P- KRIZOSTOM:
Slava asiškega Serafina.
(Za praznik 4. oktobra.)
Od istoka do zatona siplje žarke čudovite tvojega svetništva krona.
Prestol tvoj je sama luč blesteča, vse krog tebe polje neizčrpnega božanstva sreča.
Iz srca ti rdeča roža klije.
Iz dlani ti lilije cveto.
Okrog glave pa ti solnce sije.
Nem si hodil skozi bežne dni. Tiho si delil dobrote.*
Zdaj pa okrog tebe vse kipi.
Majhen bil si tu med nami.
Zdaj pa dvignjen si visoko v knežji veličini sami.
Bil si oče bednih, siromakov — sam najbolj ubog.
Zdaj si kralj najslavnejših junakov.
Kakor Kristus si po svetu hodil, čist kot lilija na polju.
H Kristusu si brate čiste vodil. —
Srca vdanih ti otrok naj napolni blagoslov tvojih prebodenih rok!
P. HILARIN FELDER O. CAP. - P. FRANČIŠEK:
Frančišek in evangelij.
T "Tčenci sv. Frančiška govorijo o nekem preobratu v življenju svojega učenika in ga imenujejo njegovo spreobrnenje. Pod tem i'aZ' \___J umejo navadno Frančiškov prehod iz svetnega v ascetično živ-
ljenje. Kakor so sploh pri zapadnih redovnikih imenovali vstop v redovni stan spreobrnenje. Da je bila s to spremembo poklica zvezana tudi temeljita sprememba osebnosti Frančiškove, nam jasno pripovedujejo Tomaž Čelano in trije tovariši. Frančišek sam gre tako daleč, da imenuje življenje pred svojo spreobrnitvijo naravnost pregrešno v nasprotju s poznejšim evangeljskim življenjem pokore.
Sicer nikakor ni imel za seboj mladosti, ki bi povprečnega človeka nagibala k večji poglobitvi ali celo preobrnitvi. Njegovi grehi so bili preveč svetno mišljenje in dejanje. Njegova vesela narava je kar prekipi vala nebrzdane razposajenosti in zdrave mladostne sile. Srce in domišljija sta bila napolnjena s spevi potujočega trubadurja, z rajalnimi spevi, z basnimi in ljubavnimi pesmi trubadurja.
Posebno je ljubil pohode s petjem po ulicah, on kot prvi med zlato mladino svojega rojstnega mesta in rad je imel, če so ga proslavljal1 kralja mladine, nosil je rad bogata oblačila in svojim tovarišem je rad prirejal dragocene pojedine. To so bile napake njegove mladostne p°” mladi, o kateri bo pozneje povedal: „Ko sem bil še v grehih.
In celo na tej senčni strani so sončne poteze, ki so radi njegove naravne nadarjenosti in nadnaravne milosti dajale znake poznejšega evangeljskega poklica.
V prvi vrsti njegova neskaljenačistost.	,
Njegovi najzaupnejši tovariši pričajo o njem: „Bil je takorekoč o narave in radi njegove prisrčne odločitve plemenit v mišljenju in besed1-Nikomur ni povedal kake žaljive ali nespodobne besede. Kakor je 1)1 samovoljen in razposajen mladenič, je vendar imel načelo nikdar odg?" varjati na nesramno govorjenje. Zato so ga spoštovali po vsej okolici1 vsi ki so ga poznali, so rekli, da bo iz njega še nekaj velikega." „Nikj_ei ni znakov, ki bi motili njegovo življenje v tej dobi s prekršitvijo vesu-K temu pa pride njegovo omalovaževan je bogastva. Ko sin veletrgovca z blagom, Petra Bernardona, je bil Frančišek rojen 1 vzgojen v bogatem razkošju. Kot dorasel mladenič se je sam z mnog obetajočim uspehom udejstvoval v očetovi trgovini. Edino eno netrg0' sko lastnost je imel, tako pravi Tomaž Čelano, da je bil preradodaren 1 razsipen: „Prvi je bil pri šali, smehu, porednosti in brezplodnem gov° jenju, pri pesmih, v mehkužnih in plapujočih oblekah, ker je bil ze, bogat. Nikakor grabežljiv, ampak razsipen, ni kopičil denarja, ampa* raztrosil je bogastvo, sicer previden trgovec, poleg tega pa je radodarn razdajal bogastvo." Z obema rokama je metal denar zase in svoje prll. telje, za reveže in trpine. Velikokrat so ga morali stariši opominjati, porablja toliko in tako lahkomišljeno, kakor da ni sin trgovca ampa velikega kneza.
Končno mu je bil lasten viteški čut. Življenjepisci vedno to P.oV<?^ia jajo. Že njegova zgoraj omenjena radodarnost do nezmernosti je pravzaprav viteška poteza. In tudi njegovo prvačenje, katerega so 111
njegovi sodobniki pri svojih mladostnih praznovanjih prav radi pr^P stili in kar mu je tudi ugaialo. kažejo na viteštvo s svojim stremljenje po odlikovanju in časti. Viteški je bil tudi prav posebej nepremaglJ1
nagon komaj doraslega Frančiška za vojaške čine, ki zahtevajo ogromno jjapora in izpostavljajo kri in življenje. Že kot dvajsetletni se je udeležil flivje vojske med Asisijem in Perudžio, v kateri je bil on in mnogo njenih sobojevnikov ujet. V ujetništvu je presegal s svojim viteškim junaštvom vse svoje sodruge v trpljenju. Medtem, ko so oni radi celoletne ]eče vsi pobiti, ne izgubi Frančišek niti za trenutek svoje vedrosti, da celo roga se ječi in verigam. In ko ga soujetniki radi tega karajo, jim ve-jO odvrne: „Kaj pa hočete? Imam vzrok biti vesel: mene bodo še po edem svetu za svetnika častili!11 Njegovemu ljubeznivemu viteškemu atu se tudi vedno posreči ujetnike razvedriti, neredne naučiti reda in 'zbruhe prepira z mirno besedo poravnati.
Brez dvoma so te tri lastnosti značaja; čistost, omalevaževanje bogastva ter viteški značaj- usposobile mladega Frančiška za tisti evangelj-s*a poklic, ki predpostavlja čistost srca, ki zahteva ločitev od vsega poletnega in je tega zmožna samo junaška duša.
Seveda, preden se je mogel Frančišek temu poklicu približati, je ®°ral odstraniti dve veliki oviri: njegovo nagnjenje k svetnemu razveseljevanju in k svetnemu viteštvu. Kmalu bomo videli, kako je Kristus rančiškov viteški vzor preobrnil v duhovno viteštvo. Alko hočemo ori-ati duhovno sliko njegove spreobrnitve, moramo omeniti, kako je pod j.Phvom milosti tudi usahnilo njegovo nagnenje k praznemu razvese-
. _ Pravzaprav njegov duševni naval ni mogel nasititi tako sijajno nadene osebnosti Frančiškove. Življenjska resnoba, ki se je pridružila ed ujetništvom njegovi veseli naravi, si je priborila svoje pravice. ™alu se je pridružila dolgotrajna bolezen, ki je Frančiška telesno in aevno pretresla. Ko je končno vend-ar-le zopet ozdravil, — bilo je to ekako v triindvajsetem letu njegove starosti, — in je prvič, opirajoč se na u boo, zapustil domačo hišo, je svet izgubil v njem svoj prejšnji mik.
e kpota polja in vinogradov, ne blesk pokrajine, ki ga je obdajala, niso ^ogle ganiti njegovega srca. Vse mu je bilo tako spremenjeno, ker se je b]em samem zgodila velika sprememba.
m ^ je m°čno začuden radi te spremembe in brž ko so se njegove °ci vsaj nekoliko povračale, se je potrudil ubežati roki božji. V nje-Va^1 je kar vrelo samih svetnih načrtov in kmalu potem je odpoto-Do tV.^PuPj° na razveseljevanje. Toda čim dalje je jahal, tem bolj je Y stajal zamišljen. Komaj je prišel iz Spoleta, mu je Bog dal navdih, da se tat6 Y	*am mu ukazano, kaj ima storiti. Božje povelje je bilo
0 jasno, da se je takoj vrnil.
2 ^o je bil zopet doma, so njegovi prijatelji silili v njega, naj priredi tak ^ veselico med mladimi. Nerad se je udal. Kakor prej tolikokrat, d ° so tudi sedaj po obilni večerji pevajoči šli po Asizu. Frančišek je jj.2?* v roki žezlo kralja mladine, toda sledil jim je od daleč in je bil atceč ter vase zatopljen. Nenadoma ga Bog obišče in ga napolni s tako govevno sladkostjo, da je izgubil zavest za stvari okoli sebe in ni mogel °riti niti naprej iti.
^ Od te ure je postajal vedno bolj zamišljen in globok. Gnus je imel lap Samim seboj in pred vsem, kar je doslej ljubil. Seveda je šlo to po-ker še ni bil popolnoma prost nečimernosti tega sveta. Toda od-ter • Se je svetu in njegovim pustolovščinam, iskal je družbo z Bogom lil le Ysak <ian pohajal v neko samotno votlino zunaj mesta ter tam mo-teni tH ie nepremagljivo silo in bil je napolnjen božanske sladkosti. Pri 111 Pa je toliko trpel, ker si o svojem poklicu ni mogel priti do jasno-
sti. Misel za mislijo, načrti za načrti so mu vstajali v duši in so razburkale njegovo notranjost, jih je razmišljal, jim pritrdil ali jih je zavračal. Gorel je navdušenja in svetih naklepov za bodočnost in ničmanj žgočega kesanja nad preteklim življenjem. Vedel je, da se mora svetu popolnoma odpovedati in sebe popolnoma posvetiti božji službi. To pa je bilo tudi vse.
Nekoč, — bil je ravno 25 let star, — ko je ravno božje usmiljenje zopet prav zaupno klical, mu je Bog vendar pokazal, kaj mora storiti.
Radi tega se je tako vzradostil, da notranje ganjenosti ni mogel več prikrivati. Govoril je sicer samo v podobah o svoji sreči, tako da so ljudje mislili, da o kakem bogatem zakladu sanja, katerega je upal najti, ali pa misli dobiti kako nevesto. Ob takih prilikah je navadno odgovoril: „Da, da! Vzel si bom nevesto, tako imenitno, tako bogato in tako lepo, kakor ni nobena!“ „In v resnici,“ pravi Tomaž Čelano, „je red, kateremu se je posvetil, tista brezmadežna nevesta, katero je s takim hrepenenjem iskal-Ni čuda, da se je v njem izpopolnjeval evangeljski poklic, v njem, ki je bil določen, da postane služabnik evangelija v veri in resnici.'1
Temeljne poteze svojega bodočega poklica je sedaj jasno videl pred seboj. 'Kako jih naj razlaga in uresniči, to mu je bila zaenkrat uganka-Še cela tri leta so morala preiti/preden mu je postalo vse jasno. Med te® se je Frančišek neumorno trudil, da to, kar mu je že bilo razodeto s p ® polno ločitvijo od vsega svetnega pretvori v dejanje in vsako novo raz-svetlenje sproti skrbno porabi, tako da se približa poklicu, ki mu ga je Bog dal. Razvojne stopnje, katere je v naslednjih letih prehodil, obširno opisujejo najstarejši življenjepisci takole:
„Gospod je mene, brata Frančiška navdihnil, da naj začnem. p°' koro delati. Kajti ko sem bil še v grehih, mi je bilo zoperno gledati gobavce. Toda Gospod me je peljal' med nje in sem jim izkazoval usmiljenje. In ko sem od njih šel, se mi je to, kar mi je bilo prej grenko« spremenilo v dušno in telesno sladkost. In potem sem še malo počakal ® sem zapustil svet. In Gospod mi je dal tako vero v cerkvah, da sem p11" prosto molil in govoril: „Molimo te, o najsvetejši Gospod Jezus Kristus, tukaj in po vseh Tvojih cerkvah, ki so na vsem svetu in Te blagost' ljamo, ker si s svojim svetim križem svet odrešil!"
„In potem mi je Gospod dal in mi še daje tako veliko vero v d® hovnike, ki živijo po načinu svete rimske cerkve, radi njihovega posvečenja, da bi kljub temu če bi me preganjali, k njim se zatekal."
„In potem ko mi je Gospod dal brate, mi ni nihče rekel, kaj i®J delam. Ampak Naj višji mi je razodel, da naj živim po načinu svetega evangelija. In sem dal z malimi besedami ter preprosto napisati in g® spod papež mi je potrdil."
Preprosto in enostavno oriše tukaj Frančišek razvoj novega čl® veka. Njegovo prirojeno usmiljenje se spremeni pod božjim vodstvom ' junaško dejanje ljubezni. To junaško dejanje ljubezni napram goba'' cem pelje k poglobitvi v notranjost njegovega celotnega verskega žiy ljenja» ki se na zunaj javlja kot otroško preprosto spoštovanje in usluZ' nost napram cerkvam, duhovnikom in najsvetejšemu oltarskemu Zakramentu. Verska poglobitev na znotraj pa ima pod božjim vodstvom v Frančišku svoj višek, da je postavil svoj red na podlago popolnosti, 113 sveti evangelij Zveličarja.	,
24. februarja je bilo, leta 1209 (1208?), ko je bil pri Porciunkuli m<® mašo slišal pri evangeliju, kako je Gospod razposlal apostole pridig3 ’ Nato mu je duhovnik na njegovo prošnjo evangelij natančno razl°zl' Ko mu je ta po vrsti vse razjasnil in je slišal, da učenec Kristusov n
SIne posedati ne zlata, ne srebra, ne bakra, tudi ne žepa, ne torbe, ne Popotne palice, ne čevljev, da, dveh oblek ne sme s seboj nositi, ampak aaj naznanja Kraljestvo božje in pokoro, se je v duhu razveselil ter zaklical: „To je, kar hočem, to je, kar iščem, to želim iz celega srca sto-Takoj je vrgel čevlje raz sebe, vrgel palico, katero je v rokah držal, Proč ter je mesto usnjatega pasu vzel vrv in si je napravil iz najbolj suhega blaga obleko ter nanjo naslikal križ. „Kajti,“ tako piše življenje-P1?60, »on ni bil gluh poslušalec evangelija, ampak je vse ohranil v spo-®uuu, kar je slišal ter je skrbel to tudi po črki izpolnjevati."
