uun diijjuv
mwj\ SpKilllJSCK


Union
	yV;	^	'2Ž 1	^	
		
		
IPA
Ul. 3. julija 13, HRASTNIK Udmat 1, LAŠKO
KROMPIR
za ozimnico
-	SANTE (beli)
-	DEZIRE (rdeči)
-	JERLA (beli)
^2^2*00 kilogram
SLADKOR 50/1 RIFUZA
99ji0 kilogram
Odlog plačila za količino nad 100 kg!
DOSTAVA NA DOM!
INFORMACIJE IN NAROČILA NA TEL.: 0601/41 641 DELOVNI ČAS: 7.30 - 22.00 VSAK DAN

lil
mm
Hun H:,
UVODNIK
Kar precej razburjenja in (ne) strinjanja je bilo v preteklih dneh o stvareh, ki sem jih napisal v kolumni v prejšnji številki časopisa. V redakciji smo izvedeli še za žalosten primer z vlaka, ko so prvošolca ene trboveljskih šol pretepli in za primere, ko so se roke starejših dijakov znašle vsepovsod po telesih prvošolskih dijakinj. Čeprav so vse stvari še vedno marsikomu hecne in zabavne, se mi zdi, da je prav, kar sem napisal. Prav zanima me, kako bi se razpletla zasebna civilna tožba za telesni napad (kar tuširanje pod pipo je) ali celo spolno nadlegovanje (kar otipavanje je) na slovenskem sodišču.
P.S. Moje pisanje pa nikakor nikomur ne daje pravice, da je povod za "podeljevanje" ukorov... Če iščejo učitelji izgovor za ukore v časopisnem članku, je to seveda stvar poguma učiteljev - pedagogov, da se postavijo po robu problemom na šoli (in na poti v šolo in domov).


NOVI Cvilili:
Pregled poslovanja Sklada
Trbovlje - Zaradi sumov o nepravilnostih pri delu članov upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč so trboveljski Narodni demokrati Agenciji za plačilni promet, nadzor in informiranje (nekdanji SDK) pismeno predlagali, naj takoj opravi inšpekcijski pregled finančnega poslovanja trboveljskega Sklada. Obrnili so se tudi na javnega pravobranilca in ta je mnenja, da je delo UO Sklada že dve leti nezakonito zaradi poteka mandata. Zaradi slabih izkušenj z dosedanjo trboveljsko SDK Narodni demokrati želijo, da poslovanje Sklada pregleda druga inšpekcijska služba.
T.P.
Poletje se poslavlja
NASLOVNICA; AD Uroš Klemen
Foto: Jože Ranzinjer jr.
V ogledalu: Dejan Cilenšek
Nesreča v trboveljskem rudniku
Potop ali nov zagon litijskega rokometa
Dom buri duhove
Ravnateljica največje šole
Hotel - a prepih
Krvavice
V ritmu valčka in sambe
Kolesarski vzpon na Kum
Jubilej konjeniške policije
\ Vse o odpravljanju škode v / zasavskih občinah po neurju.
r
Kaj je res in kaj ni o makedonskih gradbenih delavcih, ki naj bi odžirali delo Slovencem v Zasavju.
Vse podrobnosti pred prireditvijo Union test (pester program, izbor miss Zasavja, finale tekmovanja za najmočnejšega Zasavca), ki bo 23. septembra v Zas - tenu v Zagorju.
n
KOLEDAR
DOGAJANJ
5.	septembra - V Revirskem muzeju v Trbovljah pričakujejo, da bodo še letos začeli obnavljati podstrešje, s čimer bi ob sedanjih 200 pridobili še 130 kvadratov razstavnih površin. V njih nameravajo postaviti dve stalni zbirki dveh zasavskih umetnikov: Stojana Batiča, čigar stalna razstava se v muzeju nahaja že od 70. let, in če jim bo uspelo, tudi Leopolda Hočevarja - H očija.
6.	septembra - V izlaškem ETI Elektroelementu poteče rok, v katerem so njihovi delavci, nekdaj zaposleni in upokojenci svoje certifikate lahko prinesli zamenjati za delnice podjetja. Rezultat: ETI bo ostal v večinskih rokah delavcev.
7.	septembra - Hrastničani po nekaj letih zdaj pospešeno dogradujejo poslovno - stanovanjski objekt Ojstro. Do prihodnjega četrtletja naj bi v najem pridobili 42 stanovanj.
7.	septembra - Zvečer tega dne se v hotelu Jelka v Hrastniku ustanovijo občinski socialdemokrati in regijske socialdemokra-tinje. Nato najavni tribuni spregovorijo še na temo Slovenija, kam?
8.	septembra - Zagorska Agencija za razvoj bo odslej odločala o prestrukturiranju delavcev v slovenskih premogovnikih. Na razpisu ministrstva za gospodarske dejavnosti so jo izbrali med šestimi kandidati. Sicer pa republiški proračun za premije ob prezaposlovanju 7 delavcev iz rudnikov in za subvencije obrestnih mer pri odbiranju novih delovnih mest letos namenja 185 milijon tolarjev.
8.	septembra - V Iskri Semicon so prvopolletje sicer zaključili pozitivno, stari dolgovi pa jo še vedno zelo bremenijo. Njihova prihodnost je zato še kar negotova in v rokah upnikov.
9.	septembra - Na Izlakah se v okviru 19. srečanja jamskih reševalcev Slovenije in Hrvaške tega dne začenja celodnevni posvet o zapiranju mdnikov. Nadaljuje se...
10.	septembra - ... z vajo v trboveljski jami, ki poteka pod predpostavko, daje okrog tretje ure zjutraj, v noči s petka na soboto, v jami izbruhnil požar. Kakšnih 60 reševalcev vajo uspešno izpelje - žrtev ni, škode na premoženju pa tudi ne.
12. septembra - V koprsko Luko iz Kolumbije končno prispe ladja Velebit, natovorjena z nevarnimi odpadki iz Krke in kranjske Save. Zagorjani se še pred tem zavarujejo pri ministru za okolje Gantarju, da jih zagotovo ne bodo sežgali v trboveljski Cementarni. Trboveljačani pa kot ponavadi - nič.
Polona Malovrh
UJA03J00V
DEJAN
CILENŠEK
Kljub rosni mladosti je Dejan Cilenšek fant, ki ne misli samo na zabavo in vragolije, ki rojijo po glavah sedemnajstletnikov. Dejan je nekaj posebnega, je človek, ki svojo ljubezen ne posveča le očetu Iztoku in svoji sestri, temveč veliko svojega prostega časa posveča reji in vzgoji ptic.
Že v rani mladosti je opazoval očeta, kako je vsak dan ponosno stal pred kletkami, hranil ptice in mu razlagal, kakšne vrste so, kako se hranijo. Vedno j e rad spremljal tudi rojstva mladičev. To se mu je zdelo nekaj najbolj zanimivega.
In zaradi svojega velikega zanimanja za ptice sta se z očetom odločila, da bo tudi Dejan začel vzgajati ptice. Danes ima Dejan več kot sto ptic, ki brezbrižno prepevajo v kletkah in se ne zavedajo, da bodo verjetno kmalu izgubile svojega mladega in prijaznega lastnika. Kajti Dejanovi sostanovalci so se odločili, da mu bodo prepovedali vzgajati ptice in tako bodo doma ostali le eksoti, standardne papagaje pa bodo dobili novi lastniki.
Toda Dejan se ne da in sedaj skrbno hrani, neguje in opazuje ptice, kijih bo konec novembra razstavil na državnem prvenstvu v Trbovljah. "Razstavil bom 66 papagajev in pričakujem, da bom dobil od 5 do 7 medalj. Lansko leto sem bil s papagaj i v treh različnih vrstah državni prvak, naregijskem tekmovanju Trbovlje - Zagorje pa sem si priboril z mojimi pticami približno trideset kolajn."
Dejanu so všeč tudi zunanje ptice, večkrat se z očetom odpravi na obročkanje in opazovanje. Sodelujeta s Prirodoslovnim muzejem v Ljubljani. "Vsak dan porabim za ptice približno uro, uro porabim za šolo, obiskujem Srednjo šolo za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani, nekaj časa mi ostane za zabavo, rokomet in računalnik. Dekleta še nimam, še dosti časa je za ljubezen, nikamor se mi ne mudi.
Po končani srednji šoli se bom vpisal na fakulteto. Zavedam se, kako težko je dobiti zaposlitev." Dejan bo sedaj skrbel za ptice, ki bodo verjetno kmalu izgubile svoj dom zaradi ljudi, ki ne poznajo ljubezni do živali. Tako bodo Dejanu odvzeli nekaj, za kar živi z dušo in telesom.
Saša Grobljar j

B
Za varno pot v šolo
Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu zasavskih občin so s sodelovanjem zasavskih policijskih postaj in osnovnih šol izpeljali 8. septembra opozorilno akcijo z namenom, da bi tako šolarje, kakor tudi druge občane in voznike motornih vozil, opozorili na nujnost izboljšanja prometne varnosti.
Tako v Sloveniji, kakor tudi v Zasavju, je prometnih nesreč mnogo preveč. Z akcijo so pričeli zjutraj, ko so za kratek čas ustavili motorni promet in so se pojavili na cesti šolarji nižjih razredov s parolami ustrezne vsebine. Sodelovali so tudi člani Sveta, učitelji in policisti. Z akcijo so želeli opozoriti občane na disciplinirano izvajanje cestno prometnih predpisov. V Zasavju je razmeroma zelo gost promet na glavnih in stranskih cestah, zato je treba varnosti v prometu posvečati pozornost ves čas in ne le občasno.
T.L.
Na fotografiji so učenci OS Dol pri Hrastniku.
Foto: Branko Klančar
Praznik stekla in svetlobe
Hrastnik - Steklarna Hrastnik pripravlja Praznik stekla in svetlobe, s katerim so že lani uspešno nadomestili praznik steklarjev. Letos bodo prireditve 16. septembra, ko bodo otvorili enega izmed hčerinskih podjetij (podjetje Stepak) in pripravili srečanje s poslovnimi partnerji, kjer bodo predstavili novosti iz programa namiznega stekla in poslovno strategijo v Sloveniji in na Hrvaškem, ogledali pa si bodo tudi proizvodnjo namiznega stekla in priložnostno razstavo. Osrednja prireditev pa bo 17. septembra ob 10. uri v športni dvorani v Hrastniku. Pripravili bodo pester kulturni program, kjer bosta spregovorila predsednik vlade republike Slovenije dr. Janez Drnovšek in direktor Steklarne Stojan Binder. Steklarji priparvljajo tudi okroglo mizo na temo Strategija industrijske razvojne politike Slovenije za obdobje 1994-2000 in izvoz kot možnost preživetja in konjukture (del pogovora eminentnih slovenskih gospodarstvenikov bodo posneli tudi za TV Slovenija). S prireditvijo želijo predvsem opozoriti na širši pomen tovarne in hrastniške doline za gospodarski razvoj in stabilnost Slovenije.
K.G.
Srečanje na Mrzlici
Mrzlica - Na Mrzlici (1122 m) bo 18. septembra potekalo tradicionalno srečanje prebivalcev Revirjev in Savinjske doline, pričelo se bo ob 10.30. uri. Letos bodo srečanje organizirali že dvanajstič, njegov organizator je odbor LDS Žalca. Srečanje ne bo strankarsko obarvano. Slavnostni govornik bo predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Če bo zadržan, bo namesto njega spregovoril podspredsednik LDS Viktor Žakelj. V programu bo sodelovala tudi pihalna godba iz Prebolda.
Tadan pa bo tudi enosmerni promet. Prevoz na Mrzlico s Prevala oziroma Podmeje bo potekal do 1L ure, povratek z Mrzlice pa bo z vozili mogoč od 14. ure dalje. Cesta na Mrzlico je na novo urejena, pa tudi poti na Mrzlico so dobro označena - markirana.
T.L.
Petdesetletnica napada na Pogonik
Pogonik - V Pogoniku bo 18. septembra proslava ob petdesetletnici napada na prometnice v Sloveniji. Naše enote so 20. 9. 1944 v sodelovanju z letalskimi zavezniškimi silami napadle Pogonik. To je bilo prvo sodelovanje zavezniških sil in partizanske vojske, ki je imelo namen onesposobiti prometnice vSloveniji in s tem otežiti premike sovražnih sil. Poleg osmih avionov so Pogonik napadli Šlandrova in Zidanškova brigada, 15. divizija, Kamniško - Zasavski odred in Dolenjski odred.
Proslava sebopričelaob 11. uri. Slavnostni govornik bo Rado Bohinc. V kulturnem programu bodo nastopili: dramski igralec Polde Bibič, Pihalni godbi iz Hrastnika in Zagorja, Partizanski pevski zbor. Program bosta povezovala Maja Sevljak in Gorazd Mavretič. V družabnem delu pa bodo nastopili Ansambel Slovenija, Helena Blagne in Sašo Hribar. Prireditev bo ob vsakem vremenu, saj so organizatorji postavili šotor za tisoč oseb. V Pogonik pa bo vozil tudi vlak po naslednjem voznem redu:prihod iz smeri Zidani most: redni vlak Zidani Most 8.52, Hrastnik 8.59, Trbovlje 9.04, Zagorje 9.08, Sava9.17, Litija 9.23, Pogonik 9.26; izredni vlakLitija 10.30, Pogonik 10.33; iz smeri Ljubljana: Ljubljana 9.45, Polje 9.51, Zalog 9.53, Laze 10.10, Jevnica 10.04, Kresnice 10.08, Pogonik 10.12; odhod za smer Zidani Most: Pogonik 16.12 in 17.14; za smer Ljubljana: Pogonik 16.26 in 17.36.
J.O.
mm:
n
'a/ ii
-/*

m*
Ilclavsko univerzo Litija po mauje
Litija - Litijska Delavska univerza j e v preteklem šolskem letu uspešno zaključila z vsemi šolskimi oblikami in v novem šolskem letu pričenja z razpisom novih. Na Delavski univerzi v Litiji se lahko slušatelji vpišejo v programe za pridobitev izobrazbe ali pa v programe za usposabljanje, seminarje in tečaje.
Kot nam je povedal vodja DU Ivan Pavlica, je največ zanimanja za vpis za pridobitev izobrazbe trgovca, kamor se lahko prijavijo vsi, ki so končali osnovno šolo, izobraževanje pa traja dve leti. Za tiste, ki že imajo srednjo poklicno šolo, pa je možnost prekvalificije v trgovca, izobraževanje traja le en semester. Zanimanje je tudi za ekonomsko -komercialnega tehnika, kjer izobraževanje traja dve leti, vpišejo pa se lahko vsi, ki so končali šolo za trgovce. Manj zanimanja je za preoblikovalen in spajal ca kovin, kjer traja izobraževanje dve leti, slušatelji pa morajo imeti končano osnovno šolo. Tisti, ki se želijo prekvalificirati v voznika, morajo imeti končano poklicno šolo, izobraževali se bodo en semester. Vpišejo se lahko tudi tisti, ki želijo postati strojni tehniki, končano morajo imeti poklicno kovinarsko ali avtomehaniško šolo, šolali se bodo dve leti.
Na univerzi pripravljajo tudi tečaje usposabljanja za dela v gostinski stroki, varstva pri delu, higienskega minimuma, tečaj za voznike viličarja in za skladiščnega delavca.
Pouk v rednih oddelkih se bo začel 3. oktobra, predavanja so trikrat na teden. Tečajne oblike se začnejo, ko je prijavljenih dovolj veliko število slušateljev.
J.O.
.
Za
mamograf
Seznam zbranih prostovoljnih prispevkov za nakup aparata "mamograf' od 2.9. do 8.9.1994: Zora Klopčič Trbovlje - 1.000, Bojan Pirc Dol pri Hrastniku -
2.000.
Skupaj zbrana sredstva od 2.9. do 8.9.1994 - 3.000. Skupaj zbrana sredstva do 8.9.1994:
10.268.580.00.
..-L
Za neurejenost mnogih poslovnih zgradb in okolice se ne gre vedno zgovarjati le na pomankanje finančnih sredstev. Največjeodvisno prav od učinkovite organizacije, ideje in dobre volje zaposlenih. Tokrat smo z Zasavčevo lampo obiskali zagorsko železniško postajo, ki je z lepo urejeno okolico lahko zgled mnogim.
peronih, uredili dohode na peron, skušajo pa tudi čimbolj urediti cestni promet. Tako so s signalizacijo že ločili funkcionalno enoto za železnico od parkirišča za občane. S sekretariatom za okolje in prostor in policijsko postajo se dogovarjajo o ureditvi dodatnega parkirišča, saj vsem občanom, ki želijo parkirati na postaji (včasih tudi do 85 avtomobilov), tega sedaj ne morejo omogočiti.
V nadaljevanju želijo odstraniti napol porušeno postajališče v Renk ah, v Zagorju pa urediti neugledne ba^ke ob tiru in zabojnikom - za sgpivljanje orodja - polepšati izgled. Vlnačrtu imajo še obnovo ograje ter
v|na
^menjavo strehe in fasade
Železniška postaja je bila zgrajena leta 1913 in ima tako že častitljivo starost. Vendar bi skoraj lahko trdili, da se doslej za njeno funkcionalnost
in lepši videz ni še nihče tako ^Kolodvorski 27a (zgradba ob glavni prizadeval kot sedanji progi). K'sodelovanju so povabili postajonačelnik Slavoljub Brečko. direktorja |ledijskih toplic in mu 1 Odkar je prevzel vodilno mesto (25.	ponudili nnjsfto, kjer bi lahko s panoji
11. 1993) so skupaj z zaposlenimi reklamiral i^oje storitve, a odziva še pričeli z vztrajnim urejanjem izg leda hi bilo. ^ministrstvu za promet in i postaje. Prizadevajo si tudi za večjo	/ve/e Želijo kandidirati za izgradnjo A
varnost potnikov. Tako so postavili izvenravofskega prehoda na peron, s okrasne cvetlične lončke, zamenjali	čimer Me povečali varnost potnikov,
sarssiTSiias zskzssvčT*
skladišča in na novo prek Naredili so talno
:lno finančno podpreti.
M.J.

a
V trboveljski jami je v soboto, 10. septembra prišlo do večje jamske nesreče - požara. Precejšen del jame je bil zaplinjen s strupenimi plini, v jami pa so bili ujeti ponesrečenci. Jamska reševalna enota Trbovlje je dobila poziv o nesreči ob 4. uri zjutraj in prvi reševalci so se v rudnik odpravili že ob 4.15. Ostale reševalne ekipe po Sloveniji so dobile poziv ob 5. uri zjutraj in tako so iz sedežev enot: Zagorje, Hrastnik, Senovo, Kanižarica, Idrija, Mežica, Kaolin Črna, Rudnik urana Žirovski vrh, Labin in Velenje pohiteli proti kraju nesreče.
Opremo je treba pregledati.
Tako seje pričela že 19. tovrstna vaja centralne jamske reševalne službe Slovenije. Letošnje leto je bil organizator vaje Rudnik rjavega premoga Trbovlje. Vajajeobsegala reševanje ponesrečencev iz zaplinjenega prostora. Vsaka skupina jeimelanalogo čim hi trejepoiskati ponesrečenca, ga umakniti iz zaplinjenega prostora in nuditi prvo pomoč, poleg tega pa upoštevati tudi spremljajoče nevarnosti.Pravilno nudenje prve pomoči je ocenjevala zdravnica Alenka Rus.
Enote so se po zaključeni vaji v rudniku pomerile še v hitrosti pri pripravi in namestitvi aparatov za reševanje v zaplinjenem prostoru. Po kosilu so se jamšski reševalci pomerili še na športnih terenih v nogometu, pikadu, streljanju z zračno puško, tenisu in vlečenju vrvi. V skupnem seštevku je prepričljivo zmagala reševalna ekipa Trbovelj, druga je bila ekipa V elenjain tretja ekipa Hrastnika, ekipa Zagorja pa je bila v skupnem seštevku napetem mestu. Zmagovalna ekipa Trbovelj j e tako prejela "prehodni kipec reševalca".
Vendar pa namen takšnih vaj ni tekmovalnost med reševalci, ampak poudarjajo predvsem ohranjanje in prenosu izkušenj za primer resnične nesreče. Varnostni ukrepi in modernejša oprema so nesreče v rudnikih sicer zmanjšale, vendar jih na žalost ne morejo tudi izključiti. Zato je potrebno imeti vedno dobro pripravljene reševalne ekipe in organizatorji so s pripravljenostjo zaenkrat zadovoljni. Vajo so jamski reševalci zaključiti v
Odhod v jamo.
Pred jamo po vaji.
delavskem domu, kjer je bila podelitev priznanj in zaključek z družabnim srečanjem.
Dan pred vajo, v petek, 9. septembra, pa je centralna jamska reševalna služba republike Slovenije organizirala strokovni posvet, ki je potekal v Medijskih Toplicah. Vsebina posveta je bila namenjena predvsem dvem tematskim sklopom. Prvi sklop je zavzemal zelo aktualno temo in sicer problematiko zapiranja rudnika. V temdelujeSašo Kosmač, diplomirani ing. rudarstva predstavil tehnično problematiko zapiranja rudnika Zagorje. Drago Franci pa je v tem delu predstavil zapiranje jame in urejanje površine rudnika Senovo. V zaključku pa je Ernest Ščukanec, diplomirani ing. rudarstva, ob stodevetdeseti letnici rudnika Trbovlje predstavil zgodovinski opis in perspektive rudnika Trbovlje.
V pogovoru je organizator posveta centralne jamske reševalne službe Slovenije Ivan Čuljak povedal, da so se petkovega posveta udeležila vodstva vseh slovenskih rudnikov, pa tudi vodstvo rudnika Raša iz Hrvaške. Z hrvaškim rudnikom sodelujejo že več let. Edini rudnik na Hrvašem težko deluje sam, saj je rudarstvo specifična gospodarska dejavnost, ki si lahko izmenja izkušnje le med seboj. Na posvet pa je bilo povabljeno tudi vodstvo ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za okolje in prostor. Vendar so biti organizatorji glede udeležbe iz "vrha" precej razočarani, saj ministrstva tega povabila niso jemala resno. Tako se ministrstvo za okolje, kljub veliki ekološki problematiki v Zasavju na posvet sploh ni odzvalo. Iz ministrstva za gospodarstvo pa je bila udeležba posveta tudi pičla. Tako je organizatorjem propadel načrt, da bi odgovorne ljudi iz ministrstva osebno opozoriti na neurejeno zakonodajo, ki se tiče rudarstva in na probleme, ki jih bremenijo.
Tekst in foto: Romana Benko

Živahno je bilo na športnih terenih.
n
Mobilna
specialno-pedagoška
služba
Zagorje - Z novim šolskim letom je v Zagorju zaživela mobilna specialno pedagoška služba. Ministrstvo za šolstvo in šport je namreč odobrilo sistemizacijo dveh defektologov, ki bosta v pomoč učencem in učiteljem vseh zagorskih osnovnih šol. Osnovne šole se želijo z upoštevanjem načel in oblik notranje diferenciacije in individualizacije čimbolj približati učencem. Predvsem učencem s specifičnimi težavami v izobraževalnem procesu. Tu gre za motnje branja in pisanja, vidne in slušne percepcije ter diskriminacije, težave na področju makro in mikro motorike; na govornem področju pa urjenje tehnike in kakovosti izražanja. Za izvedbo tega projekta ima veliko zaslug ravnatelj osnovne šole dr. Slavko Grum Tine Kralj in specialne pedagoginje, ki so v lanskem šolskem letu orale ledino. Ta oblika (1 x tedensko) pomoči je bila uvedena že v lanskem šolskem letu. Vzpodbudni rezultati in vzorno sodelovanje je porodilo upanje, da se s celostnim obravnavanjem otrok s težavami pri učenju, da premagati ovire. Vodila specialnih pedagoginj so: biti sproščeni, srečni in zadovoljni tako učenci, njihovi starši kot tudi učitelji.
N.V. in N.K.
Gradič še ni zaživel
Trbovlje - Obnovitvena dela na Arzenškovi hiši, ki jo sedaj imenujemo gradič, so bila končana že pred meseci. Mnogi so predvidevali, da bo gotova že za letošnji občinski praznik, vendar najemniku Omnikomu to ni uspelo. Dobavitelj mu namreč ni dobavil potrebne gostinske in drage opreme, s katero nameravajo opremiti razpoložljive prostore. Gradič je dobro obiskan ob sobotah, ko v spodnjih prostorih sklepajo zakonska razmerja, mnogi pa si želijo, da bi stalno zaživel tudi zgornji del objekta.
T.L.
Gjurikova v Idriji
Idrija - Od 23. do 27. avgusta je bil v Idriji čipkarski festival, ki se ga je spet udeležila Marija Gjurik iz Ponovič. Na festivalu je potekala čipkarska delavnica, razstavljeni so bili izdelki čipkarske šole iz Idrije (v letu 1993/94 je bil zaključen 1. letnik te šole), pripravili so modno revijo, več predavanj, kulturnih prireditev in tekmovanje čipkaric.
Marija Gjurik je požela veliko zanimanje na modni reviji in razstavi svojimi enkratnimi ovratniki in drugačnostjo čipke. Njene čipke se namreč od idrijske razlikujejo, saj jih izdeluje na drug način, ki je bil v Sloveniji še živ v prejšnjem stoletju, sedaj ga pa razen v starih knjigah, ne vidimo več.
J.O.
Nova menjalnica denarja
Trbovlje - Na Trgu svobode (v Prinčevi hiši, kjer so prej prodajali lovsko in ribiško opremo) je v začetku septembra začela poslovati nova menjalnica Mikel.
Na vasi je veselo
Podružnica SLS v Litiji je s pomočjo tamkajšnjih gasilcev pripravila tradicionalno celodnevno prireditev z naslovom "Ljudski dan", ki se ponavlja vsako leto izmenjujoč v Sobračah ali na Primorskem. V nedeljo so vaščani Sobrač v dolini Temenice praznovali.
	1	^■j
	
Družina Smrekar.
Dopoldne so pripravili okroglo mizo na temo "Prednost organiziranja strojnih krožkov", katero je vodil Slavko Bokal iz Svetovalne službe Ljubljanskega kmetijskega zavoda. Kljub zanimivi temi je bila okrogla miza zelo slabo obiskana. Dosti boljši obisk je bil pri maši za vse slovenske družine v (premajhni za vse obiskovalce) cerkvici Sv. Andreja. Osrednja kulturna prireditev dneva z naslovom "Vrnimo življenje v slovenske vasi" je bila popoldne. Udeležili in pozdravili so jo ugledni gostje SLSFranc Zagožen, Stanko Buser, Berta Jereb, Katarina O. Smrkolj, itd.
Kulturni program so popoldne s svojim nastopom popestrili: razigrana štirinajstčlanska družina Smrekar s harmoniko, skupina GEOSS z recitatorji Prešernovih pesmi in osnovnošolci. Vzporedno z dopoldansko okroglo mizo so bile obiskovalcem na voljo tudi raznovrstne kulinarične specialitete kmečkih žena.
Marjan Šušteršič
Stanovanjska zavarovanja
Lastniki stanovanj, hiš, gospodarskih objektov in lokalov imajo svojo lastnino že od nekdaj zavarovano. Vsi ostali, ki so bili le nosilci stanovanjskih pravic, pa do nedavnega teh skrbi niso imeli. Po novem pa mora imeti vsaka stanovanjska hiša z večimi lastniki svojega upravitelja, ki je dolžan poskrbeti za zavarovanje imetja ter ljudi v hiši seznaniti s pogoji zavarovanja skupnega imetja. Zavarovanje obsega primere požara, strele, eksplozije, toče, udarca motornega vozila, padca bloka, manifestacije in demonstracije. Upravnik lahko zavaruje stanovanja pri katerikoli zavarovalnici, odvisno od pogojev, kijih posamezna zavarovalnica ponuja. Osnova za zavarovanje stanovanja je vrednost stanovanja, ki je določena s točko, povečana za 100 odstotkov. Seveda imajo lastniki pravico še dodatno zavarovati svoja stanovanja in skupne prostore. Recimo za primere vdora vode, razbitja stekla... Ob primera nezgode upravnik opravi ogled in prijavi nastalo škodo zavarovalnici, upravljal ec odpravi nastalo škodo in poravna račun z zavarovalnico. Od vas pa je odvisno ali boste svoje stanovanje zavarovali še proti ostalim morebitnim škodam.
Karmen Rajevec

