12. številka.
Ljubljana, v torek 16. jannvarja 1900.
XXXIII. leto.
T ,  .       .   , .     - .  _.     ,      - tpr vp]ia DO oošti nreieman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano
^lo^^nado^ - jedengmesec 1 K 90 h.  Za pokanje na" dom računa se za vse leto 2 K. - Za tuje dežele toliko več kolikor zna5a
^^'-pZ^^ll^l^r^O brez istodobne vpo.iljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, SiHvakrainp8     če se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu st. 12.  Upr.vm.tvu naj se bla-godijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Vhod v u^nistvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravmstvo pa s Kongresnega trga st. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Ferjančič v delegaciji.
Govor delegata dr. Ferjančiča v seji avstrijske delegacije dne 13. jan. t. I.
Visoka delegacija! Pri razpravljanju o vnanji politiki nastane vedno vprašanje, v kateri smeri daje država izraza svojim interesom v zunanjih razmerah, in kako hoče iste vresničiti.
Iz ekspozeja, kateri je gospod minister zunanjih del podal v delegacijskih odsekih, smo z zadovoljstvom posneli, da se v novejšem času posvečuje pozornost stvarem, ki so bile doslej zanemarjene.
Vodstvo zunanjega urada se po pravici pritožuje radi nedostatkom in hib v trgovinski politiki in išče remedure. Omenja se, da se z reformo in povzdigo kon-zularstva zamore deloma odpomoči. zlasti pa se omenja nova stvar, da je namreč potrebno, urediti vprašanje o izselitvi, ga spraviti v neki sistem, ker se je izkazalo, da je doslej zavzemano stališče bilo povsem brez uspeha. Odslej naj se pazi, da se številni izseljenci ne izgube za domovino, kakor se sedaj godi, ampak se hoče izseljevanje urediti tako, da si izseljenci ohranijo svojo narodno zavednost, svojo pripadnost k domovini, in da postanejo v tem razmerju k domovini nekaki, četudi omejeno, odjemalci domačih izdelkov.
To so uvaževanja vredne izpodbude v ekspozeju, ali več kakor vzpodbudo to naposled vender niso.
Ako se rešitev teh vprašanj ne začne energično, potem je gotovo, da preteče še mnogo časa, predno začno ta vprašanja zadobivati konkretno obliko.
Vodstvo zunanjih zadev je s posebnim povdarkom naglašalo, da bi popolnitev mornarice izredno pomogla povzdigi zunanje trgovine in trgovinske politike, in popolnitev mornarice imenovala glavno sredstvo v ta namen. Priznam to okolnost. Ali v sedanjih razmerah in uvaževaje nasprotovanje druge državne polovice v tem vprašanju ni nič upanja, da se vtem oziru razmere kmalu na bolje obrnejo. Tako kakor je sedaj pa vender ne more ostati.
Potrebno je torej misliti na bližje ležeča sredstva za povzdigo zunanje trgovine. Dovoljujem si predlagati tako jako izdatno sredstvo, ki bi bilo v stanu dvigniti zunanjo trgovino na višjo stopnjo. To je druga železniška zveza s Tr3tom. Dokler bo Avstrijo samo južna železnica vezala z morjem, s Trstom, dotlej ne more biti govora o znatni povzdigi zunanje trgovine. Vodstvo zunanjih zadev bi si pridobilo posebno zaslugo, če bi z vso eneržijo delalo na napravo druge železniške zveze s Trstom. Pri tem bi ne smeli prezreti, da je drugi zvezi s Trstom naloga, povzdigniti avstrijsko trgovino, ne trgovine v Nemčiji. V ta namen naj se zavzame za tisto progo, ki iz osrčja Avstrije iz industrije polne Češke direktno k morju vodi, ne pa za tisto progo, ki zveze južno Nemčijo z morjem. Tej progi bi morali nasprotovati. Ako se vodstvo zunanjih zadev ogreje za to stvar, ugodi tudi pereči vitalni potrebi. Razmere pri južni železnici so namreč nevzdržljive. Kdo se ne spominja nesreč o Božiču! Vodstvo zunanjih del si, kakor rečeno, pridobi zaslugo, ako pripomore k izboljšanju teh razmer. Izboljšati pa se morejo te razmere samo, če se napravi druga železniška zveza s Trstom.
V političnem oziru je gosp. minister zunanjih del naglašal neomajani obstanek trozveze, je razpravljal o razmerju k drugim državam, in se zlasti dlje mudil pri balkanskih državah. Trozveza nam je prinesla večleten mir in to je uspeh, kateri se ne sme nizko ceniti.
Ako pa nam je prinesla trozveza tudi drugih dobrot, ki so se od nje smele pričakovati, in če nam ni naravnost škodovala, to se razvidi iz nadalnjih mojih izvajanj.
Kakor rečeno, se je minister zunanjih del dlje časa mudil pri balkanskih državah, in lo po pravici, ker spadajo v interesni krog Avstrije Na severovzhodu, na severu in na zapadu nima Avstri ničesar iskati. Tam naleti na velike jedn tne države, pač pa jo odkazujejo zgodovina, narodopis in današnji razvoj razmer na jugovzhod. Zgo-
dovina zategadel, ker narodi severnega Balkana niso nikdar gravitirali v Bizanc, ampak vedno iskali zaslombe pri severnih državah, in zlasti si je kraljevina Hrvatska, izgubivši narodno domačo dinastijo, izvolila najprej Ar pade in potem Habsburžane za vladarje. Bilo bi obžalovati, ako bi se te razm.re ne upoštevale, ako bi jih bilo mnogo-stoleino turško gospodarstvo izbrisalo. Zdaj, ko propada Turčija, vidimo velik del teh pokrajin v sferi monarhije, in tu je in naj bode zaslomba države. Tiste vlade in tisti voditelji političnih zadev, ki najdejo pota in sredstva, približati balkanske Slovane naši monarhiji, bodo državo odškodovali za to, čemur se je odrekla in čemur se mora odrekati, in kar bi dosegel z negotovo in drago kolonizacijsko politiko.
Na Balkanu je še prostora za inda-strijske proizvode, na Balkanu se dajo še neizmerni zakladi dvigniti iz tal in tu sem bi se dal tudi napeljati tok izseljevanja.
Sedanja uredba monarhije in nje delovanje pa ni tako, da bi se dale na Balkanu delati moralne pridobitve.
V Cislitvanski nemška, v Translit-vanski madjarska suprematija, to ne more biti atrakcija za balkanske Slovane.
xnraj nekoliko ostavim pri Bosni in Hercegovini. Kdo v Cislitvanski in v Trans-litvanski bi ne želel, da se te pokrajine končno inkorporirajo z monarhijo. Kaj je vzrok, da se to še ni zgodilo? Mar svetovni politični položaj?
Mislim, da bi se dale odstraniti v tem oziru obstoječe težave. Ali to se ne stori. Definitivno rešitev te zadeve zadržuje ljubosumnost mej Cislitvansko in Translit-vansko. Druga drugi ne privošči teh pokrajin.
Vsled tega tudi nimamo vpogleda v upravo teh pokrajin, zakaj to, kar se ime nuje pregled budgeta za Bosno in Hercegovino, to v resnici niti ni Samo nepoučeni smatrajo to za pregled, v resnici se vzame samo to v vednost, kar naznani tostranska vlada dogovorno z obestranskimi vladami. Ker pa so se razmere v teh pokrajinah konsolidirale, bi bil pač že čas, da po-
skrbita zastopstvi obeh držav za to, da nastanejo v tem oziru pravilne razmere.
Povoda za to je že v tem dobiti, da mora država, četudi te pokrajine za notranjo upravo z lastnimi sredstvi skrbe, vsako leto več milijonov plačati za zagotovitev teh pokrajin Po stališču, ki sta ga doslej zavzemali obe državni polovici, je prememba nemogoča, in se je dejansko čuditi, da ne obvelja tista pot, ki more peljati do ugodne rešitve, to je zgodovinski moment _ (Dalje prih).
V E Jtihljniil, 16 januvarja
Dr. Kramar o naši zunanji in notranji politiki.
