iS distributer kurilnega olja
2
VOŠČILO-DOGODKI
NOVI TEDHIKj
KRATKE-SLADKE
Po vrstah od zadaj z leve: Jernej Kroflič, Branko Ogrizek, Dean Šuster, Aljoša Bončina, Gregor Katic. Naslednja vrsta: Milena B. Poklic, Janja Intihar, IgorŠarlah, Petra Šafran, Špela Oset, Teja Podgoršek, Simona Brglez, Branko Stamejčič, Tone Vrabl, Franček Pungerčič, Franjo BogadL Naslednja vrsta: Vesna Lejič, Vera Orešnik, Suzana Rober, Sabina Kotošek, Zlatko Bobinac. Naslednja vrsta: Branko Jeranko, Vojko Grabar, Urška Selišnik, Majda Klanšek, Viki Klenovšek, Mar jela Agrež, Tea Podpečan Veler. Spredaj: Nataša Leskovšek, Vera Gmajner, Jasmina Žohar, Bojana Avguštinčič, čepita Srečko Šrot in Petra Vovk, Tatjana Cvirn in Ivana Stamejčič.	Foto: ALE KS ŠTERN
MA Partizanska
Glede na dogajanje okrog denacionaliziranih škofijskih gozdov, po Zgornji Savinjski dolini že kroži predlog, naj se vsi vpleteni podajo v gozdove in se tam udarijo.
NUN Bojazen
Na zadnji seji občinskega sveta v Gornjem Gradu so končno imenovali podžupanjo. V razpravi po imenovanju (torej v šaljivem delu) se je izkazalo, da se svetniki bolj kot to, da bi župan Toni Rifelj zbolel, bojijo, da bi ga zaprli.
HON Nepreslišano
Stavek iz govora Mirka Straška, direktorja družbe KLS, ob petkovem odprtju novih poslovnih prostorov na Ljubnem: »Slovenija, za tvoj praznik, ki ga bomo slavili v nedeljo, ti poklanjamo te naše nove dosežke.« Tega pa že res dolgo nismo slišali.
non
Razumi, če moreš
Razumemo, da so na Rogli letos praktično ukinili brezplačno uvodno smuko - so se le povezali z Gorenjci. Ne razumemo pa, da na Golteh, razen družbenikov, ne vidijo smisla, da bi koga obvestili, da so začeli s smučarsko sezono.
Za ugled novinarskega dela gre
Vodenje celjskega aktiva Društva novinarjev Slovenije je minuli četrtek prevzela Nada Kumer, dopisnica Televizije Slovenije s Celjskega.
Na predsedniškem mestu je po dveh mandatih nasledila Mirana Korošca, dopisnika Radija Slovenije s Celjskega, in kot pravi, se bo v aktivu nadaljevalo delo, ki ga je dobro začrtalo že dosedanje vodstvo. »Celjski aktiv namreč odlikuje veliko aktivnih in zagnanih članov, zato sem prepričana da bomo tudi v bodoče ohranili sloves najbolj delavnega aktiva v okviru Društva novinarjev Slovenije in veliko prispevali k reševanju vseh odprtih vprašanj in dilem, ki ta čas tarejo novinarski poklic,« pravi in opozarja, da je »novinarstvo na Slovenskem ta čas v enem najbolj odločilnih obdobij v svoji zgodovini, v katerem se odloča o prihodnjem položaju tega poklica. Čaka nas bitka za kolektivno pogodbo. Čakajo nas ovire nove davč-
ne zakonodaje, ki ogrožajo zlasti svobodne in samostojne novinarje. Pred nami so izzivi, v katerih moramo (u) braniti novinarsko svobodo in avtonomijo ter hkrati pravico javnosti do obveščenosti - slednje je navsezadnje tisto, kar daje smisel in pomen našemu delu. Na drugi strani bo pomembno tudi odločanje o naši bodoči organiziranosti, pričakujem pa tudi odkrite pogovore o pojavih neprofesionalnega ravnanja v naših lastnih vrstah. Vse to s ciljem, da okrepimo ugled novinarskega poklica in ga znova postavimo na tisto častno mesto, ki mu pripada.«
Novinarji s Celjskega so ob novi predsednici izvolili tudi izvršni odbor aktiva, ki ga bodo naslednji dve leti sestavljali: Milena Brečko Poklič, Mojca Grušovnik, Miran Korošec, Franček Kramer, Duška Lah, Darja Lojen, Špela Oset, Brane Piano, Alma Maruška Sedlar in Violeta Vato-vec Einspieler.
IS, foto: MM
Dosedanji predsednik društva Miran Korošec in nova predsednica Nada Kumer.
Obdavčeno tudi dijaško in študentsko delo
Študentski servis Celje je minuli teden v Mladinskem centru Celje pripravil predavanje o spremembah Zakona o dohodnini, ki bodo začele veljati 1. januarja 2005. Določene spremembe bodo vplivale tudi na delo preko študentskih servisov. Dijaki in študenti bodo morali tako po novem oddati napoved za odmero dohodnine, ne glede na to, koliko bodo zaslužili.
[ Ob vsakem izplačilu štu-
I dentskega servisa se bo odvedla akontacije dohodnine, pri čemer bo davčna stopnja do višine 74 tisoč tolarjev zaslužka 12,5-odstotna in pri višjih zneskih 25-odstotna. Pri napovedi za odmero dohodnine bodo tudi olajšave, in sicer olajšava za posebne namene, ki bo po novem le 2-odstotna, možno pa bo izkoristiti tudi splošno olajšavo, če starši dijaka oziroma študenta ne bodo uveljavljali kot vzdrževanega družinskega člana. Vsi dijaki in študenti, ki ne bodo prekoračili višine vseh dohodkov v znesku 1,6 milijona tolarjev, bodo lahko uveljavljali še t. i. posebno osebno olajšavo v višini 1,2 milijona tolarjev.
Vodja Študentskega servisa Celje Gregor Planteu pravi, da bo večina dijakov in študentov dobila v naslednjem letu nazaj vse akonta-
cije dohodnine: »Študentom in dijakom svetujemo, da napotnica ne preseže 74.000 tolarjev, zato naj raje dvignejo več napotnic. Hkrati naj bodo pozorni na vse dohodke -med katere sodijo tudi štipendije - ki jih bodo zaslužili v celem letu, ti pa naj ne presežejo 1,6 milijona tolarjev. Če se bodo tega držali, bodo dobili vse akontacije dohodnine povrnjene nazaj, seveda s časovnim zamikom.«
V olajšavo za posebne namene sodi na primer nakup študijske literature, tako da morajo dijaki in študenti shranjevati račune, če želijo uveljavljati 2-odstot-no olajšavo.
Prvič bodo dijaki in študenti morali napoved za odmero dohodnine oddati leta 2006. Sprememba zakona določa tudi, da bodo morali delodajalci, ki bodo zaposlili dijaka ali študenta, o tem obvestiti davčno upravo in tudi inšpektorat. Na ta način bi lahko omejili število tistih, ki delajo preko tujih napotnic. Vendar bo s tem veliko več administrativnega dela, tako da je vprašanje, ali bodo s tem resnično uspeli zajeziti študentsko »delo na črno«. Prav tako je vprašanje, ali bo s tem državna blagajna veliko pridobila, kot pra-
vi tudi Planteu: »Prvi neto učinek kaže na to, da se bo z višino akontacij dohodnine nakapljalo več denarja v državno blagajno, vendar bo čez leto in pol, ko bo treba ta denar vrniti, veliko več administrativnih stroškov, veliko več bo tudi zavezancev za oddajo napovedi dohodnine.«
Po besedah Gregorja Planteua trenutno več kot 1,6 milijona tolarjev na leto zaslužijo le trije do štirje odstotki vseh, ki delajo preko študentskih servisov. Že zdaj so morali tisti, ki so zaslužili določeno vsoto denarja, oddati napoved dohodnine. Letos je meja pri približno 1,8 milijona tolarjev.
Na predavanju so predstavniki študentskega servisa opozorili tudi na morebitne težave med starši in otroki, ki bi se lahko pojavile zaradi obvezne napovedi dohodnine. Kot že omenjeno, je namreč možno, da dijak oziroma študent sam uveljavlja splošno olajšavo, vendar je potem starši ne morejo. V kolikor bo študent zaslužil več kot 1,6 milijona tolarjev in bo s tem izgubil posebno osebno olajšavo, bi mu splošna olajšava prišla prav. Kljub temu pa Planteu opozarja: »Po naših izračunih in ocenah se še ved-
no bolj splača staršem uveljaviti dijaka oziroma študenta kot vzdrževanega družinskega člana, ker bodo tam osnove za dohodnino najbolj ugodne.«
Sprememba zakona prinaša tudi starostno omejitev pri posebni osebni olajšavi, ki
pripada le tistim, ki so stari do 26 let oziroma so starejši od 26 let, vendar so se na študij vpisali do 26. leta, pri čemer olajšava velja za dodiplomski študij za največ šest let od leta vpisa, za podiplomski študij pa največ štiri leta od leta vpisa. Bistve-
nih sprememb torej ne bo, dijaki in študenti in nenazadnje tudi davčna uprava pa bodo imeli več dela z oddajo in s pregledovanjem davčnih napovedi. 1\idi dijake in študente bo namreč doletela kazen, če napovedi ne bodo oddali.
ŠPELA OSET
Za boljši šolski sistem zelenaluč »
V Celju ima sedež novoustanovljena Zveza srednjih šol in dijaških domov Slovenije. Na volilni skupščini konec novembra v Portorožu so za predsednika zveze izvolili Franca Erjavca, ravnatelja Srednje poklicne in strokovne šole Celje.
Z registracijo v skladu z zakonom o zavodih so se tako zaključila dolgoletna prizadevanja javnih zavodov na področju srednjega šolstva Slovenije, da bi kot skupnost javnih zavodov postali enakopravni sogovornik ministrstva za šolstvo in drugih institucij na področju srednjega izobraževanja. Le tako se lahko aktivno vključijo v razvoj šolskega sistema in razreševanje problemov, ki se pojavljajo v vsakodnevnem delovanju Šol in domov.
Začetek povezovanja srednjih šol in dijaških domov sega v leto 1963, ko je bila ustanovljena Skupnost di-
Franc Erjavec: »Temeljni cilj delovanja nove zveze je razreševanje strokovnih vprašanj in sooblikovanje šolskega sistema, pri čemer zveza ne more postati sredstvo za uveljavljanje interesov posameznih zavodov oziroma interesov političnih struktur.«
jaških domov Slovenije, leta 1970 pa Skupnost tehniških šol. Povezovanje srednjega šolstva je bilo formalno omogočeno tudi v 70. letih, v času delovanja Samoupravnih interesnih skupnosti. Po osamosvojitvi Slovenije so se srednje šole pričele na novo povezovati v skupnosti šol po posameznih strokah, dokler niso leta 1999 v Celju ustanovile Zveze združenj srednjih šol in dijaških domov Slovenije, ki pa je še vedno delovala na neformalni osnovi, kar je pogosto omejevalo njeno učinkovitost. Pogoje za ustanovitev zveze v skladu z Zakonom o zavodih so v soglasju z ministrstvom za šolstvo in vlado dokončno oblikovali šele letos.
V zvezo so se razen štirih srednjih šol, ki izvajajo programe s koncesijo in ene javne srednje šole vključile vse ostale srednje šole in dijaški domovi Slovenije.
MILENA B. POKLIC
sejem
Potem ko je veterinarska inšpekcija pred dvema mesecema zaradi neustrezne urejenosti prostora prepovedala obratovanje svinjskega sejma v Celju, je le-ta včeraj končno dobil zeleno luč. Celjsko konjerejsko društvo, ki upravlja sejem, je v tem času izpolnilo vse zahteve veterinarske inšpekcije, konec minulega tedna pa je prejelo tudi odločbo, da je prodaja živali na sejmu od včeraj spet dovoljena.
Težave so nastale z vključitvijo Slovenije v EU, saj so se pogoji, odrejeni z zakonom o veterinarstvu, 1. maja letos bistveno poostrili. Tako mora biti, denimo, sejem ograjen, v njem morajo biti pokriti leseni objekti, ob vhodu razkuževalni-
ca ... In ker upravljalci niso pravočasno naredili vsega, kar je od njih že maja zahtevala veterinarska inšpekcija, je slednja konec oktobra sejem zapečatila. »Sedaj je prostor v skladu z vsemi predpisi,« je zadovoljen predsednik celjskega konjerejskega društva Andrej Pišek. Zadovoljni pa so tudi kmetje, saj je sejmišče po novem registrirano za vso živino, ne le za prašiče, zato bo na njem v bodoče zagotovo še bolj živahno. Kako na tovrstno sejemsko dejavnost gleda podjetje T\iš, ki je pred kratkim kupilo parcelo poleg sejma in kjer naj bi kmalu zrasel nov trgovski center, pa je že druga zgodba. Upajmo, da s srečnim koncem.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Varna izbira za odgovorno spolnost
Učitelji, ki poučujejo zdravstveno vzgojo in predavajo mladostnikom o varni spolnosti, in medicinske sestre, ki se v zdravstvenih domovih ukvarjajo z isto problematiko, imajo zdaj na voljo odličen priročnik za spolno vzgojo srednješolcev.
Didaktično-metodični priročnik Varna izbira za odgovorno spolnost so skupaj pripravili Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ginekološka klinika Kliničnega centra Ljubljana ter slovenska podružnica farmacevtske družbe Schering. V izobraževalnem kompletu za učitelje je poleg priročnika zanje še brošura za mladostnike ter deset nazornih predstavitvenih folij. Priložen je tudi komplet kontracepcijskih sredstev: tabletke, obliž in kondom. Vse skupaj omogoča nuđenje potrebnega praktičnega in uporabnega znanja, kar bo mladostnikom brez dvoma olajšalo njihovo odločanje za varno in odgovorno spolnost.	MBP
Kartica darovalca organov
S presajanjem organov, ki jih je po svoji smrti pripravljeno odstopiti vedno več ljudi, so rešili že prenekatero življenje tako v svetu kot pri nas. A potreb je vedno več, zato leta 1997 ustanovljeno Društvo darovalcev organov »Za življenje« skuša vzpodbuditi čimveč ljudi za humano odločitev.
Darovalec lahko postane vsak človek ne glede na starost, saj za nekatere organe in tkiva ni več starostne omejitve, če je le njihovo delovanje dovolj dobro. Edina omejitev so bolezni, ki bi se s presaditvijo lahko prenesle na prejemnika.
Bodoči darovalci dobijo posebno kartico darovalca organov. Pot do nje je kratka. Svojo željo sporočite na naslov: Društvo darovalcev organov »Za življenje«, Nevenka Žlebnik, Smoletova 12, 1000 Ljubljana, ali pa na telefonsko številko 040-812-817. Društvo še priporoča, da o odločitvi seznanite svoje najbližje.	MBP
Veliki uspehi v (pre)malo prostorih
Najprej 300 učencev glasbene šole v Celju, danes 600 - Tudi univerzitetni študij?
Glasbena šola Celje je pred dobrim tednom s koncertom mladinskega simfoničnega orkestra uspešno zaključila letošnje leto. V tem letu se je tudi iztekel mandat dolgoletnemu ravnatelju GŠ Celje mag. Vidu Marcenu, ki pa je bil ponovno izvoljen, tako da rav-nateljevanje nadaljuje še za en mandat, za katerega pravi, da bo najverjetneje zadnji. Delo ravnatelja opravlja že 29. leto, kljub temu pa pravi, da je še veliko stvari, ki bi jih morali in lahko storili, glede na to, da pripravljajo univerzitetni program v sodelovanju z velenjsko glasbeno šolo.
Da bodo nekoč v Celju govorili o univerzitetnem programu v glasbeni šoli, si tisti, ki so na šoli delali še pred nekaj desetletji, skoraj niso mogli misliti. Koje mag. Marčen leta 1976 prevzel ravna-teljevanje, je bilo namreč v šoli le 10 sob, zelo malo rednih in nekaj pogodbenih sodelavcev, število učencev pa je bilo pod državnim pov-
prečjem. »Takrat smo imeli nekaj čez 300 učencev, danes je število točno krat dve. In to že na osnovni stopnji, na srednji stopnji pa jih je pa še približno 80,« pravi Marčen. Njegova ideja je bila, da je treba najprej urediti prostore, saj bodo le tako lahko privabili tudi profesorje, ki bodo poučevali različne instrumente, in s tem seveda tudi učence.
Nove prostore je glasbena šola dobila leta 1983 s pomočjo samoprispevka in tako nehala gostovati v različnih osnovnih šolah. S tem pa je prišel čas za nakup novih inštrumentov, vendar je bilo tudi ob tem nemalo težav, kot pojasnjuje mag. Vid Marčen: »Država takrat ni dala in tudi sedaj ne daje nobenih sredstev za nakup inštrumentov. Hidi občina ne. Glasbene šole naj bi imele za kritje materialnih stroškov šolnino. Ob tem naj povem le,- da na primer bas klarinet stane približno 1,5 milijona tolarjev.« Za vsak inštrument so morali torej kar krepko varčeva-
ti, mag. Marčen pa pravi, da so se tudi znašli: »Markovi-čeva Jugoslavija je zelo precenila dinar. Takrat smo to izkoristili in uvozili koncertni klavir Steinway, ki je v Celju le en, da ne omenjam, da ga imajo na zelo malo šolah.«
Pomembni so ljudje
Vid Marčen je ponosen na šolo, kljub vsemu pa pravi, da je najbolj pomembno, da se ravnatelj ukvarja predvsem z ljudmi: »Ustvariti je treba tak kolektiv, v katerem je prijetno vzdušje, v katerem pridejo človeške sposobnosti vsakega posameznika v medsebojnih odnosih do izraza. To je bilo tudi moje vodilo pri kadrovski politiki. Poleg tega, da sem si vedno želel, da so bili v kolektivu mladi pedagogi, ki imajo možnost nadgradnje.« To mu je tudi uspelo, saj je danes v GŠ Celje le malo pedagogov, ki imajo le srednjo ali višjo izobrazbo. Večina je namreč visoko izobraženih, ob teh pa ima
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
POSLANSKA PISARNA
Vabljeni na pogovor z
dr. Slavkom Gabrom,
poslancem LDS v Državnem zboru RS
vsak drugi ponedeljek v mesecu, od 9. do 12. ure! (10. januar 2005,14. februar 2005 ...)
Vprašanja, pobude in mnenja lahko pošljete na naslov: slavko.gaber@celje. lds. si
Najave: Pisarna MO LDS Celje,
Gledališki trg 3, Celje, 490 19 90, 051/341-044 molds.celje@siol.net
približno 15 profesorjev specializacijo in magisterij. Marčen rad poudari še, da so kadrovali »domače«, saj je več kot polovica kolektiva bivših učencev in dijakov.
Ob tem se mag. Marčen spominja, da so zelo težko prišli do srednje stopnje, saj je bil razpis za pridobitev srednje stopnje skoraj tajen. Kljub temu jim je predvsem z znanjem in dobrimi rezultati uspelo tudi to in Celje ima od leta 1993 tudi srednjo stopnjo. Ob prelomu tisočletja so šli še korak dlje in skupaj s I. Gimnazijo v Celju ustanovili oddelek glasbene gimnazije. Kot ocenjuje mag. Marčen je prav srednja stopnja dala ne le šoli in Celju, ampak tudi celotni regiji pomemben polet. Veliko profesorjev se je namreč prav zaradi tega vrnilo v Celje iz različnih koncev Slovenije in tudi tujine. »Veliko jih pride učit tudi zaradi starih prijateljstev, mlajši pa povedo, da so pri nas stvari dobro urejene in da imamo dober odnos do vseh. Da so torej vsi inštrumenti enako pomembni.« Prav to pa je pomembno predvsem pri ustvarjanju orkestrov: »Imamo simfonični, pihalni, godalni orkester, podmladka pihalnemu in godalnemu orkestru, džez band, komorne sestave itd. Za primerjavo naj povem, da ko sem prevzel vodenje glasbene šole, se je tu poučevalo klavir, violino, klarinet in tu in tam kakšno godalo ter solo-petje.« Sicer pa orkestralno igro v GŠ Celje razvijali povsem načrtno in leta 1985 ustanovili pihalni orkester. »Sprva smo bili kritizirani, da ne dajemo podmladka različnim orkestrom. Mi smo to sicer počeli, ampak ker je bilo tam veliko starejših instru-mentalistov, h katerim je bilo težko pripeljati svoje največ 12 let stare učence, sem sklenil, da bomo raje ustanovili svoj orkester.« Pihalni orkester, ki bo naslednje leto praznoval 20-letnico, je danes, tako kot tudi že drugi orkestri, prerasel zgolj šolsko igranje, kot pojasnjuje tudi
mag. Marčen: »Iz tega nastaja sedaj celjski, odrasel orkester, ki si ga ne bomo več lastili. Bistveno je, da je v Celju glasbenikov sedaj zelo veliko. Treba se je le organizirati.«
Življenje ni praznik
Kljub temu, da je glasbenikov veliko, pa mag. Marčen pravi, da je bil prejšnji čas glasbi in glasbenemu (po) ustvarjanju prijaznejši: »V prejšnjem režimu je bilo več poudarka na amaterskih orkestrih, bilo je tudi več denarja, po zahodnjaškem sistemu pa čas tem dejavnostim ni naklonjen.« In s podobnimi težavami se srečuje tudi sama glasbena šola, ki se ponovno srečuje s prostorsko stisko.
Želijo si še univerzitetni program, za katerega pa trenutno nimajo prostora. Med poletnimi počitnicami so sicer na podstrešju uredili man-sardne prostore, pouk pa po-
NOVOST V PONUDBI DIGITALNIH PAKETOV
FILMSKI PROGRAM s slovenskimi podnaDisi
O
dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o, tel. (03) 42 88 119
teka tudi v zaklonišču. Poleg tega glasbena šola nima vadbenih prostorov, kar je ,še posebej težko za tiste, ki bi se radi učili trobil oz. nasploh glasnih instrumentov in doma težko vadijo. Mag. Vid Marčen pravi, da so se glede prostorov že pogovarjali z županom Bojanom Šrotom, da bi prevzeli v upravljanje Celjski dom oz. Union: »Malo je že obljubil, ampak trenutno razmišlja drugače. Lahko ga razumem, čeprav mi je žal, ker v to stavbo ne bi bilo treba veliko vlagati. Zgornje prostore bi s pregradami uredili v kabinete za individualni pouk, Unionsko dvorano in Celjski dom pa bi seveda tržili,« razlaga mag. Marčen.
Vsekakor bo Celje moralo razmišljati o novi oziroma povečani glasbeni šoli, saj se nenazadnje GŠ Celje uvršča med pet najbolj razvitih glasbenih šol v Sloveniji. Zal pa je bitka za sedež morebitnega univerzitetnega študija že izgubljena, saj bo ta v Velenju, kjer imajo dovolj prostora. Mag. Marčen pa še dodaja: »Zagotovo pa bi bil univerzitetni študij za Celje velika pridobitev. Veliko naših ljudi je že končalo podiplomski študij ali ga še opravljajo in ti so najprimernejši kandidati za poučevanje ah asistiranje na taki visoki šoli oz. univerzi. In to je tisto, kar si Celje zasluži kot tretje največje slovensko mesto in o čemer razmišljajo tudi v Kranju, Novi Gorici in še kje.«
ŠPELA OSET Foto: GREGOR KATIČ
Zložene bombe še pred začetkom ognjemeta v Ljubljani.
Ivan Potočnik pred svojo »pirotehnično« zbirko.
plozije in pritiske, tudi ogenj. Zato delavci nosijo zaščitne obleke, čelade, tudi vizirje, zraven morajo biti gasilni aparat, prva pomoč, vedra z vodo za hlajenje opeklin oziroma gašenje manjših požarov. Bombe izstreljuje eden naših delavcev, ki mora imeti certifikat ministrstva za notranje zadeve in ki se mora pod elaborat tudi podpisati. Po navadi naročnik poskrbi za gasilce, redarje in zdravniško službo oziroma reševalno ekipo, ki morajo biti prisotni pri izvedbi ognjemeta. Včasih se sicer tudi drugače dogovorimo - v Žalcu, na primer, je skoraj nesmiselno, da je poleg reševalni avto, če je zdravstveni dom oddaljen 150 metrov. Seveda pa zaprosimo, da zdravnik tistih 15 minut, kolikor traja ognjemet, ne zapušča ambulante. Pri izstreljevanju morajo biti prisotni gasilci ter varnostniki oziroma redarji, sploh na območju, kjer je več ljudi.«
Pri Potočnikovih imajo v tem času največ dela - tako bodo v novoletni noči delo podjetja iz Zavrha občudovali obiskovalci novoletnih rajanj v Žalcu, na Dobrni, v Vitanju, Oplotnici... »Vse v eni uri,« se zasmeji Potočnik. Pri ognjemetu različne pirotehnične izdelke prižigajo na tieh ali pa jih izstreljujejo v zrak. Izstreljujejo se ognjemetne bombe različnih kalibrov in oblik, napolnjene s črnim smodnikom in kovinskimi oksidi. Ti oksidi se v zraku ob vžigu smodnika razletijo in pri tem zgori j o na različne načine ter v različnih barvah. »Dejstvo je, da moraš poznati vsako bombo, ki jo uporabiš - kaj je v njej, kako dolgo traja, kako visoko gre ... Le tako ognjemet dobi svoj smisel in ne mine tja v tri dni.« Potočnikovi delavci, ki so pod nebo spustili že kar nekaj bomb, so, podobno kot drugi, ki se ukvarjajo z ognjemeti, neke vrste scenaristi prireditve.
Ognjemet kot užitek
Po naši veljavni zakonodaji lahko trgovci v maloprodaji prodajajo samo izdelke razreda I in II (pirotehnične igrače in izdelke za male ognjemete), izvajalec ognjemetov pa mora z dovoljenji in certifikati dokazati, da vse elemente izvedbe strokovno obvlada. Ob tem pa Potočnik meni, da izvedba ognjemetov še vedno ni povsem zakonsko urejena. Sicer v Sloveniji pri ognjemetih kakšnih večjih nesreč ali poškodb niso zabeležili, vendar pa se v svetu pogosto dogajajo.
Že stari Kitajci se menda za stroške ognjemeta niso zmenili. Ob praznovanju prvega meseca novega leta naj bi porabili toliko smodnika, da bi lahko z njim začeli večletno vojno. To se v minulih stoletjih ni veliko spremenilo. Na praznovanju leta 2000 so v Sydneyu porabili več kot 20 ton pirotehničnih iz-
delkov, v ZDA pa za skoraj 70 ton pirotehnike. Seveda so te številke neprimerljive z našimi razmerami. »Cena je pogosto odvisna od velikosti kraja, kjer so se odločili za ognjemet - od 300 tisočakov v manjših krajih cena raste proti Ljubljani, kjer jih bo ognjemet veljal med 2 in 2,5 milijona tolarjev (mimogrede, za celjskega naj bi po uradnih podatkih porabili 750 tisočakov). Cena je odvisna od uporabljenih bomb. Minuta profesionalnega ognjemeta, ki se mu res lahko tako reče, stane približno 100 tisoč tolarjev - seveda pa se da narediti za precej nižjo ali pa tudi višjo ceno. Bomba lahko stane 60 tisoč ali pa 500 tolarjev - teh izdelkov je namreč na stotine. In dejstvo je, da moramo učinke vseh podrobno poznati. Drugače ognjemet nima smisla,« pravi Potočnik, ki del pirotehnike dobi v nekem podjetju v južni Italiji, pa tudi na Kitajskem je skoraj vsako leto.
»Letos smo uvozili kontejner profesionalne robe, ki je bila tretjino dražja, vendar pa naj bi bila po zagotovilih bolj kakovostna, bolje sestavljena in predvsem bolj varna.« Potočnik pravi, da krono pirotehnike predstavljajo italijanske specialne bombe, ki so nekaj posebnega zaradi čistih efektov, barve in kakovosti, vendar pa »drage kot šment«.
V Za vrhu bodo kmalu začeli z gradnjo večjega skladišča za pirotehnični material (»papirji«, ki so jih pri Potočnikovih zbirali skoraj šest let, so tik pred gradbenim dovoljenjem). Potem se bodo v Potočnikovem podjetju verjetno ukvarjali tudi z »malo pirotehniko«. »Petardam pa se že zdaj izogibamo, po moje so moteče in nesmiselne. Sam uživam v barvnih učinkih. Nikoli se jih ne naveličam kombinirati in spremljati,« je pogovor v malce meglenem jutru zaključil Potočnik ter začel s podrobnimi pripravami na jutrišnje, ponekod tudi na pojutrišnje ognjemete.
URŠKA SELIŠNIK Foto: US, GK, arhiv Potočnik s. p.
V minulih stoletjih so se ognjemeti tehnično komaj kaj spremenili, dodanih je le nekaj barvnih izboljšav. Na začetku so orientalci znali izdelovati le bele in zlato obarvane ognjemete, v začetku 19. stoletja pa so Italijani odkrili, da zmes smodnika in kalijevega klorata gori z ravno pravšnjo temperaturo, da se kovine spremenijo v plin in obarvajo plamen. Danes se za rdeč plamen doda stroncijev karbonat. Bleščeče bel plamen naredijo titan, aluminij in magnezij, modrega bakrove spojine, zelenega barijevi nitrati, rumenega pa zmes, ki vsebuje natrijev ok-salat.
Nebesni barviti burni
S pomočjo Ivana Potočnika iz Zavrha predstavljamo ognjemete -Varnost gledalcev in izvajalcev je na prvem mestu
Kakšni so vaši občutki, ko na nebu opazujete izstrelke, ki parajo nebo in navdušujejo z različnimi učinki, barvami, poki, oblikami? Ste med tistimi, ki ognjemeta nikakor ne smejo zamuditi, ali med onimi, ki se jezijo zaradi v zrak spuščenega denarja? Vseeno na kateri strani ste, skupaj z Ivanom Potočnikom iz Zavrha pri Galiciji smo malce pogledali v živobarvno zgodovino ter seveda v sedanjost, kjer se pri izvedbi ognjemeta v ospredje postavlja zlasti varnost.
Pri Potočnikovih v Zavrhu je glavna dejavnost vrtanje in miniranje v I kamnolomih. »Ravno zaradi varnosti sta dejavnosti zelo primerljivi,« I pravi Potočnik, ki se z izvedbo ognjemetov, seveda ob pomoči ekipe 12 zaposlenih sodelavcev, ukvarja več kot 10 let. V Sloveniji nihče ne izdeluje bomb, raket in podobnih I pripomočkov, čeprav pri Potočnikovih le upajo, da bodo enkrat v prihodnosti lahko začeli z izdelavo kro-! gličnih in cilindričnih bomb za profesionalne ognjemete. »Zaenkrat pirotehnične izdelke najceneje naredijo na Kitajskem,« je omenil Ivan, k temu pa dodajmo, da večina zgodovinarjev meni, da so ognjemete iznašli prav Kitajci okoli 10. stoletja našega štetja. Orientalski kemiki so namreč odkrili, da je zmes, ki nastane pri mešanju solitra z žveplom in ogljem, eksplozivna. V Evropo so to vnetljivo snov prinesli nekako štiri stoletja kasneje.
Prah, ki so ga odkrili Kitajci, je spremenil tok evropske zgodovine. Vojaki so snov, ki so jo kasneje imenovali smodnik, uporabljali za iz-streljevanje svinčenih krogel, raz-streljevanje grajskih obzidij in uničevanje političnih sil. Poleg vojaških eksplozivov so se na zahod v i srednjem veku razširili tudi ognjemeti. V evropske vojske so vpoklicali strokovnjake za ognjemete, da bi praznovanja zmage in miru pospremili s pirotehniko.
Dandanes so ognjemeti sestavni del zabav in praznovanj. Kitajci so z ognjemeti z novoletnih in drugih praznovanj odganjali demone. Tudi zgodnji pogani so ob verskih prazniki prižigali kresove in bakle. Kmalu za tem, ko so ognjemet sprejeli tudi kristjani, so izdelovalci ognjemetov dobili za zavetnico sveto Barbaro, ki naj bi jo njen oče, ker je bila krist-
janka, dal zapreti v stolp in potem ubiti. Vanj je udarila strela, sveta Barbara pa je postala zavetnica tako izdelovalcev kot uporabnikov strelnega orožja in ognjemetov.
Izhodišče je denar
Tako zgodovina, praksa pa je povezana z nekaterimi zakonskimi določili, ki se jih izvajalci morajo držati. »V bistvu naročnik, ki se odloči za ognjemet, najprej pove, za koliko denarja si ga bo privoščil -ali reče 100 tisoč, 500, milijon tolarjev ... Na osnovi izhodiščne cene se določi lokacija oziroma se dogovorimo, kje bo prireditev, kje bodo gledalci ... Prav tako določimo mesto, s katerega bomo streljali, lokacija pa narekuje tudi velikost izdelkov. Sledi pridobivanje dovoljenj. V bistvu izvajalci pripravimo večino potrebne dokumentacije, končno dovoljenje pa izda
upravna enota, na območju katere bo ognjemet,« je našteval Potočnik.
Tako najprej sklenejo pogodbo z naročnikom, nato izdelajo elaborat ognjemeta, v katerem je zajetih kar nekaj različnih postavk, od tehničnih podatkov, uporabljenega materiala, varnostnih vidikov, zavarovanja ... Dodana je specifikacija materiala oziroma spisek vseh izstreljenih izdelkov, priloženo zdravniško spričevalo, skica ognjemeta z označeno smerjo izstreljevanja ... Skratka, kar precej dokumentacije, v kateri je tudi posebej poskrbljeno za varnost.
»Znotraj območja ne sme biti različnih objektov, kot so gospodarska poslopja ali bencinske črpalke. Gledalci morajo biti obvezno na nasprotni strani, poskrbljeno je tudi za varnost tistih, ki delajo. Vedeti je treba, da gre za močne eks-
GOSPODARSTVO

Trgovci in špekulanti dušijo živilce
Pogovor s Srećkom Čatrom o razmerah v slovenski živilskopredelovalni industrije
Slovenska živilskoprede-lovalna industrija se je 1. maja soočila s 470 milijonskim trgom in z Evropo, ki pridela 3,6-krat več hrane kot jo sama potrebuje. Njen položaj je zato več kot zaskrbljujoč, še zlasti, ker podjetja močno zamujajo s povezovanjem in s krepitvijo konkurence. O trenutnem položaju živilcev, predvsem na Celjskem, in o njihovi prihodnosti smo se pogovarjali s predsednikom sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije Srečkom Čatrom, ki je najprej odgovoril, katero prehrambeno podjetje na Celjskem bi ta hip po uspešnosti postavil na prvo mesto.
»Po ustvarjenem dohodku in po številu zaposlenih so to zagotovo Celjske mesnine. Uspešno so zaključili vse naložbe in zaokrožili proizvodnjo in kolikor vem, bodo leto zaključili z okoli 300 milijonov tolarjev dobička. Njihova politika je stabilna in so trenutno tudi edini med živilci, ki ne odpuščajo, ampak celo na novo zaposlujejo. Je pa res, da so plače pri njih dokaj nizke. Sicer pa Celjani niso izjema, saj so delavci slabo plačani v celotni predelavi rdečega mesa. Slabše je le še med perutninarji. Vzrok za to je komaj 30-od-stotna povprečna izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti.«
Kako ob takšnem stanju komentirate postavitev nove proizvodnje v Kmetijski zadrugi Laško?
Glede na zmogljivosti na Celjskem jih čakajo zelo težki časi. Direktor je moral biti zelo korajžen, da se je spustil v tolikšno naložbo. Ali bodo preživeli, bo odvisno od njihove začetne zagnanosti in uspešnosti pri osvajanju trga.
Že kakšno leto pred vstopom v Evropsko unijo ste opozarjali, kako je skrajni čas, da se znotraj živil-skopredelovalne industrije začne povezovanje. V uniji smo že več kot po leta, večina podjetij pa je še vedno vsako zase. Kaj je razlog za to?
Na žalost je še vedno zelo veliko ljudi, ki zavirajo združevanje. In to iz osebnih razlogov. Vendar sta povezovanje in delitev dela nujna. Hvala bogu, se nekaj vendarle premika. Na pobudo in tudi zaradi pritiska lastnikov se Mlekarna Celeia resno pripravlja na pripojitev k Ljubljanskim mlekarnam. Prvi cilj te povezave je, da se izloči notranja konkurenca. Ko je Slovenija prodajala v države bivše Jugoslavije, je še bila dopustna. Zdaj, ko smo del evropskega trga, pa ni več, saj naše zelo dobre proizvajalce sili, da prodajajo po diskontnih cenah. To pa povzroča mnoge težave, predvsem pa onemogoča tehnološki razvoj.
Se torej Sloveniji že kmalu obeta ena sama mlekarna?
Ko se bosta združili celjska in ljubljanska mlekarna, bo samo še vprašanje časa, kdaj se jima bodo pridružili
tudi vsi ostali. Delitev dela je nujna, saj v nasprotnem v naslednjih nekaj letih kljub znižanju cene mleka s tako razpršeno proizvodnjo nihče ne bo preživel. Povozili jih bodo trgovci z uvozom cenejših izdelkov iz ostalih delov Evrope.
Kakšno prihodnost pa napovedujete celjskemu Klasju?
V zadnjih dveh letih se je položaj Klasja, za katerega že lahko rečemo, da so ga prevzele Ptujske pekarne, bistveno izboljšal. Sanacija se kljub odhodu Matjaža Pav-čiča uspešno odvija, proizvodnja se koncentrira. Velike težave pa imajo še vedno s proizvodnjo piškotov, kjer imajo kar okoli 80 milijonov tolarjev izgube. Razlog za to je izjemno visoka marža, kakršne ni nikjer v Evropi. V Italiji, na primer, je določena z zakonom in skupaj z drugimi oblikami plačil trgovcem lahko znaša največ 30 odstotkov. Veste zakaj je Pecivo iz Nove Gorice najboljše podjetje v svoji dejavnosti? Ker posluje z Italijani. Našim trgovcem pa je treba dajati 54-od-stotno maržo za pecivo in 50-odstotno za kruh. Normalni in legalni proizvajalci tega ne morejo preživeti.
Glavni sovražnik živilsko predelovalne industrije je torej še vedno trgovina?
Seveda, saj jim postavlja takšne pogoje, da jih ne morejo dohajati. Smo edina država v Evropi, ki nima zakonsko določene marže, zato pri-
^JSjŽ Naj bo leto 2CC5 stkano iz obilice tepih trenutkov.
kctektiv žalskih lekarn
haja do vseh mogočih izsiljevanj. Marži prištevajo še najrazličnejše rabate, pa su-perrabate, poleg tega proizvajalce posiljujejo še s sodelovanjem v raznih prodajnih akcijah. Večina akumulacije živilsko predelovalne industrije, ki bi jo morali porabiti za tehnološko prenovo, je zadnjih deset let šla v izgradnjo trgovin. Ko smo delali močno slovensko trgovino, da se je lahko postavila ob bok tuji konkurenci, je bilo to še primerno. Zdaj, ko se denar živilske industrije nosi v Srbijo in druge države in se tam gradijo trgovine, pa ni več. Izgovori, da trgovci odpirajo pot slovenskim izdelkom, ne vzdržijo. Slovensko blago je zaradi carin postalo zelo drago.
Na seznamu tistih, ki so krivi za težave živilske industrije, bi najbrž našli še koga, ne samo trgovcev.
Dejstvo je, da bodo trgovci z maržami uničili proizvajalce, vendar pa je še nekaj, na kar so nas opozorili Italijani. In sicer, da v Sloveniji nimamo antidumpinške zakonodaje. Če bi nam vi pripeljali piškote za takšen denar, kot jih mi pripeljemo k vam, bi vas tožili in vrgli iz države, so nam rekli. V pre-devropski evforiji smo torej pozabili na zakonodajo, ki bi proizvajalce ščitila pred dumpingom. Če bi kdo prodajal piškote za en tolar, nihče ne bi rekel, da se tega ne sme. Poleg tega tudi nadzor kakovosti ni takšen, kot bi moral biti.
Optimizem, ki so ga naša podjetja širila pred 1. majem, je torej bil na dokaj trhlih nogah?
Vsi so računali, da zaradi svoje majhnosti ne bodo zanimivi za velike. Pozabili pa so na špekulante. Niso problem Danone ali Mielle, ampak špekulanti, ki prodajajo preko diskontov. Problem je, da lahko neka firma - Marjetica ali Čebulica d.o.o. -uvozi, kar hoče in po čem hoče. To je ušlo iz nadzora in to tepe našo živilsko industri-jo.
Kako pa potem gledate na napovedan prihod tujih diskontnih trgovin?
Ko se bodo ljudje nekajkrat zastrupili, jim ne bodo več zanimivi. Sicer pa mislim, da glede na dogajanje v domači trgovini, velikega manevrskega prostora za di-
skonte pri nas ni. Še nižjih cen, kot jih že imajo naši trgovci, si nihče ne bo mogel privoščiti.
Ob devetmesečju so pija-čarji objavili dokaj slabe poslovne rezultate. Ste presenečeni?
Sploh ne. Slabše poslovanje ni presenečenje. Prej smo imeli sorazmerno zaprt trg in bivšo Jugoslavijo in smo živeli v lagodju. Z Evropo in tujo konkurenco se je marsikaj spremenilo. Vendar sem prepričan, da se bodo potrošniki kmalu vrnili k domači pijači. Še pred štirimi, petimi meseci smo lahko v Sparu videli 20 vrst piva, danes zopet prevladujeta laško in union. Ljudje so pač poskusili še kaj drugega in takrat je domača prodaja padla, a se bodo stari časi vrnili.
Združitev in delitev dela sta torej, kot ste že nekajkrat omenili, edino zagotovilo, da bo slovenska živilska industrija preživela?
Vsekakor. Ker se trgovci uspešno dogovarjajo, živilci pa ne, je pač tako, kot je. Če, na primer, hoče Klasje zvišati ceno kakšnega izdelka, ga na primer Tliš in Mar-cator sprejmeta, Spar pa ne, in potem vse pade v vodo. Trgovci so kartelno organizirani. Tisto, kar se je dogajalo v Laškem med Tušem in Mercatorjem, je bilo igrano. Trgovci brez dogovora ne naredijo ničesar. Če bi v Sloveniji še vedno imeli 283 trgovin, kot leta 1991, bi bili proizvajalci hrane gospodje. Tako pa bi lahko danes Celjske mesnine kar zaprli, če bi Mercator pri njih prenehal kupovati. Proizvajalcem mleka in mesa je doslej očitno šlo predobro, zato se še niso združili. Ko bo sila, pa se bodo.
Pa ni takšen čas že prišel?