■mm
TRBOVLJE
Trg svobode 1 la, 61420 Morije tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228
Jf pi:	:
1.	-2. SEM DEKLICA VESELA - Lili Vrtiovc(3)
2.	-3. MACHO-Helena Blagne (4)
3.	-4. LIZA UUBI JAZZ-Regina (5)
4.	-5. ANA (remix 94) - Romeo (2)
5.	-/. SANJAM TE-Anja Rupel (1)

1.	-1. U TVOJIM MISLIMA - Sandi & E.T.(5)
2.	-4. SHINEAswad(4)
3.	- 2. MANUEL GOODBVE Audrey Landers (3)
4.	-5. GOOD GUYS DON'T ALLWAYS WEAR WHITE - Bon Jovi (2)
5.	-/. ATTACCAMI LA SPINA -Jovanotti(l)

Glasujem zat _
Moj
I
I
I
■ Glasovanje po dopisnicah na naslov: Rad» Trbovlje, Trg svobode 11a, 61420 Trbovlje I I do torka v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljltih od 12.00 do 12.45.
A
v]č
E
CHS1 TOM
Vibrtništva
^trgovine —^ „podjetništva;:
Podjetje za založništvo, marketing In trgovino Cesta 20.|ullja 2/c 61410 ZAGORJE OB SAVI
tel.: (0601) 64 250, 64 166; fax: (0601) 64 494
Zasavc d.o.o. bo v času od 19. - 23. oktobra pripravil razstavno -prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine.
Sejem bo v Delavskem domu Trbovlje in na prostoru ob njem.
Organizator bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor.
Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo najkasneje do 23. septembra pošljite na naslov
Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje O/S.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, (int. 14 ali 16), fax.: 0601/64-494.
Prijavnica
Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete jx>godbo o najemu razstavno -prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu na naslov:
Razstavljal bi rad:
a)	v Delavskem domu
b)	na prostoru ob njem (ustrezno obkroži)
Rabil bi_______m2 razstavne površine.
Za jrodrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:_________ Podpis:
Število malih zasebnih podjetij narašča in tako raste tudi ekonomska moč tega gospodarskega nosilca prestrukturiranja in odpiranja novih delovnih mest. Podjetniki vse bolj spoznavajo, da bi ustrezno organizirani lahko bolje in učinkoviteje vplivali na poslovne pogoje. Poleg tega si prizadevajo tudi za uresničitev posameznih interesnih programskih nalog podjetnikov.
V Medijskih Toplicah bo tako 22. septembra ob 11. uri ustanovni zbor Združenj a podj etnikov Zasavj a, ki ga pripravlja območna gospodarska zbornica Trbovlje. Gospodarska zbornica Slovenije je pobudi podjetnikov prisluhnila, dala je zeleno luč ter strokovno in materialno pripomogla k u stano vitvi Združenja podjetnikov Slovenije. Združenjebo kot avtonomni del Gospodarske zbornice Slovenije povezalo nosilce zasebnega kapitala v malih podjetjih in samostojne podjetnike s področja dejavnosti, ki niso obrtnega značaja.
Združenj e podjetnikov naj bi žago tavlj alo vpliv podj etnikov na oblikovanj e pogojev gospodarj enj a (davčna politika, obresti, plače,...) ter konkretnih vladnih ukrepov na področju gospodarstva, boljše pogoje za delo vanje malega gospodarstva na domačih in tujih trgih, kvaliteten razvoj podjetništva z ustreznimi oblikami usposabljanja in izobraževanja -ustanovitev podjetniške akademije ter drugih oblik usposabljanja in izobraževanja, ki bodo podjetnikom na racionalen in kvaliteten način zagotovila sodobna podjetniška znanja, ustrezneoblikeposlovnega svetovanjain informiranja, ugodnješe pogoje poslovanja - predvsem z vključevanjem tujih virov financiranj a, kooperacij in drugih oblik sodelovanja in povezovanja ter poleg naštetega tudi zagotovitev ustrezne promocij e, ki naj bi kvalitetno predstavila podj etniški potencial.
Združenjepodjetnikov Slovenije predlaga tudi nekaj zahtev, med njimi: znižanje obrestne mere, da bo primerljiva z obrestmi v Evropski Uniji, znižanje davkov in prispevkov na raven obremenitev v Evropski Uniji, ureditev trga delovne sile in preprečevanj e zlorabe statu sa brezposelnih, sodelovanj e podjetnikov pri oblikovanju gospodarske zakonodaje. Predstavniki podjetnikov naj bi bili vabljeni na seje parlamentarnih odborov in komisij ter imeli neposreden vpliv na vladno gospodarsko politiko. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti naj bi seobdoločanjupogojevnjihovega poslovanja z njimi obvezno posvetovalo. Svojega predstavnika pa naj bi Združenje podjetnikov Slovenije imelo tudi v upravnem odboru sklada za razvoj malega gospodarstva.
Kot matična združenja podjetnikov se bodo septembra letos ustanovila regijska združenja podjetnikov, le ta se bodo predvidoma v začetku oktobra kot bazične oblike združenja podjetnikov povezala preko svojih predstavnikov po skupnem organu v Združenje podjetnikov Slovenije. Gre za precej odprto interesno organiziranost, ki ne pomeni podvajanje že obstoječe organiziranosti znotraj zborničnega sistema. Delovanje združenja se bo financiralo iz že obstoječega članskega prispevka zbornici.
Rado Perger
Predraga režija?
Slišati je, da so gospodinje pri sestavi vsakomesečnega družinskega proračuna najbolj nejevoljne, ko morajo odšteti denar za elektriko, vodo, odvoz smeti, stanarino, telefon in še kaj, kar sodi pod t.i. režijske stroške. Radi verjamemo, kajti največkrat se račun pri tem ne izide, razpoložljiv denar poide ali ga enostavno ni več ali, kot pravijo, izpuhti prav pri zagotavljanju plačila teh izdatkov.
Zapisali smo že, da smo letos porabniki električne energije bili nemalo presenečeni, ko smo na prehodu iz zimske v t.i. poletno tarifo, prejeli položnice v enakem znesku, kot prej. Elektrikapa se pravzaprav ni podražila za več kot okrog 9 odstotkov. Pozabili smo na to, menda seje povečala tudi cena jakosti varovalke pa prispevki in še kaj. In ko smo že pri elektriki, ne bo odveč dodati, da so se morali marsikateri uporabniki zateči tudi k neporavnavanju prispelih računov. Tako se je zgodilo, da te dni monterji odklapljajo elektriko v marsikaterem stanovanju, ker še porabniki niso poravnali računov za julij. Vsi, ki so na strošek prejšnjega meseca pozabili, bodo prihodnje dni prikrajšani za elektriko. Doslej ni bilo kdo ve koliko zamudnikov, vseeno pa sojih v Zasavju našteli tam blizu petdeset in tem so te dni odklopili "štrom". Povprašali smo pri odgovornih v Trbovljah, kako poskušajo uporabnike prepričati, da se jim ne splača odlašati s plačevanjem položnic. Najprej jih pismeno opomnijo, nato jim pismeno pošljejo nalog za odklop, nato pride na pogovor še monter. Če vse to ne pomaga, sledi neizbežen odvzem elektrike. Pri PTT je ta postopek krajši. Po opominu sledi kar nagla prekinitev linije; v stanovanjskih podjetjih je znana sodna izterjava, ki je še počasnejša, kot vse druge mere.
Milan Vidic
Študentske sobe v Ljubljani
Žal slovensko univerzitetno središče v Ljubljani ne more zagotoviti postelj in sob za vse znanja željne. V študentskih domovih v Ljubljani je na voljo približno 6.000 postelj, kar pa še zdaleč ne zadovoljuje povpraševanja. Tako se še vedno del študentov ob začetku študijskega leta srečuje z enim večjih problemov - študentsko sobo. Poti do nje je zagotovo več. In če niste te sreče, da bi imeli v Ljubljani kakšne dobre znance ali sorodnike, ste neusmiljeno prepuščeni trgu ponudbe in povpraševanja.
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani s svojo posredovalnico sob želi pomagati tudi takim. Na Borštnikovem trgu 2 v prostorih študentskega servisa vam je na voljo "touch sereem", kjer so zbrani vsi osnovni podatki o posteljah, ki so na voljo pri zasebnikih. Pa tudi posebne zahteve, če jih stanodajalci imajo. Cene se oblikujejo prosto, so pa zaradi koncentrirane informacije nekoliko nižje od tistih preko oglasov. Tako lahko sobo dobite za 100 do 150 DEM, garsonjere pa so od 350 DEM naprej. Seveda je potrebno dodati še stroške.
Vse informacije lahko dobite tudi po telefonu 061/125-40-62. V Posredovalnici sob, vsem študentom svetujejo, da s svojimi stanodajalci sklenejo najemne pogodbe, ki natančno določajo vse obveznosti obeh strank. Pri sestavi takih pogodb vam tudi brezplačno svetujejo.

Karmen Rajevec
iEj -~m:
z
TRBOVLJE
Telefon 4
(0601)21-358 1: 26-056 1: 26-333 1'
Telefax 1
(0601)26-228 1
V ->
Oddajn
Oddajnik
Oddajniški center KUM
*>
Informacije o delu in življenju v Hrastniku^Trbovljah, Zagorju in
Glasba, izobraževanje, animacije.
Radio Trbovlje d.o.o Trg svobode 11 a 61420 Trbovlje
Dodatne dejavnosti
Organizacija glasbenih in drugih prireditev, ozvočenja, izdelava propagandnih sporočil, snemanja...
t Z *
adJiu m-jvu.=
Mercator
Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d.o.o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1
Blagovnica ETAŽA/lil
proizvajalca labod Novo Mesto
...od8.200do9.000SIT j ...od5.100do7.400SIT j
-	ženske in moške bunde UVOZ
-	otroške bunde UVOZ
-	puhovke ženske in moške ... od 11.000 do 15.000 SIT
-	srajce flanela: UVOZ
moške	... po 1.355 SIT
otroške	... po 1.218 SIT
MOŽEN NAKUP NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
SE PRIPOROČAMO
ra
STP HRASTNIK
Pisma, bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisp-tiTmnenja bralcev o življenju hi dogajanju v Zasavju. JNejSodpisinih pisem ne objavljamoT^Bomna pisem je zurtidl prostora omejena na največ3P-tfpkanIhvratic. Jhedništvo^gl pridržuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, četreepi, da bi s skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino.
Podpora
volilcev
Zaposlen sem v kovinsko predelovalnem podjetju Kovina, v Šmartnem pri Litiji. Tudi v našem podjetju pripravljamo program lastninskega preoblikovanja. Da še ni izdelan, je vzrok v komplicirani pripravi in seveda v potrebnih ogromnih sredstvih za varianto notranjega delavskega odkupa. Predlagan predlog	dopolnitev
lastninskega zakona bi znatno olajšal izvedbo programa.
Lastninjenje je za gospodarstvo nujen "projekt stoletja", ki bi v končni fazi omogočil	vlaganje
zainteresiranih partnerjev. Na tej osnovi bi se podjetja krepila, večja bi bila produktivnost, s tem pa tudi stabilnost in zanesljivost poslovanja.
Sedanji zakon o lastninskem preoblikovanju omogoča, da zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci s certifikati "odkupijo" do maksimalno 20 odstotkov vrednosti svojega podjetja. Naslednjih 40 odstotkov delavci poizkušajo od države odkupiti z notranjim odkupom, s 50 odstotnim popustom, kar pa je velika prevara. Vsi vemo, da so edini vir za notranji odkup plače delavcev, tu pa si država prisvoji še 120 odstotkov (davki, prispevki, dohodnina...) Pa tak popust! Zadnjih 40 odstotkov vrednosti podjetja (družbenega premoženja) bo država razdelila med sklade. Večina ekonomskih strokovnjakov dokazuje, da bo s tako obliko lastninjenja hudo prizadeta uspešnost poslovanja podjetij, še huje, praktično stagniranje razvoja celotnega gospodarstva
za naslednjih pet let. Če se notranji odkup ne predvidi pa to pomeni, daje država večinski lastnik, ki odloča o vsem.
Pobuda treh poslancev državnega zbora, da se volilci opredelijo do sprememb in dopolnitev Zakona o lastninskem preoblikovanju, je poštena. Glavni cilj teh dopolnitev je ravno v tem, da bi z državljanskimi certifikati delavci v podjetjih pridobili možnost za poslovanje in nadaljni razvoj. To ni darilo, to je odgovornost in garant, da se bomo delavci v popolnosti indetificirali s svojim podjetjem, z njim živeli in se razvijali. Ustvarjena sredstva se bodo z veliko večjo zanesljivostjo vračala v investiranja, kot bi to delala država ali kakršnekoli družbe.
Ljudje v parlamentu, ki odločajo o naši usodi ali v večini nimajo poštenih namenov do podjetij ali pa verjetno sploh ne poznajo resničnega življenja v podjetju, v gospodarstvu, v sedanjih razmerah - ki je drugačno od svetle pisarne v Ljubljani.
Osebno sem prepričan, da predlagane spremembe lastninskega zakona, ki jih moramo podpreti z osebnim podpisovanjem, morajo uspeti, ker zagotavljajo veliko bolj realno in pošteno prihodnost delavcev.
Vsi volilci v Sloveniji imamo tako priložnost, da sami odločamo o svoji usodi, o svoji prihodnosti. V nasprotnem primeru, če te dopolnitve večina Slovencev ne bi podprla, pa si moramo iskreno priznati, da smo popolnoma otopeli, nezainteresirani, da nas je politika v celoti okupirala in zastrupila ter da se ne znamo sploh več odločiti za naš obstoj.
Anton Peršič
. ---------------------------------------------
Potop ali nov zagon
litijskega rokometa
Kar nekaj časa ni bilo nič napisanega o RK Goldstar, sedaj pa smo končno le prišli do prave resnice. V času, ko se vse ekipe na veliko pripravljajo na pričetek sezone in ko so mnoge že odigrale precejšnje število tekem, so se igralci Goldstaija šele dogovarjali ali bodo sploh igrali ali ne. Uprava kluba je namreč po končanem prvenstvu pričela z dolgim "zimskim" spanjem, ki traja še danes. Ob tem je pozabila na obveznosti do igralcev in trenerja, ter na tisto bistveno, to je novo prvenstvo. Igralci so čakali, saj niso vedeli, kaj jim je storiti. Sodu je dno izbila novica, da uprava klub celo prodaja v Škofjo Loko po nogometnem receptu.
In ko so to izvedeli igralci, so sklicali dve skupščini kluba na katere so bili povabljeni tako funkcionarji kluba, morebitni sponzorji kot tudi vrh občine Litija. Rezultat vsega je bil porazen, saj na teh skupščinah ni bilo razen igralcev nikogar, ki bi pomagal rokometu. In tako je naj starejši igralec v klubu Zlato Kolar zbral igralce, ki so nekako odstavili vse vodstvo kluba in pričeli samoiniciativno z delom oz. treniranjem s trenerjem Horvatom. Igralci so sami na sestanku sklenili, da se trenerju Horvatu zahvalijo, ter se odločili, da bodo to, verjetno najtežjo sezono v zgodovini kluba, odigrali po načelu vsi za enega, eden za vse. Brez denarnih nadomestil, če pa bo potrebno, bodo krili celo stroške potovanj. Ob tem bodo poskušali najti še sponzorja, ki jim bi bil pripravljen pomagati. Pod vodstvom Kolarja in Spendeta, ki se jo po odhodu trenerja Horvata ponovno priključil ekipi, so igralci začeli trenirati. Kdo bo zamenjal Horvata na trenerskem stolu pa je bilo naj večje vprašanje. Lilijan Rajko Kokalj je bil tisti, poznavalci rokometa ga verjetno poznajo, ko je leta 1988 prevzel takratno ekipo Usnjarja, kije izpadla iz L SRL in se z njo nazaj v prvo ligo, ki je bil dovolj pogumen prevzeti mesto trenerja tako krhke ekipe. Rajko Kokalj je že vodil trening, po odhodu Mačka v Avstrijo, Krta na Primorsko in Petrnela k Slovanu pa ima na voljo naslednje igralce: Ulčar, Doblekar in Jere bodo branili vrata, Spende, Kolar, S pelič, Mandelj, Sotenšek, Toni in Boštjan Kogovšek, Verbajs, Gorišek, ter mladinciGradišek, Peterlin, T rotovšek, Zupan, Dobravec pa jim bodo pomagali na igrišču.
Kapetan ekipe Toni Ulčar ima svoje mnenje: "Kot prvo bi rekel, da smo se igralci odločili, da bomo trenirali kot pravi amateiji brez nadomestil, saj nas je močno prizadela vest, da naj bi se klub "prodal" v drug kraj. To bi bila prava katastrofa za nas igralce in privržence kluba, saj smo v slovenskem rokometu nekaj dosegli. Uprava ni izpolnila niti naj osno vnej ših nalog in obljub igralcem od minule sezone, saj je preprosto ni bilo. Velik hendikep za nas jev tem, ker smo z delom pričeli absolutno prepozno, saj se prvenstvo prične že čez teden dni.
V prvi domači tekmi proti Inlesu in tudi naslednji doma v drugem kolu proti Kodeljevemu mora biti edini cilj zmaga, kljub vsem težavam, kijih imamo. To sezono moramo ostati v ligi, zato v imenu vseh igralcev prosim navijače, da pridejo na tekmo in s svojim navijanjem pomagajo k dobri predstavi."
In kaj naj dodamo ob koncu. Kako bo klub deloval vnaprej in kdo ga bo vodil, bomo izvedeli konec tedna. Lahko pa se vprašamo ali je občini Litija rokometni klub v breme. Po mačehovskem obnašanju do njega bi lahko sodili, daje tako.
Stane Kokalj
^ 	—i
mm:
M
Skriti kotički
Prenatj-pana in umazana slovenska obala je bila zadnje, kar sem si za soparne poletne dni zaželela. Istra, polna Čehov in Madžarov, ki so ne samo na pol ampak kar na tričetrt zastonj oropali hrvaške hotele, dalmatinsko sonce pa tako vroče, da tja ne gredo niti najbolj pogumni, kaj šele jaz Prav veliko izbire nisem imela več in moj dopustniški cilj je postal Bled. Mlakuža, ki se ji reče Blejsko jezero ni name naredila nobenega vtisa in potka okoli jezara je bila vse, kar sem si v neposredni okolici uspela ogledati (trčečim korakom dvaputa dnevno).
Le slabe tri (3!) kilometre z Bleda je vasica Selo, ki je večina ne pozna, saj do nje pelje sicer asfaltirana, a zelo ozka cesta, od tam naprej pa le še peš potka. Do tja, kamor se še Z avtom ne pride, tam zagotovo ni dovolj dobro za nas. Napaka! Tam se začne pravljica. Zagotovo to vedo vsi tisti Nemci, Nizozemci in Italijani, ki tam puščajo svoje jeklene konjičke, si oprtajo na ramo torbe in se peš odpravijo v obljubljeno deželo. Moje gorsko kolo je narejeno za takšne poti, zato sem lahko obsedela na ta zadnji in se odpeljala čisto ob Savi proti Ribnemu. Ob pogledu, ki se mi je odprl za vsakim rečnim zavojem sem pozabila na hude pretrese, ki jih je doživljal moj celulit. Ko kolovozna pot zavije proti Bodeškemu mostu, se ti zdi kot da si v drugem svetu. Na travniku se mimo pasejo krave, le tu in tam vidiš kakšno kočo, ki jo "močvirniki" uporabljajo za vikend in ko sem se prav nespretno izogibala lužam na cesti sem se znašla sredi pravega tabora s poglavarskim šotorom na sredi. Bilje tabor Belega bobra. Seveda taborniškega odreda Beli bober. Ko sem nekaj sto metrov naprej zavila z "glavne" ceste na stransko in se nekaj časa vozila obdana z gostim "šavjem", sem končno prišla tja, kamorsembilanamenjena. Vpravljico. Velika zaplata snežno belega rečnega proda, kristalno čista in ledeno hladna Sava in nikjer žive duše. Košček raja je bil samo moj. Da je tu že bila človeška noga, so me opominjale odvržene pločevinke (!!!), ampak tisti trenutek je bilo to nepomembno. Da je lahko ta ista Sava, ki se vsa rjava vleče pod trboveljskim mostom, tako prepričljivo čista, je bilo za moje zacementirane možgane že preveč. Moja zaplata produ seveda ni bila edina, sajjih je ob rečnem bregu več kot preveč in ni ga vraga, da ne bi našel ene, ki bi bila samo zate. Tam si lahko do obisti odpočiješ duha in telo.
Seveda sem iskala naprej in z namigi prijateljice sem med obiskom Bohinja odkrila še nekaj podobnih kotičkov. Ukanc je bil v vročem avgustovskem dnevu pravi mali ledeni raj. Lahko mi verjamete, da slovenski košček Jadranske ga morja, v katerega lula in kaka skoraj cela Primorska in še del Italije, ni niti omembe vreden.
Barbara Kus
Nemara so resnično enkrat za vselej za nami časi, ko smo imeli pri nas skoraj polno zaposlenost. Dandanašnji postaja delo spet prava vrednota, stalno delovno mesto pa bo pa kmalu nekaj, česar se velja držati kot klop kože. In čeprav smo tudi v domačih logih priče počasnemu oživljanju zaposlovanja, si ni treba zatiskati oči pred neizprosno resnico: delo bodo lažje in prej dobili ljudje, ki nekaj znajo, če pa bodo znali prav tisto, kar delodajalec išče, se jim bo še posebej nasmehnila sreča, ko bodo sprejeti na delo.
Za nekvalificirane ne bo niti približno toliko možnosti za zaposlitev, kot za tiste, ki karkoli znajo, so izučeni ali celo šolani. Vendar tega vsaj za zdaj še ni čutiti v tolikšni meri, kajti opraviti imamo tudi z navidezno brezposelnostjo. Nekaj naših podjetij že kar lep čas išče delavke, vzemimo, ki bi jih priučili za delo konfekcionark, pa jim to ni uspelo. Za določen čas se nezaposleni neradi priglašajo, še vedno so namreč prepričani, da morajo po vsej sili dobiti zaposlitev za nedoločen čas. Posebno vprašanje s tem v zvezi je plačevanje, nagrajevanje. Znano je, da zlasti zasebni podjetniki najete delavce mizemoplačujejo, to velja tudi za nekatera podjetja. V trboveljski Iskri bi zelo potrebovali nekaj delavcev, ker pa jih ne morejo nagraditi tako, kot bi jih morali, prijav enostavno ni.
Posebno poglavje postaja širše izvajanje programa izobraževanja nezaposlenih. Čeprav imamo pri tem tudi v Zasavju nekaj izkušenj, kar posebej velja za preusmerjanje ljudi iz rudarstva v druge poklice, so to šele skromni začetki. Očitno bomo morali na tem področju storiti veliko več, kot smo naredili. Nekaj sosednih izkušenj bi nam pri tem koristilo. Ne bi smeli zanemariti praktičnih dognanj izobraževanja proti psihosocialnim posledicam daljše brezposelnosti. Bolj ali manj dokazano je, da dalj časa brezposelni sčasoma postajajo občutljivejši; počutijo se odrinjene, njihova samozavest strmo pada in še bi lahko naštevali.
Najbolj nevarno bi bilo puščati stvari na tem področju vnemar. V prihodnje bo treba bolj natančno razlikovaati med resnično nezaposlenimi in tistimi, ki bi si sicer utegnili najti zaposlitev, pa jim zdaj ustreza prejemanje nadomestil. Odločneje bi kazalo podpreti vse, ki so odprli že nešteto vrat, pritiskati na kljuke družbenega in zasebnega sektorja, napisali desetine prošenj, vse brez haska. Se posebej skrbno bi morali preučiti položaj brezposelnih žensk, ki so dobršen del svojih najlepših let pustile v tem ali onem podjetju, zdaj pa so prepuščene životarjenju. In nenazadnje: čeprav je dokaj majhno število mladih, ki so končali osnovno šolo, vseeno ne bi smeli pozabiti nanje. Če nič drugega, bijih kazalo usmeriti v nekatere izobraževalne programe.
Milan Vidic