Dr. Krama? je govoril v delegacijah o naši zunanji in notranji politiki ter se obrnil najprej proti pretiranju vrednosti trozveze. Dejal je, da smo le nekak privesek nemškega cesarstva, ki toli silno napreduje. Ubraniti se ni mogoče bojazni, da moremo priti radi zveze z Nemčijo v velike nevarnost. Tesno je človeku, ko vidi, kako staro-slavna naša država izgublja ono stališče, katero je zavzemala tekom stoletij. Notranje naše razmere so jako slabe, toda vendar le premoremo še armado 2 milijonov vojakov. Tako sile v sredini Evrope s tako armado pa ni možno ignorirati in zato nas notranje zmešnjave ne morejo potisniti navzdol na stališče sil druge vrste. Trozveza pa se pri nas naravnost fanatično poveli čuje, zato ni čudno, da igramo tako ulogo. Trozveza je le Nemcem pogodu. Naša monarhija nima skoraj nobene samozavestne zunanje politike. Ker se goji čut, da smo navezani na Nemčijo, da nismo nič druzega kakor privesek Nemčije, potem je samo po sebi razumljivo, da nič ne veljamo, ter da moramo stati vedno tam, kjer je Nemčija, brez razločka ali nam je na korist ali na škodo. Ponižujemo se sami. V tej zvezi rabi Nemčija nas, saj je vedno, v nevarnosti, da zaide v konflikt s to ali ono državo, in mi moramo potem Nemčijo podpirati, ali ji braniti hrbet. Nam pa je treba le miru, mi ne iščemo zunaj ničesar. Ali je torej umestno, da se govori o trozvezi, kakor da bi brez
LISTEK.
Heine.
V narodnih bojih, ki divjajo po deželah z narodno  mešanim prebivalstvom na sramoto civilizacije, se poslužuje šovinizem, da pokrije svojo goloto z nekakim navidezno kulturnim plaščem, pogostoma z imeni duševnih velikanov kot nekak argument za svojo superijoriteto, češ: Mi imamo take duševne orjake,  mi smo torej umno velik narod! V onih krogih, v katerih velja treznost, je tako kalkuliranje že davno izgubilo ceno in danes je smešno, ako pravi Nemec: „Mi imamo Goetheja in Schillerja", ali pa Italijan: „Naš je Dante in Leopardi". Koliko je Nemcev, ki ne poznajo Goetheja in Schillerja, koliko Rusov ne ve, kdo je bil Puškin ali Leimontov, koliko Angležev ni morda niti slišalo imen Schakespeare ali lord Byron ?  Ali kako ogromno je šele število onih, ki ne poznajo, a Še manj razumejo njihovih del ? Duševna last pa ne more imeti druzega temelja, kakor poznanje, dobro, intimno razumevanje dotičnega duha, in zato ima Hrvat, ki dobro pozna, razume Fausta, veliko več pravice, reči: moj GoeLhe, nego gornještajerski kmet, ali pa tudi ostelbijski „Junker", ki ve edino, da „Faust" po-
m
Tako je z vsakim veleumom. Ali za Heineja velja to še bolj, kajti menda ga ni pesnika med vsemi narodi, ki bi ga bili sočasni in poznejši sonarodovci tako sovražili kakor njega, ki zanj v celi Nemčiji ne najdejo prostorčka, da bi mu postavili skromen spomenik, v tisti Nemčiji, kjer se dviga že na vsakem hribčku monument „des hochseligen Herrn Grossvaters".
„Von der Parteien Hass und Gunst verzerrt sch\vankt sein Charakterbild in der Geschichte" — te besede se kaj lahko porabijo za Heineja, ki je ljubljenec tisočerih prijateljev poezije, a ki ga sovražijo nešteti nasprotniki iz dna srca. Pri nas menda Heine nima mnogo prijateljev, a ravno on bi zaslužil, da bi ga poznal vsak Slovenec, in kdor ga temeljito pozna, pa se ravna po globokoumnih besedah madame Staelove: „Vse razumeti — to pomeni, vse oprostiti", mora ljubiti tega največjega lirika nemškega jezika, pesnika najtoplejšega srca in globokega uma. V času, ko je napačni patriotizem brez duha, ki je izviral samo iz neke brezmiselne manije, ubijal um in zatiral vsako višjo idejo, se je Heine postavil po roba ošabnemu šovinizma bar-šovskega kalibra; njegov kozmopolitizem je bil sad globokega prepričanja, da človekova veljava ni odvisna od slučaja njegove na-
večja zapreka razvoju človečanstva. V nekem pismu o tedanjih komunistih je pisal: „Glavni dogma jim je nekakšen kozmopolitizem, svetovno splošna ljubezen do vseh narodov, v imetju enako bratskega razmerja do vseh ljudij, svobodnih občanov. Ta temeljni dogma je isti, ki ga je evangelij nekdaj propovedoval, tako da so komunisti po duhu in resnici veliko bolj krščanski od naših takozvanih nemških patriotov, teh borniranih zastopnikov neke ekskluzivne narodnosti".
Ne narodnost samo po sebi, pač pa njeni šovinistični izrastki, tista vrsta patriotizma, ki vidi v svojem narodu v vsakem oziru vse dobro, pri drugih pa vse slabo, ki smatra druga plemena inferi-jornimi, so ga razburjali, in v boju proti takim pojavom je nastopal z najostrejšo besedo, s skelečim sarkazmom. To je glavni povod, da ga še danes zastopniki izključnega nemštva sovražijo in da skrunijo njegov spomin. In vender je Heine ljubil narod bolj od najekstremnejših nacionalcev, ali ljubil ga je tako kakor oče sina, ki ga hoče vzgajati, boljšati, ne pa pustiti, da se razvijajo najslabejši nagibi njegove no tranjosti v neskončnost, pa tudi njegove najhujše napake hvali kot njegovo .posebnost" .
nasprotniki. Najdemo jih lahko še po mnogih drugih taborih. Nad vse je Heine ljubil svobodo, katero je umeval kot čisto, vzvišeno prikazen, edino pravo zaščitnico človeštva in vsi nasprotniki svobode so bili tudi njegovi sovražniki.
Heine je bil rojen Žid, toda po z vršenih juridičnih izpitih se je dal krstiti po protestantovskem obredu, kajti nekrščen ne bi bil dobil niti najskromnejše državne službice. Sicer je pa tudi po krstu ni dobil. Njegova mladost je bila sploh čudna. Rojen je bil dne 13. decembra 1799. 1. v Diisseldorfu in njegova mati je začetkoma mislila na to, da postane katoliški duhovnik, dasi je bila ona kakor njen soprog, častnik pri vojnem oskrbovanju, židovske vere. Mati je jako čislala Rousseaua in temeljito poznala njegove spise in ideje. To je menda največ provzročilo, da ni imela nobenih verskih predsodkov. Svojo mater je imel Heine zahvaliti za bistri razum, v tem ko je po očetu podedoval neko veselost in lahkoživfiost ter nenavadno ljubeznivost. Dedščina obeh starišev zasleduje se lahko v vseh pesmih njegovih in iz pomešanja teh lastnosti je izvirala naj-pristnejša originalnost Heinejeve poezije.