Očitno še ne. Zakaj pa mislite, da se je mariborska mlekarna združila z ljubljansko? Ker bi sicer šla v stečaj. Naša tragedija je, da mora najprej
vse propasti, da nas sreča pamet. Zato vsa čast Matjažu Pavčiču, ker je reševal živo Klasje, čeprav so vsi pričakovali, da ga bo najprej spustil v stečaj in ga nato prodal. Saj vemo, da se bodo na koncu vsi združili pod Žitom, vendar je danes Klasje zanimiva nevesta z balo, ne pa kakšna uboga dekla. Veste kaj se bo čez pet let zgodilo s Kmetijsko zadrugo Laško, ker se noče povezati? Servis Celjskim mesninam ali Košakom bo.
Kmalu se bo torej moral zgoditi dokončni obračun. Kdo na Celjskem bo po vaše preživel?
Mlekarna zagotovo bo, saj se bo povezala z Ljubljančani, tudi Klasje je s Ptujskimi pekarnami dobilo dobro zaledje. Problem je le še mesnopredelovalna industrija, ki se mora nujno povezati, sicer bodo žrtve zelo velike. Celjske mesnine imajo zaradi tehnološke prenove še veliko rezerve, da lahko postavljajo pogoje povezovanja, vendar to ne bo trajalo v nedogled. Če se v naslednjem letu vsaj poslovno, če ne že kapitalsko, te povezave ne bodo zgodile, potem nobeno povezovanje niti ne bo več potrebno. Vse bodo pokupili tujci, ki pa jih ne zanima proizvodnja, ampak zgolj trg.
Kako pa se bo po vašem končala pivovarska vojna?
Proizvodnja brezalkoholnih pijač, ki je skoncentri-rana v Radenski in Fructa-lu, se mora skupaj s pivo-varji rešiti na nacionalni ravni, saj je to v interesu države. Dolgoročno pa se tudi združena Laško in Union ne bosta mogla upreti koncernu, kakršen je Interbrew. Vendar bo združena industrija pijač lahko postavljala pogoje in tisti, ki jo bo kupoval, tega ne bo storil s figo v žepu. Cena bo namreč previsoka, da bi jo takoj po nakupu zaprl.
JANJA INTIHAR Foto: ALEKS ŠTERN
[ etOl I pa rt ner i najM/sim tůuwm GOSPODARSTVO
7
Delnice steklarjev brez vrednosti
Obveznosti sistema Rogaška Crystal presegajo vrednost premoženja - Večje pristojnosti nadzornega sveta naj bi omogočile začetek resne sanacije
Banke, ki so največje upnice steklarne v Rogaški Slatini, prevzemajo nadzor nad poslovanjem matične družbe Steklarna Rogaška in holdinga Rogaška Crystal. Na zasedanju skupščine holdinga so namreč potrdili takšne spremembe in dopolnitve statuta, ki bodo odslej dopuščale, da pri upravljanju družbe preko članstva v nadzornem svetu sodelujejo tudi predstavniki bank upnic.
Mali "delničarji oziroma zaposleni in bivši zaposleni so se s tem odpovedali materialnim učinkom svojih naložb v delnice holdinga, ali povedano drugače - sprijazniti so se morah z dejstvom, da zaradi izjemne zadolženosti njihove delnice nimajo več nobene vrednosti. Dolgovi steklarne so se namreč po zadnjih podatkih povzpeli že na skoraj 16 milijard tolarjev, od tega se dve tretjini obveznosti nanašata na banke. Poleg dolgov duši ste-
BSH
preselil prodajo v Ljubljano
Podjetje BSH Hišni aparati je oddelek prodaje in marketinga preselilo v Ljubljano, kjer so pred kratkim odprli nove poslovne prostore. Glavni razlogi za selitev so bližina kupcev in poslovnih partnerjev, pa tudi boljše prometne povezave. Proizvodnja in razvoj bosta še naprej ostala na sedežu podjetja v Nazarjah.
Preseljeni oddelek se bo ukvarjal s prodajo in trženjem malih in velikih gospodinjskih aparatov Bosch, Siemens in Ufesa v Sloveniji in na območju jugovzhodne Evrope. V podjetju so si za srednjeročni cilj zadali, da postanejo drugi najpomembnejši prodajalec gospodinjskih aparatov na trgih Slovenije in držav bivše Jugoslavije, kjer že sicer iz leta v leto povečujejo svoj tržni delež. Posebno pozornost bodo v prihodnjem letu namenili hrvaškemu tržišču.
Sicer so v BSH Hišnih aparatih, kjer približno 600 zaposlenih na leto izdela dobre štiri milijone malih hišnih aparatov blagovnih znamk Bosch in Siemens, z dosedanjim poslovanjem zelo zadovoljni. Novembra so dosegli doslej najboljši .mesečni prodajni rezultat v zgodovini podjetja.
JI
Direktor steklarne Bojan Bevc je sam predlagal, da se pristojnosti uprave zmanjšajo.
klarje še izguba v letu 2003, ki za celotni sistem znaša 1,5 milijarde tolarjev.
Kot je pojasnil predsednik uprave holdinga Rogaška Crystal Bojan Bevc, ki je tudi direktor Steklarne Rogaška, sprememb statuta ni veliko, so pa vsebinsko zelo pomembne. Zadevajo predvsem upravo, nadzorni svet, mini-
malni paket delnic in sklad lastnih delnic. Pri upravi, ki bo poslej lahko eno- do tričlanska, je največja novost ta, da izgublja kar nekaj pooblastil. V bodoče namreč brez soglasja nadzornega sveta ne bo mogla izdajati obveznic in najemati posojil, soglasje pa bo morala pridobiti tudi za naložbe, ki bodo višje od 400 tisoč evrov. Bevc pravi, da je spremembe predlagal sam, ker ne želi, da bi se v bodoče dogajale takšne stvari, kot so se v preteklosti.
Pri nadzornem svetu, ki so se mu torej pooblastila povečala, pa je novo še to, da je član sveta lahko tudi nekdo, ki ni delničar podjetja. »Upniki so vztrajali, da hočejo aktivneje sodelovati v konsolidaciji finančnega stanja in s tem posredno zaščititi svoje terjatve,« je spremembe pojasnil Bevc, ki je prepričan, da se bo šele zdaj lahko začela resna sanacija steklarne. Kakšen program re-
šitve je pripravljen, bo javnosti razkril šele v začetku prihodnjega leta. Že zdaj pa je jasno, da bo najprej treba prenoviti talilne peči, saj se sicer lahko proizvodnja ustavi. Del sanacije bo tudi prodaja nepotrebnega premoženja. Koliko bodo s tem iztržili, še ni znano, saj cenitev še ni končana.
Nova člana nadzornega sveta holdinga Rogaška Crystal sta Stojan Binder, direktor Steklarne Hrastnik, in Franci Berk iz družbe Steklarna Rogaška.
Bojan Bevc še vedno poudarja, da bo sanacija steklarne težka in dolgotrajna. Pri pripravi ukrepov upravi pomaga tudi Uroš Korže s sodelavci, da bi za pomoč dobili tudi kakšne tuje strokovnjake, pa za zdaj še ne razmišljajo.
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
Z Ljubnega v svet
Družba KLS z Ljubnega ima od petka novo proizvodno halo, kamor bodo v začetku prihodnjega leta začeli postavljati nove proizvodne linije.
Na slovesnosti ob odprtju hale so prejeli tudi standard ISO TS16949, s katerim se ponaša le malo slovenskih podjetij in je nujen za delo v avtomobilski industriji. V družbi na Ljubnem se ukvarjajo pretežno z izdelavo zobatih vencev, ki so vgrajeni v motorje večine najpomembnejših proizvajalcev avtomobilov. V minulih petih letih so po besedah direktorja Mirka Straš-
ka za več kot 100 odstotkov povečali produktivnost, avtomatizirali dve tretjini proi-
zvodnih procesov, osvojili 15-odsotni tržni delež v Evropi, v razvoj proizvodov in procesov pa so vložili več kot 7,5 milijona evrov.
V družbi KLS, ki je v večinski lasti zaposlenih in upokojencev, imajo tudi za obdobje do leta 2007 velike načrte. Med drugim želijo povečati število zaposlenih, podvojiti proizvodnjo in tržni delež v evropski avtomobilski industriji povečati na kar 30 odstotkov. Za naložbe nameravajo porabiti preko 8 milijonov evrov, bistveno pa povečati tudi delež zahtevnejših zobatih vencev.
US
Conrad Elektronik tudi v Celju
Odkar se je večji del trgovske ponudbe preselil ob Mariborsko cesto, so v Celju veseli vsake nove prodajalne v središču mesta. Zadnji, ki jih je razveselil, je podjetje Edicom iz Šentjurja. V Vodnikovi ulici je odprl trgovino Conrad Elektronik. Gre za nemško blagovno znamko, ki je znana predvsem po kataloški prodaji. V celjski prodajalni je na voljo le del njihove bogate ponudbe z več kot 60.000 izdelki, saj je večji del njihove programa mogoče naročiti po katalogu. JI - Št. 52 - 30. december 2004 -
Rahla predpraznična rast
Ob bližajočih se praznikih rastejo tudi tečaji vseh pomembnejših delnic na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Slovenski borzni indeks SBI 20 je do četrtka pridobil malo več kot odstotek, četrtkovo trgovanje pa zaključil pri 4.925,59 tolarja.
Največ dogajanja je bilo v minulem tednu okoli Mercatorjevih delnic (MELR), s katerimi je bilo opravljenih za 2,2 milijarde tolarjev poslov, od tega 2 milijardi v četrtek. Količina Mercatorjevih delnic, ki so v četrtek zamenjale lastnika, je skoraj enaka lastniškemu deležu predsednika uprave Zorana Jankoviča, ki pa jih je prodal družbi Electa, ki je v lastništvu njegovih sinov. Razlog, ki je Jankoviča in mnoge druge vodilne menedžerje slovenskih družb prignal k prodaji lastniških deležev, je sprememba zakona o dohodnini, ki po novem letu predvideva visoke obdavčitve kapitalskih dobičkov. Uradni tečaj Mercatorja je do četrtka zrasel za 2 odstotka, četrtkovo trgovanje pa zaključil pri vrednosti 40.648,49 tolarja.
Oznaka		Enotni tečaj	Promet v SIT		
CICG	Cinkarna Celje	26.864.30	36.088.720	u	3,32
CETG	Cetis	42.500.00	1.445.000	U	2.41
CHZG	Comet Zreče	2.601,02	916.157	/l	-1,85
GRVG	Gorenje	6.457,32	238.855.225	M	0.32
PILR	Pivovarna Laško	7.118,63	55.195.792	$	-0,41
JTKG	Juteks	33.562.00	619.107.485	t	-0.57
ETOG	Etol	60.000.00	68.416.195	it	4.05
Med prometnejšimi delnicami so bile tudi delnice novomeškega farmacevta Krke (KRKG), ki so ob prometu 720 milijonov tolarjev pridobile 1 odstotek vrednosti in bile v četrtek vredne 85.163,76 tolarja. Trgovanje je zaznamovala predvsem tiskovna konferenca poslavljajočega se dolgoletnega predsednika uprave Miloša Kovačiča, ki ga bo 1. januarja zamenjal Jože Colarič. Colarič je sicer zanikal možnost prevzema Krke v bližnji prihodnosti, kaj se bo zgodilo na dolgi rok pa je težko napovedovati.
Indeksi med 21. in 27. decembrom			
Indeks	Zadnji tečaj		it spr.
SBI20	4.919,72	it	0,25
SBINT	4.523,35	it	0.09
PIX	4.525.42	Û	0,36
BI0	122,27	t	0,26
IPT	4.161.84	fl-	0,59
Opaznejše trgovanje je bilo v minulem tednu z delnicami Žita (ZTOG) in Petrola (PETG). S slednjimi je bilo opravljenih za 329 milijonov tolarjev poslov, tečaj pa je do četrtka zrasel za 1 odstotek. Delnice Žita so na drugi strani ob prometu 350 milijonov tolarjev izgubile 2,1 odstotka.
Najbolj trgovane delnice na prostem trgu so bile minuli teden delnice Maksime Holding (MAHR), katerih vrednost je ob prometu 908 milijonov tolarjev padla za malo manj kot odstotek. Med prometnejšimi delnicami prostega trga so bile minuli teden delnice DZS, katerih vrednost je ob koncu trgovanja padla za 0,7 odstotka.
Ameriško podjetje UnitedGlobalCom (UGC) je postalo novi lastnik največjega slovenskega kabelskega operaterja Telemach. Telemach je v zadnjih štirih letih povečal število svojih kabelskih naročnikov z 8.000 na 105.000, poplačali pa so tudi izgubo iz prejšnjih let. Novi lastnik tudi ne načrtuje zamenjave vodstva podjetja.
Zavod za zaposlovanje je objavil podatke o brezposelnosti v Sloveniji. V Sloveniji je po zadnjih podatkih brezposelnih 90.500 oseb, od tega ženske predstavljajo 53 odstotkov, 26 odstotkov je iskalcev prve zaposlitve, 21 odstotkov brezposelnih je starejših od 50 let, 40 odstotkov pa je takih, ki imajo nižjo stopnjo izobrazbe ali pa je nimajo.
MATUA LIPAR, investicijski analitik ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, 1000 Ljubljana matija.lipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA
Podarili smo okoli 100 daril
Jubilejni obisk v celjski porodnišnici
2. januarja bo ekipa NT&RC že 40. obiskala celjsko porodnišnico in čestitala mamicam, ki bodo prve rodile v novem letu 2005. To je najstarejša akcija Novega tednika, ki bo prihodnje leto praznoval 60 let izhajanja pod različnimi imeni.
Jubilejni obisk bo slavnejši od prejšnjih, saj bodo mamice dobile tudi unikatno zgoščenko s .štirimi pesmimi, ki so povezane z našo akcijo v porodnišnici. Na pobudo glasbenega zanesenjaka Vikija Ašiča starejšega so njegovi glasbeni prijatelji Zdenko Štrucl in Elko Plahuta, kvartet Grmada (Franc Klinar, Peter Mur-gelj, Janez Topole in Pavel Šuhel), Majda Petan, Ana Ašič, Viki Ašič ml. in otroški pevski zbor II. OŠ z zboro-vodkinjo Sabino Vizjak v studiu CODA Igorja Korošca, ki je bil producent in tonski mojster, posneli štiri skladbe: narodno Pleničke je prala, Novo rojstvo (glasba Ivo Knez), Otroci tisočletja in Mamica, hvala ti (obe melodiji je napisal Vi-
ki Ašič st.). Besedila za zadnje tri melodije je napisala Ivica Cvikl iz Žalca. Aranžma za prvi dve pesmi je pripravil Igor Korošec, za zadnji dve pa Viki Ašič ml. Fotografije na zgoščenki so delo Gregorja Katiča.
Novi tednik želi na ta način še posebej slovesno obeležiti prvo hišno akcijo v novem letu, prav gotovo pa bodo prijetne melodije še velikokrat odmevale med tistimi, katerim so namenjene.
Vsi sodelujoči pri zgoščenki bodo sodelovali tudi na priložnostni prireditvi v celjski porodnišnici, pridružili pa se bodo tudi drugi stalni gostje, med katerimi je treba še posebej omeniti Banko Celje, Cvetličarno Ocvirk Celje, Mestno občino Celje ter slikarja Janu-ša Šešljarja in fotografa Silva Blazinška. Novoletni obisk v celjski porodnišnici, ki se ga udeležijo tudi vodilni predstavniki Splošne bolnišnice Celje, sodi med tovrstne najbolje pripravljene sprejeme v slovenskih porodnišnicah.	TV
Ustvarjalci jubilejne 2goščenke ob 40. obisku v celjski porodnišnici
Akcija voščilnic pred zaključkom
V petek, 31. decembra, je zadnji dan za oddajo prazničnih voščilnic, s katerimi boste sodelovali v 8. natečaju Novega tednika z izbiranjem najboljših doma izdelanih božično-novoletnih voščilnic za leto, ki ga pričakujemo.
V zadnjih dneh dobivamo zajetne pošiljke voščilnic in komisija bo imela težko delo, komu bo podelila priznanje. Najbolj zajetne pošiljke pošiljajo šole in vrtci, žal pa letos pogrešamo več sodelovanja družin. Morda se bo to zadnje dni akcije izboljšalo.
Veseli smo, da je med prispelimi voščilnicami tudi nekaj primerkov s simpatičnimi besedili, tako da bo tudi to ocenjevanje težavnejše kot prejšnja leta. V komisiji bodo tudi tokrat Jože Žlaus, Tatjana Cmok, dva predstavnika Novega tednika in predstavnik pokrovitelja Prome-
tej ART&Hobby iz Celja. Ocenjevanje bo v prvi polovici januarja, nato pa zaključna pri-
reditev na območju prvega pokrovitelja, občine Vojnik. Tokrat je župan Beno Podergajs izbral kmečki turizem Poho-letova zidanica Ivana Edvarda Podgorška v Konjskem pri Vojniku. Najboljše nagrajene primerke bomo razstavili v knjižnici v Vojniku.
TONE VRABL
Za sodelovanje se zahvaljujemo:
Gostilna in mesnica ČAS, Notar Srečko Gabrilo, ZZG - Žalec, Hani d.o.o. Šentjur, Gostišče Marjola, Geneza - Vransko, Bistro BMW - Žalec, Kopirnica Irma Šutej -Žalec, Marginalija - Šempeter, Zlatarstvo ADAMAS - Žalec, Zlatarstvo Stožir - Celje, Zlatarstvo Kragl - Žalec, Novi tednik- Radio Celje in Stan Tisk - Žalec.
_______• _BREZPLAČNA OBJAVA
Akcija obdarovanja otrok iz Savinjske doline, katerih starši so do zadnjega dne delali v Tekstilni tovarni Prebold, se je na veliko veselje zaposlenih v medijski hiši Novi tednik & Radio Celje razvila nad vsemi pričakovanji.
Pri NT&RC smo se odločili, da bomo otroke obdarovali s skromnimi darilci, vendar smo imeli nekaj težav, ker najprej nismo natančno vedeli, koliko je sploh otrok, katerih starši so delali v Preboldu. Vendar smo vztrajali in ni nam žal. Da je trud naletel na lep uspeh, dokazuje nekaj lepih novoletnih voščilnic, ki smo jih prejeli v
zahvalo ter - predvsem - pripravljenost predstavnikov spodnjesavinjskih občin, da so se vključili v akcijo pomoči. Tako so se potem, ko smo prvih petdeset darilc razdelili po občinah Prebold in Braslovče, na nas obrnili še z Vranskega, kjer je radijsko-časopisni »dedek Mraz« obiskal kar trideset otrok. Pred dnevi so nas poklicali še iz Občine Tabor ter prosili, ali bi dedek Mraz NT&RC lahko prinesel darila tudi za otroke, ki živijo v njihovi občini. To je dedek Mraz s približno 17 dodatnimi ličnimi darilci tudi storil, v njegovem (in našem) imenu pa je po darila prišel kar sam župan
Tabora Vilko Jazbinšek. Ob tem, da bo poskrbel za to, da bodo darilca našla pravo mesto, je obljubil, da se bodo tudi v njegovi občini našla sredstva za pomoč najbolj , ogroženim družinam in posameznikom.
Tako smo v Novem tedniku & Radiu Celje ob božiču in novem letu obdarovali skoraj sto otrok. Posebej nas je osrečilo dejstvo, da je naša akcija zbudila čut za pomoč tudi pri številnih drugih ljudeh. Tudi zaradi njih so tisti, ki so v predno-voletnem času ostali brez dela, preživeli lepše praznike.
AMS
Zofija Mazej Kukovič je med drugim članica UO Združenja Manager, članica UO Sekcije Managerk, članica UO Evropskega združenja Europa Donna, aktivna članica različnih športnih in kulturnih združenj.
Topel štedilnik kot boniteta
Z Zofijo Mazej Kukovič na sprehodu po kitajskih ulicah in drobnih utrinkih iz vsakdanjega življenja
Zofijo Mazej Kukovič, direktorico velenjskega Esotecha, mnogi ocenjujejo kot damo, ki zna šarmirati in krotiti vrhunske posle sebi v prid. Da bi ji lahko pripeli naslov naj Slovenke in ne bi zgrešili, da bi jo lahko imenovali za ministrico za gospodarstvo in bi zadeli v polno. V zadnjem času je večkrat opažena v povezavi s Kitajsko, kamor se bo Eso-tech posebej izrazito obrnil po novem letu, v poslovni svet, kjer navdušuje s svojim znanjem, pa jo je pot preko različnih ovir pripeljala iz Belih Vod.
Ne le Esotech, tudi med drugimi slovenskimi gospodarstveniki postaja Kitajska izjemno popularna, čeprav se je mnogi, roko na srce, bojijo. »Tudi Kitajci so zelo oprezni in gledajo, kako se odvijajo gospodarski tokovi med Slovenijo in Kitajsko. Res pomeni Kitajska pravi izziv, vprašanje pa je, kako dolgo se bo splačalo na njihove trge prenašati proizvodnjo zaradi poceni delovne sile. Tega se zavedajo tudi multinacionalke, saj se jutri lahko zgodi polom,« opozarja Zofija Mazej Kukovič, ki se je v pogovoru bolj kot gospodarskim izzivom posvetila drugim podobam življenja na Kitajskem.
Kaj vas je najbolj osebno prevzelo v tej azijski deželi?
Kar precej sem preštudirala kitajsko zgodovino in njihove navade. Še vedno me najbolj prevzame drugačno dojemanje časa. Pri nas zelo hitro reagiramo, neposredno spregovorimo. Na Kitajskem pa se moraš, tudi pri poslovnih dogovorih, pogovarjati z veliko ljudmi. Dolgo traja, preden ugotoviš, kdo je kdo oziroma kdo je glavni in ima moč odločanja. Poleg tega je treba ujeti njihovo kulturo oziroma se pogovarjati na način, ki ni odbijajoč. Velik pomen ima zaupanje, ki ga je zaukazal že Konfucij v smislu, da moramo najprej postati prijatelji in si nato zaupati. Temu tempu, ki je zame sicer prijeten, se moraš prilagoditi.
Kakšno pa je življenje z očmi tujca, ki na Kitajskem ni na turističnem obisku?
Ljudje si vzamejo čas zase. Zdi se, kot da so vsi, ki niso v službah, cele dneve na ulicah. Tam jedo in se družijo, kot neke vrste komuna. Na vodstvenih mestih so ljudje izjemno izobraženi, kar se razlikuje od naših klasičnih predstav. Je pa tudi res, da nekateri ljudje živijo na robu. Pri tem me je presenetilo, kakšen pomen imajo odpadki - po vaseh smo videli, da ljudje zbirajo vse, od plastenk do steklenih vrat. Na tleh ne vidiš ničesar. Zjutraj po ulicah plešejo in telovadijo, vse v smislu zdravega življenja. Na vsak način poskušajo ustreči tujcem, odnos do nas je izjemno topel. Nikoli nisem čutila, da bi bili njihovi smehljaji narejeni. Nekoliko nestrpni so do Japoncev, z nami, Slovenci, pa so z ramo ob rami. Končno smo preživeli obdobje enakega sistema, mislim na komunizem, ki se na Kitajskem še vedno precej odraža. Presenetilo me je, ker je
zaposlenih več ljudi, kot jih potrebujejo. Je pa dejstvo, da je to narod, ki je izumil marsikaj na svetu. Ko rečem, da študiram zgodovino zadnjih 3 tisoč let, se kar smejijo - njihova zgodovina je seveda veliko daljša.
V	zadnjem letu dni ste bili štirikrat na Kitajskem. Kako pa gledajo na vas kot tujko in žensko?
Kot tujka nikoli nisem dobila občutka, da bi bilo težko delati z njimi. Tako v poslu kot politiki je še manj žensk kot pri nas. Tiste, ki pa se pojavijo, so izjemno razgledane in se znajo nositi, bi rekla temu. Med moškimi uživajo ugled, na splošno nisem opazila nobene nesramne geste. Je pa seveda boleče, ker imajo v družinah lahko samo enega otroka. Tega določila se držijo, ker je davčna zakonodaja tako naravnana, da bi v družinah z 2 ali več otroki obubožali.
V	tej moderni Kitajski pa življenje še vedno temelji na družini ...
Še sama se iz otroških let spomnim, da smo vsi sedeli pri mizah. Kitajci to še vedno počnejo. Sedijo za okroglo mizo in si podajo krožnik. To počnejo vsak dan ob 12. in 18. uri - takrat vse spustijo iz rok, cela družina si vzame čas. Poleg tega jedo zdravo hrano. Življenje bazira na družini in otrocih, ki preneseno, nikoli ne gredo od hiše. Družinski člani so med seboj izjemno povezani, skrbijo drug za drugega. Poleg družine in zaupanja sta pomembna tudi poštenje in znanje. Ljudje zelo veliko uporabljajo besedo prijatelj, prijatelji. Pri nas smo do te besede zelo strogi, oni pa te meljijo na prijateljskih povezavah »Guan ši« je v bistvu ključ za raz voj in napredovanje. Vzamejo si tu di čas za notranji mir, za obisk temp ljev. Kot da se komunizem, ki po gojuje ateizem, na videz ne pozna
Kje pravzaprav vidite v Esotec hu svojo priložnost na tem ogrom nem trgu?
V	železarnah in ekologiji, torej pri čiščenju dimnih plinov in vod, ki nastajajo skozi različne proce se. V Sloveniji se do odpadkov ob našamo izjemno mačehovsko ozi roma razmišljamo v smeri, da bo problem reševal nekdo drug - tore smo najbolj srečni, če odpadke pe ljemo čez avstrijsko mejo. Premajh no je zavedanje, da tudi iz odpad kov dobimo energijo in toploto navadno se ustrašimo, da bi ob se žiganju vdihovali precej zdravju škodljivih snovi. Ob tem pa ne ve mo, da je tudi pri čevapčičih, ki jih pečemo na prostem, veliko diok sina. V Sloveniji na odpadke gle damo, kot da jih ni oziroma da se z njimi ne bomo ukvarjali. Prednost Kitajske tudi zato vidimo v prenosu znanj iz slovenskih inštitutov preko Slovenskega ekološkega gibanja v prakso. Torej poskušamo zadeve, ki so jih raziskali v laboratorijih, speljati v prakso.
S prodorom na Kitajsko mislite povsem resno. Nenazadnje lahko sklepamo tudi po tem, da že obvladate kar nekaj kitajskih govornih veščin ...
Prve ure se ti zdijo nemogoče, ko pa dojameš osnovno logiko, je seveda lažje. Kitajščina je mehak jezik, treba je paziti na izgovorjavo in tone. Pri jeziku gre za to, da lahko v tujem okolju preživiš, poglobila pa sem se v izraze, ki se tičejo okoljske tehnologije in našega poslovnega področja. Kitajska izgovorjava je zelo zanimiva, da o pisavi oziroma pismenkah, ki so vsaka zase umetniška slika, sploh ne govorim. Ko sem pripravljala prvi referat, me je strašno skrbelo, da se ne bi osmešila. Toni so zaradi pomena besed izjemno pomembni, vendar sem opazila, da ti tudi odpustijo, če se zmotiš.
Otroštvo ste preživljali kot sedmi otrok na samotni kmetiji nad Belimi Vodami nad Šoštanjem ...
Iz otroštva se spomnim, da je bila mama vedno doma. Od koderkoli sem prišla, me je čakal topel štedilnik in nekaj kuhanega. To je danes nekaj nepredstavljivega, otroci nimajo več te bonitete. V družini nismo bili zahtevni, saj tudi standard ni bil visok. Čeprav se je bilo treba tudi marsičemu odpovedati, pa vseeno nimam slabih spominov. Zal sta starša že pokojna, vendar v družini še danes vzdržujemo tesne stike. To mi daje neke vrste moč in varnost, in ta občutek pripadnosti se mi zdi zelo pomemben. Bele Vode imam rada še naprej, tam sem si ustvarila hiško in mi ne bi bilo vseeno, če bi se zemlja zarasla z gozdom.
Ste imeli kot najmlajši otrok kakšno prednost?
Po eni strani so mi vsi nagajali, istočasno pa so me »crkljali«. Še danes, ko obiščem katerega od svojih, me pričaka toplo kosilo z juho, za kar v divjem življenjskem tempu preprosto nimam časa. Odnos je bil generalno gledano drugačen kot danes. Ljudje, sploh na vasi, smo držali skupaj.
Koliko teh vrednot prenašate na otroke?
Na hčerki poskušam vplivati v mejah, ki so možne in sprejemljive. Nekatere stvari se ti v življenju posrečijo, in meni se je posrečilo naučiti hčerki, da živita po normah, ki
sem jih jima privzgojila. Predvsem me veseli, da sta delovni.
Posebnosti v vaši biografiji je, da ste zelo mladi rodili prvo hčerko. Je bilo kdaj hudo?
Starejšo hčer sem rodila pri 18-ih, v srednji šoli, in še danes je to otrok 4. TEŠ (takratna tehnična elek-tro šola, op. p.). Nikoli nisem pomislila, ali bom lahko študirala, danes pa dekleta materinstvo prelagajo zaradi šole, kariere ... V družbi smo šli v izjemen ekstrem, dekleta so prepričana, da je materinstvo zadnje. Ob hčerah sem doštu-dirala, vse sem »handlala« zraven, kariera pa se itak sama ustvarja. Seveda pridejo neprespane noči, vročina, zdravniki..., vprašanje pa je, kako te težave dojemaš in kakšen motiv imaš. Vse mi seveda ni šlo po sreči, nekaj pa mi je le uspelo. Najpomembneje je, da imam otroka, to poslanstvo me namreč izpolnjuje v življenju. Sicer starejša hčerka sedaj dela kot predstavnica ameriške firme, mlajša pa študira pravo v Ljubljani.
Po študiju elektrotehnike in končanim študijem MBA ste nenehno skrbeli za izobraževanje ...
Študij ob delu je sestavni del mojega življenja. Danes seveda ne študiram za diplomo, vendar se nenehno izobražujem v poslovnih znanjih. Ne moreš biti nerazgledan in voditi ljudi. V Esotechu je veliko zaposlenih inženirjev - torej moram tudi sama nekaj znati, če hočem, da me ljudje poslušajo in upoštevajo. Treba se je pogovarjati o prihodnosti, delam z znanstveniki ... Za vse to je potreben določen ugled, ki ga pridobiš, če nekaj znaš. Učiš se celo:življenje; ali tako, da nekaj prebereš, vidiš, spoznaš - skratka, da se nenehno trudiš biti boljši in drugačen. V resnici bi imela pravi kompleks, če tega ne bi počela.
Kaj vas najbolj veseli?
Celo življenje sem želela svojo hišo - želja po skupnem gnezdecu v Velenju se mi je uresničila pred tremi leti. Pomembno se mi zdi, da se imajo otroci kam vračati. Veseli me, da lahko ob nedeljah v miru berem knjigo. Čez teden imam obveznosti od jutra do večera. Firmo vodim 12 let in to so najbolj zahtevna leta mojega življenja. Nenehno me skrbi, kakšen bo jutrišnji dan, če bomo imeli posel. Že leta ni več odstopanj - ko si na čelu firme, moraš biti 100-odstoten ali pa je bolje, da te ni. Dela ne moreš jemati za šport. Če ne bi šla po travnikih v Belih Vodah, poprijela za kmečka opravila, pešačila in tekala, ne bi mogle preživeti toliko let. Delo te izčrpava oziroma sesuje, če na nek način ne vlagaš nazaj.
Nekateri pravijo, da bi si zagotovo zaslužili naziv naj Slovenke.
O tem nisem razmišljala. Zame je pomembno, da lahko danes sedem s kmetom iz Belih Vod, jutri s premierom ali pa s katerim od ministrov in da se lahko z vsakim od teh pogovarjam. Vsa leta sem kot prvo vodilo in vrednoto upoštevala, da moram biti enaka do vseh ljudi. Pričakujem, da bodo tudi oni, ne glede na spol, vero ali narodnost, enaki do mene. Veliko ljudi pozablja, da so najbolj pametni ljudje tudi najbolj preprosti.
URŠKA SELIŠNIK Foto: JOŽE MIKLAVC
Žena Milica si je želela slovensko narodno nošo. Jože je to zaupal folklorni skupini na Gorenjskem in ena od članic je ob slovesu Milico dolgo časa objemala in se od nje »poslavljala«. Ko sta se peljala proti domu, je Milica rekla Jožetu: »Si videl, kako me ima rada ta gospa? Ni in ni se mogla ločiti od mene.« Milica ni vedela, da ji je gospa med objemanjem »vzela« mero za narodno nošo, ki ji jo je Jože podaril za rojstni dan. Veselje je bilo izjemno.
mata z zanimivimi motivi cvetja, viharnikov, planin, snežnih pokrajin, dreves kot simbolov življenja ... »Nikoli mi ni nihče rekel, kaj naj narišem, vse sem naredil in odkril sam,« je ponosen na svojo pot likovnega ustvarjanja. »Da sem uspešen, gre zahvala ženi Milici, ki mi je v veliko, zelo veliko oporo. Poznajo naju ljudje po Sloveniji in moje delo jim je všeč. To je krasno. S pomočjo slikanja sem prišel do glasbe, oboje pa je neizmerno lepo. Čudovita kombinacija!«
S planinskega plesa po Sloveniji
»Prve prave scene sem delal za znamenite planinske plese v Velenju. Žena je strastna planinka in tako se je začelo. Zaradi nje oziroma z njo in prijatelji sem tudi veliko hodil v hribe. V Tatrah mi ni bilo do izletov, zato sem v času, ko so se drugi plazili naokrog, v hotelu izpisal ime in narisal sliko. Lastnik je bil zadovoljen, moji pa tudi.«
Preko »očeta VTV« Rajka Djodjeviča je spoznal Vinka Šimeka in zanj in njegovo Mar-janco pripravil prvo sceno. Potem se je odprlo in danes je Jože Napotnik scenski mojster za festivale slovenske na-rodno-zabavne glasbe na Vur-berku, Ptuju, v Števerjanu, na Graški Gori in drugje. Sodeluje na Slakovih prireditvah. Alpskih večerih, njegove so Orfejčkove parade na Ptuju, mnogo je delal v Vinski Gori. Vse je porisal v Begunjah pri Avseniku, z glasbenimi podobami je opremljena gostilna Draga Plazia na Graški Gori. Vabijo ga, da nariše slike za jubilejne prireditve. In Jože
ob asistenci žene Mihce to zelo I dobro, ne, odlično naredi. Vedno mora biti scena pove-zana s krajem, kjer je prire-1 ditev.
Zelo je ponosen na scene I ljudskih iger, ki jih vsako leto uprizarjajo v največjem slovenskem lemem gledališču Studenec pri Domžalah. Spoznal je ogromno znanih ljudi, ki us-1 tvarjajo televizijske oddaje, festivale, igre, in izvajalcev, med i katerimi so bih tudi Ivo Ro-bič. Ivica Šerfezi in Tereza Ke-sovija. Najbolj je vesel, ko sliši: I »Uf, kakšna scena, to je pa go- I tovo Joža narisal!«
Velik nasprotnik lenarjenja
Jože je neprestano v gibanju, od zgodnjega jutra, ki se začne z zajtrkom v dvoje in igro namiznega tenisa z ženo Milico, do poznih nočnih ur, ko se konča nastop in je treba pospraviti prizorišče. Večino velikih platen skrbno zloži, odpelje domov in jih spravi na podstrešje domače hiše. Marsikdo si kasneje kakšno platno sposodi, veliko jih ostane organizatorju.
»Ni počitka, ker me ljudje iščejo in iščejo, kajti želijo moje delo. Ne morem odkloniti,« pojasnjuje med listanjem enega od mnogih debelih albumov s fotografijami scen, ki jih je napravil. Ima tudi 250 videokaset s posnetki vseh prireditev, za katere je narisal in pripravil sceno. Letos mu je malo pona-gajalo srce in zdravniki so mu priporočili upočasnitev divjega tempa ustvarjanja. »-Hudo bo, vendar se bom moral disciplinirati zaradi sebe. Naučiti se bom moral reči: ne morem.« A v istem hipu že razmišlja o novih velikih delih. Računa na nov slikarski rekord, ki bo presegel tistega izpred dveh let, ko je v City parku v Ljubljani za novo leto narisal 200 metrov dolgo sliko. Drobni slikarski čopič se mu izgubi med prsti, bolj je vajen velikih slikarskih valjev. In neizmerno uživa, ko v njegovih delih uživajo tudi drugi. »Ko poslušajo glasbo ah gledajo igro, opazujejo tudi mojo sceno. Kombinacija zagotovi zadovoljno srce,« sklene razmišljanje o slikarstvu, ki se mu je še posebej predal v letih, ko se je formalno upokojil.
TONE VRABL
V nekaj dneh več novih slik za prijatelje
V ozadju ni narava, ampak scena v Festivalni dvorani na Bledu - pred njo Milica in Jože Napotnik
Velika platna mojstra Jožeta
Jože Napotnik je vajen slikarskih valjev, drobni čopiči mu kar zdrsijo med prsti - Scene s prireditev vidi največ ljudi
Jože Napotnik je doma v Gavcah, mali vasici med Šmartnim ob Paki in Gorenjem, na domačiji Pri Zim, zato ga mnogi poznajo tudi kot Zimovega Joža. Čeprav ni obiskoval likovne akademije in se ne more pohvaliti s študijem v ateljeju kakšnega priznanega slikarskega mojstra z akademsko izobrazbo, so njegov slikarski svet in ustvarjena dela vredni spoštovanja.
Jožeta odlikujejo velika platna, ki so imenitna dekoracija največjih glasbenih in drugih prireditev po Sloveniji. Največje delo, ki ga je doslej naslikal, je krasilo tradicionalni koncert ansambla Lojzeta Slaka Kaj dela Dolen'c v dvorani na Otočcu, veliko pa je 42 x 12 metrov ah 504 kvadratne metre! Motiv je bil znamenita Trška Gora z vinogradi in zidanicami, kjer tudi Lojze Slak prideluje svoj znameniti in večkrat nagrajeni cviček. Platno, položeno na tla v večnamenski dvorani v Vinski Gori je poslikal po predlogi stare, črno bele razglednice. »K sreči imam izreden občutek za razmerja, sicer pa na tleh, ko malam z velikimi pleskarskimi čopiči, sploh nimam prave predstave, kaj bo nastalo,«
Jože Napotnik je bil dolgo v Gorenju in pozna njegov razvoj do obisti. Nekoč se je srečal z dolgoletnim direktorjem Ivanom Atelškom in ob pozdravu pohvalil: »Kakšno Gorenje!« »Ne, kakšno Gorenje, ampak kakšno bo Gorenje!« ga je popravil Ivan Atelšek, ki je hotel samo več in več.
razlaga delovni postopek svojih velikih mojstrovin, ki merijo v povprečju po 20 do 30 metrov v dolžino. »Sliko si ogledam, ko jo delavci obesijo na steno. Če je treba, še kaj hitro popravim. Ko je še osvetljena in dodana tudi druga scenska oprema, je tip-top -tako vsaj pravijo obiskovalci. V največje zadovoljstvo mi je, ko mi organizatorji ob slovesu stisnejo roko in rečejo: na svidenje prihodnje leto. To je znak, da sem dobro naredil.«
Jože je bil Ivan
Jože Napotnik se je rodil nekaj let pred začetkom 2. svetovne vojne kot dvojček z imenom Ivan. Bil je slaboten in niso mu napovedovali dolgega življenja, zato so v krstno knjigo vpisali le Jožeta. In glej ga zlomka, Jože je tri dni po rojstvu umrl, Ivan pa ostal živ in župnik je odločil: »Nič ne bomo spreminjali tistega, kar je napisano v knjigi.« In Ivan je postal Jože Napotnik.
Otroška leta je preživel med osmimi brati in sestrami ter očetom Tonetom in mamo Lucijo. Ko so v šoli pisah spise, je Jože zgodbe risal. Bil je najboljši risar v šoli in daleč naokoli. Med vojno je bilo hudo, na srečo pa je' bila družina enotna, se spominja let, ko je brat padel v partizanih, drugega so ujeli v Italiji, tretji se je kot 14-letnik ubil v igri z orožjem.
Po končani osnovni šoh je ravnatelj poiskal slikople-skarja in soboslikarja Ivana Novaka v Šoštanju, ki ga je vzel v uk. »Risal sem tako dobro, da je moje slike mojster prodajal in se tako preživljal,« se spominja začetkov
spoznavanja slikarskega sveta z vonjem po čarobni mavrici barv. Pri mojstru je bil dobro »gor vzet«, kar pa ni bilo po godu ostalim vajencem. 1\idi zato, ker je že, ko je bil v 1. letniku, delal tako, kot bi bil v tretjem!
»Poslikavali smo tudi kapelice in vse to mi danes pride še kako prav, ko rišem velike scene za glasbene in dramske prireditve, razne plese, družabne in jubilejne prireditve, proslave in podobno,« se spominja in nadaljuje, »potem pa se je začela borba za preživetje in zaposlil sem se v prvi tovarni današnjega Gorenja v vasi Gorenje. Delali smo v barakah in sam sem barval kmetijske stroje. Ko so dobili stroj za barvanje, sem se prestavil v velenjski rudnik, kjer sem v Zgan-kovih časih udarništva risal table z opozorili »ne hodi po travi« in podobno, ki so jih postavljali po parkih v razvijajočem se mestu. Ko se je Gorenje preselilo v Velenje, sem se v njem spet zaposlil. Za Gorenje sem risal reklame in postavljal razstavne prostore na sejmih po vsej Evropi.« Z reklamami je preslikal 2.600 Gorenjevih avtomobilov, ki so jih serviserji uporabljali po vseh republikah nekdanje Jugoslavije. Tri mesece je delal na zimskih olimpijskih igrah leta 1984 v Sarajevu: »Gorenjeve reklame sem pisal na balone, z znakom Gorenja sem opremil 3.000 lopat ...«
Posebna zgodba se mu je pripetila med smučarskimi poleti na velikanki v Planici: »Prvič sem pri namestitvi Gorenjeve reklame malo zamo-čil. Postavil sem jo na ograjo
v izteku, da se ni več videla ob televizijskem prenosu. Obljubil sem, da bom to ob prvi priložnosti popravil. In sem z ekipo delavcev na hribu ob skakalnem mostu v zmrznjen sneg pobarval 90 metrov velik napis, zgolj črka J je bila velika sedem metrov. Tako se je Gorenje videlo daleč, organizatorji pa so bentili, kako mi je to uspelo in zahtevali, da moram napis odstraniti ah pa bo Gorenje drago plačalo. Vse se je dobro končalo, tudi snežilo ni, česar me je bilo najbolj strah, ker bi potem sneg napis prekril.«
S ponosom se spominja začetkov razvoja Gorenja in Velenja in pravi, da bi lahko o tem napisal knjigo. Morda jo še bo...