Če je hrastniški Dom starejših občanov v preteklih letih povzročal sive lase le tistim, ki so hodili od vrat do vrat in projektu zagotavljali podporo in denarjih v zadnjem času povzroča nekaj sto tistim, ki bi se v domu radi zaposlili. Na razpisana delovna mesta seje prijavilo veliko več prosilcev, kot je prostih delovnih mest in ni potrebno biti velik strokovnjak za ugotovitev, da bodo vsi odklonjeni ogorčeni, užaljeni in jezni. Zato se po Hrastniku o Domu veliko govori, še posebej od prejšnjega petka naprej, ko je bilo v Delu med pismi bralcev objavljeno pismo magistra Srečka Klenovška o zaposlovanju v domu. Zadeva dobiva tudi vse širše razsežnosti. Regijski zasavski odbor socialdemokratinj je v ponedeljek poslal ministrici za delo družino in socialo pismo, v katerem protestirajo proti načinu, po katerem so zaposlovali v hrastniškem domu in trdijo, dagre pri tem za greh preteklega komunističnega režima. "Takrat so imeli prednost zvesti sopotniki režima ne glede na njihovo strokovno usposobljenost in socialni status. Nova delovna mesta so dobili večinoma že zaposleni. Nezaposleni, pa četudi z ustrezno kvalifikacijo, ostajajo na cesti. S tem se povečuje družba kimavcev, ki prihajajo z dobrih še na boljša delovna mesta. Problem nezaposlenih pa slej ko prej ostaja samo njihov problem," je med drugim zapisano v pismu, ki ga je podpisala Alenka Petrič. Socialdemokratinje tudi zahtevajo revizijo vseh zaposlenih vključno z v.d. direktorjem, kije po njihovem zaposloval ljudi brez tenkočutnosti in dovzetnosti za pereče socialne probleme.
Na hrastniškem Uradu za delo smo izvedeli, daje 144 "njihovih" oseb izpolnjevalo pogoje za službo v Domu za 32 razpisanih mest (od36). K delodajalcu sojih napotili z napotnicami, od tega je bilo izbranih 12 kandidatov (čisto vsi se niso prijavili ali se oglasili na razgovor).
Ker je pismo magistra Klenovška, kije bilo objavljeno 9. septembra v Delu v rubriki Pisma bralcev, v marsičem izhodišče za naš pogovor z v.d. direktorjem Doma v Hrastniku Dragom Kopušarjem, ga v celoti povzemamo. S Srečkom Klenovškom smo skušali pripraviti pogovor, kjer bi lahko dodatno pojasnil nekatere trditve, vendar nas je po telefonu (zmotili smo ga na dopustu) vljudno zavrnil.
Zaposlovanje zaposlenih v Hrastniku
Hrastničani med zadnjimi občinami v Sloveniji le dobivajo "dom za ostarele". Adaptirati so opuščeni dom za učence v gospodarstvu, saj za novegani bilo dovolj denarja. Adaptacijo so plačali občani sami z denarjem iz referendumsko izglasovanega samoprispevka, del denarja pa je pritekel iz državnega proračuna po uspešni intervenciji hrastniških poslancev g. Jeriča in Potrča.
V času priprav za referendum in gradnjo je imela svojo težo tudi pridobitev novih delovnih mest za mlade, nezaposlene kadre. Kot že tolikokrat, je tudi ob odpiranju doma nekaterim veselje zagrenjeno in skaljeno. Nezaposlenim, ki so pričakovati zaposlitev.
Dom bo odprt oktobra in ustanavlja se ekipa, ki bo sprejela prve goste. Uresničuje se dolgoletna želja Hrastničanov, ki se jim odslej ne bo treba na stara leta potikati po vseh domovih po Sloveniji. Občinsko vodstvo je imenovalo v. d. direktorja z mandatom za sestavo osebja v domu. Na javno razglašene pogoje za pridobitev dela se je za vsako delovno mesto prijavile skoraj deset interesentov. Med pogoji je bila tudi registracija na Zavodu za zaposlovanje.
V.d. direktoij a je opravil razgovor s piij avljenci in sestavil seznam zaposlenih po svojih merilih
ati, bolje rečeno, po zvezah in poznanstvih. Že zaposleni so dobiti nov, očitno boljši posel, nezaposleni pa so ostati na cedilu. Tako se je zgodilo, da med devetčlansko kuharsko ekipo ni dobila mesta mlada mati, nazaposlena kuharska
tehnica, medtem ko bo zaposlil že zaposlene, priučene moči. V.d. direktorja doma očitno ni dojel, daje dom za ostarele kaj več kot gostilna, menza ali okrepčevalnica. Pri tem trdi, da na njegovo odločitev ni pritožbe niti instance, kamor bi se prizadeti lahko pritožili. Krasna razčlenitev delovanja pravne države.
Spričo takšnega obnašanja še nesojenega direktorja zavodaje vprašanje, na čem naj temelji odločitev ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki mora potrditi njegovo imenovanje. Dom za ostarele je občutljiva socialno gospodarska ustanova, ki zahteva v vodenju tenkočutne, na
zahtevo bivalcev doma usmerjene ljudi, ne pa mrke politične birokrate.
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve ga. Klinar bo morala dobro pretehtati potrditev imenovanja direktorja hrastniškega doma za ostarele, če hoče omiliti vtis, da so takšna delovna mesta nagrada za zvesto služenje stranki, ki ji tudi sama pripada.
Srečko Klenovšek,
Pot V. Pavliča 13, Hrastnik
Zato pa se je bil pripravljen z nami pogovoriti Drago Kopušar, na katerega tudi letijo očitki o zaposlovanju v domu.
Koliko držijo trditve magistra Klenovška v Delu?
Gre za nečedno zavajanje javnosti okrog doma in moje osebe. Če poskušam na kratko preleteti pismo in odgovoriti na nekatere trditve gospoda Klenovška, potem moram pričeti pri projektu gradnje doma starejših občanov. Čeprav mislim, daje to tema, ki bi zaslužila posebno obravnavo zaradi nekaterih stvari, ki bi jih bilo vredno iz preteklosti potegniti na plan in osvetliti tudi domači javnosti. Koristno bi bilo tudi soočiti mnenja gospoda Klenovška in gospoda Grošlja.
Dom starejših občanov v Hrastniku pravzaprav kljub drugačnim mnenjem, tudi gospoda Klenovška, ves čas od sredine osemdesetih let do začetka devetdesetih ni bil nikdar trdno v nobenem programu za izgradnjo - v tistih planih, ki so pač v prej šnjem si stemu velj ati za posamezna področja. V začetku devetdesetih let gaje bilo treba ponovno vključiti v program za gradnjo socialnih zavodov in za to je najbolj zaslužen sedanji župan gospod Grošelj. Brez njegovih prizadevanj, ki jih je opravil kot predsednik skupščine občinein poslanec zbora občin, doma v Hrastniku ne bi bilo. To je ocena pisanja, ki se nanaša na začetek pisma gospoda
Dom pred obnovo.

OGEL

■iii

Klenovška. Še enkrat menim, da bi bilo o tej temi vredno potegniti na plan vsa dejstva, ki so pač neizprosna in občanom Hrastnika naliti čistega vina.
Če gremo po vrsti. Trenutnoje najbolj pereče zaposlovanje delavcev. Kakšna so merila za zaposlovanje delavcev v Domu starejših občanov?
V	tistem času še kandidat za v. d. direktorja sem imel pravico in možnost, da vptivamnaobEkovanje kriterijev za zaposlovenje. Vsi so bili zapisani v objavi, ki je bila objavljena na oglasni deski Zavoda za zaposlovanje, tedniku Zasavc in v Dnevniku. Temeljno staUšče je bilo, da so v domu delovna mesta, kijih ni mogoče drugače zasesti, kot dazaposlimo ljudi, ki imajo določeneizkušnje, znanje, poznajo posamezna področja in so v tem trenutku v veEki večini tudi zaposleni. V določenem številu gre zaprezaposEtev. To je bilo osnovno izhodišče, ki meje vodilo tudi pri pripravi vseh ostahh pogojev za posamezna delovna mesta. Če govorimo o trditvi gospoda Klenovška, da seje za vsako delovno mesto prijavilo skoraj deset interesentov, je treba navesti točen podatek, ki je tudi pomemben za to kompleksno vprašanje za zaposlovanje v domu. Na razpisanih 36 delovnih mest je prišlo, če štejem vsakega prijavljenega samo enkrat, nekateri šo poslaE tudi več prošenj, 485 prijav. Za delovno mesto vzdrževalca se je npr. prijavilo 86 interesentov.
Kdo je ta merila sprejel?
Kot kandidat za vršilca dolžnosti direktorja sem merila predlagal, potrjena so bila na seji gradbenega odbora. Med pogoji ni bila omenjena registracija na Zavodu za zaposlovanje, kot trdi gospod Klenovšek, čeprav je v postopku sprejemanja prijav Zavod opravil tisto, kar je dolžan opraviti in napotil zaposlene z ustreznimi napotnicami do razpisovalca.
Kdo odloča o zaposlovanju?
V	veljavni zakonodaji velja, da o izbiro med prijavljenimi kandidati opravi direktor oz. v.d. direktor. O zaposlovanju na podlagi prispelih prijav sem v prvi vrsti na izbiro ljudi, ki bodo v domu delali, vpEval samkot v.d. direktor in poskušal po svojem prepričanju obEkovati ekipo, za katero semprepričan, da bo opravljala delo v domu tako, da bo zagotovljeno prijetno, normalno življenje oskrbovancev. V vsakem primeru zavračam trditev, daje bilo izbiranje ljudi po sistemu vez in poznanstev. Priznam pa, verjetno se temu ni možno ‘zogniti, da se človek ne more ogniti osebni oceni; Pač zato, da se zagotavlja ekipa, s katero bo možnost sodelovati. Tudi sam sem izhajal iz stališča, da dom ni gostilna, menza ali okrepčevalnica ampak dom za starejše občane. Še posebej je pomembno, da so v domu zaposleni ljudje z izkušnjami, znanjem itd., da se celotno življenje in delo organizira v najboljšem pomenu besede.
Zakaj mislite, da ste dobili toliko prošenj?
Gre za nova delovna mesta, kjer so nezaposleni videE svojo možnost zaposEtve. Gre za delovna mesta, za katera so že sedaj zaposleni iz razEčnih razlogov, tudi zaradi neustreznih in slabih razmer v podjetjih, v katerih so zaposleni, iskah rešitev za prezaposEtev. Verjetno delno tudi zaradi ocene, da so ta delovna mesta dobro plačana. Splošno prepričanje je, da gre za državno službo in da so
državne službe dobro plačane, kar pa žal ne drži.
Kako je s pritožbami, če se nekdo od nesprejetih pritoži?
Pravice do pritožbe ne more nihče nikomur odrekati. Vsak kandidat, ki ni bil izbran, ima pravico do vpogleda v podatke, ki so bih z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira, v 15 dneh od prejema obvestila, da ni bi izbran.
Koliko je bilo torej sprejetih?
Objavljeno je bilo 36 prostih delovnih mest. Pozitivno je bilo rešenih 35 prošenj z izjemo glavne sestre. Glede na očitek, da gre za zaposlovanje že zaposlenih v Hrastniku, bi želel z nekaterimi konkretnimi številkami zadevo ponazoriti. RazdeEtev teh 35 delovnih mest je takšno: 18 že zaposlenih in 17 sedaj nezaposlenih. V dveh primerih sem presodil, da je z vidika doma
Drago Kopušar.
in zagotavljanja sredstev za normalen pričetek delovanja, smotrno, da se odločim za zaposEtev dveh delavk, ki sta zaposleni na Rudniku. Na tej podlagi dom konkurira na razpis za pridobitev opreme za prezaposlitev delavcev. Še bolj konkretno: zaposlene osebe so na naslednjih delovnih mestih: vodja računovodstva, knjigovodja, socialni delavec, tajnica, od šestih srednjih sester so štiri zaposlene, dve sta vključeni v javna dela. Od devetih bolničark sta dve že zaposleni in imata določene izkušnje z delom v takšnih domovih, sedem je nezaposlenih, fizioterapevtkaje dejansko nezaposlena. Zaposlen je vzdrževalec, en receptor, vodja kuhinje, tri kuharice, šivilja, perica, ker gre za primer konkuriranja za premijo in ena čistilka, kjer gre ravno tako konkuriranjeza premijo. Kar se kuhinje tiče, gre za osem delovnih mest in ne devet. SprejeE smo štiri, ki so sedaj zaposleni. Vsesp rejete kuharice pa imajo dolgoletne delovne izkušnje in so strokovno usposobljene. Torej ne gre za priučene delavke, kot trdi gospod Klenovšek.
Tudi direktorja doma so precej dolgo iskali?
To drži, precej časaje bilo v občini namenjenega temu, da se poišče kandidat za v.d. direktorja, kar je bilo dogovotjeno z ministrstvom. Bilo je opravljenih več razgovorov s kandidati, ki niso pristaE na to kandidaturo. Letos februarja so kandidaturo ponudiE tudi meni v razmislek. Po temelji temrazmislekusemjo sprejel. Konecaprila je bilo dogovorjeno, da zaradi obilo stvari, ki jih je potrebno opraviti, da bo dom lahko pravočasno pričel z delom, postanem član gradbenega odbora in da kot njegov pooblaščenec in kandidat za v.d. direktorja vodim določene postopke, ki naj bi zagotovili, da bo domodprt v napovedanemroku. Zato zavračam tudi trditev gospoda Klenovška, da je bilo to delovno mesto nagrada, ker zvesto služim stranki, kiji pripadam. To, dasem v stranki Združene Este, nisem nikoE tajil in tudi ne misEm tajiti.. Ta ponujena možnost ni bila nagrada, vendar ocena, da je moja strokovna izobrazba, sem diplomiran sociolog, ustrezna, da imam delovne izkušnje in daje to področje, ki sem ga spoznaval skozi študij, ki mijebEzu. Nisem bil prvi, ampak zadnji v celem nizu oseb, s katerim so biE opravljeni razgovori.
Kdo vas je imenoval na to delovno mesto?
Ves čas od takrat, ko ml je bilo to mesto ponujeno, sem bil kandidat za v.d. direktorja, imenovala pa meje vlada RepubEke S lovenije 31. avgusta 1994.
Kdaj prične ostalim teči delovna doba?
To bomo vsem, katerih prošnje so bile ugodno rešene, sporočiE, ko bomo datum lahko opredeEE. Nekatere pravne podlage so bile odprte do nedavnega, predsem akt o ustanovitvi javnega zavoda, ki ga mora kot ustanovitelj sprejeti vlada RepubEke Slovenije in je medtem že sprejet. Opraviti moramo še celo vrsto drugih aktivnosti, od registracije, dogovora z zavodom za zdravstveno zavarovanje, ministrstvi itd.
Kdaj bo dom sprejel prve varovance?
Mi še vedno računamo, dabomo vseaktivnosti, ki jih je potrebno opraviti, opravili nekje v novembru. Računamo pa, da bo uradna otvoritev doma 28. oktobra letos.
Je tudi pri varovancih tak interes za dom kot med zaposlenimi?
Lahko rečem, da je interesa precej. Že konec maja smo z javnim obvestilom želeE vzpodbuditi ljudi, ki iz razEčnih razlogov razmišljajo, da bi se odseEE v dom, da se namoglasijo. ŽeleE smo priti do nekaterih oprejemljivih podatkov. V tistem obdobju je prišlo največ prijav, pa še vedno prihajajo. Po zadnjih podatkih - zbiranjejepotekalo na Centru za socialno delo - je okrog 75 kandidatov za sprejem v dom. Na 60 do 70 odstotno zasedenost doma smo računaE že na začetku. To je za začetek več kot dovolj, da bomo lahko pripraviE vse stvari za sprejem teh oskrbovancev in kasneje še ostahh, saj računamo, dabodompoln. Za posameznike in njihove svojce, ki so informativne prijave že oddaE, bo dobrodošlo obvestilo, da bomo konec septembra nadaljevali s postopkom in bomo vse pismeno obvestiti, katere dokumente morajo še predložiti, da lahko postopek izpeljemo s sprejemom odločbe o sprejemu ah nesprejemu v dom starejših občanov Hrastnik.
Stane Šterbucl
Darinka Kostanjšek je ravnateljica pedagoške enote Revirski borci v Trbovljah. Preden je sprejela mesto ravnateljice na največji trboveljski šoli, je na njej poučevala biologijo in kemijo. Leta 1989 je postala ravnateljica in ravno takrat se je prvič začelo govoriti o reorganizaciji trboveljskih šol - o uvedbi pouka od prvega do osmega razreda na vseh enotah. Letos so reorganizacijo v glavnem izpeljali. Na "njeni" šoli Revirski borci so prvič sedli v šolske klopi prvošolci. V Trbovljah so spet tri popolne osemletke. Seveda je ob reorganizacijo ogromno dela. Tako precej gradbenega dela, pa tudi usklajevalnega in pedagoškega. Pod osnovno šolo, ki jo vodi Darinka Kostanjšek, sodi tudi OŠ Alojza Hohkrauta, ki jo učenci obiskujejo od prvega do petega razreda in OŠ na Dobovcu, kjer poučujejo le na nižji stopnji.
Kako daleč ste že prišli z reorganizacijo?
Pred približno petimi leti se je začelo govoriti, da bo potrebno šole v Trbovljah ponovno razbiti v normalne osemletke. Letos prvič po triindvajsetih letih začenjamo s polnimi osemletkami. Nekaj stvari še ni dokončanih, vendar mislim, dabomo kmalu vse uredili.
Letos ste na tej šoli torej prvič sprejeli prvošolce. Kako je to potekalo?
Vsi smo bili nad njimi zelo navdušeni. Še vedno jih hodimo gledat, saj ne moremo verjeti, da so letos na šoli tudi najmlajši učenci. Vse učence smo najprej sprejeli pred šolo, nato pa smo jim v večnamenskem prostoru pripravili poseben program. Povabili smo Mira Novaka, ki je glasbeni pedagog iz Domžal. Prvošolce je tako
zabaval, da so nekateri kar vriskali od smeha. Nato soz razredničarkami odšli v razrede. S pomočjo osmošolcev so jim zavezovali rutke, pripenjali značke in delili posebne diplome "Postal sem prvošolec". Sledil je sestanek učiteljev s starši, prvošolce pa smo odpeljali v jedilnico, kjer smo jih dobro pogostili.
Kako pa so učenci nižjih razredov sprejeli to, da so se morali ločiti od svojih starih učiteljev in se preseliti na drugo šolo?
Pogovarjala sem se z nekaterimi posamezniki, in ugotovila, da jim je bilo sprva kar težko. Po enem tednu pouka pa so se že dobro prilagodili, zadovoljni so z na novo prepleskano šolo, in mnogi zatrjujejo, da ne bi šli drugam. V prihodnosti bomo
Ves svet je pred njimi.
Darinka Kostanjšek
mogoče izvedli tudi kakšno anketo, s katero bomo lahko bolj natančno ugotovili, ali so učenci res zadovoljni s šolo.
Najbrž so bile potrebne tudi določene kadrovske spremembe na šoli, kako ste jih rešili?
Učitelji so se morali sami razporediti in odločiti, kje bi želeli poučevati. Resnično smo skušali upoštevati vse želje, v okviru možnosti seveda. Na tem področju ni bilo večjih težav. Glede na število oddelkov na posameznih šolah, smo imeli precej težav pri sestavi umikov. Zaradi tega se bomo morali nekateri učitelji še malce prilagoditi. Mislim, da delavci težavpri izbiri niso imeli, saj je bila odločitev res prostovoljna, na voljo pa so imeli tudi dovolj časa, saj smo se o tem pogovarjali že približno dve leti.
Po spremembi je na šoli bistveno drugačna in sicer mlajša populacija otrok-Koliko se vam zdi, da ste učitelji tudi vzgojitelji?
Mi smo vzgojno - izobraževalna organizacija, zato naj bi si poleg izobraževanja prizadevali tudi za vzgojo. Ta naziv skušamo opravičevati, letos pa se

bomo morali še posebej potruditi, saj na tej šoli do sedaj šeni bilo tako mlade populacije. Trudili se bomo, da bo šola zaživela kot celota in bodo vsi otroci čutili pripadnost tej ustanovi.
Kakšen pa je vaš pogled na to, kako vzgajati?
Moje mnenje je, da je najboljši vzgojni ukrep pogovor, zato staršem in učiteljem svetujem pogovor in še enkrat pogovor.
Kako gledate na to, da ste ravnateljica še vedno največje šole v Trbovljah?
Vsekakor so to določene hude obremenitve in obveznosti. Vesela sem, da smo uspeli z reorganizacijo in smo vzpostavili normalne osemletke, kajti kljub temu, da imamo pomočnike usklajevanja med petimi različnimi lokacijami, med stodesetimi pedagoškimi in petdesetimi tehničnimi delavci, ni enostavna stvar.
V Sloveniji je tudi med mladimi čedalje več drog in alkohola. Najbrž ste se tudi na vaši šoli že srečali s podobnimi težavami. Kako jih rešujete?
O drogah težko govorim, saj je to področje, za katerega nimamo podatkov niti mi niti zdravstvena služba. Posebnih težav, razen redkih posameznikov nismo imeli. Včasih se res zgodi, da kdo poseže po alkoholu, največkrat na novoletnih
prireditvah ali ob zaključku osmošolcev. Lani pa tudi takšnih primerov nismo imeli. Če odkrijemo, da ima kdo težave, skušamo čim hitreje in kar se da dobro pomagati s pomočjo svetovalne službe in staršev. Največ imamo primerov kajenja. Kajenje je bilo na šolah vedno prisotno in bo tudi ostalo. V takem primeru svetujem pogovor. Kajenje pred šolo ni dovoljeno, reagiramo pa v trenutku, ko nekoga zalotimo s cigareto. Vnaprej pripravljenih sankcij nimamo, saj se mi zdi to nesmiselno.
Ali se politika še vedno vmešava v šolstvo, kako se to čuti?
Osebno nimam občutka, da bi se politika vmešavala v šolstvo. Precej pa se čuti vpliv politike na področju financiranja.
Ste zaposleni v šolstvu zadovoljni s plačami?
Mislim, da nikoli nihče ne bo povsem zadovoljen s plačo, saj smo ljudje taki, da si vedno želimo tisto, česar ne moremo dobiti.
Ali mogoče tudi zaradi tega prihaja do kadrovskih težav?
Pred časom je bilo precej polemik o tem, ali verouk uvesti v šole, ali ne. Kakšen je vaš pogled na versko vzgojo v šolah?
Mislim, da je bila televizijska okrogla miza pred kratkim, kjer so sodelovali škofovska konferenca, ter minister za šolstvo in šport na nivoju, kjer je bilo vse odkrito rečeno. Osebno sem za to, da dobimo nek vpogled in znanje o verskih kulturah, nikakor pa nisem za sam verouk v šolah, saj se mi zdi, da je to stvar posameznika, ne pa šole, kot institucije.
Vaši načrti?
Načrtujemo, dabomo vzpostavili popolno zaživetje šole in da bodo otroci čim hitreje začutili tudi pripadnost šoli. Nenazadnje bodo zadovoljni tudi učitelji. Trudimo se, vendar bo vse skupaj trajalo prav gotovo leto ali dve.
Marjeta Drnovšek
Prav gotovo je tudi to eden izmed vzrokov za pomanjkanje kadrov v šolstvu. Dejstvo j e, da je pomanjkanje trenutno na zel o visoki ravni, predvsem za poučevanje jezikov ter glasbene in tehnične vzgoje.
O
Jj Ali so tudi veliki koncentraciji žensk v o tem poklicu krive plače?
Ja, mogoče, saj se mi zdi, da smo ženske Kdaj bom pa jaz prvošolec.	premalo udarne, da bi dosegle kaj več.
V Trbovljah so leta 1967 ustanovili društvo za varstvo in vzgojo ptic in tako bo kmalu minilo trideset let od začetka delovanja tega društva. Pobudnik za ustanovitev društva je bil Anton Cesar, ki še danes obiskuje razne rastave, čeprav že nekaj let ni več aktiven član društva. Danes je v društvu sedemnajst članov, med katerimi je vsako leto vse več mladih ljubiteljev ptic. Med člani sta tudi dve ženski. Vsi skrbijo za ptice, ki jih vzrejajo doma, poleg tega pa vsako leto poskrbijo za hrano zunanjih ptic in tako rešijo življenje marsikateri, ki pozimi zaman išče hrano.
Ker bo društvo kmalu praznovalo trideset let, so se člani odločili, da bodo letos v Trbovljah organizirali državno razstavo in tako dokazali, da kljub majhnemu številu članov lahko pripravijo veliko razstavo. Vzrok za razstavo je tudi ta, da v Trbovljah šeni bilo državne razstave, čeprav člani društva pri vzreji ptic in na tekmovanjih dosegajo odlične rezultate. Ne udeležujejo se le regijskih in državnih tekmovanj, temveč se odpravljajo tudi na svetovne razstave.
Od te razstave člani društva pričakuj ej o zelo veliko. Poleg kvalitetnih in različnih vrst ptic, ki bodo na ogled vsem ljubiteljem pisanih "slavčkov", pričakujejo tudi mednarodno udeležbo. Na razstavi naj bi poleg vseh slovenskih društev, ki jih je zaenkrat osemnajst, sodelovali tudi rejci iz Avstrije, Italije in Hrvaške.
Franc Tatar, Marko Prašnikar in Franc Butara.
DRUŠTVENE NOVICE
Zasavski planinci na Mrzlici
Mrzlica- V nedeljo, 18. septembra, se bodo na svojem letnem srečSnju zbrali člani zasavskih planinskih društev, ki jih povezuje Meddruštveni odborzasavskih plan inskih društev, ssedežemv Sevnici. Dan zasavskih planincev organizirajo že dolga leta, vedno na drugem zasavskem vrhu. Letos bo to srečanje organiziralo Planinsko društvo Trbovlje.
Začelo se bo s programom ob 11. uri pred planinskim domom na Mrzlici, V programu bo s krajšim koncertom sodeloval Lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Zasavje iz Trbovelj pod vodstvom Viktorja Dolarja. Predstavnik PZ Slovenije bo govoril o planinstvu v Zasavju in Sloveniji, predstavnik PD Trbovlje pa bo govoril o gradnji in pomenu Hausenbichlerjeve koče na Mrzlici ob njeni 95 letnici.
Srečanje se bo nadaljevalo z raznimi športnimi igrami (vlečenje vrvi, balinanje...), vmes pabo za poživitev srečanja skrbel harmonikar. Organizatorji obljubljajo tudi bogat srečelov. NaMrzlici se torej obeta lepo, nedeljsko živahno srečanje vseh, ki na Mrzlico radi prihajajo.
Seveda takšna prireditev zahteva veliko dela, vztrajnosti in finančnih sredstev. Tako je društvo za varstvo in vzgojo ptic odprlo žiro račun, na katerega lahko vsakdo nakaže prostovoljne prispevke. Podjetja in zasebniki, ki bodo podarili kakšen tolar, bodo napisani na reklamnih panojih in tako bodo člani poskrbeli tudi za reklamo in predstavitev Trbovelj ljudem, ki tega rudarskega mesta ne poznajo prav dobro. Številka žiro računa, na katerega lahko sponzorji nakažejo prispevke je: LB 52700 - 620 - 112 - 05 - 1330110 - 1003631 s pripisom za 4. državno razstavo ali pa se obrnejo na naslov: Mija Grobljar, Bevško 66, 61420 Trbovlje.
V Trbovljah je bila ustanovljena tudi Zveza društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije, na katero so gojitelji iz Trbovelj, Hrastnika in nekateri rejci iz Zagorja še posebej ponosni.
Društvo za varstvo in vzgojo ptic iz Trbovelj je v Sloveniji eno izmed najuspešnejših društev in ob pomoči vseh bodo lahko ljubitelji ptic še naprej skrbeli za varno in brezskrbno življenje tako tistih ptic, ki jih vzrejajo doma, kot tudi ptic, ki danes še brezbrižno letajo naokrog, jutri pa bodo mogoče že brez doma, hrane...
Saša Grobljar
Tudi za pravočasno ureditev ceste od Podmeje na Mrzlico so poskrbeli. Organizatorji računajo s tem, da se bo letošnjega dneva zasavskih planincev na Mrzlici udeležilo kar največ planincev in drugih občanov z obeh strani Mrzlice in vsega Zasavja ter Posavja.
T.L.
Univerza za starejše
Trbovlje- Revirska ljudska univerza v Trbovljah, je pripravila poseben program za starejše občane, imenovan Biovrt. Kogar tovrstno izobraževanje posebej zanima, naj se prijavi na sedež te izobraževalne ustanove v Delavskem domu Trbovlje. Tu bo dobil tudi podrobnejše informacije.	^
Zbor Društva izgnancev
Zagorje- Prejšnji mesec je bil letni zbor društva izgnancev Zagorje v dvorani Gasilskega društva Zagorje. Izvolili so novo delovno predsedstvo, podali poročilo o delu društva krajevne organizacije in o delu koordinacijskega odbora DIS Zasavje. Prisotni so bili tudi informiram o uveljavljanju pravic slovenskih izgnancev iz leta 1941 - 1945.
Upokojenci v Trstu in Gorici
Trbovlje- Društvo upokojencev Trbovlje je že dolga leta tesno povezano z Društvom slovenskih upokojencev za Goriško v Gorici. Z njimi so podpisali tudi listino o pobratenju. To tesno sodelovanje se odraža z medsebojnimi obiski članstva. Tako so goriški upokojenci povabili trboveljske v goste prejšnjo soboto. Poln avtobus udeležencev se je ob 9. uri najprej ustavil v Trstu. Ogledali so si grad Miramar, ki je edinstven. Sledil je še kratek ogled Trsta, nato pa so odšli v Gorico. Tu je potekalo srečanje z goriškimi upokojenci v znanem slovenskem gostišču. Ker je bilo med udeleženci iz Trbovelj tudi ženski pevski zbor DU Trbovlje, je bilo seveda dosti prepevanja, tako na poti kakor tudi na cilju. Trboveljski in goriški upokojenci so si izmenjali svoje izkušnje in se pogovarjali o raznih težavah, ki pestijo Slovence onkraj meje. Večinski italijanski narod daje Slovencem v raznih oblikah dostikrat vedeti, da jim slovenski narod ni prav po volji, kar dokazujejo tudi s tem, da iz leta v leto odlašajo s sprejetjem zakonske zaščite zanje. Trboveljski upokojenci so obljubili, da jim bodo v tem boju vedno stali ob strani.
T.L.
Teden upokojencev bo oktobra
Trbovlje- Zopet vas, dragi upokojenci, obveščamo o Tednu upokojencev, ki ga bo organiziral Izvršni odbor Društva upokojencev Trbovlje. Odločili so se, da bo letošnji že tradicionalni Teden upokojencev potekal v času od 3. do 9. oktobra.
Kaj vse se bo dogajalo? Otvorili bodo razstavo ročnih in likovnih bel upokojenk, članic ročnodelskega krožka in likovnic, ki deluje v okviru Društva revirskih likovnikov Relik Dadas. Pripravili jo bodo v prostorih likovne galerije v Delavskem domu Trbovlje, odprli pa ob sodelovanju ženskega pevskega zbora DU Trbovlje pod vodstvom Nande Guček. Obiskali bodo bolne člane na domovih. Tudi upokojenci - športniki bodo imeli svoj dan. Pomerili se bodo v raznih športnih disciplinah. Kulturniki bodo obiskali Dom Franca Salamona, kjer bodo pripravili kulturni program. V Delavskem domu Trbovlje bo koncert Delavske godbe Trbovlje pod vodstvom profesorja Alojza Zupana. Po koncertu pa bodo v avli Delavskega doma organizirali običajno družabno srečanje s sodelovanjem Priznanega ansambla. Teden bodo zaključili s pregledom in oceno dogodkov minulih dni. Vsekakor se obeta zanimiv in živahen Teden upokojencev v Trbovljah.
T.L.
Že lep čas so v sedanjem pokojninsko - invalidskem sistemu velik kamen spotike prispevne stopnje. Zaradi prenaglega in predčasnega upokojevanja mlajših zaposlenih in predvsem, ker gre precejšen del tudi za socialo, so se morale zadnja leta nekoliko povečati. Zato so po mnenju delodajalcev previsoke in bi jih kazalo oklestiti. Lepo in prav, ampak dokler ne bo prišlo do sporazuma, koliko prispevkov gre za pokojnine, koliko pa za socialo, je kakršnokoli zaletavanje v sedanjo višino prispevne stopnje nevzdržno in škodljivo.
Tudi stališča, da so prispevne stopnje za pokojninsko -invalidsko zavarovanje v primerjavi s podobnimi prispevki v Evropi pri nas daleč najvišje, niso povsem resnične. Rečeno je bilo, da znašajo prispevne stopnje v Nemčiji nekaj več kot 18 odstotkov, pri nas pa skoraj 50 odstotkov čiste plače. Kdorkoli nekoliko bolj pozna plačevanje prispevkov v Evropi in v našem primeru v Nemčiji, bo moral priznati, da gre pri nemški prispevni stopnji za prispevek od bruto plače, ne pa od neto prejemkov. Hiter izračun bi pokazal, da znaša nemška okoli 45 odstotkov.
Ne bo napak nekoliko pokramljati tudi o trditvi, da je pri nas razmerje plača - pokojnina neprimerno visoko. Tudi ni povsem točno. Le v Nemčiji, Nizozemski in Irski ter Veliki Britaniji so ta razmerja nižja kot v Sloveniji, za državni del pokojnine, ki ne upošteva zasebnega zavarovanja za starost. Pa še to pravzaprav le zato, ker so pri nas v to razmerje vključene pomembne socialne dajatve, ki, priznajmo, nimajo s pokojnino ničesar skupnega. In ko smo že pri prispevkih, povejmo še to, da so v porastu tudi v vseh tistih državah, kjer ni razmerje med aktivnimi in upokojenimi doseglo svoje zrelosti.
Ko pa jo doseže, se prispevna stopnja umiri in le občasno niha. Znano je še, da je to razmerje dokaj občutljivo in lahko intenzivno vpliva na gospodarstvo, zato ponekod država sofinacirala del pokojninskega sklada iz državnega proračuna. Pri nas je to drugače, saj doživljamo tekoče posredovanje države.
M.V.
Utrinki iz doma starejših občanov
Izlake- Prejšnjo sredo je bil redni mesečni sestanek s stanovalci in rehabilitanti doma starejših občanov Polde Eberl-Jamski na Izlakah. Dnevni red je bil zelo pester, saj so se pogovarjali o programu aktivnosti za mesec september, o organizaciji, ter izvedbi "športnih iger stanovalcev in delavcev Eberlovega doma 94", o delu planincev in članov igralske skupine, se pogovorili tudi o nekaterih problemih z zdravstvenega in socialnega področja in podobno.
Direktorica doma je stanovalce seznanila z nekaterimi vlogami, pomenu in namenu socialnih domov v naši družbi skozi prizmo nove zakonodaje. Stanovalci so navdušeno sprejeli novico o pikniku, ki se jim obeta v bližnji prihodnosti.
V septembru je program aktivnosti, namenjenih stanovalcem, precej pester. Imeli bodo namreč najprej redni mesečni sestanek s stanovalci in s planinci, organiziran bo klepet s člani igralske skupine, odšli bodo na nekaj celodnevnih izletov, praznovali rojstne dneve. Še posebej se veselijo športnih iger stanovalcev in delavcev doma, kjer bodo razglasili in podelili pokale najboljšim.
P.E.