Ideja, da bi postal duhoven, je kmalu izginila. (Dalje prih.)
nje ne mogli obstati? Če človek kritikuje trozvezo, se smatra to že kot zločin proti naši državi. V tem se kaže, koliko smo zaostali v svoji politični vzgoji. Ob času pe-terburškega p o se ta se nam je zazdelo, da začenjamo samostojno politiko in po vsej državi se je širila želja, da se zveza z Rusijo osnuje in utrdi. Bilo bi nam celo možno skupno z Rusijo delati politiko na Balkanu. Kaj nimamo z Rusijo skupnega interesa, da ne nastane v Mali Aziji nova, mogočna, gospodarska Nemčija ? Na korist Avstrije bi bilo torej, ako bi v zadevi bagdadske železnice ne bila toli pasivna! Teška senca pa je padla na naše razmerje z Rusijo vsled naše srbske politike. Javno mnenje v Rusiji je obsojalo naše vedenje napram Srbiji. Žalostno in sramotno je za Avstrijo, da se sploh more smatrati kot možno, da je Avstrija pokroviteljica takega človeka, kakoršen je Milan. Vsak dostojen človek mora biti ogorčen, da je bilo mogoče koncem 19. stoletja v Evropi zakriviti toliko maso umorov! Nato je govoril dr. Kramaf obširno o naših žalostnih notranjih razmerah ter končal svoj govor tako le: Zveste, požrtvovalne narode za njih zvestobo in požrtvovalnost kaznujejo in jim rezko groze. Zato pa se na drugi strani očitna revolta proti državi in njenim eksistenčnim pogojem obdarja in poplačuje. Vsakdo je sprevidel, da je mir potreben, toda stori se vse, da se ga onemogoči. Nespravljivce podpirajo, a odbijajo one, ki so pripravljeni radi miru iti do skrajnega; ta čut imamo — in to je za državo najstrašnejše — da za varovalce zakonov v državi ni več prostora. Naveliča se človek večno igrati vlogo Kasandre in trudna roka omahne, kise jetako dolgo zaman stezala po miru. Več v tem teškem tre-notku ne morem reči in končati moram, ker vidim, kako se pri nas vlada, le z latinsko resnično prislovico: „Quem deus per-dere vult dementat". (Kogar hoče Bog uničiti, mu omrači um).
Pozabljeni Jugoslovani.
„Politik" je prinesla v številki minole nedelje dopis jugoslovanskega državnega poslanca, ki se bavi z vprašanjem, zakaj bi tudi Jugoslovani ne imeli v Korberjevem kabineta svojega zastopnika. Ali nimajo Jugoslovani v tej državi nobene veljave? Jugoslovanski klub je pod Badenijem pomagal tvoriti večino, delal je vladam tri leta tlako in ni dosegel niti najmanjšega; jugoslovanski klub je najmirnejši in najzanesljivejši člen večine, ali ne zasluži nobene obzirnosti? Pred kratkim so ga izrinili iz predsedstva in z imenovanjem Kindingerja je zadelo Slovence najhujše razžaljenje. In sedaj se naj zaaedeta dva najvažnejša ressorta, uk in pravosodje z Nemci in najhujša sovražnika Slovencev, Goess in Hein, naj postaneta ministra! Na Heinovo mesto pa naj pride mož po volji barona Sch\vegla. Jezikovno vprašanje haj se lokalizira na Češko in Moravsko, za Slovence in Dalmatince pa naj ostane vse pri starem. Za tako vlado se Jugoslovani pač ne morejo ogrevati in je tudi ne bodo podpirali. Jedina tolažba je iskrena zveza s Čehi in konservativnimi veleposestniki. S temi tvorijo Slovenci 120 mož, ki bodo vztrajali tudi preko „nevtral-negau ministrstva. Tudi sedanja večina bo nevtralna do ministrstva, ki naj si poišče glasove kjer hoče! Kmalu pojde tudi novi vladi hudo za nohte in iskala bo desnico ali pa šla za drugimi.
Vojna v Južni Afriki.
Dve važni vesti sta došli z bojišča: general Warren hiti generalu Bullerju ob Tugeli na pomoč, da prekoračita skupaj reko Tugelo ter jo vdarita na Bure pred Ladysmithom in osvobodita Whiteja; — general Wood pa se je 6. t. m. polastil Zoutpans Dnfta ob reki Oranje in sicer na oranjeskem bregu. To bi bil prvi kraj, katerega so se polastili Angleži na burskih tleh. Obe te dve vesti sta, ako sta resnični, za razvoj vojne velikega pomena. Ob Tugeli se odloči usoda; ako bodo premagani Buri, se umaknejo iz Natala na svoja tla v Transvaal in v Oranje ter začno ondi nov boj. Drugih poročil z boj.šča ni. White ima baje še za tri mesece živil, česar seveda nihče ne veruje. V Londonu vzbuja molčečnost maršala Robertsa veliKO bojazen, da stoje" stvari za Angleže na bojiščih prav slabo.
Dopisi.
Iz   Ptuja,   13. januvarja. Klerikalni »Slovenec* je čutil silno potrebo, javno pohvaliti štiri »vrle" učiteljice, ki so izstopile iz učiteljskega društva za ptujski okraj. Da si slovenski svet ne bode glave belil, češ, to so odločne in samostojne učiteljice, ki imajo pogum, očitno nastopiti ter du-hovsko oblast v ljudski  šoli  braniti in širiti, podamo naslednjo istinito ilustracijo. Vse štiri so uzorne učiteljice-tercialke, ki vsak teden okoli  spovednic klečeplazijo. Dve sestri imata vsakdanji obed pri vele-častitem g. župniku, stric jima pa je župnik na P., brat tretje je kapelan sekovske ško fije, brat četrte pa jezuit v P. Šematizem duhovnikov lavantinske škofije znajo na pamet, ne poznajo pa niti po imenu svojih tovarišev  in   tovanšic  v okraju. Kadar gredo mimo kateregakoli človeka, povešajo kakor „žive svetnice" svoje oči, ker iščejo pred vsem „božjega kraljestva v tej solzni dolini".   Šolski šematizem nam je neusmiljeno resnico razkril, da imajo lepšo polo vico življenja za sabo; šolska kronika pa uradno spričuje, da so pred nekaj leti kaj rade veselice  posečale,  do  ranega jutra plesale, druzega dne z veselic naravnost v šolo zahajale.  Morda pa gospod nadzornik le ni dobro videl!   Jedna teh „vrlih" poučuje  sicer  na  slovenski   šoli slovenske otroke — pa ne vprašajte kako! — pa se piše po nemško. Vzlic svojemu slovenskemu imenu je fanatična nemškuta,  občuje le nemško in še nikdar ni naročila kacega slovenskega časopisa;  druga  teh „vrlih" bila je svoje dni  stroga nadzornica in oglednica   mesa   v   kuhinji   „ Narodnega doma" v Ptuji in je v svoji krščanski ljubezni  in gorečnosti  ovadila po kuharici milostivemu gosp. proštu vse one liberalne slovenske gospode, ki so v petkih meso jedli.   Vse štiri so krščansko nesebične in pravične, uzorno kolegialne, ker so skovale peticijo na vis. deželni zbor štajerski, milo proseč, naj se vse omožene učiteljice iz službe odpuste, možitev učiteljic postavno odpravi, število kandidatk (pripravnic) v I. tečaj ženskega učiteljišča pa omeji, da se zlo takorekoč v kali zatre! Živele torej vrle učiteljice, ki ne plešejo po, farškem komandu!
I. občni zbor „Naše Straže".
V nedeljo dopoldne se je vršil v Slav-janski .čitalnici v Trstu I. občni zbor društva „Naša Straža".*) Prišli so zastopniki Slovencev v Istri, na Goriškem in Kranjskem; Korošca in Štajerca ni bilo nobenega.
Zborovalce je pozdravil, ker je pred sednik Šušteršič odstopil, društveni podpredsednik gosp. dr. V. Krisper, zlasti pa došle drž. in dež. poslance, ljubljanskega župana g. Iv. Hribarja in zastopnike slovenskega časopsja. Gosp. podpredsednik je obrazložil na*o namen in vodilna načela „Naše Straže", društvo želi dati narodu v gospodarskem položaju trden temelj, ga gospodarsko probuditi in osamosvojiti, podpirati zlasti obmejne rojake ter gojiti slovensko celokupnost in slovansko vzajemnosti. Politično močan narod moremo postati le, če smo gospodarsko močni. Društvo je v smislu § 2. nepolitično, ne oklepa se torej nobene stranke, nego deluje nepristransko za vse Slovence enako. Pomoč društva je dvojna: posredovalna in denarna. „Naša Straža" posreduje za delavce, kmetovalce, obrtnike, trgovce in ribiče s tem, da jim preskrbuje na meji Slovenstva službe, mesta, da jim da denarna posojila, ali celo nevračljive podpore. Osobito skrb pa obrača društvo na slovenska posestva, da ne pridejo v pest našim narodnim nasprotnikom. V to svrho pa treba pred vsem velikih denarnih svot, kakoršnih pa, žal. društvo danes še nima; no upati je, da se bodo dohodki v bodoče pomnožili. V poslovanj i društva pa je treba reform; sedanja pravila so prekomplicirana, okorna in teško izvedljiva. Treba bo sploh vso upravo postaviti na praktičnejši temelj, ki bo odgovarjal našim razmeram. Dosedanje nabiranje dohodkov  se je izkazalo neuspešno,
*) Vsled posredovanja obmejnih Slovencev so se začela med kranjskima političnima strankama glede „Naše Straže" radi sodelovanja naše stranke pogajanja, ki pa še niso dognana. Radi tega prijavljamo sledeče poročil o I. rednem obč. zboru tega društva, ostajamo pa do zvršetka pogajanj v potrebni reservi.
