame predsedstvo. Kljub aklamacijam vsega članstva g. Bricelj ni ni liolrl prevzeti soglasno ponujenega mu mestu, nakar je bil zn predsednika z večino glasov izvoljen g. Miroslav Zupan, za podpredsednika (>a g. Malko C u r k . v oslali od-bot pa po večini dosedanji člani. (i. Bricelj je bil nato izvoljen za častnega člana. Sklenjeno je bilo dalje, da uvedejo graditelji po zgledu trgovcev akcijo za svoje starostno zavarovanje. O. Ogrin pa je predlagal protest proli uvedbi sklada javnih dej in delavskih bataljonov, češ, da bo s tem najbolj prizadeta zasebna inicija-Iiva. Za javna dela naj se dobi denar iz javnih sredstev, predvsem državnih. I o po uspeli občni zbor je bil nato zaključen. G Benič je podal svoje informacije o gibanju dr. Mačka in Združene opozicije. O Združeni opoziciji jc Inl mnenju da nc more priti enotnega stališča in do enotne organizacije povrh tega pa sc krha šc Mačkova stranka sama ker postaja narod nezadovoljen / večno pasivnostjo Dr Hodžera ie med drugim trdil, da je njegova stranka tako nasprotna Združeni opoziciji kakor tudi vladni stranki Zanikal je, da bi bila njegova stranko v kakšnih pogajanjih z |NS, oziroma pohorci, proli katerim se ie, kakor on pravi, vedno borila Dr. Hodžera, dr. Potokar in dnuii govorniki so ponovno govorili o stanju organizacije stranke v posameznih krajih Dr. Ilodžcra ic trdil, da ie stanje stranke na jugu prav dobro, dr Potokar pa se ie pohvalil, da delujejo šc vsi odbori le stranke v Sloveniji. Popoldne ie bilo v istih lokalih nadaljevanje krha še Mačkova stranka sama, ker poslaia narod kc v vsej državi, zlasti v Sloveniji Zadnje športne vesti Banovtnsko prvenstvo v rokoborbi v Mariboru Miribor, dne 1. marca. Danes je bilo v Mariboru prvenstveno dravske banovine v rokoborbi. Rezultati so bili naslednji: Bantam:l. Dolinšek. 2. Uranker, 3. Ulsuperger; j p e r o I a h k a: 1. Babič; lahka: 1. feifrer, 2. Vo-i bič; pol srednja: 1. Iva nič, 2. Seru ko; sred-i nja: 1. Blatnik, 2. Jakopič; pol težka: 1. Pir-her. Tekmovanju so prisostvovali predsednik Težko-I atletske zveze dr. Mnrinkovič in glavni tajnik lii-liter iz Zagreba ter podpredsednik zveze dr. Watik-j uitiller iz Mariboru. Tekmovanje, ki je, kakor običajno v Mariboru, funkcioniralo brezhibno, so vo-i dili g. Uihter (Zagreb) ter Franjo Kramborger io ! Franjo Kebrič iz Maribora. V zvezi z izvedenem prvenstvom dravske ba-' novine bo v nedeljo, 15. t. ni. v Mariboru tudi prvenstvo države, in sicer v kategorijah bantain, srednji in poltežki. Ob lej priliki bo Maribor |*>-I zdravil v svoji sredi tudi naše olimpijske kandidate težkoatlele. J SSK Maribor: Cakovec i: t (i: t) Maribor, 1. marca. V današnji igri je Maribor nastopil v svoji najboljši postavi brez obeh branilcev, od katerih je eden ranjen, drugi pa polaga izpite v Zagrebu. Nudil je slabo igro. Napadi Čakovca so bili precej pogosti, vendar pa so gosti vse lepe šanse zastre-liali celo pol melra pred golom. Prijateljsko predtekmo sta igrali rezervi Maribora in Rapida. Sodil je Jančič. V naslednjem podajamo pregled sedanjega staoja prvenstva v severnem delu Ljubljanske nogometne podzveze: 1) 2elezničar 5 odigranih, tri dobljene, 1 poraz, 1 neodločena. Goli 11:7, točk 7. 2) Čakovec 5 odigranih, 2 dobljeni, 2 poraz, t neodločena. Goli: 11:9, točk 5. — 3) Maribor 5 odigranih, 2 dobljeni, 2 poraz, 1 neodločena. Goli: 9:11, točk 5. — 4) Atletiki (Celje) 2 odigrani, obe dobljeni. Goli: 5:2, točk 4. — 5) Rapid 5 odigranih, 4 poraz, 1 neodločena. Goli: 8:15, točka 1. * Zagreb: Gradjanski:Hajduk 9:1 121) Concordija:Sparla t:1 (0:1) Varaždin: Slavijadlašk 5:0. Smuške tekme na Zelenici Tržič, 1. marca. Vsakoletne tekme za prehodni pokal tvrdke Glanzmann in Gassner privabijo na Zelcnico najboljše gorenjske, posebno pa tržiške alpske smučarske tekmovalce. Tako je bilo tudi danes, ko se je zbralo na Zelcniški koči, kjer je bil start, 28 tekmovalcev, številni funkcionarji ter mnogo drugega občinstva. Tekma je obetala biti zelo zanimiva, ker so se srečali samo stari rivali, poleg tega pa skoraj kompletna olimpijska vrsta za alpsko kombinacijo. Proge, kakor jih običajno poznamo za tekme v smuku, včeraj sploh ni bilo. Fiksirana sta bila le start in cilj, in sicer start blizu Zeleniške koče, cilj pa okrog tri kilometre nižje z višinsko razliko okrog 400 metrov. Vsakdo je lahko vozil s starta proti cilju, v katerikoli smeri je hotel Tekmovalci so startali v enominutnih razlikah. Tekma, ki sta jo vodila gg. Schvvikert Franc kot vrhovni vodja ter Šarabon Slavko kot tehnični vodja, ie končala s sledečimi rezultati: 1. Novak Jože TK Skala. Jesenice) 3.51 ena petinka. — 2. Heim Hubert (isti klub) 3.53 ena pet. (Med tekmo je imel smolo, da se je zapletel v neko grmovje in mnogo izgubil.) — 3. Urbar Slavko (isti klub) 4 min. — 4. Praček Ciril (isti klub) 4.02. (Med tekmo se je zaletel v Lavičko, ki si jc zlomil nogo. Praček ie zaradi tega seveda izgubil precej dragocenega časa.) — 5. Ankelc Riko (SK Tržič) 4.29 ena petinka. — 6. Čarman Frenk (SK Tržič) 4.31. — 7. Katnik Lojze (SK Skala, Jesenice) 5.09. Za prehodni pokal sc kvalificirajo po trije najboljši tekmovalci iz vsakega kluba. Kot absoluten zmagovalec je izšel TK Skala iz Jesenic, ki si je tokrat priboril pokal tretjič (v presledkih). Pokal preide v končno last tistega, ki si ga osvoji trikrat zaporedoma, ali petkrat v presledkih. Na tekmi je prišlo žal tudi do nesreče. Med smukom si je namreč zlomil nogo tekmovalec Zdravko Lavička. Prvo pomoč mu je nudil službujoči zdravnik dr. Pance Pavel, nakar so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Pri Lončarju v Tržiču je bila proti večeru razdelitev daril. Razen prehodnega pokala, ki ga je prejelo zmagovalno moštvo od tvrdke Glanzmann in Gassner, so prejeli prvi trije tekmovalci krasne plakete, ki iih je poklonil SK Tržič. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarci: naravne »Franz losef grenčice«. Turistično-sportni odbor za dvig lahke atletike za pripravo atletov za olimpijado. (Službeno.) Obveščajo se. klubi Ilirija, Jadran, Korotan, Planina, Primorje, Sloga in Slovan, kakor tudi vsi njihovi člani, lahki atleti, da s 1. marcem prenehajo gimnastični treningi v telovadnicah in se prično redni treningi na igrišču ASK Primorja iti sicer do 15. marca naslednje: v nedeljo, 1 marca od 9.30 dopoldne torek, 3. marca, četrtek, 5. marca, j soboto, 7. marca: vsakokrat dopoldne od 10.30 do 12 in popoldne od 16 naprej: v nedeljo, 8. marca 1 od 9.30 naprej, torek 10., sredo 11., petek 13. in \ soboto 14. marca dopoldne od 10.30 do 12 in popoldne od 16 naprej ter v nedeljo. 