Spoznanje, da več kot polovico svojega življenja delaš v prostem času stvari, ki jih imaš rad in da veliko tvojih izdelkov, ki so prave umetnine, krasi domove prijateljev in znancev, mora biti pravzaprav človeku v veliko zadovoljstvo. Janko Baumkircher tega sicer ne pokaže pogosto, mislim pa, da je tudi sam zadovoljen s svojim delom, drugače mu ne bi bil tako predan. Rad ima kamen in les. Iz njiju zna zvabiti dušo. Pod njegovim ostrim očesom in ustvarjalno roko postaneta voljna, spremenita svojo čud in zaživita.
Prvi kamenje vklesal pred več kot tridesetimi leti. Na morju je pri potapljanju večkrat naletel na ostanke amfor. Posamezne črepinje, grlo ali roč so v njegovih rokah nanovo zadihali; vklesal jim je drobne detajle (znake zodiaka, črke) in jih podaril prijateljem. Nato so začeli nastajati večji eksponati. Po kamen je hodil v Umag.
"Vsak kos sem skrbno izbral in ga preizkusil s kladivom, če je cel. Če je zvenel kot zvon, jebil cel, če je imel ubit glas, je bil tudi kamen v notranjosti ubit (počen)," pripoveduje Janko.
Kasneje seje lotil šejesa. Najboljši je orehov les, vendar gaje trenutno težko dobiti. Zelo rad dela panjske končnice in modelčke za škofjeloške kruhke. Oboje dela po originalnih motivih. Les obdela s številnimi dleti, natančno in skrbno, doda mu še starinsko patino in lesk.
Velikokrat uporabi motive znanih slikarjev in jih obdela v lesu.
Janko Baumkircher se je rodil 23. junija 1936. Vseživljenjejepreživel vLitiji. Litostroj v Ljubljani je tisti, ki mu je po končani osnovni šoli dal izobrazbo (izučil seje za kovinarja) in delo. Pet let je opravljal 'osnovni poklic, nato pa je bil konstruktor za črpalke. Tam seje tudi upokojil.
"Risanje mi je vedno teklo, ker imam dobro predstavo in takoj vidim tridimenzionalno," pripoveduje. "Za risanje meje navdušil že Vereno
Korošec. Sem član Društva likovnih samorastnikov Slovenije. V sekciji, katere mentor je bil Zaharis Aladar, smo se veliko izobraževali in usposabljali. Poleg teorije smo dobili veliko praktičnega znanja. Učil nas je tehnike risanja, nas vodil na razstave. "Janko je veliko hodil tudi na likovne kolonije. Za svoje ustvarjanje je dobil priznanje kulturne skupnosti v Ljubljani.
Razstavljal je vsepovsod po Sloveniji: večkrat v Ljubljani, v Kranju, Ilirski Bistrici, Medvodah, na koloniji v Vidmu ob Ščavnici in mnogokrat v Litostroju. Domača Litija bo njegovo prvo razstavo doživela v letošnjem oktobru. "Vse poletje sem veliko delal. Nastalo je toliko stvari, da jih bo dovolj za samo stoj no razstavo, kij o načrtujemo skupaj z ZKO Litija. Razstavljene bodo tri situle z Vač različnih velikosti, Mrtvaški ples, Izgon Adama in Eve iz Raja. Poslednja večerja. Mati z detetom, razni sakralni in lovski motivi. Posebno mesto bodo imeli tudi modelčki za škofjeloške kruhke in panjske končnice."
Njegova delavnica je Hotel - a prepih, kot jo je sam poimenoval. To je nekakšen kozolec pod krošnjami visokih dreves na obronku gozda v Gradiščah nad Litijo. Šelestenje listja, šumi narave, cvrkutanje ptic, prijateljevanje s psičko Piko in zvoki oddaljenega vlaka v dolini, so njegovo delovno okolje. Ima tudi konkurenta -detla. Oglaša se na drevju, potrkava s kljunom in čaka na odgovor izpod strehe Hotela - a prepih.
^ "Les je trenutno moj velik prijatelj. Delo z ^ njim me sprošča, daje mi energijo in notranje zadovoljstvo, duševno me opaja in me pomiri. Delam večinoma od jutra do večera," pripoveduje Janko, mrak pa počasi spušča svoje tipalke na raho oroseno trato za brunarico v Gradiščah.
Joža Ocepek
Parnasova pota
Ureja Franci Lakovič
Maks Marinčič
Ljubezen
Ljubezen je sreča -sreča za dva, ta je nedeljiva, je čisto najina.
Nikomur je ne dava, je najina samo, če sva egoista, kaj moreva za to.
y	Ljubezen je kot biser,
ki školjka ga ima globoko v sebi skrito samo za enega.
Če pa vetrič dvoma v školjko bi zavel, ljubezni biser nama za vedno bi odvzel.


ZABELaO
Hrastnik:
ZPZ z Dolaje že pričel z rednimi vajami, ki jih imajo ob ponedeljskih in četrtkih od 19. do 20.30. ure. Njihova pevovodja Elza Jakšič je dejala, da se bodo razveselile vsake nove pevke.
F.M.
Jesenske serenade na Bogenšperku
Na Bogenšperku, ki se je lani pridružil krajem, ki imajo možnost izvedbe resne glasbe, so se 2. septembra začele jesenske serenade. Organizatorji so Glasbena mladina Ljubljanska, Trubarjev antikvariat, KUD Bogenšperk in Glasbena mladina Slovenije.
Jesenske serenade bodo letos v mesecu septembru v petih krajih: Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani, župnijski cerkvi v Pirničah, Blejskem gradu, Kosovi graščini na Jesenicah in gradu Bogenšper. Štiri prireditve so zgoščene v dva tedna, saj bodo dve nedelji in sredi zaporedoma.
Ljubitelji glasbe so bili na Bogenšperku že v nedeljo, 2. septembra in prisluhnili Ljubljanskemu kvartetu saksafonistov in prireditvi z naslovom Adolphu Saxu v čast. Nastopili so:	Primož Flajšman
sopransaksafon, Betka Kotnik - altsaksafon, Jure Cizej - tenorsaksafon in Aleš Suša -baritonsaksafon. V sredo, 14. septembra je bil večer Bachovih Suit. Na violenčelu je igral Gregor Marinko. Program sta povezovala Polona Juh in Jernej Kuntner. Na gradu Bopgenšperku bo v sezoni 1994/95 še šest glasbenih večerov.
J.O.
PRIREDITVE
Litija: V nedeljo, 18. septembra ob 16. uri bo na gradu Bogenšperk koncert slovenskih umetnih in narodnih pesmi, ki jih bo izvajala Vokalna skupina Kvarta. Vstop prost.
Litija: V sredo, 21. septembra ob 20. uri bo na gradu Bogenšperk večeršpanske in latinoamcriškc glasbe. Nastopil bo kitarist Dejan Krušeč. Vstopnine ni.
Razstava slikarske šole Knez - Polc
V Batičevem salonu trboveljskega muzeja so 9. septembra otvorili razstavo del udeležencev slikarske kolonije Knez - Polc, ki je bila prejšnji mesec na Dobovcu. Mentor te slikarske šole, akademski slikar Janez Knez, je v kulturnem programu poudaril, da je namen razstave, da se 80 izdelkov -improviziranih panojev predšolskih otrok, ki so nastali v 4. slikarski šoli Knez - Polc, prenese iz naravnega ambienta v galerijo. Na ta način si bodo lahko tudi starši otrok in šolske skupine lažje ogledali izdelke.
Janez Knežje še dodal: "Mislim, da so rezultati slikarske šole na zelo visoki kulturni stopnji. Predvsem iz enega razloga, ki je v industrijskih centrih zelo problematičen. Namreč, tu se množično razvija amaterizem, ki slabo vpliva na mlade slikarje, ki se šele formirajo. Pri amaterjih skoraj vse diši po komerciali, ljudje ji nezavedno podležejo. Tako
zavajajo ljudi in zamegljujejo pojem vrednosti. Zato amaterizem ne more biti prava kultura."
V kulturnem programu je nastopila mlada flavtistka Petra Lipec, ki jo je spremljala Katarina Škrinar. Direktorica VVZ Trbovlje Darinka Bučar se je zahvalila vsem, ki so sodelovali v slikarski šoli, akademski slikar Janez Knez pa je podelil priznanja otrokom in mentorjem, udeležencem slikarske šole. Razstava bo na ogled teden dni, največ deset, zaradi obnavljanja muzeja. V prvem prostoru razstavljajo tudi mentorji. Po končani razstavi bodo otroci dobili izdelke v spomin, nekaj najboljših bo ostalo za zbirko. Janez Knez je še dodal, da že imajo načrte za prihodnje leto, da bo vse potekalo še bolj profesionalno kot doslej. Računajo tudi, da bodo dobili podporo Ministrstva za kulturo.
Denisa Huber
V spomin
Justa Novak
Justi, deževen in sončenje bil dan. Takšno je življenje, takšni so bili naši občutki, ko smo jo spremljali na zadnji poti. Njena življenska pot je bila ena sama pesem: prešerna in radostna, pa otožna in žalostna, razposajena in boleča do globoke bolečine.
Rojena je bila 20. 9. 1918 na Dobovcu. Že kot desetletna deklica se je vključila v Šuligojev mladinski zbor na Osnovni šoli T rbovlje - Vode, ki gaje 1932 leta skladatelj Emil Adamič preimenoval v Mladinski pevski zbor "Trboveljski slavček”. Petju je ostala zvesta vse življenje - skoraj 70 let! Po drugi svetovni vojni je bila med nekdanjimi trboveljskimi slavčki ustanoviteljica MePZ Slavček. Vsem, ki so prišli v zbor, je povedala, da je Justa. In tako je bilo! Spoštovali smo jo. Občudovali njen izjemno lep in zanesljivi sopran.
Pa četudi je bila Justa sama od sopranov, smo lahko zapeli. Tudi dirigentu je bilo laže, saj je vedel, da Justa zna in zmore! In veliko let je bila Justa na prvem mestu po obisku vaj in na nastopih. Kdo se ne spommi njenih vlog v operah in operetah, kot so: "Pri belem konjičku", "Gorenjski slavček", "Tremerski dukat"...
Justa je bilavodilni g las v svoji skupini in ob njej so se vzgajale nove mlajše pevke. Skoraj ni bilo koncerta, da Justa ne bi zapela solo. Dolga leta je bila članica odbora zbora in naš blagajnik. Delovala je tudi v drugih organizacijah. Termoelektrarna Trbovlje ji je bila delovni dom do upokojitve. In kako ponosno in ljubeče nam je pokazala slike svojih - že pravnuka.
Za svoje delo je Justa prejela vrsto odličij in priznanj. Naj omenimo državna odlikovanja, pa zlato Gallusovo značko in priznanje Tončke Čeč. Vsa je resnično zaslužila.
Vsaka pesem - vesela in žalostna, je izpeta: tudi življenje. Njeno življenje je zaključilo zadnji akord. Ostaja nam spomin, bolečina in globoko spoštovanje do njenega dela in nje -Juste. Hvala za vse lepo in dobro. Pevci in pevke MePZ Slavček Trbovlje
:!!!!!!!!!
8!!!

Requiem sestavljajo (z leve proti desni): Boris Poropat (bobni), Bojan Škrlj (bas kitara), Primož Romšak (vokal), Simon Bajec (solo kitara) in Marko Slokar (ritem kitara).
Predstavljeni so bili že na radiu Trbovlje, zasavska publika pa jih je lahko slišala tudi na dobrodelnem koncertu ob 20. letnici Vetra v Hrastniku, kjer so navduševali z rock odra.
Fantje so skupaj leto dni in igrajo le svoje skladbe. Junija letos so v novogoriškem studiu Rose posneli promocijsko kaseto, na kateri se predstavljajo s tremi skladbami: Amsterdam, (ta že pleza po glasbenih lestvicah), Za denar in balado, Zaradi nje. Tekstovno bogate skladbe, ki se zahvaljujoč močnemu vokalu zlivajo s privlačno glasbo bi zaradi (zaenkrat še) preozkega opusa težko kam uvrstili. Vsekakor bodo blizu tistim, ki se ne zadovoljijo že s vsakršnim poskušanjem jodlarskega rocka. Ki so jim bili na začetku blizu Sankrock, pa zdaj pri njih več ne najdejo pravega "feelinga". Da bi ga le Requiem obdržali z ritmom in besedili, ki se trudijo biti več kotposplošeni. Točneje se bodo določili sami, saj pridno
nastopaj o na raznih "rock feš tah ", naslednj e leto pa lahko pričakujemo tudi njihovo prvo kaseto. Kdor jih je slišal v Hrastniku, lahko mirne vesti zatrdi, da se na slovenski glasbeni
sceni prebujajo kvalitetnejši talenti, ki bodo v končnici izrinili s prizorišča t.i. poete, ki so spregledali svoj dolg.
Tatjana Polanc
"Zasavska publika nas spominja na tekočo reko piva," je v šali dejal Marko Omahna, pevec skupine Gamsi. "Veseli smo, če nas povabijo v Zasavje, saj vemo, da nas imajo ljudje tam radi."
V začetku njihovega hitrega vzpona so
fantje veliko igrali prav vZasavju, v gostišču Kum, pri Slavi inpo zasavskih hribih. Ljudje sojih vzljubili predvsem zato, ker so tudi po igranju radi prisedli k veseli družbi in se z njimi še naprej zabavali.
Pred kratkim smo pisali o ansamblu
Gamsi, ki šele prihajajo... Sedaj pa se s svojo novo kaseto kar dobro držijo na glasbeni sceni, saj lahko njihovo priredbo "O, Kori..." slišite celo v slovenskih diskotekah.
Svojo prvo kaseto so izdali v samozaložbi pod okriljem glasbene hiše Don Juan, katere direktor je Damir Jurak. Skladbe so zelo raznolike, zabavno obarvane z dodatkom "freitona". Na kaseti je nekaj priredb znanih uspešnic, omenjajo pa tudi Slakove viže. Večino skladb je napisal Vili Bertok, basist skupine Don Juan, s katerim fantje sodelujejo. V oktobru bodo izdali tudi CD ploščo. V novi sezoni pričakujejo okrepitev v ansamblu, ki pa naj zaenkrat ostane še skrivnost.
"Zahvaljujemo se vsem tistim, ki S verjamejo v nas, nam želijo uspeha in so do ^ nas kritični, saj je le dobra kritika lahko pot L do uspeha," je še poudaril Marko.
Gamsi so za hece.
^C
Katja Božič
TRGOVINA
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese iz VELANE
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
-	pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 13”
®IU®M®
Ljubljanska c.10, KAMNIK
INFOTOUR d.o.o., Kamnik vam nudi strokovno tesnenje vrat in oken s cevnim tesnilom iz posebnega silikona, ki je odporen na prepogibanje in stiskanje.
Garancija je 10 let.
Prihranili boste 30% stroškov za ogrevanje. Prepih in prašen je prenehata takoj.
Vse informacije dobite pri zastopniku firme na telefon: 0601 /85 006, SUŠINVIKTOR, RADEČE, Potna brod 17, vsak dan od 7.00 ure dalje.
SALON POHMVAl
BOJGSCo) PrTma
Obrezija 19, 61411 Izlake tel.: 0601/73 631

-	KUHINJE
-	DNEVNE SOBE
-	MLADINSKE SOBE
-	PREDSOBE
-	SEDEŽNE GARNITURE
-	JEDILNICE
-	SPALNICE
-	PISARNIŠKO POHIŠTVO



-	KLUBSKE MIZE, STOJALA ZA ROŽE, STOJALA ZA
telefon, vse iz medenine
-	PISARNIŠKI STOLI IZ UVOZA
delovni čas: 9.00 -12.00,15.30 -18.30; sobota: 9.0012.00
<€6
Slovenijašport p.o.
Ljubljana, Tržaška 223
odpira novo poslovno enoto v Trbovljah in
išče sodelavca za opravljanje naslednjih del in nalog:
VODJA POSLOVNE ENOTE
Od kandidata pričakujemo:
-	dokončano V. stopnjo strokovne izobrazbe - trgovski poslovodja, komercialni, ekonomski tehnik ali druga ustrezna smer
-	3 leta delovnih izkušenj
-	pasivno znanje enega svetovnega tujega jezika
-	državljanstvo R Slovenije
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesecev.
Če vas zanima delo na področju športa in imate izkušnje s prodajo in nabavo športne opreme, lova in ribolova, ste dinamični in imate veselje do dela v prodajalni športne opreme, pošljite pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, v roku 8 dni po objavi na naslov:
Slovenijašport, Tržaška 223, Ljubljana.
O izbiri vas bomo pisno obvestili v roku 30 dni po objavi.

SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
Spoštovani socialdemokrati in simpatizerji SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE SLOVENIJE
Občinski odbor
SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE Zagorje Vas vabi na javno tribuno, ki bo
v PETEK 16.09.1994 ob 20.00 uri
v stekleni dvorani DELAVSKEGA DOMA v ZAGORJU.
Tema pogovora bo SLOVENIJA KAM, gostje večera bodo člani predsedstva SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE SLOVENIJE, ki bodo odgovarjali na Vaša vprašanja.
VLJUDNO VABLJENI!
Občinski odbor
SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE ZAGORJE
30
C
O
>
GOSTINSKO
PODJETJE
RUDAR p.o.
30 trg revolucije 26 TRBOVLJE
po sklepu delavskega sveta podjetja razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za odprodajo naslednjih lokalov:
1.	Gostinski lokal" Prvi maj" Trbovlje, Partizanska cesta 49, za izklicno ceno 8.868.648,10 SIT.
2.	Gostinski lokal "Dalmatinska klet" Trbovlje, Partizanska cesta 11, za izklicno ceno 6.394.154,10 SIT.
3.	Javna dražba bo v soboto 1. oktobra 1994 ob 9.00 uri v Trbovljah, v hotelu "Rudar”, Trg revolucije 26.
4.	Na javni dražbi sodelujejo fizične in pravne osebe.
5.	Dražitelj mora pred dražbo plačati varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun 52700-601-11833 s pripisom "za javno dražbo”. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, bomo plačilo varščine vračunali v kupnino, drugim udeležencem pa brez obresti vrnili v 3. dneh po dražbi.
6.	Kupnino bo treba plačati v 8. dneh po uspeli dražbi, vendar pred prevzemom objekta.
7.	Prometni davek plača kupec.
8.	Prodajali bomo po načelu "videno -kupljeno". Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
9.	Ogled objektov je mogoč v ponedeljek 26.9.1994 od 9.00 -12.00ure.
10.	Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu
0601-21-073pri g. Medvešek.
AVTOAUmHt
CELJE d.d.
DELOVNA ENOTA TRBOVLJE, Savinjska c. 36
tel.: 21 081,21 463
v SOBOT017.09.1994 od 8.00 do 13.00.

UGODNO
Na parkirnem prostoru RAZPRODAJA rabljenih vozil, strokovna cenitev vašega vozila, možnost posredovanja prodaje.