»Ko ustvarjam, ustvarjam za lepoto. Ta je povezana s kulturo in umetnost ni služabnica drhali,« razmišlja v sobi, kjer so nastajale slike večjega for-
Prazniki v hotelu
California
»V Celju je vse več ljudi, ki ostanejo brez strehe nad glavo,« opozarja vodja zavetišča za brezdomce Danijel Bedrač
Podarili so igrače
Učenci II. Osnovne šole so podarili igrače otrokom vrtca v Kozjem.
Od septembra 2004 poteka na šoli projekt Moje pravice, ki ga vodi učiteljica Biserka Zadravec, in s pomočjo katerega učenci spoznavajo otrokove pravice in jih skušajo tudi uresničevati. Med pravice otrok spada tudi pravica do igre. Ker so plišaste in podobne igračke šolarji že prerasli, so se odločili, da pripravijo zbiralno akcijo in jih podarijo otrokom, ki jih nimajo v izobilju. Tako so oktobra izpeljali na šoli zbiralno akcijo igrač in obdarili otroke v enem od šentjurskih vrtcev, v decembru pa še v Kozjem. AB december 2004 -——-——
TOC
1\idi letos smo v prazničnih dneh obiskali uporabnike in zaposlene v celjskem zavetišču za brezdomce, ki so ga, predvsem I po zaslugi Danijela Bedra-j ča in zaposlenih sodelavcev, ljubkovalno poimenovali kar hotel California. Čeprav je v njem prostora za 20 brezdomcev in brez-domk (trenutno jih v zavetišču biva 23) in so razmere v primerjavi s tistimi, v kakršnih so živeli, ko je imelo zavetišče prostore še v nekdanjem kinu Dom, prav razkošne, težave nikoli ne izginejo.
Kot poudarja Bedrač, je leto v zavetišču sicer minilo mirno; se pa opazno povečuje število ljudi, ki bi nujno potrebovali prosto posteljo. »Med njimi je poraslo predvsem število žensk,« i pravi Danijel Bedrač, ki skupaj s sodelavci že razmišlja o tem, da bi se zavetišče raz-I širilo tudi na sosednjo, zdaj I prazno zgradbo v Kosovi ulici. »V minulem letu so se na cesti znašli tako alkoholiki v kronični fazi, ki niso več sposobni delati in ljudje, odvisni od drog ali zdravil, kot tudi ljudje, ki preprosto niso sposobni plačevati najemnine in so zato ostali brez doma. Med uporabniki zavetišča je po moji oceni tudi vedno več uporabnikov psihiatrije in pa starejših ljudi, ker so, kot kaže, domovi za starejše občane prepolni. Trenutno je v našem zavetišču 23 uporabnikov, kar je glede na prostorske zmožnosti sicer nekoliko preveč,« opozarja Bedrač, ki kot eno od možnosti za povečanje zmogljivosti razmišlja o objektu, ki prazen stoji ob sedanjem zavetišču. »Objekt je sedaj sicer v bolj slabem stanju in jasno je, da je težko zbrati denar za takšen projekt. Zato so to zaenkrat zgolj ideje, upamo pa, da jih bo
nekoč mogoče uresničiti,« pravi Bedrač, ki dodaja, da bodo prihodnje leto nekoliko povišali višino prispevka, ki ga plačujejo uporabniki.
»Le spomini so težki«
In kako dneve pred novim letom preživljajo stanovalci? Eden od njih, Branko, ima v zavetišču že skorajda stalno prebivališče, saj v njem živi štiri leta. »Tako kot sem preživel vse doslej, preživljam tudi božično novoletne praznike. V minulem letu se ni zgodilo nič posebnega, le malo nerodno je, ker nimam več noge, zato se ne morem tako svobodno gibati. No, imam pa voziček, tako da ni prehudo ... Če bi hotel ven, bi me morali voziti naokoli, zato raje ostajam tu. Le zakaj bi hodil ven? Tam ni nič posebnega...« je povedal Branko, ki se mu zdi najbolj pomembno, da je na toplem. »Edino, kar je v tem prednovoletnem času lepo, včasih pa tudi najtežje, je, da pridejo na dan stari spomini ... Včasih bi jih najraje kar pozabil, drugič pa se spomnim tistih lepih trenutkov, ta-
Branko: »V predprazničnih dneh pridejo na dan stari spomini...«
dobila prostora v domu za ostarele. »Življenje je zaenkrat v redu, s sotrpinko se zelo razumeva in mislim, da bo mogoče zdržati. In kaj si ob prihajajočem letu želi Fanika? »-Najbolj si želim zdravja. Hči je poročena, dva vnuka imam.
tu in tam me obiščejo in zanje bom živela še nekaj let. Življenje je bilo težko od nekdaj in zdaj sem se znašla tu. Vseeno pa v novo leto vstopam z upanjem... Še vedno.« ALMA M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIČ
Danijel Bedrač
Zaposleni in uporabniki zavetišča za brezdomce se ob novem letu zahvaljujejo vsem, ki jim pomagajo na poti skozi življenje. Kot pravi vodja zavetišča Danijel Bedrač, so med njimi predvsem policisti PP Celje, negovalke centra za pomoč na domu, patronažne sestre ZD Celje, reševalci reševalne službe in zdravniki dežurne ambulante celjskega zdravstvenega doma. Ob tem zavetišču pomagajo tudi donatorji, ki prinašajo druge stvari, perilo, nogavice, Leo klub Mavrica, ki nam je popestril božični večer, Vicencijeve konference dobrote pri župnijskem uradu sv. Danijel Celje in Premena Celje, ki je zavetišču ob novem letu podarila finančna sredstva.
ko da mi kar polepšajo kakšen dan...«
»Če ni službe, ni praznikov ...«
Medtem ko jih je bilo pred kratkim še mogoče prešteti na prste ene roke, je zdaj v zavetišču tudi vse več žensk. Her-ta in Fanika sta se med stanovalci zavetišča zaradi problemov s stanovanjem znašli pred nekaj meseci; skupaj s sostanovalko živita v zgornjem nadstropju, ki je namenjeno nežnejšemu spolu. »V celjskem zavetišču sem že 7 mesecev, prej sem bila dolgo v Mariboru. Ker sem budistični laik, božič zame ni praznik. Razen tega pa ... če ni službe, tudi prazniki niso pravi ...« razmišlja Her-
ta, ki ob novem letu vseeno sebi in ostalim želi predvsem zdravja. »Drugače pa samo čakam na trenutek, da dobim stanovanje. To je moja želja.«
Fanika je prišla v zavetišče pred šestimi meseci, potem ko zaradi prezasedenosti ni
Zavist kot odraz uspešnosti
Županova novoletna zahvala uglednim predstavnikom mesta napoveduje nadaljnji razcvet
Tradicionalni novoletni sprejem celjskega župana Bojana Šrota je v četrtek v Narodni dom privabil vse najvidnejše predstavnike celjskega gospodarstva, politike, kulture, športa in druge.
1\idi to pot se je Bojan šrot vsem zahvalil za njihov prispevek k razvoju mesta, zahvalil se je tudi za njihove dosežke, ki so tudi letos ponesli ime mesta v državo, Evropo, pa tudi širše. V slavnostnem nagovoru je dejal, da ima Celje danes, po šestih letih njegovega županovanja zelo evropsko podobo. »Čeprav je
res, da marsikdaj odnose v našem življenju prevevajo provincionalizem in negati-vizem... Če je zavist tista pregovorna slovenska lastnost, objektiven odraz uspešnosti nekoga drugega, potem smo lahko veseli. Ker so nam zavistni povsod po Sloveniji. Zavidajo nam razvoj našega mesta.« Še bolj se veseli prihodnosti, je povedal in napovedal še bolj dinamičen razvoj Celja, saj v prihodnjih štirih letih načrtujejo za 40 milijonov evrov naložb samo na področju ekologije, pri čemer skoraj 70 odstotkov de-
narja pričakujejo iz nepovratnih evropskih kohezijskih skladov.
Privlačno podobo sprejemu so dali tudi vsi nastopa joči na prireditvi, ki se je za čela s plesom znanega ero tičnega plesalca Rikija, s daljevala s pesmimi New Swing Quarteta, plesom plesalk plesnega teatra Igen in se iztekla z nastopom vnovič skrajno vroče Tine G.
Na sprejemu smo nekatere od uglednih Celjanov povprašali, po čem si bodo zapomnili iztekajoče se leto in kaj si želijo v prihodnjem.
Ivan Ferme, predsednik uprave Etola: »Leto si bom zapomnil po vstopu v Evropsko unijo. To za Etol pomeni nov izziv in novo dokazovanje za uspešno gospodarjenje. V prihodnjem letu si želim to, kar vsi, zdravja, ljubezni... predvsem pa poslovnih uspehov.«
zanjo. Želja pa ne morem omejiti le na prihodnje leto. Ker v občini vodim tako imenovano evropsko skupino, z željami ciljamo na daljši rok, za Celje 2010, 2020. Staremu mestnemu jedru želimo povrniti blišč, enako našemu ponosu - Staremu gradu, Knežjemu dvorcu, narediti še kaj več za našo okolico s Šmar-tinskim jezerom, pa to še približno ni vse, kar si želimo ...«
ka gradnje centra za ravnanje z odpadki, pa seveda tudi drugih projektov, ki jih pripravljamo že kar nekaj let.«
Na sprejemu pri županu ni manjkalo paše za oči - ženski del je prišel na svoj račun ob nastopu Rikija.
Dež topi pravljice
Celjska Pravljična dežela živi svoje pravljično življenje vsak dan, četudi ji vremenske vile letos res niso naklonjene. Hudega mraza konec minulega tedna niso odgnali ne pravljični napoji, pa tudi opoji ne ... in dež v začetku tedna tudi ni bil tisto, kar si poprečni Zemljani predstavljamo kot zimske radosti. A vile in otroci se ne dajo.
Še najbolj so v minulih dneh »vžgala« dopoldanska vodenja po Celju in zlasti po Hermanovem brlogu, pa tudi večerne predstave celjskih osnovnošolcev, nočno petje na zvezdi, obiski Božička, dedka Mraza in vožnje pravljične kočije po mestu. Dela ne zmanjka niti mojstru knjigovezu, ki v Pravljični deželi vsak dan popravlja poško-
Dogajanje v Pravljični deželi se bo izteklo jutri, ko za najmlajše pripravljajo opoldansko silvestrovanje. Pravljična zabava se bo pričela ob 10. uri, mlade bo zabaval Omar Naber, zmagovalec oddaje Bitka talentov v TV oddaji Spet doma, z dedkom Mrazom in otroškim šampanjcem pa bodo točno opoldan, 12 ur pred slovesom starega leta tudi najmlajši Celjani pozdravili novo leto.
dovane knjige. Matjaž Papier iz Osrednje knjižnice Celje pravi, da imajo dela dovolj. »Najpogostejše in tudi najhujše poškodbe knjig so, ko otroci raztrgane knjige lepijo s selotejpom. To je najtežje popraviti, ker selotejp pusti sledi na listih, na barvi, ko ga odlepiš, odtrgaš tudi črke. Potem drugi, ki bi rad bral za teboj, ne more več brati, ker črk ni.«
In zakaj je poškodb knjig tako veliko? Mojster knjigovez pravi, da so vezave vedno slabše. »Večinoma delajo
le še broširane knjige, ki razpadajo kar same po sebi. Otroci pa tudi premalo vedo, kako se dela s knjigo in kako se s knjigo ne sme delati. Prav tega jih učimo v delavnici Pravljične dežele.«
Tudi škratu Kajtimaru v delavnici in popravljalnici igrač ni prav nič dolgčas. Do ponedeljka je zbral že sedem velikih vreč igrač in jih poslal v Hermanov brlog. Tam jih bodo popravili, očistili, zatem pa podarili otrokom iz socialno ogroženih družin.
BRST
Zdene Podlesnik, predsednik uprave Celjske borzne hiše: »V zasebnem smislu si bom leto zapomnil po tem, da smo zdaj že celo leto v novi hiši, v poslovnem pa po tem, da smo zamenjali večinskega lastnika. Prihodnje leto ne pričakujem tako velikih lastniških sprememb, upam pa, da bo uspešnejše od letošnjega, ne bom pa prav nič žalosten, če mu bo precej podobno.«
Roman Kramer, vodja celjske centralne čistilne naprave: »Leto bom pomnil po izjemnem dosežku na področju ekologije, ko smo predali v obratovanje čistilno napravo in dobili uporabno dovoljenje
Pravljični knjigovez ima veliko dela. Knjige popravi, zraven pa mladež tudi svari - nikar jih ne lepite s selotejpom.
Janko "Rimšek, lastnik Elektro Turnšek: »Leto je bilo silno intenzivno na vseh področjih, tako na gradbenem kot pri elektroinštalacijskih delih in pri razvoju kabelskih sistemov. Za prihodnje samo upam, da bo šlo tako naprej.«
Štefan Jug, mestni svetnik: »Leto sem si zapomnil po medalji naših rokometa-šev, pa tudi po vseh željah, ki so se mi uresničile. Za prihodnje pa si želim, da bi mi bilo vsaj tako lepo kot letos.«
Bojan Šrot, župan: »Leto si bom zapomnil po tem, da smo postali evropski prvaki v rokometu, da smo dobili dve olimpijski medalji, da smo odprli čistilno napravo, kaj malega bi se pa našlo tudi še v zasebnem življenju. V prihodnjem letu se zaenkrat najbolj veselim pričetka zimske sezone na Celjski koči, smučanja, veselim pa se tudi pričet-
Slavko Pajk, vodja don Bo-skovega centra: »Leto si bom zapomnil po otvoritvi centra, kjer delo dobro napreduje. Prihodnje leto bomo nadaljevali z urejanjem centra, potem pa nas čaka odplačevanje dolgov, predvsem pa izvajanje programa za delo z mladimi. Veselim se prav začetka dela z mladimi, saj je to naše poslanstvo. Želim si, da bi se ljudje v tem centru našli kot doma.«
Borut Alujevič, upravnik SLG Celje: »Leto si bom zapomnil po izjemnem uspehu gledališča, v katerega je Tina Kosi, naša nova umetniška voditeljica, vnesla nov navdih, ki se pozna vsepovsod. Osebno pa si ga bom zapomnil tudi po tem, da je mestni svet z županom dobro deloval, da ni bilo sporov kot v drugih mestih. Tvorno smo ustvarjali to politiko mesta in dosegli, da je Celje prosperiralo. Za prihodnje leto pa si predvsem želim, da bi tudi ekonomisti spoznali, da kultura ni le cokla, ki jo morajo vleči za seboj, ampak tisto, kar lahko gospodarstvo tudi poganja.«
BRST Foto: GK, AŠ |
jankïLii
Silvestrovanja
V Celju napovedujejo svetlo silvestrovanje na prostem. Opolnoči bo namreč mesto razsvetlil velik ognjemet, za katerega so letos namenili 750 tisoč tolarjev. Silvestrovanje na prostem bo tokrat vnovič na Trgu celjskih knezov, kjer bosta zbrane razveseljevala ansambla Navihanke in Žurnal. Spored, ki ga bo prenašala celjska televizija, bosta povezovala Darko Žvižej in Iztok Gartner. Celjski televizijci napovedujejo tudi nekaj glasbenih presenečenj.	BS
Darilo Banke Koper je sprejela direktorica zavoda Socio, Suzi Kvas.
Darilo Banke Koper
Direktor poslovne enote Banke Koper v Celju Roman Nussdorfer je Regionalni varni hiši Celje v Pravljični deželi izročil ček za petsto tisoč tolarjev.
Čeke v enakih zneskih je prejelo še trinajst slovenskih organizacij, katerih skrb je namenjena otrokom in mladostnikom v stiski. »Otroci so naše največje bogastvo! Te resnice se včasih zavemo šele takrat, ko pogledamo v oči otrokom in mladostnikom, ki živijo v materialni, duševni, socialni ali drugačni stiski. V nesreči, ki ji niso sami krivi, so nekateri osamljeni in pozabljeni. Zato še posebej cenimo in spoštujemo delovanje društev in organizacij, ki namenjajo posebno skrb prav njim,« pojasnjujejo svojo odločitev v Banki Koper.	BS
www.toyota.sl |	
-'O/	*
	J
Toyota.	
Lep popust	
za vse modele	
letnika 2004!	TOYOTA
AVTO CELJE	21, Celje, (03)42 61 280
POZOR, HUD PES
Sreča
Voščil okoli praznikov je običajno preveč, da bi lahko vsebovala kakšno resnično vrednost. Voščil je toliko kot srečk na loteriji, kjer zadene le ena. Morda to ne velja za tista, ki jih namenjamo svojim najbližjim, v tistih emocionalno eksplozivnih trenutkih, ko se pred voščilom nekoliko zberemo in voščimo tisti običajni srečno. Preostalo so bolj kot ne vljudnostne fraze, z vljudnostjo pa je običajno tako, da je že po svojem značaju bolj formalna kot vsebinska, bolj videz kot resnica.
V tem prazničnem času praktično voščimo v smislu »pa lepe praznike«, kar se seveda bolj kot ne nanaša na praznični čas sam, po drugi strani zgolj »vesel Božič«, kar je še nekoliko bolj časovno omejeno, pa tudi religiozno obarvano, lahko pa rečemo tudi »srečno v novem letu«, kar se seveda nanaša na prihodnje leto v celoti. Zgodi pa se, da se včasih ob voščilu zatakne, da se ti naenkrat zazdi, da bi človeku resnično nekaj dobrohotno zaželel, da bi besede postale meso, da bi bile nekakšen zadetek na loteriji, milijoni ali pa čudežno zdravilo proti bolezni, smrti ali pa nesreči sami. Takrat se običajno človek sooča z lastnimi željami ali pa se konkretnih voščil skuša izogniti na način, da prijatelju, znancu vošči tisto, kar bi si on sam želel, tako najtežje kiksne. Tu se človek seveda lahko vpraša, kaj je to sreča. Seveda je srečo skoraj nemogoče definirati, ker za pohlepnega človeka, ki vošči srečo nekomu drugemu, ta verjetno pomeni, da bi tisti drugi imel čim več denarja, premoženja in podobno, bolnemu pomeni, da bi tisti drugi bil zdrav ali pa celo obratno, če je bolan človek tudi zavisten. Nesrečnež v ljubezni le stežka komu kaj iskreno vošči, ker je sam enostavno v prehudi stiski, žeh si zgolj eno samo srečo, srečo zase, ker meni, da jo preostali že imajo. Osebno menim, da je pojem sreče v veliki meri povezan s spokojem v duši, da se človek počuti eksistencialno var-
MOHOR HUDEJ nega, da ima občutek, da svet okoli sebe obvladuje, da nad njim ni nikakršnega Damo-klejevega meča. Verjetno od tod tudi religiozni odvodi v tej smeri, recimo Frančiško-vo uboštvo ali Budova ne-navezanost na svet, kar je lahko razumljeno tudi kot odpoved materialnemu, da bi človek imel malo skrbi v zvezi z imetjem ter tako Več časa zase, za svoj ego (religiozno vzeto - za Boga). Toda tovrstne iskalce sreče sem že dostikrat zalotil v gorečem misijonarskem razpoloženju, ko svoje nerealizirane strasti, neuspehe v poslovnem smislu preusmerijo v strastno »prekrščevanje« njim »slabih« (se pravi poslovno uspešnih ah uspešnih kako drugače) v čredo ena-komislečih, blaženih in tudi odvisnih od enega samega pojmovanja sreče, takšne, kot jo vidijo sami ali pa je niti ne vidijo, saj so jim to pokoro naložili drugi. No, slednjim najmanj verjamem, ko mi zaželijo srečo v prihajajočem letu.
Tem je podobno tudi vse večje število ljudi, ki so obsedeni s praktično ameriško terapevtsko psihologijo, se pravi tisti, ki ves čas na svet gledajo pozitivno oz. celo prisegajo na Coehlovega Alkimista, ki parafrazirano pravi, da če si nekaj resnično želiš, bo celotno stvarstvo v službi tega, da se ti to tudi uresniči. Torej, če si želiš srečo, ti jo bo stvarstvo namenilo. Kozlarije! Prepričan sem, da je bilo med več kot trideset tisoč mrtvimi ob zadnji katastrofi v Aziji najmanj dvajset tisoč alkimistov, pa jih je vseeno odnesel cunami. S srečo v prihajajočem letu je pač tako, da si jo morate prigarati, žehm vam, da boste ob tem uživali v delu in da bi vas kaj, na kar nimate vpliva, ne zajebalo!
Za darila otrokom in starejšim
Krajevna organizacija Rdečega križa Šmartno v Rožni dolini je pripravila dobrodelni Božični koncert.
Nastopili so Duet KA-TI, Kvartet Svit z Melito, vokalna skupina Žarek, Ljudske pevke iz Jezerc, kitaristka Eva Verdev, dramska skupina PD Dominik Hriberšek in učenci OŠ Šmartno. Predsednica KO RK Marija Trobec se je zahvalila vsem nastopajočim, izkupiček od vstopnine pa so namenili za obdaritev otrok ob veselem rajanju z Božičkom. V Šmartnem so ob praznikih obdarili tudi krajane, starejše od 70 let, pri tem pa so jih pomagali tudi v OZ RK Celje.	IS
CEUE j
9 !
Znameniti Celjani
Zgodba mesta skozi življenje in delo 52 osebnosti
Znameniti Celjani - tak je naslov monografije, ki jo je založnik, celjsko podjetje Fit media predstavil v Muzeju novejše zgodovine Celje. Gre za delo, v katerem je 13 avtorjev skozi zgodbe 52 osebnosti predstavilo, kot je bilo slišati, presežke mesta. Torej zgodbe ljudi, ki so s svojim delom oblikovali podobo Celja, svoje mesto pa so z dosežki umeščali tudi v širši evropski in svetovni prostor.
Kot je povedal Jože Vol-fand iz Fit medie, je poglavitna dragocenost te monografije v tem, ker je na novo umestila Celje in celjsko zgodovino. »Prvič smo v njej pokazali, kako pomembno je bilo mesto že v rimski zgodovini, odkrili smo novo, doslej neznano osebnost, rimskega senatorja Tita Varija Clemensa. Vse osebnosti, katerih zgodbe smo predstavili v monografiji, kažejo na j dvatisočletno zgodovino mesta, na njegove intelektualne potenciale, na ljudi, ki so res dali svoj prispevek zgodovini sveta in civilizacije.«
Izbor osebnosti, ki so jih predstavih v monografiji, je opravil uredniški odbor pod vodstvom Bojana Cvelfarja, ki je k temu težkemu opravilu pritegnil tudi nekatere ug-
Monografija Znameniti Celjani na novo predstavlja Celje in njegovo zgodovino skozi zgodbe zaslužnih meščanov. Uredniški odbor (z leve): Bojan Cvetfar, Vanesa Čanji in Jože Volfand.
ledne Celjane, pa tudi ljudi, ki živijo drugod, a se še vedno čutijo Celjane. »Pri izboru smo gledali predvsem na to, da so pokrita vsa področja, od kulture, športa, znanosti, politike, cerkvenega življenja ... in da ti znameniti Celjani izpolnjujejo osnovni kriterij, da imajo v svojem delovanju vsaj en mednarodni presežek oziroma, da so s svojim delovanjem aktivno delovali v mednarodnem merilu,« je povedal Cvelfar.
Monografija Znameniti	prihodnje leto pripravljajo še
Celjani ima naklado tisoč iz-	angleško razhčico. Lepo in
vodov, izšla pa je v sloven-	domiselno jo je oblikoval
skem jeziku, medtem ko za	Branko Vovk. BRST
Za ultrazvok
Tudi Pihalni orkester Celje je december zaznamoval z dobrodelno prireditvijo. Sredi decembra je imel zgosti koncert v Unionski dvorani. Nastopili so Seniorji Komornega moškega zbora Celje, Vitezi Celjski, Duo KA-TI, Maja Slatinšek in Kaja Bicskey. Izkupiček od prodanih vstopnic v višini 150 tisoč tolarjev so podaril Splošni bolnišnici Celje za nakup ultrazvoka za zgodnje odkrivanje raka na dojki. AB
V Šoštanju raste nova šola, v katero bo zahajalo več kot 800 otrok iz sedanjih dveh šolskih zgradb. Obe sedanji šoli - OS Bibe Roecka in Karla Destovnika Kaj uha - sta v častitljivih letih, in odločitev o gradnji nove šole, ki je bistveno vplivala na letošnji utrip občine, je bila nujna. Hkrati pa se že poraja kar nekaj dilem.
Učenci bodo v novo šolo zakorakali v prihodnjem šolskem letu. Vrednost gradbenih del v novi šob ocenjujejo na dobrih 1,4 milijarde tolarjev, pri čemer je dobrih 300 milijonov pokrilo ministrstvo za šolstvo, 800 milijonov je namenskih sredstev velenjskega premogovnika, ostalo pa zagotavlja občina. »Seveda je bilo treba prej kupiti zemljišče, zagotavljati nadzor... tako da bo delež občine večji,« pravi župan Občine Šoštanj Milan Ko-
Župan Občine Šoštanj Milan Ko-pušar si bo letošnje leto zapomnil po gradnji nove šole, ki je zaznamovala cel Šoštanj in delo na ob-
pušar. »Za športno dvorano zdaj čakamo soglasje ministrstva za finance (za pokritje teh stroškov se bomo namreč zadolžili), potem bomo začeli z gradnjo. Optimističen scena-
»Če bo Termoelektrarna Šoštanj pridobila dovoljenje za sežig gudron solidifikata, potencialno še obstaja možnost, da se kuri v Šoštanju. V Tešu pravijo, da brez soglasja lokalne skupnosti ne bodo sežigali gudrona. Občinski svet je tu vključen kot nek soglasjedajalec. Če si bo država vzela pristojnost in določila, da se bo gudron kuril v Šoštanju, bomo pač zagnali drugačen vik in krik. Vedeti je treba, da bo sežig plačan. Če se bo lokalna skupnost, podobno kot pri sežigu mesno kostne moke, s sežigom strinjala, potem bo jasno dobila del sredstev,« pravi župan Kopušar.
rij predvideva, da bi konec januarja izšel razpis za izbiro izvajalca, in če ne bo zapletov, bi lahko najkasneje v aprilu
Svetovalno središče Žalec januarja tudi v Celju
Na UPI - Ljudski univerzi Žalec se od septembra 2001 nahaja svetovalno središče, katerega glavni namen je informiranje in svetovanje vsem odraslim glede izobraževanja. Brezplačno vam ponuja vse informacije in nasvete, potrebne pred vključitvijo v izobraževanje (pomoč pri izbiri ustreznega izobraževalnega programa in organizacije, ki izvajata program, pri spoznavanju vpisnih pogojev, načina poteka izobraževanja idr.), med potekom izobraževanja (kako organizirati svoje učenje, kako odpravljati težave pri učenju idr.) in ob zaključku izobraževanja (oceniti, kaj je bilo doseženo, na katerem področju se lahko še izobražuje idr.). Informiranje in svetovanje zagotavlja na različne načine: kot osebno svetovanje, informiranje in svetovanje po telefonu, pisno - po navadni in elektronski pošti ter z informativnimi gradivi. Pri tem upošteva naslednja temeljna načela delovanja: dostopnost vsem odraslim, brezplačnost, nepristranskost in zaupnost podatkov. V preteklih treh letih se je dejavnost svetovalnega središča strokovno nadgrajevala, razvijala in dopolnjevala tako v načinu kot obsegu delovanja. V lanskem letu je odraslim nudilo skoraj dva tisoč informiranj in svetovanj, v letošnjem letu pa je poleg finančnih sredstev ministrstva
za šolstvo in šport pridobilo tudi sredstva Evropskega socialnega sklada, ki podpira to dejavnost v tretjinskem obsegu. Glede na ugotovljene potrebe v širšem lokalnem okolju se je tako skupaj z Andragoškim centrom Slovenije, ki koordinira delovanje svetovalnih središč v Sloveniji, in partnerji, ki se pri središču povezujejo v lokalno svetovalno omrežje, odločilo, da se s svojo brezplačno dejavnostjo še bolj približa odraslim. V ta namen bo svetovalno središče v januarju 2005 ponudilo svoje storitve tudi v Celju, in sicerv prostorih tukajšnje ljudske univerze, ki je izrazila interes za sodelovanje in prijazno ponudila svoje prostore. Svetovalno središče bo informiranje in svetovanje najprej nudilo enkrat tedensko, ko vam bo v prostorih Ljudske univerze Celje brezplačno na voljo svetovalka. Vse odrasle zato prisrčno vabi, da ga obiščejo in na enem mestu pridobijo vse informacije in nasvete glede izobraževanja, saj je znanje nuja jutrišnjega dne.
Več informacij dobite na telefonski številki: 03 713 35 65; na e-naslovu isio@upi.si ali na sedežu svetovalnega središča, tj. v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec.
Svetovalka pri svojem delu
začeli z gradnjo telovadnice. Zanjo je projektantska vrednost 600 milijonov tolarjev. Država bo pokrila samo 100 milijonov, saj je športna dvorana nadstandardna, ostalo pa bo stvar občinskega proračuna.«
V Šoštanju se zaradi združevanja obeh šol, predvsem znotraj obeh kolektivov, porajajo mnogi dvomi, dileme in vprašanja. »Vse te zadeve potekajo popolnoma normalno in v sodelovanju z ministrstvom. Še preden smo začeli z gradnjo, ko smo bili vsi postopki še v teku, sem obljubil, da se bomo potrudili, da bodo delo ohranili vsi zaposleni. 1\idi sedanje projekcije kažejo, da bo temu tako. Dejstvo pa je, da je treba speljati določene postopke, ki jih narekuje zakon - nekdo, ki laično gleda na te stvari, pa potem reče, da kompliciramo. Vendar so zakonska določila jasna in v tem delu se jih moramo držati.«
Tudi glede imenovanja ravnatelja nove šole, pravi župan
Nova šoštanjska šola v nastajanju.
Kopušar, ni dilem: »Ravno tu so zakonske omejitve oziroma določila najbolj jasna. Vršilca dolžnosti (v. d.) ravnatelja moramo imenovati, jasno pa je, da ena šola dveh ravnateljev ne bo imela. Postopek za imenovanje bo stekel, ko se bo oblikoval svet zavoda.
svet staršev ... torej vsi, ki sodelujejo pri izboru ravnatelja. Računam, da bo ravnatelja šo-štanjske šole imenoval minister za šolstvo konec leta 2005. Nikakor pa ravnatelja ne bo imenovala občina ali župan.«
URŠKA SEUŠNIK Foto: GREGOR KATIČ
buSÉS®
Žalski zavod za kulturo, šport in turizem bo silvestrovanje pripravil na avtobusni postaji v Žalcu, silvestrovanje pa se bo začelo po 23. uri. Zbranim, ki jih bo nagovoril župan Lojze Posedel, bodo brezplačno delili tople napitke, dogajanje pa bo popestril ognjemet.
Organizacijske niti silvestrovanj na prostem v Gornjem Gradu in v Mozirju so ob pomoči turističnih društev večinoma v občinskih rokah, zbrane pa naj bi opolnoči pozdravila in zaželela srečo v novem letu oba župana. Toni Rifelj in Ivan Suhoveršnik.
Silvestrovanje pripravljajo tudi na Titovem trgu v Velenju, med programom Vilija Resnika pa bodo razglasili naj občana v letu 2004, ki so ga izbrali poslušalci Radia Velenje oziroma bralci tednika Naš čas.	US
Najboljši kuharji golaža
Najboljši Kajuhov golaž
V velenjski občini so v prazničnem decembru pripravili več prireditev, med zadnjimi tudi dvodnevni praznični sejem.
Sejemsko dogajanje so popestrili nastopi na osrednjem odru, vožnje s kočijo, otroške ustvarjalne delavnice in obisk dedka Mraza ... najodmevnejša spremljevalna prireditev pa je bila zagotovo 1. golažijada. Tekmovanja v kuhanju golaža se je udeležilo 10 ekip, ki so na Titovem trgu pred številnimi gledalci v dveh urah in pol skuhali golaž in ga nato obiskovalcem tudi brezplačno razdelili. Komisija je bronasta priznanja 1. golažijade podelila kuharjem gostišča Pri Bertu ter podjetja Era, srebrna priznanja ekipam Turistične zveze Velenje, Term Topolšica, Gorenja Gostinstvo, gostišča Štorman ter Pavliju Šiferju, zlata priznanja pa kuharjem podjetja Gost, Interspara ter gostišča Kajuh iz Šoštanja. Ekipo gostišča Kajuh, ki je po oceni komisije skuhala najboljši golaž, sta sestavljala Sebastjan Hriberšek in Marjan Kogelnik.	US, foto: JM
Sola z
. _	ŠOŠTANJ I
14	--
dilemami
»Ravnatelja OŠ Šoštanj bo imenoval minister, ne pa občina ali župan,« pravi Milan Kopušar
ŽALEC I POLZELA j LJUBNO | BRASLOVČE | PREBOLD |
H S"
IHHHHH	HHVPHHI	»JU -y. miimgg	*	n^Haama«
S 5 D w
Regija, ki odmeva
Župani zgornjesavinjskih in šaleških občin podpirajo škofijo s sedežem v Gornjem Gradu
Na rednem srečanju so se v četrtek sestali županja in župani devetih občin v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini. Srečanje je pripravila županja občine Ljubno Anka Rakun, ki je vodenje koordinacije v letu 2005 predala županu občine Luče Cirilu Roscu.
S 1. januarjem bo začel v zgornjesavinjskih in šaleških občinah, razen v Šoštanju, delovati skupen organ občinske uprave Urad za okolje in prostor Saša regije. Ustrezne odloke so v zadnjih mesecih po-
trdili v vseh občinskih svetih, župani pa so sporazum o ustanovitvi v četrtek tudi uradno podpisali. V uradu, ki bo deloval v okviru Mestne občine Velenje, na novo pa bodo zaposlili enega urbanista, bodo skrbeli za pripravo prostorskih dokumentov ter prostorskih sestavin lokalnega pomena. V občinah bodo delo urada plače vali po novem ključu, in sicer so število prebivalcev razdelili z velikostjo občine ter tako določili urne postavke.
Po ustanovitvi skupnega medobčinskega inšpektora-
ta je to drugi skupni projekt (če v ta okvir ne štejemo TRC Golte), ki so ga podprli župani vseh zgornjesavinjskih in šaleških občin. Tudi v Šoštanju, kjer bodo sicer ustanovili svoj urad, podpirajo projekt in se bodo pogovorili o naknadni vključitvi.
Od ceste do škofije
Zupani vseh devetih občin so spregovorili še o nekaterih drugih skupnih aktivnostih, ki se jih bodo lotili v t.i. Saša regiji. Med drugim
bodo o prostoru in zakonskih določili spregovorili na sestanku v januarju - po besedah Tonija Riflja, župana občine Gornji Grad, bodo v občini za nove prostorske akte, ki jih morajo potrditi do leta 2007, potrebovali 50 milijonov tolarjev, kar je seveda ogromno za občino. Poleg tega bodo župani čimprej pripravili sestanek s poslanci tega območja ter ministrom za promet, ki mu nameravajo posredovati jasen signal, da zahtevajo obnovo sedanje ceste Arja vas-Velenje ter
gradnjo hitre ceste od avtoceste do Koroške in sicer po trasi, ki bo čim bližje Mozirju.
Kot se za regijo Saša »spodobi«, so sprejeli še sklep, povezan s prošnjo celjskega župana Bojana Šrota, naj v občinah Savinjske statistične regije podprejo ustanovitev celjske škofije. »Sašini« župani sicer pri odločanju o novih škofijah podpirajo ustanovitev celjske škofije, vendar s sedežem v Gornjem Gradu.
URŠKA SELIŠNIK
OBČINSKIH SVETOV
Največ za kanalizacijo
PREBOLD Svetniki so sprejeli rebalans letošnjega proračuna in po končani tretji obravnavi še proračun za prihodnje leto. Tako prihodki kot odhodki znašajo 572 milijonov tolarjev. Če torej prihodkov ne bo toliko kot načrtujejo, bodo po besedah župana Vinka Debelaka morali zmanjšati nekatere naložbe. Največja naložba, vredna 80 milijonov tolarjev, bo gradnja kanalizacije.
ŠO
Obrazi dobrodelnosti
V	predprazničnih dneh skušajo mnogi posamezniki in podjetja pomagati različnim ustanovam.
V	podjetju Kana v Žalcu, kjer že 18 let delujejo na področju nege nog, so se drugo leto zapored odpovedali novoletnim voščilnicam, denar pa namenih v dobrodelne namene. Tako je direktorica podjetja Marija Akerman pred-
stavnicam celjske bolnišnice, Suzani Rek in Gabrijeli Ra-brenovič, izročila štiri glasbene stolpe, s katerimi bodo poskrbeli za boljše počutje bolnikov na štirih oddelkih. Del pomoči so v Kani namenili tudi invalidom ter centru za gluhe in slušno prizadete.
Društvo Golding klub Žalec, ki združuje direktorje in strokovnjake iz Spodnje Sa-
vinjske dohne, že dlje časa ob koncu leta pripravlja dobrodelno akcijo. Letos so se odločili, da zbran denar podarijo žalskim vrtcem. Tako je v ponedeljek predsednica kluba Irena Mužič ravnateljici vrtcev Mari Mohorko izročila ček za 400 tisoč tolarjev, otroci pa so se zahvalili s priložnostnim kulturnim programom.	TT
Štefanov blagoslov
V mnogih krajih Savinjske doline so na Štefanovo, torej na god sv. Štefana oživili starodaven običaj, blagoslov konj. Slovesno je bilo na Gomilskem, kjer je sv. Štefan tudi njihov zavetnik, na Polzeli, v Bočni in še marsikje.
Na Gomilskem je srečanje organiziral Konjeniški klub Mustang, po maši pa se je pred cerkvijo zbralo vehko konj in njihovih lastnikov, ki so v sprevodu odšh do doma kra-
janov. Tu so obred blagoslova opravili stolni kanonik iz Maribora Jože Goličnik, domači župnik Martin Cirar in kurat v Domu oskrbovancev na Polzeli Janez Bračun. Po stari navadi so konje najprej pogostili s kruhom in soljo, nato pa so jih blagoslovili. Na Polzeli so k sodelovanju privabili člane Malteške konjenice, ki so opravili še posebej slovesen blagoslov.
V Bočni se je zbralo več kot 20 ljubiteljev plemenitih konj.
ki so prijezdili predvsem iz Zadrečke doline. Po maši, ki so jo obogatih domači pevci ženskega in moškega pevskega zbora ter združenih cerkvenih pevskih zborov Šmartnega ob Dreti in Bočne, je konje blagoslovil domači župnik Janko Ivančič. Župnik se je zahvalil rejcem teh plemenitih živali, posameznim organizatorjem in vsem, ki so ob tako neugodnem vremenu pripeljali konje na »žeg-nanje«.	TT, JM
Železna Herodeža
Starši s svojimi najmlajšimi na sprejemu pri županu Balantu
Lidija in Albin Herodež s Polzele sta med redkimi srečneži, ki sta pred leti praznovala zlato poroko, čez 10 let biserno, pred dnevi pa že železno poroko - torej sta skupaj v dobrem in slabem preživela 65 let zakona.
Albin je letos dopolnil 85 let, rodil pa se je v Trnavi kot kmečki sin. Osnovno šolo je zaključil v Orli vasi in se zaposlil v tovarni nogavic na Polzeli. Lidija je štiri leta mlajša, rodila pa se je v pekovski Vrtnikovi družini na Polzeli. Tudi ona se je zaposlila v polzelski tovarni, kjer je med mladima kaj hitro preskočila iskrica in ju pripeljala v zakon. Po poroki sta nekaj časa živela pri Lidijinih starših, potem v tovarniškem stanovanju, nato pa sta si zgradila svoj dom. Albina je druga svetovna vojna po-
Blagoslov konj na Gomilskem
Pravljice za dojenčke
V občini Braslovče se razveselijo vseh novorojenčkov, za katere župan, seveda z njihovimi starši, pripravlja poseben sprejem.
Na zadnjega je župan Marko Balant povabil 19 dojenčkov, rojenih od konca maja do sredine novembra. Skupaj se je lani v občini rodilo 40 otrok. V pozdravnem govoru je župan Balant najmlajšim občanom zaželel vehko dobrega ter veselo in brezskrbno otroštvo, predvsem pa varen, topel in ljubeč dom. Staršem je izročil bone v vrednosti 30 tisoč tolarjev in knjige z najlepšimi svetovnimi pravljicami.	TT
Lidija in Albin Herodež
tegnila med nemške mobili-zirance, svobodo pa je dočakal med partizani. Imata štiri otroke, hčerke Ljubo, Tru-do in Majdo ter sina Albina. Železna zakonca opravljata še veliko dela, veselita se obiskov svojih otrok in njihovih družin, rada imata 7 vnukov, življenje pa jima še posebej pestri 8 pravnukov.
Lidija in Albin sta skromna človeka. Vedno sta bila najbolj zadovoljna s tistim, kar sta sama ustvarila in nikoli nista svojih dosežkov obešala na velik zvon. 1\idi železno poroko sta praznovala v krogu svojih najbližjih brez posebnega pompa, pa vendar srečna in zadovoljna.	TT
ŠENTJUR
Zupan naj bo racionalen in varčen
Laščani se tudi letos niso izneverili tradiciji potrditve proračuna za prihodnje leto še pred zaključkom tekočega, pri čemer so svetniki župana Jožeta Raj ha posebej zavezali k racionalni porabi proračunskega denarja.
Svetniki pričakujejo vzpostavitev ustreznih odnosov z državo pri zagotavljanju razvoja gospodarske infrastrukture, namenjene turizmu ter nadzor nad racionalno porabo proračunskih sredstev vseh proračunskih porabnikov, s posebnim poudarkom na družbenih de-
javnostih. Prav tako bo moral župan občinskemu svetu najmanj vsake tri mesece poročati o vsebinski in finančni realizaciji proračuna. »Popolnoma razumljivo je, da se pojavljajo pomisleki glede varčne "porabe proračunskih sredstev in ker se tudi sam zavzemam za maksimalno racionalno porabo tega denarja, sem njihove zahteve sprejel brez vsakih pomislekov,« pravi župan Jože Rajh, »zadovoljen sem, da smo proračun spravili pod streho in prepričan sem, da bomo zastavljene naloge v letu 2005 uresničili in morda uspeli iz-
peljati še kakšno drugo stvar, ki je tokrat še ni bilo možno predvideti v proračunu.«
Med večje investicije v prihodnjem letu sodi izgradnja kanalizacije v Rimskih Toplicah, za kar bo občina najela dolgoročni kredit v višini 50 milijonov tolarjev. Okoli 220 milijonov proračunskega denarja je namenjenega poplačilu del na OŠ Debro, dokončati želijo Kislingerjevo hišo za potrebe muzejske zbirke in lapidarija, čakajo pa jih tudi dela na vodovodnem sistemu.