MODEST:
Po Frančiškovih stopinjah.
X. N a i z 1 e t u.
A ko si pokličemo v spomin nekatere dogodke iz leta 1913., se raz-grne pred našimi duhovnimi očmi ljubezniva slika, ki nam jasno kaže, kako je bilo ime p. Lina globoko in močno ukoreninjeno v dsoč in tisoč srcih; kako je bilo poznano in češčeno na severu in jugu, vzhodu in zapadu njegove ožje domovine; kako je nebrojna množica jcgovih varovancev — pa naj so bili stari ali mladi, bogati ali ubogi, Pošteni ali malopridni — z vnemo razširjala povest o njegovi dejavni lubezni. Spomnimo se torej na izlet v kraje, kjer se je rodil in umrl ^oviti italijanski skadatelj Josip Verdi, v zgodovinski Busseto in Sant
j Ker je bil ta izlet zamišljen kot nekako plačilo dvema stotinama očkov, ki so se vzgajali v zavetišču parmske kartuzije — kako bi bilo IJogoČe, da se ga ne bi bil udeležil tudi on, ki je opravljal med njimi Ozbo duhovnega voditelja? Da, saj je bila vprav osebna zasluga p. Lina, a. je vsa velika izletniška družba ob svojem prihodu našla pogrnjeno izo v obednici frančiškanskega samostana v Busseto.
. Tja so se vozili hitro in mirno, pot nazaj pa je bila počasna in lomnosti p. Lina nič kaj prijetna. Vest, da se p. Lin vozi s svojimi p?]enci v posebnem vlaku, se je kakor blisk razširila po vsej okolici. j..a kolodvorih je kar mrgolelo njegovih častilcev, odigravali so se gan-jV,Vl prizori tako, da je imel vlak dveurno zamudo. Cela tista proga je a dolga približno štirideset kilometrov in vožnja je trajala navadno 1 ure, tedaj pa so jih potrebovali pet.
. Na vsaki postaji se je zbrala množica ljudi, ki je željno pričako-ala> da po dolgem času zopet vidi p. Lina, da ga pozdravi, ali da to Soaiuenito osebnost vsaj enkrat v življenju vidi iz obličja v obličje. Ko ^ pri oknu železniškega voza ugledali izrazite poteze njegovega ble-ega obraza, ni bilo ne konca ne kraja veselega mahanja in navdušenega r zdruvijanja. Vsi so mu imeli kaj pošepetati na uho: kako veselo l ,Vlc.°, kako zaupno naročilo, kako tajno skrivnost. Lokomotiva je pu-jjj,.3 iu piskala, dajala znamenje za odhod, pozdravljanja pa le ni hotelo 1 konec; le s težavo se je vlak premaknil, množica pa je solznih oči 2rla za odhajajočim ...	F
,j , Vlak obstane. Izmed množice se prerine do p. Lina mlada gospa, SjAeč v naročju ljubko majhno deklico, staro kakih pet let. Žareča s v.Uega veselja jo dvigne, hvaležno pogleda redovnika in kliče s tre-Uu glasom: „Tu je ona, p. Lin, oglejte si sedaj deklico!"
P. Lin premišljuje, se spominja.
„Tu je ona, poglejte, kako je zrastla. Ona je vsa naša sreča. Hvala, tisočkrat hvala za vse, kar ste za nas storili."
To je bil veseli konec žalostne predigre: plačilo skoraj štiriletnih naporov!
Mož te mlade žene je bil razočaran, ker mu ona ni mogla podariti lastnega otroka. Nameraval jo je popolnoma zapustiti. V svoji bolesti si je iskal razvedrila, ki je bilo dvomljive vrednosti. Zapuščena žena pa je doma medlela in prepadala.
Padla ji je v glavo srečna misel, da je vso svojo nesrečo zaupala p. Linu. Ta je v trenotku pregledal ves položaj.
Ravno takrat so ga mučile skrbi, kako bi v varno zavetje spravil nekega otroka, ki ga je nezakonska mati zapustila in zavrgla. Pr^ očmi mu je takoj zablestela iskrica nove sreče, ki bo v bodoče mogla sedanje gorje obeh zakoncev spremeniti v veselo sožitje.
Nedolžni otrok je prišel, da izpolni praznoto, ki je ločila oba soproga. Postane naj vez, ki ju bo znova iskreno družila; središče, kjer se bo zopet našla ljubezen obeh razdvojenih src.
Prva je bila žena nanovo poživljena, saj je imela toliko materinskih skrbi, ki so ji bile dotedaj čisto neznane. Tudi mož se je polagom3 bolj in bolj približeval domu, vedno bolj ljubil družinsko življenje m se končno popolnoma spreobrnil. Kjer je nekoč medsebojno nezaup3; nje in ledena mrzlota razjedala srca, tam so zaveli sedaj topli vetro" in se oglasile pesmi, naznanjajoče novo pomlad.
Da, za p. Lina ime oče ni bil noben prazen odmev. Za očeta, k&kor tudi za vzgojitelja je bil rojen. Iz duhovnega očetovstva je v svoji dejavni, nikdar počivajoči ljubezni rastel v svetniški sijaj.
Tako velik nagon, izkazovati očetovsko skrb zapuščenim sirotam, je bil v njem, da je dva mladeniča, ki so jih ravno odpustili iz zavej tišča, sprejel kot svoja sinova pod svojo ubožno streho. Ž njima je de svoj vsakdanji kruh, ugladil jima je pot njunega življenjskega poklic3’ branil ju je v vseh nevarnostih, čuječ je zrl na nju celo življenje.
Danes živita oba pošteno od svojega lastnega dela. Prvi je izurje1* in vešč rokodelec, drugi pa marljiv ljudsko-šolski učitelj.
Nekdo je imel priliko, da se je dalje časa razgovarjal s tem roko* delcem. Samo z globoko ginjenostjo je mogel govoriti o svojem velikem dobrotniku: kako je vedno sam skrbel za svoja varovanca, kako n nikdar dovolil, da bi smela izostati od dela; prvi je moral v šolo, drug pa v delavnico. Kako je vedno sam pripravil in pogrnil mizo in Pokončanem obedu zopet pospravil. Kako je postelje postiljal, umazan perilo pral, raztrgano obleko krpal, kratko — kako je popolnoma vS. on sam uredil in oskrbel. Prava rodna mati bi pri vsej svoji skrbnos ne mogla več in bolje izvršiti, kakor je izvršil on.
Poleg tega je imel še druge družine, ki so bile navezane nanj kakp^ na svojega rednika. Krog teh družin se je širil in širil, kakor daleč J segalo uboštvo v skrite kotičke njegovega mesta.
Ako mu je bilo potem kedaj dano, da se je za kratke trenot* poslovil od te velike družine in se zvečer skril v svojo borno celico "" kako bogato plačilo je bilo to za njegove trudapolne dneve!	^
Pogosto ni mogel drugega, kakor da je vsled prevelike utrujen03 tiho sedel za mizo, toda njegovo obličje je žarelo notranje sreče blažene zadovoljnosti. To se mu je pripetilo včasi tudi med otroci, pa so kmalu uganili njegovo skrivnost in skušali so jo izvabiti iz njeg3.
»Pater, danes se vam je zopet nekaj lepega posrečilo! Nikar ne tajite, raje priznajte ... Koliko stavimo? ... Saj se vam pozna!"
Ni bilo dolgo in pripovedoval jim je ognjevito, bil je srečen in tu 111 tam ganjen do solz.
Kdo ve — če očetovski duh p. Lina morda ne čuje še dandanes nad glavami svojih ljubljencev, kakor velika zvezda — znamenje ve-nke moči.
• P- Rubens.	Sv. Frančišek.
ROMAN:
Na potih brezdomca.
Povest delavca.
\ Taš Blaž je prostodušno povedal, da bi rad govoril z onim gospo-j V dom, ki se je danes v jutro pripeljal in da mu je dotični gospod j ' samo naročil, naj se pri njem tu v samostanu oglasi. Imena pa res ne ve.
^°> nič ne de, gospod pater že ve, čemu ga je naročil in da se bosta
Pomenila.
sj0 ^ra^ar ie Blaža spremljal po nekoliko temnem hodniku mimo a. *n §a nato Privedel pred precej velika vrata, jih odprl, opo-sif_ Bl^a, da je tu za stopnjo nižje in Blaž se je nahajal v samostan-111 refektoriju — obednici.
Vratar ga je vsega začudenega vedel dalje mimo prvih miz in taffl pokazal na enega v krogu patrov ter rekel: P. Evgen — ta-le gospod b| rad z Vami govoril — in nato je odšel, pustivši našega Blaža v nenavadni družbi.
Blaž je danes jecljal in celo rdečica ga je prevzela, ko so ga g°" spodje prijazno posadili med se in mu ponudili kupico vina in čaš° kave kot je v Porenju navada.
Nato se je pričelo'vpraševanje sem in tja. Odkod je, kaj dela, 1° Blaž se je obratno zanimal za samostan, za slike in tudi za glavni oltar v cerkvi, ki je fino rezbarsko delo v prelepem gotičnem slogu.
Povedali so mu, da je to delo nekega frančiškanskega brata-mizarja in da imajo skoro iz vsake stroke brate-obrtnike, ki se prav v sam0" stanu izpopolnijo do neke dovršenosti, seveda če imajo za to res veselja
Blaž je strmel. Slike o samostanskem življenju, kakor jih je zajemal iz svojega socialističnega „katekizma“, so bile dokaj drugačne. Toda laž to ne more biti. Saj vendar vidi na lastne oči.
Bil je ves vznemirjen in komaj je čakal, da bo zopet sam s tenj čudovitim človekom, ki mu je tekom nekaj ur, odkar ga je poznal odpd nov svet. Želel je sam zase slišati tisti glas, ki ga je opajal, hotel jr govoriti z njim o vsem tem, kar je videl in slišal. Čutil je, da se neka] v njegovem življenju ruši, nekaj pada, istočasno pa nekaj skrivnostnega, nepoznanega, neslutenega v njem raste.
Naposled so se dvignili izza mize. Blaž je pogledal na uro: neverjetno, minila je cela ura in vendar je komaj prisedel.
P. Evgen mu je velel, naj nekoliko počaka na hodniku, da tako] pride. Blaž si je medtem ogledoval slike, ki so visele med vrati posa' meznih celic.
Nato sta odšla. Sprva so bile ulice bolj mirne, ker leži Sv. Ulrik® ulica nekoliko vstran od centruma mesta. Besede so padale, toda breZ ognja v rahli zadregi. Toda Blaž je vedel, kako so dragocene te ur«, ki se morda nikoli več ne povrnejo in je pričel staviti vprašanje z® vprašanjem.	..
„Koliko časa ste že v samostanu? Ali ste srečni in zakaj ste s11. In kaj sedaj delate. Namreč ne izgledate, kakor da bi roke križei® držali. Že obraz sam mi je to povedal.**
P. Evgen je obstal, nehote tudi Blaž, in ga pogledal nekaj Hip0' globoko v oči. Blaž jih ni povesil, pač pa je pred tem zagonetnim P0-gledom, da, tisti dan že v drugič, prebledel in zopet zardel.
„Veliko vprašujete, mladi mož, in ni moja navada gostu — Pj vendarle tujcu, razkladati stvari srca. Te spe globoko in zadnjega o govora na marsikatero vprašanje na zemlji ni. Če tega še niste vede j od danes veste. Zdi se mi pa, da Vi ne vprašujete iz radovednosti, vas sili, kaj, tega ne veste niti Vi, niti jaz. Zakaj močno se mi zdi, ste danes prvič govorili prosto in od blizu kot človek s človekom, z a hovniki. Zato vaša mrzlična vprašanja.
Blaž ga je strme pogledal in obmolknil. Ali ta človek bere njeg0'^ notranjost? Ali je to sam kakorkoli mimogrede izrazil? Ne, ne m0 se spomniti.	_
„In zato, ker sami ne veste, zakaj vprašujete in gotovo ne iz ra vednosti," je povzel P. Egen besedo, „Vam odgovarjam."
Koliko časa sem že v samostanu. Malone dvajset let. Nekoliko ^ liko se Vam zdi za mojo starost, tako berem iz Vaših oči. No, to
bistveno. In če sem srečen — da, to je vprašanje, ki strašno zanima vse svetne ljudi, zlasti one, ki so v cvetu mladosti in na prelomu let.
„Srečen“ — tu mu je glas postal komaj slišno zamolkel — kaj se t° pravi srečen? Mogoče mislite, če sem miren, če sem zadovoljen. Odgovoriti na taka in podobna vprašanja, je silno kočljiva stvar. Zakaj človek, ki misli, nikoli ni povsem miren, človek, ki ima še načrte, nikoli 111 povsem zadovoljen. To je že sveti Avguštin jasno in točno povedal.
, Da pač, v meni je neko zadovoljstvo, da delam za stvar, ki ni od danes do jutri, včasih sicer navidezno neuspešna, tako skromna, v °zadje postavljena — v resnici kljubuje vsakemu času. In še to, da sem °umaknjen od nestrpnega vrvenja sveta. Nekoč me je to veliko stalo — ainpak čemu Vam to pripovedujem. Ne zanima Vas in ne morete razmeti.
Blaž še nikoli ni poslušal človeka tako napeto ...
Hotel je odgovoriti, toda medtem sta prišla do ponosne katedrale, l*o tega prekrasnega gotičnega doma, iz tisoč in tisoč kamenov, graje-nega od stotisoč rok.