PONUDBA NOVIH VOZIL IZ PROGRAMA;
LADABAVT0 <B> HvunoRi


E
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija
Delavska univerza, Parmova 4
razpisuje
za šol. I. 1994/95 vpis v naslednje programe:
1. Programi za pridobitev izobrazbe
1.	Trgovec (IV. stopnja)
-	poklic: prodajalec
Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja dve leti.
2.	Preoblikovalec in spajalec kovin (IV. stopnja)
-	poklic: konstrukcijski ključavničar
Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja dve leti.
3.	Prekvalifikacija v trgovca
Pogoj za vpis je končana 3-letna poklicna šola. Izobraževanje traja en semester.
4.	Prekvalifikacija v voznika (IV. stopnja)
-	poklic: voznik
Pogoj za vpis je končana 3-letna poklicna šola. Izobraževanje traja en semester.
5.	Ekonomsko - komercialni tehnik (V. stopnja)
-	poklic: ekonomski tehnik komercialnega
podorčja
Pogoj za vpis je končana šola za prodajalce. Izobraževanje traja dve leti.
6.	Strojni tehnik
-	poklic:; strojni tehnik
Pogoj za vpis je končana poklicna kovinarska ali avtomehaniška šola.
Izobraževanje traja dve leti.
Pričetek izobraževanja po teh programih booktobra
94. Prijave sprejemajo vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 16. ure osebno ali po telefonu 881-182.
Vabljeni!
VAŠ TURISTIČNI IN POTOVALNI VODNIK
INTEGRAL ZAGORJE d.o.o. Tel : 61 018,64 032,61284
če NEKAJ PROSTIH MEST PLIBERK Avstrija 16.9.94 prevoz 900 SIT Dan nakupa:	.
LENTI Madžarska 22.9-94 prevoz 1.800 SIT
Naša turistična poslovalnica vam nudi naslednje storitve:
-	organizacijo izletov in potovanj
-	prodajo letalskih in železniških vozovnic
-	prodajo turističnih aranžmajev za poletje in zimo
-	prodajo avtobusnih prevozov po ugodnih cenah
-	prodajo kompletov vozovnic na rednih avtobusnih linijah
-	prodajo mesečnih vozovnic na rednih avtobusnih linijah
Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali,
ikličite ali oglasite se, radi vam bomo svetove in se potrudili, da boste z nami zadovoljni.
čmmmiuog malha j
----------J00 k* —
-	prodaja novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblaščeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!
VW - AUDI TRBOVLJE
-----------j 00 M-------
-	prodaja novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblaščeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!
r~		N
irtmo Tgasaba	
f/	zn vse.
J	KI POTRCDUJCTC GIDANJC: - vadbo cicibanov in staršev
M	- predšolski otroci
	- splošna vadba za dečke in deklice
	- akrobatika za mladino
r 01	- aerobika
JlL INFORMACUCt «U 21 200	-joga - bodp buiiding
V	
TRBOVLJE
lig svobode I la, 61420 Morijo tol.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, kB +386 601 26 228
ZAPLENJENO V VIDEOTEKI NANO ZAPLENJENO V VIDEOTEKI NANO
Article 9 9/De vet in devetdeseti čl
člen
Columbia Tristar/Continental Birokrati nikjer na svetu niso med najbolj priljubljenimi živalskimi vrstami. Zato so pa vsepovsod prisotni. Article 99 govori o uporu osebja bolnice proti nehumanem onemogočanju nujne in obljubljene zdravniške nege vojnim veteranom. Vsi dogodki v filmu so pogojeni z moralno vprašljivimi dejanji povzpetniške podvrste	birokratskih
humanoidov, ki so nekje na evolucijski poti izgubili sočutje. Oni v imenu varčevanja in "rezanja" proračuna igrajo male bogove in odločajo o življenju ali smrti na milost in nemilost
prepuščenih jim ljudi.
Kiefer Sutherland je zdravnik -stažist z bleščečo prihodnostjo pred seboj, Ray Liotta pa kirurg, vajen vsega hudega od vodstva bolnice. Kiefer upa, da bo specializiral srčno kirurgijo, se zaposlil na zasebni kliniki in živel srečno do konca svojih dni. Ray je drugačen. Drži se le dveh načel: 1) Na prvem mestu je vedno pacient in 2) Če ne moreš premagati sistema, ga prelisiči. Ti načeli ga skupaj s prijatelji in sodelavci popeljeta korak bliže kaosu, saj za dobro pacientov po bolnici kradejo pacemakerje, zaloge zdravil in sploh povzročajo nevšečnosti...
Article 99 je najbrž najboljše delo režiserja Howarda Deutcha (Pretty In Pink, Some Kind Of
Wonderful) do sedaj. Zanj je zbral ekipo, s katero mu ni moglo spodleteti, scenarij pa je zaupal Ronu Cutlerju. Referenc je tokrat skorajda preveč, zato omenjam le najpomembnejše:
Kiefer Sutherland: A Few GoodMen, Flatliners, Young Guns 1&2, Stand By Me, The Lost Boys,...
Ray Liotta: Field of Dreams, Godfellas, Something Wild, Unlawful entry,...
Forest Whitakcr: The Crying Game, Good Morning Vietnam, Johnny Handsome, Rage in Harlem,...
John Mahoney: Frantic, The Russia House, Betrayed,...
Tommy
TRBOVLJE - DELAVSKI DOM
15.	STORI WILL (triih), čet. °b 18. in 20. uri.
16.	-19. KLAVIR (drama), pet., pon. ob 20. uri, sob., ned. tor. ob
18. in 20. uri.
21.-22. PRVA LIGA (kom.), sre. ob 18. uri, čet., ob 18. in 20. uri.
ZAGORJE - DELAVSKI DOM
16.-20. KREMENČKOVI
(kom.), pet., sob., tor. ob 18. uri, ned., pon. ob 18. in 20. uri.
15.-17. THE DOORS (glasb ), čet. ob 19. uri, pet., sob., ob. 20.
uri.
HRASTNIK - KINO
15.	-18. BEETHOVEN 2
(kom.), čet., ob 19. uri, pet., ned. ob 17. uri.
16.	-18. KRIK STENE (alpin.), prt., ned. ob 19. uri, sob., ob 17. in 19. uri.
21.-22. AKCIJA MUTANT
(akcija), sre., čet. ob 19. uri.
KINO DOL PRI HRASTNIKU
17.	AKCIJA MUTANT
(akcija), sob. ob 18. uri.
KINO IZLAKE
18.	THE DOORS (glasb.), ned. ob 20.15. uri.
KINO LITIJA
17.-18. BEGUNEC (akcija), sob. ob 19. uri, ned. ob 18. uri.

Te dni je praznovala rojstni dan prva zvezda televizije - Miša Molk. Seveda so ji čestitali tudi kolegi iz uredništva razvedrilnega Programa. Kako pa je Miša praznovala svoj Praznik s prijatelji in hčerko Ulo pa žal nismo •zvedeli.
Kaskader Robert Anžič pravi, da kljub svoji ljubezni do hitrosti upošteva cestna pravila, saj je tudi on voznik, ki mora skrbeti za varnost ljudi. Naj povem, da je Robi še zelo tnlad in zaenkrat še nima dekleta. Torej, punce v napad.
Še vedno niso ugasnile poletne ljubezni. Tudi Severina in Grga sta poletne večere Preživljala skupaj, Grga je Severine spremljal
tudi na nastopih, nekaj dni sta preživela tudi na Rabu.
Špela Trefalt seje odselila od svojih staršev in si je v Ljubljani oziroma na Viču najela enosobno stanovanje. In sedaj lahko Špelca uživa v svojem kraljestvu s svojimi prijatelji in svojo ljubeznijo. Velikokrat jo lahko vidimo kot voditeljico raznih veselic in drugih zabavnih prireditev.
Gianni Rijavec šef skupine Big Ben, radij ski napovedovalec, TV voditelj in verjetno še kaj, je izdal ime svoje najnovejše ljubezni. Srečnici je ime Klara in Gianni pravi, da je zares enkratno dekle.
S.G.
" \
PfWA TtTT ,fl
iv V AjjIUv
precej anarhični’. Kam« na ptvo sem
»a -H«"* Žurir.««,. Še -reč«, ,1« jih je kp.ee. Zdaj* to pa treh« žareti tpet malp bolj matratiln stran I
narodnjaki noter, drugače jih pa itak
ne gre obljubljati, da bomo Izpolniti
.■.v.\',v. V.	■■■.•.v.•••.\\\\\. ........... . .
potrudili.

Gimnazijci v Španiji
Čeprav seje šolsko leto šele začelo, so se četrtošolci iz Gimnazije Trbovlje odpravili na končni izlet v Španijo. In zakaj tako? Dijakom se zdi bolje, da uživajo na začetku šolskega leta, ko še ni tako veli ko kontrolnih nalog, spraševanja in učenja za maturo in zaključne izpite.
Verjetno bo vsako leto vse več šol, ki se bodo odločale za končne izlete v zadnjih poletnih dneh, ker bodo imeli dijaki nato maja in junija več časa za učenje in priprave za zaključni izpit oziroma maturo, poleg tega pa se maja odvijajo tudi maturantski plesi in z organizacijo le teh so dijaki prikrajšani za marsikatero urico svojega prostega časa. Tako pa jim bo ostalo vsaj tistih pet dni, ki bi jih takrat preživeli nekje v Španiji, Grčiji..., za učenje. Nekateri uživajo sedaj in verjetno jim ni žal za takšno odločitev.
Saša Grobljar
Ubogi prvošolci
Mi smo najbolj ubogi učenci na Ekonomski srednji šoli v Trbovljah. Stojimo za vogalom in gledamo po hodnikih, kjer se ponosno preriva gruča višjih letnikov. Hodijo mimo nas, se smejijo, kričijo, včasih pa nas da kdo tudi pod "tuš". Toliko o strašni gruči in dijakih, ki nas zastrašujejo, dane upamo v šolo.
Mi že sedaj komaj čakamo, da bomo na njihovem mestu. Vendar smo prekmalu začeli čakati.
Razredničarki prof. Danijela Čibej in prof. Majda Škrinjar -Majdič sta pravi svetnici. Mi, učenci prof. Majdičeve, hodimo v šolo samo zaradi nje. Da nas kaj vpraša, lepo pogleda in se najbolj prijazno od vseh na šoli nasmeji.
Seveda se hodimo v šolo tudi učit. To je sedaj naša glavna življenska tema. V vsakodnevnem življenju se ponavljajo le štiri besede: knjiga, miza, profesor in ocena. Peta, tako zaželjena beseda
- zabava - bo sedaj nekaj časa odrinjena, kajti že smo se začeli, nekateri bolj, drugi manj trdo učiti. Vsi profesorji pravijo, daje tako najbolje in mi počasi poskušamo to dojeti.
Ermela
Prvi dan nove trgovske šole
Že komaj pričakovane počitnice, so se za vse nas prehitro iztekle. Dijaki in dijakinje Srednje trgovske šole smo se 1. septembra zbrali pred Srednjo tehnično šolo v Trbovljah in s strahom in zanimanjem obenem pričakovali profesorje. Le ti so s kupi listov prihiteli pred šolo in prebirali imena dijakov, tako, da smo izvedeli, v katerem razredu smo in kdo je naš razrednik. V vsakem razredu je 34 učencev, med katerimi smo večinoma dekleta, fantov pa je le nekaj. Trboveljčani smo bili zelo presenečeni, ker je bilo v obeh razredih samo deset domačinov, ostali sošolci pa so prišli v Trbovlje iz Kopra, Bleda, Postojne, Domžal, Ljubljane in še kakšen slovenski kraj bi lahko našteli.
Predvsem dekleta smo bila vesela množičnega sprejema, ki nam ga je pripravilo 350 fantov, ki so nas z zanimanjem opazovali in si mi slili kdo ve kaj. Vendar pa nas čaka še celih deset mesecev učenja, tudi zabavnih dni bo nekaj, in tako bomo lahko izvedeli, kakšni so naši sotrpini.
Prvi dan srednje šole se zelo razlikuje od prvega dne na osnovni šoli. Zaupanje med profesorji in dijaki je večje, tudi dijaki si med seboj pomagamo, če pa problema ne rešimo sami, nam pri tem pomagajo razumevajoči profesorji. Najbolj pa je za nas prvošolčke nenavadna takšna disciplina. Nič več se ne lovimo po šoli, skačemo gumitvi st..., temveč le zbegano iščemo učilnice in se pripravljamo na pouk.
Dijaki iz Trbovelj se na šoli počutimo full - cool in upamo, da se bodo kmalu tudi naši sošolci iz drugih krajev vživeli med Zasavce in se počutili kot doma.
Janja Pristav in Barbara Fabjan
Prvi vtisi "ekonomskih fazanov"
Prvo srečanje s profesorji, učenci in novimi predmeti je gotovo nekaj najbolj zanimivega za vse dijake, ki prvič prestopijo prag srednje šole. Iz njihovih oči izžarevajo veselje, strah, zanimanje, razočaranje... In kakšni so prvi vtisi prvošolcev iz Ekonomske srednje šole?
-	Zdi se' mi, da imamo preveč ur in učenja, četrtošolci nas preveč tuširajo (predvsem fante), tudi učitelji so prestrogi in so pravo nasprotje učiteljem iz osnovne šole.
-	Zaenkrat se imamo kar dobro, le pred kakšnim profesorjem se nam tresejo roke in noge.
-	Mislim, da šola zaudarja po smeteh.
-	Začetek je bil dober, upam, da bosta tudi nadaljevanje in konec vsaj tako dobra ali še boljša.
-	Brez komentarja.
-	Tudi meni se zdi, da se moramo že takoj na začetku preveč učiti, tudi vsi učitelji niso najbolj prijazni. Nekateri učenci iz višjih letnikov nas malo preveč tuširajo.
-	Preveč nas tuširajo!
Zbrala: Saša Grobljar


iieiiiiL
Mladim
Zasavcem


Am„=,k„»PlW,|«h«ija m«, »m,, *»«kl »n*,™.

___________-t-	.
IVIN 15.
Kaj so spoznali, dobili... tretješolci in drugošolci
z Dola:
Spoznala sem Čatežke Toplice, dobila pa sem spominsko knjigo. - Damjana, 3.b
Obiskali smo Rakitno, kjer je lepo. - Jelena, 3.b
Dobil sem vodno pištolo. Bili smo na Debelem Rtiču. - Bojan, 3.b
Vesela sem bila Barbike in videla kenguruja. - Petra, 3.b Dobil sem TV igrice in dve disketi. - Sebastjan, 3.a
Imam novo pesmarico. Spoznal sem psička Pikija. - Marko, 3.a
Pes Džekje že zrastel, dobila pa sem še novo muco Mikico. Najraje je Viskas. - Maja, 3 .a
Dobil sem mucka Sagita. Preden grem v šolo, ga malo pestujem. -Nejc, 2.b
Morske prašičke imam zelo rada. Igramo se na travi. - Vesna, 2.b
Dobila sem kozico Megi in dve punčki. - Tina, 2.b
Imam nove kotalke. Rada se vozim. - Marina, 2.b
Kaj so rekli
prvošolčkom, preden so šli v šolo - malo za šalo,
malo zares:
Marina: Naj pazim, ko grem čez cesto, je rekla mama.
Katja: Sestra je rekla, naj dam tovarišici 100 mark, če hočem biti odlična.
Jure: Doma so rekli, da jim bo dolgčas po meni.
Špela: Sestra mi je naročila, naj bom odlična.
Lavra: Govorili so mi, da je v šoli luštno.

V hrastniški športni dvorani so pretekli vikend ob zvokih latinsko - ameriške in standardne glasbe plesali najboljši pari iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Slovaške in Madžarske. V Hrastniku je potekalo Odprto prvenstvo Slovenije, organizator tega tekmovanja pa je bil plesni klub Fredi iz Ljubljane, ki ga vodi slovenski plesni prvak Fredi Novak.
Zmagovalca l.dne: Kristina Pahor in ŽeljkoBožič.
Par Venturini - Škufca.
Zakaj je tekmovanje potekalo ravno v Hrastniku? "Kar tri velika plesna prvenstva so bila v kratkem v Ljubljani, zato sem se odločil, da bo to tekmovanje nekje drugje. Da si bodo lahko tudi dmgi, ki ne živijo v Ljubljani ali bližnji okolici, ogledali domače in tuje plesne pare. Naši člani predstavljajo 80 odstotkov vseh tekmovalcev in upam, da bodo postali zmagovalci v vseh starostnih skupinah," je povedal Fredi Novak.
Prvi tekmovalni dan so se pari predstavili z latinsko - ameriškimi plesi in pred budnim očesom komisije ter glavne sodnice - Slovencem dobro poznane plesalke Viktorije Tomič, so se zavrteli v ritmu cha-cha-cha, sambe, mmbe, pasodobla in najbolj "norega" džajfa. Fredi Novak je v pozdravnem govom med drugim omenil tudi velike uspehe slovenskih plesalcev na mednarodnih prireditvah, ki so, žal, precej neopaženi v domovini.
Rezultati LA: Pionirji: 1. Miša Cigoj in Katja Marc, 2. Vasja Kašnik in Alja Cverlin, 3. Matic Pavlinič in Lena Pavlinič (vsi SLO). Mlajši mladinci: 1. Blaž Bezek in Nina Medja, 2. Gašper Janša in Ines Kapič, 3. Bor Pansič in Tina Borže (vsi SLO). Mladinci: 1. Andraž Snoj in Mojca Vajninčič, 2. Jurij Batagelj in Manica Kodrič, 3. Peter Majzel in Tina Vmover (vsi SLO). Starejši mladinci: L Bojan Fesel in Gordana Grandošek, 2. Gregor Berlak in Maja Borec (oba SLO), 3. Bunnar Brabmajer in Sandra Gobi (Avstrija). Člani: L Željko Božič in Kristina Pahor (SLO), 2. Martin Lacain Denisa Kočišikova, 3. mesto: Martin Halas in Denisa Hulikova (Slovaška).
Žal sta svoj nastop v finalu odpovedala trenutno najboljša plesalca v Sloveniji Andrej Škufca in Katarina Venturini. "Že dopoldan sem se zelo trudil in utrudil, da sem odplesal cel program, popoldan pa sva morala s Katarino zaradi moje bolezni nastop odpovedati, ker verjetno ne bi zmogel odplesati celotnega programa," je povedal Andrej.
In kaj menita o tekmovanju zmagovalca pri
SašaGrobljar Foto:Branko Klančar
članih Željko Božič in Kristina Pahor: "Današnja zmaga nama veliko pomeni, še posebno zato, ker te zmage nisva pričakovala, saj v članski konkurenci pleševa šele prvo leto. Dodatno moč za nastop nama je dajala publika, ki je navijala za naju."
V nedeljo so se plesalci pomerili še v standardnih plesih. Tudi nedeljska prireditev je bila prava paša za oči. Plesni turnir je bil zelo lepo organiziran. Žal si gaje ogledalo bolj malo gledalcev - Zasavci so tako izpustili priložnost videti pri plesu mojstre plesnih korakov. Morda bo dmgič boljše. Tisti pa, ki so prišli, so si v dveh dneh lahko v Hrastniku "napasli" oči - tako zaradi plesa, lepih oblek in čudovitih plesalcev.
Rezultati (standardni program): Pionirji: 1.
Mitja Ogrinc in Katja Korenjak, 2. Matic Pavlinič in Lena Pavlinič, 3. Vasja Kašnik in Alja Cverlin (vsi SLO). Mlajši mladinci: L Gašper Janša in Ines Kapič, 2. Jaka Cerar in Katja Kristan (oba S LO). Mladinci: 1. Jurij Batagelj in Manica Kodrič, 2. Matjaž Spreitzer in Katarina Peranič. 3. Nejc Potokar in Teja Jakončič (vsi SLO). Starejši mladinci: 1. BojanFesel in Gordana Grandošek,
2. Gregor Berlak in Maja Borec, 3. Tilen Čeme in Alenka Žagar (vsi SLO). Člani: 1. Csaba Inotai in Mariann Fischer (Madžarska), 2. Mirko Vaupotič in Nataša Potrč (SLO), 3. mesto: Oliver Spicka in Claudia Simonetti
(Italija).
Zmagovalca 2.dne: Miriann Fischer in Scaba Inotai.
Od najmlajših do najstarejših.