• -
zato pa bo treba najti redno dohajajoče podpore. Odbor je prepričan, da bodo vspričo zdravja in vzorne delavnosti našega naroda zadoščale tudi manjše podpore. Da si je izvolilo društvo za svoj I. redni občni zbor Trst, je vzrok politična važnost te postajanke ter idealno rodoljubje in krasna edinost tržaških Slovencev. Kakor njim je tudi društvu glasilo: ,V edinosti je moč".
Nato je poročal tajnik g. dr. Brej c. Dotika s tujci je bil za naš narod kulturno, politično in gospodarsko kvarna. Tuji življi so Slovence vedno le izrabljali ter jim škodili na vseh poljih. Ko so dobili avstrijski narodi politično svobodo, so se tudi Slovenci lotili dela za gospodarski napredek. Toda moči in denarne žrtve so se pri tem preveč cepile in uspeha ni bilo pravega. Da pa se te moči in ta sredstva za gospodarsko osamosvojo združijo in osredotočijo, se je ustanovila „Naša Straža". Idejo je dal leta 18'J8. drž. posl. Robič. Po posvetovanju slovenskih drž. in dež. poslancev v Ljubljani se je izvolil odsek, ki je sestavil pravila in 4 januvarja 1899. se je društveni odbor že konstituiral. Po dosedanjem delovanju društva se je izkazalo, da je vnanja organizacija iz tehničnih in stvarnih razlogov nepraktična, neizvedljiva, in tudi dosedanji finančni načrt je nezadosten, ker le s stalnimi, rednimi podporami bo moglo društvo uspešno vršiti svojo nalogo. Odbor je že hotel razposlati v ta namen okrožnice, a to se je vsled raznih neljubih dogodkov opustilo, tako da vnanje organizacije doslej še ni bilo možno izvršiti. Glavno delovanje društva je bilo dosedaj posredovalno, manj podporno. Denarnih podpor in posojil je dal odbor primeroma prav malo. Žal, da mu večkrat ni bilo možno rešiti slovenskih posestev pred nemškimi kupci, ker ni imelo društvo do-velj sredstev; zato pa prosi odbor vse Slovence, da ga podpirajo z večjimi denarnimi svotami kakor doslej ! Društveno delovanje je z delovanjem družbe sv. Cirila in Metoda paralelno, kar kaže ustanovitev šole na zelo eksponiranom kraju ob štajerski meji. Med društvoma je le vzorno tekmovanje na korist in srečo naroda. Členov je imelo društvo 1140, in sicer je bilo ustanovnikov: 38 v Ljubljani, 41 po deželi na Kranjskem, 35 na Štajerskem, 11 na Koroškem, 13 v Istri, 4 v Trstu in 6 na raznih krajih; rednih členov pa je bilo 450 na Kranjskem, 270 na Štajerskem, 115 na Koroškem, 72 na Primorskem, 21 na Dunaju, 16 v Gradcu in 6 na raznih krajih. Društev je bilo pristopilo med člene 35. Društvo ima vse pogoje življenja; kot občeslovensko in ne strankarsko deluje na korist vseh Slovencev, zato pa naj ga podpirajo tudi vse stranke. Predsednik dr. Šušteršič se je 27. novembra 1899 odpovedal predsedništvu, ker je baje z delom preobložen.
Blagajnik gosp vikar Smolnikar je poročal o društvenem gmotnem stanju do 31. julija 1899. Ustanovnine je 4638 kron, letnine 1336 kron 80 vin., društva so prispevala 460 kron, darila pa so znašala 293 kron 36 vin. Dohodkov je bilo torej 6720 K 46 vin. Stroški pa so bili tile: Posojila 782 kron 15 vin., podpore 480 kron, stanovanje 218 kron 40 vin., uradnik 200 kron, pisarna 137 kron 90 vin, uprava 735 kron 76 vin. Stroškov je bilo torej 2592 kron 18 vin. Prebitek je znašal 4128 kron 28 vin Po 31. juliju m. 1. pa se je denarni položaj spremenil v toliko, da je bilo 7654 kron dohodkov in 3603 K stroškov.
Naslednja točka programa je bila vo litev preglednikov ter so bili na predlog g. dr. Majarona izvoljeni soglasno gospodje: dr. Žitnik, Vatroslav Holz in Viktor Roh rman.
Pri točki slučajnosti se je oglasil za besedo g. državni poslanec Spinčič, kije izrazil svoje veselje, da je došlo k zborovanju toliko Ljubljančanov in Kranjcev, sploh. Imenom obmejnih Hrvatov in Slovencev jih srčno pozdravlja. Današnji dan, je dejal govornik, je začetek uspešnejšega delovanja. Izza kulis sem izvedel, da se vrše med kranjskima strankama pogajanja glede „Naše Straže". Ako se najdeta stranki na tem polju, se oprimeta potem skupnega dela tudi še kje drugje (?). Govornik je vprašal, kako daleč so že dospela pogajanja?
Podpredsednik dr. Krisper je nato odgovoril, da se kompromisna pogajanja res vrše, da je med strankama glede „Naše Straže" vladalo doslej le nesporazumljenje,
in da je upati, da se doseže vspričo dobre volje, ki je na obeh straneh, kmalu potrebna harmonija.
G. dr. Pretnar se je imenom tržaških Slovencev zahvalil odboru, da dela za slogo ter predlagal, naj občni zbor izreče na V3e slovenske stranke apel, da se oklenejo občeslovenske „Naše Straže". Naj se združi kmalu v tem društvu cvet vseh strank! Gospodarski razvoj ob mejah je sila težaven, a za obstanek Slovenstva krvavo potreben. Tu ima društvo velikanski delokrog. (Predlog je bil sprejet).
G dr. Janežič iz Voloske je vprašal podpredsednika, kako se pravila spremene, ter predlagal, naj se „Straži" organizuje po vzoru dcužbe sv. Cirila in Metoda, ki ima podružnice z osrednjim odborom.
Podpredsednik g. dr. Krisper je izjavil, da odboru še ni jasno, kako se spremene pravila, da pa se zgodi to po dogovoru z zaupnimi možmi v obmejnih slovenskih krajih. Poslanca Spinčič in Kompare sta odboru že poslala svoje predloge.
Končno se je podpredbednik znova zahvalil zborovalcem za udeležbo ter zaključil občni zbor.
Redni občni zbor „Sokola1'
se je vršil včeraj zvečer ob obilni udeležbi članov (okolu 70). Starosta dr. Tavčar pozdravil je navzoče. O delovanju društva poročala bosta brat podstarosta in blagajnik. Izreka željo, da se društvo pomladi ter zakliče: Na zdar!
Zapisnikarjem se imenuje br. Dore Vernik, overovateljema brata Jos. Lav-renčič in Leo Franke.
Podstarosta dr. Kušar poda poročilo o delovanju društva, katero bodo dobili člani v tisku in iz katerega bomo prilično prijavili glavne podatke. Omenja posebno pozdrava bratov Čehov v Ljubljani, vele-pomembnega izleta v Tržič, k slavnosti bratskega delavskega društva, izletov na Dobrovo in Vrhniko, kjer je bila javna telovadba pod vodstvom brata Terglava, slavnosti 301etnice ljubljanskega gasilnega društva, Potočnikove slavnosti v Št. Vidu, promenadnih koncertov in Miklavževe in Silvestrove veselice. Zares iz borno sestavljeno poročilo sprejelo se je z živim in burnim odobravanjem.