15. marca dopoldne od 9.30 naprej. Od 15. marca naprej se bodo redni treningi vršili na igrišču vsak d^in z izjemo ponedeljka dopoldne od 10.30 do 12 in pop od 16 naprej, v nedeljah pa dopoldne od 9.30 naprej. Vsi treningi se vršijo ob vsakem vremenu. Atleti, obiskujte točno in redno treninge, ker sezona prireditev ic pred vratmi. — Predsedstvo. Vojne žrtve za svoje pravice Zborovanje ljubljanskih vojnih invalidov, vdov in sirol Ljubljana. 1. marca. Položaj žrtev svetovne vojne, invalidov, vdov in vojnih sirot je od leta do leta hujši in ga je, kakor znano, zlasti poslabšal Invalidski zakon iz leta 1929. Ta zakon je z mnogimi naravnost dra- j konskimi odredbami zelo udaril invalide in jim vzel mnogo s trudom priborjenih pravic. Ko bi invalidi ne imeli tako močne in trdno povezane organizacije, bi se jim najbrž šc slabše godilo. Invalidska organizacija pa se krepko bori za pravice svojega članstva, zlasti od leta 1929 naprej. Letos se ji je posrečilo, da je dosegla vsaj nekoliko zboljšanja, če ne bo seveda to v zadnjem hipu padlo v vodo. Da se invalidi zavedajo pomena svoje organizacije, je pokazal tudi današnji občni zbor ljubljanskega krajevnega odbora Združenja vojnih invalidov. Vso prostorno dvorano Mestnega doma so dodobra napolnili ljubljanski invalidi in tudi udeležba vdov in vojnih sirot je bila precejšnja. Ob 9 je začel zborovanje predsednik ljubljanskega krajevnega odbora g. Mlekuš, ki je v uvodu pozdravil zastopnika banske uprave gi;sp. M a v r i č a in delegata Oblastnega odbora združenja g. T o m c a. Soglasno so bile sprejete pozdravne brzojavke maršalatu dvora, predsedniku vlade in ministru za socialno politiko in narodno zdravje. Predsednik se je nato toplo zahvalil raz- . nim korporacijam in vsej javnosti za podporo, ki jo je izkazovalo društvu. Posebej se je zahvalil banski upravi, mestni občini ljubljanski in Trboveljski premogokopni družbi, ki je dala 115 ton premoga po znižani ceni. Nato ie predsednik podal splošno poročilo o delovanju organizacije v preteklem poslovnem letu, ki je obstojalo v glavnem v neprestanem boju za pravice vojnih žrtev. Poleg tega pa je društvo po najboljših močeh podpiralo najbolj potrebne člane. Iz tajniškega poročila g. Metlike je razvidno, da ima društvo 327 redno plačujočih članov in članic, mnogo pa je takih članov, ki ne morejo plačevati članarine, pa jih ima društvo vseeno v evidcnci. Tekoče društvene posle opravlja društvena pisarna, ki je morala zaradi preobilice posla raztegniti uradne ure na ves teden namesto dosedanjih treh dni. Blagajniško poročilo g. Rapuša izkazuje za preteklo leto 63.145 Din dohodkov in 43.931 Din izdatkov, stanje društvene blagajne pa znaša 39.720 dinarjev. Med izdatki je najvišja postavka 21.000 dinarjev, kolikor je društvo v preteklem letu razdelilo podpor med svoje člane. Nato je bila soglasno sprejeta razrešnica odboru s pohvalo, nakar je dobil besedo delegat Oblastnega odbora g. T o m c , ki jc zborovalcem izčrpno razgrnil sliko današnjega stanja borbe za izboljšanje invalidskih pravic, invalidski zakon iz leta 1929 je šc vedno v veljavi in zato je položaj invalidov še zmerom mizeren. Ta zakon je reduciral polovico vojnih žrtev, ostalim pa znatno znižal invalidnino, poleg tega pa je uvedel predpise, ki so naravnost nesocialni. Tako n. pr. so izgubili vsako pokojnino invalidi, ki so bili kadarkoli prej (tudi še pred vojno) obsojeni zaradi kaznivega dejanja iz koristoljubja, četudi samo na 24 ur zapora. Dalje, če invalid dve leti biva izven naše države, izgubi prav tako pokojnino, itd. Zdi se naravnost, da je bil ta zakon namenoma sprejet za čim uspešnejšo redukcijo prejemkov vojnih žrtev. Proti temu zakonu gre že 6 let huda in naporna borba vseh invalidskih organizacij. Sestavljeni so bili žc trije načrti za spremembo tega zakona, toda noben ni prodrl. Načrt, ki nima tudi finančne podlage, se sploh nc upošteva. 2aradi tega je Združenje stavilo predlog, naj bi država najela v inozemstvu dolgoročno posojilo, s pomočjo katerega bi pravično uredila invalidsko vprašanje. To posojilo se bo čez par deselle tij, ko invalidov iz svetovne vojne ne bo več in bo odpadla tozadevna obremenitev državnega budžeta, lahko odplačevalo. Zanimivo je, da se je pred letom 1929 porabilo za izplačevanje invalidnin vsako leto okrog 300 milijonov, sedaj pa jc v državnem proračunu postavka za lo le 90 milijonov, pa še ta ni izčrpana. — Pred kratkim se je invalidski organizaciji šele posrečilo, da ie pri finančnem ministru prodrla s svojim po- Mladim materam in ženam po večkratni nosečnosti pomaga naravna Franz-Josefova grenka voda — največkrat že v malih množinah — k rednemu delovanju črev. JttiNi. po min soc. pol. in nar. rAr. S-t>r. 15184, J5. V. 85. novnim načrtom za spremembo zakona. Finančni minister je na to spremembo pristal in je v svojem ekspozeju časnikarjem razložil spremembe: davčni cenzus se poviša od 120 na 170, za pogreb vojne žrtve se nakaže trimesečna invalidnina, invalidom z notranjimi boleznimi se prizna 80%, nekaj dobe tudi starši padlih s še živečimi drugimi otroki itd. V proračunu je predvidenih 25—30 milijonov za ta načrt. Ministrski svet ga je odobril, vprašanje je še, kaj bo v parlamentu. Vse te spremembe so zelo malenkostne, zaradi njih organizacija ne sme popustiti v borbi, ampak jo mora še podvojiti. Govornik je omenil še razmere v protezni delavnici, ki bi morala prenehati z delom, če ne bi dobila podpore iz Narodnega invalidskega fonda v iznosu 300.000 dinarjev. Na koncu je pozval vse navzočne, naj se z zaupanjem oklenejo svoje organizacije in jo podpirajo v borbi, saj postaja čedalje bolj očitno, da, čimbolj sc oddaljujemo od vojske, tem bolj pozabljajo na invalide. Govor g. Tomca, starega borca za invalidske pravice, je bil sprejet s toplim odobravanjem. Sledile so volitve, pri katerih je bil soglasno izvoljen z maihnimi izpremembami dosedanji odbor z gosp. Mlekužem na čelu. Pri slučajnostih je g. P I e š a v temperamunt-nera