BOJANA AVGUŠT1NČIČ
Silvestrovanja
V	Šentjurju bo že tradicionalno na Tržnici v središču mesta. Začelo se bo ob 22. uri, za zabavo pa bo skrbel ansambel Kozjanski zven. Za najdaljšo noč v letu vabijo tudi v dve priljubljeni planinski postojanki, na Resevno šentjurski in na Uršulo drameljski planinci, mladi v Študentskem klubu mladih Šentjur pa bodo tako kot zadnjih nekaj let silvestro-vali v Prostoru.
V	Laškem bo veselo na Aškerčevem trgu, z začetkom ob 22.30 uri. Za dobro voljo bo skrbel ansambel Okrogli mu-zikantje, pričakujejo več sto obiskovalcev, ob zelo slabem vremenu pa prireditev odpade. V Rimskih Toplicah bo veselo na parkirišču nad Staro pošto. Za kuhano vino bo poskrbljeno, obiskovalci pa bodo za spomin prejeli kozarce domačega Turističnega društva.
V	Radečah silvestrovanja na prostem ne bo, bodo pa 1. januarja ob 00.30 poskrbeli za veličasten ognjemet.
BA i
Za štipendije tudi proračunski tolarji
Šentjurski župan Štefan Tisel je prejšnji teden slovesno sopodpisal pogodbe o subvencioniranju štipendij. Pogodbe so tripartitně in so jih ob prvih devetih kadrovskih štipendistih, ki jim bodo štipendije subvencionirali tudi iz občinske blagajne, podpisali še predstavniki štipenditorjev; družbe Alpos in njenega hčerinskega podjetja Proizvodnja orodij ter podjetij Štore Steel in Gostrang s Ponikve.
Po besedah podžupana in predsednika Komisije za štipendiranje Jožeta Artnaka, je bil v Šentjurju letos prvič objavljen razpis za subvencioniranje štipendij. Občina je ponudila subvencioniranje kadrovskih štipendij, podelitev dveh štipendij za razvoj podeželja in subvencioniranje stroškov študija v tujini. Na razpis
so se prijavila štiri podjetja s skupaj devetimi kandidati, dva kandidata sta se prijavila za štipendijo za razvoj podeželja in sedem kandidatov za subvencioniranje izobraževanja v tujini. Podeljenih je bilo pet štipendij za univerzitetni študij, po ena za visokošolski in višješolski ter dve za srednješolski program izobraževanja. Komisija je ugodno rešila vse popolne vloge in tako ob devetih subvencijah kadrovskih štipendij, podelila še sedem subvencioniranj izobraževanja v tu-
jini, sklep o podelitvi dveh štipendij za razvoj podeželja pa so zadržali, saj sta kandidata prejela republiški štipendiji.
Prve podeljene štipendije in subvencije kadrovskih štipendij bodo obremenile občinski proračun za 2,5 milijona tolarjev letno, v dvoletnem proračunu pa imajo Šentjurčani v ta namen že predvideno 5 milijonov tolarjev za leto 2005 in 7,5 milijona za leto 2006, saj se bo število štipendistov povečevalo.
I. STAMEJČIČ
TRI SREBRNA DOŽIVETJA
Celje, Ljubljanska 10 J ŽaUCjŠkiilrwtrslij
Celje, Linhartova 16 J
Računalnik za Valentino
Mladi celjski lionisti, člani Leo kluba Celjski vitezi, so podarili nov računalnik Valentini Pajk, učenki 7. razreda OŠ Slivnica.
Mladi lionisti so se odzvali prošnji šentjurskega Rdečega križa in Zveze prijateljev mladine, da pomagajo pri nakupu novega računalnika za deklico, ki je izjemno talentirana, vendar pa ji zaradi izredno težkih socialnih razmer doma niso omogočeni osnovni učni pogoji. Njena največja želja je bila prav računalnik. Pri dobrodelni akciji je sodelovalo podjetje z računalniško opremo Teal iz Laškega.
S tem so v Leo klubu Celjski vitezi tudi zaključil letošnji niz dobrodelnih akcij. Pomagajo pomoči potrebnim otrokom in mladim, njihov cilj pa je s pozitivnim zgledom približati ljudem posluh za dobrodelnost in privzgojiti slehernemu posamezniku čut za ljudi v stiski. Leo klub Celj-
ski vitezi deluje pod okriljem lijo s svojim delom prispeva-Lions kluba Keleia, vanj pa je tik boljšemu jutri, včlanjenih 19 mladih, ki že-	IS
Socialna delavka v OŠ Slivnica Judita Leskovšek Andrič in predsednik , Leo kluba Celjski vitezi Urban Golež sta računalnik Valentini predala na ' predbožični dan.
Na Govško brdo
Planinsko društvo Laško vabi v nedeljo na novoletni pohod na Govško brdo.
Iz Laškega je hoje za tri ure, iz Rečice in Breznega pa je do vrha poldrugo uro. Pohodniki se bpdo ob 14. uri zbrali pri Lovski koči v Govcah, kjer bodo trem najpogostejšim obiskovalcem Govškega brda v letu 2004 podelili tudi posebne pokale, v kulturnem programu pa bo sodeloval moški pevski zbor iz Sedraža.	MM
ZAHVALA
V Laškem smo s skupnimi močmi že 7. pripravili prireditev, na kateri i so se združile dobre želje za vse otroke laške občine s posebnimi j potrebami, ki so povezani v društvo Sožitje in rejence v okviru Cen- , tra za socialno delo Laško.
Njim smo skupaj z nastopajočimi pripravili bogat program in lepa darila iz akcije Laško združuje dobre želje, ki jih je »dobri mož« razdelil mednje.
Organizatorji se zato ob zaključku akcije in prireditve iskreno zahvaljujemo vsem donatorjem, ki so prispevali v skupno vrečo svoj dar. Vanj se je zlilo za skoraj milijon tolarjev dobrih želja, daril, skladb, I lepih misli, besed ...
Območno združenje Rdečega križa Laško, Občina Laško, Kulturni center Laško, Društvo Sožitje občine Laško in Center za socialno i delo Laško izrekajo iskreno zahvalo vsem, ki so poleg njih samih prispevali k akciji in sicer: podjetju SECAPLAST d.o.o. Laško, Mo-deteks-Trgovina Mody, Zdravilišču Laško, Izbiri Laško d.d., Pivovarni Laško d.d., podjetju TIM Laško, Otu KOBLIČU s.p. iz Laškega, i E.E.A. Danijelu MEDVEDU s.p. iz Laškega; Tonetu VODIŠKU s.p. iz Laškega, Pizzeriji ŠPICA - Jožetu SADARJU s.p., Knjižnici Laško in Nadžupnijskemu uradu sv. Martina Laško.
Hvala tudi nastopajočim: Ansamblu KVINTON, OŠ Primoža Trubarja Laško s prilagojenira. programom, Ivanu MEDVEDU, Jožici ŠKORJA, Dragu KRAJNCU in tehničnemu osebju Kulturnega centra Laško. Z vami nam je bilo lepo. Hvala!
ORGANIZATORJI
Mavrica za najlepše urejene
Zadnja letošnja Mavrica polk in valčkov v okviru narodno-zabavnega abonmaja v Kulturnem centru Laško je bila še posebej pisana in slovesna, saj je župan občine Laško Jože Rajh lastnikom najlepših in najbolj urejenih hiš, kmetij ter predstavnikom ulic, naselij in podjetij podelil posebna priznanja.
Laška občina že tretje leto sodeluje v tekmovanju slovenskih krajev »Moja dežela - lepa in gostoljubna« in skupaj s Komunalo, turističnimi društvi in KS so v občini med 41 prijavljenimi ocenjevali posamezne objekte in druge površine. Po urejenosti hiš je 3. mesto pripadlo družini Aleš s Ceste na Svetino, 2. mesto družini Gradišnik iz Tevč, 1. pa družini Oprešnik iz Ceste v Debro; pri kmetijah je zasedla 3. mesto kmetija To-vornikovih iz Velikih Gorele, 2. je bila Knezova iz Malih Grahovš, najbolj ure-
Župan Jože Rajh je podelil 12 priznanj za lepo urejeno okolje.
jena pa je Fidlerjeva iz Le-skovce. V skupini podjetij so priznanja prejeli gostilna Ča-ter iz Marija Gradca, Forum Terma iz Rimskih Toplic ter
hotel Hum; 1. mesto med ulicami, naselji in vasmi je pripadlo Trsteniški ulici v Rimskih Toplicah, priznanje za 2. in 3. mesto pa sta prejela
predstavnika naselij Lahom-šek v KS Marija Gradec in Globoko v KS Rimske Toplice.
M. MAROT
Barbarini mali čudeži
Verjame v silno moč volje, ljubezni in zdravilnih rožic - Je bila Barbara Drofenik s Tinskega ob rojstvu res žrtev
črne magije?
Barbara in njen mož Jernej pred kapelico ob domači hiši v Strtenici na Tinskem.
Vsak torek in vsak petek jo lahko poiščete na celjski mestni tržnici, kjer ob svoji stojnici deli nasvete, odgovarja na vprašanja o zdravju, boleznih in še ; čem. In seveda prodaja svoja zelišča; skrbno in v pravem času nabrana in zrasla v čistem naravnem okolju. Do zdravilnih zelišč ima prav poseben odnos, saj so ji prav ta povrnila zdravje, ko je že kazalo, da se ji hitro bliža konec. Nihče ni verjel, da bo preživela. Pa je. ■ Sicer pa ji sojenice ob rojstvu niso bile naklonjene. Šibko detece je bilo namreč deležno velike pozornosti bliž-I nje in daljne okolice, vaške i tercijalke pa so bile sploh ! zavzete s širjenjem novice, da se je v Orehovcu rodil I otrok, ki je čisto črn. Sam zlodej je moral imeti prste I vmes, so modrovale. Ali pa coprnice, teh je bilo v tistih časih menda vse polno. Da se zlodej s copmicami rad družil, pa je bila itak obče veljavna prastara resnica preprostih ljudi.
Zacoprana in odcoprana
Barbara se je rodila kot zadnji, dvanajsti otrok v družini, kjer ni nikoli kraljevala lakota, ostalo pomanjkanje pa je bilo prisotno na vsakem koraku. In kaj je bilo narobe s tem otrokom, ki je v zibelki na vso moč opozarjal nase? »Do svojega tretjega meseca življenja je bila mo-
ja koža res skoraj čisto črna, pa noč in dan sem se drla. Mama me je kar naprej nosila na rokah od zdravnika do zdravnika, da bi ugotovili, kaj je z mano narobe, a so bili vsi izvidi normalni. Nekega dne, ko me je mama spet prinesla k zdravniku, se je, tako so mi kasneje pripovedovali, v čakalnici vame zazrla neka ženska in se vsa zaskrbljena obrnila k moji mami, rekoč: Vi imate pa ja čisto »obranega« otroka! kar je menda pomenilo, da so name delovale zle sile, coprnice. Mama je ženski verjela, nemudoma stopila do vaškega župnika, ta pa je poskrbel, da so me za to poklicani ljudje s kadilom in raznimi mazili ter obredjem odcopra-li. In res se je moja koža začela svetliti, tako da je postala lepo svetla in rožnata, pa tudi drla se nisem več. Trdno verjamem, da se je to zgodilo z božjo pomočjo. Pravi čudež se je zgodil,« nam je o prvih mesecih svojega življenja pripovedovala Barbara Drofenik.
Veteranka
Triindvajset let stara se je Barbara poročila s sosedovim Jernejem, zadnjim od štirinajstih Drofenikovih otrok. Leta 1985 sta se zakonca Drofenik odločila, da gresta na svoje in se od Barbarine domačije dokončno poslovila leta 1994, po osmih letih gradnje nove hiše v Strteni-
Na rojstno hišo, otroštvo in mladost pa nima lepih spo-
minov, a o tem ne želi govoriti - bi bilo preveč boleče in obtožujoče. Še najbolje se je počutila takrat, ko je, komaj štirinajst let stara, hodila na celjsko mestno tržnico in tam prodajala skoraj vse, kar je zraslo na zemlji njenih prednikov v Orehovcu in kasneje na novem domu v Strtenici.
Barbara ima zdaj za sabo že polnih štiriinštirideset let branjevskega staža, kar jo gotovo uvršča med vsega spoštovanja vredne veteranke in veterane mestne tržnice v Celju. Z vsem srcem in znanjem svetuje ljudem, ker sama trdno verjame v čudodelnost zelišč. Kako ne bi verjela, saj so jo prav ta vrnila zdravje, enako njenemu možu.
Z voljo do
čudeža
Bilo je dvanajstega januarja leta 1999. Nenadnemu slabemu počutju so sledile hude prebavne niouije, ko je vse, kar je zaužila, sproti »šlo od nje«. Svojci so poklicali zdravnika, ta je takoj po prihodu v Strtenico opravil transfuzijo krvi, nakar so Barbaro odnesli v reševalno vozilo, kjer je med prevozom v bolnišnico ves čas bruhala kri. »Šlo je za dragocene minute, saj mi je počila glavna ar-
terija. Na intenzivnem oddél-ku so se v naslednjih urah zdravniki borili za moje življenje, da bi po desetih dneh intenzivne nege, ko me niti moji najbližji svojci niso smeli obiskovati, ocenili, da je sem tako rekoč klinično mrtva. Jaz pa se nisem dala. Po štirih tednih bolnišničnega zdravljenja mi je zdaj že pokojni zdravnik doktor Franc Gril ob odpustu dejal, da je moje stanje takšno, da ne bom mogla nikoli več delati. Torej bi se morala sprijazniti z vegetiranjem, poležavanjem in življenjem večnega bolnika. A se spet nisem dala. Začela sem prebirati knjige o zdravilnih zeliščih in jih začela uživati. Tako sem na primer štiri leta vsak dan spila poldrugi liter čaja iz rmana in uživala še druga zdravilna zelišča in zdravje se mi je začelo obračati na bolje. Že v bolnišnici pa sem se zaobljubila, da bom, če ozdravim, v znak zahvale postavila kapelico z Marijo,« nam je pripovedovala.
Čudodelni divji kostanj
Konec devetdesetih je hudo zbolel tudi Barbarin mož, pestile so ga hude težave z ožiljem, tako da sta bili po-
trebni dve zahtevni operaciji, prvo so opravili v Celju, drugo pred tremi leti v Mariboru. Po vrnitvi domov je močno oslabel, vsak korak je bil zanj napor, težko je di-. hal, tako da je moral večino časa počivati. Stanje se mu še dve leti po zadnji operaciji ni bistveno izboljšalo, zato je Barbara vzela v roke tudi moževo zdravje. Pozno v noč se je poglabljala v knjige o zeliščih in potem kuhala čaje, veliko pa se je naučila tudi od kolegic branj evk na tržnici. Tako se je dokopala do učinkovitega zdravila, divjega kostanja, ki ga je nabrala, potem olupila, posušila in zmlela v prah. Tako njen Jernej zdaj že več kot eno leto uživa kostanj v prahu, od čajev pa je na prvem mestu tisti iz gloga. Moč se mu je povrnila, zdaj lahko spet dela in hodi, se z Barbaro odpravi v naravo in gozd, kjer nabirata zdravilna zelišča in gobe.
»Dve leti po moji operaciji je bilo, ko me je na tržnici zagledala zdravnica, ki je na urgenci celih deset dni bdela nad mano in čakala, kdaj bom odprla oči in se vrnila v življenje. Ni se mogla načuditi, da sem na nogah, začudenju pa so sledile besede:
>Vsak delček vašega organizma je nekaj nadnaravnega/ Jaz pa vem, da sta me je rešila močna volja in življenjski optimizem, predvsem pa prepričanje, da je nekaj višjega nad nami, kar nam pomaga. Nisem ne vem kako verna, se pa s preprostimi besedami prošnje obračam na Jezusa in Marijo, da mi pomagata,« nam je vedno dobre volje in nasmejana Barbara Drofenik opisala svojo življenjsko filozofijo.
Marijini nasmehi
Kot se je v bolnišnici zaobljubila, tako je tudi storila. Z možem Jernejem sta v letu 2000 začela graditi kapelico, ki pa ni bil tako majhen finančni zalogaj, zato so jima na pomoč priskočili nekateri sorodniki, lepo potezo pa je v obliki denarne pomoči potegnil tudi šmarski župan Jože Čakš, ki je dobro poznal Barbarino zgodbo. Leta 2002 je bila kapelica z Marijo nared za zadnje dejanje, blagoslovitev, to svečanost pa je opravil zibiški duhovnik Alojz Podkrajšek.
Tu pa se spet dogajajo Barbarini mali čudeži. »Vsak dan se s preprostimi besedami zahvaljujem Mariji za vse dobro, kar se mi je zgodilo, pa ne le meni, ampak tudi možu, najinim otrokom, vnukom. Ko sem pred približno pol leta spet urejala kapelico in s kipca odstranjevala prah in umazanijo, ki sta se nabrala, se je zgodilo, da se mi je Marija nasmejala, kasneje še dvakrat. To niso bili nobeni prividi v kakšni verski zamaknjenosti, ampak je bila to čista resničnost,« nam je zaupala to svojo skrivnost.
Štirje otroci so njena največja sreča in njen največji ponos: prvorojenec Marko, pa Jernej in hčerka Polona ter najmlajši sin Ciril. V to srečo pa sodijo še štirje vnuki, Urh, Pia, Eva in Nik. Na prvo mesto pa seveda postavlja zdravje, ki ga zdaj uživa. »Ko so me približno pet let po končanem bolnišničnem zdravljenju poklicali na sistematski pregled, je zdravnica Jugova ocenila moje splošno zdravstveno stanje s prispodobo, da vse deluje tako, kot da sem stara osemnajst let. Zdaj vem, da je vse mogoče doseči z voljo, vero in zaupanjem, pa seveda z mojimi zdravilnimi rožicami, ki jih nabiram zase, za svoje najdražje ter za vse ljudi, ki iščejo zdravje,« so misli preproste ženske v tej navidez preprosti zgodbi. Vse najlepše zgodbe so preproste.
MARJELA AGREŽ
Foto: ALEKS ŠTERN, MA
Vsak torek in vsak petek na celjski mestni tržnici
IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZASEIKE Stanetova 18a, Celje Telefon: 03/5 485 028
OPTIKA
PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo In trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83
18
SL. KONJICE) VITANJE •
Šola, voda in kultura
Napet, vendar uravnotežen konjiški proračun sprejet
Med prednostnimi nalogami, ki jih želijo v konjiški občini uresničiti v prihodnjem letu, so predvsem začetek sanacije OŠ Ob Dra-vinji, gradnja lokalnih cest v Zgornjih Lažah, na Tov-stem Vrhu in ceste Žička kartuzija-Sojek, izboljšanje oskrbe s pitno vodo ter gradnja čistilnih naprav v Tepanju in v Slovenskih Konjicah.
Ob prvi obravnavi proračuna, ki predvideva 1,7 milijarde tolarjev prihodkov, so sicer svetniki najbolj opozarjali na potrebo po dodatnih sredstvih za Splošno knjižnico, znotraj katere deluje tudi Center za kulturne dejavnosti. Že ob spremembi odloka o letošnjem proračunu so za njeno delo dodatno namenili 6,5 milijona tolarjev, kar pa bi naj izgubo zavoda le omililo, ne pa tudi odpravilo. Za leto 2005 so knjižnici namenih 19,5 milijona tolarjev več kot letos (14,3-odstotno povečanje), še večje povečanje pa je od-
ločno zavrnil župan Janez Jazbec, češ, da bo moral manjkajoča sredstva za pokritje stroškov zagotoviti zavod sam s povečanjem lastnih prihodkov in seveda prilagoditvijo programa finančnim možnostim. To pomeni najmanj zmanjšanje obsega kulturne dejavnosti v občini, morebiti pa tudi zmanjšanje števila zaposlenih.
Več posluha so imeli sestavljava proračuna za opozorila o nujnih dodatnih sredstvih za vodooskrbo. Zaenkrat bistvenega povečanja sicer še ni, a župan Jazbec je napovedal za januar temeljito obravnavo tega vprašanja. Javno komunalno podjetje naj bi pripravilo predlog ukrepov in njihovo finančno ovrednotenje, takrat pa se bodo tudi odločali o morebitnem najemu 20 do 50 milijonov tolarjev ugodnega kredita pri Ekološkem razvojnem skladu. Dodaten vir sredstev nameravajo pridobiti z dvigom cen.
saj so te že nekaj let nespremenjene.
Med pomembnimi nalogami za prihodnje leto je tudi nadaljnja sanacija OŠ Ob Dravinji. Zaradi obsežnih poškodb, ki jih je povzročilo avgusta neurje s točo, so z njo dejansko že začeli. V proračunu za prihodnje leto so zanjo predvideli 50 milijonov tolarjev, pri čemer je delež sofinanciranja države 30 milijonov tolarjev. Šolo bodo predvidoma v celoti obnovili v treh do sedmih letih, sočasno pa bodo začeli z obnovo OŠ Loče. Sicer pa ne smemo pozabiti, da je v letu 2005 predvidena izgradnja Šolskega centra gimnazija Slovenske Konjice v vrednosti 760 milijonov tolarjev. Občina bo z lizingom zagotovila 365 milijonov, prvi obrok pa bo zapadel v plačilo šele leta 2006. Prihodnje leto je za gimnazijo v proračunu predvidenih le 8 milijonov za svetovalni inženiring.
MILENA B. POKLIČ
NOVI TEDNIK
Ne boljša, le dražja vitanjska voda
V Vitanju je cena pitne vode že pet let nespremenjena, zdaj pa se obeta 30-od-stotno povišanje - če ga bo odobrilo pristojno ministrstvo.
Podražitev je nujna, saj pri sedanjih cenah nastaja vsak mesec za vsaj 90 tisoč tolarjev izgube. Po novem bi naj za kubični meter porabljene vode v gospodinjstvih namesto 50 plačevali 65 tolarjev, industrijski uporabniki pa namesto 100 tolarjev 130. To bi bilo še vedno občutno manj kot v sosednjih občinah, predvsem pa premalo, da bi cena vode pokrila vse
stroške za vzdrževanje vodovodov in distribucijo vode. Te bi pokrili šele pri ceni 150 tolarjev za kubični meter vode.
Za zvišanje cene so se občinski svetniki stežka odločili, saj se zavedajo, da občani z vodooskrbo ne morejo biti zadovoljni. Vodovod Vitanje, na katerega je priključenih skoraj 300 uporabnikov, sicer ne povzroča večjih težav, povsem drugače pa je z vodovodom Brezen. 16 odjemalcev, ki so priključeni nanj, zaradi kali-tve vodnega vira namreč pogosto ostane brez vode. Raz-
log-kalitve je poseganje v zemljišče nad vodnim virom v območju občine Dobrna. V Vitanju zato načrtujejo, da bodo do vodohrama v Breznu pripeljali vodo s Pohorja. Da bi preverili ustrez nost enega od najbolj obe tajočih virov, ki je pod Vo lovcem na višini 1.360 me trov (v občini Vitanje), na meravajo urediti opazoval no zajetje in spremljati pretok in kvaliteto vode. Prve ocene kažejo, da bi lahko ta vir zagotovil dovolj kakovostne vode ne le za Brezen, temveč za celotno Vitanje.	MBP
Lažje bodo zadihali
Občina Vitanje načrtuje v prihodnjem letu 328 milijonov tolarjev prihodkov. Znesek ni visok, vendar za skoraj 40 milijonov višji od letošnjih, zato občinsko vodstvo pričakuje, da bodo v prihodnjem letu lahko nekoliko pospešili razvoj.
Med večjimi naložbami je gradnja novega kanalizacijskega sistema v samem trškem jedru in v naselju Štajn-hof, za katerega bodo v letih
2005 do 2008 namenili kar 114 milijonov tolarjev, od tega prihodnje leto 18 milijonov. Velik zalogaj jih čaka tudi pri oskrbi s pitno vodo. Do leta 2008 bodo vložili 45 milijonov tolarjev v izgradnjo vodovoda v naselju Brezen in Stenica (prihodnje leto 15 milijonov), v ceste pa kar 118 milijonov tolarjev (prihodnje leto 22). S tem denarjem bodo uredili lokalne cestne odseke v naseljih Bre-
zen in Bukova Gora ter avtobusno postajališče Spodnji Dolič.
Občina ima po dolgem času vsaj nekaj razpoložljivega denarja za naložbe (22 milijonov), župana Slavka Ve-triha pa še posebej veseli, da bodo končno, po skoraj desetletju pogajanj, lahko odkupih zemljišče na območju nekdanjega Lipa, na katerega je vezan razvoj centra Vitanja.	MBP
P
1 w
Božične Marjetice
V prireditveni dvorani MC Patriot v Slovenskih Konjicah so v soboto za božično vzdušje poskrbeli člani zreško-konjiškega ansambla Marjetica.
Z božično kostumografijo so Marjetice navdušile nabito polno dvorano oboževalcev, ki so v več kot štiriumem glasbenem preformansu dobili odgovor na vprašanje, katera lokal- i na glasbena zasedba se lahko kosa z najbolj zvenečimi skupinami slovenske glasbene scene. Kot pravi Božički so za darila delili zgoščenke s svojo glasbo.
Že v četrtek je na turnirju finalistov letošnjih mesečnih zmagovalcev v biljardu Dravinjska dolina dobila najboljšega v letu 2004 - v veliki konkurenci je največ znanja v biljardu pokazal Enis Mujič.	TS
Dobrodošli pravni nasveti
Oktobra lani so v Občini Slovenske Konjice uvedli brezplačno pravno svetovanje občanom. Po pogodbi ga vsako sredo od 13. do 16. ure opravlja odvetnica Irena Nečemer. V letu dni je nudila 298 nasvetov.
Čeprav podpisana pogodba zagotavlja le nuđenje nasvetov, je občanom pomagala tudi z različnimi krajšimi dopisi, v štirih primerih je napisala tožbo za razvezo zakonske zveze, največ, 28, pa je bilo izvršb zaradi neplačila preživnin. V petih primerih je povabila na razgovor
več med seboj sprtih strank, tako da se spori niso nadaljevali pred sodiščem. Ravno zaradi teh dodatnih oblik pomoči je bilo le izjemoma treba občane napotiti naprej, na brezplačno pravno pomoč v Celje.
Kot je Irena Nečemer opozorila na seji konjiškega občinskega sveta, v zadnjem času iščejo pravno pomoč predvsem delavci zaradi odpovedi pogodb o zaposlitvi ali pa zato, ker so jih delodajalci grobo kršili. Svetniki so ob ugotavljanju, da je bila odločitev za brezplačno prav-
SILVestr&VANJA
Na Dobrni se bo začelo ob 21. uri z mašo v župnijski cerkvi. Uro pozneje bo na prostem pri gostilni Lovec začetek skupnega pričakovanja novega leta ob glasbi dobrnske-ga ansambla Labirint. Deset minut pred polnočjo bo zbrane nagovoril župan Martin Brecl, po polnoči pa bo nebo nad Dobrno razsvetlil ognjemet. (BJ)
V	Slovenskih Konjicah bodo že dopoldne v dvorani Ko-njičanka silvestrovali otroci. Prireditev se bo začela ob 10.30 uri, na njej pa pričakujejo tudi dedka Mraza. Odrasli se bodo zbrali ob 22. uri na Mestnem trgu, kjer bodo ob prelomu leta pripravili ognjemet in pogostili zbrane s torto. Ognjemet bodo imeli tudi v Ločah, v centru Kračun.
V	Vitanju bodo tudi letos silvestrovali v in pred Kulturnim domom. Zbrali se bodo ob 23. uri, pričakujejo pa lahko torto, šampanjec in ognjemet.
Na Bazarju v Zrečah se bo z družabnimi igrami za otroke program začel ob 22. uri. Z ansamblom Zreška pomlad bodo pričakali dedka Mraza (ob 23.30 uri), 5 minut čez polnoč pa bo na vrsti županova zdravica in pogostitev s torto, nato pa še ognjemet. Ognjemet bodo letos pripravili tudi na Gorenju in sicer ob 1. uri.	(MBP)
no svetovanje dobra, predlagali, da bi k tej obliki pomoči pritegnili tudi občini Zreče in Vitanje. Med iskalci nasvetov je bilo namreč precej občanov teh dveh občin, ki pa do pomoči niso upravičeni.
Konjiška občina je za pravno svetovanje letos namenila 1,5 milijona tolarjev, prihodnje leto pa jih bo 1,3 milijona.	MBP
NA KRATKO
Prenovljen bencinski servis
VITANJE - Po večmesečni popolni prenovi so prejšnji teden znova odprli Petro-lov bencinski servis z obogateno ponudbo. Med opaznejšimi novostmi je tudi prodaja plina. Uradna otvoritev bo januarja.
Osvetljen grad
ZBELOVO - KS je zagotovila denar za praznično osvetlitev starega gradu, ki sta ga nato okrasila planinca Jože Žnidar in Rudi Pisanec. Za to sta porabila skoraj 50 ur prostovoljnega dela. Na okrašenem gradu se bodo 2. januarja na tradicionalnem praznovanju novega leta zbrali ZbelovČani, ki se jim bodo pridružili loški planinci.	MBP
M novo leto tudi s celjskimi godalci
Celjski godalni orkester pod vodstvom dirigenta Ne-nada Firšta je leto zaključil s tradicionalnima bo-žično-novoletnima koncertoma na Štefanovo. Zaradi velikega povpraševanja godalci namreč že nekaj let 26. decembra pripravijo popoldanski in večerni koncert.
Orkestru so se kot solisti pridružili sopranistka Andreja Zakonjšek, flavtist Matej Zupan in violinist, sicer tudi koncertni mojster orkestra, Marko Zupan. Zakonjškova, sicer stalna gostja na koncertih Celjskega godalnega orkestra, je zapela tri arije: arijo iz Gobčeve operete Planinska roža, arijo Musette iz Puccinijeve opere La Boheme in arijo iz operete Noč v Benetkah Straussa mlajšega, Matej Zupan je navdušil s Morlacchijevim Švicarskim pastirjem za flavto in godala, Marko Zupan pa je izvrstno odigral Pa-ganinijev Cantabile v D-du-ru za violino in godala. Sicer pa so godalci izvedli še nekaj slovenskih del ter polke in valčke Straussa in Le-harja. Kot se za novoletni koncert spodobi, pa so kon-certiranje zaključili z Ra-detzkyjevim maršem.
ŠO
90,6 95.1
95,9 100,3
V Celju pogreša
druženje
Odkar je Narcis Kantar-džič pred 12 leti iz Bosne in Hercegovine prišel v Celje, je mesto ob Savinji postalo bogatejše za akademskega slikarja, ki se »s tradicionalnim formalnim inštrumentarijem in z briljantno tehniko prepričljivo potaplja v globine metafizičnega umevanja sveta - današnjega ali kateregakoli že«.
Narcis, čigar stvaritve so trenutno na ogled v razstavišču Kulturnega centra Laško, se je prvih korakov slikanja naučil od svojega oče-, ta, nato se je izobraževal na sarajevski akademiji za likovno umetnost. Zaradi j spleta krutih okoliščin je moral leta 1992 zapustiti svojo domovino. Čeprav je bilo težko, se je na življenje v Celju kmalu privadil. A po drugi strani prizna, da še vedno pogreša sarajevske galerije, muzeje in kolege. »Razlika je, če se v svet odpraviš prostovoljno ali ker tako velijo okoliščine. V Celju predvsem pogrešam komunikacijo med kolegi. V i Sarajevu sem bil navajen, da smo se umetniki vsak dan ali nekajkrat na teden srečevali v raznih društvih, kjer
Žabe in vokalni solist Miha Alujevič. S francoskim šansonom Natalie je požel velik aplavz.
Žabe z zimzelenčki
Na božični večer je bil v dvorani Union tradicionalni božično-novoletni koncert celjskega plesnega orkestra Žabe pod vodstvom Klemena Répéta. Igrali so slovenske zimzelene melodije, zato so začeli s skladbo Zemlja pleše, končali pa s skladbo Energy, kajti brez energije ne more plesati zemlja in tudi mi ne, je bilo slišati z odra ... Kot gostje so nastopili solisti Anja Baš, Miha Alujevič in Uroš Perič. Skupaj z Žabami so poželi velik aplavz občinstva v polni dvorani.	NM
od mestne občine v brezplačen najem atelje v Gosposki ulici. Samo s slikanjem se sicer da preživeti, pravi, ne pa tudi dobro živeti. Kljub temu se vedno odzove na razne humanitarne akcije, saj rad pomaga ljudem. Letos se je med drugim pridružil akciji Novega tednika in pomagal naslikati počitnice socialno ogroženim
otrokom, sodelovati pa namerava tudi v bodoče. Narcis Kantardžić je redni gost številnih likovnih kolonij, katerih namen je predvsem spoznavanje drugih umetnikov. »Tovrstnih kolonij je iz leta v leto več, mogoče celo preveč. Organizatorji s kolonijo na lahek način pridejo do umetnin, tako da se včasih vprašam, ali umetniki od kolonij več pridobimo ali izgubimo,« je iskren.
Pobudnik in član skupine Zvono, s katero je razstavljal po vsej Evropi in celo v Ameriki, je kljub vsemu hvaležen, da ga je Celje toplo sprejelo, in si želi, da bi bilo tudi v bodoče odprto za umetnike od vsepovsod.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Akord znova navdušil
Orkester Akord je pod vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika v torek v dvorani Union pripravil tradicionalni novoletni koncert. V prvem delu so glasbeniki zaigrali različne plese družine Strauss, in sicer je bilo moč slišati četvorke, mazurke, polke in valčke. Kot gost je nastopil tolkalist Damir Korošec na marimbi. Zaigral je Petrov Cirkus Reinz, Valse brilliant Hamiltona Greena in Straussovo Trič-trač polko. V drugem delu so akordovci zaigrali odlomke iz Leharjeve operete Vesela vdova. Kot solista sta se predstavila sopranistka Urška Žižek in tenorist Matjaž Stopinšek, sicer solista ljubljanske opere, ter celjski Akademski pevski zbor Celje pod vodstvom zborovodkinje Barbare Arlič.	ŠO, foto: GK
Slovensko Ljudsko Gledališče Celje
DNEVI KOMEDIJE
14. januar do
6. februar 2005
Narcis Kantardžić v svojem ateljeju v Gosposki ulici
ABONMA
vse predstave ob 19.30 Petek, 14. januar 2005 SLG CEUE J. D. Fo - F. Rame: OSAMLJENA ŽENSKA
SEKS? IZVOLITE, IN NAJ VAM TEKNE Sobota. 15. januar 2005 PG KRANJ Evald Flisar: NORA NORA Petek. 21. janurar 2005 SNG NOVA GORICA Nikolaj Koljada: KOKOŠ Sobota, 22. januar 2005 MGL LJUBLJANA Matjaž Zupančič: BOLJE TIĆ V ROKI KOT TAT NA STREHI Petek, 28. januar 2005 SLG CELJE Tone Partljič: MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK
POKROVITELJI:
Mestna občina Celje Župan Bojan Šrot
) banka celje
Sobota, 29. januar 2005 MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ Tim Firth: NEVILLOV OTOK Petek. 4. februar 2005 GLEDALIŠČE KOPER Howard Ashman. Alan Menken: MALA PRODAJALNA GROZE Sobota, 5. februar 2005 ŠPAS TEATER MENGEŠ Ray Conney: FUNNY MONEY Nedelja, 6. februa 2005 ZAKLJUČEK IN PODELITEV
NAGRAD MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ rokgre: PAVLEK
VTIS ABONMAJA BO 0D3. DO 7. JANUARJA 2005
Blagajna bo v času vpisa odprta od 9. do 12. ure.
ZA RAZVEDRILO
NTJFtC
Vse se menja,
le vsebina
ne.
ÈL
is
2000
2004
Zvestoba do roba!
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE
ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!
22
ASTROLOGIJA
NOVI TEDNIK
Stresno in podjetno Merkurjevo leto
Za bralce Novega
Na prehodu iz minulega v novo so želje slehernega Zemljana enake: da bi bilo po novem (še) boljše, lepše, drugače ali pa saj tako dobro, kot je bilo doslej. Kakšne bodo glavne značilnosti leta 2005, ki se bodo odražale v življenju prebivalcev tega našega planeta in še posebej Slovencev? Videnje, zasnovano na stoletja starem znanju in dolgoletnih izkušnjah, nam je tik pred vstopom v novo leto posredovala astrologinja Teodora Erha-tič.
Kateri in kakšen planet bo novem letu naš vladar?
V letu 2005 nam bo vladal planet Merkur, ki je planet dogajanja, povezovanja. V mitološkem jeziku je Merkur tatič, čarovnik, obrtnik, bog trgovanja, gospodarjenja, govora in pisanja. Lahko rečemo, da se bosta malo gospodarstvo in obrt razcvetela, pomembno bo trgovanje. Planet Merkur je tudi vladar jezika, govora in pisanja, tako da bo komunikacija v naslednjem letu ustvarjalna, predvsem lažja. Mišljenje, seznanjanje in sporazumevanje posameznikov bo celovito in precizno. Opažanje situacij, v katerih se bomo nahajali, bo jasno, tako da bomo lahko ocenili položaj v njih in njihov pomen zase. S pomočjo besed bomo spremenili odnos do stvari in dogodkov v naših življenjih.
Odnosi z bližnjim okoljem, vsi naši odnosi s sorodniki, bodo živahni in budni. Veliko nam bo do tega, da bodo ljudje zvedeli za naša stališča in ideje. Odločali se bomo hitreje, vendar to še ne bo pomenilo, da se bomo naših odločitev tudi držali. Veliko bomo potovali, krajša potovanja in raziskovanja ne bodo samo domena mladih.
Fiziološko planet Merkur vlada funkciji dihanja in pretoku ostalih snovi v telesu. Vlada tudi živčevju, tako da bo nevarnost živčnih stresov pri ljudeh, ki imajo že tako s tem težave, lahko še večja. Takšni ljudje bi morali poskrbeti za čimveč sprostitve in zavestno odpravljati nepotrebne skrbi.
Na katera astrološka znamenja bo Merkurjev vpliv v letu 2005 najmočnejši?
Najbolj bo Merkur vplival na Dvojčka, Devico, Ribi in Strelca. Naklonjenost Dvojčkom se bo kazala predvsem v dobrih medsebojnih odnosih, pomembni dogovori se bodo uresničili. Med mladimi bo več zanimanja za znanje, potovanja in usmerjanje v poklice, kjer so potrebne ročne spretnosti. Planet Mer-
kur ne vlada samo Dvojčkom, vlada tudi znamenju Device. Sposobnost analiziranja bo pri Devicah še bolj opazna, obilo zdrave pameti in praktičnosti pa vseeno ne bo pomagalo, saj bodo precej zaskrbljene. Ljudje, rojeni v tem znamenju, bodo praktično uporabili vse tisto, česar se bodo naučili. Bolj pa bodo morali paziti na zdravje (kolitis, kolike, problemi s črevesjem).
Strelcem bo leto manj naklonjeno, saj bodo nemirni in preveč površni. Življenje bodo zajemali z veliko žlico, zaradi celote ne bodo videli detajlov. Raztresenost in miselna odsotnost bosta mlajše privedla do težav, starejše do vnetij živcev in de-mence. Pri raznih dogovorih ali podpisovanjih pogodbo bo potrebna velika previdnost. Hidi ljudem, rojenim v znamenju Rib, leto 2005 ne bo preveč naklonjeno, sàj bosta raztresenost in neorganiziranost bolj opazni.
Zdaj pa še k nekoliko bolj stvarnim, praktičnim zadevam. Bo nova slovenska vlada v letu 2005 upravičila naklonjenost volivk in volivcev ali jih morda razočarala z neprijaznimi ukrepi, novimi zakoni, davki ipd.?
Nova vlada bo navidezno upravičila naklonjenost volivcev. Prebivalci Slovenije bodo v prvih treh mesecih občutili notranji mir, zadovoljstvo. Optimizem in razne pri-
ložnosti v materialnem smislu bodo lahko samo slepilo. Ponosen in samozavesten nastop, sprejemanje hitrih odločitev, osredotočenost na cilj in z lahkoto premagovati nasprotnike, to je slika, ki jo nova vlada kaže in jo seveda volivci tudi sprejemajo. Misli volivcev uhajajo v sanje in nerealnost, napačnemu razumevanju tistega, kar drugi govorijo. Konflikti znotraj vlade so povezani z idealizmom in verovanjem, nagnjena je v pretiravanje vsega, česar se bo lotila.
Aprila, maja in junija bodo akcije vlade slabo načrtovane in izvedene, ker bo nihala med različnimi možnostmi. Težje bo tekmovala z drugimi in načrtovanih stvari ne bo izpeljala do konca. Najvišji ideali se bodo morali podrediti moči in oblasti, potlačeni bes pa se bo dramatično odražal skozi pritiske. Razkrivanje finančnih poneverb in veliko zmede bo v tem času.
V drugi polovici leta 2005 bo morala vlada preverjati
trdnost odnosov znotraj nje same in bo v marsičem omejena. Zadržanost bo opaziti v dogovorih z opozicijo, vlada bo postavljena pod drobnogled in zahtevala se bo realna ocenitev dejanskega stanja. Pomanjkanje jasnih ciljev in zmedeni načrti bodo vlado oddaljili od ljudi, s katerimi je dobro sodelovala.
Proti koncu leta lahko pride do razdora v sami vladi, bliskovito se bo pretresala osnovna struktura, na kateri bo slonela vladina ambicija, to pa sta odgovornost in dolžnosti, ki jih bo imela do ljudi. Razrušen bo ustaljeni red, vlada bo pod velikim pritiskom sprememb in novosti. Razvoj in rast bosta zavrti, potrebna bo postopnost v delovanju in veliko previdnosti.
Kakšen ugled bo doma in v svetu užival predsednik vlade Janez Janša?
Močno bo orientiran na skupinske aktivnosti, poln bo velikih idej. Užival bo ugled doma in v tujini, bolj
bo družaben in obkrožen s številnimi znanci in prijatelji. Pri delu bo energičen in zanesenjaški in k večji učinkovitosti bo spodbujal tudi druge. Njegova človekoljubna stran bo močno izražena. Imel bo nenavadne zamisli, s katerimi bo želel spremeniti obstoječe stanje. Usmerjen bo na učenje in nabiranje znanja. Zunanji videz se bo pri njem spreminjal, njegova moč osebnosti se bo še povečala, povečala së bo tudi njegova samokontrola. Ker je vzel moč v svoje roke in integriral notranje vire energije, je postal močnejša osebnost, ki se ne boji soočiti s kakršnimikoli ovirami in težavami.
Kako pa se bo glede na zgoraj napovedano v letu 2005 obnašala krivulja materialnega blagostanja Slovencev?
Standard Slovencev se bo v letu 2005 menjaval, nenadne spremembe lahko povzročijo rušenje ustaljenega reda. Načini, kako zaslužiti denar, se bodo spremenili, saj bodo sposobni najti nove vire dohodkov, ki bodo vezani na tehniko, znanost. Rast stroškov se bistveno ne bo spremenila. Spremenil se bo odnos do materialnih vrednot, živeti bo potrebno bolj organizirano in urejeno.