Blagajnik Skale poroča o denarnem stanu. Dohodkov je bilo 8228 K 10 vin., stroškov 7629 K 78 vin, torej prebit kri 598 K 32 vin. Sklad za ustanovo sokol-skega časnika znaša 73 K 84 vin. Rezervni zaklad 800 K. Financialno stanje društva se sme toraj imenovati ugodno. Račun se cdobri, istotako proračun. Tudi za to poročilo izreče po predlogu staroste občni zbor blagajniku svoje priznanje.
O telovadbi poročal je brat Ter-glav. Iz poročila, katero bodo člani dobili v tisku, posnamemo, da društvo telovadbe tudi v minulem letu ni zanemarjalo. Seveda število telovadcev ni v pravi razmeri s številom članov, kakor se je to že opetovano tudi prejšnja leta povdarjalo.
Za volitev odbora se imenujeta skru-tinatorja brata Barle in Rohrman.
Brat Rohrman predlaga za starosto dr. Tavčarja dosedanjega starosto, kateri predlog se vzprejme z burnim odobravanjem.
Brat Barle predlaga za podstarosto dr. Kušarja, ki se istotako enoglasno voli z vsklikom, ter na to izjavi, da prevzame le pod tem pogojem, če se izvoli v odbor član, ki bode imel veselje in sposobnost za tajniški posel.
V odbor so bili voljeni bratje: Pavel Skale, dr. V. Murnik, J. Nolli, Avgust Jagodic, Ferko K rs ni k, dr. T o m i n š e k, Dore Vernik.
Računskima preglednikoma se volita: brata Jos. Rebek in Ciril Koch.
Brat Florjan čič predlaga, naj „Sokol" pristopi kot podporni Član „Slavcu" in „Ljubljani", ki sta tudi člana „SokoIaL. Se sprejme.
Brat Varan t predlaga, naj odbor skrbi za premembo pravil glede načelnika, ki naj ga voli občni zbor in to za pri-hoinje leto. — Predlog se sprejme v tem smislu.
Brat Vesel govori o časopisu sokoI-skem. aSokol" sam pač ne more vzdrževati Časnika, pač pa bi morda bilo mogoče, da „Sokol" skupno s kolesarskimi društvi iz-
daja tak list. Naj bi bodoči odbor to pretresal. — Predlog se sprejme.
Brat Dore Vernik poudarja težkoče tacega lista, tudi v Zagrebu je tak Športni list prenehal. Slovenski listi nas podpirajo radi v svojih predalih, posebno „Slovenski Narod".
Brat Rebek želi, da bi zabavni večeri „Sokola" bili bolj pogostoma in v raznih gostilnah mesta.
Brat J. Nolli pojasni stvar s tem, da je zdaj 108 slovenskih društev v Ljubljani, ki se z veselicami drvijo drugo za drugim, a želeti je da se mlajši člani po-primejo dela. Predlog se sprejme.
Brat Skale predlaga, naj se oglase razni člani za pomnoženi odbor za društveno maskarado. Se zgodi ter se oglase razni člani.
Na to je starosta dr. Tavčar zaključil zborovanje, priporočujoč vsem članom složno delovanje v korist in napredek toliko važnega društva, kakor je Sokol".
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 16 januvarja
_ Osebna vest.  Deželni predsednik
baron Hein, ki se je na potu z Dunaja prehladil, je nevarno bolan.
_ „Gorenjec". Slovenskim rodoljubom na Gorenjskem se je izpolnila stara želja: dobili so svoj lokalni list. Potreben je bil že davno, saj ima dandanes skoro že vsak večji okraj svoje glasilo, posvečeno v prvi vrsti lokalnim potrebam. „Gorenjec" bode izhajal vsako soboto, velja pa za celo leto samo štiri krone. Bavil se bode z gospodarskimi in političnimi zadevami. V načrtu programa, ki ga prinaša list, je rečeno, da bo „Gorenjec" obračal posebno pozornost na gospodarske stvari in pospeševal kmetijstvo, trgovino in obrtnijo. Ker je šolsko vprašanje dandanes pri nas pereče, izrekel se je „Gorenjec" koj v prvi številki s hvalevredno jasnostjo tudi glede njega. List je spretno urejen in zanimiv, in ga toplo priporočamo vsem rodoljubom, naj ga razširjajo med narodom. To je toliko bolj potrebno, ker je prav Gorenjska s slabim časopisjem preplavljena.
— Fiat iustitia —  pereat mundus, tako  so  včasih  fantazirali nepoboljšljivi idealisti in so kar veselja klobuke v zrak metali, ko je bilo slovesno proglašeno, da so pred zakonom vsi ljudje jednaki, bogataši in siromaki, škofje in fijakarji. Dasi je že dolgo tega, kar je rajnki grof Taaffe izrekel krilate besede, da so ideali tisti pojmi, ki se nikdar ne uresničijo, se še vedno nahajajo taki eksemplari, ki prise-zajo, da smo pred zakonom res vsi jednaki, in da velja pri nas princip, zapisan na čelo teh vrstic.   Tem trdovratnim fantastom v pouk veljajo naše besede Dokazati jim hočemo, da je njih mnenje fikcija, dokazati z eklatantnim slučajem. Kakor znano,  določa kazenski  zakon primerno kazen za tistega, ki človeka povozi in ga poškoduje. Ta zakon se tudi strogo izvršuje, zlasti   izvoščki  ga poznajo od najstrožje strani. Znan nam je izvošček, ki je bil obsojen na tri mesece zapora, ker so se mu konji splašili in je bil povožen neki otrok. Znan nam je drug izvošček, ki je moral vsega skupaj odšteti 1200 kron, ker je povozil in poškodoval necega človeka. Znanih nam je še brez števila drugih takih slučajev. Ideal'sti bodo seveda rekli, da so ti slučaji jasen dokaz, da velja še vedno načelo: Fiat iustitia — pereat mundus Vidite, ljube duše krščanske, temu ni tako. Navaden človek res da ne sme nikogar povoziti in poškovati, škof ljubljanski pa sme to. Za kar se, recimo, kak izvošček strogo  kaznuje,   to   sme ljubljanski škof nekaznovano storiti. Ko je škof pred nekaj tedni dirjal v Horjul, splašili so se mu konji in to po krivdi kočjaža, za katerega je v smislu § 427. kaz. za k. odgovoren v tem slučaju škof. Na Viču so konji podrli necega fanta z imenom Vrtačnik, ki je bil pri ti priliki na desni roki tako poškodovan, da je še danes ne more rabiti.   Nismo tako tesnosrčni, da bi pričakovali, da pojde škof obiskat človeka, katerega je telesno poško-val.   Tega ne more nihče zahtevati. Škof -ma s pisanjem pastirskih listov itd. obilo posla, proste ure pa porabi v to, da obiskuje po raznih drvarnicah skrite zamaknjene tercialke; a z ozirom na to, da rabi škof obilo denarja za svoje zavode, se tudi
nič ne čudimo, da ni prostovoljno oškodoval pohabljenega Vrtačnika. To bi bilo sicer primerno in človekoljubno, ali za cerkvenega dostojanstvenika je že dovolj, ako človekoljubnost propoveduje, izvrševanje tega nauka pa prepusti liberalcem. Zna čilno je samo to, da se nobeno obla-stvo ni zmenilo za to, da so škofovi konji težko poškodovali Vrtačnika. Za kar bi bil vsakdo drugi strogo kaznovan, to se je škofu molče prizaneslo. Tako se pri nas izvršuje načelo: Fiat iustitia — pereat mundus! Mislimo, da smo s tem do dobra in za vselej zamašili usta tistim kratkovidnim idealistom, ki menijo, da smo pred zakonom res vsi jednaki.