govoru utemeljeval pravice invalidov, poudarjajoč, da pri njih nc velja rcčenica: Čas zaceli najhujše rane. Pri invalidih se rane šele sedaj odpirajo, zaceljene pa bodo šele, ko bodo njih nosilci v grobu. Invalidi zelo hitro umirajo, kar je za državo najbolj ugodno. Zato pa bi morala država poskrbeti zanje, saj čez par desetletij ne bo skoro nobenega več. Na koncu je pozval članstvo, naj podpira z vsemi močmi svojo organizacijo. Nato je bila soglasno sprejeta resolucija, ki našteva 10 invalidskih zahtev za zboljšanje položaja. Iz teh zahtev, ki so prav za prav silno malenkostne, se vidi najboljše, kako težak jc položaj invalidov. Ob tri četrt na 11 je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje. Kmetska zveza za obrambo cen živini Ljubljana, 1. marca. Že dolgo je Kmetska zveza, ki je bila lani po letih političnega somraka zatrta kot edina upravičena in najmočnejša zastopnica slovenskega kmeta, pripravljala odločno obrambo cen kniet-skiin pridelkom, zlasti pa živini. Tega svojega dela ni obešala nn veliki zvon in si ni delala take reklame, kakor recimo nn Hrvatskem Mačkova i>(iospodarska sloga . zato pa bo njeno delo tem bolj učinkovito in tem bolj trajnega pomena. V vsej tišini so pretekli teden v Ljubljani zliorovali odposlanri Kmetske zveze iz skoraj vseh slovenskih krajev. Soglasno je bilo sklenjeno, da v sedanjih kritičnih časih in v časih, ko kmet najhuje trpi, Kmetska zveza z odločnim korakom prepreči nadaljnje izžemaiije našega kmeta. Sklenjene so bile tudi smernice, kako naj se la obramba izvrši. Predvsem naj kmetje branijo na naših trgih in sejmiščih cone svoji živini. Nihče ne sme prodajati živine pod ceno. Za vsak sejni in za vsako tržišče bodo odposlanci Kmetske zveze v sporazumu z domačimi kmeti osnovali posebne sejmske odbore, ki bodo določali ceno živini. Pod lo ceno kmetje ne bodo dajali svoje živine. Živina lx> pra- vilno označena in razdeljena po kakovostih ter bodo cene enotne. Kmetje, ki ne bodo prodajali po teh cenah živine, jo bodo gnali domov. Sklenjeno je bilo, da se uvede med kmetakim prebivalstvom |>osamezne vasi največja složnost ter da bodo kmetom, ki so v stiski, jiomagali sovaščani sami. Prvi tak organiziran nastop slovenskih kmetov bo v ponedeljek, ko je v Kranju običajen živinski sejem, katerega se udeležujejo kmetje iz. skoraj vse Gorenjske. Kranjskemu sejmu bodo sledili nastopi kmetov na vseh sejmiščih, to je že v lorek na važnem ptujskem sejmu ler na nadalj-n i h sejmih. Pripominjamo, da so to stvar vzeli v svoje roke resni kmetski organizatorji, ki si seveda ne bodo pustili vzoti inicijative od Pucelj-Mravljetovn kmetske organizacije. Ta organizacija sklicuje, za sredo nekakšen sestanek v Ljubljani, na katerega vabi tudi Kmetsko zvezo. Pucljevci prihajajo prepozno. Nastop kmetov na kranjskem sejmu vodi znani kmetski voditelj g. Brodar, v Ptuju pa vodita akcijo prav tako ugledna voditelja gg. .lanžekovie in Prelog. G. Brodar bo imel v Kranju po sejmu tudi veliko kmetsko gospodarsko zborovanje. G. Rebek o Vajeniškem domu Občni zbor Obrtniškega društva v Ljubljani Snoči je bil v restavraciji Zvezda : občni zbor Obrtniškega društva, ki se je zaradi prepičle udeležbe članstva pričel z. etiourno zamudo. Predsednik društva g. Rebek se je'spomnil, da letos poteku 30. telo, kar je bilo Obrtniško društvo ustanovljeno. Nato je poročal o delu odbora od zadnjega občnega zbora, ki je bil 17. marca 1034. Največjo pozornost je posvetil odbor obrambi članstva pred preveliki ni i javnimi obremenitvami. S prirejanjem davčnih predavanj je odbor seznanjal članstvo o davčnih predpisih, društvena pisarna pa je v mnogih slučajih pomagala članstvu, da so bile davčne prijave pravilno sestavljene. Obrtništvo Ljubljane nazaduje Od leta 1930. se opaža, kako rapidno nazaduje obrtništvo našega mesta. V zadnjih petih letih je obrt v našem mestu nazadovala za 14%. Leta 1030 je bilo vseh obrtnikov 2227, ob koncu leta 1935. pa le še 1959. Leta 1930. je prišel 1 obrtnik na približno 25 prebivalcev, leta 1935. pa t obrtnik na 31 prebivalcev. Kljub temu pa se obrtnikov položaj ni izboljšal. Vzrokov za to je iskati v krizi našega denarstva. dalje v šušniarstvu in zlasti v nelojalni konkurenci ter precej tudi v znižanju plač javnih in zasebnih nameščeneov. Od leta 1930. so nazadovale posamezne stroke obrtništva takolo: krojači in krznarji za 98 obratov, kro-jačice za 20, izdelovalci perila za 38, ključavničarji za 2, mizarji za 9, sedlarji in tapetniki za 24, vrtnarji za 8, slaščičarji za 5 itd. Napredovale pa so naslednje stroke: brivci za 38 obratov, mo-distinje za 9. peki za 27, mesarji za 14, graditelji za 21, soboslikarji in pleskarji za 11, dimnikarji ea 10, elektrotehniki za 7, prevozniki za 10 itd.. gostilničarji pa kar za 3(i obratov, tako da pride danes v Ljubljani 1 gostilna že na 270 prebivalcev. Karli pomanjkanja gotovine naročniki vse premalo Po mariborskih dvoranah Maribr, 1. marca. Slovensko obrtno društvo Slovensko obrfno društvo v Mariboru — ena najstarejših in najvzorneje delujočih stanovskih organizacij obdravske prestolice, ie imelo sinoči svoj redili občni zbor v Narodnem domu. Vodil ga jc izredno agilni organizator mariborskega obrtništva predsednik Ivan Sojč. Navzoč je bil ludi mcsfni obrtni referent dr. Senkovič in obrtno-zo-družni inšpektor Založnik. Iz poročil, ki so jih podali predsednik Sojč. z. veliko vnemo delujoči tajnik Jernej Košar in blagapiik Eman lllich, je razvidno izredno plodonosno delo tega društva. Po poročilih je čestital društvu k lepemu uspehu obilni -referent dr. Senkovič ter poudarjal veliko delavnost in inicijalivnost sedanjega vodstvu. S časfifkami se mu je pridružil obrino-zndružni inšpektor Založnik, ki jc naglašal potrebo čimprejšnjega osnovama vajeniškega doma v Mariboru. Govorili so še Kumerc, VaHar, Ciusfin-eič ter eden od ustanoviteljev društva in njegov bivši predsednik Franjo No ak, kateremu so zborovalci predali v znak pr znamo častno diplomo Pri volitvah je bil znova izvonen za picdsed-i ika Ivan Sojč, podpredsednik ie Miha Vahtnt, odborniki pa: lllich Eman, lemec Ivan, Kvas Ivan, Zofer Rajko, Sulic |osip, Pahernik Anton, Semko Peter. Namestniki: Giislinčič, Safman Martin m Drago Tratnik. Mariborski prevozniki V Gambrinovi dvorani ic