Na kakšnih temperaturah se bodo odvijali politični odnosi s sosedo Hrvaško?
Odnosi s Hrvaško bodo i medli, nejasni. Z razumevanjem in idealističnimi težnjami se kaj dosti ne bo premaknilo. Z odločnimi in i nadzorovanimi dejanji bo potrebno negativne elemente odstraniti. Manj bomo nagnjeni k begu pred stvarnostjo, samoprevari in izmikanju.
Se bo z novim nadškofom in metropolitom vpliv rimskokatoliške Cerkve na Slovenskem v politiki in družbi nasploh bistveno spremenil, povečal?
Vpliv rimskokatoliške Cerkve na Slovenskem bo močan, Slovenci se bodo bolj posvečali duhovnemu življe- I nju. Odnos do verovanja bo pomemben, saj bo vzbujal močan občutek povečanega smisla in pomena vsega, kar v življenju delajo.
Z novim metropolitom dr. Alojzom Uranom se vpliv rimskokatoliške cerkve ne bo le povečal, tudi zelo spremenil se bo. Nadškof Uran je človek izvirnih in idealističnih lastnosti. Njegova prirojena človečnost, njegov op- . timizem in neodvisnost, so vrednote, ki jih Slovenci cenijo. Njegova človekoljub- j na skrb se je izkazala že v preteklosti. Požrtvovalnost in sočutnost sta dragoceni ' lastnosti, ki ju ima Alojz i Uran, zato tudi dobro razume človeško stisko. Bister in ' miselno okreten, se bo Slovencem hitro usedel v srce.
Kako pa bo z zdravjem poglavarja RKC papeža Janeza Pavla II.?
Zdravje papeža v letu 2005 bo v prvih dveh mesecih slabo, mišična oslabelost in akutne bolečine po kosteh bodo močne. Papež je izjemna osebnost naše dobe, rojen v znamenjif Bika, s polno deveto hišo. Miren, tih, rad analizira in je človek intelekta, saj govori najmanj šest jezikov. Na pomlad in celo poletje bo boljšega zdravja, proti koncu leta pa bo le-to zopet malo slabše.
Kakšen bo ugled Slovenije v Evropski uniji in kako ugledni bodo na tem prizorišču naši evroposlanci?
Ugled bo povezan z različ- I nimi aktivnostmi. Precej nemirno bo leto 2005, saj bodo želeli aktivno vključevati lastne ideale. Kako se uveljaviti in uporabiti potencial pa bo odvisno od vsakega posameznika posebej. Dogmatičnost bo lahko ovira, potrebna bo določena mera racionalnosti in zdravega razuma. EU bo za naše evroposlance polje velikih možnosti razvoja.
MARJELA AGREŽ
Teodora Erhatič se z astrologijo intenzivno ukvarja od leta 1997 dalje. Končala je študij psihološke astrologije na zasebnem inštitutu v Ljubljani, nato je v Zagrebu nadaljevala študij dodatnih tehnik napovedovanja prihodnosti, za tem pa v Ljubljani končala še tečaj astro medicine. Njeno spletno stran najdete na naslovu: http://www.tir-kairi.com. lahko ji pišete na e-naslov: teodora@tir-kairi.com ali jo pokličete na tel. številko: 031/412-249.
Jolanda Čeplak
Joli tretjič, rokometaši prvič!
Tretjič zapored je bila za najboljšo športnico Slovenije proglašena Jolanda Čeplak, prvič pa za najboljšo ekipo rokometaši Celja Pivovarne Laško.
Na drugo mesto se je pri ženskah po pričakovanjih uvrstila judoistka celjskega Sankakuja Urška Žolnir. Helena Javorník (AK Zreče) je bila 11. Med moškimi je Vid Kavtičnik (RK Gorenje) osvojil 4. mesto, Sergej Rutenka (RK Celje) pa 16.	DŠ, Foto: GK
Urška Žolnir
iMTeifPAi sper ÍBIAIIL eTEexei
Dnevi, ki smo jih čakali celo leto, so tukaj. In otroci so dočakali sivega moža s kopico daril. Preteklo sredo jih je Božiček pozdravil in seveda tudi obdaril v centru Interspar v Celju. Četudi je bilo otrok veliko, je vsakemu namenil trenutek in skromno darilce. Tako so v centru Interspar sklenili krog čudovitih prireditev v letu 2004 in že tudi napovedali, da bodo svoje obiskovalce razveseljevali tudi v prihodnjem letu.
SREČNO 2005 VAM ZELI CENTER INTERSPAR CELJE!
Najboljši v Evropi in na svetu, končno najboljši nasploh v Sloveniji.
Šentjurčani slavili v Zrečah
Šoštanjsko moštvo se ob podcenjevanju le ni opeklo
Marino Buršič in Srboljub Nedeijković (Elektra) sta skočila višje od Kranjčanov.
PANORAMA
Medtem ko večina športnikov uživa na božično novoletnem dopustu, pa tega ni bilo za ekipe v 1. A slovenski košarkarski ligi, saj so odigrale dva kroga - pred in po božiču. Ta kroga še nista prinesla kakšnih končnih odločitev, je pa položaj na lestvici nekoliko bolj jasen, kajti trojica na vrhu se je že odlepila in si praktično že zagotovila igranje v drugem delu v ligi za prvaka.
V igri za četrtega udeleženca te lige pa je trenutno ob Kopru najbolj resen kandidat Alpos Kemoplast.
Elektra ne pozna ovir
Šoštanjčani ne poznajo ovir, saj so z novima zmagama še naprej trdno na vrhu tabele, ob tem pa je igra iz srečanja v srečanje bolj zanesljiva, kar samo še dviguje samozavest moštvu Ante-ja Perice. V sredo je Elektra gostovala v Zagorju in domačine spravila na kolena že po odlični prvi četrtini, ko je prišla do odločilne prednosti. Kapetan Miha Čmer je bil tokrat v ospredju tudi pri doseženih koših (21, 57%, 4 trojke), odlično pa mu j e asi-stiral iz tekme v tekmo boljši Dario Krejič (19). Predvsem pa v igri Elektre izstopata samozavest in mirnost, s katerima lomi nasprotnike. V nedeljsko srečanje proti Triglavu so sicer Šoštanjčani krenili nekoliko zaspano in tudi podcenjevalno, čutiti je bilo tudi utrujenost. Zaradi tega so Kranjčani dobili prvi polčas in še vodili dve minuti, potem pa je krenil stroj Elektre. Dario Krejič (26) in Miha Čmer (16) sta bila ponovno glavna moža v ekipi Šoštanjčanov. V tretji četrtini so domačini naredili razliko 15 točk in srečanje
mirno pripeljali do konca in dvanajste zmage v sezoni.
Konec tradicije
Šentjurčani so v sredo pričakali Mariborčane in po razburljivem finišu prišh do pričakovane zmage. Gostje so bili namreč s trojkami (11-20) še kako neugoden nasprotnik, tudi zahvaljujoč nihanjem v igri Alposa Kemo-plasta. Igra varovancev Matjaža Tovornika je bila namreč na trenutke vrhunska in na trenutke začetniška. Temu so prispevale tudi hitro dosojene štiri osebne napake razpoloženemu Damjanu Novakoviču (20, 4 skoki), ki je skupno igral le 25 minut. A so ga odlično nadomestili prebujeni Nedžad Mulič (23, 58%), Robert Ri-bežl (19,75%) in Mario Novak (18), ki je kljub povišani telesni temperaturi zbral tudi 12 skokov.
Do konca tedna bo na preizkušnji pri Pivovarni Laško ameriški organizator igre Rasheem Sims (183 cm, 24 let), ki je v zadnji študentski sezoni za ekipo Copping St. Eagles v povprečju nanizal 8,7 točke, 3,8 skoka in 2,8 podaje na tekmo, pozneje pa je za kolumbijsko ekipo Patriotas de Tunja povprečno dosegel kar 19 točk. Po poškodbi hrbta je z vadbo začel tudi Zoran Majkič, medtem ko Primož Brolih še vedno okreva.
Rogla je bila v Postojni odličen nasprotnik, predvsem v igri v obrambi, a je za presenečenje manjkala boljša igra v napadu. Osamljeni Boštjan Sivka (18) je edini dosegel preko 10 točk, 12 skokov manj od domačinov pa je bilo ključnega pomena kot
tudi metanje trojk Zrečanov: 1-14. Kljub takšni igri so bih Pohorci v igri za zmago vse do zadnjih minut, ko so popustili pred pritiskom gostiteljev. V nedeljo pa sta se lokalna tekmeca in rivala pomerila v Zrečah. Do 26.de-cembra Šentjurčani še niso slavili v uradnem srečanju v zreški dvorani, tokrat pa jim je uspel veliki met. Sama tekma je bila sila živčna s številnimi napakami na obeh straneh ter še posebej s strani vseh treh sodnikov, v škodo obeh ekip. Po boljšem začetku domačinov so Šentjurčani nekako le ujeli ritem in dobili prvi polčas za šest točk. Sredi tretje četrtine je po izključitvi Ilije Petroviča (dve nešportni napaki) Kemoplast povedel celo s 53:34 (25. minuta) in kazalo je že, da je srečanje odločeno. A trmasti Pohorci se niso dali. Znah so kaznovati vse napake gostov, še posebej Nedža-da Mulića, ki je sam zapravil kar osem žog, in se vse bolj približevali. V 35. minuti so ponovno povedli s 64:62, to pa je bilo na žalost razburjenih gledalcev (sodniki) tudi vse. Šentjurčani so namreč v finišu le zaigrali bolj zbrano. Mulič je s koši (19,55%) popravil napake iz vodenja, mladi Milan Sebič (15, 64%, 5 skokov), ki je edini igral vseh 40 minut, je bil zanesljiv v prostih metih, kar je enako storil tudi Urban Palčnik, ki je igral le sklepnih osem minut in brez zgrešenega meta dosegel sedem morda ključnih točk. Tako je ostala nenagrajena zelo dobra igra Marka Meška (19) in Dejana Hohlerja (16) v finišu tekme, ki jo je ob koncu odločil večji izbor igralcev pri Kemoplastu (čeprav brez Andreja Mačka in z bolnim Novakom ter poškodovanim Kočarjem) ter bis-
Peterka kroga: Sebič, Novakovič (Alpos Kemoplast), Čmer, Krejič (Elektra), Sivka (Rogla).
Igralec kroga: Milan Sebič (Alpos Kemoplast).
Trener kroga: Matjaž Tovornik (Alpos Kemoplast).
tveno boljši met od gostiteljev (46%:61%).
Preko novoletnega vikenda bodo tudi ekipe v 1. A ligi lahko imele praznovanje, ki pa ne bo smelo biti preveč naporno, kajti že v sredo, 5. januarja se bo prvenstvo nadaljevalo. Šentjurčani bodo gostili Postojno, Elektra v derbiju Krko, Rogla pa bo odpotovala v Koper.
JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ
REKLI SO
Matjaž Tovornik: »Zadovoljen sem samo z zmago, z igro ne, kajti vodili smo tudi že z 19 točkami, nato pa močno popustili. Domačim smo dah možnost, da se nam približajo in to so tudi storili, tako da smo na koncu srečno zmagali. Mislim, da je bilo sojenje odlično, tako za nas kot za domačine. Kljub praznikom bom dal fantom prosto le v petek, ostale dni bomo trenirali, saj nas že v sredo čaka nova tekma.«
Matjaž Čuješ: »Derbi je izpolnil vsa moja pričakovanja. Tokrat so bih srečnejši gostje, ki jim čestitam za zmago, vendar mislim, da ni tako zaslužena, saj so imeli izjemno pomoč sodnika Valiča. Mi gremo v Koper po zmago in nato bo še vse odprto. Do današnje tekme sem zadovoljen z bilanco, edini kiks je bil poraz s Koprom doma, ki smo ga nato popravili na gostovanju v Mariboru. Šentjur je z današnjo zmago pridobil prednost proti nam, v zmagah vodi z 2:0. A pred nami je še 6 tekem, kar je dovolj, da skušamo ujeti tisti zadnji vlak za četrto mesto.« (JŽ)
ŠPORTNI KOLEDAR
TOREK 4.1.
KOŠARKA
Pokal Uleb, 8. krog: Bamberg - Pivovarna Laško (19.30).
SREDA 5.1.
KOŠARKA
1. SL, 13. krog, Šentjur: Alpos Kemoplast - Postojna (19), Šoštanj: Elektra - Krka (19), Koper - Rogla.
1. SL, 10. krog, Ljubljana: Ježica - Merkur.
KOŠARKA
POKAL ULEB
7. krog: Pivovarna Laško
-	Darušafaka 88:68 (64:54, 39:39, 20:20); Gnjidič 24, Troha 21, Joksimovič 16, Jev-džič 9, Ugrekhelidze 7, An-tonijevič, Rizvič 4, Vrečko 3; Turetken 16, Whorton 14. Vrstni red: Joventut, Makedonikos 12, Pivovarna Laško, Darušafaka 11, Bamberg 10, Kapfenberg 7.
1. SL 11. krog: Alpos Kemoplast
-	Branik 98:94 (81:75, 55:49, 28:27); Mulič 23, Novakovič 20, Ribežl 19, Novak 18, Palčnik 4, Sebič, Maček 1 ; Ravnikar 28, Kadič 27. Postojnska jama - Rogla 58:50 (41:36, 26:20, 14:10); Bjegovič 14, Lobe, Lenassi 10; Sivka 18, Meško 9, Pe-
trovič, Josipovič 7, Bura 4, Hohler 3, Žnidarič 2. Zagor- I je - Elektra 81:97 (59:71, 37:56, 15:28); Klepo 22, Gr- i žina 19; Čmer 21, Buršič 20, Krejič 19, Nedeljkovič 15, Ivanovič 11, Vidovič 5, Nu- ' hanovič 4, Šipura 2.
12. krog: Elektra - Triglav 91:81 (69:60, 41:47, 24:24); Krejič 26, Čmer 16, Nuhanovič 14, Buršič, Nachbar 11, Vidovič 7, Ivanovič 3, Vujasino- I vič 2, Nedeljkovič 1 ; Skok 2, Preldžič 14. Rogla - Alpos Kemoplast 79:82 (50:59, 29:34, I 18:16); Meško 19, Sivka 18, Josipovič, Hohler 16, Bura 6, I Petrovič 4; Mulič 19, Sebič 15, Novakovič 13, Čebular, No- | vak 8, Palčnik, Kočar 7, Samac 5. Vrstni red: Elektra 22, Krka 21, Postojnska jama 20, ' Alpos Kemoplast 19, Koper 18, Kraški zidar, Rogla 17, Zagorje, Maribor 16, Triglav 14.
Lokalni derbi v Zrečah je bil zelo bojevit. Boj za odbito žogo v ozadju nestrpno spremlja trener gostov Matjaž Tovornik.
NAKRATKO
Oglajner tretji na Savi
Podsused, Zagreb: Na 33. novoletnem spustu s kajaki in kanuji na reki Savi od Podsuseda do Zagreba v dolžini 12 kilometrov je 3. mesto osvojil član Kajak kanu kluba Celje Andrej Oglajner. Dalibor Jozič je bil 17., Celjanka Lučka Cankar, ki nastopa za klub iz Tacna pa med ženskami ni imela prave konkurence in je ugnala vse tekmice.
Vajdič dvakrat najboljši
Maribor: Na FIS slalomih za ženske in moške v organizaciji SK Branik Maribor je članica SK Unior Celje Patricija Mastnak osvojila 15. in 17. mesto. Med moškimi je na obeh slalomih slavil Bernard Vajdič, prav tako iz Uniorja. Tomaž Valenčič je zasedel 22., Denis Srebot pa 25. mesto. (JŽ).
áiot/enákh
SKA
KOMENTIRAMO Bolje ne bo nikoli
V filmu, v katerem blesti ljubitelj vrhunske košarke Jack Nicholson, zgornji stavek zveni pesimistično: zelo je slabo, a bolje ne bo nikoli. V našem primeru ima povsem drugačen pomen. V letu 2004 se šport v Celju in malce naokrog lahko postavi s takšnimi dosežki, da za naslednja leta že lahko trdimo: bolje ne bo nikoli.
Olimpijski medalji in naslov evropskega klubskega rokometnega prvaka, to so bili vrhunci. A pojdimo po vrsti. Konec januarja se je tudi v Celju in Velenju začelo evropsko prvenstvo za rokometaše, ki je bilo vsaj v teh mestih organizirano odlično. Piko na i so dodali domači mojstri pod vodstvom Celjana Toneta Tislja z zmagama in remijem v celjski dvorani in nato osvojitvijo srebrne medalje v Ljubljani. Mnogi podkovani menijo, da se naši izbrani vrsti izven Slovenije ne bi uspelo povzpeti na stopničke, najbrž pa obenem priznavajo, da bi lahko celo stopili na najvišjo, če bi dovoljenje za nastop imel tedaj že najbolj vroči igralec našega planeta Sergej Rutenka, ki bi znal prebiti nemški zid. To je nenazadnje kasneje dokazal v ligi prvakov proti nemški reprezentanci v malem (Lemgu). Sledil je polfinale in izbruh veselja po zmagi nad Ciudad Realom - prvi finale. In naslov evropskega prvaka. Pa lovorika na superpo-kalu. Brez dvoma, nepozabno in neponovljivo rokometno leto. 24. aprila malo pred polnočjo je Dejana Periča -ne bi mu smel uiti naziv najboljšega športnika Celja - Mira Požuna in ostale ve-lejunake iz Flensburga v deževnem in hladnem vremenu pričakalo 20 tisoč razgretih pristašev. Brez izgredov!
Do prve lovorike so se dokopali tudi košarkarji Pivovarne Laško. Potreben je bil podaljšek, da so v finalu slovenskega pokala na mariborskem parketu, na katerega je na kolena padel tu-
■
Piše: DEAN ŠUSTER
di presrečni trener Aleš Pipan, štrli odpor Uniona Olimpije.
Bernard Vajdič je v veleslalomu osvojil prve točke v svetovnem pokalu, Jolanda Čeplak pa je zaradi Muto-linega komolca osvojila »le« srebrno medaljo na dvoranskem SP. Mozambičanka je v Atenah ostala brez odličja, Joli pa si ga je pritekla po turbo finišu, ki ga je začela tam nekje po preteče-nih 720 metrih. Sledil je še fotofiniš, a je meščanka Celja krivično izgubila srebro.
Podobna usoda je doletela judoistko Urško Žolnir. Dve sekundi sta jo ločili do finala, a je malce popustila, obenem pa so ji bili podobno kot Jolandi sodniki sila nenaklonjeni. A po zmagi v boju za tretje mesto smo bili presrečni - Urška tri dni pred začetkom olimpijskih iger sploh ni bila potnica za Grčijo. Na bron Petre Nareks na evropskem prvenstvu in na dejstvo, da je čudežni Marjan Fabjan na 01 popeljal kar tri varovanke (še Lucijo Polavder), smo tedaj v hipu pozabili.
Celjski kegljavki Biserka Petak in Barbara Fidel sta si na SP okoli vratu obesili zlati medalji in nadaljevali izjemno uspešni niz trenerja Lada Gobca. Odboj-karji Šoštanja Topolšice so postali državni prvaki, Dragan Milutinovič je vicešam-pion sveta v ju-jitsu, celjski nogometni štadion je po reprezentančni zmagi nad Moldavijo doživel še večjo -z Italijo. Ob novi zahodni tribuni seveda. Vse bi še preživeli, a zmago neustrašnih pivovarjev v Szegedu smo resnično komaj. Bolje ne bo nikoli.
Javni poziv za izbiro
javnih kulturnih programov in kulturnih projektov,
ki jih bo v letih 2005-2007 sofinancirala Mestna občina Celje iz dela proračuna, namenjenega za kulturo Oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Celje,
Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje obvešča, da je Javni poziv za izbiro javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, ki jih bo v letih 2005-2007 sofinancirala Mestna občina Celje iz dela proračuna, namenjenega za kulturo, objavljen v Uradnem listu št. RS, št 141/2004, z dne 30. 12. 2004. Javni poziv se nanaša na sofinanciranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov na naslednjih področjih: ljubiteljske kulturne dejavnosti, založniška dejavnost, plesna dejavnost, vizualne dejavnosti, muzejske razstave ter splošni stroški delovanja in stroški za plačilo dela zaposlenih. Razpis je odprt do 2. 2. 2005. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani: http:// www.celje.si/uprava/bin/MOC.cgi?page=doc&doc=naroci-la_tekoci

Najtežjih šest mesecev
Mali šampion raste v velikega - Odlični rezultati
Četrtega maja prihodnje leto bo minilo že desetletje, odkar obstaja nogometna šola Mali šampion. Večino tega obdobja je delovala pod okriljem nogometnega kluba CMC Publikum, pred dobrega pol leta pa je prišlo do ločitve.
»Vsekakor je bila odločitev za samostojno pot zahtevna. Marsikdo tega ni pričakoval,« je začel Jani Žilnik, bivši odlični nogometaš, sedaj predsednik NK Društvo nogomet-
ne šole Mali šampion. »A vsi smo s tem nekaj pridobili, še največ pa otroci. V obeh klubih se tako še bolj trudimo za njih. Glede organizacije smo morali veliko postoriti, zato je bilo zadnjih šest mesecev zame najtežjih, odkar sem v nogometu.« Uspehi, s katerimi so dokazovali svojo kakovostno delo, so se nadaljevali. »Resnično nisem pričakoval tolikšnega števila zmag. Člansko moštvo je osvojilo naslov je-
senskega prvaka v tekmovanju Medobčinske nogometne zveze Celje, kjer bije trd boj za vrh z ekipo Laškega. Mlajši so v določenih kategorijah najboljši. Na vrhu lestvic so ekipe U-8, U-10 in U-12. TUdi preostale naše selekcije ne zaostajajo veliko. Zaenkrat presegamo napovedi in pričakovanja, kajti zmagujemo tudi na številnih turnirjih.«
Pri Malem šampionu je 300 aktivnih nogometašev. Za njih
Jani Žilnik
poleg Žilnika skrbi še 11 trenerjev: Matjaž Šnabl, Bojan Majal, Marjan Kozmelj, Mi-lašin Milovanovič, Miran Piki, Toni Mihalič, Zvone Vidmar, Miloš Čepin, Reni Jelen, Bojan Bevc in Stani Grajžl. Treningi potekajo na travnatih površinah treh osnovnih šol (Ljubečna, II. in IV. OŠ) in na štadionu Olimp. Tam bo spomladi umetna trava, Žilnik pa upa, da bo prišlo do dogovora s CMC Publikumom in da bodo tudi selekcije Malega šampiona deležne velike pridobitve oziroma, da jim bo ponujena možnost treningov. Novost pa je tudi veteranska ekipa, ki vodi v ligi MNZ, zanjo pa nastopajo Goran Stankovič, Mitja Marinček, Iztok Knez, Izet Eminič, Zlatko Koren, Zvone Ribič, Bojan Bevc, Janko Benčina, Robert Pev-nik, Leon Podvratnik, Tonči Grobelšek, Jože Podergajs, Bojan Majal in Jani Žilnik V Celj u imamo po dolgem času dve članski moštvi. Publikum cilja najvišje v državnem merilu, Mali šampion pa se bo skušal prebiti iz najnižjega ranga. Obenem v novoustanovljenem klubu rastejo bodoči rodovi celjskih nogometašev, ki bodo vsekakor dobili priložnost za nadaljevanje karier, pa četudi ne bodo sodili v vrhunsko moštvo.
DEAN ŠUSTER
Nastale so
^KuliaróLe íul?t/e áfoi/enóltih t^oópoÁin^
pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovensldh domov.
Cena knjige je 2.700 tolarjev (všteta je tudi poštnina). Knjigo boste prejeli po pošti. Naročila: NT&RC. Prešernova 19. 3000 Celje Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila
profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov.
Dečki Malega šampiona stari 10 let...
Uporabljajo jo v 7.000 gospodinjstvih po vsej Sloveniji!
Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil...
Kjer je nasilje, je možen tudi umor!
Nikomur ni treba trpeti nasilja - Popolne zaščite žensk ni
Značilno za zadnja leta je, da narašča število umorov iz koristoljubja in zaradi nasilja v okviru družine oziroma med partnerji. Najbolj pogosti so umori žena ali partnerk, sledijo umori partnerjev, vendar je precejšnja razlika v razlogih, zakaj mori moški in zakaj ženska. Umori otrok so na tretjem mestu, najbolj redki pa so umori staršev. Če do njih že pride, najbolj pogosto sinovi ubijejo svoje matere, očeta skoraj nikoli. Gre menda za poseben odnos sina in matere, mati je bila denimo preveč posesivna in zaščitniška, kar vodi otroka v frustracije. 1\idi na Celjskem, glede na statistiko, prednjačijo umori zaradi nasilja v družini oziroma med partnerji.
Profesor kriminalistične psihologije na Visoki policij-sko-varnostni šoli Peter Umek pravi, da gre tu za specifičen odnos med moškim in žensko. Moški namreč v teh primerih dojema žensko kot svojo lastnino. In pri moških je nasilje različno. »So moški, ki so nasilni samo v družini, teh je največ, potem so primeri, ki bi jih lahko poimenovali mejni primeri, gre za nevrotične moške, nesamozavestne. V zadnji skupini so moški, ki so vsesplošno nasilni. Zanimivo je, da se potem ljudje čudijo, ko vidijo, da je agresiven tisti moški, ki navzven kaže popolnoma drugo sliko.«
Kako prepoznati znake, ko se razmerje enkrat začne, da je moški sposoben biti nasilen ali storiti umor?
Takšni moški se v začetku zveze kontrolirajo, preveč so pozorni do ženske, ki jo želijo. Ta kontrola vedenja je eden izmed opozorilnih znakov, da nekaj ni v redu. Nato začnejo postavljati pogoje in nadzorovati partnerko, zahtevajo brezpogojno prilagoditev, izražajo ljubosumje. Vzpostavijo kontrolo nad žensko do take mere, da ji naročajo, kakšna naj bi bila, kaj naj obleče ...
Kako to sprejemajo ženske?
Nekaj časa kot izraz skrbi, čutijo, da se moški zanje zanima, kasneje pa to posta-
ja moteče. Po prvem uporu in nasprotovanju se prej ali slej pojavi fizično nasilje. Partnerka misli, da se bo to spremenilo, moški pa se najprej opravičujejo, češ da so bili vznemirjeni. Na žalost se psihično in fizično nasilje spet pojavita. Partner za to krivi žensko, ker ne izpolnjuje njegovih pričakovanj.
Se ženske počutijo krive?
Da, zato tudi vztrajajo v zvezi. Pojavita se tudi popoln nadzor in izolacija. Ženske so na nek način zmedene. Kljub temu, da zadovoljijo vsem zahtevam partnerja, se pojavijo novi konflikti in nasilje se stopnjuje. In če se spet upre, se nasilje in grožnje še povečajo.
In kaj storiti?
Nekatere ostajajo v zvezi, ker mislijo, da je varneje vztrajati v nemogoči zvezi. Partnerji jim zagotavljajo, da se bodo spremenili, ampak se nikoli ne. Nekatere pa odidejo.
Kaj ob tem doživljajo nasilni moški?
Ljubosumni so. Če ženska ne sledi njegovim pričakovanjem, je prizadeta njegova tako imenovana 'mačistična predstava o sebi'. Napetost narašča, agresivnost narašča. Tak moški v takšni situacij težko ravna prav in tako lahko pride do usodnega vedenja. Do umora.
Gre potem pri tovrstnih umorih za hipne odločitve?
Moški zanesljivo razmišlja o tem, kako bi se ženski maščeval, ker se mu je podrla ta »mačistična predstava« o sebi. Z drugimi besedami povedano, v sebi se sprašuje, kako ga lahko ženska tako poniža. Lahko si seveda nabavi tudi orožje, mislim
pa, da se akt zgodi v maksimalnem čustvenem vzburjenju, kjer kontrola ni več možna. Takrat človek ne razmišlja razsodno.
Gre pri izbiri orožja največkrat za pištolo?
Največkrat se res uporabi pištola ali nož. Ne samo pri nas, tudi v svetu je pištola kot morilsko orožje v teh primerih najpogostejša. Pištolo je treba seveda nabaviti, kar pa danes na črnem trgu ni težko. Še posebej tistim, ki o tem razmišljajo ...
Kako razmišlja moški, ko umori partnerko? Se zaveda, kaj je storil?
Težko bi rekel, kaj razmišlja. To je odvisno od vsakega posameznika. Nekateri povezujejo umore v družini s samomori, torej, da morilec partnerke v večini primerov stori samomor, vendar tega ni toliko, kot mislimo. Splošno gledano, je tak storilec premalo občutljiv za to, kar je storil. Čustveno ga to ne prizadene. Napetost sicer popusti, zaveda se dejanja, vprašanje pa je, če ga obža-taje.
Se pravi, olajšanje zanj?
V nekem smislu da, po drugi strani pa ve, da je kršil zakon. Nikakor ne smemo misliti, da je tak človek duševni bolnik. Ni. Točno ve, kaj je prav in kaj ni. Po kaznivem dejanju se lahko sam javi in preda policiji, največkrat pa takšen moške v to prepričajo bližnji. Moški vidi, da ni izhoda. Razen samomora, tega pa večina noče storiti.
Zakaj?
Zato, ker ne vidijo razloga, da bi ga storili. Iščejo opravičila v smislu: »Ona me je navedla na to, da sem jo umoril«. Mo-
rilec svoje partnerke bolj ali manj krivi žrtev, ne sebe.
Ve, da krši zakon, a zanj je takšna rešitev najboljša?
Da. Misli, da je ravnal tako, kot je zanj najboljše, hkrati pa ve, da bo kaznovan. Za samopodobo je to v njegovih očeh dobro. Druge krivi za tako potezo, saj ga je 'v to prisilila žrtev". Na tak način ohrani svoj 'jaz'.
Ali takšnega človeka potem kazen sploh kaj spremeni?
Mislim, da se takšni ljudje ne spremenijo kaj dosti. So tudi takšni, ki kaznivo dejanje res obžalujejo, toda osebno sem prepričan, da če jih kaj spremeni, potem jih spreminja čas. Če preživi v zaporu 10 ali 15 let, se zagotovo nekaj dogaja v njem. Spet se pojavi vprašanje, ali se osebnostno spremeni zadosti, torej, če bi imel spet podobno zvezo, kako bi ravnal. Enako? Ugotavljajo, da teh osebnostnih lastnosti zapori ne spremenijo veliko. Vedeti namreč morate, da je tudi med zaporniki dosti nasilja.
Se tak moški sploh hoče spremenit?
Težko. Vedno opravičujejo svoje vedenje, trdijo, da so ravnali prav, so manipu-latorji in se ne zavedajo svojih težav. Hidi če pridejo v novo zvezo, se lahko stvar ponovi. Imamo redke moške, ki se res želijo spremeniti. Problem pa je, da se agresivni moški nočejo in ne želijo spremeniti.
Ali torej sploh obstaja popolna zaščita žensk?
Ni je. Ne le pri nas, tudi drugod ni popolne zaščite žensk, ki so žrtve nasilja. Če se ženska odseli od nasilneža, je niti policija niti druge institucije ne morejo popolnoma zaščititi. Tega se ženske tudi vse bolj zavedajo.
Se pravi, tudi prepoved približevanja nima pravega ličinka ...
... po pridržanju ali priporu se moški vrne, največkrat nazaj v družino. K žrtvi. Zato bo nasilje mogoče ali bolj prikrito ali pa se bo agresivnost samo še povečala. Policija ima samo to vlogo, da lahko ob klicu opravi posredovanje in odredi prepoved približevanja, ženske pa ne more zaščititi. Nemogoče je, da bi bil policist vseskozi pri njej. Vedno obstaja nevarnost, tudi če so odredili prepoved približevanja. Tukaj so še druge službe, tudi nevladne ustanove, kar pa spet ne zagotavlja popolne zaščite.
Ampak največje žrtve so tudi otroci ...
Otroci ponavljajo vzorec, ki ga vidijo in doživljajo v družini. Kot kažejo ugotovitve, nasilneži ponavadi izhajajo iz družin, kjer je bilo psihično ali fizično nasilje ali
Ženska ubije partnerja iz drugih razlogov. Največkrat iz strahu pred nadaljevanjem nasilja in trpinčenja. Ker ne vidi več rešitve, se odloči za usodno potezo. Vendar je takšnih umorov zelo malo.
pa popolna brezbrižnost do otrok. Težave teh otrok so različne. So slabši v šoli, zaidejo v slabo družbo, posredi so tatvine... A ob tem ne moremo trditi, da zaradi svojih izkušenj niso odgovorni za svoja dejanja.
Je to, da je nasilje le v nižjih slojih, napačna predstava?
Nasilje se dogaja v vseh slojih, najbolj vidno pa je res pri družinah nižjega ekonomskega statusa. Pri premožnejših so ti problemi bolj skriti za štirimi zidovi.
Je od trajanja nasilja v družini odvisno, kdaj bi se umor lahko zgodil?
Vsako nasilje ima svojo dinamiko. Nasilje lahko traja zelo dolgo. Zdaj se veliko piše o tem in ženske postajajo vedno bolj samozavestne. Toda nekateri moški tega pač ne morejo sprejeti.
Začaran krog ...
Ženska si lahko pomaga, da pravočasno spozna znake, ki ji kažejo, da v razmerju ni mogoče vzttajati. Takšna razmerja je treba čim prej končati. Poudarjam pa, da se ženske ne sme kriviti, le podučiti jo je treba, kako reagirati in predvsem kdaj, da ne naletijo spet na enakega moškega. Rečejo, da se je zgodilo le enkrat, da se bo spremenil, da je odvisna od njega. Ne! Nikomur ni treba trpeti nasilja.
SIMONA ŠOLINIČ
HALO, 113
Lažnivi kljukci
Celjski kriminalisti so mi- | nuli teden odvzeli prostost četverici, ki jo sumijo kaz- i nivih dejanj goljufije in ponarejanja listin. Gre za ženski v starosti 51 let in 46 let ter moškega, starega 68 let, doma z območja Ljubljane. Skupina je poskušala preslepiti in spraviti v" zmoto avstrijsko banko s tem, da so uslužb*ncem banke lažno prikazovali projekt za izgradnjo doma za ostarele občane na območju Prebolda. Lažno so zatrjevali tudi, da projekt zagotavljata in podpirata celjska občina in ob- | čina Prebold. »Osumljeni so pri avstrijski banki poskušali najeti posojilo v višini 3.650.000 evrov (okrog 876 1 milijonov tolarjev) ter pri tem predložili več ponarejenih in prirejenih listin. Ena izmed osumljenih oseb pa se je uslužbencem banke iz- J kazovala za eno izmed odgovornih oseb Mestne občine Celje. Iz predložene lažne dokumentacije izhaja tudi, da za vrnitev posojila jamči Mestna občina Celj e,« pra- j vijo na celjski policiji. Vse , vpletene so tudi pridržali, a | so jih po opravljenih hišnih I preiskavah spustili na prostost, na okrožno državno tožilstvo v Celju pa bodo zoper njih podali kazensko ovadbo.
Kradla in prodajala
Celjski policisti so prei- j skali osem vlomov v osebne I avtomobile, ki so se zgodili med 1. in 20. decembrom na območju Celja. Škode je bilo za okrog pol milijona tolarjev, kaznivih dejanj pa i je osumljena 26-letna žen- ' ska, ki je zaradi vlomov prihajala iz Ljubljane. Ukradene avtoradie je nato v Ljubljani prodajala naključnim kupcem po znatno nižji ceni, za približno devet tisoč tolarjev. Zoper 26-1 etnico bodo podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo v Celju.
SŠ
Po podatkih nekaterih svetovnih raziskav so ženske, ki zapustijo nasilne partnerje v večji nevarnosti, da jih partnerji umorijo. Takšna možnost naj bi bila kar okrog 75-odstotna. Čim mlajša je ženska, tem večja je možnost, da v takšnih primerih konča tragično.
9
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Dunajska c. 48.1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01 ) 47 87 400 Telefaks: (01 ) 47 87 422
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št 110/02,8/0Jpopr. in 58/03-ZZK-1 ) Ministrstvo za okolje in prostor. Urad za prostorski razvoj, vabi na
1. PROSTORSKO KONFERENCO
za državni lokacijski načrt za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša, ki bo 6. januarja 2005 z začetkom ob 15.30 uri,
v sejni sobi Ministrstva za okolje in prostor. Urada za prostorski razvoj. Dunajska 21, Ljubljana, v podhodu.
Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave državnega lokacijskega načrta za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša.
Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor. Uradu za prostorski razvoj. Dunajska 21, Ljubljana vsak delovni dan med 13. in 15.30 uro, na sedežih občin Prebold, Polzela, Braslovče in Šmartno ob Paki v času uradnih ur ter na spletni strani Urada za prostorski razvoj. httD://www.aov.si/uop/. v rubriki Aktualno. Obvestila za javnost.
Valentina Lavrenčič Direktorica Urada za prostorski razvoj
»Vzel mi Je najdražje!«
16-letna Sabina Dolšak, hčerka umorjene Darinke Končan, je povedala svojo zgodbo: »Policisti
oče pištolo.«
»Toliko še imam povedati mami ...« pravi Sabina Dolšak. Komaj 16 let ima, a za njo je največja tragedija. Oče, 38-letni Jože Dolšak, je 11. decembra skoraj pred njenimi očmi ustrelil mamo, 32-letno Darinko Končan. Boleča izkušnja in izpostavljenost v medijih nista prijetni, pravi, a čuti, da mora povedati svojo zgodbo. Najbolj jo boli, da policisti trdijo, da za pištolo pred umorom niso vedeli. So, dodaja Sabina: »Jaz sem jim povedala.«
11. december se ji pred očmi odvrti skoraj vsak trenutek. Z mamo in kolegico je tistega dopoldneva prišla še po nekatere stvari v stanovanje, iz katerega sta se z mamo zaradi Jožeta odselili k teti. »Kar naenkrat je oče vstal in odhitel ven. Mama ga je vprašala, ali ne bo ugasnil televizije, pa je odvrnil, da je on ne bo več potreboval. Pri izhodu iz stanovanjskega bloka pa nas je počakal. Stal je tam, z desno roko se-
»Še nikoli v svojem življenju nisem tako jokal kot to jutro. To ni takšen ogenj kot v peči, ognjeni zublji so segali več kot meter iz okna. Ta strašna pošast, ki golta vse kar imaš ...«
Besede Pavla Špeglja iz Spodnjega Doliča 10 pri Vitanju o božičnem jutru, o uri, ko so ognjeni zublji brez milosti požirali vse, do česar so
Ustreljena 32-letna Darinka Končan. Njena hči je povedala, kaj se se dogajalo.
gel po pištoli. Stopila sem pred mamo, tako da je najprej pištolo nameril vame in rekel, naj se umaknem ... Nisem se,« razlaga Sabina. Darinka je skočila izza Sabine, Jože pa je prvič ustrelil. »Držala sem telefon v roki, da bi poklicala 113, toda ko sem videla, da je mama padla, sem v šoku spustila telefon. Policijo je takrat klicala kolegica.« Kot je znano, je Da-
se dokopali. Bilo je malo po peti uri zjutraj, ko se je, sreča v nesreči, Pavel zbudil in videl, da je njihova kuhinja v ognju. Potem je bilo kot v nočni mori. Žena Zlatka, sinova Zlatko in Silvo, so skušali ogenj pogasiti, a ko je starša ogenj ožgal po rokah in obrazu in jima osmodil lase in obrvi, so odnehali in zbežali iz stanovanja. Ko se je
řinka nato vstala in stekla proti drugim stanovanjskim blokom in šolskem igrišču, kjer jo je Jože dohitel in jo iz neposredne bližine ustrelil v glavo. »Stekla sem za njima, toda znanec me je prijel in mi zakril oči, da ne bi videla, kako je po strelu padla po tleh.«
Kot pravi Sabina, je po prihodu policistov proti njim zakričala »saj sem vam povedala, kaj se bo zgodilo«, a naj bi ji eden izmed njih odvrnil, da »... ni dolžan biti tam, saj je iz prometne policije ...«. »Policist se je sklonil do mame in jo obrnil, takrat se ji je kri vlila iz rane na glavi. Sosed, ki je bil tam, mu je dejal, naj je ne obrača, pa mu je zabrusil, naj bo tiho.«
»Vedeli so...«
Tisto, česar Sabina ne bo nikoli razumela, je, kako lahko policija pravi, da za pištolo ni vedela. Klicala naj bi jih v začetku novembra tudi s svojega mobilnega telefo-
Pavel vanj še vrnil, mu je ogenj že zapiral pot. Rešil se je skozi okno otroške sobe. A telefon je bil pomemben. Z njim so poklicali pomoč.
Prvi so pritekli sosednje, ki pa so bili proti ognju v nadstropju nemočni. Gasilci so potrebovali od alarma do Špegljevih vsega 7 minut. Pripeljali so se iz Vitanja, Zreč in Doliča. Stanovanja ni bi-
na. »Preden sem šla v šolo, takrat sva bili z mamo že pri teti, me je oče poklical, češ naj pridem pred vhod bloka. Šla sem, a bila previdna, saj nisem želela, da mi kaj stori. Pri avtomobilu sva se pogovarjala in dejal je, da mi lahko pokaže, kje ima pištolo. Nisem se hotela dolgo pogovarjati, ko pa sem se vrnila v stanovanje, sem takoj klicala policijo.«
Sabina trdi, da je takrat policistom povedala za pištolo in tudi, kje bi lahko pištolo dobil. »Odgovorili so mi samo, naj z njim ne hodim nikamor, če mislim, da ima orožje. Vprašala sem jih tudi, kaj se da narediti glede orožja, pa so mi rekli, da bi morala nekoga višjega poklicati, da nimajo materiala oziroma časa to delati...«
Tudi mi smo se pogovarjali z dvema Sabininima prijateljema. Povedala sta nam, da sta bila zraven, ko je Sabina klicala na policijo in takrat, ko so se policisti oglasili v tetinem stanovanju za-
lo več mogoče rešiti, so pa preprečili, da bi se ogenj razširil in uničil celotno gospodarsko poslopje. Špegljevi so si namreč začasen dom uredili nad gospodarskim poslopjem, saj so nameravali staro kmečko družinsko hiši obnoviti. V začasno stanovanje so že preselili vse svoje premoženje - od oblačil do računalnika, televizije, šolskih potrebščin ... Nič ni ostalo. Iz stanovanja so zbežali v pižamah. Rešili pa so si življenje. To je najpomembnejše.