NOGOMET
Zagorjanom derbi in vodstvo
Solinar - Zagorje 0:2
(0:1)
Piran, igrišče Pirana, gledalcev 500, sodnik Kranjc (Gornji grad), strelca: 0:1 Petrušič (26), 0:2 Hadžič (50).
Solinar: Kapun, Gabrič, Dulaj, Simič, Omanovič (Prača), Kariž, Veselko, Durmič, Hvastja, Jureš, Ipavec (Kraigher).
Zagorje:	Stankovič,
Kurcž, P.Kranjc, Hadžič, Buovski, Uranič, Kern, Barič, Poglajen (Šink), Petrušič, Grčar (Povšnar).
Besede zagorskega trenerja Vinka Žibreta, ki je pred odhodom v Piran zatrjeval, da njegovo moštvo v derbiju vodilnih ekip ne more izgubiti so se uresničile. Še več, Zagorjani so se z zmago znova zavihteli na vrh lestvice. V petih tekmah so namreč prejeli le en zadetek in izgubili eno točko. Prvi zadetek so dosegli sredi prvega polčasa, ko je Zoran Poglajen Preigral skoraj kompletno domačo obrambo, nato pa 'Zvrstno zaposlil Andželka Petrušiča. ki je iz bližine zatresel mrežo. Drugi gol dosežen takoj po odmoru je bil že odločilen. S pravim evrogolom seje med strelce že drugič v tej sezoni vpisal Bahrija Hadžič,ki ježogoz močnim	udarcem
neubranljivo poslal pod Prečko. Po visokem vodstvu so se "rumeni" pomaknili v obrambo in zdržali brez Prejetega zadetka. Ob zelo dobrem pokrivanju vratar Goran Stankovič niti ni imel resnejšega dela. Domačini so le enkrat iz prostega strela feposredno streljali proti Solu, vsi predložki v sredino Pa so bili seveda ob visokem Gcljanu s številko 1 na hrbtu teuspešni, saj je prav Uspešno lovljenje podaj s
strani njegova največja značilnost.
S. F.
Neučinkoviti
Mešanovič
Rudar-Slovan 0:1 (0:0) Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 600, sodnik Barlič (Blagovica), 0:1 Rakovič (83).
Rudar:	Dizdarevič,
Grešak, Košak, Florjane, Kic, Žibret, Brundič (Turšič),	Sotenšek
(A.Ranzinger), Holešek, Zaimovič, Mešanovič.
Slovan:	Dežman,
Kržišnik, Božič, Deisinger, Lorger, Kendič, Kazič (Rakovič).Pepelnak, Hegler, Jeršin (Todorovič), Begič.
Predaja priznanja Bojanu Žlbretu.
Igor Holešek
Nedeljsko srečanje v Trbovljah se je pričelo v svečanem razpoloženju. Predstavnika Zasavca in Portessa Marko Planinc ter Martin Naraglav, ter miss Zasavja Janja Bočko so izročili	priznanji
najboljšemu zasavskemu nogometašu lanske sezone Bojanu Žlbretu in najboljšemu nogometnemu strelcu Igorju Holešku, ki sta si nagradi (profesionalni ročni uri Casio) priigrala še v dresu Zagorja.
Žal se v takšnem vzdušju ni končala tekma. Rudar je namreč v prvem srečanju na prenovljenem igrišču doživel poraz. Igralci trenerja Milana Ocvirka so kljub temu, da so igrali slajšo imeli vrsto lepih priložnosti. Največkrat (kar petkrat) se je v njih znašel Alen Mešanovič, ki pa spet ni bil razpoložen in je bil vsekakor največji krivec, da Rudar ni iztržil ugodnejšega izida. V taboru Rudarja in nekateri gledalci so bili tudi nezadovoljni s sojenjem. Sodnik je moral igrišče zapustiti celo v spremstvu policije. Trboveljčani so možu v črnem zamerili, da že v uvodnih minutah zaradi igre z roko ni pokazal na belo točko. Mladi Ljubljančani so pokazali, da gre za nadarjeno moštvo. Čeprav so še neizkušeni, so se dobro branili, predvsem pa bili mnogo hitrejši. Prav na račun hitrosti pašo dosegli tudi zmagoviti zadetek. Njihov trener Deisinger je imel "nos", ko je v 74. minuti v igro poslal mladinca Rakoviča, ta pa je po hitremu protinapadu zatresel Dizdarevičevo mrežo in poskrbel za presenečenje.
S. F.
ROKOMET
Člani
Rudarja
tretji...
Radeče - Trboveljski rokometaši so na tradicionalnem, 22. Lovrekovem memorialu, ki so ga v Radečah pripravili Sevničani, osvojili tretje mesto. V predtekmovanju so se znova srečali z Gorenjem. Čeprav so vodili skozi celo tekmo so v zaključku napravili preveč napak. Pri izidu 19:19 v zadnji minuti so imeli napad, a je Medved zgrešil, v protinapadu pa so
Velenjčani izsilili naj strožjo kazen, ki jo je reprezentant Plaskan spremenil v zmagoviti gol. V tekmi za 3. mesto je nato Rudar zaigral mnogo slabše in le z 21:20 premagal drugoligaša Lisco izSevnice. Zmago na turni iju so si priigrali igralci Gorenja. Tudi v finalu proti AFP Dobovi so zmagali z minimalno razliko. Bilo je 18:17. Prvo mesto natumirju je tako osvojilo Gorenje, drugi so bili Dobo včani, tretji Rudar, četrti Sevničani in peti Radečani. Za najboljšega igralca turnirja so izbrali Boruta Plaskana (Gorenje), najboljši vratar pa je bil Boris Denič (AFP Dobova). Značilnost turnirja je bila velika borbenost in izenačenost ekip, tekma Rudar - Gorenje pa je bila tudi zelo nervozna.
S. F.
... prav tako kadeti
Trbovljc - Na kadetskem turnirju, ki so ga trboveljski rokometni delavci pripravili v dvorani OŠ je imela največ uspeha ekipa Pivovarne Laško, ki je v finalu po streljanju sedemmetrovk premagala Inles iz Ribnice. Trboveljskim kadetom je pred Kodeljevim uspelo osvojiti tretje mesto. V prvi tekmi proti Celjanom so igralci trenerja Iva Jekoša sila slabo začeli in do odmora zaostali kar za pet zadetkov. Tudi boljša igra v nadaljevanju ni mogla spremeniti rezultata. Končni izid je bil 16:12za Pivovarno Laško, kadeti SPOT Rudarja pašo tako doživeli prvi poraz v novi sezoni. V tekmi za tretje mesto so nato Trboveljčani povsem nadigrali Kodeljevo in zlahka zmagali s 23:16. Najboljši igralec turnirja je bil Ribničan Holč, v vratih se je najbolj izkazal Celjan Filipič, najboljši strelec pa je bil igralec SPOT Rudarja Sebastjan Podbregar.
S. F.
...dečki pa četrti
Sevnica - Poleg Lovrekovega memoriala za
člane so Sevničani pripravili tudi Šumejev memorial za dečke rojene leta 1980 in mlajše. Ekipa ZRC Rudarja, ki je nastopila brez najboljšega igralca v tem letniku Roka Teržana, je osvojila četrto mesto. Pred njo so se zvrstili Lisca Sevnica, Inles in Gorenje, medtem ko so bili zadnji Radečani. Mladi rokometaši trenerja Toneta Medveda so najprej izgubili z domačini z 10:8, v tekmi za tretje mesto pa so pokleknili proti Gorenju z 9:5. Najboljši igralec turnirja je bil Bjedovič (Gorenje), lovorika za najboljšega vratarja pa je pripadla Sevničanu Medvedu.
S.F.
Dolani boljši od Celjanov
Dol-Celje 24:18 (9:9)
Hrastnik, športna dvorana, gledalcev 40, sodnika Teršek in Riiner (oba Hrastnik).
Dol: Šuštar, Bekavac 7, Selak, Plevnik 4 Kreže, Jozič, Raušl 6, J.Šterbucl, Tauš 1, Ule 4, Kranjc 2, Šantej, U. Šterbucl.
Celje: Božič, Pajovič 2, Kopitar 1, Burdijan 2, Rojc
1,	Bon 6, Buhanec 1, Marčen, Trbojevič 1, Pintar 2, Šantl
2,	Romarič.
Prijateljsko srečanje drugoligaških ekip v okviru priprav na novo prvenstvo , ki se bo začelo čez dober teden, so prepričljivo dobili gostitelji, zlasti po zaslugi boljšeigre v drugem polčasu.
Četudi varovanci trenerja Borisa Vrhovnika nisg nastopili v popolni postavi -manjkala sta Moljk in Špajzer, pa so vendarle pokazali viden napredek v igri. Od novincev se je izkazal zlasti vratar Dare Šuštar, ki bo očitno prva okrepitev, pa tudi Aljoša Ule se dobro vklaplja v novo sredino. Povratnik iz TO Mitja Bekavac je bil s sedmimi zadetki sicer najboljši strelec domačih, vendar je bilo očitno, da telesno še ni najbolje pripravljen. Varovanci trenerja Stanka Andcrluha,
Kolesarski vzpon na Kum
Trbovlje - Kolesarska sekcija TVD Partizan Trbovlje je v nedeljo, Tl. septembra organizirala IV. kolesarski vzpon na Kum z gorskimi kolesi. Start lOkilometrov dolge proge je bil ob deseti uri na železniški postaji v Trbovljah, cilj pa na Kumu (1220	m).
Tekmovalci so se borili za najboljša mesta v petih moških in dveh ženskih kategorijah. V skupni konkurenci je močno zmagal Ljubljančan Rok Černe, ki je svoj lanskoletni rezultat izboljšal kar za tri minute. Po tekmovanju je povedal, da je bila proga težka, vendar je bilo vreme zelo lepo, kar mu je močno pomagalo. Na tej progi je tekmoval drugič. Med ženskami je imela najboljši čas njegova mama Ana Černe, ki je tu tekmovala prvič, zato rezultata ni
Naporno vzpenjanje na Kum.
mogla primerjati. "Naša družina že dolgo kolesari, zato uspeh ni smel izostati", je dejala Ana Čeme, ki je bila zelo zadovoljna tudi z uspehom sina in moža. Najmlajši tekmovalec je bil Tadej Marčen, ki je na progo navajen, saj jo je prekolesaril že velikokrat, lansko leto pa je tu tudi tekmoval. "S časom 1:27.00 sem zelo zadovoljen", je dejal Tadej, ki je pričakoval, da bodo z vrstniki vozili bolj skupaj v skupini. Najstarejša
udeleženca vzpona sta bila enainšestdesetletna Blaž Geč in Slavko Gernjač. Slednji je za Zasavcapovedal: "Proga je bila zelo težka, vendar takšna tudi mora biti. Vsako leto sem starejši in vozim malo počasneje. Letos sem rezultat poslabšal za dve minuti, vendar sem s časom 1:12.32 vseeno zadovoljen."
Marjeta Drnovšek
ki so pred tednom premagali Dolane z devetimi zadetki razlike, so tokrat morali priznati premoč boljšim Dolanom, ki so zaigrali v precej močnejši postavi.
J.P.
KOŠARKA
Iskra Litus-Ilirija 97:80
(53:39)
Litija, športna dvorana, gledalcev 100, sodnika Skala in Breznikar (oba Domžale).
Iskra Litus: Kandžič 4, Bassin 2, Peterlin 10, Polanec 16, Narat 26, Bošnjak 15; Deležan 9 in Šiško.
Ilirija: Krznarič2,Novak 16, Macura 7, Razič 16, Ceranja 8, Kovač , Jelnikar 20 in Mesič 11.
V	pripravah na bližajoče se prvenstvo sta se v Litiji srečali ekipi, ki tekmujeta v A2 ligi. Igralci Iskre Litusa so povedli že v prvi minuti s prostimi meti Bošnjaka in vodstva do konca tekme niso izpustili iz rok. V prvih 10. minutah so igralci Ilirije nekajkrat močno ogrozili vodstvo domačinov, v nadaljevanju tekme pa so domačini že toliko povečali razliko v koših, da jih gostje niso mogli več ujeti.
M.Š.
Kraški Zidar - Iskra Litus 75:69 (45:36)
Sežana, dvorana v Sežani, gledalcev 50, sodnika Vidic (Tolmin) in Kimlar (Nova Gorica).
Kraški Zidar: Pakiž 5, Daughrity 24, Mihelj 1, Strnad 8, Merdanič 6, Škrinjar 4, Kralj 6, Muha 8 'in Bačar 12.
Iskra Litus: Kandžič 11, Bassin 3, Peterlin 14, Polanec 2, Narat 17, Bošnjak 8 in Šiško 4.
V	dokaj izenačeni borbi so prišli v vodstvo domačini s trojkama Daughritya, nato pa so Lilijani uredili svoje vrste in kljub vodstvu domačinov so uspeli rezultat izenačili ter prešli v vodstvo 63:65. V dramatičnem zaključku tekme so z malo sreče zmagali domačini.
M.Š.
ATLETIKA
Tek po ulicah Kopra
Trbovlje - Trboveljski atleti so se zelo uspešno udeležili mednarodnega uličnega teka po Kopru. Med zmagovalce po kotegorijah so se vpisali: Vulnet Misimi v teku cicibanov rojenih leta 1987, Svetlana Komljenovič (86), Aleksandra Tomovič (82), Uroš Zupan (81) in Pavle Kreže (veterani). Na druga mesta so se uvrstili: Andreja Tomovič, Špela Gorjup in Tomaž Kovačič na tretje mesto so pritekli: Zečija in Maruša Misimi ter Ana Kovačič, na nehvaležnem četrtem mestu pa so tek končali: Maruša Eberlinc, Jasmina Zakonjšek, in Jure Berčon, Boštjan Košec pa je bil peti. V teku na 4 km, kjer se je zbralo lepo število kvalitetnih atletovje Romeo Živko osvojil šetrto mesto, Franc Guzej je bil osmi, Lovro Petrin pa je bil 1 L
Nastop so omogočili starši atletov pomagali pa so še Palma in Medica bar ter Gradex.
P. K.
Heda
ponovno
uspešna
Trbovlje - V avstrijskem Gleisbu je bilo veliko mednarodno tekmovanje v malem maratonu na 21 km, katerega se je udeležilo preko 270 tekačev. Med to množico tekmovalcev je bila tudi trojica iz Zasavja. Jože Jere iz Sevnice se je uvrsti na odlično deveto mesto v svoji kategoriji, Trboveljčan Bojan Kotar pa je bil v v svoji kategoriji celo peti. Edina ženska predstavnica Zasavja Heda Kotar, ki nastopa za Studio Moderna, pa je prišla celo na zmagovalne stopničke, saj je v svoji kategoriji osvojila tretje mesto, v absolutni konkurenci pajebilaodlična peta.
B.K.
KAJAK
Kajakaši
ne
popuščajo
Hrastnik - Po uspehih na državnem prvenstvu so mladi hrastniški kajakaši zopet potrdili, da sodijo v sam vrh slovenskega kajaka in da jih uspehi na državnem prvenstvu niso uspavali. To so dokazali na sobotni peti tekmi za slovenski pokal na reki Soči pri Novi Gorici. Pri mlajših dečkih je Gregor Laznik zmagal v spustu in slalomu, Peter Kauzer ml. je bil v slalomu drugi, spustu tretji. Pri starejših dečkih pa je bil Branko Žagar prvi v spustu in tretji v slalomu, Žiga Zalokar pa v spustu četrti in slalomu šesti.
Po tekmovanju pa je bilo še zanimivejše na SolkanskemmostučezSočo, saj je trener Peter Kauzer svojim tekmovalcem
obljubil, da bo skočil Bungy skok z elastiko. Po dolgotrajnem merjenju višine je obljubo držal in skočil. Da pa ne bi bil osamljen so mu priskočili na pomoč Marko Fišnar, Iztok Pintar in Igor Zalokar, ki so se prav tako pognali s 55-metrskega mostu.
P.K.
TENIS
Igrišča so znova polna
Na zasavskih teniških igriščih je spet bolj živahno, vsaj kar zadeva tekmovalno dejavnost klubov. Zasavska liga za člane seje prevesila v drugo polovico, prvo kolo pa je v celoti odpadlo zaradi dežja. V drugem in tretjem kolu so odigrali takole: AS Litija I.-RudarTrbovlje 0:5, Hrastnik - Medijske Toplice Izlake 2:3, Izlake II - AS Litija II. 5:0, Rudar Trbovlje
- Izlake II. 4:1, AS Litija II -Hrastnik 1:4, Medijske Toplice - AS Litija I preloženo.
V	Trbovljah je na klubskih turnirjih v odsotnosti Čuka in Goloba, ki sta se posvetila bojem (in to uspešno) na KI M turnirjih, prevladovala mlada garda. Tako je en turnir prepričljivo dobil Denis Bovhan, na zadnjem paje zmagal Marko Erjavec
V	slovenski ligi za dečke do 14 let nastopajo tudi mladi igralci Rudarja iz Trbovelj. Tako so se pomerili v prvem kolu z vrstniki iz Brečic in izgubili tesno z 2:3. V drugem kolu so gostili ekipo TK Krško in jo premagali s 3:2. Vse zmage domačim je priboril Denis Bovhan, ki je med drugim premagal tudi deveto uvrščenega igralca te kategorije vSlovenijiNikolo Majkoviča iz Brežic, levji delež paje prispeval tudi pri dveh zmagah v paru. Zmago je priigral tudi Peter Kneževič.
M.H.
Živ žav na
Izlakah
Izlake - Minulo nedeljo je bil pravi teniški živ žav saj je bil na Izlakah turnir za moške in ženske ter mešane dvojice popestren s piknikom. Med osmimi žrebanimi pari je zmagala dvojica Kramar - Hild, ki sta premagala zmagovalca druge skupine Grahek -Fritz z 9/3 za tretje mesto sta se borila Koritnik -Mlakar in premagala par Sušnik - Božjak z 9/6.
Med štirimi dvojicami mladih in malo starejših dam jezmagaladvojicaPodrenik - Ristič, ki sta premagali par Kovačič - Močnik z 9/1. Za tretje mesto je bila močnejša kombinacija Ranzinger -Fritz kot pa Koritnik -Rozina z 9/5.
Za igre mešanih dvojic se je prijavilo kar 8 parov. Zmagal je par Zupanec -Podrenik, ki sta v finalu premagala zakonski par Kovačič z 9/2. Za tretje mesto sta Močnik - Hild premagala zakonca Fritz z 6/2.
Na Izlake vabi vse zasavske veterane kategorij +35 in +45 na že tradicionalno zasavsko Prvenstvo , ki bo na Izlakah v soboto, 24.9. Podrobnejše informacije bodo Posredovane	vsem
klubom.
M.H.
Triatlon
Zasavci
uspešni
Trbovlje - Pretekli vikend je v Dolenjskih Toplicah Potekalo tekmovanje ntladih triatloncev iz cele Slovenije. Zahtevnega tekmovanja, ki je bil sestavljen iz plavanja, kolesarjenja in teka, so se udeležili tudi mladi iz Litije, Trbovelj in Hrastnika. V skupini od 9.-12. leta starosti je Trboveljačan Jtirc Oberžan zasedel 3. mesto, Gašper Ovnik je bil
5., Gašper Pavli iz Litije pa 15. V kategoriji od 13. -14. let je bil Trboveljčan Boštjan Kosec odličen 2. za zmagovalcem Pa ra potom iz Novega mesta pa je zaostal vsega 12 sekund. Med 15 in 16 let starimi tekmovalci je bil Erik Bočko četrti, Matjaž Oberžan šesti, Dejan Šeško pa deveti. Nastopilo je 74. tekmovalcev.
J.O.
MALI
NOGOMET
Šarbki
znova
zmagali
KMN Inženiring Šarbek - KMN Lipa 4:2 (0:1)
S pričakovano zmago proti	tradicionalno
neugodnem nasprotniku, so si Lilijani zagotovili nastop v pley - offu, najboljše osmerice. Tekma je bila zanimiva in razburljiva, nasprotnik je kar dvakrat povedel, zmaga pa je bila zagotovljena v samem finišu. Junak tekme je vsekakor trikratni strelec -Čarman.
B.G.
ALPINIZEM
Tabor v spomin Bojana Pajka
Trbovlje - AO PD Trbovlje organizira v soboto, 17. in nedeljo, 18. septembra, alpinistični tabor na Korošici. S tem taborom žele udeleženci še posebej počastiti spomin na dolgoletnega člana AO Trbovlje in alpinističnega inštruktorja prof. Bojana Pajka, ki se je nedavno ponesrečil v Mojstrovki. Tabor bo odprtega značaja in se ga bodo poleg domačih alpinistov udeležili
tudi ostali, posebno tisti, ki so ga osebno poznali ali z njim plezali. Zbor udeležencev tabora bo v soboto, 17. septembra ob 9. uri v Kocbekovem domu
na Korošici. O poteku tabora bo informacije posredoval Dušan Košir iz AO Trbovlje.
T.L.
NOGOMET
Mladinci: Kolpa -Rudar 1:1 (2.1iga), Papir
-	Steklar 0:5 (A liga), Litija - Kamnik 5:6, Ilirija - Zagorje 3:0.
Kadeti:	Papir
Šentjur 0:10 (A liga), Radomlje - Svoboda 0:5 (2.1iga).
SL dečki: Rudar-Bela krajina4:l (1.liga), Papir
-	Šentjur 3:2 (A liga), Komenda - Litija 2:2, Litija - Elan 2:3.
Ml. dečki: Papir -Svoboda Brežice 0:2, Domžale - Svoboda 1:4 (3.liga), Ilirija - Litija 3:5.
KAJAK
Tekma za slovenski pokal - Soča: Slalom K-1 - ml. dečki: 1. Laznik, 2. Kauzer ml., 5. Štiher, 18. Kovač (vsi Hrastnik). St. dečki: 1. Terdič (Rašica), 3. Žagar, 6. Zalokar, 13. Bočko, 15. Pečnik (vsi Hrastnik). Ml. mladinci: 1. Kavs (Soške elektrarne), 7. Fišnar, 9. Železnik (oba Hrastnik).
Spust K-l - ml. dečki: 1. Laznik, 3. Kauzer ml., 8. Kovač, 9. Štiher (vsi Hrastnik). St. dečki: 1. Žagar, 4. Zalokar, 6. Pečnik, 17. Bočko (vsi Hrastnik). Ml. mladinci: 1. Kavs (Soške elektrarne), 6. Fišnar, 8. Železnik (oba Hrastnik).
Skupne uvrstitve za slovenski pokal: slalom K-l ml. dečki: 1. Gregor Laznik 65, 2. Peter Kauzer ml. 60, 4. Robi Štiher 20, 15. Nejc Kovač (vsi Hrastnik) 1 točka.
K-l st. dečki: 1. Miha Terdič (Rašica) 60,3. Branko Žagar 31, 5. Žiga Zalokar 24,7. Boštjan Pečnik 21,16. Aleksej Bočko (vsi Hrastnik) 1 točka.
K-l ml. mladinci: 1. Vasja Kavs (SE) 60, 4. Marko Fišnar 23, 5. Damjan Železnik 18, 14. Ambrož Bajda (vsi Hrastnik) 4 točke.
Spust K-l ml. dečki: 1. Gregor Laznik 70, 3. Peter Kauzer ml. 34,5. Robi Štiher 30, 14. Nejc Kovač (vsi Hrastnik) 1 točka.
K-l ml. dečki: 1. Branko Žagar 53, 6. Žiga Zalokar 22, 7. Boštjan Pečnik (vsi Hrastnik) 20 točk.
K-l ml. mladinci: 1. Vasja Kavs (SE) 55, 4. Damjan Železnik31,5. Marko Fišnar 28, 13. Ambrož Bajda (vsi Hrastnik) 2 točke.
KOLESARSTVO
Vzpon na Kum: moški do 30 let: 1. Černe (U) 43:43,
2.	Bogataj (Škofja Loka) 46:55,3. Helešič (Ljubno ob Savinji) 47:55.31- 40 let: 1. Grm (LJ) 51:31, 2. Mramor (Vrhovci) 55:00,3. Leskovšek (Hrastnik) 58:41.41- 50 let: 1. Meštrafovič (Kranj) 49:35, 2. Černe (U) 50:37,
3.	Lindič (Kamnik) 54:20. 51 - 60 let: 1. Dodič (Kamnik) 1:10:03, 2. Rogina (Radlje ob Dravi) 1:10:15, 3. Lojze Fekonja (LJ) 1:29:17. Nad 60 let: 1. Černjač (LJ) 1:12:32, 2. Geč (Podutik) 1:26:47.
Ženske do 30 let: 1. Hudomalj (Zagorje) 1:28:48, 2. Šusman (LJ) 1:54:40. Nad 30let: 1. Černe (Lj) 1:16:24, 2. Geč (Podutik) 1:54:12.
MALI NOGOMET
Trim liga Hrastnik: G.
Texas - Steklarna 2:2, Čvek
- S. Friši 5:0 (bb), Juventus - PP Hrastnik 5:3, A je to - Liljani 5:1, ŠD Čeče - TKI 7:1, Liljani - ŠD Čeče 2:12. Trenutna lestvica: 1. Čvek 19,2.G.Texas 19, 3. Aje to 16,,4. Juventus 14, 5. Steklarna 12, 6. ŠD Čeče 11 (-1), 7. PP Hrastnik 7, 8. Liljani 7, 9. S. Friši 10 (-2), 10. TKI0(-1).
Liga Zagorje -1 .liga: Izlake I - Bistro Cerar 4:4, Malo po malo -Merli 5:2, Pizz. Tingl Tangi - Inž. Šarbek 0:5, Buldožer M&M 2000 -ŠD Mlinše 11:5, Intera-Antimon-Biljard bar 0:1, ŠD Čolniše -Šentlambert 0:2.
-	2. liga: Jastrebi -Trgovina Čop 4:4, Jazbeci - Trgovina AS 1:2, Prapreče I - TAPI 1:5, Amaco - Izlake II 5:1,ŠD Mlinše II-Polje-Svarog 0:3, Zlato-rogi -Te-Ve Varnost 0:3.
-	3. liga: Bistro Tina -Magic bar 6:3, Gami hotel - Avto mac 5:1, ŠD Mlinše III - Gost Maček 3:1, Hors - Gamsi 4:1, Prapreče II - Geoss-Trg. Mojca 1:3, Tirna - ETI Elektroelement 3:1 ,NLP -Eurotrade - Behar 0:7.
ŠAH
Mecečni hitropotezni turnir - september:
1. Kuzmič 11.5, 2. Krajnc 11.5, 3. Grčar
10.5,	4. Jurič 9, 5. Gračner 8, 6. Tomažič
6.5,	8. Koščič 6, 9. Novak 5.5, 10. Osmenovič 5. Trenutni vrstni red: 1. Hribovšek 160, 2. Krajnc 146,3. Regancin 71,4. Novak 66.

Kdo se ne spomni TV nadaljevanke Šerif v New Yorku, kjer šerif Mc Cloud spretno jezdi po ulicah in skrbi za javni red in mir. Taki prizori pa niso le filmski. Policijske konjenice imajo že dolgoletno tradicijo. Najdaljšo v Ameriki in Angliji.
Konjeniki
Tudi v Sloveniji jo imamo. Policijska konjeniška enota Ljubljane praznuje letos 20. letnico svojega delovanja. Ljubljanska konjenica ima trenutno 14 konj in 20 upravljalcev. Konjeniki se morajo dolgo usposabljati in konje vzgajati v sožitju. Na Švedskem na primer, kjer konjenica deluje že 110 let, konjeniki za usposabljanje porabijo vso zimo. Pri nas sicer ni tako, vendar pa so pogoji za delo kot tudi slovenski konji zelo dobri.
Načelnik UNZ Ljubljana Boris Stadlerje o tem povedal: "Policijska konjenica mora skrbeti predvsem za red in mir. Njeno delo je zlasti preventivno in na terenu, kjer je dostop s prevoznimi sredstvi težak, onemogočen ali prepovedan. Zelo uporabna je pri razbijanju množic, za kar paje pri nas, razen nekaj izjem, na srečo nismo uporabljali. Po svetu se policijske konjenice uporabljajo za razbijanje
Znak konjeniške policije.
množice, ker je to način, kjer je zelo malo možnosti, da se kdo v množici poškoduje. Vsa druga sredstva so bolj rizična. Tudi odnos ljudi do konj je pozitiven."
Policije iz sedmih držav
Pred kratkim je ob jubileju v Ljubljani potekalo srečanjekonjeniških policij iz sedmih držav in pobratenih mest. "Program, ki smo ga pripravili, je bil pravzaprav namenjen predstavitvi Ljubljane in Slovenije, srečanju s slovensko kulturo in seznanjanju z delom
konjeniške policije. Na hipodromu v Stožicah smo pripravili tekmovanje v dresurnem jahanju in preskakovanju ovir," je povedal vodja Postaje konjeniške policije v Ljubljani
Štefan Forjan.
Konjeniki so prišli v Slovenijo že v torek zvečer. V Ljubljani so jim pripravili sprejem na gradu, ki gajepripravil minister za notranje zadeveAndrej Šter, sprejel pajihjeljubljanski podžupan dr. Mihael Vengust. Goste so popeljali še v Bohinj, na Bled, grad Brdo in seveda Bogenšperk.
"Naši gostje so iz sedmih držav", pripoveduje Štefan Forjan. "Prišle so ekipe iz Nemčije, Švedske, Nizozemske, Češke, Slovaške, Madžarske, iz Velike Britanije pa sta bila le dva predstavnika. Prišle so tudi civilne ekipe iz pobratenih mest Tumbridge Walls, Weisbaden, Cemnitz in seveda domačini iz Ljubljane in policijska ekipa Ljubljane. Vsaka delegacija šteje po pet članov. To so: vodja ekipe, rezervni jahač in trije tekmovalci." Ko so se pomerili med seboj v petek, so bili Slovenci kar uspešni. Od skupno enajstih ekip so zasedli peto mesto, med policijskimi ekipami paje bila slovenska ekipa druga.
Na Bogenšperku
V petek, 9. septembra so konjeniki prispeli tudi naogledBogenšperka. Tu sojih pozdravili zasavski rogisti in litijski župan Mirko Kaplja. Grad Bogenšperk je doslej že večkrat gostil konjenike. Pred dvema letoma je bila tam ustanovljena Valvasorjeva konjenica. Vse tri predstavnice policijske konjenice so iz županovih rok prejele slovenski nagelj.
Policisti - konjeniki so si z zanimanjem ogledali grad, ki jim ga je razkazal Ivan Godec. Slišali so, daje Valvasor ljubil konje, da so vsa njegova potovanja že od najmlajših let povezana prav s konji. Z njimi je v otroštvu potoval iz Ljubljane v Medijo. Po končani šoli je bil konjenik - vojak. Bil je inšpektor avstroogrske- turške meje. Nakonju je raziskoval Kranjsko in sosednje dežele. Ko je napisal svoje največje delo - Slavo Vojvodine Kranjske, ga je odnesel tiskat preko Ljubelja na konju in na enak način pritovoril tudi natiskane knjige. Ko je moral prodati Bogenšperk, ga je zapustil pozno pozimi na konju in odšel umret v Krško.
Konjeniki - policisti na treningu.
Na Bogenšperku, ki je konjenike pričakal sveže opran po popoldanski plohi, so si ob prijetni glasbi in zabavnem večeru nabrali novih moči za zadnji tekmovalni dan, ki jih je čakal še v soboto na ljubljanskem hipodromu. Za njihovo ugodno počutje sta poskrbeli organizatorici srečanja hrastmška m litijska občina ter pokroviteljica Zavarovalnica Triglav d.d.
"Veseli smo, da imamo med seboj prijatelja konj in konjeništva kot je litijski župan, ki že nekaj let pomaga pri organizaciji tekmovanj in prireditev konjenikov, od Valvasorjeve poti do poti avstrijskih dragonaijev, ki vedno obiščejo tudi Bogenšperk in GEOSS," je na koncu dodal Štefan Forjan.
Še to: da bi imela tudi v prihodnje policijska konjenica predvsem preventivno delo in da bi čim manjkrat "razbijala človeške množice".
Joža Ocepek
TRBOVLJE
|R| svobode 1 to, 61426 Tlbovtje tel.: +386 661 26 333, 26 656 21 358, tac +386 661 26 228
m
Promet
Hrastnik - 5. septembra ob 16.30 uri se je na križišču Trga Franca Kozarja pripetila prometna nezgoda, v kateri je voznik K. V. zaradi premajhne varnostne razdalje s sprednjim delom vozila trčil v zadnji del vozila B.B. Nastala je manjša materialna škoda. Voznik K.V. se bo srečal s sodnikom za prekrške.
Zagorje - 9. septembra ob 10.45 uri je na Cesti zmage, v bližini odcepa na Polje voznik tovornega vozila Š.F. iz Ljubljane, zbil prvošolko B.B. iz Zagorja. Deklica je pritekla z leve strani na prehod za pešce in se zaletela v prednji levi del vozila, katerega voznik pred prehodom ni zaustavil. Padla je po vozišču in se na srečo le lažje telesno poškodovala. Odpeljali so jo v bolnico na opazovanje, voznika pa prijavili sodniku za prekrške.
Zagorje - 9. septembra ob 15.22 uri je voznik osebnega vozila D.M. iz Kotredeža vozil po cesti 9. avgusta z neprilagojen o hitrostjo, zato ga je v ostrem desnem ovinku pri Rotexu zaneslo in trčil je v vozilo, ki gaje naproti pripeljal M.R. iz Trbovelj. Nastala je manjša materialna škoda. Radi bi opozorili vse voznike, da zanj kot za ovinek 100 metrov nižje pri mostu velja še posebno previdna vožnja.
Trbovlje -10. septembra ob 14.00 uri je voznica L.I. sporočila, da je imela prometno nezgodo v kateri je povzročitelj pobegnil. Policisti so kasneje izsledili voznika, ki je na križišču na Trgu mvulucije, pri zavijanju trčil v zadnji del njenega vozila ter se z njo Potem še prepiral. Zagovarjal se bo pri sodniku za prekrške.
Prevrnjeno dvigalo
Trbovlje - Na bodoči deponiji premoga v Lakonci se je 9. septembra prevrnilo 50 tonsko avto dvigalo. In sicer so delavci
poskušali z njim postaviti drugo dvigalo, ki bo služilo za prekladanje premoga, pri tem pa se je prevrnilo in poškodovalo konstrukcijo tirov. Nekaj poškodb je nastalo tudi na samem dvigalu, delavcu, ki je z dvigalom upravljal, pa je poškodovalo roko. Ali je prišlo do nezgode zaradi preobremenitve ali kakšne okvare na dvigalu, bo pokazala preiskava, ki je v teku.
Zgorelo stanovanje
Trbovlje - V stanovanju last V .M., na Šuštarjevi koloniji 32, je 5. septembra okrog 20.00 ure začelo goreti. Ogenj seje hitro razširil in uničil celotno stanovanje z vsem inventarjem. Po dosedanjih
■8 ugotovitvah preiskovalcev naj bi požar povzročil lastnik sam.
§ Stanovanje je popolnoma uničeno.
S
c
5
CQ
Lovec brez puške
Zagorje - D.A. je 6. septembra okrog 19.00 ure s prijateljem odšel v gozd loviti divjad in svoje orožje pustil v vozilu parkiranem na travniku v Potoški vasi. Medtem pa mu je R.A. iz vozila sunil lovsko puško in se odpeljal proti Kotredežu, kjer so ga v gostinskem lokalu izsledili. Orožje so mu policisti zasegli in ga prijavili sodniku za prekrške zaradi nošenje orožja brez dovoljenja in kazensko ovadili tatvine.
...... ............>
Aufbiks
V Hrastniku 8. septembra ponoči res ni bilo 9 dolgočasno. Dolgočasil se je najbrž le vinjeni Hrastničan, zato je na križišče Trga Franca Kozarja porinil kontejner za smeti, odtrgal tudi koš ter opadke raztresel po pločniku in cesti. Voznike proti Logu je tako zaposlil s slalomsko vožnjo, sam pa med smetmi očitno ni odkril zanimive igračke, pase je sprehodil do parka, tam poškodoval nekaj klopi in za nameček razbil še steklo na vratih občinske stavbe. To ga je toliko utrudilo, da si je v enem od hrastniških lokalov želel prilastiti stol in počiti, vendar so ga policisti izsledili. Popihal jim jo je v bližnji gozd, kjer je prespal. Zdaj se bo jasnejših oči srečal s sodnikom.
* V noči iz sobote na nedeljo 11. septembra se je 9 nekemu Hrastničanu zahotelo žogobrca. Ker soigralcev, še manj glavnega rekvizita - žoge, ni bilo v bližini, je izvedel kazenski strel z zadnjo lučjo tovornega vozila. Voznik poškodovanega vozila B.S., ki je nič hudega sluteč parkiral vozilo ob avtobusni postaji na Dolu, je dejanje ovadil policistom. O brcajočem pa še zbirajo podatke.