sinoči bil občni tbor Združenja prevozniških obrti v Mariboru, ki obsega področje celotnc bivše Mariborske oblasti. Občni zbor ic vodil agilni predsednik Združenja Ivan Sluga, obširno poročilo o delovanju in gibanju organizacije pa ie podal tajnik Anton Krepek. Iz njegovega poročila posnemamo: Združenje šteje 285 članov od tega 146 avtoizvošče-kov, 100 prevoznikov in 29 fijakeriev. Avtoizvoz-ščkov je največ v Celin (241 prevoznikov nu >< Mariboru (29) in fijakeriev prav tako v Mariboru (15). Velika nadloga za io obrtno panogo ic močno razširjeno šušmarstvo. Poverjeništva obstojajo v Celju, Ptuju in Murski Soboti. Sprejeta ic bilo nato naslednja resolucija: Licitacija za prevzem voženj pri državnih in samoupravnih ustanovah naj bo dovoljena le upravičenim voznikom. Obrtna oblast naj nojslrožje postopa proti šušmarjem. Odkloni nuj se jim izdaja dovolila za obrt prevozništva. Prevoznikom s tovornimi avtomobili naj se prepove prevažanje potnikov. Lastnikom tovornih avtomobilov nai sc predpiše prispevek za prekomerna uporabo cest Ic v enem srezu, kjer ic sedež obrala. Izvolila sc jc nato nova uprava: Predsednik Ivan Sluga (Maribor), podpredsednik Friderik hojk, blagajnik Nemec Franc (oba Maribor), odborniki: Ilojnik Jernej (Maribor), Kuhar Štefan (Murska Sobota), Kuder josip (Ptuj), Pomskuglcr Franc (Celje), Planinšek Ivan (Celje), Gorjak Fniil (Maribor). Trgovska samopomoč V restavraciji Novi svet« ie bil danes dopoldne občni zbor »Trgovske samopomoči'«, reg. potu. blagajne v Mariboru. Vodil ga je predsednik Vilko \Vaixl. Obširno poslovno poročilo ie podal tajnik Znidarič Franjo. Trgovsko samopomoč ie važno socijalna institucija, v kateri ie organiziranih 1055 trgovcev. Pri volitvah jc bil znova izvoljen za predsednika Vilko Waixl, v vodstvo pa dosedanji odborniki Vpokojeni častniki Pri »Orlu« so zborovali danes dopoldne člani »Društvo vpokojenili častnikov«. Občni zbor ic vodil predsednik polkovnik v p. Dolenc, razven njega pa so šc poročali: tajnik podpolkovnik v p Raizner, blagajnik kap Vodopivcc, za odsek sta-roupokojencev podpolkovnik Vidmar ter za nadzorstvo kap. Novak Društvo šteje 59 rednih in 4 izredne člane. Izvoljen ie bil zopet stari odbor < predsednikom polk Dolencem na čelu . gledajo na kvaliteto dela. Društvo se trudi, ila bi ustvarilo svojemu članstvu vse pogoje za boljši napredek. Priredilo je leta 1934. obrtniški semenj, obrtno razstavo, obrtniški teden, modno revijo itd. Predsednik je v nadaljnjem kategorično Izjavil, da društvo ne vodi prav nobene strankarske politika (?), ampak zgolj gospodarsko in stanovsko politiko. Zahvalil se. je še Zbornici za TOI, mestni občini ljubljanski in drugim korporacijam za podpore, na koncu pa je želel soglasnosti v delu za izboljšanje položaja obrtništva. Zborovalee jc nato v imenu ljubljanskega občinskega sveta pozdravil g. Martinčič, nakar je g. ftpeletič |>odal tajniško poročilo. Vsi navzoči so s »8lava«--klie.i počastili spomin pokojnega kralja Aleksandra ter nato tudi spomin umrlih društvenih članov. Blaga jniško poročilo g. U r b a s a izkazuje 51.107 Din dohodkov in 52.514 Din izdatkov. Zatem je bila sprejeta razrešnica odlioru. Naslednja točka dnevnega reda je bil razgovor o Vajeniškem domu v šentpeterski vojašniei. G. Rebek je v dolgem govoru razvijal histo-rijat te ustanove ter z raznimi številkami dokazoval, kako se ustanova razvija in koliko truda in žrtev je vložilo Obrtniško društvo vanjo. Navajal je, da so podpore javnih kor|Kiracij zelo majhne, ne more pa se zlasti smatrati za jiodjioro ono, kar mestna občina plačuje za svoje oekrliovance v Vajeniškem domu in za dečjo postajo, ker bi morala drugod prav tako plačevati. Kar se tiče preselitve Vajeniškega doma, Je omenil, da je mestna občina določila VValdherjevo hišo v Beethovnovi ulici, ki pa v sedanjem stanju ne odgovarja. Treba bi bilo obširnih adaptacij, ki jih pa mestna občina ne namerava izvršiti. Zaradi tega je obrtniško društvo predlagalo hotel Tivoli. Občni ztior mora danes sklepati o vsem tem. K besedi se je nato oglasil g. Martinčič, ki jo najprej vprašal, kakšne žrtve je društvo doprineslo za Vajeniški dom, nato pa s številkami dokazoval, koliko faktično mestna občina žrtvuje za Vajeniški dom. (O tem je že podrobno poročal sobotni >Slovenec<). Potrebno hi pa bilo, da bi mestna občina |>odprla tudi Vajeniški dom v Kersnikovi ulici, ki ga jo treba le šc znotraj opremiti. O tem vprašanju se je razvila živahna, mestoma zelo burna debata, v katero so posegli še gg. Iglič, Turk, Urbas in drugi. Nnposted je občni zbor na predlog g. Rebeka sprejel sklep, ki pooblašča odbor, da uredi z mestno občino vae potrebno. K besedi se je oglasil še dr. Pretnar, ki je v imenu Zbornice za TOI pozdravil društvo in mu čestitat k 30 letnici. V nadaljnjih izvajanjih je bičal tuji kapital, ki je eden glavnih krivcev obrtniškega nazadovanja ter pozival obrtnike, naj se oklenejo svojih organizacij ter si p° "jih v legul-neni okviru pribore izboljšanje svojega položaja. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen večinoma stari odlsir z g. Rebekom na čelu. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, dn društvo letos priredi skromno proslavo 30 letnice obstoja in da se ob tej priliki razvije ludi društveni prapor. Za častnega člana društva je bil izvoljen dr. Rudolf Marn, načelnik obrtnega oddelka banske uprave. Samoumor na železniški progi Ljubljana, 1. marra. Davi okoli tri četrt na 7 je šel po železniški progi delavec Danijel Burkeljca. Tik pred viaduktom pri Mostah je opazil na progi moško Iruplo, ki je bilo zelo razkosano in razmesarjeno. O tem je obvestil policijo. Policijska komisija je ugotovila, da je nesrečneža povozil osebni vlak, ki vozi ob 0.1.5 mimo. V ponesrečencu so spoznali 28 letnega Bernarda Plahulo, bivšega strežnika pri dvigalu v nebotičniku. Nedaleč so našli tudi njegovo legitimacijo in poslovilno pismo, kjer jc razvidno, da je šel Plahuta prostovoljno v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Pokojnik je bil doma iz B-itiij pri Gorici. Truplo je bilo prepeljeno v mrtvašnico. Prvi tečaj za lovske čuvaje v državi Maribor, dne t. marca. Včeraj popoldne se je zaključil tečaj za lovske i čuvaje v Mariboru, ki je trajal od iKinedeljka do | sobote. Tečaj je priredilo