Po preživeti grozi so Špeg-ljevim v veliko tolažbo vsi tisti, ki so nesebično priskočili na pomoč. Najprej gasilci, pa sosedje in prijatelji, ki so še isti dan očistili pogorišče in pomagali kakor so vedeli in znali. Na pomoč je priskočilo tudi Območno združenje Rdečega križa Slovenske Konjice, ki je poskrbelo za najnujnejše življenjske potrebščine. Bližnji sosed, vitanjski župan Slavko Vetrih, je družini prav tako obljubil, da ji bo po svojih močeh priskočila na pomoč tudi občina. Tako kot je doslej ob nesrečah svojih občanov vedno naredila.
Vse to bo Špegljevim ogrelo življenje v stari hiši, v katero so se prisiljeni preseliti. K sreči so v njej že obnovili ostrešje, vse drugo pa bo moralo počakati.
MS, MBP
radi klica o ogrožanju varnosti. Slišala sta namreč, trdita in sta to pripravljena povedati na sodišču, da je Sabina policistom povedala za pištolo. Posnetek klica, v katerem je opozarjala policijo, da oče mamo vabi na otok na nekem jezeru na Celjskem in da se boji, da naj bi ji kaj storil, pa ima Sabina še vedno shranjeno v telefonu, pravi.
»Pogrešam jo«
Sabina težko govori o tem, toda: »Javnost mora izvedeti, kako je bilo. Mediji so pisali marsikaj. Da je mama klicala na policijo, ker naj bi se jaz drogirala in da sva bila z očetom zelo navezana. Ne kadim, sploh ne vem, kako droga izgleda, z očetom pa se nikoli nisem razumela. Z mamo sva si vse zaupali, vse je vedela o meni in jaz o njej. Bili sva najboljši prijateljici.«
Naša sogovornica navaja, da jo je oče udaril le enkrat, največkrat je bilo posredi psihično nasilje. »Mama je bila čisto na koncu z živci zaradi vsega, hotela si je vzeti življenje, pa sem ji rekla, naj potrpi zaradi mene. Zato je vztrajala.«
Dolšak je zdaj v priporu. Ga bo Sabina kdaj obiskala? »Prosila sem že za dovoljenje za obisk. Rada bi mu povedala nekatere stvari in ga
so vedeli, da ima
vprašala, ali razmišlja o tem, kar je storil, ali je pomislil na to, kaj bo z mano. Vzel mi je najdražje.« Še vedno je v šoku, zaradi vsega obiskuje psihologa. »Komaj zdaj sem začela dojemati, kaj se je zgodilo. Kolikokrat pomislim, da moram vse to povedati mami... Ponoči ne morem zaspati v temi. Rada bi uspešno končala letnik. Lani sem se borila za prav dober uspeh, letos se bom za to, da bom letnik končala.«
Razmišlja, kako bo šla čez vse to. Zdaj, ko je pri teti, se vsaj malo sprosti, pravi: »Pogovarjava se. Ne samo o tem, o marsičem. To mi pomaga. Mnogi mislijo, da se bom podala na stranpoti, toda jaz vem, da bom uspela in uresničila svoje cilje.« Premagajo jo solze, toda nadaljuje: »Spominjam se, da mi je dejala, če kdaj pride do tega, naj ga ne prosim za njeno življenje, naj mu ne dam tega veselja. Vem, da mi vse to ne bo vrnilo mame. Toda upoštevala bom vse njene želje. Pretrpela je ogromno. Sledila bom vsem maminim besedam, ki mi jih je povedala. Vse najlepše lastnosti bom povzela po njej. In na vprašanje, kako bom šla čez to, zdaj vem odgovor. Uspelo mi bo z mislijo na mamo. Ona je vztrajala zaradi mene. Jaz bom zdaj vztrajala zaradi nje.«
SIMONA ŠOLINIČ
Ognjena pošast Je planila na božič
Špegljevim iz Spodnjega Doliča pri Vitanju je dom pogorel na božično jutro
Dosedanji direktor PU Celje Edvard Mlačnik, generalni direktor slovenske policije Darko Anželj in novi direktor celjskih policistov Stanislav Veninger ob primopredaji poslov.
Mlačnik odhaja
Po štirih letih vodenja celjske policijske uprave bo z novim letom odšel v pokoj Edvard Mlačnik, zamenjal pa ga bo dosedanji direktor uniformirane policije na generalni policijski upravi v Ljubljani Stanislav Veniger.
Veniger je bil na čelu celjske policijske uprave že med letoma 1995 in 1997 oziroma takrat še uprave za notranje zadeve, nato pa odšel v Ljubljano. Mlačnik je celjsko policijo vodil uspešno, tudi v letih, ki so bila glede na zakonodajo za policiste prelomna, pravi generalni direktor slovenske policije Darko Anželj. »Ne glede na to, kdo je direktor, so za uspeh policije pomembni predvsem njegovi sodelavci,« je ob slovesu povedal Edvard Mlačnik, ki se je na tak način za sodelovanje zahvalil vsem delavcem policije. »Ne morem pa ocenjevati, ali smo v času mojega vodenja celjske policijske uprave delali dobro ali slabo. Vem namreč, da bo delo najbolje ocenila javnost.«	SŠ
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 VTStic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Zapuščina Ipavcev v Šentjurju
Šentjurski zdravniki in skladatelji so si v 19.stoletju v času narodnega zavedanja ustvarili večen spomin. Njihove pesmi so stalnice pri zborovskem petju in še danes budijo zavest in so ponos Slovenstva. Kot taki si zaslužijo, da so v rojstnem kraju dostojno čaščeni in imajo tudi večen spomin.
V ta namen se dogajajo Ipavčevi dnevi in ob tem je bila ló.novembra 2004 tudi okrogla miza o Ipavčevi hiši. To je bila predstava šentjurskih občinskih birokratov ter kulturnih in turističnih operativcev z dvema strokovnjakinjama muzejskih zavodov iz Celja, Darjo Pirkmajer in Darjo Jan.Udeležba je bila skromna in še ta iz kroga uslužbencev in nekaj uveljavljenih meščanov.
Razprava je pokazala, da ni jasnega koncepta za urejanje Ipavčeve stavbne zapuščine pa tudi resne volje za uporabo te kulturne dediščine v narodno zavednem in turistično gospodarnem smislu. Iz te nejasnosti naj bi zadevo po stari slabi praksi rešil nek odbor, ki bi ga postavil župan.
Ob dokaj skromni beri relevantnih opozoril, lokalni mediji niso posvetih pozornosti bistvenim opozorilom za napredek pri tem vprašanju.
Darja Jan je opozorila, da je predvsem pomembno, da ljudje v kraju živijo z to dediščino in jo želijo uporabljati za svoj osebni in krajevni razvoj. Na to se je navezal udeleženec iz javnosti, ki vidi rešitev v uveljavitvi civilne družbe, kot je kulturno in turistično društvo, ki se v prostovoljni dejavnosti opira na trajnostni razvoj, ki je v ohranjanju in negovanju naravne in kulturne dediščine.
Tega v Šentjurju ni, ker se uveljavlja sama birokracija in deluje tako,da opravičuje samo sebe. Zaradi tega že Ipavčevi dnevi niso umeščeni tako, kot se spodobi in nimajo nobene vsebinske osnove in ne smisla.
Pozornost do biografskih datumov in vidna pozornost do obeležij teh pomembnih mož v kraju so lahko osnova za napredek na tem področju. Vse to lahko ustvari samo civilna družba skupnosti (KD in TD), ki deluje prostovoljno in interesno za zadovoljstvo družbe in državljanov. To udejaniti naj bi bila prvenstvena naloga župana.
Ipavčevi dnevi sodijo v mesec, ki je obeležen biografsko z datumi pomembnih dogodkov, kot sta rojstvo in smrt. To je za dr. Gustava Ipavca avgust, za dr. Benjamina december, za dr. Josipa pa december in februar. Najbolj smiseln za Šentjur je avgust, saj je bil dr. Gustav tudi župan in v tem času je možno najbolje združiti kulturo in turizem, ki sta bistvena za trajnostni razvoj ljudi in kraja.
Vidno in doživeto bi bilo potrebno obeležiti vse datume teh zaslužnih mož za slovenski narod. Pri spomeniku bi morala vsaj v tem času zavihrati zastava, če že ne trajno. Tudi osvethtev, ki je sicer pripravljena, bi v tem času lahko delovala. 20. in 24. december je smrtni in rojstni datum dr. Benjamina, ki je uglasbil pesem Domovini, ki smo jo po nizu dogodkov udejanili prav 23. decembra 1990.
Zavedanje tega je upravičeno veselje in ponos. Lepa priložnost za praznik, primeren temu času pričakovanja odrešenika sveta, ki je sicer lahko že med nami. Škoda, da se na to pozablja.
FRANC ZABUKOŠEK, Šentjur
ZAHVALE, POHVALE
Pomoč Filipu
Prelepi december... utripanje lučk, obisk Božička, dedka Mraza, vabljive izložbe, široko odprte otroške oči, pričakovanja ... Veter odlaga poslednje liste in njih šelestenje igra poseb.no melodijo ... Kot klarinet, violina, klavir. Tako svet sliši naš Filip. Tudi šumenje potoka je melodija, majhne ptice se drugače oglašajo kot velike.
Filip ne vidi.
Filip ne hodi.
Tako se pogosto zgodi, da tudi nam, ki brez vseh meja ljubimo svoje drugačne otroke, decembrske lučke ugašajo ena za drugo in v nas naselijo nemir, vprašanja, ki zares nikoli ne dobijo odgovora.
Ali je dedek Mraz videl, da sem te pocukal za lase; je vprašal Fihp, ko je pozvonil telefon. Na oni strani najlepši slovenski bas gospod Marjan Petan, ki je s svojo soprogo Majdo Petan glavni »krivec«, da je pred dobrim letom Filip preko lions kluba dobil svoj račun, kamor se stekajo sredstva za Filipove pripomočke, šolanje, fizioterapijo... Takrat je naš Filip dobil botre, optimistične in vedre ljudi, ki s toplo besedo in prijateljskim objemom dajo čutiti, da razumejo. Zunaj je vendar prelep dan, življenje! Takrat pogosto obrišem potoček, sled solz, ki mi me-glijo pogled. Tako značilno obarvan je njegov glas, kadar ima dobro novico; pove, da je družina Camloh iz Laškega v Filipov sklad darovala 600.000,00 SIT. Molče preračunam v Braillov stroj in predrago folijo.
Srečamo se v gostišču Štor-man v Celju. Gospod in gos-
pa Camloh, predsednik Linos kluba Celje gospod Mirko Lešnik, gospod Drago Medved, Filip z drugimi očmi ge. Barbare Trbovc (spremljevalke v šoli), mož in jaz z veliko treme in še posebej ponosna gospod in gospa Marjan in Majda Petan. Ko poslušam pozdrav in besede predsednika, vem, da govorijo tudi o svojem Filipu. Razblinja se trema in pri srcu mi postane toplo. S strani Camlohovih občutim globoko razumevanje. Sta starša. Razumeta in predvsem sprejemata drugačnost. Darovati, da bi bilo Filipovo življenje znosnejše.
Odpeljemo se domov z razigranim Filipom v drugačen decembrski dan. Prav ta dan sem dobila posebno darilo. Lastniki gostišča na hribčku nad (Filipovim) potokom Rečica so Filipa sprej eh v svoj svet.
Lahko starši drugačnega otroka dobijo vrednejše darilo?
Hvala vsem vam, ki se trudite, da bi Filip na svojem stroju pisal prve črke, dobil ustrezne pripomočke in uresničil pričakovanja zagrebških zdravnikov. Shodil!
DRUŽINA JAGODIČ, Laško
MODRI TELEFON
sproti. Ukrepali bomo takoj. Letos nameravamo nasploh posvetiti še več pozornosti urejenosti avtobusnih postajališč.«
Parkiranje invalidov
Bralko, ki je invalidka, moti, ker parkirna mesta za invalide pri Planetu Tuš marsikdaj zasedejo vozniki, ki do te invalidske ugodnosti niso upravičeni. Podobno opaža pri drugih trgovskih centrih, vendar jo najbolj moti v Planetu Tuš, ker je tam redna nakupo-valka. Meni, da bi morali biti vozniki bolj uvidevni, ukrepati pa bi morali tudi pristojni.
Leonida Pevec iz službe za odnose z javnostmi podjetja Engrotuš odgovarja: »V družbi Engrotuš se zavedamo problema pogoste zasedenosti parkirnih mest, namenjenih invalidom. Zato smo že pripravili dodatne opozorilne table, ki bodo naše obiskovalce še dodatno obveščale o posebnem namenu teh parkirnih mest. Poleg tega bomo z novim letom tudi poostrili nadzor nad našimi parkirišči. Oba ukrepa bomo začeli izvajati v začetku naslednjega leta. Z njima bomo poskušali preprečiti nevestno in neetično parkiranje nekaterih naših obiskovalcev.«
BRANE JERANKO
www.novitednik.com
Neurejena promenada
Bralec iz Rogaške Slatine je opozoril, da so nasproti tamkajšnjega Kulturnega centra, ob novi zdraviliški promenadi, že mesec dni ostanki obžagane-ga drevja. Meni, da se to v turističnem kraju ne bi smelo dogajati.
Vodja oddelka za gospodarstvo Občine Rogaška Slatina Brigita Kregar-Drofe-nik odgovarja: »Glede na to, da bralec ni natančno določil lokacije, kjer naj bi moteče vejevje ležalo (nasproti kulturnega centra ob promenadi namreč stoji Hotel Slatina), lahko predvidevamo, da so ga motile suhe veje, ki jih je zlomil veter in so ležale na zelenici med Hotelom Slovenija in Hotelom Trst, ki ni v lasti občine. Veje so že odstranili. V zimskih mesecih nameravamo sanirati celoten drevored na javnih površinah v naši lasti.«
Nepopolna klop
Bralka Maja opaža, da je na avtobusnem postajališču na celjski Glaziji (v bližini policijske stavbe) že približno dve leti polomljena klop, zato tam ni mogoče sedeti. Potniki bi na popravljeni klopi lažje čakali na avtobus, opozarja bralka.
Jože Smodila, vodja sektorja za komunalno infrastrukturo Mestne občine Celje odgovarja: »Mestna občina Celje ima na skrbi vzdrževanje približno stotih avtobusnih postaj ališč. Tam se pojavlja precej vandalizma, zato je težko vse popravljati - Št. 52 -30.
V SPOMIN Majda Urank
V času okoli božiča se vsako leto zberemo delavci Zavoda za šolstvo in šport v Celju skupaj z našimi upokojenimi sodelavci, da ocenimo preteklo leto, si povemo kaj zanimivega, obudimo stare čase in si zaželimo vse lepo v letu, ki prihaja. Letošnje srečanje je presekala žalostna vest, da nas je zapustila naša nekdanja svetovalka, predstojnica, profesorica zgodovine in geografije Majda Urank. Vedeli smo, da je hudo bolna, a poznali smo tudi njeno trdno voljo, ki jo je ohranjala pri življenju, zato nas je njen odhod presenetil in užalostil.
Gospa Majda Urank je pričela svoje pedagoško poslanstvo najprej na Osnovni šoli Gornji Grad, krajši čas poučevala na Osnovni šoli Ljubno, nakar je postala direktorica Delavske univerze i> Mozirju. Bila je mlada, sposobna, polna moči in želje po napredku. Zato je po letih uspešnega dela na Delavski univerzi odšla na Zavod za šolstvo, območne enote Celje, najprej kot pedagoška svetovalka za geografijo in zgodovino. Kmalu je postala predstojnica Zavoda in to delo uspešno opravljala vse do upokojitve.
Kot predstojnica je bila izjemno delavna, stroga do sebe in drugih in nadvse pravična. Znala je ločiti zrno od pleve in imela pogum, da je to tudi izrazila. Če si potreboval pomoč, si vedno naletel na podporo. To so najbolj občutili ravnatelji in ravnateljice, ki se je bodo vedno spominjali z velikim spoštovanjem.
Novosti je sprejemala z zadržanostjo, ker je bila temeljita in je morala biti o vsem prepričana. Zanjo so bili pomembni trdni argumenti. A ko je nekaj ocenila kot dobro, je to izpeljala v popolnosti.
Najožji sodelavci se je bodo spominjali tudi po veliki solidarnosti. Velikokrat je ostala na zavodu še
potem, ko so že vsi odšli in dokončala delo, ki ga je bilo potrebno opraviti.
Ta solidarnost in želja pomagati drugim je prišla še bolj do izraza v času njene upokojitve, ko je na ministrstvu za šolstvo in šport prevzela skrb za otroke beguncev, da so se lahko vključili i/ redne šolske programe. Čutila je z otroki, ki so največkrat izgubili vse, in jim pomagala z vsemi svojimi močmi in sposobnostjo. Poznala je vsakega otroka in bdela nad njim, da se ni izgubil v sistemu. Mnogi med njimi so uspešno zaključili šolanje, nekateri tudi na višjih in visokih šolah.
Leta 2002 je bila izvoljena v občinski svet Občine Ljubno, kjer je njena beseda prav zaradi teže argumentov in velike delavnosti nekaj veljala. Šest let je bila tudi predsednica krajevnega Rdečega križa, kjer se je osebno zavzemala za vse, ki so bili pomoti potrebni. Priskrbela jim je dostojno stanovanje, poskrbela za njihovo prehrano, izposlovala, da so odšli na zdravljenje in pomagala otrokom iz socialno ogroženih družin. Kot domačinka je dobro poznala ljudi in njihove stiske in imela tudi voljo in moč, da jim je pomagala.
gato življenje je presekala smrt, sedaj je prišel čas, da si tudi vi odpočijete. Spomin na vas in vaše delo bo ostal živ za zmeraj. Hvala vam za vse.
Mag. MARINKA MAROVT, predstojnica ZRSŠ, OE Celje
Mravljica za srečo
V praznični Petici, prilogi Novega tednika, ki je izšla 3.decembra, smo vam v prispevku o trgovinici za ustvarjalne, Mravljica, v Lilekovi ulici v Celju, zastavili nagradno vprašanje. Spraševali smo vas, kako se še drugače imenuje trgovina Mravljica. Pravilen odgovor je bil: trgovinica za ustvarjalne Art&hobby.
Pred koncem leta smo med dopisnicami, ki so prispele na naš naslov, izžrebali Magdo Gajšek iz Vrb nega 40, Šentjur. Mravljica ji je torej prinesla srečo, zato bo tja šla tudi po nagrado. Čestitamo!
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 2. januarja na 23. novoletni pohod na Kum. Odhod ob 6.20 z železniške postaje v Celju. Prijave do 30. decembra. 8. januarja vabi na 27. pohod po poteh Pohorskega bataljona. Odhod ob 7. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 3. januarja na telefon 03 545 29 27 ali 040 324 669.
Planinsko društvo Zreče vabi: 8. januarja na 27. pohod po poteh Pohorskega bataljona. Odhod avtobusa pred gasilskim domom v Zrečah ob 8. uri, pričetek pohoda z Rogle pa ob 9. uri.
• il	i Želimo vam
aider's	IJ mirne, J prijetite
CEUE	' praznike in
Gosposka ulica 7 A	obilo osebne
3000CEUE /i	sreče v novem
tel.: 03/49003 36 j	letu. Hvala za
mvw.zniders.com [II	izkazano
Ul. Vita Kraigherja 5. Maribor	zaupanje.
PREŽIVITE SILVESTRSKO NOC NEKOLIKO DRUGAČE
V SAVNA CENTRU
ZDRAVILIŠČA LAŠKO - 18.000 SIT
.1.2005 vas vabimo na NOVOLETNI PLES
vstopnina z večerjo: 8.000 SIT	, ty
vstopnina brez večerje: 5.000 SIT
ZDRAVIUÎ
Inf. in rezervacije na 03-7345-122	LAŠKO
Na sneg, v termalno vodo ali le na večerjo
Če ste ena/eden izmed tistih, ki še ne vedo, kje boste preživeli najdaljšo noč v letu, ste za večino zdravilišč, zimskih letovišč in hotelov, žal, že prepozni. Ker pa bi se še kakšno mesto našlo, smo pregledali ponudbo na Celjskem. Ta je bolj ali manj podobna, čeprav se še vedno najdejo presežki.
Na Rogli imajo sicer v kočah na Pesku in Jurgovem že vse polno, lahko pa se še odločite za silvestrovanje za 18.000 po osebi v snežni dvo-
rani. Nekaj prostora imajo še na Golteh, kjer vas bodo za 12 tisočakov najprej peljali z nihalko, sledila bo večerja z glasbo, novo leto pa boste ob soju bakel dočakali pri koči »na treh plotih«.
Za silvestrovanje v neokrnjeni naravi je dobra odločitev tudi Logarska dolina. V hotelu Plesnik so pripravili silvestrovanje za 18.800 tolarjev. Poleg silvestrovanja pripravljajo tudi tradicionalni, letos že 9. božično-novoletni koncert na snegu ob baklah in ognjemetu. Slednji bo
pozdravil tudi prihod novega leta.
Zdravilišča na Celjskem so v glavnem pripravila silvestrovanja za hotelske goste, čeprav se še najde kakšno prosto mesto predvsem za stalne goste. V Zdravilišču Laško pripravljajo silvestrovanja v bidermayer restavraciji, restavraciji in banketni sobi, vendar je že vse zasedeno. Prosto imajo še silvestrovanje v savna centru za 18.000 tolarjev. Ponujajo pa savna-nje z različnimi programi, pi-lingi, lahko večerjo, napitki - Št. 52-30.
in seveda nepogrešljivo pe-nino. Vse imajo polno tudi v hotelu v Zrečah, prosto pa imajo še silvestrovanje v športni dvorani za 6.000 tolarjev.
V Termah Dobrna bodo sil-vestrovali v hotelu Vita in kavarni hotela, kjer je že vse zasedeno, prosto pa še imajo v Zdraviliškem domu za 9.500 tolarjev. Terme Olimia imajo že zasedena silvestrovanja v Aparthotelu, Terma-liji in gostišču Lipa, nekaj mest pa še imajo v hotelu Breza za 20.900 tolarjev, priprav-
ljajo pa tudi silvestrovanje na prostem.
V Rogaški Slatini bo silve-strovalo največ tujih gostov. Terme Rogaška imajo skoraj vse zasedeno, večinoma pa so to tuji, hotelski gostje. Več kot dve tretjini gostov je Italijanov, ostalo so Rusi in Hrvati, najmanj je domačih gostov. Ker je za silvestrovanja, ki stanejo v glasbeni dvorani Grand hotela Rogaška in hotelu Donat 24 tisočakov ter v kristalni dvorani 36.000 tolarjev, veliko povpraševanje, so jih pripravili za goste, ki
ostanejo pri njih več kot 5 dni. Silvestrovanja so pripravili tudi v Grand hotelu Sava, kjer prav tako ponujajo nekaj dnevne pakete, poleg silvestrovanja, ki stane 22.800 tolarjev, pa 30. decembra pripravljajo tudi novoletni koncert.
V Celju bo možno za 11.000 tolarjev silvestrovati v hotelu Evropa, kjer je že vse zasedeno, za tisočaka več pa bodo silvestrovâli v hotelu Žonta v Šentjurju, ki je prav tako razprodan.
ŠPELA OSET
Soteska Kadice za
letne
glasitvi Kadic za naravni spomenik, toda občinski mlini meljejo počasi.
Soteska se nahaja na nadmorski višini okoli 700 m. Skozi njo je Mateča voda izdolbla dobrih sto metrov dolgo in izrazito alpsko sotesko (omenjeni potok je samo eden izmed krakov reke Bistrice, ki teče proti Rib-
nici). Potok je izdolbel okrogle vdolbine, ki spominjajo na manjše kadi (tolmune), za dekoracijo pa se vam na ogled postavi manjši slap. V stranskih pritokih je moč opaziti mahovno ob-lazinjenje na lehnjakovi kamenini.
Zaradi specifičnih pogojev, ki vladajo v soteski, uspevajo alpske rastline: kranjski jeglič (Primula carnio-lica), rumeno milje (Paede-rota lutea), dlakavi sleč (Rhododendrom hirsutum) in dvocvetna vijolica (Viola biflora). Strma porasla pobočja nad Kadicami skrivajo še eno naravno zanimivost, to je Škofek ali Mateča deklica. Omenjena dolomitna čer ali igla, visoka le nekaj metrov, malce spominja na cerkvenega dostojanstvenika. Pod »njegovimi nogami« se odvija sožitje med naravo in človekom.
Dostop: s cestne povezave Nova vas-Sodražica se na polovici poti, pri Pod-klancu, cesta odcepi za Spodnje in Zgornje Matete. Na pripravljenem parkirišču pustimo svoje vozilo in se po markirani poti odpravimo v sotesko. Škofek, ki se nahaja nad zadnjo domačijo, je orientacijsko težje dosegljiv. Za pomoč ali informacijo lahko zaprosite prijazne lastnike hiš, ki vas bodo radi usmerili na pravo vlako, ki pripelje do stolpa. Škofek je viden tudi s ceste.
Družini Klančar in Musto-var, ki živita pri vhodu v sotesko, znata ceniti naravne lepote. "Radi mali Žiga Musto-var je v soteski našel svoj drugi dom. Zaradi poznavanja terena je primeren za vodiča. Obiskovalci Kadic se lahko
Če se kdaj mudite na Dolenjskem oziroma Notranjskem in imate nekaj uric časa zase in za svojo dušo, vam toplo priporočam obisk malo znane soteske Kadice.
Po pripovedovanju domačinov je bila soteska še v stari Jugoslaviji priljubljena izletniška točka, po drugi svetovni vojni pa je utonila v pozabo. Kot zanimivost velja omeniti, da v bližnjih vaseh ljudje slabo poznajo to naravno znamenitost, kljub temu da je nekoč na tem področju delovalo kar sedemnajst mlinov. Pri ureditvi ceste, ki pelje iz Sodražice na Bloke (nad sotesko Kadice), so minirali hrib Boncar. Takrat je nekaj skal zasulo tri znamenite kadulje in s tem se je spremenila podoba soteske. Nekateri vozniki se na tem področju celo radi znebijo odpadkov. S ceste stresajo ali zlijejo svoj tovor in s tem ogrozijo izvire pitne vode. Pred leti, ko je nad sotesko besnelo hudo neurje, je prav tako delno zasulo nekaj pregrad v Kadicah in odneslo del gospodarskega poslopja. Zaradi vseh omenjenih težav in neočiščene struge potoka Bistrice prihaja do zamočvirjenja kmetijskih površin, kar upravičeno vznemirja lastnike prizadetih zemljišč.
V ribniški občini je bil pred časom v javni razpravi predstavljen osnutek odloka o raz-
vpišejo v vpisno knjigo, za spomin pa si lahko vtisnejo žig, ki je prav tako na voljo ob poti. Kadice so zanimive v vseh letnih časih. Pozimi bomo očarani nad ledenimi svečami, spomladi bomo lahko občudovali kranjski jeglič, poleti hladili ob potoku in jeseni uživali v prelepo obarvani naravi. Vzrokov za obisk ne manjka.
FRANCI HORVAT
osTII~\	I
Zpri^ \
AHACU I
!
-^DĚJO GOD
Kulinarične dobrot«
22.1./7D/POL
'SONČEK
OPATIJA
3*«* hoteli, do 6 let brezplačno.
po 2.1./2D/POL od 10.980 UMAG
V Sipar, kopanje, 50% popusta
do 12 let
P0 2.1V2D/POL 11.380 Soni kov klub v ROGAŠKI
4* Sava/Zagreb, izleti, kopanje, savna... brezplačno do 12 let
14..21.1V2D/POL od 13.980
TERME OLIMIA
4' hotel Breza/aparthotel Rosa, kopanje v Termaliji
po 2.1V2D/POL 15.980
Opatijska riviara, novo lato
3* Marina - Moičenička Draga, polpenzion, silv. večerja v ceni
29.1273D/POL 35.970
Radoživa turška riviara
8-dnevno potovanje: Side-Manav-gat-Pamukkale-Perge-Aspendos 12.2/8D/POL 45.900
OD KOD PRAZNIKI?
Zadnji in prvi
Silvestrovo gor, silvestro-vo dol... Vse debate se ta čas vrtijo okrog njega, le redka pa je namenjena Silvestru, svetniku, po katerem se zadnji dan leta tudi imenuje.
Silvester je bil po rodu Rimljan. Ko je postal mašnik, se je začelo Dioklecijanovo preganjanje. Ni se ga ustrašil. Obiskoval je kristjane v ječah, jih tolažil in bodril, zato si je tudi prislužil častni naziv »spozna-valec«. Leta 314 so ga izvolili za papeža. Z njegovo pomočjo so v Rimu zgradili tri veličastne cerkve: sv. Janeza v La-teranu, ki je ostala do danes papeževa stolnica, sv. Petra ob vatikanskem griču nad grobom prvega papeža ter sv. Pavla ob Ostijski cerkvi. O 32. Petrovem nasledniku ne vemo vehko, vemo pa, da je Cerkev vodil 21 let. 31. december 335 je bil tudi zanj večer življenja. Na ta dan kristjani že od leta 354 obhajajo njegov god. Silvester je eden prvih svetnikov, ki niso bili mučenci.
Upodabljajo ga s papeško tiaro na glavi in z bikovo glavo ob strani. Bik ga spremlja zaradi legende, da je obudil v
življenje bika, ki naj bi ga usmrtil nek čarodej. Iz tega razloga je Silvester tudi zavetnik domačih živali in priprošnjik za dobro krmno letino. Na nekaterih podobah je upodobljen tudi s ključem, ker z njim pač odklene novo leto.
Silvestrovanj in hrupnih zabav naši predniki skorajda niso poznali. Na predvečer novega leta so delali obračun sami s seboj. Na dan, ko zatone v večnost staro leto, so razmišljah o minljivosti vsega. Zvečer so v družinskem krogu skupaj molih v zahvalo Bogu za sprejete darove minulega leta in prosili za srečo v letu, ki bo nastopilo. Marsikje so se postili in blagoslovili dom kot pred božičem. Seveda so se na Silvestrov večer tudi pozabavali, saj je veljalo, da če dobre volje in sit stopiš v novo leto, bo tako vse leto! Priljubljena zabava Sil-vestrovega večera je bilo vedeževanje. Vedeževale so zlasti mladenke, ki so želele izvedeti, ah jim bo novo leto prineslo ženina. Dekle vrže pred polnočjo čevelj z noge čez glavo nazaj proti vratom.
m	TE	Í7TTÍ1	H	a
Tehnični pregledi, trgovina, tri Cesta na Lavo 1,3;		insport in storitve 301 ŽALEC	d.o.o.	
ZAHVALJUJEMO SE VSEM STRAN KAM ZA IZKAZAMá&WJPANJE.
NAJ VAfCpfO 2005 PRINESE'VELIKO ZDRAVJA IN OSEBNE
á&cppřp- á&i
Zahvaljujemo se krajankam in krajanom KS Galicija ter okoliških vasi Šmartnega v Rožni dolini, ki ste tudi letos darovali prostovoljne prispevke za koledarje, zahvaljujemo se tudi vsem sponzorjem, ki so omogočili ^ organizacijo zdaj že tradicionalnega srečanja	'
narodno-zabavnih ansamblov v Zavrhu.
Vsem voščimo vesele praznike, novo leto 2005 pa naj vam prinese mir, zdravje in osebno zadovoljstvo,
WM~
Če se obrne s prednjim koncem proti vratom, bo šlo dekle pred letom kot nevesta iz hiše, če pa se obrne s konico v sobo, bo prihodnje leto še sama spala.
Kako pa je bilo s prvim dnem v letu? Pred stoletji 1. januar ni bil novoletni dan, marveč samo osmina Gospodovega rojstva, ki se ni posebej obhajala. Julij Cezar je sicer že leta 46 pred Kristusom določil 1. januar kot začetek novega leta, ko pa so v Rimu v krščanski dobi uvedli božični praznik, se je pomaknil začetek novega leta na božič. Šele papež Inocenc XII. je leta 1691 novo leto spet postavil na 1. januar. Cerkveno leto se začenja s prvo adventno nedeljo, tako da Cerkev s civilnim novim letom nima pravzaprav nič. L januarja kristjani obhajajo praznik Marijinega materinstva in svetovni dan miru.
Za proslavljanje rimskega novega leta je veljalo, da je bilo v znamenju razuzdanih gostij, karnevala našemljen-cev, plesa in omame. Obredne šege davnih prednikov so se izrodile v divja veseljače-nja, v katerih so bih udeleženi tudi prvi kristjani. Cerkev se je zato dolgo in na moč borila proti njim. V alpskih deželah takšnih spotakljivih za-
Piše: PAVLA KL1NER
bav niso poznali. So pa tudi naši predniki poznali veliko novoletnih šeg. Tako so davni Savinjčani verjeli, da si za celo leto zagotovi srečo, kdor položi na novo leto novec v vodo in se v tej vodi umije. Na novo leto pa se je treba izogibati tudi vsemu neugodnemu: »Ako imaš na novo leto dolg, ne iznebiš se ga vse leto. Če na novo leto zgubljaš pri igri, boš zgubljal vse leto. Kakor na novo leto, tako vse leto!« Resno so naši predniki vzeli tudi opozorilo, da če na novo leto ženska prva stopi v hišo, prinese nesrečo k hiši. Kot voščilo pa naj velja savinjska novoletna kolednica iz leta 1875: »Vesehte se zdaj vsi počez, novo leto je prišlo res! To staro je minulo zdej, bod hvala Bogu vekomej ! Novo leto vam vošimo, Bogu vas priporočimo, Bog vam daj srečen žegen, dolgo živet in srečno vmret.«
HUJSANJE
8 - 12 kg mesečno in oblikovanje postave nsD^nBI RIMAT-
Ï27/252 3255,01/519 35 W
Studio Alternativna Medicina Nikolay Grishin dr. med. 3000 Celje, Cankarjeva 8, tel.: 03/49-11-858
S:03187492672	OBOLENJA HRBTENICE,
e-mail: Brinicim.il.ru SKLEPOV, NOTRANJIH ORGANOV
TEDENSK
ASTROLOŠI
NAPOVE
Četrtek, 30. december: Položaji planetov bodo dobro-dejno vplivali na vaše počutje, ravno tako bo tudi razpoloženje primerno praznično obarvano. Pojavljala se bo sicer pozabljivost in rahle zmešnjave, a jih bomo kljub težavam kar dobro prestah. Na področju dela bomo imeli priložnost urediti še nekaj malenkosti.
Petek, 31. december: Vpliv planetov nam bo prinašal pozitivno razpoloženje in v zraku bo pridih velikega pričakovanja. Okoli poldneva se lahko pojavijo še manjše težave glede dogovarjanj, pojavi pa se lahko tudi kakšna ovira ali celo zamuda. Za vse, ki nimate prav posebnih načrtov, bo najbolje, da se prepustite najdaljši noči in se pustite presenetiti. Srečno!
Sobota, 1. januar: Prvi dan v novem letu bomo preživeli kar aktivno, ne glede na noč, ki je za nami. Vpliv Device bo sicer obremenjujoč, ker ne bomo imeli vsega povsem pod kontrolo. Živčni sistem bo nekoliko bolj obremenjen, popoldne pa se nam obeta nekaj napetih, kratkih aspektov. Vendar bo marsikdo tudi to noč preživel v ritmu zabave.
Nedelja, 2. januar: Dan bo zaradi prestopa Lune v Tehtnico miren. V mislih bomo načrtovali podvige za vnaprej, v sebi pa imeli tudi željo po ljubezni in romantiki. Popoldne bo potreba po druženju povečana, obeta se lahko tudi kakšen zanimiv obisk.
Ponedeljek, 3. januar: Prvi delovni dan v letu 2005 se bo začel zelo ustvarjalno. Želeli bomo uskladiti vse, kar smo pustih nedokončano iz preteklega obdobja. Novi začetki so priporočljivi tudi glede na položaje planetov. Malce več pazljivosti je treba pri komunikaciji, želja po prevladi bo velika, zato lahko pride do spora.
Torek, 4. januar: Luna prestopi v Škorpijona, zato bodo strasti velike, potreba po ljubezni bo tudi povečana. Na poslovnem področju so priporočljive spremembe, predvsem pri vseh, ki na te spremembe čakate iz obdobja preteklih treh mesecev. Večer bo primeren za sprostitev.
Sreda, 5. januar: Vehko pozornosti je treba nameniti pozitivnim medsebojnim odnosom. Vpliv planetov lahko prinese kakšne večje nejasnosti, intrige ali celo zmote in prevare. Naj bo v tem dnevu moč razuma hitrejša od hitrega reagiranja. Napake, narejene pod temi vplivi, je izredno težko popravljati..
Astrologinja GORDANA
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265
TOP
AVDICIJA ZA MLADE PEVCE 20. JANUAR OB 17. URI NA RADIU CELJE
FINALE: 14. JANUAR OB 17. URI
MEMPHIS CLUB CELJE
GOSTJE:
GAME OVER PLATIN ANŽEJ DEŽAN
VSTOPNINE NI!
Silvestrske modne sanje
Če vas bleščeča pokajoča evforija ni posesala v svoj vrtinec in boste zadnjo, sil-vestrsko noč prespali po možnosti s čepki v ušesih je to morda celo zelo modra odločitev. Vsaj ne boste skočili v januar izmučeni, s podočnjaki do brade in nadležnim brenčanjem v glavi ...
Sicer pa je zdaj, ko že lahko odštevamo ure do novega leta, tekma s časom v polnem teku, živčnost zaradi gneče v trgovinah, panika, da vam ne bo uspelo pravi čas vsega postoriti... Ob tem pa še vedno ne veste, kaj boste oblekle in kako si boste uredile slovesnejšo pričesko? Nikar! Zakaj bi se vselej trudile biti superženske v očeh drugih? Ni že skrajni čas, da pomislite tudi nase in se malce razvajate? Če ne boste utegnile jutri, se že nocoj potopite v sproščujočo kopel in z zaprtimi očmi sanjarite o svileni šumeči toaleti, na kateri pob-liskava žlahten nakit, o lahkotnih plesnih korakih, glasbenikih v frakih, prestižno okrašeni dvorani s kristalno bleščečimi lestenci, polnimi steklenicami šampanjca, ki čakajo na polnočni pok ... in odprite oči! Tudi, če je vaše sanjsko silvestrovanje še tako daleč od realnosti, si ne pokvarite razpoloženja!
Nasprotno! Odločite se, da bo letošnji skok v novo leto
nepozaben. Nenazadnje, tudi v preprosti obleki, v kateri se boste počutile odlično, lahko izgledate kot kraljice v dragocenih toaletah! Veliko drobnih in velikih zadreg že nekaj časa rešujejo nakit in trendovski modni dodatki; atraktivna ogrlica, glamurozni uhani, romantičen cvet na naramnici obleke ali pri-
pet na verižico. TUdi večerna pričeska lahko pričara čarobno počutje. Če imate dolge lase ali vam je všeč poigravanje z lasnimi vložki, izberite retro pričesko, ki obuja modo šestdesetih let. Pravzaprav so pričesko, imenovano šinjon, ki so jo ustvarjali na zatilju mošnjičkasto speti dolgi lasje, nosili že v
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVN1K
19. stoletju. Še bolj modni so v banano speti lasje ali pričeska, ki deluje, kot bi gledali prepleten ratan pod povečevalnim steklom. Zabavno in ljubko! Tako ali drugače, naj bo dobro izbrano, naj bo všečno in lepo - za srečno pot v leto 2005!
Rešitev nagradne križanke iz št. 50
Izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 16. decembra. Prispelo je 1408 rešitev.
Križanka RK CPL leva
Vodoravno: PLASTIKA, SLADOLED, LESKOVAR, PARIŽANI, ANTARA, ETAPA, ENKE, ČIR, ANETO, AMI, GAT, IVAN, ILIN, DIRK, LA, LE, OBČINAR, SALDO, OCENA, TOLAR, DAVNOST, KI, TERMA, IKEBANA, PARČEK, STATOR, TELE, METLIKA, LAŽ, NAIR, TENORČEK, OPS, ANAN, KVAŠA, MLEKAR, SAŠ, VK, EI, ESTRADA, LIČAR, RK, KEMIČARKA, ZORMAN, KOPNO, ORGLAR, AB, IŽANKA, GRAF.
Križanka RK CPL desna
Vodoravno: PLESKAR, RUTENKA, STIL, NS, TEK, PAT, ERATO, NA, UPOR, INTRIGA, NERESEC, ACE, NK, NADJA, KELA, ORANŽA, MK, NEON, UČI, CL, SAND, ČLANARINA, KUCAJ, ARTUR, ANALITIK, OKVARA, KOK, ODPADEK, MREST, ORAČ, AVA, BRAMAN, BAZALT, FI,
TOBOGAN, TOBOGAN, AV, KOTA, RISAR, ANA, IKS, ŠAHOVEC, AROMA, SORA, IL, PLANIKA, U, JN, INSEKTI, TIT, RAS, KASETA, NATEK. Geslo: Vračamo zaupanje
Izid žrebanja
1.	nagrado: pivo Jubilejnik 24/1 + darilni karton (2/ 1) + nahrbtnik, prejme: Franc Štor, Polzela 283, 3313 Polzela.
2.	nagrado: pivo Jubilejnik 24/1 + darilni karton (2/ 1) + kapo, prejme: Peter Jeler, Ljubljanska cesta 62, 3000 Celje,
3.	nagrado: pivo Jubilejnik 24/1 + darilni karton (1/ 1), prejme: Jelka Jakop, Sp. Gabernik 25, 3241 Podplat.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Nagrade lahko dvignejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje.
HOROSKOP
Ona: Dobili boste pozitiven odgovor na vprašanje izpred nekaj dni, kar vam bo v veliki meri odprlo vrata v uspešno poslovno zadevo, ki jo že nekaj časa načrtujete. Vse skupaj boste prav pošteno proslavili.
On: Ves čas boste vztrajno iskali rešitev iz trenutne situacije, vendar vam bo šele pomoč prijatelja odprla prave alternative. Nikar ne zavračajte njegove pomoči, saj vam želi sa-
Ona: Prijatelja boste uspeli rešiti iz precej nezavidljivega položaja, za kar vam bo vsekakor zelo hvaležen. V zameno vam bo šepnil informacijo, ki vam bo odprla doslej zaprta vrata.
On: Zdelo se bo, da se vam dogajajo stvari kot v začaranem krogu, iz katerega enostavno ne najdete izhoda. Osredotočite se na svoje cilje in s pravšnjo vztrajnostjo vam bo vsekakor uspelo, mogoče bolj, kot mislite.
Ona: Govorice o ljubezenskem življenju vas bodo precej presenetile, vendar se boste na koncu zavedli, da je vse skupaj čista resnica. Ravnali boste pošteno in to bo zagotovilo pomiritev trenutne zapletene situacije.
On: Vedite, da lahko od prijatelja pričakujete kvečjemu toliko, kot ste mu pripravljeni dati sami. Toda nikar ne čakajte predolgo, saj lahko hitro ostanete sami in praznih rok. Poskusite raje z majhno zvijačo.
miumiiiii
Ona: Na noben način ne boste privolili v kompromis, saj ste prepričani, da je vaša pot edina pravilna. Finančni učinki vaše ideje bodo to tudi obilno dokazali, zato nikar ne popuščajte, ampak vztrajajte.