., P. Evgen je pričel razlagati. Koraki so odmevali po marmornatih „dn, tu in tam se je beseda ujela nekam v kot, ves teman in zasenčen. |Cer. pa je bila razlaga stvarna, mirna, skoro odsekana. Prišla sta do ta.rja ,,'1'reh modrih kraljev". Slika, umetniško delo Štefana Loch-veJa, je p. Evgena zadržala nenavadno dolgo. Naš Blaž je po svoji na-adi vprašal to in ono in je strme gledal v tega moža-meniha, ki ga je opozarjal z nenavadno preprostostjo na stvari, na posamezne malen-osti, ki so po njegovih besedah oživele, dobile posebno pomembnost n postale na moč zanimive.
Prišla sta do stranskega oltarja, kjer se nahaja sv. Rešnje Telo, akaj v velikih katedralah je oltar z Najsvetejšim vedno ob strani. Blaž e ni videl tako lepe slike. Globoko sklonjena glava, telo usločeno nad drinornato ograjo, in ta postava! Visoka in vendar tako v izraziti po-zHosti poduhovljena. Blaža se je polastilo ganotje. In sam je pokleknil toolil kot že dolgo ne v svojem mladem življenju.
. Brez besede sta nato odšla proti velikemu izhodu, kjer se v kotu anaja vhod v zvonika, ki sta posebnost zase. Visoka sta 160m in krasno Rezljana iz samega kamena. Pri vrhnjih linah pa je prelep razgled po ^se ie Pred teboj razprostrto, vse mesto, ki je spodaj tako šumno . bučno, zdi se ti tu zgoraj tako spokojno in mirno. Ljudje so pičice, v'Se so hišice, široke ceste stezice. Skratka, pogled od zgoraj navzdol e lice mesta predrugači in preobliči.
8 Prav to misel je povzel P. Evgen in Blažu dejal: „Poglejte, kako Vs.e drugače vidi in tako je tudi z življenjem, s takozvano srečo in jStalimi zemeljskimi dobrinami. Vse je strašno blizu in zahtevajoče, ^°kler je človek globoko v vsakdanjosti življenja, če pa obrne pogled avzgor in iz teh jasnih višin motri in zre življenje, postane lice vse ^gačno. Tn v tem je veliko opravičilo in veliki zagovor našega življenja, de iznenada je Blaž vprašal: „In kako človek najde pot v to čudežno DJe*°? Kako naj spozna? Kako sme prestopiti v ta svet, ki je ves dru-8ačen kot je svet zunaj?"
j P. Evgen se je nasmehnil. „0 tem, dragi prijatelj; je reči samo to, s° božja pota čisto svojevrstna in vsakemu človeku drugačno pesem $,J°- Kakšno Vam, ne vem. Meni mojo — mogoče ni vsa sladka in bo-■Dca, ampak meni odgovarjajoča. To človek seveda šele pozno uvidi...
Sicer pa, da ne pozabiva glavnega namena. Tu pred Vami je mesto. Ima bogato zgodovino, ki sega nazaj v rimske čase. Toda to bi bilo p>'e' obsežno o tem govoriti, pač pa Vas bo zanimalo to, da so v mestu cerkve • .stare malone tisoč let. Tam-le vidite sv. Gereona — notranjščino si morate ogledati, vse je v zlatu in sijaju onega časa, bolj v sredini je cerkev sv. Marije na kapitolu — stara bazilika, zidana pred devetsto leti in i®a še znamenito kripto pod zemljo. Tam-le onile stolpiček spada ljub?1 cerkvi sv. Uršule — saj gotovo poznate ono svetniško legendo o njej k* njenih tovarišicah. Ondi zopet cerkev dvanajsterih apostolov. P. Evgen se je razgrel, beseda mu je tekla gladko, kajpada Blaž še daleč ni vsega i'a' zumel, ker so bili to odlomki iz zgodovine, umetnosti, legende — samo in komaj rahlo orisano.
Ampak užitek je bil gledati ga, poslušati ta glas in videti to raznoterost in obsežnost znanja.
Naposled sta zapustila zvonik in počasi odhajala v nižavo, v vsakdanjost.
Bažu je postalo tesno v duši, in najraje bi zaihtel. Sam ni vede zakaj.
Spodaj se je hotel P. Evgen posloviti — toda naš Blaž, kakršen je bil, sicer samozavesten, danes je na vse to pozabil in kakor otrok je za' prosil: še ne, nikar. Toliko bi še rad vprašal.
Zopet tisti zagonetni obraz, pol smehljaj, poln resnobe in še nekaj nepopisne tegobe ali otožnosti ali onstranskega miru.
„No,“ se je vdal P. Evgen.
„Kaj delate sedaj? in vobče? in vaši bratje? Oprostite, vem, da a prav, da sem tako vsiljiv, ampak ne morem zato, jaz moram vede ■ Se nikoli nisem govoril s takim človekom kot ste Vi. Bil je kakor šola v zadregi.
Da bi ga sedaj videla Žanet ali Marija.
Toda misel na Taurochovino je bila daleč proč, za gorami. Bog sa01 ve kje.	. .
„Kaj delam? Študiram, pišem, spovedujem, govorim na prižnica celega Porenja, v nešteto cerkvah in še na odrih in seveda molim-
„Molite?“
„In kaj je na tem čudnega? nenavadnega?
Blaž je v zadregi. Le beseda mu uide bolj nehote: „Vaš obraz J drugačen kot je drugih ...
Zopet tisti smehljaj. „Tega Vi še ne razumete. Ampak Vam nm zamerim. Da, seveda molim, in tudi moram. Človek brez molitve je P zen, vsakdanji, mrtev navznotraj. Molitev pa je stotera — samo p je eden.“
Blažu se odpira v slutnjah nov svet.	.
Nato pripoveduje P. Evgen o življenju v samostanu. O vsakdanja delu, o knjigah in knjižnicah, o delu v cerkvi, o delu bratov obrtm o vsem, kar Blaž še ne ve. V tem pogovoru sta prišla zopet nazaj v ulico sv. Ulrika.
Bil je že mrak, portal cerkve je bil v rožnati luči.	.. .
(Dalje prihodnjič1’
p- ANGELIK: „
K;
Tretji red in katoliška akcija.
Zavarovanje za starost in onemoglost v tretjem redu.
dor količkaj pozna življenje sv. Frančiška Asiškega, ta tudi ve, da ga je odlikovala celo življenje skrb za najbednejše tedanjega —. človeštva. Znana je „Magna charta“ mesta Asiza, ki jo je leta 1210. izposloval sv. Frančišek Asiški, po kateri je vsak izmed do tedaj Nesvobodnih tlačanov lahko postal prost in gospodar svojega posestva,
. je predložil mestnemu magistratu kupno svoto, ki je bila tako nizka, da je bil ta odkup slehernemu mogoč.
Znana je istotako njegova ljubezen do gobavcev, katerim je strehi sam in naročil bratom, naj jim strežejo.
Mislim torej in prepričan sem, da je dolžnost otrok sv. Frančiška Asiškega, ki hočejo živeti po njegovem duhu, da pomagajo najbednejšim Sv°jega časa.
Kdo so ti najbednejši? Naštel bom le nekaj zgledov, kakršnih sem ''del sam na lastne oči že na stotine in o katerih sem slišal od oseb, ki so v vsakem oziru verodostojne. Gotovo bo vsak, ki pozna življenje, Vedel našteti še nove slučaje.
Služkinja, ki je delala svojih 30—40—50 let, nazadnje obnemore in nima kam iti. Brez vsake pokojnine je. Če hoče živeti od tega,
, s.' je prihranila in plačevati najbornejše stanovanje in hrano, ji v ekaj letih zmanjka vsega. Zdaj je na cesti. Če ima veliko srečo, jo sprejmejo v ubožnico (in kakšno življenje je tam, sem opisal s skrom-nimi besedami v letošnjem Cvetju). Velike večine ne morejo sprejeti, ker so ubožnice premajhne in jih je premalo. Če imajo doma izgovorjen kot, in dobre brate ali sestre, še gre za silo, toda največkrat so 0mačim na poti, če nimajo denarja.
Prav isto velja o poljskih delavcih in delavkah. Dokler ?° pri moči, gre dobro, ko obnemorejo, jih vse postrani gleda. Vrhutega J® na polju pomanjkanje delavcev, ker vse hiti v mesto in tovarne, da bl tam več zaslužili. S tem se seveda število služkinj itd. v mestih še jječa (v Ljubljani je samo služkinj okoli 5000, v Mariboru gotovo nad
in tako primeroma drugod). Ker je vedno dosti ozir. preveč deklet na razpolago, zato padajo plače, ker je marsikatero sram iti domov, a'i se s ta mlado ne razumete itd. in tako marsiktera prevzame službo Za vsako plačo, celo zastonj ali pa tudi propade.
Ista usoda, kakor služkinje in poljske delavce čaka v letih one-^nglosti in starosti tudi trgovske nastavljence, obrtnike in obrtniške aastavljence. Ako si niso prihranili za stara leta, in tega običajno ne °rejo, tedaj jih čaka isto življenje, kakor čaka služkinje.
V isto kategorijo spadajo delavci in delavke raznih tovarn, kakor ?■ Pr. tobačnih, papirniških in drugih tovarn. Tudi uslužbenci in usluž-etlke tobačne tovarne niso nobena izjema. Dobe sicer pokojnino, toda P° 30.-40. letih dobi pokojnine reci in piši po 230—250 Din mesečno. ak° naj od tega živi? Sicer se je trudila dolgo vrsto let po 8 ur dnevno, Z(lai ko bi imela pač pravico do počitka, mora postati postrežnica, da e skromno preživi. Četudi tega ne more, potem pride na vrsto ubož-
niča, ali podpore od strani magistrata in raznih podpornih društev, če jo sploh dobi.
Še eno vrsto slučajev naj tu omenim, to je vprašanje, kdaj gre kdo na kmetih v kot in mlajšim prepusti gospodarstvo. Mladi žele, da bi oče kmalu čez dal, in ne moremo fantu, ki je star 30—40—45 let, tega zameriti, ker bi se pač rad oženil in malokdo prav radi dolgega čakanja čisto živi. Stari pa bi radi obdržali posestvo čim dalje in tudi tem ne moremo zameriti, ker se po pravici boje, kako se jim bo godilo na stara leta, če pride mlada k hiši. Če si izgovore veliko, posestvo obremene in nekaj časa mladi izplačujejo redno, potem pa se začno prepiri, sovraštvo, tožarenje itd. Vsakemu priboljšku se pa le redko kdo rad odpove. Tudi za kmečke posestnike pride torej v poštev skrb za leta starosti in onemoglosti.
Da našteti slučaji niso izmišljeni, ampak da bi se dali pomnožiti na stotine in na tisoče, mi bo potrdil vsak, ki količkaj pozna življenje v mestu in na deželi.
Pomagati se tudi ne da z varčevanjem, čeprav smo dolžni, da k temu navajamo ljudi, ker je pri današnjih skromnih plačah večkrat enostavno nemogoče vsako varčevanje.
Kdor pozna življenje mi bo pritrdil, da si tolike svote, ki bi za-dostovala za brezskrbno življenje v letih starosti in onemoglosti nihče izmed imenovanih v 30. letnem ali magari 50. letnem službovanju **e more prihraniti. In še tistim, kateri so si res s pritrgovanjem nekaj p*1' hranili, to pogosto kar izgine. Pride bolezen in prihranek gre za zdravnika, zdravila ali za operacijo. Bližnji sorodnik pogori, ima ne' srečo pri živini, ali zida hišo. Brž najdejo varčno sestro ali teto služkinjo, ki dobrega srca rada posodi, pa običajno ne dobi vrnjenega. Na stara leta pa jo boste našli, kako se joka nad nehvaležnimi in brezvestnim* sorodniki.
Ako hočemo tem najbednejšim med bednimi pomagati ni zadosti, da zidamo domove sv. Frančiška, ker končno bo treba tudi v teh domov* živeti. In le tedaj bo vsakdo lahko brezskrbno gledal v bodočnost, če mu bo zagotovljeno prijetno stanovanje v Frančiškovih domovih, v Sl**z' kinjskem domu ali kjerkoli drugje in če bo imel zavest, da mu ne bo treba živeti od milodarov. Morda na nobeno stvar se človek, ki je žive od svojega dela, tako težko privadi, kakor na zavest, da živi vbogajn*e-Zato je postalo potrebno zavarovanje za starost in onemoglost. Iman*° že podobno zavarovanje v Pokojninskem zavodu, toda tam imajo dostop le duševni delavci. Ogromna večina drugih, prav tako potrebnih dela'; cev in delavk nima ničesar podobnega. Zato so voditelji III. reda zbran v Ljubljani dne 1. septembra soglasno sklenili, da ustanovi III. red lastn zavarovalni odsek za starost in onemoglostt. Zavarujejo naj se vsi udje III. reda, kateri nimajo premoženja ali za' g o to vij e ne pokojnine, ki bi jih osigurala za 1e ‘a starosti in onemoglosti.
Zakaj ravno III. red? Zato, ker je razširjen po celi Sloveniji«, obsega vse stanove. Pa tudi za to, ker je možno to zavarovanje izpelji1 le na tak način, da se izognemo predragemu upravnemu aparatu. Odb°r skupščine III. reda v vsaki župniji lahko izvršuje tudi posle, ki so P°~ trebni za to zavarovanje.
Splošni pogoji zavarovalnega odseka III. reda sv. Frančiška za starost
in onemoglost so sledeči:
Člen 1.
„Pax et bonum“, zavarovalni odsek tretjega reda sv. Frančiška za starost in onemoglost ima svoj sedež v Ljubljani. Njegov delokrog je razširjen na vse pokrajine, kjer prebivajo Slovenci.
Člen 2.
Zavarovalni odsek upravlja odbor uredništva „Cvetja“ ali od frančiškanskega provincijalata pooblaščena oseba. Nadzorstvo se izvoli na občnih zborih duhovnikov voditeljev tretjega reda.
Člen 3.
Zavarovalni odsek priobčuje svoje razglase v redovnem glasilu »Cvetje z vrtov sv. Frančiška", ki mora biti nanj vsak zavarovani član
naročen-	člen 4.