tukajšnje Lovsko društvo. Zaključek je bil popoldne ob 3 v lovski sobi hotela Orla ter so bili navzoči polog udeležencev tečaja | tudi številni člani zelene bratovščine /. vodstvom i Lovskega društva vred. Pozdravil je udeležence le-| raja predsednik Lovskega društva, bančni ravna telj Bogdan Pogačnik, govoril je še vodja tečaja ravnatelj gozd. šob* ing. Zierenfcld, v imenu tečaj nikov se jc zahvalil i^ien od udeležencev, l.ovcko društvo v Mariboru je bilo prvo v državi, ki se ie odločilo prirediti tak tečaj za lovske čuvaje ter jim dati potrebno osnovo za izvrševanje njihovega po, klica. Za tečaj je vladalo mod čuvaji izredno zanimanje, sprejetih pa jo bilo samo 25 mlajših oseh iz vsega mariborskega lovskega okoliša. Tečaj se je vršil na gozdarski šoli poa vodstvom ravnatelja Zierenfelda, poleg njega pa so predavali še nekateri vidni organizatorji našega lovstva. Predmeti tih predavanj so prav zanimivi in važni. Tako je bilo na sporedu: živaloslovje, razni načini lova, narodnogospodarski pomen lova, kinologija. lovska zakonodaja, lovsko orožje, zasledovanje divjačine, računstvo z ozirom na lov, sirupi in zaetrupljeva-nje divjačine, organizacija lovskih društev v državi, lovske šege in navade, prva pomoč v nezgodi itd. Lovsko društvo bo najbrže priredilo še več takih tečajev, s katerimi se bo dvignila us|>o-sobljenost lovskofuvajnega osebja, za katerega itak že predvideva novi lovski zakon izpite o usposobljenosti. Ljubljanska kronika Slov. kal. akad. starešinstvo ptirrdi v dnrh od 2. do 4 marca t I. v beli dvorani bolela Union troje javnih predavani o kolektivizmu Predava dr. Andrej Gosor 1. predavanje, v ponedeljek, 2. marca: Koleklivizocija življenja v naši dobi; 2. predavanje, v torek, 5. marca: Kolektivizem in glavni socialni problemi; 3. predavanje, v sredo. 4. marca: V čein jc rešitev? Pričctek predavanj vsakokrat ob il zvečer. K predavanjem vabimo vse, ki se zanimajo za najbolj pereča socialna vprašamo naše dobe. — Odbor SKAS. Predavanja AZ. Predavanje g. prof. Francct« Vodnika: Problem katoliške umclnosh nc bo v ponedeljek, 2. marca, kot i<; bilo določeno, marveč v petek, 6. marca ob 20 v beli dvorani limona. Razstava slik. Danes dopoldne sc otvori razstava slik m risb iz zapuščine nedavno umrlega akad slikarja in prrilli|em, podpredsednikom Sbincfom Miklaveičem in Upnikom Zuccofom na čelu. 8 letna tatica kolesa Ljubljana, 1. marca. Tiskarniški delavec Franc P., uslužben v tiskarni Blaznik, se je v soboto nemalo začudil, ko nm je izpred pioslopjn Okrožnega urada na Miklošičevi cesti izginilo damsko kolo, s katerim se jc pripeljal jjo opravkih. Nekoliko minut |m>zneje je stražnik Zoreč nn Marijinem trgu opaail malo 8 letno deklico, ki je s težavo peljala damsko kolo. Vprašal jo je, kani pelje kolo in deklica mu je za trjevala. da gre malo na sprehod. Stražnik je deklico spustil, ker Ji pač ni prisodil, da bi ona kolo ukradla. Malo kasneje pa je opazil Franceta P., ki jo gnal proti njemu isto deklico. Delavec je namreč dohitel deklico, jo še ob pravem času ujel ter jo nato izročil stražniku. Mala talica se je na policiji na vse mogoče načine izgovarjala ter sploh ni hotela niti jiovedati, kje stanuje in je policija morala poiskati njeno stanovanje s po-močjo svojih popisovalnih pol. Nadebudni cvet je bil izročen materi, naj jo pošteno kaznuje. Vsekakor pa kaže, da imamo tu primer zanimive zgodnje zabredlosti otroka v kriminal. Mariborski drobiž Maribor, 1. marca. Akademska kongregacija ima v ponedeljek oh 20 sestanek v Frančiškovi kapeli. Hmrt kosi. V starosti 48 let je umrla na Fran-kopanski cesti 14. soproga tapetniškega mojstra gospa Helena lioškar. Naj počiva v mirn! Japonski večer 1*> v fionedeljok v Ljudski univerzi. Predavala bo naša .laponka gospa Tsuneko Kondo Skušek o >.Ia|>onki pred poroko*. Zanimive stiari bo spravila na dan preiskava, ki sc vrši zaradi najdbe velike zaloge saharina v tunelu v Košakih. V paketu, ki ga je neznanec vrgel iz avstrijskega vlaka, je liilo 30 kg saharina in 72 paketov igralnih kart. Policija, ki vrši preiskavo, je osumljenim tihotapcem Se na sledu. Svilo so prodajali na trgu. Včeraj so zasačili na trgu organi finančne kontrole prodajalca vli hotapljene svilo. Zaplenili so celo zalogo toga blaga. Po 20 lotih iz ujetništva v Rusiji. Včeraj jc prispel iz Avstrije v Maribor 42 letni Jovo Skrbeč iz Bosanske Krupe pri Bihaču. Leta 1913 je šel služit vojake v (iradec, avgusta 1914 je prišel na fronto v (laliciji, leta 1915. pa je zbežal na rusko stran, se borii v dobrovoljski diviziji na Dobrudži tor bil potem ranjen poslan v notranjost Husije, kjer ga je zajela revolucija. Preživel je vsa zadnja leta v Sibiriji ter se že od leta 1920 potegoval zu povratek v domovino, ki se mu je šole letos posrečil. Doma gu čakata brat in sestra. 21 let je bil star, ko je šel od doma In po 21 letih se kot 42 leten mož vrača zopet domov. Primorske vesti Padli so v v eliki bitki pn Kndviti v -Vbodni ji slovenski fantje: Anton Svetel i/ Mano pri Vipavi. .Valentin Habe i/ Stare Idrije in V iktor t olja iz Komna. Vsak razred ljudske šole. ki o sc \ krcali člani francoskega alpinskega kluba z s. jeanom Lscarrn na čeli,, ki jc organiziral francosko znanstveno ekspe dicijo na Himalajo. . Spominsko slavnost z.i fašistom Hlorijanom Bevčarjem so praznovali tc dni fašisti. Bevčar jc februarja lojt na poli v Pulj, kjer so proslav Ijali aneksi jo Pillja k Italiji, bil v dolini Drage blizu kanfanara iz zasede ustreljen. Povožen je bil od vlaka pri postaji Obloke-Južina na progi Podbrdo-Gorica Bartolomej črv iz Oblok. vv.letni mož je bil na licu me- | sta mrtev. Tržaški Lloyd. znana paroplovna družba, ki je bila od avstrijske vlade ustanovljena 2. aprila l*Vi. praznuje letos stoletnico svojega obstoja. Tržaški l.lovd ima slavne tradicije in jc celo stareiši nego angleška paroplovna družba Cunard, ki je bila ustanovljena šele leta 1842. Pri Llovdu je služilo tudi veliko Hrvatov Najboljši kapitani Plovila so bili Hrvati in še danes so mnogi, čeprav so morali svoje ime trans-kribirati po italijanskem. Tisoč lir jc dure po goriškem prefoktn nakazal rodbini Mojzija t.ateja iz ( crkncga, ki je padel v vzhodni Afriki U mrli so v Gorici od It«, do 22. februarja: Franc Ukmar ("0 let), Antonija Drufovka (28), »dova Marija Pavlin (71). Toroza Figar (61), polavora. športa iu radia pridobivati slovensko prebivalstvo zu italijanskega duha in politiko. KmeUki koledar za Primorje jc izdal fašistični kmetski inšpektorat. Kakor znano, je delavnost naših književnih družb na Primorskem skoraj popolnoma ustavljena, oziroma knjige nc dobijo aprobacije in sc tako širi italijansko čtivo. ("idr. Marija Puntar objavlja v tržaški reviji : Porta Orientale< študijo o enem najbolj modernih in originalnih italijanskih pisateljev, Italo Svevo, ki je bil rojen v Trstu in tam med vojno umrl. Puntar ji so doma « Krasa, ime Svevo jia tudi ni italijanskega izvora. Svevo je med Slovenci neznan in bi bilo prav. če bi se prestavilo kakšno njegovo delo. One glavnih živil na Primorskem so sledeče: kruh 1.30 lir kg, riž t .V)—1.">5, salame t>, slanina 6.!