— Opoludansko znamenje v Ljubljani. Piše se nam: Vedeli smo, da se bo nekoliko o tem znamenju govorilo in pisalo, predno se jedno ali drugo uvede. Dopisnik v sobotnem „Slovenskem Narodu" ima popolnoma prav, če trdi, da bi bilo optično znamenje brezpomemben „nič". Mi še dostavimo, da bi bilo to ceio smešno za ljub ljanske razmere napraviti nekaj, kar bi bilo veliki večini prebivalcev nevšeč. Posebno veliko pisem proti streljanju pač ne more dohajati magistratu, kajti če bi se pritožili prav vsi nervozni ljudje, katere bi utegnil strel res nekoliko vstrašiti, jih ne more biti niti 100 Kaj je pa to število proti približno 60.000 prebivalcem v Ljubljani in v okolici, ki bi slišali strel! Ob ugodnem vremenu bi se slišal strel, ker je grad visok, celo do Vrhnike. Iz Trsta n. pr. se sliši strel celo na Nanos, in ta je od Trsta do 30 km zračne črte oddaljen. Seveda je tržaški strel tudi močan. Če bi tako ustrelili na ljubljanskem gradu, bi vsi „anti-strelci" v omedlevico padli. Za Ljubljano bo zadostoval lahak strel. Čudno bi pač bilo, ko bi se radi par nervoznih ljudi ne uvedlo večini prebivalstva ugajajoče znamenje. Saj smo se celo potresa tako privadili, da nam je sedaj že dolg čas po njem, ker nas več ne poseti; kaj bi se ne privadili strela! Močan strel kar vse vzdrami, takoj postane vse bolj živahno. Kdor bi hotel ravnati se po optičnem znamenju, postaviti bi se moral na Kongresnem, Dvornem ali na Marijinem trgu, toraj na krajih, ki so opoludne najbolj obljudeni. Posebno na Kongresnem trgu bi bil za nervozne „antistrelce" primeren prostor za tako opazovanje; kmalu jih bo to ve selje minulo. Še paznemu pešcu se ti dijaki, ko prifrčijo opoludne iz realke, zakadijo sedaj pod noge, sedaj v trebuh; kaj bi se pa šele zgodilo opazovalcem grada! Pri 16° mraza se tudi ne bo nobenemu ljubilo stati z uro v rokah nekaj minut na prostem. V megli pa nič ni, in te imamo v Ljubljani pol leta. Toraj pol leta smemo računati, da ne bomo znali, kdaj je poludne. Slavni magistrat blagovoli toraj upoštevati glas večine, drugače bodo pričela prihajati pisma in pritožbe „za" streljanja; teh pa ne bo 50 ali 100, marveč na tisoče in tisoče.
— Telovadno  drušvo ,,Sokol" je
dobilo vabilo kluba slov askih biciklistov „Ljubljana" na kolesarski ples 2 0. t. m., ki se bo vršil na korist Prešernovemu spomeniku. Odbor poživlja vljudno vse člane „Sokola", da se tega plesa bratskega društva udeleže v čim največjem številu!
— „Narodna Čitalnica". Radi koncerta „Glasbene Matice" priredi „Čitalnica" plesno vajo v četrtek, 18. t. m. v mali dvorani. Ker so ti plesni večeri tako živahni in dobro obiskani, sklenil je odbor, da preseli plesne vaje v veliko dvorano, kjer se bodo vsako sredo vršili jour-fixi s plesom in vojaško godbo. Za starejše gospe de, kateri naj blagovolijo v še večjem številu prihajati k tem zabavam, pripravljena bo posebna soba za igranje. Za dobio postrežbo, s katero so bili doslej čestiti gostje zadovoljni, je skrbljeno. Ker „Čitalnica0 priredi samo jedno večjo zabavo v predpu.stu, namreč veliki zaključni v enček, na pustno nedeljo, pričakuje odbor, da bodo ti jour-fixi vedno dobro obiskani, zlasti ker oziri na posebne plesne toalete odpadejo.
— Odbor „Zaveže slovenskih kolesarjev", vabi tem potom najuljudneje vse člene „Zvezeu, da se gotovo udeleže kolesarskega plesa kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana". „Zveza" je dobila posebej vabilo.
— Klub slovenskih biciklistov za Kamnik in okolico vabi svoje p. n. člene, da poletijo vsi v soboto, dne 20. t. m. na kolesarski ples kluba slovenskih biciklistov
.Ljubljana". Ta prvi slovenski kolesarski klub uživa povsod simpatije, in zato je naša dolžnost, da ga kot Ljubljani najbližji kolesarski klub v lepem številu posetimo.
— „Slavčev" občni zbor, ki se je vršil v nedeljo. 14 t. m, izvolil je sledeči odbor: Predsednik Ivan Dražil, podpredsednik Valentin Kopitar, tajnik Josip Cilenšek, blagajnik Aleksander Gotzl, odborniki: Karol Gotzl, Artur Jakše, Jakob Lumbar, F. Puc in Jakob Zabukovec; revizorja: Albin De-bevc in Josip Florjančič.
— Občinske volitve v Boljunu. Tržaško namestništvo je odbilo pritožbo laške stranke proti veljavi občinskih volitev v Boljunu.
— Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji priredi dne 18. januvarja t. 1. svoj četrti občni zbor s sledečim dnevnim redom: A. 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo 3. Poročilo častnega soda. 4 Poročilo preglednikov. 5. Volitev jednega odbornika oziroma namestnika. 6. Slučajnosti. B. Prosta zabava. Lokal: „Zum Magistrat", I. Lichtenfelsgasse 1. Začetek: točno ob pol 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Promet v mestni posredovalnici za delo in službe raste od dne do dne bolj. Obžalovati je le, da se vsem delavcem in poslom, ki se zglase, ne more takoj nakazati delo. Delodajalcev, gospodarjev in gospodinj se premalo oglasi. Oddati je več mest za pisarje, raznašalce, mizarje, sodarje, vrtnarje, natakarje, hlapce, blagajničarke, trgovske prodajalke, trafikan tinje, natakarice, sobarice, pestunje in dekle. Službe dobe takoj dobre kuharice. Vsak, kdor potrebuje delavca ali posla, naj se oglasi v mestni posredovalnici za delo in službe, da se bode ta pre-koristna naprava udomačila, kar je le mogoče, če se je bodejo delodajalci in službo-dajalci in delo- in službojemalci redno posluževali.
— Konj splašil se je včeraj popoludne v Metelkovih ulicah hlapcu Matevžu Brun-čiču. Konj je tekel proti kolodvoru, potem spet nazaj po Resljevi cesti čez most na Poljane in potem spet čez Šentpeterski most na sv. Petra cesto. Konj je dirjal tako močno, da se mu na sv. Petra cesti delavec Ivan Urančič ni mogel izogniti in ga je podrl na tla, da se je na obrazu poškodoval.
— Prijet tat. Dimnikarskemu pomočniku Francetu Arharju na sv. Petra cesti štev. 52 je bilo včeraj zjutraj ukradenih iz sobe 92 kron. Kot sumnjivega tatvine so prijeli dimnikarskega pomočnika Franceta Grobina, kateri je včeraj dopoludne popival s svojimi tovariši „Pri sekserbhtu", in z zapravljanjem denarja obudil sum, da je on storilec. Dobili so pri njem še okolo 70 K, drugo je pa bil že zapravil. Grobin je bil že popred jedenkrat ukradel Francetu Arharju in je imel ravno včeraj r opoludne pri okrajnem sodišču kazensko razpravo. Včeraj mu je pokradel denar in je mislil še pred razpravo pobegniti iz Ljubljane.
— Prekanjen fotograf. Včeraj je prišel na južni kolodvor mlad fotografski pomočnik brez žvenka in cvenka. Vratarja je pregovoril, da ga je spustil v čakalnico, češ, da pride še mati za njim, katera bode plačala vozni list. Ko je prišel vlak zmuznil se je iz čakalnice in smuknil v vlak. Vratar pa ga ni bil izpustil izpred oči in je to videl in šel po njega v kupej in ga privlekel ven. Hotel se je odpeljati v Postojino, pa ni imel drobiža.
— V Ameriko. Janez Mušič, delavec iz Bistrice v črnomaljskem okraju, jo je hotel včeraj popihati v Ameriko, pa ga je na južnem kolodvoru vstavil in prijel policijski stražnik. Moral je v zapor, namesto v Ameriko.
— Pogrešani Valant. Iz Glinj na Koroškem se nam poroča, da se 321etni pilar Josip Valant, ki se že nekaj časa pogreša, nahaja na Trati pri Glinjab in sicer kot pilar pri I. Ravniku, pri katerem je že pred 13 leti delal Opozarjamo na to oblastva, ki iščejo Valanta.