Zavarovati se morejo le udje tretjega reda, ki so vsaj v novicijatu. Člani odseka pa postanejo šele po končanem novicijatu.
Člen 5.
Zavarovalnih razredov je devet. Plačilo premij se lahko vrši me-sečno, četrtletno, polletno ali celoletno, kakor se kdo odloči. Upravni °dbor ima pravico določiti višino premij v razmerju s spremembo valute. Cri osebah, ki bi rade plačale zavarovalnino za nazaj, se določijo pogoji slučaja do slučaja.
Kdor hoče po tridesetih letih vplačevanja dobivati rento
1. razreda to je: 200 Din, mora plačevati mesečno po 20 Din
II.	v	v		300	55	5	55	55	v	„ 30	v
III.	v	»		400	55	5	v	v	v	* 40	v
IV.	v	n	v	500	V 5	v	v	v	„ 50	55
v.	v	v	v	600	v 5	55	55	v	* 60	v
VI.	v	r>	v	700	V 5	55	55	v	v 70	v
VII.	r.)	v	55	800	55	5	v	v	55	* 80	55
VIII.	v	v	V	900	55	’5	y>	v	55	„ 90	v
IX.	v	v	V	1000	v •	55 •	v	v	* 100	v
Člen 6.
Izplačevanje rent se prične po dovršenem petem letu vplačevanja.
Člen 7.
. , Pravico do rente daje zavarovanim članom trajna onemoglost, po-Jfia po zdravniku (ki ga določi uprava odseka) in po pristojnem vo-delju III. reda. Kdor je zavarovan že 30 let, mu pripada pravica do elotne rente. Ako hoče ostati še nadalje zavarovan, mu z leti seveda aste velikost rente.
Kdor se hoče zavarovati dobi mesečno po
za rento: 5 letih 10 letih 15 letih 20 letih 25 letih 30 letih
200 Din	
300	55
400	55
500	55
600	55
700	55
800	55
900	55
1000	55
33.— 66.— 100.— 132.— 165.— 200.— 50.— 100.— 150.— 200.— 250.— 300.— 66.— 133.— 200.— 266.— 332.— 400.— 83.— 166.— 250,— 322.— 415.— 500.— 100.— 200.— 300.— 400.— 500.— 600.— 116.— 232.— 350.— 464.— 580.— 700.— 133.— 266,— 400.— 532,— 665.— 800.— 150.— 300.— 450.— 600.— 750.— 900.— 166.— 333.— 500.— 666.— 830.— 1000.—
Člen 8.
Ako zavarovani član prej umrje, izplača uprava zavarovalnega odseka 6 mesečno rento, ki mu za tisto leto zavarovanja pripada, za po-kritje pogrebnih stroškov in za sv. maše.
Člen 9.
Kdor vkljub dvakratnemu opominu eno leto preneha z vplačevanjem premij, mu zapade y3 vplačane vsote. Kdor preneha dve leti, zapade y2 vplačane vsote. Kdor preneha tri leta, mu zapade vsa vplačana vsota.
Člen 10.
Kdor preneha biti član III. reda, ali bi kljub opominom ne hotel napraviti redovnih obljub, temu zapade y3 vplačane vsote, in se mu ostalo izplača. Če bi se to zgodilo brez lastne krivde, kar preišče p0; sebno razsodišče, ki ga določi uprava zavarovalnega odseka, ostane tud* nadalje član tretjega reda in zavarovan. K spolnovanju čl. 6—10 se vsakdo zaveže s pismeno pogodbo.
Člen 11.
V slučaju razpusta zavarovalnega odseka tretjega reda se vrne članom vsa vplačana, pa še ne izplačana vsota. Ta vsota se imenuje ustanovni zaklad ter ostane vedno nedotaknjena kot skupna last plaČU' jočih članov, jamči pa vsakdo samo s tistim deležem, ki ga je vplača; V slučaju razpusta se upravlja skupno premoženje naprej, dokler vsi solastniki ne sklenejo drugače.
Člen 12.
Redni varnostni zaklad znaša 100.000 Din. V ta zaklad se stek* ves čisti prebitek, dokler ni dosežena določena vsota. Izredne zaklad lahko ustanovi uprava odseka.
Člen 13.
Obratni primanjkljaj se poravna iz varnostnega zaklada. Če je J® izčrpan, se poravna s tem, da se zmanjšajo zavarovalne obveznosti, a uprava odseka ne sklene drugače.
Člen 14.
Čisti prebitek varnostnega zaklada (glej čl. 12.) se porabi za n® mene tretjega reda, to je za domove sv. Frančiška, za zavetišča za 0 puščene kaznjence, za zavetišča za brezposelne itd.
* # # •
Kdorkoli se želi zavarovati za starost in onemoglost, ali želi kakeg* pojasnila, naj se obrne na voditelja lastne t r e t j e r e d n skupščine, v Ljubljani pa lahko tudi na Župni urad Ma rijinega Oznanjenja ali na Uredništvo „Cvetj a“, kJ bo dobil vse potrebne podatke.
Moj Bog in vse moje!
Dariji __ p. gvido,-
Ljubi tudi dušo svojega bližnjega.
\ j času, ko so začeli ljudje pozabljati veliko odgovornost, ki jo ima Y/ vsak kristjan ne samo za telesni blagor, ampak, in to v prvi vrsti, z	za zveličanje svojega bližnjega, v času verske brezbrižnosti
da atopljenosti v zgolj zemeljsko, je čutil sedanji papež Pij XI. potrebo, ja aPdz°ri vernike v posebni poslanici na to odgovornost. Zasebno in Van-° življenje kristjana, njegovo delo in njegova molitev, njegovo delo-h0Je Y krogu družine in stanu na zunaj naj bo služba božja. Za to službo ■*? sPosoben le človek, ki ima globoko, živo vero, ki pozna misli in resn-a -ožjega Učenika ter presoja sebe, človeštvo in svet v luči večnih lc- Da bi se bravci „Cvetja“ poglobili v duha apostolskega delovanja,
ki ga od nas zahtevajo sedanje razmere, borno v naslednjem podali nekaj kratkih premišljevanj, ki se ozirajo na življenje in delovanje vsakega katoličana v smislu Katoliške akcije. Posebej so k temu zavezani član1 III. reda, saj je njihovega očeta in ustanovitelja sv. Frančiška papež p0-stavil za patrona Katoliške akcije.
Odgovornost za dušo bližnjega.
V tako težkem času preizkušnje, kakor ga doživljamo, vlada °3 svetu tako v zasebnem kakor tudi v javnem življenju večji ali manjši nered. Eden izmed največjih je nedvomno egoizem, sebičnost. Človek sedanjega časa živi samo zase, misli samo nase, govori samo o sebi, bavi s° samo s seboj. Okoli nas, v naši domovini, v naši župniji, mogoče celo ' naši družini žive duše, ki hodijo po potu pogube v sporu z Bogom. In govorimo: „Kaj me to briga?... To je njihova zadeva!... Vsak sam zase\
O moj Bog, kako zaničevanja vredno je v tvojih očeh ravnanje tel* .sebičnih kristjanov, ki, sredi splošnega propadanja nravnosti in lepeg3 krščanskega življenja, nebrižno s Kajnom govore: „Ali sem jaz varuh mojega brata?" Ali jim ne bi mogel odgovoriti: „Kaj si storil? Kri tvojeg3 brata kriči k meni" (1 Mojz 4, 9 nsl). Koliko je kristjanov, ki bolj slab0 ravnajo kot judovski levit in judovski duhoven, ki sta šla vnemal®0' brezsrčno mimo moža, ki so ga roparji na potu iz Jeruzalema v Jerih0 napadi in ga pustili napol mrtvega v krvi ležati. Pravim, bolj slabo i®'* najo, ker puste, da umirajo duše, ki bi jih lahko rešili, ki bi jih mora*1 rešiti. Ali ne umore teh duš na nek način? Besnično, kolik nered!
In glej! Vaja v službi duš zasleduje cilj, da te za vedno obvaruj tega nereda, ki žal tako splošno objema ljudi, in te preustvari v apostol3; Kako mogočen nagib, da že v začetku doumeš važnost te vaje, se v r»jeJ utrjuješ in iz nje zajemaš veliko korist.
Premisli, da zavisi od zvestobe in srčnosti posameznih kristjan0' življenjska moč cerkve v posamzenih družinah, deželah in pokrajin3'1. Zato je apostolsko delovanje potrebno v vseh krogih naroda.
Krščanstvo je v smislu evangelija resničen kvas, ki mora vsak0!?3 človeka in po posameznih l judeh celo človeško družbo prekvasiti ter j prepojiti s pravim duhom Kristusa Gospoda. Vsak kristjan je napolnje' val svojo okolico z duhom krščanstva. Vsak izpreobrnjenec je postal ap^ stol; v svojo dušo je sprejel ogenj in užgal zopet duše drugih, duša J delovala na dušo. Tako je krščanstvo prenovilo svet. Tako mora bi tudi dandanes. Zaradi tega je lajiški apostolat zahteva časa in razni01, ki se v njih nahaja današnji človeški rod. Bog hoče!
Moj Bog, daj mi milost, da bom prav razumel važnost vaje v 1J1 bežni do duš.	j
Sklep. O Marija, trdno sklenem, da bom danes zmolil svoj 00151 venec v ta namen, da mi bo po tvoji priprošnji Bog dal milost, ki jo P0" trebujem v dosega uspešnega delovanja za rešitev duš.
FR. ILDEFONZ:
Fr. Auguštinu v spomin!
ilo je po sv. obhajilu. — Naše duše so se poglabljale v d11^ 1-^ Kristusovo, v duhu so obiskovale v molitvi naše sobrat0 I 3 marsikatera se je spomnila tudi Auguština, ki je ležal bolan, onemogel na smrtni postelji. — In kakor da je prišel glas od onkraj sv° tako so se nam zdele skrivnostne besede p. magistra: „Molit°>
Auguštin je umrl!“ — Niso se nam zdele te besede strahotne, tudi nepričakovano niso padle med nas; saj smo jih pričaikovali vsak dan, sleherno uro, pripravili smo se na njegovo smrt, kakor se je on pripravil na svojo. —/ Le nekaj trenutkov, le nekaj nemih pogledov in z°pet so se duše pogreznile vase, preletele daljave, prišle na Dolenjsko, v Novo Štifto, neslišno prestopile samostanski prag in se zazrle v bledo oce pokojnega. — In duše, ki so priromale tja žalostne, so se razveselile. — Saj so uzrle na njegovem licu blažen smehljaj, okoli njegove Slave svetniški sijaj, da, zagledale so pred seboj svetnika, zagledale so sv. Frančiška. — Tiho so šepetale: Requiem aeternam, dona ei, Domine!, Pa kakor odmev se jim je zdelo, da slišijo glasove: Gloria in excelsis J e°! Aleluja! — Ah, saj Auguštin ni več potreboval molitve, saj mu je a že tukaj izprosila nebesa, izprosila Boga.
Bil je sin Frančiškov. — In kar je Frančišek ljubil, je ljubil tudi »n- In ker je Frančišek ljubil tudi belo sestro smrt, jo je ljubil tudi on.
zgodaj ga je zaznamovala smrt s svojim pečatom na prsih. In ta Pečat se je vtisnil vanj in ni se dal izbrisati. Videl je, čutil je to zna-®len-je, slišal je dih smrti okoli sebe, ki ga je spremljal povsod, po vseh samostanih, čutil ga je, a se ga ni zbal. Še vesel je bil in njegova svet-°st mu je rasla v prsih, čimbolj ga je žgalo neizbrisno znamenje.
Pomladi, ko je kukavica pela in prepelica v žitu žvrgolela, mi je Plsal: »Poslušam glas prepelice, prisluškujem glasu smrti.“
Mislil je tedaj na pesnika Gestrina, na njegovo pesem „Bolnik“, »a Prepelico v „Bolniku“. — In takrat sem zaslutil, da bo kmalu vzel Slovo od narave, da bo kmalu sledil klicu prepelice. — Pisal sem mu, »aj raje posluša kukavico, naj sešteva njene klice, naj jih izpremeni p *eta in upanje bo šlo pred njim do nove maše in dalje v življenje.
a odgovoril mi je: „Kaj bi le zbiral prerokovanja kukavice, saj nimam Pare v žepu." — In bilo je drugič, da je slutnja pretrgala misli prihod-osti in jasno je klicala v dušo: črez dvanajst mesecev on ne bo več ui Ptičjega preroka.
r,, Minilo je pet mesecev, prehodil je pet pedi, romal je na svojo goro abor in prišla mu je naproti njegova ljubljena sestra Smrt.
Nebo se je odprlo, zabliščalo se mu je, zahrepenel je po nebesih i nič več ni romalo njegovo globoko oko po prihodnosti, p .Šel je k svojim sobratom, šel je k P. Kalistu, k P. Placidu, k Fr.
anlinu, vstopil je kot Benjamin v našo nadzemsko svetniško armado, prosil bo rože na nas, pripenjal jih bo na sv. Križ, na katerem je privit3 naša mati provincija in prijetno nam bo, da bomo podporniki na-e§a sv. Križa, saj naj nam bodo cvetele tudi rože in ne samo trnje.
P■ GVIDO:
Življenje Mateja Talbota, delavca-tret j e-
rednika.
2. Kako je preživel dan.	(Dalje.)
... . Med sodelavci je bilo več takih, ki so robantili in klafali. Ogorčen j.?1 j.e zavračal. Komaj je čakal odmora, da se odstrani v uto in z mo-, ,vjjo da Bogu zadoščenje za storjene tuje grehe. Kdor sicer ni klel ali , ,atal, a se je smejal, ko je druge slišal, tega je po izvršenem delu po-ical na stran in ga posvaril, zakaj je tako govorjenje poslušal. Ker če 1 8a ne poslušal, bi se ne bil smejal. Drugi dan je takega obdaril s
kako tozadevno poučno knjigo, da bi v prihodnje ne sodeloval več pri takih grehih jezika. Sprva so se mu nekateri posmehovali radi tega. Ko so pa spoznali njegov kristalno čisti značaj in pristno gorečnost, ki g8 je k temu nagibala, se nihče več ni upal vpričo njega kaj takega govoriti-
Za kosilo navadno ni hodil domov. Dokler je bil zdrav, je bilo njegovo kosilo molitev v omenjeni uti. Pozneje, že bolj slab, je nosil s seboj dvokruhek, a brez mesa. Včasi so mu drugi od svojega kosila kaj ponudili. Ni se branil, ker je naredil sklep, da ne bo odklanjal, ako mu bo kdo kaj takega ponudil, razen če bo imel kak post.