*»—7.20, maslo 12 sir 7.50. olje b, sladkor 6.10—6.2«), kava VI.SO. fižol 2. meso 4.20—5 lir kg. Pokopali so 34. t. m. v Rovinjn ostanke pilota Depiero in zadrskega industrijca Bonetti-ja ki sta se bila ubila nedavno kn je poštno letalo zadelo v kip sv. Fvfemije na vrhu zvonika rovinjske stolne cerkve. Letalo je padlo v morje. Za vsak slučaj. Po (.orici in okolici se vršijo predavanja, ki imajo namen seznaniti prebivalstvo z načinom, kako sc je treba braniti, oziroma ščititi pred letalskimi napadi. Za konzula Nemčije je prišel v Trst gosp. Lndwig Aeldert. Domača telovadba Oni, ki so resno vzeli domačo telovadbo, so se prav gotovo lahko prepričali, da jim je mnogo koristila. Razume sc, da le pod tem pogojem, če so jo tudi resno gojili in imajo resno voljo naprej vztrajati. Kajti vsakodnevne gimnastične vaje imajo ta namen, da ohranijo naše telo sveže, gibčno in pripravljeno tudi na večje napore, če bi razmere to zahtevale. Za danes zopet nekaj novih vaj Spoti Celje:Ilirija 1:0 (0:0) 1. vaja. Poskok visoko v zrak, odroči gor roki in raznoži nogi. Ta vaja izgleda sama na sebi dokaj lahka Vendar, če jo poskusimo, pa takoj lahko opazimo, da na njej lahko najdemo precel težkoč. Že sam odskok v zrak mora biti dokaj silen, če hočemo doseči pravo višino in pravi efekt. Če pa hočemo doseči pri vaji sami oni učinek, ki jc pri vsaki gimnastični vaji potreben, tedaj moramo zahtevali, da skočimo čim višje, da i gremo z rokama čim dlje nazaj in da z nogama 1 čim bolj daleč raznožimo. Vaja šele tedaj doseže svoj namen, kadar v viaoki točki visoko in daleč nazaj odročimo in z nogami močno raznožimo. Vajo moramo ponovili vsaj šestkrat. 2. vaja. Z levo nogo gremo v lahno pred-noženje, z desnico pa gremo v zaročenje v levo stran nazaj, nato sujemo z levo nogo močno v visoko zanoženje, z desnico pa v vzročen|e močno nazaj. Isto ponovimo z nasprotno nogo in roko. Ta vaja spada med najizdatnejše vaje in zasluži vso našo pozornost. Oni, ki sc resno bavijo z. gimnastiko, bodo takoj spoznali njeno vrednost. Celo vajo ponovimo po osemkrat z vsako roko in nogo. 3. vaja. Poskakuj visoko v zrak in skrči nogi tako močno, da sc dotakneš s koleni prsi. To je izborna vaja. seveda, če jo pravilno izvajamo. Zato je neobhodno potrebno, da skočimo čim višje v zrak in da nogi čim najbolje pritegnemo na prsa. Kajti to je obenem najboljša predvaja za skrčko, ki jo ne samo v našem športnem življenju, ampak tudi drugače večkrat lahko uporabljamo. Za gibčnost našega telesa, za elasticiteto jn spretnost je pa ta vaja neobhodno potrebna in io moramo vsai 00 šestkrat dnevno napravili. Ljubljana. 1. marca. V današnji podzvezni prvenstveni tekmi sta se srečala v Ljubljani na igrišču Hermesa SK Celje in SK Ilirija. Tudi danes 6e jc nabralo jedva 300 gledalcev, kar je najboljši dokaz za razmere, ki vladajo v našem nogometnem športu. Idealizem so z raznimi nagradami, ki so jih dajali in jih menda še dajejo posameznim igralcem, popolnoma ubili med nogometaši, na drugi strani pa so še gledalce tako raz.vadili, da ne gredo na nobeno drugo tekmo več, kakor samo na kako prvovrstno — za državno prvenstvo. Pa še nekaj drugega smo lahko opazili pri da- j našnji tekmi. Ilirija, ki je nastopila 9 svojo rezervo, j je imela mnogo takih igralcev, ki naj bi enkrat I spopolnili vrzeli v prvem moštvu. Toda pri teh | jumiorjih je bilo prav malo takih, o katerih bi res > lahko trdili, da bodo vredni nasledniki svojih kolegov v prvi garnituri. To je ludi eden izmed mnogih žalostnih pojavov v našem nogometnem športu, od katerega — če bo šlo v tem pravcu naprej — nimamo nič dobrega pričakovati. Onih starih borcev, s katerimi je nekoč Ilirija tako ponosno nastopala, ni več, današnja mladina pa — kakor vse kaže — nima toliko volje, da bi se za stvar resno zavzela. , 0 današnjih nasprotnikih ni dosti povedati-Stali sta si nasproti dve, sicer precej enakovredni, vendar zelo slabi enajstorici. Zato tudi o igri kot taki ni dosti povedati. Ilirija, ki je že preteklo nedeljo nastopila tako oslabljena, ker ima prvo moštvo zabrano, je danes postavila še šibkejšo enajstorico Moštvu se je močno poznala vrzel, ki je nastala vsled odsotnosti lceta in Kvedra. Zmagalo ie Celje s lesnim rezultatom, bil bi pa po poteku igre mogoč tudi nasproten rezultat. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Celje: Koprivšek L—Koprivšek II., Franci— Volkar. Preisinger II., Škerlj—Dimitrijevič, Gobec (II.), Prisinger I., Zarkovič, Gobec I. Ilirija: Malič—Žitnik II., Eiselt—Bogme, Do berlet, Joško—Smerdu, Ilovar, Lazarevič, Alian-čič, Drago. Začetni udarec so imeli gostje, ki so lakoi povzročili, da je bila igra obojestransko odprta. Moštvi sta bili nekaj časa enakovredni, dokler ni prešla Ilirija v premoč, ki je pa postajala vedno večja. Ko je prešel Vane v napad, je postala Ilirija večkrat zelo nevarna pred golom gostov. Ker pa ie bilo preveč oklevanja pred golom, zato se tudi ni nič zgodilo. Pa tudi Celje je prišlo večkrat pred ilirianski gol in je ustvarilo nekaj prav nevarnih situacij, a tudi brez uspeha. Prvi polčas je minul potem v obojestranskem nabijanju in brezplodnem igranju. Ilirija je imela prvi udarec v drugem delu igre. V začetku je bila igra izenačena, potem pa je prišla Ilirija v premoč, ki jo je precej dolgo obdržala. Vendar je tudi Celje nevarno oblegalo vrata domačih. Pritisk domačih je bil tolikšen, da se je Do-berietu posrečilo zabiti gol, ki ga pa sodnik n: priznal, ker je