— Hlapci med seboj. Glede včerajšnje notice se nam poroča, da se je dotične ga pretepa udeležil Waldherrjev, ne grof Waldersteinov sluga.
* Smetanova opera „Daiibor" v Peterburgu. „Politiki" je došla iz Peter burga brzojavka: Včeraj je dosegla Smetanova opera „Daiibor" pri prvi predstavi v
carskem Marijinem gledališču velik uspeh. Gledališče je bilo napolnjeno do zadnjega kotička. Sodelujoče umetnike je poklicalo občinstvo po vsakem dejanju pred zastor. Zlasti je ugajalo drugo dejanje, v katerem sta se morala Daliborjeva arija in dvospev ponoviti. Druga predstava bo 18. t m. Vstopnice so že sedaj razprodane. Praška opera meni iti na spomlad gostovat v Pe-terburg, česar se Rusi prav vesele.
* Svojega očeta umorile. Iz Miskolcza poročajo: V MezokOvesdu pri Miskolczu sta brata Toth, dva mladiča, s sekiro umorila svojega sivega očeta. Vzrok je njiju maščevanje
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 16 novembra. V današnji seji avstrijske delegacije se je vnela zopet debata o češko-nemških zadevah. P a c a k je dokazal plitvost Goluchovv-skega odgovora na interpelacijo glede iztiranja Slovanov iz Nemčije in pojasnil, da se naslanja interpelacija na gola dejstva. P erge lt je imel skrajno pro-vokatoričen govor, naperjen proti včerajšnjim izvajanjem Kramama, in je mej drugim dejal, da vse nesreče Avstrije so krivi Čehi. To je obudilo silno nevoljo. Pacak, Kramah in Stranskv so Pergelta ostro zavrnili, Stranskv pa jeGoluchowskemu vrgel očitanje v obraz, da je on, in nihče drugi strmoglavil Thuna, ker se je vstrašil nemške grožnje, da Nemci preprečijo izvolitev dele gacije. Na to je Goluchovvski, prvič kar je minister, govoril v plenarni seji. Govoril je strastno in kričal tako, da je bil ves hripav. Dejal je, da se ni nikdar vtikal v notranje politične razmere, opravičeval trozvezo, branil svojo politiko glede Krete in glede Srbije, ter se jako zaničljivo izrazil o časopisju in o časnikarjih, katere je imenoval dresirane papige. Na to se je začela specialna debata.
Dunaj 16. januvarja, Cesar se vrne v petek z lova in tedaj se razglasi imenovanje novega ministrstva. Nova vlada ne bo tako sestavljena, kakor so levičarski listi te dni poročali. Zlasti je dvomljivo, če postane Goess trgovinski minister. Misli se, da prevzame ta portfelj sekcijski šef v ministrstvu zunanjih del, Suzzara. Poljski minister postane najbrž podpredsednik posl. zbornice P i *; t a k. Na ta način se hoče doseči, da postane podpredsednik kak član levice. Pietak je telegrafično sem poklican Moravski namestnik Spens-Booden je na brzojavni poziv prišel danes sem.
Dunaj 16. januvarja. Pri včerajšnjem delegacijskem dineju je cesar apeliral na drja. Začka, naj dela na spravo mej Čehi in Nemci. Začek je odgovoril, da je to odvisno od Nemcev, na kar je cesar dejal, da je njegova volja, da se češkemu narodu ne zgodi nikaka krivica.
Praga 16. januvarja. „N. Listytt zahtevajo, naj se dr. Podlipnv na vsak način zopet izvoli županom, že v odgovor na gotove dogodbe.
Kristijanija 16. januvarja. Norveški parlament je dovolil 10.000 kron za podporo tistim častnikom, ki hočejo vstopiti v armado Burov.
London 16. januvarja. Iz tabora Burov se poroča, da so Angleži v soboto naskočili burske pozicije na desni strani reke Tugela, pa da so bili odbiti.
Pozor!
Častiti vrlilči občine Vič, se vabijo k volitvi občinskega odbora, katera bode za
III. razred v četrtek 18. t. m. dopoludne ob 9. uri, za
II. in I. razred pa popoludne ob 2. uri pri sedajnem županu gosp. Andreju Mesesnu na Viču.
Vsi gospodje volilci III. razreda prosijo se, da se zberejo pred volitvijo ob 8. uri v šoli na Glincah, da postavimo kandidate, katere bodemo soglasno volili.
Priporoča se še enkrat V3akateremu prav gotova udeležba, da dosežemo sedaj-nim razmeram primeren odbor, da ne bode zaviral napredka občine.
Volilni odbor.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm.
		Stanje	A o" I_l o			avina
>	Čas opa-	baro-	S „.	Vetrovi	Nebo	
Jan	zovanja	metra v mm.	Tem tura			đ *
15. j9. zvečer  7360 — 4-3 sr.szahod skoro obi.
16 i 7. zjutraj I 735 2 — 52 sr. sever „   2. popol.   7333 — 27  sr. sever
S g
oblačno oblačno §
Srednja včerajšnja temperatura —5'4°, nor-male: —25".
ZDuLi^a-jslsa "borza,
dne 16. januarija 1900.
Suupni državni dolg v notah   .   . 99 K 20
Skkpni državni dolg v srebru .   . 99 „ —
Avstrijska zlata renta..... 98 „ 55
Avstrijska kronska renta 4°/0   •   . 98 „ 85
Ogrska zlata renta 4°/0..... 98 „ 55
Ogrska kronska renta 4°0    ... 94 ^ 85
Avstro-ogr8ke bančne delnice   .   . 130 „ 60
Kreditne delnice....... 233 „ 75
London vi sta........ 242 „ 30
Nemški drž. bankovci za 100 mark 118 „ 10
20 mark.......... 23 „ 61
20 frankov......... 19 „ 23
Italijanski bankovci...... 89 „ 70
C. kr. cekini......... 11 „ 42
Zahvala.
Ginjenim srcem izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam o smrti preljubljene, nepozabne soproge, odnosno matere, stare matere, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe
Marije Modic roj. Premrov
izkazali svoje sožalje ter pokojnici zadnjo čast, spremivši jo kljubu slabemu vremenu tako v mnogobrojnem številu do poslednjega počivališča in poklonivši krasnih vencev, svojo najprisrčnejšo zahvalo.
Bloškapolica, 13. januvarja 1900.
Matija Modic
(138) soprog.
(S|tit'cr-jcvvrcL>c
Najbolje učinkujoča žalezo-arsenasta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod,  lekarnah in drogerijah
HENRIK MATTOII, Dunaj,
c. in kr. avstr. dvorni in komorni založnik.
Ces. Kr. avstriisKe jdB držama železnica.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta. Odhod lz Izubijane jnž. kol. Prog-a čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noći osobni vkk v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; Ces Selzthal v Ans-te, Solnograd; čez Klein - ReiSing v Stejrr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vb.k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; č«z Selzthal v Solno-graa, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, Čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Ctirih, Geuevo, Pariz; čez Klein-Reining v Steyr, Line, Bndejevice, Plsenj, Marijine vare, Htb, Frauzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri :>4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Fraucovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Atisseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linea, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeata Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga lz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri '26 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri tO m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. lz Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4)
Št. 259.
(139-1)
Podpisani magistrat mladeničem rojenim leta 1877, 1878, 1879 in 1881, kateri stopijo letos v vojaško odnosno črnovojniško dobo naznaja:
1. da se bo dne 20. t. m. ob 9 uri dopoldne vršilo žrebanje v smislu § 32 vojnega zakonika 1. del pri tukajšnjem uradu v konferenčni sobi. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstveno leto 1879) in torej letos pridejo prvič k naboru ;
2. da so od 13. do 19. t. m. v uradnih urah imeniki onih mladeničev, kateri pridejo letos k naboru, pri tukajšnjem uradu v pisarni vojaškega referenta vsakteremu na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačni vpis ali ima pomislek proti zaprošenim ugodnostim ali proti prošnjam za nabor v kraju, kjer prosilec biva, naj le to pismeno ali ustmeno naznani tukajšnjemu uradu ;
3. da so od 13. do 19. t. m. v navadnih uradnih urah pri tukajšnjem uradu v pisarni vojaškega referenta imeniki domačih in ptujih leta 1881 rojenih z letošnjiim letom v črno vojno stopivših mladeničev na ogled. Pogreški in nedostatki, naj se pis meno ali ustmeno naznanijo tukajšnjemu uradu.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane
dne 3. januvarja 1900.