S tovariši, o katerih je vedel, da imajo smisel za svete reči, je rad govoril o teh. Posebno iz življenja svetnikov, ki so bili njegovo najljubše branje, je vedel veliko spodbudnega povedati. Pripovedoval je tako preprosto in s tolikim ognjem, da ga je dotični moral poslušati. Enkrat se je s svojim delovodjem spustil v neko debato. V svoji razvnetosti mu je malo preveč povedal. Oba sta obmolknila in se ločila. Delovodja se je čutil užaljenega. Matej je spoznal, da mu je beseda postala pretrda-Drugi ali tretji dan je stopil predenj in ga prosil odpuščenja, češ, da m11 je Gospod naročil, naj to stori.
Glede odnošajev med delavcem in delodajalcem je vedno zagovarja; strogo medsebojno pravičnost. V boju za delavske pravice sicer nikoli ni bil v prvih vrstah. Tudi delavskih demonstracij in štrajkov se ni udeleževal. Načelno je vedno simpatiziral z njih stremljenjem za zboljšanje položaja in bil solidaren z njih sklepi. A nič manj svete so mu bile pravice delodajalca. Ob neki priliki so morali delavci nad uro delati in zato so dobili tudi nadurno plačo. Mateja ni bilo po to plačo. Delovodja g8 vpraša, zakaj ni prišel. Pravi, da zato ne, ker je drugače večkrat deta zmanjkalo, plačo je pa isto prejel. Z neplačanim nadurnim delom da Je gospodarju samo vrnil, kar mu je preveč plačal. Še ko mu je dejal, d8 če tu in tam ni imel dela, ni bila njegova krivda, ni hotel sprejeti nadurne plače.
Po dnevnem delu se je okrog 5.30 vrnil domov, kjer ga je čakal0 kosilo oz. večerja. Stopivši v sobico je odložil delavsko obleko, se najprej vrgel pred križ in ga poljubil. Potem je pokleknil k mizi in klece zavžil, kar je bilo pripravljeno. Le toliko je po kosilu ozir. večerji vsta • da je sestra mizo pospravila. Nato je zopet pokleknil ter molil, premišljeval, bral do pol 11., dokler ni šel k počitku.
3. Požrtvovalna ljubezen.
Kljub vsem pokorilom ni bil Matt Talbot nikdar mračen in sanj vase zaprt. Vedno dobre volje, je rad prepeval nabožne pesmi, ko je 01 sam v svoji sobi. Kjerkoli in kadarkoli je bilo treba pomagati, je prisk0-čil na pomoč.
Dokler mu je živela mati, jo je podpiral s svojo skromno pla°° (15 do 16 šilingov na teden). Zase je pridržal tedensko samo 6 šiling0'.’ po svetovni vojni 10 šilingov, vse drugo je oddal. Za kongregacij^1 sklad je včasih prispeval precej visoke vsote, toda tako, da voditelj teg8 niti opazil ni. Posebno radodarno je podpiral kitajske misijone. Nek0' je v ta namen daroval 600 šilingov. Za kolegij sv. Kolumbana, kjer s° se vzgajali kitajski misijonarji, je vsako leto daroval toliko, da so z njegovim prispevkom lahko vzdrževali trije bogoslovci. Svoji sesm je nekoč ves vesel pripovedoval, da ima že tri duhonike ter hrani *e za četrtega. Iz nekega zapisnika je razvidno, da je v dobrodelne nam°nf daroval vse, kar je le količkaj mogel pogrešati.
FRANČIŠKANSKI MISIJONI
P- HUGO:
Misijonsko poročilo p. Baptista Turka.
Jaz sem bil doslej v stanu od 176 nabaviti le tri najbolj primerne Za moje razmere, da sem mogel kaki lačni duši postreči. Ko sem pa dobil Vašo podporo, sem takoj naročil celo serijo, od vsakega po 10 iz-ls°v. Prepričan sem, da bodo ti tiskani apostoli v marsikako resnice 'ačno dušo zavlekli zdravo seme zveličavnega nauka, kristjanom poglobili versko znanje, paganom pa razpršili njih predsodke. Delničarji Pri vsem, kar se bo na ta način dobrega doseglo, boste tudi Vi, blagi °brotniki in dobrotnice.
, v Poleg zavoda sv. Detinstva imam na skrbi tudi veliko pagansko Ubožnico. V njej smo imeli čez zimo okrog 700 raznovrstnih bolnih in “otežnih ubožcev. Od teh smo jih od 1. avg. lanskega leta do sedaj nad ^pridobili za našo sv. vero. Od jun. 1928. do sedaj jih je vseh skupaj 300 sprejelo sv. krst. Le 30 njih še živi, ostali so se že preselili k 2i?§u. Na pragu večnosti smo jih prerodili za nebesa. Sedaj se jih zopet Pripravlja za sv. krst. Ker jih večkrat obiskujem in imam po Vaši Pbroti sedaj kaj v roke vzeti, jih razveselim s kakim priboljškom, ki 111 °dpira srca za našo sv. vero.
j Pa še en moj dolgo zaželjeni cilj ste mi s svojo podporo pomagali °seči. Moja predmestna župnija je po številu prebivalstva večja kot / . ljubljanska škofija. Tam dalje zunaj Vele Hankowa se razteza bi °^e Pre<Jmestij Čja-kov in Švej-can, ki ima skupaj okrog 80.000 pre-Ya Cev- Zlasti še mlado predmestje Švej-can, ki radi tamkajšnjih to-u dnevno raste, je že dolgo cilj mojega misijonskega pohoda, zla-t’ker vedno več kristjanov ondi išče dela in zaslužka. Doslej ni bilo (j g, uiti kake katoliške kapelice. Naš prevz. g. škof so večkrat dejali, sj. ui morala biti v vsakem imenovanih predmestij dobro urejena milni postaja s cerkvijo in šolo. Toda kaj, ko še za eno kapelico ni 110 sredstev.
sem se obrnil na najeti eno hišo za misijonsko šolo. Naš vneti škof so
ro pr&-
Koj, ko sem dobil Vaše misijonske tj,: y.Zv- g- škofa, naj mi dovolijo z vašimi oratorij (molivnico) in
prispevke, i milodari
v »ačrt takoj odobrili, s pristavkom, da če jaz z Vašo podpo $e 1116111 najemnino, bodo oni prevzeli stroške za učitelja. Domenil sem n z °ndotno pobožno družino Simona Wang, velikega dobrotnika Že 111 uusijonov, naj mi takoj sporoči, ko bo kaka primerna hiša prosta. rajir6di januarja me pobožna soproga Wang obvesti, da je prostor na 'Polago, naj ga pridem ogledat. Bila je nova, enonadstropna hiša,
kakor nalašč v ta namen. V pritličju mala dvoranica in štiri sol)ice» zgoraj prav tako. Najemnina pri sedaji draginji ni bila previsoka, 20 k1; tajskih dolarjev, to je približno 500 Din na mesec. Pogodba je bila takoj podpisana in po tukajšnjih pravilih sem brž plačal za en mesec naprej'
Takoj sem se spravil na opremo kapelice in šole. Priprost alta1' dvanajst klečavnikov, dve veliki slavnostni rdeči sveči in en par lep111 umetnh cvetlic je priskrbela in plačala omenjena dobra družina Jaz sem z Vašo podporo kupil tri pare lesenih svečnikov in za pra2; niški okras še dva para umetnih cvetlic. Naš vrli, pred kratkim semkaj došli misijonar, prof. P. Aleksej Benigar, mi je podaril lep altarni krlZ in dal v porabo svoj portatile t. j. kamen z relikvijami. V zahvalo 111 nadaljne priporočilo sem za patrona izbral presv. Srce Jezusovo, kar so škof radi odobrili in je tudi vernim zelo dopadlo.
Nedeljo 26. jan. smo določili za vstoličenje presv. Srca Jezusovega ■v novi kapelici. Obenem naj bi se na ta slavnostni dan vsi verni in ce» okraj posvetil temu presv. Srcu. Da bi se vse bolj slovesno izvršilo, sen> povabil prevz. škofa, naj bi oni blagoslovili kapelico in izvršili p°s'^ titev. V moje in mojih vernikov veliko veselje so to radi obljubili. J®2 sem s svojimi ovčicami med tem vse potrebno pripravil za slovesnost Poleg podobe presv. Srca Jezusovega sem kupil še poldrugi meter v>; šoke podobe presv. Trojice, Umirajočega Odrešenika, Marije v nebesi1 slavi izvirnega greha ter prizore poslednjih reči. Take podobe so tu lZ" vrstni pripomoček za dober začetek misijonskega dela na novih inl’ sijonskih postajah. S pomočjo njih vernike in pagane lažje poučimo 0 naših verskih resnicah.
Krasno jutro je bilo v nedeljo 26. jan., ko so se prevz. g. škof spremstvu našega redovnega predstojnika P. Cazzanelli-ja in župn1* stolne cerkve Kitajca P. Frančiška Han pripeljali k naši slovesnost1 Bombarde so kopale, kakor pri vas topiči. V kapelici je že čakalo n® 50 naših vernih, polnih veselja, da bodo imeli poslej evharističnog Jezusa v svoji sredi. V prisrčnem govoru so Prevzvišeni nagovorili čredo in izrazili upanje, da se bo kmalu bistveno pomnožila. Nato blagoslovili podobo presv. Srca Jezusovega in kapelo, opravili sv. maS^ in na koncu posvetili navzoče in cel okraj presv. Srcu. Zunaj so Živah11 treskale bombarde. Po končani slovesnosti je družina Wang Prevzvtf nega in spremstvo povabila na zajterk in pridržala še pri kosilu- 1 je bil za nas dan, ki ga je Gospod naredil. Ne bili bi ga še doživeli- ® bi nas ne bili podprli Vi, dragi dobrotniki in dobrotnice, za kar ponovno tisočera zahvala.
Hkrati smo v Vašimi milodari uredili tudi misijonsko šolo- “ demdeset dolarjev sem porabil za njeno opremo, mize, stole in stok®' Šolske klopi sem dobil na posodo od dobrega soseda-misijonarja-
Tako je bilo vse za prvo silo urejeno, kar se zahteva za n° misijonsko postajo. Meseca februarja sem hodil vsako nedeljo tja službo božjo. Verni so dovolj vstrajno prihajali k sv. maši, dasi j1II,.,|j ni bilo lahko. Mnogi so imeli nočno delo. Po končanem delu so p1-1! najprej k sv. maši, potem so šele odšli domov k počitku. Vsako nede J. se je po sv. maši kaj novih vernikov, med njimi tudi celih družin, F, glasilo. Za šolo se je prijavilo 25 učencev, ki se morajo vsi razen s(\ skih predmetov učiti tudi moliti in krščanskega nauka. Redni p°u smo začeli 14. februarja.	,
Kmalu se je pokazalo, da ta kapelica in šola ne bo dolgo z® stovala. Čimprej bo treba misliti na večjo cerkev in šolo. Naš pre ■■ g. škof so že naročili svojemu generalnemu vikariju, naj poizved
kako bi bilo mogoče priti do kakega večjega zemljišča v ta namen. Radi "i postavili tudi posebno šolo za dekleta. To bi vodile vnete kitajske sestre tretjega reda. Te pobožne in delavne naše kitajske sestre tretjerednice, ki jih je že do sto, so imele svojo materno hišo v predmestju sosednjega Vu-čana,; ki je bil prej središče našega apostolskega vikariata. vzhodnega Hupeja. Po razdelitvi vikanj ata je pa njih materna k'ša pripadla novoustanovljenemu vikarijatu istega imena, ki je bil Poverjen ameriškim frančiškanom. One so se morale preseliti v naš Pankowski vikarijat. Brez maternega doma so jih zaenkrat naselili v in prostorni francoski šoli, ki jo je naš red kupil od francoske v*ade za svoj samostan in kolegij, v katerem se bodo kitajski mladeniči Vzgajali za duhovski in redovni stan. Tudi ta kolegij sem z Vašimi pridevki malo podprl, da začne prej služiti svojemu plemenitemu namenu. Ga že prirejajo v to svrho, dasi še ni ves plačan.
Sestre tretjerednice so se morale izseliti. Večinoma so se razšle aa razne svoje misjonske postojanke. Meni je jako žal, da so odšle, ehko so mi pomagale v moji paganski ubožnici, poučevale krščanski aiik in pripravljale ubožce na zadnjo uro. Zato prevz. g. škof, ki so jim ?ane njih zasluge, želijo, naj bi v zgoraj imenovanem delavskem Krožju pozidale svoj nov materni dom in prevzele vodstvo dekliške ’zg°je. To bi bilo za okraj prvovrstnega pomena. Njih skrbna pred-lojnica Marija Leao, iz sloveče stare kitajske rodovine, ima nabranih lftn '000 dolarjev v ta namen. Jaz sem ji iz Vaše podpore obljubil J dolarjev. Upam, da jih bom na ta način obrnil popolnoma po na-enu Vaših dobrih tretjerednic, ki tako rade podpirajo misijone...“
d ti.^ak°r razvidite iz pričujočega poročila našega misijonarja, je °nljeno podporo tako naložil, kakor je upal, da se bo najbolje obre-ka°-Va a.za duše, ki so mu izročene, pa tudi za one dobre duše, ki so Hali PrjsPevale> aP nabirale. Zato ga lepo priporočamo njih nadaljni Ganjenosti. Lepo bi bilo, ko bi naše dobre tretjerednice zbrale kako kol -a bodoči materni dom kitajskih sester tretjerednic sredi delavske r 0nkie_ hankowskega predmestja Švej-can. Gotovo bi s tem sestre zelo v nVesePle- Mi smo pripravljeni za to zbirko odpreti posebni predalček Y • asern listu in skrbeti za to, da bo ta denar izročen kitajskim sestram n aienu slovenskih sosester. Tjale za veliko noč, za piruhe, bi jim lahko pravili to veselje.