imela tudi rr>ka pri tej akciji svojo besedo. Kmalu nato nastane pravcata gnječa in precejšnja nevarnost ludi pred ilirjanskim golom, toda zgradilo se ni nič. Ilirija odslej še bolj pritiska, vendar nima sreče. Igra postane za momente zanimivejša. V 40. minuti pride Celje pred gol domačinov, Malič gre iz gola, Gobec I. pa potisne šogo v mrežo in reši s tem čast celjskega nogometa. To stanje se ne spremeni do konca igre, ki je postajala tudi čedalje nezanimivejša. Tekmo je sodil g. Ramovž. PREDTEKMA Mladika : Hermes rez. 3:2 (1:0). Sodil je g. Jenko. Celjski spori Danes popoldne iebila v Celju ua (iluziji prvenstvena tekma mod SK Atletiki iz Celja in SK Hapidom iz Maribora, ki se je zaključila z rezultatom 2:1 (0:0) za Celjane, Sodil je c. Oamernik i* Ljubljane objektivno, gledalcev je bilo okoli 400. — Na igrišču SK Jugoslavija v Celju je bila dopoldne trening-tekma med SK Jugoslavijo iz Celja in SK Retjem iz Trhovelj, ki se je zaključilo z 1:1 (0:0). * Ljubljana. I. marca. AA. Glede ua vesti, da so velike mednarodne tekme v smučarskih skokih v Planici odgodenc zaradi stanja snega v Planici, sporočamo, da je izvršilni odbor izdal sklep, da se tekme prirede šele 15. marca in ne 8. marca, in sicer zato, ker so tekmovalci sami izrekli željo, da bi se jim omogočil daljši trening. Po težkih tekmah v Ciarmisc.hu in lnnebrucku. so tekmovalci utrujeni, nekateri udeleženci bodo pa še t. marca tekmovali na Norveškem. Zemeljska dela in naprave nu veliki skakalnici so popolnoma končane in 28. I. m. je bilo na skakalnici že 30 cm novega snega. Zalo bi se mogle tekme vršiti tudi že 7. marca, tem laže,, ker leži okoli skakalnice 54 nn starega uležanega snpga več kakor je treba za morebitno nametavanje snega na skakalnici. Zadnje dni je bilo v dolini Planice pri Tamarju celo 130 cm novega snega. Uprava društva smučarjev v Planici. Nogomet in berlinska olimpijada Pri dosedanjih olimpiiskih igrah v Stockhol-mu, Anlverpnu, Parizu in Amsterdamu jc vladalo med gledalci največje zanimanje za nogometni turnir, ki ni privabil samo največje število gledalcev, ampak jc ludi prinesel prirediteljem največ denarja. Ko se je FIFA odločila, z ozirom na olimpijske amaterske predpise, katerih najboljši nogometaši svela niso več vpoštevah, primati svetovno prvenstvo v nogometu, ne glede na amatersko ali profesijonalno stran, so izgubile noqometne tekme pri olimpiiadah svoj odločutoci športni in finančni pomen. Olimpijsko amatersko pravilo se namreč glasi: Amaterji v nogometu so v smislu tozadevnih paragrafov mednarodnega olimpijskega odbora oni nogometaši, ki v svojem športnem udejstvovo-nju niso bili nikoli poklicni igralci in niso nikdar prejeli odškodnine za evenluelno, v športnem udejstvovanju nastalo škodo radi izgube službenega časa. Nadaljni pasus leh predpisov prepušča posameznim mednarodnim zvezam v nogometu, da v lastnem delokrogu preizkusijo m legalizirajo amatersko kvalifikacijo posameznih igralcev. Ta pasus, ki prepušča odločitev v zadevi amaterske kvalifikacije posameznim mednarodnim zvezam, je FIFA spravila v nasprotje z mednarodnim olimpijskim odborom. Predpisi FIFE namreč dovoljujejo amaterskim nogometašem, da lahko prejmejo odškodnino za svoj službeni poklic, ker po mnenju vodstva FIFE tudi od amaterskega športnika nc moremo zahtevati, ^ da bi radi športnega udejstvovanja izgubil plačo za svoje poklicno delo. Mednarodni olimpijski odbor se pa s tem mnenjem ne strinja in radi tega ni bilo mogoče spraviti v sklad amaterski paragraf FIFE z onim mednarodnega olimpijskega odbora. Mednarodni olimpijski odbor pa v pogledu odškodnine za poklicno delo ob priliki olimpijade v Amsterdamu ni bil naravno konsekvenlen. Nizozemci, ki so pri določanju svojega olimpijskega proračuna . vpo-števah dohodke nogometnih lekem v prvi vrsji, so grozili mednarodnemu olimpijskemu odboru z odpovedjo olimpijskih igre, če bi sc odbor proli-vil udeležbi takozvamh FIFA-omaterjev na nogometnem turnirju. Mednarodni olimpijski odbor je zahtevi Nizozemcev ugodil in loko sc je zgodilo, da se je nogometni furnir na amaterski olimpijadi vršil v znamenju FIFA-amaterjev. Ta slučaj se pa na berlinski olimpijadi nc bo ponovil. Mednarodni olimpijski odbor je namreč odločil, da se bo olimpijski amaterski paragraf uveljavil in prireditelj P. olimpijade se bo moral sprijazniti z mislijo, da nogometne tekme pri olimpijskih igrah v Berlinu ne bodo višek programa le olimpijade. Kljub temu so pa prepričani, do sc odločba mednarodnega olimpijskega odbora tudi na berlinski olimpijadi pri nogometaših ne bo na celi črti vpoštevala. Zaenkrat je računali, da se bodo udeležili nogometnega turnirja naslednji narodi: Egipt, Nizozemska, irska, Luxemburg, Peru, Poljska, Turčija, Madžarska, Amerika in seveda tudi Nemčija. Negotova pa je šo udeležba teh-le držav: Bolgarija, Estonska, Grčija, jugoslaviia, Italija, betonska, Litva, Pornunija, Španija in Avstrija. Narodi, ki se pa gotovo ne bodo udeležili berlinske olimpijade, pa so: Belgija, Danska, Anglija, Francija, Norveška, Portugalska, Švica. Švedska in Češkoslovaška. Poleg leh je pa računati, da bo še kaka država izostala od tega olimpijskega nogometnega turnirja ravno radi odločbe mednarodnega olimpijskega odbora v zadevi amaterskega vprašanja. Spomini župnika Franca Treiberja (Nadaljevanje.) lako je. uarodna šola v polni meri izpolnila upe. ki so se na njo stavili Samo ene stvari ni mogla doseči, to je ^pravice javnosti«. Vse smo posKusili, da bi se to doseglo, pa ves frnd je bil zaman. Deželni šol. svet v Celovcu ui milosti poznal, ampak strogo se držal zakona. V narodni šoli so na vseh 4 razredih po- i učevale šolske sestre, torej ženske učne moči. I ♦ udi dečke. Zakon se pa glasi: >Ženske učne i moči smejo dečke poučevati samo do pete šolske dobe«. Da se bi vendar pravica javnosti I dobila, je Družba sv. Cirila in Metoda sklenila , nn narodni šoli namestiti tudi enega učitelja. Otroci zadnjih štirih let so se združili v ono skupino, ki je imela dva razreda, na deškem razredu je. poučeval učitelj samo dečke, na dekliškem pa šolska sestra deklice. Z g. Antonom Peskom, učiteljem na narodni šoli v št. Ruper-tu, ki je bil sicer dober učitelj, ampak nasprotnega svetovnega naziranja, mi nismo mogli sodelovati. Ko je videl, da mu ljudstvo