n
Tudi letos bo časopis Zasavc supaj s pivovarno Union organizira! prireditev na kateri bomo izbirali najlepše zasavsko dekle. Prireditev bo potekala 23. septembra v dvorani Zas tena v Zagoiju. Poleg izbora najlepše Zasavčanke bo potekalo tudi tekmovanje za najmočnejšega Zasavca, večer pa bo popestril še ansambel 12. nasprotje, Butik Moped šou s Simono H20, Martinom Žvelcoin in Tofom. Nastopili bodo tudi: evropski harmonikarski prvak Zoran Zorko, plesalke plesne skupine Maku Up Cossel in posebna gostja - pevka Helena Blagne. Prireditev bo povezoval Rado Časi.
Vsa dekleta, ki imate dovolj samozavesti, ste dopolnila 15 let, ste visoka vsaj 160 cm in ste državljanke Slovenije, se lahko prijavite za izbor vse do pričetka
^	rafJAVLMJM MM Z4 MIM 9M
Ime In priimek: . Naslov _________
Telefon (doma In v službi) ,
Višina __________________
Poklic __________________
Zaposlitev ______________
Datum: __________________
Podpis
Najlepše tri lanskega leta.
prireditve. Z vsemi sodelujočimi se bomo pred prireditvijo pogovorili in jih s kratkim tečajem hoje in obnašanja napisti rešili treme pred nastopom. Odločili smo se, da se bodo kandidatke predstavile le z dvema izhodoma - v večernih oblekah in stretch oblačilih. Tudi zaradi tega, da se bodo dekletalažje odločila za nastop. Nagrade bodo tudi letos izredno lepe. Nagrajene bodo vse kandidatke (kozmetični paketi za 100 DEM, šopki, stretch oblačila in še kaj), prvih pet pa čakajo še posebne nagrade: zlatnina, potovanja, gospodinjski aparati, prvo pa tudi nič več in nič manj kot 365 pizz - za vsak dan v letu ena).
Prijave pošljite čimprej.
Tokrat začenjamo objavljati vtise iz potovanja v "obljubljeno deželo" Ameriko dveh štirinajstletnikov iz Trbovelj - Janeza Rusa in Boruta Mraka. Mnogim najstnikom so to le sanje, a da nič ni nemogoče, če je volja dovolj trdna, sta dokazala fanta, ki sta s pomočjo sponzorjev (tudi časopisa Zasavc) uresničila želje in obiskala ameriške prijatelje.
Pozdravljena Slovenija, pa sva spet doma! Dva meseca enkratnih počitnic v ZDA je za nama. Najini žitarici iz Kansasa so naju junija povabili v Ameriko. Domači so se nama smejali, ko sva objavila svojo odločitev o poletu čez lužo, češ kje pa bosta dobila denar za vozovnici, posebno zavarovanje, vizo in še tisoč drugih reči. Ampak povabilo je bilo preveč mikavno, dabi odnehala.
Začela sva služiti denar s prodajanjem časopisa in priložnostnimi deli, iskala sva sponzorje in "žicala" starše. Trma se je obrestovala. Denarni kupček je rastel, predvsem na račun razumevajočih sponzoijev in časopisa Zasavc, ki so prispevali denar za letalski vozovnici, ostale stroške pa so krili starši. Prijatelj Jeff je poslal garantirano pismo in na ameriškim konzulatu v Ljubljani so nama v potni list vtisnili ameriški vizo. Sedaj je šlo zares.
Zjutraj, 23. junija, smo se odpravili nabmiško letališče, saj so morali starši izpolniti še zadnje formalnosti pred najinim poletom. Ker sva premlada za samostojno potepanje po svetu, so nama uredili posebno varstvo napoti, kar pomeni, da so si naju letalske družbe podajale iz rok v roke. Dobila sva posebni znački, po kateri so naju prepoznali, saj sva kartrikr at menjalaletalo. Ker nam je na letališču Ljubljana ostalo še dovolj časa, smo s
terase opazovali jeklene lepotce in ugibali, kateri velikan naju bo najprej zanesel do Muenchna. Po sorazmerno kratkem letu in ognjenem krstu prvega poleta, ko nisva več vedela, kje točno je najin želodec, smo prispeli na mednarodno letališče v Muenchnu. Prijazne stevardese so naju predale uslužbencu ameriške družbe Delta, ki naju je pospremil v čudovit B 747. Kar osem ur je trajal polet preko severne Evrope, Atlantika, Grenlandije in ZDA do Cincinatyja. Najprej naju je bilo malce strah, potem pa sva se hitro navadila. Letalo je imelo zamudo,
Bojan in Borut na letališču.
zato nas je vse skrbelo, če bovaujelaletalo za Kansas City. Šlo je za las. Stevardese so naju skozi službeni izhod pretihotapile v Ameriko, nama pomagale urediti formalnosti in najupredale novi letalski posadki. Šlo je tako hitro, da se nisva mogla niti oddahniti in si pogledati Novi svet, dobila sva le občutek velikega mravljišča, kakršno je mednarodno letališče. Še *
zadnjih 35 minut leta je bilo pred nama. Kar malce s strahom sva po pristanku vstopila vletališko zgradbo in glej, pred nama se je bleščal velik plakat. Welcome Janez + Borut, Dober večer Kamen se nama je odvalil od srca, ko sva objela drage prijatelje Jeffa, Medaline, Jessico in Justina Prelogar, ki so naju - kljub letalski zamudi - čakali na letališču. Ampak vse pa le ni šlo po načrtu, Borut je ostal brez kovčka, saj so ga v Cincinattyju pozabili pretovoriti. Kako prav je imelanjegovamama, ko mu je rezervno perilo in toaletne potrebščine zapakirala v nahrbtnik. Ko so letališki uslužbenci obljubili, da bodo naslednji dan dostavili kovček, smo se odpeljali na najin novi dom.
Sponzorji, ki so omogočili potovanje v Ameriko: PTT PE Trbovlje, ZRC Trbovlje, Avtomehanik Hribar Zagorje, Kristina Turk Zagorje, Jože Mešiček, zlatar Trbovlje, Kozina Drago slaščičarna Trbovlje, Gostilna Slovenec Jože Peško Trbovlje, Šved ra Poldi Alauf Trbovlje, Cvetličarna Lenarčič Zagorje, Gostilna Planina Miran Jurše Trbovlje, Foto Trbovlje Anton Podbevšek, Avtoservis Slavko Mikolič Zagorje, Kmetijska zadruga Trbovlje, Kamnoseštvo Germadnik Trbovlje, Tapetništvo Solina Trbovlje, Zasavc |(5 Zagorje, Radio Trbovlje, Metronic Comet Trbovlje, Medijske Toplice Izlake, E PSI Nazarje, Ribami caTomas Trbovlje, Optikus Irena Trampuš Zagorje, TET Trbovlje, Kovina Šmartno pri Litiji, Piramida Zagorje, Jelinčič Kojsko, LDS Zagorje, Ekonomske storitve Bregar - Leskovšek Zagorje, Vitago Zagorje, Tika Trbovlje.
...se nadaljuje
Bojan Rus in Borut Mrak
lančar

Poletje se bliža h koncu in iz gleda, da je skupaj z vročino tudi vaša žeja popustila, saj nam niti tokrat ni uspelo s pločevinkami izdelkov Pivovarne osrečiti kakšnega bralca Zasavca, zato se je nagradni sklad potrojil. Bodite torej pozorni na tokratne izžrebane številke, saj se vam za trojne nagrade Uniona izplača še posebej potruditi.
Ponovimo za vsak slučaj še pravila igre. Kot ste verjetno opazili, ima vsak Zasavc na zadnji strani natisnjeno svojo številko. V vsakem časopisu izžrebamo pet številk, ki so natisnjene na petih izmed prejšnjih Zasavcev. Zato vam priporočamo, da časopisa ne vržete
stran, ampak ga prihranite vsaj za teden dni, da boste lahko pogledali številko. Tudi tokrat smo izžrebali pet številk:
Prvi trije najhitrejši, ki se bodo s pravimi številkami - natisnjenimi na zadnji strani 35. številke Zasavca in izžrebanimi v tokratni številki - oglasili osebno ali po telefonu v uredništvo, do petka, 16. septembra do 12. ure, bodo bogato nagrajeni.
Prvega nagrajenca čaka 15 platojev (360 pločevink) Unionovih izdelkov - Uni pivo, Uni, Sola cola in Sola orange.
Drugega nagrajenca čaka 9 platojev (216 pločevink) iz Uniona.
Tretji nagrajenec pa bo prejel 6 Unionovih platojev (144 pločevink).
Izžrebane številke so: 72154, 69196, 69890, 70023 in 69715.
Če se do predvidenega roka javita samo dva, si porazdelita tudi nagrado tretjega. Če se javi samo en nagrajenec, bo lahko sam pobral celotno nagrado, ki znaša kar 30 platojev oziroma kar 720 pločevink izdelkov Pivovarne Union. V primeru, da se ne oglasi nihče izmed potencialnih nagrajencev, se nagrada prenese v naslednji krog.
M.J.
V nedeljo je bilo vroče že navsezgodaj. Po obilnem zajtrku sva jo mahnili proti Gribljam. Ženico z ruto na glavi, prav tako na kolesu, sva spraševali, ali je bolje iti v Črnomelj čez Tribuče ali kar takoj zaviti v desno, kjer je na smerokazu pisalo 9 km. Ogledala si naju je od nog do glave in rekla: "Kar tule pojdita. Pot je ponekod res strma, ampak senčna. Vidve jo bosta zmogli.” Na obeh straneh asfaltirane ceste se je razprostiral gozd, ki ga že dolgo nihče ni čistil. Nikjer nobene hiše. Zrak je dišal po gobah in smrekovim. Nekateri klanci so bili res strmi, a s pravilnim dihanjem svajih zmogli brez velikega napora. Nenadoma sva zaslišali hrupno glasbo in kmalu zagledali nekakšen tabor. Pomislila sem na planince in že hotela zaviti v levo. Tedaj me je prešinilo. Nak, preveč nametano in preveč glasno je bilo vse skupaj. Romsko naselje! Pospešili sva tempo. Obe sva se spomnili na ne preveč prijetne izkušnje pred devetimi leti, ko sva vozili skozi Bršljin pri Novem mestu.
Svet se je odprl. Pod seboj sva zagledali Črnomelj. Žejni sva sedli v travo. "O, kolesarki!" naju je pozdravil fant kakšnih dvajsetih let in ustavil. Za njirrf sta se pripeljala še moški najinih let in deklica pri petnajstih ali šestnajstih. Zapletli smo se v pogovor. Povedali so, da stanujejo v Semiču in kolesarijo vsako nedeljo. "Kaj pa tisto naselje...?" sem vprašala. "A Čudno selo? Ne, ti Cigani niso nevarni. Tisti v Kanižarici pa sploh živijo normalno življenje. Postavili so si hiše, delajo..." "Kaj pa semiški? So res žleht? Tako so nama rekli vaščani," sem spraševala naprej. "To pa drži. Ampak obračunavajo bolj med seboj," je povedal oče. Zaželeli smo si prijetno nedeljo in se poslovili.
Črnomelj je osrednje naselje Bele Krajine. Lega na pomolu nad sotočjem Lahinje in Dobričice je dajala varnost, zato se ne smemo
čuditi, da so tu živeli ljudje že v poznobronasti dobi. Mestni zidovi so bili preveč razbeljeni za daljši postanek in ogled. Mimogrede sva se ustavili ob Domu kulture, kjer je bilo februarja leta 1944 prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in si napasli oči na reliefu stavbe, ki ga je izdelal kipar Jakob Savinšek. Iz gotske cerkve sv. Duha so prihajali tisti, ki iščejo moč in tolažbo v veri. Cerkev sama je skromna, a dajala j e prepotreben hlad. Zanimivo pa je, da so arheološka izkopavanja ob njej razkrila gradbeno zgodovino mesta. Po nekaj krepkih požirkih osvežilne pijače sva nadaljevali pot proti Dragatušu.
Ostanki preteklosti.
"O, bog, kako je človek zabit!" sem pomislila, ko sva se peljali mimo rudnika Kanižarica. Ves čas sem mislila, daje pri Kočevju. Saj je. a ne pri tistem Kočevju, ki ga pozna vsak osnovnošolec. Semiška kolesarska družinica je imela prav. Ko sva vozili skozi romsko naselje, sc ni nihče zmenil za naju. Na obeh straneh ceste stojijo zidane hiše. Le bučna glasba, kanček neurejenosti in počitniške prikolice skoraj ob vsaki stavbi se zdijo malce nenavadni. Spet sva vozili ob koruznih poljih. Vasi ob cesti skorajda ni. Pokrajina je spokojno mirna. Tudi avtomobilov nisva srečali. Presenečalo pa naju je neverjetno veliko povoženih ježev in celo mrtva lisica v obrestnem jarku. Šele zvečer sva pri Veseličevih izvedeli, da je bil to "ježev dan". Enkrat letno se te nočne živali brezglavo selijo. Ponoči so vznemirjale tudi domačega psa.
Dragatiš je strnjeno naselje na hribčku. Tiste cerkvice z dvema zvonikoma iz časov, ko je Oton Župančič tam hodil v šolo, ni več. Zdaj stoji nova. Tudi hiša, v kateri je pesnik preživel del svojega otroštva, ima drugačno podobo. Velika je in prostorna. Rajko in Katarina Štefanič sta jo dozidala. Zdaj vabi goste Župančičev hram. Ena od sob pa vendarle obiskovalce spominja na tega velikega modernista. Bili sva lačni, gostilna pa zaprta. Belokranjci so ljudje posebne vrste. Lastnica nama je bila takoj pripravljena kaj skuhati. Zrezek z gobami sva odklonili. Hrana kolesaijev ne sme biti pretežka. Z užitkom pa sva pospravili ogromno skledo paradižnikove solate in na svežem olju ocvrt krompirček. Katarina <5 Štefanič nama je povedala, da imajo poleg gostilne še trgovino in veliko kmetijo. Vse so j, si prigarali z dolgoletnim odrekanjem. cq	...se nadaljuje
Manja Goleč

Kosilo pri Rožancih, ki so se ga udeležili Lo|o, Pika In seveda Eva In Rok se |e sfižllo. Kriv |e bil v pivi vrsti Lo|o. Evi |e izdal Rokove skrivnostne posle, počakal, da sta se zakonca zaradi tega sprla In nato Piko odvlekel v hotel. Eva se |e po prepiru z Rokom odpeljala v Litijo In se sestala z Emljem. Ta ji je povedal, da jo sicer po svoje še vedno ljubi, da pa je zaljubljen v Kajo. Tisto Kajo, ki živi v Piranu, ki je sicer Lojevo dekle, ampak bo kmalu samo še njegovo. Tisto Kajo, ki zadnje dni pridno uri plesne korake s Cokolinaml. Nastopile bodo namreč v Hrastniku, v novem Maretovem hotelu.
Baldo se je trepljal po podbradku in zrl proti odru. V hlačah mu je postajalo trdo, ko je zvirajoča dekleta opazoval pri plesu. Obvladale so sleherni korak, dvigale temperaturo in "trgale spodnjice". Po vaji jih je vse povabil k Trem vdovam na kosilo. Vegetarijansko, da se ne bi zredile, seveda. Sam pa si je naročil masten kotlet in ocvrt krompirček. "Potrebujem energijo," je zinil, ko so se dekleta namuznila. Ena od Cokolin je zlobno pripomnila, da bi za toliko energije, kot jo potrebuje on, zadostoval grižljaj surovega korenja tedensko. Baldo je preslišal opazko. Pohrustal je nekaj krompirčkov in vprašal Kajo: "Je Erni kaj poklical, odkar je šel v Zagorje?" Kaja je prikimala: "Pozna človeka, ki odpira hotel, v katerem bomo nastopile." Baldo je bil presenečen: "Kaj ne poveš?" Ni se mu zdelo vredno, da ubogi pesniček pozna tudi ljudi iz "resničnega življenja". Kaja pa je ponosno nadaljevala: "Stara prijatelja sta, pri njemu stanuje, zdaj, ko je v Zasavju." Baldo je mislil, da stanuje pri mami.
"Rekel je, da bo počakal tam in se nato z nami vrnil v Piran." To se je Baldu zdelo razumljivo, fešta bo v soboto, torej podjutrišnjem, ampak, zakaj je Kaja toliko seznanjena s tem in zakaj se ji svetijo črne oči, ko to pripoveduje?
Hotel je bil opremljen in pripravljen na slovesno otvoritev. Mare tu so od zadovoljstva sijale oči, ko se je sprehajal po ambientu "Zelo zadovoljen sem," je Mare rekel Piki. Ko bi bilo še kaj drugega, kar bi te zadovoljevalo pri meni, je Pika pomislila. Skupaj sta se sprehodila po sobah in imelo jo je, da bi ga potegnila v eno od njih in se mu predala v objemu. Nič drugega, samo, da bi jo privil k sebi in ji obljubil, da bo še vse
dobro. Kerzdaj je potrebovala zagotovilo, da bo. Zdaj jo je posedoval Lojo, dasi se je to zdelo še tako čudno. Njegov nasilni značaj jo je držal v šahu. Preplašena, ker ji je vzel vso samozavest in prepričanje v sebe, se ni znala osvoboditi njegovega vpliva. Ko jo je odvlekel od Rožancev v hotel, jo tam posilil in ji zagrozil, da jo bo
ubil, če mu bo poskušala ponovno ubežati, se ji je podrl svet, zgrajen na negotovih temeljih. Mare ni opazil, kako jez njo. Hvalil je njeno dekoratersko delo in se zadovoljen oziral po prostorih. To je bilo vse. Izročil ji je ček, dovolj težak, da bi z njim preživela naslednje leto, ne da bi mrdnila, in se poslovil. Dosti dela ga je še čakalo.
Lojo je hotel vse vedeti. Pred ogledalom
Tatjana Polanc
si je skrbno zavezoval svileno kravato in ne da bi jo pogledal, trdo vprašal: "S kom si bila?" Pikine ustnice so se trmasto zožile, zakaj bi mu morala polagati račune. Ni mu pripadala. Enkrat samkrat se je spozabila, ga zapeljala, hotela je živeti naprej. Zakaj ji tega ni dovolil? Ni je ljubil. Iz kakšnega razloga si jo je prilastil? Sklonila je glavo in nemočno povedala: "Z Maretom. Hotel sem mu opremljala." Lojeva dlanica je obstala na kravatinem vozlu. Hotel mu jeopremljala. Maretu Pogoreliču. Ona mu je opremljala hoteli Pa saj vse teče po maslu. Spremenil je ton glasu in prijazno vprašal: "Najbrž te je v zahvalo povabil na fešto, a?" Prikimala je. "Fantastico, to je naravnost fantastico. Komaj čakam, da greva." Greva?! je zbodlo Piko. Zraven bo šel! Kaj naj vendar stori, da bi se ga rešilal?
Kanižar, tisti predsednik Rumene stranke, ki je v novem hotelu načrtoval letno konferenco, ježe odposlal vabila svojim članom. Vse je bilo pripravljeno. Tudi Kristanu je zaenkrat vse teklo po maslu. Nabavil je eksploziv in se domenil s fantoma, da mu bosta pomagala pri nastavitvi. Lojo bo plačal mastne denarce za njihovo opravilo. Točno ob polnoči, so se zmenili. Točno ob polnoči, kot v kakšni pravljici. Krutega Loja se je še držalo kanček romantike. Seveda dejanje, ki se bo takrat zgodilo, ne bo podobno Pepelkinem, vendar...
Eva je sprejela ljubezen med svojo hčerjo in Petrom, nikakor pa ni mogla prezreti, da se je njen mož zapletel v pokvarjene posle. Bil je ravno toliko spriden kot drugi, čeprav tega prej nikdar ni opazila. Zdel se ji je najbolj pošten in iskren moški. Kar je še bolj bolelo, je bilo njegovo nezaupanje. Povedal bi ji, da si želi več zaslužiti. Ona bi poiskala zaposlitev, karkoli, samo, da mu ne bi bilo treba pomisliti na goljufanje.
... se nadaljuje
PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE
STE POMISLILI,
DA LAHKO SVOJ AVTO
V
POŠKODUJETE TUDI NAPOTIV
ZAVAROVALNICO?
Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom
Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti:
Sami se boste odločili o vsebini vašega [ktketa:
kasko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše;
10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu; popust za takojšnje plačilo;
možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja:
pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega; v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila; zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka; turistično zavarovanje za potovanja v prostem času,
Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnan je v prometu;
dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici I riglav;
enake pogoje zavarovan ja ža posameznike kot za podjetja.
£
I
zavarovalnica triglav d.d.
Končno popolno insodobno zavarovanje !
FINANČNO - RAČUNOVODSKIH
: DEL
' •' .


vodenje glavne knjige - izdelava zaključnih računov izdajanje in plačevanje izdanih oz. prejetih računov izračun osebnih dohodkov, pogodbena dela izračun prometnega davka
ZASAVC d.o.o., Cesta 24u6jo 2 c, Zagorje o/S M: 0601/64 250,64166
kovček. Cena po dogovoru, gorsko kolo Rog - shimano prestave, dobro ohranjen, skoraj nov. Tel.: 61-740.
PRODAM računalnik 386 DX 40, miško, game cart in printer. Vse novo še v garanciji. Cena po dogovoru. Tel.: 61-740.
PRODAM vvalkman z eqwilaizerjem, zvočnike in slušalke Sony. Tel.: 61-740.
KUPIM stajico. Zafra Vajda Podvine 18a Zagorje.
PRODAM novo dvojno pomivalno korito z ocejevalnikom. Cena po dogovoru. Tel.: 44-444.
PRODAM 801 prešo za grozdje in ročni mlin za grozdje. Tel.: 63-478.
PRODAM comodore 64 z vso opremo za 200 DEM.Tel.: 061/ 871-163.
PRODAM novo peč za centralno ogrevanje na trdo gorivo z možnostj o preureditve na kurilno olje, moč 40 KW. Tel.: 22-663.
PRODAM otroško posteljico z jogijem. Tel.: 73-704.
UGODNO PRODAM otroško posteljico z jogijem. Posteljnino, cena 100 DEM. Tel.: 22-222 int. 286.
DOB RIM LJUDEM podarimo muce z dolgo dlako. Tel.: 22-596.
POCENI	PRODAM
stiskalnico za sadje - 150 1. Tel.: 41-518.
NA RAČUNALNIK tipkam vse vrste tekstov. Tel.: 27-098.
UGODNO prodam srebrno lisico in plašč črni perzij aner. Tel.: 61-429 (popoldan).
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino. Če potrebujete pomoč pri učenju ali če ste željni znanja, pokličite 73-719.
DELO
TENIS PARK AS Litija sprejme v redno delovno razmerje za nedoločen čas dekle za delo v šanku. Trimesečna poskusna doba. Delo je izmensko. Vse dodatne informacije dobite na tel.: 061/883-169.