On: Včasih se obnašate, kot bi bili edini na svetu. Ali vas dosedanje življenje res ni še ničesar naučilo? Ne delajte preveč daljnosežnih načrtov, saj Jeza ta trenutek ne veste, kako se bodo stvari iztekle.
DVOJČEK # ■ STRELEC #
Ona: Po krajšem počitku boste spet pošteno zagrabili poslovne zadeve in spravili življenje v stare tokove. Skušajte se tokrat lotiti tudi tistih zadev, ki so vam pred kratkim po nesreči spodletele. Uspelo vam bo!
On: Ne pritožujte se nad trenutno situacijo: bolje bi bilo, če bi tudi kaj storili za njeno izboljšanje. Le sedenje in nakladanje o raznih možnostih še ne prinese rešitve. Treba bo pač poprijeti za delo ...
Ona: Okolica si bo želela vaše družbe, saj ste v zadnjem času naredili kar nekaj reči, ki so vas izpostavile kot zelo uspešno osebo. Na vas je, da dobro premislite in izberete tiste, ki so v svoji prijaznosti tudi iskreni.
On: Še vedno vam manjka discipline. Če se ne boste vzeU v roke, se bo o vas razširilo mnenje, da ste nezanesljivi in ljudje se vas bodo začeli izogibati. Poskušajte se čimprej spremeniti, sicer boste zašli v težave.
Ona: Čisto vsakdanje srečanje se bo končalo na povsem nepričakovan način, ki vam bo vsekakor ugajal Potrudite se, da vam priložnost ne bo pobegnila, saj boste sicer izgubili dobršen del samozavesti.
On: Nepričakovana ponudba vam bo prinesla želeno samozavest, še vedno pa bo ostalo odprto vprašanje, ali se vam sploh splača. Glede obveznosti ne bi škodil malo resnejši pristop pri reševanju le-teh.
Ona: Zdravo bi bilo, če bi se nekaj časa držali udobnega fotelja ob domačem ognjišču. TUdi doma je lahko lepo, še posebej, če boste uredili odnose s partnerjem, ki zadnje čase pač niso najboljši.
On: Bodite iskreni in si ne zidajte gradov v oblakih, saj se lahko hitro podrejo. In nikar ne zvračajte vse krivde na partnerko, saj se ji lahko dodobra zamerite. Poskrbite raje za svoje zdravje.
Ona: Začenja se obdobje, ko boste ponovno spoznali vse tiste majhne prijetnosti, ki vam jih prinese urejen odnos na ljubezenskem področju. Izkoristite 1 situacijo, kolikor le
On: Energijo boste usmerili v uresničevanje ljubezenskih ambicij, povezanih z osebo, ki se vam je doslej vztrajno izmikala, zdaj pa ste odločeni, da temu naredite konec. Odločnost se vam bo obrestovala.
Ona: Pred vami je nov podvig na ljubezenskem področju, ki vam bo na vsak način pošteno poživil življenje. Od začetka bo sicer izgledalo kot avantura, vendar boste kasneje vzeli celotno zadevo povsem za-
On: Podali se boste na prijet-rw pohajkovanje s prijatelji in kaj hitro se boste znašli v družbi, kjer boste povsem pozabili na vsakdanje tegobe. Spoznali boste osebo, ki vam bo veliko pomenila.
Ona: Izpolnila se vam bo dolgotrajna želja, a nikar se ne prenaglite, ampak poskusite obvladati nagone. To se vam bo v prihodnosti še kako obrestovalo, tako na finančnem kot tudi popolnoma zasebnem področju.
On: Najbolje bo, da se z rahlo krizo skušate sprijazniti, saj ne morete kaj dosti storiti, pa tudi kriza bo slej ko prej minila. Do takrat pa se ne lotevajte ničesar tveganega, ampak bodite čimbolj zadržani.
Ona: Pot do uspeha ste gradili počasi in zlogoma, a bo zato rezultat toliki lepši. Izkoristite priložnost in se odkrito pogovorite s partnerjem, ki ga že dolgo zapostavljate. Tudi presenečenje mu lahko pripravite.
On: Marsikaj imate prav, vendar s tarnanjem ne boste veliko dosegli. Ljudje vam sicer radi prisluhnejo, za kaj več pa se boste morali pošteno potruditi, saj se stalnega nerganja pač ne da poslušati v nedogled.
ERC
fo/o>
Toyota. Lep popust za vse modele letnika 2004!
TOYOTA
AVTO CELJE ipavćevi
Rahla prenova in novi dizelski motor
Prihaja jetta oziroma bora
Nemški Volkswagen bo v mehiški Puebli začel izdelovati limuzinsko izvedenko novega golfa, ki se bo za ameriški trg imenovala jetta.
Prodaja naj bi se začela januarjem, evropska verzija tega vozila, ki se bo imenovala bora, pa bo na prodaj poleti prihodnje leto. Prednji del jette oziroma bore bo nekoliko drugačen od tistega pri golfu, vsaj za ameriški trg pa bo izhodiščni motor 2,5-litrski bencinski s 150 KM.
Peugeot 607, največji avto francoske avtomobilske hiše, je star že pet let in se je v tem času dobro tržno prijel, čeprav je razumljivo, da ne more resneje ogrožati predvsem nemške ponudbe.
Tovarna je svojo limuzino nekoliko prenovila, čeprav drži, da so spremembe res filigranske. Tako so spremenili prednji odbijač, ki je do-
bil večjo odprtino za zajemanje zraka in je zato avto nekaj bolj podobnem manjšemu 407. Nekoliko so razširili tudi motorni prostor, zato je avto za tri centimetre daljši. Veliki peugeot je po novem na voljo z novim V6 dizelskim agregatom, ki je plod sodelovanja PSA (Peugeot, Citroën) in Forda. Motor pri gibni prostornini 2,7 litra razvija 204 KM pri 4.000
vrtljajih v minuti in ima 440 Nm navora pri 1.900 vrtljajih. Po tovarniških podatkih zmore malenkostno osveženi 607 s tem agregatom v nosu največ 230 km/h in do 100 km/h pospeši v 9,3 sekunde. Kot napovedujejo, se bo ta peugeot na slovenski trg pripeljal februarja 2005, po sedanjih napovedih pa naj bi stal okrog 9,8 milijona tolarjev.
Opel astra tudi karavan
Oplova astra karavan je nova izvedenka še vedno dokaj nove astre na slovenskem trgu.
Prodaja te izvedenke (na sliki) se je začela tretekli mesec. Avto je na voljo kar z devetimi motorji, od tega jih bo pet bencinskih in štirje turbodizli z močmi od najmanj 80 do največ 200 KM, izbirati pa bo mogoče med petimi paketi opreme. Najcenejša izvedenka astre karavan z 1,4-litrskim bencinskim motorjem bo stala okrog 3,5 milijona tolarjev.
H3 za resen teren
Tovarna Hummer je sestavni del koncema General Motors in se je uveljavila tudi s civilno izvedenko terenskega hum-merja, zdaj pa predstavlja novo vozilo z oznako H3.
Hummer H3 (na sliki) se seveda zgleduje po svojem vojaškem vzorniku, vendar je nekaj manjši oziroma prirejen za civilno rabo. V dolžino ga bo za 439 centimetrov, poganjal pa ga bo 3,5-litrski bencinski pe-tvaljnik, ki bo ponujal 220 KM. Zanimivo je, da ima avto ročni menjalnik, kar morda napoveduje večje spogledovanje z evropskimi kupci. Kot napovedujejo, se bo H3 na trgih pojavil sredi prihodnjega leta.
ur
PONUDBA RABLJENIH AVTOMOBILOV NA CELJSKEM
AVTO CIÎI.JIE ™
Sedež in prodaja: Ipavieva 21, Celje Tel.: 03/426-11-78 in 426-12-12
FORD MONDEO 2.0 IDO 2003/04 4.299.000 PEUGEOT 607 HDI 2.2 2003 S.979.000
PEUGEOT 406 HĐI 2.0 ST 2000 2.490.000	
	
CITROEN XSARA 2 OHdi 2001 2 198 000	
VW GOLf karavan 1.9 TDi KIA CARHIVALL 2,9 CRDi IX	_1999 2.089.000 2002 3.699.000 1997 899.000
PEUGEOT BOXER 2 8 Hdi 2002 2 847 000	
PEUGEOT 80XER 2 4 D	1999 1.290.000
In še »edno do 70 vozil različnih znamk	
	
ELEKJRp CELJE
y " Javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d. • CEUF.^*run£eva Za
J	telefon: 03/4201 000
^K	telefax: 03/ 5485 023
e-mail: elektro.celjea elektrof elje.si
Partner tudi v novem tisočletji
Našim cenjenim odjemalcem in poslovnim partnerjem
želimo v letu 2005 veliko zdravja, sreče in uspehov.
Z našim znanjem in kakovostnim delom bomo zagotovili, da
boste tudi v prihajajočem letu spoznali stvari v pravi luči.
Sredstva za novoletne voščilnice smo namenili Splošni bolnišnici Brežice.
Novembra kar dobra prodaja
Hibridi na pohodu
Mustang tudi v Evropi?
Lani je Ford predstavil novega mustanga, katerega prodaja se je začela letos, vendar samo na ameriškem trgu.
Zdaj obstaja možnost, da se bo mustang (na sliki) pripeljal tudi na evropske trge. Kot domnevajo, naj bi bil avto ob vsem drugem zanimiv tudi zaradi cene. Načeloma ponujajo dve izvedenki: prvo in šibkejšo poganja bencinski šes-tvaljnik z gibno prostornino 4,0 litra in z 202 KM. V ZDA stane ta varianta z vsemi dajatvami 15 tisoč evrov, medtem ko prodajajo izvedenko z V8 motorjem in s 300 KM za 20 tisoč evrov. Če bi podobne cene veljale v Evropi, je povsem verjetno, da bi bil mustang med uspešnejšimi avtomobili v svojem razredu.
Uradni predstavniki avtomobilskih tovarn v zadnjem času pogosto opozarjajo, da statistika o prodaji novih avtomobilov na slovenskem trgu ni povsem točna.
Dejstvo naj bi namreč bilo, da veliko novih avtomobilov, ki jih pripeljejo na slovenski trg, potem znova izvozijo, kar bistveno spreminja stanje na trgu. Problem je le v tem, da nihče noče toč-
no povedati, kdo to počne. Kakorkoli že, v novembru so na slovenskem trgu prodali 4.533 avtomobilov. To je bilo za skoraj dva odstotka več kot novembra 2003. Skupaj je bilo v enajstih mesecih leta 2004 pri nas prodanih 59.297 novih osebnih avtomobilov, kar je bilo za 14 odstotkov bolje kot v enakem obdobju leto prej.
Novembra je bil znova zelo uspešen Opel in je tesno za.
petami skoraj večno drugemu Volkswagnu (še vedno je povsem spredaj francoski Renault), ki pa je bil novembra nekaj manj uspešen kot novembra 2003. To velja tudi za Renault in Peugeot, padel je tudi Fiat. Seveda je bil tudi novembra najbolje prodajano avtomobil renault clio (516 vozil), na drugem mestu je bila Fordova fiesta, na tretjem opel corsa, na četrtem renault megane in na petem VW golf.
0 ceni za samsung SM7 ni še nič znanega.
Limuzina iz Samsunga
Renault Samsung Motors, korejsko podjetje, ki je v lasti francoske avtomobilske hiše, je predstavilo novo vozilo z oznako SM7.
Navzven je avto precej podoben nekdanjemu renaultu šafrane, gre pa za veliko limuzino, ki v dolžino meri skoraj pet metrov. Za pogon skrbi V6 bencinski motor, ima petstopenjski samodejni menjalnik in dolg seznam opreme, recimo kamero za pomoč pri parkiranju, protiblokirni zavirni sistem ABS z elektronskim razporejanjem zavorne moči ... Kot pravijo, je razvoj avtomobila stal 220 milijonov evrov in ga na južnokorejskem trgu že prodajajo. Kdaj bo na prodaj na evropskih trgih, če sploh kdaj, še ni znano.
kih cestah vozilo vsaj 1,2 milijona avtomobilov s hibridnim pogonom. Očitno se je japonski tovarni posrečil veliki met, saj kar dežujejo napovedi drugih tovarn o podobnih avtomobilih. Resnici na ljubo pa so še pred nedavnim domnevali, da prius nima večjih tržnih možnosti. Prav zaradi tega konkurenca
zaostaja, saj bo denimo mercedes benz S s hibridnim pogonom na voljo šele 2006, čeprav so ga na detroitskem avtomobilskem salonu predstavili že lani. VW touran s hibridnim pogonom pride leta 2007, pri BMW so z X5 le nekaj na boljšem ... Skratka, videti je, da se približuje obdobje hibridnih avtomobilov.
Swift in Ronaldo
Japonski Suzuki je najel brazilskega nogometaša Cristia-na Ronalda, ki igra pri angleškem Manchester Unitedu, da jim bo pomagal pri promociji novega swifta. Kot napovedujejo, bo novi swift prvič na ogled na marčevskem ženevskem avtomobilskem salonu. Avto bodo izdelovali v tovarni na Madžarskem, računajo pa na letno prodajo 100 tisoč vozil.
mOtfll MMEME«'<■<•
V
Mariborsko 86, Celje tel.: (03) 428-62-70 www.avtodeHregnemer.ii
Fordova fiesta je bila novembra drugi najbolje prodajani avtomobil v Sloveniji.
Toyotin hibrid prius je očitno velik tržni hit, kajti v japonski tovarni že napovedujejo, da bodo leta 2005 prodali vsaj 300 tisoč teh vozil.
Avto gre dobro v promet tudi pri nas, čeprav ni cenovno konkurenčen s podobnimi avtomobili po velikosti in zmogljivostih. Vsekakor je prius (na sliki) velik hit v ZDA. Napovedujejo, da se bo do leta 2008 po ameriš-
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK. 30. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v
Poročilih RC, 7.4S;JT^ajnica, 8.<J0|PoroCUaR.25 Poročilo PU Celje, 8.45-;Jack pot, 10.00.Novice,; 10.30 Dopoldanski prepih, 1L00 Podoba dneva 12.00||pvice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regij ske'novicefÍ5.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite č Kroniki ^C, 17.00 Kronika, 18.00 JjÇlonirano - servirano, 18.30 Ná kubil£l9.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 31. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 20.00 Silvestrski program
SOBOTA, 1. januarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot. 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11*15 Čisti ritmi 90 tih, 12""00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 1745 Jackpot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDELJA. 2. januarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP -. skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
ME PRESLISITE NA RADIU CELJE
^^mň^DECEMB^A^^ 12.15: ODMEV
DOGODEK LETA 2004
V zadnjem Odmevu v letošnjem letu bomo predstavili dogodke, ki so zaznamovali leto 2004 v svetu, Sloveniji in v Celju. V oddaji bomo izbirali tudi dogodek leta po mnenju poslušalcev Radia Celje, glasovanje pa bo med oddajo potekalo na tel. številkah 49 00 880 in 49 00 881. Glasujte za dogodek leta tudi na elektronskem naslovu: radio@nt-rc.si. Oddajo pripravlja Špela Oset.
PETEK, 31. DECEMBRA, OB 2OTÓÓTNOVO LETNI PROGRAM
VESELO V NOVO LETO!
Silvestrski večer je čas, ko analiziramo leto, ki se zaključuje. Predvsem pa je to večer, ki napoveduje prihajajoče leto. In da bo tudi prihodnje leto zabavno, zanimivo, veselo in darežljivo, bomo poskrbeli na Radiu Celje. V najdaljši noči vas čaka obilica nagradnih iger z lepimi nagradami, izpolnjenih glasbenih želja in pogovorov s poslušalci. Če boste z nami pričakali tudi leto 2005, boste sodelovali v veliki nagradni igri za nagrado v vrednosti 100.000 tolarjev, ki jo podarja Srebrarna Adamas. Če pa vam bomo le spremljava med pripravami za najdaljšo noč, pa vas bomo razveseljevali z dobro voljo in čestitkami. Z vami bosta tonski tehnik Tomaž Mirnik in voditelj programa Miha Alujevič.
SREDA, 5. JANUARJA/OB 11.15: ZELENTVAT
ZA VSAKO BOLEZEN RASTE »ROŽCA«
Priljubljena oddaja Zeleni val, ki je nastala pred šestimi leti po zamisli Mateje Podjed, je v teh hladnih dnevih med najbolj poslušanimi oddajami na Radiu Celje. »Saj veste, za vsako bolezen raste rožca,« se vam vsako sredo med 11. in 12. uro oglasi voditeljica oddaje, ki skupaj z vami išče zdravilne rastline za bolezni in prehlade. V oddaji sodelujejo zeliščarji in strokovnjaki s področja uradne medicine, ki se znajo opreti tudi na alternativno medicino. Tako v roki z roko nastaja strokovno podkovana in poljudno oblikovana oddaja, katere glavni akterji ste vi, poslušalci, s svojim bogatim znanjem o čudežni moči zdravilnih rastlin, z nasveti in tudi vprašanji o boleznih, ki jih lahko zdravimo ali vsaj lajšamo s pomočjo narave. Pri tem pa ostaja še vedno prvo pravilo, da se o vsaki bolezni ali morebitnih težavah z zdravjem posvetujete s svojim zdravnikom.
NEDELJA, 2. JANUARJA, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM
NAJVEČJA E-ZVEZDA FREDY
Fredy Miler je v Sloveniji postal fenomen in predmet številnih razprav v medijih. Fredyjevi oboževalci pravijo, da združuje vse od skupine Spice girls, Michaela Jack-sona, fantovskih skupin do Marjana Smodeta. Da gre za kombinacijo, ki ubija. Korošec, ki je postal znan po svojevrstnem petju in izgovorjavi vokala'e, je postal po zaslugi Mobisuxa čez noč zvezda številka 1. MP3 zvonenje na mobilnem telefonu imajo številni, med njimi tudi Simon iz skupine Bepop. 1\idi Fredyjev telefon zvoni tako, da lahko poslušamo skladbo Vedno si sanjala njega. S Fredyjem Milerjem se je po njegovem nastopu v Čelju pogovarjala Simona Brglez, na Radiu Celje pa mu boste lahko prisluhnili v nedeljo v oddaji Znanci pred mikrofo-
PONEDELJEK. 3. januarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novicegl0.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, Í4.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 1ÍÓ0 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 1945 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 4. januarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 5. januarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30. Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v
Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice,,11.00 Podoba dneva, 11.15. Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko plamo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek. (vsako drugo sredo v mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO!
Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
liM'HH'iiml
Ime in priimek:
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Kraj:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
20 VROČIH RADIA CELJE 2004
2.	SICK 6T1RED - ANASTAC1A
3.	I BELIEVE IN YOU - KYUE MINOGUE
4.	THIS IS THE WORLD WEUVE IN -
I0. JUST LOSE IT-EMINEM DOMAČA LESTVICA
I. NE ZAMERI Ml-LEEL00JAMA1S
4.	RING-SIDDHARTA
5.	N0.1 ŽENA - 6 PACK ČUKUR
6.	VROČE-PIKA BOŽIČ
7.	DVIGNEŠ ME-NUDE
8.	ČAS ROJEN ZA DVA -
VLADO KRESUN & KLEMEN KLEMEN JAN PLESTENJAK
VRTILJAK POLK IN VALČKOV
CELJSKIH 5 plus
1.	NOVO LETO BO PRIŠLO -MODRIJANI
2.	PRUATEU PRAZNUJE -ANS. BRANETA KLAVŽARJA
3.	TA SVET JE PRELEP -VITEZI CELJSKI
4.	JE TO MAMA LJUBEZEN SRCA -KOZJANSKI ZVEN
5.	VSE OKROG MENE BEL BOŽIČ SLAVI-SLOVENSKI ZVOKI
1.	NAŠ DOMAČI ZVON-ČUKI
2.	KDOR ZIMO RAD IMA-ŠTIRJE KOVAČI
3.	ZA CENO SREČE-KORENINE
4.	ZA BOŽIČ PRIDEMO DOMOV -POGUM
5.	LJUBEZEN V NAMA ŠE GORI -RUBIN
Predlog za lestvico:
MED PRIJATELJI -ANS. FRANCA MIHEUČA
Vladimira Hajmerle, Ob železnici 1. Celje Matilda Smole, Teharje 2.Teharje Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19.3000 Celje.
TRAČNI zgrabljalnik Favorit 220, malo rabljen, prodam. Telefon 5739-044. L1260 TRAKTORSKO kosilnico rogramittpk Dubro-va, prodam po simbolični ceni. Telefon (03)5739-391.	L1265
TRAKTOR štajer, zelo dobra ohranjen, prodam. Telefon 031 841 946, po 15. uri.
K1PER prikolico-traktorsko, 3 tone, enoosno,
prodam za 170.000 SIT oz. menjam za les. Telefon 041 602-353. 8454
KUPIM
TRAKTOR ter drugi stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 7316 GRADBENI kompresor-vijačni, 2- 5 kubikov, kupim. Telefon 041 820-297. 8430 TRAKTOR, lahko na zadnji pogon, kupim.
Telefon 041 577-832. S 98/ TRAKTORSKO frazo ali vrtavkaste brane, širina nad 200 cm, kupim. Telefon (03) 5739-182,031 285-550. L1257 KMETIJSKI stroj, lahko v okvari, kupim. Telefon 041 656-078. 8426
jr/POSEST
PRODAM
HIŠO m Ostrožném, možnost menjave za
stanovanje, nujno prodam. Telefon 041 628-674.	8165
STANOVANJSKO hišo na Hudinji, starejše gradnje, lega je zelo ugodna, prodam. Telefon 040 690-245. 8109 POSLOVNI prostor v Celju, 45 ali 90 m', center, neposredna bližina novih prostorov Durs Celje, lep razgled na Celje, 4. gradbena faza, prodamo, možna menjava. Telefon 041 668-562, Marjan. Marc Interieri d. 0. a., Celovška 73,1000 Ljubljana.	n
Prodamo poslovni objekt na Ipavčevi ulici v Celju (bivša »Metka«) - skladišče 700 m', dvorišče 30m x 15m in lastni parkirni prostor 200 m2. Informacije: 041 615 382. Embaprint d.o.o.. Cesta na Ostrožno 6a. Celje.
POLOVICO hiše, zgornja etaža, 90 m! stono-
vanjske površine, garaža4 klet, delno obnovljeno, Kersnikova 12, prodam. Telefon 031 20M95.	8292 POSLOVNE prostore, 190 mJ,vŽalcu, prodorno. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče. Telefon 041 649-234. Ž690 L0KR0VEC. Parcelo, 1.000 m2, nova nedokončana hiša, prodam za 21 mio SIT. Telefon 041 389-238. 8328 NA Ponikvi pri Šentjurju prodam parcelo, 3.000 m2, z gradbenim dovoljenjem. Telefon (03) 5792-042,041 632-493.
8348
MANJŠO kmetijo, v Leskovcu pri Ptuju, prodam. Telefon (03) 5728-191. 8359 VIKEND hišico, v bližini Celja, prodam. Telefon 041689-748.	8359 V bližini Zdravilišča Laško prodam polovico stanovanjske hiše - zgornjo etoža. Cena po dogovoru. Telefon 041 738-467.
L1237 NEPREMIČNINE
Psi»' asar06
www.pgp-nepremicnine.com
GOSPODARSKO poslopje in 80 a zemljišča (možna gradnja stanovanjske hiše), na dostopni in lepi legi, elektrika, voda na stavbi?čo, lokacija nasproti cerkve v Jakobu pri Šentjurju, prodam. Telefon 041 653-296.	Ô990
TRAVNIK, 3.800 m2, ob glavni cesti, v Šmartnem v Rožni dolini, prodam. Telefon 031415-406, po 19. uri. 8437
POGODBA d.0.0.
Cesta v Trnovlje 10, Celje E-mail: pogodba17@siol.net Tel.: 03 491 63 14; 031 609 059
NEPREMIČNINSKO POSREDOVANJE PRI NAKUPIH. PRODAJAH, NAJEMIH
ZA ZNANE STRANKE KUPUJEMO IN PRODAJAMO HIŠE. STANOVANJA. P0SL PROSTORE IN STAVBNA ZEMLJIŠČA. NA RELACIJI CEUE - SLOV. KONJICE.
Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati.
PRODAM
CUO 1,2, prva registracija februar 2001,
30.000 km, prvi lastnik, dodatne letne gume s platišči, prodam za 1.300.000 SIT. Telefon (03) 5443497. 8263 HYUNDAI occent 1.5 gb, letnik 1995, 100.000 km, prvi lastnik, prodam. Telefon 041972-778.	8368 UNO 45, letnik 1991, vožen 63.000 km, ugodno prodam ali menjam. Telefon 041 963-425. 8356 MOTOR Suzuki gs 500 e, 1979,62.000 km, vozen, prodam za 180.000 SIT. Telefon 041 963-425. 8356 GOLF II, letnik 1988, rdeč, neregistriran, prodam. Telefon 041 526432. S 979 LADO samaro prodam za rezervne dele.
Telefon 5736-621.	L1255
OPEL astro, letnik 1999, prva registracija leto 2000, prevoženih 51.000 km, rdeče barve, prvi lastnik, prodam. Telefon 031 559-598.	842i
CUO 1,2 bepop, letnik 1996, reg. 1997, metalne srebrne barve, dobro ohranjen, prevoženih 91.000 km, ugodno prodam. Telefon 031 513-126. 8427 GOLF II, dizel, letnik 1989, metalik barve, registriran, prodam. Telefon 041 973-884.	8429
RENAULT dio, letnik 1992,3 vrata, registriran, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 432-962.	Š987 AUDI A4, 1.9 tdi, 130 ks, letnik 2001, prodom. Telefon 041 741-719. 2 703 SKUTER Malaguti, 50 m3, črne barve, kot nov, prodom. Telefon 041 741-719.
Ž 702
OPEL kadet 1.6 d, limuzina, 4 vrata, reg. do
maja 2005, prodam. Telefon 041 974-777 ali 7103-773.	Ž708
KUPIM
GOLF, trojka, dizel, metalik barva, 5 vrat,
prvi lastnik, letnik 96/97, kupim. Telefon 041 517-616.	8444
■ STROJI
PRODAM
SK0BEUNI stroj za les, s trajnim rezilom
skobljanja, je samo poravnalka, s cirko-larjem in konusom za vrtalno glavo, motor 380 V ter varilni aparat C02, malo rabljen, 220 in 380 V, prodam. Telefon 041 426-270, po 16. uri. 8334 KOSILNICO Sip, širina 165, na dva bobna, prodam. Telefon 031 870-171. 8338 ŠIVALNI stroj Bagat, nožni, izpraven, lepo ohranjen, poceni prodam. Telefon (03) 5770-014.	8370
TRAKTORSKO kosilnko dvojni rez, širim 212 cm in traktorsko frézo I.M.T. 130 cm, prodam. Telefon (03) 5739-182, 031 285-550.	L1257
TRAKTOR Štore 404 super, 1700 ur, hidro-statski volan, disk zavore spredaj in kompresor, prvi lastnik, prodam za 1.650.000 SIT. Telefon 041 480-819.
Ž 705
STROJ za brušenje tračnih žag prodam ali
menjam za hlodovino. Telefon 041710-633.	8443
VELENJE, na Ljubljanski cesti v starem
Velenju prodamo starejšo hišo, 250 m2, možna gradnja stanovanjskega ali poslovno stanovanjskega objekta, cena 6.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje.
8438
PONIKVA. Vikend zidanico v bližini Sladke
Gore, s 1.800 m2 zemljišča, leto gradnje 1995, možnost takojšnjega bivanja, prodamo zo 9.300.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje.	8438
PRIBLIŽNO 3 ho gozda, v bližini Planine pri Sevnici, k.o. Lažiše, prodamo po ceni 100 SIT/m2. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavoc, s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. 8438 CEUE, v Kosovi utki, v neposredni bližini Teharske ceste, prodamo poslovni objekt, 700 m', za skladišče, trgovino in pisarniške prostore, leto izgradnje 1972, s cca 2.500 m1 funkcionalnega zemljišča, po ceni 98.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje.	8438
V Dramljah prodam zemljišče zo vikend, z vrtom, sadovnjakom, vinogradom in počitniško prikolico. Telefon 070 211-565.
L1263
PARCELO, vel. 973 m2 z možnostjo nadomestne gradnje v Letušu, prodorno za 8 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 8447
informacije: WWW.MAKSIMILIJAN.SI
l<r.<r. ; Mariborska 91; Celje; tel.:03/5419099; 051/305432
CELJE, Nova vas, dvoinpolsobno stanovanje,
72 m2, VI. nadstropje, zgrajeno 1980, z balkonom, prodamo za 13.200.000 SIT. Možnost nakupa tudi garaže za 1.750.000 SIT, (lahko ločeno). Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s.p., Gorica pri Šmartnem 57/ c, Celje.	8438
NOVO enosobno stanovanje v Slovenski Konjicah, prodamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041727-301,5482-002. 8447 GARSONJERO v Celju, 27 m', Brodarjeva ul, 1.1960,2. nadstropje, prodamo za 4,9 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijoznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 8447 ENOSOBNO stanovanje Celje, Otok, obnovljeno, vsi priključki, 37 m2, prodam. Telefon 031 325-609.	8458
EN0INPO15OBNO stanovanje v centru Celja, obnovljeno, 48 m2, prodam. Telefon 031 325-609.	8458
CEUE, dvosobno stanovanje, opremljeno, vseljivo takoj, prodam. Nizki mesečni stroški. Telefon 031 577-080. 8455
;tanovanjski objekt ob Ljubljanski cesti v Celju bo predvidoma končan do konca leta 2004. Objekt vsebuje:
. itličje: TRGOVSKI LOKALI - na razpolago le še trgovski lokal v površini 130 m2 V štirih nadstropjih PISARNIŠKI PROSTORI (povsem ločeni od stanovanj v površinah od 44 do 405 m2
-----------V/ v površinah od 40 do 120 m2
------2 ' 284.410.00 SIT/m2_cm«,t~,Dpy
GRADBENO parcelo, na moiju ali apartma,
kupim. Telefon 041 368-771. 8333 GRADBENO parcelo ali hišo, okolica Celja, Vojnika ali Šentjurja, kupim. Telefon 041739-077.	8379
HIŠO v Celju, kupim. Telefon 031884-296.
8450
ODDAM
NA relaciji Škofja vasVojnik oddam v najem
delavnico, 8x8 m. Možna različno dejavnost. Telefon 5773-727. 8064
STANOVANJE, 46 m2, prodam. Telefon 5418-304,040899-294.	8413
CEUE - Otok. Dvosobno stanovanje, 51,09
m2, IV. II 708-198,
Ijeno 1997, 0 SIT. Telefon tavanje, Ivan Andrej ta pri Šmartnem 57/ C,Cefc.	8438
nja v centru Celja, 57,63,79 m2, prodam. Telefon 041 392-982, 031 325-609.	8458
8412
APARTMA na smučišču Jurgovo - Rogla zelo
ugodno oddam. Telefon 041 628-860, 041 551-202.	8433
0PREMUEN0 enoinpolsobno stanovanje na Lavi oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301,5482-002.	8447
NE0PREMUEN0 adaptirano dvosobno stanovanje v tristanovanjski hiši v Celju, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 8447 0PREMUEN0 dvoinpolsobno stanovanje v Novi vasi, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301,5482-002.	8447
NAJAMEM
STANOVANJE ali stanovanjsko hišo v Celju ali
okolici, najamem. Telefon 041727-301.
8447
j OPREMA
PRODAM
RABUEN štedilnik, 2 plin, 2 elektrika in plinsko jeklenko prodam. Telefon 041 772-395.	sice
POMIVALNI stroj, star 4 leta, prodam za 25.000 SIT. Telefon 5415-420. 8255 ŠTEDILNIK na trdo gorivo, desni, širina 80 cm, prodam. Telefon 031 639-095.
L1225
POMIVALNI stroj Elektrolux esf 6280, pro-
stostoječi, elektronsko upravljanje, 6 programov, nerabljen, zapakiran, v garanciji, prodam. Telefon 031 364-156.
8325
HIŠO v 4. gradbeni fazi (12 m x 10 m), na
parceli 813 m2 v Gorici pri Slivnici, prodamo za 18 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301,5482-002.	8447
NOVEJŠO hišo na Škafarjevem hribu pri Žalcu na parceli 810 m2, prodamo za 40 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 8447 GRADBENO parcelo, vel. cca 3.500 m2 z izdano gradbeno dokumentacijo v Zagradu, prodamo za 6 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002.	8447
BIVALNI vikend, 1.2000, vel. cca 100 m2, v okolici Kozjega, prodamo zo 8 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002.	8447
UUBEČNA-Šmildavž, stavbno parcelo, 750 m2, sončna lokacija, možnost pridobitve gradbenega dovoljenja, prodamo za 10.000.000 SIT, oz. po dogovoru. Telefon 031650-158.	8454
KUPIM
ŽALEC, center. V novem objektu oddom ali
prodom poslovne prostore, velikost 75 in 36 m2, primerne za pisarne, predstavništvo, zobozdravstvo itd. Telefon 041 678-250.	8271
POSLOVNI prostor dajemvnajem. Cca 18m2 s parkirnim prostorom, na Mariborski cesti v Celju (ob Tuš Planetu). Telefon 041 523-295.	846i
STANOVANJE
PRODAM
STANOVANJE, 50 m2, na novo adaptirano in
opremljeno, v Šentvidu, prodam, cena 6.400.000 SIT. Telefon 031 656-927.
Š957 958
STANOVANJE v Kajuhovi v Celju, 81 m2, prodam. Informacije po telefonu 031 395-216.	8401
MALI OGLASI - INFORMACIJE

iZDBPLSi
Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.c Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure.
>0 objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl. kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaâevanega predmeta ali storitve.
REPUBLIKA SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA ŽALEC
Savinjske čete 5, 3310 Žalec
objavlja javni natečaj za zaposlitev
pripravnika/pripravnice.
Poleg splošnih pogojev, ki jih določajo predpisi s področja delovnega prava, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
•	imeti morajo univerzitetno izobrazbo pravne smeri;
•	aktivno morajo obvladati uradni jezik;
•	biti morajo državljani Republike Slovenije;
•	ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest me-
•	fotokopijo diplome:
i fotokopijo potrdila o državljanstvu;
»potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in o tem, da niso bili obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, ki ga izda Ministrstvo za pravosodje;
•	potrdilo krajevno pristojnega sodišča o tem. da zoper kandidata ni sprožen kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje
o sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas 10 mesecev s polnim delovnim časom. Pripravnik(ca) se bo usposabljaKa) za uradniško delovno mesto svetovalec. Kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili na naslov: Upravna enota Žalec, Savinjske čete S, 3310 Žalec (z oznako »javni natečaj«), in sicer v roku 8 dni od dneva objave. Izbirni postopek se opravi s kandidati, ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo natečajne pogoje. O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri.
Informacije o izvedbi javnega natečaja dobite na telefonska številka (03)713 51 32.
HRASTOVO kuhinjo (5 tn), z belo tehniko,
prodam. Telefon 041 476-106. 8324 SPALNICO, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 5452-421,041 265-889. 8335 KUHINJO z belo tehniko prodam. Telefon (03)5415-340.	ssso
SEDEŽNO garnituro, raztegljiv trosed, dvosed, fotelj, modre barve, ugodno prodam. Telefon 041762-444,041797-266. 8371 TROSED, raztegljiv v posteljo, za 40.000 in dvo fotelja prodam po 5.000 SIT. Telefon 031 518-446.	8418 REGAL za dnevno sobo ugodno prodam.
Telefon (03) 5471-948. 8435 ŠTEDILNIK na trdo gorivo, ležišče, malo rabljeno in oblazinjene stole, poceni prodam. Telefon 5718-674. ž 704 ŠTEDILNIK Gorenje, vgradni, star 15 let, dobro ohranjen, prodam za 15.000 SIT. Telefon 040 525-757. ž?oe RABLJEN pralni stroj zo 6.000 in molo rabljen pomivalni stroj prodam za 22.000 SIT. Telefon 041756-815.	2699
NOVO peč Kuppersbusch prodamo po zelo ugodni ceni. Telefon (03) 5419-558.
OTROŠKO zibelko, bele barve, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 041 922-319.
DOBROohranjen izpraven barvni televizor
kupim po simbolični ceni. Telefon (03) 5824-785.	83?o
grade mater
»beni material
PRODAM
DVE otroški posteljici, brez vložkov, oddam. Telefon 5489-122.	8402
POTREBUJEM
ENOJNO pomivalno korito s spodnjim elementom potrebujem. Če ga lahko kdo odda, naj pokliče po telefonu 031 890-416. Možno tudi plačilo. 84n
živali
DRVA, bukova in drova, prodom. Telefon 5797-129.	Š935
GARAŽNA vrata Eco therm, stara dve leti, vodoravni motiv, bela ral 2250 x 2000, prodamo. Informacije od 6. do 21. ure, lelefon 040 988-007.	8347
VRATA s polkno in 2 okni, fiksni, 210 x 140, prodam. Telelon 040 326-280. 8358 DRVA, bukova in hrastova, kratko razžago-na, z dostavo, prodam. Telefon (03) 8095-016-	p
DRVA, bukove krajnike, 7 m3, ugodno prodom. Telefon 041 516-406. i240 KRITINO salonit, 50 kosov, rabljeno, prodom. Telefon 041564-251. 8412 BUKOVA drva, razžagana, s prevozom, prodam. Telefon 031776-591. 8423 BUKOVA drvo prodam. Telefon 041 284-081.	£989
HRASTOVA metrska ali razžagana drva, prodam. Možna dostava na dom. Cena ugodna. Telefon 031 509-060. 8453
KUPIM
TESANE »špirovce«, dolge 7 m, 10 kosov,
kupim. Telefon 5736621. L1255 RABLJENO strešno opeko, Celjske opekarne,
100 kosov in opeko bobrovec, ročne izdelave, kupim. Telefon 051- 343-915.
L1261
SMREKOV les (lubadarce) za ostrešje, kupim. Lahko podrem ludi sam. Telefon 031 524-147.	8451
90,6 95.1
H;f:V3[-m»HI
95.9 100.3
BURSKEGA kozla, starega 4 leta, burske
mladiče, stare 10 mesecev, prodom. Telefon (03) 5743-517,031 800-255.
Š959
DVE burski kozici, z rodovnikom, prodam.
Telefon 031 652-829. L1234 DVE svinji, težki od 250 do 300 kg, krmljenj z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5805-185.	8262
PRAŠIČE, težke do 150 kg in polovice, prodam, ugodna cena. Telefon 041 444-488.	2689
NEMŠKE ovčarje, stare 8 tednov, prodam.
Telefon 041 619-788.	8252
JAGNJETA, za pleme ali zokol, prodam.
Telefon 041 759-681. Š975 PRAŠIČA, za zakol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 483-513. 8331 TELÍCE simentalke, 150 kg, prodam.Telefon 5772-362.	8332
BURSKE koze, z rodovnikom, prodam. Telefon (03) 8101-060.	8355 KOBILO, brejo 6 mesecev, sivo bele bane, prodamo. Telefon 051 255-063.8356 KOZO, za pleme ali zakol, ugodno prodom.
Telefon 5793-232.	Š980
OVNA, starega 2 leti, za zakol ali nodaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 941-881.
8363
TELIČKO, ležko 130 kg, prodam ali menjam
za bikca. Telefon 041 921-772. 8378 PRAŠIČA, 150 kg, prodam. Telefon 5795-
668.	7362
LAŽJO kobilo, staro 3 leta, prodam ali menjam za mlado govedo. Telefon 051 356431.	L12454
PRAŠIČE, od 50 do 150 kg, prodamo. Telefon (03) 5821-863,031 509-061.
8391
KRAVO, s teletom bikcem, prodam. Telefon
031408-157.	8395
PSE lobradorce, čistokrvne, cepljene, brez rodovnika, stare 9 tednov, prodam. Telefon 031 634-641.	8394 BIKCA, čb, starega 6 tednov, prodam. Telefon (03) 5702-562. 8388 PRAŠIČE, 150 kg, krmljene z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5823-185. 8393 KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev (drugo tele) in več vrst golobov in zajcev, zo rejo ali zakol, prodam. Telefon (03) 5736-525. 8407 PRAŠIČA, 160 ali 140 kg, krmljena z domačo kuhano hrano (možno tudi polovice), prodam. Telefon 051 206-189. 8404 TRI mešančke z nemškim ovčarjem, slote od 6 do 12 tednov, prodam. Ceno 10.000 SIT. Kličite zvečer, telefon (03) 5792-077. 8410 KRAVO simentalko, petič brejo 3 mesece, težko 800 kg, prodam. Telefon 5739-044. L1260 DVA prašiča, 160 do 170 kg, krmljena z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 5730-790. L1258 DVA bursko kozlička, čistokrvna, stara 2 meseca, prodam. Telefon (03) 5730-
6I6.	K1259
OVCE, z mladiči ali posamezno, prodam.
Telefon 5724-342.	ž 701
TELIČKO simentalko, staro 20 dni, prodam.
Telefon 5890-146.	2700
PRAŠIČA, dva, 100 kg, prodam. Telefon 5778-207.	8424
BELI višavski terier, čistokrvni mladiči, domače leglo obeh staršev, prodam. Telefon 041654-316.	8430 PRAŠIČE, težke od 25 do 150 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon (03) 5823-229, 041 656-078. 8426 OVNA, starega 7 mesecev, prodam. Telefon • 040 763-922. 8422 PRAŠIČE, 140 do 150 kg, krmljene z domačo kuhano rejo, ugodno prodam. Telefon (03) 5461-039 in 031 776-591. 8423 PRAŠIČA za zakol, celega ali polovko, krmljenega s kuhano hrano, prodam. Telefon 041 518-421. 8431 KRAVO s teličkom prodom. Telefon 031736-279. S 984 BIKCA in lelico, simentalca, prodam. Telefon 5461-341. 8440 KOBILO po izbiri, eno z žrebetom in eno brejo ali žrebca zelo mirnega, vajenega vožnje in ježe, dober plemenjak, prodom. Možna menjava zo jalovo kobilo. Telefon 031 515-187. 844i KOZO, brejo, dobro mlekarico in brez rogov, prodam. Telefon 7483-076. 8445 SEDEM tednov stare psičke mešančke, velike, prodam. Telefon 040 754-179.