St. 14273 1. 1899.
(120—2)
Podpisani deželni odbor razpisuje službo
okrožnega zdravnika v Železnikih
s plačo 1600 K na leto in poboljškom 600 K iz zdravstveno okrožne blagajnice.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 31. januvarija 1900
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo pa se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Prosilci naj v prošnji izjavijo, ali bi eventualno prevzeli tudi kako drugo službo okrožnega zdravnika na Kranjskem.
dež©l33ki odbor feraza-jsk;! v X*j-u,bljaaai
dne 10. januvarja 1900
9l(i%ti(itiilo. ********
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem ©1%'oril ■ ih Tržaški «•«->*«i v liiii »t. 14
podružnico s špecerijskim * # * * * in kolonijalnim blagom
v udobnost svojim p. n. odjemalcem. Založil sem na novo urejeno prodajalnico s »ic/Jiii. dobrim blagom po nizkih cenah, ter bodem skušal svoje p. n. odjemalce kakor doslej tudi v bodoče točno in najvestnejSe postreči. (102—2) Priporočam se z vso odličnostjo
•K5 *¥?
Firm. 6
Einz. I. 248 1
Bekaimtmachung.
Beim k. k. Landes als Handelsgerichte in Lai-bach \vurde bei der im Register ffir Einzelfirmen eingetragenen Firma
„J. C. Juvančič"
zum Betriebe einer Weinhandlung in Šiška bei Laibach die Eintragung der Thatsache, dass der Firminhaber8 sejnem Geschaftsfuhrer Franc Kummer in Unter - Šiška, die Procura ertheilt hat — vollzogen.
K. k. Landesgericht Laibach,
Abth. III., am 11. Janner 1900.
(Razglas. Pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je vpisalo pri tvrdki, J. C* Juvančič, vpisani v trgovinski register za posamne tvrdke, trgovina z vinom v Šiški pri Ljubljani, dejstvo, da je imejitelj tvrdke svojemu trgovskemu vodju Franu Kummerju v Sp. Šiški podelil prokuro. — C. kr. dež. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11 januvarja 1900.) (140)
Najboljša pijača
za rodbine !!!
Za vsako priliko
priporočam (2261—13)
izvrstna izvozna in granatna piva
češke delniške pivovarne v Budjevicah
v xtLl>o j ili po steklenic.
Slavnim rodbinam se za mnogobrojna naročila najtopleje priporočam
z odličnim spoštovanjem
Anton Ditrich, Ljubljana
Marije Terezije cesta štv. 2.
Močan, dobro ohranjen
se proda za 190 gld. (nov 500 gld.). Jako primeren za gostilne in večje lokale.
Natančneje pove Z. Rauber, Vegove ulice št. 2. (141—1)
Abiturijent
s prav dobrim gimn. maturitetnim spričevalom , išče službe v kakem uradu ali pisarni. Ponudbe prosi: A. R. H. poste re-stantp, Žužemberk. ao-l—2)
TflilSlS
dobrega prodajalca, spretnega manufaktu-rista, z dobrimi letnimi spričevali, sprejme takoj tvrdka (97—3)
Ljudevit Smole v Sevnici.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
(59-G.
^Vm prodaj
mesnica
v večjem mestu. Promet na dan 450 do 500 kgr. z vojaštvom po dobrih cenah V istem mestu je vsak teden živinjski semenj. Proda se takoj zaradi rodbinskih nizmer. Več pove upravništvo „Slov. Naroda*.
i)amaiii
katere uvažujejo čisto, nežno polt, se prav posebno priporoča
lekarnarja Piceoli-ja
Glycerin-Creme.
I flurun SO Ur.    (2322 — 3)
Vnanja naročila proti povzetju.
S. 1/00,1
(118-2)
C. kr. okrožno sodšče v Novemmestu je čez vse, kjerkoli se nahajoče premično, potem čez nepremično, v deželah, kjer velja konkurzni red z dne 25 decembra 1868, se nahajajoče premoženje posestnika in neprotokolovanega kramarja Andreja Pirca v Sodražici odprlo konkurs, ter imenovalo konkursnim komisarjem c. kr. dež «r»ri svetnika, Frana Višnikarja z uradnim sedežem v Ribnici in za začasnega upravitelja mase c. kr. poštarja in trgovca Frana Fajdigo v Sodražici.
Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na 20. januvarja 1900. dopoludne točno ob 10 uri, na uradnem sedežu konkursnega komisarja stavijo svoje predloge glede po trjenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanji druzega masnega upravitelja in namestnika, ter volijo odsek upnikov, ko so se izkazali z dokazili za svoje terjatve. Ob enem se poživljajo vsi oni, ki hote staviti do skupne konkursne mase kako zahtevo kot konkursni upniki, da oznanijo svoje terjatve, tudi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava
do 13. februvarja 1900. leta
pri tem sodišči, ali pri c. kr. okrajnem sodišči v Ribnici po predpisih konkursnega reda. da se izognejo v istem zapretenih pravnih nasledkov ter jih dne 3. marca 1900. dopoludne točno ob 9. uri pred c. kr. konkursnim komisarjem pri določenem likvidačnem dnevu zglasijo za likvidacijo in določitev povrstnega reda.
Pri splošnem likvidačnem dnevu prisotni zglašeni upniki imajo pravico, po prosti volitvi na mesto masnega upravitelja, njegovega namestnika in članov odbora upnikov, ki so dotedaj poslovali, postaviti druge osobe svojega zaupanja končno veljavno.
Daljše objave tekom konkursne obravnave pa se bodo zglašale v uradnem listu „Laibacher Zeitung".
C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu
oddelek III.. dne 9. januvarja 1900.
Štev. 178.
II. 1898 618
Ker zakupnika mestnih užitnin Lavoslav Singer iz Belovara in Alojzij Rosenfeld iz Velike Kaniže dražbenim pogojem nista zadovoljila, se s tem na njihov trošek in njihovo nevarnost razpisuje počenši z finem i. felirnvarja 1900 do* koncu decembra 1901
nova dražba zakupa mestnih užitnin
kakor sledi:
Občina slob. in kr. mesto Karlovec daje v zakup počenši od 1. februvarja 1900 do 31. decembra 1901 sledeče svoje dohodke:
1. ) pobiranje potrošarine, odnosno uvoznine od mesa, piva, žganja in drugih opojnih pijač;
2. ) pobiranje mostarine, tlakarine, obalarine, štantnine in mestovine.
Za zakup teh dohodkov se določuje dražba na dan 95. Januvarja I94.M) ob 10. uri zjutraj v mestni posvetovalnici št. 1.
Izklicna cena teh dohodkov ustanovljuje se s 156.360 kron kot letno zakupnino.
Lastnoročno pisane in podpisane ter s kolekom 1 krone opremljene zapečatene ponudbe, v katerih je jasno s številkami in besedami navesti ponujano svoto letne zakupnine ter izrecno navesti, da so ponudniku dražbeni pogoji dobro znani, ter da na iste brezpogojno pristaja, naj se podpisanemu mestnemu načelništvu pošljejo do gori omenjenega časa z napisom: „Ponudba za nakup potrošarine, odnosno uvoznine, mestovine, tlakarine, obalarine, štantnine in mostovine."
Ponudbam je priložiti kesnino 10°/0 ponujane letne zakupnine v gotovem denarju ali v javnih kreditnih papirjih po borznem kursu Kesnina zdražitelja se pridrži kot jamščina, ostalim ponudnikom pa se vrne.
Natančneji dražbeni pogoji se lahko vpogledajo ob uradnih urah pri mestnem načelništvu v sobi št. 5.
Mestno načelništvo v Karlovcu
dne" 9. januvarja 1900
(142)
mestni načelnik.