ADOLF;
Spomini iz misijonskega življenja.
U bšite, gospod, mu na to pojasni kasir, tri ali štiri funte smo Vam bili sinoči pustili v žepu, da ste mogli poravnati take stroške, ki bi ti i-ne sPadai° v naš račun. Če bi bili Vam pustili več denarja v žepu, »J P° noči še več denarja izdali ali pa izgubili. Drugič pa Vam bomo denarin mi stili če zaukažete.11
renarja pustili,
n0 ”0 rajt, naj ostane le pri Vašem hišnem redu, °r takega novinca.
je navaden od-
seb dlrebl°r S- Marburg, ki pozna Angleže bolje, kakor oni sami e’ nam svojim služabnikom večkrat ponavlja: str„» Opomnite si dobro, Anglež plača dobro, toda biti hoče tudi po-Zen dobro. In če ga obidejo slabosti človeške, kar se rado prigodi,
kadar je preveč pil, mu je treba pomagati in mu postreči, kakor otroku. Potem je on z nami zadovoljen in mi ž njim.“
Rekel sem včasih, je nadaljeval kuhar:
„G. direktor, ta stvar ali to vino je vendar-le predrago."
„Pri nas se ne vpraša, me je zavrnil g. Marburg, če je ta stvar draga ali, temveč samo, ali je ta stvar prvovrstna ali ne. Mi potrebujenj0 za naše goste vse, kar je najboljše, četudi je to najdražje. V našem hotelu se po ceni ne vpraša."
„Slišite, kaj pa policija? Ali je naznanila, kar je bilo s konjem? sem rekel kuharju.
„Kaj še, saj ni nespametna! To je vendar naša policija! To se pravu vsi policaji, ki so v naši bližini, imajo mesečni priboljšek od našega ho' tela. Zato pa so dolžni priti hitro na pomoč, kadar jih potrebujem^ da ukrotimo ljudi in da jih hitro spravimo v postelje. Za tako pom^ imajo naši policaji vsakokrat nagrade še posebej.
Naši policaji skrbno pazijo, da nam na migljaj pomagajo, ne p3, da bi nam delali neprijetnosti.
Veste, kateri so bili prvi, ki so držali konja za uzdo in Angleža z roke? To so bili naši policaji, ki so izvežbani v tej stroki, kakor m1..' serviranju! In če po nesreči kaka stvar pride med svet, je naša polici]3 vedno na naši strani; se zastopi, da ne zastonj. Na ta način je vstrežeu0 nam, našim gostom in tudi policiji.
Naši gosti dobro vedo, da so policaji naši najboljši prijatelji, v pomoč, kakor je to njih dolžnost, ne pa v nadlogo. Angleži se ne.čutij v nobenem hotelu v Kajiri tako varnih, kakor v našem. Tukaj se jirn 11 more nič hudega prigoditi, tukaj jih nihče ne okrade, tukaj iz našeg hotela se nikdar nič slabega ne zve.
Naš direktor g. Marburg, ta razume vodstvo hotela, kakor nih^ drugi! Takega direktorja ne premore celi Egipet!"
Ko že o šefu, o vodji kuhinje Šepertsevega hotela govorim, naj ^ povem, da ima za ženo katoličanko, ki je doma iz Tirolskega. Poroce je ž njo po katoliško, kakor to sv. cerkev zapoveduje.
Zaupal mi je tudi, da misli pri g. Marburgu pustiti službo kuharj ker ima že precej premoženja.
„Imel sem 30 angleških funtov mesečne plače (8250 Din), naj L pravil. Po strani pa sem po zimi, ko je bilo strašno veliko gostov in vse čez mero, še drugih 30 zaslužil.
Ko je bila nekaj let pri meni v Kajiri moja žena z otroci, mU morala obljubiti, da ne bo nikoli prišla na naš hotel ne sama ne z ou ^ ne po dnevi, še manj pa po noči do 10. ure. Jaz pa sem ji obljubi, , bom prestopil v katoliško cerkev. To bom tudi storil takoj, ko bom prl iz ujetništva."	;	S
Iz tega vidimo, da ne smemo kar vseh ljudi Šepertsevega obsoditi, kakor tudi ljubi Bog ni obsodil prav vseh ljudi v Sodonn
Gom°ri-	.	, , kef
Obsoditi pa tudi vi ne smete vseh rogoviležev v naši \ erdali. . nas je nekaj vendarle bilo med ujetniki, ki se nismo preveč pregre četudi smo pomagali peti rega, rega, rega in pa kvak, kvak, kvak.
P■ HUGO:
A. Splošni.
kovnice za ženske pravice.
»Nazareške gospe“. Ta nam že ?nana holandska redovna družba, ,rez. redovne obleke, se sijajno udej-Vaje na socialnem polju. Redovni-e delaj o z drugimi delavkami po aznih tovarnah. Z besedo in zgle-°m preprečijo mnogo zla. Obenem Proučujejo žensko delavsko vprašaja, v vseh danih okoliščinah. Na Podlagi nabranih skušenj je voditelj tega apostolata S. Van der Kal-® Podala sledeče poročilo: Nad-taif0 ^°’ ki je delodajalci ženskam o radi dovoljujejo, je ženski nalet'} V ^k°do. Dekleta ki imajo deset slai|0Varniškega dela za seboj, bodo ral °^ne ma*ere> če se može. Za mo-0 deklet je v tovarnah splošno ernalo poskrbljeno. Zlasti kvarno s* am' kjer imajo moški nadzor-stn°- nad rrjimk ker svoje stališče če-trgR^r^kljajo. Tem nedostatkom je
odpo-
delav-
^ a na vsak način čim prej stv ^ontr°la nad ženskim 0rtl spada ženski, ne moškemu. In sk0Saitl° to. Celotno žensko delavna; -^P.raaanie more pravično rešiti nJ'','sii ženski, ne moški svet. Zato
Predi
aga naj Holandija skoraj sledi ki ima v delavskem mini-
na]y-lV"u P°sebni ženski oddelek, kot stv« • instanco za žensko delav-So ’ alega težnje in potrebe. Tako žn* 1 1°vnice postale boriteljice za eilske pravice!
^0‘katoličani protestirajo.
že jSleška episkopalna cerkev je °tgo v jako razburljivi krizi.
Njena močna anglo-katoliška struja ji dela preglavice. Ta v vsem posnema katoličane, tako da če kot tujec stopiš v anglo-katoliško cerkev in se udeležiš bogoslužja, boš mislil, da si v katoliški cerkvi. In vendar je še vedno protestantska, ki ne priznava papeža. Njeno na zunaj čisto katoliško urejeno bogoslužje je pa v nasprotju z obrednikom episkopalne cerkve matere. Zato zahteva, naj cerkev mati svoj obrednik popravi, da bo tudi njej ustrezal. Ona ji je ugodila. A popravljeni obrednik ni dobil odobrenja državne oblasti. Zato je bila državna cerkev mati prisiljena nastopiti proti anglo-katoliški struji. Ta je pa že premočna, da bi se dala kar tako ugnati. Zadnje čase se je kriza znova poostrila. Povod k njej je dalo 1100 duhovnikov anglo-katoliške struje. V odprtem pismu so se obrnili na škofe, naj zadevo obrednika znova vzame v pretres in njim v prilog rešijo. Sicer pravijo, da s tem nikakor ne mislijo škiliti proti Rimu. Toda, če se škofje ne bodo zavzeli za njih upravičene zahteve, jih bodo sami usmerili proti Rimu. Saj je ravno to vzrok, da se posamezni v vedno večjem številu obračajo tja.
Ponočnjaki preprečili nesrečo.
V Mihvaukee, Wis., v Sev. Ameriki, so se v pozni uri ponočnjaki vračali domov. Kar zapazijo, da v zavetišču sester frančiškank gori. Ker trdno speče družine niso mogli drugače zbuditi, so s kamnjem raz-
bili šipe na oknih in talko opozorili stanovavce na veliko nevarnost, ki jim preti. V hipu je bilo vseh 26 sester pokonci. Ni jih bilo toliko skrb zase, ampak za 196 otrok, ki so še mimo spali in sanjali. Pod vodstvom domačega duhovnika so se z zaničevanjem lastne smrtne nevarnosti lotili reševanja malčkov. Daši je ogenj staro, le deloma zidano poslopje hitro objemal, so vendar vse rešile. Predno je mogla požarna bramba poseči v akcijo, je zavetišče do tal pogorelo. Škoda znaša 350.000 dolarjev. Kakor je škoda ogromna, so sestre vendar vesele, da nobeden malih ni postal žrtev ognja.
• Bodoči svetovni evh. kongres.
Naslednji 31. mednarodni evharistični kongres bo v prestolici svobodne Irske, Dublinu, 1. 1932. Tako je končno veljavno odločil tozadevni stalni odbor. Merodajen za to odločitev je bil irski narodni jubilej, 15 stoletnica prihoda sv. Patrika na Irsko. Kongres bo trajal od 22. do 26. jun. Samo ameriških Ircev pričakujejo 100.000. Ker more Dublin v najboljšem slučaju spraviti pod streho le kakih 40.000 gostov, bo treba v njegovi najbližji okolici postaviti celo mesto šotorov. To bo posebnost tega kongresa. Priprave so že v teku.
Zapozneli cvet.
V Sevili na Španskem je letos zapel novo mašo stari grof Aldama. Tri sinove je prej daroval Bogu. Eden je jezuit, dva sta salezijanca. Končno sta se z ženo - materjo domenila, da se hočeta posvetiti Bogu v redovnem življenju. On je sledil obema sinovoma v salezijansko družbo. Pri novi maši sta mu azistirala sinova salezijanca, pridigal mu je sin jezuit. Zvečer, na dan nove maše pa je žena - mati prejela iz rok no-vomašnika - moža redovni pajčolan. Na številno prisotno plemstvo je vse to napravilo globok vtis.
Ven s sestram iz bolnišnic.
Tako zahtevajo nemški komuni' sti in socijalisti. In zakaj ven? Čujk-Prvič zato, ker so civilne strežni# cenejše. Vendar je s številkami doka-zano, da bi civilne strežnice držav® milijone več stale kot redovne. Dr"' gič zato ven z njimi, ker so se on® same odrezale od življenja, kako t|al imajo smisel in voljo ga drugi® vračati. One imajo oko odprto f drugo življenje, ki je za moderneg* človeka premagano stališče in ga ,e ovira v borbi za vzore tostranske^ življenja. Tretjič pa zato ven z n]1' mi, ker s svojo uniformo in s sv°" jim prigovarjanjem razburjajo du#1 kar na telesno zdravje kvarno vp1; va. Da, da to je glavni vzrok, zakaj ven z njimi. Pa čemu se bolni rd#1 bratci razburjajo ob spominu Boga in posmrtno življenje, ki J1® ga vzbuja redovna sestra. Če ga n' ga ni in mirna Bosna. Naj redov® sestro pomilujejo ali pa blagruje]0 radi vere v Miklavža, razburjati se jim ni treba. Saj se razumemo kaj"e'
Rusija še vedno v peklu.
Veščak v ruskih razmerah, šk°j d’Herbiny, poroča, da ruski bolj’0! viki več tako ne bobnajo v svet, k J počenjajo proti veri, a poboljšal' niso še prav nič. V zadnjem ca se na Ruskem silno množe sai" mori. Ljudstvo gre rajši prostovm no v smrt, kakor da bi padlo v.r° nečloveškim trinogom. Dogajajo , tudi pretresljivi slučaji, da sta® rajši pomore svoje otroke, kak ^ da bi jim jih boljševiki odvzeli rt* brezboštvu vzgojili. Tako pr'P°\, duje o neki materi, ki je p'''ž$° zadnjo svečo pred ikono (sveto r dobo). Potem je rekla svojim št" otrokom: „Le dobro se nak0^' otročički, kajti za večerjo vam nekaj posebnega pripravila. Dve ^ potem, ko so trinogi vdrli v hiš°’ mater radi verskih vaj izženo, 0 f ke pa vzamejo s seboj, je našla ■ mrtve. Mati je zastrupila sebe otroke.
B. Redovni.
t fc. Avguštin Caf.
Dne 6. avgusta je umrl v Novi ,tlfh na Dolenjskem klerik-gimnazi-)ec, fr. Avguštin Caf. Rojen je bil 7. pVfr 1. 1907 pri sv. Rupertu v Slov. goricah. Po končani nižji gimnaziji Je stopil 1. 1924 v red. Gimnazijo je ^daljeval v Kamniku in Mariboru. Jadi jetike je moral študije opustiti, ,asi bi po svoji naravni nadarjenosti ^ davno bil v bogoslovju. Pogreb je
avgusta iz Nove Štifte na poko-Pališče v Sodražici. Vodil je pogreb prof. Trdan iz
-	. nuaii iz škofovih zavodov
i.p- Vidu pri Ljubljani. Navzoča je da tudi sestra pokojnega. Udeležili a° ,Se poleg domačih redovnikov še
Jenko
| |apnik Traun in g. kaplan >. ^dražice ter velika množil
>. “vazice ier velika množica lju-'■ Dri odprtem grobu je govoril p.
L'	^	1 ioni ci	j ^	** p -
: raačišek. Pokojni je bil zelo nadar-kljub svoji mladosti izkrista-
..'ran značaj ter pravi sin sv. Fran-■ ska. škoda je mladega življenja.
jegovim žalujočim starišem ter sodnikom, ki so željno čakali na no-0 mašo, bodi Gospod Tolažnik, nje-11 Pa zadnja Sreča.
^P°stolat brezposelnih.