ne sledi, se je odpovedal učiteljski službi in začel v Ljubljani izdajati »Tedenske slike«. Mojc stališče je čedalje bolj težavno postalo, ker so vsled boja med katoliškimi in liberalnimi Slovenci na Kranjskem katoliški Slovenci čedalje bolj izstopali iz Družbe sv. Cirila in Metoda in družba je prišla v liboral-»c roke. Že je hotela Družba sv. Cirila in Metoda šolske sestre odpustiti iz narodne šole. Temu sem se pa najodločneje zoperstavil. Končno sc jc napravilo premirje in narodna šola je še naprej delovala brez pravice javnosti. šolske sestre so pa imele v internatu no samo šolske učenke, ampak tudi nekaj večjih deklet, ki so jih posebno v kuhanju poučevale. Potreba rasa je pa zahtevala, da sc v narodni šoli prava gospodinjska šola za šoli odrasla dekleta napravi. Tudi pri tej zadt vi se je pokazalo. koliko moči ima v sebi ideja. Povodom neke šolsko božičnicc sem naprosil v ogromnem številu zbrane slavnostne goste, da naj pomagajo tudi to prevažno ustanovovo ustvarili. Prilika se je kmalu podala. Meščan in trgovec v mestu Velikovec je ponudil v nakup svojo lepo, kakih deset minut oddaljeno pristavo »Strutz-mannhof« na Vinogradih. Ni to posestvo veliko, ampak zelo prilež.no in ima nac. 400 dreves sadnega drevja. Posestvo meri samo |(, oralov. Kupna cena je znašala T5.000 kron Gotovo visoka oer.a. To posestvo je kar ustvarjeno za gospodinjsko predstavo, kjer bi se sestrsko velike gojenke vadile v gospodinjstvu Pa denarja nismo 'imeli, da bi to pristavo mogli kupiti. Takrat pa je v Ljubljani žc delovalo narodno-obrambno društvo »Slovenska stražas. Do toga društva sem sc obrnil. »Slovenska straža« jo mojo prošnjo dobrohotno sprejela in obljubila, da, ako šolske sestre kupijo to posestvo zu gospodinjsko pristavo, bo .Slovenska straža« plačevala obresti od kupne cene. sestro pa naj vsako leto odplačajo 2000 kron od posojila, katero jo dala slovenska posojilnica v Volikovču. : Striitzmannhof« smo kupili Treba je pa bilo več popravil pri poslopju izvršiti in z živino preskrbeti. Sestre so pristavo prevzele, pa kmalu so prišle v veliko denarne težavo. Tedaj ! som se pa odločil za predrzen korak. Peljal j sem sc v ( clovec k deželnemu predsedniku ba-, ronu lleinii, mislim, dn jr bil krščen Žid, in ' prosil, da naj da dovoljenje dn bi smele šolske sestro po deželi napraviti zbirko za pridobitev denarnih sredstev za otvoritev gospodinjske šole. Deželni predsednik se jc nekoliko obotavljal. ker som mu pa vse predsodke spodbil, je končno dovolil, da so smole sestro zbirko na- praviti po konservativni nemški lavantinski dolini in po slovenskem velikovškem slavarstvu. ; Uspeh zbirke, je bil povoljen, sestre so nabrale i VHK) kron in bile denarne stiske rešene. Gospodinjska šola se je otvorila, sestre so poučevale gospodinjske gojenke v šivanju, kuhanju itd. Deželni odbor Kranjske pa je pošiljal brezplačno od časa do časa strokovne učitelje, ki so gojenke poučevali v živinoreji in drugih gospodarskih panogah. To se je zgodilo teta 1910. Kmalu so se tudi oglasili dobrotniki, ki so sestram z izdatnimi darili omogočili, da so mogle dolg na gospodinjski pristavi odplačati. Največji dobrotnik je bil kanonik Janez Vidovic iz Celovca, ki je sestram polagoma podaril 39.000 kron. Kar je še dolga na gospodinjski pristavi ostalo, so sestre lahko odplačale s slabim povojnim denarjem. Gospodinjska pristava jc sedaj celo brez dolga. Na čudovit način je ljubi Bog pomagal. Medtem, ko je plebiscitna komisija narodno šolo ukinila, gospodinjska sc obstoja in z veliko koristjo deluje. Nemci gr>: spodinjske šole niso ukinili, niti napadli. Rekli so: i Das kbnncn sie (Slovenci) haben«% Politično gibanje med koroškimi Slovenci jc svoj vrhunec doseglo tik pred svetovno vojno. Takrat smo obhajali 500 tetn spomin na zadnje ustoličen je koroškega vojvode. Leta 1414. je bil Habsburžan F,mest .Železni kot koroški vojvoda zadnji ustoličen na C.osposvet-skem polju. Vršili so se lota 1914. sijajni shodi, najsijajnejši je bil tabor« v Šmihelu pri 1 li-berku tik podružnice cerkve sv. Katarine. Nemci so se vsled tega tako razburjali, da so dali vnjvorlski prestol pri Gospej sveti z deskami zaplankati. da bi tako zabrisali spomin na slavno preteklost koroških Slovencev Versko delo v st. Rupcrtu pri Velikovcu jo bilo zelo intenzivno. Moj prednik žup. Anton Kesner (tSSN do 1804) si je veliko zaslugo pridobil. da jc v št. Rupcrtu zidal župnišče. Do ner je tudi več bratovščin vpeljal, ki so imele o svojem času tudi stanovske nauke. Jaz sem vpeljal leta 1908. tretji red sv. Frančiška in dekliško Marijino družbo, kateri dve organizaciji še zdaj obstojita. Ob nedeljah in praznikih ako ni bil kak stanovski nauk, je bil krščanski. Bilo je zelo naporno delovanje, poleg rednega cerkvenega delovanja sem imel vso skrb za narodno šolo, agitacijo za številne volitve in dopisovanje v >Mir«. Ker je bil dar prekratek, sem moral še v pozno noč bedeti, da sem mogel svoj brevir opraviti. L. 1900. sem bil po knezoškofu dr. Kalinu imenovan za duhovnega svetnika krške škofije V Št. Rupcrtu pri Velikovcu sem poleg narodne šole in šolske telovadnice še mnogokaj pozidal. Tako sem napravil novo veliko farno pokopališče poieg cerkve. Župno cerkev sem zeJo prenovil, posebno ker sem prizidano gotsko kapelico zopet « cerkvijo zvezal in jo popolnoma prenovil. Dotlej jo. bila namreč celo prazna. Okrasil sem to kapelico s prekrasnim umotvorom, z gotskim oltarjem, s kipom sv. Alojzija. Ta oltar je stal 2500 kron, napravil ga jc naš slovenski podobar Alojzij Progar v Celovcu. Na razstavi v Celovcu jc bil radi te umetnine odlikovan z zlato kolajno. V to kapelico sem dal tudi postaviti iz hrastovega lesa umetno napravljeno zaprto spovednico. Za cerkev sem omislil zelo lepe, iz hrastovega lesa napravljene, gotske, klopi in oblin jilno mizo. Končno tudi slikana okna. Podružnična cerkev sv. Neže je bila p»ed sto leti župno cerkev za sosedno župnijo št. Peter na Vašinjah. kupil sem župnijsko pristavo za tamošnjo podružnično cerkev, župnišče in gospodarsko poslopje zopet pozidal in nato vse v najem dal in talco rešil veliko cerkvenega premoženja. (Dalje prihodnjič.) Isdaj« konsorcii »Ponedeljskega Slovenca«. Zastoonik Miha Krek. Urejuje Ciril Kočevar. Tiake Jugoslovanska tiskarna. Zaatopaik: KL C*«.