858-698.
PRODAM	dvosobno
stanovanje 63 m2 in garažo 43 m2 in drvarnico. V garaži elektrika in voda, primerna za obrt za 22.000 DEM. Tel.: 42-557.
V TRBOVLJAH oddam na mirni sončni legi hišo, ugodno. Tel.: 61-740 po 20. uri.
PRODAM zidano garažo v Trbovljah z gradbenim dovoljenjem ter VW 1302 LS. Borut Pouh, Kešetovo lOa Trbovlje.
NAJAMEM garsonijero ali enosobno stanovanje v Zasavju. Tel.: 61-166.
AVTOMOBILIZEM IN DELI
PRODAM Z 101 - 1300 m3, letnik 1979 - po delih. Tel.: 73-615.
PRODAM Suzuki svvift GLX s centralnim zaklepanjem, letnik 1991, prevoženih 33.000 km, kovinsko sive barve. Tel.: 27-093.
PRODAM ali zamenjam Mercedes 200 D, letnik 1975, reg. 4/95, servo volan. Cena po dogovoru. Mateja Vidgaj, Gabrsko 18c, Trbovlje.
PRODAM Peugot 405 GL, letnik 89 in premog karto. Tel.: 23-012.
OSTALO
PRODAM smrekovo stensko oblogo. Cena 560 SIT/m2. Tel.: 063/725-066.
PRODAM čelado uvex rdeče barve št. 56. Cena 5.000 SIT. Tel.: 26-697.
PRODAM voziček Roky modre barve za 7.000 SIT. Tel.: 22-161.
UGODNO PRODAM otoško staj icoin calorex (štedilnik na trda goriva s kuhalno ploščo in pečica). Tel.: 21-408.
PRODAM motokultivator, brez priključkov ali ga zamenjam za teleta. Cena po dogovoru. Tel.: 42-366.
PRODAM žensko Popy kolo, zelo ohranjeno za 11.000 SIT in dve sliki/mlečno steklo - belo, višina 36 cm, širina 20 cm. Tema: Gei - sha, Miko (japonska tempelska plesalka). Cena za obe sliki: 6.000 SIT. Ogled možen zvečer 18. do 20. uri. Nene Borčilo, Kešetovo 3, Trbovlje.
PRODAM sinthesizerja Yamaha - PSR-48-PSS-570 in
STANOVANJA IN PARCELE stanovanje. Tel: 64.250.
PRODAM v Čemšeniku
V TRBOVLJAH zamenjam parcelo 1300 m2. Tel.: 23-180. garsonijero s centralnim	V TRBOVLJAH Novi dom3 8,
ogrevanjem, toplovodom, prodam hišo in parcelo cca 1000 balkonom in kabelsko TV za večje m2. Cena po dogovoru. Tel.: 063/
za brezplačni mali oglas
OX
tn
Tekst:
u ...........
>
5 Moj naslov:
<
N
r Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT
-	priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta _ I ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le maje oglase (največ 20 |
-	besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo _ I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
POTREBUJEMO
študentsko pomoč za 4 ure na dan. Inf.: Videoteka Tina, Tel.: 61-457 po 20. uri.
Kako bi
s certifikatom ravnal
Vemo, da ste se kot imetnik lastniškega certifikata znašli pred težko odločitvijo. Ponudb je veliko, vendar vse niso enako gotove. Kaj je torej treba vedeti, preden se odločite?
PODJETJE ALI POOBLAŠČENA INVESTICIJSKA DRUŽBA?
Naložba certifikata v določeno podjetje se zdi na prvi pogled vabljiva, vendar ima tudi svoje slabe strani. Z naložbo celotnega certifikata v eno samo podjetje je tveganje precejšnje, če pa boste svoj certifikat vložili v več podjetij, boste morali njihov položaj nenehno spremljati. Najbolje je, če zahtevno delo namesto vas opravijo strokovnjaki pooblaščenih investicijskih družb.
POREKLO INVESTICIJSKE DRUŽBE.
Bodite pozorni na ustanovitelje in vodstva posameznih investicijskih družb. Pooblaščene investicijske družbe Triglav je posredno ustanovila Zavarovalnica Triglav, ki je izjemno močno in trdno podjetje z dolgoletnimi izkušnjami na denarnem področju, kar je najboljše jamstvo za odgovorno in uspešno upravljanje z vašim premoženjem.
VARNOST IN DONOS.
Triglav - Pooblaščena investicijska družba za Ljubljano in Zasavje bo kupovala delnice vrste dobrih in obetavnih slovenskih podjetij, predvsem pa tistih iz Ljubljane in Zasavja. Zato bo naložba certifikata v našo investicijsko družbo za vas varna in donosna, hkrati pa bo zagotavljala, da bo bogastvo vašega kraja ostalo v vaših rokah.
VREDNOST.
Delnice naše investicijske družbe bodo v najkrajšem možnem času vključene v trgovanje na Ljubljanski borzi, kar pomeni, da jih boste lahko dobro in brez težav prodali ter tako zanje dobili gotovino. Prepričani smo, da bodo delnice naše investicijske družbe iskan vrednostni papir z dobro ceno.
ENOSTAVNOST.
Svoje certifikate boste lahko vpisovali v našo družbo na okencih vseh poslovnih mest Zavarovalnice Triglav ter na vseh enotah PTT, SDK in SIB banke. Na vašo željo pa bomo pripravili dodatna vpisna mesta na vašem delovnem mestu.
Naša družba ima vso oporo v Zavarovalnici Triglav, ki je trdno in močno podjetje z več kot milijonom zavarovancev in bogatimi izkušnjami na denarnem področju. Doslej smo varovali vaše premoženje, zdaj vam ponujamo roko pri ustvarjanju in varovanju vašega bodočega bogastva.
Vse informacije so vam na voljo na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav ali pri vašem zavarovalnem zastopniku. Pokličite nas po telefonu: 061/13 21 243, 061/21 268 in 0601/26 844.
I
O
t/5
Triglav
Pooblaščena investicijska družba za Ljubljano in Zasavje d.d.
NALOŽBA PREUDARNEGA GOSPODARJA.
v sodelovanju z zavarovalnico triglav d.d.
Mari
				SODOBNI NORVEŠKI PISATELJ (ARVE, ■VIHAR V KOZARCU VODE*)	NAPEV	IZOLI- RANJE, OSAMLJE- NOST	LUKA V SEVERNI NEMČIJI	NAJVIŠJA GORANA FORMOZI	t	PORCE- LANSKA GUNA	ROMUNIJA	RIMSKA LJUBLJANA	SINJSKA VITEŠKA IGRA	HIMALAJSKA KOZA	JAPONSKI SMUČARSKI SKAKALEC (TAKANOBU)	AMERIŠKI MAU MEDVED
f J	4 ..								USTVAR- JALEC							
	i v ../JI			PAUL MUNI					CINK							
				►							LUŽA					
	K	; Pk		►							ŽABJA ZALEGA GRAJA					
AVTOR: KARU DAEMEL	ZDENKO KAUN			ZIDNA OBLOGA					MESEC DEŽNIK PRI NARODNI NOŠI					BRANKO URŠIČ		
	OKOSTJE													OPLAT1CA		
POŽELENJE				NAUK O GIBANJU									SUŠILNIK ZA LASE UPOGNJEN ROB PLOČEVINE			
UK BLOID				IVAN TAVČAR			MESTO V SEVERNI NIGERIJI					ZDENKO ULEPIČ			ORIGINALNO IME ZAIRSKO	HITER DVIG S TAL
							ČETRTA DIMENZIJA					EN R ICO CARUSO				
FIGURA ČETVORKI				PAZNIK V ZAPORU						POVRAČILO NADOMESTILO POŽIGALCI IZ STRAST						
3AŽCVETJA				IGRALKA GARDNER				ELA PEROCI			PRISTAŠ CINIZMA					
				NIKA JUVAN				NORMA			DAN V TEDNU					
					MOJZESOV BRAT	GLAVNO MESTO DALMACIJE						PISARNA, URED ANGLEŠKA VOTLA MERA				
ŽEN^0						GLASILO (ČASNIK)	MORSKI RAK AVSTRALSK MEDVEDEK, (VREČAR)						PREGOVOR DEL SMUČARSKE SKAKALNICE			
DRAGO KRALJ				GORNJA OKONČINA					MESTO V ALŽIRIJI					OVITEK ZA SPISE	ANGLEŠKI PEVEC (BILLY)	AMER. AGENCIJA ZA RAZISKAVO VESOLJA
MESO S TREBUHA GOVEDA AU PRAŠIČA				GOSPA (Špansko)												
PRVI RUSKI IN UKRAJINSK TISKAR (IVAN)									VRSTA UMETNE SMOLE							
OfČK V BIS-J MARCKO-VEM ARHIPELAGU (MELANE-ZUA)									ČRTA KI SPAJA NOTNA ČRTOV J/ ERNA MUSER							
DERIVAT AMONIAKA		MOLIBDEN			ANGLEŠKI KOMIK (DAV E)						RIMSKI ZGODOVINAR (COR-NEUUS)					
MOKROTA					MANE- KENKA CAMPBELL						ROMAN FR. PISATELJA CHATEAUBRIANDA					

NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 21.9. 1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka"	(fotokopij	ne
upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakaio:
1.	nagrada: Blago v vrednosti
4.000	SIT,	Čvek	Dol	pri
Hrastniku
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT,	Čvek	Dol	pri
Hrastniku
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT,	Čvek	Dol	pri
Hrastniku
Izžrebanci nagradne križanke 34/94
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Čvek Dol pri Hrastniku, Marija Sever, Šuštarjeva kolonija 26/B, Trbovlje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, Čvek Dol pri Hrastni-ku, Joža Forjan, Vreskovo 43, Trbovlje
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, Čvek Dol pri Hrastniku, Fančl Jevševar, Vreskovo 44, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na
uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 22. 9. 1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 35/94:
MAJAKOVSKI, KOLESARSTVO, PLAVANJE, AN, KRN, TAVOR, MIR, KENTA, SPACAL, DUAL, BALINANJE, ČRT, EFEKT, TURJE, KRČAN, ABAK, El, OO, IT, SH, TAŠČA, STETOSKOP, BES, ANATO-LE, TANA, ANTONIM, KALCEDON, SIREK, BOA, JEZERO, SARA, AIR, BARE.
mm:
/\0 Pod hribom 1
DOLPMHRASTMKU.
tel: 42 533
UGODNO
*	TENIS COPATI, DRESI, ŽOGE
*	PISARNIŠKI MATERIAL
*	VSE ZA ŠOLO
*	DARILA ZA VSAK ZEP IN OKUS
POSEBNA PONUDBA
ŠPORTNE NOGAVICE (Sporov) 550 SIT
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV
m/
	W Y\ \		SESTAVIL VK	MERSKA ENOTA		ZAPLETEN SKLOP NAPRAV	H BRONTE		EDVVARD TATUM	GLMEStti KOLUMBIJSKEGA DEPARTMAJA VALLEDEL GALCA				
			ŽGANA SODRA										1 /f V H a V\	
			NAGROBNI NAPIS GRAND PRIX									STALNI TOPU VETER OB EKVATORJU	KRAJIN REKA NA DOLENJSKEM	ANGLEŠKI TRAGED 19. STOL., INTERPRET SHAKESPEAROVIH JUNAKOV (EDMUND)
U) \\			>						RSKJ PtSATHJ OELAHEfm ST.RIM. BOGINJA LOVA					
j			►											
			/	ONASSISOV VZDEVEK MUZA LJUBEZEN. PESNIŠTVA						ZADNJE PREDIVO				
\L/J			VULKAN NA SICUJI							MAJHNO				
yl										PRVOTNI PREBIVAL BRITAN. OTOKA				
/*	LUKNJICA V KOZI	ALŽIRSKA LUKA	RAZVAUNA								STGR. BOG GOZDOV			
			PREBIVALEC OB-BALTSK1H DEŽEL								MAKEDON. MOŠKO IME			
SLIKANICA ZA najmlajše													PRED- PLAČILO	NAŠA ON TUJA ČAKA
ORAČ									SAMEC PERNATE ŽIVALI IVAN DOLNIČAR					
PREPROST PLUG						NOVOZELAN RAZ1SKOV. OSVAJALEC MTEVERE-STA (SIR EDMUND)								
STAR SLOVAN									)					RISBA JK

i
m
Uganka 1
...
SnaptotuT#

"Dani se. dani!
III

Uganka 2 ...****** ^
se v soncu zlatijo,
iliogoslt
Uganka 3

Slamica prislamici,
dviguje,
z.	injuje,
ŠAHOVSKI PROBLEM
BELI NA POTEZI MATIHA V ŠTIRIH POTEZAH!
a bcdef g h

1	prde\ Uma	'tirno ■	§j
			
PETEK 16.9.1994
09.00	KORISTNE INFORMACIJE. 12.00 SATELITSKI PROGRAM,
18.00	KORISTNE INFORMACIJE,
20.15	REZERVIRANO..., 21.15 SATELITSKI PROGRAM
SOBOTA 17.9.1994
14.00	KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI),
17.00	SATELITSKI PROGRAM
PONEDELJEK 19.9.1994
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00SATELITSKIPROG RAM,
18.00	KORISTNE INFORMACIJE,
20.15	MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI),
21.15	SATELITSKI PROGRAM
TOREK 20.9.1994
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM,
18.00	KORISTNE INFORMACIJE,
20.15	KONTAKTNA ODDAJA,
21.15	SATELITSKI PROGRAM
SREDA 21.9.1994
09.00	KORIST NE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM,
18.00	KORISTNE INFORMACIJE,
20.15	ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
ČETRTEK 22.9.1994
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM,
18.00	KORISTNE INFORMACIJE,
20.15	REZERVIRANO ZELENA DOLINA ali IZZIVI ŽIVLJENJA ali SNOOPV LIVE ali DANNV PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
RADIO TRBOVLJE
PETEK 16.9.1994
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14,30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00
Informativni program, 17.00
MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
SOBOTA 17.9.1994
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
NEDELJA 18.9.1994
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE'TEDNA, 10.00ZVAMI
SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI,
12.00	SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
PONEDELJEK 19.9.1994
6.00	-	8.00	JUTRANJI
PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMA TIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPV,
18.00	ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
TOREK 20.9.1994
6.00	-	8.00	JUTRANJI
PROGRAM, 8.00 -14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT,
18.45	POROČILA, 19.00 SLOVO
SREDA 21.9.1994
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	-14.00 PROGRAM MAJ, 1430 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
ČETRTEK 22.9.1994
6.00	-8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 1430
POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, '	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
TV SIGNAL LITIJA
NEDELJA 18.9.1994
9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA; CELOVEČERNI FILM.
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 16.septembra do 22. septembra je dežurni veterinar Iztok Soban dr. vet. med.
r			r	71
Naša bodočnost		Godovi
Rojstva v trboveljski porodnišnici		15. september: Melita, Albin; Dolores;
od 5. do 11.9.1994		16. september: Milka, Ljuba; Ljudmila;
5.9. Tatjana Rovšek, Hrastnik, sin Anže;		17/september: Lambert,
6.9. Silva Špan, Sevnica, hči Špela; Andreja Ševerkar, Zagorje, hči		Hilda; Robert, Lambert;
Eva:		18. september: Irena, Mira;
7.9. Brina Rečnik, Šentjur pri Celju, sin Rok;		Irena in Zofija;
8.9. Mateja Rozman, Celje, hči Ula; Olga Blatnik, Sevnica, hči;		19, september: Jan, Arjana;
9.9. Vesna Suša, Zagorje, hči Eva;		Januarij, Emilija;
10.9.	Jelka Petauer, Hrastnik, hči Nika; 11.9.	Marija Dolinšek, Laško, hči Ana; Ljudmila Han, Laško, hči Špela.		mednarodni dan gluhih: 20. september: Svetlana; Suzana;
		21. september: Matej,
Iskreno čestitamo!		Matevž; Matej, Jona.
							Jj					
OVEN Oseba, ki vam že dlje časa pomeni zelo veliko, se bo v tem tednu vrnila iz počitniškega potepanja. Počakajte, da ona pride k vam. S tem vam vrednost raste. Št.: 68.
BIK Ne pričakujte napredovanja
v	službi, priznajte si raje, da je kar nekaj ljudi bolj upravičenih do višjega delovnega mesta kot vi. Spor s partnerjem se bo vlekel še ves teden. Št.: 59.
DVOJČKA Vse kar boste načrtovali v tem tednu, se vam bo uresničilo. Mnogi vam bodo zavidali tudi denar, ki vam bo vidno popravil finančno stanje. Ne ozirajte se na klevete. Št.: 68.
RAK Čeprav ste že bili na dopustu, se ne počutite spočiti. Vedno bolj ste fizično v slabem stanju. Če ne boste poskrbeli za telesno kondicijo, lahko staknete kronično bolezen. Št.: 64.
LEV Razvadili ste se v teh poletnih mesecih. S partnerjem sta preživela skupaj več časa kot ponavadi, tako da ste se kar težko znova ujeli v delovni ritem. Pismo v četrtek. Št.: 55.
DEVICA Izkoristili boste še ostanek dopusta, sodelavec pa vas že sedaj, ko sploh še niste odšli, pogreša. Poglejte okrog sebe, videli boste tisto, kar drugi vidijo že dolgo. Št.: 61.
TEHTNICA Nekdo vas bo vztrajno obsipaval s komplimenti,
vi	pa se jih boste še bolj vztrajno otepali. Ne bodite pri tem nesramni, vendar se tukaj ne spuščajte v kaj bolj resnega. Št.: 53.
ŠKORPION Nikakor ne morete uskladiti dela in partnerjevih zahtev. Tudi starši se bodo do vas obnašali neverjetno posesivno. Predlagam vam kratkočasen eleganten umik.
Št.: 60.
STRELEC Iz nekega za lase privlečenega uradnega praznovanja boste po francosko odšli, pri tem pa boste spoznali zanimivo osebo z enakimi pogledi na življenje, kot jih imate vi. Št.: 71.
KOZOROG Zdravje vam bo malce ponagajalo, ravno ko boste morali opraviti neko precej pomembno službeno dolžnost. Sodelavci vam tega ne bodo vzeli za hudo, ampak vam bodo pomagali. Št.: 62.
VODNAR Čeprav vam vsi ljudje, ki vam kaj pomenijo, odsvetujejo novo ljubezensko zvezo, vi pri njej vztrajate še naprej. Vseeno razmislite, če ni za to za vas prevelik zalogaj. Št.: 57.
RIBI Dobre volje, ki se vas je prijela pred dnevi, se bo nalezla cela vaša okolica. Vaša priljubljenost bo zrastla, partnerju pa se vse zdi sumljivo. Št.: 66.
Saša
Sposojeno iz BBS
Inštrukcije
Inštruktor zahteva od Dolenjca, naj opiše puško in njene dele. Dolenjec začne: "Puška ma sej dem ta glavneh tajlov: kapitu, prejdna muha, zajdna muha, nt parivač-vn izvlakač, kevdrc za patrune, lor, inu pa laglavnu, jarmen de se lehku nejse!"
Telefonski klic
"Alije tam reševalna postaja?" "Da." "Prosim, povejte, ali je človek, ki ob šestih zjutraj na ves glas navije trobento in spravi vse pokonci duševno zdrav??" "Ne ni." "Potem pa pošljite rešilca!" "Na kateri naslov pa??" "V vojašnico..."
Na straži
Poveljnik straže vpraša vojaka: "Kaj bi naredil, če bi te na straži pred vojašnico nekdo od zadaj zgrabil zaroko tako, da ne bi mogel uporabiti orožja?" Vojak odvrne: "Hja, rekel bi: "Spusti me, Urška, saj vidiš, da sem v službi...""
Težnost
Inštruktor razlaga zakon težnosti: "Če vržete kamen v zrak, pade nazaj na zemljo. To je zakon težnosti." "Dobro," vpraša vojak, "kaj pa, če pade v vodo?" "To pa ni več naša stvar, s tem naj si belijo glave pri mornarici..."
Tudi jaz bom nekoč velik.
... .
..dober loveč, dobro je razumel tudi Mih
»migljaj. Zadovoljno se je vrnil domov v Drago. To je bilo dopoldne. Istega dne proti večeru pa prileti ves preplašen Jur s puško naravnost spet k Rošu in začne pripovedovati: "Za božjo voljo, Miha, kaj mi je
početi? Obstrelil sem Italijana, ali pa sem ga celo ustrelil; še sam ne vem, kako |c. Danes popoldne sp^ tj^rekleti Italijani spet prišli na mojo njivo k<fat y'kromplr. Vpil sem nanje jih gonil, pa sc ti hudiči še 7 zmenili niso zame. Sedaj me pa poprimejeza, snamem flinto z rame, in spustim enemu, ki je čepel in kopal krompir, en strel "dunsta" v r.. Ta pa zavpije:" O, j santa Marija!" in sc prevrne kakor zajec, tovariši pa J zbežijo. Sam sem se pa tudi ustrašil in takoj pribcžaly k tebi..."
Roš ga potolaži in mu priporoča naj se nekaj /ni čuva Italijanov. In res so Italijani prišli še tisti večer, napraviti mu pa niso mogli nič, ker je Jur s svojo ženo in hlapcem pobegnil in se skril v cerkveni stolp v Dragi. Tam je cel teden polčival dobro oborožen.
Od Jurove puške zadet Italijan je bil na srečo samo obstreljen.
"Oberrihter" gaje drugega dne videl v bolnišnici, ko gaje ravnokar pregledoval zdravnik. Jur je nanj dobro pomeril, kajti možje imel vso zadnjico kakor s plavim prosom posuto... V štirinajstih dneh je bil možakar spet zdrav. Tuji krompir pa ni hodil več kopat, kajti Jur gaje z "dunstom" ozdravil.
Irena I. Lebar
iz starih Zasavcev
r
D31U3A0 :snqatf

1	jura frSi p
I +-Z.P1 e ‘L?X +9JS 'Z iZ.PT +TPC1 'I :iuaiqojd pjsAoqBS
aljod oujr^ :g bjjub8q pqujA ut sfjod oujijz b>jub8q
uipjaj BijuBŽfj
vima ‘INV
I ‘AHVTTIH ‘OTVd ‘N V SOD ‘HVlVdO ‘VMNVAdVaOd I ‘NVd ‘VNind ‘VNIT ‘VN13 ‘3dIO ‘IHV ‘NIN^ICIVdVd g ‘iwn ‘HVdD ‘3VIId3 ‘33 A V JV	ez b^urzij^j
V

J
C
Kratke Komace/
O Gobarska družina Zagorje bo morda postala naj močnejša stranka na Slovenskem. Vse je odvisno od usode njihovega predloga, da bi sedanjo dvekilogramsko omejitev pri nabiranju gob za člane stranke odpravili. Če bodo z dopolnilom uspeli, bodo predlagali še umik prepovedi nabiranja karžljev za tiste, ki redno plačujejo članarino.
O Šolski minister Slavko Gaber je tako navdušen nad šolo na Savi, da bo po izteku svojega ministrovanja najverjetneje kandidiral za delovno mesto tamkajšnjega učitelja. V skrajni sili je pripravljen poučevati tudi verouk.
O Na razpisu za upravljanje s sredstvi, namenjenimi za prestrukturiranje rudarjev, je zmagala zagorska Agencija, ki jo vodi Tomo Garantini. Komisijo je prepričal z navedbo, da bo vsako stvar pretehtal tako kot je že počel svoje čase, torej z lekarniško natančnostjo. Q Še dve komsomolski vestički. Bivša mladinska funkcionarja Sandi Češko in Miloš Urbanija sta dokončno pretrgala popkovino, ki ju je vezala na socialistični vzhod. Urbanija je dokončno prebolel svojo stoenko in si kupil ogromnega BeeMWeja, Češko pa na obisku v Rusiji ni prodajal Kardelja ampak kosmodisk.
V Litiji je v največji tajnosti steklo snemanje novega slovenskega celovečernega filma. Naši viri trdijo, da gre za klasično zgodbo: bliskovit vzpon politika, ki na svoji poti na Olimp ne izbira sredstev. Na snemanju smo uspeli narediti tudi to fotografijo: politika igra Dušan Hauptman, telesnega stražarja pa Mirko Kaplja.
Svet filma



1/C
Lojzka iz Kisovca, ki ima rada rock glasbo, je bila zelo razočarana, ker je odpadel koncert skupine Parni valjak na bazenu Medijskih Toplic. Ker ni nikjer našla pojasnila, nas sprašuje, zakaj je koncert sploh odpadel.
Draga Lojzka. Takole je bilo. Ko so Izlačani od Cestnega podjetja dobili pojasnili, da je za počasno gradnjo novega ovinka pri trgovini Ajda krivo pomanjkanje mehanizacije, so Parni valjak odpeljali na gradbišče. Računamo, da bodo hitro spoznali svojo zmoto, tako da bo koncert morda še letos.
Ta teden vam ponujamo razburljiv izlet po Sloveniji. Pod strokovnim vodstvom zelene Marinke Draksler in zelenega Toneta Ahaca boste lahko potovali po sledeh iz Kolumbije vrnjenih posebnih odpadkov.
Iz borznega poročila
"Cena Zasavja j.pftjdi tai|eden,Statno padla. Zadnje ocene škode, kijtptfe neurje pr^^Slo č;£asavjujS'%itiji, soja teden.jšSe še za milijardo tolarj<% Iz ^at^smgA, dobi^čifblžnostno sporočilo, da v vod|fw::podjetj;|::n$:'prišB::;. do nobenih spremenil1:"

fr

Spoštovani roparji!
Še do 18. septembra se vam ne splača truditi z ropom banke na Trgu revolucije v Trbovljah. Zaradi obnovitvenih del lahko namreč do takrat oropate zgolj nekaj malarjev.
Svetovalec za delikvenco
V
"Bilo bi prelepo, če bi nam v rudarstvu tudi druge stvari tako uspevale kot tovariška srečanja."
Aljoša Kink, direktor rjavih premogovnikov
J
Opravičilo
Zelo nam je žal, a zgodilo seje. Direkcija za idejno politično delo, ki bi vam morala na tej strani pričarati vso svetlost ustanovitve hrastniške podružnice Janševe socialdemokracije in sladkost povezovanja zasavskih socialdemokratinj. je zamočila. Namesto da bi oprezali po Hrastniku, so šli gledat slovensko- italijanski žogobrc v Maribor.
Seveda smo člane direkcije drakonsko kaznovali. Prebrati morajo vso Janševo pisarijo, od mirovniških spisov do Okopov.

cc
<
O
3
Rl
GOSTINSKO_____________ _
PODJETJE RUDAR p.O.
ja trg revolucije 26 TRBOVLJE
Gostinsko podjetje
RUDAR
vas vabi v svoje prenovljene lokale:
*	Pivnica ZLATOROG KLUB v hotelu Rudar
*	Bar FONTANA
od 6.30. ure naprej ponujamo tople napitke za šolarje
*	Hotel RUDAR
*	Slaščičarna ZANZI BAR
Vabimo vas tudi v naše lokale:
*	Slaščičarna KEKEC
*	PIVNICA,
v kateri vam ponujamo kvalitetne pizze. Vsaka deseta pizza je zastonj.
*	Bife KOLODVOR
*	Bife ZASAVJE
*	BISTRO 75
*	Gostilna Klek
ponujamo vam sobotna in nedeljska družinska kosila
*	Restavracija ZASAVC
V vseh naših lokalih nudimo tudi sadne kupe ter SHELERJEVE in NIZOZEMSKE SLADOLEDE.
VESELIMO SE VSAKEGA VAŠEGA OBISKA. POTRUDILI SE BOMO. DA BOSTE Z NAMIZADOVOL/NJ IN DA ŠE BOSTE RADI PRIHA/ALI V NASE LOKALE!
KZ| poslovalnico M€D€tt
tel.: 0601/73 696
MA ZAL°?I »jES£t*®4
' EKCUEjgjalceV
CM IZ fcOLEJ^oiz*
Nudimo:
-	ženski salonarji - usnjen podplat... 2.988 SIT
-	otroški čevlji SEBAGO - MEDVEDKI od št. 24 ... 2.631 SIT
-	otroški športni copati visoki... 1.705 SIT
-	otroški gumijasti škornji... 897 SIT
-	ženski nizki gumijasti gleenji... 1.307 SIT
UGODNI PLAČILNI POGOJI!
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure!
VABUENI!
^ ___________________________
de,).
Trgovina za nove čase
PRODAJA
NA DEBELO IN DROBNO
(Kolodvorska 17, Trbovlje)
MALOPRODAJA:
f| KOLODVORSKA 17,
TRBOVLJE (Sušnik)
$ PRODAJNI CENTER,
Trg revolucije 26 (Kupola)
|| POSLOVALNICA HRASTNIK,
Aleša Kaplje 6
VU0odeti mkup-demrttm
mm
mesnica-delikatesa
Serdi
s
S
POSLOVALNICA TRBOVLJE Ulica 1. junija 1, tel.: 0601/26 650
POSLOVALNICA ZAGORJE Kidričeva 15, tel.: 0601/61 344
SE PRIPOROČAMO!
; C.VOVbdga* 1;6 1431 :D0b M HRAčTNikti;! iSi j 0601/42:524
DISKONTNA PRODAJA VSEH VRST PIJAČ
-	WC PAPIR 10/1 ... 155 SIT -PIVO... 74SIT
-	RADENSKA ... 49 SIT
UGODNO:	SLADKOR ... 118 SIT
DETERGENT ZA POSODO ... 390 SIT
ALENKA MS PRIČAKUJE!
DEL ČAS: VSAK DAN OD 8h - 20h.
Celje - skladišče
D-Per
6/1994
lllllllllllillllllll
5000001643,36
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
TA TRENUTEK ŠE POSEBEJ UGODNO
v ponudbi
IB Banke Zasavje d.dv Trbovlje.
Poleg gotovine ali položnic vseh vrst na bančnem avtomatu 24 ur na dan - brez čakanja v vrsti.
Storitev je mogoče opraviti v vseh treh enotah: na bankomatih v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku.
POSKUSITE IN PREPRIČALI SE BOSTE, DA JE V REDU.
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi -
COBISS e
NAROČILNICA

ZASAVC, Cesta 20. julija 2c. Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Naroča
ime in
priimek
Datum rojstva kraj
utica
datui
m časopis ZASAVC
: : - : ' . ....
.............................................................. ■ ...........................
i • •: *
....... poštna št. . .
.................... teiefon......
........ podpis ....
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) _
Ulili: '
.........................