^ japonskem mestu Saporo, kjer
P. F.'
je !aponsKem mesiu oaporo, kjci vi^dež istoimenskega apostolskega f arijata, ki ga oskrbujejo nemški
[r .jata, ki ga oskrbujejo nemški aačiškani, vlada velika brezposel-u s • Dan na dan trkajo sestradani p0Sairiostanska vrata in prosijo pod-
is Ker misijonarji ne morejo gr 111 kaj, so prišli na lepo misel, ^^poselne so zaposlili pri misijon-
U-?1 apostolatu. Z uredništvom tam-.^jega katoliškega lista „Komyo“, jjriSe domenili, naj jih vposli pri raz-
šiip ’^U 'n Drošuric. List in bro-1Ce dobijo zastonj, ker podjetje
lip -v. ul,ui|o zastonj, Kei |juujeijc ih. ls\e dobička, ampak duš. Kar l;aj ajo je vse njih. Ljudje čtivo
Jj^adi kupujejo, že iz usmiljenja Prg. rezposelnih. Ti pa tudi vse naj-jo Sam> prebero, da lažje agitira-s(raln Več prodajo. Tako je na eni ni pomagano brezposelnim, na
drugi pa se utira pot resnici. V tej iznajdljivosti smo mi za Japonci.
Narodni kongres III. reda.
Za 700 letnico smrti sv. Antona bodo ameriški frančiškani sklicali narodni kongres III. reda v San Francisco (Kalifornija). Obenem bodo proslavili 105 letnico mučeni-ške smrti P. Garce-ja v tamkajšnjih nekdaj španskih misijonih. To bo že tretji narodni kongres ameriških tretjerednikov. Prvi največji je bil v Chicagi za 700 letnico III. reda sy. Frančiška 1921. Velika tretjeredni-ška družina, okrog 75.000 jih je, se že veseli. Kalifornija je obljubljena dežela Amerike in obenem frančiškanska zgodovinska tla, kjer je v španski dobi preteklo mnogo frančiškanskega potu in krvi. Ne zastonj. Na mestu nekdanjih takozvanih „sta-rih misijonov" deluje sedaj posebna redovna provincija sv. Rarbare.
Spremembe pri oo. kapucinih.
Provincijalno predstojništvo: P. Donat Zupančič, provincijal. — Dr. P. Odilon Mekinda, p. Karel Rauch, p. Rafael Bogataj, p. Vinko Desič, definitorji. — Samostansko predstojništvo: Celje: p. Jožef Lapuh; Krško: p. Rafael Bogataj; Varaždin: p. Odo-rik Ožeg; Osijek: p. Joahim Ferk; Škofja Loka: p. Kamil Požar; Kar-lobag: p. Karel Rauch; Studenci: p. Lavrencij Novak; Ptuj: p. Jeronim Streminger; Split: p. Ludvik Trti-njak; Dubrovnik: p. Vinko Desič. P. Linus Prah, eksprovincijal in p. Kamil Požar generalna kustosa.
Blagoslovitev kapelice sv. Antona Padov. na Rocnu.
Dne 4. septembra je samostanska družinica na Rocnu pod Šmarno goro doživela izredno veseljo. Ob 8. uri zjutraj je bila prirejena lična kapelica blagoslovljena za službo božjo po prevzvišenemu knezu in škofu dr. Gregoriju Rožmanu. Slovesnosti so se udeležili preč. g. de-
kan Val. Zabret iz Št. Vida nad Lj., pč. g. župnik Jan. Lčsar iz Šmartna pod Šmarno goro, kn. šk. tajnik vlč. g. Žitko, pč. g. vzgojni vodja Štular iz Zavodov; dalje naš preč. p. pro-vincijal dr. P. Regalat Čebulj, pč. gvardijan ljubljanski jub. lektor P. Angelus Mlejnik in domača družina samostanska s predstojnikom dr. P. Gracijanom na čelu; navzoči so bili tudi nekateri blag. gospodje in gospe iz Ljubljane, omenimo naj blag. g. Justina, voj. zdravnika, blag. gospoda in gospo Učakarjevo; prisostvovali so zraven domače družine oskrbnikove, ki se je hvalevredno potrudila za Okrašen j e z zelenjem in cvetjem ter za prireditev sploh, tudi nekateri iz okolice.
Po tihi sv. maši in zahvali so Prevzvišeni poromali v spremstvu svojega tajnika in p. Evstahija na Šmarno goro. Dan je bil prelep. Pri skromnem kosilu je vladalo prisrčno in domače veselje. Predstojnik dr. p. Gracijan se je zahvalil premi-lostnemu škofu in knezu, da so blagoslovili Gospodov dom, stanovanje presv. Evharistije, ki naj bo središče duhovnega življenja. Ob enem se je zahvalil vsem navzočim pč. in blag. gospodom ter vsem dobrotnikom in dobrotnicam naše nove naselbine. Naj bo Prevzvišenemu ter vsem omenjenim tudi tukaj v Cvetju izrečena prav prisrčna zahvala!
Drugi dan, 5. sept., so pa pč. pro-vincijal dr. P. Regalat ob 4. uri pop. po kratkem nagovoru o ljubezni do trpečega Zveličarja blagoslovili podobe sv. križevega pota.
Poslopje, v kapelico spremenjeno, je zgubilo prejšnjo slamnato streho ter dobilo sivo opeko; spredaj na vrhu strehe se dviga lesen križ. V kapelici, ki je obenem zakristija ter ima prostora zadosti le za domače, je samo najpotrebnejša oprava. Prisrčno in priprosto je vse. Zlasti prikupljiv je tabernakelj, delo našega mojstra Fr. Ignacija. P. E.
Matej Thalbot v svitu altarja.
Ta delavec-tretjerednik, kate^. ga življenje priobčujemo, zna kmalu prištet med blažene. Kat, ve poročati londonski „The L j*1 jj se“, živi zlasti med delavskimi s v svetem spominu. Njegov gr0' ^ Glasnevinu obiskujejo zlasti ob deljah cele procesije. Poroča se več čudežnih uslišanjih na n]eg .0 priprošnjo. Delavci pridno m° L
rln Vv,I mn Kilo cl/nroi nriznflllH
da bi mu bila skoraj priznana altarja. Gotovo je, da bo Cerke' govo kanonizacijo kar moč P0^
H
šila, da bo imelo delavstvo en jasen vzor pred očmi.
vseučilišč'
Pa ne mislite, da naš v Bo^j
Kolegij sv. Antona
.1!
l'a ne misme, ua na» v - - fl ampak mednarodni v Rimu. Na ^ ima namreč že dolgo svoj a-pj.
mednarodni študijski kolegij ' «,1 mu, kjer najnadarjenejši po nem bogoslovju študirajo za JPV^ sorje na privincijalnih redovnm liščih. Ker so v tem kolegiju je
vale najboljše moči celega reu ’^el dejansko imel značaj vseučilišc^jti pa pravno. Kandidati so po zvr ^jjj študijah vsak v svoji stroki d.tor' naslov in značaj generalnega sy ja, ne doktorja. Ponovno j.e stolica že pripravljena dati ko „ pravo vseučilišča in z njim tudJ P jf vo promocije za doktorje, ka' A
imajo nekateri drugi redovi. jpi red je to odklanjal, da je svo ^
loVvl/rv rtmil cl/nli-TPm tn	'A
lahko gojil skotizem, to je naUA,,Jjlt} bokoumnega redovnega 11 pj' Duns Scota, med tem ko jo n‘ pii peških vseučiliščih merodajen ,jg m tn ip nauk Sv. Tomaža *. \Atl'
zem, to je nauk Sv. Tomaža •'L/ skega. S prihodnjim šolskim ‘p* pa postane tudi kolegij sv. J $ papeško vseučilišče, s pravic0 PJ* moviranja za doktorje. Na kak’ P lagi je prišlo do tega, trenutno vemo. Bomo poročali pozneje-
C. Drobne vesti.
ITlara Taylor, slavna operna pev-,ka chicaške opere je postala smiljena sestra. Indij anapolski mi-]<>nar Edvin Showers pa je presto-P1* v katoliško cerkve.
V
Pe bi se bil držal katekizma, bi . ne bil prišel tako daleč." Tako u Pfjznal svojemu zagovorniku Ivan |..ar>jan Gibillard, ki je bil sredi ju-]a v Vannes (Francija) radi svojih aiinov usmrčen.
Y	Parizu je bil zavratno umorjen .španski duhovnik Ciprijan n:e-
Vj,ria: Iver ga morivec ni oropal, je Qeb, da je umor izvršil iz verske-sovraštva. Morilca iščejo.
]\| a kupoli bazilike sv. Petra v Ri-:	mu je neka ameriška telefonska
. telegrafska družba inštalirala te-°n- Za to je porabila 1000 m žice.
°če, ki so ga časnikarji videli 2(j Ze na smrtni postelji, je tako . a.v> da vsak dan sprejema ro-dn •e’ Ce^° v sedanji vročini, ko so S1 mlajši odšli na počitnice.
V	^Unajski nadškofiji je bil letos koi ^?SVe^en v mašnika 61 letni vpojni Polkovnik Hugo Richter. Med ie n . ie bil v smrtni nevarnosti, «e t,arec^ obljubo, da če ostane živ,
'°^e Posvetiti Gospodovi službi, le tudi storil.
Asiško farue|mena’
društvo
Najsvetejšega može in
, izključno za
n0v ’ s^eje dva in pol milijona čla-’ v 7420 krajevnih društvih.
V inskem kolegiju
. -0-j- v Rimu, ki ga bil ]f Ustanovil sedanji sv. oče, je to ‘5,0s. Promoviran prvi doktor. Je Ho^fcki duhovnik Viljem Van Hjjjje", doktorsko disertacijo je grstiu ’. Nauk o Mariji srednici pri klh m Sirskih sv. očetih.
jVj lski katoličani, tako bridko jo kat ^rf)vzkušeni, živahno organizira-Dovi :°[lško nkcijo, da jih morebitni Prikuh preganjanja najde bolj '4jene, kakor zadnji.
T etos je 3700 ameriških mater obi-Aj skalo grobove svojih na Francoskem padlih sinov. Vlada jim je v ta namen izposlovala prosto vožnjo. Ta romanja se bodo vršila tudi sledeča leta. Vsaka mati bo imela priliko poromati na daljnji grob svojega sina. AJlnistrski predsednik Avstralije IVA Jakob Henrik Seullin je izrazit katoličan. Prvič v zgodovini Avstralije se je katoličan povspel na to mesto. Je ljubljenec naroda, zlasti delavskih slojev in njih voditelj.
O Silvija, frančiškanka, je v Kings-tonu na otoku Jamajka 600 izgubljenih ovac privedla v hlev Kristusov.
Italijanski metodisti v Ameriki so A aranžirali skupno romanje v Rim in druga italijanska mesta. Fašistična Tribuna je pa v imenu katoliške Italije to romanje hvaležno odklonila.
TA ružina Franca Hunleth v St. A^ Loius, Mo. je dala sv. cerkvi enega sina, jezuita in pet hčera, ki so vse lavretanske sestre.
Ov. oče si je 20. julija v spremstvu ^ svojega osebnega tajnika ogledal razne nove naprave v mejah vatikanske države.
1VT jujorški kardinal Hayes je bil IN povabljen na narodno vzgojno konferenco v New Orleans. Ker je bil zadržan, a so na vsak način hoteli, da on govori, so naročili zvočni film. Kardinal je na to pristal, se podvrgel vsem potrebnim ceremonijam in govoril na zborovanju.
VT Liverpoolu, Anglija, bodo zidali » katedralo, ki je proračun jena na 15 milijonov dolarjev. Znamenje, kako se dviga zavest angleških katoličanov, nekdaj brezpravnih.
V'
rfena belgijskega prestolonasled-^ nika Leopolda • princa Astrida, vojvodinja brabantska, doslej pro-testantinja, je prestopila v katoliško cerkev.
P. HUGO:
L Dobila sem v roke molitev »Sanje Marije Device**, s pripomb0’ da če jo molim in naprej dam, mi bodo vsi grehi odpuščeni. Kaj je 1,2 tem? — N. A.
Vse take in podobne molitve, s temi in sličnimi obljubami in P?” goji spadajo v vrsto praznoverskega pobožnjaštva. Kar lepo v ogenj J° vrzite, drugače boste še en greh proti prvi božji zapovedi več imeli*
2.	Ali res ne morejo biti rožni venci s steklenimi jagodami z odpust obdarovani? — F. M.
Res ne, če so jagode otle in radi tega lahko zdrobljive. Pač pa če s° solidne, cele iz stekla.
3.	Ali rožni venec zgubi odpustke, če se izgubljeni križec z novi*11 nadomesti? — F. M.
Ne, ker pri rožnih vencih so odpustki navezani na jagode, ne j’3 križce, svetinjice, verižico ali vrvico. Vse to se lahko nadomesti z novi odpustki ostanejo.
4.	Rada bi svojo rajno mater zapisala v takozvano ingolštadsk0 mašno družbo, ker se toliko sv. maš bere. Jeli to mogoče? — N. P*
Ne, ni mogoče. Pravila te mašne družbe izrecno prepoveduj^ mrtve vpisavati. Celo živih se ne sme brez njih vednosti, še manj Pr° njih volji.
5.	Moja hčerka je dala svojo malo krstiti na ime Vera. Sedaj jo ^ čejo Verica. Ali je to. svetniško ime? — M. S.
Je. Samo katero ravno, ne vem za gotovo. Ko bi sodil p° ^ »kranjski** izgovorjavi, bi dejal, da je to žensko ime za sv. Verusa, S' , v Viennesu, ki se obhaja 1. aug. A mislim, da naša Vera ni druzega ^ latinska Fides. Poznamo dve sv. devici tega imena, eno praznuje'
1. aug., drugo 6. okt. Dne 1. aug. je god treh sv. devic imenovanih po božjih čednostih: Fides, Spcs, Caritas, t. j. Vera, Upanje (mesto te se“ , Nada). Ljubezen (ali kot sedaj v navadi Ljubica, kar pa pravzap' znači Amalijo)* Toda v tem slučaju moramo reči, da je naša yr.ja »Štajerka1*. Po »kranjsko** bi se morala tako izgovarjati kot prva b ■ čednost: vera. Seve iz Verice bi potem skočila veverica, kateri vsaj P nas pravijo „virca“.