3000
PRAŠIČA 130-180 kg, krmljenega z domača hrano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5739-391. L1265 DOMAČE piščance, prodam, telefon 041
500-394.	8449
KUPIM
KRAVE za zakol odkupujemo po ugodnih
cenah in organiziramo zakole goveje živine. Mesnica Branko Lešer s. p., Lopata 20 d, Celje. Telefon 5471-244, 041 763800.	7830
KRAVO za nadaljnjo rejo, z mlekom ah brez in prašiča, težkega približno 250 kg, kupim. Telefon (03) 5824-166, 041 587-474.	8349
BREJO kravo ali brejo lelico kupim. Telefon (03)5827-895.	8350
BIKA simentaka, 300 da 500 kg, kupim. Telefon 041 522-720. L1253
ODDAM
ČRNEGA psa, križanca s kokeršpanjelom,
starega eno leto, oddomo. Telefon (03) 5739-113.	8377
ČRNO belo, mlado, dolgodlako muco podarim. Telefon 040 380-540. 8439 TIGRASTE mlade mačke in morcke prašičke podarimo. Telefon 040 805-103.8439
kmi pr
■etijski
pridelki
Prijateljsko posredujemo zí
NAJHITREJŠI KREDIT
PE MikloSičeva 1, Celje.
49-22-963
I ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. I _Slovenska c. 27, LJUBLJANA
I GARANCIJA: • POKOJNINA ' OSEBNI DOHODEK •
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 |Ra»oini <«„>.,)
tel.: 03/ 42 74 378
LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA
PREGLED VIDA
ZDRAVNIK - OKULIST
TEL.: 492-34-10
1,'l'IAHiM'IM
Celje: 031 508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
Ali iščete
UGODEN KREDIT?
NUDIMO UGODNE GOTOVINSKE TER AVTOMOBILSKE KREDITE DO 6 LET. ZA VSE ZAPOSLENE IN UPOKOJENCE (01, 09). MOŽNOST OBREMENITVE OS. DOHODKA DO POLOVICE. STAR KREDIT NI OVIRA PRIDEMO TUDI NA DOM.
teL: 02/252 48 26 041 750-560
in
VINO, kraški teran in domač kraški pršut, odlične kakovosti, prodam. Dostavim tudi manjše količine. Telefon 041614-862.
VEČJO količino hlevskega gnoja, starega in
preležanega, prodam, cena po dogovoru. Telefon 050 655-237. 8054 DOMAČE suhe slive, tudi kaki, najboljše kakovosti, poceni prodam. Telefon (03) 5724-049.	2681
SILAŽNE bole prodam ali menjam za živino. Prodam tudi hlevski gnoj. Telefon 041 921-772.	8378
VINO, mešano, belo in slivovko, ugodno prodam.Telefon (03) 5824-519. Telefon 031494-342.	8386
CVETLIČNI, okacijev, kostanjev in lipov med,
propolis in slivovko, prodam. Telefon 031 637-267.	8403
VEČJO količino sena v kockah prodamo. Kličite v večernih urah po telefonu 5489-122.	8402
MANDUE prodam po 1.000 SIT/kg. 600 SIT/1/2 kg. Dostava tudi na dom. Telefon (03) 5770-204.	8420 ZELO kakovostno vino, sortno: kemer, tromi-nec, modro frankinja, mešano belo in jurko s področja Sladke Gore, prodam. Telefon 041 320-070. 8416 VINO, jurko in domače žganje, ugodno prodam. Telefon 040 525-757. 2 707
MENJAM
KRMO, bale, menjam za drva ali hlevski gnoj. Telefon (03) 4927-363,031 694-450.	8400
ostalo
ilDELFIN
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
103 492 59 56, 0318621401
HITRI KREDIT!
Tel. 03 544 36 42 Gsm 041 578 556
Kartagina d.o.o.
PE Celje, Kosovelova 16 Sedež: Kartagina d.o.o. Miklošičeva 38, Ljubljana
PRODAM
BLAGAJNO Sigma, novo, prodam. Telefon
040759-202.	8281
OPEL kadett, puhalnik na kardan, ličkal-
nik, trosilec umetnega gnoja, prodam. Telefon 031 209-011. 8290 MOŠKE volnene obleke, zimski plošč in balo-nar, velikost 52, prodam po simbolni ceni 2.000 SIT. Telefon 041 980-145, popoldan.	8312
GUME Michelin, M+3 225-70-15, profila 6 mm, za kombi, prodom. Telefon 041 214-124.	Š977
NOV črn dolgi zimski plašč, številka 38 in
novo krilo, prodom, cena 14.000 SIT. Telefon 5415053.	8336
SMUČARSKE čevlje Salomon, šl. 42/43, prodam za 7.000 SIT. Telefon 031 305-595.	8337
SKORAJ novo masažno blazino prodam. Telefon (03) 5792-042,031 870-970.
8348
SENO v kockah, drva in domačo slivovko prodam, cena po dogovoru. Telefon (03)5796-054.	Š981
VIDEO kamero Canon uc 2000 concorder, 8
mm, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon (03) 5824-519,031 494-342.
8387
TV 730, z nakladalko, ursus 335 s škropilnico ter brejo žrebico prodam. Telefon 041 983-800.	Š983
NAŽAGAN suh les, več dolžin, 2 do 6 m in nekaj različnih starin, prodam. Telefon 5415-053.	8399
ZIMSKE gume, 175 70 14, malo rabljene, ugodno prodam. Telefon 031 549-004.
*
NOfC
j.Si
Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih ie nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
delo nmft im šrske vestnik
Mar prav zares odšel je tja v neznano! Kako je mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. (Světlana Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, atija, dedija, tasta, brata in strica
MARJANA JUTERŠKA
iz Gotovelj (10.3.1938-17.12.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem. Ribiški družini Šempeter, I. OŠ Žalec, Eri Velenje in Natural Justu za izraženo sožaije, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo ob njegovem slovesu. Hvala g. župniku Zemljaku, govornikoma g. Derstvenšku in g. Maku, prijateljem Cvetu, Tinu in Borisu, pevcem gotoveljskega moškega zbora, trobentaču g. Ograjenšku in pogrebni službi Ropotar. Hvaležni smo dr. Vlatkoviču, njegovemu dolgoletnemu osebnemu zdravniku, sestri Jožici in patronažni sestri Jasni ter osebju intenzivnega internega oddelka Splošne bolnišnice Celje.
Žalujoči: žena Margit, hčerka Neli in sin Matjaž z družinama, sestri Minka in Anica ter brata Jože in Dolfi z družinami.	.
1
Eno leto že v grobu spiš, a y naših srcih še živiš. Ni ure, dneva in noči, povsod si v srcih z nami ti.
V SPOMIN
31. decembra bo minilo leto dni, kar nas je zapustil dragi sin in brat
ANDREJ PLANK
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem prezgodnjem^ grobu in mu v njegov spornih prižgete svečko.
Žalujoči: ate, mama in brat Vili.
KOTEL za žganjekuho in gume za 126 P ali
maruti, prodom. Telefon 54534)22.
8406
PODVOZJE prikolice z naletno zavoro, enoosno in dvoosno, prodam. Telefon 041 820-297.	8430
GUMI voz prodam za 30.000 SIT. Telefon 5708-177,031 300-218. Ž697 AVT0SE0EŽA, jajčki kobo, skoraj nič rablje ni, prodam. Telefon 031 848-922.
8426
DOMAČ jabolčni kis in smrekove kole, dolžine 4 m, prodam. Telefon 040 763-922.
OTROŠKI športni voziček, hojico in prevf|alno mizo prodam po simbolični ceni. Telefon 5461-177,031 2334)99. 8422 ŽREBICO, 9 mesecev staro, posma norik in bukova dna, prodam. Telefon 031 556-580.	Š988
GUME, 13 col, 4 kose in 6 kosov, 650/16 in * platišča, 16 col, prodam. Telefon 5740-453.	Š985
SILAŽNE okrogle bale, suh žagan les ter smrekova drva prodam. Telefon 041 573-863.
KUHINJSKI robot Original 50 Ronic s sokovnikom in aparat za sušenje sadja in čajev, na 5 kolutov, prodam skupaj za 100.000 SIT. Telefon (03) 5739-270.
L1262
PRIKLOP za golf 4.4x4, štedilnik, 2x2, kuhinjske elemente, zimske gume, 175 x 14 ter ovce in jagnjeta, prodam. Telefon 041 642-070.	Š991
TAM 90 T 50, kiper, letnik 1993 in traktor Štajer 8070, prodam. Telefon 041 642-070.	Š991
ELEKTRIČNI vitalni stroj in radiator, prodam. Telefon 041476-125. 8448
KUPIM
Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce. srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči. Odšel si, več te ni in v srcih to spoznanje nas boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
LUDVIKA MIKLAVCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njegovo slovo, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala domačim gasilcem, posebej veteranom, g. župniku za lepo opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede, pevcem, godbi in
vaščanom ter osebju ZD Prebold. Vsem in vsakemu posebej, ki ga boste ohranili v
lepem spominu, še enkrat iskrena hvala. Z lepimi spomini na moža in našega očeta žalujoči vsi njegovi.
i
ZAHVALA
FRANC OBREZ
iz Gorice pri Slivnici (13.9.1940-23.12.2004)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani.
Žalujoča žena Jožica s hčerko Marjano ir Zlatko z družino.
TEHTNICO na utež, za tehtanje, kupimo.
Telefon 5827-114.	8385
CISTERNO za gnojevko, od 2.300 do 3.2001,
kupim. Telefon 5774037. 8397
ZMENKI
SEM 304etni očka. Po te j poti bi rad spoznal
žensko za skupno življenje. Telefon 041 658-897.	8128
Posredovalnica SRČEK
posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite
041/591-222
Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno.
Posredovalnica SRČEK. Jazbec Milena s.p.,
ZAPOSLITEV
ČE ste pošteni in vas veseli delo v urejenem lokalu, pokličite (031 ) 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40, 3301 Petrovče.	8120
IŠČEM honorarno zaposlitev na domu. Telefon 041632-215.	8270
Kava bar »KEA« Kukovičič Boštjan,
s.p., Lokarje 1 a, 3230 Šentjur, takoj zaposli
Informacije po telefonu
041 628-280.
RAZNO
IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprave
za gradbenišlvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Sam s. p., Bratov Dobro-tinškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 629-644,5414-311.	n
KOMPLETNE adaptacije kopalnic in stanovanj, popravilo vodovodnih instalacij. Kopalnice Štelcer, Malgajeva 20, Celje, telefon 041 826-594.	7544
CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. 0.0., Parižlje 15,3314 Braslovče, 041 649-234,7050-320.
Ž 638
d '"V-Vdeievanje 24 <i " JfL 090 44 17
BAGAT servis in trgovina s šivalnimi stroji in
likalniki. Praznični popusti. Telefon 7103-144. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec	2682
JOŽE Župane s. p., Repno 9 a, Šentjur, obveščam cenjene stranke, da z dnem 31.12.2004 preneham s svojo dejavnostjo.	8351
MARJAN Knez s. p., Vegova ul. 19,3000
Celje, obveščam svoje stranke, da z dne 20.12.2004 preneham s svojo dejavnostjo.	8367 POTREBUJEM pošteno dekle ali gospo za pomoč v gospodinjstvu, za kar nudim hrano in stanovanje. Telefon 5718-115.
)0KT0RICI Vesni Novak in vsem ostalim
ïmS B oddeleMelim veZs2!
sli, z 31.12.2004, pod imenom Jože Kadilnik, s.p., inženiring Rokada, Hrenova 20, Nova Cerkev. 8428 STAREJŠI par nudi dom paru ali družini na kmetiji z možnostjo dedovanjo. Telefon (03) 5797-082, v večernih urah.
Š993
IŠČEMO pomoč za gospodinjska dela v
stanovanjski hiši v Celju. Mojco Utran-kar, Hmeljarska 20, Šempeter, Auto-kontrol d.0.0., Cesta na Lavo, Žalec.
www.novitednik.com
Imamo prenovljeno internetno stran
A
Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja skrita in huda bolečina. Ko pogledamo naokrog, vsepovsod so sledovi tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Še nekaj časa bo moralo miniti, da bomo dojeli, da je v trenutku nehalo biti plemenito srce ljubemu možu, sinu, atiju, atu Milanu, bratu in svaku
MILANU - EMILU OJSTREŽU
iz Galicije 57 c
Beseda hvala je premalo za vse, ki ste sočustvovali z mano in mojo družino, zato vas ljubi Bog naj obvaruje
vsega hudega in bolečega v življenju. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku,
darovali pomoč in sveče ter nam izrazili sožaije. Z globoko rano v srcu nisem več videla smisla v življenju, sedaj sem spoznala, da moram živeti še z večjo ljubeznijo in spoštovanjem za vse dobre ljudi. Še enkrat hvala. Sveta maša bo za rojstni dan 24. januarja 2005 ob 18. uri pri Svetem Duhu v Novi vasi v Celju.
Žalujoči: žena Jožica, mama, hčerka Vlasta z družino in sin Andrej z družino.
V življenju se srečujemo
10 jih imeli radi. a vedno ostanejo v naših srcih.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta
JANEZA JECLA
(3.2.1924- 19.12.2004)
se njegovi najbližji iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili k počitku. Posebno zahvalo izrekamo tudi celotnemu zdravstvenemu osebju, dr. Smoletovi, pevcem za odpeti žalostinki, g. Habjanu za izrečene tolažilne besede in govor ter g. župniku za opravljen cerkveni obred.
Hčerki Nada in Darja z družino.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj in nenadoma nas je za vedno zapustila
AMALIJA ZALOKAR
z Blatnega Vrha 32, Jurklošter (1962-2004)
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato smo iskreno in iz srca hvaležni vsem sorodnikom, bližnjim in daljnim sosedom, številnim znancem in prijateljem, ki ste bili z nami, darovali cvetje in sveče, nam pomagali in nas tolažili s prijazno besedo. Hvala dr. Šmidu za hitro intervencijo. Posebna hvala družini Jožice Koprive, družini Marije Pušnik-Jančič, družini Ivanke Bevc, družini Milana in Nade Koprive, sosedi Avreliji ter Cvetki in Branku Perger za tako vestno, zvesto delo vse dni in noči ter čustvenost. Hvala govorniku g. Janezu Brečku za čustveni govor žalnega slovesa na domu in ob odprtem grobu. Iskrena hvala patru Karlu Gršiču za pogrebno mašo in pogrebni obred. Srčna hvala moškemu pevskemu zboru Jurklošter in cerkvenemu pevskemu zboru Jurklošter za izredno čustveno odpete žalostinke na domu, pri pogrebni sv. maši in ob odprtem grobu.
Hvala za številne darovane sv. maše. Vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili našo pokojno Amalijo na njeni zadnji poti, prisrčna hvala.
V globoki žalosti: mož Alojz, sestri Ivanka in Marijana z družinama, svak Mirko, svaka Ivan in Branko z družinama ter ostalo sorodstvo.
Nisem umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla sem zato, da bi nehala trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
ANE GREJAN
roj. Jevšinek z Crobelnega, Vrh (9.7.1947-22.12.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala pogrebni službi Zagajšek, gospodu župniku, pevcem in gospodu Darku Beznšku za ganljive besede ob slovesu. Zahvala gostišču Bo-horč in kolektivu bolnišnice Vojnik. Zahvalo naj prejme, tudi Hrib Dobje. Žalujoči: mož Edi, hčerka Kristina z družino, hčerka Marinka z družino ter ostalo sorodstvo.
Ostali sledovi tvojih pridnih so rok, v naših srcih praznina, bolečina in jok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in svaka
JOŽEFA SEVŠKA
upokojenega rudarja iz Spodnje Rečice 184 pri Laškem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter pisne in ustne izraze sožalja. Hvala gospodu župniku Jožetu Hrovatu za opravljen obred. Komunali Laško in posebej našemu družinskemu prijatelju Matjažu Piklu za ganljiv govor. Hvala vsem njegovim kameratom, predvsem in posebej tistim, ki so se v častnih uniformah poslovili od njega. Hvala MPZ Laško, godbi na pihala Laško in mojim prijateljicam iz društva DPS, podružnica Celje. Hvala praporščaku. Strelskemu društvu Rečica in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji poti do groba.
Ohranite ga v lepem spominu!
Žalujoča žena Ivanka, sin Joži z ženo Polono, njegova David in Peter, sestri in ostalo sorodstvo.
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostaL
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustila draga mama, oma, prababica in tašča
MARIJA BALOH
iz Laškega Cesta na Lahomšek 22 (14.12.1921-17.12.2004)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se celotnemu osebju Zdravstvenega doma Laško, predstojniku očesnega oddelka, celotnemu osebju oddelka za bolezni prebavil, diabetološki am- -bulanti Splošne bolnišnice Celje in vsem v Lekarni Ci-
zej iz Laškega. Iskrena hvala gospodu Ojsteršku za opravljene molitve doma in ganljive besede slovesa, gospodu dekanu za opravljen obred in mašo, cerkvenim pevcem z Ljubeč-ne za odpeti žalostinki, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcem praporov in JP Komunali Laško za opravljene storitve.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni.
Srce joie od bolečin. Kje si, ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja pridna roka, ki skrbela je za nas ? Te bolezen je objela, še poslednjo moi ti vzela. V naših srcih je ostala bolečina, doma pa velika praznina. A vedi, mama, da v srcih naših boš
za vse, prav za vse ti še enkrat
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žetie, mame in babice
ANE HERCOG
iz Žigona nad Laškim (6.6.1951-15.12.2004)
se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti k večnemu počitku. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, posebej še družinama Gunzek in Jazbinšek ter družini Cokan iz Kal. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku Stanku Seliču za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Komunala Laško, trobentaču za odigrano Tišino slovesa in gasilcem Vrh nad Laškim. Še posebej hvala Pivovarni Laško za iskreno pomoč v težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Jože, sinovi Jože z ženo Anico, vnukinjo Lucijo, Aleš, Zvonko s Sanjo in ostalo sorodstvo.
Zaman je bil ves trud, bolezen je bila močnejša od volje tvojega življenja. Čeprav sedaj spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
MIHE KANTUŽERJA
iz Maistrove ulice 10 v Šentjurju (8.2.1932-22.12.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, izrazili pisna in ustna sožalja in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku in kaplanu za lepo opravljeno sveto mašo in verski obred. Hvala tudi gospodu župniku Marku Šramlu za opravljeno zadnjo odvezo. Hvala pevcem, govornikoma, sindikatu Železarne Štore, godbenikom, glasbeniku za odigrano Tišino in pogrebni službi Zagajšek. Posebna hvala dobrima sosedoma Slavici in Ivu Rataj, ki sta nam v težkih trenutkih stala ob strani in za molitev na domu. Prav tako hvala celotnemu osebju Zdravstvenega doma Šentjur za zdravstveno oskrbo. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči njegovi najdražji: Jožica, Velko, Slavica in Dejan.
Bolezen te objela je in poslednjo moč ti vzela je. Odšel si tja, kjer ni gorja in ne solza. Zdaj med nami te več ni, a v naših srcih boš ostal do konca naših dni
ZAHVALA
K večnemu počitku je mnogo prezgodaj odšel naš ljubljeni mož in oče
GABRIJEL - JELKO PAJK
iz Bevkove ulice 7 v Žalcu
(15.12.1961-15.12.2004)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu in z dobro mislijo v srcu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Prav tako velja zahvala vsem Dejanovim prijateljem, kolektivu Doma Nine Pokom Grmovje, kolektivu Višjega sodišča Celje, kolektivu Dolar, kakor tudi godbi iz Zabukovice in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zabukovica. Posebna zahvala velja vsem, ki ste nas v času njegove bolezni bodrili ter nam nudili podporo in sočutje v dneh, ko sami ne bi zmogli.
Vserft iz srca iskrena hvala.
Žalujoči: žena Jelka ter sinova Nejc in Dejan z Andrejo.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se na zadnji poti poslovili od dragega moža, očeta, dedija in prade-dija
IVANA PINTARJA
iz Grobelc, Sv. Štefan (15.12.1920-19.12.2004)
Hvala za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu Ivanu Smrekarju za opravljen cerkveni obred in cerkvenim pevcem Svetega Štefana za odpete žalostinke. Hvala osebju bolnišnice Celje za zdravljenje in lajšanje bolečin. Hvala vsem gasilcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter govorniku gospodu Brečku. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči vsi njegovi.
■iOJSTVA	SMRTI
V celjski porodnišnici so rodile:
12.12.: Majda OREHOV iz Celja - dečka, Saša ZIDAR iz Kalobja - deklico, Eva PLANKO iz Celja - deklico, Sandra CESAREC iz Rogaške Slatine - deklico, Mojca GOROPEVŠEK iz Prebolda -dečka, Polona SIUSSI PODERGAJS iz Celja - dečka, Sabina ŠTEINER iz Celja
-	dečka.
13.12.: Vesna GLOJNARIČ iz Sevnice - dečka, Katja LESJAK s Polzele - deklico, Nataša TURNŠEK iz Šmart-na v Rožni dolini - deklico, Helena SKAZA - BIRK iz Frankolovega - dečka.
14.	12.: Monika SITER iz Šentjurja - dečka, Renata VODUŠEK iz Pristave - dečka, Smilja KUKEC iz Žalca -dečka. Jasna HUSKIČ iz Celja - dečka.
15.	12.: Barnardka VALENCAK iz Kozja - deklico, Polonca KOLENC OZIMIC iz Rečice ob Savinji
-	dečka, Vladka ŠIBAL iz Ponikve - deklico, Alijan SINANI iz Celja - deklico.
16.	12.: Darija ČETINA iz Šempetra - deklico, Mojca KOS z Vranskega - deklico, Suzana ČAS iz Velenja - deklico, Mateja BANDALO iz Velenja - deklico.
17.	12.: Damjana KUHAR iz Žalca - deklico, Danica ROZONIČNIK iz Mozirja -dečka, Nataša ZAVŠEK iz Štor - dečka, Branka VIŠ-NJAR iz Žalca - dečka, Nataša IRŠIČ BEDENIK iz Polj-čan - deklico.
18.	12.: Petra KUMER iz Celja - deklici, Irena VODUŠEK iz Gornjega Grada -dečka, Marija MLINER z Ljubnega - dečka, Simona POZNIČ z Vranskega - dečka.
POROKE
Laško
Poročili sta se: Tadej LOMBAR iz Kranja in Alenka ČOH iz Šmarja pri Jelšah.
50 let skupnega življenja sta z zlato poroko proslavila zakonca Jakob in Marija MAROT iz Tevč pri Laškem ter Janez in Frančiška KOVAČ iz Debra pri Laškem.
Celje
Umrli so: Rozalija LESJAK iz Štor, 71 let, Stanko KRIŽMANČIČ iz Šentjurja, 67 let, Amalija ZALOKAR z Blatnega Vrha, 42 let, Marija PRISLAN iz Mozirja, 65 let. Angela KNEZ iz Laškega, 83 let, Emilija KRAŠOVEC iz Sp. Tinskega, 60 let, Ljudmila SELIČ iz Jelc, 79 let, Ivan REZEC iz Pilštanja, 62 let, Marjan JUTERŠEK iz Goto-velj, 66 let, Frančiška RAMŠAK iz Nove Cerkve, 77 let, Ana HERCOG iz Žigona, 53 let, Helena PRAH iz Med-loga, 53 let, Emil OJSTREŽ iz Galicije, 61 let. Angela BEVČIČ iz Celja. 79 let, Alenka ŠTRAUS iz Celja, 54 let, Danica ŽELEZNÍK iz Lahom-na, 36 let, Stanislav PIRC iz Botričnice, 75 let.
Laško
Umrli so: Angela GRADIŠNIK iz Lokavca pri Rimskih Toplicah, 88 let, Marija MAČEK iz Olešč pri Laškem, 72 let, Dea VUK iz Celja, 72 let, Jožef BALOH s Tovstega nad Laškim, 79 let, Pavla BAUER iz Žalca, 78 let, Vilim PETECIN iz Celja, 78 let, Viktor ERŽEN iz Zidanega Mosta, 76 let, Ivan LORGER iz Celja, 85 let, Ana SKASA iz Laškega, 81 let. Ivica LAZNIK iz Radeč, 45 let, Janez POTOČNIK iz Prebolda, 74 let, Jožef PEKOU iz Gombišča pri Trebnjem, 85 let, Mihael VORINÀ iz Mo-driča pri Laškem, 86 let, Ana JAVORNÍK iz Ljubljane, 74 let, Milenko RADOVAC iz Radeč, 20 let.
Velenje
Umrli so: Cecilija VONČINA iz Rečice ob Savinji, 71 let, Jožefa KRAJNC iz Teharij, 78 let, Alojzij PODPEČAN z Brdc nad Dobrno, 79 let, Roza MERNIK iz Brega pri Konjicah, 82 let, Vinko HUDOVERNIK iz Pake pri Velenju, 76 let, Franc KREGAR iz Velenja, 64 let, Gabrijel PAJK iz Žalca, 43 let, Jože DROBNE iz Matk, 74 let, Anton VERDNIK iz Gornjega Doliča, 78 let, Hanifa HAJRIČ iz Celja, 74 let, Milan KOTNIK iz Velenja, 50 let, Frančišek LOPAN iz Marija Reke, 81 let, Alojzij HRASTOVEC iz Zaja-sovnika, 65 let, Branko KRANČAN iz Arje vasi, 51 let.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Polarni vtak
11.20.13.40.15.50.18.00,20.10 (razen v petek), 22.20
J2ÍQ. 17.00.19.10 (razenvpetek)
1A1QJ8.50 (razen v petek)
11.30.16.30,21.10 (razen v petek). 23.20
IKOLOSEJ
14.20.15.20 in 17.40 (petek). 16.40.19.00.21.20, 23.40
Zaplešiva (silvestrska premiera) 20.00 (petek)
1450.17.00 Oceanov«! 12
19.10.21.50.00.30
nicTnipol
PETEK Kraljestv
SOBOTA in NEDELJA
PET« Manfi
NEDELJA
2000 Vas ob gozdu ň
ČETRTEK 16«) Nevnjetni 1830 Štaba vzgoja
Nebeški kapitan in svet prihodnosti
Na začetku
mala dvorana: Mali velikani: Pn
Slaba vzgoja
mala dvorana: Mali velikani:
10.00 Knjižnica Velenje
Praznični košek
17.00 Špesov dom Vojnik
MoPZ Anton Bezenšek Frankolovo
božično novoletni končen
18.00 Velenjski grad
1130.15.10.17.50.20.30 (razen v petek), 23.10 Taka
11.50.14.00.16.10,18.20,20.40 (razen v petek).
23.00
Oceanov* 12
12.20.15.00,17.40,21.00 (razen v petek). 2340
14.30 petek in nedelja Pokvarjeni Božiček
16.40.18.40.20.50 (razen v petek), 22.50
11.00.13.30.16.00.18.30 (razen v petek) Elvis je odšel
14.50.21.20lrazenvpetek)..Z?.a7
18.30 Terme Zreče___
Slovenski narodni večer
19.00 Dom sv. Jožef, Celje
19.00 Cerkev sv. Jožefa, Celje Slovenske božične pesmi
koncert
Celjski plesni orkester Žabe
novoletni koncert
_ 19.30 SLG Celje
19.00 Restavracija Konusa Slovenske
Konjice_
Mešana vokalna skupina DU
F. Rame, D. Fo: Osamljena ženska in F. Rame, Jacopo, D. Fo: Seks? Izvolite, in naj vam tekne!
Oderpododrom. izven abonmaja
21.00 Restavracija Vrelec_
Godba na pihala Laško
tradicionalni novoletni koncert
zs
19.00 SLG Celje_- -
Razstave
Galerija sodobne umetnosti Celje:
Slovenske grafike - Izbor Slovenskih grafikov, do 18.1.
Likovni salon Celje: Na robu - sodobna armenska umetnost kustosinje SašeNabergoj, do 22.1.
Galerija Volk: dela TonijaMoharja do 31.1.
Galerija Mik: dela Gustava Januša, do 20.1.
Galerija Mozirje: dela Alojza Zavo-lovška.
Galerija Otto Škofja vas: pregledna razstava olj na platno Dragana Iliča, do 26. 2.
Cinkarna Celje: fotografska razstava Stare domačije Celja in okolice, Francija Horvata, do 31.1.
Špesov dom Vojnik: olja na platno, akrili in dela v mešani tehniki Janeza Pečolarja, Vesne Vrankoč ter Alice Javšnik, do 3. 1.05.
Etol Škofja vas: olja na platno, akrili in dela v mešani tehniki Alice Javšnik, do 3.1.
Vegrad Velenje: olja na plamo in dela v mešani tehniki Alice Javšnik, Marjane Rihter in Robija Podpečana.
Gorenje - razstavišče: likovna dela Zdenka Huzjana.
KD Slovenske Konjice: Iskanja 2003 KD Svoboda osvaja.
Občina Slovenske Konjice: dela Edija Kanduta in Slovenke Bošnjak.
Pokrajinski muzej Celje: Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji predstavlja dediščino stekla od začetkov v prazgodovini preko rimske dobe do srednjega veka, do maja 2005.
KD Slovenske Konjice: Med Konjicami in Mariborom v risbi in sliki ob 40. obletnici prof. Zlatka Praha.
ZD Slovenske Konjice: olja na platno Milana Lamovca-Didija.
Salon pohištva Slovenske Konjice: dela članov KD konjiških likovnikov.
Mladinski center Celje: fotografije udeležencev foto modnega vikenda, do 15. 1.
Občina Slovenske Konjice: dela Edija Kanduta iz Oplotnice in Slovenke Bošnjak iz Loč.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.6.
NLB Slovenske Konjice: dela Zlatka Praha
	k ' A	
	^ m	
	Ml	
Četrtek ob 16.00		
1\irnirji dedka Mraza		
T. Partljič: Moj ata, socialistični kulak
silvestrskapredstava, izvenabon-
20.00 Hotel Paka_
Novoletni ples v hotelu Paka
20.00 Restavracija Jezero_
Novoletni ples z ansamblom 7. raj
10.30 in 16.30 MNZ Celje_ 'i
Demonstracija obrtnika
demonstradjaobrtL frizer Avgust Čatorič
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku B. Spathelf: Imuno ali kaj se zgodi, ko zboliš?
pravljična ura
Poročna dvorana Slovenske Konjice: dela v mešani tehniki Romana Ferlinca.
Osrednja knjižnica Celje - avla: Po
plava pred 40 leti v Savinjski dolini, fotografije je pripravila Tatjana Kač v sodelovanju z Medobčinsko matično knjižnico Žalec, do 7.1.
Zgodovinski arhiv Celje: Mesto v objemu voda - Poplave v Celju v prejšnjem stoletju, do 31.3.
Muzej novejše zgodovine Celje -občasni razstavni prostori: Novo iz muzejskega depoja, do 15.1.
Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje: grafike in skulpture avtorjev iz Slovenije, Bolgarije in Belorusije na temo Stari grad Celje in Celjski, nastalih na poletnih delavnicah galerije likovnih del mladih v okviru Poletja v Celju - knežjem mestu 2004, do 31.1.
Stalne razstave
Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka, nova postavitev
Stari pisker: stalna postavitev.
Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leo-narda Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Ri-hard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Ti-snikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije.
adinski center cel
Četrtek v P2 ob 20.00
Petek ob 20.00 v P2 Silvestrovanje
Klub
Smeh \jtff
Stalnice:
delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00): gledališke delavnice (sreda ob 13.45); pomoč pri učenju (četrtek). Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj).
S tane tova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstava fotografij: serija Punk, 1979/1982, Vojko Flegar, Slovenija
Fotografije so naprodaj. Info: www, f ilter-slovenia. org.
Četrtek ob 19.00,, Modra dvorana MCDD: Prostočasna delavnica: izdelava okviijev
Četrtek ob 21.00, Modra dvorana MCDD: Barni band, koncert Petek 20.00 Silvestrovanje
Ustvaijalni pristan
- Prešernova 11 Likovna delavnica: za predšolske in mlajše otroke v ponedeljek in torek od 16.30 do 17.30 ure: Oblikovanje gline: za šoloobvezne otroke, v ponedeljek od 18.00 do 19.30 ure; Likovna delavnica: za starejše šoloobvezne otroke, v torek od 18.00 do 19.30 ure; Likovna delavnica: za šoloobvezne otroke, v sredo od 16.30 do 18.00 ure.
novitednik
www.novitednik.com
m
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 14.314 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVITEDNIK
Ured
Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
E-mail v studiu: i nfo@radioceIje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA
DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827
mm A
WMM 1 2M \
JK * \
MB
>
Kronika EU-foričnega leta« ko nam Je jesenski obrat prinesel pomlad
Štirica s koledarja se poslavlja,
petici prepustila bo mandat.
Bilanco vsak si svojo spet sestavlja
za leto, ki nam že beži od vrat.
Po svetu terorizem in bušizem
(vrag vedi, kdo nas bolj je strahoval),
doma korupcija, klientelizem
bile so glavne teme vseh razprav.
Na nebu Venera je kraljevala,
a svet ni bil preveč danici vdan;
»na tleh« je vatikanska obveljala,
da nas v nebesa vodil bo Uran.
V Bruslju so obljubo izpolnili,
med EU zvezde nam odprli pot,
še v Natov ešalon nas postrojili -
nas je dovolj za en minerski vod ...
Zdaj po evropskih standardih in planu
vse bomo delali tudi pri nas.
»Naš standard pa še vedno na Balkanu!«
je jezno repliciral ljudski glas.
Že spet afere mlade so imele, špetiri tresli Ropov kabinet, so ob izbrisanih strasti prevrele in Orion je padel kot komet. Še »forumaši« in »republikanci« so vlekli nas vsak na svojo stran, v parlamentu Kekci in Bedanci brusili nože za volilni dan. Je prav hudo volivcev šiba pela, bil je tepežni dan za eldees! Bo zdaj, ko je pomlad »ablast« prevzela, na novo pot peljala nas zares? Janez z Antonom je zamenjal pozo, končno dočakal oblasti je čar, vmes pa s čudežno metamorfozo v retoriki postal je slaščičar. Je spretno koalicijo seštrikal: tri desne, ena leva za okras. Z rdečo v črnem luknjo je zaflikal -koiko je modrih, bo pokazal čas...
Celjani že kar na začetku leta v Evropo so napravili korak: gostijo zvezde evro-rokometa, v navijanju jim ni nihče enak.
Župan prevratno misel razodene: »Naj sedež DZ v Celju bo odslej!« Namesť poslanske cirkuške arene nam dá Ljubljana kino Kolosej.
V nečem pa knežje mesto bo središče: sklene smetarski pakt, ki je garant, da Bukovžlak bo štajersko smetišče in reši Maribor prepolnih kant.
Pod Bočem spet se puntajo steklarji. Šenije ne dajo, spoka Škrinjarič. Bo Štukelj, znan sanator med mesarji, vzdržal, kjer koljejo se kot hudič?
V	Žalcu se puntajo hmeljarji zbrani: za štrajfanje ni pridnih rok dovolj. Država jim uvoz sezoncev brani, domačim z borze delo ni povolj'. Tud' takšni so, ki delali bi radi:
zidar v Ingradu nima delat' kaj. Ker posla ni, izgubo le grmadi, pošljejo hčero VNG v stečaj.
V	Klasju je prvi pek čez noč spakiral, zdaj Ptujčanka Celjanom mesi kruh. Da je po svoji volji abdiciral,
se mnogim zdi izgovor bolj od muh ...
V	Velenju Meh žerjavico razpiha, ker se s Pilonom gre sumljiv daj-dam: za stavbo rajnke Name vroče gliha, da vanjo bo preselil knjižni hram.
/VC*AN
Da centralizmu bije zadnja ura, ministrska pisarna ni obet: le vsake kvatre kdo v njej dežura, ob petkih pride v Celje stolček gret. Na občini preveč jih stolčke guli, preplah je med administracijo. Nedolžen piš pisarne le prefuli z nekakšno reorganizaríjo. Meščani v dilemi se lovijo, katerim dimnikarjem gre odpreť: ta črnim ali onim s koncesijo in pri katerih se za gumb prijet'. Za vse trgovce ni več dosti kruha, v Velenju so kar Namo šli zapret. Ker celjski Tuš na Šrota mulo kuha. Art kino z mestnim jedrom mora umret.
»Celje odslej evropsko lula, kaka!« oznanil v Rifengozdu je župan. V novo čistilno steka se kloaka. (Če crkne kaj, pa v dreku bo Laščan ...) Da knežje mesto res je sred' razvceta, dokaže rokometni šampion. Svoj sen dosanja pivovarska četa in končno stopi na evropski tron. Kaj vraga je s celjsko Studentarijo? Ima kar dva predsednika, en klub. A ne boleha za shizofrenijo - . denar znorel je le naš mladi up. Nevarno v Zrečah bojni rog zatuli: zavoljo plač je na nogah Comet. Ko brusarjem v želodcih glad zakruli, končan je štrajk, od zunaj res pregret.
VEM
KtïftA'
»VEN KMéVEC
V	Šempavlu Črna mačka še kar hira. (Na plačo tam pomislit je že greh!) Ne hasne nič, da jo pilot sanira -
on je v oblakih, delavke na tleh ...
V	Celju mestni svet Šumaka cmari, zavoljo LPC v zobe je dan:
z denarjem za podjetnike skopari, s tistim za plače pa občutno manj... Pod Golovcem odmeva jok Florjanov: »Adijo Perke, naš idol in bog!« Legendi rokometnih veteranov je zvezal culo boter zlatorog. Iz Bel ga grada Kristjan nas pozdravlja -dolgčas preganja tam, ker sodni mlin že tretjič staro lajno mu nastavlja: kdo storil je tekačevski zločin.
»•tWK
Laška Izbira Hiša je izbrala, a že pred ohcetjo je tam razvrat: ker je »najboljšemu sosedu« dala, direktor'co so dali na podplat.
V	Nazarjah ne morejo verjeti,
da kraj ne bo več zaprašen svinjak:
iz Iverke prihajajo peleti
namesť prahu in manj »lesen« bo zrak.
V	Mozirju solidarnost so tehtali, samoprispevku dajali svoj glas. A so županu jasno vedet' dali,
da takšnim ofrom je odzvonil čas. Na srečo y nas še nekaj je dobrote, ki iskrico prižge v očeh otrok: na morje odpeljali smo sirote, bolnišnici kupili ultrazvok.
Lubadarji v Savinjski mirno spijo, ne straši več jih nazarski logar. Bo v hostah pod ljubljansko nadškofijo, tud' z njimi bolj krščansko delal far?
V	šmarski fari vre kot mošt y sodu,
ker župnik Marko mora v drug' »revir«. Se zdi, da strogim škofom ni pogodu, da med ovčicami je ljub pastir. Zabave žejne spet v Laško vleče, kjer v rož'cah paradira pivovar.
V	potokih štir'desetič pivo teče,
po kmečki šegi sprav'jo skup' nov par. Sodniki v Celju sliš'jo grajo hudo, ministrica jim bere strog levit. Ker sodni mlini meljejo z zamudo, prišla jim Zdenka uro je navit.
VEUI
IVEM
V Konjicah huda ura je divjala, nad mestom stresala leden oblak, u gor'cah, na poljih letino obrala, ob streho bil premnog je siromak.
Urša in Jola, vražji res dekleti, sta iz Aten nas spravljali v trepet. A sta uspeli k zvezdam poleteti -njun bron imel je čisto zlat lesket.
Še svojega smo Ikarja dobili: Matevž je proti soncu šel letet. Mu ni stopilo ultra lahki krili -spoznal je, da je res okrogel svet.
Je slišat' v rime zlita »Valovanja« nad Celjem, v srcu grajskih razvalin: Parnas Slovencev Eriki se klanja, ji podari Veronikin cekin.
Tako smo skozi leto se prebili, eni lagodno, drugi ne brez muk. Le dobro v spomin bomo shranili, a tisto slabo - naj nam bo v poduk. Merkur bo drugo leto žezlo nosil, znan po trgovski premetenosti -da le ne bi preveč med nas je strosil in nas oropal vse iskrenosti!

Cvet obrti na MOS-u spet kupčuje, a ker pri nas je predvolilni čas, še trop politikov se tja vsuje -po Mariborski, ki ima nov pas. Plejada zvezd sred' mesta se je zbrala: praznuje Radio Celje, Abraham. Na rojstva dan prenašal je maršala, danes svoj velik žur prenaša nam. Rimljane Barsos z upanjem navdaja, da bo toplicam vrnil stari blišč. Mar res Trnuljčica od mrtvih vstaja, al' jo je zdramil le volilni vrišč? V Velenju Pika spet norčije zganja, a tam ni predvolilni festival! Nekoč bo Nogavička še županja -če Meh zapustil bo piedestal...
vmereit
Na Celjskem smo poslance prevetrili, od osmih starih štiri vrgli v snet. Bomo zdaj prek Trojan kaj več dobili, ko ducat jih v Ljubljano gre sedet? Na Teharjah svari nas zgodovina, priznava dolgo zamolčan zlotin. Odprejo park bolečega spomina, »rdečim« in »ta belim« v opomin.
V	Topolšici se dohtar pritožuje, da je v službi preobremenjen.
Mu časa za privatni fuš zmanjkuje, ai je špital zares podzaposlen?
V	knežjem mestu s čudno telovadbo pri poslu s podrtijo Kina Dom župan si je prislužil kar ovadbo -sam sumi na politični pogrom.
Li/reMB
Spet melodramo mestni svet dočaka. Šrot se mu kuja na Martinov dan: »Že vsak pisun me v gnojnico namaka! Izvol'te, pa kdo drug' naj bo župan ...« V Rogaški pa zares letijo glave: v Steklarni končno dela red bankir Ker za sanacijo ni volje prave, »odstopi« vse, ki delajo špetir Po letih muk le Črno mačko zvije, zdaj je odpredla svoje, gre v stečaj. Je za tekstilke konec agonije -zanje že borza je socialni raj. Nekoč M Club »VIP smetano« je zbiral, (a delavec posneto mleko pil!) Zdaj je direktor firmo likvidiral in krivdo »lenim mojškram« naprtil.
CRVMN
Nam zmagovalno zlatorog oznani, da spet na borzi union je pil. Brez tisťga, ki ga pri prijaťlih hrani, že več kot pol ga lump je vase zlil. Iz Bel'ga grada vest je bolj strašljiva: spet - kot za celjskih grofov sodni dan -zarota je y balkanski krčmi kriva, da srbski Knjaz ne bo Laščanom vdan.
V Šoštanju zeleni Peter vpije, ker TEŠ bi kuril vse za dober Ion: »Ne bomo krematorij svinjarije! Naj greje nas lignit, ne pa gudron!«
Zares pa je v Topolšici smrdelo: tam sindikalni žur je vse zasral. Je veseljake s hudo salmonelo pognal na kahle, ene pa v špital...
Bog živi novo pomladansko vlado! (Da b'zanjo manj iz naših žepov šlo.) V Ljubljani naj kroti poslansko stado, da bi pri jaslih manj se pojalo! Vsaj zdaj, ko vino se v kozarcih peni, nazdravimo kot običaj veli, bodimo si prijatelji iskreni, vam vaš kronist NT-RC želi!