Sveti Frančišek izpreobrne tri^ roparje.
Ko je dospel syeti Prančišek do n]ave Monte Kazal Pnde k njemu ne-en mladenič žlaht-ae§a rodu in mu e^e; „Oče, zelo bi postal eden i,asih bratov." Sv. rančišek mu odbori: „Sin moj,
> Sl mlad in ne-*en in najbrže bi mogel prena-atl našega siro-astva in trdega '!v>nja.“ Mlade-^ Pa mu pravi:
]’• ali niste vi Pb i ’ kakor jaz? st ,edaj vi lahko bom z Je-
aioM° t rlmilOStj°
•j sel tudi jaz.
Sv odgovor je bil
Všeč PinČiŠHU jak°
jp ' blagoslovil ga t ’§a sPrejel v red
brat1?11 daI ime
Jr Angel. Mlade-
žiVe?a je tako leP° SV'
POst; lana

Se in
v samostanu
ut—Kazale. Sv. Cerkev e prištela med bla-:ne. Njegov god slavimo 30. oktobra.
Tisti čas so vznemirjali ondo-tno okolico trije zloglasni roparji,ki so zakrivili mnogo zla po deželi. Prišli so nekega dne v omenjeni samostan in prosili gvardijana brata Angela, naj jim da jesti. Gvardijan pa jim je odgovoril zelo rezko: „Vi tatovi in ubijavci, ali se ne sramujete krasti, kar so drugi v potu svojega obraza pridobili? In tako predrzni ste, da hočete celo miloščino požreti, ki so jo dali dobri ljudje služabnikom božjim. Niste vredni, da vas zemlja nosi, ker ne spoštujete ne ljudi, ne Boga, ki vas je ustvaril. Poberite več!“ Roparji so odšli poparjeni in jezni.
ne pokažite se m* ------ — ---------------- ............t------
'dna i .ds^em trenotku se je vrnil sv. Frančišek s torbo kruha in z vrčem ’ ki so mu ga dali dobri ljudje. Ko mu gvardijan pove, kako je ro-
parje zapodil, ga sv. Frančišek ostro pokara: »Grdo si ravnal. Zakaj grešnike je lažje pripeljati k Bogu s sladkostjo, nego s sirovim zmerja-njem. Ali ne pravi naš učenik gospod Jezus, da zdravnik ni potreben •zdravim, ampak bolnim in da ni prišel pravičnih klicat k pokori, ampak grešnike, s katerimi je tudi pogosto obedoval. Ker si torej ravnal pr0'1 ljubezni do bližnjega in proti sv. evangeliju Jezusovemu, ti pri sveti korščini ukazujem, da vzameš nemudoma to torbo s kruhom in tale vrt vina in jim hitro slediš čez hribe in doline, dokler jih ne dohitiš. Naf° jim ponudi ves ta kruh in vse vino v mojem imenu, poklekni pred nje >n jim priznaj krivdo svoje trdosrčnosti. Prosi jih v mojem imenu, naj ^ delajo več hudobij, ampak boje naj se Boga in svojega bližnjega naj vet ne žalijo. Ce to store, obljubim skrbeti zanje in jim dajati vsak dan jedi in pijače. Ko boš vse to povedal, se vrni ponižno domov."
Ko je gvardijan odšel, da izvrši ukaz, je sv. Frančišek prosil Bobnaj bi srca tistih razbojnikov omehčal in jih obrnil k pokori. UbogljP1 gvardijan pa je med tem stopil pred razbojnike, jim ponudil kruh >n vino ter storil natančno vse tako, kakor mu je ukazal sveti Frančišek Ko so tatovi použili miloščino sv. Frančiška, so takole govorili: „Gorj? nam ubogim nesrečnežem! Kako težke peklenske kazni nas čakajo! M1 ne ropamo in ne pretepamo samo svojih bližnjih, ampak jih tudi m rimo. Pri vseh teh zločinih in hudobijah nas vest nič ne peče in nič °e trepetamo pred Bogom. Pa glejte tega brata, ki je k nam prišel in se p0" nižno obtožuje svoje krivde radi .nekaterih besedi, ki nam jih je po pra' vici povedal. Vrh tega nam je prinesel kruha in vina in nedopovedljiv radodarnost sv. Frančiška. Besnično, ti bratje so božji svetniki, ki zasl11' žijo raj. Mi pa smo otroci večnega pogubljenja in zaslužimo peklenske kazni. Dan na dan množimo svojo krivdo in ne vemo, če najdemo se usmiljenje pri Bogu.“
Take in podobne besede je govoril eden izmed njih. Ostala dva Pa sta rekla: »Resnico govoriš. Toda povej, kaj naj storimo?"
»Pojdimo k sv. Frančišku," pravi prvi. »Če nam da upanje, da naj' demo pri Bogu usmiljenje radi naših grehov, potem storimo vse, ka nam bo ukazal."
Ta svet je bil ostalima dvema po godu in vsi trije so šli k sv. FraD' čišku in mu takole rekli: »Oče, zaradi mnogih hudobij, ki smo jih ^ rili, ne ver jemo, da bi mogli dobiti pri Bogu usmiljenja. Toda, če im3 ti le malo upanja, da nas Bog usmiljeno sprejme, smo pripravljeni ' storiti, kar nam porečeš, in se s tabo pokoriti."
Sv. Frančišek jih je tedaj ljubeznivo in dobrohotno pridržal in J utrdil s svojim vzvišenim zgledom. Ko jim je zagotovil božje usmiljen^' jim je obljubil izprositi zanje pri Bogu milost. Pokazal jim je tudi, kali neskončno je božje usmiljenje: če bi imeli še toliko grehov, je p° s j evangeliju usmiljenje božje še večje od naših pregreh. Sv. apostol PaV pravi: »Kristus je prišel na svet, da odreši grešnike."
Po teh besedah so se roparji odpovedali hudobnemu duhu in \se njegovim delom. Frančišek pa jih je sprejel v svoj red, kjer so delali' liko pokoro. Dva izmed njih sta po svojem spreobrnjenju le še njj5 časa živela in sta odšla v nebesa, tretji pa je še dolgo živel v premišlk vanju svojih pregreh in se je strogo pokoril. Poleg navadnih postov, se jih je udeleževal z drugimi brati, se je petnajst let po tri dni v ted postil ob kruhu in vodi, hodil je vedno bos, imel le eno samo halj0 ^ sebi in ni po zornicah nikoli spal. V tem času njegovega strogega sn kornega življenja je tudi sv. Frančišek zapustil ta ubogi svet in odh> pripravljat v nebesa prostor svojemu spokorjenemu sinu.
Frančiškovi križarji v Ljubljani.
P\ ovedati vam moramo, da v velikih počitnicah nismo spali, am-y~ pak smo se prav veselo gibali. Vsak četrtek ob treh pop. smo p- imeli sestanek, ki so se ga naši korajžni fantiči prav pridno ude-eževali. Redno jih je prišlo kakih 60 ali pa tudi več, kar je bilo za po-tetni čas gotovo veliko, ko vse hiti na deželo. Zbirali smo se na samo-. anskem vrtu na klopeh pod kostanji, nato smo pa odkorakali po dva jj! dva v cerkev k oltarju sv. Frančiška ali pa v lavretansko kapelico, ].er smo po kratkem nagovoru zapeli nekaj pesmic, nato pa odmolili 11 odpeli litanije Matere božje. Po tej pobožnosti smo imeli tudi kino-Predstavo (kak svetopisemski film).
V počitnicah smo imeli petkrat skupno sv. obhajilo.
^ak plrecBB smo ce^° na R°cno’ Ljer smo se Prav pošteno na-
^daj pa opravljamo petnedeljsko pobožnost v čast ranam sv. Franca* Udeležuje se te pobožnosti 216 križarjev.
jy. Z novim šolskim letom smo pa začeli seveda zopet novo življenje. , jaki-križarji imajo sestanke v pondeljkih ob treh pop., ljudskošolci-izarji pa ob četrtkih tudi ob treh. — Za marijaniške gojence imamo 'eda sestanke v Marijanišču.
Na predvečer praznika sv. Frančiška 3. okt. bomo nastopili prvič jj c®rkvi v svojih novih paradnih oblekah. Na praznik sam popoludne sta p0 dva in dva križarja molila Najsvetejše. — Slovesen sprejem Vln članov v križarsko zvezo bo v nedeljo 5. oktobra, j/ Lučka z neba, cerkveni list za mladino, bo v kratkem izšel. j^r »o ta listič ob enem glasilo Frančiškovih križarjev in sestric sv. are> zato je dolžnost zlasti le-teh, da ga bodo z vso vnemo širili.
P' GELI K:
Kronika III. reda.
LA.PORJE, okr. Maribor; ust. 23. 11. 1913; voditelj : Jožef bažupnik; odbor: Pivec Janez, Urlep Štefan, Pivec Ana, Ro-Hirri.ana’ Žnidar Marija, Gajšek Urša, Kac Liza; število članov: ot ,L 11, ženskih 57; v novicijatu: 3; naročnikov Cvetja: 15; oliš skupščine: 1673 duš.
^ .^OVJE, okr. Brezje; ust. 4. 10. 1886, voditelj: Franc Pečarič; štp ■> odbor: Jamar Terezija, Kosmač Helena, Lengar Marija; 1&-	, ° klanov: moških 3, ženskih 38; naročnikov Cvetja:
’ °koliš skkupščine: 1316 duš.
, betl TBELA CERKEV, okr. Novomesto; ust. 1886; voditelj: Oma-> Ana ^acij. župnik; odbor: Hrastar Neža, Kopina Alojzija, Košak • 4 ^upančič Jožefa, Bobič Terezija; število članov: moških j s’,Zenskih 109; v novicijatu 5; naročnikov Cvetja: 11; okoliš , uPščine: 1000 duš.
» Jož LpRJE NAD BLEDOM, okr. Brezje; ust. 2. 4. 1890; voditelj: Kat EnRic, župnik; odbor: Jan Marzeta, Lipovec Mina, Zalokar 1 škit[a’i X°dnjav Marija, Ambrožič Lucija; število članov: mo-ženskih 64; naročnikov Cvetja: 50; delujoči od-
se ki:	misijonski, časopisni, evharistični; okoliš skupščin^
2160 duš.
TRŽIČ, okr. Brezje; ust. 3. 12. 1911; voditelj: Zakrajšek Viktor, kaplan; odbor: Mokorel Anton, Vidmar Ivana, Režek Angel*’ Klemenčič Marija, Grebenc Marija, Aleš Marija; število članoV' moških 2, ženskih 112, v novicijatu: 8; naročnikov Cvetja: S*’ okoliš skupščine: 5000 duš.
»BLAGOR MRTVIM, KATERI UMRJEJO V GOSPODU1*: Šmar’ j e ta pri Novem mestu: Kalčič Marija, Zakrajšek Marija. ”1 Žalna: Brian Marija, Galič Frančiška, Novljan Franc, Ahlin Ana."' Dole pri Litiji: Uranič Franc, Seručar Kvirina, Sabin Uršul*’ Logar Franc, Vidmar Ana, Skol Jernej, Vidmar Marija, Povše Polon*' Zupan Anton, Vresk Janez, Golob Jožef, Irt Alojzija, Povše Marij*1 Grčar Franc, Krašovec Anton, Povše Polona, Klopčar Jožef, Sirove* Franc, Savšek Janez, Resnik Antonija, Pirc Marija, Vresk Marija, Ja^1 Marija. .jZAKAJ NJIH DELA GREDO Z NJIMI.** (Raz. 14, 13).
Razno.
V molitev se priporočajo:
Neimenovana iz Ljubljane se priporoča v molitev za zdravje-G. Cede Jožef se priporoča v molitev v težki bolezni. — Neimenovan se priporoča v molitev za ozdravljenja presv. Srcu Jezusovemu, MarlJ Pomagaj, Mali Cvetki, sv. Frančišku Šaleškemu in Slomšeku.
Zahvala za molitev:	.
Šapla Antonija se zahvaljuje Srcu Jezusovemu za uslišano molil • — Lizika Lorber se zahvaljuje presv. Srcu Jezusovemu, Materi b°zJ Mali Cvetki in č. s. Celini za zboljšanje več let pogrešanega zdravja-
Darovi:
Za frančiškanske misijone:	^
Mrs. J. Kvaternik, Eveleth, Minn. za stradajoče na Kitajskem v 281.65; neimenovana iz Ljubljane Din 10; neimenovana po P. Angel' Din 2; neimenovana po P. Angeliku Din 50; neimenovana iz Ljubija' Din 10; iz Bistrice Din 30; duh. svetnik P. Filip Benicij Perc iz Marii0 Din 1594; neimenovana iz Brezij Din 100; dve neimenovani iz Ljublj*1^ za paganskega dečka, krščen na ime Peter Din 70, neimenovana Trsta za stradajoče na Kitajskem Din 54.39.
Za cerkev v Šiški:
Žnidaršič Franc iz Planine Din 100.
Za kolegij sv. Antona v Ročnem:
Iz Aleksandrije Din 100; neimenovana Din 100; Arnež
Hel<f
pi*
Din 100; iz Sv. Jakoba ob Savi Din 100; neimenovana iz Ljutomera { 100; po franč. vratarju v Mariboru Din 90; neimenovana iz Ljub Din 200; neimenovana iz Ljubljane Din 50; dr. Matija Lavrenčič iz .j, čevja Din 50; neimenovana po P. Angeliku Din 20; Piran N" ^ Din 10; neimenovan po franč. vratarju v Ljubljani Din 20; preč g-Ks. Meško, župnik v Selah Din 25; neimenovana po P. Hugonu Din neimenovana iz Repenj po p. Hugonu Din 100.